Dr. Susan Forward, Craig Buck

STRUPENI STARŠIRešite se boleče zapuščine staršev in zaživite svoje življenje

M o j i m a o t r o k o m a

Naslov izvirnika

Dr. Susan Forward with Craig BuckTOXIC PARENTSOvercoming Their Hurtful Legacy and Reclaiming Your LifeCopyright © 1989 Susan Forward

Pravice za slovenski jezik© Založba Tangram

Prevoddr. Marjeta Ana Tuševljak

OblikovanjeStudio Kocbek

Založila in izdalaZaložba Tangram, Ljubljana

Za založboBojana Hudnik Rutar

ISBN 961-6239-19-8

Vse pravice pridržane. Noben del te publikacije se ne sme brez vnaprejšnjegapisnega soglasja založbe na noben način in v nobeni obliki razmnoževati,reproducirati in kopirati.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

615.851-055.52

FORWARD, SusanStrupeni starši : rešite se boleče zapuščine staršev in zaživitesvoje življenje / Susan Forward, Craig Buck ; [prevod Marjeta AnaTuševljak]. - Ljubljana : Tangram, 2001

Prevod dela: Toxic parents

ISBN 961-6239-19-81. Buck, Craig

112190208

Z A H V A L E

K nastanku tega dela so prispevali:

Predan in nadarjen pisec Craig Buck je oblikoval zgodbo,ki sem jo želela povedati.

Sposobna terapevtka Nina Miller, M.F.C.C. (kratica za Mar-riage, Family and Children Counselor – zakonska, družinskain otroška svetovalka), mi je velikodušno nudila svoj čas, znanjein podporo. Zvestejše prijateljice ne bi mogla imeti.

Marty Farash, M.F.C.C., mi je nadvse velikodušno pomagals strokovnim znanjem o družinskih sistemih.

Moja čudovita urednica Toni Burbank je bila, kot vedno,uvidevna, rahločutna in razumevajoča. Mirnejše vodnice prekburnih ustvarjalnih trenutkov si ne bi mogla želeti.

Založnica Linda Grey, predsednica Bantam Books, ki je odvsega začetka verjela vame in v moje delo.

Neskončno sem hvaležna svojim svetovancem, prijateljemin vsem, ki so mi zaupali najintimnejša čustva in skrivnosti, dabi pomagali soljudem. Ne smem jih imenovati, vendar samivedo, kdo so.

Moja otroka Wendy in Matt ter prijatelji – posebno DorrisGathrid, Don Weisberg, Jeanne Philips, Basil Anderman, LynnFisher in Madeline Cain – so me osebno podpirali. Rada jihimam.

Svojemu očimu Kenu Petersonu se zahvaljujem za vso spod-budo in prijaznost.

Na koncu se želim zahvaliti svoji materi Harriet Petersonza ljubezen, podporo in pogum, da se je spremenila.

V S E B I N A

ZAHVALE 5

UVOD 9

PRVI DEL: STRUPENI STARŠI 21

I. Starši – bogovi– Mit o popolnih starših 23

II. “Prizadel si me, čeprav nisi hotel”– Nezadostni starši 39

III. “Zakaj mi ne pustijo živeti lastnega življenja?”– Oblastni starši 56

IV. “V tej družini ni nihče alkoholik”– Starši, odvisni od alkohola 77

V. Ko se poškodbe ne vidijo– Besedno nasilje 100

VI. Včasih so poškodbe tudi vidne– Telesno nasilni starši 119

VII. Najhujša izdaja– Starši, ki otroka spolno zlorabljajo 139

VIII. Zakaj starši tako ravnajo?– Družinski sistem 165

DRUGI DEL: ZAŽIVITE SVOJE ŽIVLJENJE 181

IX. Ni vam treba odpustiti 185X. “Zakaj se ne počutim odraslega,

čeprav sem odrasel?” 190XI. Začetki samoopredelitve 202XII. Kdo je v resnici odgovoren? 213XIII. Soočenje: pot do samostojnosti 231XIV. Celjenje incestnih ran 268XV. Prekinitev kroga 299

SKLEPNA BESEDA: OPUSTITEV BITKE 310

PRIPOROČENA LITERATURA 316

U V O D

Seveda me je oče včasih udaril, vendar samo zato, da bime navadil na red. Ne razumem, kako naj bi bilo topovezano z razpadom mojega zakona. – Gordon

Osemintridesetletni Gordon, uspešen ortopedski kirurg,je prišel k meni na posvet potem, ko ga je žena po šestihletih zakona zapustila. Za njeno vrnitev je bil pripravljenstoriti vse. Povedala mu je, da o njej niti ne razmišlja, doklerne bo poiskal strokovne pomoči za svojo neobvladano jezo.Njegova neusmiljena kritika jo je izmučila in bala se je nje-govih jeznih izbruhov. Gordon je vedel, da je vročekrvne na-rave in da zna biti siten, vendar je bil pretresen, ko je odšla.

Prosila sem ga, naj mi pripoveduje o sebi. Tu in tam semga usmerjala z vprašanji. Povprašala sem ga o starših insmehljaje mi je naslikal bleščečo sliko, zlasti o očetu, ki je bilpriznan specialist za bolezni srca:

Brez njega ne bi postal zdravnik. Sijajen je. Njegovibolniki mislijo, da je svetnik.

Vprašala sem ga, kakšen je zdaj njegov odnos z očetom.Živčno se je zasmejal in rekel:

Bil je sijajen ... dokler mu nisem povedal, da razmišljamo alternativni medicini. Bilo je, kot bi mu rekel, da želimpostati množični morilec. O tem sva se pogovarjala predtremi meseci. Kadar me zdaj vidi, začne vpiti, da me niposlal na medicino zato, da bi postal mazač. Včeraj sva se

10 STRUPENI STARŠI

sprla. Razburil se je in mi rekel, naj pozabim, da semkdaj pripadal družini. To me boli in sam ne vem, kaj bi.Mogoče alternativna medicina res ni najboljša zamisel.

Medtem ko je Gordon opisoval očeta, ki očitno ni bil takočudovit, kot bi me rad prepričal, sem opazila, da vznemirjenosklepa in razklepa roke. Ko je opazil svoje početje, se je omejilna stikanje konic prstov, kar pogosto počno profesorji zakatedrom. Videti je bilo, da je gesto pobral pri očetu.

Vprašala sem ga, ali je bil njegov oče vedno tako tiranski.

Ne, mislim, da ne. Veliko je vpil in besnel. Kot vsi otrocisem bil kdaj pa kdaj našeškan. Vendar ga ne bi imenovaltiran.

Postala sem pozorna na čustveni podton v njegovem glasuob besedi našeškan. Povprašala sem ga o tem. Izkazalo se je,da ga je oče s pasom “našeškal” dvakrat ali trikrat na teden.Da si je Gordon zaslužil pretepanje, mu ni bilo treba storitičesa hujšega: dovolj je bila kljubovalna beseda, slabša ocenav šoli ali pozabljena drobna domača obveznost. Oče ni poseb-no pazil, kam je udaril sina. Gordon se je spominjal, da ga jetepel po hrbtu, nogah, rokah, dlaneh in zadnjici. Vprašalasem ga, ali ga je kdaj telesno poškodoval.

GORDON: Nikoli nisem krvavel ali kaj podobnega.Mislim, da se je dobro končalo. Hotel me je le navaditina red.

SUSAN: Vendar si se ga bal, mar ne?

GORDON: Na smrt sem bil prestrašen. Tako naj bimenda čutil do staršev, ali ne?

11UVOD

SUSAN: Gordon, si želiš, da bi tvoji otroci tako čutilido tebe?

Gordon se je izognil mojemu pogledu. Bilo mu je zelomučno. Primaknila sem svoj stol k njegovemu in nežnonadaljevala:

Tvoja žena je otroška zdravnica. Če bi v svoji ordinacijividela otroka, ki bi imel po telesu enake sledi, kot si jihimel ti po očetovem “šeškanju”, ali bi bila po zakonudolžna primer prijaviti predstojnikom?

Gordonu ni bilo potrebno odgovoriti. Ob spoznanju somu privrele solze v oči. Zašepetal je:

V želodcu me strašno stiska.

Gordonova obramba se je zrušila. Kljub čustveni bolečinije odkril, prvič v življenju, dolgo skrit vzrok svoje jeze. Odotroštva se je nabiral v njem vulkan jeze na očeta. Kadar kolije čustveni pritisk postal premočan, je izbruhnil na tistega,ki je bil v bližini, navadno na svojo ženo. Vedela sem, kajmorava storiti: priznati ranjenega otroka v njem in ga začetizdraviti.

Tistega večera na Gordona še dolgo nisem mogla pozabiti.Spremljale so me njegove solzne oči ob odkritju, kako zlo-rabljen je bil. Razmišljala sem o svojih številnih odraslihsvetovancih, katerih vsakdanje življenje je bilo pod vplivomali celo pod nadzorom vzorcev, ki so jih v otroštvu zarisalinjihovi čustveno uničevalni starši. Spoznala sem, da morabiti na svetu na milijone ljudi, ki sploh ne vedo, zakaj v živ-ljenju ne uspejo, vendar bi jim bilo mogoče pomagati. Zatosem se lotila pisanja te knjige.

12 STRUPENI STARŠI

ZAKAJ GLEDATI NAZAJ?

Gordonova zgodba ni nenavadna. V osemnajstletnipsihoterapevtski praksi sem videla na tisoče bolnikov, tako vzasebni praksi kot v terapevtskih skupinah v bolnišnici, invečina teh ljudi je trpela zaradi poškodovanega občutka lastnevrednosti, ki so ga povzročili njihovi starši. Morda so jihredno pretepali, kritizirali in se “šalili”, kako neumni, grdiali nezaželeni so. Mogoče so jih preobremenjevali s krivdo,jih spolno zlorabljali, jim nalagali preveč odgovornosti alijih pretirano ščitili. Podobno kot Gordon je malo teh ljudisvoje težave povezovalo s starši. To je precej razširjena čust-vena slepa pega. Ljudje težko uvidijo, kako pomembno nanjihovo življenje vpliva odnos, ki so ga imeli s starši.

Psihoterapevtske smeri, ki so včasih poudarjale pomenanalize zgodnjih življenjskih izkušenj, so se preusmerile od“takrat” na “tukaj in zdaj”. Poudarek se je premaknil na razis-kovanje in spreminjanje sedanjega vedenja, odnosov ter delo-vanja. Prepričana sem, da je prišlo do premika zato, ker sosvetovanci odklonili tradicionalne terapije, ki zahtevajo velikočasa in denarja, pogosto pa dajo zelo skromne rezultate.

Sama trdno zagovarjam kratke terapije, ki so osredotočenena spreminjanje škodljivih vedenjskih vzorcev. Vendar so meizkušnje naučile, da ni dovolj obravnavati samo bolezenskeznake. Najučinkovitejša terapija zajame oboje, tako spremi-njanje sedanjega škodljivega vedenja kot osvobajanje izpodvplivov preteklih travm.

Gordon se je moral naučiti metod za nadzorovanje jeze.Da bi dosegel trajne spremembe, ki bi zdržale tudi pritiske,se je moral vrniti v preteklost in obravnavati boleča doživetjav otroštvu.

Starši v nas posejejo seme – misli in čustva – ki raste znami. V nekaterih družinah je to seme ljubezni, spoštovanjain samostojnosti. V številnih drugih so posejana semenastrahu, dolžnosti ali krivde.

14 STRUPENI STARŠI

tako travmatična, da je pogosto dovolj, če se zgodi samoenkrat, in že povzroči obsežno čustveno okvaro.

S starševstvom, ki je ena najpomembnejših veščin, setrudimo še vedno zelo nagonsko, brez ustreznega znanja.Naši starši so se ga prvenstveno učili od ljudi, ki svojega delamorda niso opravili najbolje: od svojih staršev. Številna spoš-tovana vzgojna načela, ki so se prenašala iz roda v rod, so vresnici slabi nasveti, prikazani kot modrost. (Se spomnitepregovora Šiba novo mašo poje?)

Kakšne so posledice ravnanja strupenih staršev?

Ne glede na to, ali so starši otroke pretepali, jih prepuščalisamim sebi, spolno zlorabljali, jih niso jemali resno, prevečščitili ali preobremenjevali s krivdo, skoraj vsi imajo presenet-ljivo podobne posledice: prizadeto samospoštovanje, ki vodiv samoomejevalno vedenje. Skoraj vsi se tako ali drugačečutijo nepomembne, nevredne ljubezni in nesposobne.

Taki občutki izhajajo predvsem iz dejstva, da otroci včasihzavestno, včasih nezavedno krivijo sami sebe za to, da so jihstarši zlorabljali. Otroku, ki je nezaščiten in odvisen odstaršev, se je laže čutiti krivega, ker je storil nekaj “slabega”in zaslužil očkovo jezo, kot sprejeti dejstvo, da svojemu očetuin zaščitniku ne more zaupati.Čustveno zastrupljeni otroci nosijo breme krivde in dvo-

mov vase še, ko odrastejo, zato izredno težko razvijejo pozi-tivno samopodobo. Primanjkuje jim samozavesti in imajonizko samospoštovanje, kar lahko obarva vse vidike njihovegaživljenja.

15UVOD

IZMERITE SVOJ ČUSTVENI UTRIP

Ni vedno lahko ugotoviti, ali so vas starši čustveno za-strupljali (ali pa vas še). Marsikdo ima težave v odnosu s starši.To samo po sebi še ne pomeni, da so vaši starši čustvenoškodljivi. Številnim ljudem ni jasno in se sprašujejo, ali so jihstarši zlorabljali ali pa so samo “pretirano občutljivi”?

Sestavila sem vprašalnik, ki vam bo pomagal pri reševanjutega vprašanja. Pri nekaterih vprašanjih boste mogočezaskrbljeni ali vam bo mučno. S tem ni nič narobe. Vedno sije težko priznati, kako zelo so nas prizadeli lastni starši. Če-prav čustveni odzivi bolijo, so povsem normalni.

Zaradi poenostavitve se vprašanja nanašajo na oba starša,čeprav bo vaš odgovor verjetno veljal samo za enega.

I. Odnosi s starši v otroštvu

1. So vam starši govorili, da ste slabi ali ničvredni? So vas

obkladali z žaljivimi imeni? So vas nenehno kritizirali?

2. So vas na red navajali s telesno kaznijo? So vas pretepali

s pasom, palico ali drugimi predmeti?

3. So se vaši starši opijali ali uživali mamila? Ste bili zaradi

tega zmedeni, prestrašeni, prizadeti ali osramočeni?

4. So bili vaši starši huje potrti ali nedosegljivi zaradi

drugih čustvenih težav, duševne ali telesne bolezni?

5. Ste morali skrbeti za starše zaradi njihovih težav?

6. So vam starši storili kaj takega, česar niste smeli niko-

mur povedati? So vas kakorkoli spolno nadlegovali?

7. Ste se staršev večinoma bali?

8. Ste se svojim staršem bali pokazati, da ste jezni nanje?

16 STRUPENI STARŠI

II. Odrasla leta

1. Se zapletate v škodljive zveze, v katerih vas zlorabljajo?2. Mislite, da bi vas oseba, s katero bi se zbližali, prizadela

in/ali zapustila?3. Ali pričakujete od ljudi vse najslabše? In od življenja

nasploh?4. Ali težko ugotovite, kdo ste, kaj čutite in kaj želite?5. Se bojite, da vas ljudje ne bi imeli radi, če bi poznali vaš

pravi jaz?6. Vas skrbi, kadar ste uspešni, in se bojite, da bo kdo

odkril, da ste slepar?7. Postanete brez pravega razloga jezni ali žalostni?8. Ste obsedeni s popolnostjo?9. Se težko sprostite ali zabavate?

10. Se kljub najboljšim namenom vedete “prav tako kotstarši”?

III. Odnosi s starši v odrasli dobi

1. Ravnajo starši z vami še vedno tako kot z otrokom?2. Se pri večini velikih življenjskih odločitev ozirate na

to, ali bi jih starši odobravali?3. Imate močne čustvene ali telesne reakcije, kadar ste s

starši ali kadar pričakujete srečanje z njimi?4. Se staršem bojite oporekati?5. Vas starši izigravajo z grožnjami ali z zbujanjem krivde?6. Vas izigravajo z denarjem?7. Se čutite odgovorni za počutje svojih staršev? Mislite,

da ste krivi, če so nesrečni? Jih morate tolažiti?8. Ste ne glede na to, kaj počnete, prepričani, da ni za vaše

starše nikoli nič dovolj dobro?9. Mislite, da se bodo vaši starši nekega dne vsaj malo

spremenili?

17UVOD

Če ste na najmanj tretjino vprašanj odgovorili pritrdilno,vam bo ta knjiga v veliko pomoč. Morda se vam zdi, da vsapoglavja niso povezana z vašimi izkušnjami. Vendar si jepomembno zapomniti, da puščajo vsi strupeni starši, ne gledena naravo zlorabe, v bistvu enake brazgotine. Vaši staršimorda niso bili alkoholiki, toda zmedo, pomanjkanje varnostiin izgubo otroštva, ki so značilni za domove alkoholikov,doživljajo tudi otroci drugih strupenih staršev. Načela inmetode zdravljenja so podobne za vse odrasle otroke, zatovas prosim, da ne izpustite nobenega poglavja.

OSVOBODITE SE ZAPUŠČINE STRUPENIH STARŠEV

Če ste otrok strupenih staršev, lahko storite marsikaj, dabi se znebili zapuščine krivde in dvomov vase. V knjigi bomrazpravljala o različnih strategijah. Želim vam, da bi napre-dovali polni upanja. Ne zmotnega upanja, da se bodo vašistarši čudežno spremenili, temveč stvarnega upanja, da selahko psihološko osvobodite močnih in škodljivih vplivovsvojih staršev. Samo pogum morate zbrati – ki pa ga že imate.Vodila vas bom po poti, ki vam bo najprej pomagala razumetivpliv staršev in ga potem odpraviti. Ni pomembno, če ste sstarši trenutno v sporu, če imate vljudne, toda površinskeodnose, če jih niste videli že leta ali če so mrtvi.

Sliši se nenavadno, vendar marsikoga starši nadzirajo šepo smrti. Duhovi, ki jih preganjajo, sicer niso resnični vnadnaravnem pomenu besede, a psihološko zagotovo obsta-jajo. Starševske zahteve, pričakovanja in zbujanje občutkovneupravičene krivde živijo še dolgo po njihovi smrti.

Morebiti ste že sami spoznali, da se morate rešiti vplivasvojih staršev. Morda ste jih s tem celo soočili. Spominjamse svetovanke, ki je rada rekla: “Moji starši ne vplivajo namoje življenje ... Sovražim jih in to vedo.” Vendar je ugotovila,

18 STRUPENI STARŠI

da jo starši s podžiganjem njene jeze še vedno izigravajo inda energijo, ki jo vlaga v jezo, črpa iz drugih življenjskih pod-ročij. Pomemben korak pri izganjanju duhov preteklosti indemonov sedanjosti je soočenje s starši, ki ga nikoli ne smeteopraviti v izbruhu jeze.

“Ali nisem sam odgovoren za to, kakšen sem?”

Verjetno ste pomislili: “Stoj, Susan!” Skoraj vse druge knji-ge in strokovnjaki pravijo, da ne smemo nikogar kriviti zasvoje težave.

Ne drži. Vaši starši so odgovorni za vse, kar so vam storili.Seveda ste sami odgovorni za svoje odraslo življenje, vendarso to življenje odločilno oblikovale izkušnje, na katere nisteimeli nobenega vpliva. Dejstvo je:

Za tisto, kar so vam storili kot nebogljenemu otroku,niste odgovorni!Odgovorni pa ste za to, da zdaj proti negativnimvplivom iz otroštva nekaj ukrenete!

KAKO VAM TA KNJIGA LAHKO POMAGA?

Skupaj smo se odpravili na pomembno potovanje. To jepotovanje resnice in odkritij. Ko bo končano, boste veliko boljeobvladovali svoje življenje, kot ste ga doslej. Ne bom vam dajalableščečih obljub, da bodo vaše težave čez noč čudežno izginile.A če ste dovolj pogumni in močni, da se boste lotili dela po tejknjigi, boste zmožni sami sebi povrniti vso moč in dostojanstvo,ki vam pripadata kot odraslemu človeškemu bitju.

Preobrazba ima svojo čustveno ceno. Takoj ko boste od-vrgli obrambo, bodo prišli na dan ogorčenje, tesnoba, priza-detost, zmedenost in predvsem veliko žalosti. Ko se bo

19UVOD

zrušila vaša dosedanja podoba o starših, se lahko pojavijomučna občutja izgube in zapuščenosti. Če se ob katerem odpoglavij počutite neprijetno, si vzemite več časa. Pomebnoje, da napredujete, hitrost ni pomembna.

Za ponazoritev zamisli v knjigi sem uporabila življenjskeizkušenje svetovancev iz svoje prakse. Nekatere so prepisanes posnetkov na magnetofonskem traku, druge sem povzelapo svojih zapiskih. Vsa pisma v knjigi so iz mojega arhiva inso objavljena v prvotni obliki. Neposnete terapevtske uresem povzela po spominu. Zaradi varovanja zaupnosti semspremenila imena in druge prepoznavne znake svojih sveto-vancev. Nobenega primera nisem dodatno “dramatizirala”.

Primeri so morda videti nenavadni, vendar so v resniciznačilni. V svojem arhivu nisem iskala najrazburljivejših alinajbolj dramatičnih; raje sem izbrala tiste, ki najbolj značilnopredstavljajo zgodbe, ki jih slišim vsak dan. Problemi, ki jihobravnavam v tej knjigi, niso odkloni v človekovem vedenju,so samo njegov del.

Knjiga je razdeljena v dva dela. V prvem bomo spoznali,kako delujejo različni tipi strupenih staršev. Raziskovali bo-mo, kako so vas starši morebiti prizadeli oz. to še vednopočnejo. To razumevanje vas bo pripravilo na drugi del knjige.V njem bom obravnavala različne vedenjske metode, ki vambodo omogočile popolnoma spremeniti ravnovesje moči vodnosu s škodljivimi starši.

Zmanjševanje negativnega vpliva staršev je postopenproces. Na koncu bo osvobodil vašo notranjo moč, vaš pravijaz, ki je bil vsa leta prikrit – enkratno in ljubečo osebo,kakršna naj bi bili. Skupaj bomo pomagali tej osebi, da se boosvobodila, in vaše življenje bo končno res vaše.

P R V I D E L

S T R U P E N IS TA R Š I

I.

STSTSTSTSTARŠI – BARŠI – BARŠI – BARŠI – BARŠI – BOGOOGOOGOOGOOGOVIVIVIVIVI

Mit o popolnih starših

Starim Grkom ni bilo lahko. Z Olimpa so nanje zrli bogoviin sodili o vsem njihovem početju. In če jim ni bilo po volji,so jih nemudoma kaznovali. Od bogov se ni zahtevalo, najbodo dobrotljivi, pošteni in pravični. Lahko so bili popol-noma nerazsodni. Zaradi svojih muh so človeka lahko spre-menili v odmev ali pa je moral vso večnost valiti skale pohribu navzgor. Odveč je pripomniti, da je nepredvidljivostmogočnih bogov med navadnimi smrtniki zasejala precejstrahu in zmede.

Podobni odnosi vladajo med številnimi škodljivimi staršiin njihovimi otroki. V otrokovih očeh je nepredvidljiv roditeljpodoben strah vzbujajočemu božanstvu.

Ko smo otroci, nam naši božanski starši pomenijo vse. Breznjih bi bili brez ljubezni, nezaščiteni in nepreskrbljeni. Kervemo, da sami nismo zmožni preživeti, živimo v nenehnemstrahu. Starši so naši vsemogočni skrbniki. Potrebujemo jih.

Ker ni nikogar, ki bi sodil drugače, si domišljamo, da sonaši starši popolni. Ko se naš svet razširi prek meja otroškesobe, razvijemo v sebi potrebo po vzdrževanju te popolne

24 STRUPENI STARŠI

podobe, ki nas brani pred velikim neznanim svetom, s katerimse postopno srečujemo. Dokler verjamemo, da so naši staršipopolni, se počutimo varni.

V drugem in tretjem letu življenja začnemo zahtevati svojosamostojnost. Upiramo se navajanju na čistočo in uživamokot “nemogoči dveletniki”. Osvojimo besedico “ne”, ki namzagotavlja nekaj nadzora nad svojim življenjem, medtem kopomeni “da” preprosto privolitev. Prizadevamo si razvitiedinstveno identiteto in uveljavljamo svojo voljo.

Proces ločevanja od staršev doseže višek med pubertetoin mladostništvom, ko se dejavno spoprimemo z vrednotami,okusom in avtoriteto svojih staršev. V dovolj trdnih družinahso starši zmožni prenesti bojazni, ki jih ustvarijo te spremem-be. Večina staršev dopušča otrokovo rastočo samostojnost,če je že ne spodbuja. Razumevajoči starši, ki se spominjajosvojih najstniških let, se prepričujejo, da gre samo za prehod-no obdobje. V upornosti svojega otroka vidijo normalnostopnjo čustvenega razvoja.

Strupeni starši niso tako razumevajoči. V otrokovem upor-ništvu ali osebnih razlikah, vse od navajanja na čistočo pa domladostniških muh, vidijo napad nase. Branijo se tako, dapovečujejo otrokovo odvisnost in nemoč. Namesto da bizdrav razvoj podpirali, ga spodkopavajo, pogosto v prepri-čanju, da delujejo v otrokovo korist. Pri tem uporabljajooguljene fraze, denimo: “To krepi značaj” ali “Naučiti se moraločiti dobro od slabega”. V resnici pa njihove neizmerne zalo-ge negativnosti v kali zatirajo otrokovo samospoštovanje inzavirajo razmah nadobudne samostojnosti. Ne glede na to,kako zelo so starši prepričani v svoj prav, njihovi napadi zaradisovraštva, silovitosti in nepričakovanosti otroka zmedejo.

Naša kultura in religija skoraj soglasno podpirata vsemo-gočnost starševske avtoritete. Dopustno je biti jezen na mo-ža, ženo, ljubimca, brata, sestro, nadrejenega ali prijatelja,samozavestno soočenje s starši pa je skoraj tabu. Kolikokrat

25STARŠI – BOGOVI

smo slišali rekla “Ne ugovarjaj materi” ali “Ne drzni si kričatina očeta”? Judovsko-krščanska tradicija ohranja ta tabu v na-šem kolektivnem nezavednem duhu z razglašanjem BogaOčeta in zapovedjo “spoštuj očeta in mater”. Zamisel najdezagovornike v šolah, cerkvah, vladi (vrnitev k družinskimvrednotam) in celo v delniških družbah. V skladu z veljavnomiselnostjo imajo starši pravico do upravljanja z nami samozato, ker so nam dali življenje.

Otrok je svojim božanskim staršem prepuščen na milostin nemilost. Nikoli ne ve, podobno kot stari Grki, kdaj bovanj udarila strela. Ve pa, da bo prej ali slej neizogibno udarila.V njem se zakorenini strah, ki raste z njim. Vsak nekoč zlo-rabljen odraslel človek – naj je še tako uspešen – nosi v sebiprestrašenega in nebogljenega otroka.

CENA POMIRJANJA BOGOV

S spodkopanim samospoštovanjem rasteta otrokova od-visnost in prepričanje, da so starši tisti, ki ga ščitijo in skrbijozanj. Čustveni napadi ali telesna zloraba dobijo za otrokasmisel samo, če prevzame odgovornost za vedenje svojih stru-penih staršev.

Ne glede na to, kako škodljivi so vaši starši, v vas še vednoobstaja potreba, da bi jih imeli za bogove. Čeprav razumskosprejemate, da oče ni ravnal prav, ker vas je pretepal, utegneteše vedno verjeti, da je imel do tega vso pravico. Razumskarazlaga ne more prepričati vaših občutkov, da ste bili za tosami odgovorni.

Kot je povedal eden mojih svetovancev: “Mislil sem, daso moji starši popolni. Zato sem si, kadar so z menoj grdoravnali, predstavljal, da mora biti z mano nekaj narobe.”

Zaupanje v starše – bogove temelji na dveh osnovnih mislih:

26 STRUPENI STARŠI

1. Starši so dobri, jaz sem slab. 2. Starši so močni, jaz sem slaboten.

Ti močni prepričanji lahko živita še dolgo po tem, ko teles-no niste več odvisni od staršev, in ohranjata vaše zaupanjevanje. Omogočata vam, da se izogibate soočenju z bolečoresnico, da so vas vaši božanski starši izdali, ko ste bili najboljranljivi.

Dokler se ne boste sprijaznili s to resnico, ne boste moglivzeti življenja v svoje roke. Za to je potreben pogum. Že zbranjem te knjige ste se obvezali k spreminjanju samega sebein dokazali, da ga imate.

“NIKOLI MI NE BODO DOVOLILI, DA BI POZABILA,KAKO SEM JIH OSRAMOTILA!”

Sandy, osemindvajsetletna privlačna temnolaska, ki je bilavideti, kot da “ima vse”, je prišla na posvet zaradi resnedepresije. Povedala mi je, da je v življenju na splošno nesrečna.Več let je bila cvetličarka v prestižni trgovini. Vedno je sanjalao lastni cvetličarni, vendar je bila prepričana, da tega nisposobna uresničiti. Bala se je neuspeha.

Poleg tega je že več kot dve leti poskušala zanositi. Medpogovorom sem dojela, da je zaradi težav z zanositvijo zeloogorčena nad svojim možem in njuno neuspešno zvezo,čeprav se je zdelo, da jo njen mož iskreno ljubi in razume.Osnovno težavo je še poslabšal nedavni razgovor z materjo.

Z nosečnostjo sem naravnost obsedena. Ko sva bili zmamo na kosilu, sem ji potožila, kako sem razočarana.Rekla mi je: “Stavim, da je vsega kriv tisti splav. Božjapota so nedoumljiva.” Od takrat se ne morem potolažiti.Ne dovoli mi, da bi pozabila.

27STARŠI – BOGOVI

Vprašala sem jo o splavu. Sprva se je obotavljala, nato pami je zaupala vso zgodbo.

Zgodilo se je, ko sem hodila še v gimnazijo. Moji starši sobili nadvse strogi katoličani, zato sem hodila v župnijskošolo. Zgodaj sem se telesno razvila. Pri dvanajstih sembila visoka 173 centimetrov, tehtala sem 58 kilogramovin nosila modrček 75 C. Fantje so se začeli ozirati zamano, kar mi je bilo zelo všeč, očeta pa je spravljalo vbes. Ko me je prvič zalotil, da sem fanta poljubila za lahkonoč, me je zmerjal s cipo tako glasno, da je slišala vsasoseka. Od takrat naprej je šlo le še navzdol. Vsakič, kosem šla s fantom ven, mi je oče zagrozil, da bom prišla vpekel. Nikoli ni popustil. Predstavljala sem si, da sem žetako ali tako pogubljena, zato sem pri petnajstih spala stistim fantom. Kakšna smola – zanosila sem! Ko so staršiizvedeli, so ponoreli. Povedala sem jima, da želim splaviti.Takrat se jima je čisto utrgalo. Kar naprej sta kričala name,da sem storila smrtni greh. Prepričana sta bila, da bi splav,če ne bom šla že prej v pekel, zapečatil mojo usodo. Njunpristanek sem lahko dobila le z grožnjo, da se bom ubila.

Vprašala sem jo, kako je bilo po splavu. Zrušila se je vase,njen potrti pogled me je zadel v srce.

Zaradi očetovega govorjenja, da sem zapravila božjomilost, sem že pred splavom postala čudno ravnodušna.Po njem pa sem dobila občutek, da nimam več praviceobstajati. Čim bolj osramočena sem bila, tem bolj sem setrudila vse popraviti. Želela sem obrniti tok časa nazaj,da bi me imeli starši spet tako radi kot v otroštvu. Todaoče in mama nista zamudila nobene priložnosti zaočitanje. Kot pokvarjena plošča sta kar naprej trobila svojeo tem, kaj sem storila in kako sem ju osramotila. Ne