Št. 23 - 23.12.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011 str �

petek, 23. december 2011, letnik X / št. 23 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Iz vsebine:

Siniša lovi zgodbe v objektiv

12

Kako boste praznovali boži~ no-novoletne praznike? Številni Notranjci se kljub krizi ne bodo odpovedali prazni~ nim izletom in silvestrovanjem, razkrivamo V središ~ u. V ospredju bodo krajša in cenejša potovanja, zlasti k sosedom. Z denarjem pa letos var~ ujejo tudi ob~ ine. Za mestno razsvetljavo in okrasitev so porabile manj, saj niso dokupovale novih svetlobnih elementov. Bolj prazni~ no in obloženo bo gotovo na naših mizah. Kuharica Emilija Pavli~ priporo~ a sveže kalamare in ocvrte miške, na sveti ve~ er pa, ~ e prisluhnemo našim babicam in dr. Ren~ lju, se izognimo mesu in pojejmo raje proseno kašo s suhimi slivami in okisan krompir.

Naj bodo radodarni …

Kaj je najbolj zaznamovalo leto 2011 v naši regiji? str. 4 in 5

Konec polivanju digestrskega ostanka! Velike kamionske cisterne, ki ste jih videvali na notranjsko-kraških poljih, so preteklost, saj je okoljska inšpekcija zaradi vsebnosti spornih snovi bioplinarni iz Ilirske Bistrice prepovedala polivanje digestata. str. 9

^ez leto in pol bo ~ istilna naprava že poskusno obratovala Maja prihodnje leto naj bi v Dolenji vasi pri Cerknici za~ eli graditi novo ~ istilno napravo, na katero bodo priklju~ ili prebivalce Cerknice in okoliških naselij. str. 10

Logaški godbeniki ogreli številno ob~ instvo Na tradicionalnem boži~ no-novoletnem koncertu, ki so ga za~ eli s španskimi ritmi, so Logat~ ani nastopili z gostoma Evo Hren in Markom Nzobandora ter številnimi solisti. str. 14

Zdravnik, ki zna prisluhniti

11

2 3

8

S tortami do nasmehov

FOTO

: VAL

TER

LEBA

N

Informacije in prodaja:Si-Tx d.o.o., Šmartinska c. 152g, Ljubljana01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si , [email protected]

Enote so velikosti 50 m2.Možnost nakupa in poslovnega najema tudi večjih enot.

Sestavite svoj poslovni prostor!Center je razdeljen na posamezne module di-menzij cca 5.20 m širine in cca 9.60 m globine in povprečne višine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimen-zije širine 5.20 m oz. 10.40 m in več, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m širine in 9.60 m globine.

Že od 550 EUR / m2ZA VSAKO DEJAVNOST!POSLOVNI PROSTORI

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTEVILO !

IOC LOGATEC- ZAPOLJE Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

Rimi-126x98,5.indd 1 15.12.2011 13:01:15

Dragi bralci, ekipa Notranjsko-kraških novic

dnevu samostojnosti in enotnosti. Naslednja številka izide

13. januarja

http://www.si-tx.si

http://www.avtohisa-seliskar.si


Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011V s r e d i { ~ u�

K o m e n t a rBarbara ^epirlo

Namesto pralinejev objem

Uvodnik tokrat za~ enjam bolj umirjeno in sproš~ eno. Zakaj? Ves decembrski bliš~ , pretekla leta sem mu pravila kar ki~ , namre~ izginja,

prazni~ no razpoloženje, kakršno sem ga še v srednješolskih ~ asih komaj ~ akala, pa pojenjuje. Prav zares! Kot da prazniki sploh ne bi bili pred vrati. Kljub temu da jih ne ob~ utim tako, kot o njih pripovedujejo stari starši, se jih po drugi strani veselim, ~ eprav se ne bom odpravila na silvestrsko potovanje k sosedom. Smisel praznikov je namre~ v meni, ne pa okrog mene v zunanjem bliš~ u. Morda k temu ubornemu prazni~ nemu utrinku mesta pripomorejo manj okrašene svetlikajo~ e se ulice, saj so letos ob~ ine za razsvetljavo porabile veliko manj denarja kot minula leta. Kar ni narobe, da ne bo pomote.

Letos bi se rada izognila darilom. Pa ne zato, ker obi~ ajno pri obdarovanju krepko znižam osebni prora~ un, marve~ zato, ker potrebujem ve~ prijaznih in toplih besed od ljudi, ki jih želim ob sebi. Najljubše praline takoj zamenjam za iskriv nasmeh in objem. Hecno, ne? Ne morem zamol~ ati, da je nasmehov, objemov, dotikov, besed …, teh majcenih pozornosti med prijatelji in znanci vse manj, pa tudi za doma~ o mizo jih ni veliko ve~ . Ko iš~ em razloge, zakaj je tako, se obi~ ajno tolažim ob zgodbi v knjigi, kjer so protagonisti junaki ~ asa. Pa vi?

Kakorkoli, pri marsikomu, tudi pri meni, je v teh prazni~ nih dneh v ospredju dobra doma~ a hrana. Iz moje kuhinje bo dišalo po mandljevi potici, vaniljevih roglji~ kih, proseni kaši s suhimi slivami in sipinem brodetu, na mizi pa ne bo manjkal kozarec briške rebule. Nisem pristaš obilnih obrokov in ve~ deset vrst jedi, bolj me prepri~ ajo, tako kot gurmane, manj obloženi, a okusni krožniki.

Ste podlegli trendom in boži~ no drevesce postavili že v za~ etku meseca? V naši hiši ga z balon~ ki okitimo na sveti ve~ er, tako kot so ga neko~ . Tudi jaslic ne izpustimo. Komaj ~ akam, da bom morda že danes sko~ ila v gozd po mah in v mesto po pravo smrekico, ~ etudi me kolegi prepri~ ujejo, da je bolj prakti~ na plasti~ na.

Notranjska, �0. december – Tako v Postojni kot v Logatcu, Cerknici in Pivki obsega okrasitve cest in ulic v

primerjavi z lani niso pove~ evali, novih svetlobnih elementov niso dokupovali,

ponekod so morali le zamenjati stare in odslužene. Tradicionalnim

novoletnim sprejemom se na ob~ inah niso odpovedali, so pa jih izvedli v

manjšem obsegu kot lani.

Prazni~ no dogajanje po ob~ inah

Številni Notranjci se kljub krizi niso oziroma ne bodo odpovedali prazni~ nim izletom in silvestrovanjem. Res pa je, da se odlo~ ajo

predvsem za krajša in cenejša potovanja, zlasti v evropska mesta, skupno pa povpraševanje

po prazni~ nih aranžmajih ni bistveno nižje od lanskega, opažajo v turisti~ nih agencijah. »Cene

so ostale na ravni preteklih let oziroma so se nekoliko celo znižale,« pove Maša Miklav~ i~ ,

direktorica agencije Kompas Postojna, kjer so zelo zadovoljni zlasti z letošnjo prodajo

adventnih potovanj, saj je ponudba enodnevnih izletov v Avstrijo in Italijo pritegnila veliko ljudi.

Notranjske ob~ ine var~ no v novo letoNotranjske ob~ ine so bile pri porabi sredstev za prazni~ no razsvetljavo in okrasitev var~ ne – Tudi ob~ inski novoletni sprejemi so bili letos v manjšem obsegu

Postojna: manj okrasja, ve~ prireditev po vasehV Postojni so sredstva za prazni~ no okrasitev letos na-menili za izvedbo prireditev po krajevnih skupnostih, sredstva za dobrodelne namene, deni-mo, za bolne in ostarele, obda-ritev otrok za Miklavža in dedka Mraza, denarne nagrade druži-nam prvorojencev in drugo, pa so v tej notranjski ob~ ini stalni-ca skozi vse leto. »Za ob~ ane skrbimo tudi tako, da je ve~ ina kulturnih prireditev, ki jih pripra-vlja ob~ ina, brezpla~ nih,« do-dajajo iz postojnske službe za stike z javnostmi.

Logatec: za dobrih 3.500 evrov manjši stroški prazni~ ne okrasitveStroški letošnje prazni~ ne okra-sitve v Logatcu bodo letos pred-vidoma znašali sedem tiso~ evrov, kar je za dobrih 3.500 evrov manj kot lani. »Razlika v višini teh stroškov nastaja zaradi nekaj ve~ jega nakupa svetlob-nih okraskov v lanskem letu, ko smo kupili 30 kosov novih

»romb snežink«, medtem ko je letos novih le deset,« pojasnjuje Marjan Gregori~ , direktor Komu-nalnega podjetja Logatec.

Voš~ ila, ki so jih oblikovali na logaški ob~ ini sami, bodo le-tos pošiljali po elektronski pošti, saj je to, kot pravijo, v koraku s ~ asom, hitro in ekonomi~ no. Tako kot lani bo ob~ ina tudi le-tos pomagala pri izvedbi pred-novoletnih dogodkov – zanje so letos namenili nekaj manj kot 6.000 evrov.

Cerknica: z nakupom voš~ ilnic podprli delovanje ŠENT-aTudi v ob~ ini Cerknica so za prazni~ no okrasitev porabi-li manj denarja kot lani, in si-cer 3.100 evrov. »Sredstva, ki smo jih namenili za novoletna voš~ ila in darila, so primerlji-vi lanskim in se gibljejo okoli 2.500 evrov,« pojasnjuje Irena Zalar, direktorica ob~ inske upra-ve in dodaja, da so z nakupom novoletnih voš~ ilnic podprli de-lovanje Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT.

Za polovico manjši stroški tudi v PivkiStroške za prazni~ no okrasitev so letos zmanjšali tudi v Pivki, in to za polovico v primerjavi z lani. Ve~ jih novoletnih sprejemov vodstvo ne na~ rtuje, za poslov-ne partnerje pa so pripravili ne-kaj darilnih vre~ k z doma~ imi iz-delki, kot sta med in suho sadje, ter voš~ ilnice, ki so jih izdelali v pivškem vrtcu.

Blanka Markovi~ Kocen

Med prazniki na izlet

Na vprašanje, kako se pozna kriza, Miklav~ i~ eva pravi, da so ob~ asno manjše povpraševanje uspeli z bogato, raznovrstno in cenovno bolj dostopno ponud-bo zaustaviti. »Prilagodili smo se razli~ nim željam strank, tudi

s pomo~ jo ugodnejših pla~ ilnih pogojev in dodatnimi storitva-mi.« Tudi Anita Rupnik iz logaške Turisti~ ne pisarne Naklo pravi, da se ljudje vse bolj zanima-jo za obro~ na odpla~ evanja. Kot še pravi, se opaža trend nakupa krajših, »mini« po~ itnic, ve~ krat za nekaj dni, trenutno krajših izletov v bližnje prestolnice in vikend paketov v termah. Opa-zno je, da se tudi ponudniki z razli~ nimi tržnimi prijemi skušajo ~ im bolj približati vsem gostom. »Na razpolago je ogromno ak-cij, kot so brezpla~ ni prevoz od doma do zdraviliš~ a za upoko-jence, razli~ ne animacije in po-pusti za otroke, brezpla~ en do-datni dan …,« razlaga Rupnikova.

Miklav~ i~ eva opaža, da je za

letošnjo prodajo turisti~ nih aran-žmajev za boži~ in preko no-vega leta zna~ ilno, da poteka v zadnjem hipu in po dodatnem premisleku. »Stranke najraje iz-berejo do tridnevna avtobusna in letalska potovanja v evropske prestolnice ter krajše po~ itnice v Egiptu ali na Malti. Pri tem pre-vladujejo potovanja preko no-vega leta, saj Slovenci za boži~ raje ostanemo doma.«

V cerkniškem Tur Servisu so prodali najve~ krajših izletov in potovanj v evropske prestolni-ce in središ~ a bivše Jugoslavi-je, manj pa daljših potovanj in potovanj v arabski svet. Stran-ke, predvsem srednjih let, se odlo~ ajo tudi za oddih v slo-venskih zdraviliš~ ih v ~ asu med

boži~ em in novim letom. »Ne-kaj je tudi aktivnih gostov, ki se odlo~ ijo za smu~ anje v naših alpskih centrih ali v tujini (Italija, Avstrija,Francija),« še pove Andrej Šparemblek, direktor Tur Servisa.

Mladi po opažanju vseh agencij izberejo cenovno do-stopnejše organizirane izlete z zabavo v Bratislavi, Budimpešti, Beogradu, Sarajevu in drugih bli-žnjih mestih ali pa kupijo le le-talske vozovnice. Cenovno ugo-dnejši programi za mlade so na voljo že za 100 evrov, pravi Špa-remblek. Sicer pa so po bese-dah Miklav~ i~ eve stranke pripra-vljene odšteti med 200 in 250 evri za avtobusna potovanja ter med 500 in 600 evri za krajše letalske aranžmaje. kv

Kako bodo prazni~ ne dni lah-ko preživeli tisti, ki bodo ostali doma? Pozanimali smo se o programih, ki jih pripravljajo ob~ ine in razli~ ne druge orga-nizacije.

Bogato dogajanje se obeta v Logatcu. V Grajskem parku bo pestro vsak dan od 24. do 31. decembra s pri~ etkom ob 16. uri. Na prireditvenem pro-storu bo obiskovalce obiskal Boži~ ek, nastopili bodo razli~ ni glasbeni izvajalci, na ogled bo predstava za otroke, stand up komedija, literarni ve~ er, prirejajo tudi silvestrovanje … 26. decembra ob 18. uri bo v cerkvi sv. Nikolaja tradicionalni boži~ ni koncert Otrok v boži~ ni

no~ i. Predstavile se bodo razli~ ne zasedbe, ki delujejo pod okriljem KUD Adoramus. Na silvestrovo pa se bodo obisko-valci že ob 19. uri v Veliki dvora-ni Narodnega doma Logatec za-bavali na tradicionalni silvestrski predstavi Sašo Hribar show.

V Postojni bo silvestrovanje na prostem na trgu pred hote-lom Kras. Pri~ elo se bo ob 22. uri. Za živo glasbo bodo poskr-beli ~ lani ansambla Vilija Marin-ška, ki bodo izvajali popularno glasbo za vse okuse in naro-dnozabavne viže. Po županovi zdravici ob polno~ i bo sledil tra-dicionalni ognjemet. V torek in ~ etrtek pred novim letom bosta v postojnskem kulturnem domu

predstavi za otroke z zimskimi otroškimi slikarskimi delavni-cami.

V Starem trgu 28. decembra prirejajo novoletni sejem. Med bogato obloženimi stojnicami z doma~ imi dobrotami, novo-letnimi darili in drugimi izdelki doma~ e in umetnostne obrti bodo obiskovalci v prazni~ nem vzdušju lahko poklepetali in se pogreli s toplimi napitki.

V Pivki letos silvestrovanja ne bo, omenimo pa nekaj drugih dogodkov v prazni~ nih dneh. Turisti~ no društvo Pivka in Špor-tno kulturno društvo Trnje 26. decembra ob 17. uri vabita na no~ ni pohod z baklami na Sve-to Trojico. Zbirno mesto bo na

igriš~ u v Trnju. Prav tako v po-nedeljek bo ob 18. uri v vaški cerkvi na Kalu boži~ ni koncert pevskih zborov. V Nadanjem selu 31. decembra popoldan pripravljajo koledovanje na starega leta dan. Zanimiva bo tudi prazni~ na ponudba filmov v Kinu Pivka.

V Cerknici bo na boži~ ni dan ob 19. uri v Športni dvo-rani Osnovne šole Notranj-ski odred tradicionalni, že 37. novoletni koncert Godbe Cer-knica. Na Štefanovo pa bo v športni dvorani Osnovne šole Antona Globo~ nika ob 19.30 tradicionalni boži~ no-novole-tni koncert Postojnske godbe 1808. kv

http://www.ib-nepremicnine.si


V Postojnski jami bodo med boži~ no-novoletnimi prazniki že dvaindvajseti~ zapored na ogled žive jaslice. Poleg svetopisem-skih prizorov o Božjem rojstvu, umeš~ enih v ~ arobno kraško podzemlje, jaslice vsako leto gostijo znane slovenske glasbe-nike. Letošnja gostja Julija Kramar bo obiskovalce božala z an-gelskim glasom v skladbi Ave Maria. Peter Vode, še eno izmed imen šova Slovenija ima talent, pa bo Gruberjevo sveto no~ izvajal na kitaro. K prazni~ nemu vzdušju bodo prispevali tudi nastopajo~ i pevski zbori iz vse Slovenije in zamejstva. 6. januar-ja, na praznik Svetih treh kraljev, bo Postojnsko jamo preplavilo petje Otroškega filharmoni~ nega pevskega zbora iz Prage, Mla-dinskega pevskega zbora RTV Slovenija in Deškega pevskega zbora Bonifantes, ki ravno tako prihaja iz êške in slovi po vr-hunskem zborovskem petju. Jaslice bo spremljal boži~ ni sejem in gostinska ponudba. Ogledi jaslic bodo 25., 26., 29. in 30. de-cembra ter 1., 2. in 6. januarja ob 14., 15. in 16. uri. Vstopnina za odrasle je 17 evrov, za otroke pa 9 evrov. kv

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011 �V s r e d i š ~ u

Pred nami so dnevi, ki jih ve~ inoma preživimo ob svojih najbližjih. Obi~ ajno so to mirnejši dnevi, ko se za hip ozremo tudi vase in prisluhnimo kakšni navadi, ki smo jo ~ ez leto zaradi službenih obveznosti zanemarjali. Še pred nekaj leti so tem prazni~ nim navadam znali bolje prisluhniti, bili pa so tudi bolj povezani, se spomnijo naši stari starši. Najpomembnejši dan v letu je bil prav boži~ . Nanj so se družine dolgo pripravljale, pripoveduje sogovornik dr. Stanislav Ren~ elj, ki smo ga kot izkušenega strokovnjaka za mesnine in avtorja ve~ knjig, vprašali o pomenu praznikov neko~ , ki jih je obvezno spremljala doma pridelana hrana.

Za boži~ smo v mojem otroštvu kdaj pa kdaj jedli sto-kviž – posušeno ribo na golažu z redko polento, ki jo je ata skuhal v bakrenem kotli~ ku.

Suho ribo namakamo v osoljeni vodi vsaj en dan. Nato jo skuhamo, lo~ imo meso od kosti in naredimo na na~ in kot ribji golaž.

December in januar sta meseca za sveže kalamare iz na-šega morja.

Potrebujemo: kalamare, grobo morsko sol, drobtine, ostro moko, olj~ no olje

ê nimamo možnosti kupiti svežih, izberemo zamrznje-ne, že o~ iš~ ene in najbolje tudi vakuumsko zapakirane. Za 15 minut jih potopimo v osoljeno vodo. Ko se odtalijo, jim olupimo kožo (svežih ni potrebno lupiti) in ponovno operemo v osoljeni vodi, dokler voda ni ~ ista. Narežemo na kolobarje, povaljamo v mešanici drobtin (3/4) in ostre moke (1/4) ter damo na cedilo, da odstranimo odve~ ne drobtine.

Ponev, ki ni iz teflona, malo segrejemo, dodamo za me-zinec olj~ nega olja in v hladno olje stresemo tanko plast pripravljenih kalamarov. Pove~ amo temperaturo. Ko se za~ no cvreti, jih obrnemo. Cvremo od 5 do 7 minut, nato jih z luknji~ asto lopatico poberemo iz ponve in damo na vro~ peka~ ali v primerno kozico in porinemo v vro~ o pe~ ico še za nekaj minut. Po želji jih na koncu še malo posolimo.

V ponev dodamo še malo olja in postopek ponovimo. Tako bodo imeli vsi gostje kakovostno ocvrte in mehke kalamare.

Pomagajmo Žigi do stopniš~ nega vzpenjalnika

Za praznike ob doma~ ih jedehDr. Stanislav Ren~ elj poudarja pomen doma~ e hrane tudi med prazniki – Na sveti ve~ er brez mesa, na mizi prosena kaša s suhimi slivami in okisan krompir

Na sveti ve~ er se je zbrala vsa družina, postavili so jaslice in drevesce. »Zbrala se je cela dru-žina ob topli krušni pe~ i, vlada-li so zadovoljstvo mir in sloga. Otroške o~ i so izžarevale spo-štovanje do staršev, navdaja-la sta jih ljubezen in pri~ akova-nje,« za~ ne dr. Stanislav Ren~ elj in pove, da je na boži~ ni ve~ er gospodar v spremstvu ~ lanov družine obšel hišo in vsa go-

spodarska poslopja okrog nje ter žegnal kmetijo. Po žegnu je sle-dila ve~ erja, gotovo ne panirano meso in pomfri kot marsikje. Na sveti ve~ er je namre~ veljal strogi post. Jedli so samo proseno kašo s suhimi slivami in okisan krom-pir. »Na prazni~ ni dan so matere postregle z boljšim belim ali pi-sanim kruhom, ki je bil še bolj-ši. Spekli so ga iz bele in ~ rne pšeni~ ne moke, tudi iz pšeni~ ne

in ajdove. Zelo cenjen je bil fin sladek bel masleni kruh,« nada-ljuje Ren~ elj. Zanj so potrebovali maslo, maslene tropinice, toplje-no salo in kelado ali mlezivo, ki je danes skoraj ne uporablja-mo ve~ .

Obvezno je bila na mizah ore-hova potica z rozinami, ~ eprav so ponekod spekli roži~ evo poti-co. »Tudi na ocvirkovo potico, ki ji pravijo špehovka ali povan-ca, niso pozabili.« Na vprašanje, kaj posebnega so jedli otroci, Ren~ elj odgovarja: »Za otroke so spekli golobi~ ke, ti~ ke, fritu-le, kola~ ke.« Torej, piškote vseh vrst, po katerih iz mamine kuhi-nje diši še danes. »Posebej velja omeniti obredni kruh »boži~ nik«. V Stranah, na Rakeku, Blokah in v Planini mu pravijo tudi župnjak, župnik, poprtnik ali družinski kruh. To je kruh v obliki hlebca,

okrašen s pleteno kito iz testa in razli~ nimi figuricami, kot so pti~ ki, jezuš~ ek, znak IHS. Svoj popr-tnik imajo vsi trije sveti ve~ eri; boži~ ni, novoletni in ob Svetih treh kraljih. »Šlo je za poseben obred. Na mizo so ob poprtni-ku postavili križ, dve sve~ i, vazo z rožami, rožni venec, žegnano vodo, klju~ od kaš~ e in fagar s sve~ o,« razlaga sogovornik.

Ko so se premraženi vra~ ali od polno~ nice, omeni sogovor-nik, so jedli še toplo ocvirkovo potico, ki je ~ akala v lon~ enem peka~ u, pokrita s prtom. Zjutraj so popili vro~ e mleko in se bolj kot danes veselili belega kruha. »Nestrpno so ~ akali na sve~ an trenutek, ko je o~ e razrezal po-prtnik in ga dal vsakemu ~ lanu družine. Koš~ ek boži~ nega kruha so bile deležne tudi vse doma~ e živali.«

Otroci so se veselili tudi te-pežnice, 28. decembra. »Hodili so od hiše do hiše in z leskovi-mi šibami tepežkali starejše. Ko so vstopili v hišo so pozdravi-li: »Rejšte se, rejšte, pa se utej-šte, Buh vam dej srie~ o, pa de bi dugo živjeli«,« obudi spomin na prijetne ~ ase sogovornik. Obi~ ajno so otroci za tepežnico dobili orehe, lešnike, suho sadje in sladkarije, ponekod pa so za-nje spekli male pletene štru~ ke, piške in pleteni~ ke. »V zimskih dneh so za popoldansko ma-lico jedli jabolka in kruh. Veliko so pojedli sušenega sadja, ki je veljalo za zdravo in okusno jed. Sveže in sušeno sadje so skuhali; teko~ ino popili, kuhano sadje pa pojedli s kruhom. Kot priboljšek so teknila pe~ ena ja-bolka in pohane rezine jabolk, ki so jih potrosili s sladkorjem.«

Po vaseh, ~ eprav vse manj, so koline še danes družinski pra-znik. Vsak kos mesa ima svoje ime ali, kot pravi Ren~ elj, »vsak udek ima svoj gudek«. »Skrbne gospodinje porabijo vsak kos praši~ a od rilca do repa. S kosi sušenega mesa so obogatili vsakdanje jedi; ješprenj, kolera-bo, zelje, repo ...« Kose praši~ je glave so prihranili za pust. »Klo-base in želodce še danes pri-pravijo iz kakovostnega mesa in obreznin, ki nastanejo pri obde-lavi stegna, ple~ et, vratovine in drugih ve~ jih kosov mesa ter s ~ vrste hrbtne slanine.« Poseb-no domiselni so bili pri pripra-vi krvavic. Zmešali so kri, meso glave, krvave dele mesa plju~ a, jetra, ocvirke od o~ evja, ~ ebule, majarona. »Ponekod dodajo tudi riž, moko, oparjen kruh, sladkor, sol, poper, meliso in meto.«

Na živih jaslicah bo zapela Julija

FOTO

: AR

HIV

PO

STO

JNSK

E JA

ME

Kul inar i~ ni namig Emil i je Pavl i~

Za boži~ ni ve~ er je mama spekla miške na masti. V naši vasi Brezje pod Nanosom nismo poznali olj~ nega olja, ker v mrzlih krajih oljke ne rastejo. Ljudje so si pomagali s tistim, kar je zra-slo v našem okolju. Spominjam se, da je mama že ob kolinah odbrala najboljšo mast. »Ta pa bo za miške,« je rekla. Cvrtje na masti ni noben greh, le prepogosto ne sme biti na jedilniku.

Za miške velja pravilo, da je testo ~ rno od rozin. Zamesimo ga na redko kot za potico. ê damo v testo zelo malo maš~ obe, se mast ali olj~ no olje med cvrtjem ne bo penilo. V testo za miške ne do-dajamo alkohola. Še posebno, ~ e boste miške ponudili otrokom! Za cvrtje izberemo kakovostno maš~ obo, kozico in dobro vzhaja-no testo.

Potrebujemo: približno pol kg moke, š~ epec soli, malo sladkorja, približno 1 dl mleka ali vode, 3 rumenjake, 1 celo jajce, 5 žlic ma-sla ali olj~ nega olja, neškropljeno jabolko, nasekljane koš~ ke olup-ka neškropljene mandarine ali limone ali 1 vanilja, 2 dag svežega kvasa, vsaj 10 dag rozin

Za cvrtje: 1 liter masti ali olj~ nega olja in 3 dl son~ ni~ nega olja

Priprava: Moko ve~ krat presejemo, malo posolimo, dodamo slad-kor, prelijemo z vro~ im mlekom, da moko segrejemo, premešamo, dodamo jajca, na maslu pocvrto naribano še mla~ no jabolko, na-rezan olupek mandarine in v dlani zdrobljen kvas. Vse sestavine zmešamo v redko testo. Med vzhajanjem ga s kuhalnico ve~ krat obrnemo, stepanje ni potrebno, saj kvasovke same rahljajo testo.

Olja nikdar ne segrevajte! Najprej pogrejemo kozico, dodamo mast ali olje in ga malo segrejemo. Z žli~ ko zajemamo testo, ga polagamo v toplo maš~ obo, nato pa pove~ amo temperaturo in ocvremo. Testo mora vzhajati na toplem ve~ ur. Mišk po vrhu ne sladkamo!

Miške (brez stepanja)

Ocvrti var~ ni kalamari

Žiga Klan~ ar iz Cerknice je v letošnjem letu dopolnil 20 let. Ne hodi v šolo in najbrž ga tudi ne poznate, ker je že od rojstva težko men-talno prizadet. Ves svoj ~ as preživi v krogu svoje druži-ne in zavodu za usposablja-nje invalidne mladine na Igu. Priklenjen je na invalidski vozi~ ek in posteljo. Bolezen mu je vzela tudi vid. Edino veselje, ki ga ima v svojem temnem svetu, je ~ as, ki ga

preživi doma, v krogu staršev in dveh sestric. Zelo rad prihaja domov, starši pa imajo veliko težavo, saj ga težko prineseta v stanovanje v prvem nadstro-pju, kjer so si uredili dom. Da bi Žiga brez ve~ jih težav prihajal domov in v krogu družine pre-življal prijetne trenutke, sta se starša odlo~ ila za nakup inva-lidskega pripomo~ ka, tako ime-novanega, »stopniš~ nega vzpe-njalnika z motornim pogonom«, ki stane 5.476,90 evra. Oprema

in podobni pripomo~ ki za ose-be z motnjami v telesnem in duševnem razvoju so na trgu dostopni po zelo visokih cenah. Ker bi Žigova starša zaradi osta-lih stroškov težko zmogla na-kup vzpenjalnika, se obra~ amo na vas za prostovoljno finan~ no pomo~ , s katero bi pomaga-li pri nakupu tega potrebnega pripomo~ ka.

V ta namen je odprt TRR št. 03115 – 1000247263 (SKB d.d. banka) pri humanitarni orga-

nizaciji Karitas - Sv. Vid nad Cerknico. Navedite sklic Žiga in kodo namena CHAR. Sred-stva bomo zbirali do 20. ja-nuarja 2012. Za dodatne in-formacije lahko pokli~ ete na tel. št. 031 814 417 ali 031 296 045.

ZA VSE VAŠE PROSTOVOLJ-NE PRISPEVKE IN VAŠE ZAUPA-NJE SE VAM ISKRENO ZAHVA-LJUJEMO. DOBRO VEMO, DA BOMO USPELI PRAV Z VAŠO POMO^JO. HVALA VSEM.

Barbara êpirlo

http://www.pizza-cuk.si

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011 str 4

Dobili podmornicoV pivški Park vojaške zgodovine je po ve~ letnih prizadeva-njih in številnih zapletih aprila s pomo~ jo donatorjev prispela podmornica P-913, imenovana Zeta, ki jo je Sloveniji podarila ^rna Gora. Podmornica je namre~ v veliki meri plod sloven-skega znanja in slovenske proizvodnje in kot taka spomenik bogati slovenski podmorniški tradiciji. Izdelana sredi 80. let je bila ena od podmornic nekdanje jugoslovanske podmor-niške flote, ki ni kon~ ala kot staro železo in je bila iz morja v Boki Kotorski, kjer se je rodilo in žalostno kon~ alo jugoslovan-sko podmorni~ arstvo, rešena po ve~ letnem propadanju. Po njenem prihodu v Pivko so jo ~ ez poletje temeljito obnovili, septembra pa so ta za obiskovalce parka zelo atraktiven ek-sponat slovesno odprli.

Strasti okrog logaškega CeraRazvnemale so se vro~ e debate okrog na~ rtovanega Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa. Potem ko so januarja ob~ ine podpisale dogovor o skupni gradnji na 42 milijonov evrov ocenjenega centra v Logatcu, se je organizira-la civilna iniciativa Logat~ anov, ki projektu nasprotuje, ~ eš, da je ekonomsko neupravi~ en. Njenim opozorilom, da prvotno predvidena lokacija pri Lomu ni primerna, saj bi šlo za poseg v Naturo 2000 in odpiranje tretje industrijske cone, je pritrdi-lo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Zdaj je odlo~ itev padla za lokacijo za Klijem, logaški župan Berto Menard pa je pred ~ asom napovedal, da bi gradnja – ~ e ne bo zapletov – lahko stekla že v za~ etku prihodnjega leta. Po zadnjih informacijah naj bi se 16 ob~ inam Notranjske, Istre in Krasa pri projektu pridružilo še ve~ ob~ in z Dolenjske in morda tudi od drugod. Širjenje prispevnega obmo~ ja bi bilo ugodno z vidika manjših investicijskih deležev ob~ in, rentabilnejšega poslovanja centra in nižje cene storitve za uporabnike.

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011R e g i j s k i p r e g l e d l e t a4

Kaj je najbolj zaznamovalo Boj proti Po~ ku

V za~ etku leta se je za~ ela bitka proti Osrednjemu vojaškemu vadiš~ u Slovenske vojske Postojna. Civilna družba in ob~ ine so izrazile številne pomisleke na predlagane rešitve ob raz-grnitvi osnutka državnega prostorskega na~ rta za vadiš~ e, s katerim želi ministrstvo za obrambo sicer posodobiti in urediti vadiš~ e (ko bodo finan~ na sredstva to omogo~ ala). Rodila se je Civilna iniciativa za Pivško kotlino brez streljanja, ki s peti-cijo zahteva prenehanje vseh aktivnosti na obeh vadiš~ ih, na Po~ ku in Ba~ u.

Po dolgotrajnih postopkih so lokalne skupnosti jeseni pre-jele nov predlog državnega prostorskega na~ rta, v katerem so, kot trdijo na obrambnem ministrstvu, upoštevali ve~ ino pri-pomb javnosti. Toda usoda državnega prostorskega na~ rta je zdaj v rokah nove vlade. Na Postojnskem pa ostajajo neomaj-ni. Vojaško vadiš~ e se mora na dolgi rok zapreti, v vmesnem obdobju pa mora ministrstvo za obrambo lokalni skupnosti pla~ ati ustrezno rento. Ob~ ini Postojna, mimogrede, že tri leta ni izpla~ alo odškodnine v višini 750.000 evrov, zaradi ~ esar je blokiran za~ etek naložbe v nujno potreben nov gasilsko-reše-valni center.

V ste~ aj Javor PohištvoKoprsko sodiš~ e je zaradi spodletele prisilne poravnave v za~ et-ku julija uvedlo ste~ ajni postopek za Javor Pohištvo. Brez dela je ostalo skoraj 200 delavcev, kratko so potegnili številni upni-ki, ki bodo zelo slabo popla~ ani. Spomnimo, da se je sodiš~ e za ustavitev prisilne poravnave in uvedbo ste~ ajnega postopka odlo~ ilo, ker upniki niso pretvorili v kapital zadostnega deleža terjatev. Terjatev ni pretvorila niti mati~ na družba Javor Pivka, ki je najve~ ja upnica Javorja Pohištvo. Razlog za to pa je bila huda malomarnost odgovorne osebe v Javorju.

Vodstvo Javorja je napovedalo, da se bo perspektivna pro-izvodnja laminatnega programa kljub ste~ aju nadaljevala, kar se je tudi uresni~ ilo. Na laminatnem programu je po podjemnih pogodbah za~ elo delati preko 80 nekdanjih zaposlenih. Pred-sednik uprave Javorja Bruno Komac je napovedal, da se lahko nadejajo zaposlitev za stalno. V kratkem naj bi za~ ela delovati tudi samostojna družba Javor Laminatni program.

Za enim ste~ ajem še drugiV ste~ aju je avgusta pristala še ena Javorjeva družba, invalidsko podjetje Javor IPP s 130 zaposlenimi. V ste~ aj naj bi ga po raz-lagi vodilnih pahnil prav ste~ aj Javorja Pohištvo, saj je bilo po-slovanje Javorja IPP v veliki meri vezano prav na Javor Pohištvo. Še pred uradnim za~ etkom ste~ ajnega postopka je bilo skupno prezaposlenih 39 delavcev, s ~ imer v sindikatu niso bili zado-voljni. »Po na~ elu, kjer je delo, tam bi moral biti tudi delavec, smo ra~ unali, da jih bo prezaposlenih preko 70, toda 40 je vse-eno ve~ , kot je kazalo na za~ etku,« je povedal Bojan Kramar, sekretar obmo~ ne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Notranjsko in Primorsko. Ostali delavci pa so med ~ akanjem na za~ etek ste~ ajnega postopka, ki jim je omogo~ il prijavo na zavodu za zaposlovanje in uveljavljanje pravice do izpla~ ila neizpla~ anih pla~ iz jamstvenega sklada, morali preži-veti kar štiri mesece brez pla~ . Veliko se jih je po pomo~ obrnilo na Karitas in Rde~ i križ.

Izvolili svoje poslanceDecembra smo volili na pred~ asnih parlamentarnih volitvah. V naši regiji rezultat ni kaj bistveno odstopal od državnega. Zma-gala je Pozitivna Slovenija Zorana Jankovi}a, sledila ji je SDS. Razveseljivo pa je, da bo v tokratni sestavi državnega zbora sedelo kar pet poslancev, ki so bili izvoljeni v naši regiji: Jerko ^ehovin (PS), Andrej Šircelj (SDS), Zvonko ^erna~ (SDS), Rihard Braniselj (DLGV) in Iva Dimic (N.Si). Upamo, da se ne bodo izne-verili številnim predvolilnim obljubam, kaj bodo skušali kot po-slanci storiti v dobro razvoja svojih doma~ ih krajev, in bodo, ko bo treba, ne glede na strankarske barve, za dobro naše regije in zlasti države stopili skupaj.

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

FOTO

: AN

ŽE V

RAB

L

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN


Huda zastrupitev z vodo v Loški doliniJunija je zaradi hudega fekalnega onesnaženja pitne vode v Loški dolini in okužbe z bakterijo E.coli zdravstvena inšpekcija prekinila dobavo pitne vode iz vodnega vira Obrh. Zdravstve-ne težave je imelo ve~ kot 200 ljudi, usodne pa naj bi bile za enoletnega otroka. Na pomo~ je prisko~ ila slovenska vojska, ki je ob~ anom Loške doline s pre~ iš~ evanjem vodo zagota-vljala tri mesece. Vodovodni sistem v Loški dolini se zdaj na-paja iz nove vrtine v Kozariš~ ah, saj so prve analize potrdile, da je voda tu neopore~ na. Toda vode iz tega vira je še vedno premalo, tako da je v teku izgradnja še ene vrtine. Vodo je si-cer še vedno treba preventivno prekuhavati, saj ni bila še do-volj ~ asa opazovana. Kot opozarjajo doma~ ini in strokovnja-ki, pa bo treba ~ im prej odkriti tudi vir onesnaženja vodnega vira Obrh – sumi se na hrvaški Prezid – saj od tu onesnažena voda še naprej napaja številna vodna zajetja med Loško do-lino in Ljubljano. Preiskavo onesnaženja je prevzela tudi Slo-vensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo, a zaenkrat kaj ve~ ni znano.

Izgubili smo policijsko upravoS 1. junijem je Generalna policijska uprava Policijsko upra-vo (PU) Postojna po 31 letih ukinila oziroma pripojila koprski PU. Cerkniška policijska postaja je po novem del PU Ljublja-na, postojnska in ilirskobistriška pa del nove, razširjene kopr-ske PU. Tovrstni reorganizaciji je, tako kot lokalne skupnosti, najodlo~ neje nasprotoval obmo~ ni policijski sindikat Postojna z utemeljitvijo, da ne bo prinesla boljše varnosti niti ve~ poli-cistov na terenu, pa~ pa slabšo odzivnost in višje (potne) stro-ške. Pol leta po dogodku so kritiki tako imenovanega projekta Libra (ki je ukinil tudi PU Krško in Slovenj Gradec) prepri~ ani, da so se njihove napovedi uresni~ ile. Na Generalni policijski upravi pa še vedno vztrajajo, da so želeli na ta na~ in dose~ i organiziranost, prilagojeno varnostni problematiki, pove~ ati operativne zmogljivosti policije in število operativcev na tere-nu ter racionalizacijo. Kakšni so finan~ ni u~ inki reorganizacije, pa na policiji še ne vedo pojasniti.

Notranjski muzej ob samostojnostV Postojni so maja odprli obnovljene prostore Notranjskega muzeja Postojna, ki se je preselil v stavbo nekdanje garniz-je, kjer je po dolgih letih pridobil svoje prostore. Toda to, kar naj bi bil velik dogodek za kulturo, je zasen~ ilo dejstvo, da Notranjski muzej ni ve~ samostojna ustanova, pa~ pa le orga-nizacijska enota ob~ inskega zavoda Znanje. Ob~ ina Postojna je namre~ kljub nasprotovanju stroke muzej pripojila zavodu Znanje ter mu s tem odvzela samostojnost in avtonomijo. Zaradi sporne poteze se je že v za~ etku leta v Postojni rodila Civilna iniciativa za samostojen Notranjski muzej, katere pred-stavnike je postojnski podžupan Zvonko ^erna~ na odprtju muzeja ozna~ il za »politi~ ne hujska~ e«. Toda civilna iniciativa tudi pol leta po preselitvi muzeja vztraja, da je bila ob~ inska poteza škodljiva in da so muzeju »z odvzemom samostojno-sti v resnici odvzeli vse: ime, ugled, ki si ga je z ve~ kot šest-desetletnim delom pridobil v javnosti, strokovno in poslovno avtonomijo, možnost strokovnega dela in razvoj.«

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011 �R e g i j s k i p r e g l e d l e t a

iztekajo~ e se leto v naši regiji?

PLIN V VSAKI11. DOSTAVLJENI ZELENI JEKLENKI JE ZA VAS BREZPLAČEN.

Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena.

Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo.

NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.

DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI

080 2005

NAROČILA, 24 UR NA DAN

WW

W.B

UTA

NPL

IN.S

I

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

FOTO

: SE

BAS

TJAN

GAN

TAR

http://www.butanplin.si

http://www.transflix.si


Želim si, da bi lahko delala in bila ustvarjalna v okolju, ki mi je do sedaj rezal kruh. Rada bi se naučila ceniti in se zahvaljevati za vse dobre, pa tudi slabe stvari, ki mi bodo prekrižale pot. Zelo vesela pa bi bila tudi kakšne urice več, ki bi jo lahko preživela v naravi in na kolesu. Saša Musec

S hvaležnostjo se oziram na leto, ki se poslavlja, saj se je v njem zgodilo veliko dobrih zgodb.Žal me je letos nekoliko na cedilu dobrih zgodb.Žal me je letos nekoliko na cedilu dobrih zgodb.

pustilo zdravje. Zato je na vprašanje, kaj si želim za novo leto, čisto preprost odgovor. Želim si predvsem zdravja, pa kaj si želim za novo leto, čisto preprost odgovor. Želim si predvsem zdravja, pa kaj si želim za novo leto, čisto preprost

ne samo zase, ampak za vse. Za povrh pa nam želim veliko medsebojnega razumevanja, prijaznih trenutkov in uresničenih načrtov. Srečno!

Borut Kraševec

Da bom uspel pretrpeti vse muke, ki me čakajo v naslednjem letu s čim manj bolečinami.

Valter Leban

Za prihajajoče leto si predvs-em želim, da bi se začelo pozi-tivno ter da bi bilo naklon-jeno meni in mojim bližnjim. Najpomembnejše zame je to, da imam okrog sebe ljudi, ki me imajo radi. Če so srečni da imam okrog sebe ljudi, ki me imajo radi. Če so srečni da imam okrog sebe ljudi, ki

oni, sem tudi jaz. Kaj drugega si človek težko želi.Petra Šajn

Želim si miru, da bom lahko v ponorelem tempu življenja našla tudi trenutke zase. Da si bom lahko vsak dan v letu 2012 utrgala čas za pogled navznoter, se mirne duše odpravila na sprehod ali na koncert, čeprav me bo doma čakal kup nepomite posode in razmetana postelja. Blanka Markovič Kocen

V letu, ki prihaja, si želim op-timizma, vedrine, zavedanja, da je »vse za nekaj dobro«, pozitivizma in srečnih ljudi okrog sebe. Naj bo novo leto izkoriščena priložnost za dobre in uspešne podvige! Damijana Škrljdobre in uspešne podvige! Damijana Škrljdobre in uspešne podvige!

Življenje je dar in prinaša izjemne darove, ko se daruje — darove, katerih vrednost je z besedami neopisljiva. Eno takšnih, najneprecenljivejših pričakujem v 2012 … Da bi v najino mlado družino prinesel še globljo ljubezen, srečo in povezanost. In naj nas vse spremlja zdravje. Veronika Rupnik Ženkonas vse spremlja zdravje. Veronika Rupnik Ženkonas vse spremlja zdravje.

Ker je v veliki meri vsak svoje sreče kovač, upam, da ne bom kje založil kladiva. Marko Premrl

Želim si dveh zlatih sinov in enega platinastega moža, zdravja, več časa za družino in prijatelje, tehtnice, ki ne bi preveč potegnila na eno stran, tega, da bi se vsi skupaj začeli zavedati, kako pomembno je, da nam iz pipe priteče pitna voda in da bi manj brali rumeni tisk …

Sabrina Mulec

Prav bi mi prišla predvsem kakšna dodatna minuta (ali pa celo ura) prostega časa, zato Božiček ali dedek Mraz; če mi uspeta to urediti, vaju ne pozabim nikoli. In obljubim, da bom priden celo leto.

Erik Logar

V prihajajočem letu si želim čim več lepih dogodkov, kulturnih prireditev in drugih tem, o katerih bom z veseljem poročala bralcem v našem časopisu. Želim si pozitem, o katerih bom z veseljem poročala bralcem v našem časopisu. Želim si pozitem, o katerih bom z veseljem poročala

-tivnih sogovornikov, uspešnih kreatorjev družabnega življenja in globokomiselnih oblikovalcev javnega mnenja.

Katarina Temkova

Pred nami je novo leto 2012, ki ga bomo kot običajno pričakali z najboljšimi željami. Upam in želim si, da bo prijazno in uspešno kamor koli nas bo popeljalo. Tako z našimi najdražjimi, kot s sode-lavci in prijatelji. Srečno 2012!Branko Laginja

V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012 V letu 2012

Želim si, da bi moje novice v novem letu še bolj

brali, saj v vaš nabiralnik

prihajam brezplačno. Pa ne zakurite peči z

mano, ker me peče in boli ta zadnja!

Vaš Brkelc

mano, ker me peče in

V novem letu si želim sedmico! Pa ne zma-govalne kombinacije številk za bančni račun, marveč veliko zmagovalnih potez doma in v službi. Torej, da ne bi spregledala novih priložnosti, izzivov in dobrih prijateljev. Dedek Mraz, pusti mi zdravo srce in dušo ter ne vzemi mi predanosti in razsodnosti.

Barbara Čepirlone vzemi mi predanosti in razsodnosti.

Barbara Čepirlone vzemi mi predanosti in razsodnosti.


Spoštovani zavarovanci in poslovni partnerji

Zavarovalnice Triglav, d.d. OE Postojna.

Želimo, da vam praznični dnevi

prinesejo veliko lepih trenutkov in prijetnega počutja,

v novem letu 2012 pa vam voščimo

obilo poslovnih uspehov, zdravja in osebne sreče.

Vsem strankam in poslovnim partnerjem


































VVVssssVsVVsVVsV eemm vvvoooovovvov šššššššššš iiiimmmoo vvveeeevevvev sssseell bbooooooo iiiiiiiinn ssrrreeeererrer nnnoo nnnoovvvooovovvov llleettttoo!!

JAN JAN.

Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem Vsem strankam in poslovnim partnerjem

031/637-734031/637-734


Ustanoviteljice društva Sladki nasmehi (na sliki s svojimi mal~ ki) otrokom podarjajo unikatne, po njihovih željah in domišljiji oblikovane tortice, da jim od~ arajo bole~ ino.

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011A k t u a l n o v r e g i j i�

Preverili smo, kako velikodušno ob~ ine v naši regiji nagrajujejo starše ob rojstvu otrok in

tako prispevajo svoj – vsaj majhen – delež k spodbujanju rodnosti. Najvišjo nagrado svojim novorojenim ob~ anom izpla~ uje ob~ ina Pivka,

sicer pa je razvidno, da so radodarnejše manjše ob~ ine, kjer se rodi manj otrok.

Višina nagrade za novorojen~ ke (v eur)Postojna Pivka Logatec Loška dolina Cerknica Bloke

150 230 100 208,65 125 125

210 (za 3. in nadaljnje)

380 (za 4. in nadaljnje)

/ / 150 (po 1. 1. 2012)

za vsakega naslednjega 45 evrov ve~

Veliko je otrok, ki so zaradi bolezni, revš~ ine in drugih nenaklonjenih socialnih okoliš~ in prikrajšani tistih brezskrbnih otroških dni. A

verjetno je ni mamice, da se ne bi zavedala, kako malo je potrebno, da se otroku prikaže nasmeh na obrazu in kako pomembni so lepi trenutki za ustvarjanje spominov otroštva. Ene takih so tudi štiri sr~ ne in pogumne mame, ki so se združile v

društvo za pomo~ otrokom: »Vemo, da v težkih trenutkih preproste stvari lahko pomenijo najve~ .

In prav zato želimo otrokom, pa tudi njihovim družinam, omogo~ iti, da se vsaj za trenutek

preselijo v ~ arobno deželo sladkih nasmehov.«

Kaj pa država?Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ob rojstvu otroka dodeljuje tako imenovano pomo~ ob rojstvu otroka, ki trenutno znaša dobrih 280 evrov. Gre za enkratni denarni pre-jemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Namesto denarja je mogo~ e v enaki vrednosti izbrati opremo za no-vorojenca v obliki zavitka. Pravico do pomo~ i ima vsak otrok, katerega mati ali o~ e imata stalno prebivališ~ e v Republiki Slo-veniji. Pravico pri centru za socialno delo uveljavlja eden od staršev 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.

Za novorojen~ ke najve~ v PivkiOb rojstvu ob~ inske nagrade od 100 do 380 evrov za ~ etrtega in naslednje otroke

»Tovrstna denarna pomo~ ob~ ine je staršem zelo dobrodo-šla, zatorej bo tudi v prihodnje v Pivki poskrbljeno za posebno dobrodošlico novorojen~ kom, novim pivškim ob~ anom,« je po-vedala Mihaela Smrdel, direkto-rica ob~ inske uprave v Pivki, kjer za novorojen~ ka izpla~ ajo 230 evrov. Sredstva se v primeru ~ etr-

tega in naslednjih otrok v družini povišajo za 150 evrov.

V Postojni je na eni zadnjih sej svetnik Uroš Petohleb (LDS) predlagal, da se višina nagra-de v ob~ ini poviša. Zdaj nagrada znaša 150 evrov, za tretjega in nadaljnje pa 210 evrov. Alenka Hladnik Suša, višja svetovalka za družbene dejavnosti, ni odgo-vorila, ali namerava ob~ ina zne-sek povišati, pa~ pa ponudila le primerjavo z nekaterimi drugimi ob~ inami. »V ostalih primorskih in notranjskih ob~ inah se denar-na nagrada giblje med 100 in 459 evri (slednji znesek izpla~ uje mestna ob~ ina Nova Gorica, op.

p.). V mestnih ob~ inah nagrajuje-jo s 100 evri na Ptuju, v Velenju in Slovenj Gradcu, z 200 evri pa v Kopru in Novem mestu. V Kra-nju je nagrada 112,67 evrov na novorojenca, v Mariboru pa 105 evrov. V Celju nagradijo prvega s 104 evri, drugega s 125 evri, tretjega in ostale pa s 167 evri. V Ljubljani pa ob~ ina pomaga le socialno šibkejšim,« je zapisala.

Na Blokah dobijo tudi knjigoBodo pa enkratno pomo~ za novorojen~ ke z novim letom povišali v Cerknici, kjer je doslej znašala 135 evrov, za otroke ro-

jene po 1. januarju 2012 pa bo 150 evrov, ne glede na to, za katerega otroka v družini bo šlo.

V ob~ ini Bloke je višina enkra-tne denarne pomo~ i za prvoro-jenca 125 evrov, za vsakega na-slednjega otroka pa se denarna pomo~ poviša za 45 evrov. »Po-leg denarne nagrade prejmejo starši za vsakega otoka še knji-go, na primer Otrok od rojstva do šole, Otrokovo prvo leto, Otroške

bolezni, alergije …,« je poveda-la Jožica Anzeljc z ob~ ine Blo-ke, kjer ocenjujejo, da je višina pomo~ i primerna.

O povišanju ne razmišljajo niti v Loški dolini, kjer je višina raz-meroma visoka in znaša 208,65 evrov za vsakega otroka, povi-šanja pa zaenkrat ne na~ rtuje-jo niti v Logatcu, kjer je izpla~ ilo sicer najnižje v regiji in znaša 100 evrov.

Postopek pridobitve je na vseh ob~ inah ve~ ali manj enak. Pogoj za dodelitev prispevka je, da imata vlagatelj in novoroje-nec stalno prebivališ~ e v ob~ ini in sta državljana Republike Slovenije. Eden od staršev ali skrbnikov v dolo~ enem roku na ob~ ini vloži pisno vlogo z ob-veznimi prilogami (dokazilo o državljanstvu vlagatelja, izpisek iz rojstne mati~ ne knjige novo-rojenca, fotokopija ra~ una, na katerega se nakaže enkratna pomo~ ). Pomo~ se nato nakaže na vlagateljev ra~ un.

V postojnski ob~ ini je bilo v letu 2011 (do 10. 12.) rojenih 189 otrok. Ob~ ina je do tega dne prejela 180 vlog, ki bodo v letošnjem letu tudi izpla~ ane. V Cerknici so do 14. 12. prejeli 114 vlog, v Loški dolini so do 1. 12. izpla~ ali 40 nagrad, na Blokah 16, v ob~ ini Logatec je doslej nagrado prejelo 156 novorojen-cev, v pivški ob~ ini pa 62. kv

Sladki nasmehi bodo veseli pomo~ i vseh, ki radi in lepo pe~ ejo tortice za najmlajše, ali pa vseh tistih, ki lahko pomagajo kako druga~ e.

S tortami pri~ arajo sladke nasmehe

zelo rade razveselijo s torticami in jim popestrijo rojstne dni. Ko pa je njihovi prijateljici zbolela h~ erka, je zgodba o peki tortic dobila novo in še globljo raz-sežnost. Bolni deklici so se ob pogledu na pisano dobroto, ki je bila namenjena le njej in nareje-na prav zanjo, tako zaiskrile o~ i, da se je zanetila ideja o Sladkih nasmehih. Društvo ob pomo~ i dobrih ljudi zdaj deluje širom Slovenije in povezuje mrežo tor-topekov, ki pripravljajo ~ udovite torte za najmlajše. Prav vsaka je narejena individualno – z mi-slijo na želje otroka. S pomo~ jo nesebi~ nih prostovoljcev v dru-štvu poskrbijo tudi za logistiko,

da torte varno prispejo do svojih obdarjencev.

Pomo~ ljudi je neprecenljivaDa pa bi resni~ no lahko dosegle in razveselile ~ im ve~ otrok v sti-ski, so se povezale tudi z drugi-mi dobrodelnimi organizacijami in centri za socialno delo. Ljudje se na njih obra~ ajo z vseh stra-ni, povejo na društvu: »Koman-dir Viktor iz Policijske uprave Koper nas je sam poklical, ~ eš, da je slišal za Sladke nasmehe in da tortic sicer ne pe~ e, da pa dela s policijskimi službenimi psi in da bi z veseljem sodeloval z nami. Otroci so bili neizmerno

navdušeni nad policijskimi psi, me pa nad dobroto posamezni-kov, ki ob vsem svojem rednem delu ne le najdejo ~ as, pa~ pa mnogo ve~ : aktivno razmišljajo, kako bi lahko s svojim znanjem in veš~ inami pomagali drugim.«

Delujejo anonimnoSladki nasmehi delujejo ano-nimno: »Otroke, ki potrebujejo nasmeh, želimo preprosto razve-seliti – brez kakršnihkoli pritiskov ali dodatnih vezi, bodisi za njih ali njihove bližnje. Ve~ ina si v težkih trenutkih ne želi medijske pozornosti – me pa jih, ker razu-memo stisko, ne želimo posta-viti na ogled širši javnosti, razen

~ e to željo izrazi družina sama,« pove Polona Pi~ man-Štefan~ i~ , ena od ustanoviteljic društva.

Potrebne bi bile dodatne okrepitve v notranjsko-kraški regijiVseh tortopekaric je 39, prisotni pa so tudi ostali prostovoljci, ki jim prisko~ ijo na pomo~ z razvo-

Tortopekarice razveseljujejo bolne otroke s slastnimi torticami, ki jim jih spe~ ejo – V društvu Sladki nasmehi se veselijo novih pekaric in ostalih privržencev

Iskrica v o~ ehDo društva je Polono, Bogomi-lo, Rebeko in Mašo pripeljalo ži-vljenje. Kot mamice svoje otroke

zom tort in sestavin. Kot pove-do, pa se jim vsak teden javi še kakšno zlato srce. Do sedaj se jim je v notranjsko-kraški regiji pridružila ena tortopekarica iz Postojne. Zato vabijo vse, ki radi in lepo pe~ ejo sladke dobro-te ali pa prispevajo na kakšen drug na~ in, da mrežo še okre-pijo. »^e morda med bralci kdo pozna otroka ali družino, ki se je znašla v stiski in bi bila vesela sladkega nasmeha, pa se lah-ko obrne na nas preko e-pošte [email protected],« poziva-jo na društvu, ve~ o njih pa se lahko prebere še na spletni stra-ni www.sladkinasmehi.si ali na Facebook-u.

FOTO

: JA

NEZ

KOT

AR

Mateja Gr~ a


Logatec, 1�. decembra – Logaški svetniki so tik pred koncem leta sprejeli osnutek prora~ una za prihodnje leto. Med investicijami, za katere so rezervirali denar, so tudi gradnja ~ istilne naprave v Dolenjem Logatcu ter gradnja kanalizacije in vrtca v Rovtah. Na seji so svetniki potrdili tudi programe opremljanja stavbnih zemljiš~ za Vol~ ji hrib na Kalcah, Plesiš~ e-levo v Logatcu in za Rovte, ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka.

Ljubljana, Ilirska Bistrica – Zaradi vsebnosti spornih snovi je okoljska inšpekcija bioplinarni iz Ilirske Bistrice prepovedala polivanje digestata po notranjsko-kraških poljih brez okoljevarstvenega dovoljenja. Lastnik je v teh dneh že zagnal dehidrator, tako da so velike kamionske cisterne, ki ste jih videvali na poljih, preteklost. Že ena sama nepravilno zavržena baterija lahko s težkimi kovinami onesnaži celotno šaržo predelanih bioloških odpadkov!

Stavbo nekdanje Policijske uprave (PU) Postojna namerava ministrstvo za notranje zadeve prodati, so nam dokon~ no odlo~ itev potrdili na Generalni policijski upravi. Že pred ~ asom so ob ukinjanju PU Postojna namre~ izpostavljali, da stavba PU Postojna funkcionalno ni ustrezala potrebam policije. Interesenta za nakup, kot pravijo, še nimajo. »Za poslovne prostore bo izvedeno javno zbiranje ponudb ali javna dražba, ki bo objavljena v Uradnem listu RS,« je pojasnila Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi Policije, in dodala, da bo cenitev objekta izdelal pooblaš~ eni ocenjevalec.

Opozicija o~ itala, da so brez energetskih projektovLogaški svetniki sprejeli osnutek prora~ una, pa tudi odloke, ki so osnova za odmero komunalnega prispevka

Logaški prora~ un za prihodnje leto je težak skoraj 17,7 milijo-na evrov, predvideli so za okoli 400 tiso~ akov manj odhodkov. »Nekaj prihodkov je še negoto-vih,« je pojasnila Mojca Igli~ ar z ob~ inske uprave. 1,8 milijo-na evrov, na primer, naj bi dobili od prodaje zemljiš~ v industrij-ski coni za Klijem, ki pa bodo na prodaj le, ~ e projekt Cero Nik ne bo dobil zelene lu~ i. Vprašlji-vo je tudi, ali bodo od najemnin za odlaganje odpadkov na lo-gaški deponiji dobili milijon in pol evrov, kolikor so predvide-li. Prav zaradi te negotovosti so opozicijski svetniki opozarjali, da je prora~ un zasnovan preve~ optimisti~ no.

Opozicija pa je imela tudi vse-binske pripombe. »Zakaj že v prora~ unu ne na~ rtujemo naprej, ne vidim nobenih dolgoro~ nih rešitev,« je spraševal Boris î~ mir-ko (Lista Koliševka). Zanimalo ga

je tudi, zakaj ob~ ina ne pridobi subvencij za, na primer, menjavo oken in zakaj na ob~ inskih stre-hah ni son~ nih elektrarn, ki pri-našajo denar v prora~ une števil-nih slovenskih ob~ in. Tudi Mirana Obrezo (Zares) je motilo, da v prora~ unu niso zajeti energetski projekti, kljub temu da so svetni-ki v za~ etku mandata sprejeli lo-kalni energetski koncept ob~ ine in kljub temu da bi z njimi lahko, ~ e že ne zaslužili, pa vsaj kaj prihranili. Poleg tega je bil pro-ti temu, da na ob~ ini prihodnje leto zaposlijo štiri nove delav-ce, presene~ alo pa ga je tudi, da med številnimi investicijami ni nobene na podro~ ju športa, kulture in turizma ali poplavne varnosti.

Sicer pa bodo v Logatcu pri-hodnje leto prioriteto dali štirim investicijam. V okviru projekta îsta Ljubljanica naj bi za~ eli gra-diti ~ istilno napravo v Dolenjem

Logatcu, za katero bodo prejeli sredstva evropskega kohezijske-ga sklada, za~ eli bodo z obno-vo starega dela zdravstvenega doma, v Rovtah naj bi s pomo~ jo denarja iz strukturnega sklada zgradili kanalizacijo in ~ istilno napravo, postavili pa naj bi tudi nov vrtec.

Svetniki so potrdili odloke o programih opremljanja stavbnih zemljiš~ , ki so podlaga za od-mero komunalnega prispevka, za gradnjo na Vol~ jem hribu na Kalcah, levem delu Plesiš~ a v Dolenjem Logatcu ter v Rovtah. Ljudje, ki so že ali še bodo gra-dili na teh obmo~ jih, bodo ko-munalni prispevek lahko pla~ ali v 24 mese~ nih obrokih. »Komu-nalni prispevek bo obra~ unan samo za tisto vrsto infrastruktu-re, na katero se bo posamezen priklju~ il na novo,« je zagotovila Katja Žagar z ob~ inske uprave. Krajani Rovt bodo pla~ ali neko-liko nižji komunalni prispevek, kot je bilo sprva na~ rtovano. Kot je pojasnila Žagarjeva, so na pobudo krajevne skupnosti in drugih obra~ unske stroške in s tem prispevek znižali tako, da so za investicijo namenili 120 tiso~ akov iz naslova »okoljske dajatve onesnaževanja okolja

Krajani Rovt so se potolažiliGradnja kanalizacijske in-frastrukture je med krajani, kot smo že poro~ ali, sprožila številna vprašanja in nego-dovanja predvsem zaradi vi-šine komunalnega prispev-ka. A zgodba je, kot kaže, vendarle do~ akala epilog, saj so krajanom na zadnjem sre~ anju ob~ inski predstavni-ki postregli z informativnimi izra~ uni za vsako hišo ozi-roma kmetijsko zemljiš~ e, ki se bo priklopilo na omrežje. Višina prispevka je torej odvi-sna od velikosti parcele in je izra~ unana na podlagi neto tlorisne površine objekta, tako kot dolo~ a pravilnik. Zneski se gibljejo od tiso~ do skoraj štiri tiso~ evrov na gospodinjstvo, kar je po mnenju nekaterih krajanov še vedno preve~ , vendar jim bodo na ob~ ini omogo~ ili pla~ ilo v najve~ 24 mese~ nih obrokih. Sre~ anja se je udeležil tudi izvajalec, podjetje Godina, ki bo na dodatna vprašanja ob~ anov in podrobnejše informacije glede izkopa in priklju~ itve odgovarjal ob torkih v prostorih krajevne skupnosti Rovte.

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011 �A k t u a l n o v r e g i j i

FOTO

: B

ARB

ARA

ÊPI

RLO

odvajanja odpadne vode, ki se je v 10 letih nabrala z obmo~ ja Rovt«. V Rovtah naj bi za uredi-tev odvajanja in ~ iš~ enja odpa-dnih voda pla~ ali v povpre~ ju po 1.550 evrov.

V razpravo o komunalnem pri-spevku na Plesiš~ u se je vklju~ il

tudi î~ mirko, njegova vpraša-nja pa so razkrila morebitno ~ rno gradnjo. Parcela, na kateri že stoji sodobna hiša, ki v pro-gramu opremljanja ni zajeta, po besedah Žagarjeve leži na kmetijskem oziroma gozdnem zemljiš~ u, zato ji komunalne-

ga prispevka ne bodo odmerili. »ê je objekt zgrajen pred letom 1967, se šteje, da je zgrajen le-galno, sicer pa je pristojnost za odlo~ anje o tem, ali je to ~ rna gradnja, v rokah inšpekcije in upravne enote,« je sklenila Ža-garjeva.

Petra Tr~ ek, Barbara êpirlo

Konec polivanju!Okoljska inšpekcija prepovedala polivanje pregnitega blata iz ilirskobistriške bioplinarne

Leto dni trajajo~ emu polivanju pregnitega blata oziroma di-gestrskega ostanka, ki so ga iz ilirsko-bistriške bioplinarne do notranjsko-kraških polj dovaža-le velikanske kamionske cister-ne, je konec! Glavna republiška inšpektorica za okolje in prostor Aleksandra Velkovrh, je pove-dala, da je inšpektorat novem-bra izpeljal izredni monitornig ostanka. Analize so pokazale, da so v pregnitem blatu prisotni tudi mikroorganizmi, ki na polja ne sodijo. Inšpektorica za oko-lje je zato podjetju Biofutura z ustno odlo~ bo izrekla prepo-ved vnosa pregnitega blata na tla brez okoljevarstvenega do-voljenja.

Konec dober – vse dobroLastnik bistriške bioplinarne Igor Zmazek se z omenjenimi anali-zami, ki so dokazale prisotnost salmonele, ne strinja. Inšpek-ciji o~ ita, da je narobe vzor~ ila. Vseeno pa je v teh dneh že zagnal dehidrator, s pomo~ jo

katerega ostanek filtrirajo in su-šijo. Od 100 ton gnojevke po novem ostaja le še nekaj sto kilogramov skoraj suhega blata, ki ga bodo lahko uporabili za pokrivanje odlagališ~ , ga pakirali kot gnojilo, ali pa ga predela-li v kompost. Pomo~ pri iskanju rešitev je Zmazku že ponu-dil dr. Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. V enem od vzorcev je namre~ tudi sam našel težke kovine in mineralna olja. Sedaj bosta skupaj skušala ugotoviti, od kod te kovine izvirajo, ~ eprav sta skoraj gotova, da iz narobe od-loženih, odsluženih baterij. »Lju-

di je treba opozoriti, naj v rjave kontejnerje odlagajo izklju~ no organske odpadke. Že zaradi ene same narobe odložene ba-terije, je s težkimi kovinami lah-ko onesnažena celotna šarža predelanih odpadkov,« opozarja Zmazek. Tudi Pretnar meni, da si najve~ jo grajo zaslužijo ljudje, ki narobe lo~ ujejo odpadke.

Zganile so se pristojne službeDr. Pretnar pravi, da je dogaja-nje prineslo tudi pozitivne u~ in-ke: »Kon~ no smo se zavedli problematike, ugotovili smo, da nimamo ustrezne zakonodaje, ki bi urejala ravnanje z ostan-ki bioplinarn. Pristojne službe so sedle skupaj in sedaj bomo stvari za~ eli urejati.« Prepri~ an je tudi, da bo lahko ravno bistriška bioplinarna služila kot vzor~ en model za ostale tovrstne objek-te in njihovo umeš~ anje v pro-stor.

Na polivanje nepojmljivih koli~ in digestata iz bioplinarne, ki se ukvarja s predelavo organskih odpadkov, je opozorila civilna družba. »Naša opozorila so se izkazala za upravi~ ena, ~ eprav je eko-kmetijska stroka trdila druga~ e,« pravi zagovornik nara-ve Brane Koren. »Zelena energija, pa naj bo to vetrna, son~ na ali bioplinska, je smotrna le takrat, ko stranski u~ inki takih za-misli ne posegajo v naravo in zdravje ~ loveka.«

Z razpletom zgodbe so sicer zadovoljni, vendar pa bodo nad dogajanjem bdeli še naprej.

Ministrstvo prodaja stavboV obmo~ nem policijskem sindikatu menijo, da po ukinitvi PU Postojna prihrankov (še) ni

Toda ~ eprav bo prodaja stavbe – koliko bo glede na razmere na nepremi~ ninskem trgu mogo~ e iztržiti zanjo, je drugo vpraša-nje – nekaj prinesla v prora~ un, v postojnskem obmo~ nem po-licijskem sindikatu ob tem opo-zarjajo na neracionalno ravnanje na drugi strani. Predsednik sin-dikata Jure Ocepek pravi, da se po ukinitvi PU Postojna oziro-ma njeni združitvi s PU Koper ni privar~ evalo, pa~ pa so se stroški na ra~ un pove~ anja potnih stro-škov zaposlenih, ki se vozijo v Ljubljano ali Koper, pove~ ali. Po-leg tega v Kopru Policija vse svo-je prostore najema (samo za po-slovne prostore na lokaciji Ulica 15. maja 16 v Kopru in 80 parkir-nih mest mese~ no pla~ uje 5.990 evrov), medtem ko je bila stavba v Postojni v njeni lasti.

Najemnina še pol leta po izselitviV Postojni je Policija najemala le prostore nad restavracijo Proteus

(nekdanjim Jadranom), ki so v la-sti družbe Batagel&Co, Marjana Batagelja (ki je tudi ve~ inska so-lastnica Postojnske jame). Toda kljub temu da so se policisti iz njih izselili že poleti, Policija še vedno pla~ uje najemnino, saj je bila odpoved najemne pogodbe o~ itno dana prepozno, kdo je za to odgovoren, pa na Policiji niso pojasnili. Vesna Drole je poveda-la zgolj, da je bila najemodajalcu predlagana sporazumna prekini-tev najemne pogodbe. »Na~ elo-ma se je z njo strinjal v primeru, ~ e zagotovimo nadomestnega najemnika, kar pa ni v naši mo~ i. Odpoved najemne pogodbe je bila dana s 1. 7. 2011, trenutno pa te~ e šestmese~ ni pogodbe-ni odpovedni rok. Mese~ na na-jemnina znaša 2.502,57 evra,« je povedala Droletova. Ob tem dodajmo, da je nekdanji direktor PU Postojna Iztok Štucin po no-vem zaposlen v družbi Postojn-ska jama kot strokovni sodelavec za varnost.

V vodstvu Policije ne glede na o~ itke vseeno vztrajajo, da je združevanje PU Postojna in Koper »nedvomno prispevalo k prihranku pri porabi finan~ nih sredstev in racionalnejši upora-bi materialno tehni~ nih sredstev, ki jih policija potrebuje za svoje delo. Prihranki bodo predvsem dolgoro~ ni (prodaja stavb, pri-hranek pri pla~ evanju obrato-valnih stroškov, prihranki zaradi odpovedi pogodb, prihranki pri usposabljanju novih kadrov) in kot taki dodatno upravi~ uje-jo odlo~ itev za združitev«.Po-leg tega poudarjajo, da so bili klju~ ni nameni projekta Libra prerazporeditev policijskih sil, pri-lagojena varnostni problemati-ki, uravnoteženje organiziranosti enot na regijski ravni, pove~ anje operativne zmogljivosti z zmanj-ševanjem števila delovnih mest menedžmenta in logistike ter s pove~ anjem števila operativnih delovnih mest, racionalizacija izrabe delovnih virov in priprava na blažitev u~ inkov post-schen-genskega obdobja.

Ocepek pa nasprotno poudar-ja, da se je varnostna problema-tika na obmo~ ju nekdanje PU Postojna poslabšala. »Policistov na terenu po Libri nikakor ni ve~ , pokritost obmo~ ja pa je slabša, saj policisti iz Postojne ve~ ino ~ asa preživijo na obmo~ ju Ko-pra.« kv

Sabrina Mulec

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011 str �0

Cerkniške otroke so hkrati obiskali vsi trije dobri možje, Miklavž, Boži~ ek in dedek Mraz.

Pogodbi za izvajalca in nadzornika gradnje nove ~ istilne naprave v Dolenji vasi sta podpisani: (z leve) Janez Škrabec, direktor Rika, ki bo gradil s partnerjema Hidroinženiringom in Kraškim zidarjem, župan Marko Rupar in Rajko Siro~ i~ , direktor DRI, upravljanje investicij.

Cerknica, 1�. december – Cerkniški svetniki so sredi novembra sprejeli osnutek

prora~ una za prihodnje leto, ki so ga dokon~ no potrdili na decembrski seji. V

njem so predvideli tudi sredstva za težko pri~ akovani gradnji vrtca v Cerknici in ~ istilne naprave v Dolenji vasi, za gradnjo katere so

podpisali pogodbo z izvajalcem.

Cerknica, �. december – Maja prihodnje leto naj bi v Dolenji vasi pri Cerknici za~ eli graditi

novo ~ istilno napravo, na katero bodo priklju~ ili prebivalce Cerknice in okoliških naselij. îstilna

naprava je vredna 5,1 milijona evrov. 76 odstotkov upravi~ enih stroškov bodo dobili iz

evropskega kohezijskega sklada, 1,9 milijona pa bo morala zagotoviti ob~ ina. Župan Marko Rupar

je v za~ etku decembra že podpisal pogodbi z izvajalcem in nadzornikom del.

Cerknica, 17. december – Na cerkniški ob~ ini so se letos prvi~ odlo~ ili, da ob~ anom za praznike

poklonijo tri brezpla~ ne predstave, eno za otroke in dve za odrasle. Silvestrovanja pod šotorom ali

na prostem namre~ letos ne bo.

Postojna – Pred dnevi se je na platnu postojnskega kulturnega doma odvrtel tretji iz niza osmih filmov Stari Postojn~ ani v produkciji Studia Proteus Postojna, režiji Karmen Tomši~ in organizaciji Nevenke Burger, ki je tako kot prva dva požel veliko zanimanje. Posve~ en je športu oziroma za~ etkom razvoja smu~ anja, košarke, nogometa in atletike na Postojnskem, prinaša pa tudi številne druge zanimive zgodbe iz življenja takratne postojnske mladine.

Denar za vrtec in ~ istilno napravo boCerkni~ ani že imajo prora~ un za prihodnje leto – Na ob~ ini pravijo, da je realen, ~ eprav je zasnovan dokaj optimisti~ no

V Cerknici predvidevajo, da se bo prihodnje leto v njihov prora~ un nateklo za 14,5 mili-jona evrov prihodkov, nekaj bo tudi sredstev iz kohezijskega in strukturnega sklada Evropske

unije. Predvideli pa so kar nekaj ve~ odhodkov, zapravili bodo 17 milijonov. Kot je pojasnil župan Marko Rupar, nameravajo najeti 2,6 milijona evrov dolgoro~ ne-ga kredita, ta sredstva pa bodo namenili gradnji novega vrtca v Cerknici. To je ena od dveh velikih investicij, ki se ju bo ob~ ina lotila prihodnje leto, ~ e bo šlo vse po na~ rtih. Druga bo za~ etek gradnje prepotrebne ~ istilne naprave v Dolenji vasi.

Sicer pa so za investicije na-menili 60 odstotkov vseh od-

hodkov. »Veseli nas, da smo pridobili še posebej veliko evropskih sredstev, saj skupaj z državnimi transferji, vezani-mi na njih, predstavljajo kar 34 odstotkov vseh prihodkov,« je zadovoljen župan Rupar. Naj-ve~ denarja bo šlo za vzgo-jo in izobraževanje, v kar je vklju~ ena tudi gradnja novega vrtca, veliko sredstev pa mora ob~ ina zagotoviti tudi za pred-šolsko vzgojo in varovanje otrok v vrtcih. Poleg tega bodo uredili fekalno kanalizacijo v Marti-

njaku ter obnovili del vodovo-da v Begunjah in vodovod med Gori~ icami in Gornjim Jezerom.

Najemnine bodo le minimalneSvetniki so potrdili tudi odlok o oddajanju nepremi~ nega pre-moženja ob~ ine v najem. Po novi zakonodaji morajo na-mre~ tudi ob~ ine dolo~ iti in zara~ unati najemnine, za pro-store, ki jih oddajajo. Svetniki so opozarjali, da so v nekaterih ob~ inskih prostorih tudi društva,

ki zdaj najemnine ne pla~ uje-jo in bi jim pla~ evanje znižalo sredstva za izvedbo progra-ma. »Ni bojazni, da bi se zaradi pla~ evanja najemnin zgodilo kaj takega,« je prepri~ ana di-rektorica ob~ inske uprave Irena Zalar. Društvom bodo namre~ zara~ unali le minimalno naje-mnino, poleg te pa bodo mo-rala pla~ ati tudi obratovalne stroške.

Za pooblaš~ enca ob~ ine v skupš~ ini Komunale Cerknica so svetniki dolo~ ili svojega ko-

lega Miloša Poholeta. Prejšnja leta je bil predstavnik ob~ ine pri komunalnem podjetju župan, kar pa po novem zakonu o prepre~ evanju korupcije ni ve~ mogo~ e.

Poleg tega so se cerkniški svetniki seznanili še z ugotovi-tvami in priporo~ ili Nadzornega odbora, ki je pregledal zaklju~ ni ra~ un prora~ una, poslovanje Ga-silske zveze Cerknica in vzdrže-vanje ob~ inskih cest leta 2009 in 2010 in podal priporo~ ila, kako ravnati v prihodnje.

Petra Tr~ ek

êz leto in pol bo že poskusno obratovalaCerknica bo prihodnje leto za~ ela graditi ~ istilno napravo v Dolenji vasi – Zdajšnja naprava je preobremenjena

Cerknica je pogodbo z izva-jalcem podpisala kot prva od osmih ob~ in, ki so s skupnim projektom za odvajanje in ~ iš~ enje odpadnih voda îsta Ljubljanica uspele dobiti kohe-zijska sredstva Evropske unije. Novo ~ istilno napravo naj bi za~ eli graditi že maja prihodnje leto, kot pravi župan Rupar pa naj bi jo uredili v letu dni. Sle-

dilo bo leto poskusnega obra-tovanja, spomladi 2014 pa naj bi ~ istilna naprava tudi uradno za~ ela opravljati svojo nalogo.

Novo ~ istilno napravo so v Cerknici že težko pri~ akovali, saj je stara mo~ no preobremenjena in ne opravlja ve~ svoje funkci-je. Nanjo je priklju~ enih 6.500 populacijskih enot, ~ eprav je narejena za 2.500 enot. »To je ekološka bomba na našem kon-cu, ki jo moramo rešiti,« priznava Rupar. Zanjo so vedeli tudi in-špektorji, ki so ob~ ino sicer opo-zorili na dotrajano ~ istilno na-pravo. »Ker smo jim razložili, da projekt za novo že imamo in da ~ akamo na evropska sredstva, so nam dovolili za~ asno delova-nje naprave do izgradnje nove,« je pojasnil Samo Mlinar z ob~ in-

ske uprave. Nekaj ~ asa so na ~ istilno vozili tudi odpadne vode iz greznic, ki pa jo morajo zaradi odlo~ be inšpekcije zdaj voziti v Domžale.

îstilna naprava bo zmogla ~ istiti odpadno vodo za 12 tiso~ populacijskih enot, nanjo pa bodo priklju~ ili prebivalce Cerkni-ce, Dolenje vasi, Dolenjega Jeze-ra, Podskrajnika, Selš~ ka, Begunj, Zelš in dela Rakeka, kjer je pred-videno novo naselje, ter objekti v industrijski coni v Podskrajni-ku. Kot je pojasnil Mlinar, jim bo ostalo za 1.300 populacijskih enot rezerve, kar pomeni, da jim v primeru, da se bodo naselja ši-rila, ne bo treba graditi nove ~ is-tilne naprave in širiti obstoje~ o. Na ob~ ini ne pri~ akujejo ve~ jih izpadov obratovanja, prav tako

pa pravijo, da iz ~ istilne naprave ne bo smrdelo.

Cerknica je prva od osmih ob~ in, ki so se vklju~ ile v skupni projekt, ki ji je že uspelo podpi-sati pogodbo z izvajalcem. Na ostalih ob~ inah so v razli~ nih pripravah razpisne dokumenta-cije, povsod pa upajo, da bodo z deli za~ eli ~ im prej. Osem ob~ in je na razpisu za evrop-ska sredstva prijavilo projekte, vredne 56 milijonov evrov. Iz kohezijskega sklada bodo pre-jeli 34 milijonov, od države še dodatnih pet, ob~ ine pa bodo morale zagotoviti 15 milijo-nov. Na kanalizacijsko omrežje bodo v osmih ob~ inah na novo priklju~ ili 14.470 populacijskih enot, na ~ istilne naprave pa 27 tiso~ . pt

Obdarili so jih vsi trije dobri možje

»Do zdaj se kakšno ve~ je silve-strovanje ni obneslo,« je poja-snila direktorica ob~ inske upra-ve Irena Zalar. Prejšnja leta je ob~ ina podprla pobude ali pro-jekte razli~ nih organizatorjev; zadnja leta je bilo silvestrova-nje pod šotorom v Begunjah, še prej pa na prostem v Cerknici. Letos so se odlo~ ili, da ob~ ane obdarijo s pravlji~ no in gledali-škima predstavama v kultur-nem domu, pred njimi pa jim je župan Marko Rupar voš~ il ob boži~ u in novem letu. »Odziv je bil spodbuden, ~ e bodo ob~ ani tako obliko praznovanja vzeli za svojo, jo bomo v prihodnjih letih lahko še nadgradili,« pravi Zalarjeva.

Dopoldne so dvorano kultur-nega doma napolnili najmlaj-ši Cerkni~ ani s svojimi starši. Uživali so ob ogledu pravlji~ ne predstave Mavri~ nega gledališ~ a Zimska pravljica, še bolj pa v rajanju po predstavi, ko so se preselili na ploš~ ad pred do-mom. Tam jih je pri~ akala glas-

ba, prijazne hostese kulturne-ga doma pa so jih usmerile na plesiš~ e. Kaj kmalu so otroci z balkona kulturnega doma med-se povabili vse tri decembrske dobre može, ki niso prišli pra-znih rok. Miklavž jih je obdaril s parkelnji iz testa, Boži~ ek in dedek Mraz pa z bomboni in baloni. Prazni~ no vzdušje so do-polnjevale jaslice iz testa, ki so jih naredile ~ lanice Društva žena in deklet na podeželju Klasje. Te so 30 jaslic iz razli~ nih materia-lov, lesene, steklene, klekljane, iz polstene volne, pletene s križ-

ci, starodavne papirnate, obliko-vane iz gipsa, stare prek 150 let in pe~ ene iz kvašenega testa, že sredi decembra razstavile v Uršulinem domu na Uncu, tiste iz testa pa so bile na ogled tudi v Mercatorjevem centru.

Popoldne in zve~ er pa so dvorano kulturnega doma na-polnili odrasli obiskovalci. V dveh terminih so si ogleda-li komedijo Krpan vs. Brdavs v produkciji Kulturnega zavoda Kult in SiTi Teatra BTC, ki sta jo odigrala Andrej Murenc in Tomo Tomši~ , režiral pa Marko Bratuš.

Tretji film o starih Postojn~ anih

Projekt Stari Postojn~ ani je bil prvotno mišljen kot študijski kro-žek idejne organizatorke Neve-ne Burger. Nastal je v sodelo-vanju z ekipo Studia Proteus, ki je producent projekta, zunanjo samostojno filmsko ustvarjalko Karmen Tomši~ in Notranjskim muzejem Postojna, ki je prispe-val staro slikovno gradivo. Nekaj slikovnega gradiva se je našlo v arhivu Studia Proteus, veliko fotografij pa je bilo pridobljenih iz zasebnih zbirk in družinskih albumov številnih meš~ anov. Prvi film, ki je doživel premiero v za~ etku leta, je bil posnet z že pokojnim legendarnim Emilom Kranjcem. Zgodbe sta dopol-njevala še Janko Burger in Karel Borjan~ i~ Dino. V naslednjih fil-mih so nastopili številni znani Postojn~ ani, že preminuli ~ astni ob~ an Postojne skladatelj Alojz Srebotnjak, ki je prebiral Vereto-ve verze, športnika Janko Sever

in Emil Kranjc, Janko Burger, bri-vec Ozbi~ , Štefinova gospodinja in furman Sojer ter številni drugi.

»Projekt je zamišljen kot po-membno arhiviranje starih zgodb znanih Postojn~ anov o zgodovinskih dogodkih na Po-stojnskem, pomembnih ljudeh in obrtnikih, ki so zaznamova-li našo preteklost in vplivali na

zgodovinske spremembe, spre-membe v mestu ...« pojasnjujejo avtorji. Letos spomladi so za~ eli snemati osmi film, ki govori o Majlontu, prebivalcih in zgod-bah posameznih obrtnikov in posebnežev iz starega mestne-ga jedra.

»Projekt je za~ el preraš~ ati svoj prvotni okvir in porajajo se vedno nove ideje, prihajajo meš~ ani, ki so nam pripravljeni zaupati svoje izvirne življenjske zgodbe in podatke v ustnem izro~ ilu, ki jih moramo ohraniti na filmskem traku,« še poudar-jajo ustvarjalci, ki so s svojim projektom letos finalisti za izbor Ona in On 2011, ki poteka na Radiu 94. kv

FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011A k t u a l n o v r e g i j i10

Petra Tr~ ek

FOTO

: PE

TRA

TRÊ

K

Nevenka Burger, Ernest Zakarija in Karmen Tomši~

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011 str ��

Dr. Robert Likar: »Za porodni~ arja ni lepšega kot zdrav otrok in zdrava mama. Tu ni potrebnih veliko besed.«

Blanka Markovi~ Kocen

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011 11P o g o v o r

Pobuda za pogovor z dr. Robertom Likarjem, ginekologom in porodni~ arjem v postojnski porodnišnici, sicer pa Logat~ anom, je prišla s strani naših bralk, pacientk dr. Likarja, ki o priljubljenem zdravniku izrekajo številne pohvale. Nadvse pozitiven je bil tudi moj vtis ob ve~ ernem sre~ anju v logaški knjižnici. Pogovor je stekel v trenutku.

Zdravnik, ki zna prisluhnitiDober ginekolog mora poslušati svojo pacientko tudi takrat, ko je v ~ asovni stiski – Bodo~ e mame porodni na~ rt prinesejo s seboj

^emu pripisujete svojo prilju-bljenost?Na to vprašanje bi najlaže od-govorile bralke oziroma pacient-ke same.

Kakšne so po vašem mnenju odlike dobrega zdravnika, gi-nekologa?Mislim, da je dober zdravnik v prvi vrsti tisti, ki je strokovno podkovan, ki zna pacientu pri-sluhniti in ga razumeti. Tudi v ~ asovni stiski je to mogo~ e na-rediti, malo težje sicer, a zdrav-nik si mora vzeti ~ as prav za vsako pacientko.

Ste rojen Logat~ an ali prise-ljenec?V Logatec sem se priselil iz Idri-je. Moj o~ e je delal v rudniku, ko se je ta zaprl, je novo službo našel v Ljubljani, nov dom v Lo-gatcu, kamor sem se med študi-jem medicine leta 1984 preselil tudi sam.

Medicina torej ni družinska tra-dicija, kot je to v Sloveniji po-gosto obi~ aj …Ne, v naši družini so bili vsi ru-darji, ni nobenega zdravnika. Po-sreden stik z medicino je imela le mama, ki je delala v laborato-riju v zdravstvenem domu.

Kako ste se torej odlo~ ili za medicino? Ste že zgodaj vedeli, da boste zdravnik?V 4. letniku gimnazije sem za~ util, da bi rad študiral medi-cino. Zanjo sem se odlo~ il med ve~ drugimi možnostmi.

Kot maturant sem razmišljal o marsi~ em, pri srcu mi je bila, de-nimo, arhitektura, kajti želel sem tudi risati, ustvarjati. Vendar mi je bil študij medicine ve~ ji izziv.

Kaj vas je pritegnilo v to vejo medicine?Sprva sem delal kot splošni zdravnik v Ribnici na Dolenj-skem, kjer sem bil zaposlen štiri leta. Ves ~ as pa sem si želel ne-kaj ve~ , nekje drugje, in sem to iskal. Po naklju~ ju je prišla po-

nudba s podro~ ja ginekologije, v kateri sem videl ve~ možnosti s podro~ ja kirurgije, predvsem endoskopske, ki me je vedno veselila. Ohranil pa sem tudi stik s pacienti. Zanimala me je tudi ultrazvo~ na diagnostika na podro~ ju ginekologije in poro-dništva. Po drugi strani je poro-dništvo specialna veja medicine, polna sre~ nih dogodkov, med-tem ko je žalostnih manj.

Ali težave svojih pacientk »no-site domov«, o njih razmišljate tudi v prostem ~ asu?Tudi. Na sre~ o je tudi moja žena zdravnica splošne medicin, in se o strokovnih vprašanjih vedno lahko pogovoriva. V dilemah je vedno dobrodošlo drugo mne-nje, drug pogled, ki ti pomaga do kon~ ne odlo~ itve. Dolo~ ene stvari je namre~ dobro prede-batirati, ~ eprav sva poskusila »zdravstvene pogovore« omejiti, da ne bi motile družinskega ži-vljenja…

Iz katerih delov Slovenije pri-hajajo vaše pacientke?Ambulanto imam v Postojni in pokrivam obmo~ ji Notranjske in Primorske, torej od Gorice, Kopra in Cerknice do Idrije. Porodnice pa v postojnsko porodnišnico prihajajo tudi od drugod, v za-dnjem ~ asu celo iz tujine.

Kaj je prednost postojnske po-rodnišnice? Slišati je, da so to med drugim tudi alternativni porodi …Po mojem mnenju sta pred-nosti postojnske porodnišnice predvsem dve: odli~ na ekipa in dobro razumevanje druga~ nosti, torej tudi alternativnih porodov.

Kakšni pa so alternativni po-rodi?Danes bodo~ e mame najve~ krat porodni na~ rt prinesejo s seboj. Imajo razli~ ne želje, kako bi po-tekal njihov porod, kaj bi rade, ~ esa si želijo…Ženski je treba dati možnost, da sodeluje. Te želje praviloma niso v konfliktu

z medicinsko doktrino. To vidim kot alternativni porod.

Ali število spolno prenosljivih bolezni v Sloveniji naraš~ a in katere spolne bolezni so naj-pogostejše?Klasi~ nih spolnih bolezni je malo. Naraš~ ajo pa novejše, se pravi okužbe s HP virusom, ki jih štejemo med spolno prenoslji-ve bolezni, in okužbe s herpes virusi.

Kakšna pa je preventiva pred rakom materni~ nega vratu, ki sodi med bolezni sodobnega ~ asa in kako pogosto ga v vaši bolnišnici odkrivate?Preventiva so redni pregledi, pre-gled brisa materni~ nega vratu na tri leta, kar je zadoš~ a, ~ e je, seveda, reden. Pomembna pre-ventiva so spolni odnosi z istim partnerjem, ~ im kasnejši prvi spolni odnos oziroma uporaba kondomov. Primerna preven-tiva je tudi cepljenje proti HP virusu, ki ga država omogo~ a našim šoloobveznim otrokom. Zadnji podatki govorijo, da je v Sloveniji vse manj raka na materni~ nem vratu.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Starost ob zanositvi se ob za-dnjih desetletjih precej zvišuje. Kako gledate na to?Prvorodke so povpre~ no starej-še od 30 let. Ženske se izobra-žujejo, iš~ ejo poklic, zaposli-tev, ustvarjajo kariero, varnost. O~ itno dajejo temu prednost pred materinstvom.

let spremlja vse dogodke v po-rodništvu. Slovenska ginekolo-gija in porodništvo sta po ka-kovosti v vrhu med evropskimi državami.

Se v razvoju ginekologije mor-da obetajo kakšne pomembne novosti?Nekaj novosti pri~ akujemo na podro~ ju reprodukcije oziroma zdravljenja neplodnosti. Raziska-ve na podro~ ju mati~ nih celic in genetike zaenkrat veliko obe-tajo. Bo pa potrebno še nekaj ~ asa da pridemo do rezultatov.

Kaj po~ nete v prostem ~ asu, dr. Likar? Ali ga sploh imate?Zdaj ga imam ve~ , kot sem ga imel kot mlad zdravnik, ~ eprav še vedno malo. Rad raziskujem nove kraje, rad potujem, spo-znavam nove prijatelje. Z dru-žino zelo radi hodimo v hribe, del dopusta preživimo vsako leto v Trenti. Kadar grem v hribe sam, mi to pomeni sprostitev, ~ as za razmišljanje, ki mi veliko pomaga, da sem naslednji dan ponovno zbran. Vse bolj pa mi je v prvi vrsti družina, ~ eprav so otroci že odrasli, prakti~ no že od doma … Imam tri krasne otroke, eden je bolj odrasel kot drugi.

bri odnosi s sosedi, prijatelji in teh je v naši ulici veliko.

Kakšni so ob~ utki porodni~ ar-ja ob uspešnem, zdravem po-rodu?Za porodni~ arja ni lepšega kot zdrav otrok in zdrava mama. Tu ni potrebnih veliko besed.

Ali mame, ki so rodile z vašo pomo~ jo, kdaj pozneje pridejo k vam z otrokom?Pridejo, spomnim se, na primer, Benjamina z Blok. Mati je imela on koncu nose~ nosti zelo hudo krvavitev, a se je vse sre~ no kon~ alo, tako za njo kot za Be-njamina. Otrok mi vsako leto v prednovoletnem ~ asu pošlje ~ estitko. Zdaj je že šolar, star osem ali devet let. Spomnim pa se primerov, težkih zapletov, ki ko se dogodijo ostanejo v spo-minu zavedno.

POPRAVEKPri vesti o Miklavževem sejmu, objavljeni v prejšnji številki na str. 11, smo napa~ no zapisali avtorja fotografije. Avtorica posnetka je Darja Krivoši~ . Uredništvo

Porodništvo je specialna

veda medicine, polna sre~ nih do-godkov, medtem ko je žalostnih manj.

Porod z epiduralno

anestezijo je spreje-mljiv vedno, kadar si ženska to želi.

Slovenska ginekologija

in porodništvo sta po kakovosti v vrhu med evropskimi državami.

Koliko let je imela vaša najsta-rejša porodnica?Imela je 45 let, najstarejša v naši porodnišnici pa 51 let. To ni bil njen prvi otrok, porod pa je potekal brez težav.

Ste pristaš naravnega poroda?Razumem druga~ nost. Narav-ni porod je primeren, ker je pa~ naraven, spontan in je gotovo najlepši. Pri takem porodu me-dicina ne igra velike vloge, vse te~ e… A vse mora biti podreje-no temu, da je varno tako za mamo kot za otroka. Ko pride do zapletov, nastopi medicina, zato imamo danes veliko manj zapletov pri porodih kot jih je bilo neko~ .

Kdaj se vam zdi porod z epi-duralno anestezijo, s pomo~ jo katere porodnica ne ~ uti poro-dnih bole~ in, sprejemljiv?Vedno, kadar si ženska to želi in ni medicinskih kontraindikacij za to. Zoper takšen porod nimam nobenih zadržkov, tudi primerov z zapleti pri nas zaenkrat ni bilo. So pa ti seveda možni. Zato priporo~ amo, da se pacientke dobro informirajo o tem. To mo-žnost imajo v naši porodnišni-ci vsak petek, v oblike kratkega predavanja, kjer tudi anestezio-logi odgovarjajo na vprašanja.

Kakšen je sicer razvoj sloven-ske ginekologije v primerjavi z razvitimi evropskimi državami?Imamo zelo dober perinatalni informacijski sistem, ki že vrsto

Kdaj je bil vaš najbolj sre~ en trenutek v porodni~ arski praksi?Rojstvo mojih otrok. Pri vseh treh sem bil zraven, ~ eprav takrat še nisem bil porodni~ ar, pa~ pa splošni zdravnik.

Kaj si želite v letu 2012?Vsem bralcem želim zdravja in veliko prijetnih, veselih trenutkov, oboje skupaj je krasna kombi-nacija.

Imam mnogo idej, kaj vse bi še delal v naši mali bolnici. Re-cimo vpeljati nove posege na podro~ ju kirurgije, na podro~ ju spremljanja kakovosti v porodni-štvu... Ne vem, ~ e bom uspel, a želja imam veliko …

Kaj vam je v Logatcu vše~ , kje najdete mir?V Logatcu sem šel skozi ve~ faz. Ko sem otroke vozil v vrtec, mi je bil vrtec prostor sre~ anj z lju-dmi, spoznal sem vzgojiteljice, ko so bili v šoli, tam zaposleni… Prek dejavnosti otrok sem spo-znaval okolje, kjer živimo, dela-mo… Najbolj pa so mi vše~ do-


Siniše Ran~ ova skorajda ne sre~ amo brez kamere in fotoaparata, tudi med poletom z balonom, na sprehodu po Planinskem polju in obisku lipicancev ne.

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011P o g o v o r1�

Sicer Vrhni~ an Siniša Ran~ ov, ki že pol stoletja živi in ustvarja v Logatcu, je skoraj vse svoje življenje posvetil fotografskemu objektivu. Z njim venomer

beleži dragocene trenutke iz narave in življenja ljudi, najve~ Notranjske in Notranjcev. Veliko spominov

in ujetih trenutkov je že natisnil na papir in izdal v knjigah. Še eno, prav tako bogato s fotografijami,

je v svet poslal te dni. Tokrat jo avtor posve~ a Logatcu in »njegovim vencem, okoliškim gozdovom

in travnikom, vasem na robu in veli~ astnemu Planinskemu polju, vasem v hribovju in potem na vse strani, ki objemajo ~ loveška domovanja«, je v

knjigi zapisal novinar Jadran Sterle.

Zgodbe ustvarja z objektivomGrafik, TV snemalec in fotograf Siniša Ran~ ov, doma iz Logatca, je Notranjski posvetil še tretjo knjigo Logatec v o~ eh, ni~ manj pa ga s kamero v roki ne mikata Kras in Istra

Poznamo vas kot strastnega fo-tografa in snemalca, ~ eprav ste po izobrazbi grafik, kar redko poudarjate ali izpostavljate. Kaj ste raje in zakaj zamol~ ite, da ste grafik?Ne zamol~ im, da sem grafik, ker sem na to zelo ponosen. Najprej sem se izu~ il kot reprofotograf v tiskarni Ljudske pravice. Delal sem fotografska dela in dela ke-migrafa, kar pomeni, da sem jed-kal tiskovne forme, kot so cink, medenina in podobno. Po študi-ju grafike sem se zaposlil v nek-danji ^GP Delo kot vodja razvoja. Leta 1991 sem odšel iz grafi~ nih vod in se prepustil ustvarjalnemu delu fotografa in snemalca. So-deloval sem s slovenskim filmom (Zrakoplov, Nepopisan list), z agencijo Sfinga, kasnejšo Arsme-dio. V tem ~ asu sem dobil status kulturnega ustvarjalca fotografije. Moja dela so bila po zaslugi ko-lega Primoža Sarka razstavljena v Moskvi, Kazahstanu, razstavljal pa sem tudi na Dunaju.

Odkar spremljam vaše delo, si vas težko predstavljam brez fo-toaparata, kljub temu da sem vas spoznala za in ob kameri. Koliko let vas spremljata?Brez fotoaparata res ne grem nikamor, s seboj pa imam tudi telefon, ki ima odli~ en fotoapa-rat, kar je dovolj za dokumen-tacijo in reportažo. Tudi kamera me velikokrat spremlja, ~ eprav zadnje ~ ase snemam tudi s foto-aparatom.

Imam ob~ utek, zlasti v zadnjem obdobju, da se otepate tele-vizijske kamere. Ste se jo po vseh teh letih naveli~ ali? Ali se morda motim?Pravzaprav sem se jo res nekoli-ko naveli~ al, kar pa ne pome-ni, da je ne maram ve~ . Jo bom pa v novem letu manjkrat vzel v roke.

Te dni je med vaše prijatelje in znance, kmalu bo tudi med naše bralce, priromala nova knjiga Logatec v o~ eh. Ta je že tretja, v kateri s fotografskim objektivom beležite utrinke iz narave, pokrajine, življenja No-tranjcev ... V ~ em je podobna prvi in v ~ em tako posebna?Prvo knjigo z naslovom Planin-sko polje sem izdal v založbi Tuma leta 1997. Za tekst sem na-govoril dobro poznavalko kraja in zgodovine dr. Tanjo Žigon iz Gr~ arevca. Drugo knjigo Slikovita Notranjska sem izdal v samoza-ložbi, danes pa izide Logatec v o~ eh. Ta knjiga prikazuje Logatec v današnjem ~ asu kot nekakšno veduto kraja, ki sem jo zabele-žil v zadnjih petih oziroma šestih letih. Temu sem dodal še majh-ne posebnosti, kot so obrtniški poklici, ki izumirajo. Tako sem, na primer, ujel kolarja ali prevozni-ka z vozmi, ki ga ne najdeš ve~ .

Ujel sem peko kruha v doma~ i pe~ i, ki je marsikateri družini pred vojno pomenil veliko ve~ kot danes.

Novinarski kolega Jadran Ster-le je v spremni besedi zapi-sal, »da se mir pokrajine, ki kot objem obkroža staro na-selje, naseli tudi v prišleka, v njegovo dušo, da se ujame v sozvo~ je z naravo«. Kaj vas je kot priseljenca in ne doma~ ina prepri~ alo, da Logatcu z okoli-škimi vasmi posvetite knjigo? Kaj vas tu posebej navdihuje?Sem Vrhni~ an, v Logatec sem se preselil pred 27 leti. Že takrat sem Notranjsko za~ el pobliže spoznavati. Na vse, kar sem tu videl, sem bil izjemno navdušen, zlasti nad lepoto narave. Najbolj me razjezi, ker ve~ ina Slovencev in tudi doma~ inov ne pozna svo-jega kraja ali Notranjske. Kolegi v Ljubljani ali drugod me venomer sprašujejo, kje sem doma, kot da bi živel na drugem planetu. Mislim, da ni kraja v Sloveniji, da ga nisem videl ali se peljal sko-zi. Ve~ ina Slovencev veliko bolje pozna Hrvaško ali kako drugo turisti~ no deželo, doma~ e pa pravzaprav ne. Tu mi je res lepo.

Predvidevam, da se med temi ljudmi tudi dobro po~ utite. Kako so vas sprejeli in ali se vam zdi, da spremljajo vaše delo?Kako so me sprejeli, ne vem. To bi morali Notranjce vpraša-ti. Sem pa tej res lepi pokrajini veliko dal že pred leti, ko sem leta 1989 z Daretom Mili~ em in Markom Škrljem ustanovil No-tranjski informacijski center. Tu je vzcvetela zamisel o ~ asopi-su in radiu za Notranjce. Izda-li smo štirinajst številk tednika NO^ (Notranjski ~ asopis), prodali pa smo pet tiso~ izvodov. Za-okrožal je podro~ je od Vrhnike, Logatca, Idrije, Postojne, Pivke do Ilirske Bistrice. Sodelovalo je veli-ko eminentnih novinarjev, kot so Danica Petrovi~ , Primož Sark, Filip Šemrl, Milan Trobi~ ... Vmes smo pridobili dve frekvenci, kar je bilo takrat misija nemogo~ e, in nare-dili Notranjski radio. Na žalost je oboje zaradi hiperinflacije in po-litike po~ asi zamrlo.

Kakšno dušo ima za vas v vseh letnih ~ asih ~ udovito Planinsko polje, ki ga tako radi lovite v objektiv? Za nas »tujce«, ki se po njem sprehodimo nekajkrat na leto, je ~ arobno. Planinsko polje je tudi zame najbolj ~ aroben kraj na Notranj-skem. Ne mine dan, da se ne bi vsaj zapeljal, ~ e mi že ~ asa zmanjka, da grem peš, okoli nje-ga, in preverim, ali je na njem kaj novega. In je, vsak dan je novo. Vsak trenutek je druga~ en od prejšnjega. ^e znaš opazo-vati naravo, jo za~ utiš in uzreš spremembe. Najbolj sem ostal presene~ en in šokiran, ko me je doma~ inka vprašala, kaj sem videl na Planinskem polju, da sem mu posvetil knjigo. Žalo-stno, da ne znamo ceniti naše narave, kjer živimo, in jo po~ asi uni~ ujemo.

Podobno kot Planinsko polje je pri vas zabeležena tudi Lipica z lipicanci. Pred leti ste o njej naredili nekaj minutni film za predstavitvene namene in pro-mocijo v petih jezikih, Lipiške-

mu muzeju pa ste posvetili 15 kratkih filmov. Kaj vas je gnalo na Kras?Kras je pri meni še eno poglavje. Tako radostno, kot se potepam po Notranjski, se tudi po Kra-su. Pred leti sva s kolegom, tudi Kraševcem, Jadranom Sterletom naredila predstavitveni film o Li-pici v petih jezikih. Lani so naju v kobilarni oziroma svetu muze-alcev povabili, da sva naredila petnajst kratkih filmov o življenju Lipicancev. Verjemite mi, da so mi konji izredno pri srcu. To so tako lepe in bistre živali in ni~ ~ udnega ni, da ~ lovek in konj sobivata skupaj že stoletja. Na Krasu imam tudi veliko prijate-ljev. V Vol~ jem Gradu jih ve~ krat obiš~ em in skupaj zabeležimo njihovo življenje, vsakdan starej-ših in obi~ aje. Vol~ jegrajce sem predstavil tudi na razstavi na Dunaju, kamor sem povabil vso vas. Ob tej priložnosti se zahva-ljujem takratnemu sponzorju za

spanje in prevoz, igralnici Muli-no in direktorju Urbanu Cerarju, ob~ inama Komen in Vrhnika in Luki Koper. Moj drugi dom sta, tako reko~ , morje in Kras. Ves ~ as sem razpet med obalo, Kra-som in Notranjsko.

Zakaj se vra~ ate na zahod, na Kras in k morju? Zaradi pokraji-ne ali odprtih ljudi?Obojega. Ljudje so ena a. Na obali pa me poleg morja privla~ i slovenska Istra. S kolegom Alber-tom Pucerjem sva pred leti na-redila knjigo Kulinarika Sloven-ske Istre. Oglejte si naše vasi v zaledju morja in boste videli, da imamo pri nas slovensko Toska-no! Za Izolo sem izdelal turisti~ ni film, dolg štiri minute, za kate-rega sva s kolegom novinarjem Klemnom Miši~ em med stotimi državami prejela prvo nagrado za kratek nizkoprora~ unski film na svetovnem turisti~ nem shodu v Splitu.

Slišala sem, da se po~ asi od-pravljate v pokoj. Ne predsta-vljam si, da bi ~ lovek, ki skoraj pol stoletja preživi in ustvarja na terenu, naenkrat pospra-vil kamero in fotoaparat in utihnil. Zdi se mi, da ne boste zmogli brez studia, montaže, dela za ra~ unalnikom, novi-narjev ... Saj pokoj ne pomeni, da prene-haš delati. Odkar nisem ve~ na informativnem programu RTV Slovenija, imam veliko ~ asa za ustvarjalno delo. Vrnil sem se k grafiki in se ji zelo posvetil. S svojim mentorjem in prijate-ljem Dimetom Temkovim, grafi-kom iz Pivke, se pogovarjam o grafi~ nih tehnikah. Tudi v poko-ju me bosta spremljala fotoa-parat in kamera.

Koliko stavb, travnikov, hiš, kmetij, konjev, cest ... bo v pri-hodnjem letu? Še preve~ .

Kaj pa avtorskih projektov in slikovnih del? Trenutno pripravljam projekt, povezan s kulinariko, naravno in kulturno dediš~ ino Notranj-ske in Logatca, pa slovenske in hrvaške Istre, kjer so oljke in je vino. Skratka, kulinariko bom prepletel s starimi obi~ aji. Za-nimivo. Sem ~ lovek, ki se rad potepa in druži s preprostimi ljudmi. Poleg vseh nalog, ki jih nameravam izpeljati, sem vse-skozi še dopisnik agencije Re-uters in Ireport CNN, tako da jim vsake toliko ~ asa pošljem prispev~ i~ e, bolj cukr~ ke, iz Slo-venije. Sem pa tudi dopisnik slovenske redakcije RAI iz Trsta.

Veliko neprecenljivih trenutkov vam želim tudi v novem letu. Pa ne brez fotoaparata, ki be-leži našo vsakdanjost in min-ljivost. Verjamete v ve~ nost?Seveda. Brez vere v ve~ nost ni življenja, sem prepri~ an.

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV

Barbara ^epirlo

http://www.nissan-koncesionar.si


Ustvarjalna pesnica in glasbenica Vanja Strle.

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011 1�Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Vanja Strle, pesnica in glasbenica, ~ lanica Društva slovenskih pisateljev in ~ lanica Društva književnikov Primorske, živi in ustvarja v Ložu. V obdobju od leta 1993 do danes je izdala devet pesniških zbirk. V prevodu Jolke Mili~ je v Italiji izšla tudi njena dvojezi~ na slovensko-italijanska antologijska zbirka Kateri ogenj / Quale fuoco, za katero je v novembru 2009 prejela nagrado kritikov na mednarodnem nate~ aju poezije v Neaplju. Za svojo poezijo je prejela ve~ nagrad tudi na nekaterih drugih mednarodnih nate~ ajih v Italiji. Njene pesmi so objavljene še v treh antologijah slovenskih pesnikov ter v številnih literarnih revijah in zbornikih pri nas in v tujini. Lani je izšla tudi njena dvojezi~ na slovensko-hrvaška antologijska zbirka Vprašaj magnolijo / Pitaj magnoliju, ki jo je prevedla Silvana Lautar, ilustrirala pa pesni~ ina h~ i Kristina Mati~ i~ Strle. Trenutno se ve~ ukvarja z glasbo, ta mesec je namre~ izšel singel z naslovom Na silvestrovo, za katerega je prispevala besedilo, glasbo in del aranžmaja.

S svojo poezijo povezuje ljudi med seboj

Najprej ti ~ estitam za novo na-grado, ki si jo za svojo poezijo prejela pred kratkim. Za kakšno nagrado gre?Hvala za ~ estitke. Gre za nagra-do kritikov, ki je bila podeljena na mednarodnem nate~ aju Med besedami in neskon~ nostjo, ki se že 12. leto zapovrstjo odvija v Neaplju. V letošnjem letu sem tam ponovno prejela nagrado kritikov, tokrat za pesem v angle-škem prevodu Vesne Kova~ .

Katera je prva pesem, ki je bila povod za tvojo prvo pesniško zbirko z naslovom Pesmi, ki je izšla leta 1993?Gre dejansko za dve pesmi, Moja soba in Zakaj jaz bivam, ki predstavljata osnovno jedro zbirke. Napisala sem ju pri svojih 29. letih, kakšne štiri leta pred izdajo prve zbirke. Sicer pa sem pesmi objavljala že prej. Že ko sem bila stara štiri leta in pol, sem vsem bližnjim povedala, da bom pesnica. Prvo pesem sem napisala pri sedmih letih, javno nastopila z mojo pesmico pa dve leti kasneje.

Kaj najbolj pogosto sporo~ aš v svojih verzih, o ~ em pišeš? Kako se tvoje pesmi razvijajo iz zbirke v zbirko?Težko bi rekla, da imam najljub-šo vsebino, prav tako bi težko opredelila razvoj pesmi, ker gre za to, da je vsaka od zbirk sa-mostojna celota, ki je dovolj

mo~ na in hkrati razli~ na od osta-lih in jo je zato z ostalimi, mislim v razvojnem smislu, res težko primerjati. V pesmih razmišljam o ~ lovekovi eksistenci, o tem, kaj je zanj pomembno, o odnosih med ljudmi in temeljnih ener-gijah in ~ ustvih, ki so pomemb-na za ~ loveško življenje. Precej pišem o odnosih med spoloma in umeš~ enosti ženske v druž-bi. Mislim pa, da ima vsa moja poezija eno osnovno sporo~ ilo – da mora biti ~ lovek odkrit in pošten pred sabo in drugimi. Najprej seveda pred sabo; naj se ne slepi in naj bo pošten do sebe, to je osnovna re~ .

Katera pesem je najbolj za-znamovala tvoj pesniški jezik oziroma zna~ aj? Kaj ti pomeni poezija?Mogo~ e kar prva pesem v prvi pesniški zbirki. Za to pesem bi lahko rekla, da je glede me-taforike, sporo~ ilnosti, energi-je in prodornosti eden boljših referen~ nih primerov moje poe-zije. Za mojo poezijo je nasploh zna~ ilno, da vsebuje izredno veliko metaforike, saj z upora-bo primer lažje pojasnim tisto, kar ~ utim in o ~ emer razmi-šljam. Zaradi tega so nekatere pesmi morda manj razumljive. Vendar pa je pesem najmo~ nej-ša takrat, kadar obide razum, kadar je z razumom ne more-mo analizirati. Takrat se naseli v podzavest, sproža asociacije

v možganih in temeljiteje opra-vi svojo sporo~ ilno vlogo. Tudi zato se mi zdi, da je biti pesnik zelo odgovorno delo, še zlasti v današnjem ~ asu, ko prihaja do prerazporeditev vrednot, oziro-ma do transformacije klasi~ ne lestvice vrednot v številne indi-vidualne lestvice vrednot, kar je po mojem mnenju v ve~ ji meri na eni strani posledica plu-ralizma in demokracije, ki sta pravzaprav na družbenem ni-voju najvišji vrednoti, po drugi strani pa posledica upadanja mo~ i institucij, kot so šola, cer-kev, družina, ki so v preteklo-sti v procesu socializacije otrok in mladine vgrajevale klasi~ no lestvico vrednot v duševnost teh mladih posameznikov pre-cej uspešneje kot danes. Pojav velikega števila individualnih le-stvic vrednot pa hkrati ustvar-ja ob~ utek nepovezanosti med ljudmi. Mislim, da lahko poezija za ljudi, ki jo berejo, v tem mo-zaiku predstavlja eno maj~ keno rešilno bilko, saj predstavlja ene vrste pogovor s svetom, z drugi-mi ljudmi – pri ~ emer se ta po-

govor dogaja v polju nekakšne posve~ ene ali obredne tišine, s ~ imer se ustvarja ob~ utek po-vezanosti. Govorim o poeziji, ki sporo~ a skozi simboliko kolek-tivne podzavesti, ki je prijazna in nagovarja ~ loveka k dobremu in lepemu, kar lahko stori tako s silovito in iskreno ljubezensko izpovedjo, kot tudi z meditativ-no ali druga~ no liriko. Bistvo pe-smi ni le v njeni vsebini, pa~ pa se mi zdi predvsem pomembna njena pesniška mo~ . S svojo po-ezijo želim prav to – poskušam vznemiriti in povezovati. Ljudi imam rada. Želim si, da bi bili ljudje med seboj povezani, da bi bili pozorni drug do druge-ga, da bi bili prijazni do sebe in drugih. Zato mi najve~ pome-nijo besede, ki jih je v okviru projekta romanja knjig napisala neka mati, gospa Manca, ki je v branje prejela mojo knjigo od svoje h~ ere: »Lepo, preprosto, jasno. Veliko upanja in ljubezni. Knjigo sem prejela od h~ ere. To je bilo najlepše darilo, ki sem ga kdajkoli prejela od nje. Prvi~ sva se videli.«

Ob vsem tem zato ne morem mimo izjave, ki jo je dal 12. no-vembra v Delu svetovno znani filozof Slavoj Žižek. Po njego-vem ni etni~ nega spora, kjer ne bi specifi~ ne vloge odigra-la kultura, natan~ neje, pesni-ki, pri ~ emer Radovan Karadži} ni osamljen primer. Poezija, vklju~ ena v takšne etni~ ne iz-bruhe, ljudem omogo~ i iti on-kraj nekih osnovnih eti~ nih, ~ lo-veških omejitev, po~ eti grozne stvari in ob tem biti prepri~ ani, da so napravili nekaj pomemb-nega in hvalevrednega. ^eprav je ta njegova izjava nekakšno morbidno priznanje mo~ i poe-zije, je vendarle zaradi tega, ker izpostavlja zlorabo pesniške be-sede v agresivne nacionalisti~ ne namene kot eno od normalnih funkcij poezije, ozka in v veliki meri neresna in pomeni omeje-no posploševanje, ki ne zajame pravega pogleda na poezijo. Popolnoma ob strani puš~ a dej-stvo, da ve~ ina poezije s svojim jezikom molka nagovarja k spo-štovanju vsega, kar obstaja.

Si pesnica, mati, glasbenica, imaš poklicno kariero. Kaj od tega bi v svojem življenju po-stavila na prvo mesto, kaj te trenutno najbolj zaznamuje?Na prvem mestu je seveda to, da sem mati, imam dva otro-ka. Ostalo pa bi v bistvu težko razvrstila. Delam na podro~ ju varstva okolja pri izvajanju in-dustrijskih dejavnosti. Delo me vle~ e, zraven pa se zavedam, da ljudje rabijo pomo~ pri prido-bivanju raznih soglasij in dovo-ljenj, pri izdelavi dokumentacije za okoljske upravne postopke in nenazadnje pri razumevanju in poznavanju okoljske zakono-daje, še zlasti pa pri komple-ksnih povezavah znotraj nje ter njenih številnih lukenj, zara-di ~ esar ni prav preve~ prijazna uporabnikom. Po drugi strani pa potrebujem tudi ukvarjanje z umetnostjo. Poezija je norma-len sestavni del mojega življe-nja. Mogo~ e sem v zadnjih letih nekoliko zanemarjala glasbo. Neko~ sem bila že na tem, da grem študirat glasbo v tujino, vendar sem se zaradi razli~ nih razlogov premislila in nato študi-rala kemijo. Vendar se z glasbo še vedno ukvarjam. V ustvar-janju in izvajanju glasbe zelo uživam.

Pri svojih pesniških projek-tih sodeluješ tudi z drugimi ustvarjalci. Z nekaterimi tvoji-mi deli sta vsaka na svoj na~ in povezani tudi Silvana Lautar in Kristina Mati~ i~ Strle, tvoja h~ i. Za kakšno sodelovanje gre?Leta 2010 sem bila povablje-na kot prvi slovenski književnik na »Brod knjižara« - Ladjo knjig. To je projekt, ki ga imajo Hrvati že od leta 2001. Ladja plove ob Jadranski obali in v obmorskih mestih književniki s prebiranjem predstavljajo svoja dela. Lansko leto so na to ladjo prvi~ povabili tudi tuje avtorje, od Slovencev mene. Takrat je na njihovo po-budo izšla tudi moja dvojezi~ na antologijska zbirka Vprašaj ma-gnolijo/ Pitaj magnoliju, ki jo je v hrvaški jezik odli~ no prevedla Silvana Lautar, ilustrirala pa moja h~ i Kristina. Kristina je ilustrirala tudi mojo zadnjo zbirko Pesmi o

Marjah in izdelala naslovnici še za dve prejšnji zbirki.

Kritiki te ozna~ ujejo za samo-svojo pesnico, ki ne posega po nobenih ustaljenih pravilih. Kaj je pravzaprav tisto poseb-no, ki tvoje pesništvo dela tako druga~ no?Mislim, da druga~ nost primar-no izhaja iz tega, kdo sem jaz, kako ~ utim, kako ~ ustvujem in razmišljam, prav gotovo pa tudi iz tega, da nisem študirala slovenš~ ine ali primerjalne knji-ževnosti, novinarstva ali igral-stva kot mnogi drugi pesniki in pisatelji. Ker nisem šla skozi to šolanje, me tovrstna znanja ne usmerjajo pri mojem pisanju.

Te tvoja ustvarjalnost zanese kdaj tudi med pisanje proze?Nekaj krajših zgodbic sem res napisala, na povabilo založnika. Sama se ne bi odlo~ ila za pisa-nje proze. V bistvu mi je to pisa-nje relativno težko, verjetno tudi zato, ker pri sebi komajda dose-žem zadovoljstvo s svojim pro-znim delom. Moje zgodbice so objavljene v dveh knjižnih zbir-kah: Žuborenje Slovenije in Svo-boda na izpitu. Pri teh delih sem ~ utila, da lahko nekaj povem, da želim povedati, zato sem jih tudi napisala, ~ eprav sem se pri pi-sanju dejansko precej namu~ ila. Skratka, proza ni ravno moje podro~ je. Ob~ udujem pisatelje. Pisateljevanje je svojevrstna spo-sobnost, ki je res nima vsak.

Igraš klavir in violino, v mladih letih si tudi že pisala glasbo, tvoje glasbeno ustvarjanje pa se kaže tudi na zadnjem delu, ki je ugledalo lu~ sveta v teh decembrskih dneh. Kaj lahko poveš o tem?Ta mesec je izšel CD-singel z naslovom Na Silvestrovo, na katerem je istoimenska pesem posneta v slovenski in angleški izvedbi – z naslovom New Year’s Eve. Pesem je zapela pevka Ve-sna Kova~ , na CD-singlu smo ji dali umetniško ime – Vesna. Mi-slim, da ima Vesna, v primerjavi z ve~ ino pevk trenutne slovenske glasbene scene, gotovo svojevr-sten vokal, ki izstopa po barvi in energiji. Z Vesno sva prvi~ glas-beno sodelovali leta 2007 v Cer-knici na ve~ eru poezije in glasbe, kjer je med drugim zapela dve moji skladbi. Takrat je prišlo do ideje, da bi na tak na~ in sodelo-vali kaj ve~ , letos pa sva to ide-jo nadgradili z izdajo CD-singla. K sodelovanju sva povabili dva odli~ na in izkušena glasbeni-ka, kitarista Bernarda Godešo in klaviaturista Andreja Rova-na, ki sta nastopila kot izvajalca in sodelovala tudi kot aranžerja pesmi. Snemanje je potekalo v Studio Urgenca Mateja Zalarja, ki je morda bolj poznan kot pevec skupine Rock Shock, malokdo pa ve, da je tudi izvrsten in perspek-tiven tonski mojster. Trudili smo se, da bi pesem znala pri~ arati pravo novoletno vzdušje, upamo, da nam je to uspelo.

Leto zaklju~ uješ s silvestrsko pesmijo, kakšne na~ rte pa imaš za leto, ki prihaja?V prihodnjem letu bo izšla moja nova pesniška zbirka, verjetno pa se bom tudi bolj posvetila glasbi.

Borut Kraševec

FOTO

: B

ORU

T KR

AŠEV

EC

SALON: Starožirovska cesta 3, 4226 Žiritel.: 04 510 60 28, fax: 04 510 60 29,

gsm: 041 378 797e-mail: [email protected],

www.posedi.com

Odprto imamo:pon. - pet.: 8 -14h ter 16 -18h, sob.: 8 -12h

nedelja in prazniki: zaprto

Za vas izdelujemo:- sedežne garniture po meri

-oblazinjene postelje in vzmetnice vseh dimenzij in oblik

- blazine za kamine in peči- TV počivalnike

- ter vsa ostala tapetniška dela

Vljudno vabljeni v naš salon na Starožirovsko cesto 3 v Žireh!

Splošno tapetništvo Urban Posedi s.p.

Untitled-3 1 14.10.2011 9:44:31

http://www.posedi.com


Z logaškimi godbeniki je na boži~ no-novoletnem koncertu nastopila tudi pevka Eva Hren.

Pivka, 1�. december – V športni dvorani Skala se je kot že nekaj let zaporedoma v predprazni~ nem vzdušju odvil pravi plesni spektakel, ki so ga pripravila dekleta iz društva Pike. Obiskovalce so obdarile s predstavo »Naše darilo«, v kateri so gostile tudi Plesno društvo Srebrna iz Senože~ , ki pleše irske plese, ter akrobate Kraške kobilice iz Sežane in So high so real iz Sre-dnješolskega centra Postojna, ki so dogajanje še dodatno popestrili. Nabito polno dvorano sta zaznamovala pri~ akovanje in navdušenje, saj se obiskovalci z veseljem vra~ ajo vsako leto. Neu-trudna dekleta, združena v društvo Pike, od najmlajših pa do starih že ~ ez dvajset let, so znova dokazala, da so izjemno nadarjena ter predana svoji najve~ ji strasti – plesu. Razli~ no stare skupi-ne trenirajo pod mentorstvom Sande Husi}, Špele Korent, Sanele Milašinovi}, Urške Korent, Tjaše Savkovi~ ter Mojce Korent, ki je hkrati tudi predsednica društva. Zaradi trdega dela in navdušenja nad plesom ne izostajajo niti uspehi, saj so Pike redne gostje tako državnih kot tudi mednarodnih plesnih in navijaških tekmovanj. pš

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le14

Pevska skupina Studenec iz Pivke je sredi novembra uresni~ ila svoj drugi letošnji projekt – obisk Slovencev v Novem Sadu (spomladi je gostovala v pobratenem mestu Durach). Pevci so bili povabljeni k sodelovanju na slavnostni prireditvi ob 10-letnici izhajanja slovenskega

biltena, najstarejše tovrstne publikacije v Srbiji, ter 20-letnici osamosvojitve Republike Slovenije.

Logatec, 17. december – Logaški godbeniki so že tradicionalno poskrbeli za ~ udovit boži~ no-novoletni koncert, skozi katerega so se sprehodili z gostoma

Evo Hren in Markom Nzobandora ter številnimi solisti. Tokrat so ve~ er pri~ eli malo druga~ e, saj so v

polno dvorano prikorakali v vro~ ih španskih ritmih kora~ nice Spanish Parade Sequence.

Ogreli številno ob~ instvoZ raznolikim in kakovostnim glasbenim programom logaški godbeniki privabili številne poslušalce – Za njimi zelo uspešno leto, pred njimi pa gostovanje v St. Tropezu

Ve~ namensko dvorano je pred nastopom celotnega orkestra ogrela že osem~ lanska trobilna zasedba Longaticum brass, ki deluje znotraj orkestra, vodi pa jo trobenta~ Robert Albreht. Šte-vilni poslušalci so se v nadalje-vanju ve~ era prepustili vzdušju Broadwaya, saj so godbeniki z dirigentom Marjanom Grdadol-nikom odigrali kar tri skladbe Leonarda Bernsteina, pri dveh iz mjuzikla West Side Story je bil solist Logat~ an Marko Nzoban-dora. Kot solistka je ob~ instvo navdušila tudi izjemna vokalista Eva Hren, ki je z logaškimi god-beniki sodelovala že ve~ krat, tokrat jo je orkester spremljal pri zimzelenih slovenskih popevkah in gospelu Oh, When the Sain-ts. Odli~ ne glasbenike pa imajo tudi v lastnih vrstah. Velik aplavz so poslušalci namenili Janji Na-gode, študentki Akademije za glasbo v Ljubljano in vsestranski glasbenici, ki je pri skladbi A tri-bute to Lionel blestela na vibra-fonu, v orkestru pa igra še klavir in ostala tolkala. Del koncerta je bil posve~ en skladatelju Bojanu

ma Danzon No.2 in Libertan-go ogrel še z energi~ nimi ritmi kubanskega plesa in tanga. Ker so bili pihalci ob koncu koncer-ta deležni bu~ nega aplavza, so ob~ instvu zaigrali še tri dodatke. Kot zadnjega Radetzky marsch, brez katerega se ne zaklju~ i no-ben njihov novoletni koncert. Za prazni~ no, pa tudi zabavno in sproš~ eno vzdušje na najbolj obiskani glasbeni prireditvi v Lo-gatcu, sta poskrbela povezoval-ca Anja Sedej in Miha Brajnik.

Izjemno leto 2011Leto 2011 je bilo po besedah Grdadolnika tudi zanj najbolj uspešno od kar dirigira orkestru - v januarju so posegli po pr-vem mestu na mednarodnem tekmovanju v Pragi, izvedli so vrsto kakovostnih koncertov, v juliju so gostili in pripravili od-mevna koncerta z orkestroma iz Nem~ ije in Francije, so tudi prejemniki ob~ inskega priznanja za izjemne dosežke na med-narodnem podro~ ju, prav tako se veselijo povabila na priznani festival v St. Tropezu, kamor se odpravljajo naslednje leto junija. Pihalni orkester Logatec pa še ni povsem zaklju~ il uspešnega leta. Tisti, ki ste zamudili njihov sobotni koncert, jim lahko danes ob 19. uri prisluhnete v Domu krajanov Rovte.

Adami~ u, saj drugo leto praznu-jemo 100 let njegovega rojstva. Pri eni od njegovih skladb - Ne glej nazaj, sine – se je izkazal še en solist, mlad trobenta~ Jer-

nej Gantar, prav tako študent ljubljanske Akademije za glas-bo. »Posebej bi pohvalil soliste iz orkestra ter glavna gosta, oba Logat~ ana. Zelo me veseli, da

je orkester sposoben zaigrati na tako visokem nivoju brez substi-tutov, torej s samimi doma~ imi glasbeniki,« zadovoljstva nad izvedbo koncerta ni skrival diri-

gent Marjan Grdadolnik. Mrzel zimski ve~ er pa je orkester, ki ima številen podmladek in ki bi ga brez ve~ jih težav lahko okli-cali za mladinskega, s skladba-

P r e j e l i s m o

Zapeli rojakom v Novem Sadu

Z veseljem so se odzvali po-vabilu KD Slovencev Kredarica iz Novega Sada, s katerim so navezali stike ob lanskoletnem obisku Subotice. Tudi na novo-sadski prireditvi so se zbrala slo-venska društva iz celotne Srbije, natan~ neje iz Beograda, Suboti-ce, Zrenjanina, Niša in Vršca.

Osrednji dogodek se je odvijal v veli~ astni novosadski sinagogi, ki je bila kljub svoji mogo~ no-sti skoraj docela napolnjena s poslušalci. Navzo~ im je med drugimi spregovoril tudi Milan

Predan, namestnik slovenskega veleposlanika v Srbiji. Poudaril je izreden pomen ohranjanja slo-venskega jezika in kulture v teh težkih ~ asih, ki tovrstnemu udej-stvovanju gotovo niso najbolj naklonjeni.

V prvem delu kulturnega pro-grama so nastopila vsa tamkaj-šnja slovenska društva, in sicer pevski zbori, solisti, deklama-torji in folklorne skupine. V No-vem Sadu že dolga leta deluje tudi šola slovenskega jezika in vanjo je vklju~ enih veliko mla-dih. Prav ganljivo je bilo slišati otroke, kako ob~ uteno deklami-rajo Gregor~ i~ evo, Vodnikovo in Pav~ kovo pesem. Mogo~ e je bil kakšen naglas narobe posta-vljen, toda v njihovih besedah je bilo ~ utiti toplino in ponos. To, kar pri naših otrocih v~ asih zelo pogrešamo … Videti je bilo, kako

resno in odgovorno se društva pripravljajo na ta dogodek, vsak se je hotel predstaviti najbolje, kot zna in zmore.

V drugem delu prireditve je nastopila naša pevska skupina. Izbrali smo program, ki je takoj ogrel srca poslušalcev, nagra-da pa so bili aplavzi, ki jih kar ni hotelo biti konca. Veselo raz-položenje se je nadaljevalo tudi po koncertu, ko smo navzo~ e pogostili z doma~ o potico in te-ranom.

Izredno mrzlo in megleno vre-me nam je sicer onemogo~ ilo, da bi videli vse lepote tega ~ udovitega vojvodinskega me-sta, nepozabno pa se nam bo-sta vtisnili v spomin izredna gostoljubnost in prijaznost gosti-teljev, ki so poskrbeli, da je bilo naše bivanje v Novem Sadu pri-jetno za nas vse. Irena Rep

Saša Musec

FOTO

: PE

TRA

ŠAJN

in

organizirata dne


Son~ na elektrarna na strehi podjetja PVC Nagode ne bo proizvajala hrupa in okolju škodljivih plinov ter bo tako prispevala k zmanjševanju toplogrednih plinov.

Postojna – V podjetju PVC Nagode iz Postojne, ki se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in montažo PVC stavbnega pohištva, so se odlo~ ili, da bodo naredili korak naprej tudi pri var~ evanju z energijo oziroma podali roko okolju. Zato so na svoji strehi, ki se razprostira na 700 kvadratnih metrih, postavili son~ ne celice. »Son~ na energija je zagotovo energijski vir prihodnosti in z njeno uporabo bomo mo~ no znižali fosilna goriva ter na ta na~ in ohranili ~ isto okolje za naše otroke in bodo~ e generacije,« so modro potezo z besedami pozdravili v podjetju.

POPRAVEKV ~ lanku z naslovom Pridobitev evropskih sredstev ni »misija nemogo~ e«, objavljenem 25. novem-bra, je prišlo do napake. Napisali smo, da ve~ inski delež pripada podjetju Brest pohištvo d.o.o., ki je na javnem razpisu za razvojni center prejel 17 milijonov evrov evropskega denarja, kar ne drži. Pravilno je, da je velik delež evropskih sredstev dobil Konzorcij podjetij za projekt razvojni center, iz-med katerih je partner projekta tudi Brest pohištvo d.o.o. Prizadetim se opravi~ ujemo. NEC Cerknica

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011 1�Z e l e n i r a z g l e d i

S son~ nimi celicami velik prihranekNa strehi postojnskega podjetja PVC Nagode bodo konec leta zagnali son~ no elektrarno, s katero bodo veliko privar~ evali in koristili okolju

S son~ nimi celicami, ki se razprostirajo na površini 700 m2, bodo v podjetju prihranili skoraj 80.000 kg ogljikovega dioksida in tako koristili tudi okolju.

FOTO

: FO

TO:

VALT

ER L

EBAN

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV

»V letu dni bomo zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za skoraj 80.000 kg. Investicija v son~ no elektrarno pa je na dru-gi strani tudi donosna naložba, saj nam država kot spodbu-do za vlaganje v obnovljive vire energije nudi subvencionirano odkupno ceno za proizvedeno

elektri~ no energijo za obdobje 15 let,« pojasnjujejo v podjetju Nagode, ki je prvo na Postojn-skem s tako velikim številom son~ nih celic na strehi. Na naše vprašanje, kdaj se jim bo celo-tna investicija, vredna 248 tiso~ evrov, povrnila, odgovarjajo, da v približno sedmih letih, življenj-ska doba elektrarne brez ve~ jih stroškov vzdrževanja pa je od 30 do 40 let. Za postavitev elektrarne, še prej pa potreb-ne dokumentacije, je poskrbe-lo sežansko podjetje Adriaplan. Tako izvajalec kot direktor pod-jetja PVC Nagode, Peter Nago-de, se zavedata, da je živeti v naravnem in zdravem okolju ena od osnovnih ~ lovekovih pravic, zato son~ no elektrar-no priporo~ ajo »vsem fizi~ nim in pravnim osebam, ki imajo možnost postavitve ustrezne strešne površine in jim je mar za našo prihodnost«. Škoda bi namre~ bilo, da ne bi izkoriš~ ali alternativnih virov energije in vseh ugodnosti, ki so trenu-tno vezane na prodajo oziroma proizvodnjo elektri~ ne energije, še dodajajo.

Sicer pa je osnovna dejav-nost podjetja v obrtni coni Ka-zarje s trinajstletno tradicijo pro-izvodnja, prodaja in montaža PVC stavbnega pohištva iz profi-lov znanega nemškega proizva-jalca Rehau. Podjetje trenutno zaposluje 60 ljudi, skrbi pa še za 10 zunanjih sodelavcev. »V podjetju vlada pravo delovno vzdušje, ki je pogoj za kakovost in strokovnost, ki jo naše stran-ke od nas pri~ akujejo,« odgo-varjajo v podjetju. V 13 letih je podjetje pridobilo številne cer-tifikate in priznanja, najve~ pa

štejejo, tako pravijo, zadovoljne stranke. Za kupce so na voljo v dveh razstavnih salonih, v Po-stojni in ljubljanskem Rudniku, kjer se z njimi pogovorijo, jim svetujejo in izdelajo okna po naro~ ilu.

Poslanstvo podjetja je za-gotavljati kakovosten izde-lek in storitev za širok spekter kupcev stavbnega pohištva, so prepri~ ani v PVC Nagode. Nji-hov ciljni trg je celotna Sloveni-ja, stavbo pohištvo pa izvažajo tudi v severno Italijo in na av-strijsko Koroško.

Kaj pa poslovni cilj? »Cilj de-lovanja je opredeljen s poj-mi kakovost in strokovnost ter dolgoro~ no oskrbovanje kupcev s poprodajnimi storitvami za maksimalno zadovoljstvo naših strank,« odgovarjajo sogovorniki, ki imajo v tem prazni~ nem me-secu veliko dela.

V podjetju sledijo svoji viziji, ki so jo za~ rtali na za~ etku svo-je dejavnosti, to je, da bi postali podjetje za zagotavljanje kom-pletne storitve na podro~ ju stavb-nega pohištva. »Vse na enem mestu, kakovostno in strokovno.«

Barbara ^epirlo

http://www.signal-pirotehnika.si


Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011A v t o m o b i l i s t i ~ n o16V sodelovanju z automobilom.si

Volkswagen je slovenskemu trgu z beetlom predstavil zadnjo novost

letošnjega leta. Z beetlom 2011 se legenda obnavlja, ne samo z zna~ ilno silhueto, ki želi biti

prepoznavna kot steklenica Coca Cole ali o~ ala Ray-Ban Aviator.

Konec leta je obi~ ajno ~ as za nagrade in priznanja. Letos je med ve~ krat nagrajenimi tudi Ci-troen, ki je za celotno linijo DS prejel nagrado tudi za strategijo. Podelila mu jo je priznana spe-cializirana revija »L’Automobile Magazine«. Ekskluzivno linijo neobi~ ajnih stilskih in oblikovnih rešitev je lansko leto prvi~ pred-stavil DS3, letos pa sta se mu pridružila še modela DS4 in DS5, ki je v prodaji od 26. novembra.

Mesec november je bil prodaj-no uspešen tudi za korporaci-jo Kia Motors. Poro~ ajo, da so novembra prodali 220.037 vo-zil, kar predstavlja 23-odstotno pove~ anje v primerjavi z lan-skim novembrom. Skorajda pov-sod pa so zabeležili dvomestno pove~ anje – v Evropi so se od-rezali 41 odstotkov bolje kot no-

Novi beetle, zadnja novost letošnjega leta

Novi beetle se želi ponovno približati »ljudstvu« z dinamiko, prostornostjo, ceno in var~ nostjo in nenazadnje po uporabno-sti, tako za vsakodnevne vožnje kot tudi za daljša potovanja. Z dizelskim motorjem 1,6 TDI in z obljubljeno porabo goriva 4,5 l/100 km je lahko najvar~ nejši Beetle vseh ~ asov.

Glede na predhodnika, new beetle iz leta 1998, je nastal popolnoma nov model, znatno širši in vidno nižji, bolj položen, z daljšim pokrovom motorja in

nazaj pomaknjenim, pokon~ nim vetrobranskim steklom. Navezu-je se na obliko, ki jo je nakazala leta 2005 v Detroitu predsta-vljena študija Ragster, nekakšen sfriziran model na osnovi new beetla (1998). Povsem nova so tudi proporcionalna razmerja s širino 1.808 mm (plus 84 mm), višino 1.486 mm (minus 12 mm) in dolžino 4.278 mm (plus 152 mm). Po novem je težiš~ e na C-stebri~ ku. Ve~ ja sta tudi kolotek – spredaj in zadaj kot medosna razdalja. Tudi notranjost z arma-turno ploš~ o nima ve~ ni~ sku-pnega s predhodnikom.

Podobno kot prvotni hroš~ ima novi beetle na sovoznikovi strani vgrajen dodaten, v ~ elno ploš~ o integriran predal s pokro-vom, ki se odpira navzgor (dru-gi, serijsko vgrajeni standardni

predal na sovoznikovi strani ima pokrov, ki se odpira navzdol). Še ena zna~ ilnost novinca so op-cijski dodatni instrumenti nad avdio-/navigacijskim sistemom: prikaz temperature olja, štopa-rica in prikaz polnilnega tlaka. V novem beetlu je prostora za štiri, s prtljažnikom prilagodljive prostornine do 905 l. V beetlu je prvi~ na voljo tudi sistem za dostop in zagon motorja brez klju~ a keyless access. Motor-ji najnovejše generacije imajo razpon: od 77 kW (105 KM) do 147 kW (200 KM). Osnovni mo-del 1.2 TSI 77kW (105) s 6-st. ro~ nim menjalnikom stane že 17.861 evrov. Na izbiro sta še 1,4 TSI 160 KM in dvolitrski TSI 200 KM za 27.320 evrov. Dizel-ski je samo eden, že omenjeni 1,6 TDI za 19.658 evrov.

Nagrajen CitroenNova optima januarjaRevija L’Argus pa je na svo-

ji zadnji tradicionalni podelitvi nagrad dodala novo kategorijo »Zelenih avtomobilov«. Letos je to nagrado prejel CITROËN DS5 Hybrid4 in tako nasledil DS3, lanskoletnega zmagovalca v kategoriji »Tendance«.

CITROËN DS5 je najnovejši avtomobil iz linije DS, zasno-van v duhu zadnjih smernic znamke, ki jih ponazarja slogan »Créative Technologie«. DS5 želi

v izvedbi HYbrid4 združiti užitek v vožnji, zmogljivosti in prija-znost do okolja. Skupna mo~ motorja HDi 160 in elektri~ nega motorja znaša147 kW/200 KM. Elektri~ ni motor poganja zadnji par koles, kar pomeni, da gre za 4-kolesni pogon posebne tehni~ ne zasnove, s porabo hibrida, ki naj ne bi preseglo 3,8 l/100 km/h in emisijami z najve~ 99 g CO2 na prevožen kilometer.

vembra lani s prodanimi 45.985 vozili. Evropi sledi Severna Ame-rika s 37 odstotki ali 41.861 vozili in z ve~ jimi prodajnimi številka-mi, Kitajska s 33 odstotki oziro-ma 48.689 vozili Kia. Skupno so pri najstarejšem korejskem avto-mobilskem proizvajalcu v enaj-stih mesecih leta 2011 prodali 2.264.262 vozil, kar je 19 odstot-

kov ve~ kot lani.Kiin tržno najuspešnejši model

je bil novinec rio s 37.764 proda-nimi primerki v novembru. Med prvimi petimi so še sportage (30.148 vozil), legendarni veliki športni terenec sorento (19.358 vozil) in nova Kiina zvezda – li-muzina Optima (15.483 vozil), ki jo pri nas pri~ akujemo januarja.

Klikni na www.automobil.si

FOTO

: B

RAN

KO L

AGIN

JA

FOTO

: B

RAN

KO L

AGIN

JA

FOTO

: CI

TRO

EN

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2011_12_23_VW_CMC.pdf 1 15.12.11 13:13

http://www.span.si


Karate klub Postojna

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011 17[ p o r t

V Karate klubu Postojna koledarsko leto 2011 zaklju~ ujejo s številnimi izjemnimi tekmovalnimi rezultati, ki so jih v slovenskem karate prostoru umestili v sam vrh najboljših karate klubov. Številno ~ lanstvo, predvsem med osnovnošolsko populacijo, kaže, da je zanimanje za ta šport veliko in da stopa ob bok drugim prepoznavnim športom, kot sta košarka in nogomet.

FOTO

: KO

NRA

D J

URC

A

Uspešno tekmovalno leto Karate kluba Postojna

Postojn~ ani so bili s svojimi posame-znimi rezultati v kategorijah mlajših in starejših de~ kov in deklic ter v kategoriji kadetinj in kadetov med najboljšimi v Sloveniji, saj je klub dosegel ~ etrti naj-boljši rezultat od petdeset sodelujo~ ih klubov. Pred skoraj zaklju~ enim tekmo-valnimim letom so sedaj trdno na še-stem mestu od skupno 66 karate klu-bov, ki so v letu 2011 osvojili kakšno medaljo na številnih tekmovanjih.

V tem letu se lahko pohvalijo z uvrsti-tvijo kadetinje Tine Stegel na evropsko in na svetovno kadetsko in mladinsko prvenstvo ter uvrstitev na 29. evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo do 21 let februarja naslednje leto v Azerbaj-džanu. Kar pa je najbolj razveseljujo~ e za ta klub, ki bo v letu 2013 praznoval svoj štirideseti rojstni dan, je to, da je v klubu podmladek, ki nakazuje, da bodo še naprej med najboljšimi karate klubi v državi. Koledarsko leto so zaklju~ ili z izpiti za višje pasove, kjer je k izpitom pristopilo veliko kandidatov. V zadnjem tednu pa je potekal tudi ob~ ni zbor klu-ba, na katerem so predstavili poro~ ila o delu ter na~ rte za naprej.

Državno prvenstvo do 21. let v karatejuŽalec, �. december – Karate zveza Slo-venije je v sodelovanju z doma~ im kara-te klubom organiziral mladinsko državno prvenstvo za posameznike do 21 let. V mo~ ni konkurenci 54. slovenskih karate klubov je postojnski karate klub osvo-jil peto mesto s štirimi zlatimi ter s po enim srebrnim in bronastim odli~ jem. Njihovi posamezni rezultati so nasle-dnji:

V borbah se s prvim mestom lahko pohvalijo Nala Jurca v kategoriji mlaj-ših deklic nad 40 kg, Zala Kuštrin med starejšimi deklicami do 45 kg in Tina Stegel med kadetinjami do 54 kg. Prav tako v borbah je bil med kadeti nad 70 kg Alen Nuhanovi} drugi. Dobro so se odrezali Postojn~ ani tudi v katah, naj-boljša med starejšimi deklicami je bila s prvim mestom Zala Kuštrin, s tretjim mestom se je morala zadovoljiti Adrija-na Bajc med mal~ icami. Ob zaklju~ ku državnega prvenstva v Žalcu je poteka-la podelitev najboljšim tekmovalcem in klubom za Pokal Slovenije, kjer so bili zbrani najboljši slovenski tekmovalci v karateju. Skupno je Karate klub Postoj-na dosegel 4. mesto med 67. slovenski-mi klubi. Pokale pa so na podelitvi pre-jeli tudi najuspešnejši tekmovalci vseh treh pokalnih tekmovanj, in sicer sta bili skupno najbolj uspešni Zala Kuštrin med starejšimi deklicami in Tina Stegel med kadetinjami, obe s prvim mestom za dosežke v katah in borbah. Za svoje dosežke v katah so pokale za najboljše uvrstitve prejeli še: Sara Lišinovi} za 2. mesto v katah med mal~ icami, Marko Panteli} za 2. mesto kate in skupno 3. mesto med mlajšimi de~ ki, Nala Jurca s prvim mestom v borbah med mlajšimi deklicami, Timon Jurca za 2. mesto v katah med starejšimi de~ ki, Svit Pav-ši~ za 3. mesto med mlajšimi de~ ki in Alen Nuhanovi} za 3. mesto med ka-deti v borbah. Pokale so prejele tudi šti-ri ekipe, ki so na pokalnih tekmovanjih nastopale v katah, in sicer za 2. mesto med mal~ ki, med mal~ icami in mlajši-mi deklicami ter za 1. mesto med sta-rejšimi de~ ki. Sabina Ilerši~ Kovšca

Ljubljana, 10. december – Na ve~ eru prvakov so podelili priznanja najuspešnejšim avtomobilistom minule sezone. Udeležil se ga je tudi mladi Postojn~ an Jure Kova~ in domov odnesel kar tri pokale – po enega za prvo, drugo in tretje mesto.

Kon~ alo se je državno prven-stvo posameznikov in državno prvenstvo dvojic v kegljanju 2011 po kategorijah za de~ ke in deklice. V letošnji sezoni smo bili keglja~ i, keglja~ ice ter njihovi trenerji zelo uspešni. Pokazalo se je, da v naši regiji zelo dobro delamo. Kegljaški klubi Pivka, Postojna in Brest Cerknica veliko vlagajo v delo z mladimi. Na državnem pr-venstvu pa so najve~ medalj pobrali mladi keglja~ i iz keglja-škega kluba Brest iz Cerknice (na sliki), pod vodstvom tre-nerju Janeza Žnidarši~ a in vod-je Gregorja Pokleke. Dobitniki

medalj v dvojicah med de~ ki so: 1. kategorija: Simon Miši~ –Gašper Urbas (Brest Cerknica), Gašper Mlakar–Jordan Lekše (Brest Cerknica), Žan Udovi~ –Anej Širaj (Brest Cerknica), 2. kategorija: Domen Špeh–Laura Pokleka (Brest Cerknica), 3. ka-tegorija: Žiga Požar–Alen Alibe-gi~ (Proteus Postojna), 4. kate-gorija: Gal Jurca–Kevin Gorjanc (Proteus Postojna). Med dekli-cami so slavile: 1. kategorija: Gaja Kolari~ –Ajda Ule (Brest Cerknica), 2. kategorija: Aman-da Zalar–Nataša Radi~ (Pivka), deklice 3. kategorija: Maruška Ogrizek–Eva Dužnik (Proteus

Postojna). Posamezno so med de~ ki slavili: 1. kategorija: Ga-šper Urbas (Brest Cerknica), Simon Miši~ (Brest Cerknica, 2. kategorija: Domen Špeh (Brest Cerknica), Denis Paši~ (Pivka), 3. kategorija: Žiga Požar (Pro-teus Postojna), 4. kategorija: Patrik Drobni~ (Brest Cerknica). Med deklicami pa: 1. katego-rija: Ajda Ule (Brest Cerknica) in Gaja Kolari~ (Brest Cerknica), 2. kategorija: Katja Žnidarši~ (Brest Cerknica) in Laura Pokle-ka (Brest Cerknica), 3. katego-rija: Tina Hren (Brest Cerknica) in Eva Dužnik (Proteus Postoj-na). Gregor Pokleka

25. novembra je bil v Medvodah zaklju~ ek sezone pokalnih tekem v gorskih tekih atletske zveze Slovenije. Zaklju~ ek sezone je potekal slovesno ob podelitvi pokalov najboljših Slovenskih gorskih teka~ ev v sezoni 2011.

Sezono zaklju~ il s tremi pokali

Kova~ je odli~ no zaklju~ il svo-jo prvo sezono v Gorsko-hitro-stnih dirkah. Z eno zmago in petimi drugimi mesti je v sku-pnem seštevku zasedel dru-go mesto v skupni uvrstitvi za Yugopokal, kot sovoznik pa je nastopil tudi na državnem pr-venstvu v reliju in v skupnem seštevku dosegel 1. mesto v Yugopokalu ter 3. mesto v di-viziji 1.

Za prihajajo~ o sezono ob pomo~ i prijateljev Denisa De-

V Cerknici so odli~ no kegljali

P r e j e l i s m o

P r e j e l i s m o

kleve in Klavdija Hrvati~ a pri-pravlja novo vozilo, s katerim želi pose~ i v sam vrh državne-ga prvenstva.

Jaka Grže bronast v gorskih tekih

Jaka Grže je prejel pokal Atletske zveze Slovenije, združenja za gorske teke za osvojeno 3. me-sto v kategoriji U14 (mlajši de~ ki letnik 98,99). V sezoni 2011 se je poleg ostalih tekov udeležil pokalnih gorskih tekov na Grin-tovec (4. mesto), Ratitovec (2.

mesto), Šumberk – Domžale (3. mesto) in finalne gorske tekme grand prix Šmarna gora, kjer je potrdil s 3. mestom v mo~ ni dr-žavni konkurenci svojo uvrstitev. Nanizal je 200 to~ k in zaostal za drugouvrš~ enim za 25 to~ k. Zastopal je barve osnovne šole

Miroslava Vilharja pod vodstvom u~ itelja dr. Branka Peternelja AD Mass. Trenutno pa je pristopil k Atletskem klubu Postojna, kjer trenira za naslednjo sezono.

V letošnjem letu je nastopil tudi na pokalnih tekih Primor-skih novic (4. mesto), Ljubljan-skem maratonu (8. mesto), teku trojk (ekipno 10. mesto) in dr-žavnem atletskem prvenstvu za osnovne šole v Domžalah. To-maž Grže

FOTO

: TO

MAŽ

GRŽ

EFO

TO:

ARH

IV J

URE

TA K

OVA

^AFO

TO:

GRE

GO

R PO

KLEK

A


Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011O b v e s t i l a i n h o r o s k o p1�

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: [email protected]. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: [email protected]. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

ProdamPolhovo mast, zdravilna za opekline, celi rane, za rano na želodcu, živalske rane. Tel.: 041 613 155.Novo zamrzovalno skrinjo Beko HSA 13520, A+, še zapakirano, garancija 54 mesecev. Cena: zelo ugodno. Tel.: 031 655 247.Doma~ , ekološko pridelan in pasteriziran jabol~ no-hruškov sok, pakiran v 5-litrsko embalažo s pipico. Tel.: 041 256 678.

KupimRabljeno pe~ na drva. Tel.: 041 518 695.

Nepremi~ nine

Oddam2-sobno pritli~ no stanovanje v centru Rakeka, l. 2002, 68,30 m2, CK, vsi priklju~ ki, ZK. Cena: 300 eur. Tel.: 040 122 806.3-sobno stanovanje v Otonici pri Begunjah. Tel.: 041 753 537.

ProdamGozd v k.o. Babno Polje in k.o. Javorje (Loška dolina). Tel.: 041 648 943.Kmetijo ali kmetijsko zemljiš~ e in gozd. Tel.: 041 751 266.3-sobno stanovanje na Rakeku, 72 m2, blizu trgovina, banka, pošta, 37 km od Ljubljane, nova okna, klima. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 464 662.3-sobno stanovanje na Rakeku, opremljeno, 81 m2, v manjšem bloku, skupaj s kletjo in parkirnim mestom. Cena: 101.000 eur. Tel.: 031 756 898.3-sobno stanovanje v Postojni, 4. nadstropje, 77,5 m2, shramba v stanovanju, klet, 2 balkona, svetlo in prenovljeno. Cena: 85.000 eur. Tel.: 031 286 525.Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.2,5-sobno stanovanje na Rakeku z lastno garažo, obnovljeno l. 2003, 3. nadstropje, odli~ na lega in mirno naselje, nova okna in vrata, lesen tlak, nova kopalnica s tušem in bidejem, pralni in sušilni stroj sta na zaprtem balkonu, kjer je utility. Cena: 85.000 eur. Tel.: 051 690 091.

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektorica: Majda Strel.Odgovorna urednica: Barbara êpirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ .âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispev-kov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.910 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

A n i n e z v e z d e

Kaj nam prinaša leto 2012?Za~ nimo z mrki in luninimi menami, ki vsekakor vplivajo na ves živi svet in ne morejo mimo nas neopaženo. Mrki vedno ozna~ ujejo konec ene faze in za~ etek novih poglavij življenja, nove za~ etke.

Ko je na nebu mrk, se mnogi znajdejo pred pomembnimi odlo~ itvami, situacija je takrat obi~ ajno vro~ a in mi iš~ emo rešitev. Kakorkoli, nikoli se ne odlo~ ajte teden dni pred in teden dni po mlaju. Takrat velja biti oprezen, saj se mnogokrat ~ isto napa~ no odlo~ imo.

Letos imamo štiri mrke; 25. maja v Dvoj~ kih, 4. junija v Strelcu, 13. novembra v Škorpijonu in 28. novembra spet v Dvoj~ kih.

Samo v individualnih karatah horoskopa lahko natan~ no dolo~ imo, kaj nam bodo mrki prinesli ali odnesli, a ker bo ve~ ina mrkov v Dvoj~ kih in v Strelcu, lahko sklepamo, da bodo povezani s širšo komunikacijo, prometom, z u~ enjem, šolo, z izobraževa-njem, religijo in višjimi znanji kot tudi s potovanji. Sestava financi-ranja – finance, nepremi~ nine bodo zahtevale ve~ pozornosti. Kot je jasno že zdaj, bo prihajalo do velikih transformacij predvsem na podro~ ju kapitalisti~ nega sistema, krize bodo prisotne še pre-ko celega leta. Upam, da to ne bo zanetilo kakšne vojne, ki je precej mogo~ a po juliju 2012.

Naštela vam bom nekaj obdobij, v katerih morate biti malo bolj pozorni;

To leto bo karakteristi~ no po dolgem tranzitu Marsa skozi Devico, kamor je vstopil že v novembru 2011 in bo tam vse do konca junija 2012. Ker tako gibanje vedno prinese kar nekaj težav nam vsem, je potrebno posebno pozornost nameniti delu, odnosom v službi, prehrani skrbi za zdravje. Na zdravstvenem podro~ ju bo predvsem prihajalo do hujših ~ revesnih bolezni, prebava nasplo-šno bo najbolj ob~ utljiva. Poskusite se o tem pogovoriti s svojim zdravnikom!

Od 25. 1. do 15. 4. 2012 ne hodite na operacije, ki niso nujne – ~ e boste šli vseeno, se bo situacija še bolj zakomplicirala, vi pa boste predolgo okrevali.

Nikar ne vlagajte tožb! ê boste v tem ~ asu vložili tožbo, se bo situacija obrnila v vašo škodo. ê ne verjamete, preizkusite!

Venera, planet ljubezni, bo letos v obdobju od 16. 5. do 28. 6. 2012 v Dvoj~ kih, kjer se bo dolgo zadrževala. Vsem Dvoj~ kom in tistim, ki imate v rojstni karti poudarjeno to znamenje, bo prine-sla veliko ljubezenskih dogodkov, nihanje v zdravstvenem pogle-du in težave z denarjem. K nam se bodo vra~ ale stare, že skoraj pozabljene ljubezni, samo zato, da se vprašamo, koga in koliko zares ljubimo!? V tem ~ asu nikar pred oltar!

Tudi Merkur, planet komunikacije, bo trikrat retrograden. Zamoril bo našo komunikacijo, prihajalo bo do zamud in zastojev z na-šimi projekti in dogovori. V tem ~ asu se težje dogovarjamo, saj dogovorjeno nikoli ne drži, zato nikoli ne menjamo služb ali pod-pisujemo drugih dogovorov. To je hkrati tudi slab ~ as za poroko. V tem ~ asu ne kupujemo ni~ , kar ni zares nujno. Najbolj to velja za tehni~ ne stvari, ki jih je izumil ~ lovek, zato v tem ~ asu nikar ne kupujte strojev, aparatov, orodja in še posebno ne ra~ unalnika ali avtomobila.

Ta obdobja so od 13. 3. do 5. 4. 2012, od 16. 7. do 9. 8. 2012 in od 7. 11. do 27. 11. 2012

Jupiter, planet sre~ e, bo najbolj nagradil Bike v prvi polovici leta, kasneje pa tudi Dvoj~ ke, ki bodo letos imeli kar precej sre~ no leto.

Stari u~ itelj Saturn bo še do oktobra v Tehtnici, zato bodo vse Tehtnice morale še malo delati na izgradnji svojega zna~ aja.

Odnosi in zveze bodo še naprej v fazi izpraševanja. Mnogi pari bodo skupaj »odrastli«, a mnoge Tehtnice bodo kon~ no doume-le, kaj si pravzaprav želijo in kaj pri~ akujejo od ljubezni, zveze in življenja nasplošno. Mnoge bodo žal tudi zbolele ali pa se bodo morale soo~ iti z izgubo bližnjih oseb. Ko bo 6. 10. Saturn za-korakal v Škorpijona, se boste vse Tehtnice po dveh letih in pol kon~ no malce sprostile in spo~ ile. Saturn vas zapuš~ a za dolgih 30 let.

Pred Škorpijoni bo od takrat ~ as izzivov, v katerem bodo morali pokazati resnost, odgovornost, soo~ anje z resnico bi lahko bilo precej bole~ e. Pripraviti se morajo za dolge maratonske faze fru-stracij, stagnacij in težav na vseh podro~ jih življenja.

Ne moremo pobegniti nobenemu pojavu. Kot se že dolgo govori, naš planet prihaja v ravnino s središ~ em naše galaksije.

Nekateri napovedujejo izredno mo~ ne energije iz središ~ a Zemlje (Mle~ na cesta), ki bo ožar~ ila našo Zemljo in povzro~ ila dolo~ ene težave.

ê bodo te težave potresi, cunamiji ali ~ loveška volja – po~ akaj-mo in videli bomo!

Karkoli se bo zgodilo, ostanite mirni in osredoto~ eni na dobro in na svetlobo, ki je v vas!

Pazite nase in Sre~ no 2012!

Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 îtalnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30

KupimPolovico hiše ali stanovanje v stanovanjski hiši v Postojni. Tel.: 041 915 902.

DrugoZdrav, delaven in situiran moški iš~ em preprosto žensko, staro okrog 50 let, za prijateljevanje ali kaj ve~ . Tel.: 031 857 475.Gospa, stara 66 let, iš~ em resnega prijatelja za družbo. Tel.: 041 780 193.Kupim, zbiram, menjam razglednice, znamke, kovance, bankovce, slike in vse ostale starine. Tel.: 041 230 514.Strokovno obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, svetovanje, sajenje. âs je za zimsko rezanje. Tel.: 031 652 133. Tiler d.o.o., Cesta pod Srnjakom 23, 1381 Rakek.

Urniki knjižnicLogatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00Ivana âmpa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00

sre. in pet. od 10.00 do 17.30Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnikZdravstveni dom CerknicaT: 01 705 01 00Zdravstveni dom LogatecT: 01 750 82 29

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti:

[email protected].

0�0 6�-4� VEDEŽEVANJE, TAROT,

ANGELSKA SPOROÎLA, OSEBNA NAPOVED ZA

LETO [email protected]

Cena: 1,99 eur/min Naro~ nik: Kali s.p.

http://www.nagode-nagode.com


Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011 1�N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in

prireditev, ki bodo od 13. do 26. januarja. ê želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam

informacije pošljite do petka, 6. januarja, na e-naslov [email protected]. Za spremembe

programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

23 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno rešeno geslo prej-šnje križanke: Trgovina Avan-tura, pirotehnika. 1. nagrada: vrednostni bon za nakup piro-tehnike za 30 eur: Ivica Albreht, Hotedršica 79, Hotedršica; �. nagrada: vrednostni bon za na-kup pirotehnike za 20 eur: Marija Miklavec, Ul. Dolomitskega od-reda 10, Postojna; �. nagrada: vrednostni bon za nakup piro-tehnike za 10 eur: Valerija Man-ku~ , Kal 89, Pivka. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Inocente Tomaž s.p., Trgovina z opremo za prosti ~ as, Notranjska ulica 4,

6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po pošti.Tokratne nagrade podarja: Pi-vovarna in gostilna Pek, Da-nilo êkada s.p., Dolenje �, 6��4 Jelšane. 1. nagrada: Grill specialiteta – leskova~ ki voz z lepinjo za dve osebi; �. nagra-da: družinska pizza; �. nagra-da: dvakrat 1,5 litra doma~ ega kvasnega piva PEK. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novi-ce, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 6. januarja �01�.

RazstaveRazstava Darka Slavca Pogled v nebo, do 15. 1. v Notranjskem mu-zeju v Postojni.Razstava Tanje Milhar~ i~ Moji goz-dovi, do 14. 1. v Kulturnem domu v Postojni, v Galeriji na vogalu.Razstava z naslovom Spomin je doma v muzeju, do 31. 12. v No-tranjskem muzeju Postojna.

Prireditve, predavanja

23. 12. Boži~ no-novoletni koncert Pi-halnega orkestra Logatec, ob 19. uri v Domu krajanov Rovte.24. 12. Pohod ob boži~ u k polno~ ni-ci v cerkev sv. Hieronima na Nanos, ob 19. uri izpred bara Nanos v Raz-drtem.25. 12. Novoletni koncert Godbe Cerknica, ob 19. uri v športni dvorani v Cerknici.26. 12. Boži~ no-novoletni koncert Postojnske godbe 1808, ob 19.30 v dvorani OŠ Antona Globo~ nika Po-stojna.

26. 12. 5. dobrodelni novoletni tek in hoja, ob 10.30 (pohod), ob 11. uri (tek) na 5 ali 10 km, start na parkiriš~ u Kovinoplastike Lož. Startnina: odrasli 8 evrov, otroci 2 evra. Poskrbljeno bo za kosilo in majhno presene~ enje.

28. 12. Prednovoletno druženje ob ~ aju in predstavitev dejavnosti dru-štev v organizaciji Šent-a Postojna, Šentprime in društva VSE-ENO, ob 14. uri v prostorih Šent Postojna.28. 12. Novoletni sejem, ves dan na parkiriš~ u pred trgovino KGZ v Sta-rem trgu.2. 1. Gala novoletni koncert KD Simfoni~ ni orkester Cantabile z di-rigentom Marjanom Grdadolnikom. Solista: Nina Kompare Volasko-so-pran, Edvard Strah-tenor, ob 19. uri v Ve~ namenski dvorani Logatec.3. 1. Sre~ anje mamic z dojen~ ki »Za~ etnica«, od 10.30 do 12. ure v dvorani Doma starejših Logatec. Prispevek je 2 evra. Informacije in prijave na [email protected] ali na 051 245 013. Organizira Zavod Objem.

Za otroke in mladino

27. 12. Otroška predstava Pavliha no~ e v šolo, ob 18. uri v dvorani Krajevne skupnosti Tabor v Gornjem Logatcu.28. 12. Pravlji~ ni kviz za osnovno-šolce, ob 11. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a Postojna.29. 12. Ustvarjalne delavnice za otroke nad 10 let, ob 11. uri v knji-žnici Bena Zupan~ i~ a Postojna.

Kino23. 12. En dan, ob 19. uri v Kinu Pivka.27. 12. Jelen~ ek Niko, ob 18. uri v Kinu Pivka.28. 12. Ta nora ljubezen, ob 19. uri v Kinu Pivka.29. 12. Winx klub: ârobna pustolovš~ ina, ob 18. uri v Kinu Pivka30. 12. Johnny english 2, ob 19. uri v Kinu Pivka.

26. 12. »Otrok v boži~ ni no~ i« – boži~ ni koncert KUD Adoramus ob dnevu samostojnosti, ob 18. uri v cerkvi Sv. Nikolaja v Logatcu.27. 12. Boži~ ni koncert dekliškega pevskega zbora Mavrica pod vod-stvom Jelke Bajec, ob 18.30 v cerkvi Sv. Štefana v Postojni.28. 12. Prazni~ ni zvoki šestih strun, koncert u~ encev kitare, ob 16. in 18. uri v glasbeni šoli v Postojni.

Pivovarna in gostilna PEK od 1994. leta

Regijska izjava: »Na prazni~ ni dan so matere postregle z boljšim

belim ali pisanim kruhom, ki je bil še boljši. Spekli so ga iz bele in ~ rne pšeni~ ne moke, tudi iz pšeni~ ne in ajdove. Zelo cenjen je bil fin sladek bel masleni kruh.« Dr. Stanislav Ren~ elj


+ 2x 3D očala TDGBR250 + torbica LCS-X10

059-

209-

409

i

nfo@

sony

cent

er.si

w

ww

.sony

cent

er.si

Obi

ščite

nas

v C

itypa

rku

v Lju

blja

ni a

li na

naš

i nov

i spl

etni

stra

ni!

Ob

naku

pu z

gorn

jih m

odel

ov se

za

mož

nost

i bre

zpla

čne

pod

aljša

ne g

aran

cije

poz

anim

ajte

pri

prod

ajal

cu. V

se c

ene

so v

€ in

že

vseb

ujej

o D

DV

. Sl

ike

so la

hko

simbo

lične

. Za

kakr

šnek

oli t

iskar

ske

napa

ke n

e od

gova

rjam

o. “

Yout

ube,

Sky

pe in

ost

ale

regi

strir

ane

blag

ovne

zna

mke

so

prizn

ane

blag

ovne

zna

mke

prip

adaj

očih

last

niko

v”. A

kcija

vel

ja d

o ra

zpro

daj

e za

log.

Citypark Ljubljanapoiščite vaš 3D svet v Sony Centru

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o., pooblaščenposrednik Telekom Slovenije d.d.

Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih.

Mesečna naročnina20 ¤12Mesečna naročninaPaket 2012Paket 2012NOVO!!!

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

SamsungGalaxyACE1€*z izbiro NAJNAJ (7)

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

HTCWildfire S1€*z izbiro NAJNAJ (7)

http://www.sonycenter.si

http://www.mobitel.si

http://www.pvcnagode.si

Št. 23 - 23.12.2011 - Notranjsko kraške novice

Documents

Transcript of Št. 23 - 23.12.2011 - Notranjsko kraške novice