Strokovno in odgovorno opravljamo gospodarsko javno …...Faks 01 236 32 30 Spletno mesto E-naslov...
Transcript of Strokovno in odgovorno opravljamo gospodarsko javno …...Faks 01 236 32 30 Spletno mesto E-naslov...
Strokovno in odgovorno opravljamo gospodarsko javno službo ravnanja z radioaktivnimi odpadki.
TRAJNOSTNO POROČILO 2016
25 let 1991-2016
We provide a professional and responsible public service of managing radioactive waste.
2016 SUSTAINABILITY REPORT
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016
32
1 Uvod 6 1.1 Hitri pregled: ARAO v letu 2016 6
1.2 Uvodna beseda 7
1.3 Predstavitev ARAO 8 Osebna izkaznica 8
Dejavnosti in uporabniki naših storitev 8
Poslanstvo in vizija 9
Upravljanje 9
Sistem vodenja ARAO 10
Organiziranost 10
Zemljeviddeležnikovinodnosovznjimi 11
2 Trajnostni razvoj 14 2.1 ARAO in uresničevanje trajnostnega razvoja 14
2.2 Prvi steber: Strokovno in odgovorno delovanje zaposlenih 15 Zaposleni,izobraževanje,usposabljanje 15
Strokovno sodelovanje doma in v mednarodnem okolju 16
Komunikacijskeinozaveščevalnedejavnosti za zainteresirano javnost 19
2.3 Drugi steber: Skrb za zdravje in okolje 20 Varnost in zdravje pri delu 20
Okoljska odgovornost 21
2.4 Tretji steber: Racionalno in učinkovito poslovanje 23 Virifinanciranja 25
3 Rezultati in cilji 28 3.1 Dolgoročni strateški cilji 28
3.2 Rezultati v letu 2016 in cilji za leto 2017: pregled po dejavnostih 29 Ravnanje z institucionalnimi RAO in viri sevanja, ki so zunaj uporabe 29
NačrtovanjeodlagališčaNSRAO 31
NačrtovanjeravnanjazIGinVRAO 33
Dolgoročninadzorinvzdrževanjeodlagališč rudarskeinhidrometalurškejalovine 35
Strokovna podpora pri pripravi strateških dokumentovdržavenapodročjuravnanja zRAOinIGterrazgradnjejedrskihobjektov 36
4 Priloge 40 4.1 Radioaktivni odpadki v Sloveniji v letu 2016 40 Radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo v NEK 40
Radioaktivni odpadki, ki nastajajo v raziskovalni dejavnosti, medicini in industriji 41
4.2 Predavanja, referati in drugi prispevki strokovnjakov ARAO v letu 2016 42
4.3 Skladnost poročila z usmeritvami GRI G4 43
KRAtIce
ARAO Agencija za radioaktivne odpadke, javni gospodarski zavod
CSRAO Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov
GJS gospodarska javna služba
IG izrabljeno gorivo
NSRAO nizko- in srednjeradioaktivni odpadki
RAO radioaktivni odpadki
URSJV Uprava RS za jedrsko varnost
VRAO visokoradioaktivni odpadki
ZVISJV Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti
SVS služba za varstvo pred sevanji
4 5
Z opravljanjem gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki zagotavljamo skrb za odpadke tudi potem, ko so že odloženi. Jalovina in drug material, ki sta nastala pri pridobivanju in predelavi uranove rude na Žirovskem vrhu in v povišanih koncentracijah vsebujeta radioaktivne snovi, ki so sicer naravno prisotne v okolju, sta odložena na dveh lokacijah na območju rudnika. Po ureditvi in zaprtju odlagališč se na območju začne obdobje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja objekta. Z nadzorom preverjamo stanje na odlagališču, z vzdrževanjem pa zagotavljamo, da ostaja vpliv odlagališča na okolje enako zanemarljiv kot ob zaprtju.
Po končani ureditvi je površina odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine porasla s travo, na območju pa je vzpostavljen dolgoročni nadzor z vzdrževanjem terena.
25 let 1991-2016
DOLGOROČNI NADZOR IN VZDRŽEVANJE ODLAGALIŠČ RUDARSKE IN HIDROMETALURŠKE JALOVINE
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 1 Uvod
6 7
NapodročjeravnanjazRAOinIGjekonecleta2015pre-cejšnjo spremembo prinesel novelirani Zakon o varstvu predionizirajočimisevanjiinjedrskivarnosti(ZVISJV),kije vse dejavnosti ARAO, povezane z ravnanjem z radio-aktivnimiodpadki,združilvenovitoobveznodržavnogo-spodarsko javno službo. Spremembi zakona bimoralasleditinovaUredbaonačinu,predmetuinpogojihopra-vljanjagospodarskejavneslužberavnanjazradioaktiv-nimi odpadki, ki bi opredelila podrobnosti delovanja ob-veznedržavnegospodarskejavneslužberavnanjazra-dioaktivnimi odpadki.Vendar pa uredbav letu 2016nibilapripravljena.
Zaradi tega se je ARAO kot nenominirani proračunskiporabniktudileta2016srečevalstežavamiprifinancira-njusvojihdejavnosti.NeurejenofinanciranjesejenajboljodrazilonaprojektunačrtovanjainizgradnjeodlagališčaNSRAO,kizahtevabistvenovečsredstev,kotjihomogo-čapogodbaozačasnemproračunskemfinanciranju.Po-sledičnoseodmikapredvidenirokpridobitvegradbene-gadovoljenjazaizgradnjoodlagališča.
Nerešen je ostal perečproblemkadrovskepodhranje-nosti.Upoštevajočvsorelevantnointerventnozakono-dajo in sklepe Vlade Republike Slovenije v zvezi z omeje-vanjem novih zaposlitev ARAO tudi v letu 2016 ni zapo-sloval.Številozaposlenihsejetakovzadnjihšestihletihzmanjšalozaslabih17%,karpresegazahtevevarčeval-nih ukrepov vlade, katerih cilj je zmanjšanje števila zapo-slenihza1%naleto.Vsedelosmouspeliopravitiletako,da so zaposleni prevzemali naloge sodelavcev, ki so odšli.Vendartovodivpreobremenjenostljudiinnemorebitidolgoročnarešitev.
Obpregledudoseženegasmonegledenanavedenete-žave zadovoljni, saj smo vse svoje dejavnosti izvajalistrokovno in odgovorno, brez negativnih vplivov na zdravjeljudiinokolje.Svojedosežkepatudiledelnodo-sežene cilje ter načrte podrobneje predstavljamo vnadaljevanju.
1.2 Uvodna beseda
1 Uvod 1.1 Hitri pregled: ARAO v letu 2016
Finance Program dela in finančni načrt za leto 2016 je bil potrjen 23. marca 2016.
Pogodba o financiranju dejavnosti ARAO z Ministrstvom za infrastrukturo je bila sklenjena 26. maja 2016.
Pogodba o financiranju dejavnosti ARAO s Skladom NEK, ki prispeva največji delež sredstev, je bila podpisana 14. julija 2016.
Projekt izgradnje odlagališča nizko-
in srednjeradioaktivnih odpadkov
Konec leta 2016 je bila zaključena izdelava projektne dokumentacije odlagališča za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bo v nadaljevanju še revidirana.
Izdelani in recenzirani so bili poročilo o vplivih na okolje ter referenčna dokumentacija, do zaključne faze je bil pripravljen osnutek varnostnega poročila.
Na osnovi dodatno pridobljenih informacij je bila narejena nova iteracija varnostnih analiz, potrebna za izdelavo varnostnega poročila in pridobitev soglasja URSJV h gradnji odlagališča NSRAO.
Ravnanje z institucionalnimi
radioaktivnimi odpadki
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in viri sevanja, ki so zunaj uporabe, ter obratovanje Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju sta vse leto potekala varno, brez izrednega dogodka.
Okoljske meritve za leto 2016 dokazujejo, da je bil vpliv ravnanja z odpadki na okolje zanemarljiv.
Izpolnili smo obveznosti do občin Dol pri Ljubljani in Domžale, ki sta zaradi Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju upravičeni do izplačila nadomestila za omejeno rabo prostora.
Dolgoročni nadzor in vzdrževanje
odlagališč rudarske in hidrometalurške
jalovine
Vzpostavljen je bil ustrezen in racionalen nadzor izpustov z odlagališča rudarske jalovine Jazbec.
Opravljena so bila nujna redna vzdrževalna dela na območju odlagališča Jazbec.
Načrtovanje ravnanja z IG in VRAO
ARAO z mednarodnim sodelovanjem zagotavlja pridobivanje najsodobnejših znanj in kompetenc na področju dolgoročnega ravnanja z izrabljenim gorivom in visokoradioaktivnimi odpadki.
Strokovna podpora državnim ustanovam
in upravi
Pripravili smo strokovne podlage in nato spomladi 2016 v postopku javne obravnave in sprejemanja Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z RAO in IG za obdobje 2016–2025 nudili strokovno pomoč in podporo državnim institucijam.
Pripravili smo poročila skladno z mednarodnimi obveznostmi in nacionalno zakonodajo.
25 let 1991-2016
8
25 let 1991-2016 1 Uvod
9
Ime podjetja ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana
Skrajšano ime ARAO, Ljubljana podjetja
Organizacijska oblika Javni gospodarski zavod
Sedež Celovška 182, Ljubljana
Telefon 01 236 32 11
Faks 01 236 32 30
Spletno mesto www.arao.si
E-naslov [email protected] [email protected]
Datum ustanovitve 24. 1. 1991
Ustanovitelj Vlada Republike Slovenije
Datum vpisa 13. 12. 1991 v register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani
Glavna dejavnost 38.220 družbe ravnanje z nevarnimi odpadki (zbiranje, odvoz in ravnanje z radioaktivnimi odpadki)
Organa upravni odbor, upravljanja direktor: dr. Tomaž Žagar
Število zaposlenih 20 (31. 12. 2016)
Matična številka 5526329
Identifikacijska SI32495854 številka za DDV
Številka TRR SI56 0510 0801 2946 194, ABANKA, d. d.
Dejavnosti in uporabniki naših storitev
ravnanje z institucionalnimi RAO, ki nastajajo pri uporabi virov sevanja v medicini, znanosti in industriji (t. i. mali povzročitelji)
načrtovanje odlaganja RAO in IG iz jedrske elektrarne ter izgradnja odlagališča NSRAO
dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine po njihovem zaprtju
strokovna podpora pri pripravi strateških dokumentov države na področju ravnanja
z RAO in IG ter razgradnje jedrskih objektov
Dejavnosti ARAO
1.3 Predstavitev ARAO
Osebna izkaznica
Podpora osnovnim dejavnostim so dejavnosti varstva pred sevanji, mednarodnega sodelovanja, informiranja in komuniciranjatervzdrževanjasistemavodenjainzago- tavljanjakakovosti.
organizacije s področja medicine, raziskovalnih dejavnosti in industrije
državne ustanove (Vlada RS, ministrstva, upravni organi)
Nuklearna elektrarna Krško*
Uporabniki storitev ARAO
Poslanstvo in vizija
Poslanstvo ARAOZdolgoročnimi,varnimiingospodarnimirešitvamiravna-nja z RAO zagotavljati infrastrukturno in strokovno pod-porouporabijedrskihinsevalnihtehnologijvSloveniji.
Vizija ARAODolgoročnoželimozagotavljati celovit sistem ravnanjaz vsemi RAO v Republiki Sloveniji, skladen s standardi, takodabovednozagotovljenovarovanjeljudiinokolja.Smonosilcidružbeneodgovornosti,dakotgeneracija,ki uporablja jedrsko energijo in radioaktivne snovi, po-skrbimo za ustrezne rešitve in za to, da se bremen rav-nanja z RAO po nepotrebnem ne prelaga na naslednje generacije.Varnostna kultura bo še naprej vključenavvsesegmentenašegadelovanja.Varnostterokoljskaindružbenasprejemljivoststavodilinašegadela.
Upravljanje
OrganaupravljanjaARAOstaupravniodborindirektor.
Upravniodborimapetčlanov,odkaterihtričlaneimenu-je ustanovitelj – Vlada RS, enega NEK, enega pa izvolijo delavciARAO.
Upravni odbor v letu 2016
dr. Leon Cizelj, predsednik, do 27. 7. 2016
mag. Marko Štrigl, predsednik, od 28. 7. 2016
mag. Milena Černilogar Radež, članica in od 28. 7. 2016
namestnica predsednika
dr. Andrej Stritar, član, do 27. 7. 2016
mag. Igor Osojnik, član, od 28. 7. 2016
mag. Božidar Krajnc, namestnik predsednika
do 28. 7. 2016, nato član
mag. Sandi Viršek, član
Direktor v letu 2016
dr. Tomaž Žagar
* NEK je največji povzročitelj RAO in IG v Sloveniji in kot tak predvidoma najpomembnejši bodoči uporabnik storitev ARAO.
gospodarska javna služba
strokovno tehnične naloge
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 1 Uvod
10 11
Sistem vodenja ARAO Zemljevid deležnikov in odnosov z njimi
Organiziranost
VodenjeARAOjev letu2016temeljilonasistemuvode-njakakovosti,skladnimsstandardomISO9001:2008.toletojebilnamrečsprejetnovPravilnikodejavnikihseval-neinjedrskevarnosti,kipodajazeloizčrpnezahtevezaupravljavcejedrskihobjektovgledesistemavodenja.tamorazdruževativsedejavnostivodenja,vključnozob-vladovanjem varnosti, varovanja in kakovosti, varova-njem zdravja in okolja, obvladovanjem gospodarnosti ter upoštevanjemsocialnihvidikov.ARAOzatovletu2016niobnovilcertifikataskladnostisistemaravnanjazoko-ljemsstandardomISO14001:2004.
Tudi leta 2016 je bila opravljena redna presoja sistema vodenja, pri kateri so presojevalci Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje ugotovili, da je sistem primer-nozasnovaninseizvaja.Mednizompozitivnihugotovi-tevsoizpostavilinaslednje:
preglednoizdelanaIzjavaovarnostizocenotveganja
vzorno in sistematično izdelano Končno poročilo odelovanju sistema vodenja
vzpostavitev nove celostne podobe ARAO
izdelanotrajnostnoporočilo
opredelitev in izpolnjevanje zakonskih zahtev, vezanih na »neradiološke« predpise oziroma vidike
izvajanje osebnih razgovorov
Podanih jebilo tudinekajpriporočilzamožnosti izbolj-šav,npr.napodročjupotrjevanjazakonskihzahtev,sle-dljivosti z dokumenti ali zakonodajo v navedenih kazalni-kih po posameznih programskih sklopih, vzpostavitve samoocenjevanja zaposlenih glede prepoznavanja stal-nih izboljšav na ravni programskih sklopov in potrjevanja varnostne kulture, dosledne sledljivosti ljudi in izvajanja ukrepovokoljskezakonodajenagradbiščuodlagališčaNSRAO,kjerseizvajajopripravljalnadela.
ZaposleninaARAOpriuresničevanjuposlanstva inpri
vsakodnevnem opravljanju svojih dejavnosti nenehno
vzpostavljamo, ohranjamo in nadgrajujemo odnose z
različnimideležniki,kiuporabljajonašestoritve,jihfinan-
cirajo, nadzirajo, strokovno usmerjajo naše delo ali se
Vlada Republike Slovenije – ustanoviteljica
Ministrstvozainfrastrukturo
Upravni odbor
Direktor
Sektor za načrtovanje in razvoj
Sektor za odlaganje RAO
Sektor za obratovanje objektov
Službe ARAO
SLUŽBA ZA VARSTVO PRED SEVANJI
SLUŽBA ZA ZAGOTAVLJANJE IN KONTROLO KAKOVOSTI
ODNOSI Z JAVNOSTMI
PRAVNA SLUŽBA
FINANČNO-RAČUNOVODSKA SLUŽBA
Tajništvo
Vlada RS (ustanoviteljica)
Pristojna ministrstva (oblikovanje politik)
Pristojni upravni organi (nadzor)
Občine z objekti, kjer ARAO izvaja dejavnost
odnosi z odločevalci na nacionalni ravni
odnosi z uporabniki storitev
odnosi z uporabniki storitev
odnosi z uporabniki storitev
odnosi z dobavitelji
strokovno sodelovanje
odnosi z zainteresiranimi javnostmi
odnosi z odločevalci na lokalni ravni
Civilna družba: državljani, nevladne organizacije, mediji
Strokovna javnost: domače in tujestrokovne organizacije
Strokovne izvajalske organizacije
Mali povzročitelji institucionalnih RAO: medicina, znanost, industrija
NEK
GEN energija
50-odstotno lastništvo
Proračun RS
Sklad NEK
financiranje dejavnosti ARAO
Hrvatska elektro-privreda
50-odstotno lastništvoARAO j.g.z.
zaposleni
vanjdrugačevključujejo.Prizadevamosi zakonstrukti-veninsodelovalenodnosznjimi.
Napoenostavljenemzemljevidusistematičnoprikazuje-moraznolikostdeležnikov,kivplivajonadelovanjeARAOoziroma nanje s svojim delovanjem vplivamomi.
12 13
Leta 2016 so bili izpolnjeni formalni pogoji za to, da je ARAO lahko začel opravljati gospodarsko javno službo dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališča rudarske jalovine Jazbec:
odlagališče je bilo s soglasjem Uprave RS za jedrsko varnost zaprto in je postalo objekt državne infrastrukture;
nosilec rudarske pravice, RŽV, javno podjetje za zapiranje rudnika urana d.o.o., je bil na območju odlagališča Jazbec izbrisan iz rudarskega registra;
sprejeta je bila uredba, ki podrobneje opredeljuje obseg in vsebino obvezne državne gospodarske službe na področju dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine;
Vlada RS je s sklepom določila ARAO za upravljavca objekta državne infrastrukture.
Gibanje na območju odlagališča Jazbec je zaradi zmanjšanja tveganja za poškodbo terena še vedno omejeno.
25 let 1991-2016
DOLGOROČNI NADZOR IN VZDRŽEVANJE ODLAGALIŠČ RUDARSKE IN HIDROMETALURŠKE JALOVINE
25 let 1991-2016
14
25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj
15
Komuniciranje in sodelovanje
Preglednost
Dejavnost ravnanja zRAO in IG tako izpolnjujeeno te-meljnihpredpostavkuresničevanjatrajnostnegarazvo-ja: da bremen, za katera jemogoče in trebaposkrbetidanes, ne prelagamo na jutri, torej na prihodnje rodove, še posebej če so bremena posledica koristi današnjegeneracijeinčeimatageneracijastrokovnoznanjetertehnologije,potrebnezaizvedboustreznihrešitev.
PristopARAOkuresničevanjutrajnostnegarazvojasleditremtemeljnimstebromtrajnostnegarazvoja:družbeniodgovornostiinpravičnosti,varovanjuokoljainnaravnihvirovtergospodarskemurazvoju.testebresmovsebin-sko ustrezno prilagodili glede na svojo dejavnost in ure-ditevravnanjazRAOvSloveniji.
Dejavnostravnanjazradioaktivnimiodpadki(RAO)iniz-rabljenim gorivom (IG) je pomembna infrastrukturnapodporakoristnirabijedrskeenergijeinionizirajočihse-vanj na različnih področjih, ki izboljšujejo kakovost inudobjesodobneganačinaživljenja.tosopredvsem:
proizvodnjaelektričneenergije,
diagnostičniinterapevtskipostopkivmedicini,
znanstvenoraziskovalna dejavnost in
industrija.
Strokovnoinodgovornozagotavljanjedolgoročnih,var-nihingospodarnihrešitevravnanjazRAOinIGprispevaktemu,dasokoristi,kijihimačloveštvoodrabejedrskeenergijeinionizirajočihsevanj,pomembnejšekotznjimipovezaniizzivi.
Racionalno in učinkovito poslovanje
Skrb za zdravje in okolje
Strokovno in odgovorno delovanjezaposlenih
Znanje
Izobrazbena struktura zaposlenih, 31. december 2016
K družbeni odgovornosti prispevamo z:
visoko stopnjo strokovne izobraženosti in usposo-bljenosti zaposlenih v ARAO,
sprotnim spremljanjem razvoja znanja na področjuravnanja z RAO,
nenehno izmenjavo izkušenj in dobrih praks s sorod- nimi organizacijami ter
vzdrževanjemdialogazdeležniki.
2.2 Prvi steber: Strokovno in odgovorno delovanje zaposlenih
Število zaposlenih in stopnja izobrazbeZaposleni na ARAO imamo vsaj tolikšno stopnjo izobraz-be, kot je predvidena v sistematizaciji delovnih mest, ne-kateritudivišjo.Dvetretjinizaposlenihimatanaravoslov-nooziromatehničnoizobrazbo.Prizadevamosizaetič-no ravnanje, skladno z integriteto javnega uslužbenca,sajjenašedelofinanciranozjavnimisredstvi.
Politika zaposlovanjaAkt o sistematizaciji in notranji organizaciji ARAO sicer omogoča30delovnihmestzmožnostjozasedenosti25delovnih mest, vendar predvidene zasedenosti nikoli nismodosegli.Vseh20delavcev jebilo zaposlenihpokolektivnipogodbi.
Pri politiki zaposlovanja upoštevamo zakonodajo in skle-pe Vlade RS o omejevanju novih zaposlitev v javnem sektorju.Kerkljubodhodomsodelavcevnismonanovozaposlovali, je v zadnjih šestih letih število zaposlenih v ARAOupadlozaslabih17odstotkov.Posledicekadrov- skegaprimanjkljajasožeopazne.
Zaposleni, izobraževanje, usposabljanje
To so podlage za motiviranost, odgovornost, skrbnost in predanostnašegadelovanja.
20 % srednješolska izobrazba (4. in 5. stopnja)
15% visokošolska izobrazba (7. stopnja)
40 % univerzitetna izobrazba (8. stopnja)
10 % magisterij (9. stopnja)
15% doktorat (10. stopnja)
2 Trajnostni razvoj 2.1 ARAO in uresničevanje trajnostnega razvoja
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj
16 17
Mednarodne organizacije, programi in projekti, kjer sodeluje ARAO
MedNAROdNe ORGANIZACIJe
Mednarodnaagencijazaatomskoenergijo(MAAe)
Agencija, ki si prizadeva za širjenje miroljubne rabe jedrske energije.
Organizacija za gospodarsko sodelovanjeinrazvoj(OecD)/Agencijazajedrskoenergijo(NeA)
Slovenija je članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v okviru katere deluje Agencija za jedrsko energijo. ARAO deluje v dveh odborih Agencije za jedrsko energijo: v Odboru za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in v Odboru za razvoj na jedrskem področju.
eURAtOM Skupnost evropskih držav, ki deluje na jedrskem področju, zlasti na področju raziskav, infrastrukture in financiranja.
IFNec(InternationalFrameworkforNuclearenergycooperation)
Združenje, ki si prizadeva za vzajemno sodelovanje med državami na področju iskanja skupnih rešitev in pristopov za zagotavljanje uporabe jedrske energije v miroljubne namene, kar vključuje tudi trajnostno ravnanje z RAO ter odlaganje IG in VRAO.
eRDO-WG(europeanRepositoryDevelopment Organisation – Working Group)
Evropska delovna skupina za sodelovanje pri načrtovanju skupnega razvoja regionalnih odlagališč (s poudarkom na skupnem globokem geološkem odla-ganju VRAO in IG).
ARIUS(AssociationforRegionalandInternationalUndergroundStorage)
Združenje za regionalno in mednarodno sodelovanje pri načrtovanju podzem-nega skladiščenja dolgoživih RAO.
clubofAgencies Neformalno združenje evropskih agencij za ravnanje z RAO.
MedNAROdNI pROJektI
Regional Seminar on Radioactive Waste Disposal
Redna letna srečanja organizacij s področja ravnanja z RAO in IG iz držav srednje Evrope.
IGD–tP(ImplementingGeologicalDisposal of Radioactive Waste – technologyPlatform)
Evropska tehnološka platforma, ki povezuje deležnike na področju geološkega odlaganja IG in VRAO ter dolgoživih RAO ter usmerja raziskave in razvoj na tem področju.
JOPRAD(towardsaJointProgrammingonRadioactiveWasteDisposal)
Evropski projekt (EURATOM), katerega cilj je skupno načrtovanje raziskav na področju ravnanja z RAO v EU.
BIOPROtA Strokovni forum za obravnavo negotovosti v oceni radioloških vplivov izpustov dolgoživih radionuklidov v biosfero.
Izobraževanje in usposabljanjeZa izobraževanje inusposabljanjeposkrbimozudelež-bami na tečajih, konferencah ter strokovnih srečanjihdomainvtujini.Zaposlenimzagotavljamonajmanjtistoizobraževanje inusposabljanje, ki ga zahteva zakono-dajazapridobitev licenczaopravljanjedoločenihdel,na primer za prevoz nevarnih snovi in delo z radioaktiv-nimiviri.SkrbimotudizaprenosznanjamedsodelavciinzaohranjanjeznanjanaARAO,česodelaveczapustiorganizacijo.
ZaposleninapodročjuravnanjazinstitucionalnimiRAOsosevletu2016usposabljalizlastinapodročjutehnolo-gijravnanjazRAOinprevozaradioaktivnihsnovi.Delavciso usposobljeni, imajo potrebne licence in znanja za delo zviriionizirajočegasevanjainprevoznevarnegablaga–radioaktivnihsnovi.
Zaposlenislužbezavarstvopredsevanji (SVS)sosevletu2016dodatnousposabljalinapodročjumetodologi-je izvajanja meritev in notranje organizacije laboratorija zameritve,kizagotavljačimkvalitetnejšeizvajanjemeri-tev ionizirajočega sevanja, tako na terenu v naravnemokoljukotv laboratoriju.SVSskrbi tudizarednoobna-vljanje znanja za varno delo za vse sodelavce ARAO, ki delajozviri ionizirajočegasevanja.takokotvprejšnjihletihsosetudivletu2016udeležiliprimerjalnihmeritev,kisoodličnapriložnostzaizmenjavoizkušenjinpridobi-vanjenovihpraktičnihznanj.
Zaposleni,kinačrtujejoodlagališčeNSRAO,soseuspo-sabljali zlasti na področjih odlaganja radioaktivnih od-padkov, izdelave varnostnih analiz, razgradnje objektov insanacijeokolja.
Strokovno sodelovanje doma in v mednarodnem okolju
Sodelovanje z domačimi strokovnimi organizacijamiSodelujemosštevilnimidomačimistrokovnimiorganiza-cijami,priizmenjaviznanjaininformacijpapredvsemz:
Društvom jedrskih strokovnjakov Slovenije,
InstitutomJožefStefan,
Univerzo v Ljubljani in
ZdruženjemSlovenskijedrskiforum.
Sodelovanje s tujimi in mednarodnimi strokovnimi organizacijamiARAO je s svojimi strokovnimi kadri dejavno vpet v delo-vanje tujih, regionalnih in mednarodnih strokovnih orga-nizacijnapodročjuravnanjazRAO,vkaterihdelujemoznamenom:
spodbujanja razvoja in načrtovanja mednarodnegapristopakravnanjuzRAOinIGter
pridobivanja informacij, usposabljanja ter prenosa znanjaindobrihpraksravnanjazRAOinIG.
Naše dejavnosti v tujih in mednarodnih strokovnih orga-nizacijahzajemajopredvsem:
sodelovanje pri pripravi strokovnih analiz in študij,
pripravo in predstavitev strokovnih prispevkov,
sodelovanjenaformalnihinneformalnihsrečanjih,
udeležbonasestankih,izobraževanjihinusposabljanjih.
ARAOvzdržuje tudi formalne in neformalnebilateralneodnosessorodnimiorganizacijami: francoskoANDRA,špansko eNReSA, nizozemsko cOVRA, hrvaškim Fon-domzarazgradnjoNeK,italijanskimSOGINidr.
Strokovno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo in vključenost v projekte EURATOMZ vidika pridobivanja znanja in prenosa dobrih praks je posebejpomembnavključenostARAO:
vprogramtehničnegasodelovanjazMAAein
v projekte Evropske skupnosti za jedrsko energijo (eURAtOM),
ki omogočajo spremljanje razvoja in izmenjavo izkušenjnapodročjuravnanjazRAOin IG,razvoj lastnihkompe-tenc ter vzdrževanje rednih kontaktov s strokovnjaki insorodnimiustanovamivmednarodnemokolju.
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj
18 19
tudi leta2016smoseudeleževali različnihprojektov,kipotekajovorganizacijiMAAe(npr.INPRO,cRAFt,HIDRA,PRISMA,DISPONet,LABONet,IDN,eNVIRONet,Streng-theningcradle-to-GravecontrolofRadioactiveSources)in so povezani z dejavnostmi ARAO, predvsem na podro-čjihravnanjaz institucionalnimiRAO,nacionalnepolitikein načrtovanja ravnanja z RAO in IG, odlaganja RAO terrazgradnjejedrskihobjektov.Okrepilismotudisodelova-njenapodročjuvarstvapredsevanjiinvrednotenjaokolj-skihvplivovjedrskihoziromasevalnihobjektov.
ŠenaprejsodelujemopriprojektihMAAetc(angl.tech-nicalcooperation,strokovnosodelovanje).
Leta 2016 so bili zaključeni trije triletni projekti eURA-tOM,vkaterihjesodelovalARAO:
ARcADIA (Assessment of Regional capabilities forNew Reactors Development through an IntegratedApproach),
eAGLe(enhancingeducation,trainingandcommuni-cationProcessesforInformedBehavioursandDeci-sion-makingRelatedtoIonizingRadiation)in
PetRUS III (Programme for education, training andResearchonUndergroundStorage).
VprojektuARcADIA,ki jeobravnavalmožnostgradnjereaktorjaIV.generacijevenioddržavčlanic,smosode-lovali z izkušnjami, ki smo jih v zadnjih desetih letih prido-bilipriumeščanju jedrskegaobjektavprostor.RezultatprojektaeAGLesobilipriporočilazaizboljšanjeinformi-ranjainkomuniciranjagledeionizirajočegasevanjavčla-nicaheU.VprojektuPetRUSIII,kijebilnamenjenrazvojuštudijskihinraziskovalnihprogramovnapodročjugeolo-škega odlaganja RAO, je imel ARAO vlogo strokovnega povezovanjainkoordinacijemedsodelujočimiuniverza-mi,raziskovalnimiinstitucijamiinkončnimiuporabniki.
Predstavitve na regionalnih in mednarodnih strokovnih dogodkihVletu2016smosvojestrokovnodelopredstavilinavečmednarodnihdogodkih,meddrugimna:
mednarodnikonferencionapredkunapodročjupro-gramov razgradnje in okoljske sanacije (Madrid,Španija),
mednarodni konferenci o varnosti ravnanja z radioak-tivnimiodpadki(Dunaj,Avstrija),
25.mednarodnikonferenciJedrskaenergijazanovoevropo–NeNe2016(Portorož,Slovenija),
19.srečanjuorganizacijzaravnanjezRAOizsrednje-evropskih držav Regional Seminar on RadioactiveWasteDisposal(Ljubljana,Slovenija),
2.mednarodnikonferenciokomunikacijiotveganjihinetičnihvprašanjih,povezanihzuporaboionizirajočegasevanja–RIcOMet2016(Bukarešta,Romunija),
delavnici Kluba agencij o sistemih sprejemljivosti ra-dioaktivnihodpadkov(Bruselj,Belgija).
Vdrugiprilogitegaporočilaješiršiseznampredavanjinreferatov, ki smo jih zaposleni na ARAO v letu 2016 pri-pravilizadomačeinmednarodnestrokovnedogodke.
Komunikacijske in ozaveščevalne dejavnosti za zainteresirano javnost
Zagotavljanje preglednosti delovanja ARAOOb strokovnem in odgovornem ravnanju z RAO se ne-nehnosrečujemotudizizzividoseganjadružbenespreje-mljivostisvojegadelovanja.Pomembendeluresničeva-njaposlanstvaARAOsozatokomuniciranje,ozaveščanjeinsodelovanjezzainteresiranimijavnostmi,kotso:
zainteresiranidržavljankeindržavljani,
prebivalke in prebivalci lokalnih skupnosti, kjer opravlja-mosvojedejavnostialinačrtujemogradnjoobjektov,
šolajočiseotrociinmladina,
nevladne organizacije ter
mediji.
Obveščamo,ozaveščamo,spremljamomnenjainodzivejavnostitervzpostavljamodialogsključnimiskupinami.Osrednji namen naših komunikacijskih dejavnosti je kre-pitev poznavanja in razumevanja radioaktivnosti in ioni-zirajočegasevanjaterpovečanjezavedanja,dastrokov-no in odgovorno ravnanje z RAO, kot ga izvaja ARAO, pomembno prispeva k ohranjanju kakovosti okolja in uresničevanjutrajnostnegarazvoja.
PreglednostdelovanjaARAOzagotavljamopredvsem:
z obveščanjem in ozaveščanjem na spletni straniwww.arao.si,
z objavami v medijih,
zorganizacijodogodkovinspredstavitvamizarazlič-neskupinedeležnikov,
s sodelovanjem na konferencah, okroglih mizah in drugih javnih dogodkih ter
z zagotavljanjem dostopa do informacij javnega zna-čajainokoljskihinformacij.
Odnosi z lokalnimi skupnostmiZavedamo se pomembnosti komuniciranja v lokalnih in regionalnih okoljih, kjer opravljamo svoje dejavnosti, torejvobčinahDolpriLjubljani,DomžaleinGorenjavas-PoljanetervPosavju.Zlokalnimiskupnostmikomunici-ramopredvsem:
v lokalnih medijih ter
obpredstavitvah inporočanjihpredstavnikomlokal-nih skupnosti (občinskemu svetu, županu, v občiniKrško Komisiji za spremljanje izgradnje odlagališčaNSRAO).
Odnosi z medijiSkrbimozarednoinproaktivnoobveščanjemedijevterzasprotnoodzivanjenanjihovavprašanja.
V letu 2016 so bile za medije in javnost najbolj zanimive teme:
načrtovanjeodlagališčaNSRAO,
izvajanjejavneslužberavnanjazRAO,
Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radio-aktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025.
Spremljanje odzivov deležnikov in merjenje javnega mnenjaOdzivedeležnikovsmospremljali vobjavahmedijev invprašanjihoziromapobudahnaspletnemmestuARAO.V letu 2016 nismo izvedli raziskave javnega mnenja, saj smonapodlagiodzivovdeležnikovocenili,dasestališčadeležnikovvprimerjavispredhodnimletomnisobistve-nospremenila.
Obeleženje 25. obletnice delovanja ARAONamenaktivnosti,kismojihizvajalivzvezis25.obletni-co delovanja ARAO, je bil prikazati razvoj organizacije in širjenjenjenihdejavnostiskozičas,predvsempapred-staviti njeno vlogo pri varovanju okolja, izzive sedanjosti in načrte.Ob tej priložnosti smonovembraorganiziralinovinarsko konferenco za nacionalne in lokalne medije ter slavnostni dogodek za zaposlene in deležnike. NaobletnicoindosežkeARAOsmoopozorilitudina19.sre-čanjuorganizacijzaravnanjezRAOizsrednjeevropskihdržav (Regional Seminar on RadioactiveWaste Dispo-sal),kismoganovembra2016organiziralivLjubljani.
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj
20 21
Prizadevamo si za:
zdravje zaposlenih in varno delovno okolje,
zmanjšanje okoljskih vplivov, kolikor je mogoče insmiselno,
zagotavljanjejedrskeinsevalnevarnosti.
Varnost in zdravje pri delu
Izpolnjevanje zakonskih zahtev in kazalciŽelimosi,dabinašidelavcidelalivvarneminzdravemdelovnemokolju,kjerbisepočutilineogrožene,zatostavarnost in zdravje pri delu eni izmed prednostnih nalog ARAO.Uveljavljamoaktivenpristopkstalnemuizboljše-vanjunapodročju različnihoblikvarstva,karsekaževizboljševanju delovnih pogojev, zniževanju tveganja zapoškodbe in zdravstvene okvare ter stalnem zmanjše-vanjuštevilanezgodpridelu.topodročjeupravljamovskladusslovenskozakonodajoinpolitikoARAO.Pozor-nostnamenjamoergonomijidela,takodažemednačr-tovanjem delovnih procesov in opreme zmanjšujemo tveganje za zdravstveneokvare.Zaposlene,kidelajo zviri sevanja, vsako leto napotimo na preventivni zdravni-ški pregled, ki je med osnovnimi ukrepi za ohranjanje zdravja.Zavedamosetudinevarnostiintveganjspodro-čjapožarnegavarstva,zatoževrstoletposodabljamoinvzdržujemo sisteme za aktivno požarno zaščito na
objektucentralnoskladiščeradioaktivnihodpadkov.Pritem sledimo smernicam dobre obratovalne in varnostne prakse.
Kazalci s področja varnosti in zdravja pri delu, varstvapred požarom in prevoza nevarnega blaga so dobri.Vletu2016smozabeležilienoblažjopoškodbonadelov-nem mestu (prometna nesreča); požarov ni bilo, pravtakonenesrečpriprevozunevarnegablaga.
Varstvo pred sevanji za zaposlene in zunanje sodelavceV okviru zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu posve-čamoposebnopozornostvarstvupredsevanjizasvojezaposleneinsodelavce,kidelajozviriionizirajočegase-vanja.Imamosamostojnoorganiziranoslužbozavarstvopred sevanji, v okviru katere skrbimo za napotitev delav-cev na obdobne zdravniške preglede, dozimetrijo ter uporaboustrezneosebnevarovalneopreme in tehnič-nihzaščitnihsredstevprideluzviriionizirajočegaseva-nja.Skrbimotudizarednovzdrževanjeosebnevaroval-neopremeinmerilnihinstrumentov.
Dozeionizirajočegasevanja,kijihprejmejozaposleni,sovvečiniprimerovtakomajhne,dajihzinstrumentinimo-gočeizmeriti,temvečlahkopodamolenjihovoizračuna-novrednost.ZobsežnimidelivskladiščuRAO,kismojihizvedliv letu2015,smov letu2016dosegliprecejšnjeznižanjeizračunaneprejeteefektivnedoze.
Ocenjene prejete efektivne doze najbolj izpostavljenega delavca ARAO pri opravljanju del javne službe ravnanja z institucionalnimi RAO v obdobju 2012–2016
Izpolnjevanje zakonskih zahtev na področju jedrske in sevalne varnosti ter varstva okoljaARAO pri svoji dejavnosti upošteva zakonske zahteve na področjuvarstvapredsevanjiinjedrskevarnostitervar-stvaokolja.GledenaspecifičnostdejavnostiARAOsoizrazitopoudarjeniokoljskivplivi,povezanizionizirajoči-misevanjiinjedrskovarnostjo.Kerjetudizakonodaja,kidoločaokoljskosprejemljivostdejavnostiravnanjazra-dioaktivnimiodpadki,povsemločenaodostaleokoljskezakonodaje, obravnavamo okoljske vidike in vplive naše dejavnosti s stališča zagotavljanja jedrske in sevalnevarnosti.
Sstališčavarstvaokolja,kinivezanonajedrskovarnostin varstvo pred sevanji, je pri dejavnostih ARAO po-membno ravnanje z neradioaktivnimi odpadki, o kate-remvsakoletoporočamoAgencijiRSzaokolje.Količineneradioaktivnih odpadkov, s katerimi ARAO letno ravna, so majhne in tudi njihove lastnosti se iz leta v leto bistve-nonespreminjajo.
Okoljski vidiki delovanja ARAO pri izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z institucionalnimi RAO JavnaslužbaravnanjazRAOjevsvojembistvuokoljskonaravnana dejavnost, ki pomembno prispeva ne samo k jedrskiinsevalnivarnostinaobmočjuSlovenije,temvečzagotavlja tudi varovanje okolja pred vplivi radioaktivnih snovi,kinisovečvuporabiinpostanejoodpadki.
ARAO pri delu z radioaktivnimi odpadki upošteva vse zah-tevejedrskeinsevalnevarnosti,sčimerzagotavlja,dajetveganjezaonesnaževanjeokoljazradioaktivnimisnov-mimaksimalnozmanjšano.Vzpostavljenipostopkidela,kijih na podlagi izkušenj stalno dopolnjujemo, zagotavljajo varno delo tako za zaposlene kot tudi za okolje, v katerem delopoteka.Rezultatinadzornihmeritevdelovnegaoko-ljatermeritevobratovalnegamonitoringacSRAOdoka-zujejo, da so okoljski vplivi dejavnosti pri ravnanju z insti-tucionalnimiodpadkizanemarljivi.Oizpustihizskladiščain radiološkem nadzoru javnost obveščamo na spletnistraniwww.arao.si.DelavciARAOnadzorujejoradioaktiv-nost tudi na lokacijah, kjer RAO prevzemajo od znanih in neznanihimetnikov,terskrbijo,dapozaključenemprevze-mulokacijaostanenekontaminirana.
Leto Zakonsko dovoljena prejeta efektivna doza
Ocenjena prejeta efektivna doza najbolj izpostavljenega delavca ARAO
Deležocenjeneprejeteefektivne
doze glede na dovoljeno
A B B/A• 100
2012 20mSv/leto 0,065mSv/leto 0,33 %
2013 20mSv/leto 0,092mSv/leto 0,46 %
2014 20mSv/leto 0,193mSv/leto 0,97 %
2015 20mSv/leto 0,345mSv/leto 1,73 %
2016 20mSv/leto 0,096mSv/leto 0,48 %
2.3 Drugi steber: Skrb za zdravje in okolje
Okoljska odgovornost
Vletu2016jeARAOkotjavnoslužboopravljaltudinad-zor izpustov iz zaprtega odlagališča rudarske jalovineJazbec,kiležinaobmočjunekdanjegarudnikaurananaŽirovskemVrhu.Okoljskasanacijaobmočjaodlagališčajebila izvedenažepred leti invpetletnemprehodnemobdobjunadzoraobmočjase je izkazalo,dasobili ciljisanacijedoseženi inda izpusti izodlagališčaneprese-gajo avtoriziranih mejnih vrednosti. ARAO nadaljuje zvzdrževanjemstanja inzobčasnimimeritvamipreverjastanjenaodlagališču.
tveganje zaokoljskonesrečopri izvajanju nalog javneslužbe ravnanja z radioaktivnimiodpadki jemajhno,neglede na to pa ARAO skrbi za pripravljenost na odziv v primeru, da se okoljska nesreča vseeno zgodi. V letu2016smoposodobiliNačrtzaščiteinreševanjavprime-ruizrednegadogodkainimelitripraktičnevaje.VokolicicSRAOrednoizvajamomeritveradioaktivnostizavzdr-ževanje pripravljenosti na izredni dogodek, s katerimipridobivamopodatkeoobičajnemstanjuradioaktivno-stinaobmočjucSRAOinpreverjamomerilnoopremo.
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj
22 23
Predstavniki referenčneskupine
Zakonsko dovoljena efektivna doza
Ocenjenapovprečnaprejeta efektivna doza(2012-2016)
Deležocenjenepovprečneefektivne
doze glede na dovoljeno
Ocenjenapovprečnaefektivnadozavdeležu
letne efektivne doze zaradi naravnih virov*
A B B/A • 100 B/2,4mSv/leto • 100
VarnostnikRIcInstitutaJožefStefan
1mSv/leto 0,00041mSv/leto 0,041 % 0,017 %
DelavecRIcInstitutaJožefStefan
1mSv/leto 0,00087mSv/leto 0,087 % 0,036 %
Okoliški kmet 1mSv/leto 0,00002mSv/leto 0,002 % 0,001 %
Ocenjene prejete efektivne doze predstavnikov referenčne skupine prebivalstva (povprečje v letih 2012–2016)
RadiološkinadzorokoljskihvplivovcSRAOzajemamer-jenje emisij (izpustov) iz skladišča in imisij (prisotnostiradioaktivnihsnovivokolju). Izmerjenevrednostipara-metrov so bile v letu 2016 primerljive z vrednostmi pred
letom2015.Izpustiizskladiščasotakomajhni,dajihme-rilni instrumenti zunaj skladišča ob sevanju naravnegaozadja niti ne zaznajo, zato lahko izpostavljenost ljudi dodatnemusevanjuzaradiprisotnostiskladiščaoceni-moleračunsko.
* Povprečna letna efektivna doza zaradi naravnih virov je 2,4 mSv na prebivalca Zemlje. (Vir: Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2016, URSJV)
Okoljski vidiki drugih dejavnostih ARAO
Načrtovanje odlagališča NSRAO
Skrbzakakovostokoljajedelnačrtovanjaprojektaodla-
gališčaNSRAOžeodsamegazačetka.Vpostopkupri-
praveinsprejemanjadržavnegaprostorskeganačrtaza
odlagališčeNSRAOjebilaskladnozzakonomopravljena
celovita presoja vplivov na okolje, v okviru katere je bilo
izdelanoinrevidiranookoljskoporočilo.Vnjemsoopre-
deljeni in ovrednoteni potencialni vplivi projekta na okolje
ter ugotovljena njegova sprejemljivost ob izvedbi omili-
tvenihukrepov.Pripravljena jebila tudiposebnavarno-
stna analiza, ki je potrdila sprejemljivost odlagališča s
stališča jedrske varnosti in varstva pred ionizirajočimi
sevanji.
V nadaljevanju projekta sta v okviru priprave dokumen-tacije za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebni iz-vedbapresojevplivov naokolje, ki vključuje tudi javnepredstavitveinpresojomorebitnihčezmejnihvplivov,terizdelava varnostnih analiz. Več o dejavnostih projektaodlagališča NSRAO je napisano v tretjem sklopu tegaporočila.
Kot porabniki javnih sredstev si prizadevamo za:
preglednoinučinkovitonačrtovanjeinopravljanjesvo-jih dejavnosti skladno z razpoložljivimi finančnimi viriter
KAZALcI 2016 2015 2014 2013 2012
IZBILANceStANJAnadan31.12.
Sredstva 1.376.707€ 1.087.027€ 1.425.638€ 1.014.021€ 476.067€
Denarna sredstva 75.007€ 429.546€ 78.824€ 240.138€ 4.547€
Kratkoročneposlovneterjatve 1.283.713€ 656.520€ 1.340.805€ 753.462€ 416.393€
Kapital 21.277€ –71.682€ 202.866€ 144.692€ 11.531€
Kratkoročneposlovneobveznosti 1.164.440€ 887.439€ 946.961€ 785.993€ 426.398€
Kratkoročnefinančneobveznosti –€ –€ –€ –€ 5.000€
IZIZKAZAPOSLOVNeGAIZIDA
Prihodki iz poslovanja 1.395.942€ 1.506.277€ 4.232.349€ 4.370.921€ 3.777.238€
Odhodki iz poslovanja 1.294.752€ 1.622.913€ 4.164.178€ 4.196.448€ 4.338.056€
Stroški materiala, storitev, dela indrugistroškiskupaj:
1.090.619€ 1.373.328€ 1.052.872€ 1.074.497€ 1.250.735€
Stroški materiala 19.067 € 22.617 € 27.794 € 42.662 € 14.855 €
Stroški storitev 374.807 € 516.421 € 370.449 € 357.035 € 468.233 €
Stroški dela 678.538 € 638.682 € 640.459 € 669.866 € 752.443 €
Drugi stroški 18.207 € 195.608 € 14.170 € 4.934 € 15.204 €
Nadomestila za omejeno rabo prostora 201.782€ 209.853€ 3.108.607€ 3.109.082€ 3.080.996€
celotniprihodki 1.397.652€ 1.506.809€ 4.234.543€ 4.371.059€ 3.781.857€
celotniodhodki 1.294.752€ 1.622.913€ 4.164.178€ 4.196.448€ 4.338.056€
Dobičekposlovnegaleta 102.900€ –€ 70.365€ 144.692€ –€
Izgubaposlovnegaleta –€ 116.104€ –€ –€ 556.199€
InvesticijaodlagališčaNSRAO–povečanja 1.801.879€ 2.282.281€ 1.160.824€ 648.674€ –€
Druge investicije 44.067€ 105.424€ 17.025€ 47.163€ 10.007€
ŠteVILOZAPOSLeNIHnadan31.12. 20 20 20 21 22
Kazalci poslovanja v obdobju 2012–2016
ekonomsko racionalno in odgovorno poslovanje na vsehpodročjihsvojegadelovanja.
2.4 Tretji steber: Racionalno in učinkovito poslovanje
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 2 Trajnostni razvoj
24 25
Viri financiranja
ARAO je javni gospodarski zavod in prejema sredstva za svojedelovanjeiznaslednjihvirov:
izdržavnegaproračuna,
iz Sklada za financiranje razgradnjeNuklearne elek-trarne Krško in odlaganja RAO iz Nuklearne elektrarne Krško(SkladNeK),
oduporabnikovstoritevobveznedržavnegospodar-skejavneslužberavnanjazRAOmalihpovzročiteljev,
izdrugihvirov(predvsemsredstvaeUiznaslovapri-dobljenihprojektov).
ARAO je v letu 2016 prejel 63 % sredstev iz Sklada NEK (zaprojektodlagališčaNSRAOizNeKterzanačrtovanjestrategijeravnanjazVRAOinIGizNeK),slabih28 % pa iz državnega proračuna(predvsemzaizvajanjeravnanjazRAOmalihpovzročiteljev,zavzdrževanjeinposodobitvecSRAO, za sofinanciranje projekta odlagališčaNSRAOinzanadomestilozaomejenoraboprostoraobčiniDolpriLjubljaniinobčiniDomžale).Plačila malih povzroči-teljev za storitveobveznedržavnegospodarske javneslužberavnanjazRAOsopredstavljala1,4 %, evropska sredstva pa 1,5 % vsehsredstev.
Skupajsofinančnasredstvavletu2016znašaladobrih3,3 milijona evrov.
Višina sredstev in viri financiranja ARAO ter namen porabe v letu 2016
Sklad NEK 2.124.894 €
63,5 % Projekt odlagališča NSRAO, strategija ravnanja z VRAO in IG iz NEK
Državni proračun 1.124.505 €
27,6 % Večina stroškov ravnanja z institucionalnimi RAO malih povzročiteljev, obratovanje CSRAO, varstvo pred sevanji, del stroškov projekta odlagališča NSRAO
6,0 % Nadomestilo za omejeno rabo prostora občini Dol pri Ljubljani in občini Domžale
Uporabniki storitev obvezne državne GJS ravnanja z institucionalnimi RAO 47.581 €
1,4 % Manjši del stroškov ravnanja z institucionalnimi RAO
Evropska sredstva 49.032 €
1,5 % Mednarodno sodelovanje, izobraževanje in usposabljanje
Skupaj 3.346.012 €
V tabeli prikazujemo podatke o poslovanju zavoda v letih od2012do2016,skaterimiželimonapregledennačinprikazatiposlovanjeARAO.Prihodki inodhodkizavodaso v zadnjih dveh letih manjši kot pretekla leta, kar je v največjimeriposledicaspremembeZVISJVizleta2015,ki jedoločil,daobveznostzaplačevanjenadomestilzaomejenoraboprostoraobčiniKrškopreidezARAOnaSkladNeK.
V letu 2016 so se vlaganja v priprave na izgradnjo odla-gališčaNSRAOvprimerjavi spreteklim letomnekolikozmanjšala.Zmanjšalisosetudistroškistoritev,materialain drugi stroški, medtem ko so se stroški dela nekoliko povečali, kar pa je posledica sprostitve varčevalnihukrepovsstraniVladeRS.
V zadnjih letih je število zaposlenih v ARAO zaradi razmer vjavnemsektorjuupadalo,zagotavljanjestoritevinučin-kovitost dela pa smo s strokovnostjo, predanostjo in vi-sokostopnjomotiviranostiohranilinaenakiravni.Zna-daljevanjemprojektovpričakujemotudiustreznokadro-vskookrepitev.
26 27
25 let 1991-2016
ARAO v okviru obvezne državne gospodarske javne službe na območju odlagališča Jazbec izvaja vzdrževanje, meritve ionizirajočega sevanja in izpustov radioaktivnih snovi ter nadzor stabilnosti terena.
Košnja na odlagališču Jazbec pripomore k ohranjanju travne ruše, ki prekriva površino odlagališča in preprečuje zdrs zemljine.
DOLGOROČNI NADZOR IN VZDRŽEVANJE ODLAGALIŠČ RUDARSKE IN HIDROMETALURŠKE JALOVINE
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 3 Rezultati in cilji
28 29
zagotovitev strokovnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom v vseh fazah njihovega obstoja,
podaljšanje obratovanja Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov po letu 2018, zagotavljanje zadostne skladiščne zmogljivosti do izgradnje odlagališča NSRAO, odložitev NSRAO iz skladišča v bodoče odlagališče NSRAO,
izgradnja odlagališča NSRAO in s tem zagotovitev trajne rešitve za odlaganje NSRAO,
načrtovanje dokončne rešitve ravnanja z VRAO in IG, vključno s sodelovanjem in spremljanjem mednarodnih strokovnih združenj ter pobud za mednarodne rešitve na tem področju,
zagotavljanje in vzdrževanje dolgoročne stabilnosti in okoljske varnosti zaprtih odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, ki je nastala pri pridobivanju in predelavi uranove rude,
razvoj strokovnega znanja za podporo državnim institucijam pri pripravi strateških in planskih dokumentov na področju ravnanja z RAO in IG.
3 Rezultati in cilji 3.1 Dolgoročni strateški cilji
Najpomembnejši strateški
cilji ARAO so:
3.2 Rezultati v letu 2016 in cilji za leto 2017: pregled po dejavnostih
Predstavitev dejavnostiPri uporabi virov ionizirajočega sevanja vmedicinskih,raziskovalnih in industrijskih ustanovah nastajajo tudi odpadki, ki so radioaktivni, in te odpadke ARAO prevze-ma od povzročiteljev v nadaljnje ravnanje. ARAO pravtako prevzema in shranjuje vire sevanja, ki so jih imetniki iz različnih razlogov nehali uporabljati, čeprav so ti šeuporabniinnisoodpadek.Kersokoličinetehradioaktiv-nih odpadkov in virov sevanja zunaj uporabe majhne, medicino, raziskovalno dejavnost in industrijo imenuje-motudimalipovzročiteljiRAO,odpadke,kitamnastajajo,pa institucionalniodpadki.ARAOjekotpooblaščeni iz-vajalec obvezne državne gospodarske javne službe(GJS)ravnanjazRAOnapodročjuravnanjazinstitucio-nalnimi RAO odgovoren za prevzem, prevoz, predelavo predskladiščenjem,skladiščenjeinodlaganjeRAO.Od-laganjeinstitucionalnihRAOjenačrtovanovokvirupro-jekta izgradnjeodlagališčaNSRAO, ki jepredstavljenvnadaljevanju poročila. Kot del javne službe ARAO tudiupravlja objekt centralno skladišče radioaktivnih od-padkovvBrinju.
Za nemoteno in varno delo pri ravnanju z institucionalni-mi radioaktivnimiodpadkiskrbi službazavarstvopredsevanji, ki zagotavlja meritve sevanja in radioaktivne kontaminacije delovnega okolja ter meritve izpustov v okoljucentralnegaskladišča radioaktivnihodpadkovvBrinju.Meddelomzvirisevanjadoločazaščitneukrepeinnadzirauporabozaščitneopreme.
Rezultati v letu 2016Vletu2016smov45prevzemihprevzeli4m3 odpadkov (brutoprostorninavključnozembalažo inohišjizaprtihvirovsevanja).Kljubprevzetimnovimkoličinamsepro-storninaodpadkovvskladiščunibistvenopovečala,sajsmorazstavljali javljalnikepožara inneradioaktivnedeleodstraniliizskladišča.Zlastnimikadrismoutrdili201litertekočihRAO.Konecleta2016jebilovcSRAOuskladišče-nih 92,9 m3odpadkovsskupnomaso52,6toninocenje-noaktivnostjo2,8tBq.
Opravili smo preventivno vzdrževanje, preglede siste-mov in komponent ter vgradili protivlomno stavbno po-hištvo.Opravljenasobilapotrebnapopravila.centralnoskladiščejevarnoobratovalovsednivletu.
Doseganje ciljev, zastavljenih v letu 2016Izvedbaprvegaobčasnegavarnostnegapregleda,kisebozačeljanuarja2016inkončalmaja2017terboosnovazapodaljšanjeobratovalnegadovoljenjacSRAOza nadaljnjih 10 let
Vcelotidosežen; opravljene so bile vse načrtovane dejavnosti prvega občasnega varnostnega pregleda za leto 2016.
Zagotavljati najvišjo stopnjo varstva delavcev pred ionizirajočimisevanjiinvarstvaokoljapriizvajanjuvsehnalogGJS
Vcelotidosežen.
Odsotnost hujših nezgod ali poškodb pri delu v okviru opravljanjadelGJS
Vcelotidosežen.
Obratovanjeskladiščabrezvečjihnenačrtovanihvzdrževalnihdel
Vcelotidosežen; opravljen program preventivnega vzdrževanja, pregledov in preizkusov skupkov sistemov in komponent.
Zmanjšanjeprostornineskladiščenihradioaktivnihodpadkovvcentralnemskladiščuznadaljnjoobdelavoinpripravoodpadkov(razstavljanje,stiskanje,iznosneradioaktivnihodpadkov)
Vcelotidosežen; zmanjšanje prostornine doseženo s stiskanjem, razstavljanjem in ločevanjem ter iznosom neradioaktivnega materiala iz CSRAO. Z lastnimi kadri smo obdelali 4.518 javljalnikov požara.
Uveljavitev novega cenika storitev za prevzem RAO in prevoz radioaktivnih snovi
Delnodosežen; predlog cenika je pripravljen in v usklajevanju pri ustanovitelju ARAO.
Izpolnitevobveznostidoupravičenihobčingledeplačevanjanadomestilzaomejenoraboprostora
Vcelotidosežen; nadomestila plačana občini Dol pri Ljubljani in občini Domžale.
Nabava novega vozila za prevoz RAO malih povzročiteljev
Nibildosežen; nabava izvzeta iz finančnega načrta.
Usposabljanjezavključitevvodzivvprimeruizrednegadogodkazvirisevanjanadržavniravni
Nibildosežen.
Ravnanje z institucionalnimi RAO in viri sevanja, ki so zunaj uporabe
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 3 Rezultati in cilji
30 31
Doseganje ciljev, zastavljenih v letu 2016
Ustanovitevorganovprojekta(projektnisvetinnadzorno-usmerjevalnaskupina)
Nibildosežen; deležniki projekta so izkazali zanimanje za predlagano obliko upravljanja projekta, zato se bodo aktivnosti v tej smeri nadaljevale tudi v prihodnje.
Izdelanainrecenziranaprojektnadokumentacijazapridobitev gradbenega dovoljenja
Vcelotidosežen;projektna dokumentacija je bila izdelana in bo v nadaljevanju še revidirana.
Priprava dokumentacije in vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja
Delnodosežen; pripravljena je bila večina dokumentacije, ostalo je v zaključni fazi priprave.
Pridobitev okoljevarstvenega soglasja
Nibildosežen; zamude pri izvajanju aktivnosti so zamaknile tudi presojo vplivov na okolje v naslednje leto.
Zaključekdelinpridobitevustreznihcertifikatovzazabojnik za NSRAO
Delnodosežen;delo na certificiranju zabojnika se je v letu 2016 uspešno začelo, kot rezultat je bil ob koncu leta izdelan prvi prototip zabojnika.
Ustreznaureditevpooblastiladržavezagradnjo
Delnodosežen; agentska pogodba ni bila spremenjena, je pa to problematiko ustrezno rešila novela ZVISJV, kjer je določeno, da je projekt odlagališča del gospodarske javne službe ravnanja z RAO, ki jo opravlja ARAO.
Uspešnoizvedenjavnirazpiszaizvajalcazačetnihgradbenihdelinzačetekizvajanjatehdel
Delnodosežen; izbran je bil izvajalec, pripravljalna dela pa so se začela marca 2017.
Načrti Zagotavljatiinvzdrževatiminimalneradiološkeobreme-nitve delavcev in okolja zaradi dejavnosti javne službeter akreditacija meritev doz in kontaminacije, ki jih izvaja ARAO.
Usposobiti lastni kader za razstavljanje naprav, ki vsebu-jejoviresevanja,ter jih ločitinaradioaktivni inneradio-aktivnidel.Napodobennačinže razstavljamo javljalni-kepožara,kivsebujejoradioaktivneviresevanja.Polegusposabljanja kadra bo potrebna nabava ustrezne opre-mezaizvajanjetedejavnosti.
Načrtovanje odlagališča NSRAO
Predstavitev dejavnosti OdlagališčenalokacijiVrbinavobčiniKrškojenačrtova-noza:
tisto polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpad-kov,kinastajajopriproizvodnjielektričneenergije inbodo nastali v prihodnosti ob razgradnji NEK, za kate-ro mora poskrbeti Slovenija,
za vse nizko- in srednjeradioaktivne odpadke iz NEK, čebosklenjenustrezendogovorzRepublikoHrvaško,ter
odpadke, ki nastajajo pri nas v medicini, raziskovalni dejavnostiinindustriji.
ZdajsotiodpadkivarnoshranjenivskladiščuNSRAOvNeKinvcSRAOvBrinjupriLjubljani.Odložitevvodlaga-liščepomenidokončnorešitevvprašanjaodpadkov.Pritemjepomembno,da:
boodlagališčezgrajenonalokaciji,ki jolokalnasku-pnost sprejema,
bo rešitev z vkopanimi odlagalnimi silosi varna in da
prinačrtovanjuprojektaiščemočimboljekonomičnetehničnerešitve.
Rezultati v letu 2016V letu 2016 je bil izdelan projekt za pridobitev gradbene-gadovoljenjazaodlagališčeNSRAO, insicer ločenozaobjekteodlagališča,zapripravljalnadela(nasutjainnasi-pi) ter za infrastrukturneobjekte.Opravljena jebila re-cenzija projektne dokumentacije za gradnjo, ki ji je sledi-la revizija. Konec leta je bil objavljen razpis za izvedbopripravljalnihdelinizbranizvajalec.
Vzporedno z izdelavo projektne dokumentacije odlagali-ščajepotekalatudipripravareferenčnedokumentacijeter osnutka varnostnega poročila z nadgradnjo varno-stnihanalizinmerilzasprejemodpadkovvodlagališče.Izdelanoinrecenziranojebiloporočiloovplivihnaoko-lje.Vsatadokumentacijajepotrebnazazačetekpostop-ka presoje vplivov na okolje, ki je načrtovana za leto2017.
Leta 2016 so potekale tudi aktivnosti za certificiranjebetonskegazabojnikazapakiranjeodpadkov.
Cilji za leto 2017
Redno zagotavljanje potrebnih storitev javne službe povzročiteljem institucionalnih RAO
Zmanjšanje prostornine že skladiščenih oziroma sprejetih institucionalnih odpadkov z razstavljanjem, stiskanjem in opuščanjem nadzora, kjer je to primerno, vključno z usposabljanjem lastnega kadra za razstavljanje zaprtih virov sevanj
Izvedba prvega občasnega varnostnega pregleda CSRAO, ki je osnova za podaljšanje obratovalnega dovoljenja za CSRAO
Izpolnitev novih zahtev pravilnikov JV5 in JV9 po njihovi uveljavitvi, kar pomeni predvsem zadostiti strožjim zahtevam na področju varnostne politike in sistema vodenja
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 3 Rezultati in cilji
32 33
Načrti V letu 2017 bodo potekali postopki presoje vplivov na okoljeinpresoječezmejnihvplivov.
Zahteven in dolgotrajen bo tudi postopek za pridobitev soglasjahgradnjijedrskegaobjekta,kigaizdajaURSJVnapodlagidoločilZakonaovarstvupred ionizirajočimisevanji in jedrski varnosti. Dovoljenje za gradnjo odla-gališčaNSRAObopridobljenopredvidomavletu2018,gradnjapabotrajalapredvidomatrileta.
Načrtovanje ravnanja z IG in VRAO
Predstavitev dejavnosti V Sloveniji izrabljeno jedrsko gorivo nastaja le v dveh je-drskihobjektih:
v Nuklearni elektrarni Krško in
naraziskovalnemreaktorjutRIGAMarkII.
NeK svoje izrabljeno gorivo skladišči v bazenu znotrajelektrarne,načrtujejopatudizgraditevsuhegaskladiščazaizrabljenogorivozobratovalnodobovsaj60let.Potemobdobjujepredvidenoodlaganjegorivnihelementov.
VseizrabljenogorivoizraziskovalnegareaktorjatRIGAje bilo doslej vrnjeno proizvajalcu v ZDA, zato je bazen na lokacijireaktorjazdajprazen.Gorivnielementisovobra-tujočem reaktorju, za katerega je upravljavec pridobildovoljenje za podaljšanje obratovanja vsaj še do leta 2026.
temeljnonačeloravnanjazVRAOinIGje,dajetrebanaj-prejzagotovitivarnoskladiščenjeternatovarnoodlaga-njeVRAOinIG.Gledenatehnološkinapredekvzadnjemdesetletjujesmiselnoproučitinovejšepristope,kotstapredelavainponovnauporabaIG,karomogočabistve-no zmanjšanje prostornine, razpolovne dobe in radio- toksičnosti IG inVRAO.Vvsakemprimerupanakoncuostanejo določene količineVRAO, ki jih je treba trajnoodložiti.
ResolucijanacionalnegaprogramaravnanjazRAOinIGdoloča, da Slovenija pri načrtovanju ravnanja z IG inVRAOenakovrednoupoštevadvemožnosti:
načrtujegeološkoodlagališčezaIGinVRAOizlastne-ga jedrskega programa v Sloveniji,
hkrati pa spremlja in sodeluje v pobudah za mednaro-dnogeološkoodlagališčevenioddržaveUalidrugjeposvetu.
Rezultati v letu 2016ARAO je tudi v letu 2016 sodeloval v delovni skupini evropskeorganizacijezarazvojgeološkegaodlagališča(eRDO-WG), katere poslanstvo je priprava organizacij-skihosnovzauresničitevrazvojaskupnegaevropskegapristopakodlaganjuIGinVRAO,vdejavnostihevropsketehnološkeplatformeIGD-tP(ImplementingGeologicalDisposalofRadioactiveWastetechnologicalPlatform),ki omogočapridobivanje znanj in kompetenc za izgra-dnjogeološkegaodlagališčaza IG inVRAOterpridelumednarodnega združenja za sodelovanje na področjujedrskeenergijeIFNec(InternationalFrameworkForNu-clearenergycooperation).
Doseganje ciljev, zastavljenih v letu 2016
AnalizadolgoročnegaravnanjazIGinVRAOizNeKintRIGAspoudarkomnamožnostipredelavegoriva,skladiščenjupokoncuobratovanjaNeKterrazvojukonceptakončnegaodlaganjaRAOinIG,kibovsebovalaocenoizvedljivosti,časovninačrtinocenostroškov
Vcelotidosežen;dokončno je bil izdelan in zainteresiranim deležnikom predstavljen 1. del študije analize različnih možnosti dolgoročnega ravnanja z IG in VRAO iz NEK in raziskovalnega reaktorja TRIGA s poudarkom na predelavi in skladiščenju IG in VRAO.
NadaljnjespremljanjerazvojarešitevravnanjazIGnamednarodni ravni in dejavno sodelovanje pri pobudi zarazvojmednarodnihrešitev(eRDO-WG),kisozaradipričakovanihvarnostnihinekonomskihprednostizanimivepredvsemzadržavezmanjšimjedrskimprogramom
Vcelotidosežen;dejavno sodelovanje v organizacijah ERDO-WG in Arius ter IFNEC s plačili letnih članarin.
Cilji za leto 2017
Izvedba pripravljalnih del, izgradnja predobremenilnega nasipa
Izvedba postopka presoje vplivov na okolje in presoje čezmejnih vplivov
Dokončanje varnostnih analiz in meril sprejemljivosti za pridobitev soglasja URSJV h gradnji
Dokončanje varnostnega poročila za pridobitev soglasja URSJV h gradnji
Pridobitev vseh potrebnih strokovnih mnenj pooblaščenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost
Ustanovitev organov projekta (projektni svet in nadzorno-usmerjevalna skupina)
Sklenitev pogodb o služnosti za izgradnjo in vzdrževanje infrastrukture
Kontinuirano pridobivanje podatkov o hidrogeologiji področja odlagališča, hidrogeološka interpretacija širšega območja lokacije odlagališča NSRAO
Novelacija investicijskega programa za odlagališče NSRAO
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 3 Rezultati in cilji
34 35
Predstavitev dejavnostiPozaprtjuRudnikauranaŽirovskiVrhjejalovina,kijena-stalapripridobivanjuinpredelaviuranoverude,odlože-nanadvehodlagališčih:JazbecinBoršt.Odloženimate-rial vsebuje samo naravne radionuklide, njegova radio-aktivnost pa je nekoliko višja od radioaktivnosti naravnegaokolja,zatojenaobmočjuodlagališčpredvi-dendolgoročninadzorzvzdrževanjemterena,kiseizva-ja kot obvezna državna gospodarska javna služba, zakaterojezadolženARAO.Obsegameritveionizirajočegasevanjainizpustovradioaktivnihsnovizobmočjaodla-gališčaternadzorstabilnostiterenainvzdrževanjesta-njanaokoljskosaniranemobmočju.
Rezultati v letu 2016Vletu2016jeARAOzagotovilnadzorinvzdrževanjeod-lagališčaJazbec(prekrivka,drenažnijarki,prepustvodepod odlagališčem,meritve emisij z odlagališča) ter popotrebitudimanjšavzdrževalnadela,kotsočiščenjeod-tokov,čiščenjepodrastiobograjiodlagališča,košnjanapovršiniodlagališčaJazbec.
ARAO je pripravil optimiziran Program dolgoročneganadzorainvzdrževanjaodlagališčaJazbec.Odlagališčenamrečposanacijiinzaprtjunivečsevalniobjekt,zatojemogočeobsegnadzorazmanjšati.Izistegarazlogatudinisovečpotrebniukrepivarstvapredsevanjizaprebi-valstvo in zaposlene. Predlog spremembe Programadolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališča Jaz-bec je bil poslan upravnemu organu in usklajevanje do-kumentašepoteka.
Dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine
Doseganje ciljev, zastavljenih v letu 2016Priprava in potrditev spremembe Programa dolgoročneganadzorainvzdrževanjaodlagališčaJazbec
Delnodosežen; pripravljen je spremenjeni program nadzora in vzdrževanja, ki pa ga upravni organ še ni potrdil.
IzvajanjemonitoringanaodlagališčuJazbecinporočanjeorezultatih
Delnodosežen;ARAO je v prvem letu po prevzemu odlagališča Jazbec v upravljanje izvajal osnovne meritve radioaktivnosti.
UpravljanjeinvzdrževanjeobmočjaodlagališčaJazbecz vso infrastrukturo
Vcelotidosežen.
SodelovanjevpostopkudokončnesanacijeobmočjaodlagališčaBoršt,skladnospristojnostmiARAO
Vcelotidosežen;namen sodelovanja je predvsem usposabljanje, pridobivanje znanja in prenos kompetenc.
Načrti Doleta2018načrtujemoupravljanjeodlagališčarudar-skejalovineJazbec,čebovtemčasuzaprtotudiodla-gališče rudarske in hidrometalurške jalovine Boršt, paupravljanje obeh odlagališč. Na območju odlagališčaJazbecoziromaobehodlagališčnačrtujemorednoizva-janjedolgoročneganadzora,monitoringaradioaktivno-sti invzdrževanja.PozaprtjuodlagališčbomopripraviliustreznespremembeVarnostnegaporočila.
Načrti NadaljevalibomonačrtovanjegeološkegaodlaganjaIGin VRAO iz lastnega jedrskega programa v Sloveniji ter hkrati spremljali in sodelovali v pobudah za mednaro-dnogeološkoodlagališčevenioddržaveUalidrugjeposvetu.
Cilji za leto 2017
Cilji za leto 2017
Sodelovanje in spremljanje mednarodnih strokovnih združenj ter pobud za dokončne rešitve ravnanja z RAO in IG
Nadaljevanje analize dolgoročnega ravnanja z IG in VRAO iz NEK in TRIGA s poudarkom na možnosti predelave goriva, skladiščenju po koncu obratovanja NEK in razvoju koncepta končnega odlaganja RAO in IG, ki bo vsebovala oceno izvedljivosti, časovni načrt in oceno stroškov
Izdelava novelacije/revizije študije geološkega odlaganja IG in VRAO v trdnih kamninah
Pregled nacionalnih programov in ravnanja z RAO in IG v drugih državah EU
Revidirati Varnostno poročilo za odlagališče Jazbec zaradi spremembe poglavja, ki obravnava Program dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtega odlagališča
Po Programu dolgoročnega nadzora in vzdrževanja izvajati nadzor tehničnih sistemov in prekrivke na odlagališču ter na podlagi monitoringa vzdrževati zbirko podatkov o odlagališču Jazbec
Z rednim vzdrževanjem zagotavljati dolgoročno integriteto in varnost zaprtega odlagališča Jazbec
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 3 Rezultati in cilji
36 37
Strokovna podpora pri pripravi strateških dokumentov države na področju ravnanja z RAO in IG ter razgradnje jedrskih objektov
Predstavitev dejavnostiDeležnikom,kidelujejonapodročjuuporabejedrskeener-gijeinvirovsevanja,zagotavljamostrokovnopodporo:
za lastne potrebe vzdržujemo baze podatkov in vodi-mo evidence o količinah in ravnanju z RAO in IG vSloveniji,
poročamonapodlagizahtevnacionalnezakonodajein mednarodnih obveznosti,
pripravljamo strokovne podlage za strateške doku-mentenapodročjuravnanjazRAOinIG,
sodelujemo pri pripravi in pregledu jedrske zakono-dajenapodročjuravnanjazRAOinIGterpriusklaje-vanjuzakonodajezmednarodnimipriporočili,
skrbimozavzdrževanjeinizpopolnjevanjeznanjaterrazvojkadrovnapodročjuravnanjazRAO.
Rezultati v letu 2016Zaradi izteka veljavnosti Resolucije o nacionalnem pro-gramu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za preteklo desetletno obdobje je ARAO pripra-vil strokovne podlage za noveliran dokument za obdobje 2016–2025tervpostopkujavneobravnaveinsprejema-njaURSJVinMOPzagotavljalstrokovnopomočinpod-poro.Novoresolucijojeparlamentsprejelaprila2016.
PosejimeddržavnekomisijezaspremljanjeizvajanjaPo-godbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republi-keHrvaškeoureditvistatusnihindrugihpravnihrazme-rij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo julija 2015, ki jeobema državama naložila pripravo projektnih nalog zaizvedbo nove revizije Programa razgradnje NEK in Pro-gramaodlaganjaRAOinIGizNeK,jeVladaRSzaizvedbostrokovnegadelapooblastilaARAO.Delovnaskupina,vkaterisopredstavnikiobehdržav,jevletu2016uskladilanabor potrebnih in obstoječih strokovnih podlag terosnovne robne pogoje za izdelavo dokumentov, predlo-giprojektnihnalogpazaradirazličnihpogledovnaneka-tere tehnične,finančne inorganizacijskevidikešenisodokončnousklajeni.
Državnim ustanovam in upravi smo zagotovili tudi vsopotrebnostrokovnopodporoterpodatkezaporočanjeinpripravopredpisovnapodročjuravnanjazRAOinIG.
Načrti Napodročjustrokovnepodporedržavnimustanovaminupravi jeključnegapomenaizdelavaoziromadokonča-njestrateškihnačrtovinporočil,kijihjeRepublikaSlove-nija dolžna zagotoviti in jih posodabljati. Zato je po-membno,daARAOskrbizavzdrževanjekompetentnostikadra in vključenost v nacionalni in mednarodni okvirdejavnosti.
Doseganje ciljev, zastavljenih v letu 2016
Izvajanjenalogindejavnosti,kisozaARAOpredvidenev Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z RAO inIGzaobdobje2016–2025inporočanjeouspešnostinjihovega izvajanja
Vcelotidosežen.
Strokovne podlage ter izdelava predloga Programa odlaganjaRAOinIGizNeK
Delnodosežen; predlog projektne naloge izdelan, vendar ne dokončno usklajen s hrvaško stranjo.
Strokovne podlage in izdelava predloga Programa razgradnje NEK
Delnodosežen; predlog projektne naloge izdelan, vendar ne dokončno usklajen s hrvaško stranjo.
Poročanje,zagotavljanjepotrebnihpodatkovinstrokovnepodporezastrateškeodločitvepristojnihdržavnihinstitucij,kidelujejonapodročjuuporabejedrske energije in virov sevanja
Vcelotidosežen.
Strokovno sodelovanje pri pripravi in pregledu jedrske zakonodajenapodročjuravnanjazRAOinIGterprinjenemusklajevanjuzmednarodnimipriporočili*
Vcelotidosežen.
* Več v okviru dejavnosti načrtovanja ravnanja z IG in VRAO.
Cilji za leto 2017
Priprava predloga projektne naloge Programa razgradnje NEK za potrditev na meddržavni komisiji
Priprava predloga projektne naloge Programa odlaganja RAO in IG iz NEK za potrditev na meddržavni komisiji
Vzdrževanje baz podatkov o objektih za ravnanje z RAO in IG v svetu ter o inventarju in načinu ravnanja z RAO in IG v NEK ter v raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II za lastne potrebe
Priprava 6. poročila po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki
38 39
Odlagališče rudarske jalovine Jazbec po pred leti končani okoljski sanaciji ni več sevalni objekt, pač pa objekt državne infrastrukture. Njegovi vplivi na okolje so zanemarljivi, zato tudi niso več potrebni ukrepi varstva pred sevanji za prebivalstvo in zaposlene.
Rezultati meritev hitrosti doze zunanjega sevanja gama na površini odlagališča Jazbec (december 2016). Prevladujejo vrednosti med 90 in 110 nSv/h, kar je primerljivo z naravnim ozadjem na območju Slovenije.
25 let 1991-2016
DOLGOROČNI NADZOR IN VZDRŽEVANJE ODLAGALIŠČ RUDARSKE IN HIDROMETALURŠKE JALOVINE
H[nSv/h]
do 60
do 70
do 80
do 90
do 100
do 110
do 120
do 130
> 130
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 4 Priloge
40 41
4 Priloge 4.1 Radioaktivni odpadki v Sloveniji v letu 2016
VNeKnastajavečinanizko-insrednjeradioaktivnihod-padkov(NSRAO)vSloveniji,polegtegapasamovNeKnastajajovisokoradioaktivniodpadki (VRAO)vobliki iz-rabljenegagoriva(IG).
NSRAOsouskladiščenivposebnemskladiščuna lokacijielek-trarne.VzadnjihdesetihletihjevNeKnastajalopribližno40m3 ali manjodpadkovletno.Njihovoprostorninozmanjšujejozmetoda-mi, kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in
2500
2000
1500
1000
500
0
19
82
19
83
19
84
19
85
19
86
19
87
19
88
19
89
19
90
19
91
19
92
19
93
19
94
19
95
19
96
19
97
19
98
19
99
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
312
475
636
874
1076
1308
1364
1554
1627
1798
1868
2037
2096
2281
1973
2042
2029
2089
2157
2207
2208
2253
2289
2255
2258
2174
2189
2209
2211
2234
2261
2251
2258
2264
2271
Prostornina [m3]
ARAO od organizacij v raziskovalni dejavnosti, medicini in industrijipovprečnoprevzameod2do3m3 institucional-nihradioaktivnihodpadkovletnoinjihuskladiščivcSRAOvBrinjupriLjubljani.
InstitucionalniRAOsopredvsem:
kontaminiranipredmeti,kotsozaščitneobleke,roka-vice,čistilnimaterial,orodje,stekleneposode,delina-prav,filtri,ionskiizmenjevalci,goščeizparilnikovipd.,
radioaktivnesnovi(kemikalije),kisojihimetnikiupo-rabljalivraziskavahinjihvečneuporabljajo,
zaprti viri sevanj, ki so bili v uporabi v medicini kot delobsevalnihnaprav,ionizacijskijavljalnikipožaraindrugenaprave,kisojihuporabljalivindustriji,npr.zamerjenje debeline, gostote in vlage, za merjenje ravni ternapakvkovinskihodlitkihinzvarih.
Konecleta2016jebilovcSRAOuskladiščenih92,9m3 odpad-kovsskupnomaso52,6tone inocenjenoaktivnostjo2,8tBq.Grezabrutokoličine,karpomeniradioaktivneodpadkevključnozembalažo,notranjimipregradamiinabsorpcijskimsredstvom.
IzrabljenogorivoizNeKjeuskladiščenovposebnembazenuzno-traj elektrarne.V bazenu je po povečanju zmogljivosti na voljo1.694pozicij,azaradiadministrativnihomejitevinprogramanad-gradnjevarnostipodogodkihvFukušimivsenisonavoljo.
Ob koncu leta 2016 je bilo v bazenu za izrabljeno gorivo shranje-nihskupno1.210gorivnihelementov,upoštevajočtudidvapo-sebnakontejnerjazgorivnimipalicami.
Količina izrabljenega goriva v bazenu NEK
19
83
19
84
19
85
19
86
19
87
19
88
19
89
19
90
19
91
19
92
19
93
19
94
19
95
19
96
19
97
19
98
19
99
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
40 85 122
154
194
226
266
314
314
358
406
406
442
470
498
530
562
594
630
663
707
763
763
819
872
872
928
985
985
1041
1098
1098
1154
1210
Število gorivnih elementov
Leta 1991 ni bilo menjave
goriva.
Decembra 1994 se je remont začel, gorivo
pa je bilo zamenjano januarja 1995.
Leta 2004 je bil gorivni
ciklus podaljšan z 12 na 18 mesecev.
68 68 68 73 78 81 85 79 82 86 89 89 92 92 93 93
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Prostornina [m3]
Radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo v NEK
Količine nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v skladišču NEK
Radioaktivni odpadki, ki nastajajo v raziskovalni dejavnosti, medicini in industriji
Prostornina paketov RAO v CSRAO ob koncu posameznega leta
taljenje.Obkonculeta2016jeprostorninaradioaktivnihodpad-kovvskladiščuvNeKznašala2.271m3, s skupno aktivnostjo se-valcevgama1,71 ∙1013 Bq in skupno aktivnostjo sevalcev alfa 2,52∙1010Bq.
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 4 Priloge
42 43
Hertl B.: Feedback from JOPRAD regional meeting in Bucharest, Romania, February 2016, PetRUSIIIextendedend-usercouncilmeeting;ARAO,Ljubljana,Slovenija,13.april2016
Hertl B.: PETRUS III WP4 Progress, PetRUSIIIMeetINGNo.6;ARAO,Ljubljana,Slovenija,12.–14.april2016
Hertl B.: PETRUS III End-user Council Activities, PetRUSIIIMeetINGNo.7;cIRteN,UniverzavPisi;Pisa,Italija,25.–26.avgust2016
Hertl B.: PETRUS III WP4 Activities, PetRUSIIIMeetINGNo.7;cIRteN,UniverzavPisi;Pisa,Italija,25.–26.avgust2016
Hertl B.: WP 4 Think-Tank activities and link with the IGD-TP, PetRUS,članekvNewsletter#4;maj2016
Kegel L., Žagar T.: Preparation of Decommissioning Program for NPP with Shared Ownership, InternationalconferenceonAdvancingtheGlobalImplementationofDecommissioningandenvironmentalRemediationProgrammes;Madrid,Španija,maj2016,
Kegel L., Žagar T.: Preparation of the National Programme for the Spent Fuel and Radioactive Waste Management Taking Into Account Possibility of Potential Multinational/Regional Disposal Facilities Development, InternationalconferenceontheSafetyofRadioactiveWasteManagement;Dunaj, Avstrija, november 2016
Kostanjevec M.: Slovenian practice and requirements on WAC, IAeAregionalworkshoponwasteacceptancecriteriadevelopmentanduse;Bukarešta, Romunija, maj 2016
Kralj M.: Guidelines for information sources for improvement of solutions for information materials and activities about ionizing radiation, RIcOMet2016–Riskperception,communicationandethicsofexposurestoionizingradiation;Bukarešta, Romunija, junij 2016
Sučić S., Kostanjevec M.: National DSRS Status & Programme, Interregionalmeetingonexistingandnewtechnologiesforpre-disposalanddisposalactivities;Ljubljana,Slovenija,25.–29.julij2016
Sučić S., Žagar T., Kostanjevec M., Dekleva S.: Ionization Smoke Detectors in Slovenia – Current Status and Future Challenges, InternationalconferenceNuclearenergyforNeweurope;Portorož,Slovenija,september2016
Sučić S., Kostanjevec M.: Management of institutional radioactive waste in Slovenia – Development of public service, 19thRegionalSeminaronRadioactiveWasteDisposal;Ljubljana, Slovenija, november 2016
Žagar T., Kegel L., Rupret M.: Slovenian Approach to Strategy and Planning for High Level Waste and Spent Fuel Deep Geological Disposal, NeNe2016;Portorož,Slovenija,september2016
ARAOvsvojemporočiluzaleto2016žečetrtoletoza-poredslediglobalnosprejetimsmernicamzaporočanjeouresničevanjutrajnostnegarazvojaGRI(GlobalRepor-tingInitiative,www.globalreporting.org,GRIG4).
4.2 Predavanja, referati in drugi prispevki strokovnjakov ARAO v letu 2016
4.3 Skladnost poročila z usmeritvami GRI G4
Kazalo po smernicah poročanja GRI G4
Preglednica izkazuje delno ali celovito skladnost struk-ture in vsebin poročila ARAO s smernicami poročanjaGRIG4.Uporabljamojopredvsemkotvodiloprinačrto-vanju izboljšavporočanjaouresničevanjutrajnostnegarazvoja,kiganačrtujemovokvirurednegaletnegaporo-čanjaARAOtudivprihodnje.
Kontakt za vprašanja, predloge ali komentarje glede vsebineporočila:[email protected].
Razkritje Opis Poglavjeinstranvporočilu
StRAteGIJAINANALIZA
G4-1 Izjavanajvišjeganosilcaodločanjavorganizaciji. 1.2(str.7)
PROFILORGANIZAcIJe
G4-3 Imeorganizacije. 1.3(str.8)
G4-4 Primarneblagovneznamke,izdelki,storitve. 1.3(str.8,9)3(str.28–37)
G4-5 Sedežorganizacije. 1.3(str.8)
G4-6 Številodržav,vkaterihorganizacijadeluje,inimenadržav,kjerpotekajo pomembne dejavnosti ali so posebej pomembne glede trajnostnihvsebin,obravnavanihvporočilu.
1.3(str.9)
G4-7 Lastništvoinpravnaoblika. 1.3(str.8)
G4-8 trgi. 1.3(str.8,9)
G4-9 Velikostorganizacije(številozaposlenih,številodejavnosti,prihodkiodprodaje,obveznosti/kapital,številoproduktovalistoritev).
1.3(str.8–11),2.2(str.15),2.4(str.23–25)
G4-10 Zaposlenipovrstizaposlitve,vrstipogodbe,regijiinspolu. 2.2(str.15)
G4-11 Deležvsehzaposlenihpokolektivnipogodbi. 2.2(str.15)
G4-12 Opisoskrbneverigeorganizacije. 1.3(str.8–11)2.4(str.25)
G4-14 Pojasnilo,čeinkakoorganizacijauporabljaprevidnostnonačelo. 2.3(str.20–22)
Vidik vrednotenja tveganja za ogrožanje zdravja in okolja v primeru izrednih dogodkov je v celoti zajet v varnostnem poročilu, ki je večletni dokument in se ga občasno revidira. V primeru izrednih dogodkov obvezno sodeluje in tudi odloča URSJV.
Splošna standardna razkritja
25 let 1991-2016 25 let 1991-2016 4 Priloge
44 45
Razkritje Opis Poglavjeinstranvporočilu
G4-15 Zunanjelistine,načelaterdrugeekonomske,okoljskeindružbenepobude,katerihpodpisnicainpodpornicajeorganizacija.
1.3(str.10)
G4-16 Članstvovorganizacijah. 2.2(str.16–18)
OPReDeLIteVBIStVeNIHVIDIKOVINMeJ
G4-18 Pojasnitiprocesdefiniranjavsebineporočilainzamejitevvidikov. 2(str.14–25)
G4-19 Seznamvsehbistvenihvidikov,prepoznanihvprocesudoločanjavsebineporočila.
2(str.14–25)
G4-20 Zamejitvebistvenihvidikovznotrajorganizacije. 2(str.14–25)
G4-21 Zamejitvebistvenihvidikovzunajorganizacije. 2(str.14–25)
VKLJUČeVANJeDeLeŽNIKOV
G4-24 Seznamskupindeležnikov,skaterimiorganizacijasodeluje. 1.3(str.8,9,11)2.4(str.25)
G4-25 Izhodiščazaprepoznavanjeinizbordeležnikov,skaterimiorganiza-cijasodeluje.
1.3(str.8,9,11)2.4(str.25)
G4-26 Pristopiprivključevanjudeležnikov. 1.3(str.11),2.2(str.16–19),2.3(str.20–22)
G4-27 Ključnetemeinvprašanja,poudarjenavprocesusodelovanjazde-ležniki,terodgovori,kakosejeorganizacijananjeodzvala.
2.2(str.19)
PODAtKIOPOROČILU
G4-28 Obdobjeporočanja. 4.3(str.43)
G4-29 Datumzadnjegapredhodnegaporočila(čejebiloizdano). 4.3(str.43)
G4-30 Pogostostporočanja. 4.3(str.43)
G4-31 Kontaktnipodatkizavprašanjagledeporočila. 4.3(str.43)inkolofon(str.48)
G4-32 Izborstandardaporočanja. 4.3(str.43)
UPRAVLJANJe
G4-34 Upravljavskastrukturaorganizacije. 1.3(str.8–10)
etIKAININteGRItetA
G4-56 Opisvrednot,načel,standardovinnačelravnanja,kotsokodeksiravnanjainetičnikodeksi.
1.3(str.10)
kAteGORIJA PODKAteGORIJABistveni vplivi
Upravljavskipostopki(DMA)inkazalniki Poglavje in stran vporočilu
ekONOMSkI VIdIkI
Ekonomska uspešnost G4-DMA 2.4(str.23–25)
G4-ec1 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomskavrednost.
2.4(str.23,24)
OkOLJe
Uporabljeni materiali G4-DMA 2.3(str.21,22),3.2(str.29,30)
G4-eN1 Skupnakoličinauporabljenihmaterialov. 2.3(str.21,22),3.2(str.29,30)
Odpadne vode in odpadki G4-DMA 2.3(str.21,22),3.2(str.29,30),4.1(str.40,41)
G4-eN23 Skupnatežaodpadkovpovrstahinnačinuodstranjevanja.
2.3(str.21,22),3.2(str.29,30),4.1(str.40,41)
Izdelkiinstoritve G4-DMA 2.3(str.21,22),3.2(str.29,30)
G4-eN27 Kvantitativenobsegublažitevokoljskihvplivovproizvodovinstoritevvobdobjuporočanja.
2.3(str.21,22),3.2(str.29,30)
Skladnost G4-DMA 2.3(str.20–22)
Transport G4-eN30 Pomembnejšiokoljskivplivipritransportu. 2.3(str.21),3.2(str.29,30)
DRUŽBENI VIDIKI
DeLOVNePRAKSeINDOStOJNODeLO
Zaposlovanje G4-DMA 2.2(str.15–18)
Varnost in zdravje pri delu G4-DMA 2.3(str.20)
G4-LA6 Stopnjapoškodbpridelu. 2.3(str.20)
G5-LA7 Delavcizvečjimtveganjemzabolezni,povezaneznjihovimdelom.
2.2(str.16),2.3(str.20–22)
Usposabljanjeinizobraževanje G4-DMA 2.2(str.15–19)
DRUŽBA
Lokalna skupnost G4-DMA 1.3(str.11),2.2(str.18,19)
Specifična standardna razkritja
46 47
Ko bo odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine Boršt sanirano in zaprto, bo ARAO začel opravljati gospodarsko javno službo tudi tam.
Odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine Boršt
25 let 1991-2016
DOLGOROČNI NADZOR IN VZDRŽEVANJE ODLAGALIŠČ RUDARSKE IN HIDROMETALURŠKE JALOVINE
25 let 1991-2016
48
celovška1821000 LjubljanaSlovenija
Tel.: +386 1 236 32 00
Faks: +386 1 236 32 30
E-pošta: [email protected] [email protected]
Spletno mesto: www.arao.si
Izdal: ARAO, Ljubljana
Besedilo: ARAO
Zasnova: consensus
Oblikovanje: Branka Smodiš
Lektura: MašaDolanc
Tisk: Studio print
Naklada: 180 izvodov
Ljubljana, september 2017