NKN datum 02.4.2012Barva CMYK stran 1

Gradimo, prenavljamo, obnavljamo …

Tokrat o prednostih strešnih sončnih celic, zamu-janju na delovno mesto in vse bolj priljubljenem asfaltnem dvorišču.

2

Še veliko praznih

3

Geodetska uprava RS ugotavlja, da je na Notranjskem lani promet s stanovanjskimi nepremičninami ostal na približno isti ravni kot leto prej, cene pa so se v povprečju nekoliko znižale. Po številu neprodanih novozgrajenih stanovanj sta izstopala Cerknica in Logatec. V cerkniških »Jezero« in »Za mlinom« ter logaškem »Brodu« je bilo ob koncu leta še več kot 130 neprodanih stanovanj.

FOTO

: BA

RBA

RA Č

EPIR

LO

Iz vsebine:

Za drugega otroka kasnejeMed vladnimi varčevalnimi ukrepi, ki posegajo v družinsko politiko, je tudi ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka, predvidoma s 1. julijem, z izjemo socialno ogroženih družin.

4 14 16 Iz občinske hiše Cerknica

Izpostavljamo javni razpis za podelitev priznanj, vabimo k sodelovanju za občinski praznik in na prireditve v kulturni dom, vpisujemo v glasbeno šolo in poročamo z zadnjega teka.

V prihodnji številki, 11. maja: o Društvu za biološko-dinamično gospodarjenje Notranjska iz Cerknice o plesni vadbi za dušo in telo – zumbi z Andrejo Štern

petek, 20. april 2012, letnik X / št. 8 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

10let

Razisk

ujemo lokalno

Jaz bom svojega

kupil na dražbi

Nov rešilec za nujne vožnje

Na pohod po Krpanovi poti

Za domačnost in izvirnost

5 9 11

Regijska izjava:

»Malenkost je poraslo tudi povpraševanje po kmetijskih površinah, saj narašča družbena zavest o prednostih

samopridelave vrtnin, ki je predvsem bolj ekološka, kot tudi o samozadostnosti.«

Jure Požar, nepremičninski svetovalec

17

Želimo vam vesele

prvomajske praznike.

Postojna, Pivka, 12. april − Javno pod-jetje Kovod Postojna namerava obnoviti dotrajano streho svoje upravne stavbe. Toda ker v podjetju trenutno nimajo razpoložljivih sredstev za obnovo, rešitev vidijo v pridobitvi investitorja, ki bi streho obnovil in na njej zgradil sončno

elektrarno, v zameno pa bi del prihodk-ov izplačeval služnostnemu upravičencu. Služnost na strehi bi se podelila za dobro 30 let, investitorja pa bi Kovod poiskal na javnem razpisu. Tako postojnski kot pivški občinski svet sta z ustanovitvijo služnosti soglašala. •kv

Kovod do nove strehe s služnostjo za sončno elektrarno

Uredništvo

NKN datum 20.4.2012 Barva CMYK stran 2

Notranjsko-kraške novice petek, 20. april 2012V središču2

Nepremičninski krč bo popustil

Kakšen je v naši reg-iji trenutno promet z nepremičninami in kakšne so napovedi ob upoštevanju, da je finančni položaj ljudi vse slabši ter da so krediti dragi in težko dostopni, ker banke zaostrujejo pogoje?Promet z nepremičninami v notranjsko-kraški regiji je trenutno izredno nizek, po dosegljivih podatkih najnižji v ciklu zadnjih desetih let. Moje napovedi so sledeče: nepremičninski krč bo počasi popustil, promet se bo dvignil ob predpostavki, da bodo cene nepremičnin padle od 10 do 20 odstotkov. Kot ste ome-nili, je finančni položaj ljudi vse slabši in že s povprečno plačo si danes mlade družine težko privoščijo nakup nepremičnine, saj velikokrat nimajo zavarovanja in pogoji bank so postali zelo rigorozni. V mnogih slov-enskih regijah je trenutno presežek ponudbe nasproti povpraševanju, zato bodo prodajalci morali popustiti pri ceni, če bodo hoteli prodati. Seveda zadeve niso enostavne in nekateri z znižanjem cen ne morejo pokriti stroškov/dolgov, ki so nastali pri novogradnjah. Vendar vsak dan je več stečajev, ker druge rešitve enostavno ni več. Veliko pa je odvisno tudi od politike nove vlade. V

FOTO

: JA

NEZ

MA

ND

ELJC

Cene so v primerjavi z letom 2010 padle za deset odstotkov – Zaradi zavesti o samopridelavi vrtnin naraslo povpraševanje po kmetijskih površinah

Če smo še nedavno zaradi udobja in hitrega načina življenja raje kupovali nepremičnine v središče mesta, je danes drugače. Trenutne razmere na nepremičninskem trgu namreč kažejo, da je v zadnjem času več povpraševanja po starejših stanovanjskih hišah in zazidljivih parcelah kot novih stanovanjih, najtežje pa se prodajajo poslovni objekti; pisarne, lokali, poslovne stavbe. Za mnenje in komentar o trenutnih nepremičninskih razmerah v naši regiji smo povprašali Jureta Požarja, nepremičninskega svetovalca v podjetju IDeja nepremičnine iz Postojne, ki je prepričan, da bo nepremičninski krč zaradi nižjih cen stanovanj navkljub težkemu finančnemu položaju ljudi počasi popustil.

kolikor se bodo obdavčile sekundarne nepremičnine, kot je bilo napovedano, oziroma nepremičnine na splošno, bo to poživilo trg, saj nekdo, ki ima v lasti na primer 10 nepremičnin in jih ne potrebuje za opravl-janje kake dejavnosti oziroma jih ne oddaja v najem, bo verjetno dvakrat premislil, ali se mu te nepremičnine splača imeti še naprej. Davek na nepremičnine je odlično orodje, ki ga upora-blja veliko evropskih držav in bi po mojem mnenju moral biti v veljavi tudi pri nas, saj vnaša ravnovesje na nepremičninskem trgu. Samo sprememba zakonodaje ne bo dovolj, če ne bo prišlo tudi do ustreznih cenovnih znižanj.

V kakšnem razponu se giba-jo cene nepremičnin v regiji? Za koliko so padle in koliko se oglaševane cene razlikuje od dejansko iztrženih?Če pogledamo trenutno oglaševane cene v primer-javi z obdobjem izpred dveh let, lahko že ugotovimo, da je prišlo do zmanjšanja za v povprečju 10 odstotkov, medtem ko je nastal še večji razkorak med oglaševanimi cenami in dejansko iztrženimi vrednostmi nepremičnin. To kaže, da se trg še ni dovolj prilagodil trenutnim

razmeram, in tisti, ki resnično potrebujejo denar, so priprav-ljeni kar precej popustiti pri ceni. Tako nastaja razkorak med oglaševano in iztržno vrednostjo nepremičnin od 10 do 20 odstotkov.

Kaj se najbolje prodaja ozi-roma za kaj je največ zani-manja? Nekateri pravijo, da povpraševanje po urejenih stanovanjih (tudi rabljenih) za ugodno ceno in na dobri lokaciji vedno obstaja. Kaj pa gre najtežje v prodajo?Še vedno je največ za-nimanja za rabljena stano-vanja, tako kot pravite. Povpraševanje po rabljenih stanovanjih na ugodnih lokacijah vedno obstaja, vendar se je tudi to občutno zmanjšalo. Povprašuje se po starejših stanovanjskih hišah in zazidljivih parcelah. Malenkost je poraslo tudi povpraševanje po kmeti-jskih površinah, saj narašča družbena zavest o prednostih samopridelave vrtnin, ki je predvsem bolj ekološka, kot tudi o samozadostnosti. Najtežje se prodajajo poslovne nepremičnine (pisarne, lokali, poslovne stavbe). Določen delež povpraševanja po pisarniških prostorih obstaja, vendar se bodo morale tukaj cene še veliko bolj prila-goditi kot pri stanovanjskem

segmentu, da bo prišlo do realiziranih poslov.

Kdo so pretežno kupci? Se zaradi nižjih cen selijo z mesta, denimo iz Ljubljane, na periferijo?Kupci so tako domačini kot Ljubljančani. Slednje pritegne cenovna razlika. Nekaj male-ga je še vedno povpraševanja

iz tujine, in sicer od ljudi, ki znajo ceniti neokrnjeno naravo in so se pripravljeni odmakniti iz hitrega tempa življenja in se posvetiti sebi in zemlji.

V Financah je nek nepremičninski agent dejal, da ljudje vse več kupujejo gozdove zaradi dražitve pli-

na in kurilnega olja pa tudi njive. Ali tudi vi opažate kaj podobnega?To drži, vendar ni pričakovati, da bodo cene kmetijskih površin zaradi tega zra-sle, saj zaenkrat nihče ni pripravljen plačati več, kot je splošno znano, da je vred-nost določenega kmetijskega zemljišča. •Barbara Čepirlo

Nepremičninskemu trgu je treba povrniti zaupanje

Trg nepremičnih v Sloveniji je v urejanju, pravi direktor Nepremičnin Orkus, Luka Skvarča, v interesu vseh pa bi moralo biti – vsaj zaradi pomena trga nepremičnin v nacion-alnem gospodarstvu – da bi bil trg urejen ali vsaj na poti v urejenost. »Ob populističnih izjavah, danih počez, tako manjka poglobljena analiza trga nepremičnin, ki bi jo lahko izvedla država,« je kritičen Skvarča, ki opozarja, da je nepremičninski trg v Sloveniji izrazito lokalen in segmentiran. Posplošene izjave, da bodo cene nepremičninam padle za 15 do 75 odstotkov so zato po njegovem mnenju popolnoma neuporabne. V Sloveniji bi morali ugotoviti, kje na nepremičninskem trgu je presežek in kje primanjkljaj, kakšna je poštena gradbena cena nepremičnin ter kakšne so poštene tržne cene posameznih vrst nepremičnin v posameznih lokalnih okoljih. »Pri tem je treba potrošnikom jasno povedati, kakšen je bil namen vrednotenja GURS in v čem, če sploh, se to vrednotenje razlikuje od tržnih cen,« poudarja Skvarča in dodaja, da bi bilo treba ustrezno urediti tudi posredovan-je v prometu z nepremičninami, ki je sedaj »drugorazredni« posel, in to z razlogom. »Če se nepremičninski trg v Sloveniji ne bo pričel sistematično urejati, bodo na koncu vse zablode »spet« plačali potrošniki. Trgu je treba povrniti zaupanje in ga postaviti na zdrave temelje,« je prepričan Luka Skvarča. •bmk

Izstopamo po številu neprodanih novih stanovanj

Cerknica in Logatec sta po ugotovitvah Gursa lani v merilu države izstopala po številu neprodanih novozgrajenih stano-vanj. V treh večjih soseskah, cerkniških »Jezero« in »Za mlin-om« ter logaškem »Brodu« je bilo ob koncu leta še več kot 130 neprodanih stanovanj, v odstotkih pa je bil delež neprodanih stanovanj na Brodu 57 odstotkov, v soseski Jezero 67 odsto-tkov in Za mlinom 54 odstotkov. Kot pišemo v sosednjem članku, sta investitorja prvih dveh sosesk v stečaju, stanovanja v Jezeru so se že ponujala na prvi javni dražbi, na Brodu še ne. »Kot kaže, so investitorji računali na relativno bližino Ljubljane, a so se glede na realno povpraševanje ušteli pri oceni tržne zan-imivosti lokacije,« ocenjujejo na Gursu.

Gurs: Promet in cene stanovanj na Notranjskem bodo še padali Notranjska − Geodetska uprava RS (Gurs) v svojem letnem poročilu o slovenskem nepremičninskem

trgu ugotavlja, da je na Notranjskem lani promet s stanovanjskimi nepremičninami ostal na približno isti ravni kot leto prej, cene pa so se v povprečju nekoliko znižale. Tako promet kot cene pa kažejo trend nadaljnjega padanja, pravijo na Gursu.

Prodal, kdor je imel razumne cenePo drugi strani pa ugotavljajo, da je v Postojni, kjer je bilo v zadnjih letih zgrajenih okoli 250 stanovanj, šla nekaterim prodaja dobro od rok. »Predvsem so brez večjih težav prodali investitorji, ki so ponudili razumne cene, ostali pa še danes ponujajo stanovanja, zgrajena pred leti. Tako je na voljo skoraj polovica stanovanj v bloku, ki je bil zgrajen leta 2008 (Park pod Javorniki, op. p.), istočasno pa se na drugem koncu mesta v sklopu soseske Postojnski biser gradi nov blok s 26 stanovanji. Očitno je investitorja spodbudila uspešna prodaja stanovanj v blokih, ki jih je zgradil pred štirimi leti,« o naložbi podjetja Batagel&Co. pravijo na Gursu. Glede na uspešnost dosedanje

prodaje bo ponudba v Postojni po oceni Gursa sicer še nekaj časa presegala povpraševanje po novih stanovanjih.

Na Gursu izpostavljajo tudi razmeroma neuspešno naložbo republiškega stanovanjskega sklada v Pivki v soseski Petelin-jski hrib, o kateri smo obsežneje pisali v prejšnji številki. Sklad je na tej lokaciji že pred štirimi leti kupil tudi 24 vrstnih hiš, od katerih jih je doslej oddal le deset, preostale pa znova ponuja na javnem razpisu po za okrog 15 odstotkov nižjih cenah. »Očitno je ponudbena cena od 125 tisoč evrov za enoto dalje glede na povpraševanje na tem območju še vedno previ-soka,« še ocenjujejo na Gursu. •kv

Davek na neprimičnine je odlično orodje, ki ga uporablja veliko evropskih držav in bi

moral biti v veljavi tudi pri nas, saj vnaša ravnovesje na nepremičninskem trgu, meni

Jure Požar.

NKN datum 02.4.2012Barva CMYK stran 3

www.nkr-novice.si V središču10l

et 3

V Jezeru praznih še več kot pol

Prvo javno dražbo stanovanj v cerkniškem Jezeru, ki je bila februarja, bi lahko označili za neuspešno, saj je stečajni up-ravitelj GPG Inženiringa od 71 še neprodanih stanovanj uspel prodati le tri. Eno od stano-vanj, veliko 70 kvadratnih metrov, s parkirnim mestom se je, denimo, prodalo za sla-bih 98 tisoč evrov, cene ostalih so bile glede na kvadraturo podobne. Leta 2009 so stano-vanja v soseski, od garsonjer do štirisobnih, z enim ali

Do hiše na Hribcah po ceni, polovico nižji od GursovePreverili smo, koliko je v naši regiji stanovanj, ki so pristala v stečajni masi propadlih investitorjev, kakšne so njihove cene in kako uspešna je njihova prodaja. V soseski Hribce na Uncu, ki jo je gradilo vrhniško podjetje Eurogradnje, je po drugi javni dražbi prazen le še en dvojček, štirje pa so se prodali zelo ugodno. V cerkniški soseski Jezero investitorja Gradbeno podjetje Grosuplje Inženiring je praznih še kar 68 stanovanj ozi-roma 64 odstotkov od skupno 106 zgrajenih stanovanj. V logaškem Brodu pa je v lasti stečajnega dolžnika, podjetja Real Naložbe, še 21 od 37 stanovanj.

dvema parkirnima mestoma v garažni etaži, prodajali po ceni od 86 do 191 tisoč evrov z DDV, dve tretjini kupcev je bilo domačinov, drugi pa so bili Ljubljančani ali iz okolice Ljubljane. Bržkone zdaj po-tencialni interesenti računajo na še dodatno znižanje cen, saj podjetje že pred uvedbo stečaja na tej lokaciji ni uspelo prodati niti tretjine stanovanj, še manj uspeha pa je imelo z naseljem Nokturno na Marko-vcu v Kopru.

Do dvojčka za 500 ev-rov po kvadratuUspešnejša je bila prodaja hiš v soseski Hribce na Uncu, tik nad avtocesto, kjer je podjetje Eurogradnje zgradilo 16 družinskih hiš, štiri enostanovanjske enote in dvanajst dvojčkov. Pred stečajem, ki je bil uveden aprila lani, so prodali vse enostanovanjske enote in sedem dvojčkov, z nekat-erimi od teh so poravnali obveznosti do upnikov. Vsi kupci, fizične in pravne osebe, so bili s cerkniškega območja. Na prvi javni dražbi za izklicno ceno 99 tisoč, ki je bila enaka ocenjeni likvidacijski vrednosti za nepremičnine, stečajni uprav-itelj ni prejel nobene po-nudbe, zato je prejšnji mesec ponovil zavezujoče zbiranje ponudb. Od preostalih petih

dvojčkov, ki so se tokrat prodajali po 20 tisoč evrov nižji izhodiščni ceni, torej za 79 tisoč evrov za enoto in davek, je prodal štiri. Za zadnjega je sodišču že podal predlog za ponovno prodajo s še dodatno znižano kupnino. Dvojčki, veliki 166 kvadrat-nih metrov s 329 kvadrat-nimi metri pripadajočega zemljišča, so zgrajeni do podaljšane tretje faze, to je z urejeno fasado in vgrajenim stavbnim pohištvom, notran-jost pa je treba še dokončati. Geodetska uprava RS (Gurs) je, za primerjavo, vsakega ocenila na 161 tisoč evrov.

Novembra lani se je začel tudi stečajni postopek nad podjetjem Real Naložbe iz Razdrtega, ki je bil investi-tor soseske Brod v Logatcu. Družba je bila leta 2008

ustanovljena prav z na-menom graditve omenjene soseske, a je že leta 2009 zašla v resne finančne težave. Stečajni upravitelj Janez Golob nam je odgovoril, da je v soseski od skupno 37 stano-vanj še 21 neprodanih stano-vanj, ki so last stečajnega dolžnika. Tri stanovanja imajo 45 kvadratnih metrov, ostala okrog 65. Ocenjene vrednosti nam ni mogel izdati, je pa v otvoritvenem poročilu upravitelj zapisal, da iz cenitve stanovanj (nekat-era so z atriji) in parkirnih mest na lokaciji Blekova vas izhaja, da poštena tržna vrednost znaša 2,4 milijona evrov, likvidacijska vrednost pa 2,1 milijona evrov, kar preračunano pomeni, da se bo izklicna prodajna cena stanovanj na prvi dražbi verjetno gibala okrog 100

tisoč evrov. Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo prvo dražbo, Golob odgovarja, da so trenutno v teku dogovori za pridobitev uporabnega dovoljenja. »S prodajo bom začel, ko bo pridobljeno upor-abno dovoljenje, kdaj bo to, pa težko ocenim.«

V začetku meseca je predlog za začetek postopka prisilne poravnave podalo tudi lju-bljansko gradbeno podjetje Energoplan, trenutno drugo največje gradbeno podjetje v državi, ki je leta 2009 v Lo-gatcu zgradilo sosesko Zeleni grič s 96 stanovanji. V družbi nam na vprašanje, koliko stanovanj v Zelenem griču so prodali, niso odgovorili. Dodajmo, da je bila družba sicer sograditelj kompleksa Stožice, ki je gradbinca baje tudi najbolj prizadela. •vrž

Cerknica – Soseska Za mlinom, v kateri je bilo v osmih stanovanjskih objektih na voljo 72 stanovanj, dve tretjini le-teh sta namreč že prodani, je uporabno dovoljenje dobila maja 2010, dve leti po začetku gradnje. Razteza se na skoraj 7 tisoč kvadratnih metrih na območju med cesto Cerknica–Begunje in Cerkniščico. Po besedah Luka Skvarče, direktorja podjetja Nepremičnine Orkus, so naprodaj še vsi tipi stanovanj (1,5- ter 2,5-sobna, 1,5- in 2-, 2,5-sobna z atrijem), na voljo pa so tudi še parkirna mesta v garažni hiši. »Infrastruktura (ceste, kanalizacija, vodovod, električno omrežje, kabelski priključek, telekomunikacijski priključek, notranja razsvetljava) so nared,« pravi direktor in dodaja, da letos končujejo še zunanjo razsvetljavo soseske in otroško igrišče.Skvarča pojasnjuje, da so kupci stanovanj iz različnih krajev, tako iz Cerknice in Ljubljane kot tudi s Primorske in Gorenjske. »Zanimanja je bilo v preteklem pol leta, kakor opažajo tudi druge agencije, manj,« ugotavlja sogovornik in dodaja, da je bilo v času prodaje največ povpraševanja po manjših in tudi cenejših stanovanjih z atrijem ali brez njega, ki so skoraj pošla.

Trenutne oglaševane cene stanovanj v soseski Za mlinom so 1500 evrov za kvadratni meter neto tlorisne površine stanovanja, 200 evrov za kvadratni meter atrija, med-tem ko je za zunanje parkirno mesto treba odšteti 4000, za garažno parkirno mesto 9000, pri vseh navedenih zneskih pa je treba dodati še ddv. »Te cene so primerljive načrtovanim cenam ob začetku gradnje. Za

popuste se dogovarjamo s strankami individualno,« pojasnjuje Skvarča. Znižanja cen v več akci-jah po njegovih besedah posebnih sadov niso obrodila, saj težavo vidi v “pomanjkanju” kupcev in/ali njihovi plačilni (ne)sposobnosti. »Z resnim kupcem smo vedno našli rešitev, bodisi v obliki znižanja cene bodisi najema z odkupom in podobno.« •bmk

Postojna – V soseski Postojn-ski biser, ki jo je zgradilo podjetje Batagel&Co. Marjana Batagelja, bo do konca maja zaključen še zadnji objekt C1 (na sliki), s tem pa bo zaokrožena tudi celotna soseska. S prodajo 26 stanovanj v novem objektu so že začeli in jih nekaj celo že prodali. Batagelj pravi, da je prodaja stekla celo bolje kot leta 2008, ko so zaključili objekte C2, C3 in C4 s skupno 96 stano-vanji, kar med drugim pripisuje tudi dejstvu, da se je soseska dobro prijela in pri dosedanjih kupcih izpolnila pričakovanja glede kakovosti bivanja. Batagelj se zato ne strinja z oceno, da se trenutno nič ne proda, pač pa poudarja, da se stanovanja, ki so na dobri lokaciji, dobre kako-vosti in ki kupcu omogočajo varnost, tudi glede razreševanja morebitnih reklamacij, še vedno prodajajo. Prav tako Batagelj ocenjuje, da pri prodaji niso pretiravali s cenami, pač pa ponudili »normalne cene«, ki se, odvisno od etažnosti, lege, velikosti in dodatnega zemljišča, gibljejo od 1400 do 1800 evrov na kvadratni meter. Stanovanja v C1 prodajajo po skoraj enakih cenah, kot so prodajali stanovanja v ostalih treh objektih, pa tudi teh cen tekom prodaje niso nižali, da ne bi razvrednotili soseske oziroma da bi vsem kupcem ponudili enake pogoje. V objektih C2, C3 in C4 − ti so razširili sosesko, ki jo je pred tem že sestavljalo šest obnovljenih objektov v nekdanjem motelu s 43 stanovanji in dva nova objekta D1 in D2 s prav tako 43 stanovanji − so sicer doslej prodali oziroma oddali vsa stanovanja razen enega. Med kupci je bilo okrog 20 do 30 odstotkov domačinov, ostalih pa iz območja med Ljubljano, Novo Gorico, Koprom in Reko, ki jih je priteg-nila tudi dobra pozicija Postojne. Ta ima prav zato, meni Batagelj, še potencial. •vrž

Postojna – Soseska Park pod Javorniki s 106 stanovanji je zaradi mirnega okolja in odmakn-jenosti od središča zanimiva za kupce, je povedala Mateja Mele, nepremičninska posrednica z gradbenega podjetja Dolenjgrad iz Vrhnike, ki je pred dvema letoma zgradilo ta stanovanjski kompleks z dvema blokoma. Spomnimo, da je prvi blok s 53 stanovanji kot vmesni kupec odkupil Stanovanjski sklad RS, na katerega so kupci naslovili nekaj reklamacij, ki pa jih je investitor Do-lenjgrad postopoma odpravljal, stanovanja v drugem bloku pa se trenutno še prodajajo na trgu. Zanje se zanimajo zlasti mlade družine z otroki, saj jih poleg bližine gozda in razgleda prepričata urejeno igrišče in podzemna parkirna hiša, izpostavi nekaj svetlih plati nakupa teh stanovanj Meletova. »Gre za bivalno okolje, ki je zaradi svoje odmaknjenosti od središča in redkega prometa magnet za mlade.« Doslej so uspeli prodati polovico stanovanjskih enot, na kupce pa čaka še 26 1- in 2-sobnih stanovanj s kabinetom ali brez njega. Enotne cene na kvadratni meter ni, pač pa je cena določena po stanovanjski enoti. Najcenejše stanovanje tako znaša 73.000 evrov, za najdražje, veliko okrog 150 kvadratnih metrov, pa bo treba odšteti 136.000 evrov. Za vsa prodana stanovanja jamčijo dve leti, je še povedala Meletova iz Dolenjgrada. •bč

1.500 evrov za kvadratni meter »Dobra stanovanja na dobri lokaciji se prodajajo«

FOTO: PETRA TRČEK

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

NKN datum 20.4.2012 Barva CMYK stran 4

Notranjsko-kraške novice petek, 20. april 2012Aktualno v regiji4

Odločitev za drugega otroka spet kasneje

V logaškem vrtcu je med 725 vključenimi otroki 157 drugih oziroma nadaljn-jih otrok v družini. Tudi v pivškem vrtcu ima svojega bratca ali sestrico v vrtcu skoraj vsak peti otrok, in sicer 27 otrok od skupno 156.

Rupnikova ne pričakuje večjega izpisa, saj »je večina staršev zaposlenih in otrok preprosto nimajo kje pustiti«, zasebnega varstva pa tudi ne bodo iskali, saj so ta pravilo-ma dražja. Zaradi visoke cene bi svoje otroke utegnili izpi-sati le v družinah, kjer je eden od staršev doma ali pa so na voljo stari starši. Enako meni tudi Gardelinova in dodaja, da se je v zadnjih letih, tudi na račun subvencioniranja drugega otroka, v njihovem vrtcu število oddelkov prvega starostnega obdobja podvo-jilo, tako da imajo zdaj skupaj štiri takšne oddelke.

Rupnikova še poudarja, da se bo učinek ukinitve subven-cioniranja drugega otroka

FOTO

: ARH

IV N

KN

V pivškem vrtcu poudarjajo, da si želijo celodnevne vključenosti otrok iz socialno ogroženih družin, ker tako dobijo tri obroke hrane, (slika je ilustrativna).

Ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka – Izpisovanje, kjer so na voljo stari starši

Med številnimi predlaganimi vladnimi varčevalnimi ukrepi, ki posegajo v družinsko politiko, je tudi ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka, predvidoma s 1. julijem, z izjemo socialno ogroženih družin. Čeprav naj bi starši, tako kot pred uvedbo subvencioniranja, za starejšega otroka plačevali za en razred manj kot za mlajšega, bodo prav družine z več otroki v vrtcu še vedno nesorazmerno močno finančno obremenjene. Kako ocenjujeta ta ukrep, sta nam povedali Frida Rupnik, ravnateljica logaškega vrtca Kurirček, in Klara Garde-lin, pomočnica ravnateljice v pivškem vrtcu.

Sezono bodo reševali gosti z Daljnega vzhoda

Medtem ko je bila lanska sezona, v kateri so našteli 521 tisoč gostov, najboljša od osamosvojitve naprej, Batagelj ocenjuje, da bo letos zaradi krize med obiskovalci manj slovenskih, italijanskih in vzhodnoevrop-skih gostov, obisk nemških, avstrijskih in drugih zahodnoevropskih gostov pa naj bi ostal na približno enaki ravni. Po drugi strani pa se v zadnjem obdobju kaže rast gostov z Daljnega vzhoda, zlasti Japonske, Tajske, Južne Koreje in Tajvana, ki bodo izboljševali statistiko.

Nov most čez PivkoGosti so se med prazniki proti jami lahko že podali čez nov most čez Pivko. Glede na to, da je bila investicija zaradi dotraja-nosti prejšnjega mostu nujna in da v državi

niso našli sogovornika, čeprav gre za javno infrastrukturo čez reko, so 55 tisoč evrov vreden nov most v Postojnski jami zgradili kar z lastnimi sredstvi. Prav tako so zgradili novo stopnišče do Modrijanovega mlina, saj prej dostop ni bil primerno urejen, uredili poti in sanitarije.

Prenovljeno pritličje hotelaZa prvomajske praznike pa goste čaka še ena novost, prenovljeno pritličje hotela Jama, ki je doslej kazalo klavrno podobo. V njem tre-nutno zaključujejo ureditev samopostrežne restavracije, v pritličju pa po novem delujejo tudi blagajne za prodajo vstopnic. Prenova nekdanjega bazenskega kompleksa, ki se spreminja v razstavni paviljon, pa naj bi bila nared do konca leta. •kv

Postojna − Če obisk med velikonočnimi prazniki velja za nekakšen barometer prihajajoče turistične sezone, se lahko v Postojnski jami le-tos nadejajo razmeroma dobre sezone, verjetno pa ne ravno rekordne, je ocenil predsednik uprave Marjan Batagelj. Postojnsko jamo je v štirih prazničnih dneh obiskalo osem tisoč gostov, kar je v primerjavi s koledarsko tako zgodnimi velikimi nočmi in glede na neugodno vreme po Batageljevih besedah »zelo lepa številka«.

pokazal šele kasneje, tako kot se je pri njegovi uveljavitvi. »Starši so zaradi te ugodnosti pogosto načrtovali drugega ali tretjega otroka prej, kot bi se zanje sicer odločali, sedaj bi se lahko ta trend ponovno obrnil.«

Vložijo celo izvršboStarši z dvema ali celo več vrtčevskimi otroki bodo tako finančno precej pri-zadeti, pričakovati je, da bodo nekateri račune zato še težje poravnavali. Rup-nikova opaža, da ima že zdaj s tekočim poravnavanjem obveznosti težave kar nekaj staršev. »Opozarjamo jih z opomini, včasih jih povabimo na razgovor, v nekaterih primerih se dogovorimo za kratkoročen odlog. Kadar se ne da dogovoriti, smo prisiljeni vlagati izvršbe, ki pa jih je iz leta v leto več.«

In kaj naši sogovornici men-ita o nedavni zaskrbljujoči izjavi ene od svojih kolegic, ki zadnje čase opaža, da se neka-

teri otroci šele v vrtcu do site-ga najedo. Rupnikova pravi, da za njihov vrtec k sreči ne bi mogli trditi, da je to pogost pojav ali da se danes pojavlja pogosteje, so pa posamezni primeri vedno bili. Garde-linova pa ob tem poudarja, da v njihovem vrtcu stremijo k temu, da so otroci iz socialno ogroženih družin vključeni v celodnevni program, tako so v vrtcu deležni treh obrokov in so socialno vključeni.

Še večja prostorska stiskaTako Rupnikova kot Garde-linova sta zaskrbljeni tudi zaradi napovedanega zvišanja normativov v vrtčevskih skupinah za enega otroka v vseh oddelkih (to je na 15 v oddelkih prvega in na 25 otrok v oddelkih drugega sta-rostnega obdobja), kar v vladi opravičujejo tudi z veliko odsotnostjo otrok, ukrep pa naj bi prinesel ustrezno nižjo ceno. Rupnikova meni, da predlog ni vzdržen predvsem zaradi prostorskih možnosti,

saj so igralnice premajhne že za sedanje število otrok. Gardelinova pa izpostav-lja, da se število socialnih interakcij med otroki in odraslimi v skupini poveča, če je v skupini manj otrok; prav zato so strokovnjaki v preteklosti predlagali znižanje

števila otrok v skupini ter povečanje sočasne prisotnosti strokovnih delavk v oddelku. Gardelinova pravi, da so v skupinah z manj otroki otroci »bolj umirjeni, več priložnosti imajo, da se vzgojiteljica z njimi pogovarja, tudi pri rutinskih dejavnostih, kot sta

nega ali hranjenje, se lahko otrokom bolj posvetimo in sledimo njihovim individual-nim potrebam. Posledično je manj možnosti, da pride do neposrednih konfliktov, ki so velikokrat posledica prevelike-ga števila otrok na premajh-nem prostoru.« •kv

NKN datum 02.4.2012Barva CMYK stran 5

www.nkr-novice.si

10let

Aktualno v regiji 5

Prom

ocijs

ko s

poro

čilo

, nar

očni

k: H

erbi

s d.

o.o.

, Pilo

nova

ulic

a 8,

100

0 Lj

ublja

na

Na nujne vožnje z novim rešilcem

Za nakup so se po besedah direktorja zdravstvenega doma Saša Kavčiča odločili zaradi tega, ker so želeli ob-noviti vozni park. »O obnovi moramo razmišljati vsako leto, saj morajo biti vozila varna za uporabo pa tudi prijazna do uporabnikov.«

Skupaj z novim imajo v zdravstvenem domu štiri reševalna vozila, poleg teh pa še vozilo za dializo. Cerkniški župan Marko Rupar je prepričan, da delajo prav, ker

FOTO

: PET

RA T

RČEK

Župana Marko Rupar in Jože Doles ter direktor Sašo Kavčič so si z zanimanjem ogledali novo vozilo.

Cerknica, 13. april – V cerkniškem zdravstvenem domu so namenu slovesno predali novo reševalno vozilo, za katerega so sredstva prispe-vale tudi občine Cerknica, Bloke in Loška dolina. Je sodobno oprem-ljeno in bolj prijazno pacientom, saj ima med drugim vgrajeno zračno blazino, zaradi katere je vožnja manj naporna.

Deževnemu vremenu navkljub je logaško prostovoljno gasilsko društvo preteklo soboto na hribu Sekirica pri-pravilo obsežno reševalno vajo, v kateri so poleg gasilcev sodelovale tudi ekipe Nujne medicinske pomoči ZD Logatec, člani Gorske reševalne službe Ljubljana s po-sadko helikopterja Slovenske vojske, Jamarsko društvo Logatec, logaški policisti in bolničarji RK ter Civilna zaščita. Namen vaje je bil preizkusiti usposobljenost enot, ki redno sodelujejo pri reševanju poškodovanih oseb na območju občine Logatec in hkrati te enote seznaniti

z možnostmi uporabe helikopterja pri reševanju huje poškodovanih oseb. Udeleženci vaje so številnemu občinstvu predstavili reševanje poškodovanih v množični prometni nesreči in reševanje utopljenca, največ pozornosti številnih obisko-valcev pa je gotovo pritegnil helikopter, s katerim so prikazali gašenje gozdnega požara in reševanje padalca, ujetega v drevesni krošnji.Kot je povedal vodja Lado Korenč, se je na sami vaji, ki so jo tokrat pripravili prvič, pokazala zelo visoka stopnja pripravljenosti sodelujočih ekip. •bmk

vozni park obnavljajo sproti. »V nasprotnem primeru bi lahko bili čez nekaj let naen-krat prisiljeni zagotoviti sred-stva za nakup več rešilcev.«

Novo vozilo bodo uporabljali za nujne primere. Vozilo je namreč reanimobil, ker opremljeno za reševanje najtežjih življenje ogrožajočih situacij. Kavčič je povedal, da je imajo vsako leto okoli 250 nujnih intervencij, ostalih prevozov pa je še veliko več, saj z vozili naredijo okoli 80

do 90 tisoč kilometrov na leto.

Novo reševalno vozilo je stalo slabih 130 tisoč evrov. 35 tisoč jih je prispevala država, 65 tisoč občina Cerknica, ostalo pa občini Bloke in Loška dolina. »Vedno radi pomagamo, saj vemo, kako pomembno je zdravje in da zdravstveni dom včasih težko opravi potrebne nakupe,« je povedal bloški župan Jože Doles. •Petra Trček

Reševalna vaja Sekirica 2012FOTO: BLANKA MARKOVIČ KOCEN

NKN datum 20.4.2012 Barva CMYK stran 6

Notranjsko-kraške novice petek, 20. april 2012Aktualno v regiji6

Korak bliže k povezavi obrtno-industrijskih con?Logatec – Dejstvo je, da bi tako obrtniki in pod-jetniki kot tudi sam Logatec s to povezavo veliko pridobili, povezovalna cesta pa bi razbremenila promet, ki zdaj večinoma poteka samo v eno smer. Po besedah logaškega župana Berta Me-narda je trenutno v izdelavi del projekta do stare ceste.

Hitrost izvajanja bo odvisna od tega, koliko zemljišč bo občina prodala. »Omenjenemu bo sledil projekt še za en del ces-te, v dolžini okoli 500 metrov, temu pa nadvoz nad železnico,« dodaja župan, ki si, kot pravi, želi, da bi bila povezovalna cesta čim prej zgrajena.

Zanimanja veliko, zaključenega posla nobenega»Zanimanje za nakup zemljišč je zelo veliko,« pravi župan, »ko pa potencialni kupci vidijo, da je treba še narediti cesto in pripeljati infrastrukturo, jih ni več na spregled.« Morebitne kupce zanimajo različni logistični centri, predelovalna indus-trija, zgodilo pa se ni še nič oprijemljivega. »Pridejo, damo jim podatke, si vnovič ogledujejo, potem pa največkrat ni nič,« pravi Menard, ki pa se nad zanimanjem ne pritožuje. »Tujce večkrat pripeljejo tudi z Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, vendar pogosto traja kar pol leta, da pripravijo svoj koncept.«

Po županovih besedah so se doslej oglasili številni Italijani, ki jih je zanimal logistični center, nekega Francoza kovinsko-

predelovalna industrija, med ogledniki so bili tudi Kitajci, ki pa bi potrebovali zelo velike prostore, teh pa na omenjenem območju ni moč kupiti.

Občina zagotavlja sredstva za projekt»Vse pogojujemo z zanimanjem bodočih investitorjev, ker sama občina za te projekte nima dovolj denarja,« pravi župan in dodaja, da so v občinskem proračunu zagotovili sredstva za projekt, izvedba pa bo potekala po fazah, saj so za gradnjo, kot pravi, težki časi. A kjer je volja, je tudi moč, v Logatcu si želijo dobrih investi-torjev, ki bi čim več zaposlovali in ustvarjali čim višjo dodano vrednost. •Blanka Markovič Kocen

Po daljšem zastoju je investicija v povezavo obeh obrtno-industrijskih con v Logatcu naposled vsaj v fazi projekta –

Hitrost gradnje bo odvisna od prodaje zemljišč

Ekskluzivna, reciklažna, dobrodelna prodaja in dražba oblačil znanih Slovenk in Slovencev

Vse ljudi dobre volje vabimo, da se pridružite dogodku in najdete nekaj zase - obleko, hlače, majico, bluzo, ogrlico, uhane ali

salonarje. Izberite si modni kos, ki je kot nalašč za vas. Z nakupom postanete donatorji trem logaškim družinam s hudo

bolnimi otroki. Dražbo zvezdniških oblačil bo vodil Miha Brajnik z zanimivimi

gosti.

VABLJENI!

Več informacij in oblačila na ogled: FB: Dan za spremembe, Logatec. Prireditev podpirajo: Gostišče Jeršin Logatec, Občina Logatec

Kdaj?V soboto, 21. aprila 2012, od 9. do 13 ure.Dražba oblačil znanih Slovenk in Slovencev z nagovorom župana Občine Logatec Berta Menarda ob 11. uri.Kje?Terasa Gostišča Jeršin v Logatcu.Zakaj?Za odgovorno potrošništvo, za solidarnost, za pozitivne spremembe!

Pomisleki o čistilni sredi mestaVsebinska razprava se je vnela pri obravnavi predloga prve-ga sklopa investicijskega programa za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice, v katerega je vključenih osem notranjskih občin, namenjen pa je od-pravi vrsto let trajajoče problematike odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju porečja Ljubljanice, ki imajo negativne posledice za okolje in zdravje ljudi. Spomnimo: vrednost projekta je dobrih 56 milijonov evrov in ga delno financira Republika Slovenija, delno evropski kohezijski sklad, dobrih 10 odstotkov pa pokrivajo občine same. V okviru projekta bodo v Logatcu zgradili 12 km kanalizacije in nadgradili obstoječo čistilno napravo, za kar bo občina sama prispevala dobrih 8 milijonov evrov. Čeprav je oboje več kot nujno, so imeli nekateri svetniki pomisleke, da je

Logatec edina med osmimi občinami, vključenimi v pro-jekt, ki ima čistilno napravo umeščeno v mestno jedro, kar pa pristojni pripisujejo prejšnjemu občinskemu vodstvu. V razpravi so prevladala mnenja, da je treba projekt podpreti, saj je to edini način, da bodo dela v najkrajšem možnem času opravljena, v nasprotnem primeru pa bo urejanje te pereče problematike trajalo predolgo, pa tudi stroški bodo močno narasli. Z enim samim glasom proti so omenjeni investicijski program svetniki vendarle podprli.

Realizacija proračuna 90-odstotnaNajveč pozornosti so logaški svetniki namenili zaključnemu računu proračuna občine za leto 2011. Po predstavljenih podatkih so bili planirani prihodki v

višini 14.612.495 tisoč evrov realizirani 90-odstotno. V primerjavi z letom pred so se prihodki povečali za 10, v primerjavi z letom 2009 pa so manjši za 4 odstotke. Izpad načrtovanih prihodkov je bil 1.468.114 evrov, odhodki pa od načrtovanih za leto 2011 odstopajo za 1.241.485 evrov. Svetniki so kot spodbudno ocenili, da so bili kljub gosp-odarski krizi doseženi prihodki na ravni leta 2009. Veliko sredstev je bilo porabljenih za investicije, ki so se začele v letu 2010, plačane pa so bile šele lani. Prevzete obveznosti iz leta 2011 tako znašajo 712 tisoč evrov, občina pa je bila ob koncu preteklega leta zadolžena za 71 evrov na prebival-ca. Kljub vnovičnem pogrevanju znane zgodbe o Petrolu je bil zaključni račun proračuna sprejet. •Blanka Markovič Kocen

Logatec – Logaški svetniki so na zadnji seji sprejeli tudi prvi sklop investicijskega programa za projekt Čista Ljubljanica.

V skupini FRAGMAT se podajamo v nove izzive in k sodelovanju vabimo nove sodelavce. Delovno mesto v Podskrajniku bo ponujalo sodelovanje pri zagonu nove proizvodne opreme in razvoju novih produktov, skrb za optimalen proizvodni proces, dinamičen in strokoven kolektiv, možnost izobraževanja in napredovanja, delo v treh izmenah, zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo.Od vas pričakujemo vsaj V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (strojna/elektro), najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, voljo in željo po učenju in spoznavanju novih tehnologij, samoiniciativnost, delavnost, natančnost, timsko delo.Če se vidite v našem kolektivu, pošljite svoj življenjepis na naslov FRAG-MAT d.o.o., Cesta Majde Šilc 1, 1317 Sodražica, ali na elektronski naslov:

anica.lavric@fragmat.si.

DELOVNO MESTO IZMENOVODJE/VZDRŽEVALCA (M/Ž)

NKN datum 02.4.2012Barva CMYK stran 7

www.nkr-novice.si

10let 7Aktualno v regiji

Rešili so težave z onesnaženo vodo

Tako novi kot tudi stari vr-tini dajeta kakovostno pitno vodo, je prepričan župan Občine Loška dolina Janez Komidar, kar so dokazale tudi analize. »Razširjene analize so pokazale izredno dobro kakovost vode po vseh parametrih in nobenega onesnaženja.« Kot je pojasnil, je bila investicija v novi vr-tini več kot nujna. Vodni vir Obrh je bil namreč lani poleti močno onesnažen, v manjši

FOTO

: PET

RA T

RČEK

Direktor Komunale Cerknica Anton Kranjc in župan Janez Komidar pred eno od novih vrtin, s katerima so zagotovili kakovostno pitno

vodo za prebivalce Loške doline.

Z novima vrtinama so v Loški dolini prebivalcem zagotovili kakovostno in čisto pitno vodoLoška dolina – Po težavah zaradi onesnaženja vira pitne vode Obrh, ki so jih imeli lani v Loški dolini, so zavrtali dve novi vrtini v Kozariščah in zagotovili dovolj pitne vode za večji, osrednji del občine. Eno od vrtin so na vodovodni sistem priključili že lani, drugo pa februarja letos.

Pustiti otroka prvič za več dni samega od doma, je za večino staršev izredno težko. Sploh če je ta otok razigran šestletnik, ki mu po glavi večino časa švigajo nore ideje o tem, kje bi se dalo kaj ušpičiti. In sploh, če gre v zimsko šolo v naravi, kjer se je treba toplo obleči, obuti smučarske čevlje, natakniti smučke, rokavice, čelado … in kjer je treba poskrbeti za svoje stvari in se prilagajati skupi-ni. Prepričan si, da tvoj otrok tega še ne zmore, da mu bo zvečer težko, da ne bo mogel zaspati brez tebe, da bo domov prišel s prazno potovalko, »zmrznil« na smučišču, da se ne bo mogel pobrati, ko bo padel … In potem si grozno presenečen, ko ugotoviš, da tvoj malček, ki te tako grozno potrebuje vsak trenutek dneva, pravzaprav sploh ni več malček, da pade in se sam pobere, da se toplo obleče, si natakne smučke, čelado, rokavice in se pogumno požene po hribu. Ponosen na svoj uspeh, do katerega je prišel brez pomoči staršev, vendar pod budnim očesom učiteljev in vaditeljev. Najbrž smo le redki tistega zadnjega dne v Kranjski gori, ko smo po dolgih urah, minutah in sekun-dah končno le zagledali svoje otroke, ostali brez cmoka v grlu. Ponosni in zadovoljni sami s sabo so stopali z avtobusa, v »polni bojni opremi«, s smučkami v rokah. In s širokim nasmehom na obrazu, ki je odražal vse prelepe trenutke, ki so jih doživljali v šoli v naravi. Najbrž tistega dne ni bilo starša, ki ne bi bil neizmerno ponosen na svojega »malega človeka« in neizmerno hvaležen osebam, ki so pazile nanj in mu pomagale v tej mali šoli za življenje. Hvala učiteljem in vaditeljem, ki ste se trudili z našimi otroki, ki ste jim omogočili, da občutijo, kako se znajdejo v novem in nepoznanem okolju, da spoznajo, kako se odzovejo v nepredvidenih trenut-kih, da ugotovijo, česa vse so sposobni brez pomoči staršev, a še vedno pod varnim okriljem. Takih trenutkov jim ne moremo dati ne starši ne babice in dedki, ne tete in strici … Šola v naravi je za otroka mala šola za življenje, je prvi korak na poti k samostojnosti, odlična priložnost za razvijanje občutka za odgovornost in to, da imajo ob sebi znane ljudi, ki jim zaupajo in jih imajo radi, je izrednega pomena.Zavedamo se, kakšno odgovornost ste učitelji in vaditelji prevzeli na svoja ramena, ko ste se odločili, da boste spremljali naše otroke v zimsko šolo v naravi. Cenimo vaš trud, potrpljenje, skrb, nežnosti in drobne pozornosti, ki ste jim jih namenili. Hvala vam, da so naši otroci z vašo pomočjo lahko spoznavali same sebe in da ste jim pri enem od pomembnejših korakov v njihovem življenju stali ob strani. Hvala vam, da še danes, več kot mesec dni po vrnitvi iz Kranjske gore, govorijo o tistih petih dneh z iskricami v očeh.

Katjuša in Matjaž Vadnjal, Tadeja in Matej Šabec, Andreja in Aleš Šrimpf, Marta in Simon Penko, Vesna in Rade Janjić, Darja in Metod Premrl, Mojca in Dejan Žgavc, Andreja in Ro-man Šalamun, Enej, Barbara in Evgen Pahor, Magda in Dušan Čopič, Aleksander

DELOVNO MESTO IZMENOVODJE/VZDRŽEVALCA (M/Ž)

meri pa se je to dogajalo tudi že prej. »Ugotovili smo, da bi bili stroški čiščenja vode iz Obrha višji kot izdelava novih vrtin, ki so jih naredili poleg dveh že obstoječih, ki sta se že izkazali za dovolj kakovostni,« pravi Komidar. Meni, da bo voda tudi v prihodnje kako-vostna. »Dopuščam možnost onesnaženja, saj se ljudje vse preveč neodgovorno obnašajo glede varovanja narave, a upam, da tega ne bo prišlo.«

Kot je še povedal, novi vrtini delujeta po potrebi in dajeta toliko vode, kot je občani potrebujejo. Prepričan je, da so s tem zagotovili dovolj pitne vode za prebivalce največjega, osrednjega dela občine, ki so priključeni na vodovodni sistem Stari trg. »Ob suši vodni stolpci v vrti-nah sicer zanihajo, vendar je bilo nihanje tudi letos pozimi, ko je bila suša, le malenko-stno.«

V izdelavo novih vrtin in gradnjo ceste do njiju je občina vložila skoraj 200 tisoč evrov. »Računali smo-dali vlogo, da bi del sredstev zagotovili na službi vlade za lokalno samoupravo in region-alno politiko, a nismo dobili niti evra, zato smo morali v

proračunu prerazporediti sred-stva,« je povedal Komidar. Še nekaj denarja bodo morali najti za ureditev lastništva zemljišča, na katerem so ure-dili vrtine. Lastnik zemljišča jim je sicer dovolil poseg v prostor, na občini pa si želijo, da bi bilo območje v njihovi lasti.

Na vodovodni sistem Stari trg, ki dobiva vodo iz vrtin v Kozariščah, je priključenih 3200 uporabnikov. Poleg tega osrednjega vodovoda sta v občini še dva samos-tojna vodovodna sistema, Babna Polica in Babno Polje, prebivalci hribovskih vasic pa imajo lastni vodni vir. »Tam so še vedno odvisni od vode iz vodnjakov, se pravi, da imajo kapnico,« je pojasnil Komidar. •Petra Trček

Logatec – Osnovno šolo Tabor v Logatcu so sredi marca obiskali japonski raziskovalci, med njimi tudi Slovenka Mateja Jutraž Yang, ki je nekaj dni pred obiskom Slovenije v Osaki magistrirala iz pedagogike. V okviru mednarodne raziskave so pri pouku matematike in materinščine v 6. razredu preučevali ustno sporočanje učitelja. »Učenci so se na raziskavo profesorjev, zakoncev Soeda in Mateje Jutraž Yang odzvali zelo pozitivno, v njej so aktivno sodelovali in obojestranskih simpatij ni bilo mogoče prezreti,« pravi ravnateljica OŠ Tabor Miša Stržinar, ki je pred časom tudi sama obiskala Japonsko in tam, kot pravi, doživela »kulturni šok«. Japonski gostje so med drugim ugotovili, da je v slovenski šoli večji poudarek pa je na govorjeni besedi, za razliko od Japonske, kjer prevladuje pisna kultura. Mateja Jutraž Yang je učence navdušila predvsem z znanjem japonskega jezika in pisave ter predavanjem o Japonski. •bmk

Pivka, 13. april – Na petkov popoldan je bilo v avli pivške osnovne šole precej živahno in dobrovoljno, saj se je odvijala že štirinajsta podelitev priznanj najboljšim žganjekuharjem. Predsednik sekcije žganjekuharjev pri Turističnem društvu Pivka, Boris Klemen, ter Milena Štolfa, članica komisije ter predstavnica Kmetijsko svetovalne službe iz Sežane, sta poudarila, da so bili letošnji vzorci izjemno dobri ter ocenjevanje težko. Izmed 101 prispelih vzorcev so podelili bronasta, srebrna in zlata priznanja v kategorijah slivovec, sadjevec ozi-roma jabolčno žganje, brinjevec, hruškovec ter zeliščni liker. Najboljši izmed vseh v posa-mezni kategoriji so si »prikuhali« tudi ročno izdelan lesen kipec Martina Krpana, najboljši zeliščni liker pa lično izdelano glineno diplomo. Dobitniki Krpana za leto 2011 so: za slivo-vec – podžupan občine Pivka, Boris Rebec iz Narina, za sadjevec – Vida Rotar iz Klenika, za hruškovo žganje – Zorka in Boris Klemen iz Nove Sušice, za brinjevec David Gvardijančič iz Račic pri Podgradu, za zeliščni liker – Julka Hreščak iz Nove Sušice. Rekorderka med vsemi je Vida Rotar, ki je tokrat prejela že svojega osmega Krpana. •pš

Krpani za najboljše žganjekuharje

Zimska šola v naravi – šola za življenje Prejeli smo

FOTO

: PET

RA Š

AJN

Japonski raziskovalci FOTO: BLANKA MARKOVIČ KOCEN

NKN datum 20.4.2012 Barva CMYK stran 8

Notranjsko-kraške novice petek, 20. april 20128 Regijske kulturne diagonale

Uporaba zmrzlinsko odpornih kamenih agregatov Ogrevanje agregatov v zimskem času Certificirana proizvodnja vseh vrst betonskih mešanic Organizacija prevozov in vgrajevanja betona Garancija za zaupanje več kot 111 letna tradicija od leta 1901

SVEŽI BETONI POMLAD

oblak commerce d.o.o., Tržaška 1a, LogatecDelovni čas: 7.00 - 17.00, sobota: 7:00 - 12:00

INFO: 051 313 280www.oblak.si

Zaupali so nam

Zaupajte nam tudi vi!

Vas črnih rut

Julija letos bo minilo 70 let od poboja civilnih žrtev v Jermendolu in Vražjem vrtcu. Italijanska vojska je takrat ustrelila 49 Babnopo-ljcev ter požgala 38 hiš in pet gospodarskih poslopij ter 40 vaščanov izgnala v koncentracijsko taborišče na Rabu. Dogodek je v takratni ljubljanski pokrajini pomenil največjo izgubo civilnega prebivalstva. Po besedah Alenke Veber z Zavoda Rihtarjeva domačija, ljubi-teljice in zbirateljice krajevne zgodovine, so zgodovinski viri o tem dogodku in ob-dobju skromni in razpršeni. Naključna srečanja z delom Edija Šelhausa, fotoreporterja, ki je med drugo svetovno voj-no fotografiral tudi v Babnem Polju, so jo spodbudila, da se je podala po sledeh njegovih fotografij, ki so jo privedle

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Predstavitvi fotografij Edija Šelhausa iz medvojnega Babnega Polja je prisluhnilo veliko domačinov.

Babno Polje skozi fotografski objektiv Edija Šelhausa

Babno Polje, 23. marec – V organizaciji Zavoda Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja in v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije je bila na turistični kmetiji Pri kovačiji predstavitev foto-grafskega opusa vojnega fotoreporterja Edija Šelhausa (1919–2011), ki je v fotografski objektiv ujel tudi del tragedije medvojnega Bab-nega Polja.

Po pohodu na razstavo

Velikonočno druženje so po-hodniki začeli s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Babnem Polju. Ob spremljavi Luke Žnidaršiča na diatonični harmoniki so se po prijavi izpred Rihtarjeve domačije odpravili na uro dolgo pešpot, ki jih je pripeljala v vasico Babna Polica z vsega skupaj dvajsetimi prebivalci. Tu so jih s kavo, čajem in domačimi dobrotami prijazno sprejeli domačini. Ob tej priložnosti je Zavod izdal zloženko o Babni Polici, za katero so be-sedilo in fotografije prispevali

FOTO

: ARH

IV Z

AVO

DA

RIH

TARJ

EVA

DO

MAČ

IJA

Velikonočnega pohoda se je udeležilo veliko število pohodnikov.

Babno Polje, 9. april – Na velikonočni ponedeljek je Zavod Rihtarjeva domačija ob pomoči krajanov Babnega Polja in krajanov Babne Police pripravil prvi velikonočni pohod iz Babnega Polja na Babno Polico in nazaj. Pohoda, ki je imel večplastni značaj, med drugim tudi do-brodelni, se je udeležilo 140 pohodnikov, ki so si ob koncu poti ogle-dali etnološko razstavo Soba naših prababic.

do zanimivih in dragocenih dokumentov takratnega Bab-nega Polja.Odkrila je namreč, da je Edi Šelhaus, legenda slovenskega fotoreporterstva, v svoj ob-jektiv ujel več kot 30 podob požganega Babnega Polja in številnih babnopoljskih vdov z otroki. Dotlej jih je bilo evidentiranih le nekaj.Alenka Veber je ob razisko-vanju njegovega dela med drugim naletela tudi na članek Sledi peljejo v Vražji vrtec, ki je izšel v decembrski številki Naše žene leta 1980 in v katerem med drugim opisu-je, kako je pozimi leta 1944 prvič prišel v Babno Polje. Takrat je Šelhaus izvedel, kaj se je leta 1942 tam zgodilo. Šelhaus je v prispevku zapisal: »Moja dolžnost je torej bila, da na nek način dokumentiram ta tragični dogodek.« S pomočjo

babnopoljskega učitelja Jakoba Konca in njegovih učencev sta zbrala pred šolo skupino črno oblečenih žensk in otrok. Šelhaus jih je prosil, naj mu sledijo na pokopališče, kjer so bili pokopani njihovi ubiti svojci. Tako so pod zna-menjem nastale najmanj tri fotografije. Ko je po več kot 35 letih obiskal Babno Polje, je s seboj prinesel tudi eno od teh fotografij, na kateri so bile ženske v črnem. Krajani so fotografijo poimenovali Vas črnih rut.Jožica Šparovec, višja kus-tosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki fotografije hrani, je ob pro-jekciji fotografij iz življenja Edija Šelhausa predstavila njegov portret ter njegov vojni in povojni opus. Dobro desetletje dolgo sodelovanje z Edijem Šelhausom je med

drugim prineslo šest razstav, med njimi tudi razstavo, kjer je bila v okviru zgodbe o učiteljici Nadi iz Trave predstavljena tudi fotografija Patrola v belem, posneta v Babnem Polju.Jožica Šparovec je ob pro-jekciji izrazila veselje, da je prišla v Babno Polje in se zah-valila Alenki Veber za njeno pobudo, da bi pregledali

fotografije Edija Šelhausa, in poiskali tiste, ki jih je posnel v Babnem Polju. Tako sta z njeno pomočjo pred enim letom uredili seznam foto-grafij in popravili podatke, ki so bili ob nekaterih fotografi-jah napačni. Fotografije so bile tokrat prvič predstavljene v celoti. Vaščani Babnega Polja in drugi obisk-ovalci so tako lahko prvič

spoznali njegov babnopoljski opus ter ob fotografijah obu-jali spomine in ugotavljali, kdo so osebe na posamezni fotografiji ali v katerem delu kraja so posnetki nastali. Nekateri s teh fotografij še živijo in so zato tudi spomini še vedno živi. Ob fotografijah Edija Šelhausa pa bodo ostali tudi v prihodnje.•Borut Kraševec

domačini.Pohod je imel tudi dobrodelni značaj. Zbrani prispevki bodo namenjeni obnovi Rihtarje-vega skednja, kjer namerava Zavod Rihtarjeva domačija odpreti podeželski center za kulturo, vseživljenjsko učenje in turizem. Predvsem pa je bil njihov namen na praznični dan v najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji privabiti tudi čim več obiskovalcev, kjer so si lahko ogledali etnološko razstavo Soba naših prababic. Ob pomoči krajanov jo je zasnovala domačinka Fanika

Vesel, pri oblikovanju pa je sodelovalo kar šestintrideset razstavljavcev. »Tako pohod, primeren je bil za starejše pohodnike in družine z otroki, kot etnološka razstava sta zgovoren dokaz, kako lahko tudi v tem delu notranjsko-kraške regije, ki že pregovorno velja za turistično nerazvito, kraji zaživijo in pritegnejo obiskovalce. Predvs-em pa takšni dogodki ponovno povezujejo ljudi in kraje,« je o dogodku povedala Alenka Veber Zavoda Rihtarjeva domačija. •bok

NKN datum 02.4.2012Barva CMYK stran 9

www.nkr-novice.si

10let 9Regijske kulturne diagonale

Krpan nam je vzor

Bločani imamo kar nekaj atributov, ki nas opre-deljujejo. Tako je bloški smučar sinonim za mod-erno smučanje. Bloški vol pa opredeljuje Bločane, ki so si s prekupčevanjem in rejo teh plemenitih živali v preteklosti priborili košček kruha. Martin Krpan je lik pokončnega in samozavest-nega moža, ki je zrasel v teh krajih. Kako se je porodila ideja o ustanovitvi Društva ljubiteljev Martina Krpana?

Rojen sem v vasi Ravnik na Blokah. Nesreča je hotela, da sem zaradi bolezni odraščal brez očeta. Vendar sem imel fantastičnega starega očeta. Veliko je vedel in bral. Bil je svetovljan, saj je kar nekajkrat prepotoval Atlantik in si služil kruh v Ameriki. Imenitno je znal vzgajati in pripovedovati. Izpred njegove hiše se je lepo videl hrib s cerkvijo sv. Urha, ki mu po bloško enostavno

FOTO

: STA

NE

KORE

NJA

K

Na Blokah potekajo priprave na letošnji Pohod po Krpanovi poti, ki bo zadnjo nedeljo v aprilu. Letos pri pripravi pohoda poleg Turističnega društva Bloke sodeluje tudi lani ustanovljeno Društvo ljubiteljev Martina Krpana. Pobudnik in idejni vodja društva ter se-danji predsednik je France Hiti, ki je rojen in živi v neposredni bližini „Vrha“ pri Sveti Trojici. Nekaj svojih načrtov in idej je odstrl tudi za bralce Notranjsko-kraških novic.

rečemo Vurh. Večkrat nam je dejal: » No vidite otroci, tam so pa včasih živeli Krpanovi.«Verjetno si se s podobo Martina Krpana še pozneje v življenju srečeval. Kako pa je s tem?

Teh dejavnikov je bilo kar nekaj. Po naključju sem se pred mnogimi leti zaposlil v Intereuropi Koper. Dejavnost, ki jo opravlja to podjetje, je nekako moderno nadaljevanje Krpanovega početja. Seveda je čas prinesel, da je vse to urejeno in legalizirano in ni treba pri cesarju prosit za „pismo“. V Intereuropi smo si tako vzeli Krpana za svojega vzornika ali zaščitnika. Ta ponos se vidi v avli uprave v Kopru, ki jo krasi kipec Martina Krpana, ki ga je izdelal, če se prav spomnim, Stojan Batič.V preteklosti smo bili Bločani mnogo bolj kot sedaj poveza-ni z Velikimi Laščami. Tja se

je hodilo po nakupih. Bločani smo kot „hribci“ imeli pose-ben status. Predstavljali smo nekakšno vez med Primorsko s Trstom in Dolenjsko. Še posebej smo bili dobrodošli, če smo se pojavili s polno mošnjo cekinov ter kupili par volov. Levstik je te malo šegave in samozavestne ljudi gotovo dobro poznal, saj je doma iz Retij pri Velikih Laščah. Tako ni čudno, da je pri nas našel vzornika ali pa kar osebo za svojo literarno pripoved.Slavko Petrič, ki sicer dela in živi v Postojni, je v zadn-jih letih objavil kar nekaj strokovnih razprav o poreklu Martina Krpana. Vsa njegova razmišljanja in dokazovanja peljejo, da je vendar Levstik našel svojega junaka v vasici Zavrh zraven sv. Urha, ki mu, kot sem že rekel, rečemo po bloško Vurh.V vasici Ravnik že več kot sto

let stoji vodnjak. Ko je pred tridesetimi leti vas dobila vodovod, je zapuščen služil le še žabji zalegi. Vaščani in soseska smo se pred leti zbrali ter vodnjak obnovili. Sedaj je pravi biser vasi še zlasti, ker iz dna vodnjaka, kjer izvira voda, neprestano izvira tudi poseben plin in z mehurčki bistri vodo. Pri obnovi tega vodnjaka se je izoblikovala tudi ideja, da bomo nadalje-vali delo v okviru društva ljubiteljev Martina Krpana.

Ne glede na naziv vašega društva si najbrž zastavljate širšo perspektivo. Kakšni so vaši načrti? Kaj od tega ste že postorili?

Seveda je naša dejavnost zasnovana zelo široko in temelji, tako kot danes radi moderno rečemo, na elemen-tih trajnostnega razvoja. Bločani imamo zelo bogato kulturno dediščino. To si želimo ohraniti še zlasti, če je

ta še živa in jo najeta sodo-bni razvoj in čas, ki prihaja. Neki ameriški pisatelj je namreč rekel: »Ne rečem, da v preteklosti ni bil razvoj nekaj pozitivnega; toda sedaj traja že predolgo.« Žal smo popol-noma izgubili iz spomina bloško smučanje. Ohraniti je potrebno ostaline od gradu – tabora Nadlišek in Pajkovs-kega gradu. Ohraniti moramo bogastvo naše narave. Delati je potrebno z mladimi v šoli (ali: in s šolo), da se bo še kaj ohranilo poznejšim rodo-vom. Te vrednote je potrebno postaviti v sodobni čas kot vzor za nov zagon ustvarjal-nosti na Blokah. V tem smislu sodelujemo s šolo. V vasi Štorovo smo uredili okolico mogočne Krpanove lipe ter jo zaščitili kot naravno vrednoto. Sicer pa intenzivno urejamo okolico sv. Urha in gradu Nadlišek. Do letošnjega pohoda prihodnjo nedeljo bomo postavili nekaj obeležij,

ki bodo spominjala na Levs-tikovo pripoved.Kakšen pa je vaš pogled preko Javornikov v Pivško dolino, kjer tudi delujejo na dediščini Martina Krpana?

Prav nič nismo ljubosumni. Upam, da se bomo v prihod-nje več srečevali z njimi in izmenjavali izkušnje. Zavedati se pač moramo, da Slovenci v zgodovini nismo imeli kraljev in cesarjev, plemstva komaj za vzorec. Imamo pa bogato kulturo, katere del sta tudi Levstik in Martin Krpan. Ta nas je ohranila kot narod in ostali smo na zemljevidu Evrope. Danes, ko nas muči globalna kriza, potrebujemo nove Krpane, ki ne bodo samo »šimfali“, pač pa si bodo upali samoza-vestno stopiti, četudi obuti v nekoliko nerodne škornje, na zloščen parket gospodarskega in političnega življenja in reči: „Tudi mi znamo, zmoremo, hočemo.“ •Stane Korenjak

France Hiti prepozna v Krpanu predvsem

vzornika.

POSTANITE DEL NAŠEGA USPEHA

1.RAZVOJNI INŽENIR m/ž -VI. ali VII. stopnja izobrazbe strojne smeri -znanje angleškega ali nemškega jezika -vozniški izpit B kategorije -organizacijske in komunikacijske sposobnosti -5 let delovnih izkušenj na področju konstruiranja strojev

Predvideni obseg del in nalog novega sodelavca: -sodelovanje pri koncipiranju projektov -priprava kalkulacij za ponudbe -vodenje projektov -konstruiranje strojev in naprav (pričakuje se izkušnje z uporabo enega od CAD programov) in priprava tehnične dokumentacije -sodelovanje s kooperanti -organizacija montaže -organizacija montaže in zagona stroja pri kupcu -priprava spremne dokumentacije, vključno s tehničnimi mapami in navodili za uporabo in vzdrževanje

Izkušnje v avtomatizaciji so dobrodošle, niso pa pogoj. Če vas zanimajo novi delovni izzivi, se nam pridružite. Čaka vas prijetno delovno okolje in stimulativno plačilo.

Vaše prijave pričakujemo do 25. maja 2012.

PS, družba za projektiranje in izdelavo strojev, d.o.o.Kalce 38b 1370 Logatectel: 01 750-85-10, fax: 01 750-85-29e-mail: ps-log@ps-log.si

Smo dinamično podjetje s področja avtomatizacije proizvodnje, strojegradnje in pogonske tehnike. Zaradi povečanega obsega dela iščemo novega sodelavca:

www.ps-log.si

NKN datum 20.4.2012 Barva CMYK stran 10

Notranjsko-kraške novice petek, 20. april 201210 Regijske kulturne diagonale

Narečje ob meji

»Kulturna dediščina krajev na obeh straneh državne meje Hrvaške in Slovenije - odOsilnice, Čabra, Gerova, Tršća, Prezida do Babnega Polja, priča o življenjski povezanosti tega območja v zgodovini,« je v uvodu dejala Anđelka Pogorilić, knjižničarka v starotrški knjižnici ter poudarila, »da je knjižnica lahko velik potencial povezo-vanja in razumevanja sose-dov, tako, da širi zavedanje o obmejnih prostorih, na katerih meje niso strogo etnične, kjer se kulture in vplivi prekrivajo, kjer prebivalci ene in druge st-rani meje navkljub različnemu nacionalnemu opredeljevanju govorijo isti jezik in imajo iste navade«.S tem namenom je knjižnica gostila tudi večer narečne besede čezmejnih čabranskih krajev. Čabar, ki je pobraten z občino Loška dolina, je predstavil prof. Ivan Janeš,

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Loška dolina, 12. april – V Knjižnici Maričke Žnidaršič v Starem trgu pri Ložu je potekal večer z naslovom Čabranski kraji v narečni besedi. Izročilo narečja, ki ga govorijo podobno na obeh bregovih v Zgornjekolpski dolini, do Osilnice in Čabra ter Babnega Polja, so predstavili prof. Zlatko Pocho-bradsky, Slavko Malnar in prof. Ivan Janeš. Z avtorsko glasbo z narečnim besedilom je sodeloval Matija Turk. Večer je povezovala Milena Ožbolt, poznavalka izročila in tradicije. Janez Komidar, župan občine Loška do-lina, je v pozdravnem nagovoru dejal, da upa in želi, da bi se pomembnosti narečnega jezika bolj zavedali tudi mladi z obeh strani meje.

predsednik čabranske podružnice Matice Hrvaške, ki ima v Čabru in okoliških krajih tradicijo vse od leta 1877, njeno dejavnost pa so obnovili leta 1992. Podrob-neje je predstavil delovanje založbe, ki s svojo dejavnostjo združuje ustvarjalce s skup-nega govornega območja. Pod njegovim vodstvom je čabranska podružnica založbe v nekaj letih izdala skupno kar 53 knjig s področja domoznanstva. Nekaj knjig so ob tej priložnosti podarili starotrški knjižnici.Avtor kar enajstih kulturnoz-godovinskih in jezikovnih del Slavko Malnar, raziskovalec in izjemen poznavalec krajevne zgodovine, narečja, šeg in navad, je obiskovalce sliko-vito seznanil z jezikovno in kulturno identiteto čabranske pokrajine. Identiteto teh krajev s svojo poezijo, ki jo že od leta 1971 piše v narečju, goji tudi

prof. Zlatko Pochobradsky pesnik in dramatik, ki velja za najvidnejšega pisca narečne poezije na hrvaškem. Na pred-stavitvi je prebral nekaj svojih pesmi in tako še bolj približal jezik, o katerem v eni od svojih pesmi pravi, da je jezik, ki mu ga je podarila mati samo njegov in je on sam, saj z njim lahko izraža svoje misli. Razmišljanja s svojo avtorsko glasbo in izvirnimi besedili predvsem v čabranskem narečju posreduje tudi Matija Turk, ki že vrsto let živi v Loški dolini, o kateri tudi po-gosto zapoje, s petjem in svojo harmoniko pa se rad spominja tudi svojih rojstnih krajev.Srečanje ja zaključila Milena Ožbolt z mislijo, »da je bil večer priložnost za utrditev za-vedanje, kdo smo, ter da tako s svojo različnostjo bogatimo drug drugega«.•Borut Kraševec

Literarno-glasbeni večer, ki je povezal kraje z obeh strani meje

Praznični koncert treh zborov

FOTO

: LA

DIS

TO

RRES

AN

Trije veliki mešani pevski setavi se bodo v Mariboru udeležili državnega tekmovanja Naša pesem

Postojna, 9. april – Velikonočni ponedeljek je v avli Glasbene šole Postojna postregel s kon-certom treh velikih mešanih pevskih sestavov. Prvi se je številnemu občinstvu predstavil domači Mešani pevski zbor Postojna, drugi je nastopil Mešani pevski zbor iz Logatca, iz Kranja so prišli pevci Akademskega pevskega zbora France Prešeren.

Vsi trije prekaljeni pevski sestavi z dolgoletno tradicijo sodijo danes v vrh slovenskega zborovskega petja. Poleg tega, da se bodo vsi trije udeležili državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru, jih povezuje še pokrajinska pri-padnost. Pevci iz pivškega in postojnskega prepevajo pod vodstvom Mirka Frlana, številni mladi pevci iz Logatca in okolice so združeni pod taktirko Marjana Grdadolnika. Zbor, ki sicer domuje v Kranju, pa od decembra 1010 vodi pivčan Matej Penko.

21. in 22. aprila čaka omenjene pevske sestave gotovo najpomembnejši nastop v tej sezoni. Na letošnjem državnem tekmovanju Naša pesem, ki sicer sovpada tudi s tekmovanjem za veliko zborovsko nagrado Evrope ter dejstvom, da poteka v evropski prestolnici kulture, se bodo pomerili najboljši slovenski zbori. Za pevce in zborovodje poteka čas intenzivnih priprav na pomembno tekmovanje, zato so se zbori posto-jnskemu občinstvu predstavili s tekmovalnim mariborskim programom in enim oz. dvema dodatkoma. •kt

Mešani pevski zbor Postojna se je kot organizator koncerta prvi predstavil številnemu občinstvu v dvorani Glasbene šole Postojna.

NKN datum 02.4.2012Barva CMYK stran 11

www.nkr-novice.si

10let 11Intervju

Ohranjajo domačnost in izvirnost

Kakšni so začetki vašega društva?Izhajamo iz Aktiva kmečkih žena, ki je deloval v okviru Kmetijske zadruge, kasneje pa je propadel. Na podlagi tega so nekatere dotedanje članice aktiva leta 1995 ustanovile svoje društvo, ki je že na začetku štelo okrog 20 članic. Soustanoviteljici sta bili Ivan-ka Logar, prva predsednica, in Milka Petrič, prva tajnica. Kasneje je postala predsednica Milena Petrič, za njo pa spet Ivanka Logar. Leta 2008 sem vodenje društva prevzela jaz in skupaj z ostalimi članicami program zastavila čisto na novo.

Koliko je članic v vašem društvu?Doslej nas je bilo največ 112, trenutno 104, od česar jih je kakih 20 zelo aktivnih. Moških članov zaenkrat nimamo, čeprav so, kljub našemu poimenovanju, vedno dobrodošli in se lahko včlanijo. Možje naših članic se radi pridružijo našim izletom in jim v šali pravimo kar podeželski možje. Vsekakor si želimo podmladka, saj je prav, da se tradicija prenaša naprej, z dodatnim programom, kot je na primer tečaj krašenja tort, pa odpiramo vrata tudi novejši kuhinji. Vsak, ki ga naše poslanstvo le zanima, je dobrodošel, za ogrevanje pa je vabljen, da se udeleži katerega

FOTO

: ARH

IV »

KLA

SJE«

Članice društva s svojimi kulinaričnimi dobrotami gostujejo vsepovsod, nazadnje so se predstavile v Trogirju na Hrvaškem.

Poslanstvo Društva žena in deklet na podeželju Klasje iz Cerknice je skrb za dediščino – Podmladku približujejo domačo kuhinjo in jih učijo starih načinov peke Če bi kdo pred nekaj desetletji le namignil, da se bo potica za prazni-ke kupovala v trgovini, bi verjetno večina le zamahnila z roko in si mislila svoje. Danes temu žal ni več tako in kar nekaj sodobnih gos-podinj potičko najrazličnejših okusov najraje kupi, ker je ali ne zna speči ali pa je doma ne jedo. Na srečo ne razmišljajo povsod enako, za kar gre zahvala številnim društvom, ki gojijo ljubezen do tradicije in vzgajajo podmladek v tradicionalnem duhu. Na Notranjskem je eno takih društev Društvo žena in deklet na podeželju »Klasje« Cerknica, katerega delovanje je predstavila predsednica, Ana Ivančič.

od naših brezplačnih tečajev iz peke in podobno.

Omenili ste tečaje iz peke. Ali ste se za to področje posebej usposobile?Še preden sem prevzela vodenje društva, smo preko izobraževanja, ki so ga organizirale predhodnice, opravile izpite za nacionalno poklicno kvalifikacijo (kar 25 oseb nas je to opravilo) s tem pridobile ustrezen certifikat in izhodišče, da javnosti pokažemo, s čim se ukvarjamo. Prvi projekt smo pripravile v sodelovanju z OŠ Unec, za 150-letnico šolstva pa svoje pekarske izdelke prikazale na veliki razstavi. S tem so se nam odprla vrata na marsikateri dogodek, ka-mor nas k sodelovanju radi povabijo. Tako pečemo za prireditve, pohode, občinske praznike, Obrtno zbornico in ostale ter na številnih priredit-vah prisotne s stojnicami in razstavami. Sodelovanje je na najrazličnejših dogodkih iz leta v leto lažje, saj že imamo poenotena društvena oblačila, kupile pa smo že tudi fritezo, prenosno pečico, mize, na katerih predstavljamo svoje izdelke, in uredile še marsikaj drugega. Vesele smo, da je temu tako.

Pekarskih veščin učite tudi druge.Res je. Organiziramo tečaje

peke kruha, potic in peciva, kar večinoma vodim sama, sicer pa sodelujemo tudi z drugimi strokovnjaki. Poleg predavanj o zdravi preh-rani, tečajev peke in kuhanja smo lani prvič izpeljali dva tečaja na temo okraševanje tort. V letošnjem letu bomo vse te tečaje ponovili, izpel-jali kar nekaj predavanj, med zanimivejšimi pa bo preda-vanje Marije Merljak, stroko-vnjakinje za zdravo prehrano.

Srečali smo vas že na Miklavževanju, pa v Merca-torju, na Prvomajski tržnici in še kje. Kje vse gostujete in predstavljate svojo de-javnost?Letno smo prisotni na preko 20 dogodkih, bodisi samostojno ali pa v sodelo-vanju s katerim od notran-jskih društev. Lansko leto je bilo res pestro. Na pobudo Turističnega društva Notran-jska smo se udeležili srečanja v Trogirju, kjer smo predstavili naše notranjske jedi, vinske štrukeljce, pripravljali flancate in rožce iz kvašenega testa, izpeljali izdelavo pletenic in priredili tekmovanje v izdelavi hrušic in jabolčkov, s sabo pa pripeljali bloškega smučarja. Tudi gostitelji so se odrezali in je bilo vzdušje res enk-ratno! Lani smo obiskali tudi dinamično kmetijo Marjete Vrhunc ter se že tretje leto zapored udeležili svetovnega

Festivala praženega krompirja, ki se je dogajalo v Avstriji. Ob tej priložnosti smo na naši stojnici spražili kar 60 kilo-gramov krompirja po štirih lastnih receptih, med katerimi je najbolj zanimiv zelo star recept iz avstroogrskih časov, »grenadir marš«, samosto-jna jed, in sicer na ocvirkih pražena krompir in doma narejeni »bleki«. Letos bo to srečanje v Mariboru. Želimo si obiskati tudi Mozirski gaj ter v jeseni na prostem pripraviti piknik žar, ki je pravzaprav tečaj o žaru, povezan s piknikom. Načrtov imamo res veliko. Do pred dveh let smo trikrat sodelovali tudi na ptujski razstavi slovenskih dobrot.

Omenili ste sodelovanje s Turističnim društvom Notranjska, kaj pa z ostalimi društvi? Poleg skupnega projekta v Trogirju, v Mercator centru v Cerknici za pusta pečemo krofe, za veliko noč potico, domač bel kruh ter pripravi-mo razstavo velikonočnih jedi. Skupaj z njimi smo že trikrat pripravili tudi velikonočno razstavo v Pivki. Pri organi-zaciji Kunaverjeve poti sodelu-jemo s Turističnim društvom Rakek, nekajkrat pa smo sodelovali tudi s Turističnim društvom Menišija ter na občinskih prireditvah. Poleg sodelovanja z društvi smo ve-seli sodelovanja s šolami. Ob lanskoletni 130-letnici šole na Rakeku smo spekle medenjake in flancate ter 25 kilogramov črnega kruha, ki so ga imeli šolarji za malico po ta starem. Še kaj bi se našlo.

Imate pa tudi kar nekaj svojih projektov, s katerimi razveseljujete domačine in ostale.Že nekaj let zapovrstjo se udeležujemo Prvomajske tržnice, na kateri imamo različne razstave ter delavnice. Lani sem praktično prikazala izdelavo pletenice, ki se im-enuje poročno srce, na stojnici pa smo pekle flancate. Sicer pa pečemo tudi ob občinskem prazniku, pri čemer smo pred-lani, po naročilu turističnega društva Notranjska, spekle 60 kilogramov kruha, lani pa v oblekah in s košaricami pripravile dobrodošlico za vse obiskovalce in izpeljale tek-movanje v hruškicah. Doslej smo že trikrat v Uršulinem domu na Uncu samostojno organizirale razstavo jaslic, na kateri je iz leta v leto več razstavljavcev. Pečene jaslice smo kasneje razstavile tudi v Mercator centru, skupaj z dreveščkom, okrašenim z angelčki, medenjaki in jabolki ter pred kulturnim domom

na otroški prireditvi, kjer smo dodale še razstavo božičnih jedi in spekle parkeljne, ki jih je Miklavž podaril otrokom. Imele smo tudi Božično praznovanje z Dušico Kunaver na temo božičnih navad in običajev. Načrtujemo izvedbo vseh dosedanjih prireditev, zavedamo pa se tudi, da brez novih, mladih članov ne gre. V ta namen smo pripravile novejše zadeve, kot je na primer okraševanje tort, kuhanje, predavanja o zdravi prehrani, še vedno pa vlada zanimanje za učenje peke potic ter kruhov. Tečajem se lahko pridružijo tudi zunanji udeleženci, od katerih se mar-sikdo včlani na novo.

Večkrat se pojavljate tudi v medijih, v različnih oddajah, časopisih … Skupaj s Turističnim društvom Notranjska smo sodelovali v oddaji »Na zdravje«, kjer smo predstavili vinske štrukeljce ter krompir »granadir marš«, pa v oddaji »Dobro jutro«, kamor smo bili povabljeni na pobudo Dušice Kunaver. Ob tej priložnosti smo predstavili žegnanje domačije na božični večer. Po zaslugi Dušice Kunaver smo sodelovali tudi v dokumentarni oddaji »Oreh«, ki je nastajala v Osredku, v zelo stari, a odlično obnovljeni Košči hiši, kjer smo v krušni peči spekle na tradicionalen način pripravljeno potico. Dogajanje sta popestrila godec in lovec. Vse kaže, da naj bi sodelovali še v kakšni doku-mentarni oddaji, česar se že veselimo.

Ali morda razmišljate o izdaji knjige starih receptov?O kuharici notranjskih jedi sva se že pogovarjali z Dušico Kunaver in upam, da bova to uspeli izpeljati. Znanje rada predajam naprej in veseli me, da sem doslej že petkrat pekla in kuhala s šolarji rakovške šole, s katerimi smo pekli košarice, pletenice, okrasne stvari, različne vrste kruha, medenjake, enkrat pa ku-hali kar 17 vrst starih jedi: od različnih vrst žgancev, klasičnega zelja, mešanice, pa do ajmohta …

Kaj je pomenila peka v starih časih? Kaj pa pomen

ognjišča?Včasih je veljalo, da je orehova potica kraljica potic. Peklo se jo je ob velikih praznikih iz orehov, ki smo jih imeli doma. Kdor orehov ni imel, je za nadev, ki smo ga imenovali fila, uporabil kupljene rožiče. Doma smo pridelali tudi mak, ki smo ga pretežno sejali. Sicer pa se je peklo tudi korenčkovo potico, pa potico iz suhega sadja. Vse se je porabilo ... Zanimiva je uporaba makove potice in se jo je peklo predvs-em za božič. Pred polnočnico ves dan veljal strogi post, zvečer pa se je jedlo kislo zelje s pečenico ali krvavico ter na koncu orehovo potico. Če je ni bilo, se je jedlo bel kruh. Po večerji smo vse do polnočnice dominali in fižolčkali. Ko smo se vrnili s polnočnice, smo jedli makovo potico, ki se je imenovala dremavka (po maku si namreč zaspan) in šli nato spat. Drug dan smo počivali, saj je bil velik praznik in se ni smelo nič delati. Pri teh strogih običajih je imelo vse svoj namen.

Pa vendar pozimi jajc ni bilo, saj kokoši niso nesle. Kako pa ste prišli do njih, da ste lahko spekli potico?Čez leto se je poskrbelo za zimske zaloge in tako je bilo tudi z jajci in jih takrat, ko jih je bilo dosti, od pravih dnevih, ki so bili povezani s pravo luno, shranili v koštah z žitom, kjer smo jih kar »potopili« pod žito. In so zdržala nekaj mesecev. Praktičnega izročila je res dosti …

Tradicija torej je. Kaj pa vizija za naprej? Tradicionalne peke, ko mesiš z rokami, se ne da primerjati s stroji, ki mesijo s hladnimi lopatkami. Mesenje z rokami je dodajanje žive energije kruhu, piko na i da peka v krušni peči, kar pa na žalost izginja. Želimo si, da bi čim več mladih razumelo, kakšen pomen imajo doma priprav-ljene jedi ter jih znali tudi pripraviti. Še naprej bomo skrbele za to, da kuho in peko kar najbolj približamo Notranjkam in Notranjcem, kar pomeni, da nas boste še videli in slišali, dobrodošel pa vsak, ki se nam želi pridružiti.•Damijana Škrlj

FOTO

: DA

MIJ

AN

A Š

KRLJ

Predsednica društva Ana Ivančič je prepričana, da gnetenje testa z rokami, še posebej kruha, vnese v testo živo energijo, piko na i da pa da peka v krušni peči, kar pa na žalost izginja.

NKN datum 20.4.2012 Barva CMYK stran 12

Notranjsko-kraške novice petek, 20. april 201212 Šport

Wolfsberg (Avstrija), 14. april – Po pozivnem reliju v Cerknici so se slovenski vozniki relija sredi aprila tudi prvič potegovali za točke državnega prvenstva, in sicer na reliju v Avstriji. Avstrijske posadke so bile na domačem terenu v skupni razvrstitvi nepremagljive, zmagal pa je večkratni avstrijski prvak Raimund Baumschlager s škodo fabio S2000, 4,8 sekunde razlike pred zasledovalci pa si je nabral šele na zadnji preizkušnji, sicer 176 km dolgega relija. Zmago za slovensko prvenstvo sta si privozila Aleks Humar in Florjan Rus (škoda fabia), na drugem mestu sta reli končala Marko Jeram in Zmago Logar (citroën C2), ki sta med številnimi gledalci ob progi požela največ navdušenja, na tretje mesto pa sta se uvrstila Darko Peljhan in Igor Kacin (mitdubishi lancer). V boju za najvišja mesta tokrat ni

bilo voznikov z Notranjske, so pa ti znova zaznamovali uvrstitve v nižjih divizijah. Najvišje sta tako posegla Martin in Miran Nartnik, člana AMD Buhc sta z zastava yugom osvojila 14. mesto za prvenstvo Slovenije, v diviziji 1 sta bila četrta, obenem pa dosegla svojo drugo zaporedno zmago v konkurenci yugo pokala. S tem sta predvsem dokazala, da zmaga na zadnjem lanskem reliju ni bila naključje in da bosta letos resna kandidata za končno zmago v tem pokalu. 17. skupno in sedma v diviziji 1 sta bila Grega Premrl in Tadej Simčič (MG 105, MGM Postojna), tik za njima pa sta se uvrstila Rok Nartnik in Martina Lazar (AMD Buhc, zastava yugo). Slednja sta bila tudi druga v yugo pokalu. Tik pod stopničkami v tej razvrstitvi, na nehvaležnem četrtem mestu, sta reli zaključila še Marko Verbič in Tadej Leskovec (Autosport Jazon, zastava yugo). Reli v Avstriji je sicer spremljalo spremenljivo vreme, predvsem prvi dan je dež nastopajočim povzročal preglavice pri izbiri ustreznih pnevmatik. •el

Na letošnjem pokalnem prvenstvu Slovenije v Vrtojbi je nastopilo 11 tekmovalcev MSK Notranjska. Stopničk se je na tretjem mestu veselila najmlajša tekmovalka v mladinskem razredu do 65 kubikov Staša Braniselj. Staša je svoje znanje in pripravljenost z drugim časom dokazala že na treningu in si tako izborila dobro startno mesto. V prvi vožnji je po odličnem štartu končala na 2. mestu, v drugi vožnji mesto nižje in si na koncu med 17 vozniki zaslužila pokal za 3. mesto.V najštevilčnejši kategoriji mx 125 R2 se je najbolje izkazal povratnik na motokros steze Rok Krajc in zasedel 4. mesto, Robert Klančar je pristal na 15., Anej Braniselj na 16., Jure Intihar pa je privozil 22. mesto. V močnejši kategoriji, mx open R2, je barve kluba MSK Notranjska zastopal Grega Švelc in pristal na 4. mestu.V kategoriji mx R3 je med 35 vozniki na 16. mesto pripeljal Martin Debavec, na 33. pa Rok Vovk. Na že precej načeti progi so se pomerili tudi veterani. Med dvaindvajsetimi vozniki sta do uvrstitve prišla dva; Boštjan Braniselj je skočil na 12. mesto, Stane Intihar pa devet mest nižje. V elitnejši klasi, mx open R1, je nastopil še Cerkničan Theo Urbas, sicer član AMD Slov-enske Konjice, in med 21 vozniki osvojil skupno 5. mesto.

Faenza (Italija), 15. april – V Faenzi v Italiji so se zbrali mladi motokrosisti na prvi letošnji dirki evropskega prvenstva razredov 65 in 85. Med 24 tekmovalci razreda 65 je bila tudi Staša Braniselj iz MSK Notranjska in v konkurenci fantov je bila na treningu zelo uspešna. Na zelo blatni progi in v deževnem vremenu je prvi trening zaključila s petim doseženim časom, na drugem treningu pa je bila deveta. Žal pa svoje dobre priprav-ljenosti ni im-ela priložnosti pokazati na dirki, saj je moral or-ganizator dirko zaradi nemogočih razmer odpovedati. •el

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

Staši (na desni) je vreme onemogočilo prvi letošnji nastop v evropski konkurenci

Martin in Miran Mlinar do nove zmage v konkurenci vozil zastava yugo.

FOTO

: ŽIG

A Š

PARA

MBL

EK

Prejeli smo

Rekordno število motokrosistov

NKN datum 02.4.2012Barva CMYK stran 13

www.nkr-novice.si

10let 13Avtomobilistično

Nova passat alltrack in limuzina CCNovost na slovenskem trgu sta tudi VW passat alltrack in prenov-ljena limuzina kupeje-vskega videza VW CC. Volkswagen altrack združuje prostornost in prilagoljivost kara-vana s karakteristikami lažjega terenskega vozila. Alltrack ima zaščiten »trebuh« oziroma spod-nji del pod motorjem, sprednji in zadnji del

vozila do obeh izrazitejših odbijačev in terensko višji odmik od tal ter serijsko vgrajeni elek-tronsko nadzorovani terenski vozni program. Na izbiro je 5 različic Alltracka - dve bencinski TSI 160 in 210 KM) in dve dizelski različici v kombinaciji z dvema motorjema, dvema menjal-nikoma ter prednjim ali štirikolesnim pogonom 4MOTION. Vstopna različica alltrack 1.8 TSI je dostopna že za 29.061 evrov in dizelska 2.0 TDI 103 kW/140 KM za 30.025 evrov.

Klikni na:

Camaro že na slovenskih cestahPričakovali smo ga sicer že kakšen mesec prej, vendar nič zato. Chevrolet nam ga je pokazal že lani, konec novembra v Zadru, kjer nas je s svojimi izrazito športnimi argumenti navdušil predvsem na letališki stezi v Zadru. Camaro se v Evropo vrača boljši in močnejši kot kdajkoli, v moderni podobi 21. stoletja, ki ne skriva svojega izvora in bogate tradicije. Ob corvetti je camaro ameriška ikona in v največji meri ponazarja vse, kar Američani pojmujejo kot »muscle car«. Sem sodita tudi Fordova mustang boss 302 in sorodni shelby, pa dodge challenger, vrh pa predstavlja SRT Viper 2013. Camaro je odslej pri nas na izbiro kot kupe ali kabrio, z inova-tivnim sistemom nadzora stabilnosti StabiliTrack, 20-palčnimi platišči in s 6,2-litrskim V8 motorjem 432 KM s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom ali 405 KM in samodejnim 6-stopen-jskim menjalnikom. Kupe pospeši od 0 do 100 km/h v 5,2 sekunde, kabriolet pa v 5,4 sekunde. Najvišja hitrost je elektronsko omejena na 250 km/h, čeprav bo števec pokazal 260 km/h. Slov-enskim kupcem je v kupe različici na voljo že od 49.900 evrov, kabriolet pa 56.900 evrov. •bl

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

VW

Volkswagen CC je slovenskim kupcem na voljo s serijsko vgrajenim sistemom start-stop in regener-acijo zavorne ener-gije. Motorja TDI sta dva, 140 in 170 KM. Bencinski se nahajajo v razponu od 160 KM do 300 KM. Vsem motorjem streže samodejni menjalnik DSG, najmočnejšemu tudi štirikolesni pogon 4MOTION.

Vstopni bencinski motor 1.8 TSI s šeststopenjskim ročnim menjalnikom se cenovno začenja pri 28.779 evrih. Vstopni dizelski CC stane 29.611 evrov, 2.0 TDI 4Motion DSG 170 KM pa 37.731 evrov. •bl

Na salonu v New Yorku se je svetovni javnosti prvič predstavil novi santa fe. Estetsko nadaljuje linijo Fluidic Sculpture (tekoča skulptura), s tematsko novo komponento Storm Edge (nevi-htni rob). Vtis konstantne dinamike želi Hyundai poudarirti z novo trodelno masko motorja, linijo LED diod, rastočo bočno linijo, dodatno s temno stekleno streho, 19-palčnimi platišči in drugimi oblikovnimi elementi. Novi santa fe se pravzaprav z novo, tretjo generacijo predstavlja v dveh, različnih izvedbah – petsedežni sport in z daljšo medosno razdaljo v družinski s sed-mimi sedeži v dodatni tretji vrsti sedežev, kar je sad nove hyundaieve strategije New Thinking, New Possibility. Santa fe sport bo na voljo v dveh štirivaljnih motornih različicah, v osnovni 2,4-litrski GDI 190 KM z neposrednim vbrizgom in največjo vrednostjo navora 181 Nm ter v dvolitrski bencinski s turbinskim polnilnikom, ki se ponaša z 264 KM. Obe motorni različici bosta na izbiro tudi s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom in štirikolesnim pogonom. Večja, sedemsedežna izvedba santa fe-ja na daljši medosni razdalji ima zmogljivejši bencinski motor V6 290 KM, ki bo na ameriškem tržišču prevzel vlogo odhajajočega modela veracruz.

Santa fe’ obljublja visoko raven aktivne in pasivne varnosti ter potovalno udobje na enaki ravni. Omeniti velja 7 standardnih zračnih blazin, gretja prednjih sedežev in volanskega obroča, vzdolžno pomično drugo vrsto sedežev v razmerju 40:20:40, v liniji Standard Blue Link varnostno-informacijski telematski sistem, tretjo generacijo navigacijskega sistema z osem

Novi santa fe na premieri v New Yorku

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

VW

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

PO

DJE

TJA

HYU

ND

AI

FOTO

: BRA

NKO

LAG

INJA

palčnim zaslonom, inteligentni aktivni štirikolesni pogon (Intelligent Active All-Wheel Drive) in 7 standardnih zračnih blazin. Iz New Yorka do Slovenije pa ni več tako daleč. •bl

NKN datum 20.4.2012 Barva CMYK stran 14

Iz občinske hiše 14

1. PODELJUJEJO SE NASLEDNJE VRSTE PRIZNANJ OBČINE CERKNICA • Priznanja naziv častni občan/občanka • Priznanja 12 junij občine Cerknica • Priznanja zlati taborski znak • Priznanja srebrni taborski znak • Priznanja bronasti taborski znak

2. KRITERIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ

NAZIV ČASTNI OBČAN/OBČANKANaziv častni občan/občanka se podeli občanom/občankam in drugim državljanom/ državljankam Republike Slovenije, kakor tudi državljanom/državljankam tujih držav, ki imajo posebne zasluge za napredek in razvoj občine Cerknica ter so dosegli druge izjemne dosežke pomembne za občino Cerknica. PRIZNAJE 12. JUNIJ OBČINE CERKNICAPriznanje občine Cerknica se podeli posameznikom/posameznicam, skupinam posameznikov/posameznic, društvom ter družbenim organizacijam, javnim zavodom in gospodarskim družbam za življenjsko delo oziroma za izjemne uspehe in dolgoletno delo in aktivnostih na posameznih področjih življenja in delovanja pomembnih za razvoj občine Cerknica. ZLATO TABORSKO PRIZNANJEZlato taborsko priznanje se podeljuje posameznikom/posameznicam, skupinam posameznikov/posameznic,

društvom in družbenim organizacijam, javnim zavodom in gospodarskim družbam za dolgoletno uspešno delo in pomemben prispevek k razvoju občine Cerknica. SREBRNO TABORSKO PRIZNANJESrebrno taborsko priznanje se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke pomembne za razvoj občine, dosežene v zadn-jem oziroma krajšem obdobju pred podelitvijo priznanja, posameznikom/posameznicam, društvom in družbenim organizacijam, skupinam posameznikov/posameznic, javnim zavodom in gospodarskim družbam. BRONASTO TABORSKO PRIZNANJEBronasto taborsko priznanje se podeljuje posameznikom/posameznicam, društvom in družbenim organizacijam, skupinam posameznikov/posameznic, javnim zavodom in gospodarskim družbam za uspehe in dosežke pomembne za občino Cerknica dosežene v zadnjem oziroma krajšem obdobju pred podelitvijo priznanja ali za izjemne enkratne dosežke. Komisija za priznanja Občine Cerknica lahko letno podeli največ:1 priznanje naziv častni občan/občanka 1 priznanje 12 junij občine Cerknica1 priznanje zlati taborski znak2 priznanji srebrni taborski znak3 priznanja bronasti taborski znak

Izjemoma lahko podeli več priznanj v primeru jubilejnih obletnic posameznih pravnih oseb ali v primeru dosežkov,

ki so vezani neposredno na projekte, ki jih je vodila občina sama. Poleg predlaganih kandidatov na podlagi javnega razpisa na sami seji komisije lahko poda dodatne predloge župan.

3. PREDLAGATELJI PRIZNANJ Pobudo za podelitev priznanj lahko podajo občina, podjetja in gospodarske družbe, društva in družbene organizacije, politične stranke ter druge osebe javnega in zasebnega prava.V imenu občine lahko oblikuje posamezne predloge tudi komisija.

4. VSEBINA IN ROK ZA PREDLOŽITEV POBUDE Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu/kandidatki tudi ustrezno obrazložitev ter navedbo za katero priznanje kandidira. (Pobuda je lahko podana na obrazcu Predlog za priznanje Občine Cerknica.)

Vabimo vas, da predloge oblikujete in jih do 8. maja 2012 pošljete na naslov:OBČINA CERKNICA, Komisija za priznanja Občine Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom »Javni razpis za podelitev priznanj občine Cerknica 2012«.

Komisija za priznanja Občine Cerknica, predsednik Marko KRANJC

www. cerknica.siPrispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Občina Cerknica bo ob občinskem prazniku – 12. juniju izdala zgibanko s programom prireditev, ki bodo potekale v sklopu občinskega praznika v mesecu juniju. Z namenom izoblikovanja skupnega programa spremljajočih prireditev ob občinskem prazniku vabimo društva in druge organizacije, ki želijo pri tem sodelovati, da do 3. maja posredujete informacije o prireditvah, ki bodo potekale v mesecu juniju, na Občino Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, tel: 01-70-90-610, fax: 01-70-90-633, elektronski naslov: andreja.rupar@cerknica.si.

ŽUPAN Marko RUPAR

Člani in članice smo se ob 10. uri zbrali na štartu v Ložu. Lepa gruča tekačic in tekačev se nas je pognala proti vrhu tega 860 m visokega hriba. Sicer ni padel rekord proge, moramo pa upoštevati dejstvo, da je progo že nekaj dni močil dež, ki jo je naredil v zadnjem delu blatno in spolzko, zato so vsi rezultati, ki so jih najboljši dosegli, zares dobri. Pohvaliti velja tudi vse ostale, ki ste na ta zaspan dan premagali najstrmejši klanec v pokalu.V vseh kategorijah je skupaj z otroki teklo 140 tekačev. Fotogalerije si lahko ogledate na http://drustvo-sovica.si.Naslednji tek za ELGONova Notranjskem tekaškem pokalu je Tek na Slivnico, ki bo 1. maja s štartom v Grahovem. Štart 9,5 km dolge proge je ob 10.30 izpred gasilskega doma Grahovo, začetek asfalt (cca 450 m), ostalo je makadam. Otroci tečejo po ulicah Grahovega. Prijave bomo zbirali od 8. ure do 9.30 v gasilskem domu Grahovo. Otroci štartajo ob 10. uri. Tek poteka po pravilih ELGONova NTP 2012.Izvedbo programa je omogočilo sofinanciranje Občine Cerknica in Fundacije za šport. Športna zveza Cerknica je nosilec ELGONova NTP 2012. Generalni sponzor pokala je podjetje ELGONova.

Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Občine Cerknica (Ur. l. RS, št. 33/2005) in 8. člena Poslovnika o delu komisije za priznanja občine Cerknica, objavljamo

JAVNI RAZPISZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE CERKNICA

Rezultati z 10. Teka na Križno goro in vabilo na SlivnicoDesetič smo se potili na najkrajšem teku v ELGONova NTP, a zato prav nič manj zahtevnem teku na Križno goro. ŠD Križna gora je poskrbelo, da je tudi na ta deževen dan vse teklo, tako kot mora.

REZULTATI ABSOLUTNO TOP 7 – moški:1. HABJAN TONI 0:17:452. LINDIČ ANDREJ 0:18:22 3. TROJER ANDREJ 0:18:34 4. ZALAR ALJAŽ 0:18:56 5. KOČEVAR SIMON 0:19:05 6. HRIBAR MEDEN IZAK 0:19:13 7. ŠTOR ALEŠ 0:19:17

REZULTATI ABSOLUTNO TOP 7 – ženske1. BELE KRISTINA 0:22:15 2. PRISTAVEC AJDA 0:24:27 3. TERAŽ AMADEJA 0:24:43 4. JEJČIČ DARJA 0:26:135. ŠEGA NOVAK VESNA 0:26:306. KRŽE ALENKA 0:26:35 7. MLAKAR SLAVICA 0:27:00

Sprejemni preizkusi (preverjanje glasbene nadarjenosti) bodo za vse razpisane roke od 17. -18. ure. Za informacije pokličite na tel. 01/70-50-733.

PREDNOST PRI VPISU v glasbeno šolo bodo imeli učenci sprejeti na instrumente: trobenta, pozavna, rog, klarinet, saksofon, violina, kontrabas, violončelo.

Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica objavlja razpis za vpis v šolsko leto 2012/2013

P r o g r a m Priporočljiva starost

Opombe

Predšolska glasbena vzgoja 5 brez predhodnega preizkusaGlasbena pripravnica 6 brez predhodnega preizkusa

Klavir 7-8 sprejemni preizkusHarmonika 7-9 -//-

Diatonična harmonika 9-11 -//-Violina 6-8 -//-Viola 9-13 -//-

Kontrabas 9-18 -//-Violončelo 7-9 -//-

Kitara 7-9 -//-Flavta 9-11 -//-

Klarinet, Saksofon 9-11 -//-Rog, Trobenta 9-11 -//-Tuba, Pozavna 11-18 -//-

Tolkala 8-11 -//-Petje 15-24 -//-

CERKNICA RAKEK STARI TRG NOVA VAS

9. 5. 2012 11. 5. 2012 7. 5. 2012 8. 5. 201216. 5. 2012 18. 5. 2012 21. 5. 201223. 5. 2012 za vse oddelke v Cerknici30. 5. 2012 za vse oddelke v Cerknici

6. 6. 2012 za vse oddelke v Cerknici

23. 8. 2012 naknadni rok za vse oddelke v Cerknici

Izobraževanje za program glasba traja 4, 6 oziroma 8 let.

Ljubitelji dalmatinske klape CAMBI in njihovega tradicionalnega klapskega petja bodo tudi to pomlad prišli na svoj račun. Če ste ljubitelji njihovega melosa, vas Turistično društvo Notranjska vabi, da si rezervirate čas in se udeležite koncerta, ki bo v nedeljo, 22. aprila, ob 19. uri v Športni dvorani Cerknica.Poseben gost večera bo kantav-tor HARI RONČEVIČ.

Cena vstopnice v predprodaji 15 eur.Na dan koncerta 20 eur.Info: 040 562 648 (TD Notranjska, www.notranjska.eu)

Prodajna mesta:CERKNICA: SALON 33, Sinja gorica 21 CERKNICA: TUR SERVIS d.o.o., Cesta 4 maja 50RAKEK: AVTOSTIL d.o.o., Partizanska 27LOGATEC: AVTOSTIL d.o.o., Tržaška 32PREZID: FRANJO PANTER

Občinski praznik 12. junijVabilo za sodelovanje

STARI TRG: Frizerski salon TAŠI, Cesta Notranjskega odreda 15POSTOJNA: KAVABAR TIME OUTBLOKE: trgovina BLOČANKA

NKN datum 02.4.2012Barva CMYK stran 15

Prom

ocijs

ko s

poro

čilo

, nar

očni

k: M

egad

om P

odsk

rajn

ik, P

odsk

rajn

ik 1

02, 1

380

Cerk

nica

NKN datum 20.4.2012 Barva CMYK stran 16

Notranjsko-kraške novice petek, 20. april 2012 Gradimo, Obnavljamo,Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice. Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Svetujemo: Sončna elektrarna

16

Poudarjamo njen praktični in okoljski vidik

Energetsko svetovanje ENSVET, ESP Ljubljana, izpostava Cerknica, Cesta 4. maja 51, 1380 CerknicaTel.: 70 96 020 ali 041 830 867

Splošno o obnoviRazmišljate dobro in v pravo smer. Za kvalitetno prenovo se čim prej pogovorite z energetskim svetovalcem ENSVET. Brezplačno svetovanje obsega vse, kar potrebujete za celotno adaptacijo, to je toplotno izolacijo fasade, strehe in tlakov, menjavo oken, sistem za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, prezračevanje, odpravo toplotnih mostov, sanacijo dimnika ter subvencije in kredite. Na portalu http://nep.vitra.si si oglejte primere dobre energetske sanacije starejših hiš, največje napake so v rubrikah »Črne točke« ter »Energetski kiksi«. Glede na nujnost menjave kritine lahko namesto nje vgradite integrirano izvedbo sončne elektrarne.

Splošno o sončni elektrarniFotovoltaika (PV) je mlada in poslovno perspektivna pa-noga za konstantno proizvodnjo električne energije iz sonca. Napoved, da bo sončna energija v letu 2100 zadostila dve tretjini svetovnih potreb po elektriki, je realna, saj je v EU sprejeta kot poglavitni energetski vir. Rast pomembno niža stroške investicije, s tem tudi višino subvencioniranega odkupna. V prvi polovici leta 2012 je ta – za megavatno uro električne energije, proizvedene v sončni elektrarni do moči 50 kV, postavljeni na strehi – 290,82 evra. S 1. julijem bo od-kupna cena znašala 249,28 evra za megavatno uro. Za investi-torje je pomemben podatek, da je doba vračanja investicije vs-eskozi okrog deset let. Tako je bila leta 2008 subvencija okrog 410 evrov/MVh, a ob ceni investicije v kilovat približno 5000 evrov. Letos je investicija v kilovat okrog 2000 evrov, za velike sončne elektrarne še manj. Trenutno velja PV za najbolj spre-jemljiv obnovljivi vir, odlikujejo jo modularnost, razpršenost, robustnost, neslišnost delovanja, okoljska neoporečnost ter cenovna konkurenčnost, zato je donosna naložba, vsaj tako varna kot državne obveznice. Dotok obresti naslednjih 40 let je zagotovljen.

Integrirana sončna elektrarna Z vidika proizvodnje električne energije je integrirana sončna elektrarna identična navadni, le fotonapetostni moduli nadomeščajo kritino. Njihovo vodotesnost omogočajo posebni profili in tesnila. Pod moduli naredimo običajno toplotno izol-acijo (za bivalno podstreho priporočamo 40 cm), nad njo pa rezervno kritino in vsaj 5 cm zračni kanal. Ta je nujen zaradi odvajanja vlage, ki iz bivalnih prostorov pride na vrh toplotne izolacije, potrebujejo ga tudi fotonapetostni moduli, ki se tako spodaj hladijo in proizvajajo več električne energije.

Osnovne številkeZa orientacijo navedimo nekaj osnovnih podatkov. Za 1 kW instalirane moči PV elektrarne potrebujemo na strehi z naklonom 8–9 m2, na ravni strehi 20 m2, na tleh pa 25 m2. Letna proizvodnja je 1.100 kWh, kar zadostuje za potrebe ene osebe. Investicija v 1 kW je okrog 2.000 evrov, večji sistemi

so cenejši. Smatra se, da je investicija »na ključ« optimalna, pri izbiri izvajalca se nujno preveri reference, izvor celic in ostalih komponent, garancijo ter zagotovljeno donosnost. Čas od ideje do izvedbe je 45 delovnih dni, kar vključuje idejno zasnovo projekta, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del, soglasje za priključitev, podpisano pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje ter pogodbo o odkupu električne energije. Montaža manjših sistemov in zagon elektrarne je narejena v dveh dneh.

DovoljenjaZa postavitev sončne elektrarne potrebujemo enostavno gradbeno dovoljenje le v primeru, če je postavljena na tleh, ne glede na kategorijo zemljišča in velikost elektrarne. Isto velja za elektrarne na objektih, če moč presega 50 kW. Za manjše moči zadostuje lokacijska informacija. Za investitorja je opti-malno, da naroči in kupi sončno elektrarno na ključ.

Stroški in dobičkiDonosnost PV elektrarn je odvisna od velikosti (večje imajo večjo), optimizacije celotnega sistema in pogojev delovanja (količina sonca, prah, oblaki). Povprečna amortizacije je okrog 10 let ob letni donosnosti 7–10 odstotkov. Ker se nam elek-trarna sama izplača v 10 letih, imamo potem čiste dobičke, saj PV moduli zagotovo zdržijo 40 let. BISOL-ovi moduli imajo jamstvo za 25 let za doseganje 80 odstotkov izhodne moči, kar je ena najvišjih garancij na svetovnem trgu. Prve sončne elektrarne so bile zgrajene pred več kot 30 leti, danes še vedno delujejo s 70 odstotkov inštalirane moči.

Kredit in subvencijaEko sklad daje kredit za postavitev PV elektrarn, subvencion-iran državni odkup zagotavlja Borzen, tržni del subvencije pa Sodo. Če vzamete kredit Eko sklada ali celo nepovratna sred-

stva javnih razpisov (kot recimo za kmetijstvo), ne boste nič ”profitirali”, saj bo zato nižja subvencija za proizvedeno kVh. Zaradi prepovedi dvojnega financiranja so po 15 letih – toliko namreč traja obvezen odkup – na istem tisti, ki financirajo sončno elektrarno s svojimi sredstvi, kreditom ali nepovrat-nimi sredstvi.

Dodatne informacijeTehnološka platforma za fotovoltaiko je na http://www.pv-platforma.si, Združenje Slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) pa na www.zsfi.si. Vodilni slovenski proizvajalec je podjetje Bisol (www.bisol.si), ki dobavi elektrarno na ključ, vključno z vsemi potrebnimi postopki in »papirji«. Veliko PV elektrarn različnih proizvajalcev, tehnologij in velikosti je dostopnih na portalu http://nep.vitra.si. Pri vseh zveste »vse«, kar vas zanima o sončnih elektrarnah.

Borzen in SODO sta 4. januarja 2012 izdala tretjo posodoblje-no verzijo priročnika »Koristni nasveti za izgradnjo manjših elektrarn za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in s soproizvodnjo toplote in električne ener-gije«, s katero želita vsem potencialnim investitorjem olajšati dostop do relevantnih informacij. Ena izmed bistvenih novosti priročnika je Shema, ki na preprost in pregleden način pri-kazuje osnovne korake pri izgradnji manjših elektrarn, vse od pridobitve lokacijske informacije do začetka obratovanja proizvodne enote v podporni shemi. Oba dokumenta sta na portalu NEP Slovenija v rubriki »Članki«.

Energetski svetovalec: Bojan Žnidaršič, udika

041 830 867

Na e-naslov info@vitra.si smo prejeli vprašanje naše bralke:

Pred časom sem podedovala približno petdeset let staro hišo. Kamnita konstrukcija oziroma zidovi hiše so po mojem mnenju dobro ohran-jeni, najprej pa bi bilo treba zamenjati salonit-no strešno kritino. V prihodnosti bom morala obnoviti še fasado in posodobiti električno in vodovodno napeljavo. Odločila sem se, da bom hišo prenovila v varčnejšo, saj želim na tak način privarčevati kakšen evro. Hiša je pritlična in velika okrog 80 kvadratnih metrov. Zanima me, pri katerem delu oziroma pri obnovi česa bi največ privarčevala in ali se na streho take hiše splača namestiti sončne celice. Če da, me zanima, kdaj bi se takšna investicija povrnila in ali sem upravičena do nepovratnih sredstev iz Eko sklada.

Na hiši vidimo vse tri možne načine rabe sončne energije. Spodaj je zimski vrt za pasivno ogrevanje, na strehi pa dva aktivna sistema. Obstoječim

sprejemnikom sončne energije za ogrevanje sanitarne vode se pridružujejo sončne celice za proizvodnjo električne energije.

Ener

gets

ki sv

etovalec, Bojan Žnidaršič, u.d.i.k.a

NKN datum 02.4.2012Barva CMYK stran 17

Gradimo

Obnavljamo

Prenavljamo

Prenavljamo ... 17

PODJETNI VRTILJAK

Ena izmed značilnosti zaposlitvenega razgovora, pogovora s stranko, poslovnim partnerjem in podobnih srečanj je ta, da vsaj ena stran želi na drugo narediti pozitiven vtis. Na vtis, ki ga naredimo pa vsekakor vpliva tudi to, ali smo sposobni organizirati lasten čas tako, da se nam uspe držati dogovorjenih terminov, saj je vtis, ki ga oseba, ki zamuja, naredi na osebo, ki mora čakati, negativen. Zamujanje namreč ustvarja vtis o neprofesionalnosti in neodgovornosti ter podcenjevanju in nespoštljivosti do osebe, ki mora čakati. Raziskave so pokazale, da mnogi menijo, da daje os-eba, ki zamuja vtis neprofesionalnosti ne glede na razlog zamude. Narediti takšen vtis vsekakor ni cilj posameznika, ki se, na primer, odpravi na zaposlitveni razgovor ali kako drugo formalno

FOTO

: ARH

IV P

OD

JETJ

A T

REVE

N

Asfalt je mešanica lepljive, črne in visoko viskozne (pol-tekoče) snovi, ki je prisotna v surovi nafti, imenovana tudi bitumen, in mineralnih snovi. Asfalt proizvajajo na več načinov, temeljni pa je doseči čim večjo elastičnost in odpornost na vremenske pogoje in staranje. Poleg nadzorovane proizvodnje pa je asfalt potrebno položiti kakovostno in z moderno gradbeno mehanizacijo. Podjetje, ki se poleg ostalih

gradbenih storitev ukvarja tudi z asfaltiranjem, je Treven d.o.o. iz Logatca. Za vse informacije, vprašanja in ponudbe so dosegljivi na tel. št. 041 666 650 ali e-naslovu:

dusan.kompara@treven.si.

Naša kultura dojema čas kot nekaj dragocenega, otipljivega, nekaj kar lahko najdemo, vzamemo, izgubimo, vržemo stran. Zato niti ne preseneča, da posameznikova sposobnost upravljanja (lastnega) časa oziroma med drugim tudi to ali na dogovorjene termine (v zasebnem ali formalnem življenju) zamuja ali ne zamuja, vpliva na to, ali ga bodo drugi dojeli kot odgovornega ali neodgovornega, kot nekoga, ki izraža spoštovanje ali nespoštovanje do drugih.

Z zamujanjem ne zapravimo le časa, temveč tudi marsikatero priložnost

Ureditev prijaznega in uporabnega dvorišča postaja pri ureditvi objektov ali stanovan-jskih hiš vse pomembnejše opravilo. Poleg polaganja različnih vrst tlakovcev, potis-kanega betona in preplastitve dvorišča z različnimi kamnitimi materiali je vse bolj v ospredju tudi asfalt. Če so se asfalta pred hišo do nedavnega otepali, postaja danes asfaltiranje okolice vse bolj v ospredju. Poleg praktičnega vidika asfaltnega dvorišča je prednost tudi v nje-govem spektru uporabnosti. Strokovnjaki za asfalt pravijo, da je trajnejši, enostaven za vzdrževanje in trpežnejši na vremenske razmere v primerjavi z ostalimi materiali. Da lahko asfalt doseže visoko življenjsko dobo in s tem upraviči investicijo, ki je ugodnejša od, denimo, polaganja kamna, je zato najboljše asfaltiranje prepustiti za to usposobljenim strokovnjakom. »Poleg vseh prednosti asfalta je gotovo največja hitro polaganje oziroma

izvedba in takojšnja uporaba. To pomeni, da lahko po njem hodiš še isti dan,« izpostavi Dušan Kompara, vodja asfalterjev v grad-benem podjetju Treven iz Logatca in naniza nekaj pozitivnih plati takega dvorišča: »Asfalt je pozimi odporen na sol, vzdrži nizke tem-perature, ne pušča madežev, čistimo ga z vodo, je trpežen, ima dolgo življenjsko dobo in je enostaven za vzdrževanje oziroma morebitna popravila. Sanacija posameznih poškodb ali krpanje lukenj je zelo enostavno, omogoča pa nam tudi zelo hiter nanos nove plasti čez staro.«Tudi postopek asfaltiranja ni zapleten. »Plast asfalta nanesemo na pripravljeno podlago, običajno na tamponski material. Debelina asfalta pa je odvisna od vremenskih razmer in obtežbe. Če asfaltiramo dvorišče, ki je bolj izpostavljeno neugodnim vremenskim razmeram in močnim obremenitvam, je plast debelejša,« še pojasni Kompara.

Asfaltno dvorišče, praktična rešitev

srečanje. Nezmožnost organizirati lasten čas tako, da posameznik izpolni dogovorjene obveznosti, ni dobra popotnica za nekoga, ki želi drugim pokazati, da lahko nanj računajo. Time management se tako izkaže kot koristen pristop pri organizaciji časa in plan-iranju (delovnih) nalog in opravil. Z zamujanjem si lahko zapre-mo marsikatero pot, ker damo tistemu, ki nas čaka, občutek, da njegovega časa ne cenimo. Če nekdo zamuja, sporoča, da je njegov čas bolj dragocen kot čas tistega, ki mora čakati.Kako se torej izogniti zamujanju? Taktik in nasvetov je več. Iz-postavimo lahko zgolj nekatere. •Imeti moramo pregled nad tem, kaj bomo v določenem dnevu morali opraviti, kdaj in do kdaj. •Dobrodošla je uporaba pravočasnih opomnikov. •Upoštevati moramo bolj ali manj predvidljive okoliščine, ki lahko vplivajo na našo točnost (na primer gnečo na cesti ob določenih urah). •Pripravimo se pravočasno. Sem sodi tako priprava oblačil kot vsebinske priprave, na primer na vsebino pogovora, razgovora ali srečanja. •Za planiranje obveznosti in nalog imamo na voljo veliko različnih, cenovno dostopnih pripomočkov. Če se pa kljub vsemu zgodi, da se zamudi ne moremo izogniti, je to vsekakor potrebno pravočasno sporočiti. Ljudje pričakujejo, da jim bomo zamudo sporočili. Poleg tega ima zamu-janje kot tako avtomatično negativno konotacijo, ki jo je potrebno nevtralizirati, saj lahko sicer negativen vtis, ki ga ustvarimo, vpliva na nadaljnje sodelovanje z ljudmi, ki smo jih iz tega ali onega razloga pustili čakati.Zamujanje ni dobro sprejeto ne v zasebni sferi ne v poslovni. V formalni oziroma poslov-ni sferi je razumevanje za takšno (raz) navado mogoče še manjše, posledice pa lahko pomembnejše. Posameznik v vlogi iskalca zaposlitve ali nekdo, ki pri delu veliko sodeluje z drugimi ljudmi, se z njimi dogovarja in srečuje, mora imeti razvit občutek za primerno uprav-ljanje časa, saj ga lahko v nasprotnem sogovorniki kaj hitro označijo kot neresnega, neprim-ernega, neodgovornega in podobno.•mag. Marija Paladin

Asfaltno dvorišče postaja zaradi praktičnosti in enostavnega vzdrževanja vse bolj priljubljeno, zlasti pri modernih gradnjah.

NKN datum 20.4.2012 Barva CMYK stran 18

Notranjsko-kraške novice petek, 20. april 2012Obvestila in horoskop 18

Ni smrt tisto, kar nas loči,in življenje ni, kar druži nas.So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)

JAN PRAZNIK2. 8. 1987–24. 3. 2012

Ob boleči izgubi našega Jana se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za neizmer-no podporo in srčno pomoč.

Lili, Slavko, Mark in Maruša

Zahvala

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zago-tavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Anine zvezde

Prodam

Nepremičnine

Prodam

ŠEF OVEN – Verjetno bo vaš prvi vtis tak, da je samozavesten, pomem-ben in malo raztresen kričač. Če ste leni in nezainteresirani za delo, raje poiščite drugo podjetje, ker vam bo ta šef zato grenil življenje. Po drugi strani, če ga uspete prepričati, da ste inovativni in pridni, bo zelo

velikodušen do vas. V vašo pisarno bo prihajal nenajavljeno, treskal bo z vrati, v trenut-kih jeze se bo drl in vas kritiziral. Če boste želeli prost dan ali boste malo zamudili, ne bo problemov, a le če posel ne bo trpel. Tu in tam mu poklonite iskren kompliment in ne vzemite zares tistega, kar vam je rekel v jezi.

ŠEF BIK – Vtis imate, da je šef ljubezniva in simpatična dobričina. Komaj se zadržujete, da ga ne potrepljate po rami. Dnevi minevajo, dogaja se vam, da malo zamudite – on ne reagira. Podaljšate pavzo za malico – on se še naprej smehlja ... Zamešate številke v obračunu – on

je razumevajoč ... Ne morete verjeti, da se usoda smehlja in vam je poslala angela. Potem prihajate v službo, ko se vam zahoče, derete se po hodniku in ropotate, a stari šef je še naprej tiho. Na koncu vas stari dobri šef pokliče v pisarno in vam da v roke bel papir, na katerem piše: Odidite, odpuščeni ste! Potem vas odnesejo iz pisarne in vas polivajo z vodo, da pridete k sebi!

ŠEF DVOJČKA – Ne zaupajte prvemu vtisu, da je tisto, kar vidite danes, možno tudi jutri. Lahko se vam zgodi, da boste mislili, da gre za sposobnega in živahnega človeka – že naslednji dan bo tih in nerazpoložen z milijon načrti v glavi. Ne poskušajte uganiti, kakšne

volje je, saj niti sam ne ve, na katero nogo je vstal. Težko sedi na enem mestu dolgo časa, prav tako boste opazili, da dela več stvari hkrati in to v zelo kratkem času. Tipičen Dvojček bo večno prestavljal opremo v svoji pisarni in vas kot tajnico spravljal ob pamet, saj bo vedno znova diktiral nov delovni razpored. Ima odličen smisel za humor, zato uživajte z njim, dokler lahko.

ŠEF RAK – Preden se začnete šaliti z njim, vedite, da Raki ne trpijo vicev kar tako in ne prenesejo neresnosti. Seveda to velja samo pri poslih, zato je primeren čas za šalo malica. Bodite urejeni, hitro razmišljajte in ne smejte se na račun sodelavcev, On je v poslih samo

zaradi enega cilja – da zasluži denar. Pazite se, ima fotografski spomin, redko pozabi, kdaj prihajate na delo, kdaj odhajate in kolikokrat greste na toaleto. Ne bo pozabil niti na to, kolikokrat ste ostali z njim preko delovnega časa in vas zato velikodušno nagradil. Dobro je delati z njim, veliko se boste naučili, podpiral vas bo tudi pri osebnih težavah, a le če boste produktivni.

ŠEF LEV – To je tako, kot da delate za kralja. Njegova pisarna bo lepa, okusno opremljena, z dragocenimi detajli. Noben drug šef se ne zna tako udobno zavaliti v s svoj usnjeni fotelj! Ne bojte se, če vas bo utrujal z malenkostmi, pogosto vam bo prepustil, da boste končali

njegove uredbe in poročila. Nikar preveč ne hitite. Rad ima sodelavce, ki so polni idej, ki jih bo pogosto prisvojil, globoko prepričan, da se je tega on spomnil. Lahko vam pet minut do dveh postavi na mizo goro dokumentov, ki jih morate končati do sedme ure zjutraj. Vseeno ni sebičen, pomagal vam bo, da dobite višjo plačo, da zaposlite svojega sorodnika. A bodite originalni, laskajte mu in nikoli mu direktno ne recite NE. On je vseeno simpatična dobričina.

ŠEF DEVICA – Zajemite zrak, odprite oči, bodite pedantni, delajte do poslednjega atoma moči, ne izpustite nobene malenkosti, lepo se oblačite, bodite počesani, ne zamujajte, nikoli se ne zmotite, delajte preko delovnega časa, bodite genij v svoji stroki, bodite suhi in šibkega

zdravja – pa boste dobra priložnost in podobni svojemu šefu! Ja, on je resnično takšen in od vas bo zahteval, da boste isti. Je pa on pravičen, kadar gre za odsotnost in plačo – dobili boste natanko toliko, kolikor si zaslužite in nič več. Nikoli vas ne bo kritiziral pred sodelavci, ne bo se drl na vas ... Delal bo točno tako, kot bi si želeli, a recept je enostaven – bodite brez vsake napake.

ŠEF TEHTNICA – Zelo hitro boste polaskani, ker vas bo vaš šef vprašal za mišljenje pri reševanju nekega problema. Njemu je zares važno, kaj si mislite o tem, ne glede na to, ali ste snažilka ali nekje pri vrhu. On je zelo neodločen, to pa je dobro, saj se nikoli ne bo brezglavo odločil.

V principu ni potrebno, da bi od svojega šefa pričakovali kaj slabega. On je človek uglajenih manir, pravičen in human, nima pa razumevanja za neiskrenost, hrup in prostaško obnašanje. Ne zamerite mu, če bo enkrat kot največji škrtež, drugič pa dobri dedek Mraz. Iz blage in krotke osebe se lahko spremeni v sovražno in agresivno zver. V teh fazah ga ne izzivajte, umaknite se nekam in počakajte, da ga mine. Ni mu lahko, on je vseeno le Tehtnica v večnem iskanju ravnotežja.

ŠEF ŠKORPIJON – Če ste prebrali lastnosti tega znamenja, boste mislili, da se iz slepe miške spreminja v pošast z dolgim plaščem – ne bojte se. On ni vampir, on je Škorpijon. To pomeni, da je lahko zelo simpatičen za svojo spolirano mizo, tako umirjen in s tihim glasom.

Ne podcenjujte ga – to je živ človek, rentgen, ki ve vse o vašem delu, o slabostih, družinskem življenju in tudi to, da se vaša sestra videva s poročenim moškim. Torej, ve vse, kar želite in kar ne želite. Kako je on to izvedel, ne boste imeli pojma. Sumničav je preko vsake mere, laži in neiskrenosti ne bo prenašal. Ima veliko moč opažanja, zato mu ne lažite. Pravzaprav niti ni tako slab, kateremu drugemu šefu lahko zaupate svoje mračne skrivnosti, pa se on še naprej simpatično smehlja in nikomur nič ne reče?

ŠEF STRELEC – Nikoli ne boste vedeli, kaj naj si mislite o njemu. Ne gre za to, da je on skrivnosten človek ali dvoličen tip. Enostavno potrebujete čarovnijo, da bi se navadili nanj. On je velikodušen, vesel tip, ki globoko verjame, da si vsi želijo slišati resnico. Na žalost to dela

tako, da vas bo ta resnica bolela kot zvit prst še več dni. Ko vidi, da je nekoga prizadel, se opravičuje in pojasnjuje in tako še poslabša celo stvar. Pripravite se na trenutke, ko ga boste sovražili iz vsega srca. Ko ga boste najbolj rabili, ga ne bo in ne boste vedeli, kje je in kaj naj naredite. Ni pa dlakocepski in vedno je fer, ko gre za bolniške in dopust. Vi pa se sami odločite, boste delali zanj ali ne.

ŠEF KOZOROG – Ko ga boste prvič zagledali, tako resnega in konz-ervativnega, boste morda pomislil, da ste zagledali boga direktorja. Pravzaprav on to je. On je tudi očetovska figura, strog in pravičen. Vztrajal bo na tem, da boste naloge opravili, a težko tistemu, ki se

mu bo zoperstavljal. Ponavadi ima tih in počasen glas, a ko bo eksplodiral, ne bo tako. Redko vam bo dajal komplimente in vam laskal, bo pa čustven poslušalec pri osebnih problemih svojih delavcev. Svoje podrejene doživlja kot družino, seveda, če je on na čelu. Lahko je grob, a v duši je nežen in sramežljiv. Prijajo mu drobni znaki pozornosti, čeprav se dela, da jih ni opazil. Neverjetno je sposoben v poslih. Okregal vas bo, ko se boste zmotili, lahko je slabovoljen in naporen, a nikoli vas ne bo pustil na cedilu in zaloputnil z vrati, ko ga boste nekaj prosili.

Hišo v Gorenjih Otavah z gospodarskim poslopjem in garažo, 3107 m2, v celoti zazidljiva. Cena: po dogovoru. Tel.: 031 719 792 in 051 248 141.3-sobno stanovanje na Rakeku, 74,98 m2, v mirnem bloku, blizu trgovina, banka, pošta, 37 km do LJ, prenovljeno l. 2004, klima. Cena: 1100/m2 oz. po dog. Tel.: 041 464 662.3-sobno stanovanje na Rakeku, kuhinja in kopalnica sta v celoti opremljeni. Cena: 110.000 eur. Tel.: 051 693 644.Postojna, dvosobno, novo, popolnoma opremljeno stanovanje, 65 m2, balkon, klet, varovana podzemna garaža, oddam. Telefon: 040 634 283Postojna, dvosobno, novo, popolnoma opremljeno stanovanje, 65 m2, balkon, klet, zunanja pokrita lastniška garaža, prodam. Telefon: 040 953 850

Notranjsko-kraške noviceISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o.,Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec

Direktor: Robert Treven.Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.Tehnična urednica: Brigita Kavčič.Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljen-jem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si),Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si),Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Spoznajte svojega šefa

Poglejte, kako astrologi gledamo na horoskopska znamenja v vlogi šefa!

090 68 49 VEDEŽEVANJE, TAROT, ANGELI, ZDRAVLJENJE NA DALJAVOCena 1,99 eur/min svetovanje.tarot@gmail.com Naročnik: Kali s.p.

Sivo fantovsko obleko, primerno za birmo, velikost 164, dekliško slavnostno obleko z bolerom vijolično-zelene barve, velikost od 8 do 12 let, temno modro fantovsko obleko, primerno za obhajilo s srajco, telovnikom. Tel.: Metrska bukova drva. Cena: 40 eur/m3. Tel.: 041 230 514.Metrska drva ali polena. Tel.: 031 229 115.Nov radiator VKU33 (trojni) s termostatsko glavo, dimenzije 900 x 1200 cm, primeren za delavnico ali poslovni prostor. Cena: 250 eur. Tel.: 041 257 954.

ŠEF VODNAR – Šef v znamenju Vodnarja je tako pogosta pojava kot sneg v maju. Predvsem zato, ker bi se prej odrekel denarju, kot da bi delal od sedmih do treh. Rutina, sestankovanje in glasno govorjenje ga prisilijo, da vzame svoje kolo in pobegne v svet. No, če je on vseeno

vaš šef, si lahko oddahnete. Obujte svoje bele čeveljce okrašene s krznom, ali pa pridite na delo s skuterjem, on se ne bo zgražal. Zanj je tuja individualnost tuja stvar. Seveda to ne pomeni, da se lahko obnašate kakor hočete. Biti ekscentričen je eno, biti dober delavec je drugo. Dana beseda je zanj svetinja in najmočnejši zakon. Njegove dobrote raje ne preizkušajte. Držite se obljub, ne lažite mu, ne bodite sebični in leni, pa bo vse v redu. A nikoli se mu ne čudite, on je tak, kakršen je. Uživajte s šefom Vodnarjem, saj je redka ptica.

ŠEF RIBI – Da bi ga dobro razumeli, morate vedeti, da vaš šef živi v dveh svetovih. Prvi je svet sanj in upov, a drugi je tisti, v katerem je on in vi. Ko brezizrazno bulji skozi okno ali pa je depresiven, mrmrajte kako veselo pesmico, delajte svoj posel in ga pustite na miru. To je čas,

ko je bolje, da se mu izognete. Ko je dobre volje, uživajte in se veselite z njim. Rad ima kreativne delavce in take, ki so nepopustljivi do kršenja pravil. Razlog je ta, ker je vaš šef dokaj nesiguren v ekonomskih zapletih, in to, da je strašno popustljiv do prošenj svojih delavcev. Njemu je grozno težko reči ne in vam zaloputniti vrata pred nosom. Morda se vam bo zdel drugačen, a spomnite se, kako je on edini, ki vas bo potolažil, ko vas zapusti fant in ste žalostni.

090 44 28 PRIZNANA, ISKANA, USPEŠNA!

VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLUŽBO, ZDRAVJE, LJUBEZEN …

CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

NKN datum 02.4.2012Barva CMYK stran 19

www.nkr-novice.si

10let

Napovednik in razvedrilo 19

8 Nagradna križanka / kupon

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Poskrbite za svoje sklepe. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENT-PAK: Pavle Leskovec, Grčarevec 40, Logatec; 2.–5. nagrada: antibak-terijski set za potovanje FLUPAK: Stanislava Černigoj, Zagorje 74, Pivka; Ladislav Jalševac, Cesta Jožeta Krajca 6, Rakek; Desa Dekleva, Cesta pod Slivnico 4a, Cerknica; Nik Lipovac, Iga vas 15a, Stari trg pri Ložu. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Dolenjska c. 242b, 1000 Ljubljana, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska c. 242b, 1000 Ljubljana. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakteri-jami PATIENTPAK; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za poto-vanje FLUPAK. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 4. maja 2012.

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen

napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 11. do 24. maja. Če želite

spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do

ponedeljka, 21. maja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spre-membe programa uredništvo ne

odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Razstave20. 4. Odprtje razstave gobelinov z naslovom Spomini, ob 18. uri v vaškem muzeju in galeriji Laze.20. 4. Odprtje razstave Rajski vrtovi pod Snežnikom, ob 19. uri v gradu Snežnik v Loški dolini.20. 4. Odprtje likovne razstave članov likovnega društva Cinober Idrija, ob 19. uri v Stekleni galeriji večnamenske športne dvorane v Logatcu. Razstava bo odprta vsak dan do 5. 5.21. 4. Odprtje likovne razstave Kulturnega društva slikarjev amaterjev Tolmin, ob 18. uri v galeriji Hodnik v GRC Zapolju v Logatcu. Razstava bo odprta vsak dan do 20. 5.Gostujoča geološka razstava »Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji«, do 12. 5. v Notranjskem muzeju v Postojni.

Kultura

Prireditve, predavanja

Ime:Priimek:Naslov:Geslo:

VABLJENI

v petek 11. maja 2012 ob 17.00na okroglo mizo »Mladi in podjetništvo v Evropi«z gospo evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovič,

ki bo v kongresni dovrani hotela Sport v Postojni.

21. 4. Dobrodelna prodaja in dražba rabljenih oblačil, od 9. ure dalje na terasi gostišča Jeršin v Logatcu.21. 4. Cvetlični & bolšji sejem v organizaciji Turističnega društva Rakek, kratek kulturni program, nakup cvetlic in sadik, medu, nakita, prodaja in nakup rabljenih reči. žrebanje lepih nagrad, od 9. ure dalje pred pošto Rakek. 21. 4. Čistilna akcija 2012, ob 8. uri na gasilskem vrtu PGD Laze–Jakovica. 22. 4. Pohod v spomin na junaško partizansko dejanje, ob 9. uri pred Postojnsko jamo.22. 4. Dobrodelna prireditev, zbiranje sredstev za nakup stopniščnega vzpenjalnika za Aleksandro Turšič, ob 17. uri v Kulturnem domu Stari trg pri Ložu.23. 4. Slavnostna prireditev ob občinskem prazniku Občine Postojna, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.24. 4. Možnosti predelovanja jagodičja na Notranjskem v organizaciji Turističnega društva Rakek, predava mag. Darinka Koron, ob 19. uri na OŠ Rakek. Udeležba brezplačna.

26. 4. V sklopu predavanj o domovinski vzgoji bo v Jožefovi dvorani medgeneracijskega doma župnije Dolnji Logatec gostja večera dr. Mira Cencič spregovorila o TIGR-u in pomenu tigrovskega duha za gojenje in ohranjanje rodoljubnih izročil in slovenstva. TIGR je bila v novejši zgodovini Slovencev zatajena tajna organizacija, v kateri so se združevali primorski rodoljubi z namenom, da ohranijo slovensko besedo in sloven-stvo pod fašističnim terorjem. Pogovor bo vodil Jan Mihevc. Vabljeni ob 19. uri.

26. 4. Priročnik Jamskega reševanja, ob 18. uri v knjižnici v Postojni.10. 5. Predavanje Andreja Moharja z Društva temno nebo, Svetloba ponoči in zdravje, ob 19. uri v Lužarjevem skednju v Podcerkvi.

20. 4. 4. delavnica o oblačilni tradiciji na temo »Od rojstva do smrti« v organizaciji Društva deklet in žena na podeželju Ostrnice Loška dolina, ob 19. uri v TIC-u v Ložu, Cesta 19. oktobra 49. S seboj prinesite otroška oblačila in obutev starejšo od 50 let, pindeklce (to je svečani del oprave za krst), obhajilna in birmanska oblačila ter mrliške prte. Obudili bodo spomine na običaje pri krstu, botrstvu, bdenju pri pokojniku in pogrebne navade.22. 4. Nastop Dalmatinske klape Combi, ob 19. uri v športni dvorani OŠ Notranjskega odreda Cerknica. Poseben gost večera Hari Rončevič.22. 4. Komedija Bosa v parku v izvedbi KD Rak Rakek in režiji Yulie Roschina, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.25. 4. Monokomedija Mathiasa Štefančiča Oh, ta fejstbuuk ali Poldi se ženi, ob 19. uri v knjižnici na Rakeku. Vstop je prost.25. 4. Mladi oder, regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Osrednje Slovenije, od 8.45 do 13.05 v Narodnem domu v Logatcu.

NKN datum 20.4.2012 Barva CMYK stran 20