Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem...

………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………

Program (kombinirano učenje – tradicionalna in spletna učilnica): Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju, Andragoški center Slovenije, 2010

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in

usposabljanja.«

Projekt: Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih od 2009 do 2011

Podprojekt: Usposabljanje za središča za samostojno učenje

Aktivnost: Temeljno usposabljanje osebja v središčih za samostojno učenje

Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju

Program temeljnega usposabljanja osebja v središčih za samostojno učenje

2010

………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………


Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,

razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«

Projekt: Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v

izobraževanju odraslih od 2009 do 2011 Podprojekt: Usposabljanje za središča za samostojno učenje Aktivnost: Temeljno usposabljanje osebja v središčih za

samostojno učenje

VABILO

Spoštovani, vabimo vas, da se udeležite programa temeljnega usposabljanja za osebje v središčih za samostojno učenje z naslovom »Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju«. Uvodno srečanje v program bomo izpeljali v

torek, 11. maja 2010, od 9. do 16.15 ure v prostorih Andragoškega centra Slovenije,

Šmartinska 134a, Ljubljana (2. nadstropje, seminarska soba).

Program Uvodnega srečanja, 11. maj 2010

9.00 – 10.30

☺☺☺☺ Uvod v program usposabljanja ☺☺☺☺ Predstavitev udeležencev, programa, ciljev,

načinov dela ☺☺☺☺ Pričakovanja udeležencev ☺☺☺☺ Pregled materialov in gradiv

10.30 – 10.45 ODMOR ZA KAVO

10.45 – 12.15

☺☺☺☺ Uvod: Splošne značilnosti svetovanja ☺☺☺☺ Zaupanje in zaščita zasebnosti ☺☺☺☺ O komunikaciji:

Dober stik; Nivoji komunikacije; Tipi komunikacije; Aktivno poslušanje; Položaji v odnosu; Povratna informacija.

12.15 – 13.00 ODMOR ZA KOSILO

13.00 – 14.30

☺☺☺☺ Svetovanje: Raznovrstnost pristopov; Priprava; Model; Tipi vprašanj; Svetovalec-svetovanec-odnos.

14.30 – 14.45 ODMOR ZA KAVO

14.45 – 16.15

☺☺☺☺ Spoznavanje načina in metod dela v spletni učilnici z navodili, prva naloga

☺☺☺☺ Analiza uvodnega srečanja V odmorih bo poskrbljeno za kavo in brezalkoholne pijače.

………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………………………………....………………




2

CILJI: Kaj bomo dosegli? ☺☺☺☺ osvojili temelje komunikacije, ki so pomembni za proces

svetovanja, ☺☺☺☺ dodatno izostrili občutljivost za drugega in odnos, ☺☺☺☺ ozavestili pomen vloge svetovalca, ☺☺☺☺ osvojili tehniko zavestnega dialoga, ☺☺☺☺ spoznali in osvojili praktične korake svetovalnega modela, ☺☺☺☺ premikali meje »zemljevida« lastnega sveta in rahločutno

prepoznavali »zemljevide« drugih. Z vami bomo: Ema Perme, univerzitetna diplomirana pedagoginja in profesorica sociologije, je avtorica programa in priročnika za izvajanje programa »Odrasli se učimo drugače«. V obdobju od leta 2002 do leta 2007 je bila zunanja razvojna sodelavka Andragoškega centra Slovenije za področje neformalnih oblik učenja (Borza znanja, Središča za samostojno učenje, Študijski krožki). Že več kot desetletje izvaja različne motivacijske in učne delavnice za andragoške delavce s področja uporabe učinkovitih pristopov v izobraževanju odraslih in aktivnih metod dela. Ima pridobljen certifikat Sheffield College-a iz Velike Britanije za razvoj in izvajanje programa usposabljanja mentorjev za on-line komunikacijo z udeleženci s pomočjo IKT, razvila je program on-line usposabljanja mentorjev, izvajala je usposabljanja za podjetja s področja razvoja človeških virov po modelu Vlagatelji v ljudi (Investors In People). Je članica različnih strokovnih združenj (Društvo moderatorjev Slovenije, International

Association of Facilitators) in članica komisije za učbenike in učila pri Strokovnem svetu za izobraževanje odraslih Slovenije. V letu 2005 je v sodelovanju z Zvezo ljudskih univerz Slovenije izvedla raziskovalni projekt na temo raziskovanja potreb po samostojnem učenju in programih za samostojno učenje v Sloveniji. V letu 2006 je v sodelovanju s Centri za vseživljenjsko učenje izpeljala projekt priprave in izvedbe strokovnega usposabljanja avtorjev ter jih vodila skozi proces priprave 11 gradiv za samostojno učenje z elektronsko podporo in z dostopom po internetu. V letu 2006 je pripravila celotno prenovo obeh programov temeljnega usposabljanja za osebje v središčih za samostojno učenje: Uvodni seminar o postavitvi in vodenju središča za samostojno učenje ter Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju. V oba programa je poleg tradicionalnega izobraževanja v živo uvedla tudi e-izobraževanje, katerega temeljna značilnost je, da sta predavatelj in udeleženec prostorsko ločena ter da zajema predstavitev učnih vsebin ter mentorsko in administrativno-tehnično podporo udeležencem s pomočjo interneta v spletni učilnici. V letih 2006 in 2009 je v celoti izvajala prvi program (3 ponovitve v 2006 in 1 izvedba v 2009), v sodelovanju z drugo predavateljico pa je izvajala tudi drugi program temeljnega usposabljanja osebja v središčih za samostojno učenje (3 ponovitve v 2006 in 1 izvedba v 2009).

Elen Uršič je univerzitetna diplomirana psihologinja, ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovalnem in izobraževalnem delu s posamezniki in skupinami. Ob delu se ves čas formalno in neformalno izobražuje (daljša izobraževanja: podiplomski študij iz pedopsihiatrije, trening trenerjev izobraževanja, certifikat NLP

………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………………………………....………………




3

praktik – terapevt (Forum, Nemčija) in NLP mojster, Imago klinični terapevt (Jette Simon, ZDA), NLP coach (INLPTA), hipnotrans (Stephen Gilligan, ZDA). Po dolgoletni karieri v šolstvu že šestnajst let samostojno deluje na področju svetovanja in izobraževanja. Njeno delo med drugim vključuje izobraževalno delo s skupinami in terapevtsko delo s posamezniki in pari. S svojimi programi je prisotna v mnogih krajih Slovenije; veliko sodeluje tudi z Zavodom RS za zaposlovanje. V preteklih letih je izobraževala vodilne kadre v številnih podjetjih. Sodeluje z mnogimi šolami, zaposlenimi na področju prodaje, turizma, zdravstva in socialnega dela. Pri svojem izobraževalnem delu poudarja predvsem aktivno, izkustveno učenje. Udeleženci njena predavanja in delavnice ocenjujejo kot zelo kakovostne, zanimive in učinkovite. V letih 2006 in 2009 je sodelovala pri prenovi in izvedbah programa temeljnega usposabljanja za osebje v središčih za samostojno učenje z naslovom Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju. Na uvodnem in zaključnem srečanju ter kot moderatorka v spletni učilnici bo z vami tudi Neda Đorđević, univerzitetna diplomirana andragoginja, strokovna sodelavka Andragoškega centra Slovenije v Središču za izobraževanje in svetovanje. Ima opravljeno usposabljanje za e-mentorje pri Andragoškem centru Slovenije. Veselimo se srečanja z vami! Neda Đorđević, in Ema Perme, ACS zunanja sodelavka ACS

Potek e-usposabljanja v spletni učilnici po tednih:

1. teden e-usposabljanja

(12. do 17. maj 2010)


(18. do 24. maj 2010)


(25. do 31. maj 2010)

Zaključno srečanje na ACS

(1. junij 2010)

………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………





izobraževanju odraslih od 2009 do 2011

Podprojekt: Usposabljanje za središča za samostojno učenje

Aktivnost: Temeljno usposabljanje osebja v središčih za samostojno učenje

Program: Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju

Opis in načrt izvedbe programa

v letu 2010

1. Časovni razpored poteka programa

1. Uvodno srečanje Uvod v program in usposabljanje za uporabo spletne učilnice Svetovalni proces – prvi del

11. maj 2010, od 9. 00 do 16. 15 ure: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134 a, Ljubljana

2. e-izobraževanje v spletni učilnici

pod vodstvom e-mentoric Vsebine andragoškega svetovanja, informiranja in dela svetovalcev v organiziranem samostojnem učenju z nalogami

od 12. do 31. maj 2010: spletna učilnica (http://www.naberi.si/znanje/samostojno/)

3. Zaključno srečanje Svetovalni proces – drugi del

1. junij 2010, od 9. 00 – 16. 15 ure: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134 a, Ljubljana

Za uspešno delo v programu usposabljanja predlagamo, da si udeleženci za proces e-izobraževanja v spletni učilnici rezervirajo vsaj 1 uro časa dnevno (vse delovne dni trajanja programa).

………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………………………………....………………




2

2. Ciljna skupina Program je namenjen strokovnim delavcem in sodelavcem v središčih za samostojno učenje, ki prevzemajo vlogo informatorja o možnostih učenja v središču za samostojno učenje ali svetovalca/ mentorja za prepoznavanje potreb po samostojnem učenju, svetovanje o uporabi različnih načinov učenja ter utrjevanja uspešnih pristopov k učenju in izobraževanju. Program je namenjen vsem, ki se želijo tudi praktično preizkusiti v različnih scenarijih svetovalnega procesa v središčih za samostojno učenje (ali na točkah vseživljenjskega učenja, ki delujejo v okviru Centrov za vseživljenjsko učenje). 3. Cilji programa Z aktivnim sodelovanjem v programu usposabljanja boste:

�� osvojili temelje komunikacije, ki so pomembni za proces svetovanja,

�� dodatno izostrili občutljivost za drugega in odnos, �� ozavestili pomen vloge svetovalca, �� osvojili tehniko zavestnega dialoga, �� spoznali in osvojili praktične korake svetovalnega modela, �� premikali meje »zemljevida« lastnega sveta in rahločutno

prepoznavali »zemljevide« drugih, �� usvojili znanja andragoškega svetovalnega dela, pristopov in

modelov, �� spoznali informacijsko in svetovalno dejavnost v

izobraževanju odraslih,

�� usvojili nekatere značilnosti svetovalnega dela pri organiziranem samostojnem učenju,

�� spoznali konkretne naloge svetovalca v središču za samostojno učenje (ali na točki za vseživljenjsko učenje),

�� spoznali vloge, znanja in sposobnosti svetovalca, �� spoznali korake v svetovalnem procesu, �� preizkusili načine vzpostavljanja dobrega stika, zagotavljanje

varnega prostora za svetovanje in učenje, �� preizkusili načine posredovanja povratnih informacij pri

učenju in izobraževanju, �� izmenjevali izkušnje s kolegi, �� usvojili nekatere značilnosti sodelovanja v izobraževanju na

daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. 4. Vsebina programa 1. Uvodno srečanje – usposabljanje v živo:

☺☺☺☺ Uvod v program usposabljanja (predstavitev udeležencev, programa, ciljev usposabljanja, načinov dela)

☺☺☺☺ Pregled materialov in gradiv ☺☺☺☺ Uvod: Splošne značilnosti svetovanja ☺☺☺☺ Zaupanje in zaščita zasebnosti ☺☺☺☺ Komunikacija

Dober stik Nivoji komunikacije Tipi komunikacije Aktivno poslušanje

………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………………………………....………………




3

Položaji v odnosu Povratna informacija

☺☺☺☺ Svetovanje Raznovrstnost pristopov Priprava Model Tipi vprašanj Svetovalec-svetovanec-odnos

☺☺☺☺ Spoznavanje načina in metod dela v spletni učilnici z navodili, prva naloga

☺☺☺☺ Analiza uvodnega srečanja 2. E-izobraževanje – spletna učilnica:

1. teden ☺☺☺☺ Andragoško svetovalno delo ☺☺☺☺ Informiranje in svetovanje (vloge, znanja svetovalca) ☺☺☺☺ Začetek procesa samorefleksije

2. teden ☺☺☺☺ Samostojno učenje in učenje na daljavo s svetovanjem ☺☺☺☺ Informacijske baze podatkov ☺☺☺☺ Nosilci razvoja informativno-svetovalne dejavnosti

3. teden ☺☺☺☺ Lokalna svetovalna mreža ☺☺☺☺ Priprava pisne samorefleksije

3. Zaključno srečanje – usposabljanje v živo: ☺☺☺☺ Uvod v zaključno srečanje ☺☺☺☺ Skupinska refleksija in analiza usvojenega znanja ☺☺☺☺ Uporaba usvojenega znanja v neposredni praksi ☺☺☺☺ Analiza zaključnega srečanja ☺☺☺☺ Zaključna evalvacija celotnega programa

5. Organizacija izvedbe programa a) Oblika: izvedba programa poteka v kombinirani obliki:

tradicionalno (v živo v predavalnici) in na daljavo (v učnem okolju po internetu – v spletni učilnici).

b) Trajanje: program obsega dve srečanji v tradicionalni obliki (v

predavalnici) ob začetku in zaključku programa ter 3 delovne tedne (15 dni) e-izobraževanja v spletni učilnici:

• Uvodno srečanje: 8 ur; • e-izobraževanje – spletna učilnica: cca. 15 ur; • Zaključno srečanje: 8 ur.

c) Velikost skupine: od 16 do 20 udeležencev. Sodelovanje v spletni učilnici je namenjeno izmenjavi izkušenj in pridobivanju nekaterih teoretičnih znanj s področja informiranja in svetovanja v izobraževanju odraslih ter znanja o možnostih izbire in povezovanja različnih informacijskih in svetovalnih sistemov z dejavnostjo organiziranega samostojnega učenja.

………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………………………………....………………




4

6. Metode dela Pri izvajanju v živo: predavanja z uporabo avdio-vizualnih pripomočkov in posameznih praktičnih primerov, z delom v parih in manjših skupinah ter simulacijami in igrami vlog. Pri izvajanju na daljavo: samostojno delo, delo v manjših skupinah po navodilih mentoric, z izmenjavo izkušenj in aktivnim sodelovanjem v manjših skupinah z drugimi udeleženci v programu. 7. Kaj se pričakuje od udeležencev Od udeležencev se pričakuje splošno predznanje o izobraževanju odraslih ter dobro poznavanje lokalnega okolja, iz katerega prihajajo in v katerem že ali še bodo sodelovali pri opravljanju nalog informatorja, svetovalca ali mentorja pri izvajanju organiziranega samostojnega učenja v središčih za samostojno učenje (ali na točkah za vseživljenjsko učenje, ki delujejo v okviru Centrov za vseživljenjsko učenje). V času izvajanja programa se od udeležencev pričakuje radovednost in aktivno sodelovanje ter vključevanje v oblikovanje programa z opravljanjem nalog in vaj, določenih s programom. Udeleženci bodo delali na konkretnih primerih iz lastne prakse in sodelovali v manjših skupinah po posameznih področjih, oz. pri vsebinah, kjer se pričakuje aktivno in konkretno delo.

8. Pogoji za dokončanje programa in potrdilo Po vseh uspešno opravljenih aktivnostih in nalogah (tako na srečanjih v živo kot v spletni učilnici), predvidenih s programom, boste ob zaključku programa prejeli potrdilo Andragoškega centra Slovenije o uspešno zaključenem usposabljanju. Za pridobitev potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju je potrebno opraviti vsaj 80% nalog v spletni učilnici. 9. Strokovna priprava programa

(ter predavateljica in e-mentorica v programu) Ema Perme je univerzitetna diplomirana pedagoginja in profesorica sociologije. Je avtorica programa in priročnika za izvajanje programa »Odrasli se učimo drugače«. V obdobju od leta 2002 do leta 2007 je bila zunanja razvojna sodelavka Andragoškega centra Slovenije za področje neformalnih oblik učenja (Borza znanja, Središča za samostojno učenje, Študijski krožki). Že več kot desetletje izvaja različne motivacijske in učne delavnice za andragoške delavce s področja uporabe učinkovitih pristopov v izobraževanju odraslih in aktivnih metod dela. Ima pridobljen certifikat Sheffield College-a iz Velike Britanije za razvoj in izvajanje programa usposabljanja mentorjev za on-line komunikacijo z udeleženci s pomočjo IKT, razvila je program on-line usposabljanja mentorjev, izvajala je usposabljanja za podjetja s področja razvoja človeških virov po modelu Vlagatelji v ljudi (Investors In People). Je

………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………………………………....………………




5

članica različnih strokovnih združenj (Društvo moderatorjev Slovenije, International Association of Facilitators) in članica komisije za učbenike in učila pri Strokovnem svetu za izobraževanje odraslih Slovenije. Na področju raziskovalnega in analitičnega dela je aktivna ves čas svojega delovanja v izobraževanju odraslih, pripravljala je evalvacijska in analitična poročila o izvajanju različnih pilotnih programov v izobraževanju odraslih, tudi tistih, ki jih je razvijala sama, do večjega raziskovalnega projekta in dela, ki ga je opravila v letu 2005 v sodelovanju z Zvezo ljudskih univerz Slovenije na temo raziskovanja potreb po samostojnem učenju in programih za samostojno učenje v Sloveniji. V letu 2006 je v sodelovanju s Centri za vseživljenjsko učenje izpeljala projekt priprave in izvedbe strokovnega usposabljanja avtorjev ter jih vodila skozi proces priprave 11 gradiv za samostojno učenje z elektronsko podporo in z dostopom po internetu, ki so bila pripravljena v ustreznem standardiziranem zapisu SCORM. V okviru projekta je pripravila strokovna gradiva za ustrezno vsebinsko pripravo gradiv za samostojno učenje. Svoje delo v izobraževanju odraslih dopolnjuje na različnih področjih, tako je v letih 2007 in 2008 sodelovala v projektni skupini pri Andragoškem centru Slovenije, ki je oblikovala strokovne vsebine priročnika za svetovanje v izobraževanju odraslih, na področju svetovanja sodeluje tudi pri pripravi in izvajanju programa usposabljanja svetovalcev v mreži svetovalnih središč, predvsem s področja usposabljanja za uporabo ustreznih učnih pripomočkov. V letu 2008 se je usposabljala za izvajanje mediacije v različnih sporih in nesporazumih, kjer ima pridobljeno licenco Zavoda RAKMO.

V letu 2006 je pripravila celotno prenovo obeh programov temeljnega usposabljanja za osebje v središčih za samostojno učenje: Uvodni seminar o postavitvi in vodenju središča za samostojno učenje ter Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju. V oba programa je poleg tradicionalnega izobraževanja v živo uvedla tudi e-izobraževanje, katerega temeljna značilnost je, da sta predavatelj in udeleženec prostorsko ločena ter da zajema predstavitev učnih vsebin ter mentorsko in administrativno-tehnično podporo udeležencem s pomočjo interneta v spletni učilnici. V letih 2006 in 2009 je v celoti izvajala prvi program (3 ponovitve v 2006 in 1 izvedba v 2009), v sodelovanju z drugo predavateljico pa je izvajala tudi drugi program temeljnega usposabljanja osebja v središčih za samostojno učenje (3 ponovitve v 2006 in 1 izvedba v 2009). 10. Razvoj vsebin svetovanja

(ter predavateljica in e-mentorica v programu) Elen Uršič je univerzitetna diplomirana psihologinja, ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovalnem in izobraževalnem delu s posamezniki in skupinami. Ob delu se ves čas formalno in neformalno izobražuje (daljša izobraževanja: podiplomski študij iz pedopsihiatrije, trening trenerjev izobraževanja, certifikat NLP praktik – terapevt (Forum, Nemčija) in NLP mojster, Imago klinični terapevt (Jette Simon, ZDA), NLP coach (INLPTA), hipnotrans (Stephen Gilligan, ZDA). Po dolgoletni karieri v šolstvu že šestnajst let samostojno deluje na področju svetovanja in izobraževanja. Njeno delo med drugim vključuje izobraževalno delo s skupinami in terapevtsko delo s

………………………………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………………………………....………………




6

posamezniki in pari. S svojimi programi je prisotna v mnogih krajih Slovenije; veliko sodeluje tudi z Zavodom RS za zaposlovanje. V preteklih letih je izobraževala vodilne kadre v številnih podjetjih. Sodeluje z mnogimi šolami, zaposlenimi na področju prodaje, turizma, zdravstva in socialnega dela. Pri svojem izobraževalnem delu poudarja predvsem aktivno, izkustveno učenje. Udeleženci njena predavanja in delavnice ocenjujejo kot zelo kakovostne, zanimive in učinkovite. V letih 2006 in 2009 je sodelovala pri prenovi in izvedbah programa temeljnega usposabljanja za osebje v središčih za samostojno učenje z naslovom Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju. 11. Koordinacija priprav in moderatorstvo v spletni

učilnici Na uvodnem in zaključnem srečanju ter kot moderatorka v spletni učilnici bo z vami tudi Neda Đorđević, univerzitetna diplomirana andragoginja, strokovna sodelavka Andragoškega centra Slovenije v Središču za izobraževanje in svetovanje. Ima opravljeno usposabljanje za e-mentorje pri Andragoškem centru Slovenije. 12. Tehnično administriranje spletne učilnice Radovan Krajnc, univ. dipl. ing., se z izobraževanjem odraslih ukvarja več kot 13 let. Je višješolski predavatelj za predmeta Informatika in Informatika v komercialnem poslovanju. Kot tehnični

administrator sodeluje v različnih projektih izobraževanja na daljavo. Aktiven je v mednarodnih šolskih projektih na področju uvajanja novih tehnologij v poučevanje. Je prvi v Sloveniji, ki je pridobil cerfitikat Moodle Teacher Certificate, s katerim dokazuje usposobljenost za uporabo Moodla kot mentor oz. tutor. Na področju uvajanja e-izobraževanja sodeluje s podjetji in ustanovam, piše članke ter sodeluje na konferencah, povezanih z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju. Je član slovenskega društva Informatika. 13. Potek e-izobraževanja v spletni učilnici po tednih

1. teden e-usposabljanja (12. do 17. maj 2010)



Zaključno srečanje na ACS (1. junij 2010)

11. maj 2010

1

Predstavitev projekta ESS -Izobraževanje in usposabljanje

strokovnih delavcev v izobraževanjuodraslih od 2009 do 2011

Projekt: ESS - Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanjuodraslih od 2009 do 2011

Podprojekt: Usposabljanje za središča za samostojno učenjeAktivnost: Temeljno usposabljanje osebja v središčih za samostojno učenje – uvodno srečanje

Neda ĐorđeviNeda Đorđevićć, ACS, ACS

11. maj 201011. maj 2010

Izvajalce projekta: Andragoški center Slovenije

Obdobje:1. 1. 2009 do 31. 12. 2011

Vodja projekta: Sonja Klemenčič

Koordinator projekta: mag. Tanja Možina

Vrednost: €544.410,90

11. maj 2010

2

Projekt/aktivnost financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport.

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete “Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja” in prednostne usmeritve “Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja”.

Projekt ima 6 podprojektov:

1. Usposabljanje za andragoško delo2. Usposabljanje za razvoj pismenosti3. Usposabljanje za delovanje programa

PUM4. Usposabljanje za razvoj svetovalnih

središč ISIO5. Usposabljanje za središča za

samostojno učenje6. Usposabljanje za samoevalvacijo v

izobraževanju odraslih

11. maj 2010

3

5. Usposabljanje središča za samostojno učenje

Vodja: Neda Đorđević (Jasmina Orešnik Cunja)Sodelavke: Karmen RajarAktivnosti: 2Indikatorji: • 8 delavnic• 64 ur usposabljanja• 6 učnih gradiv• 1 nov program• 100 udeležencev• evalvacija usposabljanja

� PROJEKT: Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih od 2009 do 2011

⇒⇒⇒⇒ PODPROJEKT: Usposabljanje za središča za samostojno učenje

⇒⇒⇒⇒ ⇒⇒⇒⇒ AKTIVNOSTI: ♣♣♣♣ Temeljno usposabljanje osebja v središčih

za samostojno učenje

♣♣♣♣ Izpopolnjevanje osebja v središčih za samostojno učenje

11. maj 2010

4

AKTIVNOST: Temeljno usposabljanje osebja v središčih za samostojno učenje

Svetovanje in mentorstvo Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem pri organiziranem

samostojnem usamostojnem uččenjuenju

Uvodni seminar o postavitvi Uvodni seminar o postavitvi in vodenju srediin vodenju središščča za a za samostojno usamostojno uččenjeenje

NAMEN in UDELEŽENCI TEMELJNEGA USPOSABLJANJA OSEBJA V SSU:

• Program je namenjen vsem, ki se želijo usposobiti za vzpostavitev delovanja središča za samostojno učenje v lokalnem okolju, v matični organizaciji.

• Št. razpoložljivih mest: 15 udeležencev

11. maj 2010

5

INDIKATORJI ACS:

• za svetovalno in mentorsko delo v SSU se na novo usposobi 15 strokovnih delavcev

• izvedeni bosta 2 delavnica v skupnem trajanju 16 ur (vsaka po 8 ur) in 20 ur mentorskega dela pri e-izobraževanju v spletni učilnici

• pripravljena bo 1 spletna učilnica in 1 učno gradivo.

• 1 analiza zadovoljstva udeležencev z usposabljanjem

POTEK SKUPNEGA SODELOVANJA

• Uvodno srečanje: 11. maj 2010 (8 ur)

• sledijo 3 tedni usposabljanja v e-učilnici (do 31. maja 2010)

• Zaključno srečanje: 1. junij 2010 (8 ur)

11. maj 2010

6

PRAVILA V PROJEKTU

ESS pravila:• PODATKI O UDELEŽENCU: varovanje podatkov z

izjavami;• LISTA PRISOTNOSTI: podpis za udeležbo in podpis

za pridobitev gradiva; • dosledna uporaba vseh logotipov in uradnih napisov; • delovanje v skladu z načrtovanimi aktivnostmi in

stroški v prijavi podprojekta

drugo:• pridobitev točk za uspešno opravljen program

Temeljnega usposabljanja osebja v SSU

ŽŽelim vam elim vam prijetno in prijetno in

uspeuspeššno delo!no delo!

1

Program: Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju, Andragoški center Slovenije, 2010

Uvodno srečanjeAndragoški center Slovenije

Svetovanje in mentorstvov organiziranem samostojnem

učenju

torek, 11. maj 2010 (od 9. do 16.15 ure)

Temeljno usposabljanje osebja v središčih za samostojno učenje

Ema Perme


Cilji programa

Z aktivnim sodelovanjem v programu usposabljanja boste:

usvojili temelje komunikacije svetovanja,izostrili občutljivost za drugega ozavestili pomen vloge svetovalca,usvojili tehniko zavestnega dialoga,usvojili praktične korake svetovalnega modela,premikali meje »zemljevida«lastnega sveta in rahločutno prepoznavali »zemljevide« drugih,usvojili znanja andragoškega svetovalnega dela in modelov,spoznali informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih,usvojili nekatere značilnosti svetovalnega dela pri OSU

spoznali naloge svetovalca v SSU (ali na TVŽU),spoznali vloge, znanja in sposobnosti svetovalca, spoznali korake v svetovalnem procesu,preizkusili vzpostavljanje dobrega stika, zagotavljanje varnega prostora za svetovanje in učenje,preizkusili posredovanje povratnih informacij pri učenju in izobraževanju,izmenjevali izkušnje s kolegi,usvojili značilnosti sodelovanja v izobraževanju na daljavo s pomočjo IKT .

2


Časovni razpored izvedbe programa

Uvodno srečanjeUvod v program in usposabljanje za uporabo spletne učilniceSvetovalni proces – prvi del

11. maj 2010, od 9. do 16.15 ure:Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134 a, Ljubljana

e-izobraževanje v spletni učilnici pod vodstvom e-mentoricVsebine andragoškega svetovanja, informiranja in dela svetovalcev v organiziranem samostojnem učenju z nalogami

od 12. do 31. maja 2010:spletna učilnica (http://www.naberi.si/znanje/samostojno/)

Zaključno srečanje Svetovalni proces – drugi del

1. junij 2010, od 9. – 16.15 ure:Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134 a, Ljubljana


Načini dela

Srečanje:

� Uvodne razlage, predstavitve

� Aktivno sodelovanje vseh

� Uporaba pripomočkov, gradiv, računalnika (spletne učilnice)

� Plenarna diskusija� Vaje

� Sproščeno vzdušje

Online usposabljanje:

� Individualno delo

� Predelava gradiva, prispevkov, iskanje virov

� Izmenjava izkušenj, mnenj

� Sodelovanje v skupinah

� Refleksija

3


Program uvodnega srečanja

9.00 – 10.30

☺ Uvod v program usposabljanja☺ Predstavitev udeležencev, programa, ciljev, načinov dela ☺ Pričakovanja udeležencev☺ Pregled materialov in gradiv

10.30 – 10.45 ODMOR

10.45 – 12.15

☺ Uvod: Splošne značilnosti svetovanja☺ Zaupanje in zaščita zasebnosti☺ O komunikaciji:

Dober stik; Nivoji komunikacije; Tipi komunikacije; Aktivno poslušanje; Položaji v odnosu; Povratna informacija.

12.15 – 13.00 ODMOR

13.00 – 14.30☺ Svetovanje:

Raznovrstnost pristopov; Priprava; Model; Tipi vprašanj; Svetovalec-svetovanec-odnos.

14.30 – 14.45 ODMOR

14.45 – 16.15☺ Spoznavanje načina in metod dela v spletni učilnici z

navodili, prva naloga☺ Analiza uvodnega srečanja


Spoznajmo se…

Osebna izkaznica

želim, da me kličete………………………………..

kje živim (kraj,…)…………………………………….

doma me vsak dan čaka…………………………..

moje delovne izkušnje (doma, v službi,…) ………………………………………………………………………. ………………………………………………………………………. ……………………………………………………………………….

izobrazbe in poklici ………………………………..

kaj najraje počnem………………………………….

najboljši/a sem v……………………………………..

…o sebi bi povedal/a še…………………………..

Če bi bil/a ………….., bi bil/a ………….. in zakaj?

4


Vsebina

Svetovanje in mentorstvopri organiziranem samostojnem učenju:

Elen Uršič


Navodila za delo v spletni učilnici

Spletna učilnica: http://www.naberi.si/znanje/samostojno/

Navodila Moodle

5


Gradiva, materiali

KAZALO MAPE Z GRADIVI

Uvod v programVabilo s programom

Opis in načrt izvedbe programa Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju

1.

Delo v spletni učilnici – uvodDobrodošli v e-izobraževanju

Navodila za delo v spletni učilniciUdeleženci programa in skupine

2.

Uvodno srečanje – gradivo in naloge 3.Gradivo iz spletne učilnice 4.Naloge iz spletne učilnice 5.

Zaključno srečanje – gradivo in naloge 6.Drugi viri 7.


Udeleženci, skupine, mentorice

Elen, Neda, Ema

Št. Ime in Priimek Organizacija E-naslov udeleženca Skupine Slike skupin

1. Žarka Fišinger Kadring d.o.o. [email protected]

FORZICIJE2. Simona Šinko Mestna knjižnica Ljubljana [email protected]

3. Anastazija Mikec Malek

MOCIS, Center za izobraževanje odraslih [email protected]

4. Mira Fajdiga Ljudska univerza Ajdovščina [email protected]

MAGNOLIJE5. Branko Vuga Ljudska univerza Koper [email protected]

6. Slađana Sarić Razvojno izobraževalni center Novo mesto [email protected]

7. Janja Ftičar Ljudska univerza Lendava

NARCISE8. Tadeja Žele Mestna knjižnica Ljubljana [email protected]

9. Tina Baloh UPI Žalec [email protected]

10. Jadranka Derviševič Zasavska ljudska [email protected]

TULIPANI11. Primož Stanič Inter-es d.o.o. [email protected]

12. Erika Švara Zavod Znanje Postojna – LU Postojna [email protected]

13. Andreja Rošer MOCIS, Center za izobraževanje odraslih [email protected]

6


Naša pričakovanja

od vsebine od mentoric od kolegov od sebe


Zaključek

“Nekateri tako hite za svojimi cilji,da niti ne opazijo, kdaj so do cilja prispeli.”

(SARTRE)

Hvala za sodelovanje inse intenzivno beremo v spletni učilnici!

Elen, Ema in Neda

1

SVETOVANJE IN MENTORSTVO PRI ORGANIZIRANEM

SAMOSTOJNEM UČENJU

1. delavnicaLjubljana, 11. maj 2010

Elen Uršič, univ.dipl.psih.


Podprojekt: Usposabljanje za središča za samostojno učenjeAktivnost: Temeljno usposabljanje osebja v srediTemeljno usposabljanje osebja v središšččih za samostojno uih za samostojno uččenjeenje-- uvodno sreuvodno sreččanjeanje

SVETOVANJE IN MENTORSTVO PRI ORGANIZIRANEM SAMOSTOJNEM

UČENJU

Elen Uršič, univ.dipl.psih

2

Učinkovita komunikacija je temelj vsakega dobrega odnosa.

Z dobro komunikacijo ne zmoremo rešiti vseh problemov in težav, noben problem pa se ne razreši brez nje.

H. Hendrix

Cilji: Kaj bomo dosegli?• Osvojili temelje komunikacije, ki so pomembni

za proces svetovanja

• Dodatno izostrili občutljivost za drugega in odnos

• Ozavestili pomen vloge svetovalca

• Osvojili tehniko zavestnega dialoga

• Spoznali in osvojili praktične korake svetovalnega modela

• Premikali meje »zemljevida« lastnega sveta in rahločutno prepoznavali »zemljevide« drugih

3

SVETOVANJE»Svetovanje označuje profesionalni odnos med šolanim svetovalcem in klientom. Ta odnos včasih lahko vključuje več kot dve osebi. Namen je pomagati klientu pri razumevanju in razločevanju pogledov na življenjski prostor in učenju doseganja ciljev preko pomembnih izbir in razreševanja problemov čustvene in medosebne narave.«

(Burks, Stefflre, 1979)

SVETOVANJE - teoretični temelji

C. R. Rogers – nedirektivna na klienta usmerjena terapija W. Glasser – kontrolna teorijaT. Gordon – metoda aktivnega poslušanjaGestalt terapijaTransakcijska analiza

4

Svetovanje in coachingV svetovalnem procesu klienti običajno izkazujejotežave oz. zmanjšano stopnjo uspešnosti,spretnosti, znanja ali komepetenc na nekem (ali večjem številu) življenjskih področij. Cilj je v prvivrsti klientovo “olajšanje”, coaching pa stremi zaodličnostjo na vseh področjih posameznikovegaživljenja. Podobno kot pri sodobnih oblikahsvetovanja se tudi spekter različnih stilov v coachingu giblje od direktivnih do nedirektivnih. Danes se bolj uveljavljajo nedirektivni stili.

Oblike andragoškega svetovanja

• Informiranje• Nasvetovanje• Svetovanje

(povzeto po Jelenc in Jelenc)

5

Cilji svetovanja:� Uvid� Medsebojni odnosi� Samozavedanje� Sprejemanje samega sebe� Samouresničitev� Empowerment (opolnomočenje ali krepitev moči)� Reševanje problemov/izzivov� Informiranje/izobraževanje � Pridobivanje socialnih spretnosti� Sprememba (vedenja, kognitivna, sistemska)

Zaupanje

Poznamo dva metaprograma:• zaupamo na temelju izkušenj • »slepo« zaupamo

Vaja: Krog zaupanja

6

RAZLIČNI TIPI SVETOVANCEV

ZAHTEVAJO RAZLIČNE PRISTOPE !

SPLOŠNI KOMUNIKACIJSKI KONCEPTI

� Ne glede na tvojo namero, je pomen komunikacije v odzivu drugega

� Namen komunikacije je učinkovito vedenje

7

PRINCIPI UČENJA

1. Če želimo odlično komunikacijo, potrebujemo optimalno fiziologijo.

2. V vsaki učni situaciji ima najbolj prožna oseba največji nadzor.

3. Odziv najvišje kakovosti je vedno vedenjski.

4. Vsak vedenjski odziv predstavlja najboljšo izbiro, ki nam je na voljo v danem trenutku.

SPREJEM INFORMACIJ JE SELEKTIVEN

• Prihajamo v stik z že selekcioniranim spektrom informacij

• Pri zaznavanju dražljajev imamo » filtre »• Selektivni smo tudi v procesu ohranjanja

in priklica informacij• AMERIŠKE STATISTIKE PRAVIJO, DA V

POVPREČJU SPREJMEMO LE 20% INFORMACIJ!

8

ZGRADIMO ODNOS (rapport)

Rapport je stanje, v katerem je oseba v komunikaciji najbolj odzivna:• prepoznamo komunikacijski način

drugega in se uglasimo z njimi (pridevniki, ton, tempo, glasnost)

• zrcaljenje• križno zrcaljenje• vodenje

Usklajevanje - uglašenost1. ČUSTVENA USKLAJENOST (vaja z rokami)

2. SOGLAŠANJE (7 relevantnih podatkov)

3. NARAVNANOST NA TELESNO DRŽO (zrcaljenje, križno zrcaljenje)

4. USKLAJENOST NAČINA GOVORA (zrcaljenje)

5. USKLAJENOST JEZIKA

6. USKLAJENOST VREDNOT IN PREPRIČANJ

7. KULTURNA USKLAJENOST (kultura organizacije, obleka, etiketa, tuje kulture, regionalne značilnosti)

8. VSEBINSKA USKLAJENOST

9. USKLAJENOST INTERESOV

9

FILTER IZKUŠNJE

KOMUNIKACIJSKO OKNO

Jaz vem – drugi vidijo

Jaz vem – drugi ne

vedo

Jaz ne vem – drugi

vidijo

Jaz ne vem – drugi ne

vidijo

1. Kako jaz delujem na druge ljudi?

2. Kako ga vidimo mi/drugi?

10

RAVNI KOMUNIKACIJEVSEBINSKA RAVEN (kaj)RAVEN ODNOSA (kako)

Neverbalna komunikacija pogosto (nevede), sogovorniku izraža našo notranjo naravnanost.

Naša lastna (in naravnanost drugega), predstavlja ključen element v medsebojnih odnosih. Včasih, kadar nam naravnanost drugega ni znana, namesto povratne informacije uporabljamo domneve (“beremo misli”).

POZICIJE V ODNOSU 1. “POREDNEŽ” 2. UBOGA ŽRTEV

3. METAPOZICIJA

METAKOMUNIKACIJSKI MODEL NAM POMAGA, DA SE IZZOGNEMO MORALIZIRANJU IN NE JEMLJEMO STVARI TAKO OSEBNO. TAKŠEN PRISTOP NAM OZAVESTI VZOREC INTERAKCIJE OBEH IGRALCEV.

Problemi v odnosih nastanejo, kadar je naša identiteta odvisna od drugih. (Primer: Če je moj vajenec “len”, potem sem odpovedal jaz kot mentor).Prvi položaj mi omogoča postavljanje mej, drugi sočutje (vzgoja otrok v mladih letih). V duhovnosti: polaritete: dobro-slabo. Tretja pozicija je Višji jaz, ki me pripelje do novih neslutenih rešitev in namesto žrtve postanem kreator.

11

METAKOMUNIKACIJAOdmaknjeno opazovanje, ne pa znanstvena distancaVprašanje: Kaj se v meni in med nama dogaja?POGLOBLJEN POGLED V NOTRANJI SVET IN POGUM IN PRIPRAVLJENOST NA SAMORAZODETJEZa oddajnik in sprejemnik je njun medsebojni način, predmet pogovora. Nagrada je: sprostitev neizražene napetosti in priložnost za uspešno rešitev spora.

KAJ JE NAŠ NAMEN V KOMUNIKACIJI?• Ne pozabimo: odločilen v komunikaciji je odnos (in veliko

manj vsebina).• V največji meri se naša notranja naravnanost kaže v odnosu

(naša nebesedna komunikacija ga zelo »zgovorno» odkrije sogovorniku, kakšen odnos v resnici želimo ustvariti s sogovornikom:»Bežen skok čez plot«,»Ljubezensko afero» ali pa “trden zakon“ (z lojalnim partnerstvom)?

• Pri tem štejejo zgolj rezultati: Sogovornik nam bo zelo nazorno pokazal kako uspešna je v resnici naša komunikacija, pri tem si velja zapomniti:Narava našega dela je pristen interes za drugo osebo. Lahko sem ves čas obremenjena z izidom (ali bom sogovorniku všeč, ali bom dosegla pričakovane cilje...), lahko sem pa»obremenjena z odnosom« in je pozitiven izid zgolj naravna posledica.

Edini učinkoviti trik je pristno zanimanje za sogovornika.

12

“PREOKVIRJANJE”SPODBUJANJE POZITIVNEGA

Pozitivna komunikacija se vedno prične s pozitivnim procesom mišljenja. Tovrstne spremembe so le redko povezane s tehnikami, ampak z naravnanostjo.

Preokvirjanje je metoda s katero drugače pogledamo na stvarna dejstva. Na ta način “ne spreminjamo situacije, temveč kvaliteto našega miselnega procesa” (P.Kline,1996).

Odpiramo vrata možnosti sprememb na bolje.

NAJPREJ PRI SEBI • Ali si tukaj in sedaj, ali vrtiš

stare filme?• Ne zanikaj (pri sebi) svojih čustev ali

prizadetosti in izbiraj svoj odziv.• Ne pestuj lastnih ran.• Zavedaj se, da so tvoje sodbe plod tvojih

razlag situacije.• Ne vleci na dan vedno znova “stare

krame”.• Opusti stare zamere.

13

AKTIVNO POSLUŠANJE

V prvi vrsti pomeni zavestno odločitev in notranjo naravnanostVključuje preverjanje ali smo dobro razumeli sogovornika (ali smo prejeli “ta pravo” sporočilo)

Primer 1: (refleksija) Primer 2: (parafraziranje)

ZAKAJ SE IZOGIBAMO POVRATNI INFORMACIJI

Prepričani smo, da oseba ve, da je uspešnaBojimo se, da se bo “pokvarila”Se bo počutila še slabše, če bomo izpostavili njeno neučinkovitostSaj imamo še dovolj časaZa uspešno opravljanje naloge, ne potrebujemo povratne informacije, namenjene osebnemu razvojuŠe težje je izboljšati učinkovitost, v kolikor nimamo veščin

14

POVRATNA INFORMACIJABistvena za učinkovit učni proces in socialno učenjeDaje nujne informacije za spremembo vedenja in bolj realno zaznavanje samega sebeOb tem se vodja mora zavedati, da se resnično učenje dogaja na treh nivojih:

1. Vsebine in spretnosti2. Psihodinamski vidik3. Dovoljenje (Drugemu lahko ponudim samo

tisto, kar je pripravljen sprejeti. Resnično sprejemanje je možno ob primerni stopnji varnosti in zaupanja.)

PRI POVRATNI INFORMACIJIPreverimo, če je oseba voljna prisluhnitiNajprej povemo pozitivnoSmo čim bolj specifičniIzrazimo zaznave in ne domnev in analizNismo predolgi oz. ne podajamo prevečinformacijTakojšnja povratna informacija je bolj učinkovitaPoslušamo celotno informacijoUpoštevamo korake: zaznava, interpretacija, čustvo-občutek, željaZavedamo se, da gre v prvi vrsti za informiranje in ne spreminjanje drugega.

15

POSAMEZNI KORAKI

1. Vidim, da gubaš čelo.2. Domnevam, da ti ni všeč to, kar

načrtujem.3. Razočarana sem in jezna, ker sem

pričakovala, da boš podprl moja prizadevanja.

Sprejemnik se zaveda, da gre za njegove interpretacije in odzive:

VSEBINA IN FORMA Komunikacija pomeni prenos sporočila, ki vključuje vsebino in formo. Nekateri mentorji so izvrstni pri podajanju informacij, ki so vsebinsko bogate. Včasih ob tem “zgubijo”sprejemnike in dragoceni učni proces, ki ga predstavlja povratna informacija. S pozornim poslušanjem, postavljanjem pravih vprašanj, učinkovit mentor pri drugih doseže, razmišljanje, zbiranje informacij, angažiranost, vključenost in odgovornost za učenje (zaposleni, stranke, partnerji...).

16

TEMELJNI OKVIR POVRATNE INFORMACIJE

Objektiven opis dejanske situacijeVprašanja (poizvedujemo o vzrokih: kako, kaj in ne zakaj)Opis posledicDodatna vprašanja (pr.: do kdaj boš?)Povzetek realizacije dogovoraPri podajanju povratne informacije se zavedamo tega, da smo v vlogi “trenerja”, ne pa sodnika. Naša pozornost jeusmerjena na problem in ne na osebnost.

PRIPRAVA NA UČINKOVITO KOMUNIKACIJO

Uspešno komunikacijo načrtujemo s temeljito predhodno pripravo, ki vključuje postavljanje ključnih vprašanj:

• Kdo?• Kaj?• Kako? • Kdaj? • Kje? • Zakaj?

17

KOMUNIKACIJAJe štiri-dimenzionalen proces.

Vsako obvestilo ima več sporočil:• vidik stvarnih dejstev, • odnosa, • samorazodetja, • apela

Zaradi dolgoletnega “enostranskega komuniciranja” smo velikokrat nevešči v večdimenzionalnem komuniciranju.

ANATOMIJA OBVESTILA

• Upoštevati moramo vse vidike obvestila

• Večdimenzionalnost pomeni kompleksnost in vznemirljivost obvestila (ne-ujemanje oddanega in sprejetega)

• Dodaten preizkus kvalitetesporazumevanja je povratna informacija

18

KADAR SPOROČAM, KAJ HOČEM

Uporabljam:TIJAZin OPISNA SPOROČILA

Eksplicitno izrazimo skupna pravila, cilje, vrednote in kompetence!

KADAR ME ZANIMAJO ŽELJE (ZAHTEVE) DRUGIH:

Kaj hočem od drugih jaz?Kaj sem že počel v smeri rešitve?Ocena uspešnostiNačrt (vključuje razgovor)

19

VODJA V SKUPINI UPOŠTEVA VSAJ 3 VIDIKE

VSEBINA – ONOPOTREBE POSAMEZNIKA – JAZODNOSOV V SKUPINI – MIVes čas učnega procesa iščemo pravo mero med temi vidiki!

VIZIJA ODNOSA

Uspešen odnos potrebuje vizijo.Vizija in cilji pomenijo navdih za prihodnost in nadomeščajo pričakovanja. Pri tem apliciramo strategijo “kot da”je že resničnost.

20

MODEL• Pripravljalna faza: priprava svetovalca in

okolja. Dober stik (rapport).• ANALIZA IN ZBIRANJE INFORMACIJ -

Kje ste zdaj?• CILJ - želeno stanje oz. kje želite biti• NAČRT vključuje različne možnosti, kako

pridemo na cilj.• POSAMEZNI KORAKI - koraki, ki nas vodijo

k cilju in motivacija, potrebna za uresničitev.• ZAKLJUČEK ŠE NI KONEC: realizacija, ocena

realiziranega in spremljanje.

Vaja: Zavestni dialog

Zrcaljenje

Validacija

Empatija

21

MOČ DOBREGA VPRAŠANJA

Preprosto in razumljivoOdstira okna novih priložnostiPrebuja energijo in strastIzziva že ustaljene pozicije, mnenja in domneveOdpira nova vprašanjaOhranja duh raziskovanja in čudenjaJe pomembno za posameznika in mu odkriva globlji smisel

Odprta vprašanja

Ste brez težav našli parkirišče?Prosim, povejte mi kaj več?Kaj natančno ste imeli v mislih?Povejte mi kaj več o času, ki ste ga preživeli....?

22

Zaprta vprašanja

Koliko časa ste brezposelni?Koliko ste stari?Torej, če sem Vas dobro razumela....?Ali bi bili pripravljeni?

Neučinkovita vprašanja

Nejasna: Kaj pa šola?Zavajajoča: Dejstvo je..., se Vam ne zdi? Retorična: Saj poznate....? Seveda poznate.Več hkratnih vprašanj: Pravite, da si težko vzamete čas? Kdo pa takrat skrbi za otroke? Kaj pa gospodinjstvo?Diskriminatorna: Se Vam ne zdi, da bi ženska Vaših letih...?

23

Prava vprašanjaProblemska: odpirajo problemski prostor(preprečijo prehitre domneve, obsodbe in kritiko:pri tem ločimo problem od ljudi oz. vedenje od namena)• Kaj se je zgodilo?• Kako je do tega prišlo?• Kdaj se je zgodilo?• Kdo je bil prisoten?

Ciljna: nam pomagajo pri uresničitvi cilja• Kaj lahko storimo/storiš?• Kakšne možnosti imamo/imaš?• Kaj nam/ti bo pomagalo?• Na kaj se lahko opremo?• Kaj sledi?

MOČ DOBREGA VPRAŠANJA• Preprosto in razumljivo• Odstira okna novih priložnosti• Prebuja energijo in strast• Izziva že ustaljene pozicije, mnenja in domneve• Odpira nova vprašanja• Ohranja duh raziskovanja in čudenja• Je pomembno za posameznika in mu odkriva

globlji smisel• Jezik moči ali empowerment-a

24

POMEN USTVARJALNE IZBIRE BESED

Dobili smo pošteno lekcijo, kako naslednjičlahko opravimo bolje

Doživeli smo poraz

Živimo v obdobju polnem izzivov

Časi so težki

Z vztrajnostjo smo vsakič bliže cilju

Tega ne bomo zmogli

Želimo (hočemo)Moramo

BOLJŠESLABŠE

“Bila bi presrečna, če bi se zgodilo, da bi preko noči vseh šest milijard ljudi na našem planetu spoznalo in sprejelo tisto, kar je bistveno za uspešno in usklajeno življenje:Da bi jasno in razumljivo komunicirali.Da bi raje sodelovali, kakor drug z drugim tekmovali.Da bi raje cenili enkratnost posameznega človeka, namesto da bi postavljali določene kategorije.Da bi svojo avtoriteto raje uporabljali za vodenje in uresničevanje vsega, kar je človeku v pomoč, kakor, da bi izsilili soglasje z močjo.Da bi sami sebe v polnosti ljubili, cenili in spoštovali.Da bi bili osebno in družbeno odgovorni ljudje.Da bi se s težavami soočali v duhu izzivov in novih priložnosti za ustvarjalno sprejemanje odločitev.”

V. Satir

………………………………………………………..……………………………………………………………………………………………………





izobraževanju odraslih od 2009 do 2011 Podprojekt: Usposabljanje za središča za samostojno učenje Aktivnost: Temeljno usposabljanje osebja v središčih za

samostojno učenje

Program: Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju

VABILO

Spoštovani udeleženci programa, vabimo vas, da se udeležite zaključnega srečanja v programu temeljnega usposabljanja osebja v središčih za samostojno učenje z naslovom »Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem učenju«. Ponovno se vidimo v

torek, 1. junija 2010, od 9.00 do 16.15 ure v prostorih Andragoškega centra Slovenije,

Šmartinska 134a, Ljubljana (2. nadstropje, seminarska soba).

Program Zaključnega srečanja, 1. junij 2010

9.00 – 10.30

☺☺☺☺ Uvod v zaključno srečanje (Ema Perme) ☺☺☺☺ Pričakovanja udeležencev (Ema Perme) ☺☺☺☺ Skupinska refleksija (Elen Uršič)

10.30 – 10.45 ODMOR

10.45 – 12.15

☺☺☺☺ Analiza usvojenega znanja (Elen Uršič) ☺☺☺☺ Uporaba usvojenega znanja v neposredni

praksi (Elen Uršič) 12.15 – 13.00 ODMOR

13.00 – 14.30

☺☺☺☺ Informiranje in svetovanje v središčih za samostojno učenje po načelih izobraževanja odraslih (Ema Perme)

14.30 – 14.45 ODMOR

14.45 – 16.15

☺☺☺☺ Analiza zaključnega srečanja (Ema Perme, Elen Uršič)

☺☺☺☺ Zaključna evalvacija celotnega programa (Ema Perme, Elen Uršič)

V odmorih bo poskrbljeno za kavo in brezalkoholne pijače.

Zelo se veselimo ponovnega srečanja z vami!

Elen Uršič, Ema Perme in Neda Đorđević

1.6.2010

1

SVETOVANJE IN MENTORSTVO PRI ORGANIZIRANEM

SAMOSTOJNEM UČENJU

2. delavnicaLjubljana, 1. junij 2010

Elen Uršič


Podprojekt: Usposabljanje za središča za samostojno učenjeAktivnost: Temeljno usposabljanje osebja v srediTemeljno usposabljanje osebja v središšččih za samostojno uih za samostojno uččenjeenje

Skupina nam daje moč in pogum, da presežemo vse kar smo bili.Ponudi nam možnost, da se istegnemo in vstopimo v prostore v katere ne bi zmogli sami.Skupina je tudi priložnost za proslavljanje in praznovanje.

1.6.2010

2

MOČ SKUPINE

PRINCIPI UČENJA1. Če želimo odlično komunikacijo,

potrebujemo optimalno fiziologijo2. V vsaki učni situaciji ima najbolj prožna

oseba največji nadzor3. Odziv najvišje kakovosti je vedno vedenjski4. Vsak vedenjski odziv predstavlja najboljšo

izbiro, ki nam je na voljo v danem trenutku

1.6.2010

3

PREZENCA SVETOVALCA ALI PREDAVATELJA

• Ni zgolj stvar vsebine in didaktike• Svetovanec in svetovalec- v ospredju

osebnost• Paradoks prezence: pozabiti na lastno

osebnost in istočasno biti polno prisoten• Osredotočenost na vsebino ali proces?• Svetovalec vedno znova trči na

samospraševanje in proces soočanja s samim seboj: Kdo sem jaz?

VREDNOTE IN SVETOVANJE• “Live and let live”• Cenim svoj vrednostni sistem, vendar ga ne

vsiljujem kot edino primernega• Sem odprt za svetovalni proces tudi, če se

moje vrednote ne ujemajo s svetovančevim• Pošteno povem, da so razlike v vrednotah lahko

resna ovira za učinkovit in pošten svetovalni proces-napotim udeleženca drugam

• Aktivno poslušanje z validacijo in empatijo, mi pomaga preseči tovrstne ovire

1.6.2010

4

ValidacijaZdi se mi smiselno, ko ...Lahko razumem, da tako misliš občutiš...

EmpatijaGlede na to, kar si mi povedal, si predstavljam, da bi se lahko počutil...Najbrž si se počutil.... Ali si se res tako počutil?

1.6.2010

5

• Sprememba se začne z eno samo skupino oz. z enim samim odnosom.

• Energija te spremembe se v obliki koncentričnih krogov širi navzven.

• Vpliv te spremembe se vedno čuti tudi v širši skupnosti.

• Torej: spremeni en sam odnos in počasi boš začel spreminjati svet.

Hvala za skupno učenje in sodelovanje

1.6.2010

1


Zaključno srečanjeEma Perme

Program:

Svetovanje in mentorstvopri organiziranem samostojnem

učenju

torek, 1. junij 2010Andragoški center Slovenije


Podprojekt: Usposabljanje za središča za samostojno učenjeAktivnost: Temeljno usposabljanje osebja v srediTemeljno usposabljanje osebja v središšččih za samostojno uih za samostojno uččenjeenje


Program današnjega srečanja

9.00 – 12.15 Skupinska refleksija in analiza usvojenegaznanja ter uporaba le-tega v neposredni

praksi(☺ Elen Uršič)

12.15 – 13.00 ODMOR

13.00 – 16.15 Informiranje in svetovanje v središčih zasamostojno učenje po načelih izobraževanja

odraslih(☺ Ema Perme)

Zaključna evalvacija programa(☺☺☺ udeleženci, Ema, Neda)

1.6.2010

2


Zaključek dela v spletni učilnici


Informiranje in svetovanjev središčih za samostojno učenjepo načelih izobraževanja odraslih

☺ Ema

1.6.2010

3


Vsebine

Andragoško svetovalno deloInformiranje in svetovanjeSamostojno učenje s svetovanjem


Kaj je svetovanje?

Svetovanje je posebna in zahtevnejSvetovanje je posebna in zahtevnejšša zvrst a zvrst svetovalnega dela, svetovalnega dela,

pri kateri se srepri kateri se sreččujeta dve osebi, ujeta dve osebi, svetovalec in svetovanec, s ciljem, da se povesvetovalec in svetovanec, s ciljem, da se povečča a

zmozmožžnost svetovanca za uspenost svetovanca za uspeššnejnejšše ree rešševanje evanje

njegovega problema.njegovega problema./povzeto po Z. Jelenc, S. Jelenc/povzeto po Z. Jelenc, S. Jelenc--KraKraššovec/ovec/

1.6.2010

4


Poudarek je vendarle na Poudarek je vendarle na procesu vplivanja ene osebe procesu vplivanja ene osebe na drugona drugo. Oseba, ki vpliva, ima mo. Oseba, ki vpliva, ima možžnost ali celo nost ali celo doldolžžnost, da vodi, usmerja, dolonost, da vodi, usmerja, določča potek dejavnosti.a potek dejavnosti.

‘‘guidanceguidance’’

iz glagola iz glagola

'to guide''to guide'

vodstvo, smernica, navodilo, vodstvo, smernica, navodilo, vodenje, ravnanjevodenje, ravnanjeakt vodenja, usmerjanje, akt vodenja, usmerjanje, upravljanje, vodstvoupravljanje, vodstvo

voditi, upravljativoditi, upravljatifigurativno tudi poufigurativno tudi pouččiti, pojasnitiiti, pojasnitiusmerjati, spremljati, peljati, usmerjati, spremljati, peljati, uravnavati, odrediti, predpisovati, uravnavati, odrediti, predpisovati, regulirati, kazati pot, vplivatiregulirati, kazati pot, vplivati

Termini


‘Guidance’ - ‘usmerjanje’

se povezuje z razlise povezuje z različčnimi podronimi področčji svetovalnega dela, ji svetovalnega dela, kot so:kot so: poklicno, vzgojno, izobrapoklicno, vzgojno, izobražževalno, socialno, evalno, socialno, zdravstveno, moralno, klinizdravstveno, moralno, kliniččno, no, ššolsko, otroolsko, otrošško, ko, roditeljsko, spolno, mladinsko, pororoditeljsko, spolno, mladinsko, poroččno, starostno, no, starostno, rekreacijsko in razredno, skupinsko, zaposlitveno, rekreacijsko in razredno, skupinsko, zaposlitveno, predpredššolsko, bralno, uolsko, bralno, uččnono--nanaččrtovalno (kurikularno), rtovalno (kurikularno), kulturno, vodstveno, osebno, industrijsko, za kulturno, vodstveno, osebno, industrijsko, za uuččence, zakonsko, ence, zakonsko, šštudentsko; tudentsko;

razlorazloččiti je mogoiti je mogočče e žže vee večč kot 57 kot 57 oblik svetovalnega delaoblik svetovalnega dela

1.6.2010

5


‘Counselling’ - svetovanje

'counselling'counselling’’

'counsel''counsel'

sugestija, konzultacija, presojasugestija, konzultacija, presoja

'nasvet'nasvet’’ (aktivnej(aktivnejšši pomen)i pomen)

oznaoznaččuje enakopravnouje enakopravnosodelovanje dveh osebsodelovanje dveh oseb

Zaradi svetovalne prakse k ‘guidance’še:


Svetovalno delo

krovni pojem, ali krovni pojem, ali 'svetovanje'svetovanje', ', kot njegovo zvrst kot njegovo zvrst –– vkljuvključčuje tudi informiranje, uje tudi informiranje, dajanje nasvetov in po potrebi ukrepanje v dajanje nasvetov in po potrebi ukrepanje v korist svetovanca.korist svetovanca.

Za razliko od informiranja in nasvetovanja, se pri Za razliko od informiranja in nasvetovanja, se pri svetovanju ne moremo izogniti tudi vprasvetovanju ne moremo izogniti tudi vpraššanjem, kianjem, kilahko tudi globlje zadevajo lahko tudi globlje zadevajo ččlovekovo osebnost in lovekovo osebnost in psihipsihiččne dejavnike, ne dejavnike, čče so lee so le--ti povezani s ti povezani s ččlovekovim lovekovim problemom pri uproblemom pri uččenju in izobraenju in izobražževanju.evanju.

1.6.2010

6


Svetovalno pomoč potrebuje danes človek neprestano,ko:

se razvija in raste, se razvija in raste, doradorašščča v zrelega a v zrelega ččloveka, loveka, si izbira poklic, si izbira poklic, se use učči in izobrai in izobražžuje, uje, se razvija v moralno in estetsko obogateno osebnost, se razvija v moralno in estetsko obogateno osebnost, se pripravlja za zakon, stopi v zakon, menja druse pripravlja za zakon, stopi v zakon, menja družžinsko, insko, delovno in delovno in žživljenjsko okolje, ivljenjsko okolje, pripriččakuje otroka, vzgaja otroke, si prizadeva za akuje otroka, vzgaja otroke, si prizadeva za delovno uspedelovno uspeššnost, si inost, si išščče razvedrila, e razvedrila, se koplje iz duse koplje iz dušševnih pretresov,evnih pretresov,se znajde v pokoju, samoti ter starosti in tako dalje se znajde v pokoju, samoti ter starosti in tako dalje ((PediPedičček 1967: 42ek 1967: 42))


Pomembno pri svetovanju

v srediv središščču svetovanja u svetovanja je vedno posameznikje vedno posameznik

* * dinamidinamiččna dejavnostna dejavnost* * pomemben stik s pomemben stik s

svetovancem svetovancem

1.6.2010

7


Svetovalo delo v izobraževanju odraslihCilj = svetovalna pomoCilj = svetovalna pomočč posamezniku:posamezniku:

ki pri svojem nadaljnjem izobraki pri svojem nadaljnjem izobražževanju in uevanju in uččenju enju naleti na vpranaleti na vpraššanja, probleme, teanja, probleme, težžave, itn., ave, itn.,

ki jih sam ne more ali pa jih ni sposoben reki jih sam ne more ali pa jih ni sposoben reššiti iti mora vkljumora vključčevati vse mogoevati vse mogočče oblike in zvrsti, s e oblike in zvrsti, s katerimi lahko zadovoljimo potrebe odraslega po katerimi lahko zadovoljimo potrebe odraslega po svetovalni pomosvetovalni pomoččii

zato zato ''svetovalna dejavnost v izobrasvetovalna dejavnost v izobražževanju odraslihevanju odraslih’’(razvojni projekt: 'Razvoj modela informativno(razvojni projekt: 'Razvoj modela informativno--svetovalne dejavnosti v izobrasvetovalne dejavnosti v izobražževanju odraslih v evanju odraslih v lokalni skupnostilokalni skupnosti’’) ) -- T. ViliT. Viličč KlenovKlenovššekekali ali ‘‘andragoandragošško svetovalno deloko svetovalno delo’’ -- Z. Jelenc, F. Z. Jelenc, F. PediPediččekek


Svetovanje pri andragoškem svetovalnem delu

Pri andragoPri andragošškem svetovalnem delu ne gre za kem svetovalnem delu ne gre za zelo zahtevne posege v osebnost svetovanca; zelo zahtevne posege v osebnost svetovanca;

oblike pomooblike pomočči, ki jih predstavljamo v tej toi, ki jih predstavljamo v tej toččki, ki, bodo svetovalcu pri izobrabodo svetovalcu pri izobražževanju odraslih evanju odraslih morda le zgled in merilo, kaj zmore sam, kaj pa morda le zgled in merilo, kaj zmore sam, kaj pa mora zaupati omora zaupati ožžje specializiranemu svetovalcu je specializiranemu svetovalcu za osebne probleme svetovanca. za osebne probleme svetovanca.

1.6.2010

8


Krovni pojem'Educational Guidance for Adults'Educational Guidance for Adults‘‘ ––''svetovalno delo v izobrasvetovalno delo v izobražževanju odraslihevanju odraslih’’obsega obsega sedem kljusedem ključčnih dejavnosti:nih dejavnosti:

informing informing (informiranje); (informiranje); advicing advicing (nasvetovanje); (nasvetovanje); counsellingcounselling (svetovanje); (svetovanje); assessing assessing (ocenjevanje); (ocenjevanje); enablingenabling (omogo(omogoččanje, usposabljanje); anje, usposabljanje); advocating advocating (zastopanje) (zastopanje) feeding backfeeding back (povratno informiranje)(povratno informiranje)


Zvrsti andragoškega svetovalnega delaInformiranjeInformiranje -- osebi, ki potrebuje pomoosebi, ki potrebuje pomočč pri pri rerešševanju vpraevanju vpraššanj njegovega izobraanj njegovega izobražževanja, evanja, damo ali posredujemo ustrezne informacije damo ali posredujemo ustrezne informacije (opravlja se lahko samostojno)(opravlja se lahko samostojno)

NasvetovanjeNasvetovanje ali dajanje nasvetovali dajanje nasvetov --posredovanje nasvetov; v kombinaciji z posredovanje nasvetov; v kombinaciji z informiranjeminformiranjem

SvetovanjeSvetovanje -- poglobljeno svetovanje; v poglobljeno svetovanje; v kombinaciji z informiranjem in dajanjem kombinaciji z informiranjem in dajanjem nasvetovnasvetov

1.6.2010

9


Svetovanjestrokovno zahtevenstrokovno zahteven in nemalokrat zapleten proces, ki in nemalokrat zapleten proces, ki zahteva bolj poglobljen pristop, navadno traja dalj zahteva bolj poglobljen pristop, navadno traja dalj ččasa, asa, zahteva aktivnejzahteva aktivnejšše sodelovanje svetovanca in stalno e sodelovanje svetovanca in stalno medsebojno interakcijo med svetovalcem in medsebojno interakcijo med svetovalcem in svetovancem;svetovancem;

svetovalec je pri tem predvsem pospesvetovalec je pri tem predvsem pospešševalec;evalec;

namesto avtoritarnega in direktivnega odlonamesto avtoritarnega in direktivnega odloččanja anja svetovalca pomembno razvijati svetovansvetovalca pomembno razvijati svetovanččevo evo razumevanje procesa in njegove sposobnosti za razumevanje procesa in njegove sposobnosti za sprejemanje pravih odlosprejemanje pravih odloččitev;itev;

je celovit in sestavljen proces, ne enkraten poseg ali ukrep.je celovit in sestavljen proces, ne enkraten poseg ali ukrep.


Značilnosti svetovanja

je celovit in sestavljen proces, ne enkraten poseg ali je celovit in sestavljen proces, ne enkraten poseg ali ukrep;ukrep;omogoomogočča obravnavanje a obravnavanje šširokega spektra vprairokega spektra vpraššanj;anj;naravnan je na krepitev svetovannaravnan je na krepitev svetovanččevih lastnih sil za evih lastnih sil za rerešševanje njegovih problemov;evanje njegovih problemov;vodi k akciji za revodi k akciji za reššitev in/ali ureditev problema;itev in/ali ureditev problema;pri obravnavi problema prevladuje nedirektivni pri obravnavi problema prevladuje nedirektivni pristop;pristop;zahteva intenziven stik in sodelovanje svetovalca in zahteva intenziven stik in sodelovanje svetovalca in svetovanca pri obravnavi;svetovanca pri obravnavi;ne smemo misliti, da s svetovanjem lahko ne smemo misliti, da s svetovanjem lahko pomagamo repomagamo reššiti vsak problem.iti vsak problem.

1.6.2010

10


Metoda svetovanja

pedagopedagošškoko--psiholopsihološška metoda, ka metoda, proces tesnega medsebojnega sodelovanja proces tesnega medsebojnega sodelovanja dveh oseb,dveh oseb,od katerih je ena (svetovalec) strokovnjak, od katerih je ena (svetovalec) strokovnjak, ki s svojim strokovnim znanjem in izkuki s svojim strokovnim znanjem in izkuššnjaminjamipomaga drugi (svetovalec, klient) pomaga drugi (svetovalec, klient) rerešševati njegove aktualne probleme ob pomoevati njegove aktualne probleme ob pomočči i nasvetov in informacijnasvetov in informacij

((Hahn in MacLean, 1955, v Jelenc, Z. 1980: 22Hahn in MacLean, 1955, v Jelenc, Z. 1980: 22))


Svetovanje je odnosSvetovanje je pomoSvetovanje je pomočč svetovancu,svetovancu, da dobi jasnejda dobi jasnejšši i vpogled vase in svojo situacijo, tako da je bolj vpogled vase in svojo situacijo, tako da je bolj usposobljen, da si sam pomaga in se zanausposobljen, da si sam pomaga in se zanašša na vire, a na vire, ki so zanj pomembni. (ki so zanj pomembni. (Inskipp 1993: 41Inskipp 1993: 41). ). Svetovanje je proces sodelovanja svetovalca in Svetovanje je proces sodelovanja svetovalca in svetovancasvetovanca, je vrsta aktivnosti, v katerih sta , je vrsta aktivnosti, v katerih sta vkljuvključčena tisti, ki pomaga, in svetovanec (klient). ena tisti, ki pomaga, in svetovanec (klient). Dejavnosti, ki potekajo, imajo vrednost le takrat, ko Dejavnosti, ki potekajo, imajo vrednost le takrat, ko prispevajo k izboljprispevajo k izboljššanju klientovega anju klientovega žživljenja. (ivljenja. (Egan Egan 1994: 61994: 6). ).

Za svetovanje je najpomembnejši odnos, v katerem vsaj ena od udeleženih strani načrtuje spodbujanje rasti posameznika, njegovega razvoja, zrelosti, izboljšanja delovanja, boljšega obvladovanja lastnega življenja in soočanja z njim ter z življenjem drugih ljudi. (Rogers 1995a: 40)

1.6.2010

11


Naloga 1Naloga 1

Izpeljava uvodnega pogovora:Izpeljava uvodnega pogovora:•• Kako?Kako?•• S katerimi pripomoS katerimi pripomoččki?ki?

V skupini se pogovorite, kako izpeljete uvodni V skupini se pogovorite, kako izpeljete uvodni pogovor, izmenjajte izkupogovor, izmenjajte izkuššnje in pripravite nje in pripravite predstavitev za skupinopredstavitev za skupino

Elementi uvodnega pogovora

Novo za nekatere člane skupine

Pripomočki, ki jih uporabljate


Svetovanje ni psihoterapijaSvetovalec, ki dela na podroSvetovalec, ki dela na področčju andragoju andragošškega kega svetovalnega dela, mora vedeti predvsem dvoje: svetovalnega dela, mora vedeti predvsem dvoje: -- kako prepoznati probleme, ki zahtevajo kako prepoznati probleme, ki zahtevajo psihoterapijo,psihoterapijo,-- kako naj ukrepa, kako naj ukrepa, čče naleti na take naleti na takššne probleme.ne probleme.

Psihoterapija je naPsihoterapija je naččin obravnavanja problemov in obravnavanja problemov ččustvene naraveustvene narave, pri katerem strokovno usposobljena , pri katerem strokovno usposobljena oseba v odnosu do pacienta odkriva in poskuoseba v odnosu do pacienta odkriva in poskušša a spremeniti simptome, ki motijo vedenje in dospremeniti simptome, ki motijo vedenje in dožživljanje ivljanje pacienta, da bi tako vplivala na pozitivno rast in pacienta, da bi tako vplivala na pozitivno rast in razvoj osebnostirazvoj osebnosti

1.6.2010

12


Svetovanje je reševanje problemov

Poudarek je na racionalnem rePoudarek je na racionalnem rešševanju problemov in evanju problemov in procesih; vplive procesih; vplive ččustev se sicer ne ignorira, vendar ustev se sicer ne ignorira, vendar niso v ospredju. niso v ospredju. Svetovalec se ukvarja tudi z zunanjimi ali situacijskimi Svetovalec se ukvarja tudi z zunanjimi ali situacijskimi problemi in tudi na tem podroproblemi in tudi na tem področčju vodi k odloju vodi k odloččitvam o itvam o akcijah.akcijah.

Pristop je nekoliko bolj direktiven in didaktiPristop je nekoliko bolj direktiven in didaktiččen; oen; oččitno itno svetovalec ne zaupa povsem zmosvetovalec ne zaupa povsem zmožžnostim nostim svetovanca, da bi se spopadel z resvetovanca, da bi se spopadel z rešševanjem evanjem problemov brez direktnega vodenja ali pouproblemov brez direktnega vodenja ali pouččevanja.evanja.


NajveNajveččkrat je pomokrat je pomočč oz. svetovanje oz. svetovanje usmerjeno k spreminjanju usmerjeno k spreminjanju posameznikovega:posameznikovega:mimiššljenjaljenjaččustvovanjaustvovanjadelovanjadelovanja

lahko doselahko dosežžemo na razliemo na različčne nane naččineine

1.6.2010

13


Dejavniki uspeha svetovanja po Eganu

Po Po EganuEganu so uspeh in izidi svetovanja odvisni od veso uspeh in izidi svetovanja odvisni od veččdejavnikov: dejavnikov:

usposobljenost in motivacija svetovanca;usposobljenost in motivacija svetovanca;

usposobljenosti in motivacija svetovanca;usposobljenosti in motivacija svetovanca;

kakovosti njunega odnosa;kakovosti njunega odnosa;

Zunanji, okoljski dejavniki, na katere niti svetovalec niti Zunanji, okoljski dejavniki, na katere niti svetovalec niti svetovanec nimata vpliva.svetovanec nimata vpliva.


Vloga svetovalca po EganuDaje odgovore na tale vpraDaje odgovore na tale vpraššanja (anja (Egan 1994: 13Egan 1994: 13):):

kaj narediti, da bi ljudem pomagali sookaj narediti, da bi ljudem pomagali sooččiti se z iti se z nerenereššenimi problemi;enimi problemi;kako pomagati svetovancu razviti neizkorikako pomagati svetovancu razviti neizkoriššččene vire ene vire in moin možžnosti;nosti;kateri koraki in faze tvorijo sistem pomokateri koraki in faze tvorijo sistem pomočči;i;katere tehnike podpirajo proces;katere tehnike podpirajo proces;katere komunikacijske spretnosti potrebujemo za katere komunikacijske spretnosti potrebujemo za uspeuspeššno sodelovanje s svetovancem;no sodelovanje s svetovancem;kako pridobimo te spretnosti;kako pridobimo te spretnosti;kaj svetovanci potrebujejo za boljkaj svetovanci potrebujejo za boljšše obvladovanje e obvladovanje svojih problemov in razvojnih mosvojih problemov in razvojnih možžnosti;nosti;kako vrednotiti lastna in svetovankako vrednotiti lastna in svetovanččeva prizadevanja.eva prizadevanja.

1.6.2010

14


Model svetovanja po Eganu1. faza: preu1. faza: preuččitev problemske situacije in neizrabljenih itev problemske situacije in neizrabljenih

momožžnostinostikorak 1a korak 1a pripovedovanje in razpripovedovanje in razččiiššččevanje zgodbeevanje zgodbe

korak 1b korak 1b identificiranje neizrabljenih moidentificiranje neizrabljenih možžnostinostikorak 1c korak 1c iskanje novih moiskanje novih možžnostinosti

2. faza: razvijanje izbranega scenarija2. faza: razvijanje izbranega scenarijakorak 2a korak 2a razvijanje morazvijanje možžnosti za izbran scenarijnosti za izbran scenarij

korak 2b korak 2b spreminjanje mospreminjanje možžnosti v resninosti v resniččne ciljene ciljekorak 2c korak 2c sprejetje programa konstruktivnih spremembsprejetje programa konstruktivnih sprememb

3. faza: doseganje cilja3. faza: doseganje ciljakorak 3a korak 3a identificiranje moidentificiranje možžnih strategij za akcijonih strategij za akcijo

korak 3b korak 3b izbira najboljizbira najboljšših strategijih strategijkorak 3c korak 3c spreminjanje strategij v naspreminjanje strategij v naččrtrt


Bentley-ev model svetovanja

proces pomoproces pomočči je vei je veččplastni model, kjer z razliplastni model, kjer z različčno no intenzivnostjo vplivamo na spreminjanje posameznikaintenzivnostjo vplivamo na spreminjanje posameznika

identificirane tri stopnje pomoidentificirane tri stopnje pomočči i -- podpore:podpore:–– interaktiven poseg in vodenje interaktiven poseg in vodenje –– nedejavno participativno vodenjenedejavno participativno vodenje–– blago prepriblago prepriččevanjeevanje

model postavljanja model postavljanja ciljev in potrebciljev in potreb

OSEBA

PROCES

VSEBINA

1.6.2010

15


Mentor

iz griz gršške mitologije je izkuke mitologije je izkuššen, moder in zaupanja vreden en, moder in zaupanja vreden svetovalec in usvetovalec in uččitelj.itelj.

V Homerjevi Odiseji je bil mentor zaupanja vreden V Homerjevi Odiseji je bil mentor zaupanja vreden prijatelj Odiseja in je bil zadolprijatelj Odiseja in je bil zadolžžen za spremljanje in en za spremljanje in usmerjanje sina Telemaha, kadar Odiseja ni bilo usmerjanje sina Telemaha, kadar Odiseja ni bilo

doma.doma.

Atena tako ni prevzemala le vloge otroAtena tako ni prevzemala le vloge otrošške negovalke, ke negovalke, ampak je bila njena vloga v zagotavljanju podpore, ampak je bila njena vloga v zagotavljanju podpore,

nasvetov, modrosti, znanja, zanasvetov, modrosti, znanja, zaššččite, ljubezni. ite, ljubezni. S svojim varovancem je ravnala potrpeS svojim varovancem je ravnala potrpežžljivo, hkrati pa ljivo, hkrati pa

ga je tudi poveliga je tudi poveliččevala in evala in ččastilaastila..


Kdo je mentor?spodbujevalec in svetovalec pri vodenju skozi spodbujevalec in svetovalec pri vodenju skozi vsebine;vsebine;»»razmirazmiššljajoljajočči praktiki praktik««;;se use učči na podlagi svojih izkui na podlagi svojih izkuššenj pri delu z udeleenj pri delu z udeležženci enci mentorskega procesa; mentorskega procesa; pozna vpliv ustreznosti dolopozna vpliv ustreznosti določčene uene uččne metode; ne metode; vodnik na poti do znanja skozi uvodnik na poti do znanja skozi uččne vire;ne vire;sprosprožža kritia kritiččno razmino razmiššljanje o problemih;ljanje o problemih;daje prosto pot pri iskanju redaje prosto pot pri iskanju reššitev;itev;

postavlja dodatna vprapostavlja dodatna vpraššanja; anja;

omogoomogočča kritia kritiččno presojanje o napredovanja v no presojanje o napredovanja v znanjuznanju((S. Jelenc; 2000S. Jelenc; 2000))

1.6.2010

16


Lastnosti mentorjaima praktiima praktiččne izkune izkuššnje s podronje s področčja, ki je predmet ja, ki je predmet spoznavanja in osvajanja znanja, spretnosti in spoznavanja in osvajanja znanja, spretnosti in vedenjskih vzorcev;vedenjskih vzorcev;pozna razlipozna različčne vire in teoretine vire in teoretiččna izhodina izhodišščča;a;izbira ustrezne postopke in metode dela, s katerimi izbira ustrezne postopke in metode dela, s katerimi dosedosežže visoko aktivnost udelee visoko aktivnost udeležžencev mentorskega encev mentorskega procesa;procesa;udeleudeležžence motivira in jih spodbuja k sodelovanju;ence motivira in jih spodbuja k sodelovanju;pozna znapozna značčilnostih odraslih, ki se uilnostih odraslih, ki se uččijo (ijo (ččustveno in ustveno in fizifiziččno pono poččutje, uutje, uččni pripomoni pripomoččki, enakovreden ki, enakovreden dostop do informacij, problemska naravnanost in dostop do informacij, problemska naravnanost in praktipraktiččna usmerjenost, skupinsko delo...);na usmerjenost, skupinsko delo...);obvlada tehniobvlada tehniččne spretnosti, razvoj kariere in ne spretnosti, razvoj kariere in psihosocialni razvoj posameznika.psihosocialni razvoj posameznika.


Pogoj za dobro mentorstvo

mentor ima ustrezno strokovno izobrazbo in mentor ima ustrezno strokovno izobrazbo in delovne izkudelovne izkuššnjenje

mentor ima mentor ima šše druge sposobnosti in e druge sposobnosti in osebnostne lastnostiosebnostne lastnosti

1.6.2010

17


Mentorstvo pri izobraževanju na daljavo

Mentor pri izobraMentor pri izobražževanju na daljavo ima naslednje evanju na daljavo ima naslednje vloge po vloge po Zane L. BergeZane L. Berge--uu::

pedagopedagošško ko (izbira ustrezne pristope in metode (izbira ustrezne pristope in metode dela, pozna svojo stroko in je razmidela, pozna svojo stroko in je razmiššljujoljujočči praktik, i praktik, posreduje ustrezne dodatne vire)posreduje ustrezne dodatne vire)

socialnosocialno (vzdr(vzdržžuje ustrezen odnos med uje ustrezen odnos med udeleudeležženci)enci)

organizacijskoorganizacijsko (organizira delo udele(organizira delo udeležžencev encev uuččnega ali izobranega ali izobražževalnega procesa)evalnega procesa)

tehnitehniččno no (uporablja ustrezno tehnolo(uporablja ustrezno tehnološško opremo ko opremo za izvajanje uza izvajanje uččnega ali izobranega ali izobražževalnega evalnega procesa)procesa)


Svetovanje v središčih za samostojno učenje

Ob vkljuOb vključčitvi v dejavnost organiziranega itvi v dejavnost organiziranega samostojnega usamostojnega uččenjaenja

V V ččasu uasu uččenja v sredienja v središščču za samostojno u za samostojno uuččenjeenje

1.6.2010

18


Ob vključitvi v organizirano samostojno učenje

Ugotavljanje interesov po znanjuUgotavljanje interesov po znanju

Nasveti za uNasveti za uččenje glede na uenje glede na uččne tipe in navadene tipe in navade

Izbor ustreznega programa za samostojno uIzbor ustreznega programa za samostojno uččenjeenje

Uporaba konkretnega programa za samostojno Uporaba konkretnega programa za samostojno uuččenjeenje


V času učenja v središču za samostojno učenje

Po potrebi mentorska pomoPo potrebi mentorska pomočč

Informacije o drugih moInformacije o drugih možžnostih unostih uččenja, virih enja, virih informacij in izobrainformacij in izobražževalnih programihevalnih programih

Izbor drugih ustreznih programov za Izbor drugih ustreznih programov za samostojno usamostojno uččenje, glede na interese in enje, glede na interese in potrebe udelepotrebe udeležžencevencev

1.6.2010

19


Praktični pripomoček za informiranje in svetovanje v SSU

OPOMNIK 4OPOMNIK 4

Informiranje in svetovanje za uInformiranje in svetovanje za uččenje v enje v sredisrediššččih za samostojno uih za samostojno uččenjeenje

(v mapicah, ki ste jih prejeli na uvodnem sre(v mapicah, ki ste jih prejeli na uvodnem sreččanju)anju)


Viri:Jelenc, Z.; Jelenc KraJelenc, Z.; Jelenc Kraššovec, .S (2003): Andragoovec, .S (2003): Andragošško ko svetovalno delo, Univerza v Ljubljani.svetovalno delo, Univerza v Ljubljani.Jelenc, Z. (2000): AndragoJelenc, Z. (2000): Andragošško svetovalno delo, izbrano ko svetovalno delo, izbrano gradivo za gradivo za šštudij, Filozofska fakulteta v Ljubljani.tudij, Filozofska fakulteta v Ljubljani.Jelenc, S. (1996): ABC izobraJelenc, S. (1996): ABC izobražževanja odraslih, Andragoevanja odraslih, Andragošški ki center RS, Ljubljana.center RS, Ljubljana.ViliViličč KlenovKlenovššek, T.; Klemenek, T.; Klemenččiičč, S. (2002): Svetovanje v , S. (2002): Svetovanje v izobraizobražževanju odraslih, Andragoevanju odraslih, Andragošški center RS, Ljubljana.ki center RS, Ljubljana.Berge L., Z.: The Role of the Online Instructor/ Facilitator, Berge L., Z.: The Role of the Online Instructor/ Facilitator, http://www.emoderators.com/moderators/teach_online.hhttp://www.emoderators.com/moderators/teach_online.htmltmlhttp://homepage.mac.com/cparada/GML/Mentor4.htmlhttp://homepage.mac.com/cparada/GML/Mentor4.html

1.6.2010

20


Učne tehnike in motivacija za učenje

Več sem se naučil od tistih, ki so se pogovarjali z mano, kot od

tistih, ki so me učili. /Sv. Avguštin/


Vsebina

Nekatere značilnosti učenja

Učni tipi, stili

Testi, vaje, naloge

Tehnike učenja

…in še kaj

1.6.2010

21


Učenje


Brainstorming –viharjenje možganov

kjerkoli novokadarkoli nOrO

ideje drugačnoasociacije ustvarjalnokritika kreaTIvnone

1.6.2010

22


Naši možgani

Razdelilna postaja-srednji možgani

čustva

imunski sistemhormonski sistemdolgotrajni spomin

Tretji –razmišljujoči možgani

sporočila o novihdoživetjih

če so zanimiva jih hranimo v dolgotrajnem spominu

Primitivni možganibitje srcadihanjeravnotežje


Možgani so kot mišice

z vajo jih krepimo!

1.6.2010

23


Delovanje spomina• Krivulja pozabljanja v prvih 24ih

urah

0 24

• Učenje v sproščenem stanju ima boljše rezultate

βα

REM


Učni tipi

Vizualni z gledanjem, opazovanjem

Auditivni s poslušanjem, govorjenjem

Kinestetični z gibanjem, preizkušanjem

1.6.2010

24


Učni stili

Preizkuševalec:Učenje s poskusi in

napakami; navdušen; površen

Sanjač:Celosten pristop k

problemu; nove rešitve; veliko idej; čas je nepomemben

Praktik:Ciljno orientiran,

dobra organizacija; individualist; ima svoj prav

Mislec:Natančen in temeljit; povezovanje znanja; logično razmišljanje;

počasen


Več vrst razumaHoward Gardner: razbijanje mita o

nespremenljivem inteligenčnem kvocientu.

Osem inteligenc:Lingvistična Logično-matematičnaGlasbenaVizualno-prostorskaTelesno-kinestetičnaMedosebna (intrapersonalna)Osebna (intrapersonalna)‘Smisel za naravo’

1.6.2010

25


Cilji in njihov pomenPot na Aljasko: odpotujemo čez en mesec, kaj moram vse postoriti?

CILJ kot vizija

KORAKI do CILJA

K.I.J.O.T. – kaj imam jaz od tega?

Kaj smo že opravili


Načrtovanje časa za učenje1. Dnevni ritem (x ur/dan; kadarkoli)

Kdaj v dnevu se najbolj koncentriram?Kdaj sem najbolj utrujen-a?

2. Predelava vsebin20’-30’ = 5’ odmor1,5h-2h = 15’-20’ odmorv eni uri = 2/3 vsebineprimer: 100 strani = 10h = 13 3h za predelavo

bioritemjutranji zaspanec večerni zaspanec

1.6.2010

26


Predelava gradiva / vsebine

izbor virovbranje

podčrtovanje (20% besed)izpisovanje/vprašanja/testi

miselni vzorciponavljanje s kolegi

iskanje dodatnih virov


Miselni vzorci

1.6.2010

27


Učno okolje

Fizično temperatura

zrak svetloba zvoki

Socialno individualno učenjeučenje z drugimi


Motivacija

• Motivi izhajajo iz naših potreb (smisel,vizija, cilj)

• Spodbude in pohvale (že doseženi rezultati, novi uspehi, doživljanje, pomembnost, načrtujemo nagrade)

• Splošno pravilo ustrezno načrtovanje

nagrade za uspehe

1.6.2010

28


Učenje

prostor (temperatura, svetloba, udobje, zvoki,...)

cilji (jasni, osebni)

motivacija (spodbude; notranja, zunanja)

predznanje, izkušnje (velika prednost)

čas (načrtovanje, pravila)

individualno učenje (osebni stil učenja)


Učenje je drugačno

aktivno in samoiniciativno(samostojna predelava, oddaja prispevkov, seminarskih nalog)

zahteva samodisciplino(razporejanje časa za učenje)

usmerjeno k rezultatom(opravljanje študijskih aktivnosti in nalog)

1.6.2010

29


“Dvom je izdajalec, prikrajša nas za dobro, ki bi ga morda osvojili, ko bi se ne bali poskusiti.”

/Shakespeare, Macbeth/


Zaključna evalvacija programaSvetovanje in mentorstvo

pri organiziranem samostojnem učenju

1.6.2010

30


Svetovanje in mentorstvopri organiziranem samostojnem učenju –

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK(individualno)


Za sodelovanje v programu se vam zahvaljujemo inZa sodelovanje v programu se vam zahvaljujemo invam vam žželimo, da pri svojem delu ohranite veliko elimo, da pri svojem delu ohranite veliko

obobččutljivosti utljivosti inin posluhaposluha za za žželje po elje po usvajanju in napredovanju v znanju usvajanju in napredovanju v znanju

vavašših udeleih udeležžencev,encev,

Elen, Ema in NedaElen, Ema in Neda

Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem...

Documents

Transcript of Svetovanje in mentorstvo pri organiziranem samostojnem...