TEHNOLOGIJA POŠTNIH PROCESOV

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

LJUBLJANA

VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM

EKONOMIST

TEHNOLOGIJA POŠTNIH

PROCESOV

RUDOLF RUČMAN

Višješolski strokovni program: Ekonomist

Učbenik: Tehnologija poštnih procesov

Gradivo za 2. letnik

Avtor:

Rudolf Ručman, univ. dipl. inž. prom.

ŠC PET

Višja strokovna šola

Ljubljana, december 2015

© Avtorske pravice ima Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana.

Gradivo je pripravljeno v skladu z Enotnimi tehničnimi standardi, pripravljenimi v okviru Projekta Impletum,

Uvajanje novih izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega izobraževanja v obdobju 1008-11.

Avtorica prevzema odgovornost za vsebino dokumenta.

Tehnologija poštnih procesov

3

VSEBINA

1 POŠTNE STORITVE ..................................................................................... 5

2 POŠTNO OMREŽJE ...................................................................................... 5

2.1 ORGANIZACIJSKE OBLIKE KONTAKTNIH TOČK .................................................... 6 2.2 DRUGE ORGANIZACIJSKE ENOTE .............................................................................. 7

2.3 DOSTAVNI OKOLIŠ ......................................................................................................... 7 2.4 SREDSTVA POŠTNEGA OMREŽJA ............................................................................... 8 2.6 HIŠNI IN IZPOSTAVLJENI PREDALČNIKI ................................................................ 10

3 VRSTE POŠTNIH POŠILJK IN STORITEV ........................................... 12

3.1 POŠTNE POŠILJKE ......................................................................................................... 12

3.1.1 Navadne pošiljke ........................................................................................................... 12

3.1.2 Knjižene pošiljke .......................................................................................................... 16 3.2 POŠTNE STORITVE ........................................................................................................ 20 3.3 DRUGE POŠTNE STORITVE ......................................................................................... 24

3.4 OSTALE STORITVE ....................................................................................................... 25

3.4.1 Telegrami ....................................................................................................................... 25

4 FAZE PRENOSA .......................................................................................... 26

4.1 SPREJEM .......................................................................................................................... 26

4.2 USMERJANJE .................................................................................................................. 28 4.3 PREVOZ ............................................................................................................................ 28 4.4 VROČITEV ....................................................................................................................... 28

5 ORGANIZACIJA VROČANJA POŠILJK ................................................ 29

5.1 DOSTAVA ........................................................................................................................ 29

5.2 IZROČANJE POŠILJK NA POŠTI .................................................................................. 33

6 POGOJI ZA SPREJEM OZIROMA PRENOS POŠILJK ....................... 33

6.1 OPREMA IN ZAPIRANJE POŠILJK .............................................................................. 33 6.2 NASLAVLJANJE POŠILJK ............................................................................................. 33

6.3 POŠTNA ŠTEVILKA ....................................................................................................... 35 6.4 PLAČEVANJE POŠTNIH STORITEV ............................................................................ 36

6.4.1 Načini plačevanja poštnih storitev .............................................................................. 36 6.4.2 Vrste poštnih znamk ..................................................................................................... 37 6.4.3 Vračanje poštnine ......................................................................................................... 38 6.5 ROKI PRENOSA .............................................................................................................. 38

7 NOVE POŠTNE STORITVE ....................................................................... 40

7.1 HITRA POŠTA PO SLOVENIJI ..................................................................................... 40

7.1.1 Sprejem pošiljke Hitre pošte po Sloveniji .................................................................. 40

7.1.2 Poslovanje s pošiljkami na prometnem križu ............................................................ 42 7.2 POSLOVANJE S POŠILJKAMI HITRE POŠTE ZNOTRAJ MEST .............................. 43

7.3 HITRA POŠTA V TUJINO OZ. IZ TUJINE ................................................................... 44

7.3.1 Sprejem pošiljk UPS ................................................................................................... 45 7.3.2 Sprejem pošiljk EMS ................................................................................................... 47 7.4 POSLOVANJE S POSLOVNIMI PAKETI ..................................................................... 48

7.4.1 Čas dostave .................................................................................................................... 49 7.4.2 Vplačila po pogodbi ...................................................................................................... 50 7.4.3 Plačilo odkupnine s čeki .............................................................................................. 50

7.4.4 Plačilo odkupnine trajni nalog .................................................................................... 51


II

7.4.5 Poštnino plača naslovnik - PPN ................................................................................. 52 7.4.6 Dobavnica ................................................................................................................... 52

7.4.7 Podpis dokumentov ..................................................................................................... 53 7.4.8 Poslovni paketi – isti naslovnik .................................................................................. 54 7.4.8 Ekspresni prevoz tovora .............................................................................................. 55 7.4.9 Poslovanje z mednarodnimi poslovnimi paketi ........................................................ 55 7.5 ELEKTRONSKO PISMO POŠTE SLOVENIJE ........................................................... 57 7.6 POŠTNI EKSPEDIT ...................................................................................................... 58

7.7 DIREKTNA POŠTA ....................................................................................................... 58

8 KONTROLA V POŠTNEM PROMETU ................................................... 59

8.1 NAMEN KONTROLE ................................................................................................... 61 8.2 NAČINI (METODE) KONTROLE ................................................................................ 61

8.2.1 Če želimo ugotoviti učinkovitost organizacije dela, racionalnost in ekonomičnost

poslovanja, preverimo na naslednje načine: ............................................................. 61 8.2.1.1 Kompleksna ali celovita kontrola .............................................................................. 61 8.2.1.2 Parcialna ali delna kontrola ........................................................................................ 61 8.2.1.3 Formalna kontrola ...................................................................................................... 61

8.2.1.4 Materialna kontrola .................................................................................................... 62

8.2.2 Če želimo s kontrolo na hitrejši način ugotoviti dejansko stanje, se poslužujemo

kontrole na PRESKOK, to kontrolo lahko opravljajo inšpektorji NK: ................. 62

8.2.3 Poleg teh načinov poznamo še DOKUMENTARNO kontrolo. Za to je značilno, da

se lahko opravlja samo za storitve, ki se vodijo s poslovnimi listinami. ................. 62 8.2.4 SAMOKONTROLO opravljajo - izvajajo delavci sami nad svojim delom. Ta

način kontrole je potreben povsod in na vsakem delovnem mestu. ........................ 62 8.3 DELITEV SPLOŠNE KONTROLE ................................................................................ 62

8.3.1 Kontrola ....................................................................................................................... 62 8.3.1.1 Notranja kontrola ....................................................................................................... 62

8.3.1.1.1 Načela notranje kontrole ......................................................................................... 63

8.3.1.1.2 Organizacije notranje kontrole ................................................................................. 64 8.3.1.2 Zunanja kontrola ........................................................................................................ 65

8.3.2 Inšpekcija ..................................................................................................................... 65 8.3.3 Revizija .......................................................................................................................... 65 8.3.4 Analiza ........................................................................................................................... 66 8.4 ORGANIZACIJA NOTRANJE KONTROLE V POŠTI SLOVENJE ........................ 66

8.4.1 Naloge notranje kontrole ............................................................................................ 66 8.4.2 Organizacija kontrole na pošti ................................................................................. 67 8.4.2.1 Naloge upravnikov pošt ............................................................................................ 68 8.4.2.2 Posebne kvalitete kontrolnega osebja: ....................................................................... 68

8.4.3 Operativna kontrola tehnološkega procesa prenosa poštnih pošiljk .................... 68 8.4.3.1 Operativna kontrola sprejema poštnih pošiljk ............................................................ 68

8.4.3.2 Operativna kontrola usmerjanja poštnih pošiljk ........................................................ 70

8.4.3.3 Operativna kontrola prevoza poštnih pošiljk .............................................................. 70

8.4.3.4 Operativna kontrola vročanja poštnih pošiljk ............................................................. 70 8.5 DOLOČITEV ŠTEVILA POŠTNIH OKENC IN IZRAČUN ČASA ČAKANJA

STRANK PRED OKENCEM ................................................................................................. 72

8.5.1 Določitev minimalnega števila poštnih okenc ........................................................... 72 3.5.2 Izračun srednjega časa čakanja stranke pred okencem .......................................... 72

9 REKLAMACIJE ........................................................................................... 75

9.1 ODGOVORNOST ZA POVZROČENO ŠKODO ........................................................... 75


III

9.2 REŠEVANJE REKLAMACIJ .......................................................................................... 76 9.3 REŠEVANJE UGOVOROV ............................................................................................. 78 9.4 VIŠINA ODŠKODNIN ..................................................................................................... 78

9.5 POSTOPKI S POŠKODOVANIMI POŠILJKAMI .......................................................... 79 9.6 POIZVEDOVANJE .......................................................................................................... 81

10 LITERATURA IN VIRI ............................................................................. 85

KAZALO SLIK

Slika 1: Samostoječi poštni nabiralnik ....................................................................................... 8

Slika 2: Kotni potovnik .............................................................................................................. 9

Slika 3: Dostavnik .................................................................................................................... 10 Slika 4: Hišni predalčnik .......................................................................................................... 11

Slika 5: Izpostavljeni predalčnik s poštnim nabiralnikom ....................................................... 12 Slika 6: Priporočena nalepka .................................................................................................... 16 Slika 7: Sprejemna računalniška nalepka ................................................................................ 16

Slika 8: Nalepka Odkupnina/COD ........................................................................................... 20 Slika 9: Nalepka AR ................................................................................................................. 21 Slika 10: Nalepka Vročiti osebno ............................................................................................. 21

Slika 11: Nalepka Prednostno/Priority ..................................................................................... 21 Slika 12: Nalepka Občutljivo/Fragile ....................................................................................... 21

Slika 13: Nalepka Dostava do 10. ure ...................................................................................... 22 Slika 14: Nalepka Dostava po 16. uri ....................................................................................... 22 Slika 15: Nalepka PPN ............................................................................................................. 23

Slika 16: Nalepka Dobavnica ................................................................................................... 24

Slika 17: Telegram (naslovna stran) ......................................................................................... 26 Slika19: Mednarodni kupon za odgovor .................................................................................. 37


3

Predgovor

Priročnik je namenjen in prilagojen izobraževalnemu programu Višje strokovne šole za

poštni promet v pomoč študentom pri predmetu Tehnologija poštnih procesov.

Pri pripravi priročnika so bili uporabljeni razni viri in sugestije ter predlogi avtorja in poštnih

strokovnjakov, ki so svoja spoznanja in znanja napisali v projektne študije in tehnološka

navodila.

Avtor


5

1 POŠTNE STORITVE

Poštne storitve opravljamo v skladu z določili Zakona o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št.

51/09), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 81/15)

s Splošnimi pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 31/2007, 2/2013,

3/2013, 3/2014), Splošnimi pogoji izvajanja drugih poštnih storitev (Uradno glasilo Pošte

Slovenije, št. 1/2006, 2/2007, 3/2008, 3/2011, 4/2011, 1/2012, 3/2013, 3/2014), v

mednarodnem prometu pa tudi v skladu z določili Konvencije Svetovne poštne zveze,

drugimi mednarodnimi predpisi ter dogovori. Ob tem pa Pošta predpiše in izda tudi

tehnološka navodila za opravljanje storitev.

Poštne storitve se delijo na:

univerzalno poštno storitev in

druge poštne storitve.

Ob teh pa Pošta izvaja tudi ostale storitve. Vse storitve so navedene v ceniku storitev.

Univerzalna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali več poštnih storitev,

določenih z zakonom, s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije po

cenah dostopnih za vse uporabnike in to so naslednje poštne storitve:

sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,

sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,

storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter

prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

Univerzalna poštna storitev mora biti zagotovljena vsem uporabnikom poštnih storitev na

celotnem ozemlju pod enakimi pogoji in dostopnih cenah. Za izvajanje univerzalne poštne

storitve je treba pridobiti dovoljenje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve

(AKOS). Kakovost in način izvajanja univerzalne poštne storitve sta predpisana s

Pravilnikom o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št.

80/2003, 118/2004 in 37/2006).

Druge poštne storitve lahko izvaja vsaka pravna ali fizična oseba, ki o tem obvesti AKOS in

izpolnjuje zakonske zahteve.

2 POŠTNO OMREŽJE

Poštno omrežje so objekti in druge točke dostopa, mobilna in druga sredstva, ki so

medsebojno povezana v enotno tehnično in tehnološko celoto, vključno z vsemi vrstami

sredstev, ki jih uporablja izvajalec univerzalne poštne storitve. Točke dostopa do poštnega

omrežja so fizični objekti in naprave, poštni nabiralniki, nameščeni na javnih mestih ali v

prostorih izvajalcev univerzalne poštne storitve, kjer lahko uporabniki poštnih storitev predajo

poštne pošiljke v prenos.

Organizacijo poštnega omrežja določa Pravilnik o organizaciji poštnega omrežja za izvajanje

univerzalne poštne storitve, ki ga je Pošta izdala na podlagi Pravilnika o kakovosti in načinu

izvajanja univerzalne poštne storitve.


6

2.1 ORGANIZACIJSKE OBLIKE KONTAKTNIH TOČK

Organizacijske oblike kontaktnih točk so:

pošte,

pogodbene pošte in

posebne organizacijske oblike kontaktnih točk.

Pošte so:

dostavne pošte,

izročilne pošte,

okenske pošte,

začasne pošte.

Dostavna pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig, lokacijo in določeno dostavno

območje. Opravlja lahko več vrst storitev, vključno z univerzalno poštno storitvijo, ali samo

univerzalno poštno storitvijo. Dostavna pošta izvaja sprejem, dostavo in izročanje vseh vrst

pošiljk ali le določenih vrst pošiljk, če je na področju, ki ga pokriva, organizirana posebna

dostava. Dostavna pošta lahko z vidika dostave pokriva tudi dostavno območje sosednjih pošt,

na katerem opravlja sprejem pošiljk od velikih strank, izvaja koncentracijo pošiljk in dostavo

pošiljk naslovnikom.

Izročilna pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo. Opravlja lahko več

vrst storitev, vključno z univerzalno poštno storitvijo, ali samo univerzalno poštno storitvijo.

Izročilna pošta izvaja sprejem in izročitev vseh vrst pošiljk ali le določenih vrst pošiljk za

naslovnike, ki spadajo v območje te pošte. Dostavo pošiljk na območju izročilne pošte izvaja

dostavna in/ali druga organizacijska enota poštnega omrežja.

Okenska pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo. Opravlja lahko več

vrst storitev, vključno z univerzalno poštno storitvijo, ali samo univerzalno poštno storitvijo.

Okenska pošta izvaja sprejem ali le določenih vrst pošiljk. Dostavo pošiljk na območju

okenske pošte izvaja dostavna pošta in/ali druga organizacijska enota poštnega omrežja,

izročitev pošiljk pa izročilna pošta za naslovnike, ki spadajo v območje te pošte

Začasna pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo. Odprta je v času

turistične sezone v turističnih krajih oz. ob posebnih priložnostih. Opravlja lahko več vrst

storitev, vključno z univerzalno poštno storitvijo, ali samo nekatere storitve. Začasna pošta v

času turistične sezone izvaja sprejem vseh vrst pošiljk ali le določenih vrst pošiljk. Dostavo

in/ali izročanje pošiljk na območju začasne pošte izvaja dostavna pošta in/ali okenska pošta

in/ali druga organizacijska enota poštnega omrežja.

Pogodbena pošta je organizacijska oblika pošte, pri kateri dejavnost pošte v okviru svoje

registrirane dejavnosti opravlja pogodbenik, ki praviloma ne izvaja pošti konkurenčne

dejavnosti. Pogodbena pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo. Opravlja

lahko več vrst storitev, vključno z univerzalno poštno storitvijo, ali samo univerzalno poštno

storitvijo. Pogodbena pošta izvaja sprejem vseh vrst pošiljk ali le določenih vrst pošiljk in

izročitev vseh vrst pošiljk ali le določenih vrst pošiljk za naslovnike, ki spadajo v območje te

pošte. Dostavo na območju pogodbene pošte izvaja dostavna pošta in/ali druga organizacijska

enota poštnega omrežja. Storitve v pogodbeni pošti opravlja pogodbenik na podlagi pogodbe

s Pošto Slovenije.


7

Posebne organizacijske oblike kontaktnih točk so premične pošte in izpostavljena okenca.

Premična pošta posluje v prevoznem sredstvu ter ima svojo poštno številko in ime,

štampiljko v obliki poštnega žiga ter določeno dostavno območje. Pismonoša lahko imajo do

dva postanka, ki trajata do 30 minut.

Izpostavljeno okence je lahko organizirano kot stalno ali začasno. Uporablja poštno številko,

ime in poštni žig pošte, na katero je obračunsko vezano in ji organizacijsko pripada. Posluje v

trgovinskih središčih, na sejmiščih, v večjih podjetjih in na drugih lokacijah. Opravlja lahko

vse vrste, ali omejen obseg univerzalne poštne storitve.

2.2 DRUGE ORGANIZACIJSKE ENOTE

Med druge organizacijske enote poštnega omrežja spada poštni logistični center, ki ima

svoje ime, poštno številko, poštni žig, lokacijo in območje. Poštni logistični center opravlja

koncentracijo, predelavo in difuzijo poštnih pošiljk ter organizira prevoz poštnih pošiljk na

linijah v okviru poštnega voznega reda. Kot druge organizacijske enote delujeta tudi carinska

in izmenjalna pošta. Carinska pošta posreduje poštne pošiljke za in iz mednarodnega

poštnega prometa v kontrolo carinski izpostavi. Izmenjalna pošta prevzema in odpravlja

poštne pošiljke v mednarodnem poštnem prometu. Paketna pretovorna pošta ima svojo

poštno številko in ime, poštni žig, lokacijo in območje, na katerem opravlja sprejem,

koncentracijo in dostavo paketnih pošiljk velikih uporabnikov znotraj regije, kjer količine

paketnih pošiljk to upravičujejo.

2.3 DOSTAVNI OKOLIŠ

Dostavni okoliš je zaključeno geografsko področje kontaktne točke, na katerem se opravlja

dostava poštnih pošiljk. Deli se na ožji, širši in najširši dostavni okoliš.

Ožji dostavni okoliš obsega strnjen del enega ali več naselij skupaj, ki tvorijo neprekinjeno

celoto, kjer je več kot 300 gospodinjstev.

Najširši dostavi okoliš obsega manjše naselje do 30 gospodinjstev in naselja z več kot 30

gospodinjstvi, kjer je treba pri dostavi opraviti več kot 1.000 metrov poti na dan. V ta okoliš

niso vključena gospodinjstva, ki se nahajajo ob glavni cesti, po kateri pismonoša opravlja

dostavo, in povezuje večja naselja.

Širši dostavni okoliš obsega naselja, ki niso zajeta v ožjem in najširšem dostavnem okolišu.

Dostavni okoliš pošte se deli na enega ali več dostavnih okrajev. Dostavni okraj je območje,

ki ga pismonoša obhodi ali prevozi z enim ali več izhodi v enem delovnem dnevu zaradi

dostave pošiljk in opravljanja drugih storitev.


8

2.4 SREDSTVA POŠTNEGA OMREŽJA

Poštni nabiralniki se uporabljajo za oddajo navadnih pisemskih pošiljk. Nameščamo jih v

dostavnih okoliših pošt, ožjih in širših, in sicer na krajih, kjer se zbirajo uporabniki poštnih

storitev v večjem številu. Obvezno morajo biti nameščeni ali vgrajeni tudi na stavbi, v kateri

je pošta oziroma poštni logistični center. Navodilo o nameščanje in uporabo poštnih

nabiralnikov med drugim določa, kje naj bodo nabiralniki nameščeni (kriteriji),

izpraznjevanje poštnih nabiralnikov, evidence in kontrolo izpraznjevanja poštnih

nabiralnikov. Poštnih nabiralnikov je več vrst (poštni nabiralniki na ključ, polavtomatski

poštni nabiralniki, samostoječi poštni nabiralniki in izpostavljeni poštni nabiralniki) in so

podrobneje opisani v Tehničnih pogojih za izdelavo poštnih nabiralnikov.

Slika 1: Samostoječi poštni nabiralnik

Potovnik je usmerjevalni regal z vstavljenimi razdelilnimi mrežicami; uporablja se za

razvrščanje poštnih pošiljk po obhodnem redu pismonošev. Vsak dostavni okraj oz.

pismonoša ima svoj potovnik. Poznamo različne tipe potovnikov, in sicer: navadni, kotni in

polkrožni. Pri določanju tipa potovnika za posamezni dostavni okraj se upošteva predvsem

število hišnih številk in količina pošiljk. Potovniki morajo biti opremljeni z letvicami in

napisnimi trakovi, na katerih so po obhodnem redu izpisana naselja oziroma ulice in hišne

številke.

Oprema teh letvic je ena najvažnejših nalog pri pravilni pripravi potovnikov za delo.

Upravnik pošte ali za to določen delavec mora na podlagi obhodnega reda v sodelovanju s

pismonošem zbrati podatke, koliko pošiljk ima na primer za posamezne hiše. Na en razdelek


9

se praviloma napišeta največ dve hišni številki. Za tiste hiše oziroma naslovnike, ki imajo pet

in več pošiljk dnevno, se določi samostojen predalček, po potrebi pa celo dva ali več.

Vse v zvezi z izdelavo in uporabo potovnikov je določeno v Navodilu za uporabo potovnikov

in v Tehničnih pogojih za izdelavo potovnikov.

Slika 2: Kotni potovnik

Dostavno spravilišče se organizira zaradi hrambe večje količine pošiljk, ki je pismonoša ne

more vzeti s seboj na dostavo. Tako pismonoša odnese pri prvem izhodu na dostavo samo tisti

del pošiljk, ki spada k prvemu delu dostavnega okraja. Ostale pošiljke poveže v svežnje, ki jih

praviloma vloži v dostavne vreče.

Dostavnik je posebno zaklenjeno dostavno spravilišče (kovinska omarica) za poštne pošiljke,

ki se namešča ob pismonoševi poti. Dostavno spravilišče pa lahko organiziramo tudi na

poštah in pri uporabnikih. Vse v zvezi s pripravo in hrambo pošiljk v dostavnih spraviliščih

urejata Navodilo za pripravo in hrambo pošiljk v dostavnih spraviliščih in Tehnični pogoji za

izdelavo dostavnikov.

V dostavnih spraviliščih se hranijo vse pošiljke, če se spravilišče nahaja na pošti. Če se

dostavno spravilišče nahaja pri stranki, se v njem hranijo vse navadne pošiljke in priporočena

pisma. V dostavnikih pa se hranijo vse navadne pošiljke in priporočena pisma, razen

priporočenih pisem, ki vsebujejo pomembne dokumente (npr. osebne izkaznice, potne liste,

bančne kartice).

Dostavne vreče, ki se hranijo pri uporabnikih ali na pošti, se zapirajo z zapiralko S-sklepa,

razen če so v njej le navadne pošiljke. Lokacija dostavnega spravilišča se označi na vrečni

oziroma sveženjski nazivnici.


10

V dostavno spravilišče se dostavne vreče s pošiljkami odpeljejo vnaprej, z ustreznim vozilom.

To lahko stori pismonoša sam, ali pa to stori drug delavec, ki ima na voljo ustrezno prevozno

sredstvo oziroma ta opravek kombinira z nekim drugim opravilom. Ko pismonoša pride po

svoji obhodni poti do spravilišča, mora biti njegova torba praviloma prazna, tu jo znova

napolni s pošiljkami iz spravilišča ter dostavlja naprej. V enem dostavnem okraju je lahko več

spravilišč, odvisno od števila in teže pošiljk.

Pismonoša mora ob prevzemu dostavne vreče vedno preveriti njeno brezhibnost. Če ugotovi,

da dostavnik ali dostavna vreča nista v brezhibnem stanju, mora o tem takoj obvestiti

upravnika pošte.

Slika 3: Dostavnik

2.6 HIŠNI IN IZPOSTAVLJENI PREDALČNIKI

Hišni predalčniki so namenjeni predvsem vročanju navadnih pošiljk in obvestil o prispelih

pošiljkah. Hišni predalčniki so lahko individualni, namenjeni za individualne hiše, in

skupinski, namenjeni za večstanovanjske objekte, bloke.

Hišni predalčniki morajo biti nameščeni na dostopnem mestu, tako da zagotavljajo tajnost

vstavljenih pošiljk in omogočajo varno vročanje pošiljk. Lastnik stanovanja ali poslovnega

prostora je po Zakonu o poštnih storitvah dolžan poskrbeti za namestitev in kasnejše

vzdrževanje hišnega predalčnika.


11

V vseh stavbah z dvema ali več nadstropji morajo biti hišni predalčniki nameščeni v pritličju

(v veži ali na hodniku). Če je stavba podnevi zaklenjena, morajo biti hišni predalčniki

nameščeni tako, da ima pismonoša do njih dostop.

Slika 4: Hišni predalčnik

Izpostavljeni predalčniki se nameščajo ob pismonoševi poti za naslovnike, ki imajo

bivališče zunaj strnjenega naselja in so hkrati od pismonoševe poti oddaljeni več kot 200

metrov, dostop do njega pa ni mogoč z vozilom oz. 2.000 metrov, dostop do njega je mogoč z

vozilom. Velja pravilo, da je predalček v izpostavljenem predalčniku namenjen le enemu

gospodinjstvu.

V izpostavljene predalčnike pismonoša vlaga prispele navadne pisemske pošiljke in obvestila

o prispelih pošiljkah. Vse v zvezi z izpostavljenimi predalčniki urejata Navodilo za uporabo

izpostavljenih predalčnikov in Tehnični pogoji za izdelavo izpostavljenih predalčnikov in

izpostavljenih poštnih nabiralnikov. Za odpiranje izpostavljenih predalčnikov ima pismonoša

poseben tipiziran ključ.


12

Slika 5: Izpostavljeni predalčnik s poštnim nabiralnikom

3 VRSTE POŠTNIH POŠILJK IN STORITEV

Uporabnik poštne storitve ima pravico in dolžnost izbrati tisto vrsto storitev, ki ustreza naravi

oziroma vrsti vsebine pošiljke, nadalje pomenu oziroma dejanski vrednosti pošiljke, ali pa

pomenu, ki ga ima sporočilo za uporabnika – pošiljatelja pošiljke. Pošiljka oziroma sporočilo

ima lahko za pošiljatelja drugačno vrednost od dejanske (če primerjamo, denimo, tržno

vrednost nekega blaga z osebno dragocenostjo, ki nekomu pomeni nekaj več).

Zelo pomembno je, da uporabniki dobijo točne informacije in nasvete o pošiljkah in storitvah.

3.1 POŠTNE POŠILJKE

Poštne pošiljke se delijo na dve skupini: navadne in knjižene pošiljke.

3.1.1 Navadne pošiljke

Navadne pošiljke so tiste, za katere se pošiljatelju ne izda potrdilo o oddaji pošiljke, od

naslovnika pa se ne zahteva potrditev prevzema pošiljke.


13

Navadne pošiljke so:

navadno pismo,

standardno pismo,

tiskovina,

dopisnica,

pošiljka za slepe in slabovidne,

naslovljena direktna pošta,

delno naslovljena direktna pošta,

nenaslovljena direktna pošta,

naslovljena publikacija,

delno naslovljena publikacija,

nenaslovljena publikacija,

poslovni odgovor,

poslovno pismo,

pošiljke v okviru dostopa do omrežja,

navadni paket.

Navadno pismo je pošiljka, ki ustreza naslednjim velikostim in masi:

najmanjša velikost v pravokotni obliki: 90 x 140 mm,

največja velikost v pravokotni obliki: seštevek dolžine, širine in višine 900 mm, pri

čemer največja izmed teh treh velikosti ne sme presegati 600 mm,

najmanjša velikost v obliki valja: seštevek dolžine in dveh premerov 170 mm, pri čemer

dolžina ne sme biti manjša od 100 mm,

največja velikost v obliki valja: seštevek dolžine in dveh premerov 1.040 mm, pri čemer

največja posamezna velikost ne sme presegati 900 mm,

največja masa: 2 kg.

Standardno pismo je zaprta pošiljka v pravokotni obliki, izdelana iz neprosojnega papirja,

naslednjih velikosti in mase:

najmanjša velikost: 90 x 140 mm,

največja velikost: 165 x 235 mm,

največja debelina: 5 mm,

največja masa: 20 g.

Naslovnikov naslov na standardnem pismu mora biti napisan v desnem delu naslovne strani

pošiljke, vzporedno z njeno daljšo stranico, znotraj pravokotnega prostora, ki mora biti

oddaljen:

najmanj 40 mm od zgornjega roba ovitka,

najmanj 15 mm od desnega stranskega roba,

najmanj 15 mm od spodnjega roba,

največ 140 mm od desnega proti levemu robu.

Na standardnem pismu mora biti pravilno in čitljivo napisan naslovnikov naslov, sicer se šteje

za navadno pismo. Standardno pismo ne sme vsebovati izbočenih in trdih predmetov. Ni ga

dovoljeno zapirati s spenjalnikom ali z drugimi sredstvi, ki bi lahko poškodovala druge

pošiljke in naprave.


14

Prosojni papir se lahko uporabi le za prosojno okence, skozi katerega se sme videti le

naslovnikov naslov. Prosojno okence ne sme imeti barvnega roba ter mora biti izdelano iz

materiala, ki omogoča, da se naslov zlahka prebere. Njegova največja velikost je 45 x 90 mm.

Najmanjša velikost prosojnega okenca je 30 x 85 mm. Postavljeno je lahko v prostoru, ki

mora biti oddaljen najmanj:

40 mm od zgornjega roba ovitka,

15 mm od desnega stranskega roba,

15 mm od levega stranskega roba,

15 mm od spodnjega roba.

Tiskovina je odprta pošiljka, ki vsebuje knjige, kataloge, časopise in periodični tisk. Masa in

velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. V zgornji levi kot naslovne strani

tiskovine mora pošiljatelj napisati ali odtisniti oznako "Tiskovina", v mednarodnem prometu

pa "Printed papers".

Dopisnica je pošiljka v pravokotni obliki, izdelana iz kartona ali dovolj trdega papirja.

Velikosti in masa dopisnice so:

najmanjša velikost: 90 x 140 mm,

največja velikost: 120 x 235 mm,


Na naslovni strani dopisnice mora biti tiskana oznaka "Dopisnica", v mednarodnem prometu

pa tudi oznaka "Postal card", in poštna znamka oziroma druga oznaka o plačilu poštne

storitve. Najmanj desna polovica naslovne strani dopisnice mora biti namenjena za naslov. Na

dopisnici mora biti pravilno in čitljivo napisan naslovnikov naslov, sicer se šteje za navadno

pismo. Kot dopisnica se šteje tudi razglednica. Razglednica je pošiljka v pravokotni obliki,

izdelana iz kartona ali dovolj trdnega papirja, ki ustreza masi in velikostim dopisnice. Če tem

pogojem ne ustreza, se šteje za navadno pismo.

Pošiljka za slepe in slabovidne je odprta pošiljka, ki vsebuje znake za slepe in druge oblike

zapisov za slepe. Velikosti pošiljke morajo ustrezati velikostim navadnega pisma. Izjemoma

je lahko najmanjša velikost pošiljke 90 x 100 mm. Največja masa pošiljke za slepe in

slabovidne je 7 kg. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Pošiljka za slepe in

slabovidne" oziroma "Literature for the blind" v mednarodnem prometu. Pošiljke za slepe in

slabovidne so oproščene plačila poštnine.

Naslovljena direktna pošta je oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo, ki je

enako po vsebini, razlikuje pa se v naslovnikovem imenu, naslovu in identifikacijski številki

ter je poslano najmanj desetim naslovnikom. Računi, fakture, finančni izpiski in druga

neidentificirana sporočila niso naslovljena direktna pošta. Pošiljka, ki je znotraj istega ovitka

kombinirana z drugimi pošiljkami, ni naslovljena direktna pošta. Masa in velikosti naslovljene

direktne pošte morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. Pošiljatelj naslovljene direktne

pošte mora pred pošiljanjem pošti na vpogled predložiti vzorec naslovljene direktne pošte in

zagotoviti, da bodo vse pošiljke enake predloženemu vzorcu.


15

Delno naslovljena direktna pošta je pošiljka z oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno

vsebino, na kateri je naveden naslovnikov naslov brez imena in priimka ali naziva. Masa in

velikosti delno naslovljene direktne pošte morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.

Pošiljatelj delno naslovljene direktne pošte mora pred pošiljanjem pošti na vpogled predložiti

vzorec delno naslovljene direktne pošte in zagotoviti, da bodo vse pošiljke enake

predloženemu vzorcu. Tiste pošiljke, ki so naslovljene na naslov, na katerem se nahaja

večstanovanjska hiša (npr. blok), se vložijo v vse hišne predalčnike navedenega naslova

(število delno naslovljenih pošiljk je enako številu stanovanj na tem naslovu).

Nenaslovljena direktna pošta je pošiljka z oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno

vsebino, na kateri naslovnikov naslov ni naveden. Masa in velikosti nenaslovljene direktne

pošte morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. Pošiljatelj nenaslovljene direktne pošte

mora pred pošiljanjem pošti na vpogled predložiti vzorec nenaslovljene direktne pošte in

zagotoviti, da bodo vse pošiljke enake predloženemu vzorcu.

Publikacija je pošiljka, med katero štejemo knjige, časopise, revije ter druge tiskane oblike

periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih vsebin. Prenos publikacije se opravlja na

način in pod pogoji, za katere se dogovorita pošiljatelj in Pošta. Publikacija je lahko

naslovljena, delno naslovljena (na njej je naveden naslovnikov naslov brez imena in priimka

ali naziva) in nenaslovljena (na njej naslovnikov naslov ni naveden). V publikacijo je lahko

vložen račun, oddajnica, naročilnica, plačilni nalog ali poslovni odgovor. Prav tako je lahko v

publikacijo vložena tiskana priloga, če izpolnjuje vse naslednje pogoje istočasno:

ima isto ime kot publikacija,

ima istega izdajatelja kot publikacija,

tisk, oblika in vrsta papirja so enaki kot pri publikaciji,

vsebina priloge in publikacije sta povezani,

je sestavni del publikacije in je vložena v posamezni izvod.

Druge tiskane ali netiskane priloge so lahko vložene v publikacijo le na način in pod pogoji,

za katere se dogovorita uporabnik in Pošta. Sveženj, v katerem je povezanih več izvodov

publikacije oziroma direktne pošte in je naslovljen na enega naslovnika, se šteje kot ena

pošiljka publikacije. Pošiljatelj publikacije mora pred pošiljanjem na vpogled predložiti

vzorec publikacije in zagotoviti, da bodo vse pošiljke enake predloženemu vzorcu. Velikosti

publikacije morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. Največja masa publikacije je 10 kg.

Poslovni odgovor je pošiljka, katere prenos se izvaja na način in pod pogoji, za katere se

dogovorita uporabnik in Pošta. Poštnino za prenos poslovnega odgovora plača naslovnik

poslovnega odgovora. Masa in velikosti poslovnega odgovora morajo ustrezati pogojem za

navadno pismo.

Poslovno pismo je pošiljka v notranjem prometu, ki jo lahko v prenos oddajo pravne osebe in

tiste fizične osebe, ki imajo v skladu s predpisi registrirano izvajanje dejavnosti. Prenos se

opravlja na način in pod pogoji, za katere se dogovorita uporabnik in izvajalec.

Navadni paket je pošiljka v notranjem prometu, ki ustreza naslednjim velikostim in masi:

najmanjša velikost naslovne strani: 165 x 235 mm,

največja velikost: do 1.500 mm po katerikoli velikosti, pri čemer seštevek dolžine in

obsega, merjenega na najširšem mestu prečno, ne sme presegati 3.000 mm,

največja masa: do 10 kg.


16

Navadni paket ne sme vsebovati lomljivih predmetov.

3.1.2 Knjižene pošiljke

Knjižene pošiljke so tiste, za katere se pošiljatelju izda potrdilo o oddaji pošiljke, od

naslovnika pa se zahteva potrditev prevzema pošiljke. Gre torej za evidentiranje pošiljk pri

sprejemu in vročitvi. Vsaka knjižena pošiljka se evidentira na podlagi sprejemne številke, ki

jo dobi pri sprejemu. Na vsako knjiženo pošiljko se pri sprejemu nalepi nalepka, ki vsebuje

naziv sprejemne pošte, črtno kodo in alfanumerični zapis črtne kode. Črtna koda oz.

alfanumerični zapis črtne kode vsebuje podatke o vrsti pošiljke (RR – priporočena pošiljka,

VV – vrednostno pismo, EE – Hitra pošta, CP – paketna pošiljka), sprejemni številki pošiljke,

šifri sprejemne pošte, kontrolni številki in oznaki države (SI). Ti podatki so na ročnih

nalepkah. Na sprejemnih računalniških nalepkah so tudi podatki o datumu in času sprejema,

plačani poštnini, storitvah in šifri delavca.

Slika 6: Priporočena nalepka

Slika 7: Sprejemna računalniška nalepka

Pomen podatkov v alfanumeričnem zapisu črtne kode na priporočeni nalepki

RR 00017140 2 SI

Oznaka za vrsto

pošiljke

Sprejemna številka

pošiljke od

00000001 do

99999999

Kontrolna

številka

Oznaka države


17

Knjižene pošiljke so:

pisemske:

o priporočeno pismo,

o priporočeno pismo za dostavo v hišni predalčnik,

o vrednostno pismo,

o pismo v pravdnem postopku (ZPP), pismo v upravnem postopku (ZUP), pismo v

kazenskem postopku (ZKP), pismo v postopku vpisa v sodni register (ZSReg) in

pismo v postopkih izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije (ZFPPIPP),

paketne:

o paket,

o poslovni paket,

o poslovni paket – isti naslovnik,

o poslovni paket večjih dimenzij,

o paleta,

o tovor,

o ekspresni prevoz tovora,

o mednarodni poslovni paket,

o mali poslovni paket.

Hitra pošta:

o Hitra pošta po Sloveniji,

o Hitra pošta znotraj mest,

o Hitra pošta znotraj mest – isti naslovnik,

o Hitra pošta v tujino,

o Hitra pošta iz tujine.

Na spletni strani Pošte Slovenije (www.posta.si) je omogočeno sledenje (informacije o

statusih) vseh vrst knjiženih pošiljk, sprejetih v Sloveniji in prispelih iz tujine. Aplikacija

omogoča sledenje na podlagi sprejemne številke pošiljke in poštne številke sprejemne pošte.

Priporočeno pismo je zaprta pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi. Masa in

velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.

Priporočeno pismo za dostavo v hišni predalčnik je storitev s katero pošiljatelj pri oddaji

dobi potrdilo, da je pošiljko oddal v prenos, naslovnik pa ne potrdi prevzema pošiljke s

podpisom - vroči se tako, da se vloži v hišni ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal

naslovnika. Prenos se opravlja na način in pod pogoji, za katere se dogovorita pošiljatelj in

izvajalec. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka »Vročiti brez podpisa naslovnika, z

vložitvijo v hišni predalčnik«.

Vrednostno pismo je zaprta pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi ter ima

označeno vrednost. Masa in velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.

Pisma v pravdnem postopku (ZPP), pisma v upravnem postopku (ZUP), pisma v

kazenskem postopku, pismo v postopku vpisa v sodni register (ZSReg) in pismo v

postopkih izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije (ZFPPIPP), so pošiljke, katerih

vročanje določajo posebni zakoni in morajo ustrezati pogojem za priporočeno pismo.

http://www.posta.si/


18

Paket je pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi in lahko ima označeno vrednost.

Paket, ki ima označeno vrednost, mora biti praviloma zaprta pošiljka. Masa nad 10 kg do 30

kg in velikost, ki ustreza pogojem za navadni paket.

Poslovne pakete in poslovni paketi – isti naslovnik lahko v prenos oddajo pravne osebe in

samostojni podjetniki, ki imajo s Pošto sklenjeno ustrezno pogodbo.

Poslovni paket v mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:

najdaljša stranica: do 150 cm,

seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno: do 300 cm,

najmanjša velikost naslovne strani: 16,5 x 23,5 cm,


Kot poslovni paket večjih dimenzij se šteje pošiljka, ki izpolnjuje enega od navedenih

pogojev:

najdaljša stranica presega 150 cm (največ 200 cm),

seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno, presega 300 cm

(največ 550 cm),

največja masa do 100 kg.

Če poslovni paket večjih dimenzij presega navedene velikosti in/ali maso, se sprejem

zaračuna po ceniku za prevoz tovora.

Kot paleta se šteje pošiljka, ki ustreza naslednjim velikostim in masi ter pogojem:

največja dimenzija osnovne ploskve: 120 x 100 cm.

največja višina: 150 cm,

največja masa: do 600 kg,

blago, naloženo na paleto, ne sme presegati zunanjih dimenzij osnovne ploskve palete,

blago na paleti mora biti ustrezno zaščiteno pred poškodbami in razsutjem.

Če paleta presega navedene velikosti in/ali maso oziroma če je blago na paleto naloženo tako,

da presega zunanje dimenzije osnovne ploskve palete, se sprejem palete zaračuna po ceniku

za prevoz tovora.

Poslovni paketi, poslovni paketi večjih dimenzij in palete se prevzemajo v poslovnem

prostoru pošiljatelja na podlagi predhodnega naročila.

Pri poslovnih paketih nepravilnih in nenavadnih oblik, ki jih ni možno zlagati drug na

drugega (npr. izpušni lonci, vlečne kljuke,…), in poslovne pakete brez ustrezne embalaže se

zaračuna dodatek na posebno obliko.

Ekspresni prevoz tovora obsega časovno dogovorjeno dostavo blaga večje mase ali

prostornine. Cena za ekspresni prevoz tovora je sestavljena iz osnovne cene, ki vključuje čas,

potreben za natovarjanje, raztovarjanje in morebitno čakanje pri stranki (do 15 minut), ter

cene za vsak prevožen kilometer. V primeru več kosov tovora, ki so sprejeti hkrati, se

osnovna cena zaračuna enkrat.

Storitev tovor se zaračunava, če poslovni paket večjih dimenzije in/ali paleta presegata

predpisane velikosti in/ali masa ali pa je blago na paleto naloženo tako, da presega zunanje

dimenzije.


19

Kot tovor se šteje pošiljka, ki ustreza naslednjim velikostim in masi:


seštevek dolžine in največjega obsega, ki ne sme biti merjen po dolžini: do 650 cm,


Mednarodni poslovni paket je pošiljka v mednarodnem prometu, ki jo lahko na podlagi

sklenjene pogodbe s Pošto za določene države v prenos oddajo pravne osebe in tiste fizične

osebe, ki imajo v skladu s predpisi registrirano izvajanje dejavnosti (samostojni podjetniki).

Mednarodni poslovni paket je lahko naslovljen na pravno ali fizično osebo.

Mali poslovni paket lahko oddajajo pošiljatelji, ki imajo s Pošto sklenjeno pogodbo. Mali

poslovni paketi morajo ustrezati naslednji velikosti in masi:

najmanjša velikost 165 x 235 mm,

največja velikost 400 x 300 x 150 mm,

največja masa 500 g.

Hitra pošta je pošiljka, za katero veljajo krajši roki prenosa. Velikosti Hitre pošte morajo

ustrezati velikostim paketa. Največja masa Hitre pošte v notranjem prometu je 50 kg.

Hitra pošta v notranjem prometu se deli na:

Hitro pošto po Sloveniji in

Hitro pošto znotraj mest.

Hitra pošta se prevzema pri pošiljateljih na podlagi telefonskega naročila pošiljatelja. V večjih

mestih na brezplačno telefonsko številko 080 1400, v ostalih krajih pa telefonsko številko

pošte.

Hitra pošta po Sloveniji, sprejeta do določene ure na pošti, vključeni v prometni križ Hitre

pošte (v nadaljevanju: prometni križ), in za naslovnika, ki se nahaja na področju pošte, ki je

tudi vključena v prometni križ, se dostavi naslovniku še isti dan. Hitra pošta po Sloveniji se

prenaša prek prometnega križa vsak dan, razen ob sobotah, nedeljah in drugih dela prostih

dnevih.

Prometni križ je poseben način prevoza Hitre pošte, ki omogoča, da so pošiljke, sprejete do

določene ure na poštah v prometnem križu, dostavljene še isti dan naslovnikom, ki se tudi

nahajajo na področju pošt v prometnem križu.

Prometni križ sestavljajo pošte, ki se nahajajo v osnovnem prometnem križu, in pošte, ki so s

poštami v osnovnem prometnem križu povezane prek posredujočih pošt. Pošte v prometnem

križu so navedene v Seznamu pošt v prometnem križu Hitre pošte. V osnovni prometni križ

spadajo pošte, ki se nahajajo na relacijah:

5230 Bovec – PLC Ljubljana – 5230 Bovec,

8261 Jesenice na Dolenjskem – PLC Ljubljana – 8261 Jesenice na Dolenjskem,

4280 Kranjska Gora – PLC Ljubljana – 4280 Kranjska Gora,

9101 Murska Sobota – PLC Ljubljana – 9101 Murska Sobota in

6330 Piran – PLC Ljubljana – 6330 Piran.


20

Vozniki vozijo po navedenih relacijah vsak delavnik (od ponedeljka do petka). Ustavljajo se

na poštah, ki imajo pošiljke za odpravo, in na poštah, za katere imajo pošiljke. Po izmenjavi

pošiljk v PLC Ljubljana z drugimi vozniki se vrnejo k izhodiščnim poštam. V prometni križ je

vključenih 264 sprejemnih in 147 dostavnih pošt (število dostavnih pošt je manjše predvsem

zaradi organizacije dostave v mestih, kjer je več pošt, saj se sprejem izvaja na vseh poštah,

dostavo pa izvaja ena pošta).

Prevoz pošiljk Hitre pošte se v notranjem prometu opravlja tudi s pomočjo avtobusnih

prevoznikov. Omenjeni način prevoza se opravlja le na relacijah, kjer izvajanje prevozov v

lastni režiji ni rentabilno.

Hitra pošta znotraj mest in Hitra pošta znotraj mest – isti naslovnik se izvaja znotraj večjih

mest (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto),

kjer se pošiljka dostavi naslovniku v 2 urah od prejema telefonskega naročila na brezplačni

telefonski številki 080 1400 za prevzem pošiljke pri pošiljatelju. Pismonoša pošiljko

prevzame pri pošiljatelju najpozneje v 30 minutah od prejema telefonskega naročila. Če

pošiljatelj odda pošiljko na pošti, se pošiljka dostavi v 2 urah po sprejemu. Na območju

ostalih pošt se pošiljka dostavi v 4 urah od sprejema pošiljke na pošti oziroma od prevzema

pošiljke pri pošiljatelju

Hitra pošta v tujino je lahko pošiljka UPS in pošiljka EMS ter omogoča najhitrejši prenos

mednarodnih pošiljk. Pošiljko lahko pošiljatelj odda kot pisemsko pošiljko (samo dopis in

dokumenti) ali paket (blago, ki so mu lahko priloženi dokumenti). Največja masa UPS

pošiljke je 25 kg ter EMS pošiljke 30 kg (za Srbijo in Hrvaško 50 kg). Pošiljkam je možno

slediti tudi po internetu ali telefonu.

Iz tujine lahko prispe Hitra pošta kot pošiljka EMS in pošiljka UPS (UPS Express saver,

UPS Express, UPS Express plus, UPS Standard in UPS Expedited).

3.2 POŠTNE STORITVE

Poleg pošiljk splošni pogoji opredeljujejo tudi poštne storitve, ki se lahko uporabljajo pri

posameznih pošiljkah.

Odkupnina je poštna storitev, pri kateri se pošiljka vroči naslovniku proti predhodnemu

plačilu zneska odkupnine. Na naslovni strani pošiljke mora pošiljatelj napisati besedo

"Odkupnina" in znesek odkupnine. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Odkupnina",

v mednarodnem prometu pa "Cash on delivery". Pošiljatelj mora s pošiljko oddati tudi

izpolnjen ustrezni vplačilni dokument.

Slika 8: Nalepka Odkupnina/COD


21

Povratnica je poštna storitev, pri kateri se vročitev pošiljke potrdi na posebnem obrazcu

Povratnica – Advice of receipt. Povratnico izpolni pošiljatelj in jo odda skupaj s pošiljko. Na

naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "AR". Povratnica se vrne pošiljatelju kot navadno

pismo. Pri potrditvi prevzema pošiljke s storitvijo povratnica, prispele iz mednarodnega

prometa, mora prejemnik na povratnico zraven podpisa in navedbe morebitnega razmerja do

naslovnika napisati ime in priimek z velikimi tiskanimi črkami.

Slika 9: Nalepka AR

Osebna vročitev je poštna storitev v notranjem prometu, pri kateri mora biti priporočeno

pismo ali vrednostno pismo vročeno osebno naslovniku. Na naslovni strani pošiljke mora biti

oznaka "Vročiti osebno".

Slika 80: Nalepka Vročiti osebno

Prednostno je poštna storitev v mednarodnem prometu, pri kateri ima pošiljka prednost pri

prenosu. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Priority".

Slika 91: Nalepka Prednostno/Priority

Pazljivejše ravnanje je poštna storitev, pri kateri se s pošiljko ravna posebej pazljivo.

Pošiljke, v katerih so žive živali ter nevarne snovi, ki si jih izmenjujejo za to pristojne

ustanove na način in pod pogoji, ki so predpisani z zakonom, morajo biti oddane v prenos s

pazljivejšim ravnanjem. Na naslovni strani pošiljke mora pošiljatelj napisati ustrezno oznako,

ki opozarja na naravo vsebine pošiljke (na primer: Občutljivo, Varuj pred toploto, Ne obračaj,

Steklo). Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Občutljivo", v mednarodnem prometu

pa "Fragile".

Slika 12: Nalepka Občutljivo/Fragile


22

Klic 1 je poštna storitev, pri kateri je treba pred dostavo obvezno poklicati naslovnika in se

dogovoriti o okvirnem času dostave. Storitev lahko uporabljajo le pošiljatelji poslovnih

paketov v notranjem prometu.

Klic 2 je poštna storitev, ki pomeni, da se poslovni paket najprej poskuša vročiti z redno

dostavo. Če poslovni paket ob poskusu redne dostave ni vročen, in če naslovnik paketa ne

prevzame v dveh dneh po puščenem obvestilu o prispeli pošiljki, je treba naslovnika poklicati

in se dogovoriti o brezplačni drugi dostavi ali o prevzemu paketa na pošti. Storitev lahko

uporabljajo le pošiljatelji poslovnih paketov v notranjem prometu.

Čas dostave je storitev, ki jo lahko uporabljajo le pošiljatelji poslovnih paketov v notranjem

poštnem prometu. Gre za storitve Dostava do 10. ure, Dostava po 16. uri in Prevzem na pošti.

Pri storitvah Dostava do 10. ure in Dostava po 16. uri lahko pošiljatelj izbere okvirni čas

dostave v okviru možnosti dostavne pošte.

Poslovni paketi s storitvijo Dostava do 10. ure se naslovniku dostavijo do 10.00 (od

ponedeljka do petka). Naslovnik mora v dostavno knjižico, v stolpec Opomba, vpisati tudi uro

in minuto, ko mu je bila pošiljka vročena. Če naslovnik ne označi časa vročitve, to stori poštni

delavec.

Slika 103: Nalepka Dostava do 10. ure

Poslovni paketi s storitvijo Dostava po 16. uri se naslovnikom v določenih krajih dostavijo

po 16.00 (od ponedeljka do petka). Naslovnik mora v dostavno knjižico, v stolpec Opomba,

vpisati tudi uro in minuto, ko mu je bila pošiljka vročena. Če naslovnik ne označi časa

vročitve, to stori poštni delavec. Storitev Dostava po 16. uri se ne upošteva, če pošiljke v

okviru delovnega časa pošte ni možno dostaviti po 16. uri (če pošiljka prispe v soboto ali na

drugi delovni dan, ko pošta ne posluje po 16. uri), te pošiljke se dostavijo dopoldan skupaj z

ostalimi pošiljkami.

Slika 114: Nalepka Dostava po 16. uri

Pri storitvi dostava med 18. in 20. uro pošiljatelj na pošiljko nalepi nalepko dostavo med 18.

in 20. uro (obr. P-30) oziroma odtisne oznako z enako vsebino. Če tega ne stori, nalepko

nalepi na pošiljko poštni delavec. Poslovni paketi s storitvijo dostava med 18. in 20. uro se

naslovnikom v Ljubljani dostavijo med 18. in 20. uro.

Poslovni paketi s storitvijo Prevzem na pošti se naslovnikom izročajo na pošti. Naslovniku

se v tem primeru dostavi samo obvestilo o prispeli pošiljki, poslovni paket pa se ne dostavlja.


23

Storitev Vplačnina po pogodbi lahko uporabljajo pošiljatelji poslovnih paketov v notranjem

prometu in pomeni, da vplačnino za odkupnino poravna pošiljatelj. To pomeni, da se od

naslovnika izterja samo znesek odkupnine.

Storitev Čeki lahko izbere pošiljatelj poslovnih paketov v notranjem prometu, če želi

naslovniku omogočiti plačilo odkupnine v več obrokih s čeki osebnih računov. Takšni

poslovni paketi so opremljeni s posebno spremnico, katere obliko določita pošiljatelj in Pošta.

Posebna spremnica je sestavljena iz naslovnice, specifikacije (na njej so napisani zneski

posameznih obrokov in datumi unovčenja čekov) in posebne položnice, ki je prazna in

prečrtana. Poslovni paketi s to storitvijo se vročajo naslovniku proti predhodnemu podpisu na

specifikaciji in proti predhodni izdaji čekov za plačilo odkupnine na obroke. Podpis

naslovnika v dostavni knjižici ni potreben. Čeki se morajo glasiti na pošiljatelja pošiljke ter na

zneske in datume, ki so izpisani v specifikaciji. Pismonoša vpiše v specifikacijo številke

prevzetih čekov.

Storitev Trajni nalog lahko izbere pošiljatelj poslovnih paketov v notranjem prometu, če želi

naslovniku omogočiti plačilo odkupnine s trajnim nalogom na osebnem računu, in če ima s

Pošto sklenjeno ustrezno pogodbo. V primeru plačila odkupnine s trajnim nalogom morajo

biti poslovni paketi oddani s storitvijo Odkupnina. Pošiljatelj mora spremnici priložiti

pooblastilo za trajni nalog na osebnem računu, če priloži položnico, pa je le-ta prazna in

prečrtana. Poslovni paketi s to storitvijo se vročajo samo osebno naslovniku, ki je naveden na

pooblastilu in spremnici. Naslovnik mora potrditi prevzem s podpisom v dostavni knjižici in z

dvema podpisoma na pooblastilu ter na pooblastilo napisati tudi kraj in datum. Pismonoša

mora primerjati številko osebnega računa s podatki na bančni kartici. V primeru neujemanja

je treba napačno številko prečrtati in zraven čitljivo prepisati številko z bančne kartice.

Popravek na pooblastilu overi pismonoša s podpisom.

Poštnino plača naslovnik je storitev v notranjem prometu, pri kateri poštnino za prenos

poslovnega paketa, poslovnega paketa večjih dimenzij ali palete plača naslovnik. Storitev

lahko izbere tudi pošiljatelj Hitre pošte v notranjem prometu, ki ima s Pošto sklenjeno

ustrezno pogodbo. Pri vročitvi pošiljke se naslovniku izda račun za poštnino.

Slika 15: Nalepka PPN

Dobavnica je storitev, pri kateri prejme pošiljatelj poslovnega paketa, poslovnega paketa –

isti naslovnik, poslovnega paketa večjih dimenzij, palete ali tovora od naslovnika potrjeno

dobavnico. Storitev lahko izbere tudi pošiljatelj Hitre pošte v notranjem prometu, ki ima s

Pošto sklenjeno ustrezno pogodbo. Pri tej storitvi naslovnik potrdi prejem pošiljke s podpisom

na dobavnici in v vročilni listini ter poštnemu delavcu vrne en izvod dobavnice. Morebitno

neujemanje dejanskega stanja vsebine pošiljk s popisom na dobavnici ureja naslovnik s

pošiljateljem.


24

Slika 16: Nalepka Dobavnica

Storitev Več paketov za istega naslovnika lahko uporabljajo le pošiljatelji pri pošiljanju

poslovnih paketov (z maso do 50 kg, ki niso večjih dimenzij). Vse pakete v okviru storitve

Več paketov za istega naslovnika je treba dostaviti sočasno.

V skupno maso se seštevajo pošiljke Hitre pošte znotraj mest, pri čemer velja, da skupna

masa pošiljke ne sme presegati 105 kg, pri čemer masa posameznega kosa ne sme presegati

50 kg. Pošiljatelji tako pošiljko oddajo z eno spremnico, na katero morajo v polje "Opombe"

vpisati število kosov v skupni pošiljki (npr. 5 kosov).

3.3 DRUGE POŠTNE STORITVE

Med drugimi poštnimi storitvami se pogosto srečujemo tudi s poštnimi storitvami po

pošiljateljevem naročilu in s poštnimi storitvami po naslovnikovem naročilu.

Poštne storitve po pošiljateljevem naročilu so storitve, ki jih lahko zahteva pošiljatelj po

oddaji pošiljke, vendar pred vročitvijo pošiljke, in se nanašajo na spremembo prenosa

pošiljke. Lahko pa jih naslovnik zahteva pred vročitvijo pošiljke in se nanašajo na poseben

način vročitve. Torej s pošiljko lahko razpolaga pošiljatelj vse dotlej, dokler je pošta ne vroči

naslovniku.

Pošiljatelj lahko po oddaji pošiljke pošti zahteva, da se:

naslov na pošiljki spremeni ali dopolni,

pošiljka vrne pred ali po odpravi,

knjižena pošiljka obremeni z odkupnino, da se odkupnina poveča ali zmanjša, da se

odkupnina črta,

paket odpravi za naslovnikom,

hramba pošiljke po preteku roka za prevzem (do 15 dni).

Poštne storitve po naslovnikovem naročilu so storitve, ki jih lahko pred vročitvijo pošiljke

zahteva naslovnik. Naslovnik lahko zahteva, da se:

dostavi poštno ležeča pošiljka,

pošiljka hrani kot poštno ležeča (naslovnik tega ne more zahtevati za pisma v

pravdnem postopku (ZPP), pisma v kazenskem postopku (ZKP), pisma v upravnem

postopku (ZUP), pisma v postopku vpisa v sodni register (ZSReg) in pisma v

postopkih izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije (ZFPPIPP)),

pošiljka odpravi na določen naslov (naslovnik tega ne more zahtevati za pisma v

pravdnem postopku (ZPP), pisma v upravnem postopku (ZUP), pisma v postopku

vpisa v sodni register (ZSReg) in pisma v postopkih izbrisa iz sodnega registra brez

likvidacije (ZFPPIPP),

mu pošiljka ne dostavlja določenega dne (naslovnik tega ne more zahtevati za pisma v

pravdnem postopku, pisma v kazenskem postopku in pisma v upravnem postopku),

mu priporočeno pismo brez storitev vloži v hišni ali izpostavljeni predalčnik brez

potrditve prevzema,


25

mu pokojninske nakaznice za izplačilo pokojnin ali obvestila ZPIZ hranijo kot poštno

ležeče,

vročitev paketne pošiljke s predajo pošiljke v varovani prostor.

Med druge poštne storitve, ki jih v zvezi s prenosom poštnih pošiljk opravlja pošta na

pošiljateljevo ali naslovnikovo zahtevo ali pa brez nje, spadajo tudi:

ponovna redna dostava pošiljk,

druga dostava poslovnih paketov, palet in poslovnih paketov večjih dimenzij pravnim

osebam in samostojnim podjetnikom,

druga dostava Hitre pošte,

izredna dostava ali prevzem pošiljk,

izredni prevzem poslovnih paketov, palet in poslovnih paketov večjih dimenzij,

stalno pooblastilo,

poizvedovanje po pošiljki,

uporaba poštnega predala,

vračanje poslovnega paketa, palete in poslovnega paketa večjih dimenzij ali Hitre pošte,

vračanje priporočenega ali vrednostnega pisma s storitvijo Odkupnina,

izdaja fotokopije poštnih in drugih listin,

predložitev pošiljke v carinski pregled pri uvozu oz. izvozu,

druge.

Pošiljatelj ali naslovnik praviloma plača za zahtevane storitve dodatno poštnino.

3.4 OSTALE STORITVE

3.4.1 Telegrami

S prenosom telegrama je mišljena celotna pot telegrama: od pošiljateljeve predaje telegrama

na pošti, po telefonu (brezplačna telefonska številka 080 1410) ali prek interneta

(www.posta.si) do vročitve naslovniku.

Vrste storitev, ki jih lahko zahteva pošiljatelj ob oddaji telegrama, so:

prednostno (PR) – telegram ima prednost pri prenosu pred ostalimi telegrami;

darilo (LXx) – telegram z darilom je telegram s posebno vsebino (voščilo, čestitka,

izrazi sožalja), ki jo želi pošiljatelj na poseben način posredovati naslovniku.

Sporočilo takšnega telegrama se naslovniku vroči z voščilnico oz. sožalnico in/ali z

drugim darilom. Pošiljatelj izbere ustrezno darilo z oznako LX. Pošiljatelj lahko

izbira med navadno, glasbeno, super glasbeno voščilnico in voščilnico presenečenja

ter raznimi darili, npr. raznimi plišastimi igračami, oblačili za dojenčke, svežim

cvetjem, bombonjerami;

obvestilo o času vročitve (PC) – pošiljatelj je obveščen o času vročitve telegrama;

vročiti določenega dne (VROČITIx) – pošiljatelj določi datum, ko bo telegram

vročen naslovniku. Datum vročitve se lahko določi za največ 30 dni od oddaje

telegrama.

http://www.posta.si/


26

Slika 17: Telegram (naslovna stran)

4 FAZE PRENOSA

4.1 SPREJEM

Sprejem

Pod sprejemom poštnih pošiljk razumemo sprejem pošiljk od pošiljatelja z namenom, da jih

prenesemo in vročimo naslovniku. Pri sprejemu se poštni delavci srečujemo z uporabniki.

Stiki z uporabniki niso vselej neposredni, ampak tudi posredni (v veliko primerih se sprejem

pošiljk opravlja s pomočjo naprav poštnega omrežja – poštnega nabiralnika ipd.).

Pri sprejemu je sklenjen dogovor ali pogodba (gre za pristopno pogodbo) med uporabnikom

poštnih storitev in Pošto, iz katere izhajajo pravice in obveznosti za obe pogodbeni stranki. To

pomeni, da je sprejem pomembno dejanje v procesu prenosa pošiljke, zlasti še, če so postopki

opravljeni hitro, kakovostno in ne nazadnje tudi gospodarno.

Pri sprejemu pošiljk je pomembno, da je poštno omrežje čim bolj dostopno uporabnikom

(odpiranje novih pošt povsod tam, kjer je to ekonomsko upravičeno; nameščanje poštnih

nabiralnikov, kjer so izpolnjeni pogoji; prilagajanje delovnih časov pošt potrebam

uporabnikov …).


27

Odprava

Odprava poštnih pošiljk pomeni pripravo pošiljk za prevoz. Pošiljke so pripravljene za prevoz

tedaj, ko so narejeni predpisani sklepi. Sklep je enkratna odprava pošiljk s pošte. Za odpravo

pošiljk se uporabljajo brezhibne in nepoškodovane prevozne enote: pismarnice, vreče in

zabojniki.

Pošta mora odpraviti vse sprejete pošiljke in pošiljke, ki jih ne more vročiti. Sprejemna pošta

lahko zadrži pošiljke za dostavni okoliš lastne pošte.

Odprava je lahko redna in izredna. Redne odprave so določene s poštnim voznim redom in

pregledom sklepov. Izredne odprave se organizirajo v primeru motenj na rednih poštnih

zvezah in v primeru velikih količin pošiljk.

Pošiljke se odpravijo v prevoznih enotah ali kot proste pošiljke. Proste pošiljke so tiste, ki jih

zaradi velikosti ni mogoče vložiti v prevozno enoto (svežnji publikacij, direktne pošte), žive

živali, paketi ter Hitra pošta s storitvijo Pazljivejše ravnanje.

Hitra pošta po Sloveniji, ki je sprejeta do določene ure na pošti, vključeni v prometni križ, in

je naslovljena na naslovnika v dostavnem okolišu pošte, ki je tudi vključena v prometni križ,

se odpravi prek prometnega križa. V tem primeru se vsaka pošiljka Hitre pošte odpravi kot

prosta pošiljka S-sklepa.

Vrste sklepov so:

Skupni (S-sklep), ki se lahko pripravi1 v vreči, pismarnici ali zabojniku. V vrečah in

zaprtih zabojnikih S-sklepa se odpravljajo vse vrste pošiljk. V pismarnicah S-sklepa se

odpravljajo vrednostna pisma, Hitra pošta (pri redni odpravi), priporočena pisma,

prispela iz mednarodnega prometa, in pošiljke s storitvijo Prednostno, če teh ni dovolj

za polno pismarnico, pa tudi sprejeta priporočena pisma ter pisma v pravdnem

postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška. V S-

sklepu se odpravljajo tudi vse vrste pošiljk izven prevoznih enot, torej proste pošiljke.

Priporočeni (R-sklep) se lahko pripravi v vreči ali pismarnici. V vrečah oziroma

pismarnicah R-sklepa se odpravljajo priporočena pisma za notranji promet, pisma v

pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška

ter sprejeta priporočena pisma za mednarodni promet.

Navadni (N-sklep) se lahko pripravi v vreči ali pismarnici. V vrečah oziroma

pismarnicah N-sklepa se odpravljajo navadne pošiljke.

Kartiranje pomeni vpisovanje določenih knjiženih pošiljk v obrazec Karta. V karto se

vpisujejo vrednostna pisma v notranjem in mednarodnem prometu, paketi v notranjem

prometu z označeno vrednostjo nad zneskom, določenim s posebnim sklepom (trenutno nad

1.000,00 €), paketi v mednarodnem prometu in Hitra pošta v notranjem in v mednarodnem

prometu. Pošiljke se kartirajo posamično (vsaka pošiljka se posebej vpiše v karto) in številčno

(v karto se vpiše skupno število istovrstnih pošiljk). Izvirnik karte se vloži v prevozno enot

skupaj s pošiljkami, ki so vpisane v karto.

Sklepi se odpravljajo z zapisnikom izmenjave, v katerega se vpiše naziv odpravne pošte in

naziv prejemnika sklepov ter število prevoznih enot oziroma prostih pošiljk.

1 Na območju, ki ga pokriva PE Poštni logistični center Ljubljana, se pošiljke odpravljajo v vrečah in v

pismarnicah, na območju, ki ga pokriva PE Poštni logistični center Maribor, pa samo v pismarnicah.


28

V pregledu dela pošta evidentira število sprejetih, odpravljenih, prispelih in vročenih pošiljk,

ki se kartirajo, in paketov.

Vendar organizacija odprave pošiljk ne zajema samo odprave poštnih sklepov s predvidenimi

prometnimi zvezami, marveč tudi opravila, ki so v zvezi s tem, na primer: zlaganje pošiljk,

napravljanje svežnjev (ki jih označimo z naslovljeno nazivnico), vlaganje pošiljk v pismarnice

ter pismarnic in svežnjev s pošiljkami v tipizirane zabojnike, priprava sklepov.

Pomembno je, da so vsa ta opravila opravljena v določenem časovnem obdobju (na pošti ali v

poštnem logističnem centru), da so torej vse pošiljke tudi pravočasno odpravljene s

predpisanimi odpravnimi zvezami.

4.2 USMERJANJE

Faza usmerjanje se izvaja v poštnem logističnem centru. Deli se na prispetje v poštni

logistični center, usmerjanje v poštnem logističnem centru in odpravo iz poštnega logističnega

centra.

4.3 PREVOZ

Faza prevoza se izvaja med fazama sprejema in usmerjanja ter med fazama usmerjanja in

vročitve. Prevoz poštnih pošiljk se opravlja predvsem s tovornimi vozili, v mednarodnem

prometu pa tudi z letali in ladjami. Prevoze opravljamo praviloma z lastnimi tovornimi vozili,

na nekaterih relacijah pa prevoz izvajajo zunanji izvajalci.

4.4 VROČITEV

Vročitev se deli na prispetje na pošto in vročitev.

Prispetje poštnih pošiljk zajema tiste delovne postopke, ki se nanašajo na prevzem poštnih

sklepov iz prevoznih sredstev, transport sklepov do delovnih mest, kjer bodo te sklepe

(prevozne enote) odpirali, nadalje odpiranje sklepov in delitev pošiljk glede na to, če so

namenjene za dostavo ali za izročitev na pošti. To pomeni, da se prispetje pošiljk začne s

prevzemanjem sklepov in traja toliko časa, dokler ni opravljena delitev pošiljk za dostavo in

izročitev na pošti oziroma oddaja pošiljk v smeri naslovnih pošt.

Organizacija teh opravil mora biti taka, da:

je prevzem sklepov opravljen pravočasno, saj prevozno sredstvo ne more čakati in se

prilagajati slabi organizaciji prevzema sklepov;

je zagotovljen učinkovit nadzor nad prispelimi sklepi, ki jih je treba hraniti na varnem,

da so zavarovani pred vremenskimi vplivi, pred morebitnimi drugimi nepravilnostmi

in protipravnimi dejanji, npr. rop, kraja ter pred poškodbami zaradi nepravilnega

ravnanja;

so prevzete pošiljke pravočasno predelane oziroma pripravljene za dostavo in

izročitev, kar mora biti prav tako opravljeno v čimkrajšem možnem času.

Notranja organizacija priprave pošiljk za dostavo in izročitev je pogojena s količinami in z

vrstami pošiljk, dinamiko njihovega prispetja v teku enega dneva, ne nazadnje pa tudi s

sistemom dostave, ki se opravlja na posamezni pošti.


29

Vročitev se deli na dostavo in izročitev na pošti. V tej fazi prihajajo poštni delavci ponovno

neposredno v stik z uporabniki poštnih storitev (z naslovnikom, njegovim pooblaščencem ali

osebo, ki je upravičena prevzeti naslovnikovo pošiljko namesto njega).

Dostava pošiljk pomeni vročanje pošiljk naslovniku v njegovem stanovanju ali poslovnem

prostoru ter vlaganje pošiljk v njegov hišni ali izpostavljeni predalčnik.

Izročanje pošiljk na pošti pomeni vročanje pošiljk naslovniku prek poštnega predala ali

neposredno naslovniku, pooblaščencem ali osebi, ki je upravičena prevzeti naslovnikovo

pošiljko v poslovnih prostorih pošte (pošiljke, za katere je puščeno obvestilo o prispeli

pošiljki, poštno ležeče pošiljke, poškodovane pošiljke …).

5 ORGANIZACIJA VROČANJA POŠILJK

Naslovnik si ne more sam izbirati pošte, ki mu bo vročala pošiljke. Vsako gospodinjstvo

spada k določeni pošti. Praviloma je k pošti priključeno celo naselje, kar je odvisno od

prometnih povezav, raztresenosti naselja, velikosti naselja itd. Pošta se o organizaciji dostave

dogovarja s krajani oziroma z lokalnimi skupnostmi. Vsa gospodinjstva in vse naslove, ki so

vključeni v dostavo neke pošte, imenujemo dostavni okoliš.

Dostavni okoliš se deli na ožji, širši in najširši okoliš. Zakon o poštnih storitvah določa, da se

pošiljke, ki spadajo v univerzalno poštno storitev, dostavljajo vsak delovni dan, vendar ne

manj kot petkrat tedensko. Ob praznikih se število dostav pošiljk na teden ustrezno zmanjša.

V ožjem dostavnem okolišu se praviloma pošiljke dostavljajo šestkrat tedensko, v širšem in

najširšem okolišu pa petkrat tedensko, pogostost dostave pa je odvisna od tega, če je na

določeni pošti v določenem dostavnem okolišu organizirana dostava pošiljk ob sobotah.

Pri organizaciji vročanja poštnih pošiljk je treba upoštevati ekonomsko upravičenost dostave,

gostoto naselij, njihovo gospodarsko razvitost, obseg storitev, ki jih je treba opravljati v

posameznem delu dostavnega okoliša pošte, dejanske potrebe po poštnih storitvah, ki se

pojavljajo v posameznem okolišu – pri upoštevanju teh potreb je treba izhajati iz načela, da se

storitve čimbolj približajo uporabnikom storitev in da se uporabniki glede pogojev čimbolj

izenačijo.

5.1 DOSTAVA

Organizacija dostave poštnih pošiljk je eden pomembnejših dejavnikov ali ekonomskih

elementov poštne organizacije. Dostava pošiljk je povezana z visokimi stroški, saj je v njej

skoraj nemogoče nadomestiti živo človeško delo s kakršnokoli mehanizacijo ali

avtomatizacijo. In takšno delo je, kot vemo, najdražje.

V mestih, kjer je več pošt, poznamo dva načina dostave – centralizirani in decentralizirani. Pri

centraliziranem se dostava vseh pošiljk za celo mesto opravlja z ene pošte, pri

decentraliziranem načinu dostave pa je mesto razdeljeno na več dostavnih pošt, od katerih

vsaka izvaja dostavo pošiljk v svojem dostavnem okolišu.


30

V sklopu centralizirane dostave poznamo dva načina izročanja pošiljk – centralizirani in

decentralizirani. Pri centraliziranem izročanju se pošiljke vsem gospodinjstvom izročajo na

eni pošti, pri decentraliziranem izročanju pa na več izročilnih poštah. Praviloma se v vseh

večjih mestih, kjer je to možno izvesti, ob centralizirani dostavi izvaja decentralizirano

izročanje. Takšen način izročanja pošiljk je za uporabnike ugodnejši, ker lahko obveščene

pošiljke prevzemajo na svoji pošti. Pri decentraliziranem načinu dostave se izvaja tudi

decentralizirani način izročanja pošiljk.

Tako torej poznamo:

a) centralizirani sistem vročitve pošiljk (v mestu je več pošt) – v takem primeru samo ena od

pošt opravlja dostavo pošiljk. V tem primeru so na dostavni pošti vsi pismonoši za

celotno mestno območje in vsi poštni predali oziroma izročilna delovna mesta. Ta sistem

ima svoje slabe in dobre lastnosti. Slabe so predvsem: precejšnja oddaljenost nekaterih

dostavnih okrajev in uporabnikov poštnih storitev zaradi velikosti območja, efektivni čas

dostave je krajši, posebni stroški za prevoz pismonošev do oddaljenih začetnih točk v

dostavnem okraju in podobno.

Dobre lastnosti pa so: možnost uvajanja mehanizacije in racionalna izraba mehanizacije

ter delovnih moči, hitra in natančna priprava pošiljk za dostavo – ne glede na morebitne

napake v naslovu, možnosti takojšnje izročitve pošiljk po prispetju na pošto ipd. Vendar

velja ob tem takoj pripomniti, da naštete slabe lastnosti ob uvajanju sodobnih naprav za

razdeljevanje in usmerjanje pošiljk ter transportnih sredstev vse bolj izgubljajo na

pomenu;

b) decentralizirani sistem vročitve pošiljk je primeren za večja mesta. V mestu, kjer je več

pošt, opravljajo vse te pošte ali samo nekatere od njih funkcijo vročanja pošiljk. Tudi pri

tem sistemu je ena od dostavnih pošt tista, ki koordinira delo dostave in izročitve pošiljk v

mestu. Slaba stran tega sistema je, da prihaja zaradi napačnih, pomanjkljivih naslovov do

zamud pri vročanju pošiljk, podvajanja raznih opravil, večjih dostavnih stroškov in

podobno.

Pri decentraliziranem sistemu poznamo več podsistemov:

delna decentralizacija – vročanje pošiljk je organizirano tako, da se območje mesta

razdeli na dostavna območja, v središčih teh območij pa se organizirajo dostavne

pošte;

kombinirana decentralizacija – vročanje pošiljk je organizirano tako, da določena

pošta pripravlja za dostavo in izročitev pošiljke za območje celega mesta in jih deli po

dostavnih okrajih za vsako dostavno pošto. Pismonoši dostavnih pošt samo še

razdelijo svoje pošiljke po obhodnih redih ali jih vložijo v poštne predale.

Kombinirani sistem dostave pošiljk se lahko uporabi tudi pri avtomobilski dostavi

(npr. paketov). V tem primeru opravlja dostavo pošiljk ena izmed pošt na določenem

območju. Ta pošta opravlja celotno dostavo za območja vseh pošt z enim ali več

avtomobili, medtem ko je izročitev pošiljk organizirana pri vsaki pošti. Ta sistem je

uporaben tam, kjer je takšen način glede na prometno povezavo in tip naselja

ekonomičen, poleg tega pa lahko z avtomobilom dostavljamo vse pošiljke, ne glede na

maso in število.

Dostavo lahko ločimo tudi glede na vrste pošiljk, ki jih dostavljamo, in sicer na:

a) skupno dostavo, ki zajema istočasno dostavo vseh vrst poštnih pošiljk (navadnih,

knjiženih) in tudi vse denarne storitve, ki jih opravljamo na dostavi (vplačila in izplačila

poštnih nakaznic, vplačila plačilnih nalogov ipd.). Ta se običajno opravlja enkrat na dan;


31

b) dostavo določene vrste pošiljk, dveh ali več vrst skupaj (npr. dostava paketov, dostava

telegramov in Hitre pošte …). Tudi za dostavo določenih vrst pošiljk se za vsak dostavni

okraj sestavi posebna potovnica. Takšen način dostave se organizira v večjih mestih, kjer

gre praviloma za ločeno dostavo paketov in drugih pošiljk.

Vsak pismonoša opravlja dostavo praviloma v enem dostavnem okraju, ki je lahko ožji (O),

širši (Š) ali kombinirani (K). Ožji dostavni okraj se nahaja v ožjem dostavnem okolišu, širši

dostavni okraj se nahaja v širšem dostavnem okolišu ter najširši dostavni okraj pa se nahaja v

najširšem dostavnem okolišu Če dostave pošiljk ni možno urediti tako, da bi pismonoša

opravljal dostavo samo v enem dostavnem okolišu, se organizira kombinirani dostavni okraj,

v katerem pismonoša opravlja dostavo v ožjem in delno v širšem dostavnem okolišu.

Dostavne okraje določi poslovna enota ob pomoči ali na predlog upravnikov pošt in

pismonošev. Na oblikovanje dostavnih okrajev vplivajo: velikost dostavnega okoliša pošte,

število gospodinjstev, število podjetij, vključenih v dostavo, in njihova velikost, prometne

povezave, količine in vrste pošiljk ter druge okoliščine, ki narekujejo, da so dostavni okraji

urejeni tako, da lahko pismonoši čim lažje, čim hitreje in čim bolj kakovostno ter po čim

krajši poti opravljajo svoje naloge.

Potovnica je poseben obrazec, ki se sestavi za vsak dostavni okraj. Iz nje so razvidni:

pismonoševa pot (z navedbo ulic, naselij ali skupin hiš), ki jo opravlja peš in s

prevoznim sredstvom;

naprava ali enota poštnega omrežja z navedbo hišne številke, kjer se nahaja, na primer:

poštni nabiralnik (N), dostavno spravilišče (D), izpostavljeni predalčnik (IP), poštni

nabiralniki v sklopu izpostavljenih predalčnikov (IPN);

morebitni dodatek v kilometrih zaradi npr. dostave paketov, prevoza sklepov;

prehojena oz. prevožena pot in podatki za izračun norma-minut.

Način ugotavljanja dolžine prehojene in prevožene poti ter drugi elementi so določeni z

Navodilom za zbiranje in obdelavo statističnih podatkov o storitvah in porabljenem času.

Pri poštah, kjer ni organizirane posebne dostave za npr. telegrame, je obhodni red določen

tako, da se eden ali več pismonošev ob določeni uri praviloma vrača na pošto, da prevzame

telegrame in jih takoj dostavi.

V potovnici se lahko zaradi boljšega razumevanja nariše tudi načrt obhodnega reda

dostavnega okraja (vendar to ni obvezno).

Potovnico sestavi referent za dostavo v poslovni enoti in jo poslovna enota potrdi. Sestavljena

mora biti v najmanj treh izvodih; dva izvoda ima pošta, s tem da en izvod hrani pismonoša v

predalu potovnika.

Pismonoši opravljajo dostavo peš, s kolesom, s kolesom s pomožnim motorjem, s kolesom z

motorjem, s skuterjem z avtomobilom, lahko pa tudi z drugimi prevoznimi sredstvi. Ker se s

prevoznimi sredstvi premostijo večje razdalje kot peš, je treba zaradi lažje primerjave in

določitve enakomerne obremenitve pismonošev pri različnih načinih dostave to dejansko

opravljeno pot preračunati v pot, ki bi bila opravljena peš. Ta preračun se izvede na podlagi

koeficientov, ki so določeni v prej omenjenem navodilu.


32

Pošta Slovenije d.o.o.

Velja od: 2. 8. 2010

PE Ljubljana Velja do: 2. 8. 2015

Pošta: 1357 Notranje Gorice

POTOVNICA dostavnega okraja O1

Dnevi dostave v tednu: od ponedeljka do petka Peš

Odhod na dostavo: 8.00 Kolo

Okviren čas vrnitve na pošto: 13.00

Način dostave:

5

Kolo z motorjem

PODATKI ZA IZRAČUN NM opravljena pot v km koeficient preračunana pot

DO ZAČETKA DOSTAVE, PRESLEDKI

MED NASELJI, VRNITEV NA POŠTO 4,5 13% 0,6

HOJA PO DVORIŠČIH, NADSTROPJIH 2,4 105% 2,5

DOSTAVA

s prevoznim sredstvom 25,3 22% 5,6

Skupaj opravljena pot 32,2 Pon. - pet. 8,7

Opravljena pot s prevoznim sredstvom za izračun nadomestila 29,8 km

Ulica, naselje, skupina hiš v dostavi Peš S prevoznim sredstvom Opombe

OŽJI DOSTAVNI OKRAJ

CESTA NA LOG

CESTA V LOG

GMAJNA IP 44

MAVSARJEVA CESTA

NA PESKE

OB DROBTINKI

PODKLIN

PODPEŠKA CESTA 224-301, 387-423

V KOSOV LAZ

V ROJCO

ZA MOSTIČKOM 2,4 29,8

Skupaj 2,4 29,8

Pripravil: Potrjuje:

Slika 18: Vzorec potovnice


33

5.2 IZROČANJE POŠILJK NA POŠTI

Izročanje pošiljk je organizirano na naslednje načine:

navadne pisemske pošiljke izročamo prek poštnih predalov v glavnem tistim

naslovnikom, ki običajno dnevno prejemajo večjo količino pošiljk;

druga oblika izročanja pošiljk na pošti je izročanje poštno ležečih pošiljk (gre za

izročanje pošiljk, ki so naslovljene na poštno ležeče ali se hranijo kot poštno ležeče na

podlagi naslovnikovega naročila);

ker vlagamo v poštne predale le navadne pisemske pošiljke in izdajnice s podatki o

prispelih knjiženih pošiljkah, so običajno poleg poštnih predalov organizirana tudi

delovna mesta za izročanje knjiženih pošiljk za uporabnike poštnih predalov in za tiste

pošiljke, za katere je bilo na dostavi puščeno obvestilo o prispeli pošiljki (zaradi

različnih razlogov);

izročitev paketov je običajno (v večjih poštah) ločena od drugih delovnih mest za

izročitev in združena z njihovim sprejemom (kar je tudi smotrno in logično zaradi

funkcionalnega povezovanja prostorov, uporabe mehanizacije ipd.).

Za delitev pošiljk po poštnih predalih uporabljamo običajno omare, kjer so predali razporejeni

tako, da je pošiljke možno čim enostavneje deliti. Velikost predalov je prilagojena velikostim

pošiljk, zato so manjši predali z manjšo količino pošiljk na vrhu, z večjo v sredini, z največjo

pa spodaj.

6 POGOJI ZA SPREJEM OZIROMA PRENOS POŠILJK

6.1 OPREMA IN ZAPIRANJE POŠILJK

Ovojnina pošiljke mora zagotavljati varnost vsebine pošiljke ter ostalih pošiljk pred

morebitnimi poškodbami in okvarami. Za ovojnino pošiljke se uporablja pisemska ovojnica,

škatla, zaboj ali druga primerna ovojnina. Ovojnina mora ustrezati vrsti, naravi vsebine in

obliki pošiljke, velikosti, masi in vrednosti vsebine. Vsebina mora biti vedno tako zavarovana,

da se v primeru, ko iz kateregakoli vzroka ali razloga pride do zmanjšanja vsebine, to na

ovojnini oziroma na sredstvih, s pomočjo katerih je pošiljka zaprta, tudi pozna. V ustrezni

ovojnini morajo biti vse pošiljke, razen tistih, pri katerih to zaradi njihove narave ni potrebno

(prazen zaboj, sod, avtoplašč ipd.). Uporaba pisemskih ovojnic, oblazinjenih ovojnic in vrečk

iz blaga ni dovoljeno za navadne pakete in pakete, to ne velja za poslovne pakete.

6.2 NASLAVLJANJE POŠILJK

Na pošiljki mora biti pravilno in čitljivo napisan naslovnikov naslov. Naslov je lahko

natisnjen ali napisan z roko. Knjižene pošiljke morajo biti naslovljene na enega naslovnika.

Pri navadnih pošiljkah, ki so naslovljene na več naslovnikov, morajo biti naslovniki na istem

naslovu. Naslovnikov naslov mora biti v desnem delu naslovne strani pošiljke, vzporedno z

njeno daljšo stranico, znotraj pravokotnega prostora. Priporočljivo je, da je na paketih in

pošiljkah Hitre pošte napisana telefonska številka naslovnika, pri pošiljkah, ki vsebujejo žive

živali pa je le-ta obvezna.

Pošiljateljev naslov mora biti čitljivo napisan na knjiženih pošiljkah in navadnih pošiljkah z

oznako "Poštnina plačana pri pošti .... " in "Poštnina plačana. Pog. št. .... " za pošiljke v

notranjem prometu oziroma "Postage paid" za pošiljke v mednarodnem prometu ter na


34

pošiljkah, zavezanih carinski kontroli, in na svežnjih z naslovljeno, delno naslovljeno ali

nenaslovljeno direktno pošto in naslovljeno, delno naslovljeno ali nenaslovljeno publikacijo.

Pošiljateljev naslov naj bo napisan ali označen v zgornjem levem delu naslovne strani ali na

hrbtni strani pošiljke. Priporočljivo je, da je na paketih in pošiljkah Hitre pošte napisana

telefonska številka pošiljatelja, pri pošiljkah, ki vsebujejo žive živali pa je le-ta obvezna.

Na pošiljkah mora biti naslovnikov naslov pravilno napisan, kar pomeni, da morajo biti

podatki navedeni v naslednjem vrstnem redu:

naslovnikovo ime in priimek ali naziv družbe, ustanove itd.,

ulica, hišna številka oziroma naselje in hišna številka,

pri uporabnikih poštnih predalov kratica p. p. s številko poštnega predala,

pri pošiljkah, naslovljenih na poštno ležeče, oznaka “Poštno ležeče” oziroma za

pošiljke v mednarodnem prometu oznaka “Poste restante”,

uradna kratica naslovne države (za pošiljke v mednarodnem prometu), poštna številka

in naziv naslovne pošte,

pri naslovnikih, ki jim je določena posebna poštna številka, posebna poštna številka in

naziv naslovne pošte,

ime države (za pošiljke v mednarodnem prometu).

Če na območju posamezne pošte obstaja več ulic z enakim nazivom, se pred navedbo ulice in

hišne številke vpiše naziv naselja.

V notranjem in mednarodnem prometu se pošiljke naslavljajo v latinici. Pošiljka v

mednarodnem prometu je lahko naslovljena tudi s pisavo naslovne države, vendar morata biti

v latinici napisani naslovna pošta in naslovna država. Naziv naslovne države pri pošiljkah za

mednarodni promet naj bo napisan z velikimi tiskanimi črkami.

V mednarodnem prometu se pri naslavljanju uporabljajo posebne kode, imenovane ISO-alfa

kode, ki se pišejo pred poštno številko ali naslovno pošto (če država ne uporablja poštne

številke). Sezname teh kod za vse države imajo vse naše pošte. Te kode se vselej ne ujemajo z

"avtomobilskimi" kraticami držav (na primer: AT – Avstrija, IT – Italija, DE – Nemčija, HR –

Hrvaška, HU – Madžarska, BA – Bosna in Hercegovina, MK – Makedonija), ki jih nekatere

države kljub temu uporabljajo namesto ISO-alfa kod.

Priporočljive je, da se na paketih za mednarodni promet poleg naslova pošiljatelja in

naslovnika zapiše tudi telefonski številki pošiljatelja in naslovnika

Priporočila za naslavljanje

Prostor za naslovnikov naslov za pošiljke v izmeri najmanj 90 x 140 mm in največ 165 x 235

mm je oddaljen:

najmanj 40 mm od zgornjega roba,

najmanj 15 mm od desnega roba,

najmanj 15 mm od spodnjega roba,

največ 140 mm od desnega proti levemu robu.

Prostor za naslovnikov naslov za pisma večjih dimenzij v izmeri najmanj 165 x 235 mm in

največ 244 x 355 mm je oddaljen najmanj:

60 mm od zgornjega roba,

60 mm od desnega roba,

60 mm od spodnjega roba,

60 mm od levega roba.


35

Priporočajo se računalniške pisave Arial, Courier, Times New Roman, velikosti od 10 do 12.

Za neprimerno pisavo veljajo poševni tisk, poudarjeni tisk, podčrtani tisk, okrasne pisave,

neenakomerna pisava, bele črke na temnem ozadju, pisava brez presledkov, osenčena pisava,

z roko napisane velike in male pisane ter oglate črke. Naziv naslovne države pri pošiljkah v

mednarodnem prometu naj bo zapisan z velikimi tiskanimi črkami.

Ostala priporočila za naslovnikov naslov:

naslov je čitljivo napisan v desnem spodnjem delu naslovne strani pošiljke, vzporedno

z najdaljšo stranico,

naslov je levo poravnan,

okoli naslova je prazen prostor v širini 10–15 mm (brez motečih oznak),

pod naslovom ni nobenih dodatnih podatkov (telefonskih številk, številk transakcijskih

računov …),

poštna številka in naziv naslovne pošte sta zmeraj v isti vrstici,

dolžina naslova lahko znaša do 10 cm,

naslov je najmanj dvovrstičen.

Podrobnejše informacije o naslavljanju pošiljk so navedene v Priročniku za pravilno

naslavljanje poštnih pošiljk.

6.3 POŠTNA ŠTEVILKA

Poštna številka je oznaka, sestavljena iz štirih števk, ki dopolnjuje ime enote poštnega

omrežja in se uporablja tudi za druge potrebe na področju poštnega prometa in v druge

namene.

Namen poštne številke je, da omogoči:

hitrejšo in enostavnejšo delitev in usmerjanje poštnih pošiljk v notranjem poštnem

prometu, v mednarodnem prometu pa prilagodi tehnologijo predelave poštnih pošiljk

tehnologiji naslovnih držav;

uporabo mehanizacije in avtomatizacije pri predelavi (razvrščanju) poštnih pošiljk;

obdelavo podatkov z uporabo računalnikov in drugih sodobnih tehničnih sredstev ipd.

Poštna številka je sestavni del naslova pošiljke. Njena uporaba je obvezna pri naslavljanju

vseh vrst poštnih pošiljk. Pošiljke brez poštne številke v naslovu se štejejo za pošiljke s

pomanjkljivim naslovom.

Pri nas od 1. marca 1996 uporabljamo štirimestno poštno številko.

Podrobnejše informacije o poštni pošiljki so navedene v Navodilu za uporabo poštne številke.


36

6.4 PLAČEVANJE POŠTNIH STORITEV

Ko govorimo o plačevanju poštnih storitev, moramo upoštevati zelo pomembno področje, to

je oblikovanje in določanje cen storitev.

Pošta ne proizvaja proizvodov, ampak se ukvarja s prenosom pošiljk, ponudbo določenih

storitev in zanje mora dobiti ustrezno plačilo. Tudi opravljanje storitev je povezano z

najrazličnejšimi stroški. Na primer pismo, ki ga je oddal pošiljatelj na Goričkem in je

naslovljeno na naslovnika na Gorenjskem, je treba prepeljati do naslovne pošte – pri tem

sodeluje več poštnih delavcev naših poslovnih enot, vsekakor pa oba poštna logistična centra

– na naslovni pošti pa je treba pismo še dostaviti, da drugih potrebnih opravil ne omenjamo.

Vsa ta opravila povzročijo pošti določene stroške, ki jih je treba pokriti s ceno prenosa tega

pisma do naslovnika. Pomembno je vedeti, da morajo biti cene univerzalne poštne storitve

enotne za vse uporabnike na celotnem področju Slovenije.

Praviloma poštno storitev plača pošiljatelj pošiljke vnaprej, ob oddaji.

6.4.1 Načini plačevanja poštnih storitev

Poštne storitve lahko uporabniki plačujejo na več načinov:

z gotovino (velja za vse storitve),

brezgotovinsko (na podlagi izdanega računa poslovne enote, s plačilnim nalogom, z

elektronskim nakazilom, z drugimi veljavnimi instrumenti plačilnega prometa).

Poštnina se na pošiljki označi z:

veljavnimi poštnimi znamkami;

odtisi strojev za frankiranje. V tem primeru morajo biti pošiljke obvezno oddane na

pošti, saj je treba preveriti pravilnost označene poštnine;

odtisi tiskarskih strojev. V tem primeru morajo biti pošiljke obvezno sprejete na pošti,

saj jih je treba evidentirati in plačati ustrezno poštnino;

odtisi strojev za frankiranje, odtisi tiskarskih strojev. V tem primeru morajo biti pošiljke

obvezno sprejete na pošti, saj jih je treba evidentirati in plačati poštnino;

oznako, da je poštnina plačana (“Poštnina plačana pri pošti ….” oziroma v

mednarodnem prometu “Postage paid Slovenia”). V tem primeru morajo biti pošiljke

obvezno sprejete na pošti, saj jih je treba ustrezno evidentirati in plačati ustrezno

poštnino;

oznako "Poštnina plačana. Pog. št….";

računalniškimi nalepkami;

vpisom zneska poštnine na spremnico.

Za standardna pisma, navadna pisma in dopisnice v notranjem in v mednarodnem prometu, za

katere poštnina ni bila plačana pri oddaji ali je bila samo delno plačana, se izterja od

naslovnika pri vročitvi oziroma od pošiljatelja (kadar se mu pošiljka vrača) porto poštnina.

Šteje se, da poštnina ni plačana, če je na pošiljki nalepljena neveljavna znamka. Neveljavna

znamka je tista, ki je poškodovana tako, da ni razvidno ime države (Slovenija), nazivna

vrednost, označena s številkami ali črkami, in beseda “Pošta” oziroma zaščitni znak Pošte.

Prav tako niso veljavne tiste znamke, ki so že bile uporabljene za označitev plačila poštnih

storitev, znamke, katerih veljavnost je prenehala, in znamke, ki jih ni izdala Pošta. Raznih

nalepk, ki bi jih lahko pomotoma zamenjali za poštne znamke, ni dovoljeno lepiti na naslovno

stran pošiljk, predvsem pa ne v zgornji desni kot. To seveda ne velja za doplačilne znamke ob

tednu Rdečega križa in tednu solidarnosti, ki se sicer lepijo na naslovno stran, vendar ne v

zgornji desni kot, ki je namenjen označevanju plačila poštnine.


37

Z uporabo poštninskega stroja se lahko plačuje poštnina za vse pisemske pošiljke. Pošiljatelj,

ki ima poštninski stroj, sme pošiljke, frankirane s strojem, oddajati le pri sprejemni pošti, ki je

navedena v pogodbi o uporabi poštninskega stroja.

V mednarodnem prometu lahko pošiljatelj za pisemske pošiljke plača poštnino tudi z

mednarodnim kuponom za odgovor, ki ga izdaja Mednarodni urad Svetovne poštne zveze.

Mednarodni kupon za odgovor lahko uporabnik zamenja za eno ali več poštnih znamk,

potrebnih za plačilo poštnine za prenos standardnega pisma s storitvijo Prednostno v

mednarodnem prometu. Mednarodni kupon torej omogoča pošiljatelju pisma vnaprejšnje

plačilo stroškov prenosa pisemske pošiljke namesto naslovnika, katerega odgovor pričakuje.

Slika19: Mednarodni kupon za odgovor

Določene pošiljke pa so tudi oproščene plačila poštnine. Poštnine so oproščene pošiljke za

slepe in slabovidne (razen za storitev Prednostno) in službene pošiljke (pošiljke, ki jih

pošiljajo organizacijski deli Pošte v zvezi z opravljanjem storitev).

6.4.2 Vrste poštnih znamk

Poštne organizacije držav izdajajo običajno več vrst poštnih znamk, ki se med seboj

razlikujejo ne le po različnih motivih na znamkah, marveč tudi po tem, ali se uporabljajo za

plačilo poštnine ob sprejemu (frankovne znamke) ali vročanju pošiljk (portovne znamke), ter

po vrsti in načinu odprave pošiljk (poznajo posebne letalske znamke).

Pri nas znamke razvrščamo na:

redne poštne znamke, ki se uporabljajo predvsem za označevanje plačila poštnih

storitev. Praviloma so enostavnejše oblike (manj barv) in manjšega formata, v prodaji

so neomejen čas od datuma izdaje. Tiskajo se v velikih nakladah in večkrat (ponatisi),

odvisno od potreb poštnega prometa. Praviloma so izdane v polah in zvežčkih;

priložnostne poštne znamke, ki so namenjene prikazovanju motivov iz sveta narave,

športa, osebnosti ter zaznamovanju pomembnih obletnic, svetovnih in domačih

dogodkov ipd. Izdane so lahko v polah, malih polah, blokih in zvežčkih. Praviloma so

bolj zahtevne izvedbe (4-barvni ali 5-barvni tisk), večjega formata, drugačnih oblik.

Izdajajo se po programu izdajanja priložnostnih poštnih znamk, ki ga sprejme za pošto

pristojni minister, tiskajo se v manjših nakladah in se ne dotiskujejo. Čeprav so

namenjene predvsem zbiralcem, se lahko enako kot redne znamke uporabljajo za

označevanje plačane poštne storitve;


38

osebne poštne znamke so sestavljene iz okvirja, ki vsebuje vse elemente znamke in

dotiska znotraj okvirja z motivi po željah naročnikov. Namenjene so zaznamovanju

osebnih dogodkov ter promoviranju storitev in izdelkov podjetij. Lahko so izdane v

polah poštnih znamk, malih polah in v zvežčkih. Tiskajo se v količinah, ki jih naročajo

naročniki in zato niso na prodaj na poštnih okencih (razen izdaje motivov, ki jih

pripravi Pošta Slovenije za svoje stalne naročnike). Osebne znamke so veljavno

sredstvo za označevanje poštnine.

Prodanih znamk pošte ne smejo zamenjevati za gotovino, lahko pa jih zamenjajo za znamke

drugih vrednosti.

6.4.3 Vračanje poštnine

Pošiljatelj ima pravico zahtevati vračilo:

preveč zaračunane poštnine, razen razlike zneska, ko je pošiljatelj nalepil na pošiljko

znamko višje vrednosti od poštnine in

znesek plačane poštnine za prenos pošiljke v mednarodnem prometu, zmanjšan za

poštnino za prenos pošiljke v notranjem prometu od sprejemne pošte do carinske pošte

in nazaj, če se pošiljka vrača pošiljatelju s carinske pošte zato, ker ne izpolnjuje

pogojev, določenih s carinskimi predpisi.

Pošiljatelj lahko zahteva vračilo zneska z obrazcem Zahtevek za odškodnino.

6.5 ROKI PRENOSA

V notranjem prometu morajo biti pošiljke prenesene praviloma v roku enega dne (D + 1)

oziroma najkasneje v roku treh dni (D + 3). V skladu s Pravilnikom o kakovosti in načinu

izvajanja univerzalne poštne storitve mora biti vsaj 95 % poštnih pošiljk korespondence

prenesenih v enem delovnem dnevu in vsaj 99,5 % poštnih pošiljk korespondence v dveh

delovnih dneh.

V roke prenosa se ne štejejo:

dan oddaje pošiljke (D),

dnevi, ko pošta ne posluje,

sobote, nedelje in drugi dela prosti dnevi,

čas zamude zaradi nepravilnega ali nepopolnega naslova,

čas zamude zaradi višje sile ali zaradi zastoja prometa brez krivde Pošte,

dan po oddaji pošiljke, če je bila ta oddana po zadnjem času za sprejem pošiljk na pošti.

Za Hitro pošto v notranjem prometu veljajo naslednji roki prenosa (ne šteje se čas, ko

naslovna pošte ne posluje):

Hitra pošta po Sloveniji:

o isti dan, če je pošiljka oddana v prenos na pošti, vključeni v prometni križ Hitre

pošte, do določene ure in je namenjena naslovniku na območju pošte, ki je tudi

vključena v prometni križ Hitre pošte;

o naslednji delovni dan, če niso izpolnjeni vsi pogoji iz predhodne alineje;


39

Hitra pošta znotraj mest:

o 2 uri znotraj večjih mest (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska

Sobota, Nova Gorica, Novo mesto);

o 1 uri znotraj mesta Ljubljane za doplačilo 1,02 €

o 4 ure na področju ostalih pošt.

Pri telegramih veljajo naslednjih roki prenosa (ne šteje se čas, ko naslovna pošta ne posluje):

4 ure – telegram in telegrafska nakaznica s storitvijo Prednostno za naslovnika v ožjem

dostavnem okolišu pošte,

6 ur – telegram in telegrafska nakaznica za naslovnika v ožjem dostavnem okolišu

pošte,

10 ur – telegram in telegrafska nakaznica za naslovnika v širšem dostavnem okolišu

pošte.

Pri vročanju telegramov naslovnikom v zdravstvenih ustanovah, kazensko-popravnih

domovih, zavodih, zaporih ipd. pošta ne more zagotoviti vročitve telegramov v rokih za

prenos zaradi morebitne nedosegljivosti naslovnikov, ali če je posamezna ustanova vročitev

naslovnikom prepovedala ali uredila drugače.

Pošta svojo obveznost glede roka prenosa pošiljke izpolni, ko pošiljko vroči oziroma

naslovnika obvesti o prispeli pošiljki v navedenih rokih.

V mednarodnem prometu so roki prenosa pošiljk odvisni od oddaljenosti naslovne države,

prometnih zvez in standardov kakovosti drugih poštnih organizacij. Informativni roki prenosa

za posamezne države so navedeni v Priročniku za mednarodni poštni promet.

Z državami članicami Evropske unije morajo biti pošiljke korespondence prenesene

praviloma v roku treh dni (D + 3) oziroma najkasneje v roku petih dni (D + 5), s tem da mora

biti v saj 85 % poštnih pošiljk korespondence prenesenih v največ treh delovnih dneh in vsaj

97 % poštnih pošiljk korespondence v petih delovnih dneh.

Okvirni roki prenosa pošiljk EMS so in so informativni:

Hrvaška: D + 2 dneva (Zagreb D + 1 dan),

Srbija (razen Kosova): D + 1, D + 2, D + 3 oz. D + 4 dneva,

Makedonija: D + 2 dneva,

Črna gora: D + 2 dneva.

Bosna in Hercegovina D + 1, D + 2 oz. D + 3 dni.

Roki prenosa Hitre pošte za tujino - UPS pošiljk so navedeni v Priročniku za mednarodni

poštni promet.


40

7 NOVE POŠTNE STORITVE

7.1 HITRA POŠTA PO SLOVENIJI

Pošiljka »Hitre pošte« zagotavlja najhitrejši, varen in zanesljiv prenos.

Uporabniki lahko pošiljko oddajo na pošti ali naročijo prevzem v njihovih prostorih.

»Hitra pošta po Sloveniji« je zaprta pošiljka, ki se med prenosom evidentira z ali brez

označene vrednosti, ki lahko vsebuje pisna sporočila in predmete. »Hitra pošta« z označeno

vrednostjo sme vsebovati tudi denar in vrednostne papirje.

Najvišja označena vrednost pošiljke »Hitre pošte« je 4.200,00 EUR.

Masa pošiljke »Hitre pošte« ne sme biti večja od 50 kg.

Največja velikost pošiljke »Hitre pošte« je 1500 mm po katerikoli velikosti oziroma 3000 mm

v seštevku dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno.

Najmanjša velikost pošiljke je 165 mm x 235 mm.

7.1.1 Sprejem pošiljke Hitre pošte po Sloveniji Pošiljatelj odda pošiljko »Hitro pošto« skupaj s spremnico, ki jo izpolni glede na predtiskano

besedilo.

Spremnica je sestavljena iz treh delov:

1. del: naslovnica

2. del: potrdilo o oddaji za pošiljatelja

3. del: potrdilo o oddaji za sprejemno pošto.

Pri sprejemu poštni delavec preveri:

če pošiljka izpolnjuje pogoje za prenos (velikost, masa, oprema, zapiranje in naslov)

preveri, če je spremnica pravilno izpolnjena

ugotovi maso pošiljke in sprejem vnese v računalnik

na naslovnico nalepi sprejemno nalepko iz računalniške aplikacije, na potrdilo o

oddaji za pošiljatelja pa nalepi računalniško nalepko potrdilo

izvode prepiše z nalepke Hitre pošte alfanumerični del kodnega zapisa,

datum, uro in minuto sprejema, sprejemno pošto, maso, znesek poštnine,

znesek DDV in na naslovnico odtisne poštni žig

na pošiljko nalepi nalepke za morebitne storitve

zaračuna poštnino

pošiljatelju izroči potrdilo o oddaji za pošiljatelja. Potrdilo o oddaji za sprejemno

pošto ostane v spremnici.

Za naslavljanje pošiljk »Hitre pošte« veljajo splošna navodila o naslavljanju poštnih pošiljk, s

tem da se pošiljateljev in naslovnikov naslov na spremnici dopolni z morebitno telefonsko

številko.


41

Spremnica

Pošiljatelj, ki želi oddati pošiljko »Hitre pošte« s storitvami, mora te označiti na spremnici.

Pri storitvi “s povratnico” poštni delavec prevzame pošiljko skupaj z izpolnjeno povratnico in

jo dopolni s službenimi podatki ter povratnico ustrezno pritrdi na pošiljko. Na pošiljko zatem

nalepi nalepko AR.

Pri storitvi “z odkupnino” poštni delavec od pošiljatelja prevzame izpolnjeni vplačilni

dokument, ki ga ustrezno pritrdi na pošiljko. Na pošiljko nalepi nalepko Odkupnina.

Storitev “pazljivejše ravnanje” zagotavlja pošiljatelju, da se bo s pošiljko v času prenosa

ravnalo posebej pazljivo. Na pošiljko se nalepi nalepka Občutljivo – Fragile.

Pri storitvi označena vrednost poštni delavec na pošiljko, katere vrednost presega znesek, ki

ga določi gen. direktor, poleg spremnice nalepi nalepko »V«.

Pri storitvi “dobavnica” poštni delavec na pošiljko nalepi nalepnico dobavnica. Storitev lahko

uporablja le uporabnik, ki ima s Pošto sklenjeno pogodbo.

Storitev “poštnino plača naslovnik-PPN“ omogoča pošiljatelju pošiljke, da lahko plačilo

poštnine prepusti naslovniku. Storitev lahko uporablja le uporabnik, ki ima s Pošto sklenjeno

pogodbo.


42

Pri storitvi »vplačnina po pogodbi« poštni delavec na pošiljko nalepi nalepnico vplačnina po

pogodbi, ki omogoča znesek cene za vplačilo odkupnih zneskov po pogodbi. Storitev lahko

uporablja le uporabnik, ki ima s Pošto sklenjeno pogodbo.

7.1.2 Poslovanje s pošiljkami na prometnem križu

Pošiljke »Hitre pošte« na prometnem križu se prenašajo vsak dan, razen ob sobotah, nedeljah

in praznikih.

Hitra pošta se odpravi prek prometnega križa, če je:

sprejeta na pošti v prometnem križu

sprejeta do določene ure

sprejeta za pošto v prometnem križu.

Začetne in končne postaje prevoza so: Piran, Kranjska Gora, Bovec, Jesenice na Dolenjskem

in Murska Sobota.

Pošiljke s posameznih relacij se izmenjujejo predvidoma ob 13.30 v PLC Ljubljana.

Vozila se v obeh smereh obvezno ustavljajo v Mariboru, Celju, Ljubljani, Novem mestu,

Kranju, Kopru in Postojni, na vseh ostalih poštah, vključenih v prometni križ, pa le po

predhodnem obvestilu pošte.

Prometni križ

Pošta, ki je sprejela pošiljko »Hitre pošte«, to sporoči vozniku najkasneje 20 minut pred

predvidenim prispetjem vozila na pošto. Poštni delavec pred postankom vozila prometnega

križa razdeli pošiljke po posameznih poštah, ki se nahajajo na voznikovi poti in za vsako


43

izmet teh pošt sestavi karto. Karta se sestavi v treh izvodih. Voznik potrdi prevzem pošiljk na

tretjem izvodu karte.

Voznik sproti izroča sprejete pošiljke naslovnim poštam na svoji poti. Naslovna pošta prispele

pošiljke evidentira v pregledu dela.

7.2 POSLOVANJE S POŠILJKAMI HITRE POŠTE ZNOTRAJ MEST

Hitra pošta znotraj mest se izvaja:

znotraj večjih mest (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova

Gorica in Novo mesto), kjer se pošiljka dostavi naslovniku v 2 urah od prejema

telefonskega naročila za prevzem pošiljke pri uporabniku. Pismonoša pošiljko prevzame

pri uporabniku najpozneje v 30 minutah od prejema telefonskega naročila. Če uporabnik

odda pošiljko na pošti, se pošiljka dostavi v 2 urah po sprejemu.

na območju ostalih pošt, kjer se pošiljka dostavi v 4 urah od sprejema pošiljke na pošti oz.

od prevzema pošiljke pri uporabniku.

na območju mesta Ljubljana je možno ob doplačilu 1,02 € se opravi dostava naslovniku v

1 uri od prejeme telefonskega naročila za prevzem pošiljke pri uporabniku.

Telefonska naročila se sprejemajo na brezplačni telefonski števili 080 1400 ter se evidentirajo

v ustrezni evidenci, kamor se vpisujejo naslednji podatki:

datum in čas sprejema telefonskega naročila,

ime in priimek oz. naziv pošiljatelja,

število pošiljk.

Po sprejemu telefonskega naročila poštni delavec obvesti pismonoša, da prevzame pošiljke pri

uporabniku.

Če pošiljatelj odda več pošiljk za istega naslovnika, se napiše le ena spremnica, na kateri se

označi število pošiljk. Pošiljatelji lahko oddajo Hitro pošto znotraj mest tudi brez spremnice,

na pošiljkah pa morajo navesti naslovnikov naslov na drug ustrezen način. Pri sprejemu Hitre

pošte znotraj mest se v skupno maso šteje en prevzem pri pošiljatelju za istega naslovnika, ne

glede na število kosov; skupna masa pošiljke ne sme presegati 105 kg od tega en kos ne 50

kg.

Pismonoša mora pošiljko vpisati v dostavno knjižico in jo vročiti naslovniku v skladu z

veljavnimi navodili, pri čemer mora naslovnik v dostavni knjižici v stolpec opomba vpisati

tudi čas (uro in minuto), ko mu je bila pošiljka vročena.

Pismonoša mora za pošiljko, ki je ni mogel vročiti, pustiti naslovniku obvestilo o prispeli

poštni pošiljki z označbo, na kateri pošti in do katerega roka lahko pošiljko prevzame. Na

podlagi telefonskega naročila se opravi druga dostava brezplačno v okviru redne dostave.


44

7.3 HITRA POŠTA V TUJINO OZ. IZ TUJINE

UPS pošiljka ali »Hitra pošta v tujino oz. iz tujine« je najhitrejša pošiljka, ki se evidentira v

mednarodnem poštnem prometu.

»Hitra pošta v tujino« je lahko:

Pošiljka UPS:

- pismo ali ovojnica (samo dopisi in dokumenti)

- paket (blago, ki so mu lahko priloženi dokumenti).

Pošiljka EMS (samo za določene države)

- pismo (samo dokumenti)

- paket (blago, ki so mu lahko priloženi dokumenti).

Pošiljka UPS je lahko:

UPS Express saver ovojnica,

UPS Express saver pismo,

UPS Express saver paket,

UPS Express ovojnica,

UPS Express pismo,

UPS Express paket,

UPS Express plus ovojnica,

UPS Express plus pismo

UPS Express plus paket.

»Hitra pošta« iz tujine je lahko pošiljka EMS oz. pošiljka UPS (UPS Express saver, UPS

Express, UPS Express plus, UPS Standard, UPS Expedited)

Pošiljka UPS in EMS sta knjiženi pošiljki brez označene vrednosti.

Dokumenti so vsa napisana besedila, ki izražajo informacijo. To so predvsem osebni

dokumenti, poročila, rokopisi, računalniški izpisi, interna korespondenca, diagrami, razna

poslovna dokumentacija.

Največja dovoljena masa pošiljke UPS je 25 kg ter pošiljke EMS je 30 kg (za Srbijo in

Hrvaško 50 kg).

Najdaljša stranica ne sme preseči 270 cm (UPS pošiljka) oz. 150 cm (EMS pošiljka) oz.

seštevek dolžine in največjega obsega, ki ne sme biti merjen po dolžini, ne sme preseči 419

cm (UPS pošiljka) oz. 300 cm (EMS pošiljka).

Na paketu EMS se označi vrednost carinskega blaga po računu; vrednost je neomejena. Na

pismih in paketih se vrednost carinskega blaga po računu ne označuje.

Kot UPS pošiljko ali »Hitra pošta v tujino« ni dovoljeno sprejeti pošiljke, ki:

vsebuje prehrambene izdelke, žive živali, zlato, drage kamne, nakit, zdravila (razen za

EU), gotovino in druga plačilna sredstva, doze pod tlakom, vžigalnike, alkoholne pijače,

kožuhe, živalske kože neudomačenih živali, pokvarljivo blago, pornografski material,

prtljago brez spremstva, rastline, semena, slonovino, strelsko orožje, tobak in tobačni

izdelki;

vsebuje nevarne predmete, zaradi katerih lahko nastanejo poškodbe na drugih pošiljkah,

delovnih sredstvih in delavcih;

je naslovljena na poštni predal (P.O.Box) ali poštno ležeče;


45

imajo pomanjkljivo ali neustrezno embalažo: pošiljke z blagom morajo biti pakirane v

ustrezni škatli ali ovojnini, ki ustreza naravi vsebine.

Hitra pošta UPS Express saver zajema pošiljke UPS Express saver ovojnica, pismo in

paket. Omogočena je dostava naslednji delovni dan za skoraj vsa poslovna območja v Evropi,

za večino poslovnih naslovov v ZDA in za glavna poslovna območja v Kanadi, dostava do

konca drugega delovnega dne ali dostava po vsej Aziji v 2 do 3 delovnih dneh do konca

dneva.

Hitra pošta UPS Express zajema pošiljke UPS Express ovojnico, pismo in paket. Za večino

poslovnih naslovov v Evropi je omogočena dostava naslednji dan že do 1030

ure ali najkasneje

do 1200

ure, dostava do večine poslovnih naslovov v ZDA in do glavnih poslovna območja v

Kanadi do 1030

ali 1200

ure na drugi delovni dan ali dostava do večine poslovnih območij v

Aziji do 1200

ure na drugi ali tretji delovni dan.

Hitra pošta UPS Express plus zajema pošiljke UPS Express plus ovojnico, pismo in paket.

Omogočena je dostava do večine poslovnih območij v Evropi naslednji dan do 900

ure,

dostava do večine poslovnih naslovov v ZDA in do glavnih poslovna območja v Kanadi že do

800

in najkasneje do 900

ure zjutraj na drugi delovni dan ali dostava do večine poslovnih

območij v Aziji do 900

ure na drugi delovni dan.

7.3.1 Sprejem pošiljk UPS

Vse pošte sprejemajo pošiljke UPS. Uporabnik lahko naroči prevzem pošiljke UPS tudi v

svojih prostorih, sprejem pa se opravi na pošti.

Pošiljka UPS, sprejeta do določene ure na pošti, vključeni v prometni križ Hitre pošte, se

prenaša prek prometnega križa vsak dan, razen ob sobotah, nedeljah in drugih dela prostih

dnevih. Ostale pošiljke UPS se odpravijo z redno odpravo.

Sprejem pošiljke UPS je možen za države, ki so navedene v Priročniku za mednarodni poštni

promet. Roki prenosa veljajo le za glavna mesta držav. Pošta pred sprejemom pošiljk Hitra

pošta UPS Express saver, UPS Express in UPS Express plus za mesta, ki niso glavna mesta

naslovnih držav (niso navedena v priročniku), pošiljatelju pojasni, da je rok informativne

narave. Rok prenosa za mesta, ki niso navedena v priročniku se sprejem preveri na telefonski

številki:

• 02 449 2222, ob delavnikih od 800

do 1400

,

• 01 476 7615, ob delavnikih po 1400

.

Če pošta navedenega ne more preveriti iz kakršnega koli razloga, se pošiljka sprejme kot

Hitra pošta UPS Express saver.

Pri sprejemu pošiljk UPS bodite pozorni na pravilno izbiro cone pošiljatelja. Pošiljatelj lahko

odda pošiljko UPS v ovojnici UPS iz tršega kartona (samo za dopise in dokumente), v

plastificirani ovojnici UPS, oziroma v drugi ustrezni ovojnini. Pošiljatelj, ki bo pošiljko UPS

oddal v prenos v ovojnici UPS, ovojnico prejme brezplačno.

Masa pošiljke v ovojnici UPS ne sme presegati 2 kg.


46

(pismo UPS)

Pismo UPS se odda v prenos skupaj z UPS spremnico (Obr. UPS tovorni list), ki jo izpolni

pošiljatelj.

UPS spremnica je sestavljena iz štirih delov:

• 1. del – izvod spremnice za pošiljatelja,

• 2. del – izvod spremnice za sprejemno pošto,

• 3. del – izvod spremnice za izmenjalno pošto/IP,

• 4. del – izvod spremnice za naslovnika.

(paket UPS)

Paket UPS se odda v prenos skupaj z UPS spremnico, ki jo izpolni pošiljatelj.

Pošiljatelj mora paketu UPS, ki se pošilja v države EU priložiti izpolnjeno UPS spremnico.

Priporočljivo je, da pošiljatelj pošiljki priloži tudi en izvod računa ali dobavnico.

Pošiljatelj (pravna oseba) mora paketu UPS, ki se pošilja v države izven EU poleg

izpolnjene UPS spremnice priložiti tudi račun v treh originalnih izvodih.

Pošiljatelj (fizična oseba) mora paketu UPS, ki se pošilja v države izven EU poleg

izpolnjene UPS spremnice priložiti tudi izpolnjeno Izjavo na računu/Invoice Declaration Če

deklarirana vrednost paketa presega 1.000 EUR ali je blago namenjeno začasnemu izvozu

(npr. zamenjava, popravilo, dodelava, ipd.) mora pošiljatelj poleg izpolnjene UPS spremnice

in računa v treh originalnih izvodih priložiti tudi od carinskega organa »prepuščeno«

natisnjeno elektronsko deklaracijo.

Pošiljatelj mora na račun vpisati identifikacijsko številko pošiljatelja in naslovnika (npr.

davčna številka VAT, UID, IVA, ipd.), izjavo o poreklu blaga in telefonski številki

pošiljatelja in naslovnika.

(postopki pri sprejemu pošiljke UPS)

Pri sprejemu pošiljke UPS poštni delavec:

• preveri, če pošiljka izpolnjuje pogoje za prenos (velikosti, masa, oprema, zapiranje

in pošiljateljev ter naslovnikov naslov);

• preveri, če so pravilno izpolnjeni UPS spremnica in ostali spremni dokumenti;

• ugotovi maso pošiljke in sprejem pošiljke evidentira v aplikaciji UPO v vrsti

transakcije UPSS – Sprejem pošiljk UPS (izbere ustrezno vrsto pošiljke in cono

pošiljanja);

• na hrbtno stran izvoda UPS spremnice za pošiljatelja nalepi računalniško nalepko;

• sprejem potrdi s podpisom in z odtisom poštnega žiga na vseh izvodih UPS

spremnice – desno spodaj, pod pošiljateljevim podpisom (zaradi samokopirnih

izvodov UPS spremnice je treba žigosati vsak izvod posebej);

• zaračuna poštnino;

• pošiljatelju izroči izvod UPS spremnice za pošiljatelja, preostale izvode UPS

Spremnice in ostale spremne dokumente vloži v vrečko za prenos dokumentov (Obr.

CP-91), ki jo ustrezno prilepi na pošiljko;

• izvod UPS spremnice za sprejemno pošto hrani na pošti.


47

7.3.2 Sprejem pošiljk EMS

Vse pošte sprejemajo pošiljke EMS. Uporabnik lahko naroči prevzem pošiljke EMS tudi v

svojih prostorih, sprejem pa se opravi na pošti.

Pošiljke EMS se odpravljajo z redno odpravo.

Pošiljka EMS se odda v prenos skupaj z EMS spremnico, ki jo izpolni pošiljatelj. Pošiljatelj

mora pošiljki priložiti tudi tri izvode računa ali dobavnice.

EMS spremnica je sestavljena iz petih delov:

• 1. del – potrdilo o oddaji pošiljke

• 2. del – naslovnica

• 3. del – CN 23 – carinska izjava

• 4. del – CN 23 – carinska izjava

• 5. del – CP 71 – spremnica

Če pošiljateljeva in naslovnikova telefonska številka obstaja, je njuna navedba na EMS

spremnico obvezna.

Omogočeno je sledenje s povezavo prek spletnih strani Pošte Slovenije in UPS:

• www.posta.si,

• www.ups.com.

Pošiljatelj lahko poizveduje po pošiljki:

• na telefonski številki: (02) 449 2222, ob delavnikih od 800

do 1400

,

• po telefaksu: (02) 449 2371.

Pri sprejemu pošiljke EMS poštni delavec:

preveri, če pošiljka EMS izpolnjuje pogoje za prenos (velikost, masa, oprema, zapiranje,

pošiljateljev in naslovnikov naslov; pravilno izpolnjena spremnica),

preveri, če je pošiljka naslovljena na naslovnika v državi, za katero je dovoljen sprejem,

ugotovi maso pošiljke in sprejem pošiljke vnese v računalnik,

v desni zgornji del naslovnice nalepi sprejemno računalniško nalepko, na preostale izvode

pa računalniško nalepko potrdilo,

pri sprejemu brez sprejemne računalniške nalepke v desni zgornji del EMS spremnice (na

vse izvode) čitljivo prepiše alfanumerični del kodnega zapisa iz nalepke Hitra pošta (npr.

EE 00051 201 3 SI). Nalepko Hitra pošta nalepi v desni zgornji del naslovnice, sprejem pa

potrdi s podpisom in odtisom poštnega žiga na prvih treh izvodih EMS spremnice – levo

spodaj (zaradi samokopirnih izvodov EMS spremnice je potrebno žigosati vsak izvod

posebej). Sprejem pošiljke vnese v računalnik,

zaračuna poštnino,

pošiljatelju izroči izvod EMS spremnice potrdilo o oddaji pošiljke, preostale izvode

obrazcev vloži v vrečko za prenos dokumentov (obr. CP-91), ki jo nalepi na desni spodnji

del naslovne strani pošiljke.


48

7.4 POSLOVANJE S POSLOVNIMI PAKETI

Poslovne pakete, poslovne pakete – isti naslovnik, poslovne pakete večjih dimenzij, tovor,

palete in male poslovne pakete lahko oddajajo pravne osebe in tiste fizične osebe, ki imajo s

pošto sklenjeno pogodbo.

Kot poslovni paket in poslovni paket – isti naslovnik se šteje:


seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno: do 300 cm,

najmanjša velikost naslovne strani: 16,5 x 23,5 cm,


Kot poslovni paket večjih dimenzij se šteje:

najdaljša stranica: presega 150 cm (največ 200 cm),

seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno: presega 300 cm

(največ 550 cm),


Masa palete lahko znaša največ do 600 kg, dimenzija osnovne ploskve palete je največ 120 x

100 cm, višina palete pa največ 150 cm. Blago naloženo na paleti ne sme presegati zunanjih

dimenzij osnovne ploskve ter mora biti ustrezno zaščiteno.

Storitev tovor se zaračunava, če poslovni paket večjih dimenzije in/ali paleta presegata

predpisane velikosti in/ali masa ali pa je blago na paleto naloženo tako, da presega zunanje

dimenzije. Kot tovor se šteje pošiljka, ki ustreza naslednjim velikostim in masi:


seštevek dolžine in največjega obsega, ki ne sme biti merjen po dolžini: do 650 cm,


Mali poslovni paket mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:

najmanjša velikost: 16,5 x 23,5 cm,

največja velikost: 40 x 30 x 15 cm,


Pošiljatelj poslovnih paketov, poslovnih paketov – isti naslovnik, poslovnih paketov večjih

dimenzij, tovor in palet lahko namesto spremnice (obr. P-11) po predhodni pridobitvi soglasja

uporablja lastno izdelano spremnico. Pošiljatelji morajo storitve in posebnosti pri poslovanju

označiti na spremnici.

Poslovni paketi in poslovni paketi – isti naslovnik se lahko odda s storitvijo: ODKUPNINA,

PAZLJIVEJŠE RAVNANJE, DOBAVNICA, POŠTNINO PLAČA NASLOVNIK,

DOSTAVA DO 10. URE, DOSTAVA PO 16. URI, DOSTAVA MED 18. IN 20. URO,

PREVZEM NA POŠTI, KLIC 1, KLIC 2, VPLAČNINA PO POGODBI, ČEKI, TRAJNI

NALOG, OZNAČENA VREDNOST, PODPIS DOKUMENTOV, POVRATNICA, SMS

OBVEŠČANJE IN VRAČANJE PO 8 DNEH.


49

Poslovni paket večjih dimenzij se lahko odda s storitvami: ODKUPNINA, PAZLJIVEJŠE

RAVNANJE, DOBAVNICA, POŠTNINO PLAČA NASLOVNIK, DOSTAVA MED 18. IN

20. URO, KLIC 1, KLIC 2, VPLAČNINA PO POGODBI, TRAJNI NALOG, ČEKI,

OZNAČENA VREDNOST, PODPIS DOKUMENTOV, SMS OBVEŠČANJE IN

VRAČANJE PO 8 DNEH.

Paleta se lahko odda s storitvami: DOBAVNICA, POŠTNINO PLAČA NASLOVNIK, KLIC

1, KLIC 2, ODKUPNINA, VPLAČNINA PO POGODBI, OZNAČENA VREDNOST IN

PODPIS DOKUMENTOV.

Tovor se mora obvezno oddati s storitvijo KLIC 1, lahko pa še z naslednjimi storitvami:

ODKUPNINA, PAZLJIVEJŠE RAVNANJE, DOBAVNICA, POŠTNINO PLAČA

NASLOVNIK, VPLAČNINA PO POGODBI, TRAJNI NALOG, ČEKI, OZNAČENA

VREDNOST IN PODPIS DOKUMENTOV.

Mali poslovni paket se lahko odda s storitvami: ODKUPNINA, PAZLJIVEJŠE RAVNANJE,

DOBAVNICA, POŠTNINO PLAČA NASLOVNIK, VPLAČNINA PO POGODBI,

PREVZEM NA POŠTI, PODPIS DOKUMENTOV, SMS OBVEŠČANJE IN VRAČANJE

PO 8 DNEH.

Na spremnice je priporočljivo pisanje telefonskih številk pošiljatelja in naslovnika.

Telefonska številka naslovnika je obvezna pri storitvah KLIC-1 in KLIC-2.

Če je na spremnici navedena storitev KLIC-1 je treba pred dostavo obvezno poklicati

naslovnika in se dogovoriti o okvirnem času dostave.

Če je na spremnici navedena storitev KLIC-2 se poslovni paket najprej poskuša vročiti z

redno dostavo. Če paket ni bil vročen in naslovnik paket ne prevzame v dveh dneh po

puščenem obvestilu je potrebno naslovnika poklicati in se dogovoriti o brezplačni dostavi

paketa. Zaznamek o klicih (datum, čas in podpis delavca, ki je opravil klic) se vpiše v

dostavno knjižico v polje opomba.

7.4.1 Čas dostave

Pri storitvi čas dostave lahko pošiljatelj izbere storitve:

dostava do 10. ure,

dostava po 16. uri,

dostava med 18. in 20. uro,

prevzem na pošti.

Pri storitvi dostava do 10. ure (DO 10. URE) pošiljatelj na pošiljko nalepi nalepko dostava do

10. ure (obr. P-50) oziroma odtisne oznako z enako vsebino. Če tega ne stori, nalepko nalepi

na pošiljko poštni delavec. Poslovni paketi s storitvijo dostava do 10. ure se naslovniku

dostavijo do 1000

(od ponedeljka do petka). Naslovnik mora v dostavni knjižici, v stolpec

”Opomba”, vpisati tudi uro in minuto, ko mu je bila pošiljka vročena. Če naslovnik ne označi

časa vročitve, to stori poštni delavec.


50

Pri storitvi dostava po 16. uri (PO 16. URI) in dostavi med 18. in 20. uro pošiljatelj na

pošiljko nalepi nalepko dostava po 16. uri (obr. P-51) oziroma nalepko dostavo med 18. in

20. uro (obr. P-30) oziroma odtisne oznako z enako vsebino. Če tega ne stori, nalepko nalepi

na pošiljko poštni delavec.

Poslovni paketi s storitvijo dostava po 16. uri se naslovnikom v določenih krajih dostavijo po

1600

(od ponedeljka do petka), s storitvijo dostava med 18. in 20. uro se naslovnikom v

Ljubljani dostavijo med 18. in 20. uro.

Naslovnik mora v dostavni knjižici, v stolpec ”Opomba”, vpisati tudi uro in minuto, ko mu je

bila pošiljka vročena. Če naslovnik ne označi časa vročitve, to stori poštni delavec.

Pri storitvi prevzem na pošti (PNP) pošiljatelj na pošiljko nalepi nalepko prevzem na pošti

(obr. P-53) oziroma odtisne oznako z enako vsebino. Če tega ne stori, nalepko nalepi na

pošiljko poštni delavec. Poslovni paketi s storitvijo prevzem na pošti se naslovnikom izročajo

na pošti. Naslovniku se v tem primeru dostavi samo obvestilo o prispeli pošiljki.

7.4.2 Vplačila po pogodbi

Storitev vplačnina po pogodbi (VPL PG) lahko uporabljajo pošiljatelji, ki imajo s Pošto

sklenjeno ustrezno pogodbo.

Pri storitvi vplačnina po pogodbi poravna vplačnino za pošiljke s storitvijo odkupnina

pošiljatelj. Od naslovnika se izterja samo znesek odkupnine.

V primeru plačila vplačnine po pogodbi morajo biti pošiljke oddane s storitvijo odkupnina.

Pošiljatelj mora:

pošiljke opremiti z vplačilnim dokumentom, na katerem navede številko pogodbe,

vpisati zneske vplačnine za vplačilo vplačilnega dokumenta pri vsaki pošiljki v popis

oddanih pošiljk v stolpec ”Opomba” oziroma na spremnici v polje ”Opombe”.

7.4.3 Plačilo odkupnine s čeki

Storitev čeki (ČEKI) lahko izbere pošiljatelj, če želi naslovniku omogočiti plačilo odkupnine

v več obrokih s čeki osebnih računov in ima s Pošto sklenjeno ustrezno pogodbo.

V primeru plačila odkupnine s čeki morajo biti pošiljke oddane s storitvijo odkupnina.

Pošiljke se opremijo s posebno spremnico, katere obliko dogovorita pošiljatelj in Pošta.

Posebna spremnica je sestavljena iz treh delov:

1. del – naslovnica,

2. del – specifikacija,

3. del – posebna položnica.


51

Posebnosti v primeru plačila odkupnine s čeki:

Zneski posameznih obrokov in datumi unovčenja čekov so napisani na specifikaciji. Posebna

položnica je prazna in prečrtana.

Prispele pošiljke se vnesejo v računalnik. V dostavno knjižico se v stolpec ”Opomba” vpiše

“ČEKI“.

Pošiljke se vročajo naslovniku proti predhodnemu podpisu na specifikaciji in proti predhodni

izdaji čekov za plačilo odkupnine na obroke. Podpis naslovnika v dostavni knjižici ni

potreben.

Čeki se morajo glasiti na pošiljatelja pošiljke ter na zneske in datume, ki so izpisani v

specifikaciji. Poštni delavec vpiše v specifikacijo številke prevzetih čekov.

Ožji del specifikacije se priloži dostavni knjižici. V dostavni knjižici se v stolpec “Podpis

naslovnika” vpiše: “SPECIFIKACIJA“.

Pošta pošlje pošiljatelju čeke še istega dne, najpozneje pa naslednji delovni dan po izterjavi.

Čeki se pošiljatelju odpravijo skupaj s širšim delom specifikacije, ki mora biti ustrezno

spet s pripadajočimi čeki, v vrednostnem pismu brez plačila poštnine z označeno

vrednostjo, ki ustreza seštevku vrednosti vloženih čekov. Pred pošiljanjem mora poštni

delavec na hrbtni strani širšega dela specifikacije, ki ostane na pošti, napisati datum

sprejema in sprejemno številko vrednostnega pisma ter preveriti, ali so ožjemu delu

specifikacije priloženi vsi čeki. Sprejemna številka v. p. se vpiše v dostavno knjižico v

stolpec "Podatki o vplačilu".

7.4.4 Plačilo odkupnine trajni nalog

Storitev trajni nalog (TN) lahko izbere pošiljatelj, če želi naslovniku omogočiti plačilo

odkupnine s trajnim nalogom na osebnem računu in če ima s Pošto sklenjeno ustrezno

pogodbo. V primeru plačila odkupnine s trajnim nalogom morajo biti pošiljke oddane s storitvijo

odkupnina. Posebnosti v primeru plačila zneska odkupnine s trajnim nalogom:

Spremnici je priloženo pooblastilo za trajni nalog na osebnem računu (v nadaljevanju:

pooblastilo). Morebitna posebna položnica je prazna in prečrtana.

Prispele pošiljke se vnesejo v računalnik. V dostavni knjižici se v stolpec ”Opomba”

vpiše “TRAJNI NALOG“.

Pošiljke se vročajo samo osebno naslovniku, ki je naveden na pooblastilu in

spremnici. Naslovnik mora potrditi prevzem s podpisom v dostavni knjižici in z dvema

podpisoma na pooblastilu ter na pooblastilu napisati tudi kraj in datum. Poštni delavec

mora primerjati številko osebnega računa s podatki na bančni kartici. V primeru

neujemanja je treba napačno številko prečrtati in zraven čitljivo prepisati številko z

bančne kartice. Popravek na pooblastilu overi poštni delavec s podpisom.

Pošta pošlje pošiljatelju pooblastila še istega dne, najpozneje pa naslednji delovni dan

po vročitvi pošiljke. Pooblastila je treba odpraviti pošiljatelju v službenem

vrednostnem pismu z označeno vrednostjo 1,00 EUR. Sprejemna številka

vrednostnega pisma se vpiše v dostavno knjižico v stolpec "Podatki o vplačilu" (npr.:

V 12345).


52

7.4.5 Poštnino plača naslovnik - PPN

Poštnino plača naslovnik (PPN) je storitev, pri kateri poštnino za prenos poslovnega paketa,

poslovnega paketa večjih dimenzij ali palete plača naslovnik.

Ob oddaji teh pošiljk pošiljatelj v popisu oddanih pošiljk v stolpcu “Opomba” označi storitev

s kratico “PPN“ in znesek poštnine, v stolpec “Poštnina” se ne vpisuje ničesar. Zneski poštnin

s storitvijo PPN se ne prištevajo k skupnemu znesku poštnin v stolpcu “Poštnina”.

Pri sprejemu pošiljke s storitvijo poštnino plača naslovnik poštni delavec:

na pošiljko zraven spremnice nalepi nalepko PPN (obr. P-27),

na spremnico napiše znesek poštnine v polje “PPN EUR:”.

Pri pripravi za dostavo se poštnina prišteje k skupnemu znesku obremenitve, znesek poštnine

in oznaka “PPN“ pa se vpišeta v stolpec “Opomba”. Če naslovnik plačuje poštne storitve po

računu, se v dostavni knjižici navede tudi ime in priimek oziroma naziv naslovnika, znesek

PPN pa se ne prišteje k skupnemu znesku obremenitev.

Pri vročitvi pošiljke se naslovniku izda račun za poštnino.

Nevročene pošiljke se vrnejo pošiljatelju. V tem primeru mora znesek poštnine in povratne

poštnine plačati pošiljatelj. Pri vračilu pošiljke se v dostavno knjižico v stolpec “Opomba”

vpiše zaznamek “PPN“ z zneskom poštnine in zaznamek “VRNJENO“ z zneskom povratne

poštnine.

Če pošiljatelj plačuje poštne storitve po računu, se v dostavni knjižici navede tudi ime in

priimek oziroma naziv naslovnika, v stolpec “Znesek obremenitve” pa se ne vpisuje ničesar.

Če pošiljatelj nima sklenjene pogodbe za plačilo poštnih storitev po računu, se v stolpec

“Znesek obremenitve” vpiše skupna obremenitev, ki vključuje poštnino in povratno poštnino.

7.4.6 Dobavnica

Storitev DOBAVNICA (DOB) pomeni, da prejme pošiljatelj poslovnega paketa, poslovnega

paketa – isti naslovnik, poslovnega paketa večjih dimenzij, palete ali tovora od naslovnika

potrjeno dobavnico. Storitev lahko uporabljajo le pošiljatelji, s katerimi je sklenjena pogodba

o prenosu knjiženih paketov.

Na spremnici oziroma v opombi popisa oddanih pošiljk označi posebno storitev s kratico

DOB, na pošiljko nalepi nalepko dobavnica, preveri, ali je dobavnica ustrezno pritrjena na

pošiljko ter v spodnjem delu dobavnice vpiše številko pošiljke, na katerega se dobavnica

nanaša.

Navedene pošiljke se v dostavno knjižico vpisujejo kot ostale pošiljke, s tem da se v stolpcu

"Opombe" vpiše "DOB".

Naslovnik potrdi prevzem s podpisom na dobavnici in v vročilni listini ter poštnemu delavcu

vrne en izvod dobavnice.

Če prispe manj pošiljk, kot je navedeno na dobavnici, je treba o tem takoj obvestiti Poštno

logistični center in ugotoviti, kje so manjkajoče pošiljke.


53

Morebitno neujemanje dejanskega stanja vsebine pošiljke s popisom na dobavnici ureja

naslovnik s pošiljateljem. Če prispe pošiljka brez dobavnice, pošta takoj po telefonu pozove

pošiljatelja, naj čimprej pošlje novo dobavnico.

Če se ugotovi, da bodo manjkajoče pošiljke prispele na pošto naslednji dan, je treba o tem

obvestiti pošiljatelja. Pošiljatelj lahko zahteva, da se pošiljke, ki so že prispele dostavijo še isti

dan, manjkajoče pa po prispetju. Če se vse pošiljke ne dostavijo hkrati, se dobavnica popravi

in pošiljke vročijo. Dobavnica se v tem primeru ne vrne sprejemni pošti isti dan, ampak se

počaka na prispetje pošiljk naslednji dan.

Ko manjkajoča pošiljka naknadno prispe, se dostavi skupaj s potrjenim izvodom dobavnice,

na kateri se naslovnik ponovno podpiše in zapiše datum. Poleg pripiše "naknadno prevzeti

paket št...., dne.....". Dobavnica se zatem vrne sprejemni pošti. Če sprejemna številka pošiljke

ni zapisana na dokumentu jo zapiše delavec, ki pošiljko vroča.

Če manjkajoči paket ne prispe, se dobavnica fotokopira za potrebe pošte, izvirnik pa se pošlje

sprejemni pošti. Ob morebitnem kasnejšem prispetju paketa se ob vročitvi uporabi fotokopija

dobavnice. Potrjene dobavnice se dnevno z navadnim pismom pošljejo sprejemni pošti.

Sprejemna pošta za vse pošiljke, ki so bile sprejete s storitvijo dobavnica, dnevno izpiše

Pregled pošiljk s storitvijo dobavbica, v katerem nato ob prejemu potrjenih dobavnic poštni

delavec označi vračilo dobavnic pošiljatelju tako, da vpiše datum vrnitve dobavnic in se

podpiše. V kolikor potrjene dobavnice ne prejme v štirih delovnih dneh po sprejemu pošiljke,

mora pošta takoj sporočiti dostavni pošti podatke o pošiljki, za katero ni prejela potrjene

dobavnice. Dostavna pošta mora takoj raziskati vzroke za nevročilo dobavnice ter o tem

obvestiti sprejemno pošto. Sprejemna pošta dobavnice vrne pošiljatelju.

7.4.7 Podpis dokumentov

Podpis dokumentov je storitev, pri kateri prejme pošiljatelj poslovnega paketa, poslovnega

paketa – isti naslovnik, poslovnega paketa večjih dimenzij, palete ali tovora od naslovnika

potrjen dokument.

Pri storitvi podpis dokumentov se lahko vračajo pošiljatelju dokumenti, kot so pogodba,

aneks, naročilnica, ipd.

Paketi s storitvijo podpis dokumentov se vročajo izključno naslovniku, navedenemu na

spremnici in v dokumentu. Naslovnik potrdi prejem pošiljke s podpisom na dokumentu, kjer

zapiše tudi kraj ter datum vročitve in v vročilni listini ter poštnemu delavcu vrne en izvod

dokumenta. Poštni delavec poleg podpisa na dokumentu zapiše podatke z osebnega

dokumenta naslovnika in sicer vrsto, številko in izdajatelja osebnega dokumenta. Če

sprejemna številka pošiljke ni zapisana na dokumentu jo zapiše delavec, ki pošiljko vroča.

Sprejemna pošta za vse pošiljke, ki so bile sprejete s storitvijo podpis dokumentov, dnevno

izpiše Pregled pošiljk s storitvijo podpis dokumentov, v katerem nato ob prejemu potrjenih

dokumentov poštni delavec označi vračilo potrjenih dokumentov pošiljatelju tako, da vpiše

datum vrnitve in se podpiše. V kolikor sprejemna pošta potrjenih dokumentov ne prejme v

štirih delovnih dneh po sprejemu pošiljke, mora pošta takoj sporočiti dostavni pošti podatke o

pošiljki, za katero ni prejela potrjenih dokumentov. Dostavna pošta mora takoj raziskati


54

vzroke za nevračila dokumentov ter o tem obvestiti sprejemno pošto. Sprejemna pošta

dokumente vrne pošiljatelju.

7.4.8 Poslovni paketi – isti naslovnik

V skupno vsoto mas se lahko seštevajo le poslovni paketi (z maso do 50 kg, ki niso večjih

dimenzij). Merilo za to storitev je tudi skupna oddaja poslovnih paketov na pošti oz. skupen

prevzem poslovnih paketov pri uporabniku. Kot skupna oddaja veljajo tudi primeri, ko so

poslovni paketi pripravljeni in vpisani v isti popis oddanih pošiljk, vendar pošta zaradi

objektivnih razlogov večkrat opravi prevoz teh pošiljk.

Pošiljatelj, ki vpisuje poslovne pakete – isti naslovnik v popis oddanih pošiljk, jih mora

praviloma vpisovati zaporedoma in oddati skupaj.

V primeru več poslovnih paketov za istega naslovnika se za vsak poslovni paket zaračunajo

storitve dostava do 10. ure, dostava po 16. uri in prevzem na pošti.

V primeru več poslovnih paketov za istega naslovnika s storitvama pazljivejše ravnanje in

označena vrednost se ti storitvi zaračunata samo za pošiljke, ki imajo storitev pazljivejše

ravnanje ali označena vrednost označeno na spremnici.

V primeru več poslovnih paketov za istega naslovnika se samo enkrat zaračunajo storitve

dobavnica, poštnino plača naslovnik, klic 1, klic 2, vplačnina po pogodbi, odkupnina, trajni

nalog in čeki.

V primeru več poslovnih paketov za istega naslovnika se na en paket napiše oznaka “VEČ

PKT“ in skupno število poslovnih paketov za istega naslovnika (npr.: VEČ PKT /3). Na ostale

poslovne pakete se vpiše oznaka “VEČ PKT“.

V primeru več poslovnih paketov za istega naslovnika s storitvijo odkupnina se oznaka “VEČ

PKT – ODK“ vpiše na vse poslovne pakete, ki nimajo priloženega vplačilnega dokumenta.

Na poslovni paket, kateremu je priložen vplačilni dokument, se vpiše oznaka “VEČ PKT“,

poleg nje se vpiše skupno število poslovnih paketov za istega naslovnika in oznaka “ODK“

(npr.: VEČ PKT/3 – ODK).

V primeru več poslovnih paketov za istega naslovnika s storitvama odkupnina in trajni nalog

se oznaka “VEČ PKT – ODK, TR“ vpiše na vse poslovne pakete, ki nimajo priloženega

pooblastila za trajni nalog.

Na poslovni paket, kateremu je priloženo pooblastilo za trajni nalog, se vpiše oznaka “VEČ

PKT“, poleg nje se vpiše skupno število poslovnih paketov za istega naslovnika in oznaka

“ODK, TR“ (npr.: VEČ PKT/3 – ODK, TR).

V primeru več poslovnih paketov za istega naslovnika s storitvama odkupnina in čeki se

oznaka “VEČ PKT – ODK, ČEKI“ vpiše na vse poslovne pakete, ki nimajo priložene

specifikacije za čeke.


55

Na poslovni paket, kateremu je priložena specifikacija, se vpiše oznaka “VEČ PKT“, poleg

nje se vpiše skupno število poslovnih paketov za istega naslovnika in oznaka “ODK, ČEKI“

(npr.: VEČ PKT/3 – ODK, ČEKI).

V primeru več poslovnih paketov za istega naslovnika s storitvijo dobavnica, dobavnica pa je

priložena samo enemu poslovnemu paketu, se oznaka “VEČ PKT – DOB“ vpiše na vse

pakete, ki nimajo priložene dobavnice.

Na poslovni paket, kateremu je priložena dobavnica, se vpiše oznaka “VEČ PKT“, poleg nje

se vpiše skupno število poslovnih paketov za istega naslovnika in oznaka “DOB“ (npr.: VEČ

PKT/3 – DOB). Na spodnji del dobavnice se lahko vpišejo sprejemne številke in skupno

število poslovnih paketov, na katere se dobavnica nanaša.

V primeru več poslovnih paketov za istega naslovnika s storitvijo poštnino plača naslovnik se

na en paket napiše oznaka “VEČ PKT“, poleg nje pa se vpiše skupno število poslovnih

paketov za istega naslovnika in oznaka “PPN“ (npr.: VEČ PKT/3 – PPN). Na ostale poslovne

pakete se vpiše oznaka “VEČ PKT – PPN“.

V primeru več poslovnih paketov za istega naslovnika s storitvijo klic 1 se na en paket napiše

oznaka “VEČ PKT“, poleg nje pa se vpiše skupno število poslovnih paketov za istega

naslovnika in oznaka “KLIC 1“ (npr.: VEČ PKT/3 – KLIC 1). Na ostale poslovne pakete se

vpiše oznaka “VEČ PKT – KLIC 1“.

V primeru več poslovnih paketov za istega naslovnika s storitvijo klic 2 se na en paket napiše

oznaka “VEČ PKT“, poleg nje pa se vpiše skupno število poslovnih paketov za istega

naslovnika in oznaka “KLIC 2“ (npr.: VEČ PKT/3 – KLIC 2). Na ostale poslovne pakete se

vpiše oznaka “VEČ PKT – KLIC 2“.

7.4.8 Ekspresni prevoz tovora

Storitev ekspresni prevoz tovora obsega časovno dogovorjeno dostavo blaga večje mase ali

prostornine.

Cena za ekspresni prevoz tovora je sestavljena iz osnovne cene, ki vključuje čas potreben za

natovarjanje, raztovarjanje in morebitni čas čakanje pri stranki ter cena za vsak prevožen

kilometer v obe smeri.

Prevoz tovora se opravi ko ima Pošta Slovenije proste kapacitete oz. po dogovoru s stranko.

Masa posameznega tovora ne sme preseči 800 kg. Storitev se opravlja le za pogodbene

stranke.

7.4.9 Poslovanje z mednarodnimi poslovnimi paketi

Mednarodni poslovni paketi (v nadaljevanju: paketi) se lahko sprejemajo samo za naslovnike

v naslednjih državah: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Črna gora, Danska, Estonija, Finska,

Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luksemburg,

Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška,

Srbija, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija in ZDA.


56

Pošta Slovenije opravlja le sprejem paketov, pri katerih je pošiljatelj pravna oseba ali fizična

oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, naslovnik pa pravna ali fizična oseba.

Vročanja paketov Pošta Slovenije ne opravlja.

Paketi se lahko sprejmejo le po predhodni sklenitvi pogodbe med pošiljateljem in Pošto

Slovenije. Pošiljateljeva dolžnost je, da preuči izvozne in uvozne zahteve v odpravni in

naslovni državi ter se pozanima, katere dokumente je potrebno priložiti.

Ni dovoljeno pošiljati paketov, ki:

imajo pomanjkljivo ali neustrezno embalažo. Paketi morajo biti pakirani v ustrezni škatli

ali ovojnini, ki ustreza naravi vsebine;

vsebujejo naslednje vrednostne predmete: zlato, dragocene kamne, nakit, denar, kovance,

dokumente in vse vrste vrednostnih papirjev, dragocenih starin in umetnin;

vsebujejo nevarne predmete, zaradi katerih lahko pri prenosu pride do poškodb na drugih

paketih, delovnih sredstvih in delavcih, ki imajo opravka s paketi (strupe, vnetljive in

podobne snovi, eksploziv, strelivo, orožje, ipd);

vsebujejo krhke in lomljive predmete;

vsebujejo prehrambene izdelke, doze pod tlakom ter vžigalnike;

vsebujejo žive živali, hitro pokvarljive izdelke, snovi, ki so termično občutljive, mamila.

Paketi se oddajo v prenos skupaj z mednarodno spremnico (obr. CP-72), ki jo izpolni

pošiljatelj.

Mednarodna spremnica je sestavljena iz štirih delov:

1. del – potrdilo o oddaji pošiljke

2. del – naslovnica

3. del – CN 23 - carinska izjava

4. del – CP71 - spremnica

Če pošiljateljeva in naslovnikova telefonska številka obstaja, je njuna navedba na

mednarodno spremnico obvezna.

Pri sprejemu paketov ravna poštni delavec na naslednji način:

preveri, ali paket izpolnjuje pogoje za prenos (velikost, masa, oprema, zapiranje in

pošiljateljev in naslovnikov naslov);

preveri, ali je mednarodna spremnica pravilno izpolnjena (označeno mora biti polje »EPG

PAKET«);

ugotovi maso paketa in sprejem pošiljke vnese v računalnik;

v desni zgornji del naslovnice nalepi sprejemno računalniško nalepko, na ostale izvode

mednarodne spremnice pa računalniško nalepko potrdilo;

pri sprejemu paketa brez sprejemne računalniške nalepke poštni delavec v desni zgornji del

mednarodne spremnice čitljivo prepiše celotni alfanumerični del kodnega zapisa s paketne

nalepke (npr. CP 12345 202 9 SI).

Paketno nalepko nalepi v desni zgornji del naslovnice, potrdilo o oddaji pošiljke pa potrdi s

poštnim žigom in podpisom. Sprejem paketa vnese v računalnik;

• zaračuna poštnino;

• pošiljatelju izroči Potrdilo o oddaji pošiljke;

• mednarodno spremnico vloži v vrečko za prenos dokumentov (obr. CP-91), ki jo nalepi na

desni spodnji del naslovne strani paketa.


57

Pakete je mogoče slediti po spletu na naslovu: http://www.posta.si. V primeru, da sledenje ni

možno ali da želi uporabnik dodatna pojasnila, se poizvedovanje izjemoma opravi po telefonu

(02) 449 22 22, ob delavnikih od 8. do 14. ure. Sledljivost pošiljk ni popolnoma zagotovljena

za Hrvaško, Srbijo, Črno goro in Madžarsko.

7.5 ELEKTRONSKO PISMO POŠTE SLOVENIJE

Elektronsko pismo Pošte Slovenije je storitev, ki omogoča predajo pošiljk v elektronski

obliki, ki jih Pošta Slovenije predela v fizično obliko, dostavi naslovnikom v najkrajšem času.

Vključeni so predtisk barvnih obrazcev ali uporaba standardnih obrazcev, laserski izpis,

izdelava pošiljk in dostava pošiljk.

Z elektronskim pismom se lahko na katerikoli naslov v najkrajšem času pošlje:

položnice z obrazcem plačilnega prometa,

nakaznice z obrazcem plačilnega prometa,

sporočila, vabila, obvestila, potrdila, promocijska sporočila, itd.

zahtevnejše pisne dokumente za izvedbo ankete, potrditve vročitve (R in AR), ipd.

Z elektronskimi storitvami Pošte Slovenije se doseže naslednje prednosti:

prihranek pri nabavi in vzdrževanju lastne opreme,

racionalizacijo poslovanja (namesto pošiljatelja Pošta Slovenije opravili izpis, zgibanje ali

kuvertiranje, lepljenje nalepk in preda pošiljke v prenos),

prihranek pri prevozu pošiljk na pošto,

prihranek delovnega časa.

Pošta Slovenije nudi celoten servis od oddaje sporočil po elektronskih medijih ali CD-jih, do

dostave sporočil naslovnikom.

Elektronsko pismo je storitev, ki vključuje:

oblikovanje elektronskega pisma po predlogih in željah,

izdelavo (pred tiska) obrazcev elektronskega pisma,

izpisovanje vsebine (variabilnih podatkov),

izpisovanje naslovne strani,

dostavo pisma naslovnikom,

dostavo originalnega popisa oddanih pošiljk pošiljatelju.


58

7.6 POŠTNI EKSPEDIT

Storitve ekspedita obsegajo celovito in stroškovno ugodno dodelavo in pripravo pošiljk, in

sicer pripravo pošiljk na strojih, ročno pripravo pošiljk in drugo.

Priprava pošiljk na strojih:

izpis naslovne strani na pismih z ink-jet tiskalnikom (pošiljatelj, naslovnik, oznaka

plačane poštnine, posebne storitve ipd.),

naslavljanje pisem z nalepko ali ink-jet zapisom,

naslavljanje časopisov in revij ter drugih tiskov z nalepko ali ink-jet zapisom,

naslavljanje reklamnih pošiljk z nalepko ali ink-jet zapisom,

vlaganje ali nalaganje reklamnih pošiljk v časopise in revije,

ovijanje v folijo,

priprava reklamnih pošiljk po ciljnih skupinah (gospodinjstvih ipd.),

vezanje tiskov v svežnje,

shranjevanje in spremembe naslovov v bazi podatkov.

Ročna priprava pošiljk:

vlaganje sporočil, bančnih kartic, članskih izkaznic ipd. v kuverte,

ovijanje pošiljk v folijo na stroju za toplotno pakiranje,

priprava nenaslovljenih reklamnih pošiljk po ciljnih skupinah,

naslavljanje pošiljk s samolepilnimi naslovnicami,

druga dela na zahtevo naročnika.

Ponudba storitev ekspedita vključuje tudi:

prevzem pošiljk v poslovnem prostoru naročnika ali neposredno v tiskarni,

prevzem naslovov na ustreznih medijih (disketa, CD, e-pošta),

plačilo po računu,

varovanje prevzetih podatkov, ki so poslovna skrivnost,

konkurenčno ceno.

7.7 DIREKTNA POŠTA

Direktna pošta je učinkovit, hiter in ugoden način za doseganje kupcev.

Direktna pošta omogoča, da obstoječim ali potencialnim kupcem pošljete na dom informacije

o svojem podjetju, izdelkih ali storitvah, posebnih ponudbah, promocijah in nagradnih igrah,

lahko pa priložite tudi manjše blagovne vzorce.

Direktna pošta je cenovno ugodna in hkrati izjemno učinkovita.

Direktna pošta je zlasti učinkovita, kadar želimo ponudbo hitro in ugodno približati

gospodinjstvom, na določenem geografskem območju, jim predstaviti proizvode oz. storitve

in vzbuditi zanje interes. Pošta Slovenije dostavi letno več kot 130 milijonov različnih

tiskovin. S kakovostno ponudbo smo si pridobili zaupanje mnogih uglednih podjetij. S Pošto

Slovenije sodelujejo: Neckermann, Interspar, Baumax, Tuš, Hervis, Quelle, Merkur,

Mercator, Rutar, Lesnina, Obi, Hofer, Lidl in drugi.


59

V Pošti Slovenije hitro in zanesljivo dostavimo pošiljko na pravi naslov. Prednosti

sodelovanja so:

Izbira ciljnih skupin. Po želji se lahko določijo ciljne skupine ali geografska območja,

znotraj katerih dostavimo reklamne pošiljke. Pri tem vam nudimo naslednje možnosti: vsa

gospodinjstva, strnjena naselja, kmetijska področja, vsako drugo ali tretje gospodinjstvo,

poštni predali.

Hitrost in zanesljivost

Direktno pošto dostavimo praviloma naslednji dan po oddaji. Z mrežo več kot 550 pošt in

preko 1700 pismonoši zagotavlja Pošta Slovenije zanesljivo vročitev reklamnih pošiljk.

Priprava pošiljk

Tiskane materiale pripravimo, razdelimo, naslovimo, ovijemo v folijo in distribuiramo.

Strokovno svetovanje

Vselej smo na voljo z informacijami in svetovanjem.

Direktna pošta je oglaševanje z največjim učinkom.

S pomočjo direktne pošte se lažje dosežejo naslednji oglaševalski cilji:

boljše poznavanje podjetja,

pridobivanje novih strank, večanje tržnega deleža,

predstavitev proizvodov oz. storitev ciljnim skupinam in vzbuditev zanimanja zanje,

poudarjanje in izpostavljanje prednosti proizvodov in storitev,

vzdrževanje in negovanje odnosa z obstoječimi strankami.

8 KONTROLA V POŠTNEM PROMETU

Kontrola je dejavnost pri organizaciji dela, ki stalno in načrtno preverja pravilnost,

racionalnost in ekonomičnost poslovanja, ki pravočasno ukrepa, odstrani zastoje in

nepravilnosti pri delu, ki z uporabo znanstvenih metod vpliva na razvoj in napredek obstoječe

organizacije dela.

CONTROLE - pomeni nadzor, pregled, preverjanje, ki ne sme biti stihijska ampak načrtna.

Kontrolirati pomeni:

NADZIRATI

PREGLEDOVATI

PREVERJATI.

1. Z NADZIRANJEM ugotavljamo ali delavec pri svojem delu upošteva postopke, ali

komunicira z uporabniki na ustreznem nivoju in ali ravna pravilno s pošiljkami. Nadziramo na

čim manj opazen način.

Najboljše, če sedimo v liniji delavcev za okencem. Če nekega delovnega mesta ne moremo

kontrolirati tako, se delavcu približamo in ga tako kontroliramo. (vrednostna pisma morajo

biti pod ključem, v blagajni naj bo samo toliko denarja kot je potrebno za normalno delo).


60

2. S PREGLEDOVANJEM ugotavljamo kakovost storitev oz. izdelka (poštne pošiljke),

ali je delavec pravilno sprejel pošiljko ali so nalepnice na pravilnem mestu ali imajo V

pošiljke označeno vrednost, itd. Nalepnice morajo biti nalepljene estetsko in v celoti, ne da

del nalepke manjka.

3. PREVERJANJE spada med dokumentarno kontrolo.

Ugotavljamo ali so pošiljke, ki morajo biti vpisane v ustrezne listine, pravilno vpisane v

dokumente (preglede sprejetih knjiženih pošiljk, denarni promet, itd.) Največjega pomena je nadziranje. S pregledovanjem preverjamo kakovost poštnih pošiljk,

vendar je nadziranje pomembnejše od pregledovanja, še manj pomembno pa je preverjanje.

OPERATIVNA KONTROLA = NADZIRATI + PREGLEDOVATI

OPERATIVNA KONTROLA je stalno preverjanje točnosti, pravilnosti, hitrosti in smotrnosti

dela poštnih delavcev, preverjanje pravilnega delovanja sredstev med tehnološkim delovnim

procesom, kakor tudi pravočasna intervencija za preprečitev in odpravo zastoja, motenj,

nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu. Operativna kontrola tehnološkega procesa poteka

vsakodnevno in občasno, odvisno od narave del in storitev.

Operativna kontrola ustrezno intervenira, če pride do zastojev, da jih odpravi. Kontrolor mora

biti tam, kjer tehnološki proces poteka.

NALOGE OPERATIVNE KONTROLE LAHKO STRNEMO V 3 SKUPINE :

1. Skrb za kakovost poštnih storitev ( sprejem, usmerjanje, prevoz in vročitev pošiljk).

2. Skrb za pravilno urejenost dela

Naloga organizatorja je spraviti v čim boljše sožitje:

delo,

delovno silo,

predmete dela.

Organiziranje: stopnjo te organiziranosti ugotavljamo z urejenostjo.

3. Skrb za čim boljšo ekonomičnost poslovanja (zmanjševanje stroškov).

DOKUMENTARNA KONTROLA = PREVERJANJE

DOKUMENTARNA KONTROLA - je preverjanje brezhibnosti, točnosti in rednosti

vodenja poslovnih listin, ki se nanašajo na vse faze delovnega procesa opravljanja

poštnih in drugih (denarnih) storitev. Poslovne listine se na manjših poštah kontrolirajo vsak

dan, na večjih poštah pa je dovoljena delna kontrola in kontrola z metodo na »preskok«.

Kontrolor mora pri opuščanju dela dokumentarne kontrole upoštevati stopnjo posebnosti

opravljanja storitev, nevarnost morebitne materialne škode, ki bi lahko nastala zaradi tega,

kakovost dela delavcev, katerih listine kontrolira, njihovo izkušenost in vestnost pri delu in

druge dejavnike.


61

8.1 NAMEN KONTROLE

Kontrola ima namen zagotoviti pravilno in učinkovito opravljanje poštnih in drugih storitev, s

ciljem dosegati optimalne rezultate.

PREVENTIVNI NAMEN

sproti ugotavljati nepravilnosti in jih sproti odstranjevati.

VZGOJNI NAMEN

na primeren način vzgajati kadre za delo in primerno opozarjati na nepravilnosti.

PSIHOLOŠKI NAMEN

že sama prisotnost kontrole pozitivno vpliva na delo delavca.

PRAVOČASNI NAMEN

sprejemanje ustreznih organizacijskih in tehnoloških ukrepov in odločitev, da bi

preprečili in odpravili nepravilnosti, pomanjkljivosti, napake, da jih uporabnik ne občuti.

8.2 NAČINI (METODE) KONTROLE

S pomočjo katerih po najhitrejši poti pridemo do rezultatov, ki nas zanimajo.

8.2.1 Če želimo ugotoviti učinkovitost organizacije dela, racionalnost in ekonomičnost

poslovanja, preverimo na naslednje načine:

8.2.1.1 Kompleksna ali celovita kontrola

zajema pregled celotnega poslovanja od sprejema do vročitve, to je najbolj popolna

kontrola

dnevno jo opravljajo upravniki in kontrolorji, občasno inšpektorji NK.

8.2.1.2 Parcialna ali delna kontrola

zajema pregled posamezne organizacijske enote, dela le-teh

ali samo nekatere faze prenosa

delno tako kontrolo opravljajo upravniki pošt in kontrolorji, lahko pa tudi inšpektorji

notranje kontrole.

8.2.1.3 Formalna kontrola

zajema ugotavljanje, če se predpisi tudi izvajajo, odstopanje

lahko nastane zaradi samovolje posameznikov

kontrolira formalno plat nečesa (listino, fakturo, itd.), preverjamo, če je listina pravilno

izpolnjena.


62

8.2.1.4 Materialna kontrola

ki na podlagi dejstev, dokazov in stvarnega stanja ugotavlja pravilnost poslovanj

kontrolira bistvo nečesa, analitično raziskuje nekaj (npr.:pogodbo, poslovanje, neko

stanje,...)

8.2.2 Če želimo s kontrolo na hitrejši način ugotoviti dejansko stanje, se poslužujemo

kontrole na PRESKOK, to kontrolo lahko opravljajo inšpektorji NK:

zajema pregled poštnih pošiljk, storitev, listin, izdelka z izbiro primernega

števila le-teh tako se ugotavlja stopnja povprečne kakovosti

opravljenih storitev ali delo delavcev

če se ugotovi večje število napak, mora delavec, ki opravlja kontrolo

nadomestiti z delno ali celovito kontrolo.

8.2.3 Poleg teh načinov poznamo še DOKUMENTARNO kontrolo. Za to je značilno, da

se lahko opravlja samo za storitve, ki se vodijo s poslovnimi listinami.

8.2.4 SAMOKONTROLO opravljajo - izvajajo delavci sami nad svojim delom. Ta

način kontrole je potreben povsod in na vsakem delovnem mestu.

8.3 DELITEV SPLOŠNE KONTROLE

KONTROLA (notranja – zunanja)

INŠPEKCIJA

REVIZIJA (notranja – zunanja)

ANALIZA (notranja – zunanja)

Pri opravljanju svoje kontrolne funkcije vse pregledujejo, razlikujejo, primerjajo in presojajo. Razlikujejo se le po: Organih, ki kontrolirajo, Metodi in načinu kontroliranja Času kdaj kontrolirajo Intenzivnosti kontroliranja.

8.3.1 Kontrola

8.3.1.1 Notranja kontrola

je organizirana v vsaki organizaciji

je stalna in načrtna, vključuje vse faze tehnološkega procesa

delovati mora inštruktažno, ne samo ugotavljati nepravilnosti

delavci te kontrole morajo delovati preventivno.


63

Dobre lastnosti:

organi te kontrole so vedno prisotni

vse spremljajo in vidijo

o vsem so obveščeni

lahko hitro ukrepajo.

Slabe lastnosti:

velika objektivnost ker so organi kontrole povezani z ljudmi, katerih delo kontrolirajo

in jim zato pogledajo skozi prste

vodilni oz. vodstveni delavci zaradi take ozke povezanosti lahko sami pridejo v

neugoden položaj.

Naloge notranje kontrole:

skrb za pravilno urejenost dela, ažurnost dela in poslovanja v tehničnem, tehnološkem in

ekonomskem smislu

samostojna odločitev - opozarja s pravim stanjem

daje predloge za izboljšanje dela in postopkov poslovanja.

8.3.1.1.1 Načela notranje kontrole

NAČELO ZAKONITOSTI

Organi notranje kontrole morajo pri svojem delu upoštevati predpise, ki jih predpisujejo

zakoni pravilniki,…

NAČELO MATERIALNE RESNICE

Organi notranje kontrole morajo vsako zadevo proučiti, ugotoviti popolno in resnično stanje, s

tem da upoštevajo kaj vse lahko vpliva na resnično stanje.

NAČELO OBJEKTIVNOSTI

Organi notranje kontrole morajo biti pri svojem delu nepristranski do vseh, katerih delo

kontrolirajo.

NAČELO SODELOVANJA

Organi notranje kontrole morajo z delavci, katerih delo kontrolirajo imeti takšne odnose ali

takšno vzdušje, da jim pri njihovem delu pomagajo ugotoviti resnično stanje.


64

NAČELO PISANE DOKUMENTACIJE

Organi notranje kontrole vodijo beležko o ugotovitvah, zbirajo originalne dokumente ali

prepise le-teh, zahtevajo pisne izjave od delavca, vse to z namenom, da bi lahko ob koncu

svojega dela dovolj argumentirano podali svoje ugotovitve.

NAČELO PRESENEČANJA

Organi notranje kontrole uporabljajo to načelo pri pregledu blagajniških storitev, vodenje

statističnih podatkov,…

NAČELO TAJNOSTI

Organi notranje kontrole morajo pri svojem delu spoštovati poštno tajnost.

Notranja kontrola v Pošti Slovenije

V Pošti Slovenije je organizirana notranja kontrola, da bi sodelovala pri zagotavljanju

pravilnega in učinkovitega opravljanja poštnih storitev in drugih storitev ter, da bi tako

dosegala optimalne rezultate kakovosti. Notranja kontrola samostojno ugotavlja dejstva, zbira

dokaze, zavzema stališča in predlaga ukrepe, pri čemer se ravna po načelih objektivnosti,

materialne resnice in zakonitosti. Namen kontrole pa ni le ugotavljanje pravilnosti delovanja

poštnega prometa, temveč naj bil imela tudi vzgojni namen. Z opozarjanjem in

pojasnjevanjem napak deluje svetovalno.

Tako se lahko posamezne nepravilnosti takoj odpravijo oziroma so delavci seznanjeni z njimi

in poučeni o pravilnem opravljanju storitev. S tem se prispeva k izboljšanju kakovosti poštnih

storitev.

Notranja kontrola v Pošti Slovenije je organizirana kot oddelek v področju korporativne

varnosti in v poslovnih enotah pa kot samostojni referat.

8.3.1.1.2 Organizacije notranje kontrole

Za izvrševanje notranje kontrole je potrebno vzpostaviti določeno organizacijo in določiti

izvrševalce.

Notranja kontrola je organizirana na:

RAVNI DRUŽBE – podrejena direktorju področju korporativne varnosti

RAVNI POSLOVNIH ENOT – podrejena direktorju PE

RAVNI POŠTE:

upravnik pošte je vključen v proizvodno delo in tudi kontrolira (manjše pošte)

upravnik pošte opravlja kontroliranje kot eno glavnih nalog poleg vodenja (srednje pošte)

upravnik pošte in kontrolor opravljata kontroliranje (večje pošte).


65

KAJ JE VODENJE?

Vodenje je obvladovanje posla in ljudi.

VODENJE = KONTROLIRANJE + INFORMIRANJE + MOTIVIRANJE

+ PLANIRANJE + ORGANIZIRANJE.

8.3.1.2 Zunanja kontrola

Zunanjo kontrolo opravljajo organi izven podjetja na zahtevo podjetja ali pa tudi ne. Zunanji

strokovni organi so lahko iz državne uprave, raznih ustanov, svetovalnih organizacij. Ta

kontrola je praviloma naknadna ali posteriorna. Dobre strani te kontrole so, da je

nepristranska, zato lahko svoje delo opravi objektivno, prav tako pa lahko hitreje kot notranja

kontrola ugotovi slabosti organizacijske narave. Slaba stran te kontrole pa je, da ta kontrola ni

v toku dogodkov in ni tako obsežna kot notranja kontrola, zato lahko sklepamo, da lahko

nehote spregleda določeno nepravilnost.

Zunanja kontrola lahko storjene nepravilnosti in pomanjkljivosti v poslovanju le ugotavlja in

hkrati nakazuje kako naj se jih odpravi.

Dobre lastnosti:

Bolj nepristranska in bolj objektivna, določene slabosti v poslovanju hitreje ugotovi kot

notranja kontrola.

Slabe lastnosti:

Ni v toku dogodkov, ni obsežna, nepravilnosti lahko le ugotovi.

8.3.2 Inšpekcija Izhaja Iz latinske besede »inspectio«, kar pomeni pregled. Osnovne karakteristike: Opravlja selektivno hiter kontrolni pregled v določeno delo, poslovanje,

funkcioniranje nečesa, v določeno stanje. Inšpekcijski organi imajo obvezo, da povzamejo določene ukrepe, če ugotovijo, da

poslovanje ne teče po določenih predpisih, z namenom, da se stvari uredijo. Inšpekcijski organi imajo določena zakonska pooblastila, na podlagi katerih izdajajo

odločbe za vzpostavitev predpisanega stanja. Inšpekcijski organi morajo skrbeti, da se njihove odredbe tudi izvajajo.

8.3.3 Revizija Opravlja kontrolo za nazaj ali naknadno za nazaj že končano delo in to praviloma periodično je lahko notranja ali zunanja. Notranjo revizijo organizirajo velike organizacije.


66

8.3.4 Analiza Pomeni razčlenjevanje nečesa na njegove sestavne dele, ki se seveda ne morejo razčlenit. Z analizo kot znanstveno metodo se preučuje nek sestavljeni objekt, ki se analizira tako, da se razčleni na svoje sestavne dele S presojo rezultatov analize pa se ugotovi resničnost tistega, kar se predpostavlja. Sledi zaključek o vzrokih, ki so pogojevali spremembe v kvaliteti strukture ali v kvaliteti sestavnih delov. Se deli na notranjo in zunanjo.

8.4 ORGANIZACIJA NOTRANJE KONTROLE V POŠTI SLOVENJE

Kontrola tehnološkega delovnega procesa poteka na vsaki pošti, na vseh delovnih mestih in

na vseh sredstvih poštnega omrežja, ki se uporabljajo v pošti. Z delovnim mestom je mišljeno

mesto, na katerem se opravljajo dela in naloge s področja poštnega prometa oziroma storitev,

bodi si, da se ta dela in naloge opravljajo v uradnih prostorih pošte ali izven pošte (na

dostavnem okraju, v prevoznem sredstvu ipd).

8.4.1 Naloge notranje kontrole

Naloge notranje kontrole so:

preverjanje, ali delovni postopki in proces dela potekajo v skladu z določbami zakona

o poštnih storitvah, splošnimi pogoji in drugimi akti s katerimi je urejeno upravljanje

poštnih in drugih storitev

pravočasno sprejemanje ustreznih organizacijskih in tehnoloških ukrepov in

odločitev, da bi preprečili in odpravili nepravilnosti, pomanjkljivosti, napake

morebitne zlorabe in protipravna dejanja

preverjanje ali se v praksi v zadostni meri uresničuje načelo vestnosti in poštenja, pri

opravljanju posameznih storitev in delu delavca

skrb za poslovanje (trženje), notranji in zunanji izgled pošte, urejenost poštnih

delavcev, funkcionalnost opreme in sredstev poštnega omrežja in pravilno

uporabljanje delovnih sredstev in priprav

stalno in pravočasno spremljanje pravilne uporabe predpisov, ki urejajo notranji in

mednarodni poštni promet ter drugih predpisov, s katerimi je urejeno upravljanje

poštnih in drugih storitev

preverjanje pravilne uporabe cenikov poštnih in drugih storitev

preverjanje odnosa poštnih delavcev do uporabnikov poštnih storitev.

Naloge inšpektorji notranje kontrole opravljajo tako da:

kontrolirajo izvajane zakonskih predpisov in splošnih aktov ter tehnoloških navodil

kontrolirajo poslovanje pošt, poštnih logističnih centrov in drugih organizacijski enot,

ki obsega:

o opravljanje poštnih storitev

o poslovanje pismonoš

o poslovanje z blagajniškimi sredstvi

o vodenje računskih listin in dokumentacije


67

o vodenje vseh poslovnih listin

o uporabo cenikov

o zbiranje statističnih podatkov in vodenje evidenc

o opravljanje denarnega prometa

o opravljanje pogodbenih storitev

o usmerjanje in prevoz poštnih sklepov ter pošiljk

o predelavo usmerjanja poštnih pošiljk

o poslovanje izmenjalnih pošt

o poslovanje carinskih pošt

o kontrolirajo izvajanje sklepov in nalog direktorja družbe

o dajejo predloge in pobude za izboljšanje kakovosti poslovanja

o spremljajo strokovno usposobljenost poštnih delavcev ter jih inštruirajo

o kontrolirajo smotrno uporabo delovnih naprav in pripomočkov ter pravilno

uporabo in vzdrževanje transportnih sredstev

o kontrolirajo izvajanje ukrepov za varnosti delavcev, poštnih pošiljk, denarja,

prostorov in naprav ter transportnih sredstev

o kontrolirajo potne naloge in veljavnost prometnih dovoljenj za vozila s katerimi

poštni delavci opravljajo svoje delo

o kontrolirajo urejenost delavcev in njihov odnos do uporabnikov

o kontrolirajo pravilnost in smotrnost organizacije dela

o kontrolirajo urejenost poštnih objektov, naprav in prostorov ter neposredne okolice

pošte

o opravljajo poizvedbe in zbirajo dokaze v primerih utemeljenega suma kaznivega

dejanja in opravljajo poizvedbe in zbirajo dokaze ter obvestila v zvezi s pritožbami

uporabnikov

o opravljajo tudi druge kontrolne naloge, katerih namen je izboljšanje kakovosti

delovanja poštnega prometa.

Naloge notranje kontrole za celotno Pošto Slovenije opravljajo inšpektorji notranje kontrole

po nalogu direktorja področja korporativne varnosti, za svoje poslovne enote pa te naloge

opravljajo inšpektorji poslovnih enot po nalogu direktorjev poslovnih enot, po nalogu

direktorja področja korporativne varnosti pa tudi na območju drugih poslovnih enot.

Kakovost delovanja poštnega prometa in opravljanja drugih storitev, inšpektorji notranje

kontrole preverjajo tako, da opravljajo celovite in delne kontrolne preglede poslovanja pošt,

poštnih centrov in drugih organizacijskih enot.

8.4.2 Organizacija kontrole na pošti

Organizacija kontrole je odvisna od velikosti pošte. Kontrola mora biti organizirana na

naslednji način:

da je vsako delovno mesto kontrolirano

da je vsak delavec kontroliran pri delu

da se uporabljajo najbolj učinkovite metode

da je kontrola sestavni del organizacije dela.

Pri velikih poštah se ponavadi loči operativna od dokumentarne kontrole. Pri večjih poštah

kjer je poleg upravnika še ena kontrola, je običajno operativna in dokumentarna skupaj. Na

srednje velikih poštah kjer je delovno mesto upravnika izven prometa, opravlja celotno

kontrolo upravnik.


68

8.4.2.1 Naloge upravnikov pošt

Naloge upravnikov pošt so povsod po večini enake, le obseg del raste z velikostjo pošte:

skrb za kvaliteto poštnih storitev

skrb za urejenost pošte, delovnih mest, zavarovanje

skrb za strokovno izobraževanje

skrb za pravilne odnose med zaposlenimi ter zaposleni – uporabnik

skrb za obveščanje zaposlenih

sodelovanje pri planiranju storitev, prihodkov, kadrov,…

varovanje tajnosti poštnih pošiljk

posle pisarniškega poslovanja,…

8.4.2.2 Posebne kvalitete kontrolnega osebja:

da so strokovnjaki s področja, ki ga kontrolirajo

da so njihove moralne kvalitete na ustrezni višini

da so pri delu samostojni

da imajo smisel za analitično delo

da so pri delu vztrajni in samoiniciativni

da so s tistimi katerih delo kontrolirajo komunikativni

da so taktni in objektivni

da so kritični in samokritični

da niso nagnjeni k poveličevanju tujih napak in dramatiziranju

da na nepreverjenih podatkih nikdar ne gradijo svojih stališč do ljudi.

8.4.3 Operativna kontrola tehnološkega procesa prenosa poštnih pošiljk

Operativna kontrola je stalno preverjanje točnosti, pravilnosti, hitrosti in smotrnosti dela

poštnih delavcev, pravilno delovanje delovnih sredstev med tehnološkim procesom v vseh

fazah opravljanja poštnih storitev ob obvezni pravočasni intervenciji, da bi se odpravili

zastoji, motnje nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu.

Operativna kontrola tehnološkega procesa prenosa poštnih pošiljk sestoji iz preverjanja

pravilne uporabe predpisov s katerimi se urejajo:

sprejem pošiljk

usmerjanje pošiljk

prevoz pošiljk

vročitev pošiljk.

8.4.3.1 Operativna kontrola sprejema poštnih pošiljk

Operativna kontrola sprejema poštnih pošiljk obsega:

pripravljenost delavcev za delo na delovnem mestu, kot tudi opremljenost in

brezhibnost delovnega mesta z vsemi potrebnimi sredstvi za nemoteno delo

pravočasne praznitve poštnih nabiralnikov

ali pošiljke izpolnjujejo predpisane pogoje za sprejem posameznih vrst pošiljk glede

velikosti, mase, naslavljanja, označevanja vrednosti, ovojnine, zapiranja.

pravilnega žigosanja pošiljk

pravilne uporabe cenika - zaračunavanje poštnine


69

pravilne evidence oziroma obremenitve in razbremenitve knjiženih pošiljk

pravilne uporabe in izkoriščenosti sprejemnih strojev in drugih delovnih sredstev

pravilnega poteka dela s strankami pred okenci (odprava nepotrebnega čakanja ter

odnos sprejemnega delavca do strank, ipd.)

pravilne in pravočasne odprave pošiljk.

Z operativno kontrolo sprejema pošiljk, ki se ne evidentirajo na pošti mora kontrolor oz.

upravnik preveriti:

ali delavec pri sprejemu pošiljk, ki se ne evidentirajo upošteva, da pošiljke

izpolnjujejo pogoje glede naslavljanja, ovojnine, velikosti in mase, v skladu z

zakonom in splošnimi pogoji in predpisi iz mednarodnega poštnega prometa

ali je plačana ustrezna poštnina za določene kategorije poštnih pošiljk

ali so pošiljke pravilno in čitljivo žigosane s poštnim žigom določenega datuma in

časa v skladu z določbami o žigosanju pošiljk

ali pošiljke vsebujejo ustrezne označbe o plačani poštnini

ali se sprejete pošiljke pravočasno in v brezhibnem stanju pripravljene za odpravo.

Za pošiljke, za katere je pošiljatelj plačal drugo storitev, kontrolor oz. upravnik preveri ali so

na pošiljke nalepljene ustrezne nalepnice in ali so nalepljene znamke ali nalepnice (oznake) o

plačani poštnini.

Pravilnost uporabe ustreznih predpisov ter pravilnost uporabe cenika ugotovi kontrolor oz.

upravnik z dnevnim pregledom določenega števila pošiljk.

Pri kontroli sprejema direktne pošte od založnikov, časopisnih podjetij, mora kontrolor tudi

preveriti, ali je poštnina pravilno zaračunana, ali le-te vsebujejo kakšne priloge.

Operativna kontrola izpraznjevanja poštnih nabiralnikov sestoji iz preverjanja, ali delavci, ki

opravljajo to delo spoštujejo čas izpraznjevanja poštnih nabiralnikov.

Z vsakodnevnim spremljanjem določenega števila priporočenih pisem in paketov kontrolor

oz. upravnik preverja ali so vse pošiljke prevzete od sprejemnega okenca in odpravljene

naprej s prvimi predpisanimi zvezami.

Kontrolor oz. upravnik mora pregledati sprejeta vrednostna pisma, posebno pozornost pa

mora posvetiti nedotakljivosti in varovanju pošiljk ter njihovem pravilnem in pravočasnem

prevzemu in oddaji ter odpravi s predvidenimi zvezami.

Pri vrednostnih pismih za tujino kontrolor preverja, ali je pravilno izračunana označena

vrednot DTS in ali je preračunani znesek zapisan na vrednostnem pismu. S ponovnim

tehtanjem preverjamo pravilno označevanje mase na vrednostnem pismu.

Kontrolor oz. upravnik mora z vsakdanjo ali občasno kontrolo preverjati pravilno označevanje

mase na paketih in zaračunavanje poštnine pri tistih uporabnikih, ki sami lepijo paketne

nalepnice.


70

Pri operativni kontroli sprejema pošiljk od velikih uporabnikov mora poleg že navedenih

ukrepov kontrolor oz. upravnik posvetiti ustrezno pozornost določenim posebnostim:

ali uporabniki oddajo pošiljke na določenem mestu na način in ob času, kot je določila PE

oziroma pošta (delitev pošiljk po skupinah ali poštnih centrih)

ali imajo uporabniki poštninskih strojev pogodbo o njihovi uporabi

ali se nalepnice, ki so dane uporabnikom, da jih sami lepijo na pošiljke pravilno

uporabljajo, oziroma ali se vodi evidenca o njihovi porabi

ali so na pošiljkah za katere je poštnina plačana v gotovini, s čeki ali po pogodbi zapisane

ustrezne označbe o plačilu poštnine.

8.4.3.2 Operativna kontrola usmerjanja poštnih pošiljk

Operativna kontrola usmerjanja poštnih pošiljk je preverjanje pravilnosti delitve pošiljk. Ta

kontrola obsega tudi preverjanje pravočasnosti odprave pošiljk po predpisanih zvezah ter

pravilno predajo poštnih sklepov prevoznim sredstvom (ustrezna hramba, predaja in prevzem

sklepov, skrb za varnost sklepov). Kontrolor oz. upravnik mora tudi preverjati ali delavci

sestavljajo sklepe komisijsko, ali uporabljajo ustrezne vreče in ali se le-te pravilno zapirajo.

Kontrolor oz. upravnik preverja ali poteka izmenjava sklepov po predpisanem vrstnem redu

ter pravočasno in pravilno.

8.4.3.3 Operativna kontrola prevoza poštnih pošiljk

Operativna kontrola prevoza pošiljk obsega preverjanje pravilne uporabe ustreznega

transportnega sredstva, upoštevanje določenega voznega reda in varnosti sklepov, ter pošiljk v

transportnem sredstvu.

Pri notranjem transportu mora kontrolor oz. upravnik tudi skrbeti, da se pošiljke oziroma

sklepi med delovnimi mesti ter oddelki ali med prevoznim sredstvom in delovnim mestom

oziroma prevoznimi sredstvi prenašajo ali prevažajo brez zastojev in nepotrebnih zadrževanj

ter z določenimi sredstvi notranjega transporta, ob zagotovitvi kar največje stopnje varnosti.

8.4.3.4 Operativna kontrola vročanja poštnih pošiljk

Operativna kontrola vročitve pošiljk je preverjanje pravilnosti prispetja poštnih sklepov po

pregledu sklepov, komisijskega odpiranja sklepov, postopkov s poškodovanimi sklepi,

poškodovanimi pošiljkami in drugimi nepravilnostmi. Kontrolor oz. upravnik mora tudi

občasno preverjati ali delavci opravljajo pravilnost evidentiranja prispelih knjiženih pošiljk,

zlasti pošiljk večjih vrednosti, ustreznega varovanja pošiljk do nadaljnje odprave ali priprave

za vročitev.

Preverjanje priprave pošiljk za dostavo in izročitev, dostave vseh vrst pošiljk, pravočasnega

odhoda pismonoš na dostavo, obračuna pismonoš po vrnitvi iz dostave, ustrezni opremljenosti

in urejenosti pismonoš, izročitvi vseh vrst pošiljk, izplačilo vseh vrst nakaznic, vplačil in

drugih denarnih sredstev v dostavi in pravilnih postopkov pri vračanju in prepošiljanju

nevročenih pošiljk.


71

Pri operativni kontroli priprave pošiljk, ki se ne evidentirajo mora kontrolor oz. upravnik

preverjati, ali se izločajo in portirajo pošiljke, ki niso ustrezno frankirane, ali se izločajo

poškodovane pošiljke, ali se določene pošiljke žigosajo na hrbtni strani, ali se pošiljke

pravilno in pravočasno delijo po skupinah, potovnikih in poštnih predalih in ali delavci

upoštevajo naročila naslovnikov glede vročitve pošiljk.

Pri operativni kontroli priprave pošiljk, ki se evidentirajo mora kontrolor oz. upravnik

preverjati naslednje:

ali so prispele pošiljke prispele v brezhibnem stanju, v kolikor so poškodovane mora

poskrbeti za sestavo zapisnika o poškodovani pošiljki

ali se vrednostne pošiljke predajajo delovnim mestom za izročitev in dostavo na

predpisan način

ali so pošiljke, ki so obremenjene z odkupnino, carino, posebno poštnino in drugimi

zneski pravočasno pripravljene za izročitev in dostavo

ali so pravočasno pripravljena tudi obvestila za naslovnike o prispelih pošiljkah.

Pri operativni kontroli izročanja pošiljk mora kontrolor oz. upravnik preverjati, kako se

opravlja izročitev pošiljk preko poštnih predalov, poštno ležečih pošiljk ter pošiljk na podlagi

obvestil o prispelih pošiljkah. Pri tem mora preverjati ali naslovniki in uporabniki poštnih

predalov dvigujejo redno svoje pošiljke oziroma v okviru predpisanih rokov in pravil, ali

dvigujejo pošiljke pooblaščene osebe, ali so pooblastila veljavna in urejena. Kontrolor ali

upravnik preverja pravilnost izročanja pošiljk tudi z občasnim poizvedovanjem pri

naslovnikih pošiljk. Prav tako kontrolor ali upravnik občasno preverja pravilnost obračunov in

razbremenitev s pošiljkami in denarjem.

Pri operativni kontroli dostave pošiljk mora kontrolor oz. upravnik preverjati, ali pismonoše

odhajajo v dostavne okraje v predpisanem času ter ali se tudi vračajo iz dostave v okviru

določenih časov, v primeru večjih odmikov od določenega časa mora kontrolor ali upravnik

ustrezno ukrepati in ugotoviti razloge za take odmike. Nadalje mora kontrolor oz. upravnik

preverjati in skrbeti, da imajo pismonoši na dostavi potrebne poslovne listine, poštne in druge

vrednotnice, cenike, sredstva, pribor in pripomočke za delo, ali so pismonoši vzeli na dostavo

vse pošiljke predvidene za dostavo, ali so bile vse pošiljke pravočasno dostavljene in ali so

pravilno ravnali s porto pošiljkami. Prav tako kontrolor občasno preverja pravilnost predaj,

obračunov in razbremenitev s pošiljkami in denarjem med obračunskimi delavci. Kontrolor

oz. upravnik preverja pravilnost dostave pošiljk in izplačilo nakaznic tudi z občasnim

poizvedovanjem pri naslovnikih pošiljkah.


72

8.5 DOLOČITEV ŠTEVILA POŠTNIH OKENC IN IZRAČUN ČASA ČAKANJA

STRANK PRED OKENCEM

8.5.1 Določitev minimalnega števila poštnih okenc

Tn

Tn = srednji čas čakanja stranke pred postrežbo

= srednji čas postrežbe stranke (v urah)

= srednje število prihodov strank na okence ali srednje število zahtevkov za storitev (v

urah)

ti

z (z = število zahtevkov; ti = čas raziskovanja)

z

tun* (tu = čas postrežbe)

1

v (v = intenzivnost postrežbe v urah)

8.5.2 Izračun srednjega časa čakanja stranke pred okencem

n = 1

)1(

)1(

vv

vT pogoj: n

v

n 2

)*(

)2(vn

T pogoj:

= verjetnost, da bodo ob enem zahtevku vsa okenca zasedena.

n

vvnn

pv*)*(*)1(

* 0


73

1

0

0

*)*)#*(1(#

1

1

n

k

nk

vvnn

v

vk

p

k = število, ki ga razvijemo do n -1

Vaja 1:

Na pošti xy je odprto eno okence. Ob povečanem prometu je ugotovljeno srednje število

obiskov strank na okence, ki znaša 40 zahtevkov na uro. Ugotoviti je potrebno, če je srednji

čas čakanja stranke pred postrežbo enak ali manjši od srednjega časa postrežbe stranke, ki

znaša 1 minuto.

n = 1 (število okenc)

= 40 zahtevkov/h (št.zahtevkov na uro)

= 1 min → 1min : 60 = 0,0167h (srednji čas postrežbe)

________________________________________________

1v

160

40

1609.590167.0

11hv

min004.260*0334.0

)60

401(60

60

40

)1()1( h

vv

vT

2.004>1 → )1(T

Srednji čas čakanja stranke pred postrežbo je večji od srednjega časa postrežbe stranke

Vaja 2:

Upoštevamo podatke iz vaje1, spremenjeno je le št. okenc, ki znaša sedaj 2.

n = 2

= 40 zahtevkov/h

= 1 min → 1min : 60 = 0,0167h

_________________________________

v = 60h


74

1

0

0

*)*)#*(1(#

1

1

n

k

nk

vvnn

v

vk

p =

5.0

3

2*

4

3

60

40#

1

1#0

1

60

40*

)4060*2)#*(12(

60

60

40

#

1

1

21

12

0

2

k

k

k

5.00p

n

vvnn

pv*)*(*)1(

* 0=

= 167.03

2*

80

5.0*60

60

40*)4060*2(*)12(

5.0*60 22

min125.060*00209.040)60*2(

167.0

)*()2( h

vnT

0.125 < 1 → )2(T

Srednji čas čakanja stranke pred postrežbo je manjši od srednjega časa postrežbe stranke.


75

9 REKLAMACIJE

9.1 ODGOVORNOST ZA POVZROČENO ŠKODO

(1) Izvajalec poštnih storitev je odgovoren za škodo, ki nastane med prenosom pošiljke, ki se

med prenosom evidentira zaradi:

1. izgube, poškodbe, kraje ali izropanja,

2. prekoračitve roka prenosa,

3. neizvedene, nepopolno ali napačno izvedene poštne storitve.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec poštnih storitev ni odgovoren za povzročeno

škodo, če dokaže, da:

1. je bil prenos poštne pošiljke izveden v skladu s splošnimi pogoji;

2. se je to zgodilo zaradi višje sile;

3. je škoda nastala zaradi krivde ali malomarnosti pošiljatelja ali zaradi vsebine poštne

pošiljke;

4. je škoda nastala, ker je bila poštna pošiljka izročena pristojnim državnim organom;

5. je uporabnik poštne storitve namenoma zavaroval vsebino poštne pošiljke za višjo

vrednost, kot je njena dejanska vrednost;

6. uporabnik poštnih storitev ni vložil reklamacije v določenem roku;

7. je nastala zaradi zakonitega ravnanja pristojnih organov.

(3) Pošiljatelj je upravičen do povrnitve plačanih pristojbin - poštnine (razen zavarovalnine).

(reklamacija)

(1) Uporabnik poštnih storitev ima pravico vložiti reklamacijo v treh mesecih po oddaji

poštne pošiljke v primerih iz prvega in drugega odstavka prejšnje točke..

(2) Uporabnik poštnih storitev ima pravico vložiti reklamacijo takoj ob dostavi ali najpozneje

v 30 dneh od dostave, če pomanjkljivosti niso takoj vidne.

(3) Če uporabnik poštnih storitev ne vloži reklamacije v rokih iz prejšnjih odstavkov, izgubi

pravico do odškodnine.

(4) Izvajalec poštnih storitev mora na reklamacijo odgovoriti v 15 dneh za poštno pošiljko v

notranjem poštnem prometu in v dveh mesecih za poštno pošiljko v mednarodnem poštnem

prometu, sicer lahko uporabnik poštnih storitev v 15 dneh od poteka tega roka vloži zahtevo

za rešitev spora na agencijo.

(višina odškodnine)

(1) Izvajalec poštnih storitev mora uporabniku poštnih storitev izplačati odškodnino v višini

nastale škode, vendar največ do višine, določene v drugem odstavku.

(2) Najvišja odškodnina za:

1. izgubo, poškodbo, krajo ali izropanje vrednostne pošiljke je označena vrednost poštne

pošiljke;

2. izgubo ali krajo poštnega paketa in priporočene poštne pošiljke je 15-kratna cena, plačana

za izvedeno poštno storitev;

3. izropanje ali poškodbo poštnega paketa ali priporočene poštne pošiljke je 10-kratna cena,

plačana za izvedeno poštno storitev;

4. neizvedeno, nepopolno ali napačno izvedeno poštno storitev prenosa priporočene in

vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa je cena, plačana za izvedeno poštno storitev;

5. prekoračitev roka prenosa priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa je

cena, plačana za izvedeno poštno storitev;

6. izgubo poštne pošiljke s potrdilom je cena, plačana za izvedeno poštno storitev.


76

(3) V primerih iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka ima uporabnik poštnih storitev pravico

tudi do povrnitve plačane cene za prenos poštne pošiljke, razen tistega dela cene, ki je bila

plačana za zavarovanje pošiljke.

(4) Ne glede na drugi odstavek se najvišje mogoče odškodnine za poštne pošiljke v

mednarodnem poštnem prometu določijo v skladu z določili aktov Svetovne poštne zveze, ki

veljajo v Republiki Sloveniji.

(5) Izvajalec poštnih storitev v nobenem primeru ni odgovoren za posredno škodo in

izgubljeni dobiček.

9.2 REŠEVANJE REKLAMACIJ

(vrste škod, za katere odgovarja izvajalec)

(1) Izvajalec odgovarja za dejansko škodo, ki nastane med prenosom priporočenega pisma,

vrednostnega pisma, paketa, pošiljke Hitre pošte, poslovnega paketa, mednarodnega

poslovnega paketa ter pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v

kazenskem postopku zaradi:

- izgube, poškodbe, kraje ali izropanja,

- prekoračitve roka prenosa (D+3 v notranjem prometu oziroma D+5 za pošiljke

korespondence za države članice Evropske unije,)

- neizvedene, nepopolno ali napačno izvedene te poštne storitve.

(2) Izvajalec v nobenem primeru ne odgovarja za posredno škodo in izgubljeni dobiček.

(roki za vložitev reklamacije)

(1) Uporabnik ima pravico na pošti vložiti reklamacijo v treh mesecih po oddaji pošiljke.

Uporabnik ima pravico vložiti reklamacijo takoj ob vročitvi, oziroma najkasneje v 30 dneh od

vročitve pošiljke, če pomanjkljivosti niso takoj vidne.

(2) Če uporabnik ne vloži reklamacije v roku, nima pravice do povračila škode.

(3) Uporabnik lahko vloži reklamacijo tudi v roku dvanajstih mesecev po oddaji pošiljke,

vendar brez pravice do povračila škode.

(4) Reklamacija, vložena po navedenih rokih, se kot prepozno vložena zavrže.

(nepoškodovana pošiljka) (1) Če se ob vročitvi pošiljke, za katero se zahteva potrditev vročitve, na zahtevo naslovnika

ali osebe, ki se ji pošiljka lahko vroči, ugotovi, da se njena masa ujema z maso, ugotovljeno

ob oddaji pošiljke v prenos, da na njeni ovojnini ni vidnih znakov poškodbe in da so sredstva

za zapiranje te pošiljke nepoškodovana, se šteje, da je ta pošiljka nepoškodovana, razen, če

uporabnik ne vloži reklamacije zaradi skritih pomanjkljivosti.

(vložitev reklamacije)

(1) Reklamacijo vloži uporabnik praviloma pri pošti izvajalca, pri kateri je bila pošiljka

oddana. Lahko pa jo odda tudi pri katerikoli drugi pošti izvajalca.

(2) Uporabnik lahko vloži reklamacijo zaradi:

- izgube, poškodbe, kraje ali izropanja priporočenega pisma, vrednostnega pisma, paketa,

Hitre pošte, paketa, poslovnega paketa, mednarodnega poslovnega paketa ter pisma v

pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v kazenskem postopku, če je do

tega prišlo med prenosom pošiljke,


77

- prekoračitve roka prenosa priporočenega pisma, vrednostnega pisma, paketa, Hitre pošte,

paketa, poslovnega paketa, mednarodnega poslovnega paketa ter pisma v pravdnem postopku,

pisma v upravnem postopku in pisma v kazenskem postopku,

- neizvedene, nepopolno ali napačno izvedene poštne storitve prenosa priporočenega

pisma, vrednostnega pisma, paketa, Hitre pošte, paketa, poslovnega paketa, mednarodnega

poslovnega paketa ter pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v

kazenskem postopku.

(3) Če uporabnik vloži reklamacijo zaradi poškodbe ali izropanja pošiljke ob njeni vročitvi,

mora pošta pošiljko komisijsko pregledati in o tem sestaviti zapisnik.

(4) Če uporabnik vloži reklamacijo zaradi poškodbe ali izropanja pošiljke po njeni vročitvi,

vendar v roku, mora pošti predložiti na vpogled tudi pošiljko (ovojnino in vsebino), na katero

se reklamacija nanaša. Pošta pošiljko komisijsko pregleda in o tem sestavi zapisnik.

(5) Če uporabnik vloži reklamacijo zaradi izgube, kraje ali prekoračitve roka prenosa, mora

vložiti poizvednico. V tem primeru mora priložiti tudi potrdilo, s katerim dokazuje, da je

pošiljko, za katero vlaga reklamacijo, oddal pri izvajalcu.

(6) Če uporabnik vloži reklamacijo, s katero zahteva izplačilo odškodnine, mora vložiti

zahtevek za izplačilo odškodnine, v katerem mora:

- navesti dejstva, s katerimi utemeljuje svojo reklamacijo oziroma zahtevo,

- opredeliti višino zahtevane odškodnine,

- priložiti ustrezne listine, s katerimi dokazuje svoje navedbe (npr. zapisnik, poizvednico,

dobavnico, račun).

(reševanje reklamacije)

(1) V postopku reševanja reklamacije lahko izvajalec:

- reklamaciji ugodi in odloči o višini odškodnine za povzročeno škodo, če jo je

uporabnik zahteval,

- reklamacijo kot neutemeljeno zavrne,

- reklamacijo kot prepozno vloženo zavrže.

(roki za rešitev reklamacije)

(1) Izvajalec mora na reklamacijo odgovoriti pisno v roku 15 dni za pošiljko v notranjem

prometu in v dveh mesecih za pošiljko v mednarodnem prometu, sicer lahko uporabnik v 15

dneh od poteka tega roka vloži pritožbo na Agencijo komunikacijska omrežja in storitev.

(2) Uporabnik ima v primeru izgube, kraje, poškodbe ali izropanja navedenih pošiljk tudi

pravico do povrnitve cene, plačane za izvedeno storitev. Pošiljke v notranjem prometu

prenesene v roku D + 20 dni ter v mednarodnem prometu pa v roku D + 40 dni, se uvrščajo v

kategorijo izgubljene pošiljke.

(3) Ob izgubi, kraji, poškodbi ali izropanju vsebine vrednostnega pisma ali paketa z označeno

vrednostjo, ima pošiljatelj pravico do odškodnine največ do višine označene vrednosti. Če je

dejanska škoda manjša od označene vrednosti, pripada pošiljatelju odškodnina v višini

dejanske škode.

(4) Odškodnino lahko namesto pošiljatelja uveljavlja tudi naslovnik.

(5) Kadar vsebina poškodovane pošiljke ni v celoti poškodovana, se odškodnina izplača v

višini škode, ki se nanaša na poškodovani del pošiljke.


78

9.3 REŠEVANJE UGOVOROV

(pravica do ugovora)

(1) Vsak uporabnik ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje izvajalca zaradi

domnevnih nepravilnih ravnanj izvajalca:

- v zvezi z dostopom do univerzalne oz. druge poštne storitve in

- v zvezi z izvajanjem univerzalne druge poštne storitve.

(rok za vložitev ugovora in način njegove vložitve)

(1) Ugovor lahko vloži uporabnik v roku 30 dni od dneva, ko je izvedel za izpodbijano

odločitev ali ravnanje izvajalca.

(2) Uporabnik vloži ugovor izvajalcu v pismu, telefonsko, osebno, prek elektronske pošte ali

ga zapiše v knjigo Pripombe in mnenja uporabnikov, ki se nahaja na poštah. Uporabnik mora

ugovor obrazložiti in mu priložiti dokaze, s katerimi ugovor utemeljuje.

(3) Če uporabnik ne vloži ugovora v roku iz prvega odstavka, izvajalec njegov ugovor

kot prepozno vložen zavrže in o tem obvesti uporabnika.

(reševanje ugovora)

(1) V postopku reševanja ugovora lahko izvajalec:

- ugovoru ugodi ter določi rok za odpravo ugotovljene nepravilnosti,

- ugovor kot neutemeljen zavrne,

- ugovor kot prepozno vložen zavrže.

(rok za rešitev ugovora)

(1) Izvajalec mora o ugovoru odločiti v roku 15 dni po njegovem prejemu in z odločitvijo

pisno seznaniti uporabnika.

(2) Če izvajalec ugovoru ne ugodi ali o njem ne odloči v roku, lahko uporabnik v 15 dneh po

prejemu odločitve oziroma od poteka roka za odločitev vloži pritožbo na AKOS.

9.4 VIŠINA ODŠKODNIN

Izguba, kraja pošiljke:

Vrednostno pismo – označena vrednost

Priporočeno pismo – 15x cene plačane za storitev oz. 30 DTS

Paket – označena vrednost oz. l5x cene plačane za storitev oz. 40 DTS + 4,5 DTS po kg

mase paketa

Poslovni paket - označena vrednost, vendar največ do 4.200,00 EUR oz. višina dejanske

škode, vendar največ do 420,00 EUR

Hitra pošta – označena vrednost, vendar največ do 4.200,00 EUR oz. višina

dejanske škode, vendar največ do 420,00 EUR


79

Poškodba, izropanje pošiljke:

Vrednostno pismo – označena vrednost

Priporočeno pismo – 10x cene plačane za storitev oz. 30 DTS

Paket – označena vrednost oz. l0x cene plačane za storitev oz. 40 DTS + 4,5 DTS po kg

mase paketa

Poslovni paket - označena vrednost, vendar največ do 4.200,00 EUR oz. višina


Hitra pošta – označena vrednost, vendar največ do 4.200,00 EUR oz. višina


Neizvedena, nepopolno ali napačno izvedena poštna storitev oz. prekoračitev roka

prenosa pošiljke:

Cena plačana za izvedeno storitev

9.5 POSTOPKI S POŠKODOVANIMI POŠILJKAMI

(poškodovane pošiljke v notranjem prometu)

(1) Pošiljka se obravnava kot poškodovana, če:

• je ovojnina pošiljke poškodovana tako, da je ogrožena vsebina pošiljke,

• je vsebina pošiljke pokvarjena ali se kvari,

• je poškodovana vsebina pošiljke.

(2) Knjižena pošiljka se obravnava kot poškodovana tudi, če:

• se masa, označena na pošiljki, ne ujema z maso, ugotovljeno med prenosom,

• so na ovojnini in sredstvih zapiranja vidni znaki poškodbe.

(3) Za vsako poškodovano pošiljko se komisijsko sestavi zapisnik o poškodovani pošiljki.

(4) Zapisnik o poškodovani pošiljki se sestavi v dveh izvodih. Vsaka pošta, ki izpolnjuje

zapisnik, ga mora vpisati v delovodnik. Ob ugotovitvi poškodbe se sestavi samo službeni

in prvi del zapisnika. V zapisniku je treba zapisati natančne in nedvoumne podatke, tako da

je iz odgovorov razvidno, kakšna je poškodba, kakšna je velikost poškodbe, opis vsebine

in zakaj je do poškodbe prišlo.

(5) Če je ovojnina neznatno poškodovana in je očitno, da vsebina pošiljke ni poškodovana ali

odtujena, se pošiljka ne odpira niti se ne sestavi zapisnik o poškodovani pošiljki, razen za

kartirane pošiljke. Poškodovani del na pošiljki se zavaruje tako, da se onemogoči nadaljnje

širjenje poškodbe. Zavarovano mesto se potrdi s podpisom in z odtisom poštnega žiga ali

z odtisom štampiljke.

(6) Če je poškodovana navadna pošiljka ali knjižena pošiljka, razen vrednostnega pisma, se

skupaj z zapisnikom o poškodovani pošiljki vloži v novo ovojnino, na katero se napiše

zaznamek “POŠKODOVANO – KOMISIJSKO ODPRETI” in vsi podatki z ovitka

poškodovane pošiljke. Zatem se pošiljka odpravi naslovni pošti.

(7) Če se ugotovi, da so v poškodovani pošiljki denar ali vrednostni papirji, pošiljka pa ni bila

sprejeta kot vrednostna, se vsebina pošiljke komisijsko popiše v zapisnik o poškodovani

pošiljki. Pošiljka se skupaj z zapisnikom vloži v novo ovojnino, na katero se napiše


80

zaznamek “POŠKODOVANO – KOMISIJSKO ODPRETI” in vsi podatki z ovitka

poškodovane pošiljke. Pošiljka se sprejme in odpravi naslovni pošti kot službeno

vrednostno pismo z označeno dejansko vrednostjo.

(8) Če se ugotovi poškodba vrednostnega pisma, je treba pošiljko komisijsko odpreti in

sestaviti zapisnik o poškodovani pošiljki. Pošiljka se nato skupaj z zapisnikom o

poškodovani pošiljki vloži v novo ovojnino, na katero se napiše zaznamek

“POŠKODOVANO – KOMISIJSKO ODPRETI” in vsi podatki z ovitka poškodovane

pošiljke. Zatem se pošiljka odpravi naslovni pošti. Če je vsebini vrednostnega pisma

priložen popis vsebine, na podlagi katerega se ugotovi manjkajoča vsebina pošiljke, se

vrednostno pismo zadrži, zapisnik o poškodovani pošiljki pa se takoj pošlje po telefaksu

poštnemu logističnemu centru oziroma odpravni pošti ter pristojni poslovni enoti, ki določi

nadaljnji postopek.

(postopki s poškodovanimi pošiljkami v naslovni pošti)

(1) Poškodovana pošiljka se praviloma ne dostavlja, ampak izroča.

(2) Če je bil zapisnik o poškodovani pošiljki sestavljen, vsebina pošiljke pa ni poškodovana,

se pošiljka dostavi naslovniku. Pri vročitvi pošiljke pismonoša predloži naslovniku na

vpogled zapisnik. Če se naslovnik strinja z ugotovitvami, se to označi na zapisniku in pošiljka

se naslovniku vroči. Naslovnik in pismonoša podpišeta zapisnik. Izvirnik zapisnika se izroči

naslovniku proti potrditvi prevzema pošiljke v izročilni listini (če je pošiljka knjižena), kopija

pa se priloži dostavni knjižici. Če naslovnik ne soglaša z ugotovitvami, se to označi na

zapisniku in naslovniku se pusti obvestilo o prispeli pošiljki. Pošiljka se vrne na pošto.

(3) Če prispe pošiljka z zaznamkom ”POŠKODOVANO – KOMISIJSKO ODPRETI”, se

naslovnika z obvestilom o prispeli pošiljki obvesti, da jo prevzame na pošti.

(4) Pri izročanju poškodovane pošiljke poštni delavec ob navzočnosti naslovnika odpre

pošiljko in izpolni drugi del zapisnika o poškodovani pošiljki. Zapisnik podpišeta naslovnik in

poštni delavec. Izvirnik zapisnika se skupaj s pošiljko izroči naslovniku proti potrditvi

prevzema v izročilni listini (če je pošiljka knjižena). Kopija zapisnika je priloga izročilni

listini.

(5) Če naslovnik ne želi, da se pošiljka odpre, in soglaša z navedbami v prvem delu zapisnika

o poškodovani pošiljki, se mu pošiljka izroči brez odpiranja proti potrditvi v drugem delu

zapisnika in proti potrditvi prevzema v izročilni listini (če je pošiljka knjižena).

(6) Če naslovnik ugovarja zaradi poškodbe ali zmanjšanja vsebine pošiljke, se to zabeleži v

zapisniku o poškodovani pošiljki, pošiljka pa se izroči na način, določen v 4. odstavku.

(7) Če naslovnik zavrne prevzem poškodovane pošiljke, se to navede v drugem delu zapisnika

o poškodovani pošiljki. Pošiljka se skupaj z izvirnikom zapisnika pošlje dostavni pošti

pošiljatelja, kopija zapisnika se priloži izročilni listini.

(8) Če naslovna pošta ni ugotovila poškodbe pošiljke, ob dostavi pa naslovnik ugovarja zaradi

poškodbe, se pošiljka vrne na pošto, naslovniku pa se pusti obvestilo o prispeli pošiljki. Pri

izročitvi pošiljke se pošiljka komisijsko odpre in sestavi zapisnik o poškodovani pošiljki.

(9) Če naslovnik pri izročitvi pošiljke ugovarja zaradi poškodbe pošiljke, za katero ni

sestavljen zapisnik o poškodovani pošiljki, mora poštni delavec ob navzočnosti naslovnika

pošiljko komisijsko odpreti in sestaviti zapisnik.

(10) Če je bila pošiljka že vročena in pomanjkljivosti od zunaj niso bile vidne, lahko

naslovnik v 30 dneh po prejemu pošiljke vloži reklamacijo. Poštni delavec in naslovnik

komisijsko ugotovita dejansko stanje pošiljke in sestavita zapisnik o poškodovani pošiljki, na

katerem se napiše tudi zaznamek, da je bila pošiljka naslovniku že vročena določenega dne

(npr.: pošiljka že vročena 10. 3. 2005). Pošiljka se vrne naslovniku skupaj z izvirnikom

zapisnika. Če naslovnik takšne pošiljke ne želi več prevzeti, se to zabeleži v zapisniku o


81

poškodovani pošiljki. Pošiljka se skupaj z izvirnikom zapisnika pošlje dostavni pošti

pošiljatelja, kopija zapisnika se priloži izročilni listini.

(11) Če naslovnik želi prevzeti le nepoškodovano vsebino pošiljke v notranjem prometu, se

leto popiše v drugem delu zapisnikai. Poškodovani del vsebine pošiljke se skupaj z

izvirnikom zapisnika pošlje dostavni pošti pošiljatelja, kopija zapisnika se priloži izročilni

listini.

(12) Če naslovnik zahteva odškodnino, se zapisnik in zahtevek za odškodnino (obr. P-112) ter

morebitne druge priloge v službenem navadnem pismu pošljejo pristojni poslovni enoti v

nadaljnji postopek.

(13) Ko pošiljka iz 7. odstavka prispe na dostavno pošto pošiljatelja, pošta pošiljatelja obvesti

o vrnjeni pošiljki z obvestilom o prispeli pošiljki. Pri izročitvi se pošiljka ponovno odpre in

izpolni se drugi del zapisnika o poškodovani pošiljki. Zatem se zapisnik fotokopira. Pošiljka

se pošiljatelju izroči skupaj z izvirnikom zapisnika, kopija zapisnika se priloži izročilni listini.

(14) Če pošiljatelj zavrne prevzem poškodovane pošiljke, se to zabeleži v zapisniku o

poškodovani pošiljki. Zapisnik se dvakrat fotokopira, izvirnik zapisnika se vroči pošiljatelju,

en izvod kopije se shrani na pošti, en izvod pa se skupaj s pošiljko, ki se šteje kot

neizročljiva, odpravi PLC 2002 Maribor. Na zapisnik, ki ostane na pošti, se vpiše zaznamek

“POŠILJATELJ ZAVRNIL PREVZEM POŠILJKE”.

(15) Če je naslovnik ali pošiljatelj pravna oseba oziroma ustanova, mora zapisnik podpisati

zakoniti zastopnik pravne osebe oziroma ustanove ali pooblaščenec.

9.6 POIZVEDOVANJE

(način pošiljanja poizvednic)

(1) Poizvednice se pošiljajo po telefaksu. Če je poizvednici priložena priloga, se poizvednica s

prilogo pošlje v službenem navadnem pismu.

(sprejem poizvednice v notranjem prometu)

(1) Postopek poizvedovanja se prične z vložitvijo poizvednice (obr. P-105), ki jo praviloma

izpolni poizvedovalec in jo odda na katerikoli pošti. Poizvedovalec vloži poizvednico zaradi

izgube, kraje, prekoračitve roka prenosa ter v primeru neizvedene, nepopolno ali napačno

izvedene poštne storitve.

(2) Poizvedovalec določi način poizvedovanja. Če želi po pošiljki poizvedovati nujno, mora

poštni delavec v desnem zgornjem delu poizvednice napisati “NUJNO”. Nujno

poizvedovanje ni možno po pošiljkah s storitvijo povratnica in pismih v pravdnem postopku,

pismih v upravnem postopku in pismih v kazenskem postopku.

(3) Če se poizveduje po knjiženi pošiljki, mora poizvedovalec pošti predložiti potrdilo o

oddaji

pošiljke (naslovnik lahko izjemoma poizveduje brez potrdila o oddaji pošiljke, vendar mora

pošti posredovati vse potrebne podatke o poizvedovani pošiljki), pri pismih v pravdnem

postopku in pismih v upravnem postopku pa tudi dvojnik ovojnice.

(4) Če se poizveduje po navadni pošiljki, mora poizvedovalec v poizvednici navesti tudi opis

pošiljke.

(5) Sprejem poizvednice za posamezno sprejeto knjiženo pošiljko se potrdi na hrbtni strani

potrdila o oddaji pošiljke s podpisom in z odtisom poštnega žiga ter zapisom zaznamka

“POIZVEDNICA” in številke, pod katero je vpisana v pregled poizvednic (obr. P-106). Če

je bila poizvedovana pošiljka sprejeta po popisu oddanih pošiljk, se podatki o sprejemu

poizvednice napišejo v stolpec “Opomba” na izvirnik popisa oddanih pošiljk pri


82

poizvedovani pošiljki oziroma se potrditev sprejema poizvednice ustrezno označi na hrbtni

strani popisa oddanih pošiljk.

(6) Sprejeta poizvednica se vpiše v pregled poizvednic, ki se vodi letno ali mesečno, o čemer

odloči upravnik pošte. Upravnik lahko določi tudi, da se vodi več pregledov poizvednic.

Poizvednica se takoj pošlje naslovni pošti.

(7) Poizvednica se priloži pregledu poizvednic in shrani do prispetja odgovora, razen v

primeru, ko je bila poslana naslovni pošti skupaj z vročilnico.

(prispetje poizvednice v notranjem prometu na naslovno pošto)

(1) Prispele poizvednice se vpišejo v pregled poizvednic. Na poizvednico se dopiše

zaporedna številka iz pregleda poizvednic.

(2) Če poizvednica prispe na pošto, ki ni dostavna ali izročilna pošta naslovnika, se takoj

pošlje dostavni ali izročilni pošti.

(3) Kadar se prispela poizvednica nanaša na knjiženo pošiljko, se v računalniku ali v vročilnih

listinah preveri, ali je pošiljka prispela in kaj se je s pošiljko zgodilo. Če vpogled v arhivsko

bazo v računalniku ni več mogoč, v vročilnih listinah pa pošta pri vpisani pošiljki nima

zabeleženega podatka, kaj se je s pošiljko zgodilo, pošta v desni zgornji kot poizvednice

vpiše »NI PODATKA« in poizvednico pošlje pristojni poslovni enoti. Poslovna enota po

preveritvi podatkov posreduje pošti informacijo o tem, kaj se je s pošiljko zgodilo.

(4) Poštni delavec v poizvednici označi, kaj se je s pošiljko zgodilo, odtisne poštni žig in se

podpiše. Rešitev se vpiše tudi v pregled poizvednic.

(5) Če je bila pošiljka vročena, se poizvednica vrne pošti, ki jo je sestavila.

(6) Če se poizveduje po pošiljki s storitvijo povratnica, sestavi dostavna ali izročilna pošta

dvojnik povratnice, na kateri prejemnik potrdi prevzem pošiljke. Če potrditve ni mogoče

pridobiti, pošiljka pa je bila vročena, potrdi vročitev pošiljke na dvojniku povratnice poštni

delavec. Na dvojniku povratnice se napiše ustrezni zaznamek (npr.: naslovnik zavrnil

potrditev prevzema, naslovnik umrl). Dvojnik povratnice je priloga k poizvednici.

Poizvednica se skupaj z dvojnikom povratnice vrne pošti, ki je sestavila poizvednico.

(7) Če se poizveduje po pošiljki, ki se vroča po posebnih zakonih in je k poizvednici priložena

ovojnica, se ravna po prejšnjem odstavku. Dvojnik povratnice se ne sestavi, ampak se

prevzem potrdi na dvojniku ustreznega dela ovojnice (na vročilnici oz. obvestilu sodišču o

opravljeni vročitvi oz sporočilu o prispelem pismu – odvisno od načina vročitve).

(8) Če je bila poizvedovana pošiljka preposlana ali vrnjena kot nevročljiva, se poizvednica

pošlje za pošiljko.

(9) Če je bila pošiljka poslana poštnemu logističnemu centru Maribor kot neizročljiva, se

poizvednica odpravi za pošiljko. Če se pošiljka najde med neizročljivimi pošiljkami, se

skupaj z rešeno poizvednico pošlje pošti, ki je sprejela poizvednico.

(10) Če v vročilnih listinah ni mogoče ugotoviti prispetja poizvedovane pošiljke, je treba od

naslovnika pridobiti izjavo o prejemu oziroma neprejemu pošiljke. Izjavo podpiše naslovnik

na poizvednici, potrdi pa jo poštni delavec s podpisom in z odtisom poštnega žiga. Če je

naslovnik pravna oseba oziroma ustanova, mora poizvednico podpisati zakoniti zastopnik

pravne osebe oziroma ustanove ali pooblaščenec.

(11) Če od naslovnika ni mogoče pridobiti izjave, se to zabeleži na poizvednici. (npr.

naslovnik noče podpisati izjave, naslovnik umrl). Poizvednica se vrne pošti, ki jo je sestavila.

Enako ravna pošta tudi v primeru, če se ugotovi, da je poizvedovana pošiljka prispela, vendar

ni mogoče ugotoviti, kaj se je z njo zgodilo.


83

(postopki z rešenimi poizvednicami v notranjem prometu)

(1) Ko se pošti vrne poizvednica, se rešitev poizvednice zabeleži v pregledu poizvednic. Če je

pošta, na katero se je vrnila poizvednica, tudi dostavna ali izročilna pošta poizvedovalca,

se mu poizvednica vroči proti potrditvi prevzema v dostavni knjižici, v katero se v stolpec

“Sprejemna pošta” napiše zaznamek “POIZVEDNICA”, v stolpec “Sprejemna številka” pa

številka poizvednice iz pregleda poizvednic. Če pošta ni hkrati tudi dostavna ali izročilna

pošta poizvedovalca, se poizvednica pošlje tej pošti, ki poizvednico vroči v skladu s tem

odstavkom.

(2) Če se pošti vrne rešena poizvednica za pošiljko s storitvijo odkupnina, v kateri je

navedeno da je bila pošiljka vročena, je treba preveriti, če je bila pošiljatelju izplačana

odkupnina. Če se ugotovi, da odkupnina ni bila izplačana, pošiljatelj poda izjavo na

poizvednici, ki se jo odpravi Poštni banki Slovenije v nadaljnji postopek. Če je pošiljatelj

pravna oseba oziroma ustanova, mora izjavo podpisati zakoniti zastopnik pravne osebe

oziroma ustanove ali pooblaščenec. Poštna banka Slovenije sestavi dvojnik vplačilnega

dokumenta in ga skupaj s poizvednico vrne pošti. Po izplačilu zneska odkupnine se izpolni

poizvednica in vroči pošiljatelju.

(3) Če se pošti vrne poizvednica z odgovorom, da poizvedovana pošiljka ni prispela na

naslovno pošto ali da je bila vrnjena kot nevročljiva, je treba preveriti, ali se je pošiljka vrnila

in ali je bila vročena pošiljatelju. Ugotovitve se vpišejo na poizvednico.

(4) Če je bila vrnjena pošiljka poslana kot neizročljiva poštnemu logističnemu centru Maribor,

se poizvednica odpravi za pošiljko. Če se pošiljka najde med neizročljivimi pošiljkami, se

skupaj z rešeno poizvednico pošlje pošti, ki je poizvednico sprejela. Poizvednica se skupaj

s pošiljko vroči pošiljatelju.

(5) Če ni mogoče ugotoviti prispetja vrnjene pošiljke, se od pošiljatelja poskuša pridobiti

izjava o prejemu oziroma neprejemu vrnjene pošiljke. Če je pošiljatelj pravna oseba oziroma

ustanova, mora izjavo podpisati zakoniti zastopnik pravne osebe oziroma ustanove ali

pooblaščenec. Izjavo pošiljatelja potrdi poštni delavec s podpisom in z odtisom poštnega

žiga. Če pošiljateljeve izjave ni mogoče pridobiti, se to zabeleži na poizvednici.

(6) Če poizvedovalec ugovarja na rešitev poizvednice, se poizvednica in pisni ugovor

odpravita pristojni poslovni enoti v nadaljnji postopek.

(7) Za posamično kartirano pošiljko, za katero ni mogoče ugotoviti, kaj se je z njo zgodilo, se

poizvednica odpravi pristojni poslovni enoti, ki preveri prispetje in odpravo te pošiljke v

poštnih logističnih centrih.

(roki za reševanje poizvednic v notranjem prometu)

(1) Pošta mora na prejeto poizvednico odgovoriti čimprej oziroma najkasneje v 5 dneh. Če

poizvednice ni bilo mogoče rešiti v tem roku, je treba o razlogu telefonsko obvestiti pošto,

ki je sestavila poizvednico, kar obe pošti zabeležita na hrbtni strani poizvednice.

(2) Če se poizvednica ne vrne pošti, ki jo je sestavila, po 5 dneh in pošta o razlogih ni bila

obveščena, se sestavi dvojnik poizvednice oziroma se na poizvednico, ki jo shrani na pošti,

napiše zaznamek "DVOJNIK" in se ga odpravi poslovni enoti, pristojni za naslovno pošto.

Poslovna enota mora takoj sprejeti ukrepe za rešitev poizvednice.

(3) Pošta mora na nujno poizvedovanje odgovoriti najkasneje do konca drugega delovnega

dne po prejeti poizvednici. Če se nujna poizvednica ne vrne pošti, ki jo je sestavila, v tem

roku in pošta o razlogih ni bila obveščena, pošta na poizvednico, ki jo shrani na pošti,

napiše zaznamek "DVOJNIK" in ga odpravi poslovni enoti, pristojni za naslovno pošto.

Poslovna enota mora takoj sprejeti ukrepe za rešitev poizvednice.


84

(postopki za uveljavitev terjatev)

(1) Naslovnik ali pošiljatelj uveljavlja odškodnino in vračilo poštnine s pisno zahtevo na

zahtevku za odškodnino. Če je naslovnik ali pošiljatelj pravna oseba oziroma ustanova,

mora zahtevek za odškodnino podpisati zakoniti zastopnik pravne osebe oziroma ustanove

ali pooblaščenec.

(2) Zahtevku, ki se nanaša na prekoračitev roka za prenos, izgubo, krajo, poškodbo ali

zmanjšanje vsebine pošiljke, je treba priložiti poizvednico ali zapisnik o poškodovani

pošiljki, s katerim je bila ugotovljena poškodba ali zmanjšanje vsebine pošiljke, ter potrdilo o

oddaji pošiljke.

(3) Pošta prejeti zahtevek vpiše v delovodnik in ga s prilogami v službenem navadnem pismu

pošlje pristojni poslovni enoti (za notranji promet) oziroma Sektorju za mednarodne odnose

(za mednarodni promet).

(4) Zahtevek za uveljavitev odškodnine vloži pošiljatelj praviloma pri pošti, na kateri je oddal

pošiljko, naslovnik pa pri pošti, ki mu je pošiljko vročila.

(5) Pošta vrne pošiljatelju znesek preveč zaračunane poštnine, razen razlike zneska, ko je

pošiljatelj nalepil na pošiljko znamko višje vrednosti od poštnine.

(6) Zahtevek za vračilo poštnine mora pošiljatelj oziroma pooblaščenec vložiti pri pošti, pri

kateri je oddal pošiljko.

(7) Naslovnik ali pošiljatelj lahko vloži zahtevek za odškodnino 3 leta po vložitvi poizvednice

ali izpolnitvi zapisnika o poškodovani pošiljki.


85

10 LITERATURA IN VIRI

1. Banek, S. Kontrola in inšpekcija. Zagreb: Višja PTT šola, 1975.

2. Banek, S. Organizacija poštnega prometa II. Zagreb: Višja PTT šola, 1985.

3. Bošnjak, I. Tehnologija poštnega prometa II. Zagreb: Fakulteta prometnih znanosti, 1999.

4. Navodilo za poslovanje s Hitro pošto v mednarodnem prometu. Maribor: Pošta Slovenije,

oktober 2010.

5. Navodilo za poslovanje s Hitro pošto v notranjem prometu. Maribor: Pošta Slovenije,

marec 2005.

6. Navodilo za poslovanje s paketnimi pošiljkami. Maribor: Pošta Slovenije, marec 2005.

7. Priročnik za pismonoše. Maribor: Pošta Slovenije, maj 2014.

8. Ručman, R. Kontrola in inšpekcija. Zagreb: Fakulteta prometnih znanosti, 1990.

9. Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev. Maribor: Pošta Slovenije, junij 2014.

10. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve. Maribor: Pošta Slovenije, september

2014.

11. Zakon o poštnih storitvah, Uradni list RS, 2009, št. 51, str. 6929-6942.

TEHNOLOGIJA POŠTNIH PROCESOV

Documents

Transcript of TEHNOLOGIJA POŠTNIH PROCESOV