SUPERVIZORSKI CIRKULAR BR - nbrm.mk

NARODNA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

P.F. 401, 1000 Skopje, Republika Makedonija

Telefoni: + 02 108-108 (Centrala); + 02 108-251

Faks: + 02 108-357 (Centrala); + 02 108-348

Teleks 51415 NARBAM MB

DIREKCIJA ZA BANKARSKA REGULATIVA

SUPERVIZORSKI CIRKULAR BR.1 za sistemite na vnatre{nata kontrola, postavenosta na vnatre{nata

revizija, ulogata na nadvore{nata revizija i relacijata pome|u vnatre{nata revizija, nadvore{nata revizija i bankarskata supervizija

(revidirana verzija)

April, 2005 godina

Sodr`ina

I. Voved .................................................................................................................................. 3

II. Sistem na vnatre{nata kontrola.............................................................................. 4

1. Definicija na vnatre{na kontrola .......................................................................4

2. Celi na vnatre{nata kontrola................................................................................6

3. Dva aspekta na vnatre{nata kontrola: administrativna i smetkovodstvena6

4. Glavni komponenti na procesot na vnatre{na kontrola ................................. 7

III. Vnatre{na revizija vo bankite.............................................................................. 16

1. Definicija na vnatre{na revizija .......................................................................16

2. Slu`ba za vnatre{na revizija i Odbor za revizija..........................................17

2.1. Slu`ba za vnatre{na revizija ............................................................................17

2.2.Odbor za revizija.................................................................................................... 29

IV. Nadvore{na revizija i relacijata pome|u vnatre{nite revizori,

supervizorskiot organ i nadvore{nite revizori .................................................... 30

1. Ulogata i odgovornostite na nadvore{nite revizori.....................................31

2. Relacijata pome|u vnatre{nite revizori i nadvore{nite revizori i

razliki pome|u vnatre{nata i nadvore{nata revizija .......................................32

3. Sorabotka pome|u supervizijata, nadvore{nite i vnatre{nite revizori 33

Aneks br. 1 - Praktiki za vospostavuvawe na vnatre{na revizija ...................... 35

Aneks br. 2 - Koristena literatura i drugi referentni materijali.................. 41

2

I. Voved

Efikasniot sistem na vnatre{na kontrola pretstavuva osnova za stabilno i sigurno rabotewe na bankite. Adekvatniot sistem na vnatre{na kontrola obezbeduva za{tita na vrednosta na sredstvata (aktivata) na bankata, odnosno maksimizirawe na vrednosta na bankata, izrabotka na to~ni finansiski izve{tai, zgolemuvawe na efikasnosta na vkupnoto rabotewe, unapreduvawe na efikasnosta na upravuvaweto, kako i usoglasenost so internite politiki na bankata i zakonite i regulativata koja se odnesuva na bankite.

Sistemot na vnatre{na kontrola i vnatre{nata revizija se povrzani, no

mora da se istakne deka tie mnogu se razlikuvaat. Vnatre{nata kontrola pretstavuva kontinuiran Ñprocesì {to se sproveduva na site nivoa vo bankata od strana na Upravniot odbor, rabotovodniot organ i site vraboteni vo bankata. Vnatre{nata revizija e Ñslu`ba” koja e nezavisen organizacionen del, funkcionalno i organizaciono izdvoena od ostanatite organizacioni delovi vo bankata. Hierarhiski e locirana nad operativnite organizacioni delovi, a neposredno pod Upravniot odbor i Odborot za revizija. Vnatre{nata revizija obezbeduva objektivna i nezavisna ocenka na adekvatnosta i efikasnosta na sistemot na vnatre{na kontrola, na to~nosta na smetkovodstvenata evidencija i finaнsiskite izve{tai, na usoglasenosta so internite politiki i proceduri na bankata, i so zakonite i regulativata {to e vo sila, kako i na op{tata efikasnost vo raboteweto na bankata. Goleminata na bankata i intenzitetot na transakciite vlijaat pravoproporcionalno vrz goleminata na Slu`bata za vnatre{na revizija.

Narodna banka na Republika Makedonija, kako supervizorski organ e

osobeno zainteresiranа za postavuvawe soliden sistem na vnatre{na kontrola i funkcija na vnatre{na revizija vo bankite. Bankite treba da raspolagaat so adekvaten sistem na vnatre{na kontrola koj e konzistenten so prirodata, kompleksnosta i rizi~niot profil na bankata, i koj e vo sostojba da se prilagodi na uslovite i opkruùvaweto vo koi raboti bankata. Pokraj ova, so Bazelskiot princip br. 14 za bankarska supervizija, definiran od strana na Bazelskiot komitet za bankarska supervizija, se predviduva sistemot na vnatre{na kontrola da obezbedi soodvetna podelba na ovlastuvawata i odgovornostite, so {to se onevozmoùva pojavata na konflikt na interesi i odgovornosti kaj edno lice, a so cel za{tita na vrednosta na sredstvata (aktivata) na bankata. Ovoj princip, isto taka, predviduva i vospostavuvawe soodvetna nezavisna vnatre{na ili nadvore{na revizija, kako i funkcija preku koja }e se vr{i ocenka na usoglasenosta na raboteweto so postavenite pravila na vnatre{na kontrola i soodvetnata regulativata.

Soglasno so zakonskite odredbi, pokraj Slu`ba za vnatre{na revizija,

bankite se zadolèni da formiraat i postojan organ - Odbor za revizija, kako re{enie za nadminuvawe na pote{kotiite {to se javuvaat vo praktika i koi{to moàt da proizlezat od sproveduvawe na ingerencijata na Upravniot odbor koja se odnesuva na vospostavuvaweto i unapreduvaweto na sistemite na vnatre{na kontrola i vnatre{na revizija. Odborot za revizija treba da mu obezbedi na Upravniot odbor celosen uvid vo kvalitetot i integritetot na smetkovodstvoto, sistemite na vnatre{na kontrola, kvalitetot na sproveduvawe na funkcijata na vnatre{na revizija i finansiskite praktiki na bankata.

Zna~ajna uloga vrz kvalitetot i unapreduvaweto na sistemite na vnatre{na

kontrola imaat i nadvore{nite revizori. Nadvore{nite revizori davaat

3

zna~aen "feedback" za efikasnosta na sistemite na vnatre{na kontrola, preku izvr{uvaweto na svoite revizii, redovnite razgovori so Upravniot odbor, rabotovodniot organ, sredniot menaxment1 i vrabotenite, kako i preku preporakite za podobruvawe na sistemite na vnatre{na kontrola.

Narodna banka na Republika Makedonija, vnatre{nite i nadvore{nite

revizori imaat zaedni~ki interesi, vo smisla na postoewe efikasen sistem na vnatre{na kontrola kako osnova za adekvatno finansisko izvestuvawe i vospostavuvawe adekvaten smetkovodstven sistem, namaluvawe na rizicite vo raboteweto kaj bankite so cel kvalitetno i efikasno upravuvawe na bankite. Realizacijata na ovie zaedni~ki interesi e vo direktna zavisnost od kvalitetot i efikasnosta na nivnata me|usebna sorabotka.

Razvojot i sè posofisticiraniot na~in na bankarsko rabotewe ja zgolemuva

izlo`enosta na bankite na razli~ni vidovi rizici. Vakviot trend na raboteweto na bankite determinira zna~ajno pro{iruvawe na obemot na procesot na vnatre{na kontrola vo nasoka na opfa}awe i sledewe na upravuvaweto so site rizici so koi se soo~uvaat bankite vo svoeto rabotewe. Ottuka, sekojdnevnoto osovremenuvawe i izmenite na regulativata za bankite nametnaa potreba od dopolnuvawe na Cirkularot br.1 koj se odnesuva{e na vnatre{nata kontrola i vnatre{nata revizija. So izrabotkata na ovoj Cirkular (revidirana verzija) se zamenuva Cirkularot br.1. Pritoa, treba da se ima predvid deka iznesenite preporaki vo odnos na sistemite na vnatre{na kontrola, postavuvaweto na Slu`bata za vnatre{na revizija i ulogata na nadvore{nite revizori, pokraj bankite podednakvo mo`e da se koristat i od strana na {tedilnicite i ostanatite finansiski institucii, so nivno soodvetno prilagoduvawe na karakteristikite i prirodata na tie institucii.

So ovoj Cirkular se davaat osnovnite nasoki za vospostavuvawe efikasen

sistem na vnatre{na kontrola, za postavuvaweto na Slu`bata za vnatre{na revizija i Odborot za revizija so poseben akcent na definirawe na ulogata i odgovornostite na licata involvirani vo ovoj proces. Isto taka, upatuva na ulogata na nadvore{nite revizori, razlikite pome|u vnatre{nata i nadvore{nata revizija, kako i na va`nosta na sorabotkata pome|u bankarskata supervizija, vnatre{nite i nadvore{nite revizori.

Cirkularot e struktuiran vo slednite segmenti:

Sistem na vnatre{nata kontrola; Vnatre{na revizija vo bankite; Nadvore{na revizija i relacijata pome|u vnatre{nite revizori,

supervizorskiot organ i nadvore{nite revizori; Aneks br.1 - Praktiki za vospostavuvawe na vnatre{na revizija; i Aneks br.2 - Koristena literatura i drugi referentni materijali.

II. Sistem na vnatre{nata kontrola

1. Definicija na vnatre{na kontrola

Vnatre{nata kontrola pretstavuva kontinuiran Ñproces” koj se sproveduva na site nivoa vo bankata od strana na Upravniot odbor, rabotovodniot organ i site vraboteni vo bankata, dizajniran da obezbedi razumna sigurnost za

1 Za potrebite na ovoj Cirkular, sreden menaxment se odnesuva na site ostanati direktori vo bankata.

4

postignuvawe na slednite celi: za{tita на vrednosta na sredstvata (aktivata) na bankata poradi izmama, neovlasteno steknuvawe, upotreba ili prikaùvawe, odnosno maksimizirawe na vrednosta na bankata, izrabotka na to~ni finansiski izve{tai, zgolemuvawe na efikasnosta na vkupnoto rabotewe, unapreduvawe na efikasnosta na upravuvaweto, kako i usoglasenost so internite politiki na bankata i zakonite i regulativata koja se odnesuva na bankite.

Me|unarodnite revizorski standardi go definiraat sistemot na vnatre{na

kontrola kako zbir od politiki i postapki usvoeni od strana na rakovodstvoto (Upravniot odbor) na entitetot koi pomagaat vo ostvaruvaweto na negovite celi, odnosno redovno i efikasno upravuvawe na entitetot, vklu~uvaj}i ja lojalnosta sprema politikite, za~uvuvawe na sredstvata, spre~uvawe i otkrivawe izmami i gre{ki, to~nost i potpolnost na smetkovodstvenata evidencija i navremeno izgotvuvawe na verodostojni finansiski izve{tai.

Od dvete definicii moè da se izvle~at slednite konstatacii:

Vnatre{nata kontrola e Ñprocesì, odnosno toa ne e lice ili nastan, tuku

serija postapki po koi se izvr{uvaat aktivnostite na bankata. Ottuka, sistemot na vnatre{na kontrola treba da se razbere kako proces, a ne kako fizi~ka kontrola od strana na lica kontrolori. Vnatre{nata kontrola e dizajnirana i se sproveduva od strana na

Upravniot odbor, rabotovodniot organ, sredniot menaxment i drugite vraboteni vo bankata. Toa podrazbira aktivno poznavawe na svojata uloga vo procesot na vnatre{nata kontrola od strana na sekoj vraboten vo bankata. Poradi toa, vnatre{nata kontrola treba da bide jasen i razbirliv del od opisot na rabotata na sekoj vraboten. Taa moè da bide vo vid na politiki, proceduri, pi{ani i nepi{ani pravila, softveri i programi, delegirawe na ovlastuvawa, organizacija i sl. Od vnatre{nata kontrola se o~ekuva da mu obezbedi na Upravniot odbor

i rabotovodniot organ razumna, a ne apsolutna sigurnost. Toa e taka zaradi inherentnite ograni~uvawa na vnatre{nite kontroli. Ovie ograni~uvawa se odnesuvaat na gre{ki vo ~ove~koto rasuduvawe, namerna ili slu~ajna ~ove~ka ili tehni~ka gre{ka, ignorirawe na kontrolite, podmetnuvawe na kontrolite so taen dogovor i sl.

Site vraboteni vo bankata imaat odgovornost vo procesot na vnatre{nata

kontrola: Upravniot odbor, rabotovodniot organ, sredniot menaxment i drugite vraboteni vo bankata. Pravilata na vnatre{nata kontrola se sostaveni od strana na rabotovodniot organ i sredniot menxment, a se doneseni od strana na Upravniot odbor. Za vospostavuvaweto na soodvetna sredina za efikasno funkcionirawe na procesot na vnatre{na kontrola, kako i za postojanoto sledewe na efikasnosta na ovoj sistem se odgovorni Upravniot odbor i rabotovodniot organ, Slu`bata za vnatre{na revizija, kako i supervizijata.

Efikasniot sistem na vnatre{na kontrola podrazbira identifikuvawe i

kontinuirano sledewe i upravuvawe so rizicite na koi e izloèna i koi moè negativno da vlijaat vrz ostvaruvaweto na postavenite celi na bankata. Isto taka, adekvatniot sistem na vnatre{na kontrola pridonesuva za namaluvawe na mo`nosta za pravewe na gre{ki, a ovozmoùva i nivno navremeno otkrivawe i eliminirawe. Sistemot na vnatre{na kontrola ne e stati~en. Toj se menuva so pomal ili pogolem intenzitet zavisno od promenite vo opkruùvaweto. Seto ova upatuva na zaklu~okot deka sistemot na efikasna vnatre{na kontrola e

5

zna~ajna komponenata pri uprаvuvaweto и postavuvaweto sigurna i stabilna osnova za funkcionirawe na bankite.

2. Celi na vnatre{nata kontrola

Osnovni celi koi treba da se postignat so sproveduvaweto na procesot na vnatre{na kontrola se:

Operativnite celi na vnatre{nata kontrola podrazbiraat efikasno izvr{uvawe na bankarskite operacii, vo smisla na efikasno koristewe na sredstvata2 (aktivata) na bankata, kako i obezbeduvawe uslovi za odgovorno raspolagawe so pari~nite sredstva, pobaruvawata i so imotot na bankata, kako i za{tita na bankata od ostvaruvawe zaguba, odnosno maksimizirawe na vrednosta na bankata. Procesot na vnatre{na kontrola treba da im ovozmoì na vrabotenite vo bankata, vo ramki na vospostavenata organizaciona struktura, efikasno rabotewe vo nasoka na ostvaruvawe na celite na bankata. Celiте za informiranost se odnesuvaat na podgotovka na realni,

verodostojni, kompletni, redovni i konzistentni finansiski izve{tai za interno i eksterno izvestuvawe. Ovie celi zna~at deka sistemot na vnatre{na kontrola treba da obezbedi to~nost i sigurnost na smetkovodstvenata evidencija, odnosno da pretstavuva to~en i vistinit prikaz na pobaruvawata i obvrskite, kako i prihodite i rashodite na bankata. Izve{taite treba da bidat kvalitetni, navremeni i to~ni3, so {to }e se ovozmoì proces na donesuvawe soodvetni odluki od strana na sredniot menaxment, rabotovodniot organ, Upravniot odbor, akcionerite i supervizorskite organi. Ovie celi voedno se odnesuvaat na potrebata za to~ni godi{ni i drugi finansiski izve{tai, kako i objavuvawe na drugi podatoci za finansiskata sostojba na bankata do akcionerite, supervizorite i drugi nadvore{ni subjekti. Celite za usoglasenost podrazbiraat usoglasenost so zakonite i

regulativata koja se primenuva. Ispolnuvaweto na ovie celi dava sigurnost deka site bankarski aktivnosti se vo soglasnost so site vaè~ki zakonski propisi, supervizorski standardi, interni politiki i proceduri na bankata. Ovie celi mora da se po~ituvaat za da se za{titi reputacijata i dozvolata za rabota na bankata.

3. Dva aspekta na vnatre{nata kontrola: administrativna i smetkovodstvena

Teoretski, vnatre{nata kontrola moè da se podeli na dva podsistema: administrativna i smetkovodstvena kontrola. Administrativnata kontrola primarno se odnesuva na sledewe na propi{anite politiki i proceduri koi vodat kon avtorizacija i izvr{uvawe transakcii4 vo bankata. Imeno, administrativnata kontrola go re{ava pra{aweto koj e ovlasten da vr{i

2 Sredstvata koi postojat fizi~ki (pr. gotovi pari, nedvi`nosti), sredstvata koi ne postojat fizi~ki (pobaruvawa, krediti), zna~ajni dokumenti i zapisi, koi ѝ pripa|aat na bankata, a koi moè da bidat ukradeni, zloupotrebeni ili slu~ajno uni{teni ako ne se za{titeni so adekvatna kontrola. 3 Pritoa, terminot Ñto~niì, so ogled na faktot {to se odnesuva na finansiskite izve{tai, podrazbira izrabotka na izve{tai koi realno ja prikaùvaat finansiskata sostojba na bankata i se zasnovaat na precizni smetkovodstveni principi i pravila. 4 Pod Ñtransakciiì se podrazbiraat site nastani vo bankata koi imaat direktno ili indirektno vlijanie vrz pobaruvawata i obvrskite, prihodite i rashodite na bankata. Na primer: primaweto depoziti, kreditiraweto komitenti, koristeweto zaemi od drugi banki, prolongiraweto ili utuùvaweto na konkretni pobaruvawa, platniot promet, valutna konverzija na deviznite sredstva i sl.

6

odredena transakcija, na~inot na izvr{uvawe na transakcijata, koi dokumenti treba da se izgotvat pritoa i kako ponatamu se postapuva so tie dokumenti. Smetkovodstvenata kontrola vklu~uva plan na organizacija, proceduri i evidencija koi se naso~eni kon za{tita na vrednosta na sredstvata na bankata, kako i potvrda deka smetkovodstvenata evidencija i finansiskite izve{tai se to~ni, vistiniti i celosni. Dopolnitelna cel na smetkovodstvenata kontrola e da obezbedi smetkovodstvenata evidencija da дава informacii koi }e pomognat vo sledeweto i kontroliraweto na rizicite od bankarskoto rabotewe, so {to }e se unapredi i kvalitetot na upravuvaweto i rakovodeweto so bankata. Smetkovodstvenata kontrola e povrzana so nadvore{nata i vnatre{nata finansiska revizija. Smetkovodstvenata kontrola te`nee da go postigne slednoto: 1/ transakciite da se izvr{uvaat soglasno op{tite nasoki i konkretnite upatstva (realizacija na administrativna kontrola); 2/ transakciite uredno da se evidentiraat; 3/ pristapot kon oddelni sredstva5 na bankata da se vr{i vo soglasnost so postavenite pravila i ovlastuvawa, i 4/ evidentiranite sredstva i obvrski da se sporeduvaat so fakti~ki utvrdenite sredstva i obvrski vo redovni vremenski intervali, kako i prezemawe soodvetni akcii vo zavisnost od pojavenite razliki.

4. Glavni komponenti na procesot na vnatre{na kontrola

Nabquduvano istoriski, procesot na vnatre{na kontrola pretstavuval mehanizam za spre~uvawe zloupotrebi, izmami kako i za rano otkrivawe na gre{kite i nepravilnostite vo raboteweto. Vo poslednite godini, obemot na ovoj proces e zna~ajno pro{iren vo nasoka na opfa}awe i sledewe na upravuvaweto so site rizici so koi se soo~uvaat bankite. Postojat razli~ni na~ini na organizacija i postavenost na procesot na vnatre{nata kontrola, me|utoa naj~esto toj se sostoi od slednite pet me|usebno povrzani komponenti:

Kontrolen sistem od strana na organite na upravuvawe na bankata i kontrolnoto opkruùvawe vo ramki na bankata; Identifikuvawe i ocenka na rizicite; Kontrolni aktivnosti i podelba na dol`nostite; Informirawe i komunikacija; i Sledewe i otstranuvawe na slabostite.

Otsustvoto na gorenavedenite pet komponenti sè po~esto e pri~ina za pojava

na problemi pri raboteweto na bankite koi determiniraat iskaùvawe na zaguba. Efikasnoto funkcionirawe na ovie pet elementi e osnovno za dostignuvawe na pozitivni performansi vo raboteweto na bankite, informiranost i usoglasenost so regulativata.

4.1. Kontrolen sistem od strana na organite na upravuvawe na bankata i kontrolno opkruùvawe vo ramki na bankata

Upraven odbor. Upravniot odbor e odgovoren za raboteweto i

finansiskata stabilnost na bankata. Vo ostvaruvaweto na obvrskite kon akcionerite (~ii interesi primarno gi pretstavuva), deponentite i kreditorite, Upravniot odbor e odgovoren za vospostavuvawe na delovnata strategija, na adekvatni planovi i politiki za raboteweto na bankata. Kako odgovoren za donesuvaweto na delovnata politika i site ostanati politiki za

5 Pod Ñsredstvaì tuka se podrazbiraat ne samo pari~nite sredstva na bankata (smetkata na bankata, {alterski blagajni, trezor, deviznite sredstva vo stranstvo) tuku i mo`nosta za odobruvawe krediti, manipuliraweto so poloènoto obezbeduvawe na kreditite (deponiranoto obezbeduvawe, re{enija za zalog i sl.).

7

raboteweto na bankata, treba da vr{i nivno periodi~no revidirawe vo soglasnost so promenite vo raboteweto na bankata i delovnoto opkruùvawe. Pritoa, treba da gi ima predvid site rizici na koi e izloèna bankata, kako i da gi definira prifatlivite nivoa na rizik za bankata. Isto taka, treba da obezbedi kompetenten rabotovoden organ, da vr{i sledewe na aktivnostite vo celina, da obezbedi efikasen sistem na vnatre{na kontrola za otkrivawe i eliminirawe na problemite, za identifikuvawe i upravuvawe so rizicite. Upravniot odbor treba da e siguren deka postaveniot proces na vnatre{na kontrola predviduva aktivnosti od strana na rabotovodniot organ vo nasoka na identifikuvawe, merewe, sledewe i kontrola na tie rizici. Vo krajna linija, Upravniot odbor e odgovoren da obezbedi adekvatni sistemi na vnatre{na kontrola, kako i za efikasno sproveduvawe na funkcijata na vnatre{na i nadvore{na revizija.

Kvalitetnoto ispolnuvawe na gorenavedenite funkcii nalaga ~lenovite

na Upravniot odbor da bidat objektivni, zainteresirani, so silen integritet na li~nosta6, stru~nost za aktivnostite i rizicite so koi se soo~uva bankata. Personalnite karakteristiki i stru~nosta na Upravniot odbor vo kombinacija so menaxment informativniot sistem i funkcijata na vnatre{nata revizija pretstavuvaat zna~aen mehanizam koj obezbeduva navremeno otkrivawe na problemite koi moè da vlijaat vrz namaluvaweto na efikasnosta na sistemot na vnatre{na kontrola.

Procesot na vnatre{na kontrola e vsu{nost neposreden odraz na hierarhiskata struktura vo bankata, spored linijata akcioneri (Sobranie) - Upraven odbor - rabotovoden organ - sreden menaxment - neposredni izvr{iteli. Ovoj proces pretstavuva integralen del od procesot na korporativno upravuvawe na bankite.

Vo izvr{uvaweto na svojata funkcija Upravniot odbor treba da gi predvidi slednite aktivnosti povrzani so procesot na vnatre{na kontrola: 1/ periodi~ni razgovori so rabotovodniot organ i sredniot menaxment vo odnos na efikasnosta na sistemot na vnatre{na kontrola; 2/ redovno sledewe na analizite na sistemite na vnatre{nata kontrola izvr{ena od strana na rabotovodniot organ i sredniot menaxment, kako i na naodite od vnatre{nata i nadvore{nata revizija; 3/ periodi~no sledewe na prezemenite aktivnosti na rabotovodniot organ vo odnos na sproveduvaweto na preporakite i zabele{kite za utvrdenite slabosti na sistemot na vnatre{na kontrola dadeni od strana na vnatre{nata i nadvore{nata revizija, i 4/ donesuvawe i periodi~no revidirawe na adekvatnosta na delovnata strategija na bankata i nivoto na rizi~nite limiti.

Rabotovoden organ. Rabotovodniot organ e odgovoren za

implementacija na strategiite i politikite odobreni od strana na Upravniot odbor, kako i za razvoj na procesi za identifikuvawe, merewe, sledewe i kontrola na rizicite na koi e izloèna bankata. Toj ja rakovodi i ja organizira rabotata vo bankata i sekojdnevno donesuva konkretni odluki vo odnos na operativnoto rabotewe na bankata. Isto taka, odgovoren e da kreira organizaciona struktura spored koja jasno se definirani odgovornostite,

6 Integritetot na li~nosta se ocenuva preku slednite elementi: ~esnost, kompetentnost, lojalnost, sposobnost za rasuduvawe, rabotlivost, neosuduvanost, rabotewe so koe nema da se vlijae vo nasoka na naru{uvawe na finansiskata sostojba na bankata, ugled i verba kaj deponentite, responzivnost kon korektivnite merki izre~eni od strana na Narodna banka na Republika Makedonija, odlukite na Upravniot odbor, preporakite od Slu`bata za vnatre{na revizija i od nadvore{nata revizija.

8

ovlastuvawata i liniite na komunikacija i izvestuvawe. Vospostavenata organizaciona struktura treba da ovozmoì efikasno izvr{uvawe na delegiranite zada~i. Rabotovodniot organ e odgovoren za sostavuvawe na pravilata na vnatre{nata kontrola, kako i za sledewe na adekvatnosta i efikasnosta na postaveniot sistem na vnatre{na kontrola.

Rabotovodniot organ e odgovoren za izvr{uvawe na odlukite i zada~ite

dobieni od Upravniot odbor, kako i za delegirawe na zada~i na sredniot menaxment i licata odgovorni za odreden organizacionen del vo nasoka na postavuvawe na u{te podetalni proceduri i pravila za vnatre{na kontrola. Ottuka, zna~ajno e rabotovodniot organ da utvrdi dali delegiranite odgovornosti za razvoj i postavuvawe na podetalni pravila i proceduri za vnatre{na kontrola se sprovedeni od strana na sredniot menaxment.

Usoglasenosta na raboteweto so postaveniot sistem na vnatre{na kontrola

vo golema mera zavisi od postavenosta, transparentnosta i od stepenot na dokumentiranost na organizacionata struktura koja treba jasno da gi definira liniite na odgovornost, komunikacija i izvestuvawe vo bankata. Pritoa, va`no e da ne postojat nedefinirani linii na odgovornost ili na komunikacija koi moè da predizvikaat problemi vo smisla na nenavremeno, odnosno zadocneto reagirawe. Adekvatnata organizaciona struktura, vo soglasnost so hierarhiskata postavenost, treba da obezbeduva efikasna kontrola na site nivoa i na site aktivnosti.

Rabotovodniot organ treba da se griì za toa aktivnostite vo bankata da se

izvr{uvaat od strana na kvalifikuvani lica koi poseduvaat soodvetno iskustvo i stru~ni sposobnosti. Ottuka, se nametnuva potrebata da se vodi smetka za redovno nadograduvawe na znaewata i kontinuirana obuka na vrabotenite. Rabotovodniot organ treba da postavi politika za unapreduvawe i nagraduvawe vo soglasnost so delovnata politika na bankata spored koja }e se nagraduva soodvetnoto odnesuvawe, so {to }e se minimizira nepo~ituvaweto na pravilata postaveni so sistemite na vnatre{na kontrola. Isto taka, va`no e da se vodi smetka licata {to }e ja izvr{uvaat kontrolnata funkcija da ne bidat nesoodvetno nagradeni. Sistemot na nagraduvawe treba da bide postaven vnimatelno so ogled na mo`nite negativni efekti vo oddelni segmenti od raboteweto na bankata, kako posledica na prezemawe na pogolemi rizici zaradi ostvaruvawe na povisoki prihodi na kratok rok, zanemaruvaj}i ja pri toa profitabilnosta i stabilnosta na bankata na dolg rok.

Ottuka, proizleguva deka linijata na odgovornosti se odviva odgore nadolu,

spored slednata linija: akcioneri (Sobranie) - Upraven odbor - rabotovoden organ - sreden menaxment - neposredni izvr{iteli. Nasproti linijata na odgovornosti, linijata na kontrola zapo~nuva od neposrednite izvr{iteli, koi prvo me|usebno se kontroliraat, no se sledat i od strana na sredniot menaxment, pa rabotata na sredniot menaxment se sledi od rabotovodniot organ, potoa Upravniot odbor sledi kako rabotovodniot organ gi ispolnuva postavenite celi, i na kraj akcionerite (Sobranieto) sledat dali ~lenovite na Upravniot odbor gi {titat nivnite interesi kako sopstvenici na bankata.

Gorenavedenite linii na odgovornosti i kontrola nao|aat konkreten izraz

vo procesot na vnatre{nata kontrola koj treba da obezbedi celite postaveni od strana na Upravniot odbor i rabotovodniot organ da bidat izvr{eni nadolu po kanalite na organizacionata struktura na bankata (zna~i preku sredniot menaxment do neposrednite izvr{iteli), kako i da obezbedat kontrola na

9

sproveduvaweto i efikasnost na tie pravila nagore, od neposrednite izvr{iteli do Upravniot odbor i, vo krajna linija, akcionerite.

Kontrolno opkruùvawe. Kontrolnoto opkruùvawe go ozna~uva

celosniot stav, svesta i akciite na Upravniot odbor i rabotovodniot organ sprema vnatre{nata kontrola i nejzinata va`nost za bankata. Zna~ajna osnova za postoewe na efikasen sistem na vnatre{na kontrola e postoeweto na adekvatno kontrolno opkruùvawe. Upravniot odbor i rabotovodniot organ se odgovorni za promovirawe na eti~ki standardi i standardi za integritet, sistem na moralni vrednosti, kako i za vospostavuvawe kontrolno opkruùvawe vo bankata so koja }e se potencira i }e se ukaè na va`nosta na vnatre{nata kontrola za vrabotenite od site nivoa vo bankata. Ako Upravniot odbor i rabotovodniot organ veruvaat deka vnatre{nata kontrola e va`na, i drugite vraboteni }e imaat ist stav za vnatre{nata kontrola. Ako vrabotenite po~ustvuvaat deka vnatre{nata kontrola ne e va`na za Upravniot odbor i rabotovodniot organ, toga{ i tie }e imaat takov stav sprema vnatre{nata kontrola. Kontrolnoto opkruùvawe se sostoi od akcii, politiki i proceduri koi se odrazuvaat vrz celokupniot stav na Upravniot odbor i rabotovodniot organ, sredniot menaxment, i na akcionerite. Toa vlijae vrz svesta na vrabotenite za kontrola. Vo bankata moè da ima vospostaveno idealen sistem na kontroli, dobri politiki i proceduri, no ako niv ne gi po~ituvaat Upravniot odbor i rabotovodniot organ, toga{ te{ko deka moè toa da se o~ekuva i od vrabotenite. Zatoa, va`no e Upravniot odbor i rabotovodniot organ preku svoeto odnesuvawe da davaat signal do vrabotenite za va`nosta na vnatre{nata kontrola. Moralnite vrednosti, stilot na rabotewe i kulturata {to gi iskaùvaat Upravniot odbor i rabotovodniot organ vo svoeto delovno odnesuvawe, vo i nadvor od bankata, preku nivnite izjavi, stavovi i aktivnostite vlijaat vrz integritetot, etikata i ostanatite aspekti na kontrolnoto opkruùvawe vo bankata. Pri nastojuvawata za zajaknuvawe na eti~kite vrednosti, Upravniot odbor treba da izbegnuva politiki i proceduri koi nenamerno moè da gi naveduvaat vrabotenite na izvr{uvawe neadekvatni aktivnosti ili izmamni~ko, nesovesno i neeti~ko odnesuvawe. Primeri za takvi politiki i proceduri se: pritisokot za ostvaruvawe nerealni celi ili odreduvawe na nesoodvetni rokovi za izvr{uvawe na zada~ite bez razlika na kvalitetot i efektite {to }e se dobijat od realizacijata na tie zada~i, neracionalna raspredelba na zada~ite {to upatuva na konflikt na interesi, nepostoewe kontroli ili nivna neefikasnost koi pridonesuvaat za zatajuvawe na nesoodvetnoto izvr{uvawe na zada~ite, kako i nezna~itelni kazni za nesoodvetno odnesuvawe.

Zna~aen element na postoeweto adekvaten sistem na vnatre{na kontrola e svesta od strana na site vraboteni deka treba efikasno da gi ispolnuvaat svoite zada~i i odgovornosti i da komuniciraat so soodvetnite nivoa na sreden menaxment i organite na upravuvawe na bankata za site problemi vo raboteweto, neusoglasenost so procedurite, nepo~ituvawe na politikite ili zakonskata regulativa. Za da se postigne toa, potrebno e operativnite proceduri za rabota da bidat pismeno dokumentirani i da im bidat dostapni na site vraboteni koi se zna~ajni za raboteweto na bankata.

Iako postavuvaweto na adekvatno kontrolno opkruùvawe ne pretstavuva

garancija za ostvaruvawe na celite na bankata, sepak, otsustvoto na takvo opkruùvawe samo gi zgolemuva mo`nostite za pravewe gre{ki i propusti vo raboteweto.

10

4.2. Identifikuvawe i ocenka na rizicite Efikasniot sistem na vnatre{na kontrola podrazbira identifikuvawe i

kontinuirano sledewe na materijalnite rizici koi moè da vlijaat negativno vrz ostvaruvaweto na postavenite celi na bankata. Od perspektiva na sistemite na vnatre{na kontrola, ocenkata na rizicite podrazbira identifikuvawe, merewe i analiza na site rizici so koi se soo~uva bankata. Rizicite moè da bidat predizvikani od interni i eksterni faktori, rizici koi moàt ili ne moàt da se kvantificiraat, rizici koi moàt da bidat kontrolirani od strana na bankata ili koi se nadvor od nejzinoto vlijanie. Procesot na ocenka na rizicite gi opfa}a internite faktori (kompleksnosta na bankata, prirodata na aktivnostite na bankata, kvalitetot na vrabotenite, organizacionite promeni i transfer na vrabotenite, naru{uvawe na informativniot sistem, pristapot na vrabotenite do sredstvata, neefikasen Odbor za revizija) i eksternite faktori (promenata na ekonomskite uslovi, industrijata, tehnolo{kiot napredok, monetarnata politika, regulativata, deviznite kursevi, op{tata likvidnost) koi moè da vlijaat negativno vrz ostvaruvaweto na postavenite celi na bankata. Ovoj proces se razlikuva od procesot na upravuvawe so rizicite koj obi~no pove}e se fokusira na ocenka na delovnite strategii naso~eni kon namaluvawe na rizicite.

Ocenkata na rizicite e kontinuiran proces koj treba da se sproveduva na

site nivoa vo bankata, pri {to treba da se opfatat site aktivnosti, kako i site organizacioni delovi na bankata, vklu~uvaj}i gi ekspoziturite i filijalite, kako i podru`nicite na bankata i organizacionite delovi nadle`ni za upravuvawe so rizicite. Vo toj kontekst, neophodno e rabotovodniot organ i Upravniot odbor da gi sledi i da gi ocenuva site rizici koi moàt da vlijaat vrz ostvaruvaweto na celite na bankata, kako i navremeno da reagira na promenite i uslovite vo opkruùvaweto. Sistemite za vnatre{na kontrola treba kontinuirano da se revidiraat so cel implementirawe na kontrolni sistemi za ocenka i sledewe na novite rizici koi se javuvaat vo raboteweto na bankata.

Pozitiven ~ekor kon kontinuiranoto sledewe na rizikot vo bankite

pretstavuva zakonskata obvrska za formirawe Odbor za rakovodewe so rizikot. Ovoj Odbor e operativno telo na Upravniot odbor. Negova primarna zada~a i odgovornost se vospostavuvawe politiki i proceduri za identifikuvawe, merewe i kontrola i za sledewe na rizicite na koi e izloèno raboteweto na bankata. Odborot, isto taka, e zadolèn za sledewe na propi{anite supervizorski standardi, kako i na internite politiki i proceduri na bankata.

4.3.Kontrolni aktivnosti i podelba na dol`nostite

Kontrolnite aktivnosti treba da bidat integralen del na sekojdnevnoto

rabotewe na bankata. Efikasniot sistem na vnatre{na kontrola podrazbira vospostavuvawe adekvatna kontrolna struktura koja gi definira site kontrolni aktivnosti za site delovni nivoa. Tie aktivnosti se sproveduvaat vo ramkite na site organizacioni nivoa na bankata, od Upravniot odbor i rabotovodniot organ, do neposrednite izvr{iteli. Kontrolnite aktivnosti vklu~uvaat:

Kontrolni aktivnosti od strana na organite na upravuvawe - Upravniot odbor i rabotovodniot organ redovno baraat izve{tai i informacii za raboteweto na bankata i ispolnuvaweto na postavenite

11

celi. Na primer, rabotovodniot organ moè da pobara izve{taj za tekovnata finansiska sostojba nasproti predvidenite proekcii, kako i izve{taj za tekovniot finansiski rezultat nasproti planiraniot buxet. Pra{awata po toj osnov od strana na rabotovodniot organ i dobienite odgovori od sredniot menaxment pretstavuvaat kontrolna aktivnost koja moè da otkrie problemi od tipot na slabi sistemi na vnatre{na kontrola, gre{ki vo finansiskoto izvestuvawe, pronevera ili kriminalni aktivnosti.

Kontrolni aktivnosti na nivo na direkcija/oddel ili odredena

funkcija/aktivnost - Direktorite na nivo na direkcija vr{at kontrolni aktivnosti na dnevna, nedelna i mese~na osnova preku standarnite i vonrednite izve{tai za raboteweto na taa direkcija/funkcija. Ovie kontroli se podetalni i po~esti vo sporedba so kontrolite od strana na Upravniot odbor i rabotovodniot organ. Na primer, rakovoditelot za odreden vid kreditirawe (pr. potro{uva~ki krediti) moè za nefunkcionalnite krediti, da vr{i uvid na presmetkata na kamata vo izve{taite za naplata, na nedelna osnova, dodeka rakovoditelot za kreditirawe moè da ima uvid vo sli~ni izve{tai, no na mese~na osnova i na agregirana osnova. Kako i kaj prethodniot vid kontroli, pra{awata i odgovorite koi proizleguvaat od uvidot vo izve{taite pretstavuva kontrolna aktivnost.

Fizi~ka kontrola - Ovie kontroli glavno se fokusiraat na

ograni~uvaweto na pristapot do materijalnite sredstva, kako i do gotovinata i hartiite od vrednost. Kontrolnite aktivnosti podrazbiraat fizi~ki ograni~uvawa, dvoen nadzor i periodi~ni popisi. Za{titata na nematerijalnite sredstva se sveduva na za{tita na evidencijata za niv, kako {to e obezbeduvawe na rezervna evidencija (back-up) i ograni~uvawe na pristapot do smetkovodstvoto i evidenciite, {to se vr{i preku lozinki koi gi znae samo ovlasteniot personal.

Usoglasenost so postavenite limiti - Postavuvaweto prudentni

limiti za rizi~nite izloènosti e zna~aen aspekt na upravuvaweto so rizicite. Ottuka, eden od aspektite na sistemite na vnatre{na kontrola e sledewe na usoglasenosta so tie limiti i prezemaweto merki vo slu~aite na neusoglasenost, kako i sledewe na sproveduvaweto na prezemenite merki.

Odobruvawe i avtorizacija - so baraweto na odobrenie i avtorizacija na

transakcii koi nadminuvaat odreden limit se informiraat organite na upravuvawe ili sredniot menaxment za transakcijata ili konkretniot slu~aj so cel vospostavuvawe na odredeno nivo na odgovornost. Avtorizacijata treba da bide so dva potpisa.

Verifikacija i usoglasuvawe - verifikacijata na transakciite,

aktivnostite i na site postapki koi proizleguvaat od primenata na modelite za upravuvawe so rizicite od strana na bankata pretstavuva zna~ajna kontrolna aktivnost. Usoglasuvaweto vklu~uva sporedba na sostojbata na smetkite i izve{taite, sporedba na analitika so sintetika, kompjuterski programirani kontroli na odredeni pozicii i smetki i sl. Rezultatite od ovaa verifikacija treba da bidat soop{teni na Upravniot odbor, rabotovodniot organ ili sredniot menaxment vo slu~aj na otkrivawe na problemi ili na pojava na potencijalni problemi.

12

Kontrolnite aktivnosti se najefikasni koga pretstavuvaat integralen del

na sekojdnevnite aktivnosti na bankata, za razlika od toa koga tie se vr{at kako dopolnitelna aktivnost na sekojdnevnite aktivnosti. Vo toj slu~aj, sekoga{ se smetaat kako pomalku zna~ajni i moè da ne se izvr{uvaat vo situaciite koga vrabotenite se pod pritisok da gi izvr{at aktivnostite vo organi~en rok. Koga kontrolnite aktivnosti se integralen del na sekojdnevnite aktivnosti ovozmoùvaat brzi odgovori na promenetite uslovi i izbegnuvawe na nepotrebni tro{oci.

Kontrolnite aktivnosti treba da bidat dizajnirani i implementirani na

na~in koj ovozmoùva site rizici identifikuvani niz procesot na ocenka na rizicite da bidat soodvetno opfateni. Tie se sostojat od dva ~ekora: 1) vospostavuvawe politiki i proceduri 2) proverka na usoglasenosta so vospostavenite politiki i proceduri.

Preku vospostavuvaweto pi{ani i jasni formalni proceduri7 za izvr{uvawe na koja bilo transakcija, se eliminira rizikot od razli~ni Ñinterpretaciiì. Pokraj formalnite proceduri, postoeweto neformalni proceduri e isto taka efikasno dokolku tie se nedvosmisleno izrazeni i konzistentno se primenuvaat i se sproveduvaat. Drug vaèn preduslov e donesenite proceduri dosledno da se sproveduvaat. Mnogu ~esto ima pojavi na Ñkratewe na patotì so koi odredena procedura se izbegnuva ili se relativizira, ili neposrednite izvr{iteli pribegnuvaat kon na~in na rabota {to se primenuval porano kako Ñpodobarì vo sporedba so nekoi nevoobi~aeni i komplicirani proceduri. Sekoga{ koga praktikata }e pokaè deka odredena procedura e irelevantna ili moè da se podobri, treba da se pristapi kon promena na procedurata, a ne kon izgraduvawe paralelen i neformalno reguliran na~in na vr{ewe na transakciite. Sproveduvaweto na procedurite treba da se vr{i kompetentno, odnosno od strana na stru~ni i obu~eni lica za vr{ewe na taa procedura. Administrativnata kontrola treba da obezbedi na soodvetni rabotni mesta da se nao|aat lica so soodvetni znaewa i sposobnosti. Vo sprotivno, ne samo {to spontano }e se izbegnuva vospostavenata procedura tuku }e za~estat i gre{kite i propustite koi treba da gi re{avaat drugite to~ki vo sistemot. Pritoa, treba da se istakne deka ne e dovolno samo da se postavat odredeni proceduri i pravila za vnatre{na kontrola za odredeni aktivnosti i direkcii od strana na rabotovodniot organ vo bankata, tuku potrebno e i da se vr{i redovna proverka na usoglasenosta so tie politiki i proceduri za da se utvrdi adekvatnosta na procedurite. Ova voedno pretstavuva najva`na zada~a na Slu`bata za vnatre{na revizija.

Pri sproveduvaweto na procedurite treba da postoi fakti~ka nezavisnost

na izvr{itelot na procedurata, odnosno ne treba da postojat elementi koi bi moèle da dovedat do Ñkonflikt na interesiì kaj izvr{itelot na procedurata. Edno lice ne treba istovremeno da bide zadolèno i za raspolagawe so odredeni sredstva i za knièwe na tie sredstva, kako i za vr{ewe na edna zada~a i za nejzina proverka. 8 Pritoa, nezavisnosta treba da se gleda od aspekt na pozicijata, a ne od aspekt na konkretnoto lice (ne e rabotata vo toa dali

7 Primer: za rabota na {alterskite slu`benici pri uplata i isplata na depoziti, za odobruvawe krediti, za isplata na plati, za koristewe slu`beno vozilo, odnosno za koja bilo rabota vo bankata koja moè da доведе до nejasnotii vo pogled na na~inot na postapuvawe. 8 Vnatre{nata kontrola ne postoi toga{ koga liceto koe odobruva krediti gi sostavuva i ги sproveduva smetkovodstvenite nalozi za knièwe na kreditite i istovremeno e zadolèno za usoglasuvawe na analiti~kite i sinteti~kite smetki na kreditite.Takvata situacija zna~i deka moè da se izvr{i zna~ajna gre{ka ili nepravilnost, a toa da se prikrie podolgo vreme.

13

vr{itelot na rabota e ~esen, tuku dali ovlastuvawata na edno rabotno mesto moàt da predizvikaat gre{ki koi ne moàt da se otkrijat podolgo vreme).

Efikasniot sistem na vnatre{na kontrola podrazbira soodvetna podelba na dol`nostite pri {to se onevozmoùva pojavata na konflikt na interesi i odgovornosti kaj vrabotenite. Otsustvoto na adekvatna podelba na dol`nostite, vo najgolem broj slu~ai e pri~ina za rabotewe so zaguba kako posledica na slabi sistemi na vnatre{na kontrola. Ottuka, dodeluvaweto na konfliktni dol`nosti kaj edna li~nost (kako na primer "front and back officeì na kreditnata funkcija kaj edna li~nost) dava mo`nost edno lice da rakuva i da ja vodi finansiskata evidencija za toa sredstvo, {to ostava prostor za manipulacija, vo smisla na sozdavawe li~na dobivka ili prikrivawe na zagubite. Ottuka, odredeni dol`nosti vo bankata treba da se podelat pome|u pove}e li~nosti do nivoto {to go dozvoluva taa obvrska so cel izbegnuvawe na rizikot za manipulacija. Taka, vo odredeni slu~ai, kade nema soodvetna podelba, moè da se javat seriozni problemi ako samo edno lice ima odgovornost za slednoto:

odobruvaweto za tro{ewe i samoto tro{ewe na sredstvata; klientskite i smetkite na bankata; transakciite vo delot na bankarskoto rabotewe i za portfolioto za

trguvawe; ocenka na adekvatnosta na dokumentacijata za odobruvawe kredit i

sledewe na kreditokorisnikot po odobruvaweto na kreditot; i site drugi oblasti kade {to moè da ima pojava na konflikt na

interesi.

Oblastite kade {to ima potencijalen rizik od pojava na konflikt na interesi treba da se identifikuvaat i treba da bidat predmet na aktivno i nezavisno sledewe od strana na treto lice. Isto taka, treba da ima periodi~ni kontroli na odgovornostite i funkciite na klu~nite individui za da se utvrdi deka tie ne se vo pozicija da gi prikrijat nesoodvetnite aktivnosti.

4.4. Informirawe i komunicirawe

Efikasniot sistem na vnatre{na kontrola podrazbira raspolagawe so adekvatni i celosni informacii za finansiskoto i operativnoto rabotewe na bankata, kako i proverka na usoglasenosta na bankata so zakonskata regulativa i prudentnite standardi. Isto taka, potrebno e da se raspolaga i so informacii koi se odnesuvaat na nastanite i promenite vo opkruùvaweto vo koi raboti bankata, a koi moè da imaat vlijanie vrz donesuvaweto odluki zna~ajni za nejzinoto rabotewe. Informaciite treba da se relevantni, to~ni, dostapni, navremeni i obezbedeni vo odredena konzistentna forma. Internite informacii se del od delovnoto dosie na bankata {to podrazbira vospostavuvawe proceduri za ~uvawe delovna tajna i podatoci.

Efikasniot sistem na vnatre{na kontrola treba da raspolaga so adekvaten informativen sistem koj gi opfa}a site zna~ajni aktivnosti vo bankata. Ovoj sistem treba da gi vklu~i i sistemite koi raspolagaat i koristat podatoci vo elektronska forma. Tie sistemi treba da se sigurni, sledeni nezavisno i poddrùvani od strana na adekvatni planovi za kontinuitet na delovnite procesi.

Edna od zna~ajnite komponenti na aktivnostite na organite na upravuvawe na bankata e vospostavuvaweto i odrùvaweto na menaxment informativen sistem koj gi opfa}a site segmenti na rabotewe na institucijata. Vakvite

14

informacii se davaat vo elektronska i neelektronska forma. Bankite treba da imaat golemo poznavawe za potrebite na sistemot na vnatre{na kontrola so ogled na nivnata povrzanost so obrabotkata na informaciite vo elektronska forma i potrebata da se ima adekvatna kontrolna traga. Vrz procesot na odlu~uvawe, ~esto pati negativno vlijanie imaat gre{nite i nerelevantnite informacii obezbedeni od strana na slab i nekontroliran informativen sistem.

Informativnite sistemi na bankite koi se podràni od

informativnata tehnologija nosat rizici koi mora efikasno da se kontroliraat od strana na bankite za da se otstranat prekinite vo delovnite procesi i potencijalnite finansiski zagubi. Kontrolata na informativniot sistem vklu~uva op{ti i aplikativni kontroli. Op{tite kontroli se odnesuvaat na kontrola na dokumentiranosta na procedurite za rabota na organizacionata edinica za IT, kontrola na otvorenite korisnici na informativniot sistem i nivni privilegii za rabota, za{tita na podatoci i kontrola na uspe{nosta na za{titata i nabquduvawe na testiraweto na planot za kontinuitet vo raboteweto (PKR). Aplikativnite kontroli se odnesuvaat na specifi~nite informativni sistemi, odnosno kontrola na ~uvaweto i procesiraweto na informaciite i to~nosta na izve{taite koi proizleguvaat od informativnite sistemi. Voedno, ovie kontroli podrazbiraat i implementacijata na adekvatni vnatre{ni kontroli na odredeni delovi od informativniot sistem. Otsustvoto na adekvatna kontrola na informativnite sistemi, osobeno na sistemi koi se vo razvoj, moè da e pri~ina bankite da izgubat podatoci i programi poradi neadekvatni fizi~ki i elektronski sigurnosni sistemi, nesoodvetna oprema ili propusti vo sistemot, kako i poradi neadekvaten "back-up" na podatoci ili programi za obnova na podatoci koi se potrebni za prodolùvawe na delovniot proces. Ova ja nametnuva potrebata bankite da razvijat svoj sopstven plan za kontinuitet kako alternativno sredstvo vo slu~aj na prekin na delovnite procesi, koj bi bil poddràn od strana na nadvore{ni obezbeduva~i na IT servisi. Planovite za kontinuitet mora da se testiraat periodi~no za da se utvrdi funkcionalnosta na planot vo slu~aj na neo~ekuvan prekin na delovnite procesi. Ova voedno pretstavuva i zakonska obvrska soglasno so Odlukata za definirawe na standardite za izgotvuvawe i sproveduvawe na sigurnosta na informativniot sistem na bankite.

Sistemot na vnatre{na kontrola treba da poseduva efikasni kanali na komunikacija koi davaat sigurnost deka site vraboteni vo celost gi razbiraat i se pridrùvaat kon politikite i procedurite vo odnos na nivnite odgovornosti i dol`nosti, kako i deka site informacii se dostapni do soodvetnite nivoa na vraboteni. So komuniciraweto niz bankata se ovozmoùva razmena na informacii pome|u direkciite i organizacionite delovi vo bankata.

Kvalitetniot protok na informacii vo golema mera e usloven od organizacionata struktura na bankata, kako i od horizontalnata i vertikalnata postavenost. Organizacionata struktura koja obezbeduva tek na informacii od dolu nagore dava sigurnost deka Upravniot odbor i rabotovodniot organ se svesni za rizicite so koi se soo~uva bankata i operativnoto rabotewe na bankata. Informaciite koi odat odgore nadolu niz bankata davaat sigurnost deka celite, stategijata i o~ekuvawata na bankata, kako i vospostavenite politiki i proceduri se prenesuvaat do sredniot menaxment i vrabotenite. Vakviot na~in na komunikacija e zna~aen bidej}i pridonesuva da se postignat postavenite celi so zaedni~ki zalagawa od strana na vrabotenite.

15

4.5. Sledewe i otstranuvawe na slabostite

Efikasnosta na sistemite na vnatre{na kontrola treba postojano da se kontrolira, ocenuva i unapreduva so ogled deka bankarskoto rabotewe e dinami~na industrija koja brzo se razviva i postojano e izloèna na vnatre{ni i nadvore{ni promeni. Upravniot odbor i rabotovodniot organ mora da se sigurni deka funkcijata na kontrola i sledewe e soodvetno definirana i opfatena so organizacionata {ema.

Kontrolata na efikasnosta na sistemite na vnatre{na kontrola moè da bide izvr{ena od strana na lica vraboteni vo razli~ni organizacioni delovi vo bankata, od Slu`bata za vnatre{na revizija, od nadvore{nite revizori, kako i od strana na Narodna banka na Republika Makedonija kako supervizorski organ vo zemjata. Rabotovodniot organ treba da izvr{i razgrani~uvawe koi vraboteni }e bidat zadolèni da ja izvr{uvaat funkcijata na kontrola i sledewe. Sledeweto treba da bide del od sekojdnevnoto rabotewe, no toa treba da vklu~uva i periodi~ni ocenki na vkupniot proces na vnatre{na kontrola. Frekvencijata na sledewe na aktivnostite vo bankata e determinirana od rizicite koi se sledat i od prirodata i freventnosta na promenite vo opkruùvaweto.

Kontinuiranoto sledewe dava mo`nost za rano otkrivawe i otstranuvawe na slabostite na sistemot na vnatre{na kontrola. Vakviot na~in na kontrola e najefikasen koga sistemot na vnatre{na kontrola e integriran vo tekovnoto rabotewe od koj proizleguvaat redovni izve{tai koi se predmet na analiza.

Nasproti niv, periodi~ni ocenki na vkupniot proces na vnatre{na kontrola naj~esto gi otkrivaat problemite otkoga }e se slu~at, no i pokraj toa tie ovozmoùvaat celosna ocenka na sistemot na vnatre{na kontrola, osobeno na efikasnosta na aktivnostite na sledewe. I ovie ocenki moè da se izvr{at od strana na vrabotenite vo organizacionite delovi vo bankata, od Slu`bata za vnatre{na revizija, od nadvore{nite revizori, kako i od strana na Narodna banka na Republika Makedonija. Periodi~ni ocenki na vkupniot proces na vnatre{na kontrola ~esto dobiva forma na samostojna ocenka koga licata odgovorni za odredena funkcija vr{at ocenka na efikasnosta na sistemot na kontrola na aktivnosta {to ja izvr{uvaat. Dokumentite i rezultatite od ovaa ocenka potoa se razgleduvaat od strana na Upravniot odbor i rabotovodniot organ. Site nivoa na ocenka treba da bidat adekvatno dokumentirani i za niv treba redovno da se izvestuvaat Upravniot odbor i rabotovodniot organ.

III. Vnatre{na revizija vo bankite

1. Definicija na vnatre{na revizija

Vnatre{nata revizija pretstavuva nezavisna i objektivna aktivnost za uveruvawe (proverka) i konsalting za da se zgolemi vrednosta na sredstvata i da se unapredi i podobri kvalitetot na raboteweto na bankata. Ovaa funkcija ѝ ovozmoùva na bankata da gi postigne postavenite celi voveduvaj}i sistematski disciplinski pristap za procenka i podobruvawe na еfikasnosta na upravuvaweto so rizicite, kontrolite i procesot na upravuvawe vo bankata.9

9 Definicija na Odborot na direktori na Institutot za vnatre{ni revizori od juni 1999 godina. Izvor: Internal audit in banks and the supervisor's relationship with auditors, Basel Committee on Banking Supervision, avgust 2001 godina.

16

2. Slu`ba za vnatre{na revizija i Odbor za revizija

Rabotovodniot organ na bankata e dol`en da vospostavi adekvatni sistemi na vnatre{na kontrola. Upravniot odbor, od svoja strana, vodi smetka dali rabotovodniot organ vospostavil soodvetni sistemi na vnatre{na kontrola. Vo sproveduvaweto na ovaa funkcija, pokraj Upravniot odbor i rabotovodniot organ, se vklu~eni i posebni tela vo bankata: Slu`ba za vnatre{na revizija i Odborot za revizija.

2.1. Slu`ba za vnatre{na revizija

2.1.1. Celi na vnatre{nata revizija Vo bankata treba da se vr{i efikasna vnatre{na revizija na sistemite na

vnatre{na kontrola od strana na nezavisna slu`ba vo koja rabotat soodvetni stru~ni lica za taa funkcija. Slu`bata za vnatre{na revizija ima va`na uloga so ogled na toa deka obezbeduva nezavisna ocenka na adekvatnosta na sistemite na vnatre{na kontrola, kako i na adekvatnosta i usoglasenosta so vospostavenite politiki i proceduri vo bankata. Ottuka, glavni celi na Slu`bata za vnatre{na revizija se:

usoglasenost so regulativata {to e vo sila. Celta za usoglasenost obezbeduva izvr{uvawe na aktivnostite vo soglasnost so regulativata, internite politiki i proceduri. Po~ituvaweto na ovaa cel obezbeduva za{tita na reputacijata na bankata. kompletnost na finansiskite izve{tai i izve{taite za organite na

upravuvawe. Celta za informiranost pretpostavuva izrabotka na navremeni, realni, kvalitetni i to~ni izve{tai, neophodni na organite na upravuvawe vo procesot na odlu~uvawe vo bankata. Ovaa cel e va`na i od aspekt na potrebata za javno publikuvawe na to~ni finansiski izve{tai, kako za nadvore{nite revizori, taka i za drugi pazarni korisnici. Vo kontekst na finansiskite izve{tai, zborot Ñto~niì zna~i celosna i objektivna prezentacija vo soglasnost so smetkovodstvenite principi i pravila. efikasno koristewe na sredstvata i drugite izvori na bankata.

Delovnata cel podrazbira efikasno koristewe na sredstvata i drugite izvori na bankata, kako i ograni~uvawe na rizikot od zaguba vo raboteweto.

2.1.2. Organizaciona i zakonska postavenost na vnatre{nata revizija Slu`bata za vnatre{na revizija e nezavisen organizacionen del,

funkcionalno i organizaciski izdvoen od ostanatite organizacioni delovi vo bankata. Vo hierarhiskata struktura na bankata, Slu`bata za vnatre{na revizija e locirana nad operativnite organizacioni delovi (koi izvr{uvaat konkretni funkcii vo sekojdnevnoto bankarsko rabotewe), a neposredno pod Upravniot odbor i Odborot za revizija na bankata. Na ovoj na~in se obezbeduva nezavisnosta na Slu`bata za vnatre{na revizija od rabotovodniot organ, sredniot menaxment i ostanatite vraboteni vo bankata. Slu`bata za vnatre{na revizija ima odgovornost pred Upravniot odbor i Odborot za revizija, a komunikacija, osven so prethodnospomenati organi na upravuvawe, ima i so rabotovodniot organ i sredniot menaxment, kako i so organizacioniot del kade {to e izvr{ena revizijata.

17

Soglasno so Zakonot za bankite, Upravniot odbor na bankata ja organizira Slu`bata za vnatre{na revizija, go opredeluva delokrugot na nejzinata rabota i sredstvata potrebni za rabota. Isto taka, Upravniot odbor e nadleèn za imenuvawe na vrabotenite vo ovaa Slu`ba. Vrabotenite vo ovaa Slu`ba ja izvr{uvaat isklu~ivo funkcijata na vnatre{na revizija i najmalku eden od niv treba da poseduva ovlastuvawe za revizor.

Slu`bata za vnatre{na revizija, spored zakonskite odredbi, treba direktno

da izvestuva do Upravniot odbor. Samiot fakt deka ima zada~a da vr{i direktno izvestuvawe do Upravniot odbor, treba da ovozmoùva dostavuvawe na objektivni informacii za raboteweto na bankata, {to pridonesuva i za pogolema efikasnost vo izvr{uvaweto na odgovornostite na Upravniot odbor. Isto taka, soglasno so Zakonot za bankite, ovaa Slu`ba vr{i direktno izvestuvawe na Upravniot odbor na bankata za izvr{enite kontroli, i za eventualnite rizici vrz finansiskata sostojba vo bankata. Frekvencijata i obemot na kontrolite od strana na vnatre{nata revizija i testiraweto na sistemite na vnatre{na kontrola se vo korelacija so goleminata, prirodata, kompleksnosta i rizicite na koi e izloèna bankata vo svoeto rabotewe. Za slabostite vo sistemite na vnatre{na kontrola, za neefikasnata kontrola na rizicite, kako i za drugi poseriozni problemi treba vedna{ da se izvesti Upravniot odbor i rabotovodniot organ. Po izvestuvaweto, va`no e vedna{ da se prezemat korektivni merki. Za responzivnosta i nekorigiranite slabosti treba povtorno da se izvr{i uvid i da se izraboti izve{taj od strana na Slu`bata na vnatre{nata revizija do Upravniot odbor. Principot na direktno izvestuvawe do Upravniot odbor na bankata dava osnova za soodvetno funkcionirawe na korporativnoto upravuvawe vo bankata so {to Upravniot odbor se steknuva so direktni informacii za raboteweto na bankata.

Upravniot odbor treba da dobiva sumaren izve{taj za site izvr{eni

kontroli na godi{na i polugodi{na osnova. Vakviot izve{taj dava celosna slika za site slabosti koi analizirani poedine~no ne pretstavuvaat materijalna zakana za raboteweto na bankata, no analizirani povrzano moè da pretstavuvaat zna~ajna kontrolna slabost dokolku ne se identifikuvaat i otstranat navreme. Isto taka, Slu`bata za vnatre{na revizija dostavuva globalen izve{taj do Odborot za revizija, vo koj se vr{i ocenka na adekvatnosta na sistemite za vnatre{na kontrola, identifikuvawe na utvrdenite nedostatoci i stepenot na realizacija na planot za revizii (najmalku na tromese~na osnova).

2.1.3. Kompetencii na Slu`bata za vnatre{na revizija

Slu`bata za vnatre{na revizija vr{i kontinuirano sledewe i direktna

revizija na raboteweto na bankata, so cel ocenka na zakonitosta, sigurnosta i efikasnosta na raboteweto na bankata, kako i za da se za{titat sredstvata (aktivata) na bankata. Ova ne gi osloboduva Upravniot odbor i rabotovodniot organ od odgovornosta za to~no i uredno izvr{uvawe na aktivnostite vo kontekst na obezbeduvawe na efikasen sistem na vnatre{na kontrola. Slu`bata za vnatre{na revizija treba da bide nezavisna vo izvr{uvaweto na svoite aktivnosti, {to pridonesuva za objektivna i nezavisna ocenka na raboteweto na bankata.

Slu`bata za vnatre{na revizija ima pravo: da bara dokumenti i podatoci

za predmetot na revizija; da zadrùva kopii i drugi primeroci od kontroliranite dokumenti; da razgovara i da bara pismeni i usni informacii od site rabotnici bez ogled na nivnata polo`ba i status vo bankata; da bara

18

adekvatni uslovi za rabota vo organizacioniot del na bankata kade se vr{i revizijata i zadovolitelna sorabotka so toj organizacionen del.

Slu`bata za vnatre{na revizija gi ima slednite odgovornosti: da gi

vr{i svoite zada~i vo soglasnost so propisite so koi se definira nejzinata rabota; da vr{i kvalitetna i profesionalna revizija i objektivno i navremeno da izvestuva za naodite od revizijata, kako i da vr{i kontrola na sproveduvaweto na preporakite od revizijata.

Slu`bata za vnatre{na revizija gi ima slednite obvrski: da se

pridrùva kon principot na tajnost i doverlivost na revizijata, vklu~uvaj}i ja i tajnosta na pribranite dokumenti; pri vr{eweto na revizijata vo najmala mo`na mera da go popre~uva normalnoto funkcionirawe na delovite na bankata pod revizija; vedna{ da go izvesti Upravniot odbor i rabotovodniot organ za sekoj fakt otkrien pri kontrolata za koj moè da ukaè deka e napraveno krivi~no delo; da pomaga vo formuliraweto i usovr{uvaweto na pravilata na vnatre{nata kontrola i op{tite politiki i proceduri na bankata i postojano da se usovr{uva zaradi poefikasno vr{ewe na revizijata.

2.1.4. Kadar i ekipiranost So ogled na va`nata uloga {to ja ima Slu`bata za vnatre{na revizija,

vrabotenite treba da bidat stru~ni i iskusni, kompetentni, so razbirawe za nivnata uloga i odgovornosta {to ja imaat vo bankata. Strukturata i brojot na vrabotenite vo ovaa Slu`ba treba da e vo korelacija so goleminata, prirodata, obemot na aktivnosti i rizi~niot profil na bankata. Pri izvr{uvawe na svoite zada~i, vrabotenite vo ovaa Slu`ba se obvrzani da rabotat soglasno so zakonskite odredbi i standardite za vnatre{na revizija, procedurite za rabota na Slu`bata i kodeksot na eti~ko odnesuvawe na vrabotenite vo bankata10.

Vrabotenite od Slu`bata za vnatre{na revizija nemaat ovlastuvawe i

direktna odgovornost za izvr{enite aktivnostite vo bankata, a koi se predmet na nivna revizija. No, toa ne ja isklu~uva mo`nosta da bidat nazna~eni za ~lenovi vo postojani i povremeni rabotni komisii kako konsultanti, nabquduva~i i pretstavnici bez pravo na glas. Za da se obezbedi nezavisnost, lice koe e vraboteno interno od bankata vo Slu`bata za vnatre{na revizija ne treba da izvr{uva revizija na aktivnostite koi toa prethodno gi izvr{uvalo vo period od edna godina. Vo odredeni slu~ai, pri revizijata moè da se vklu~at eksperti od drugi organizacioni delovi na bankata so ovlastuvawe od strana na Upravniot odbor.

2.1.5. Zada~i na Slu`bata za vnatre{na revizija

Osnovnite zada~i na Slu`bata za vnatre{na revizija moàt da se

sublimiraat vo slednoto:

ocenka na adekvatnosta i efikasnosta na sistemite na vnatre{na kontrola; uvid vo sproveduvaweto na procedurite za upravuvawe so

rizicite;

10 Zaradi specifi~nata aktivnost {to ja vr{at bankite obi~no imaat svoj kodeks na eti~ko odnesuvawe vo pismena forma koj treba da gi opfati slednite aspekti: doverlivost na informaciite, konflikt na interesi, podaroci, nadomesti i krediti, investicii od vrabotenite i nadvore{ni aktivnosti.

19

uvid vo postavenosta na menaxment informacioniot sistem, vklu~uvaj}i go elektronskiot informativen sistem i elektronskite bankarski uslugi; uvid vo to~nosta i verodostojnosta na smetkovodstvenata

evidencija i finansiskite izve{tai; testirawe na sproveduvawe odredeni transakcii, ili

sproveduvaweto na procedurite za vnatre{na kontrola vo odredeni segmenti; ocenka na ekonomi~nosta i op{tata efikasnost vo raboteweto na

bankata; sledewe na po~ituvaweto na regulativnata ramka, eti~kiot

kodeks na bankata, kako i sledewe na sproveduvaweto na politikite i procedurite na bankata; proverka na to~nosta, verodostojnosta i navremenosta vo

dostavuvawe na prudentni i drug vid izve{tai do soodvetnite institucii; sproveduvawe na odredeni istragi vo bankata; i konsultativna i sovetodavna uloga vo delot na vospostavuvawe na

adekvatni sistemi na vnatre{na kontrola, adekvatno finansisko izvestuvawe, pozna~ajni organizacioni pra{awa vo bankata, voveduvawe na novi bankarski produkti i rizicite povrzani so toa i sl.

2.1.6. Predmet na revizija

Predmet na revizija od strana na Slu`bata za vnatre{na revizija se:

site funkcii i aktivnosti na bankata; site organizacioni delovi i subjekti, site podru`nici i

filijali (revizija na konsolidirana osnova); i nadvore{ni obezbeduva~i ~ij prekin na izvr{uvawe na uslugi za

bankata moè da predizvika diskontinuitet vo izvr{uvaweto na aktivnostite, ili prekin na delovnite procesi, {to vo krajna linija moè da bide pri~ina za iskaùvawe zaguba.

2.1.7. Principi na vnatre{nata revizija

Osnovnite principi vrz koi se bazira raboteweto na slu`bata se: 1/

kontinuitet vo izvr{uvaweto na funkcijata; 2/ nezavisnost vo izvr{uvaweto na funkcijata; 3/ profesionalna kompetentnost; 4/ politiki i proceduri za vr{ewe na vnatre{na revizija; 5/ objektivnost; 6/ obem na aktivnosti i 7/ interni proceduri za ocenka na potrebnoto nivo na kapital spored rizi~niot profil na bankata. 1/ Kontinuitet vo izvr{uvaweto na funkcijata Sekoja banka treba da ima postojana funkcija na vnatre{na revizija. Vo ispolnuvaweto na svoite zada~i i odgovornosti, Upravniot odbor treba da gi prezeme site potrebni merki za postavuvawe adekvatna funkcija na vnatre{na revizija soodvetna na goleminata i prirodata na aktivnostite, kako i na rizi~niot profil na bankata. Toa podrazbira obezbeduvawe soodvetni sredstva i postavuvawe lica so cel ispolnuvawe na celite na vnatre{nata revizija.

20

2/ Nezavisnost vo izvr{uvaweto na funkcijata Vnatre{nata revizija treba da bide nezavisna od aktivnostite koi se

predmet na revizija, kako i od sekojdnevnite procesi na vnatre{na kontrola.11 Toa podrazbira deka Slu`bata za vnatre{nata revizija ima posebno mesto vo bankata i svoite zada~i gi izvr{uva objektivno i neutralno. Isto taka, treba da ima sloboda pri izvestuvaweto za svoite naodi i procenki, kako i sloboda za nivno interno objavuvawe.

Principot na nezavisnost podrazbira deka ovaa Slu`ba e pod direktna

kontrola na Upravniot odbor, no kontrola moè da se izvr{i i od nezavisna strana, kako {to e nadvore{nata revizija, supervizija ili Odborot za revizija. Vnatre{nata revizija ne smee da im bide podredena na rabotovodniot organ i na oddelnite organizacioni delovi vo bankata zatoa {to na toj na~in bi se prekr{il principot na nezavisnost. Isto taka, nezavisnosta podrazbira deka vrabotenite vo Slu`bata za vnatre{nata revizija nemaat konflikt na interesi vo ramki na bankata, soglasno so Zakonot za bankite.

Direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija treba da ima

ovlastuvawe za direktna komunikacija na svoja inicijativa so Upravniot odbor, pretsedatelot na Upravniot odbor, ~lenovite na Odborot za revizija, supervizijata ili nadvore{nata revizija soglasno so pravilata definirani so politikata i procedurite za vr{ewe vnatre{na revizija vo bankata.

3/ Profesionalna kompetentnost

Profesionalnata kompetentnost i stru~nosta na sekoj vnatre{en

revizor ili na vnatre{nata revizija vo celina, e osnova za nejzino soodvetno funkcionirawe.

Motivacijata i kontinuiranoto nadograduvawe na znaewata na licata od

ovaa Slu`ba se zna~aen preduslov za efikasnosta na Slu`bata za vnatre{na revizija. Profesionalnata kompetentnost se ocenuva spored prirodata na ovaa aktivnost, kako i spored znaewata i sposobnosta na revizorot da pribira informacii, da vr{i testovi, procenka i da komunicira. Imeno, ovie lica treba da poseduvaat takva kompetentnost, iskustvo i sposobnosti za da moàt da vr{at kontrola nad site aktivnosti vo bankata, kako i analiza i ocenka na efikasnosta na vrabotenite. Profesionalnata kompetentnost treba da se odrùva preku kontinuirana obuka na sekoj vraboten od ovaa Slu`ba. Isto taka, licata vo ovaa Slu`ba treba da se vo tek so sekojdnevnite promeni na revizorskite tehniki i bankarskite aktivnosti. Licata od ovaa Slu`ba treba postojano da gi sledat promenite i razvojot na bankarskite aktivnosti za da bidat vo sostojba da gi identifikuvaat i upravuvaat rizicite na koi e izloèna bankata poradi voveduvaweto novi bankarski aktivnosti vo raboteweto.

11 I pokraj tesnata povrzanost na konceptot Ñvnatre{na revizijaì so konceptot na Ñvnatre{na kontrolaì, treba da se istakne deka vnatre{nata revizija ne e slu`ba koja treba da gi sostavi pravilata na vnatre{na kontrola. Imeno, so toa vnatre{nata revizija bi go prekr{ila osnovnoto pravilo na vnatre{nata kontrola - avtorizacijata i vr{eweto na transakciite ne treba da bide pridruèno so kontrola na istite transakcii. Koga vnatre{nata revizija bi gi pi{uvala pravilata na vnatre{nata kontrola, taa ne bi bila vo sostojba objektivno da ja kontrolira nivnata efikasnost. Ottuka, sostavuvaweto na pravilata na vnatre{nata kontrola prvenstveno e zada~a na rabotovodniot organ, donesuvaweto e vo ingerenciite na Upravniot odbor, a Slu`bata za vnatre{na revizija moè da dade korisen pridones vo odgovaraweto na dilemite koi bi se pojavile pri konkretno formulirawe na vnatre{nata kontrola.

21

Kontinuiranoto izvr{uvawe na sli~ni zada~i ili izvr{uvaweto na rutinski raboti mo`e negativno da vlijae vrz sposobnosta na vnatre{nite revizori za kriti~ka ocenka na raboteweto. Poradi toa, se prepora~uva da se vr{i rotirawe na licata koi rabotat vo ramki na ovaa Slu`ba. Vakvoto rotirawe treba da se vr{i na takov na~in {to nema da se vlijae negativno vrz nezavisnosta na vnatre{nite revizori. 4/ Politika i proceduri za vr{ewe vnatre{na revizija

Politikite i procedurite za vnatre{nata revizija pretstavuvaat osnoven

vodi~ vo raboteweto na Slu`bata za vnatre{na revizija. Sekoja banka treba da raspolaga so politika i proceduri za vr{ewe vnatre{na revizija so koi se dava ovlastuvawe za vr{ewe na ovaa funkcija vo bankata. So politikite i procedurite treba da bide zapoznat sekoj vo bankata, i so nea najmalku treba da se definiraat slednite raboti:

celite i obemot na funkcijata na vnatre{na revizija; organizacionata postavenost na ovaa Slu`ba vo ramki na bankata,

nejzinite prava, odgovornosti i relacii so drugite kontrolni funkcii; odgovornosta i integritetot na direktorot na Slu`bata za vnatre{na

revizija.

Politikata i procedurite treba da se izrabotat i periodi~no da se revidiraat od strana na Slu`bata za vnatre{na revizija, a se odobruvaat od strana na Upravniot odbor. So politikata i procedurite se definiraat pravata na ovaa Slu`ba vo odnos na iniciraweto kontakti i ovlastuvawata za direktna komunikacija so koj bilo ~len od bankata, vr{eweto revizija na koja bilo aktivnost ili subjekt vo bankata, pristapot do smetkite, dosiejata i podatocite, kako i uvid vo izve{taite do organite na upravuvawe i vo zapisnicite od sostanocite na organite na upravuvawe. So politikata i procedurite, isto taka treba da se reguliraat i uslovite vo slu~aj Slu`bata za vnatre{na revizija da se povika da obezbedi sovetodavni uslugi ili da izvr{i drugi specijalni zada~i. 5/ Objektivnost

Funkcijata na vnatre{na revizija treba da se izvr{uva objektivno i neutralno, pri {to treba da se nastojuva da se izbegnuvaat konfliktni situacii. Po~ituvaweto na ovoj princip, nalaga potreba od povremena rotacija na zada~ite na licata od ovaa Slu`ba. Isto taka, licata od ovaa Slu`ba koi se vraboteni interno od bankata ne treba da vr{at revizija na aktivnostite i funkciite na koi prethodno rabotele vo izminatiot period od edna godina.

Objektivnosta zna~i deka licata od Slu`bata za vnatre{na revizija ne treba da bidat involvirani vo izvr{uvaweto na aktivnostite na bankata i vo postavuvaweto na sistemite na vnatre{na kontrola. Vo sprotivno, i tie bi nosele odgovornost za izvr{enite aktivnosti, so {to se naru{uva nezavisnosta pri ocenkata na raboteweto na bankata.

Objektivnosta vo raboteweto ne treba da ja isklu~i mo`nosta za davawe soveti i konsultacii na Upravniot odbor i rabotovodniot organ za odredeni pra{awa povrzani so vnatre{nata revizija. Na primer, za da se podobri efikasnosta na raboteweto na bankata, rabotovodniot organ mo`e da pobara mislewe od Slu`bata vo vrska so otpo~nuvawe na nekoja nova zna~ajna ili

22

rizi~na aktivnost, nova reorganizacija so cel podobruvawe na kontrolnite sistemi, menaxment informativniot sistem ili informati~kiot sistem. Sepak, vo krajna linija, vospostavuvaweto na nekoi od ovie aktivnosti i izvr{enite promeni vo raboteweto na bankata ostanuvaat odgovornost na Upravniot odbor i rabotovodniot organ. Vakvata konsultativna i sovetodavna uloga na Slu`bata za vnatre{na revizija pretstavuva dopolnitelna zada~a koja ne treba da vlijae negativno vrz osnovnite zada~i, kako i vrz odgovornostite i nezavisnosta na Slu`bata za vnatre{na revizija. 6/ Obem na aktivnosti

Slu`bata za vnatre{na revizija treba da gi opfati site aktivnosti i subjekti vo bankata, filijalite i podru`nicite na bankata, kako i aktivnostite koi se izvr{uvaat od strana na nadvore{ni obezbeduva~i na uslugi.

Nekoi banki imaat vospostaveno posebni organizacioni delovi za

kontrola i sledewe na nekoi specifi~ni aktivnosti i subjekti na bankata (pr. "compliance officer", lice odgovorno za sigurnost na informativniot sistem12). Ovie delovi, kako del od sistemot za vnatre{na kontrola, se predmet na kontrola na Slu`bata za vnatre{na revizija kako odgovorna za ocenka na adekvatnosta i efikasnosta na sistemite na vnatre{na kontrola. Za da se odrì efikasnosta, Slu`bata za vnatre{na revizija vo izvr{uvaweto na svoite zada~i moè da koristi informacii od izve{taite na "compliance officer", ili od licata {to vr{at samostojna ocenka. Isto taka, za to~no opredeleni aktivnosti moè da se koristat uslugi od strana na nadvore{en obezbeduva~. Taka, soglasno so Odlukata za definirawe na standardite za izgotvuvawe i sproveduvawe na sigurnosta na informativniot sistem na bankite, testiraweto na sistemite i procedurite za kontrola, koi se del od politikata na informativniot sistem na bankata, treba da se izvr{i od strana na nezavisen i soodvetno obu~en tim. No, sepak Slu`bata za vnatre{na revizija ja nosi odgovornosta za izvr{enata kontrola za ocenka na adekvatnosta na kontrolnite sistemi za odredena aktivnost ili subjekt na bankata.

Kaj filijalite na banka vo stranstvo koi vr{at zna~ajni aktivnosti i

bankarskite ili nebankarskite podru`nici, so status na samostojno pravno lice, funkcijata za vnatre{na revizija moè da ja izvr{uva slu`bata na mati~nata banka ili da vospostavat lokalna slu`ba za vnatre{na revizija koja treba da bide del od slu`bata za vnatre{na revizija na mati~nata banka. Koga podru`nicite ili filijalite imaat svoja Slu`ba za vnatre{na revizija, toga{ taa dostavuva izve{taj do Slu`bata za vnatre{na revizija na mati~nata banka. Za filijalite i podru`nicite vo stranstvo, principite za vnatre{na revizija treba da se postavat na nivo na mati~na banka, zemaj}i ja predvid lokalnata

12 "Compliance officer", e lice, organizacionen del ili organ odgovoren za celokupnoto sledewe na usoglasenosta na bankata so zakonskata regulativa. Imeno, stanuva zbor za nezavisna funkcija koja ima za cel identifikuvawe, procenka, sledewe i izvestuvawe za izloènosta na bankata na rizik od nepo~ituvawe na zakonskata regulativa, odnosno rizikot od pravni i sudski kazni, finansiski zagubi ili vlo{uvawe na reputacijata na bankata kako posledica na nepo~ituvawe i/ili neusoglasenost so postojnite zakoni, pravila i standardi. Soglasno so Odlukata za definirawe na standardite za izgotvuvawe i sproveduvawe na sigurnosta na informativniot sistem na bankite, liceto odgovorno za sledewe na sigurnosta na informativniot sistem na bankata e nazna~eno od rabotovodniot organ na bankata i ima za zada~a da upravuva so sigurnosta na informativniot sistem i da izvr{i koordinacija na politikata na informativna sigurnost i procesite na razli~nite tehnolo{ki platformi i rabotni zada~i. Ova lice treba da ima celosna nezavisnost vo svoeto rabotewe. Za svojata rabota odgovara pred rabotovodniot organ, a najmalku dva pati godi{no go izvestuva i Upravniot odbor na bankata.

23

regulativa. Mati~nata banka treba da gi postavi pravilata za vnatre{na revizija na nivo na cela grupa. Isto taka, mati~nata banka treba da obezbedi uslovi za rabota na Slu`bata za vnatre{na revizija, vo smisla na neograni~en pristap do site aktivnosti i subjekti vo podru`nicata, odnosno filijalata, kako i mo`nost za vr{ewe terenska kontrola vo odreden vremenski interval. Mati~nata banka treba da u~estvuva vo vrabotuvaweto i ocenkata na lokalnite vnatre{ni revizori.

7/ Interni proceduri za ocenka na potrebnoto nivo na kapital spored

rizi~niot profil na bankata Vnatre{nata revizija treba da vr{i redovna i nezavisna ocenka na

postavenosta na funkcijata na upravuvawe, sledewe i kontrola na rizicite so cel ograni~uvawe na rizikot do ona nivo koe e prifatlivo za kapitalot na bankata. Isto taka, Slu`bata za vnatre{na revizija vr{i ocenka i na postavenite metodi za ocenka na usoglasenosta na bankata so internite proceduri za kapital.

Bankata treba to~no da precizira lice ili organizacionen del

odgovoren za procedurite za ocenka na kapitalot. Ovaa kontrola mo`e da se izvr{uva od strana na Slu`bata za vnatre{na revizija ili od strana na drugo lice ili organizacionen del koj e dovolno nezavisen od aktivnostite na bankata.

2.1.8. Funkcionirawe na vnatre{nata revizija Adekvatnoto funkcionirawe na Slu`bata za vnatre{na revizija

podrazbira postoewe plan za revizija, proceduri, efikasno upravuvawe so Slu`bata i razraboteni vidovi na revizija.

1/ Plan na vnatre{nata revizija i ocenka na rizicite

Slu`bata za vnatre{na revizija treba da gi izvr{uva svoite aktivnosti

vo soglasnost so godi{niot plan za revizija. Planot treba da bide realen i da ovozmo`uva periodi~en uvid vo site pova`ni aspekti na raboteweto na bankata (redovnite, odnosno planiranite revizii), vklu~uvaj}i i vr{ewe nenadejni kontroli (neplanirani, odnosno specijalni revizii) vo zavisnost od prirodata na konkretnata kontrola. Isto taka, vo planot treba da se navedat i drugite zada~i, kako davaweto soveti i mislewa za odredeni pra{awa i obuka na vrabotenite i potrebnite preduslovi za realizacija na planot. Vo planot treba detalno da se navedat licata vo smisla na brojot i nivnata profesionalnata kompetentnost, kako i potrebnoto vreme i frekvencijata na planiranite revizii. Planot treba postojano da se revidira spored potrebite, za {to treba da se izvesti Upravniot odbor.

Metodolo{ki, planot treba da se zasnova na procenka na site rizici na

raboteweto, {to voedno pretstavuva potvrda deka Slu`bata za vnatre{na revizija ima razbirawe za zna~ajnite aktivnosti na bankata i rizicite {to gi nosat tie aktivnosti. Direktorot na ovaa Slu`ba treba да vospostavi principi za procenka na rizicite vo forma na pi{ani proceduri, koi treba postojano da se revidiraat soglasno so promenite na sistemot na vnatre{na kontrola ili na rabotnite procesi. Analizata na rizicite se odnesuva na site aktivnosti i subjekti vo bankata, kako i na celiot sistem na vnatre{na kontrola. Vrz osnova na rezultatite od ovie analizi, se donesuva plan za revizija za edna godina. Pri izrabotka na planot, treba da se zemat predvid voveduvaweto na novi

24

aktivnosti, proizvodi i inovacii, kako i rizicite {to gi nosat novite aktivnosti, promenata na opkru`uvaweto, unapreduvaweto na informativnite sistemi i dr. Isto taka, treba da se zeme predvid obemot, prirodata i frekvencijata na zada~ite {to treba da se izvr{at, vremeto od poslednata revizija, nevoobi~aenite i nekarakteristi~nite promeni i drugi podatoci i informacii.

Godi{niot plan na Slu`bata za vnatre{na revizija treba da bide

izraboten od strana na Slu`bata za vnatre{na revizija, a odobren od strana na Odborot za revizija i usvoen od Upravniot odbor najdocna do krajot na mesec januari tekovnata godina.

2/ Proceduri Za sekoja zada~a na vnatre{nata revizija treba da ima Programa za

rabota vo koja }e bidat navedeni celite {to treba da se postignat. Programata za rabota pretstavuva relativno fleksibilen dokument, koj postojano treba da se adaptira i dopolnuva so novite identifikuvani rizici.

Dokumentacija na Slu`bata za vnatre{na revizija. Soglasno so procedurite za revizija, site kontroli izvr{eni od strana na Slu`bata za vnatre{na revizija treba da bidat kvalitetno dokumentirani i potkrepeni so rabotni materijali (pregled na dokumentite vo bankata, razgovori so vrabotenite, neposreden uvid i sl.). Tie treba da se odnesuvaat na izvr{enite kontroli i na naodite navedeni vo izve{tajot. Rabotnite materijali treba da bidat organizirani spored to~no opredelen metod, koj treba da obezbedi dovolno informacii vo smisla dali kontrolata e izvr{ena adekvatno i dali rabotnite materijali davaat mo`nost da se proveri na~inot na koj e izvr{ena kontrolata. Vo toj kontekst, treba da se vospostavat proceduri za tekovna i postojana dokumentacija na Slu`bata za vnatre{na revizija.

Taka, dokumentite pribrani za vreme na revizijata, kako {to se bele{kite od zna~ajnite delovni odluki, finansiskite izve{tai, vo odnos na problemite na implementacija na preporakite od revizijata treba da bidat klasificirani vo tekovnata dokumentacija. Dokumentite vo odnos na organizacioniot del koj e predmet na revizija, a koi se nepromenlivi na podolg period, kako {to se op{ti podatoci, organizaciona struktura, akt za osnovawe, planovite za implementacija na preporakite od izvr{enite revizii, izve{tai do Slu`bata za vnatre{na revizija treba da bidat klasificirani vo postojana dokumentacija.

Periodot na ~uvawe na rabotnite materijali od tekovnata dokumentacija treba da bide do slednata vnatre{na revizija, odnosno vo soglasnost so propisite koi ja ureduvaat ovaa materija. Potoa, treba da se izvr{i selekcija za nivno arhivirawe ili kone~no poni{tuvawe. Vremenskiot period za ~uvawe na postojanata dokumentacija e neograni~en. Evidencijata treba da se ~uva vo tvrda kopija i vo elektronska forma.

Izve{taj od izvr{enata vnatre{nata revizija. Izve{taite od izvr{enite revizii se dostavuvaat do Upravniot odbor i Odborot za revizija, a kopii se dostavuvaat do rabotovodniot organ, direktorot na organizacioniot del - predmet na revizija, direktorite na organizacionite delovi koi se povrzani so predmetot, preporakite ili merkite od izvr{enata revizija i do sektorskite direktori. Upravniot odbor i Slu`bata za vnatre{na revizija se sostanuvaat najmalku tromese~no zaradi razgleduvawe na izve{taite od

25

reviziite, odgovorite na rabotovodniot organ po niv i prezemenite aktivnosti od strana na sektorskite direktori ~ii{to organizacioni delovi bile predmet na revizija. Isto taka, potrebno e navremeno da se prezemaat merki dokolku se usvojat preporakite od izve{tajot. Rabotovodniot organ treba da e siguren deka zabele{kite od strana na vnatre{nata revizija se dostaveni do soodvetnite sektorski direktori i direkcii. Ova nametnuva potreba od donesuvawe na procedura od strana na Slu`bata za vnatre{na revizija, a odobrena od strana na Upravniot odbor, so koja }e se regulira implementacijata na preporakite od Slu`bata za vnatre{na revizija. Slu`bata za vnatre{na revizija go sledi implementiraweto na preporakite. Za stepenot na implemenatcija se izvestuva Odborot za revizija i Upravniot odbor na sekoja naredna sednica, odnosno minimum tromese~no.

Izve{taj za raboteweto na Slu`bata za vnatre{na revizija. Slu`bata za vnatre{na revizija treba da izrabotuva polugodi{en i godi{en izve{taj za svojata rabota. Toj treba da sodr`i:

izve{taj za realizacija na postavenite celi so godi{niot plan za

revizii na Slu`bata za vnatre{na revizija; planiranoto vreme za revizija soglasno so godi{niot plan i

eventualnoto otstapuvawe od predvidenite rokovi so soodvetno obrazlo`enie; izve{taj za vonrednite revizii; sumaren izve{taj za zna~ajnite naodi od izvr{enite revizii,

dostignatoto nivo vo odnos na implementacijata i responzivnosta na korektivnite merki; izve{taj za drugite izvr{eni aktivnosti; i izve{taj za obukata na vrabotenite vo bankata.

Polugodi{niot i godi{niot izve{taj za rabotata na Slu`bata za

vnatre{na revizija treba da se izrabotat za prvata naredna sednica na Upraven odbor po istekot na periodot za koi se odnesuvaat. Tie se dostavuvaat na razgleduvawe i usvojuvawe, do Upravniot odbor.

Konsultacii. Slu`bata za vnatre{na revizija, vo ramki na svojata

sovetodavna uloga, na direktorite na organizacionite delovi i Upravniot odbor im dava:

preporaki za vreme na reviziite; komentari vo odnos na internite politiki i proceduri; mislewe vo odnos na otpo~nuvaweto so nova aktivnost, nova tehnologija,

izmena na dosega{en deloven proces, re{enie za nekoi tekovni dilemi vo odnos na organizacionata struktura, procesite, procedurite i dr.; i obuka, organizirawe seminari i davawe mislewa vo odnos na

aktivnostite na bankata.

Pristap do informacii i podatoci. Slu`bata za vnatre{na revizija treba da bide informirana za site aktivnosti i nastani vo bankata. Licata vraboteni vo ovaa Slu`ba imaat pravo na pristap do site podatoci i dokumenti bez razlika na na~inot i mestoto kade se ~uvaat i stepenot na nivnata doverlivost, do site informativni sistemi i vlez vo site delovni prostorii bez razlika na na~inot na koj se obezbedeni tie. Koristewe i otu|uvawe na dokumentacijata e mo`no samo so odobrenie na direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija. Samo Upravniot odbor ima pravo da napravi ograni~uvawe na pristapot na Slu`bata za vnatre{na revizija.

26

Obvrska za ~uvawe tajna. Slu`bata za vnatre{na revizija ima obvrska

da gi ~uva vo tajnost dokumentacijata, podatocite, informaciite, faktite i sostojbite dobieni za vreme na vnatre{nata revizija. Vo odnos na stepenot na doverlivost i za{tita na podatocite na dokumentacijata na Slu`bata za vnatre{na revizija }e se primenuvaat pravilata za doverlivost na podatocite utvrdeni vo bankata. Slu`bata za vnatre{na revizija treba da raspolaga so dokazi od izvr{enite revizii i kopija od izrabotenite izve{tai.

Ovaa obvrska ne se odnesuva vo slednite slu~ai:

vo komunikacijata so Upravniot odbor; vo slu~aj koga podatocite se potrebni za vodewe sudska postapka; koga podatocite, faktite i naodite davaat somne` deka e storeno

krivi~no delo za koe treba da se izvesti nadleèn organ; koga vo soglasnost so zakon se dostavuvaat podatoci do

Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari i Upravata za javni prihodi; koga ima potreba nekoi podatoci da se dostavat do Narodna banka

na Republika Makedonija ili do nadvore{niot revizor; i koga im se potrebni na organite i na instituciite ovlasteni so

zakon; 3/ Upravuvawe so Slu`bata za vnatre{na revizija Direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija e odgovoren da vodi

smetka za usoglasenosta na Slu`bata so principite za vnatre{na revizija. Isto taka, direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija treba da obezbedi plan na revizija, pi{ani politiki i proceduri za vrabotenite vo ovaa Slu`ba. Direktorot e odgovoren za profesionalnata kompetentnost, obukata i za zajaknuvaweto na kadarot spored potrebite. Isto taka, treba da se griì za motiviranosta i stepenot na svesnosta na vrabotenite i nivnata informiranost. Isto taka, direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija treba da se pogriì da nema nepotrebno duplirawe na rabotata na vnatre{nite revizori so onaa na nadvore{nite revizori. 4/ Vidovi vnatre{na revizija

Spored oblasta:

finansiska revizija, ~ija cel e kontrola na adekvatnosta na

smetkovodstveniot sistem, informaciite {to gi nudi ovoj sistem, kako i finansiskite izve{tai koi proizleguvaat od ovoj sistem. Podetalno, ovoj vid revizija pretstavuva proverka na to~nosta na prezentacijata na site smetkovodstveni i finansiski izve{tai, kako i na nivnata usoglasenost so prifatenite kriteriumi i standardi. Kvalitetot na smetkovodstveniot sistem, kako najzna~aen informativen podsistem vo edna banka, e od golemo zna~ewe so ogled na toa deka go olesnuva sproveduvaweto i sledeweto na ostvaruvaweto na celite postaveni od menaxmentot; revizija na usoglasenosta, ~ija cel e ocenka na kvalitetot i adekvatnosta

na postavenite sistemi za proverka na usoglasenosta so zakonite, regulativata, politikite i procedurite; operativna revizija (odnosno vnatre{na revizija na sistemot), ~ija cel e

ocenka na kvalitetot i adekvatnosta na site postaveni sistemi i

27

proceduri, kriti~ka analiza na organizacionata struktura, vo smisla na adekvatnosta na metodite i resursite vo odnos na postavenite zada~i, sistemati~no kontrolirawe na site operacii vo soglasnost so postavenite celi i nivnoto realizirawe, identifikuvawe na mo`nostite za podobruvawe i davawe preporaki za podobruvawe, prodol`uvawe ili prekinuvawe na tie aktivnosti; revizija na informativniot sistem, podrazbira kontrola na sigurnosta,

efikasnosta i raspolo`ivosta na informativniot sistem spored negovite elementi, kako {to se podatocite, aplikaciite, tehnologijata, kapacitetot i ~ove~kite resursi, kako i ocenka na postojanosta i adekvatnosta na kompjuterskite kontroli; i revizija na funkcijata na upravuvawe, ~ija cel e utvrduvawe na

kvalitetot na upravuvawe i kontrola na rizicite vo ramki na postavenite celi na bankata.

So ogled na toa deka zada~a na Slu`bata za vnatre{na revizija e kontrola i

ocenka na efikasnosta na site aktivnosti i subjekti vo bankata, taa ne bi trebalo da se fokusira samo na eden vid revizija. Pritoa, sekoga{ treba da se primeni najsoodvetniot vid revizija vo zavisnost od celite koi{to treba da se postignat so revizijata.

Spored nivnata priroda i obem:

Redovni (planirani) vnatre{ni revizii se predvideni so godi{niot

plan na Slu`bata za vnatre{na revizija. Specijalni (nenadejni) vnatre{ni revizii se izvr{uvaat samo vo slu~aj

na somnenie vo golemi nepravilnosti, izmama ili izmeni vo ocenkata na rizicite. Ovie revizii po pravilo se izvr{uvaat na barawe na ~lenovite na Upravniot odbor ili na barawe na direktor na nekoj sektor vo bankata koi steknale soznanija za odredeni nepravilnosti vo raboteweto ili izmama. Ovie revizii se so odobrenie na Upravniot odbor. Celosnite vnatre{ni revizii se odnesuvaat na site aktivnosti vo ramki

na eden organizacionen del vo bankata. Delumni vnatre{ni revizii se odnesuvaat na revizija na odredena

aktivnost, organizacionen del, odreden raboten proces ili individualni funkcii kaj pove}e operacii. Najaveni vnatre{ni revizii se so prethodna najava na organizacioniot

del {to }e bide predmet na revizija so Pismo za izvestuvawe za vr{ewe vnatre{na revizija (kako pravilo) najmalku tri rabotni dena odnapred. Povtorni vnatre{ni revizii - proverka dali se otstraneti slabostite i

nepravilnostite utvrdeni so prethodnite revizii. Ex-post vnatre{ni revizii - revizija na postojnite i minatite

aktivnosti vo bankata. Ex-ante vnatre{ni revizii - proverka na sigurnosta na idnite

aktivnosti.

2.1.9. Proces na rabota na Slu`bata za vnatre{na revizija

Procesot na rabota na Slu`bata za vnatre{na revizija se sostoi od slednive fazi: 1/ Instrukcii za timot na vnatre{na revizija; 2/ Pismo za izvestuvawe za vr{ewe vnatre{na revizija; 3/ Barawe za dostavuvawe podatoci; 4/ Podgotovka na vnatre{nata revizija; 5/Po~eten razgovor so pretstavnici na organizacioniot del - predmet na revizija; 6/ Izvr{uvawe na vnatre{nata revizija; 7/ Zavr{en sostanok so pretstavnici na organizacioniot del - predmet

28

na revizija; 8/ Izrabotka na izve{taj od izvr{ena revizija, i 9/ Izvestuvawe na Upravniot odbor. Oddelnite fazi na procesot na rabota na Slu`bata za vnatre{na revizija se detalno opi{ani vo Aneks br.1 - Praktiki za vospostavuvawe vnatre{na revizija.

2.2.Odbor za revizija

Soglasno so zakonskite odredbi, bankite se zadolèni da formiraat

nezavisen Odbor za revizija. Vospostavuvaweto na postojan organ - Odbor za revizija e re{enie za nadminuvawe na pote{kotiite koi moàt da proizlezat vo praktika pri sproveduvawe na ingerencijata na Upravniot odbor koja se odnesuva na obezbeduvaweto i odrùvaweto adekvatni sistemi na vnatre{na kontrola. Odborot za revizija treba da mu pomaga na Upravniot odbor da obezbedi celosen uvid vo kvalitetot na smetkovodstvenata evidencija, sistemite na vnatre{nata kontrola, kvalitetot na sproveduvawe na funkcijata na vnatre{nata revizija i procesot na finansisko izvestuvawe. Isto taka, ovoj Odbor ja zajaknuva rabotata na vnatre{nata i na nadvore{nata revizija i pretstavuva vrska preku koja se ostvaruva kontakt pome|u Slu`bata za vnatre{na revizija i Upravniot odbor, kako i so nadvore{nata revizija. Pritoa, treba da se istakne deka formiraweto na Odbor za revizija vo nitu eden slu~aj ne treba da podrazbira transfer na dol`nostite od Upravniot odbor koj e zakonski ovlasten da donesuva odluki.

Sostav na Odborot za revizija. Soglasno so Zakonot za bankite, Sobranieto na bankata gi imenuva ~lenovite na Odborot za revizija. Odborot za revizija se sostoi od tri ~lena so mandat od dve godini. ^len na Upraven odbor ne moè da bide ~len na Odborot za revizija, a eden od ~lenovite moè da bide vraboten vo bankata, no da ne bide lice so posebni prava i odgovornosti. Zaradi potencijalniot konflikt na interesi, ne e poèlno ~len na Odbor za revizija da bide vraboten od Slu`bata za vnatre{na revizija i od nadvore{niot ovlasten revizor. Najmalku eden od ~lenovite mora da ima ovlastuvawe za revizor ili smetkovoditel. Odborot za revizija moè da angaìra stru~ni lica vo ovaa problematika za smetka na bankata. Zaradi efikasnost vo sproveduvaweto na ingerenciite, po potreba, na sostanocite na Odborot moè da prisustvuvaat: ~len na rabotovodniot organ na bankata, drug pretstavnik na menaxerskiot tim na bankata, pretstavnik od Slu`bata na vnatre{na revizija, ili nadvore{niot revizor.

Formiraweto na Odborot za revizija treba da bide pismeno regulirano

so dokument koj }e ukaùva na sostavot na Odborot za revizija, negovite ingerencii, kako i na~inot na izvestuvawe na Upravniot odbor. Ovoj dokument treba da bide odobren od strana na Upravniot odbor i e predmet na periodi~no revidirawe.

Ingerencii na Odborot za revizija. Osnovnite ingerencii na Odborot

za revizija sublimirano se prikaàni podolu:

vospostavuvawe soodvetni smetkovodstveni proceduri i kontrola na usoglasenosta na ovie proceduri so Zakonot za bankite i drugi propisi. Ovoj organ, so ogled na svojot sostav, treba da ima nose~ka uloga vo implementiraweto na me|unarodnite smetkovodstveni standardi. Vo ostvaruvaweto na ovaa funkcija, soodvetni linii na komunikacii se vospostavuvaat so Direkcijata za smetkovodstvo i Slu`bata za vnatre{na revizija. Dokolku postojat problemi i slabosti identifikuvani od strana na

29

revizorite vo odnos na smetkovodstvenata evidencija, kako i po~ituvaweto na postoe~kite politiki i zakonskata regulativa vo ovoj domen, ovoj organ treba da obezbedi navremeno prezemawe soodvetni korektivni aktivnosti od strana na menaxmentot; uvid vo raboteweto na Slu`bata za vnatre{na revizija, preku

odobruvawe na godi{niot plan za revizii. Kone~nata verifikacija na planot se vr{i od strana na Upravniot odbor na bankata. Isto taka, Slu`bata za vnatre{na revizija dostavuva globalen izve{taj do Odborot, vo koj se vr{i ocenka na adekvatnosta na sistemite za vnatre{na kontrola, identifikuvawe na utvrdenite nedostatoci i stepenot na realizacija na planot za revizii (najmalku na tromese~na osnova); usoglasenost na bankata so zakonskata regulativa, prudentnite

standardi, politikite i procedurite na bankata doneseni od strana na Upravniot odbor; razgleduvawe na ponudite za vr{ewe na nadvore{na revizija od

strana na ovlastenite dru{tva za revizija i dostavuvawe mislewe do Upravniot odbor; obezbeduvawe formalna pismena izjava od revizorite za postoewe

na eventualen konflikt na interesi soglasno so zakonskite odredbi t.e. za odnosite me|u revizorite i bankata, najgolemite komitenti i akcioneri i procenka na potencijalnoto vlijanie na ovie povrzanosti vrz objektivnosta i nezavisnosta na revizorot; ocenka na rabotata na nadvore{nite revizori, uvid vo sodrìnata

na revidiranite finansiski izve{tai i razmena na mislewa so rabotovodniot organ na bankata i nadvore{nite revizori za tie izve{tai; pottiknuvawe na komunikacijata pome|u ~lenovite na Upravniot

odbor, rabotovodniot organ, Slu`bata za vnatre{na revizija, nadvore{nite revizori i na Narodna banka na Republika Makedonija kako supervizorski organ; i komunikacija so Narodna banka na Republika Makedonija so cel

zapoznavawe na supervizijata so sistemite na korporativno upravuvawe vo bankata, kako i nivnata zagriènost vo odnos na menaxmentot na bankata, {to im ovozmoùva na supervizorite da ja utvrdat efikasnosta na Odborot za revizija.

Odborot za revizija go izvestuva Upravniot odbor za pra{awa od

domenot na svoite nadle`nosti, pred sè za zna~ajni aspekti, za koi e informiran od strana na vnatre{nite i nadvore{nite revizori, za aktivnostite vo vrska so vospostavuvawe na smetkovodstvenite proceduri, za adekvatnosta na celokupniot sistem za vnatre{na kontrola, kako i za drugi pra{awa za koi se ceni deka postoi potreba za informirawe na Upravniot odbor.

Odborot za revizija se sostanuva najmalku edna{ na tri meseci ili po~esto na barawe na Upravniot odbor ili na dvajca negovi ~lenovi. Odlukite na ovoj odbor se donesuvaat so mnozinstvoto od ~lenovite na Odborot. Za svoite aktivnosti, Odborot za revizija go izvestuva Sobranieto na bankata najmalku edna{ godi{no.

IV. Nadvore{na revizija i relacijata pome|u vnatre{nite revizori, supervizorskiot organ i nadvore{nite revizori

30

1. Ulogata i odgovornostite na nadvore{nite revizori

Celta na nadvore{nata revizija e da dade mislewe dali finansiskite izve{tai objektivno ja prikaùvaat finansiskata sostojba na bankata na odredena data, rezultatite od nejzinoto rabotewe i promenite na nejzinata finansiska sostojba vo soglasnost so odredeni smetkovodstveni standardi ili propisi. So drugi zborovi, nadvore{nata revizija obezbeduva nezavisna procenka na celokupnata sostojba na bankata vo odreden moment. Pravilnata primena na nadvore{nata revizija vleva doverba vo solventnosta na bankata preku to~ni finansiski informacii za akcionerite i Narodnata banka, kako i za ostanatite korisnici. Nadvore{nite revizori, i pokraj toa {to po definicija ne se del od bankite, a sledstveno na toa i ne se del od procesot na vnatre{na kontrola, imaat zna~ajna uloga vrz kvalitetot i unapreduvaweto na sistemite na vnatre{na kontrola. Nadvore{nite revizori davaat zna~aen "feedback" za efikasnosta na sistemite na vnatre{na kontrola preku izvr{uvaweto na svoite revizii, redovnite razgovori so Upravniot odbor, rabotovodniot organ, sredniot menaxment i vrabotenite, kako i preku preporakite za podobruvawe na sistemite za vnatre{na kontrola. So ogled na faktot deka primarna funkcija na nadvore{nite revizori e da dadat mislewe za realnosta na godi{nata smetka na bankata, tie treba da re{at dali pri izvr{uvaweto na nadvore{nata revizija moàt da se potprat vrz efikasnosta na procesot na vnatre{na kontrola vo bankata. Ottuka, proizleguva deka tie treba da imaat poznavawe na sistemot na vnatre{na kontrola vo bankata.

Vo su{tina, od nadvore{nite revizori se o~ekuva da dadat ocenka na

sistemite za vnatre{na kontrola kako osnova za izrabotka na to~ni finansiski izve{tai za raboteweto na bankata. Od niv se o~ekuva, vo slu~aj na otkrivawe materijalni slabosti da gi izvestat Upravniot odbor, rabotovodniot organ i supervizorskite vlasti preku dostava na doverlivi pisma. Rabotovodniot organ i Upravniot odbor treba da obezbedat implemetacija na korektivnite merki za utvrdenite slabi sistemi na vnatre{na kontrola utvrdeni i izneseni vo izve{tajot na nadvore{nite revizori.

Soglasno so Zakonot za bankite, finansiskite izve{tai i delovnite

knigi gi proveruva i gi ocenuva ovlasten revizor koj izgotvuva revizorski izve{taj vo soglasnost so propisite za revizija. Spored zakonskite odredbi, ovlasteniot revizor gi ocenuva:

Bilansot na sostojba; Bilansot na uspeh; Izve{tajot za pari~en tek; Promenite vo visinata na kapitalot; Nivoto i promenite vo izdvoenite rezervi za potencijalni zagubi i

izvr{enite otpisi; Iznosot na prezemenite potencijalni obvrski; Izve{tajot za efektite od konsolidacijata; Funkcioniraweto na vnatre{nata revizija; Vodeweto na delovnite knigi; Informacioniot sistem; To~nosta i kompletnosta na izve{taite {to gi dostavuva bankata do

Narodna banka; Adekvatnosta na smetkovodstvenite proceduri na bankata; i Sproveduvaweto na zakonskata regulativa.

Narodna banka na Republika Makedonija, kako supervizorki organ vo

zemjata, moè da pobara od revizorot dopolnitelni objasnuvawa vo vrska so

31

revizorskiot izve{taj. Ako ovlasteniot revizor utvrdi deka bankata ne e sposobna da gi ispolnuva svoite obvrski ili deka bankata rabotela sprotivno na vaè~kite propisi, dru{tvoto za revizija e dol`no za toa vedna{ pismeno da go izvesti ministerot za finansii i guvernerot na Narodna banka. Isto taka, dru{tvoto za revizija e dol`no da go dostavi izve{tajot za izvr{enite revizii do Narodna banka, do rabotovodniot organ na bankata i do Upravniot odbor na bankata, a godi{niot finansiski izve{taj i do Ministerstvoto za finansii.

Soglasno so Zakonot na bankite, Narodna banka moè da ne gi prifati

finansiskite izve{tai od nadvore{niot revizor, ako utvrdi deka tie ne se temelat vrz objektivni fakti za finansiskata sostojba vo bankata. Ako Narodna banka utvrdi deka revizorskiot izve{taj ne se temeli vrz objektivni fakti vo odnos na finansiskata sostojba na bankata, vo slednite tri godini nema da prifati revizorski izve{taj na toa dru{tvo za revizija. Vo takov slu~aj, Narodna banka bara od bankata da nazna~i drugo dru{tvo za revizija. Pritoa, site eventualni tro{oci nastanati vo odnos na nazna~uvaweto na novo dru{tvo za revizija gi podnesuva bankata.

2. Relacijata pome|u vnatre{nite revizori i nadvore{nite revizori i

razliki pome|u vnatre{nata i nadvore{nata revizija

Funkcijata na vnatre{nata revizija ne ja isklu~uva potrebata od nadvore{ni revizori, tuku pove}e se nadopolnuva i dava pridones kon nivnata rabota. Vnatre{nata revizija soodvetno nadopolneta od nadvore{nata revizija, sozdava seopfatna revizorska funkcija koja gi odrùva neophodnite vnatre{ni kontroli i pravilno izvr{uvawe na celokupnite bankarski aktivnosti. Nadvore{nite revizori imaat zna~ajno vlijanie vrz kvalitetot na sistemite na vnatre{na kontrola, preku izvr{uvaweto na svoite kontroli, redovnite razgovori so rabotovodniot organ i Upravniot odbor ili Odborot za revizija, kako i preku preporakite za podobruvawe na sistemite za vnatre{na kontrola.

Pri utvrduvaweto na procedurite za rabota i pri planiraweto na reviziite, od golema korist e raboteweto na Slu`bata za vnatre{na revizija. No, sepak treba da se naglasi deka odgovornosta za misleweto po finansiskite izve{tai ja snosat samite nadvore{ni revizori. Nadvore{nite revizori treba da bidat zapoznati i da imaat pristap do izve{taite na Slu`bata za vnatre{na revizija, kako i da bidat zapoznati za rabotite koi moàt da vlijaat vrz nivnite zaklu~oci. Isto taka, nadvore{nite revizori treba da gi informiraat vnatre{nite revizori za site zna~ajni raboti koi moàt da vlijaat vrz rabotata na Slu`bata za vnatre{nata revizija.

Me|usebnata komunikacija pome|u vnatre{nite i nadvore{nite revizori ovozmoùva razmena na informacii za rabotite od zaedni~ki interes, kako {to se: razmenata na mislewa okolu tehnikite za revizija, metodite na rabota i tolkuvawe na terminologijata, razmena na revizorski izve{tai ili pisma do Upravniot odbor i rabotovodniot organ.

Razlikite pome|u vnatre{nata i nadvore{nata revizija moè da se

fokusiraat na slednite tri aspekti:

1/ celta; 2/ kontinuitetot; 3/ nezavisnosta; i 4/ izvestuvaweto.

32

Razlikite vo celta moàt da se sublimiraat vo slednoto: celta na nadvore{nata revizija e da potvrdi dali finansiskite izve{tai se objektivno prikaàni, dodeka celta na vnatre{nata revizija e da ja {titi vrednosta na sredstvata na bankata. Kontinuitetot e vtora zna~ajna razlika. Taa se javuva poradi toa {to vnatre{nata revizija se vr{i vo tekot na celata godina, dodeka nadvore{nata revizija se fokusira na eden den - datumot na finasiskite izve{tai. I pokraj toa {to vnatre{niot revizor treba da bide postaven taka {to }e bide nezavisen vo svoeto rabotewe, negovata nezavisnost ne moè da bide do onoj stepen kako {to e kaj nadvore{niot revizor. Razlikata proizleguva od formalniot status: nadvore{niot revizor e poseben praven subjekt - toj moè i ne mora da go prifati anga`manot, za razlika od nego, vnatre{niot revizor e vraboten vo bankata - toj prima plata vo bankata. Razlikite vo izvestuvaweto se odnesuvaat na: formata na izvestuvawe: me|unarodnite revizorski standardi striktno gi

propi{uvaat vidovite na revizorsko mislewe i sodrìnata na izve{tajot na nadvore{niot revizor, dodeka vnatre{niot revizor izvestuva na na~in koj najdobro gi odrazuva negovite naodi; vremeto na izvestuvawe: nadvore{niot revizor izvestuva edna{ godi{no,

dodeka vnatre{niot revizor izvestuva vo tekot na celata godina; i korisnici na izve{taite: misleweto na nadvore{niot revizor e adresirano

do akcionerite, a zakonski e obvrzan da dostavi revizorski izve{taj za izvr{enite revizii do Narodna banka, do rabotovodniot organ i do Upravniot odbor na bankata, a godi{niot finansiski izve{taj treba da go dostavi i do Ministerstvoto za finansii. Pritoa, kako korisnici, pokraj navedenite se javuvaat i investitorite, bankite, komitentite i vrabotenite i drugi korisnici kako {to e Slu`bata za vnatre{na revizija. Korisnici na izve{taite na Slu`bata za vnatre{na revizija se Upravniot odbor i rabotovodniot organ, kako i Odborot za revizija i nadvore{nite revizori.

Vo kontekst na iznesenite razliki, bitno e da se napomene deka vo praktika

zada~ite na vnatre{nata i nadvore{nata revizija sè pove}e se preklopuvaat. Vo uslovi na sè pointenzivna avtomatizacija i razvoj na bankarskite aktivnosti, ulogata na vnatre{niot revizor e sè pogolema. Od druga strana, nadvore{nata revizija dobiva karakteristiki na vnatre{na revizija. Taka, sè po~esto nadvore{niot revizor kontinuirano e prisuten kaj klientot, a ne samo na krajot na presmetkovniot period, sè pobrojni se obvrskite na nadvore{niot revizor vo vrska so ispituvaweto na sistemite na vnatre{na kontrola, sè po~esti se razli~nite izvestuvawa po razni pra{awa nameneti za Upravniot odbor i rabotovodniot organ. Ottuka, moè da se zaklu~i deka nitu nadvore{nata, nitu vnatre{nata revizija ne se stati~ni profesii, tuku deka tie se razvivaat i se menuvaat pravoproporcionalno na promenite vo opkruùvaweto vo koe dejstvuvaat finansiskite institucii.

3. Sorabotka pome|u supervizijata, nadvore{nite i vnatre{nite revizori

Me|usebnata sorabotka na supervizorskite vlasti, nadvore{nite i vnatre{nite revizori ja podobruva efikasnosta vo raboteweto na site tri involvirani strani, pri {to sekoja strana snosi svoja odgovornost. Sorabotkata moè da se zasnova na periodi~ni sostanoci na prethodno spomenatite tri strani. Od aspekt na supervizorskite vlasti, moè da se oceni deka na ovie sostanoci treba da prisustvuva i rabotovodniot organ. Za vreme na

33

ovie sostanoci, sekoja strana gi obezbeduva informaciite koi{to se od zaedni~ki interes, pri {to posebno vnimanie im se posvetuva na onie oblasti koi{to }e bidat predmet na kontrola. Isto taka, se diskutira za implementacijata na preporakite od strana na bankata dobieni od supervizorskiot organ, nadvore{niot i od vnatre{niot revizor.

Sorabotkata pretpostavuva doverba me|u trite strani, vo sprotivno, sorabotkata ne bi funkcionirala. Ottuka proizleguvaat i o~ekuvawata na supervizorskiot organ da bide izvestuvan od bankata za nejzinite odluki, faktite i razvojnite aktivnosti koi zna~ajno bi vlijaele vrz performansite na bankata. Skopje, 22.04.2005 godina Direkcija za bankarska regulativa Zamenik direktor Igor Davkov

34

Aneks br. 1 - Praktiki za vospostavuvawe na vnatre{na revizija

1/Instrukcii za timot za vnatre{na revizija

Pred otpo~nuvaweto na revizijata, дirektorot na Slu`bata za vnatre{na revizija go opredeluva timot {to }e ja izvr{uva revizijata. Po pravilo, revizijata treba da se izvr{uva vo prisustvo na najmalku dvajca ~lenovi na timot za vnatre{na revizija (princip na Ñ~etiri o~iì). Istovremeno, direktorot go zapoznava timot so slednoto: celite na revizijata, predmetot i rizi~nite oblasti, obemot i metodite na revizija; rasporedot na revizijata vo smisla na opredeluvawe na po~etok, zavr{en sostanok, nacrt i kone~en izve{taj.

2/Pismo za izvestuvawe za izvr{uvawe na vnatre{na revizija

So ova pismo treba da zapo~ne celiot proces na edna revizija. Ova go

izgotvuva direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija vo soglasnost so godi{niot plan za revizija ili vo soglasnost so pismen nalog na Upravniot odbor. Ova pismo sodrì: naveduvawe na organizacioniot del {to }e bide predmet na revizija, obemot ili predmetot na revizija, timot {to }e ja izvr{i revizijata i planiranoto vreme za revizija.

Pismenoto izvestuvawe mu se dostavuva na direktorot na organizacioniot del {to }e bide predmet na revizija, po pravilo najmalku tri rabotni dena pred zapo~nuvaweto na vnatre{nata revizija, so isklu~ok na nenajavenite revizii. Za vreme na revizijata, obemot moè da se pro{iri i na drugi oblasti za da se dobie seopfaten pregled ili vo slu~aj na otkrivawe novi raboti koi ne se predmet na ovaa revizija. Zgolemuvawe na obemot na revizija e neophodno samo vo slu~aite na identifikuvawe nepravilnosti (neusoglasenost so zakonskata regulativa) ili malverzacii (prisvojuvawe na tu|i sredstva ili procesirawe na transakcii vo svoja korist). Za sekoe pro{iruvawe na predmetot na kontrola treba da se izvesti direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija, koj ima obvrska da go izvesti Upravniot odbor.

3/Barawe za dostavuvawe podatoci

So cel planirawe na revizijata, Slu`bata za vnatre{na revizija moè pred zapo~nuvaweto na revizijata da upati Barawe za dostavuvawe podatoci do organizacioniot del {to }e bide predmet na revizija. Vo Baraweto treba da se navedat potrebnite podatoci, dokumenti i izjavi koi treba da se dostavat i kraen rok za nivno dostavuvawe.

4/ Podgotovka na vnatre{na revizija

Podgotovkata e glaven preduslov za izvr{uvawe na efikasna vnatre{na

revizija, pri {to se podrazbira:

analiza na celata dokumentacija i site informacii koi se povrzani so predmetot na vnatre{na revizija, odnosno site izve{tai, smetkovodstvena dokumentacija, bele{ki, dokumenti od sostanocite i druga dokumentacija dostavena prethodno, pred otpo~nuvaweto na revizijata; analiza na site prethodni izve{tai na revizijata, nejzinite

preporaki i predloèni korektivni merki i korespondencijata vo odnos na tie pra{awa;

35

analiza na celata regulativa koja se odnesuva na predmetot na revizija (zakoni, podzakonska regulativa, proceduri i pravila, standardi, opis na rabotnite procesi i sl.); i obezbeduvawe privremen pristap do informativniot sistem koj se

odnesuva na predmetot na revizija.

Pred zapo~nuvaweto na revizijata potrebno e da se izbegnuva diskusija so vrabotenite od organizacioniot del - predmet na revizija.

5/ Po~eten razgovor so pretstavnici od organizacioniot del - predmet na revizija ili so odgovornite lica na odredena aktivnost

Pred zapo~nuvaweto na vnatre{nata revizija, timot {to }e ja izvr{uva revizijata treba da odrì sostanok so direktorot na organizacioniot del - predmet na revizija so cel:

zapoznavawe so predmetot na vnatre{nata revizija; zapoznavawe so metodot na revizija i metodite na izvestuvawe; davawe preporaka za podgotovka na dopolnitelni informacii

potrebni samo za celite na vnatre{nata revizija; i regulirawe na pristapot do dokumentite, utvrduvawe

koordinator (stru~ni lica zadolèni da davaat objasnuvawa i pojasnuvawa) i negovata raspoloìvost za vreme na revizijata.

Pove}eto od ovie informacii moè ve}e da bidat soop{teni vo

pismenoto izvestuvawe za izvr{uvawe revizija. Pritoa, va`no e licata {to }e bidat koordinatori za vreme na revizijata da imaat soznanija za predmetot na revizija i za rabotnite procesi vo organizacioniot del - predmet na revizija.

6/ Izvr{uvaweto na vnatre{nata revizija (vo prostoriite na organizacioniot del - predmet na revizija)

Vnatre{nata revizija, po pravilo, treba da se odviva vo prostoriite na organizacioniot del {to }e bide predmet na revizija.

Za vreme na vnatre{nata revizija, direktorot na organizacioniot del -predmet na revizija treba da mu ja obezbedi na timot celata potrebna dokumentacija i pristap do site smetki, dosieja, kompjuterski podatoci bez razlika na stepenot na doverlivost, kako i raspoloìvost na site informacii vo odnos na aktivata i site objekti bez razlika na na~inot na koj se obezbedeni tie.

Evidencija na vnatre{nata revizija. Revizorskata evidencija, vsu{nost, pretstavuva informacija za faktite, koi pretstavuvaat potkrepa na revizorskite naodi i zaklu~oci. Steknatite informacii i podatoci treba da gi imaat slednite karakteristiki:

dovolni: obezbeduvawe dovolno informacii za da se dobie zaklu~ok; relevantni: vo soglasnost so celite na vnatre{nata revizija i

predmetot na kontrola, kako i da bidat potkrepa na naodite i preporakite na vnatre{nata revizija; to~ni: da odgovaraat na fakti~kata sostojba, da se vo pismena

forma (ne usni), steknati od treto nezavisno lice, od prva raka vo prostoriite kade {to se izvr{uvala revizijata.

36

Naodite koi ne moè da se priloàt ili koi ne pretstavuvaat dokaz so

odreden stepen na to~nost treba da se zadràt za slednite vnatre{ni revizii ili samo usmeno da se prodiskutiraat so direktorot na organizacioniot del - predmet na revizija. Somnitelnite slu~ai treba da se razgledaat povtorno za da se potvrdi nivnata to~nost i mo`nosta da se iskoristat kako dokazen materijal od strana na Slu`bata za vnatre{na revizija.

Metodi na vnatre{na revizija. Slu`bata za vnatre{na revizija, naj~esto gi koristi slednite metodi za pribirawe evidencija:

Intervjuto se odviva spored prethodno podgotven pra{alnik, taka {to

samo se vr{i upis na odgovorite na adekvatno mesto (kompjuter, hartija, kaseta, disk).

Kontrola preku samostojna ocenka pretstavuva oficijalno dokumentiran proces vo ramki na bankata, koj e integriran vo delovnite aktivnosti, pri {to se vr{i ocenka na efikasnosta na postaveniot sistem na vnatre{na kontrola vo rabotnite procesi, kako i dali postojat realni {ansi za ispolnuvawe na nekoi ili site od postavenite delovni celi na bankata.

Pregledi, tabeli i grafikoni pretstavuva tabelaren i grafi~ki prikaz

na protokot na podatoci i dokumenti vo bankata, ili konkretno, vo organizacioniot del {to e predmet na revizija.

Testiraweto pretpostavuva test na sistemite na vnatre{na kontrola i test na podatocite. Testot na sistemite na vnatre{na kontrola podrazbira revizija na efikasnosta na kontrolnite procesi, vo smisla dali obezbeduvaat uslovi za ispolnuvawe na postavenite celi od strana na ekspert od Slu`bata za vnatre{na revizija. Testot na podatocite pretstavuva proverka dali podatocite se kompletni, zna~ajni i to~ni za da obezbedat soodvetni informacii.

Pri revizijata na kontrolnite procesi i podatoci moè da se koristat i kompjuterski aplikacii i programski paketi i proceduri, pravewe fotografii, kako i drugi revizorski tehniki i ve{tini.

Slu`bata za vnatre{na revizija vr{i revizii i za proverka na

responzivnosta. Pritoa, za otstranetite slabosti i nepravilnosti treba da se dostavi izve{taj do Slu`bata za vnatre{na revizija vo rokot opredelen vo izve{tajot od revizija. Odgovorot treba da bide pridruèn so dokumenti i drug vid evidencija koi pretstavuvaat potvrda za otstranetite slabosti i nepravilnosti. Vakov odgovor ne treba da se isprati dokolku nepravilnostite i slabostite se prifateni i otstraneti u{te za vreme na revizijata. Direktorot na organizacioniot del - predmet na revizija treba da go izvesti nadle`niot organ - Upravniot odbor za otstranuvaweto na slabostite i nepravilnostite ili za pri~inite od potrebata za prodolùvawe na rokot za implemetacija na korektivnite merki.

Po razgleduvaweto na dostaveniot odgovor, Slu`bata za vnatre{na revizija treba da go izvesti direktorot na organizacioniot del {to bil predmet na revizija i Upravniot odbor, dali dostaveniot odgovor e (ne)prifatliv, vo smisla, dali (ne)dava dovolno potvrda za otstranuvawe na konstatiranite slabosti i nepravilnosti, po pravilo, vo rok od pet rabotni dena od priemot na odgovorot.

37

Slu`bata za vnatre{na revizija moè da ja utvrdi verodostojnosta na odgovorot so izvr{uvawe na vnatre{na revizija vo momentot ili so slednata planirana revizija.

7/ Zavr{en sostanok so pretstavnicite na organizacioniot del - predmet na revizija

Na krajot na revizijata treba da se odrì zavr{en sostanok vo prostoriite na organizacioniot del {to bil predmet na revizija. Na ovoj sostanok prisustvuvaat:

Direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija; Timot {to ja izvr{il revizijata; Pretstavnici od organizacioniot del - predmet na revizija.

Celta na zavr{niot sostanok e da se:

iznesat naodite od izvr{enata vnatre{na revizija; razgovara okolu utvrdenite naodi so revizijata; predloàt merki i re{enija za nadminuvawe na konstatiranite

problemi i plan za realizacija na tie merki od strana na organizacioniot del - predmet na revizija; utvrdi raspored za dostavuvawe na nacrt - izve{taj, vremenski rok

za dostavuvawe zabele{ki od strana na organizacioniot del - predmet na revizija i dostavuvawe kone~en izve{taj.

8/ Izrabotka na izve{taj od izvr{ena revizija

Revizijata se zavr{uva so izrabotka na izve{taj. Toj treba da ima

unificirana forma i struktura so~ineta od slednoto:

naslovna stranica; voved, vo koj }e bide naveden predmetot na revizija, periodot,

u~esnicite i glavnite celi na revizijata; zaklu~ok vo koj }e bidat navedeni naodite od izvr{enata revizija,

sumarnata ocenka i preporakite za eliminirawe na utvrdenite nepravilnosti i slabosti vo raboteweto na organizacioniot del ili rabotniot proces/aktivnost - predmet na revizija; pri~inata i celite na izvr{enata revizija; predmetot i obemot na revizijata; izve{taj od revizijata, vo koj }e bidat navedeni naodite

(identifikuvawe na dobrite i lo{ite karakteristiki), rizicite, preporakite za eliminirawe na utvrdenite slabosti i nepravilnosti, licata odgovorni za implementacija na merkite, vremenskiot rok za korigirawe na utvrdenite slabosti i nepravilnosti, kako i rok za dostavuvawe na izve{taj za postignatata usoglasenost; licata do koi se dostavuva izve{tajot od revizijata; datata na izdavawe na kone~en izve{taj; i potpisi na licata od timot {to ja izvr{ile revizijata i od

direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija. Vo izve{tajot moè da se navede samo toa {to e videno, provereno,

presmetano i potvrdeno od strana na timot za vnatre{na revizija. Izve{tajot

38

od revizijata pretstavuva dokument so doverliv karakter, zatoa e zabraneto negovo kopirawe i iznesuvawe od bankata.

Izrabotka na nacrt - izve{taj. Po pravilo, prvo treba da se izraboti nacrt-izve{taj vo rok od pet rabotni dena po zavr{uvaweto na revizijata.

Razgleduvawe na nacrt-izve{tajot vo prostoriite na

organizacioniot del kade {to se izvr{uvala revizijata. Nacrt - izve{tajot se dostavuva do direktorot na organizacioniot del {to bil predmet na revizija za negovo razgleduvawe. Isto taka, se dostavuva i propratno pismo vo koe e naveden rokot za dostavuvawe zabele{ki i komentari. Naj~esto ovoj rok ne treba da e podolg od pet rabotni dena. Vo slu~aj revizijata da e izvr{ena vo pove}e organizacioni delovi, toga{ do sekoj organizacionen del se dostavuva nacrt - izve{taj.

Koordinativen sostanok. Vo slu~aj da nema zabele{ki po dostaveniot nacrt- izve{taj, vo smisla na potreba za negirawe na odredeni zaklu~oci ili dostavuvawe na dopolnitelni materijali ili komentari, toga{ komunikacijata se odviva po pismen pat pome|u direktorot na organizacioniot del - predmet na revizija i Slu`bata za vnatre{na revizija.

Vo sprotivno, po potreba moè da se odràt pove}e koordinativni sostanoci. Niv gi vodi direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija ili lice vraboteno vo Slu`bata, a koe e ovlasteno od direktorot. Na tie sostanoci direktorot na organizacioniot del - predmet na revizija ili drugo ovlasteno lice moè:

da dade zabele{ki po naodite dostaveni vo nacrt-izve{tajot i da dostavi

relevantni dokazi za da go potvrdi toa; da dade dopolnitelni objasnuvawa na nekoi od zaklu~ocite; i da gi zapoznae so ve}e korigiranite slabosti i nepravilnosti.

Razgleduvawe na zabele{kite i komentarite po nacrt-izve{tajot.

Komentarite i zabele{kite po nacrt-izve{tajot treba da se dostavat vo pismena forma ili moè da se razgledaat na nekoj od koordinativnite sostanoci. Ako dadenite komentari i zabele{ki se izdràni i opravdani, treba da se implementiraat vo izve{tajot. Pritoa, pred da se stori toa moè da se izvr{at dopolnitelni testirawa od strana na Slu`bata za vnatre{na revizija. Ako ne moè da se postigne soglasnost po odredeni zabele{ki, toa treba da se navede vo finalniot izve{taj. Vo takov slu~aj, vo prilog na finalniot izve{taj treba da se priloàt komentarite, zabele{kite, stavovite i argumentite na direktorot na organzacioniot del - predmet na revizija. Vo toj kontekst, Slu`bata za vnatre{na revizija moè da obezbedi nezavisno mislewe po toa pra{awe od strana na ovlasteno lice/organ ili nezavisen i soodvetno obu~en tim.13

Vo odnos na slabostite i nepravilnostite utvrdeni so revizijata,

direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija moè da mu predloì na Upravniot odbor da donese kone~na odluka.

Preporakite dadeni vo izve{tajot dobivaat forma na korektivni merki od strana na Upravniot odbor koga tie kone~no }e se potvrdat.

13 Vidi stranica br.22, delot koj se odnesuva na testirawe na sistemite i procedurite za kontrola, koi se del od politikata na informativniot sistem na bankata.

39

Kone~en izve{taj. Po zavr{uvaweto na procesot so nacrt - izve{tajot,

vo rok od pet rabotni dena Slu`bata za vnatre{na revizija treba da izdade kone~en izve{taj. Vo slu~aj na razli~ni gledi{ta pome|u ~len na timot i direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija, za kone~en stav treba da se zeme stavot na direktorot, a za razli~nite gledi{ta i argumentite po toj osnov samo se izvestuva Upravniot odbor.

Kone~niot izve{taj prvo treba da se odobri od direktorot na Slu`bata za vnatre{na revizija, a potoa od Upravniot odbor.

Izdavawe i distribucija na kone~niot izve{taj. Kone~nata verzija od izve{tajot, po pravilo, se dostavuva do:

direktorot na organizacioniot del - predmet na revizija; direktorite na organizacionite delovi koi se povrzani so

predmetot, preporakite ili merkite od izvr{enata revizija; sektorskite direktori; i Upravniot odbor i drugi lica po ocenka na Upravniot odbor.

9/ Izvestuvawe na Upravniot odbor

Ako pri izvr{uvaweto na revizijata se utvrdi kra`ba, izmama,

pronevera ili drug vid aktivnost koja vlijae vrz namaluvawe na aktivata na bankata, ili vrz sigurnosta, stabilnosta, imixot i reputacijata, treba vedna{ da se izvesti Upravniot odbor na bankata, kako i da se predlo`at merki za nadminuvawe na vakvata sostojba.

40

Aneks br. 2 - Koristena literatura i drugi referentni materijali

Osnova za izrabotka na ovoj cirkular se:

soodvetnite odredbi od Zakonot za bankite; Bazelskiot dokument za Ramkata na sistemite na vnatere{na kontrola vo

bankite (Framework for internal control systems in banking organizations, Basle Committee on Banking Supervision - septemvri 1998 godina); Bazelskiot dokument za vnatre{na revizja vo bankite i relacijata

pome|u supervizorite i revizorite (Internal audit in banks and the supervisor's relationship with auditors, Basle Committee on Banking Supervision -avgust, 2001 godina); Proceduri za vnatre{na kontrola (Internal Control, Comptroller of the

Currency Administrator of National Banks - januari, 2001 godina), Prira~nik za vnatre{na revizija, Finansiski konsalting - oktomvri

2000 godina; Revizija - Zorica Boìnovska Lazarevska, Univerzitet ÑSv.Kiril i

Metodijì Ekonomski fakultet, Skopje - 2001 godina; i Regulativa, praktiki i iskustva od drugite zemji.

Vo vospostavuvaweto na raboteweto na Slu`bata za vnatre{na revizija se

prepora~uva bankite da gi koristat i drugi me|unarodni praktiki, kako i Me|unarodnite standardi za revizija (Komisija za revizorski standardi, Skopje - 1998 godina), pri {to treba da se zeme predvid i faktot deka vo april, 2004 godina se izvr{i aùrirawe na me|unarodnite revizorski standardi, taka {to nekoi se narekuvaat me|unarodni praktiki za revizija. Pritoa, posebno vnimanie treba da se posveti na dvata novi standardi: International Auditing Practice Statement (IAPS) 1006, "Audits of the Financial Statements of Banks" i International Auditing Practice Statement (IAPS) 1004, "The Relationship Between Banking Supervisors and Banks' External Auditors". Podetalani informacii moè da se najdat na internet stranata na: International Federation of Accountants - www. ifac.org. Isto taka, treba da se ima predvid i Zakon za revizija - pre~isten tekst (Sl.vesnik na RM br.65/97, 27/00, 31/01 i 61/02).

41

SUPERVIZORSKI CIRKULAR BR - nbrm.mk

Documents

Transcript of SUPERVIZORSKI CIRKULAR BR - nbrm.mk