STORITEV SVETOVANJA POSLOVODSTVU ......Korporacijsko upravljanje mora biti poslovno skrbno. 263....

SLOVENSKI INŠTITUT ZA REVIZIJO

Dunajska 106, Ljubljana

ZAKLJUČNO DELO

ZA STROKOVNI NAZIV PREIZKUŠENI NOTRANJI REVIZOR

STORITEV SVETOVANJA

POSLOVODSTVU INVALIDSKEGA PODJETJA

PRI ČRPANJU ODSTOPLJENIH SREDSTEV

Maj 2015 Jasna Džanković

IZJAVA

JASNA DŽANKOVIĆ, vpisana v izobraževalni program za pridobitev strokovnega naziva preizkušena

notranja revizorka, izjavljam, da sem avtorica tega zaključnega dela in skladno s 1. odstavkom 21. člena

Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo zaključnega dela na spletnih straneh

Slovenskega inštituta za revizijo.

V Novem mestu, 4.2.2015

i

KAZALO

1. UVOD ________________________________________________________________________ 1

1.1 Opredelitev področja in opis problema __________________________________________ 1

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve _________________________________________________ 3

1.3 Predpostavke in omejitve _____________________________________________________ 4

1.4 Uporabljene metode proučevanja ______________________________________________ 5

1.5 Zasnova zaključne naloge _____________________________________________________ 5

2. INVALIDSKO PODJETJE TER FINANČNE VZPODBUDE ____________________________________ 6

2.1 Pravna podlaga _____________________________________________________________ 6

2.2 Invalidska podjetja v Sloveniji __________________________________________________ 8

2.3 Predstavitev invalidskega podjetja Gradbinec, d.o.o. _______________________________ 11

2.3.1 Analiza poslovanja ______________________________________________________ 12

2.3.2 Odstopljena sredstva v družbi _____________________________________________ 15

2.4 Finančne vzpodbude in ugodnosti za invalidska podjetja ____________________________ 17

2.4.1 Subvencije plač invalidov_________________________________________________ 18

2.4.2 Nagrade za preseganje predpisane kvote invalidov ____________________________ 18

2.4.3 Oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost _____________________________ 19

2.4.4 Davčne olajšave za zaposlovanje invalidov ___________________________________ 20

2.4.5 Poraba vzpodbud za zaposlovanje invalidov __________________________________ 20

2.4.6 Revidiranje porabe odstopljenih sredstev ___________________________________ 21

3. IZVEDBA SVETOVALNEGA POSLA V INVALIDSKEM PODJETJU ____________________________ 22

3.1 Načrtovanje svetovalnega posla _______________________________________________ 23

3.1.1 Opredelitev cilja in obsega posla ___________________________________________ 25

3.1.2 Razumevanje revidiranca ________________________________________________ 27

3.1.3 Prepoznavanje in ocenitev tveganj _________________________________________ 31

3.1.4 Prepoznavanje ključnih kontrol ____________________________________________ 33

ii

3.1.5 Vrednotenje primernosti načrtovanih kontrol ________________________________ 33

3.1.6 Opredelitev plana preizkušanja ____________________________________________ 34

3.1.7 Presoja prisotnosti prevar ________________________________________________ 34

3.1.8 Priprava delovnega programa posla ________________________________________ 35

3.1.9 Alokacija revizijskih virov _________________________________________________ 35

3.2 Izvajanje svetovalnega posla __________________________________________________ 36

3.2.1 Izvedba preizkušanj in pridobitev dokazov ___________________________________ 36

3.2.2 Vrednotenje dokazov in postavitev zaključkov ________________________________ 42

3.2.3 Izdelava mnenja in priporočil _____________________________________________ 43

3.3 Poročanje o izidih svetovalnega posla___________________________________________ 44

3.3.1 Vrednotenje ugotovitev _________________________________________________ 44

3.3.2 Izvedba vmesnih in predhodnega poročanja _________________________________ 44

3.3.3 Priprava končnega poročila _______________________________________________ 45

3.3.4 Razširjanje izsledkov ____________________________________________________ 45

3.4 Spremljanje napredovanja ___________________________________________________ 46

3.4.1 Izvedba nadzora in nadgrajevanje __________________________________________ 46

4. SKLEPNE UGOTOVITVE __________________________________________________________ 47

5. LITERATURA IN VIRI ____________________________________________________________ 48

5.1 Literatura _________________________________________________________________ 48

5.2 Viri ______________________________________________________________________ 48

iii

KAZALO SLIK

Slika 1: Organizacijska shema družbe Gradbinec, d.o.o. _____________________________________ 11

Slika 2: Črpanje odstopljenih sredstev po namenih v obdobju od 2005 do septembra 2014 ________ 16

Slika 3: Izvedba svetovalnega posla v skladu z določili Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja

pri notranjem revidiranju ter priporočili IIA Research Foundation _____________________________ 23

KAZALO TABEL

Tabela 1: Število invalidskih podjetij in število zaposlenih ___________________________________ 10

Tabela 2: Čisti prihodki od prodaje in čisti poslovni izid 2010 - 2014 ___________________________ 12

Tabela 3: Poslovni prihodki po dejavnostih v letih 2013 in 2014 ______________________________ 12

Tabela 4: Poslovni odhodki v letih 2013 in 2014 ___________________________________________ 13

Tabela 5: Struktura sredstev 30.9.2014 / 31.12.2013 _______________________________________ 14

Tabela 6: Struktura obveznosti do sredstev 30.9.2014 / 31.12.2013 ___________________________ 14

Tabela 7: Pregled oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev po letih ________________________ 15

Tabela 8: Opredelitev obsega svetovalnega posla _________________________________________ 26

Tabela 9: Ocenitev tveganj pri načrtovanju svetovalnega posla _______________________________ 29

KAZALO PRILOG

Priloga 1 : Samoocenitveni vprašalnik (Vprašalnik o ocenitvi delovanja notranjih kontrol) ___________ 1

Priloga 2: Navzkrižno delujoči diagram procesa obračuna plač ________________________________ 6

Priloga 3: Navzkrižno delujoči diagram oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev _______________ 7

Priloga 4: Sklep o odprtju projekta in imenovanju projektne skupine ___________________________ 8

Priloga 5: Delovni program svetovalnega posla ____________________________________________ 7

Priloga 6: Načrt razporeditve virov pri poslu in njihova stroškovna ocena _______________________ 11

Priloga 7: Preglednica vrednotenja dokazov in postavitev zaključkov __________________________ 12

Priloga 8: Zaključno poročilo notranjerevizijskega posla ____________________________________ 16

iv

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

COSO Committee of Sponsoring Organization

FURS Finančna uprava Republike Slovenije

IIA The Institute of Internal Auditors (Inštitut notranjih revizorjev)

IP Invalidsko podjetje

SIR Slovenski inštitut za revizijo

Sklad Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije

Standard Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju

Uredba Uredba o splošnih skupinskih izjemah

ZZRZI-B Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, veljaven do 17.11.2013

ZZRZI-C Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), trenutno veljaven

1

1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Invalidska podjetja so zaradi zagotavljanja delovnih mest za invalide gospodarske družbe posebnega

pomena. Predstavljajo socialno ekonomijo. V praksi so postala ena redkih možnosti zaposlovanja

invalidov.

Pravna podlaga za ustanavljanje invalidskih podjetij je določena v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji

in zaposlovanju invalidov, ki natančneje opredeljuje pogoje delovanja, postopek pridobitve statusa,

način poslovanja, način delitve dobička, določa vpliv države na lastništvo in vpliv pri sprejemanju

odločitev ter obvezno revizijo računovodskih izkazov.

Največ invalidskih podjetij so ustanovile gospodarske družbe. Običajno so invalidska podjetja njihova

hčerinska podjetja. Med ustanovitelji so tudi fizične osebe, društva, združenja in občine. Invalidska

podjetja prejemajo v skladu s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače

za invalide za vsakega zaposlenega invalida mesečno subvencijo.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da se podjetjem, zavodom in drugim

organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci za plačilo prispevkov, prispevki delojemalca

in delodajalca, ki se namenjajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih, odvajajo na

poseben račun pri delodajalcu in kot odstopljena sredstva uporabljajo v skladu z določili Uredbe o

splošnih skupinskih izjemah. Za zavarovance, ki so oproščeni plačila prispevkov, plača te prispevke

Republika Slovenija iz državnega proračuna. Na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in

zdravstvenem zavarovanju velja enako za prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje, le da se

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije odpove plačilu prispevkov.

Kljub temu, da država za zaposlovanje invalidov namenja pomembno državno pomoč in jih na ta

način postavlja v enakopravnejši položaj na trgu delovne sile, so še vedno težko zaposljiva družbena

skupina. Njihova zmanjšana sposobnost za delo zaradi telesnih ali duševnih omejitev jih postavlja na

rob družbe, zlasti v primeru, ko nimajo zaposlitve, saj je ravno zaposlitev ena izmed najboljših varoval

pred socialno izključenostjo (povzeto po gradivu Invalidska podjetja v RS, Ministrstvo za delo,

družino, socialne zadeve in enake možnosti).

Gradbena podjetja se v zadnjih letih soočajo z negativnimi posledicami recesije, kar se neposredno

odraža v:

zmanjšanem obsegu javnih naročil,

zmanjšanju zasebnih investicij podjetij in posameznikov,

kreditnem krču bank,

težavah pri pridobivanju bančnih garancij,

plačilni nedisciplini ter posledično pomanjkanju likvidnih sredstev za servisiranje poslovnih

obveznosti,

težavah pri prodaji še neprodanih stanovanj in poslovnih prostorov in

konkurenci z dumpinškimi cenami.

2

Gradbinec, d.o.o.1 je hčerinsko podjetje Gradbinec, d.d. in je kot invalidsko podjetje še bolj

izpostavljeno negativnim trendom v sektorju gradbeništva. S 1. avgustom 2005 je podjetje na osnovi

odločbe takratnega Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pridobilo status invalidskega

podjetja, ki določa tudi osnovne dejavnosti, in sicer:

oblikovanje prometnih znakov in obvestilnih tabel ter pleskarska dela,

urejanje in vzdrževanje okolja in objektov ter

manjša gradbena dela.

Družba ima danes 37 zaposlenih, od tega 19 invalidov.

Zaključna naloga je namenjena praktičnemu prikazu uporabe pridobljenega znanja s področja

notranje revizije, kot je opredeljena s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja.

Svetovalni posel bom izvedla v skladu z določili Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja pri

notranjem revidiranju ter priporočili IIA Research Foundation (prikaz Slika 1).

V družbi je v uporabi projektni način dela, zato bom svetovalni posel izvedla kot projektno nalogo v

okviru informacijske rešitve za obvladovanje projektov družbe Gradbinec, d.o.o. Storitev svetovanja

je naročena s strani poslovodstva družbe Gradbinec, d.o.o., pri čemer sta narava in obseg posla

svetovanja sporazumno določena s poslovodstvom družbe z namenom dodajanja vrednosti in

izboljšanja upravljanja družbe, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov.

Notranji revizor je v svoji svetovalni vlogi vodja projektne skupine. Projektno skupino sestavljata še

dva člana, in sicer vodja Pravne službe ter vodja Kadrovske službe družbe Gradbinec, d.d.. Tako kot

ostala člana, notranji revizor nosi odgovornost za izvedbo projektne naloge, njegova ključna vloga pa

je zagotoviti izvedbo svetovalnega posla skladno s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja,

Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in priporočili IIA Research

Foundation.

Vloga notranjega revizorja kot korporacijskega usmerjevalca upravljanja vključuje nadziranje,

ocenjevanje in analiziranje tveganj in kontrol, upravljanje organizacije, pregledovanje in potrjevanje

informacij ter usklajevanje poslovanja z usmeritvami, postopki in zakonodajo. Ob pomoči s

poslovodstvom zagotavljajo upravi, nadzornemu svetu in revizijskemu odboru, da so tveganja

obvladovana ter da je korporacijsko upravljanje2 uspešno in učinkovito. Pripravljajo tudi priporočila

za izboljšanje usmeritev, postopkov in procesov za vse primere, kjer se izkaže, da je to tudi potrebno.

Notranji revizor lahko torej za organizacijo opravlja tiste dodatne aktivnosti, ki lahko prevesijo med

uspehom in polomom organizacije (The Institute of Internal Auditors).

1 Zaradi tajnosti podatkov smo družbo preimenovali v Gradbinec, d.o.o. 2 Standardi, Pojmovnik: Upravljanje organizacije (governance) je kombinacija postopkov in struktur, ki jih uporablja organ

nadzora (ali poslovodstvo) za obveščanje, usmerjanje, upravljanje in spremljanje delovanja organizacije za doseganje njenih ciljev. Korporacijsko upravljanje mora biti poslovno skrbno. 263. člen ZGD-1 določa, da mora član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.

3

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen zaključne naloge je predstaviti izvedbo svetovalnega posla v invalidskem podjetju pri črpanju

odstopljenih sredstev. Svetovalni posel bom izvedla v skladu s teoretičnim znanjem na

notranjerevizijskem področju v skladu s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja ter teoretičnim in

praktičnim znanjem na področju računovodenja in projektnega vodenja.

Storitve svetovanja so po svoji naravi nasveti in so na splošno opravljene na posebno prošnjo

naročnika posla. Narava in obseg posla svetovanja sta sporazumno določena s stranko – naročnikom.

Kadar opravlja notranji revizor storitve svetovanja, naj ohranja nepristranskost in ne prevzema

poslovodskih nalog (Toman Pfajfar, 2011, str. 3).

Cilj zaključne naloge je izdelati nalogo v okviru izbranega področja v skladu z notranjerevizijsko stroko

in poklicno etiko za dosego strokovnega naziva s področja notranjega revidiranja.

Namen notranjerevizijskega posla je svetovati poslovodstvu pri črpanju odstopljenih sredstev,

posledično povečati možnosti doseganja ciljev in povečevanja dodane vrednosti, izboljšati upravljanje

organizacije ter upravljanje tveganj in kontrolnih postopkov ter na ta način pomagati poslovodstvu k

doseganju večje konkurenčnosti invalidskega podjetja na trgu.

Cilj posla je svetovati poslovodstvu pri vzpostavitvi ustreznega sistema notranjih kontrol tako, da bi

bili cilji invalidskega podjetja doseženi s sprejemljivim tveganjem, kar bo zagotavljalo učinkovitost

črpanja3 odstopljenih sredstev v skladu z zakonodajo in predpisi, ki urejajo področje finančnih

vzpodbud.

Pri vrednotenju delovanja notranjih kontrol bomo uporabili metodologijo COSO (Celovit okvir

notranjega kontroliranja). Metodologija upošteva širšo vlogo okolja kontroliranja in definira notranje

kontroliranje kot proces, ki ga uresničuje organ nadzora, poslovodstvo in drugo osebje organizacije,

da poskrbijo za sprejemljivo zagotovilo o doseganju ciljev glede delovanja, poročanja in skladnosti.

Strateški cilj podjetja je ohranjanje statusa invalidskega podjetja in doseganje ustreznega poslovnega

izida, ki bo zagotavljal, ob socialni vključenosti ter usposabljanju in zaposlovanju invalidov, dolgoročni

obstoj invalidskega podjetja. Status invalidskega podjetja je strateškega pomena tudi za skupino

Gradbinec zaradi sinergije invalidske zakonodaje in poslovnih procesov skupine.

Primarni cilj invalidskega podjetja je zagotovitev optimalne zaposlitve invalidov v skladu z zahtevami

invalidske zakonodaje ter ustvarjanje takšnih pogojev dela, ki ne bodo povzročali nastanka novih

primerov invalidnosti, izboljšanje pogojev za varno in zdravo delo ter prilagajanje delovnih naprav

oziroma prostorov delovni zmožnosti invalidov. Ustvarjanje dobička4 iz prodaje proizvodov ali storitev

je podrejeno primarnemu cilju.

3 Z učinkovitim črpanjem odstopljenih sredstev je mišljeno črpanje odstopljenih sredstev, s katerimi bo invalidsko podjetje doseglo zastavljene cilje. 4 57. člen (delitev dobička) ZZRZI-C določa, da morajo invalidska podjetja in zaposlitveni centri najmanj 80 % dobička poslovnega leta nameniti za povečanje osnovnega kapitala družbe, povečanje zakonskih rezerv ali ga porabiti za enak namen kot finančna sredstva iz naslova oprostitev in olajšav iz 61. člena zakona.

4

Glede na to, da je črpanje odstopljenih sredstev odvisno od predhodno izpolnjenih zakonskih zahtev,

po katerih invalidsko podjetje deluje, je potrebno svetovalni posel razširiti na delovanje invalidskega

podjetja, s poudarkom na področje oblikovanja odstopljenih sredstev.

Cilj posla svetovanja poslovodstvu vključuje sledeče:

preverbo obstoja notranjih kontrol pri delovanju invalidskega podjetja,

preverbo obstoja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev,

oceno delovanja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev,

svetovanje poslovodstvu pri sprejetju ukrepov za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti

delovanja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev in

svetovanje poslovodstvu pri vzpostavitvi sistema informiranja in komuniciranja pri

oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev (v tem okviru tudi izdelavo Navodila za

oblikovanje in črpanje odstopljenih sredstev).

Utemeljitev posla svetovanja s Standardi:

Standard 2120 – Ravnanje s tveganjem zahteva, da mora notranjerevizijski izvajalec ovrednotiti

uspešnost in prispevati k izboljšavam postopkov ravnanja s tveganji s sledečim pojasnilom:

Določanje, ali so postopki ravnanja s tveganjem uspešni, je sodba, ki izhaja iz presoj notranjih

revizorjev, da:

organizacijski cilji podpirajo in usklajujejo poslanstvo organizacije;

so prepoznana in ocenjena pomembna tveganja;

so izbrani ustrezni odzivi na tveganja, ki usklajujejo tveganja z željami po tveganju v

organizaciji;

so ustrezne informacije o tveganju vključene in sporočene na pravi način v organizaciji,da

usposobijo osebje, poslovodstvo in svet za uresničitev njihovih nalog.

Izvedba pri poslu svetovanja je zagotovljena s sledečim:

obravnavati tveganja v skladu s cilji posla in se zavedati obstoja drugih pomembnih tveganj

(2120.C1);

pri ovrednotenju postopkov ravnanja s tveganji v organizaciji uporabljati poznavanje tveganj,

pridobljeno na podlagi poslov svetovanja (2110.C2) in

kadar pomagajo poslovodstvu pri uveljavljanju ali izboljšanju ravnanja s tveganji odpovedati

vsaki poslovodski odgovornosti za dejanska tveganja. (2120.C3)

Standard 2220. C2 določa, da morajo pri poslih svetovanja notranji revizorji v skladu s cilji posla

pregledati tudi kontrole in biti pozorni na pomembna vprašanja kontroliranja.

1.3 Predpostavke in omejitve

Zaključna naloga temelji na predpostavki, da je poslovodstvo naročnik svetovalnega posla in

posledično zagotavlja nemoteno delo notranjerevizijskega posla z namenom zagotovitve cilja posla

svetovanja. Svetovanje je opravljeno v skladu s poslanstvom, stroko in etiko notranjega revizorja.

5

Omejitev predstavlja dejstvo, da je notranji revizor v svoji vlogi svetovalec, vendar ni odločevalec , saj

ne sme prevzemati odgovornosti poslovodstva. Z nasveti, podporo in izobraževanjem pomaga

poslovodstvu pri izboljšanju upravljanja podjetja, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov.

Omejitev predstavlja tudi nejasna zakonodaja5, ki ureja področje oblikovanja in črpanja odstopljenih

sredstev ter pomanjkanje izvedbene zakonodaje na tem področju, zaradi česar so se oblikovale

različne prakse v črpanju odstopljenih sredstev, kar postavlja invalidska podjetja v neenak položaj.

1.4 Uporabljene metode proučevanja

Zaključna naloga je pripravljena na osnovi pridobljenega znanja v okviru izobraževanja za pridobitev

naziva preizkušeni notranji revizor ter poglobljenega študija strokovne literature in virov.

Temeljni okvir zaključne naloge predstavlja uporaba notranjerevizijske stroke v skladu s hierarhijo

pravil notranjega revidiranja, uporaba pravil računovodenja, projektnega vodenja ter invalidske

zakonodaje in zakonodaje na področju finančnih vzpodbud.

V teoretičnem delu zaključne naloge sem uporabila deskriptivni pristop. Odgovore na posamezna

zastavljena vprašanja sem poiskala s pomočjo metode kompilacije. V nadaljevanju sem različna

stališča in spoznanja domačih in tujih avtorjev z uporabo metode komparacije soočila, iz njih

izpostavila skupna spoznanja ter na podlagi tega oblikovala lastne posplošene ugotovitve. V

praktičnem delu naloge sem uporabila deduktivno-induktivno metodo proučevanja, torej sem

splošna znanja aplicirala pri reševanju konkretnega problema.

1.5 Zasnova zaključne naloge

Zaključna naloga je sestavljena iz štirih delov. V uvodnem delu sem opredelila problemsko področje,

predstavila namen in cilj zaključne naloge, predpostavke in omejitve ter uporabljene metode

proučevanja.

V teoretičnem delu zaključne naloge sem predstavila invalidska podjetja ter finančne vzpodbude.

Zaradi okolja, v katerega je invalidsko podjetje vključeno, kot tudi zaradi dejavnosti, ki zasleduje zelo

specifične cilje, se srečuje s svojstvenimi oblikami tveganj, ki jih je potrebno obvladovati.

V praktičnem delu zaključne naloge sem predhodno navedena teoretična spoznanja in rešitve

preizkusila. Po posameznih delovnih korakih sem predstavila reševanje zadane naloge oz. izvedbo

svetovalnega posla na projektni način ob upoštevanju Mednarodnih standardov strokovnega

ravnanja pri notranjem revidiranju ter svetovalnih napotkov IIA.

5 V okviru navedbe »nejasna zakonodaja« je mišljena odsotnost podzakonskih aktov, ki bi podrobneje opredeljevali določila 41. in 42. člena Uredbe ter različno stališče glede črpanja odstopljenih sredstev Zavoda invalidskih podjetij Slovenije na eni strani ter Zveze RFR in Slovenskega inštituta za revizijo na drugi strani. Pri izvedbi svetovalnega posla bomo upoštevali stališče Zveze RFR, torej, da se črpanje za investicije v opremo vrši mesečno v višini amortizacije in ne v enkratnem znesku v višini vrednosti investicije (princip denarnega toka oz. odliva za nakup opreme).

6

V sklepnem delu sem izpostavila izsledke in bistvene ugotovitve, do katerih sem prišla v teoretičnem

in praktičnem delu zaključne naloge.

2. INVALIDSKO PODJETJE TER FINANČNE VZPODBUDE

2.1 Pravna podlaga

Zakon o gospodarskih družbah določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in

poslovanja gospodarskih družb (tudi invalidskih podjetij), samostojnih podjetnikov, povezanih oseb,

gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja.

Ključna pravna podlaga za delovanje invalidskih podjetij je Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in

zaposlovanju invalidov, ki skupaj s podzakonskimi akti6 podrobneje opredeljuje postopek pridobitve

statusa, pogoje delovanja, način poslovanja in delitve dobička, določa vpliv države na lastništvo in

vpliv pri sprejemanju odločitev ter obvezno revizijo računovodskih izkazov.

Evropska Uredba o splošnih skupinskih izjemah7 (Uradni list EU L 214 2008) je bila sprejeta v avgustu

2008 in tej uredbi se je prilagodila tudi slovenska zakonodaja s sprejemom novele, objavljene

17.11.2011 v Uradnem listu RS 87/11. Namen sprejetih sprememb je še bolj vzpodbuditi delodajalce

k ohranjanju delovnih mest in ustvarjanju novih delovnih mest za invalide. Iz zakonskega besedila je

razvidno, da gre tudi za uskladitev zakonodaje na področju vzpodbud pri zaposlovanju invalidov s

predpisi Evropske unije. Država namreč zagotavlja pomoč delodajalcem (tudi) s finančnimi

vzpodbudami, te pa so v EU strogo regulirane in jih je praviloma treba priglasiti Evropski komisiji.

6 Ključni pravilniki in uredbe, sprejeti na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, so:

Pravilnik o invalidskih podjetjih Pravilnik o zaposlitvenih centrih Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in

za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov Uredba o spremembah uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov

7 41. člen Uredbe o splošnih skupinskih izjemah: Pomoč za zaposlovanje invalidov v obliki subvencij plače; (1)Pomoč za zaposlovanje invalidov v obliki subvencij plače je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve po členu 88(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov od 2 do 5. (2) Intenzivnost pomoči ne presega 75 % upravičenih stroškov. (3) Upravičeni stroški so stroški plač za celotno obdobje, v katerem je invalid zaposlen. (4) Kadar zaposlovanje ne pomeni neto povečanja števila zaposlenih v zadevnem podjetju v primerjavi s povprečjem v preteklih dvanajstih mesecih, so delovna mesta prosta zaradi prostovoljnega odhoda, nezmožnosti opravljanja dela, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline in ne zaradi presežkov delovne sile. (5) Razen v primeru zakonite odpovedi zaradi kršitve obveznosti, imajo delavci pravico do neprekinjene zaposlitve za najmanj obdobje v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo ali katerokoli kolektivno pogodbo, ki ureja pogodbe o zaposlitvah. Če je trajanje zaposlitve krajše od 12 mesecev, se pomoč ustrezno sorazmerno zmanjša. 42. člen Uredbe o splošnih skupinskih izjemah: Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidov; (1) Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidov je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve po členu 88(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3. (2) Intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov. (3) Upravičeni stroški so tisti stroški, z izjemo stroškov plač iz člena 41, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi v podjetju nastali, če bi zaposlovalo neinvalidne delavce, za celotno obdobje, v katerem je invalid zaposlen. Upravičeni stroški so naslednji: (a) stroški prilagoditve prostorov; (b) stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidom; (c) stroški prilagoditve ali nakupa opreme oz. pridobitve in validiranja programske opreme, zato da jo bodo lahko uporabljali invalidi, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval neinvalidne delavce; (d) stroški gradnje, širitve zadevne poslovne enote ali namestitve opreme v tej poslovni enoti ter vsi stroški upravljanja in prevoza, ki izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidov, kadar upravičenec zagotavlja zaščitno zaposlitev.

7

Priglasitev finančnih vzpodbud, naštetih v Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o

razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe

(odslej uredba o splošnih skupinskih izjemah), na katero se sklicuje ZZRZI, pa ni potrebna, če so ob

njihovem uveljavljanju izpolnjeni predpisani pogoji in zneskovne omejitve (Hieng, 2011, 78).

Uredba o splošnih skupinskih izjemah ne predpisuje virov državnih pomoči, natančno pa predpisuje

način njihove porabe.

Oprostitev plačila prispevkov za invalidska podjetja po 1. 1. 2012 v celoti ureja novi 74. člen ZZRZI-C

in ne več prvi odstavek 226. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, drugi odstavek

60. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in drugi odstavek 11. člena

Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, kot je to veljalo pred spremembo.

Skladno s prvim odstavkom 74. člena ZZRZI-C so invalidska podjetja in zaposlitveni centri oproščeni

plačila prispevkov (razen prispevka za zaposlovanje), in sicer:

A. zaposlitveni centri so oproščeni plačila prispevkov za vse zaposlene delavce,

B. invalidska podjetja so oproščena plačila prispevkov za zaposlene invalide,

C. invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih več kakor tretjino invalidov, ki niso delovni invalidi II.

ali III. kategorije oziroma imajo zaposlenih več kakor tretjino delovnih invalidov s prišteto

dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin, so oproščena plačila

prispevkov za vse zaposlene delavce in

D. invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov, so oproščena plačila prispevkov

za vse zaposlene delavce.

Skladno s prvim odstavkom 61. člena ZZRZI-C morajo družbe sredstva iz naslova oprostitev in

ugodnosti pri plačevanju prispevkov, ki jih pridobijo zaradi zaposlovanja invalidov, prikazovati na

posebnem kontu in jih lahko kot odstopljena sredstva uporabijo za namene, določene v 41. in 42.

členu Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

V skladu s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide so

invalidi, zaposleni v invalidskem podjetju, upravičeni do subvencije plače, vendar samo v primeru, ko

je ugotovljeno, da zaradi invalidnosti ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov njihovega

delovnega mesta.

O pravici do subvencije plače zaposlenemu invalidu odloča Javni jamstveni, preživninski in invalidski

sklad Republike Slovenije8. Osnova za izračun subvencije je minimalna plača. Višina subvencije je

odvisna od stopnje invalidnosti in znaša v invalidskem podjetju od 5 % do 30 % plače.

56. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) priznava posebno davčno olajšavo,

katere višina je vezana na predpisan odstotek plače takega invalida.

ZDDPO-2 za namene uveljavljanja olajšav invalide deli v tri skupine:

invalidi, ki imajo status invalida po ZZRZI,

invalidi, ki imajo 100-odstotno telesno okvaro in

invalidi, ki so gluhe osebe.

8 Invalidski sklad nadzira izpolnjevanje kvote zaposlenih invalidov, odloča o pravicah invalidov in delodajalcev, ki zaposlujejo

invalide ter o obveznostih delodajalcev zaradi neizpolnjevanja kvote zaposlenih invalidov.

8

Pri prvi skupini (invalidi po ZZRZI) lahko delodajalec kot olajšavo uveljavlja znižanje davčne osnove v

višini 50 % plače zaposlene osebe. Če pa delodajalec zaposluje invalide po ZZRZI nad predpisano

kvoto in njihova invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se mu olajšava poveča

na 70 % plače zaposlene osebe.

Pri invalidih iz druge (100 % telesna okvara) in tretje (gluhi) skupine pa lahko delodajalec uveljavlja

znižanje davčne osnove v višini 70 % izplačane plače zaposlene osebe ne glede na število zaposlenih

invalidov oz. ne glede na kvoto.

Znižanje davčne osnove iz naslova olajšave za zaposlovanje invalidov je mogoče le do višine davčne

osnove. Družba, ki v svojem davčnem obračunu uveljavi davčno olajšavo iz naslova zaposlovanja

invalidov, mora o tem voditi ustrezne evidence, v samem obračunu davka pa mora izpolniti ustrezno

polje (polje 15.10 v obračunu DDPO) in prilogo k obračunu (Priloga 8 k obračunu DDPO).

2.2 Invalidska podjetja v Sloveniji

V nadaljevanju povzemam ugotovitve dokumenta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in

enake možnosti z naslovom Analiza statusa, namena ustanovitve in stroškov delovanja invalidskih

podjetij v Republiki Sloveniji.

Invalidska podjetja kot gospodarske družbe, ki zaposlujejo skoraj petino vseh zaposlenih invalidov na

trgu dela, predstavljajo pomembno možnost zaposlovanja invalidov v Republiki Sloveniji in s tem

zagotavljajo socialno varnost in socialno vključenost invalidov. Invalidska podjetja kot del »socialnega

podjetništva« oziroma »socialne ekonomije« so poznana tudi po drugih evropskih državah.

Invalidska podjetja imajo v Republiki Sloveniji že skoraj šestdesetletno tradicijo. V Republiki Sloveniji

so se prve organizacije, namenjene zaposlovanju in usposabljanju invalidov, pojavile že v poznih 50-

tih letih prejšnjega stoletja, ko so v takratni Ljudski republiki Sloveniji okrajni ljudski odbori na podlagi

Zakona o socialnih zavodih ustanavljali zavode za zaposlovanje in posredovanje dela invalidnim

osebam. Tako je na primer leta 1963 delovalo 23 invalidskih delavnic. Leta 1976 je bil sprejet Zakon o

usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, po katerem so bile invalidske delavnice - teh je bilo

takrat od 8 do 10 - organizacije združenega dela, v katerih se usposabljajo in zaposlujejo tiste

invalidne osebe, ki se glede na svojo invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje

zdravstveno stanje ne morejo usposabljati in zaposliti pod enakimi pogoji kot druge invalidne osebe.

Invalidske delavnice so se z uveljavitvijo Zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ, št. 77/88) preoblikovale v

invalidska podjetja.

V letu 1993 je Zakon o podjetjih nadomestil Zakon o gospodarskih družbah, ki je v 11. poglavju

določal, da so invalidska podjetja družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali komanditne

delniške družbe, ki med celim poslovnim letom usposabljajo in zaposlujejo najmanj 40 % invalidnih

oseb od vseh zaposlenih v družbi, če pridobijo predhodno soglasje Vlade Republike Slovenije. Konec

leta 1995 je tako bilo že približno 100 invalidskih podjetij, ki so zaposlovala okoli 6100 delavcev, med

njimi je bilo nekaj manj kot polovica invalidov.

9

V letu 2004 pa je začel veljati Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list

RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 87/11 in 96/12-ZPIZ-2; v nadaljnjem besedilu: zakon), ki

ureja posebnosti poslovanja gospodarskih družb s statusom invalidskega podjetja.

Zakon v 52. členu določa, da lahko kot invalidsko podjetje posluje gospodarska družba, ki je

organizirana in deluje kot kapitalska družba v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske

družbe, če posamezna vprašanja njenega pravnega statusa, upravljanja in poslovanja v zakonu niso

urejena drugače. V naslednjem členu nato zakon določa, da mora invalidsko podjetje med celim

poslovnim letom zaposlovati in usposabljati najmanj 40 % invalidov od vseh zaposlenih delavcev v

družbi, pri čemer mora skupaj zaposlovati vsaj pet delavcev.

Poleg navedenih pogojev mora kapitalska družba skladno s 53. členom zakona:

imeti izdelan poslovni načrt,

zaposlovati in usposabljati invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali

zadržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim tam

delodajalci ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest in

zaposlovati najmanj enega strokovnega delavca, če zaposluje in usposablja več kot tri

invalide, sicer pa mora na vsakih 20 zaposlenih invalidov zaposlovati enega

strokovnega delavca.

Gospodarska družba, ki želi pridobiti status invalidskega podjetja, Ministrstvu za delo, družino in

socialne zadeve poda vlogo za pridobitev statusa invalidskega podjetja. Vlogi priloži poslovni načrt, ki

izkazuje posebnosti invalidskega podjetja, zlasti pa programski oziroma tržni del (vrstam in stopnjam

invalidnosti primerni programi), tehnične in prostorske pogoje, ki ustrezajo vrsti in stopnji

invalidnosti delavcev in kadrovske pogoje (število vseh zaposlenih, število zaposlenih invalidov,

število in usposobljenost strokovnih delavcev).

Če namerava invalidsko podjetje ustanoviti gospodarska družba, mora le ta izpolnjevati predpisano

kvoto zaposlenih invalidov, sicer se njihova vloga zavrže.

Invalidska podjetja vsaj 80 % dobička reinvestirajo. O vseh pomembnih dogodkih, ki bi lahko vplivali

na poslovanje invalidskega podjetja in na ohranitev delovnih mest zaposlenih delavcev, pa obveščajo

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vsa invalidska podjetja so vsaj na tri leta dolžna

revidirati računovodske izkaze tudi v primeru, da skladno z določbami Zakona o gospodarskih

družbah niso zavezanci k reviziji.

Zakon v 60. členu podrobno določa razloge za odvzem statusa invalidskega podjetja, v praksi pa do

odvzema statusa pride največkrat zaradi stečaja ali kršitev predpisov.

10

Tabela 1: Število invalidskih podjetij in število zaposlenih

leto

število

invalidskih

podjetij (n)

število zaposlenih

v invalidskih

podjetij

zaposleni

invalidi

zaposleni

neinvalidi

odstotek

invalidov

2008 165 14.599 6.358 8.241 45

2009 159 13.266 5.706 7.560 43

2010 153 12.343 5.364 6.979 43

2013 142 11.795 5.449 6.346 46

2012* 142 11.640 5.795 5.845 50

*Podatek na dan 30. 9. 2012

Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Analiza statusa, namena ustanovitve in stroškov

delovanju invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji

V Republiki Sloveniji je bilo konec septembra 2014 142 invalidskih podjetij, v katerih je bilo

zaposlenih 11.640 delavcev, od tega 5.795 invalidov. Razlog za zmanjšanje števila invalidskih podjetij

je predvsem v stečajih. Veliko invalidskih podjetij je namreč hčerinskih družb, ki so v veliki meri

vezane na delovanje matične družbe. Praktično vsem stečajem matičnih družb so sledili stečaji

invalidskih podjetij, ki niso imela tržno naravnanih proizvodnih in storitvenih programov.

Ob zmanjševanju skupnega števila zaposlenih v invalidskih podjetjih se je delež zaposlenih invalidov v

obdobju 2008 – 2012 povečal; tako je bil delež invalidov v primerjavi z vsemi zaposlenimi v invalidskih

podjetjih v mesecu septembru 2012 že 50 %, medtem ko je bil leta 2008 samo 45 %, leta 2009 in

2010 pa še za 2 % nižji.

Opazno povečanje deleža zaposlenih invalidov v letu 2012 je predvsem posledica novele zakona, ki je

začela veljati sredi novembra 2013. S prvim januarjem 2012 se je začel uporabljati 74. člen zakona, ki

je bistveno posegel v dotedanje olajšave invalidskih podjetij. Posledično se je večina invalidskih

podjetij prestrukturirala tako, da je prezaposlovala neinvalidne delavce v svoje povezane družbe in

tako dosegla prag 50 % zaposlenih invalidov, ki invalidskemu podjetju ohranja bonitete in olajšave, ki

so jih imeli pred uveljavitvijo novele zakona. Doseganje praga 50 % zaposlenih invalidov invalidskemu

podjetju omogoča tudi porabo sredstev iz naslova oprostitev in olajšav za investicije v prostore in

opremo, kar ne velja za invalidska podjetja z nižjim odstotkom zaposlenih invalidov. V strukturi

slovenskega gospodarstva so imela invalidska podjetja 2,5 % zaposlenih.

V nadaljevanju nekaj številk o kvotnem sistemu (Uršič, 2014, str. 29):

V Sloveniji je bilo februarja 2014 registriranih 111.744 delodajalcev, od tega jih je bilo 4.702

delodajalcev , ki so zaposlovali najmanj 20 delavcev oz. 4 % vseh družb.

Od vseh zavezancev je

1.395 (30 %) zaposlovalo predpisan odstotek invalidov,

1341 (29 %) jih je presegalo kvoto in bi lahko prejemalo nagrado,

1966 (41 %) jih ni dosegalo predpisane kvote.

11

Nadomestno izpolnitev kvote je izbralo 532 delodajalcev – njihova obveznost plačila kvote bi bila

približno 1,57 mio EUR na mesec. V Sklad je plačevalo 1.434 delodajalcev, njihova obveznost pa je

znašala približno 1,35 mio EUR na mesec.

Sklad porabi približno 20 mio EUR na leto, od tega 6,5 mio EUR za subvencije plač, 14,4 mio EUR

nagrade, za prilagoditve in podporno zaposlovanje pa 20.000 EUR.

2.3 Predstavitev invalidskega podjetja Gradbinec, d.o.o.

Matično podjetje je bilo ustanovljeno leta 1962 z združitvijo okrajnih in občinskih uprav za okraj Novo

mesto za namene vzdrževanja cest.

Od svojih začetkov naprej je podjetje večkrat dopolnilo osnovne dejavnosti in razširilo teritorialno

pokrivanje po Dolenjski, Beli krajini, Posavju, Kočevskem in Ribniškem območju. S postavitvijo

asfaltne baze v Drnovem leta 1968 je podjetje začelo razvijati tudi druge spremljajoče dejavnosti, vse

od projektiranja in vodenja inženiringa do izvajanja vseh del v gradbeništvu.

Matično podjetje deluje na področju vzdrževanja cest, inženirskih gradenj, investitorskega

inženiringa, gradenj stavb ter proizvodnje kamnitih agregatov, betonskih mešanic in asfaltnih zmesi.

Družba Gradbinec, d.o.o. je bila ustanovljena leta 2002. S 1. avgustom 2005 je družba na osnovi

odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 11600-13/2005 pridobila status

invalidskega podjetja, ki določa tudi osnovne dejavnosti družbe, in sicer:

gradbene storitve,

oblikovanje prometnih znakov in obvestilnih tabel ter pleskarska dela,

urejanje in vzdrževanje okolja in objektov in

vratarsko-recepcijske storitve

Družba Gradbinec, d.o.o. je sestavljena iz šestih enot; režije, vratarske službe, pleskarske enote,

enote signalizacije, enote urejanja okolja in gradbenih projektov. Vse enote imajo sedež v Novem

mestu, razen enoti signalizacije in urejanja okolja, ki se nahajata poleg Novega mesta še v Kočevju in

na Drnovem.

Slika 1: Organizacijska shema družbe Gradbinec, d.o.o.

Vir: Interno gradivo družbe Gradbinec, d.o.o.

12

Poslanstvo družbe je z družbeno odgovornim konceptom kupcem zagotavljati celovite in kvalitetne

storitve, lastnikom primeren donos na vloženi kapital, vsem zaposlenim zagotavlja poklicni razvoj,

zaposlenim invalidom pa ustvarja temeljne pogoje za celovito socialno vključenost.

Družba stremi k doseganju in uresničevanju ustreznih poslovnih odločitev, ki morajo biti usklajene

med vsemi sodelujočimi deležniki in so posledica prej zastavljenih ciljev. Družba se zaveda novih

priložnosti v gradbeništvu in priložnosti, ki jih za razvoj in napredek ter izhod iz krize predstavljajo

načela trajnostnega gradbeništva in zelenega javnega naročanja.

Na dan 31. 12. 2013 je bilo v družbi zaposlenih 37 oseb, vsi so zaposleni za nedoločen čas, od tega 19

invalidov, kar predstavlja 51,35 %. Do 30.9.2014 ni bilo iz naslova zaposlovanja nobenih sprememb.

2.3.1 Analiza poslovanja

V nadaljevanju sledi kratka analiza izkaza poslovnega izida in bilance stanja. Podatki izkaza

poslovnega izida za leto 2014 vsebujejo podatke za obdobje januar – september 2014.

Čisti prihodki od prodaje so v obdobju januar-september 2014 v primerjavi z letom 2013 nižji za 36,4

odstotka. Vsi prihodki so bili ustvarjeni na domačem trgu. Največ prihodkov je družba ustvarila iz

naslova prodaje nepremičnin, ki jih je družba gradila za trg v Ljubljani.

Tabela 2: Čisti prihodki od prodaje in čisti poslovni izid 2010 - 2014

Vir: Lasten prikaz, podatki interno gradivo družbe Gradbinec, d.o.o.

Tabela 3: Poslovni prihodki po dejavnostih v letih 2013 in 2014

Čisti prihodki od prodaje in čisti dobiček v obdobju 2010 - 2014

v EUR 2010 2011 2012 2013 2014*

Čisti prihodki od prodaje 1.201.895 4.086.111 2.985.877 5.186.356 3.298.224

Čisti dobiček 28.369 24.712 24.356 14.746 85.084

* Obdobje januar-september 2014

Indeks 9/12 = 75,0

EUR Delež % EUR Delež %

Enota režija 11.696 0,4% 113.291 2,2% 10,3

Vratarska služba 29.900 0,9% 32.311 0,6% 92,5

Pleskarska enota 533.209 16,2% 575.852 11,1% 92,6

Enota signalizacije 227.028 6,9% 144.610 2,8% 157,0

Gradbeni projekti 2.310.810 70,1% 4.103.888 79,1% 56,3

Enota urejanja okolja 185.581 5,6% 216.403 4,2% 85,8

POSLOVNI PRIHODKI PO DEJAVNOSTI 3.298.224 100,0% 5.186.356 100,0% 63,6

2013 Indeks

2014/2013

Poslovni prihodki po dejavnostih

v EUR

2014

13


V družbi je 70 odstotkov poslovnih prihodkov ustvarjenih v dejavnosti gradbenih projektov, druga

največja dejavnost po prihodkih je pleskarska enota (16 odstotkov).

Tabela 4: Poslovni odhodki v letih 2013 in 2014


Poslovni odhodki so se v letu 2014 znižali za skoraj polovico (46,3 odstotka). Največ odhodkov izhaja

iz naslova stroškov storitev (35 odstotkov). V strukturi poslovnih odhodkov je druga največja

postavka stroški dela, ki znašajo 28 odstotkov vseh odhodkov tekočega leta.

Družba je v letu 2014 dosegla finančne odhodke v višini 356.551 EUR. Finančni odhodki izhajajo iz

finančnih obveznosti (354.781,86 EUR) ter iz poslovnih obveznosti (1.769,41 EUR). 62,6 odstotka

finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti izhaja iz naslova finančnih odhodkov iz posojil, prejetih

od bank. V primerjavi z letom 2013 so se celotni finančni odhodki zmanjšali za 17,7 odstotka.

Čisti dobiček se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 4,7 krat. Družba mora na podlagi

podatkov zaključenega poslovnega leta oblikovati zakonske rezerve v višini, da je vsota zakonskih

rezerv in kapitalskih rezerv iz 1. do 3. točke prvega odstavka 64. člena ZGD-1 enaka 10 odstotkov ali v

statutu določenem višjem znesku osnovnega kapitala.

Indeks 9/12 = 75,0


Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 2.918 0,2 0 0,0

Stroški porabljenega materiala 267.062 16,2 275.126 9,0 97,1

Stroški storitev 569.683 34,6 1.964.318 64,1 29,0

Stroški dela 465.963 28,3 607.951 19,8 76,6

Odpisi vrednosti 338.387 20,6 214.185 7,0 158,0

Drugi poslovni odhodki 1.320 0,1 1.627 0,1 81,2

STROŠKI POSLOVANJA 1.645.334 100,0 3.063.208 100,0 53,7

Indeks

2014/2013

2013

Poslovni odhodki

v EUR2014

14

Tabela 5: Struktura sredstev 30.9.2014 / 31.12.2013


Obseg sredstev na dan 30. 9. 2014 znaša 10.823.150 EUR in je slabih 15 odstotkov manjši v primerjavi

s stanjem na dan 31. 12. 2013. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2013 predstavljala 14,4

odstotka v postavki sredstev in so bila izkazana v 13,7 odstotka manjšem obsegu kot leto poprej.

Kratkoročna sredstva v strukturi sredstev predstavljajo 85,6 odstotka in so v primerjavi s prejšnjim

letom manjša za slabih 16 odstotkov.

Tabela 6: Struktura obveznosti do sredstev 30.9.2014 / 31.12.2013


Kapital družbe na dan 30. 9. 2014 znaša 404.317 EUR in je za 26,7 odstotka večji kot na dan 31. 12.

2013. Dolgoročne obveznosti družbe so se v letu 2013 odpravile v celoti.

Kratkoročne obveznosti so se glede na preteklo leto zmanjšale za 17 odstotkov. Med kratkoročnimi

obveznostmi 73 odstotkov predstavljajo finančne obveznosti, ostalih 27 odstotkov pa je poslovnih

obveznosti. Med finančnimi obveznostmi je največ obveznosti do družb v skupini (4.350.422,37 EUR),


Dolgoročna sredstva 1.563.097 14,4 1.803.009 14,1 86,7

Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR 1.348.164 12,5 1.550.502 12,1 87,0

Opredmetena osnovna sredstva 201.081 1,9 252.508 2,0 79,6

Odložene terjatve za davek 13.852 0,1 0 0,0 0,0

Kratkoročna sredstva 9.260.053 85,6 11.007.433 85,9 84,1

Zaloge 8.981.520 83,0 10.337.209 80,7 86,9

Kratkoročne finančne naložbe 0 0,0 0 0,0

Kratkoročne poslovne terjatve 269.628 2,5 668.030 5,2 40,4

Denarna sredstva 8.905 0,1 2.195 0,0 405,8

AČR 0 0,0 299 0,0 0,0

31.12.2013 Indeks

2014/2013

Sredstva

Postavka30.9.2014


Kapital 404.317 3,7 319.233 2,5 126,7

Rezervacije 6.317 0,1 11.479 0,1 0,0

Dolgoročne obveznosti 0 0,0 21.180 0,2 0,0

Kratkoročne obveznosti 10.286.297 95,0 12.357.058 96,5 83,2

Pasivne časovne razmejitve 126.219 1,2 101.792 0,8 0,0

Skupaj kapital in obveznosti 10.823.150 100,0 12.810.741 100,0 84,5

Obveznosti do virov sredstev

Postavka30.9.2014 31.12.2013 Indeks

2014/2013

15

ostalo (3.184.443,14 EUR) pa so finančne obveznosti do bank. Med poslovnimi obveznostmi je največ

obveznosti do družb v skupini (2.574.427,81 EUR oz. 91 odstotkov).

2.3.2 Odstopljena sredstva v družbi

V družbi Gradbinec, d.o.o. je bilo skupaj črpanih 1.341.085,50 EUR odstopljenih sredstev v skladu z

določili 61. člen Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-B), ki je bil v

veljavi do 16. 11. 2011. Od 17. 11. 2011 dalje črpanje poteka v skladu z 61. členom ZZRZI-C (odslej

ZZRZI) iz naslova 75 % stroškov plač invalidov ter plač osebja za čas, ki ga porabijo izključno za pomoč

invalidom.

Tabela 7: Pregled oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev po letih

Leto

Oblikovanje

odstopljenih

sredstev

Črpanje

odstopljenih

sredstev

Razlika

oblikovanje -

črpanje

2005 55.448,53 33.383,41 22.065,12

2006 123.779,74 4.116,51 119.663,23

2007 116.428,24 366,68 116.061,56

2008 128.404,69 13.720,06 114.684,63

2009 163.844,73 31.991,14 131.853,59

2010 176.819,39 593.055,89 -416.236,50

2013 166.278,86 242.891,23 -76.612,37

2012 196.559,33 142.721,52 53.837,81

2013 196.951,03 160.475,80 36.475,23

2014* 142.789,93 118.363,26 24.426,67

Skupaj 1.467.304,47 1.341.085,50 126.218,97

*Opomba: januar-september 2014


Družba oblikuje odstopljena sredstva iz naslova vzpodbud zaradi zaposlovanja invalidov v skladu z

ZZRZI, in sicer:

oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost v višini 85 %9 vseh sredstev

subvencije plač invalidov v višini 15 % vseh sredstev

Družba uveljavlja oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost za vse zaposlene (prispevki za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje ter starševsko

9 Odstotek predstavlja povprečje oblikovanja v obdobju od 17.11.2013 do 30.9.2014, ki lahko iz meseca v mesec varira v odvisnosti od sprememb plač, sprememb v zaposlitvah in spremembah v dodeljenih subvencijah. Pred spremembo zakona so bila vsa oblikovana odstopljena sredstva iz naslova odstopljenih prispevkov, prejete subvencije so se računovodsko evidentirale med poslovnimi prihodki.

16

varstvo od vseh zaposlenih), ker izpolnjuje zakonske zahteve glede števila zaposlenih invalidov, in

sicer ima zaposlenih vsaj 50 %10 zaposlenih invalidov.

Subvencija se, odvisno od stopnje invalidnosti, določi v odstotku od minimalne plače, kar znaša v

invalidskem podjetju od 5 % do 30 % minimalne plače. Invalidi, zaposleni v invalidskem podjetju, so

lahko upravičeni do subvencije plače samo v primeru, ko je ugotovljeno, da zaradi invalidnosti ne

dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov njihovega delovnega mesta. V mesecu septembru 2014 je

družba uveljavila subvencijo za 13 zaposlenih, in sicer za 2 zaposlena v višini 10 % minimalne plače11,

za enega zaposlenega v višini 20 % minimalne plače ter za 10 zaposlenih v višini 30 %.

Slika 2: Črpanje odstopljenih sredstev po namenih v obdobju od 2005 do septembra 2014


Družba po spremembi ZZRZI 17.11.2011 sredstva iz naslova odstopljenih prispevkov skupaj s

subvencijami porabi za 75 % upravičenih stroškov plač invalidov ter 100 % plač osebja za čas, ki ga

porabijo izključno za pomoč invalidom.

10 Zakonsko določilo velja od 1.1.2012 dalje, pred tem ni bilo omejitve. 11 Z Zakonom o določitvi minimalne plače (Uradni list RS, št. 114/06) je določeno, da znaša minimalna plača od januarja 2014 dalje 789,15 EUR. Minimalna plača se 1. avgusta vsako leto poveča za pričakovano rast cen življenjskih potrebščin v letu, ki jo kot podlago za pripravo državnega proračuna sprejme Vlada Republike Slovenije.

17

Odstopljeni prispevki se v knjigovodstvu evidentirajo med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi

razmejitvami. Zneske s konta pasivnih dolgoročnih časovnih razmejitev se postopno prenaša v

poslovne prihodke. Z njimi se pokrivajo upravičeni stroški v zvezi z invalidi.

2.4 Finančne vzpodbude in ugodnosti za invalidska podjetja

Finančne vzpodbude, namenjene delodajalcem, so po Uredbi o splošnih skupinskih izjemah vsa javna

finančna sredstva, ki jih zagotavljajo tako država kot lokalne skupnosti, pa tudi sredstva iz

mednarodnih virov. Gre torej tudi za finančne vzpodbude po drugih predpisih, ne le po ZZRZI, med

katerimi velja omeniti zlasti davčne olajšave za zaposlovanje invalidov po Zakonu o davku od

dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Zakonu o dohodnini (ZDoh-2).

Vse finančne vzpodbude, ki jih prejme delodajalec zaradi zaposlenih invalidov, se seštevajo in ne

smejo preseči velikosti, ki jo določa uredba o splošnih skupinskih izjemah. Vsa javna sredstva, ki jih

prejmejo delodajalci za zaposlene invalide, v seštevku ne smejo presegati 75 % stroškov plač

invalidov (s stroški plač so mišljene bruto plače in prispevki delodajalcev na plače) in 100 %

upravičenih stroškov invalidov (stroškov, ki nastajajo v podjetju zaradi zaposlovanja invalidov in jih ne

bi bilo, če podjetje invalidov ne bi zaposlilo) (Hieng, 2011, 78).

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

(ZZRZI-C) je stopil v veljavo 17.11.2011, izjemi sta bila 64. člen in prvi odstavek 74. člena, ki sta stopila

v veljavo s 1.1.2012.

ZZRZI-C opredeljuje finančne vzpodbude od 67. do 76. člena, ZDDPO-2 pa opredeljuje olajšave, in

sicer:

subvencije plač invalidov,

druge finančne vzpodbude,

oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost in

davčne olajšave za zaposlovanje invalidov.

Knjiženje finančnih vzpodbud mora zagotavljati podatke o prejemu oziroma zadržanju in porabi

sredstev za pokrivanje stroškov, ki jih ima invalidsko podjetje, zaposlitveni center ali druga pravna

oseba, pravico pokrivati z vzpodbudami, ki jih dovoljuje ZZRZI-C. Nekatere vzpodbude se med

prihodki izkazujejo le kot obračunska kategorija, odstopljeni prispevki, druge pa kot prihodki, ki so

tudi prejem denarja na račun. Da bi lahko spremljali tako oblikovanje prihodkov oziroma prejemkov

iz naslova vzpodbud kot tudi izkazovanje odhodkov oziroma izdatkov za določene namene, je treba

računovodske evidence nastaviti tako, da se zadosti načeloma obračuna in plačila dobavljenega blaga

in opravljenih storitev zaposlenih in drugih oseb (Hieng, Čižman, 2012, str. 20).

S prenosom odstopljenih prispevkov med poslovne prihodke bomo pokrivali stroške, ki so že nastali

in stroške, ki bodo nastajali. Če odstopljene prispevke in druge prejete vzpodbude prenašamo v

poslovne prihodke postopno, se zdi, kot da še niso porabljeni, čeprav so bila sredstva dejansko že

porabljena, in le zaradi amortiziranja stroški še niso nastali (zaradi česar so tudi prihodki še

razmejeni). Uredba o splošnih skupinskih izjemah porabo vzpodbud (odstopljenih prispevkov) sicer

18

veže na upravičene stroške, vendar je treba s slednjimi razumeti tudi tiste, ki bodo zaradi postopnega

amortiziranja nastali v prihodnosti. To pomeni, da kot porabo odstopljenih prispevkov razumemo ne

samo pokrivanje že nastalih stroškov, temveč tudi porabo odstopljenih prispevkov za nakup sredstev,

ki se bodo amortizirala. (Hieng, 2011, str. 81).

2.4.1 Subvencije plač invalidov

O pravici do subvencije plače zaposlenemu invalidu odloča Javni jamstveni, preživninski in invalidski

sklad Republike Slovenije12. Merila in postopke določa Pravilnik o merilih in postopku za določitev

višine subvencije plače za invalide.

Način določanja plače invalida:

Subvencija plače invalida je sestavni del plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi.

Delodajalec mora pri plači invalida, zaposlenega v podporni13 zaposlitvi ali v invalidskem

podjetju, ki ima pravico do subvencije plače, upoštevati, da plača, ki jo invalidu izplača za

opravljeno delo in subvencija plače, izplačana po ZZRZI, skupaj predstavljata plačo delovnega

mesta, za katerega ima invalid sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma najmanj minimum,

določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo.

Na zaščitenih delovnih mestih sta plača, ki jo za opravljeno delo invalida izplača delodajalec

in subvencija plače, izplačana po tem zakonu, skupaj minimum, določen z zakonom oziroma

kolektivno pogodbo.

Subvencija se, odvisno od stopnje invalidnosti, določi v odstotku od minimalne plače:

v zaščitni zaposlitvi od 30 % do 70 %,

v podporni zaposlitvi od 5 % do 30 % in

v invalidskem podjetju od 5 % do 30 %.

Invalid, ki se zaposli pri delodajalcu brez predhodnega usposabljanja za enako ali podobno delo, ali

zaposleni invalid, katerega delodajalec po preteku treh mesecev od zaposlitve napoti na oceno

doseganja delovnih rezultatov, ker ocenjuje, da so ti nižji od pričakovanih, lahko na podlagi izdelane

ocene vloži vlogo za priznanje subvencije.

Ker je subvencija plače invalida sestavni del plačila po pogodbi o zaposlitvi, obravnavamo subvencijo

kot povračilo dela stroškov invalidove plače. Prejeto subvencijo evidentiramo med dolgoročnimi

pasivnimi časovnimi razmejitvami.

2.4.2 Nagrade za preseganje predpisane kvote invalidov

V skladu s 75. členom ZZRZI-C so upravičenci do nagrade za invalide nad kvoto delodajalci:

z najmanj 20 zaposlenimi in presegajo kvoto,

12 Besedilo povzeto po: http://www.jpi-sklad.si/skladi/invalidski-sklad/pravice/subvencija-place-za-invalida/ 13 Podporno zaposlovanje je koncept zaposlovanja invalidov v integriranem delovnem okolju pri običajnih delodajalcih. Model temelji na zagotavljanju in izvajanju strokovne podpore invalidu, delovnemu okolju in delodajalcu. Definirano je v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

19

z manj kot 20 zaposlenimi in zaposlujejo invalide,

samozaposleni invalidi.

Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri istem delodajalcu,

delodajalec za takšnega invalida ni upravičen do nagrade za preseganje kvote, lahko pa ga všteva v

kvoto. Neposredni in posredni proračunski uporabniki niso upravičeni do nagrade za preseganje

kvote, prav tako tudi ne invalidska podjetja.

Po Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov je delodajalec 12 mesecev upravičen do

nagrade v višini 20 odstotkov minimalne plače na mesec za vsakega invalida nad predpisano kvoto.

Kvota je določena različno po dejavnostih, in sicer glede na področja v skladu z Uredbo o standardni

klasifikaciji dejavnosti.

O višini denarne nagrade odloči Sklad na podlagi vloge delodajalca, ta pa lahko prejeta sredstva

uporabi le za predpisane namene. Knjiženje prejete nagrade je odvisno od namena, za katerega se

sredstva porabijo. Ob oblikovanju jih evidentiramo med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi

razmejitvami.

Med druge finančne vzpodbude sodi še plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za

delo, povračilo stroškov podpornih storitev in letne nagrade za dobro prakso.

2.4.3 Oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost

Vzpodbuda v obliki oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost (odstopljenih prispevkov) je

urejena v 74. členu ZZRZI-C, katerega bistvena novost se nanaša na pogoje, ki jih morajo delodajalci

izpolnjevati glede števila zaposlenih invalidov, da jim ni treba plačati obračunanih prispevkov za

socialno varnost. Invalidska podjetja in zaposlitveni centri lahko zadržijo prispevke za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo od

vseh zaposlenih, vendar le, če bodo izpolnjevali predpisane pogoje, sicer pa bodo lahko zadržali le

prispevke za zaposlene invalide.

Skladno s prvim odstavkom 74. člena ZZRZI-C so invalidska podjetja in zaposlitveni centri torej

oproščeni plačila prispevkov (razen prispevka za zaposlovanje), in sicer:

zaposlitveni centri so oproščeni plačila prispevkov za vse zaposlene delavce,

invalidska podjetja so oproščena plačila prispevkov za zaposlene invalide,

invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih več kakor tretjino invalidov, ki niso delovni invalidi II.

ali III. kategorije oziroma imajo zaposlenih več kakor tretjino delovnih invalidov s prišteto

dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin, so oproščena plačila

prispevkov za vse zaposlene delavce in

invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov, so oproščena plačila prispevkov

za vse zaposlene delavce.

Pri vseh drugih delodajalcih velja oprostitev plačila prispevkov:

za invalide nad predpisano kvoto in

20

za invalide pri delodajalcu z manj kot 20 zaposlenimi, katerih invalidnost ni posledica

poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu.

Odstopljena sredstva predstavljajo prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za zaposlene

invalide nad kvoto, torej prispevki iz plač v višini 15,5 % in prispevki na plače 8,85 %.

Odstopljeni prispevki se v knjigovodstvu evidentirajo med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi

razmejitvami.

2.4.4 Davčne olajšave za zaposlovanje invalidov

Vzpodbude so zneski davka, prihranjenega zaradi davčnih olajšav za zaposlovanje invalidov.

Podjetje, ki zaposluje invalide, lahko uveljavlja davčno olajšavo v višini 50 % obračunanih bruto plač

invalidov ne glede na stopnjo invalidnosti ter 70 % obračunanih bruto plač invalidov s 100-odstotno

telesno okvaro in gluhih oseb. Poleg tega lahko podjetje za zaposlene invalide, ki presegajo

predpisano kvoto, uveljavlja olajšavo v višini 70 % obračunanih bruto plač, vendar le če invalidnost ni

posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu.

2.4.5 Poraba vzpodbud za zaposlovanje invalidov

Prejete vzpodbude (nagrado za preseganje kvote, subvencijo plač, povračilo stroškov) in obračunane

vzpodbude (odstopljene prispevke) lahko delodajalec porabi za namene iz 41. in 42. člena Uredbe o

splošnih skupinskih izjemah14 in sicer:

75 % stroškov plač invalidov, ki obsegajo bruto plače in prispevke na plače,

100 % dodatnih stroškov, ki nastanejo v podjetju zaradi zaposlitve invalidov (stroški

prilagoditve prostorov, zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidov in

prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in preizkušanja programske opreme za

delo invalidov).

Pred spremembo zakona leta 2011 so bili v 61. členu ZZRZI dovoljeni nameni porabe odstopljenih

prispevkov izrecno našteti, po novem pa je v njem določeno, da se sredstva iz naslova oprostitev in

ugodnosti pri plačevanju prispevkov lahko porabijo za namene iz 41. in 42. člena Uredbe.

Po 41. členu Uredbe se sredstva iz naslova vzpodbud lahko porabljajo za pokrivanje stroškov plač

invalidov. Za ta namen se lahko porabijo odstopljena sredstva do višine 75 % upravičenih stroškov

plač invalidov. Po Uredbi o splošnih skupinskih izjemah so z na novo zaposlenimi invalidi mišljeni le

invalidi, z zaposlitvijo katerih se je število zaposlenih v podjetju v primerjavi s povprečjem v preteklih

dvanajstih mesecih dejansko povečalo. Kot na novo zaposlene ni mogoče šteti invalidov, ki bodo

nadomestili invalide, ki so zapustili delovna mesta iz poslovnih razlogov oziroma kot tehnološki

presežek.

14 Podrobneje v poglavju 2.1 Pravna podlaga.

21

Stroški plač po opredelitvi Uredbe obsegajo bruto plače in vse prispevke za socialno varnost, torej

tudi prispevke delodajalca.

Po 42. členu se odstopljeni prispevki lahko porabljajo za pokrivanje dodatnih stroškov, ki nastanejo v

podjetju zaradi zaposlitve invalidov, in sicer stroškov:

prilagoditve prostorov,

zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidom,

prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja (preizkušanja) programske

opreme za delo invalidov, tudi prilagojene in pomožne tehnološke opreme,

gradnje, širitve enote in namestitve opreme v enoti, v kateri delajo invalidi, v podjetjih, ki

izvajajo zaščitno zaposlitev15 ter

strokovne pomoči in prevoza (spremljanja) v zvezi z zaposlitvijo invalidov v podjetjih, ki

izvajajo zaščitno zaposlitev invalidov.

Poraba odstopljenih prispevkov za naštete namene (skupaj z drugimi prejetimi vzpodbudami za iste

namene) ne sme preseči 100 % naštetih stroškov podjetja.

Neporabljeni del vzpodbud je potrebno obrestovati po referenčni obrestni meri za državne pomoči16,

zaradi česar mora biti podatek o datumu pridobitve vzpodbude evidentiran. Velja predpostavka, da

so bile vzpodbude porabljene po časovnem zaporedju (metoda FIFO). Obračunane obresti

pripisujemo neporabljenim vzpodbudam na kontu dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev in

pripoznavamo finančne odhodke.

Družbe, pri katerih bi bilo v nadzoru ugotovljeno, da so kršile določbe Uredbe o splošnih skupinskih

izjemah v delu, ki se nanaša na kumulacijo pomoči za zaposlovanje invalidov, do pomoči niso več

upravičene v tekočem letu in v naslednjem koledarskem letu, poleg tega pa morajo prejemniki javna

sredstva, ki presegajo dovoljeno višino pomoči, obrestovana po referenčni obrestni meri, nakazati

Republiki Sloveniji. Enaka pravila veljajo, če sredstva niso bila porabljena v treh letih od datuma

pridobitve.

2.4.6 Revidiranje porabe odstopljenih sredstev

Po 59. členu ZZRZI invalidska podjetja in zaposlitveni centri, ki se razvrščajo v srednje ali velike

družbe, revidirajo računovodske izkaze vsako leto, invalidska podjetja in zaposlitveni centri, ki se

razvrščajo v majhne družbe, pa na vsaka tri leta. Pri razvrščanju se uporabijo merila iz Zakona o

gospodarskih družbah (ZGD-1).17

15 ZZRZI-C, 41. člen: Zaščitna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu in v delovnem okolju, prilagojenem delovnim sposobnostim in potrebam invalida, ki ni zaposljiv na običajnem delovnem mestu (zaščiteno delovno mesto). 16 Od 1.11.2014 znaša referenčna obrestna mera za izračun državne pomoči 1,44 % (izhodiščna obrestna mera 0,44 % + 100 bazičnih točk). Vir: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/drzavne_pomoci/referencne_obrestne_mere/ 17 Del določil 55. člena ZGD-1 (mikro, majhne, srednje in velike družbe) (1) Družbe se pri uporabi tega zakona razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu, - čisti prihodki od prodaje, in - vrednost aktive.

22

Vsa invalidska podjetja in zaposlitveni centri vsako poslovno leto zagotovijo revizorjevo poročilo o

opravljenih dogovorjenih postopkih, s katerimi revizijska družba ugotovi, ali so javna sredstva, prejeta

zaradi zaposlenih invalidov, prikazana na posebnem kontu in je zagotovljena njihova namenska

poraba.

Invalidska podjetja in zaposlitveni centri ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo, torej

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predložijo letna poročila skupaj z

revizorjevim poročilom o opravljenih dogovorjenih postopkih najpozneje v 30 dneh po njihovem

prejemu.

Za potrebe revidiranja porabe dodeljenih vzpodbud je Slovenski inštitut za revizijo predpisal postopke

revidiranja javnih sredstev za invalide. Na podlagi 4. in 15. člena Zakona o revidiranju in 36. člena

Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

je Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejel Stališče 17 - Obravnavanje posebnih

zakonskih zahtev pri reviziji delodajalcev, ki zaposlujejo invalide.

3. IZVEDBA SVETOVALNEGA POSLA V INVALIDSKEM PODJETJU

V nadaljevanju bom v osrednjem delu zaključne naloge predstavila potek svetovalnega posla v praksi,

čigar izsledki so namenjeni poslovodstvu družbe.

Svetovalni posel bo izveden v skladu z določili Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja pri

notranjem revidiranju ter priporočili IIA Research Foundation (prikaz Slika 1).

Svetovalni posel bo izveden kot projektna naloga v okviru informacijske rešitve za obvladovanje

projektov družbe Gradbinec, d.o.o. Naročnik svetovalnega posla je poslovodstvo družbe Gradbinec,

d.o.o., pri čemer sta narava in obseg posla svetovanja sporazumno določena z namenom dodajana

vrednosti in izboljšanja upravljanja družbe, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov.

Projektno skupino sestavljajo trije člani, in sicer notranji revizor je v svoji svetovalni vlogi vodja

projektne skupine ter dva člana - vodja Pravne službe ter vodja Kadrovske službe družbe Gradbinec,

(2) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 EUR, in - vrednost aktive ne presega 2.000.000 EUR.

(3) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 EUR, in - vrednost aktive ne presega 4.400.000 EUR.

(4) Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 EUR, in - vrednost aktive ne presega 17.500.000 EUR.

(5) Velika družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po tretjem odstavku tega člena ali srednja družba po prejšnjem odstavku. (6) Družbe se v skladu z merili iz prejšnjih odstavkov razvrščajo ali prerazvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja.

23

d.d.. Tako kot ostala člana, notranji revizor nosi odgovornost za izvedbo projektne naloge, njegova

ključna vloga pa je zagotoviti izvedbo svetovalnega posla skladno s Hierarhijo pravil notranjega

revidiranja, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in priporočili IIA

Research Foundation.

Slika 3: Izvedba svetovalnega posla v skladu z določili Mednarodnih standardov strokovnega

ravnanja pri notranjem revidiranju ter priporočili IIA Research Foundation

Vir: Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju ter priporočila IIA

Research Foundation

3.1 Načrtovanje svetovalnega posla

Notranji revizorji morajo pripraviti in dokumentirati načrt za vsak posel, vključno z njegovimi cilji,

obsegom, časom in razporeditvijo virov. Pri pomembnih poslih je treba tak dogovor dokumentirati.18

18 Standard 2200 – Načrtovanje posla: Notranji revizorji morajo pripraviti in dokumentirati načrt za vsak posel, vključno z njegovimi cilji, obsegom, časom in razporeditvijo virov. 2201. C1 - Notranji revizorji se morajo z naročniki posla za svetovanje dogovoriti o ciljih, obsegu, nalogah ene in druge strani ter drugih pričakovanjih naročnika. Pri pomembnih poslih

je treba tak dogovor dokumentirati.

1. Opredelitev cilja in obsega posla

2. Razumevaje revidiranca

3. Prepoznavanje in ocenitev tveganj

4. Prepoznavanje ključnih kontrol

5. Vrednotenje primernosti načrtovanih kontrol

6. Opredelitev plana preizkušanja

7. Presoja prisotnosti prevar

8. Priprava delovnega programa posla9. Alokacija revizijskih virov

10. Izvedba preizkušanj in pridobitev dokazov

11. Vrednotenje dokazov in postavitev zaključkov12. Izdelava mnenja in priporočil

13. Vrednotenje ugotovitev

14. Izvedba vmesnih in predhodnega poročanja

15. Priprava končnega poročila16. Razširjanje izsledkov

17. Izvedba nadzora in nadgrajevanje

2200 »Načrtovanje posla«

(Engagement Planning)

2300 »Izvajanje posla«

(Performing the Engagement)

2400 »Poročanje o izidih«

(Communicating Results)

2500 »Spremljanje napredovanja«

(Monitoring Progress)

24

Storitve svetovanja se opravljajo na posebno zahtevo naročnika. Narava in obseg storitev se dogovori

v pogodbi z naročnikom. Storitve svetovanja običajno zajemajo dve stranki:

1. oseba ali skupina, ki ponuja nasvet, torej notranji revizor in

2. oseba ali skupina, ki sprejme storitev, torej stranka v poslu (Jagrič, 2011, str. 9).

Za pravočasno in uspešno izvedbo svetovalnega posla je ključnega pomena dobra priprava oz.

dosledno načrtovanje v skladu s Standardi (Strniša, 2012, str. 27).

Načrtovanje svetovalnega posla, ki se bo odrazilo v ustreznem načrtu, mora biti izvedeno v naslednjih

korakih (Koletnik, 2007a, str. 154):

1. Pridobivanje temeljnih informacij o podjetju oz. revidirancu.

Revizor si mora najprej ustvariti sliko o samem podjetju, v katerem izvaja notranjo revizijo. Ta korak

je pomembnejši v primerih, kjer notranjo revizijo izvaja zunanji izvajalec.

2. Spoznavanje poslovne politike, ciljev in organiziranosti podjetja z izdelavo začetne ocene

tveganj na ravni podjetja.

V tem koraku skuša revizor pridobiti informacije o tveganjih, ki se pojavljajo v podjetju. V pomoč so

mu dobro poznavanje in razumevanje poslovne politike podjetja, poslanstvo in vizija podjetja ter

strateški in izvedbeni cilji podjetja. Na podlagi pridobljenih informacij revizor izdela začetno oceno

tveganj v podjetju. Hkrati pridobi vpogled nad tem, ali ima poslovodstvo izdelano strategijo

obvladovanja tveganj, ali ima pregled nad vsemi tveganji ter na kakšen način jih obvladuje.

3. Izdelava začetne ocene tveganj na revidiranem področju ter pregled nad obstoječim načinom

obvladovanja tveganj.

Revizor pridobi osnovne informacije o revidiranem področju, ki se nanašajo na vrsto dejavnosti

področja, potek procesov, odgovornosti in pristojnosti znotraj področja. V nadaljevanju mora izdelati

skupno oceno tveganja na revidiranem področju. S to oceno opredeli sestavine sistema notranjih

kontrol, ki jih bo preizkušal in ocenjeval, cilje, ki jih bo poskušal doseči pri posamezni sestavini,

razkritje glavnih tveganj ter načine obvladovanja le-teh pri posamezni sestavini ter na koncu oceno

tveganj za posamezno sestavino. Sledi izdelava začetne ocene delovanja sistema notranjih kontrol v

enoti revidiranja. Ta nam pokaže velikost tveganja in delovanje notranjih kontrol za posamezno

sestavino sistema notranjih kontrol, ki se merijo z vplivnostjo in verjetnostjo nastanka neugodnega

dogodka, ki bo vplival na doseganje zastavljenega cilja.

4. Določiti cilj notranjerevizijske naloge ob upoštevanju vseh informacij, ki jih je revizor pridobil

do te točke, in sicer o:

- poslovnih ciljih na ravni podjetja,

- poslovnih ciljih v enoti revidiranja,

- dogodkih v podjetju in izven njega, ki lahko vplivajo na doseganje ciljev,

- začetni oceni tveganj na ravni podjetja,

- začetni oceni tveganj v enoti revidiranja,

- sistemu obvladovanja tveganj v enoti revidiranja.

Na podlagi teh si revizor postavi delovne cilje in opredeli nadaljnji obseg posla ter pogoje za

uresničitev notranjerevizijske naloge.

5. Izdelava izvedbenega (delovni) načrta za revidirano nalogo.

Notranji revizor izdela delovni načrt notranjerevizijske naloge. Gre za podroben načrt vseh del, ki jih

morajo opraviti člani skupine. Odvisen je od vsebinskih, časovnih in stroškovnih značilnosti

posamezne naloge.

25

Pri načrtovanju svetovalnega posla sem v vlogi vodje projektne skupine opravila razgovor z

direktorjem invalidskega podjetja, pri čemer sem ravnala s potrebno poklicno skrbnostjo19. Namen

razgovora je bil seznanitev z naročnikovim videnjem poslovanja invalidskega podjetja, seznanitev s

ključnimi tveganji, kot jih zaznava naročnik, njegovimi pričakovanji ter okvirna opredelitev ciljev,

obsega in omejitev svetovalnega posla. Naročnika sem seznanila z vlogo notranjega revizorja.

V nadaljevanju sem se podrobno seznanila z zakonodajo, pojasnili pristojnih inštitucij ter

računovodsko in revizijsko stroko na področju invalidskih podjetij ter pridobila dodatno literaturo s

področja notranjega revidiranja. Proučila sem literaturo na področju notranjega revidiranja v skladu s

Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, osredotočila sem se zlasti na Mednarodne standarde

strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju ter Svetovalne napotke IIA.

Proučila sem interno gradivo družbe, predvsem letna poročila zadnjih treh let (zadnja javna objava

letnega poročila 2011), poslovni načrt ter ISO organizacijske predpise in navodila. Družba nima

organizirane notranjerevizijske službe, svetovalni posel je tudi prvi te vrste za vodjo projektne

skupine.

V programu za projektno vodenje je bil odprt delovni nalog z nazivom Svetovanje pri črpanju

odstopljenih sredstev, ki ga je tudi formalno odobril direktor družbe (Priloga 4: Sklep o odprtju

projekta in imenovanju projektne skupine). Prilogi sklepa o odprtju projekta sta delovni program in

načrt virov projekta.

3.1.1 Opredelitev cilja in obsega posla

Pri vsakem poslu morajo biti opredeljeni cilji.20

Cilji posla svetovanja se morajo nanašati na upravljanje, upravljanje tveganj in kontrolne postopke v

obsegu, dogovorjenem z naročnikom. Cilji posla svetovanja morajo biti skladni z vrednotami,

strategijami in cilji organizacije.21

Cilj posla je svetovati poslovodstvu pri vzpostavitvi ustreznega sistema notranjih kontrol tako, da bi

bili cilji invalidskega podjetja doseženi s sprejemljivim tveganjem, kar bo zagotavljalo učinkovitost

črpanja odstopljenih sredstev v skladu z zakonodajo in predpisi, ki urejajo področje finančnih

vzpodbud.

Glede na to, da je črpanje odstopljenih sredstev odvisno od predhodno izpolnjenih zakonskih zahtev,

po katerih invalidsko podjetje deluje, je potrebno svetovalni posel razširiti na delovanje invalidskega

podjetja s poudarkom na področje oblikovanja odstopljenih sredstev.

19 Standard 1220.C1 – Notranji revizorji morajo pri poslu svetovanja ravnati s potrebno poklicno skrbnostjo, pri čemer upoštevajo:

potrebe in pričakovanja strank ter naravo, čas in poročanje o izidih posla; sorazmerno zapletenost in obseg dela, potrebnega za dosego ciljev posla; stroške posla svetovanja v primerjavi z možnimi koristmi.

20 Standard 2210 – Cilji posla 21 2210.C1 in 2210.C1

26

Cilj posla svetovanja poslovodstvu vključuje:


preverbo obstoja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev,

oceno delovanja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev,

svetovanje poslovodstvu pri sprejetju ukrepov za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti

delovanja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev in

svetovanje poslovodstvu pri vzpostavitvi sistema informiranja in komuniciranja pri

oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev, v tem sklopu tudi izdelava Navodila za

oblikovanje in črpanje odstopljenih sredstev

Dogovorjeni obseg mora zadoščati za dosego ciljev posla. Pri opravljanju poslov svetovanja morajo

notranji revizorji zagotoviti, da obseg posla zadošča za doseganje dogovorjenih ciljev. Če notranji

revizorji med izvajanjem posla izrazijo pridržke glede obsega, se je potrebno o njih pogovoriti z

naročnikom, da se odloči o nadaljevanju posla.22

Poročilo o obsegu posla mora biti podano skupaj s ciljem posla. Podaja seznam aktivnosti, ki bodo

predmet revidiranja, kakor tudi tiste aktivnosti, ki ne bodo predmet revidiranja in so sestavni del sicer

funkcionalne oziroma organizacijske opredelitve predmeta revidiranja. (Jagrič, 2011, str. 64).

Ocena potrebnih ur za izvedbo notranjerevizijskega posla svetovanja znaša 181. Ocena temelji na

predpostavki, da ni potrebnega večjega poudarka na proučevanju notranjerevizijskih predpisov, ker

bom pri izvedbi posla uporabila pridobljeno znanje v okviru šolanja za pridobitev naziva Preizkušeni

notranji revizor in bom ob sami praktični izvedbi posla uporabljala Hierarhijo pravil notranjega

revidiranja. Člani projektne naloge bomo uporabili znanje, ki ga imamo na področju invalidske

zakonodaje.

Tabela 8: Opredelitev obsega svetovalnega posla

Zap.št. Načrtovane aktivnosti

Čas za izvedbo

(v urah)

1. NAČRTOVANJE IN ODOBRITEV POSLA 45

2. IZVAJANJE POSLA 96

3. POROČANJE O IZIDIH 32

4. SPREMLJANJE NAPREDOVANJA 8

SKUPAJ 181

Vir: Lasten prikaz

22 2220 – Obseg posla, 2220.C1

27

3.1.2 Razumevanje revidiranca

Notranji revizor mora pridobiti temeljne informacije o revidiranem podjetju in nato procesu, ki je

predmet revizije.

Proučila sem interno gradivo družbe, predvsem poslovne načrte in letna poročila zadnjih treh let

(zadnja javna objava letnega poročila 2011), poslovni načrt družbe ter interne organizacijske predpise

in navodila.

Podjetje ima pridobljen standard obvladovanja kakovosti ISO 9001:2008 ter standard varovanja

okolja ISO 14001:2004. Sistem vodenja kakovosti družbi omogoča preglednejšo organiziranost

poslovanja, večjo preglednost poslovnih procesov, dokumentiranost postopkov z odgovornostmi in

pristojnostmi, izboljšanje notranje komunikacije, posredno pa tudi večjo kakovost storitev in

proizvodov ter tako večjo konkurenčnost na trgu.

Opravila sem intervju z direktorjem družbe z namenom seznanitve s poslovodskim videnjem

poslovanja invalidskega podjetja, poslovnimi cilji, seznanitev s ključnimi tveganji, kot jih zaznava

naročnik, njegovimi pričakovanji ter okvirna opredelitev ciljev, obsega in omejitev svetovalnega

posla.

Poznavanje poslovnih ciljev je osnovno zagotavljanje za primerno osredotočenje in odzivanje

notranje revizije. Če se spremenijo poslovni cilji, se spremenijo tudi tveganja (Korbar, 2011, 154)

Pripravila sem samoocenitveni vprašalnik oz. vprašalnik o delovanju notranjih kontrol (Priloga 1) na

osnovi gradiva, ki sem ga v tej fazi pridobila in proučila. Izpolnil ga je direktor družbe.23

Samoocenitveni vprašalnik CSA (Control Self Assessment) temelji na modelu COSO 1992 z ustreznimi

prilagoditvami invalidskemu podjetju in področju, ki je predmet notranjerevizijskega posla.

Samoocenitveni vprašalnik smo razdelili na devet medsebojno odvisnih sklopov (splošno, zakonodaja,

kadri, filozofija in način delovanja, organizacijska struktura, tveganja za uresničitev ciljev, kontrolne

dejavnosti, informiranje in komuniciranje in nadziranje). Odgovore smo ovrednotili tako, da smo

vsaki od možnih ocen iz vprašalnika pripisali vrednost. Ker gre za štiristopenjsko lestvico so ocene od

1 do 4, tako da je odgovoru NE pripisana vrednost 1, odgovoru DA vrednost 4.

Tako dobljena povprečna ocena je 2,5. Najslabše je ocenjen sklop tveganj za uresničitev ciljev -

povprečna ocena tega sklopa je 1,1. Namen izvedbe samoocenitvenega vprašalnika je bila seznanitev

z naročnikovim videnjem delovanja notranjih kontrol. Odgovori služijo razumevanju revidiranca in

bodo predmet presoje pri izvedbi nadaljnjih korakov svetovalnega posla. Navedene izjave direktorja

ne odražajo v celoti dejanskega stanja o obvladovanju tveganj in delovanju notranjih kontrol, ki smo

jih prepoznali v fazi načrtovanja svetovalnega posla.

Opravila sem tudi razgovor z vodjo Kadrovske službe in vodjo Računovodstva in na tej osnovi

dokumentirala procesni tok obračuna plač (Priloga 2) ter oblikovanja in črpanja odstopljenih

prispevkov (Priloga 3) z navzkrižno delujočim diagramom procesa v programu Visio.

23 Vprašalnik je lahko primerno orodje za dokumentiranje primernega oziroma neprimernega poteka aktivnosti znotraj določenega procesa oziroma notranjih kontrol. Če se vprašalnik uporablja na ta način ga tudi imenujemo »vprašalnik notranjih kontrol«. Vprašalnik se lahko uporablja tudi v primeru predhodnih raziskav ali v primeru samoocenitve.

28

Diagram procesa oblikovanja in črpanja odstopljenih prispevkov vsebuje vse aktivnosti, ki so del

svetovalnega posla, zato smo ta diagram dopolnili z bistvenimi sestavinami notranjerevizijskega posla

v skladu s Standardom 220124. Ob aktivnostih smo podali cilje aktivnosti, zaznana tveganja, prisotne

notranje kontrole ter ugotovljene vrzeli.

Proces obračuna plač vključuje:

vzdrževanje evidence zaposlenih,

vnos splošnih podatkov o zaposlenih,

evidentiranje delovnega časa,

obračun plač,

izplačilo plač in davščin,

poročanje davčni upravi,

evidentiranje poslovnih dogodkov v glavni knjigi.

Postopek evidentiranja oblikovanja in črpanja odstopljenih prispevkov vključuje sledeče:

pred zaposlovanjem Kadrovska služba preveri razmerje invalidi / neinvalidi,

evidentiranje neplačanih prispevkov v računovodstvu,

evidentiranje porabe odstopljenih prispevkov v skladu z zakonodajo.

Invalidska podjetja so oproščena plačila prispevkov, in sicer:

za vse zaposlene invalide,

za vse zaposlene delavce, če imajo zaposlenih več kakor tretjino invalidov, ki niso delovni

invalidi II. ali III. kategorije oziroma imajo zaposlenih več kakor tretjino delovnih invalidov s

prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin in

za vse zaposlene delavce, če imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov.

Cilji procesa so naslednji:

oblikovanje odstopljenih sredstev v največjem obsegu v skladu z zakonodajo,

črpanje odstopljenih sredstev v največjem obsegu, ki ga omogoča zakonodaja, za namene, ki

bodo omogočili čim bolj konkurenčno delovanje invalidskega podjetja,

zagotoviti črpanje odstopljenih sredstev v treh letih od oblikovanja.

24 Standard 2201 Upoštevanje pri načrtovanju: Pri načrtovanju posla morajo notranji revizorji upoštevati:

cilje dejavnosti, ki se pregleduje, in sredstva, s katerimi ta dejavnost obvladuje svoje izvajanje; pomembna tveganja za to dejavnost, njene cilje, vire in delovanje ter sredstva in načine, s katerimi se

morebitni vpliv tveganja ohranja na sprejemljivi ravni; ustreznost in uspešnost upravljanja dejavnosti, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov v

primerjavi z ustreznim okvirom ali modelom; priložnosti za pomembnejše izboljšave pri upravljanju dejavnosti, upravljanju tveganj in kontrolnih

postopkih.

29

Tabela 9: Ocenitev tveganj pri načrtovanju svetovalnega posla

Ključni cilji procesa Ključna tveganja

Stopnja tveganja (visoka, srednja, nizka)*

Ključni indikatorji delovanja

Obstoječe notranje kontrole | Ugotovitve

Oblikovanje odstopljenih sredstev v največjem obsegu v skladu z zakonodajo

Oblikovanje ni skladno z določili z ZZRZI-C

nizka Nobeno oblikovanje ni izvedeno drugače.

Kadrovska služba zagotovi vso potrebno dokumentacijo pred zaposlitvijo. Obračun plač v skladu z zakonodajo. | Pomanjkanje internih navodil.

Delež zaposlenih invalidov pade pod 50 % (plačilo prispevkov za »neinvalide«)

srednja V vseh mesecih je IP oproščeno prispevkov za vse zaposlene.

Kadrovska služba preveri strukturo pred novo zaposlitvijo | Kontrola je prepuščena referentu, ni dokumentirana.

Prispevki za socialno varnost (razen prispevka za zaposlovanje) so obračunani.

nizka

Vsi prispevki za socialno varnost razen prispevkov za socialno varnost so samo obračunani in ne tudi plačani.

Obračun plač v celoti z oproščenimi prispevki. | Neobstoječa kontrola.

Sredstva niso ustrezno računovodsko evidentirana

nizka

Vsa odstopljena sredstva se evidentirajo med dolgoročnimi pasivnimi razmejitvami (nobeno oblikovanje ni evidentirano direktno med prihodke).

Integriran informacijski sistem. Knjiženje dolgoročnih pasivnih razmejitev je prednastavljeno v informacijskem sistemu. | Kontrole ne dopuščajo odstopanj.

Črpanje odstopljenih sredstev v največjem obsegu, ki ga omogoča zakonodaja, za namene, ki bodo omogočili čim bolj konkurenčno delovanje invalidskega podjetja

Sredstva se ne črpajo za pokrivanje stroškov plač invalidov v skladu z 41. členom Uredbe o splošnih skupinskih izjemah

nizka Črpanje v skladu z 41. členom Uredbe v celoti.

Avtomatski izpis naloga za črpanje po mesečnem obračunu plač (bruto plača in prispevki delodajalca invalidov x 75 %) | Kontrole ne dopuščajo odstopanj.

Sredstva se ne črpajo v skladu z 42. členom Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

visoka

Črpanje poteka mesečno v skladu s ciljnim CAPEX-om sprejetim v poslovnem načrtu

Črpanje se ne izvaja, ni možno oceniti delovanja notranje kontrole.

Intenzivnost pomoči je višja od zakonsko dovoljene.

visoka

Intenzivnost pomoči ne presega 75 % 41. člena Uredbe in 100 % 42. člena Uredbe.

Črpanje je razdeljeno med več različnih udeležencev. Skupno kontrolo intenzivnosti izvaja vodja računovodstva ob izvedbi zaključnega računa. |Skupna kontrola

30

intenzivnosti pomoči je izvedena prepozno.

Sredstva se ne porabijo za nakup opreme za izboljšanje delovnih pogojev za invalide

visoka

Vsa kupljena oprema iz odstopljenih sredstev izboljšuje pogoje delovanja invalidov.

Črpanje se ne izvaja, ni možno oceniti delovanja notranje kontrole.

Zagotoviti črpanje odstopljenih sredstev v treh letih od oblikovanja

Odstopljena sredstva niso porabljena v treh letih od njihovega oblikovanja.

nizka Vsa sredstva so porabljena najkasneje v treh letih.

Ročna evidenca ročnosti po metodi FIFO (first in first out), | Pomanjkanje internih navodil, ni mesečne sistemske spremljave.

Ni zagotovljena analitična evidenca, ki bi omogočala pregled stanja.

srednja

Analitična računovodska evidenca v vsakem trenutku daje možnost izpisa stanja odstopljenih sredstev po ročnosti.

Konto kartica dolgoročnih časovnih razmejitev daje možnost pregleda datuma oblikovanja in datuma črpanja odstopljenih sredstev. Ročnost stanja nečrpanih sredstev je potrebno izračunati ročno. | Neobstoječa kontrola.

* Stopnja tveganja je izračunana kot zmnožek med verjetnostjo za uresničitev tveganja in njegovim vplivom (posledico).

Vir: Lasten prikaz Pri pripravi ocenitve tveganj in notranjih kontrol smo temeljili na COSO modelu25. V diagramu oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev (Priloga 3) smo prikazali potek procesa kot je prikazan v Tabeli 9. Ob vsaki aktivnosti so podani cilji aktivnosti, zaznana tveganja in prisotne notranje kontrole ter ugotovljene vrzeli. Pri postopku izbiranja in sklenitve pogodbe o zaposlitvi je cilj aktivnosti, da je vsaka nova zaposlitev formalno odobrena s strani vodje službe z vidika zagotavljanja ustreznega razmerja. V fazi obračuna plač sta cilja aktivnosti, da so vsi prispevki za socialno varnost razen prispevkov za socialno varnost samo obračunani in ne tudi plačani ter da so vsa odstopljena sredstva evidentirana med odstopljenimi prispevki, kar mora biti odobreno s strani vodje službe ter direktorja družbe. V fazi črpanja odstopljenih sredstev so cilji aktivnosti naslednji:

evidentiranje črpanja v skladu z 41. in 42. členom Uredbe na podlagi formalno odobrenega zahtevka,

evidentiranje črpanja po izvedeni kontroli intenzivnost pomoči, izdelava mesečnega poročila o ročnosti odstopljenih sredstev.

25 Organizacija The Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission (COSO) je leta 2004 razvila okvir za obvladovanje tveganj v podjetju - Enterprise Risk Management – Integrated Framework (ERM), imenovan COSO ERM.

31

3.1.3 Prepoznavanje in ocenitev tveganj

Tveganje (risk) - Možnost pojavitve dogodka, ki bo vplival na doseganje ciljev. Tveganje se meri v

izrazih učinka in verjetnosti. Upravljanje tveganj (risks management) - Postopki prepoznavanja,

ocenjevanja, ukrepanja in obvladovanja možnih dogodkov ali situacij, da bi se s tem utemeljeno

zagotavljalo doseganje ciljev v organizaciji.26

Ocenjevanje tveganj je proces prepoznavanja in merjenja tveganj ter njihovega razvrščanja po

pomembnosti (prioritetah). Če ima organizacija vzpostavljen proces prepoznavanja in ovrednotenja

tveganj na najvišji ravni, notranja revizija uporabi izide te ocenitve. Če tak proces še ni vzpostavljen,

notranji revizor svetuje poslovodstvu, kako ga vzpostaviti. Pri tem naj bodo izpolnjeni pogoji za

zagotavljanje neodvisnosti (Vezjak, 2011, str. 12).

Vodja notranje revizije mora izdelati na tveganjih zasnovan načrt, v katerem določi prednostne

naloge notranje revizije v skladu s cilji organizacije. Vodja notranje revizije je odgovoren za pripravo

na tveganjih zasnovanega načrta. Vodja notranje revizije pri tem upošteva okvir upravljanja tveganj v

organizaciji, vključno z uporabo sprejemljivih ravni tveganja, ki jih je določilo vodstvo za različne

dejavnosti ali dele organizacije. Če takega okvira ni, vodja notranje revizije sam presoja tveganja po

proučitvi vhodnih informacij, ki jih dobi od poslovodstva in organa nadzora. Vodja notranje revizije

mora načrt pregledovati in ga po potrebi prilagoditi glede na spremembe v poslovanju, tveganjih,

delovanju, programih, sistemih in kontrolah organizacije.27

2010.C1 – Vodja notranje revizije naj sprejemanje predlaganih poslov svetovanja prouči na podlagi

možnosti, da se z izvedbo posla izboljša upravljanje tveganj, dodaja vrednost in doseže boljše

delovanje organizacije. Sprejeti posli morajo biti vključeni v načrt.

2120 – Upravljanje tveganj Notranja revizija mora ovrednotiti uspešnost postopkov upravljanja

tveganj in prispevati k njihovemu izboljšanju.

Ugotavljanje, ali so postopki upravljanja tveganj uspešni, je sodba, ki izhaja iz ocene notranjih

revizorjev, da:

organizacijski cilji podpirajo poslanstvo organizacije in so z njim usklajeni,

so prepoznana in ocenjena pomembna tveganja,

so izbrani ustrezni odzivi na tveganja, ki usklajujejo tveganja s pripravljenostjo organizacije za

prevzemanje tveganj,

so ustrezne informacije o tveganjih pravočasno zajete in sporočene organizaciji, tako da

zaposleni, poslovodstvo in organ nadzora lahko opravijo svoje naloge.

Družba ima v letnem poročilu opredeljena tveganja. Njihova opredelitev v letnem poročilu je zelo

splošna in ne vsebuje načina obvladovanja tveganj. Enako velja za obvladovanje tveganj v okviru

sistema kakovosti ISO.

26 Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Pojmovnik 27 Standard 2010 – Načrtovanje

32

Družba ima pridobljeno Poročilo neodvisnega revizorja o porabi sredstev v skladu z določili 41. in 42.

člena Uredbe in 36. člena ZZRZI-C. Za konkretno svetovanje to pomeni, da je bilo v preteklem letu

črpanje izvedeno v skladu z zakonodajo, še vedno pa obstaja tveganje, da črpanje ni bilo izvedeno v

celoti kot to zakonodaja dopušča.

Poročilo je izdano na podlagi Stališča 17 – Obravnavanje posebnih zakonskih zahtev pri reviziji delodajalcev, ki zaposlujejo invalide, ki določa priporočeno obliko in vsebino revizorjevega poročanja o računovodskih izkazih in opravljenih dogovorjenih postopkih pri delodajalcih, ki zaposlujejo invalide. V skladu s 36. členom ZZRZI-C opravi revizor dogovorjene postopke, s katerimi preveri samo to, ali je poraba sredstev skladna z določili 41. in 42. člena Uredbe. Preveriti mora ali so upravičeni stroški podprti z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljivi in razčlenjeni. Zaključim lahko, da naročnik pred izvedbo svetovalnega posla ni imel prepoznanih in ocenjenih

ključnih tveganj v procesu oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev. Prav tako niso opredeljeni vsi

poslovni cilji pri delovanju invalidskega podjetja in oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev.

Z naročnikom in zaposlenci v procesu oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev smo opravili

delavnico, da bi naredili nabor prepoznavanja procesnih tveganj. Odgovoriti smo skušali na vprašanje

kaj se lahko zgodi in prepreči doseganje ciljev procesa.

Izvajanje samoocenjevanja obvladovanja tveganj ima številne pozitivne vplive, med drugim vključene

osebe postanejo izurjene in izkušene pri ocenjevanju tveganj in povezovanju postopkov obvladovanja

s tveganji in s tem izboljšujejo možnost za doseganje poslovnih ciljev. Notranji revizor pa, kadar je

vključen v proces samoocenjevanja, pridobiva več informacij o postopkih obvladovanja v organizaciji

in tako skrajša čas potreben za spoznavanje področja revidiranja (Arko, 2010, str. 44).

Najprej smo opredelili cilje procesa, saj smo ugotovili, da cilji niso bili jasno opredeljeni, in sicer tri

ključne cilje:

Oblikovanje odstopljenih sredstev v največjem obsegu v skladu z zakonodajo;

Črpanje odstopljenih sredstev v največjem obsegu, ki ga omogoča zakonodaja, za namene, ki

bodo omogočili čim bolj konkurenčno delovanje invalidskega podjetja;

Zagotoviti črpanje odstopljenih sredstev v treh letih od oblikovanja.

Splošna tveganja so sledeča:

Nezadostno poznavanje zakonodaje in internih predpisov.

Napačno tolmačenje zakonodaje.

Zaposleni imajo omejen dostop do posameznih informacij in dokumentov.

Direktor družbe je na podlagi opredelitve ciljev procesa in opredelitve tveganj s pomočjo diagrama

procesa opredelil ključne indikatorje delovanja (odslej KID). KID določajo toleranco lastnika procesa

do odmikov delovanja. Na ta način je poslovodstvo potrdilo sprejemljivo raven tveganj.

Kontrolni cilj nam pove kaj pričakujemo od notranjih kontrol, kar lahko opredelimo v enem samem

stavku, in sicer: Zagotoviti, da bo izvajanje procesa oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev v

skladu s predpisi in v celoti.

33

Samoocenitveni vprašalnik, ki ga je izpolnil direktor družbe v celoti ne odraža dejanskega stanja

obvladovanja tveganj in delovanja notranjih kontrol. V postopkih načrtovanja posla svetovanja smo

prišli do novih ugotovitev, ki jih podajamo v nadaljevanju.

3.1.4 Prepoznavanje ključnih kontrol

Ključne kontrole je mogoče opredeliti kot kontrole ali skupine kontrol, ki pomagajo zmanjšati sicer

nesprejemljivo tveganje na znosno raven. Kontrole je mogoče razumeti kot organizacijske postopke,

ki obstajajo za ukvarjanje s tveganji. Pri uspešnem ravnanju s tveganjem (z ustreznim olistinjenjem) je

ključne kontrole mogoče hitro prepoznati v razliki med tveganjem pri delovanju in preostalim

tveganjem prek celotne obravnavane ureditve, na katero se opirajo, da bi zmanjšali raven

pomembnih tveganj. Če ni poznana raven tveganj pri delovanju, jo notranji revizor oceni. Pri

opredeljevanju ključnih kontrol (in ob domnevi, da notranji revizor ugotovi, da je obvladovanje

tveganja dobro in zanesljivo), naj notranji revizor prouči:

Osebne dejavnike tveganja, če obstaja pomembno zmanjšanje tveganja pri delovanju od

preostalega tveganja (zlasti, če je preostalo tveganje zelo veliko). To poudarja kontrole, ki so

pomembne za organizacijo.

Kontrole, ki so namenjene olajševanju velikega števila tveganj.28

Koncept ključnih kontrol zahteva opredelitev tistih kontrol, ki jih je potrebno pogosteje potrjevati, da

bi dosegli utemeljeno zagotovilo, da so vsi kontrolni cilji procesa doseženi.

Kontrolne aktivnosti so obsegale prepoznavanje ključnih kontrol v procesu oblikovanja in črpanja

odstopljenih sredstev (Tabela 9: Ocenitev tveganj pri načrtovanju svetovalnega posla) ter izdelavo

vprašalnika za oceno delovanja notranjih kontrol (Priloga 1: Samoocenitveni vprašalnik).

Ocenitev sistema in delovanja notranjih kontrol temelji na:

ugotavljanju formalnih in neformalnih oblik delovanja notranjih kontrol (pregled evidenc o

opravljenih kontrolah, intervjuji z udeleženci procesa) in

skladnost posameznih aktivnosti z zakonodajo in internimi predpisi (preverjanje posameznih

vrednostnih postavk)

3.1.5 Vrednotenje primernosti načrtovanih kontrol

Pri vrednotenju primernosti načrtovanih kontrol smo skušali odgovoriti na vprašanje ali načrtovane

kontrole zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven.

Za pridobivanje revizijskih dokazov o delovanju notranjih kontrol obstajajo številni postopki (Taylor,

Glezen, 1996, str. 413, 414):

povpraševanje pri ustreznem osebju v podjetju,

preiskovanje listin (pregleduje se dokumentacijo, ki podpira izvajanje notranjih kontrol),

opazovanje (opazujemo izvajanje kontrolnega postopka),

poizvedovanje (poizvedovanje pri usposobljenih osebah o delovanju notranjih kontrol),

28 Svetovalni napotek 2010-2: Uporaba ravnanja s tveganjem pri načrtovanju notranje revizije, točka 5.

34

ponovno opravljanje kontrol (da se prepričamo o pravilnem delovanju notranjih kontrol, jih

ponovno izvedemo).

Izvedli smo vse zgoraj navedene postopke. Družba posameznih aktivnosti nima pisno opredeljenih in

so tako prepuščena presoji udeležencev v procesu. Opredelitev je zelo splošna v Pravilniku o

računovodstvu, ki velja za celotno skupino Gradbinec, in ni prilagojena specifičnemu poslovanju

invalidskega podjetja. Podrobno je potrebno opredeliti aktivnosti procesa, izvajalce aktivnosti ter

časovnico izvajanja.

V Tabeli 9: Ocenitev tveganj pri načrtovanju svetovalnega posla sem prikazala stopnje tveganj ter ali

so notranje kontrole vzpostavljene in ali delujejo.

Načrtovane ključne kontrole ne zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven. Sprejemljivo raven je

določil direktor družbe s postavitvijo ključnih indikatorjev delovanja v okviru načrtovanja

svetovalnega posla.

Proces oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev brez sprejetja izboljšav ne omogoča uspešnega in

učinkovitega delovanja, zanesljivega poročanja in usklajenosti z zakonodajo. Prisotne so kontrolne

vrzeli, saj so pri vrednotenju notranjih kontrol ugotovljene njihove pomanjkljivosti.

Načrtovane kontrole v glavnini niso implementirane, prav tako tudi implementirane kontrole ne

delujejo tako, kot so bile načrtovane.

3.1.6 Opredelitev plana preizkušanja

Iz Tabele 9: Ocenitev tveganj pri načrtovanju svetovalnega posla je vidno, katere kontrole se bodo

preizkušale s ciljem ugotoviti ali kontrole delujejo tako kot je bilo načrtovano in ali znižujejo tveganje

na sprejemljivo raven. Vse presoje delovanja kontrol sem dokumentirala ter umestila v revizijsko

mapo z oznako zaupno.

Preizkušanje bo zajemalo kombinacijo postopkov kot je ponovna izvedba (walkthrough), opazovanje,

poizvedovanje po celotnem procesu oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev, pregled

dokumentov, ki so podlaga za računovodsko evidentiranje, izdelavo primerjav in analiz pridobljenih

podatkov z javno objavljenimi podatki o delovanju invalidskih podjetij.

3.1.7 Presoja prisotnosti prevar

Prevara (fraud) je po definiciji iz Standardov vsako nezakonito dejanje, za katero je značilna goljufija,

utaja ali izraba zaupanja. Taka dejanja niso odvisna od grožnje z nasiljem ali fizične prisile. Prevare

zagrešijo stranke in organizacije, da si pridobijo denar, posest ali storitve, da se izognejo plačilu ali

izgubi storitev ali da zaščitijo svojo osebno ali poslovno prednost.

Preprečevanje in odkrivanje prevar sta sestavini notranjerevizijske dejavnosti. Zato mora notranji

revizor imeti temeljna znanja o prevarah, poznati mora strokovna pravila in sam preiskovalni

postopek, da bi ugotovil morebitno prisotnost prevar. To počne samostojno ali s pomočjo notranjih

35

in zunanjih veščakov ter s polno podporo poslovodnikov in nadzornega organa v podjetju (Koletnik,

2011, str. 10).

Tveganje prisotnosti prevar v procesu se pojavi kjerkoli se zahteva input zaposlencev. Stopnja

izpostavljenosti je odvisna od tveganosti procesa, prisotnosti kontrol preprečevanja in odkrivanja

prevar ter od poštenosti in neoporečnosti zaposlencev. Trikotnik prevar predstavljajo trije dejavniki,

in sicer: motiv (vzrok zakaj posameznik deluje ali reagira), priložnost (okoliščine, ki omogočajo

prevaro), odnos (kako posameznik opravičuje prevaro). Rdeče zastavice predstavljajo opozorilne

znake, ki zahtevajo širitev revizije, dokler niso zbrani ustrezni dokazi o nasprotnem (Jagrič, 2011, str.

190).

Tveganje prisotnosti prevar pri delovanju obrvanavanega invalidskega podjetja ter oblikovanju in

črpanju odstopljenih sredstev ne zahteva posebne pozornosti, saj za prevaro ni prisotnega motiva oz.

vzroka, da bi posamezniki v procesu delovali v nasprotju z zakonodajo ali predpisi, prav tako niso

podane okoliščine, ki bi dopuščale prevaro.

Zgoraj navedeno trditev utemeljujemo z dejstvom, da črpanje odstopljenih sredstev od spremembe

invalidske zakonodaje z dnem 17.11.2011 poteka le iz naslova 75% stroškov dela invalidov, ne pa tudi

iz naslova nakupa osnovnih sredstev. Udeleženci v procesu črpanja se ne morejo okoristiti s to obliko

črpanja, saj gre le za računovodsko evidentiranje prenosa iz rezervacij v prihodke. Poslovodstvo želi

ravno s tem poslom svetovanja povečati črpanje iz namenov 42. člena Uredbe.

3.1.8 Priprava delovnega programa posla

Delovni program posla opredeljuje Standard 2240, ki napotuje, da morajo notranji revizorji pripraviti

in dokumentirati program dela, s katerim se dosežejo cilji posla. Delovni program za posle svetovanja

se po obliki in vsebini lahko razlikuje glede na naravo posla.

Notranji revizorji razvijajo in pridobijo olistinjeno odobritev delovnih programov preden začnejo

notranjerevizijski posel. Delovni program vključuje uporabljene metodike, kot so tehnološko

zasnovana revizija in metode vzorčenja. Zbiranje, proučevanje, pojasnjevanje in olistinjenje

informacij mora biti nadzirano zaradi pridobitve sprejemljivega zagotovila o tem, da so bili uresničeni

cilji posla in da je bila ohranjena nepristranskost notranjih revizorjev.29

Podroben načrt vseh del, ki jih morajo opraviti člani skupine, je razviden iz Priloge 5: Delovni načrt

(program) svetovalnega posla. Načrt del omogoča celoten pregled dela, ki ga bo izvedla projektna

skupina, hkrati pa kaže na to, da je delo ustrezno načrtovano in da so pomembna tveganja ustrezno

obravnavana.

3.1.9 Alokacija revizijskih virov

29 Svetovalni napotek 2240-1: Delovni program posla

36

Notranji revizorji morajo v skladu s Standardom 2230 – Razporeditev virov pri poslu določiti ustrezne

in zadostne vire za dosego ciljev posla, in sicer na podlagi ocene narave in zapletenosti vsakega

posameznega posla, časovnih omejitev in razpoložljivih virov.

Notranji revizorji obravnavajo pri določanju primernosti in zadostnosti dejavnikov:30

število in raven izkušenj notranjerevizijskega osebja,

znanje, veščine in druge sposobnosti notranjerevizijskega osebja pri izbiranju notranjih

revizorjev za posel,

razpoložljivost zunanjih dejavnikov, kadar se zahteva dodatno znanje in sposobnosti,

potrebe po izpopolnjevanju notranjih revizorjev, ko se vsaka dodelitev poslu uporablja kot

podlaga za srečanje z razvojnimi potrebami notranjerevizijskega izvajalca.

Načrt razporeditve virov pri poslu in njihova stroškovna ocena je vidna iz Priloge 6: Načrt

razporeditve virov pri poslu in njihova stroškovna ocena. V načrtu izhajam iz predpostavke, da je

projektna skupina dovolj usposobljena31 za izvedbo projekta, zato ne bodo angažirani zunanji veščaki.

Vsi člani projektne skupine poznajo področje revidiranja, zato ne pričakujemo morebitnih omejitev

pri izvedbi.

Glede na to, da bo vodja projektne skupine 137 ur rednega dela v mesecu septembru 2014 namenila

izvedbi projekta, bodo neodložljive delovne obveznosti v tem mesecu opravile bilancistke v

finančnem računovodstvu. .

Oceno stroškov dela sem pridobila iz Elaborata transfernih cen (interno gradivo Gradbinec), v

katerem so opredeljene kalkulativne cene, ki so osnova za obračun storitev med družbami skupine.

3.2 Izvajanje svetovalnega posla

V skladu s Standardom 2300 – Izvajanje posla morajo notranji revizorji prepoznati, proučiti,

ovrednotiti in dokumentirati dovolj informacij za dosego ciljev posla.

Izvajanje posla je potekalo v naslednjih fazah:

izvedba preizkušanj in pridobitev dokazov,

vrednotenje dokazov in postavitev zaključkov,

izdelava mnenja in priporočil.

3.2.1 Izvedba preizkušanj in pridobitev dokazov

V skladu s Standardom 2310 – Prepoznavanje informacij morajo notranji revizorji prepoznati

zadostne, zanesljive, ustrezne in uporabne informacije za dosego ciljev posla32.

30 Svetovalni napotek 2230-1: Razporeditev dejavnikov pri poslu 31 1210.C1 – Vodja notranje revizije mora odkloniti svetovanje ali pa pridobiti ustrezen nasvet in pomoč, če notranji revizorji nimajo potrebnega znanja, veščin in drugih sposobnosti za izvedbo celotnega ali dela sprejetega posla.

37

Glede na to, da sem proučevala področje, ki je tesno povezano s plačami zaposlenih, sem upoštevala

tudi Svetovalni napotek 2300-1: Uporaba osebnih informacij pri vodenju poslov. Osebnih informacij

(ime in priimek, davčna številka, matična številka, naslov, dohodek) nisem vpisovala v delovno

gradivo posla. Vodja Pravne službe je kot pravni strokovnjak pregledal način dokumentiranja oz.

način pridobivanja dokazov, na kar ni imel pripomb.

Izvedla sem revizijske postopke za pridobitev revizijskih dokazov in tako dopolnila dokaze, ki sem jih v

veliki meri pridobila že v fazi načrtovanja svetovalnega posla.

Pridobila in dokumentirala sem ključno zakonodajo in notranje organizacijske predpise in sprejete

pravilnike, ki se tičejo svetovalnega posla.

Predpisi s področja notranje revizije, predvsem:

Mednarodne standarde strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in Svetovalne

napotke,

stališča IIA in stališča SIR.

Ključna invalidska zakonodaja:

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov,

41. in 42. člen Uredbe ES o splošnih skupinskih izjemah,

Pravilnik o invalidskih podjetjih,

Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide,

Invalidski sklad,

Zakon o delovnih razmerjih.

Pridobila sem dokumente sistema vodenja kakovosti 9001 Sistemi vodenja kakovosti, in sicer:

poslovnik kakovosti,

organizacijski predpisi in

delovna navodila.

Dokumenti sistema vodenja kakovosti so razvrščeni po hierarhičnih ravneh. Krovni dokument je

poslovnik kakovosti.

Pridobila in proučila sem tudi naslednje interno gradivo:

Pravilnik o računovodstvu;

Letna poročila družbe za zadnja 3 leta;

Poslovni načrt družbe za leto 2014;

Osnutek poslovnega načrta za leto 2015 (še ni uradno sprejet s strani organov vodenja);

Revizorjevo mnenje o namenski porabi odstopljenih sredstev (poročilo zunanje revizije);

Mnenje zunanjega svetovanja o porabi finančnih vzpodbud.

32 Pojasnilo 2310: Zadostne informacije vsebujejo dejstva, so ustrezne in prepričljive, tako da preudarna in obveščena oseba lahko pride do enakih sklepov kot revizor. Zanesljive informacije so najboljše dosegljive informacije, ki jih je mogoče pridobiti z uporabo ustreznih metod. Ustrezne informacije podpirajo opažanja in priporočila pri sprejetem poslu ter so skladne s cilji posla. Uporabne informacije pomagajo organizaciji dosegati njene cilje.

38

Vse navedeno sem nadgradila s poizvedovanjem in pridobivanjem informacij s strani posameznih

zaposlenih, vključenih v proces, in poslovodstva, pri čemer sem prišla do ugotovitev, ki jih strnjeno

navajam v nadaljevanju.

A. Delovanje invalidskega podjetja

Vloga za pridobitev statusa invalidskega podjetja je bila leta 2005 vložena na Ministrstvo za delo

družino in socialne zadeve. Vloga je vsebovala tudi poslovni načrt, v katerem je bilo predstavljeno

sledeče:

ustanovitelj in namen ustanovitve invalidskega podjetja,

program dela podjetja, v katerem je predstavljen opis storitev, opis trga in ciljnih kupcev,

konkurence, tržne strategije,

podana je informacija o osnovnem kapitalu, osnovnih sredstvih podjetja, priložene so

najemne pogodbe,

predstavljena je kadrovska struktura podjetja, izobrazba, struktura zaposlenih invalidov in

izpolnjevanje pogoja zaposlovanja strokovnih delavcev glede na število zaposlenih invalidov,

podana je načrtovana finančna projekcija invalidskega podjetja, v kateri je posebej razdelan

del, ki obravnava prihodke, terminski načrt poslovanja.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na tej podlagi izdalo odločbo, s katero je družba

pridobila status invalidskega podjetja in s tem pravico do koriščenja posebnih oprostitev in olajšav, ki

izhajajo iz statusa.

Odločbo o pridobitvi statusa invalidskega podjetja sem umestila med ostalo gradivo.

Družba ima izdelan poslovni načrt za leto 2014, poslovni načrt za leto 2015 je v postopku formalne

odobritve. Družba na dan 30.9.2014 zaposluje 19 invalidov, kar predstavlja 51,3 %33 vseh zaposlenih.

Zaposluje strokovnega sodelavca z univerzitetno izobrazbo družboslovne usmeritve in znanji s

področja rehabilitacije, pridobljenimi z dodatnim usposabljanjem34.

V tej fazi sem pridobila oba poslovna načrta, odločbe o pridobitvi statusa invalida po ZZRZI ter

dokazila o opravljenih izobraževanjih obeh strokovnih sodelavcev v zadnjih treh letih.

Če družba krši uredbo ES glede kumulacije pomoči za zaposlovanje invalidov (vsa javna sredstva, ki jih

prejme delodajalec, se seštevajo, intenzivnost pomoči pa ne sme presegati 75 % oz. 100 %

upravičenih stroškov za vsako obdobje, ko so delavci, za katere je delodajalec prejel javna sredstva,

zaposleni), do pomoči ni več upravičena v tekočem letu in v naslednjem koledarskem letu, prav tako

pa mora javna sredstva, ki presegajo dovoljeno višino pomoči, obrestovati po referenčni obrestni

33 ZZRZI, 53. člen: Gospodarska družba, ki je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba ali komanditna delniška družba, lahko posluje kot invalidsko podjetje, če med celim poslovnim letom zaposluje in usposablja najmanj 40 % invalidov od vseh zaposlenih v družbi. 34 Kapitalska družba izpolnjuje pogoje, če: ima izdelan poslovni načrt, zaposluje in usposablja invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali zadržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest in če zaposluje najmanj enega strokovnega sodelavca z univerzitetno, visoko oziroma višjo strokovno izobrazbo družboslovne usmeritve in znanji s področja rehabilitacije, pridobljenimi s specializacijo, dodatnim izobraževanjem ali usposabljanjem; če zaposluje in usposablja več kot 3 invalide, sicer pa na vsakih 20 zaposlenih invalidov enega strokovnega delavca.

39

meri in jih tako obrestovana vrniti državnemu proračunu. Bilancistka v finančnem računovodstvu in

vodja računovodstva mesečno vršita kontrolo intenzivnosti pomoči, da ta ne presega dovoljenih

limitov, vendar o tem ne obstajajo dokumenti.

B. Oblikovanje odstopljenih sredstev

B.1 Obračunani in neplačani prispevki

Najprej sem opravila pogovor z vodjo Kadrovske službe ter referentko v Kadrovski službi.

Družba je oproščena plačila prispevkov za vse zaposlene, ker zaposluje več kot 50 % invalidov. Ob

vsakokratni novi zaposlitvi ali spremembi zaposlitve referentka v kadrovski službi preveri, ali bi

sprememba zaposlitve vplivala na obseg odstopljenih prispevkov. O navedenem ne hrani nobenih

pisnih dokazil.

Sledil je pogovor z referentko za obračun plač (računovodstvo), ki je predstavila način evidentiranja

obračunanih in neplačanih prispevkov. S prenosom iz kadrovskega programa je v programu za

obračun plač zagotovljen podatek o tem, ali je zaposleni invalid ali ne. Referentka na plačah nima

vpogleda v odločbe o invalidnosti, v programu plač se ne preverja ali so bili podatki pravilno

preneseni iz kadrovskega programa. Pridobila sem REK-1 obrazce za zadnjih devet mesečnih

obračunov plač (januar 2014 – september 2014).

Po pojasnilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve morajo invalidska podjetja, ki so

oproščena plačila prispevkov za vse zaposlene, izpolnjevati pogoje v obdobju celega meseca na

katerega se nanaša izplačilo dohodka iz delovnega razmerja in vsaj do dne, ko izplačajo dohodek iz

delovnega razmerja. Če v posameznem mesecu delež zaposlenih invalidov pade pod 50 %, mora

invalidsko podjetje za tisti mesec plačati prispevke za »neinvalide«.

Družba je redno oddajala REK-1 obrazec ob izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, tako da je v

polju 004 označeno polje z DA (izplačevalec je invalidsko podjetje oziroma zavod ali druga

organizacija za zaposlovanje invalidov). Prispevke za socialno varnost je družba obračunala, vendar jih

ni plačala (razen prispevka za zaposlovanje). Prispevki za socialno varnost, ki se ne vplačajo na

prehodne davčne podračune, se v REK-1 obrazcu prikažejo samo v stolpcu "obračunani".

Sledil je pogovor finančno bilancistko o postopku knjiženja temeljnice plač v glavno knjigo. Prenos

podatkov se izvrši avtomatsko s prednastavljenimi vrstami plačil in matriko knjižnih skupin, ki

predstavljajo konte stroškov, obveznosti, terjatev za refundacije in pasivne časovne razmejitve.

Bilancistka v finančnem računovodstvu opravi pred knjiženjem temeljnice plač kontrolo s podatki

izkazanimi na REK-1 obrazcu. V kolikor bi prišlo do odstopanj se preveri nastavitve v obračunu plač

(invalid/neinvalid, obračun prispevkov, nastavitve vrst plačil s prednastavljenimi knjižnimi skupinami).

Poslovni dogodek oblikovanja odstopljenih sredstev se v skladu z določili Slovenskih računovodskih

standardov evidentira kot povečanje obveznosti za davke in prispevke (konti 25 in 26) ter povečanje

dolgoročno odloženih prihodkov (konto 966), saj morajo invalidska podjetja v skladu z 61. členom

ZZRZI tako imenovane "zadržane prispevke" prikazovati na posebnem kontu.

40

B.2 Subvencija plače za invalida

Invalidi so v invalidskem podjetju upravičeni do subvencije od 5% do 30% minimalne plače glede na

obliko zaposlitve. Do subvencije so upravičeni invalidi, ki zaradi invalidnosti ne dosegajo pričakovanih

delovnih rezultatov na njim prilagojenih delovnih mestih.

Invalid odda vlogo za priznanje pravice do subvencije plače na Invalidski sklad, ki mora vsebovati:

obrazec Vloga za priznanje pravice do subvencije plače,

odločbo o invalidnosti,

oceno doseganja delovnih rezultatov,

kopijo obrazca M-1/M-2- prijave v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje,

odločbo o zaposljivosti, če gre za zaposlitev v zaščitni ali podporni zaposlitvi,

pogodbo o zaposlitvi,

dopolnilno mnenje ZPIZ, če gre za delovnega invalida.

Vse navedene podatke pripravi referentka v Kadrovski službi. Sklad izda odločbo o priznanju pravice

do subvencije plače. Referentka kadrovske službe Skladu pošlje zahtevek za povračilo subvencij plače

za invalide najkasneje 30 dni od dneva izplačila plače v elektronski obliki na spletno mesto Sklada.

Invalidu pripada subvencija plače samo za delovne dneve oziroma delovne ure, za katere ne prejema

nadomestila za delo s skrajšanim delovnim časom od ZPIZ in za ure, za katere ne prejema

nadomestila od ZZZS. Obrazec mesečno po izplačanih plačah izpolni referentka na obračunu plač.

Priliv iz naslova subvencije plače invalida se v skladu z določili Slovenskih računovodskih standardov

evidentira kot povečanje stanja denarnih sredstev (konto 11) ter povečanje dolgoročno odloženih

prihodkov (konto 966).

Družba je v mesecu septembru 2014 uveljavila subvencijo za 13 invalidov v višini 10% do 30%

minimalne plače35. Postopek vodi vodja kadrovske službe, ki pred oddajo vloge opravi tudi razgovor z

zaposlenim invalidom. Na plačilni listi je izkazan znesek subvencije v odstotku in v znesku.

C. Črpanje odstopljenih sredstev

Črpanje odstopljenih sredstev računovodsko evidentira bilancistka v finančnem računovodstvu na

osnovi dopisa -zahtevka, ki ni predpisan obrazec družbe. Zahtevek podpiše pooblaščena oseba, ki ga

je pripravila, dokument odobri direktor družbe s podpisom. V družbi poteka črpanje iz naslova 75 %

stroškov dela invalidov. Zahtevek za črpanje izpiše referentka za obračun plač iz programa plač h

kateremu priloži plačilne liste zaposlenih. Zahtevek vsebuje zneske stroškov dela po zaposlenih

(bruto plača + prispevki na izplačane plače) krat 75 %. Po podpisu direktorja družbe se listine

dostavijo bilancistki v finančnem računovodstvu v knjiženje najkasneje 18. v mesecu za pretekli

mesec.

35 68. člen ZZRZI-C : Subvencija plače je pravica invalida, zaposlenega na zaščitenem delovnem mestu, lahko pa tudi v podporni zaposlitvi in v invalidskem podjetju, ki jo uveljavlja invalid pri Skladu zaradi doseganja nižjih delovnih rezultatov, ki so posledica njegove invalidnosti.

41

Zahtevek za črpanje stroškov zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidom

pripravi mentor, zahtevek odobri direktor družbe. Listina se dostavi bilancistki v finančnem

računovodstvu najkasneje 18. v mesecu za pretekli mesec.

O pridobljenih in porabljenih sredstvih iz naslova "zadržanih prispevkov" morajo invalidska podjetja

enkrat letno poročati ministrstvu, neporabljena sredstva pa morajo obrestovati po referenčni

obrestni meri. Če omenjenih sredstev ne porabijo v treh letih, odkar so jih prejeli, kar je razvidno iz

bilanc, ali jih porabijo v nasprotju z določbami ZZRZI, morajo neporabljena ali napačno porabljena

sredstva skupaj z obrestmi nakazati Republiki Sloveniji. Odgovorna za poročanje ministrstvu je

bilancistka v finančnem računovodstvu. Vodja računovodstva mesečno obvešča poslovodstvo o

neporabljenih sredstvih ter starostni strukturi. Obveščanje je ustno, po potrebi se priložijo konto

kartice dolgoročno odloženih prihodkov, o navedenem ne obstaja arhiv.

Pridobljene informacije sem glede na cilje svetovalnega posla proučila in ovrednotila ter ugotovitve

beležila na delovne liste, h katerim sem prilagala pridobljeno gradivo.

10. načelo Kodeksa računovodskih načel, kot tudi v Uvodu v SRS zapisana ena od temeljnih

računovodskih predpostavk, in sicer upoštevanje nastanka poslovnega dogodka, od organizacij

zahteva, da

poslovne dogodke pripoznamo, ko se pojavijo in ne šele ob plačilu,

o poslovnih dogodkih poročamo v izkazih tistega obdobja, na katero se nanašajo in

odhodke pripoznamo v knjigovodskih razvidih in s tem v računovodskih izkazih na podlagi

neposredne povezave nastanka stroškov oziroma odhodkov in pridobitve prihodkov.

Če se prejeta državna podpora nanaša na pokrivanje stroškov, ki bodo nastajali v daljšem časovnem

obdobju, take prejete podpore knjižimo na odložene prihodke (dolgoročne pasivne časovne

razmejitve) in jih postopoma prenašamo v izkaz poslovnega izida skladno s pojavljanjem stroškov.

Črpanje odstopljenih sredstev poteka le iz naslova 75 % plač invalidov in za stroške osebja, ki ga

porabijo za pomoč pri delu invalidov.36

Bilancistka v finančnem računovodstvu na osnovi zahtevkov črpanje odstopljenih sredstev evidentira

kot zmanjšanje dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev (konto 966) in povečanje prihodkov (konto

768).

36 Po 41. členu Uredbe o splošnih skupinskih izjemah se sredstva iz naslova odstopljenih prispevkov lahko porabljajo za pokrivanje stroškov plač invalidov. Po 42. členu se odstopljeni prispevki lahko porabljajo za pokrivanje dodatnih stroškov, ki nastanejo v podjetju zaradi zaposlitve invalidov:

prilagoditev prostorov, zaposlitev osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidom, prilagoditev ali nakup opreme oziroma pridobitev in validiranje (preizkušanje) programske opreme za delo

invalidov, tudi prilagojene in pomožne tehnološke opreme, gradnja, širitve enote in namestitve opreme v enoti, v kateri delajo invalidi, v podjetjih, ki izvajajo zaščitno

zaposlitev, ter

strokovna pomoč in prevoz (spremljanje) v zvezi z zaposlitvijo invalidov v podjetjih, ki izvajajo zaščitno zaposlitev invalidov.

42

3.2.2 Vrednotenje dokazov in postavitev zaključkov

2320 – Proučitev in ovrednotenje: Notranji revizorji morajo utemeljiti svoje sklepe in izide posla z

ustrezno proučitvijo in ovrednotenjem pridobljenih informacij.

2330 – Dokumentiranje informacij: Notranji revizorji morajo dokumentirati ustrezne informacije, ki

podpirajo sklepe in izide posla.

Ko revizor pridobi zadostne dokaze o stanju kontrolnih postopkov, oblikuje sklepne ugotovitve,

mnenja in priporočila, ki morajo biti v celoti ali vsaj v večji meri podprti z zadostnimi dokazi o tem, ali

so kontrolni postopki zadovoljivi ali ne. Oceno lahko izrazi številčno (npr. od 1 do 5) ali opisno (od

neustrezno do ustrezno) (Eržen, 2011, str. 12).

Za devetmesečno obdobje sem izvedla povezavo med računovodskimi in neračunovodskimi

informacijami. Ugotovitve po posameznih aktivnostih procesa so vidne iz Priloge 7: Preglednica

vrednotenja dokazov in postavitev zaključkov. Pri vrednotenju dokazov in postavitev zaključkov sem

uporabila izsledke iz faze načrtovanja posla svetovanja.

Iz Priloge 7 je vidno, da je enajst od trinajstih ključnih kontrol oz. 85 % ustrezno planiranih, od tega

pet ključnih kontrol deluje uspešno (38 %), tri delno uspešno (24 %) in pet neuspešno (38%).

Osredotočila sem se na dva »podcilja« posla, in sicer:


preverbo obstoja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev.

V preglednici sem za vsako aktivnost v procesu navedla kratek povzetek:

glede izvajanja notranje kontrole,

cilja notranje kontrole,

delovanja notranje kontrole na osnovi vrednotenja dokazov,

ali so ključne kontrole ustrezno planirane (zaznamek: ustrezno, neustrezno) ter

ali ključne kontrole delujejo uspešno (zaznamek: uspešno, delno uspešno, neuspešno).

Navodilo za črpanje odstopljenih sredstev, ki je bilo izdelano v okviru posla svetovanja v skladu z

dogovorom z naročnikom, vključuje podroben popis aktivnosti, cilje aktivnosti, izvajanje ključnih

kontrol na način, da so vsi kontrolni cilji procesa črpanja odstopljenih sredstev doseženi. Izvajanje

aktivnosti v skladu z Navodilom omogoča dopolnitev obstoječih vrzeli ter dopolnitev pomanjkljivosti

notranjih kontrol (načrtovanih in delujočih) na sprejemljivo raven tveganja, ki ga je postavilo

poslovodstvo.

Podrobno dokumentirano gradivo sem umestila med preostalo delovno gradivo.

Postopek oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev poteka po ustaljenem postopku od

spremembe ZZRZI, to je od 17. 11. 2011 dalje. Vsa sredstva niso črpana tako, kot to zakonodaja

omogoča.

43

3.2.3 Izdelava mnenja in priporočil

Pri izdelavi mnenja in priporočil sem upoštevala Standard 2330 – Dokumentiranje informacij, ki

napotuje, da morajo notranji revizorji dokumentirati ustrezne informacije, ki podpirajo sklepe in izide

posla. Vodja notranje revizije mora pripraviti usmeritve za varovanje in hrambo zapisov o poslu

svetovanja ter njihovo razkrivanje notranjim in zunanjim strankam. Te usmeritve morajo biti v skladu

z navodili organizacije ter vsemi ustreznimi predpisi ali drugimi zahtevami (Standard 2330.C1).

Med izvajanjem svetovalnega posla sem vsako listino označila kot zaupno in jo opremila z opombo,

da nadaljnje širjenje ni dovoljeno brez predhodnega dovoljenja. Zabeležila sem vse pogovore in

poizvedovanja, prav tako tudi pripombe vodij Pravne in Kadrovske službe. Vsem dokumentom sem

dodelila oznako svetovalnega posla ter zaporedno številko (npr. GR-NR-2014/01-01) , datum, podpise

izvajalcev svetovalnega posla in podpise intervjuvancev, kjer je bilo to smiselno. Dokumentacijo sem

sproti umeščala v revizijsko mapo glede na časovno zaporedje izvedenih postopkov

notranjerevizijskega posla. Posebej sem navedla, v kolikor so bili določeni dokumenti ali informacije

pridobljene že v fazi načrtovanja revizijskega posla v skladu z delovnim načrtom.

Delovno gradivo iz opravljenega svetovalnega posla je last družbe Gradbinec, d.o.o. Celotno gradivo

družba hrani 5 let v papirni obliki in elektronski obliki z oznako »Zaupno«. Gradivo je predano

naročniku, torej direktorju družbe, ki lahko odobri dostop do delov ali celotnega gradiva v skladu z

vnaprej opredeljeno poslovno potrebo posameznim zaposlenim.

Hrambo in varovanje podatkov ima družba sistemsko urejeno s Pravilnikom o arhiviranju in

Pravilnikom o varovanju osebnih podatkov.

Delovno gradivo svetovalnega posla:

Zabeležka uvodnega razgovora z naročnikom;

Samoocenitveni vprašalnik (Vprašalnik o ocenitvi delovanja notranjih kontrol) (Priloga 1);

Navzkrižno delujoči diagram procesa obračuna plač (Priloga 2);

Navzkrižno delujoči diagram oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev (Priloga 3);

Ocenitev tveganj pri načrtovanju svetovalnega posla (Tabela 9);

Sklep o odprtju projekta in imenovanju projektne skupine (Priloga 4);

Delovni načrt (program) svetovalnega posla (Priloga 5);

Načrt razporeditve virov pri poslu in njihova stroškovna ocena (Priloga 6);

Preglednica vrednotenja dokazov in postavitev zaključkov (Priloga 7);

Zabeležke opravljenih intervjujev in poizvedovanj;

Zabeležke proučevane dokumentacije;

Zabeležke pripomb vodje Pravne službe in vodje Kadrovske službe;

Zabeležke odzivov na osnutek zaključnega poročila svetovalnega posla;

Zaključno poročilo svetovalnega posla (Priloga 8);

Navodilo o oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev;

Sklep o zaključku projekta (ni del prilog, vsebinsko podoben Prilogi 4);

Zakonodaja s področja invalidskih podjetij (navedbe in pomembnejši izseki);

Notranjerevizijska zakonodaja, standardi in predpisi.

44

3.3 Poročanje o izidih svetovalnega posla

Pri poročanju o izidih svetovalnega posla sem upoštevala, da mora sporočanje vključevati tako cilje in

obseg posla kot tudi ustrezne sklepe, priporočila in načrte ukrepanja.37

3.3.1 Vrednotenje ugotovitev

COSO metodologija omogoča sistematičen pristop pri pridobivanju odgovora na tri temeljne presoje

pri vrednotenju celovite uspešnosti obvladovanja tveganj in kontrolnih procesov (Jagrič, 2011, 105):

ali so bile na temelju izvršenega revidiranja razkrite pomembne pomanjkljivosti in bistvene

slabosti,

če so, ali so bile po tem izvršene korektivne aktivnosti in potrebne izboljšave,

ali so ta dejstva pripeljala do zaključka, da obstajajo prodorni pogoji (pervasive conditions), ki

se odražajo v nesprejemljivi ravni poslovnega tveganja.

COSO opredeljuje notranje kontrole kot proces, ki je načrtovan, da bi prinašal utemeljeno zagotovilo

doseganja zastavljenih ciljev na treh področjih:

uspešnost in učinkovitost delovanja,

zanesljivost in razpoložljivost računovodskega poročanja,

usklajenost poslovanja z zakonodajo in predpisi.

Na podlagi izvedenih postopkov pri poslu svetovanja so bile ugotovljene pomembne pomanjkljivosti

pri delovanju notranjih kontrol na področju uspešnosti in učinkovitosti delovanja, ki se odražajo v

nesprejemljivi ravni poslovnega tveganja. Navedeno predstavlja bistven vpliv na doseganje ciljev

delovanja.

Odstopljena sredstva se ne črpajo v celoti, kot to predvideva invalidska zakonodaja, kar ogroža

nadaljnji obstoj invalidskega podjetja. Črpanje se ne izvaja zaradi nezadostnega poznavanja

zakonodaje in internih predpisov ter omejenega dostopa zaposlenih do informacij, ki so ključne za

izvajanje delovnih aktivnosti.

3.3.2 Izvedba vmesnih in predhodnega poročanja

V fazi poročanja sem najprej pripravila osnutek poročila o opravljeni revizijski nalogi, na osnutek sta

podala pripombe preostala člana projektne skupine, vsak s svojega strokovnega področja. Osnutek

smo vsi člani projektne skupine predstavili naročniku, torej direktorju družbe. V tem okviru smo

predstavili tudi Navodilo o oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev.

Direktor je imenovani projektni skupini podal pisni odgovor na osnutek poročila, v katerem je podal

načelno strinjanje s podanimi ugotovitvami. V osnutku poročila smo dodali določene pojasnjevalne

odstavke za razjasnitev nejasnosti. Direktor je tudi seznanil skupino, da v času izvedbe projektne

37 2410 – Sodila za poročanje Sporočanje mora vključevati tako cilje in obseg posla kot tudi ustrezne sklepe, priporočila in načrte ukrepanja. 2410.C1 – Poročanje o napredovanju in izidih poslov svetovanja se po obliki in vsebini razlikuje glede na naravo posla in potrebe naročnika.

45

naloge ni bilo izvedenih nobenih sprememb pri delovanju invalidskega podjetja in oblikovanju in

črpanju odstopljenih sredstev, posledično tudi ni bilo v času svetovalnega posla izvedenih nobenih

odprav pomanjkljivosti tekom izvedbe notranje revizije.

Naročniku je projektna skupina ustno poročala o opravljenem svetovalnem poslu in izsledkih tako kot

je bilo dogovorjeno na uvodnem sestanku in predvideno s programom posla.

Na skupnem sestanku pred izdajo zaključnega poročila je bila direktorju družbe dana možnost, da

izrazi svoje poglede na opažanja, sklepe in priporočila. Na tem sestanku ni bilo ugotovljenih novih

dejstev, zato ni bilo potrebno širiti svetovalnega posla.

3.3.3 Priprava končnega poročila

Po dopolnitvi osnutka poročila z določenimi dodatnimi pojasnili sem pripravila končno poročilo38 in

ga posredovala direktorju družbe.

Zaključno poročilo vsebuje naslednje sklope:

1. Uvod

2. Številka, datum in izvajalec svetovalnega posla

3. Namen in cilj notranje revizije

4. Časovni okvir izvedbe posla

5. Predstavitev ugotovitev in priporočil

6. Ugotovitve in priporočila notranjega revizorja

7. Način odprave pomanjkljivosti (akcijski plan)

8. Revizorjevo mnenje

9. Datum in podpis poročila

10. Prejemniki poročila

3.3.4 Razširjanje izsledkov

Vodja notranje revizije mora izide sporočiti ustreznim strankam v skladu s Standardom 2440

(Razširjanje izidov).

Podpisano končno poročilo, ki je bilo opravljeno v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega

ravnanja pri notranjem revidiranju, je bilo posredovano direktorju družbe39.

38 2420 – Kakovost sporočil: Sporočila morajo biti točna, nepristranska, jasna, jedrnata, ustvarjalna, popolna in pravočasna. Točna sporočila so brez napak in popačenj ter natančno povzemajo izhodiščna dejstva. Nepristranska sporočila so poštena, objektivna in brez predsodkov ter izhajajo iz pravičnih in uravnovešenih ocen vseh ustreznih dejstev in okoliščin. Jasna sporočila so lahko razumljiva in logična brez nepotrebnih strokovnih izrazov in dajejo vse pomembne in ustrezne informacije. Jedrnata sporočila so usmerjena v bistvo in se izogibajo nepotrebnim dodelavam, odvečnim podrobnostim, podvajanju in gostobesednosti. Ustvarjalna sporočila so koristna za naročnika posla in organizacijo ter vodijo do izboljšav, če so potrebne. Popolnim sporočilom ne manjka nič bistvenega za ciljno občinstvo in vsebujejo vse pomembne in ustrezne informacije ter opažanja, ki podpirajo priporočila in sklepe. Pravočasna sporočila so smotrna in glede na pomembnost zadeve dovolj hitro oddana, da omogočajo vodstvu izvajanje ustreznih popravnih ukrepov.

46

V končnem poročilu niso razkriti osebni podatki o zaposlenih zaradi varovanja zaupnosti. Formalno

poročilo je bilo izdelano in posredovano v fizični in elektronski obliki direktorju družbe, zaradi dejstva,

da notranje kontrole na določenih sklopih ne delujejo.

3.4 Spremljanje napredovanja

Standard 2500.C1 določa, da mora notranjerevizijski izvajalec spremljati odziv na izide posla

svetovanja v obsegu, dogovorjenem z naročnikom.

3.4.1 Izvedba nadzora in nadgrajevanje

Da bi uspešno spremljal odziv na izsledke, vzpostavi notranjerevizijski predstojnik (NRP) postopke, ki

vključujejo40:

časovni okvir, v katerem je potreben odziv poslovodstva na opažanja in priporočila posla,

ovrednotenje odzivov poslovodstva,

preverjanje odzivov (če je primerno),

izvedbo spremljevalnega posla (če je primerno),

sporočanje primerno ravnem višjega poslovodstva ali sveta, ki zaostruje nezadovoljivi

odziv/dejanja, vključno s predpostavko tveganja.

Izvedba nadzora in nadgrajevanje je bilo dogovorjeno z naročnikom v zelo omejenem obsegu zaradi

časovne omejitve.

V končnem poročilu smo priporočili, da se preveritev izvajanja priporočil in navodila izvede v

nadaljnjih dveh mesecih oz. ne kasneje kot pred izvedbo zaključnega računa družbe za leto 2014

(zakonski rok za oddajo 31.3.2015).

39 2430 – Uporaba izraza "opravljeno v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju" Notranji revizorji lahko poročajo, da so njihovi posli "opravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju" le, če izidi programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti podpirajo takšno izjavo. 40 Svetovalni napotek 2500-1: Spremljanje napredovanja, 1. točka

47

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

V današnjem nestabilnem poslovnem okolju je notranja revizija tista, ki daje družbam bistveno

konkurenčno prednost, v skrajnih primerih pa celo odgovor na vprašanje »biti« ali »ne biti«.

Invalidska podjetja so na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja invalidov pomemben

dejavnik. V skladu z Uredbo o splošnih skupinskih izjemah so upravičena do državnih pomoči, katerih

namen je izenačiti konkurenčnost invalidskih podjetij z ostalimi podjetji na trgu. Ker je obstoj

invalidskega podjetja velikokrat odvisen od učinkovitega črpanja odstopljenih sredstev, je

pomembno, da so ta črpana v celoti.

Namen notranjerevizijskega posla je bil svetovati poslovodstvu pri črpanju odstopljenih sredstev,

posledično povečati možnosti doseganja ciljev in povečevanja dodane vrednosti, izboljšati upravljanje

organizacije ter upravljanje tveganj in kontrolnih postopkov ter na ta način pomagati poslovodstvu k

doseganju večje konkurenčnosti invalidskega podjetja na trgu.

Cilj posla je bil svetovati poslovodstvu invalidskega podjetja Gradbinec, d.o.o. pri vzpostavitvi

ustreznega sistema notranjih kontrol tako, da bi bili cilji invalidskega podjetja doseženi s

sprejemljivim tveganjem, kar bo zagotavljalo učinkovitost črpanja odstopljenih sredstev v skladu z

zakonodajo in predpisi, ki urejajo področje finančnih vzpodbud.

Z izvedbo vseh načrtovanih postopkov, opravljenih v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega

ravnanja pri notranjem revidiranju in priporočil IIA, je bil namen in cilj posla dosežen.

Ugotovljeno je bilo, da družba nima formalno vzpostavljenega sistema notranjih kontrol, posledično

tudi ne obvladovanih tveganj. Notranje kontrole so v določenih primerih postavljene, vendar se ne

izvajajo v celoti, v določenih primerih niso bile postavljene.

Ključni razlogi za nepopolno črpanje odstopljenih sredstev so nezadostno poznavanje zakonodaje in

internih predpisov ter napačno tolmačenje zakonodaje. Zaposleni, ki izvajajo aktivnosti v procesu

oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev, imajo omejen dostop do posameznih informacij in

dokumentov.

Ugotovitve in priporočila so predstavljena v končnem poročilu, ki je namenjeno direktorju družbe. V

skladu s ciljem svetovalnega posla je bilo izdelano tudi Navodilo za oblikovanje in črpanje

odstopljenih sredstev. Po zagotovilih poslovodstva bo navodilo obravnavano in sprejeto na seji

poslovodstva ter umeščeno med navodila sistema kakovosti, s čimer bo predpisana njegova uporaba.

Na ta način bodo tveganja delovanja invalidskega podjetja ter oblikovanja in črpanja odstopljenih

sredstev obvladovana na sprejemljivi ravni tveganja.

48

5. LITERATURA IN VIRI

5.1 Literatura

1. Arko Katjuša: Svetovanje notranjega revizorja pri pripravi ocene profila tveganosti banke. Ljubljana: Zbornik referatov 13. letne konference notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo. Slovenski inštitut za revizijo. Ljubljana, 2010, str. 41-58.

2. Čižman Milenka, Hieng Romana: Prikaz možnih načinov knjiženja finančnih vzpodbud zaradi zaposlovanja invalidov. Revija IKS, Ljubljana, 2012, 11, str. 20-43.

3. Čižman Milenka, Hieng Romana: Gradivo za posvetovanje: Novosti pri vzpodbudah pri zaposlovanju invalidov. Zveza RFR, Ljubljana, 2011, 44 str.

4. Hieng Romana: Spremembe na področju vzpodbud zaradi zaposlovanja invalidov. Revija IKS, Ljubljana, 2011, 11, str. 78-87.

5. Jagrič Milan: Izvajanje notranjerevizijskega posla. Gradivo za izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2011, 203 str.

6. Jagrič Milan: Izvajanje notranjerevizijskega posla. Gradivo za izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Prosojnice s predavanj. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2011, 122 str.

7. Koletnik Franc: Forenzični vidik gospodarskega notranjega revidiranja, gradivo za izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2010, 15 str.

8. Koletnik Franc: Notranje revidiranje. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2007, 306 str.

9. Korbar Boža: Kako notranjerevizijski predstojnik zagotovi v načrtu revizije "prave revizijske

cilje"?. Ljubljana: Zbornik referatov 12. letne konference notranjih revizorjev Slovenskega

inštituta za revizijo. Slovenski inštitut za revizijo. Ljubljana, 2009, str. 151-165.

10. Ržen Primož: Notranje revidiranje učinkovitosti in skladnosti z zakonodajo procesa rednega

praznjenja greznic v javnem podjetju Komunala Kranj d.o.o. Ljubljana Slovenski inštitut za

revizijo, 2011, 72 str.

11. Strniša Vesna: Svetovanje pri ureditvi notranjerevizijske aktivnosti v agenciji. Ljubljana:

Slovenski inštitut za revizijo, 2012, 62 str.

12. Turk Ivan: Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo,

2000, 1083 str.

13. Uršič Cveto: Usposabljanje mentorjev in strokovnih delavcev. Ljubljana: Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Slovenji, 2014, 56 str.

14. Vezjak Blanka: Vloga notranje revizije in notranjerevizijsko načrtovanje: načrtovanje notranjerevizijskega delovanja, gradivo za izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Ljubljana, Slovenski inštitut za revizijo, 2011, 13 str.

15. Taylor H. Donald, Glezen G. William: Revidiranje, zasnove in postopki. Ljubljana: Slovenski

inštitut za revizijo, 1996, 1078 str.

16. Toman Pfajfar Martina: Izpolnjevanje standardov značilnosti in delovanja IIA, gradivo za

izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Ljubljana: Slovenski

inštitut za revizijo, 2011, 34 str.

5.2 Viri

1. COSO: Enterprise Risk Management – Integrated Framework. September 2004, www.coso.org.

http://www.coso.org/

49

2. Enterprise Risk Management: Tools and Techniques for effective implementation. Institute of

Management Accountants, 2007, 31 str. [URL:

http://mgt.ncsu.edu/erm/documents/IMAToolsTechniquesMay07.pdf], 1.9.2014

3. Interno gradivo družbe: Letna poročila družbe.

4. Interno gradivo družbe: Poslovni načrt družbe. 5. Interno gradivo družbe: Organizacijski predpisi in navodila.

6. Interno gradivo družbe: Dokumenti sistema vodenja.

7. Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije: http://www.jpi-sklad.si/

8. Kodeks poklicne etike notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo [URL:

http://www.si-revizija.si/sites/default/files/nr-Kodeks_poklic_etike-nr.pdf], 1.9.2014

9. Kodeks poklicne etike notranjih revizorjev, ki jih sprejema Inštitut notranjih revizorjev (The

institute of Internal Auditors, IIA). Slovenski prevod. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo

[URL: http://www.si-revizija.si/sites/default/files/nr-Kodeks_etike-IIA.pdf], 1.9.2014

10. Kodeks notranjerevizijskih načel Slovenskega inštituta za revizijo. Ljubljana: Slovenski inštitut za

revizijo. [URL: http://www.si-revizija.si/sites/default/files/nr-Kodeks_nr_nacel-11.pdf], 1.9.2014

11. Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju (International standards

for the professional practice of internal auditing). Slovenski prevod. Ljubljana: Slovenski inštitut

za revizijo, 2012. 22 str. [URL: http://www.si-revizija.si/sites/default/files/notranji-revizorji/nr-

ssr-2014.pdf], 1.9.2014

12. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Invalidska podjetja v RS [URL:

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/invalidska_podjetja_v_rs/],

1.9.2014

13. Pravilnik o invalidskih podjetjih (Uradni list RS, št. 117/2005)

14. Pravilnik o zaposlitvenih centrih (Uradni list RS, št. 57/2012)

15. Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide (Uradni list RS, št.

117/05 in 40/08)

16. Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do

zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu

rehabilitacijskih komisij (Uradni list RS, št. 117/05)

17. Slovenski računovodski standardi 2006 [URL: http://www.si-revizija.si/publikacije/index.php],

1.9.2014

18. Stališče 17 – Obravnavanje posebnih zakonskih zahtev pri reviziji delodajalcev, ki zaposlujejo

invalide [URL: http://www.si-revizija.si/sites/default/files/rev-Stalisce_17.pdf], 5.9.2014

19. UREDBA KOMISIJE (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za

združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih

izjemah)

20. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 21/2014)

21. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ZZRZI-C (Uradni list RS, št. 87-

3724/2011)

22. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ZZRZI-B (Uradni list RS, št. 114/06) 23. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 82-3035/2013)

24. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) (Uradni list RS, št. 21-784/2013)

http://mgt.ncsu.edu/erm/documents/IMAToolsTechniquesMay07.pdf

http://www.si-revizija.si/sites/default/files/nr-Kodeks_poklic_etike-nr.pdf

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/invalidska_podjetja_v_rs/

http://www.si-revizija.si/sites/default/files/rev-Stalisce_17.pdf

1

Priloga 1 : Samoocenitveni vprašalnik (Vprašalnik o ocenitvi delovanja notranjih kontrol)

SAMOOCENITVENI VPRAŠALNIK (Vprašalnik o ocenitvi delovanja notranjih kontrol) Oznaka svetovalnega posla: GR-NR-2014/01 Direktor družbe: PŠ Datum: 1.9.2014

DA

– n

a ce

lotn

em

po

slo

van

ju

DA

- n

a p

rete

žnem

del

u

po

slo

van

ja

DA

– n

a p

osa

mez

nih

po

dro

čjih

po

slo

van

ja

NE OPOMBE

a b c d

SPLOŠNO

1. Ali ima družba vzpostavljeno notranje kontrolno okolje? x

2. Ali ima družba določene in zapisane dolgoročne cilje delovanja? x

3. Ali ima družba določene in zapisane kratkoročne cilje poslovanja? x

4. Ali kratkoročni cilji izhajajo iz dolgoročnih? x

5. Ali so zaposleni seznanjeni z dolgoročnimi in kratkoročnimi cilji? x

6. Ali so za merjenje doseganja ciljev določena merila? x

2

7. Ali družba redno spremlja doseganje ciljev in analizira vzroke za morebitna odstopanja? x

ZAKONODAJA

1. Ali vodstvo ocenjuje invalidsko zakonodajo kot jasno? x

2. Ali so interni predpisi skladni z zakonodajo? x

3. Ali je vodstvo seznanjeno z računovodskim evidentiranjem po SRS vodenja sredstev in njihove porabe ? x

4. Ali je vodstvo seznanjeno z različno interpretacijo rač. evidentiranja črpanja odstopljenih sredstev ZRFR in SIR ter na drugi strani ZIPS-a? x

5. Ali zaposleni, ki sodelujejo pri oblikovanju odstopljenih sredstev, poznajo invalidsko zakonodajo? x

6. Ali zaposleni, ki sodelujejo pri črpanju odstopljenih sredstev, poznajo invalidsko zakonodajo? x

KADRI

1. Ali je vodstvo pripravilo ustrezno sistemizacijo, ki jo redno posodablja? x

2. Ali obstaja politika kadrovanja, tako da se zagotavlja zaposlovanje ustreznih kadrov? x

3. Ali vodstvo skrbi za zagotavljanje enakih možnosti invalidov, njihovo zaposlovanje in ohranjanje njihove zaposlitve? x

4. Ali vodstvo skrbi za prilagajanje dela za invalide glede pripomočkov, strojev, organizacije dela in delovnega okolja? x Da, v skladu s finančnimi omejitvami.

5. Ali obstajajo za zaposlene tudi individualni cilji, na podlagi doseganja katerih se jih nagrajuje? x

6. Ali se redno izvaja ocenjevanje zaposlenih? x

7. Ali se zaposleni redno strokovno izpopolnjujejo? x Da, v skladu s finančnimi omejitvami.

3

FILOZOFIJA IN NAČIN

DELOVANJA

1. Ali je vodstvo prepričano, da je upravljanje s tveganji, notranje kontroliranje in notranje revidiranje koristen proces oziroma sistem, ki pomembno prispeva k doseganju ciljev? x

2. Ali vodstvo načrtuje izvajanje nalog za realizacijo ciljev? x

3. Ali vodstvo na rednih srečanjih obravnava doseganje ciljev? x

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

1. Ali so organizacijska struktura, odgovornosti in pristojnosti zaposlenih jasno opredeljene in opisane v ustreznih aktih? x

2. Ali so opredeljene vse izvedbene naloge, ki zagotavljajo, da se dosegajo cilji na vseh področjih? x

3. Ali je za vsako posamezno nalogo določena pristojna in odgovorna oseba? x

4. Ali število zaposlenih in njihova usposobljenost zadoščata za izvajanje vseh poslovnih aktivnosti? (če ne, navesti za katere poslovne aktivnosti ne zadoščata) x

TVEGANJA ZA URESNIČITEV

CILJEV

1. Ali so tveganja opredeljena? x Da, splošno v letnem poročilu in ISO

predpisih.

2. Ali so tveganja ocenjena? x

3. Ali je določen odziv na tveganje in so opredeljene notranje kontrole x

4. Ali obstaja sistematičen način evidentiranja in spremljanja identificiranih tveganj – register tveganj ? x

5. Ali se register tveganj redno preverja in posodablja? x

6. Ali se preverja učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol? x

7. Ali je vzpostavljen pretok informacij, ki zagotavlja, da so zaposleni seznanjeni s tveganji na svojem področju delovanja? x

4

KONTROLNE DEJAVNOSTI

1. Ali so za poslovne procese pripravljeni podrobni opisi postopkov z določenimi smermi pretoka dokumentov, mesti odločanja in vzpostavljenimi notranjimi kontrolami? x

Poslovni procesi so mapirani, vendar brez notranjih kontrol.

2. Ali so natančno predpisani delovni postopki in dostopni vsem zaposlenim? x

3. Ali obstajajo operativna pisna navodila za delo? x ISO navodila in organizacijski predpisi.

4. Ali ta navodila vsebujejo tudi opise notranjih kontrol? x

5. Razmejitev nalog: Ali je zagotovljeno, da ista oseba ne opravlja dveh ali več naslednjih nalog: predlaganje, odobritev, izvedbo in evidentiranje poslovnega dogodka? x

6. Ali so interni akti, delovni postopki in organizacijske sheme posodobljeni? x

7. Ali računovodski sistem vključuje računovodske kontrole? x

8. Ali je zagotovljena kontrola dostopa do podatkov in evidenc? x

9. Nadzorne kontrole: Ali so določeni in se izvajajo postopki, s katerimi vodstvo preverja izvajanje kontrolnih aktivnosti? x

INFORMIRANJE IN

KOMUNICIRANJE

1. Ali vodstvo dobi ustrezne informacije (sumarne, analitične, izjeme, na posebno zahtevo,..), tako da lahko na njihovi podlagi sprejema potrebne odločitve? x

2. Ali informacijski sistem vodstvu omogoča spremljanje zastavljenih ciljev in izvajanje učinkovitega nadzora nad poslovanjem? x

3. Ali se informacijski in komunikacijski sistem prilagaja spremembam v skladu s cilji in strategijo? x

5

4. Ali je zagotovljen uspešen in učinkovit sistem notranje pisne, elektronske in ustne komunikacije, ki zagotavlja, da zaposleni dobijo vse informacije, ki jih potrebujejo za opravljanje svojega dela? x

5. Ali zaposleni konstruktivno odgovarjajo na pritožbe drugih organizacijskih enot ali zunanjih strank? x

6. Ali je vodstvo seznanjeno z obsegom in vsebino teh pritožb? x

7. Ali je zaposlenim omogočeno poročanje o morebitnih nepravilnostih in problemih? x

NADZIRANJE

1. Ali ima družba vzpostavljen sistem rednega nadziranja procesa upravljanja s tveganji oziroma notranjega kontroliranja? x

2. Ali se notranje kontroliranje prilagaja spremembam v družbi in v njegovem zunanjem okolju? x

3. Ali je v družbi vzpostavljena funkcija notranjega revidiranja? x

4. Ali se vodstvo ustrezno odziva na ugotovitve zunanjega revizorja in notranje in zunanje ISO presoje? x

* Prirejeno po Pravni podlagi za Izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ

6

Priloga 2: Navzkrižno delujoči diagram procesa obračuna plač

Proces obračuna plačR

aču

no

vod

stvo

(g

lavn

a kn

jiga

)Sl

užb

a za

fin

ance

(p

lači

lni p

rom

et)

Rač

un

ovo

dst

vo

(slu

žba

za o

bra

čun

pla

č)V

sa p

od

ročj

aK

adro

vska

sl

užb

a

Vnos novozaposlenih,

vnos sprememb v kadrovski IT

program

Prenos podatkov iz kadrovske evidence

Program EHRM

Sklenitev pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi Odločba ZPIZ

Prijava novega zap. v obvezna zavarovanja

Evidentiranje zaposlenega s

statusom invalida

Obrazec M-1

Začetek

Ročni vnos v program Obračunski

list

»šihtarica«

Program Špica

Ne

Podpisan obračunski list

Tiskanje

NEREŽIJAEvidentiranje opravljenih ur

»šihtarica«

REŽIJAEvidentiranje

prisotnosti

DaPregled in

odobritev ur

Nepodpisan obračunski list

Matična št., ime in priimek, stroškovno

mesto

Sprožitev prenosa ur iz Obračunskih

listov

Avtomatski prenos podatkov iz kadrovskega

programa

Program Obračunski list

ERP - Microsoft Dynamics NAV Naključna

kontrola ur, uporabe

projektov

Kontrola podatkov s

pogodbenimi določili, odločbo

ZPIZ

Pregled dokumentacije za obračunana nadomestila za čas odsotnosti

Podpisana odobritev dopusta, bolniški list, drugo

Pregled odobrenih in obračunanih nadur, obračun stimulacije

Podpisana odobritev za opravljanje

nadurnega dela, odobritev stimulacije

Obračun bruto plače, obračun davkov in prispevkov

Popravek podatkov

Ne

Da

Priprava plačilnega naloga

Direktor Ekonomike odobritev

Uvoz temeljnice plačil v program za plačila

Ne

Da

Predloga temeljnice plačil

Prenos temeljnice plačil v Navision

Temeljnica plačil

Kontrola prenosa s

skupnimi zneski (zaposleni,

davki, prispevki)

Da Pregled in uskladitev s stanjem Ekartice

Usklajeno stanje Navision – Ekartica

(DURS)

Popravek temeljnice plačil

Ne

Izpisi plačilnih list in posredovanje zaposlenim

Plačilne liste

Poročanje DURS-u (uvoz v predpisane datoteke)

REK obrazci

Poročanje AJPES-u (uvoz v predpisane datoteke)

Posredovanje zahtevkov ZZZS in ZIPS

Zahtevek za refundacijo ZZZS in ZPIZ

Obrazec 1 – ZAP/M, drugo

Zahtevek za izplačilo subvencije plač invalidom

Posredovanje zahtevka Skladu RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov

Ne

DaUvoz temeljnice plač v glavno knjigo

Stroškovna obremenitev projektov in stroškovnih mest

Predloga temeljnice obračuna plač

Kontrola prenosa s

skupnimi zneski (zaposleni,

davki, prispevki)

Popravek temeljnice

Knjiženje temeljnice plač v Navisionu

Temeljnica obračuna plač

Knjiženje obveznosti Konec

7

Priloga 3: Navzkrižno delujoči diagram oblikovanja in črpanja odstopljenih sredstev

Ka

dro

vska

slu

žba

Ob

raču

n p

lač

Gla

vn

a k

nji

ga, p

osl

ovo

dst

voEvidentiranje oblikovanja in črpanja odstopljenih prispevkov

Priprava podatkov

Določitev obračunskega meseca in vseh statističnih podatkov

Določitev obračunskega meseca in vseh statističnih podatkov

Izračun osnovne bruto plače, minulega dela, stalnosti

Izračun prispevkov prispevkov delojemalca in delodajalca

Izračun akontacije dohodnine

PRISPEVKI NA PLAČE (bruto plača + dodatek na delovno dobo + znesek bonitet) x 22,1%

PRISPEVKI IZ PLAČ(bruto plača + dodatek na delovno dobo + znesek bonitet) x 16,1%

Akontacija dohodnine glede na dohodninski razred

Izračun neto plače

Bruto plača minus prispevki delojemalca minus akontacija dohodnine

Izračun povračil v zvezi z delom

Neto izplačila (prevoz, prehrana, drugo), vse do višine Uredbe o davčno priznanih odhodkih

Poročanje davčni upravi: REK obrazec

Prenos neto plač, prispevkov, davkov v sistem plačilnega prometa brez oproščenih prispevkov

Priprava temeljnice za knjiženje v glavno knjigo

Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi

Začetek

Pregled razmerja invalidi/

neinvalidi

Zagotavljanje razmerja vsaj 50%

invalidov

Zagotavljanje razmerja manj kot

50% invalidov

Oprostitev plačila

prispevkov vseh

zaposlenih

Oprostitev plačila

prispevkov invalidov

Ne

Knjiženje temeljnice plač

Stroški 47,414 \

obveznosti 25,26

Oproščeni prispevki

25,26 | 966

Oblikovanje vira za odstopljene

prispevke

Podaja zahtevka za črpanje

odstopljenih sredstev

Zahtevek za črpanje odstopljnih sredstev

Kontrola zahtevka z vidika 41.člena Uredbe

Knjiženje porabe(črpanje

odstopljnih sredstev

Da

Poraba prispevkov, prenos med

prihodke 966 |768

CILJ: vsaka nova

zaposlitev je formalno odobrena

Aktivnost 1: Postopek izbiranja in sklenitev pogodbe o zaposlitvi z vidika zagotavljanja ustreznega deleža invalidov

Formalna odobritev ustreznega razmerja s strani vodje

Aktivnost 2: Oblikovanje odstopljenih sredstev

Formalna odobritev vodja in direktor družbe

CILJ: Vsi prispevki za

socialno varnost razen prispevkov za

socialno varnost so

samo obračunani in

ne tudi plačani.

CILJ: Vsa odstopljena sredstva se evidentirajo

med dolgoročnimi

pasivnimi razmejitvami.

CILJ: Evidentiranje

črpanja v skladu z 41.

in 42. členom Uredbe na

podlagi zahtevka

Kontrola zahtevka z vidika 42.člena Uredbe

Knjiženje porabe (črpanje


Da

Poraba prispevkov, prenos med

prihodke 966 |768

Aktivnost 3: Črpanje odstopljenih sredstev

CILJ: Evidentiranje

črpanja po izvedeni kontroli

intenzivnost pomoči

Podaja zahtevka za črpanje odstopljenih

sredstev

Kontrola zahtevka z vidika

intenzivnosti

Knjiženje porabe (črpanje


CILJ: Izdelava mesečnega poročila o ročnosti


Mesečno poročanje ročnosti


Kontrola ročnosti

Sprejetje ukrepov (poslovodstvo)

Konec

Da

Ne

8

Priloga 4: Sklep o odprtju projekta in imenovanju projektne skupine

Številka: 01-GR

Datum: 24.8.2014

01 – Gradbinec, d.o.o. SM: G100 Trg: 01- Novo mesto Vrsta projekta: GR01 – Splošno

Sklep direktorja družbe o odprtju projekta in imenovanju projektne skupine

P R O J E K T številka: 14-0490/G

Svetovanje pri črpanju odstopljenih sredstev

Naziv: STORITEV SVETOVANJA POSLOVODSTVU

INVALIDSKEGA PODJETJA PRI ČRPANJU ODSTOPLJENIH SREDSTEV

Naročnik: Poslovodstvo (direktor družbe) Datum pričetka svetovanja: 1.9.2014 Datum dokončanja svetovanja: 30.9.2014

Odgovorni za izvedbo del Vodja projekta JD Vodja Kadrovske službe JN Vodja Pravne službe DA

Direktor družbe

PŠ

Prilogi:

- Delovni program notranjerevizijskega posla

- Načrt virov projektne naloge

DOSTAVLJENO:

- vsi člani projektnega tima

- arhiv

7

Priloga 5: Delovni program svetovalnega posla

Delovni program svetovalnega posla:

STORITEV SVETOVANJA POSLOVODSTVU INVALIDSKEGA PODJETJA PRI ČRPANJU ODSTOPLJENIH SREDSTEV

I. SPLOŠNI PODATKI Ime revidiranca

Gradbinec, d.o.o.

Naročnik Direktor družbe

Datum 25. avgust 2014

Šifra svetovalnega posla | Šifra projekta GR-NR-2014/01 | 14-0490/G

Člani projektne skupine Vodja projekta JD - notranjerevizijska izvajalka, član 1 - DA, vodja pravne službe, član 2 - JN, vodja kadrovske službe

Nadziranje svetovalnega posla Vodja projekta opravlja nadzor sproti, nadzor ob zaključku posameznih faz opravi direktor družbe

Način poročanja (kako, kdaj in komu) Naročniku sproti ob zaključku posameznih faz, končno poročilo pisno.

Cilj svetovalnega posla

8

Cilj posla je svetovati poslovodstvu pri vzpostavitvi ustreznega sistema notranjih kontrol tako, da bi bili cilji invalidskega podjetja doseženi s sprejemljivim tveganjem. Podcilji svetovalnega posla so sledeči: - preverbo obstoja notranjih kontrol pri delovanju invalidskega podjetja, - preverbo obstoja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev, - oceno delovanja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev, - svetovanje poslovodstvu pri sprejetju ukrepov za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti delovanja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev in - svetovanje poslovodstvu pri vzpostavitvi sistema informiranja in komuniciranja pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev (v tem okviru tudi izdelavo Navodila za oblikovanje in črpanje odstopljenih sredstev).

Obdobje proučevanja 17. november 2011 do 30. september 2014, s poudarkom na obdobju, ki ni bilo revidirano, in sicer od 1.1.2014 do 30.9.2014.

Obseg svetovalnega posla

Izvedba svetovalnega posla je načrtovana v obsegu 181 ur, ki bodo izvedene med 1.9.2014 in 30.9.2014. Obsega svetovanje pri vzpostavitvi sistema notranjih kontrol ter izdelavo navodila za oblikovanje in črpanje odstopljenih sredstev.

Predmet svetovalnega posla

Notranjerevizijsko svetovanje pri vzpostavitvi sistema notranjih kontrol v invalidskem podjetju.

Metode in postopek svetovalnega posla Svetovalni posel bo izveden v skladu s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri

notranjem revidiranju, priporočili IIA Research Foundation, Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in Kodeksom notranje revizijskih načel. Uporabljeni bodo spodaj navedeni postopki s ciljem uresničitve cilja posla s pridobitvijo zadostnih, ustreznih in zanesljivih revizijskih dokazov. - Proučitev zakonodaje na področju invalidskih podjetij ter proučitev internih gradiv družbe. - Preverba mnenj zunanjih revizorjev za celotno proučevano obdobje. - Pridobitev informacij z metodo intervjuja in poizvedovanj. - Izdelava diagrama poteka obračuna plač in diagrama črpanja odstopljenih sredstev. - Izvedba ponovnega obračuna plač z vzorčenjem, številčno in vsebinsko preverjanje črpanja sredstev. - Pregled dokumentov, ki so podlaga za računovodsko evidentiranje. - Izdelavo primerjav in analiz pridobljenih podatkov z javno objavljenimi podatki o delovanju invalidskih podjetij Vrednotenje notranjih kontrol bo temeljilo na metodologiji COSO (Celovit okvir notranjega kontroliranja).

9

Spremljanje napredovanja V okviru naslednjega notranjerevizijskega posla zaradi časovne omejitve. V okviru tega posla bo izveden le začetek spremljanja.

1. FAZA Datum pričetka Datum dokončanja NAČRTOVANJE IN ODOBRITEV POSLA 1.9.2014 3.9.2014 3 delovni dnevi

Zap.št. Opis postopka Oznaka delovnega

gradiva Predvideno trajanje v

urah Izvajalec del

1.1. Sestanek z direktorjem družbe - seznanitev z delovanjem in cilji družbe.

2014-01/I./1.1. Zabeležka sestanka 1 JD

1.2. Proučitev zakonodaje na področju invalidskih podjetij. 2014-01/I./1.2.

Zakonodaja 4 JD

1.3. Proučitev internih gradiv družbe. 2014-01/I./1.3. Interna gradiva 4 JD

1.4. Preverba mnenj zunanjih revizorjev za celotno proučevano obdobje.

2014-01/I./1.4. Revizorjeva mnenja 2 JD

1.5. Priprava in predstavitev delovnega programa in načrta virov.

2014-01/I./1.5. Delovni program, načrt

virov 16 JD

1.6. Odobritev projekta in imenovanje projektne skupine. 2014-01/I./1.6.

Sklep 1 direktor družbe

1.7. Odprtje projekta in arhiviranje uvodne dokumnetacije v programu Admin.

2014-01/I./1.7. Interna gradiva 1 JD

2. FAZA Datum pričetka Datum dokončanja IZVAJANJE POSLA 4.9.2014 23.9.2014 14 delovnih dni



urah Izvajalec del

1.1. Preverba obstoja notranjih kontrol pri delovanju invalidskega podjetja. 2014-01/II./1.1. 24 JD, DA

1.2. Preverba obstoja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev. 2014-01/II./1.2. 32 JD, JN

10

1.3. Ocena delovanja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev 2014-01/II./1.3. 24 JD

1.4.

Svetovanje poslovodstvu pri sprejetju ukrepov za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti delovanja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev 2014-01/II./1.4. 16 JD

1.5.

Svetovanje poslovodstvu pri vzpostavitvi sistema informiranja in komuniciranja pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev (v tem okviru tudi izdelava Navodila). 2014-01/II./1.5. 16 JD

3. FAZA Datum pričetka Datum dokončanja POROČANJE O IZIDIH 24.9.2014 29.9.2014 4 delovni dnevi



urah Izvajalec del

1.1. Priprava osnutka končnega poročila s prilogami. 2014-01/III./1.1. 8 JD, DA, JN

1.2. Izvedba zaključnega sestanka in priprava končnega poročila. 2014-01/III./1.2. 20 JD, DA, JN

1.3. Proučitev poročila in zaključek projektne naloge. 2014-01/III./1.3.

Sklep 4 direktor družbe

4. FAZA Datum pričetka Datum dokončanja SPREMLJANJE NAPREDOVANJA 30.9.2014 30.9.2014 1 delovni dan



urah Izvajalec del

1.1.

Preveritev odziva na izsledke svetovalnega posla v omejenem obsegu. Preverba ali je navodilo sprejeto s strani direktorja družbe ter ali je vsebila svetovalnega posla umeščena na dnevni red kolegija družbe. 2014-01/IIII./1.1. 8 JD, DA, JN

11

Priloga 6: Načrt razporeditve virov pri poslu in njihova stroškovna ocena

Zap.št. Razporeditev virov Število ur Cena

(EUR/ura) Strošek**

1. Notranjerevizijski izvajalec* 157 28,42 4.632,46

2. Vodja Kadrovske službe 16 20,29 324,64

3. Vodja Pravne službe 8 20,29 162,32

4.

Materialni stroški (literatura, pisarniški material, fotokopiranje, drugo) 150,00

SKUPAJ 181 5.269,42

* Delovno mesto: pomočnik direktorja Ekonomike in vodja računovodstva. ** Notranjerevizijski izvajalec opravi glavnino aktivnosti v okviru rednega dela, poleg tega opravi 20 ur nadurnega dela

(30% višja urna postavka).

Opredelitev ocenjenih stroškov dela:

Skupina Gradbinec uporablja Kolektivno pogodbo za dejavnost Cestnega gospodarstva (KPD-CG).

Pri oceni stroškov dela sem izhajala iz uradne kalkulacije stroškovne cene delovne sile, ki je del

elaborata transfernih cen skupine Gradbinec. Strošek dela ter povračila v zvezi z delom vsebujejo

bruto strošek plač z vključenimi 16,1% prispevkov za socialno varnost oz. neto znesek v primeru

drugih stroškov dela ali povračil v zvezi z delom. Efektivne ure vsebujejo redno in nadurno delo. Cena

na uro je izračunana tako, da strošek dela delimo z efektivnimi urami. Vsak zaposleni je razvrščen v

določeno skupino za fakturiranje (administrator, delovodja/skupinovodja, gradbena dela, pomožna

dela, projekt./tehnol./geodet. dela, voznik/strojnik, vodja gradbišča, vodja projektov, vodja

službe/enote, vodstvo).

12

Priloga 7: Preglednica vrednotenja dokazov in postavitev zaključkov

Zap.št. Aktivnost v procesu Notranja kontrola Cilj notranje kontrole

Delovanje notranje kontrole na osnovi vrednotenja dokazov

Ocena notranje kontrole: Ali so ključne kontrole ustrezno planirane?

Ocena notranje kontrole: Ali ključne kontrole delujejo uspešno?

CILJ: preverba obstoja notranjih kontrol pri delovanju invalidskega podjetja

1.1. Sklepanje pogodb o zaposlitvi

Kazalnik razmerja invalidi/neinvalidi nad 40 %

Pred vsako sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi se opravi pregled dokumentacije ter preveri, da je razmerje invalidi/neinvalidi po zaposlitvi še vedno nad 40 %

Pridobljena je vsa dokumentacija pred zaposlitvijo. Razmerje invalidi/neinvalidi se sistemsko spremlja le konec meseca ali pred izplačilom plač. Ustrezno Neuspešno

1.2. Izdelava poslovnega načrta družbe

Podpis poslovnega načrta s strani poslovodstva.

Poslovni načrt je pripravljen in odobren najkasneje v novembru za prihodnje leto.

V preteklih treh letih je bil poslovni načrt odobren na seji nadzornega sveta v mesecu novembru v skladu z določilom v Pravilniku o računovodstvu. Ustrezno Uspešno

1.3.

Zaposlen strokovni sodelavec z znanji s področja rehabilitacije

Opravljena letna usposabljanja in izobraževanja.

Strokovni sodelavec je napoten na vsa relevantna usposabljanja s strani kadrovske službe.

Strokovni sodelavec se sam prijavi na izobraževanje, za katera ocenjuje, da so potrebna. Ustrezno Neuspešno

13

1.4. Kumulacija pomoči za zaposlovanje invalidov

Bilancistka v finančnem računovodstvu pred knjiženjem temeljnice opravi kontrolo kumulacije pomoči, da ta ne preseže 75 % stroškov dela invalidov oz. 100 % nastalih stroškov po 42. členu Uredbe.

Črpanje pomoči je v skladu z zakonodajo, pri čemer se upošteva zgornja omejitev črpanja.

Bilancistka v finančnem računovodstvu mesečno pred črpanjem opravi kontrolo, o čemer ne hrani dokazil (izpis konto kartice). Ustrezno Neuspešno

1.5.

Spremljanje sprememb zakonodaje na področju invalidskih podjetij

Pravna služba sproti opozarja poslovodstvo na spremembe zakonodaje

Poslovodstvo je seznanjeno s spremembami, na tej osnovi sprejema poslovne odločitve.

Poslovodstvo je seznanjeno z objavami v Uradnem listu. Ni seznanjeno z nameravanimi ukrepi, npr. omejitev oprostitev prispevkov na 2,5-kratnik min plače. Ustrezno Delno uspešno

Zap.št. Aktivnost v procesu Notranja kontrola Cilj notranje kontrole

Delovanje notranje kontrole na osnovi vrednotenja dokazov

Ocena notranje kontrole: Ali so ključne kontrole ustrezno planirane?

Ocena notranje kontrole: Ali ključne kontrole delujejo uspešno?

CILJ: preverba obstoja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev

2.1.

Preverjanje pred vsako novo zaposlitvijo, da je razmerje invalidi/neinvalidi mesečo vsaj 50%

Kazalnik razmerja invalidi/neinvalidi vsaj 50%

Kadrovska evidenca: vsi vnosi so pravilni, sistem sproti opozori na neustrezno razmerje.

Preverjeni postopki za nove zaposlitve v letu 2014. Preverjanje ni pisno dokumentirano. Sistem ne zagotavlja avtomatskih opozoril. Ustrezno Delno uspešno

14

2.2. Izdelava mesečnega obračuna plač

Podpis rekapitulacije obračuna plač po vrstah plačil (redno delo, nadurno delo, prazniki, dopusti,…) s strani vodje rač. In direktorja družbe pred knjiženjem v glavno knjigo, izvedbo plačil in poročanja FURS-u.

Do 1% napak v obračunskih listih, ki niso odkrite pred prenosom v modul plač.

Vsi obračunski podatki pri preverjanju plač za mesec september 2014 so pravilni. V obdobju januar-avgust 2014 je bilo ugotovljenih 0,4% napak (uporaba napačnih projektov, ki ne vplivajo na obračun davščin). Ustrezno Uspešno

2.3. Knjiženje temeljnice plač

Kontrola postavk glavne knjige z REK-1 obrazcem, pred knjiženjem podpis vodje računovodstva

Vsa neskladja so ugotovljena in odpravljena pred knjiženem v glavno knjigo. Vse temeljnice so podpisane.

Pri preverjanju je bilo ugotovljeno, da so vsi dokumenti ustrezno podpisani ter da je stanje po REK-1 obrazcu istovetno s knjiženim stanjem. Ustrezno Uspešno

2.4.

Uskladitev odprtih obveznosti davščin z Ekartico

Konti glavne knjige so usklajeni z odprtimi obveznostmi Ekartice najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec. Konto kartice in Ekartica so izpisane ter podpisane s strani vodje rač. arhivirane.

Davčna uprava ne izkazuje terjatev za plačilo oproščenih prispevkov.

Pri preverjanju je bilo ugotovljeno, da v zadnjih devetih mesecih ni prišlo do neusklajenih stanj z Davčno upravo iz naslova dohodnine in/ali prispevkov. Ustrezno Uspešno

2.5. Knjiženje temeljnice plačil obračuna plač

Avtomatski prenos v program za plačila iz modula plač. Fizični izpis podpisan s strani vodje financ in direktorja družbe.

Plačilo je izvedeno isti dan kot je izveden obračun plač.

Pri preverjanju je bilo ugotovljeno, da so v zadnjih devetih mesecih plačila izvedena isti dan. Temeljnica je ustrezno podpisana. Ustrezno Uspešno

15

2.6. Uveljavljanje subvencije plače invalida

Zahtevek mesečno odobri s podpisom vodja kadrovske službe in direktor družbe Družba uveljavi terjatve za

subvencije, ki ji po ZZRZI-C pripadajo.

Preverjeni so bili zahtevki za opazovano obdobje ter pregledani prilivi na TRR. Knjiženje poteka na osnovi priliva, ne oblikuje se terjatev na osnovi zahtevka. Ustrezno Delno uspešno

2.7. Črpanje odstopljenih sredstev I.

Podpisan zahtevek za črpanje odstopljenih sredstev s strani odgovorne osebe in direktorja družbe z utemeljitvijo in zakonsko podlago.

Črpanje pomoči je v skladu z zakonodajo, pri čemer se upošteva zgornja omejitev črpanja.

Črpanje v letu 2014 se izvaja za 75% stroškov dela invalidov in del stroškov dela strokovnega sodelavca. Avtomatski izpis 75% stroškov dela iz plač po zap. invalidih, dokument ni v vseh mesecih tudi podpisan. Neustrezno Neuspešno

2.9. Črpanje odstopljenih sredstev II.

Podpisan zahtevek za črpanje odstopljenih sredstev s strani odgovorne osebe in direktorja družbe z utemeljitvijo in zakonsko podlago.

Vsa odstopljena sredstva so mesečno porabljena za zagotavljanje boljših delovnih pogojev za invalide.

Mesečno ostaja v povprečju neporabljenih cca. 5 tisoč EUR. Neustrezno Neuspešno

16

Priloga 8: Zaključno poročilo notranjerevizijskega posla

Zaključno poročilo o svetovalnem poslu poslovodstvu invalidskega

podjetja pri črpanju odstopljenih sredstev

Številka notranje revizije: GR-NR-2014/01 | 14-0490/G

Kraj in datum: Novo mesto, 30.9.2014

1. UVOD

Svetovalni posel je bil izveden na podlagi sklepa direktorja družbe o odprtju projekta in imenovanju projektne

skupine.

Svetovalni posel je izvajala imenovana projektna delovna skupina v obdobju od 1.9.2014 do 30.9.2014 v

naslednji sestavi:

Vodja projekta JD - notranjerevizijska izvajalka,

član 1 - DA, vodja Pravne službe,

član 2 - JN, vodja Kadrovske službe.

Svetovalni posel je izveden v skladu s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, določili Mednarodnih standardov

strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju ter priporočili IIA Research Foundation, uporabo pravil

računovodenja, projektnega vodenja ter invalidske zakonodaje in zakonodaje na področju finančnih vzpodbud.

2. NAMEN IN CILJ SVETOVALNEGA POSLA

Namen notranjerevizijskega posla je svetovati poslovodstvu pri črpanju odstopljenih sredstev, posledično

povečati možnosti doseganja ciljev in povečevanja dodane vrednosti, izboljšati upravljanje organizacije ter

upravljanje tveganj in kontrolnih postopkov ter na ta način pomagati poslovodstvu k doseganju večje

konkurenčnosti invalidskega podjetja na trgu.

Cilj posla je svetovati poslovodstvu pri vzpostavitvi ustreznega sistema notranjih kontrol tako, da bi bili cilji

invalidskega podjetja doseženi s sprejemljivim tveganjem, kar bo zagotavljalo učinkovitost črpanja odstopljenih

sredstev v skladu z zakonodajo in predpisi, ki urejajo področje finančnih vzpodbud.

Glede na to, da je črpanje odstopljenih sredstev odvisno od predhodno izpolnjenih zakonskih zahtev, po katerih

invalidsko podjetje deluje, je potrebno svetovalni posel razširiti na delovanje invalidskega podjetja, s

poudarkom na področje oblikovanja odstopljenih sredstev.

Cilj posla svetovanja poslovodstvu vključuje sledeče:


preverbo obstoja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev, oceno delovanja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev,

svetovanje poslovodstvu pri sprejetju ukrepov za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti delovanja

notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev in

svetovanje poslovodstvu pri vzpostavitvi sistema informiranja in komuniciranja pri oblikovanju in

črpanju odstopljenih sredstev (v tem sklopu priprava Navodila za črpanje odstopljenih sredstev).

3. ČASOVNI OKVIR IZVEDBE SVETOVALNEGA POSLA

Notranja revizija je bila izvedena v skladu z delovnim načrtom med 1.9.2014 do 30.9.2014.

17

Obdobje, za katero je bila izvedena preverba obstoja in ocena delovanja notranjih kontrol pri delovanju

invalidskega podjetja ter oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev je 17. november 2011 do 30. september

2014, s poudarkom na obdobju, ki ni bilo revidirano, in sicer od 1.1.2014 do 30.9.2014.

4. PREDSTAVITEV POSTOPKOV SVETOVALNEGA POSLA

Svetovalni posel je v veliki meri temeljil na zakonodaji, ki ureja delovanje invalidskih podjetij, predvsem:

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov,

Zakon o delovnih razmerjih,

41. in 42. člen Uredbe ES o splošnih skupinskih izjemah,

Pravilnik o invalidskih podjetjih,

Pravilnik o zaposlitvenih centrih,

Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide,

Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene

rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij.

Svetovalni posel smo izvedli na podlagi postopkov, ki smo jih opredelili v delovnem načrtu:

Proučitev zakonodaje na področju invalidskih podjetij ter proučitev internih gradiv družbe.

Preverba mnenj zunanjih revizorjev za celotno proučevano obdobje.

Pridobitev informacij z metodo intervjuja in poizvedovanj.

Izdelava diagrama poteka obračuna plač in diagrama črpanja odstopljenih sredstev.

Izvedba ponovnega obračuna plač z vzorčenjem, številčno in vsebinsko preverjanje črpanja sredstev.

Pregled dokumentov, ki so podlaga za računovodsko evidentiranje.

Izdelavo primerjav in analiz pridobljenih podatkov z javno objavljenimi podatki o delovanju invalidskih

podjetij (vir Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve).

Z navedenimi metodami smo pridobili zadostne, ustrezne in zanesljive revizijske dokaze za podajo ugotovitev in

priporočil.

Naročnik je bil seznanjen z osnutkom poročila na katerega ni podal nobenih vsebinskih nestrinjanj.

5. UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA NOTRANJEGA REVIZORJA

Vsi cilji posla svetovanja so bili doseženi, in sicer:

preverba obstoja notranjih kontrol pri delovanju invalidskega podjetja,

preverba obstoja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev, ocena delovanja notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev,

svetovanje poslovodstvu pri sprejetju ukrepov za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti delovanja

notranjih kontrol pri oblikovanju in črpanju odstopljenih sredstev,

svetovanje poslovodstvu pri vzpostavitvi sistema informiranja in komuniciranja pri oblikovanju in

črpanju odstopljenih sredstev,

Izdelava navodila za črpanje odstopljenih sredstev.

Družba nima formalno vzpostavljenega sistema notranjih kontrol, posledično tudi ne obvladovanih tveganj.

Notranje kontrole so v določenih primerih postavljene, vendar se ne izvajajo v celoti, v določenih primerih niso

postavljene.

18

V okviru svetovalnega posla je bilo ugotovljeno, da so zaposleni, ki so udeleženi v procesu oblikovanja in

črpanja odstopljenih sredstev, premalo seznanjeni z invalidsko zakonodajo in internimi predpisi. Dela in naloge

med zaposlenimi niso ustrezno sistemizirane in razmejene. Zaposleni imajo omejen dostop do posameznih

informacij in dokumentov. Posledično odstopljena sredstva niso bila črpana v celoti, kar postavlja invalidsko

podjetje v nekonkurenčen položaj. Družba po spremembi zakonodaje 17.11.2011 ni opravila nobenega črpanja

za nakup opreme v sklad u z 42. členom Uredbe, kljub temu, da so za to obstajale potrebe, ki jih družba zaradi

težav z likvidnostjo ni mogla zagotoviti iz denarnega toka iz poslovanja ali z zadolžitvijo na finančnem trgu.

V okviru posla je bilo pripravljeno navodilo ter določena oseba za obnavljanje dokumenta v primeru zakonskih

in/ali organizacijskih sprememb.

6. PRIPOROČILA

Sprejem navodila za delo v skladu z ISO predpisi na prvem naslednjem tedenskem kolegiju direktorja družbe ter

dosledna uporaba navodila, pri čemer mora oseba, odgovorna za obnavljanje dokumenta, pred pričetkom

uporabe seznaniti vse udeležene v procesu z vsebino navodila. Navodilo naj bo dostopno vsem zaposlenim na

intranetu družbe.

7. KONČNE DOLOČBE IN IZVEDBA NADZORA

Priporočamo, da se preveritev izvajanja sprejetega navodila izvede v nadaljnjih dveh mesecih oz. ne kasneje kot

pred izvedbo zaključnega računa družbe za leto 2014 (zakonski rok za oddajo 31.3.2015).

Celotno gradivo, ki je bilo pridobljeno v okviru notranjerevizijskega posla, je bilo predano naročniku v hrambo v

skladu z notranjimi predpisi družbe.

Priloga: Navodilo za delo št. 16, verzija št. 1

Prejemnik poročila Direktor družbe __________________________________ Datum prejema in podpis

Pripravila: Vodja projektne skupine __________________________________ Datum in podpis

19

Gradbinec, d.o.o.

Datum: 30.9.2014

NAVODILO za delo št. 16, verzija št. 1

NAVEZAVA: O. P. – UPRAVA – 1

Datum: 30.9.2014

Zadeva: Navodilo za oblikovanje in črpanje in odstopljenih sredstev

Navodilo je sprejeto na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 41. in 42. člen

Uredbe ES o splošnih skupinskih izjemah ter podzakonskih aktih, ki urejajo delovanje invalidskih podjetij.

1. NAMEN

Namen tega organizacijskega navodila je opredeliti postopek, način in roke vseh aktivnosti v invalidskem

podjetju s poudarkom na zagotavljanju zakonitosti delovanja invalidskega podjetja ter optimalnega oblikovanja

in črpanja odstopljenih sredstev.

2. PODROČJE UPORABE

Navodilo se uporablja v vseh službah invalidskega podjetja.

3. DEFINICJE POJMOV

Invalid je oseba, ki pridobi status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) ali po drugih predpisih in oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje. Subvencija plače je pravica invalida, zaposlenega v zaščitni zaposlitvi, lahko pa tudi v podporni zaposlitvi ali v invalidskem podjetju. Osnova za izračun subvencije plače invalida je minimalna plača. Višina subvencije plače invalida je odvisna od stopnje invalidnosti oziroma njegovega doseganja delovnih rezultatov, subvencija v invalidskem podjetju od 5% do 30% minimalne plače.

A. DELOVANJE INVALIDSKEGA PODJETJA

Gradbinec, d.o.o. deluje kot invalidsko podjetje na podlagi odločbe, s katero je pridobil status invalidskega

podjetja in s tem pravico do koriščenja posebnih oprostitev in olajšav, ki izhajajo iz statusa.

A.1. Sprotno spremljanje zakonskih sprememb na področju invalidske zakonodaje ter obveščanje poslovodstva

in vseh služb o spremembah: Vodja Pravne službe vrši obveščanje sproti preko elektronske pošte

(poslovodstvo, vodje služb) ob vsaki spremembi invalidske zakonodaje. Predmet obveščanja so tudi predvidene

spremembe zakonodaje za katere vodja Pravne službe oceni, da bi lahko pomembno vplivale na bodoče

delovanje invalidskega podjetja.

A.2. Pred vsako sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi referent v Kadrovski službi pripravi vso dokumentacijo, ki je

potrebna v skladu z zakonodajo in internimi predpisi ter preveri, da je razmerje invalidi/neinvalidi po zaposlitvi

Delovno področje: Invalidsko podjetje, vsa področja, službe, h.d.o.o.

20

še vedno nad 40% (interno pravilo 50% zaradi oprostitve prispevkov za vse zaposlene). V kolikor bi nova

zaposlitev povzročila, da bi bilo razmerje invalidi/neinvalidi po zaposlitvi manj kot 40% (interno 50%) do

zaposlitve ne pride. Formalno odobritev ustreznega razmerja opravi vodja Kadrovske službe na za to

predpisanem internem obrazcu »Podatki o novozaposlenem«, ki se ga v zadnji točki dopolni z vrstico »razmerje

invalidi/neinvalidi«.

A.3. Družba mora vsako poslovno leto izdelati poslovni načrt v skladu s predpisanim postopkom, ki velja za

celotno skupino Gradbinec. Poslovni načrt mora biti pripravljen v skladu s smernicami poslovodstva ter

internimi navodili za pripravo poslovnega načrta. Poslovni načrt mora vsebovati posebno poglavje o analizi

invalidskih podjetij ter povzetek sprememb invalidske zakonodaje v tekočem letu ter predvidene spremembe v

prihodnosti. Služba za finančni kontroling je odgovorna za pripravo dokumenta najkasneje do 31.10. za

prihodnje leto. Vodja službe ga predstavi poslovodstvu družbe. Podpisan dokument je obravnavan in potrjen na

nadzornem svetu najkasneje do 30.11. za prihodnje leto.

A.4. Invalidsko podjetje mora imeti najmanj enega strokovnega sodelavca z univerzitetno, visoko oziroma višjo

strokovno izobrazbo družboslovne usmeritve in znanji s področja rehabilitacije, pridobljenimi s specializacijo,

dodatnim izobraževanjem ali usposabljanjem; če zaposluje in usposablja več kot 3 invalide, sicer pa na vsakih

20 zaposlenih invalidov enega strokovnega delavca. Vsa letna izobraževanja morajo biti načrtovana v okviru

letnega plana izobraževanj. Strokovni sodelavec mora biti napoten na vsa relevantna usposabljanja s strani

Kadrovske službe. Formalno odobritev pred izobraževanjem poda vodja Kadrovske službe.

A.5. Kontrola kumulacije pomoči41 invalidom mora biti obvladovana z ustreznim dokumentom in evidenčnim

knjiženjem. Bilancistka v finančnem računovodstvu pred knjiženjem temeljnice opravi kontrolo kumulacije pomoči, da ta ne preseže 75% stroškov dela invalidov oz. 100 % nastalih stroškov po 42. členu Uredbe. Bilancistka v finančnem računovodstvu mora k mesečnemu evidentiranju črpanja odstopljenih sredstev priložiti tudi ročni nalog za knjiženje – temeljnico, ki vsebuje točen znesek in odstotek črpanja. Temeljnico mora pred knjiženjem odobriti vodja Službe za računovodstvo. Investicije v opremo se morajo evidentirati zabilančno in sicer v vrednosti investicije. Pravna oseba lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove v posameznem davčnem obdobju. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve glede definicije neopredmetenih sredstev in opreme v skladu z ZDDPO-2 (Zakon o davku od dohodka pravnih oseb). Davčno olajšavo lahko družba uveljavi za zaposlitev invalidov v višini 50 % bruto plače, ki sodijo v eno od naslednjih skupin:imajo status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI),imajo 100-odstotno telesno okvaro ali so gluhe osebe. Zabilančno je potrebno evidentirati tudi 75% stroškov dela invalidov po posameznem zaposlenem. Tako je zagotovljena zabilančna evidenca opreme in stroškov dela, ki je ne smemo uveljaviti pri letnem obračunu davka od dohodka, ker bi tako presegli kumulacijo pomoči. Nalog za evidentiranje zabilančne evidence mora pred evidentiranjem odobriti in podpisati vodja Službe za računovodstvo. Davčni obračun v skladu z ZDDPO-2 mora pregledati in tudi formalno s podpisom odobriti vodja Službe za računovodstvo pred podpisom zakonitega zastopnika.

B. OBLIKOVANJE IN ČRPANJE ODSTOPLJENIH SREDSTEV

B.1. Preverjanje pred vsako novo zaposlitvijo, da je razmerje invalidi/neinvalidi mesečno vsaj 50 %. Pred vsako

sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi referent v Kadrovski službi pripravi vso dokumentacijo, ki je potrebna v skladu z

zakonodajo in internimi predpisi ter preveri, da je razmerje invalidi/neinvalidi po zaposlitvi še vedno nad 50 %.

41 Kumulacija pomeni, da se prejete državne pomoči med seboj seštevajo. Namen pravila kumulacije je tako zagotoviti, da posamezni prejemnik ne bi dobil več pomoči kot je dovoljeno. Podjetje, ki je že dobilo pomoč za določeno investicijo lahko prejme pomoč za isti upravičene stroške le, če s tem ne prekorači zgornje meje pomoči. Zagotoviti je torej potrebno, da skupna višina pomoči posameznemu podjetju za isti projekt ne bo presegla dovoljene zgornje meje. Lahko bi se namreč zgodilo, da se podjetje z eno investicijo prijavi na več razpisov in tako pridobi več sredstev kot je dovoljeno. (http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/drzavne_pomoci/pravilo_kumulacije_pri_drzavnih_pomoceh/)

21

V kolikor bi nova zaposlitev povzročila, da bi bilo razmerje invalidi/neinvalidi po zaposlitvi manj kot 50 % do

zaposlitve ne pride. Formalno odobritev ustreznega razmerja opravi vodja Kadrovske službe na za to

predpisanem internem obrazcu »Podatki o novozaposlenem«, ki se ga v zadnji točki dopolni z vrstico »razmerje

invalidi/neinvalidi«.

B.2. Rekapitulacija obračuna plač po vrstah plačil (redno delo, nadurno delo, prazniki, dopusti,…) mora biti

formalno odobrena s strani vodje Službe za računovodstvo in direktorja družbe pred knjiženjem v glavno knjigo,

izvedbo plačil in poročanja FURS-u.

B.3. Pred uvozom temeljnice plač za samodejno knjiženje v glavno knjigo, se opravi kontrola postavk glavne

knjige z rekapitulacijo plač in REK-1 obrazcem. Pred evidentiranjem mora vodje Službe za računovodstvo

odobriti prenos s podpisom na preizkusno poročilo temeljnice.

B.4. Uskladitev odprtih obveznosti davščin z Ekartico: Naloga bilancistke v finančnem računovodstvu je, da so

konti glavne knjige usklajeni z odprtimi obveznostmi Ekartice najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec.

Konto kartice in Ekartica se morajo po uskladitvi izpisati in dati v formalno potrditev in podpis Vodji Službe za

računovodstvo.

B.5. Knjiženje temeljnice plačil obračuna plač: Avtomatski prenos v program za plačila iz modula plač. Fizični

izpis temeljnice plačil mora biti podpisan s strani vodje Službe za finance in direktorja družbe. Plačilo mora

izvedeno isti dan kot je izveden obračun plač.

B.6. Uveljavljanje subvencije plače invalida: Zahtevek mesečno odobri s podpisom vodja Kadrovske službe in

direktor družbe. Vložitev vloge za priznanje pravice do subvencije plače: Invalid, ki se zaposli pri delodajalcu

brez predhodnega usposabljanja za enako ali podobno delo, ali zaposleni invalid, katerega delodajalec po

preteku treh mesecev od zaposlitve napoti na oceno doseganja delovnih rezultatov, ker ocenjuje, da so ti nižji

od pričakovanih, lahko na podlagi izdelane ocene vloži vlogo za priznanje pravice iz prvega odstavka tega člena.

Glede na to, da vlogo za subvencijo odda sam invalid, mora referent v Kadrovski službi seznaniti invalida ob

zaposlitvi z možnostjo uveljavljanja subvencije ter mu pomagati pri izpolnitvi obrazcev, ko so za to izpolnjeni

pogoji. Referent Kadrovske službe mesečno poroča vodji o uveljavljenih subvencijah.

B.7. Črpanje odstopljenih sredstev za 75% stroškov dela v skladu z 41. Členom Uredbe: lahko poteka le na

podlagi posebnega dokumenta Zahtevek za porabo finančnih vzpodbud zaradi zaposlovanja invalidov, ki je

priloga tega navodila. V kolikor dokument ne vsebuje vseh prilog, je pomanjkljivo izpolnjen ali ni podpisan s

strani odgovorne osebe in direktorja družbe, črpanje ne sme biti izvedeno.

B.8. Črpanje odstopljenih sredstev za investicije in zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč

invalidom v skladu z 42. Členom Uredbe: Vsa preostala odstopljena sredstva morajo biti mesečno porabljena za

zagotavljanje boljših delovnih pogojev za invalide v skladu z Zahtevkom za porabo finančnih vzpodbud zaradi

zaposlovanja invalidov. Plan investicij (CAPEX), ki je del letnega poslovnega načrta, je osnova za črpanje

odstopljenih sredstev. Predlagatelj za črpanje je komisija za investicije, ki na podlagi mnenja vodje Pravne

službe, osnovno sredstvo razvrsti v eno od kategorij 42. Člena Uredbe. Črpanje odobri direktor družbe s

formalnim podpisom na Zahtevku. Črpanje izvaja mesečno bilancistka v finančnem računovodstvu v višini

amortizacije osnovnega sredstva. Na temeljnico navede številko zahtevka. Temeljnico mesečno odobri vodja

Službe za računovodstvo s svojim podpisom.

B.9. Črpanje odstopljenih sredstev sproti oz. najkasneje v treh letih od oblikovanja: Bilancistka v finančnem

računovodstvu pred pripravo mesečnih izkazov (25. v mesecu za pretekli mesec) naredi izpis konto kartice

dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Ročno pripravi tudi evidenco ročnosti nečrpanih odstopljenih

sredstev. Vodja Službe za računovodstvo poročilo pregleda in formalno odobri s podpisom ter o stanju poroča

na kolegiju poslovodstva.

22

4. ARHIVIRANJE

Vsi dokumenti se morajo hraniti najmanj 5 let od njihovega nastanka v fizični obliki.

5. IZVAJANJE

Vsi udeleženci v procesu, ki so imenovani v zgornjih točkah, so odgovorni za izvedbo nalog v skladu s tem

navodilom. V primeru nejasnosti se udeleženci obrnejo na vodjo Pravne službe.

Vodja Pravne službe je odgovoren za obnavljanje dokumenta.

Priloga:

Obrazec »Zahtevek za porabo finančnih vzpodbud zaradi zaposlovanja invalidov«

23

Gradbinec, d.o.o.

Podjetje, stroškovno mesto (SM), stroškovni nosilec (SN):

Mesec:

Priloge:

Navesti vsebino priloge: plačilne liste, prejeti računi, obračunski listi,strojna poročila, prevoznice,…

Število invalidov Število vseh zaposlenih Delež INV / ZAP

Pregled na dan______________ #DEL/0!

*Opomba: IP: oprostitev plačila prispevkov za vse zap., če nad 50% invalidov

A. 41. člen: Pomoč za zapos lovanje inva l idov v obl iki subvenci j plače (do 75% s troškov plač inva l idov) - EUR

Šifra Ime in priimekStroški plač (SK 470, 471)

Strošek plač s prispevki

16,1%

75% x Strošek plač s

prispevki

1. 0,00

2. 0,00

3. 0,00

4. 0,00

5. 0,00

6. 0,00

7. 0,00

8. 0,00

9. 0,00

10. 0,00

11. 0,00

12. 0,00

13. 0,00

14. 0,00

15. 0,00

16. 0,00

17. 0,00

18. 0,00

19. 0,00

SKUPAJ 0,00 0,00 0,00

B. 42. člen poraba za pokrivanje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi zap. invalidov (100% stroškov) - EUR

B.1 Prilagoditve prostorov

B.2 Zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidom

B.3 Prilagoditev ali nakup opreme oziroma pridobitve in validiranja (preizkušanja) programske opreme za delo invalidov

B.4 Gradnje, širitve enote in namestitve opreme v enoti, v kateri delajo invalidi, v podjetjih, ki izvajajo zaščitno zaposlitev*

B.5 Strokovne pomoči in prevoza (spremljanja) v zvezi z zaposlitvijo invalidov, v podjetjih, ki izvajajo zaščitno zaposlitev** Podjetja, ki izvajajo zaščitno zaposlitev, so tista, ki zaposlujejo vsaj 50% invalidov

C. Druge oblike porabe finančnih vzpodbud (opredeliti skupaj z zakonskimi podlagami)

Odgovorna oseba: Direktor družbe:

Datum: Datum:

Zahtevek za porabo finančnih vzpodbud zaradi zaposlovanja invalidoviz naslova oprostitev in ugodnosti pri plačevanju prispevkov za namene iz 41. in 42. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah

(61. člen ZZRZI-C v veljavi od 17.11.2011)

EK – O.P.-2Verzija 1, 1.10.2014

STORITEV SVETOVANJA POSLOVODSTVU ......Korporacijsko upravljanje mora biti poslovno skrbno. 263....

Documents

Transcript of STORITEV SVETOVANJA POSLOVODSTVU ......Korporacijsko upravljanje mora biti poslovno skrbno. 263....