Nizozemska, Amsterdam – julij 2015

POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE

Ime in priimek:

Urban Neudauer, kontaktni e-mail: urban.neudauer@gmail.com

Čas izmenjave:

od 6. 7. do 31. 7. 2015

Kraj izmenjave

UvA v Amsterdamu. V Amsterdamu sta dve medicinski fakulteti – UvA (Universiteit van Amsterdam,

ki je starejša in velja za uglednejšo) in VU (Vrije Universiteit Amsterdam, vendar ta naj ne bi

sprejemala tujih študentov preko IFMSA programa, kljub temu, da je v programu za izbiro mesta

navedena kot možnost). Obe se nahajata na samem obrobju mesta, vsaka tik ob svoji pripadajoči

kliniki. UvA s pripadajočim AMC (Academisch Medisch Centrum) se nahaja na skrajnem JV

Amsterdama 9 km (ali približno 40 min s kolesom) do centra.

Komunikacija pred izmenjavo in sprejem s strani tujih študentov

Komunikacija je bila zgledna, čeprav so se pojavile manjše težave, saj moje potrdilo o znanju jezika

naj ne bi zadoščalo (sicer zahtevajo samo nivo B1 – a na naših potrdilih stopnja ni bila izrecno

navedena). Po nekaj mailih in predlogu, da moje znanje dokažem preko Skypa, so se sicer zadovoljili s

tem. Zahtevajo, da opravite testiranje na MRSA (predlagajo, da opravite 2 testa, enega za rezervo še

nekoliko pred zahtevanimi 2 tedni) hepatitis B in Mantouxov test za TBC (sicer vas bodo vse, ne glede

na to, ali ste se pravilno cepili, ob prihodu testirali še enkrat, s tem res komplicirajo!). Za natančnejša

pojasnila me kontaktirajte. Če želite, vas pridejo iskati na letališče, sam tega nisem izkoristil, so pa nas

v sobe namestili brez težav že prvi dan.

Nastanitev in prehrana

Nastanjeni smo bili na kampusu Science Park na vzhodu Amsterdama, do bolnišnice smo imeli 45 min

s kolesom, do centra 20 min (5 km). Ker je bolnišnica zelo oddaljena od centra, pa še četrt, ki jo

obkroža, velja za zelo problematično, bližnje nastanitve verjetno ne boste dobili. Je pa potovanje s

kolesom (ki smo ga vsi dobili) zelo enostavno, prvi dan so nam Nizozemci tudi pokazali pot. Vsak je

dobil svojo garsonjero, namestitev je bila tako zelo udobna. Prednost je bila tudi ta, da smo vsi

incomingsi bivali v istem kompleksu, študentje iz drugih mest so se pritoževali nad tem, da so jih

raztresli daleč naokoli. Kakovost nastanitve je bila v vseh mestih podobno visoka. Za prehrano dobite

150 €, Nizozemci si hrano (sendvič) na delo prinesejo s seboj, topel obrok pa večerjajo doma – sami

smo si kuhali skupaj in si potem delili stroške. Kava iz avtomata je zastonj v neomejenih količinah .

Delo v bolnišnici oz. inštitutu

Izmenjavo sem opravljal na splošni kirurgiji – oddelek G6ZUID, ki je primarno zadolžen za

zdravljenje pacientov z raki abdominalne votline – pankreas, debelo črevo in pacientov s KVČB.

Nizozemski študentje so nam priporočili proaktivnost, češ da je takšen tudi pristop nizozemskih

študentov (to pravzaprav ni res, so zelo pasivne sorte kot mi). Moja pripravljenost delati se je na

začetku izplačala –v bolnišnici so me prva dva tedna tretirali kot enega izmed njihovih internov (tam

študentje zadnja 3 leta večino časa preživijo na kliniki), tako da sem sprejemal bolnike, jemal kri,

vstavljal kanile in asistiral (držal kljuke) pri operacijah. Potem pa so se pojavili zapleti (ko je to v

mojem primeru – kdo pa drug – ugotovila tajnica) v zvezi s tem, kaj nam je tujim študentom na

IFMSA izmenjavi dovoljeno in kaj ne. Po večih prepirih mene in moje mentorice z bolnišnično

administracijo mi je bilo na koncu še naprej dovoljeno delo, vendar pa so poudarili, da bodo vse

prihodnje izmenjave OBSERVATION ONLY! (naslednji mesec so tudi dobili v podpis pogodbe, v

katerih je bilo to jasno zapisano). Tako da, vsaj v Amsterdamu, kot študent na IFMSA izmenjavi ne

boste smeli delati nič, vaš status bo tak, kot za njihove predklinične študente – pacienta se ne smete

dotakniti, ne glede na vašo proaktivnost, pretekle izkušnje ipd. Če bi želeli kaj delati, vam prijavo tako

odsvetujem. Verjamem, da se zadeva sliši nekoliko nenavadno, celotna zgodba je predolga, če koga

zanima, mu jo z veseljem objasnim.

Glede časovne obremenitve: sam sem ostajal relativno dolgo, sploh na začetku, pričenjal sem ob 7.30

in končal tam okrog 18.00, včasih tudi 19.00 ure (sem pa imel tudi velik interes za delo, ki se je

splačal). Kasneje sem odhajal bistveno prej, tam okrog 15.00, 16.00 ure (ker sem se jim zaradi vseh

zapletov zasmili). Če želite prost dan, se da za to dogovoriti brez problema, če želite oditi prej, pa tudi

– sploh s prekrstitvijo te izmenjave v »observation-only« se bo delovna obremenitev za vas verjetno

zelo zmanjšala.

Mentorstvo

Moja mentorica je bila res super, tam te dodelijo oddelčnemu zdravniku, ki te nato razporeja dalje.

Zame se je zelo zavzela in prav njej gre zahvala, da je moja izmenjava potekala dobro do konca. Odziv

študentov IFMSA je bil namreč v tem pogledu nekoliko prepočasen in premalo odločen. Pravil igre

pač ne moreš spreminjati na sredini. Sistem (ki je veljal tudi zame) tam poteka tako: študent pacienta

sprejme, opravi odvzem krvi, pri viziti je nato zadolžen zanj, asistira pri njegovi operaciji in ga na

koncu odpusti (ta zadnji del zame ni veljal, odpustnice v nizozemščini pač nisem znal napisati). Brez

oddelčnega dela tako ne prideš do asistenc, ker so k tej operaciji razpisani že drugi študentje.

Nekajkrat sem bil zraven tudi v ambulanti, kjer so sprejemali paciente na predoperativne razgovore, na

nekaj konzilijih in izobraževanjih. Zame so se potrudili in mi poiskali mlajše paciente (večinoma torej

s KVČB), ki so govorili perfektno angleščino, tako da sem lahko vzel anamnezo v angleščini. Kljub

pregovornemu visokemu nivoju znanja angleščine med Nizozemci, kar deloma drži, pa starejše

generacije, sploh pa ne priseljenci, večinoma, razumljivo, niso bile sposobne podajanja anamneze v

tujem jeziku. Zdravniki in velika večina ostalega osebja govori brezhibno angleščino, čeprav so vizito

ipd. zaradi praktičnih razlogov še vedno opravljali v nizozemščini, ki mi je ob vztrajnem napenjanju

ušes in predhodnem tekočem znanju nemščine v mesecu dni tudi postala nekoliko bolj domača.

Prevedli so mi pa vedno brez težav. Če govorite nemško, boste med branjem razumeli precej,

govorjenje je pa druga pesem – človek se na začetku samo izgubi med vsemi h-ji.

Socialni program

Na izmenjavi nas je bilo v Amstedamu 6 študentov, v drugih mestih pa skupno še kakih 15 ljudi.

Nizozemski študentje so se zelo potrudili za nas, skoraj vsak večer smo se dobili, skupaj skuhali

večerjo in šli skupaj v mesto (najboljša območja za nočno življenje: Rembrantplein, še bolj pa

Leidseplein; ne pozabite obiskati znamenitega kluba Paradiso), priredili smo si piknike ipd. Dva

vikenda so organizirali socialni program – prvi vikend je bil v Amsterdamu, drugi v Leidnu. Za zadnji

vikend smo se nato odločili, da bomo ostali v Amsterdamu in obiskali glasbeni festival. V

Amsterdamu vam ne bo dolgčas, mesto je res super in tudi nočno življenje se bistveno razlikuje od

tega, kar vidite na turističnih območjih (coffeeshops in pobruhani Britanci na fantovščinah).

Nizozemci so tudi eden izmed najbolj prijetnih narodov, kar sem jih imel priliko spoznati – družabni, a

ne vsiljivi, iskreno prijazni in netekmovalni. Tudi študentje v bolnišnici so me nemudoma sprejeli

medse, kar se pri nas ne dogaja tako hitro. Pregovorna severnjaška zaprtost zanje absolutno ne drži.

Res, glede družabnega življenja nizozemski IFMSA (in Nizozemcem nasploh!) velja čista desetka.

Prevoz

Ker smo vsi dobili kolesa, smo se posluževali kar tega, čeprav terja vožnja s kolesom dobre živce –

hitrost drugih udežencev je velika, potrpežljivost ničelna, pa še ročnih zavor na kolesu sploh nimajo

(le nožne). Javni prevoz ni bil bistveno hitrejši, denar naložiš na OV-Chipkaart – njihovo Urbano, ki

pa velja za vsa javna prevozna sredstva v vsej državi (na začetku meseca smo vsi dobili kartico z 20 €

dobropisa) in potem plačaš glede na razdaljo, ena vožnja s tramvajem ali avtobusom se giblje okrog

1,20–1,50 €, podzemna železnica je nekoliko dražja. Vlak je najdražji, do Haarlema na primer stane 7

€, vožnja pa traja 15 min. Stroški so se kljub temu, da smo se večino časa vozili s kolesom, tako kar

nabrali.

Približna razdelitev stroškov

Nizkocenovni ponudniki iz Slovenije na nizozemska letališča ne letijo,pa tudi sicer niso dobro

zastopani, imate pa relativno ugodne lete iz Ljubljane v Amsterdam z Adrio Airways – cene za

povratno karto se gibljejo od 120 € naprej, sam sem za povratno karto odštel 140 €,ker sem bil že

relativno pozen; a tudi iz letališč v soseščini takrat ni bilo boljše ponudbe. Za hrano smo dobili na

začetku meseca 150 €, cene v supermarketih so podobne kot pri nas – sam sem imel v bližini Lidl

(cene iste ali celo nekoliko nižje kot v našem) in Albert Heijn (podoben našemu Merkatorju). Kava v

kavarni stane dobra 2 €, pivo pa dobre 3 €. Zelo drage so vstopnine v muzeje, tam okrog 15 €,

vstopnine v klube in na glasbene festivale le redko presegajo 10 €. Družabni program je skoraj v celoti

financirala njihova IFMSA, sami smo prispevali le 10 € po vikendu.

Splošna ocena izmenjave

Delo v bolnišnici je potekalo dobro, zlasti zaradi velikega truda moje mentorice; bolnišnična

administracija je bila toga in neprilagodljiva, a takšni so povsod. Nizozemski IFMSA študentje so se

za nas v družabnem smislu izjemno izjemno potrudili , a je bila komunikacija z bolnišnico in

organizacija nekoliko površna. Vendar pa, ponovno poudarjam, povedano je bilo, da bo od sedaj

izmenjava OBSERVATION ONLY, razen, če so se uspeli na letošnjem srečanju dogovoriti kaj

drugače – za to informacijo pa se obrnite na Mednarodno pisarno.

Parada ponosa – GayPride v Amsterdamu. Amsterdam najbolj zaživi dvakrat v letu – spomladi ob

Koningsdagu in pa prvi vikend v avgustu ob paradi ponosa. Število obiskovalcev doseže 500.000, med

katerimi je največ heteroseksualcev (!). Že ves teden so se vsi v bolnišnici – od primarija pa do

strežnice divje pripravljali na to ogromno zabavo z barvanjem nohtov v mavrične barve, izobešanjem

mavričnih zastav in nošnjo majic s slogani. Na dan prireditve se bankomati obarvajo v rožnato barvo,

Starbucks streže kavo v mavričnih kozarcih, mavrične zastave pa plapolajo celo s cerkvenih zvonikov.

Notranjost bolnišnice AMC, najuglednejše bolnišnične ustanove v Amsterdamu. Po številu postelj, pa tudi po »estetiki« arhitekture podobna našemu UKC-ju. Seveda tam ni perečega pomanjkanja kadrov in denarja, tako da je oskrba pacientov vrhunska.

Naša namestitev na študentskem kampusu – Science Park v mestni četrti Amsterdam Oost. Razdalje

so, kot v vseh velikih mestih, velike, a to dobro kompenzira učinkovit javni prevoz in pa, seveda, kolo

– s katerim se lahko pelješ tudi v dvigalu prav do kolesarnice nasproti tvoje sobe .

Delft – čudovito mesto, ki ima vse, kar pričakujete od Nizozemske: mlin na veter, kanale in tipično

holandsko arhitekturo. Kot se rado zgodi z vsemi velikimi mesti, ti Amsterdam ponuja toliko, da mine

mesec, pa mesta sploh še niste zapustili, ker se toliko vsega dogaja. Kljub vsemu pa se vam splača

narediti par izletov po nizozemskem podeželju – zraven Delfta priporočam še Haarlem in območje

Waterland severno od Amsterdama.