Št. 10 - 27.5.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011 str �

petek, 27. maj 2011, letnik X / št. 10 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Iz vsebine:

»Obremenitve pla~ so previsoke«

4

Notranjski muzej na svojem

6

Naselje Grintovec ~ aka na dovoljenje

7

2 3

Notranjsko-kraška regija s svojimi naravnimi in kulturnimi danostmi ponuja velik turisti~ ni potencial, ki pa ga premalo izkoriš~ amo in ponujamo doma~ im in tujim gostom. Zadolženi za turizem pravijo, tako pišemo, da je treba izdelati konkreten koncept oz. na~ rt, kako gosta obdržati ve~ dni. Ve~ dni po~ itnic si v Postojni privoš~ i kar nekaj evropskih gostov kampa Pivka jama, ki za zmerno ceno po~ itnikujejo z avtodomi ali šotori. Vse ve~ jo vlogo pri privabljanju turistov in izletnikov pa s svojimi dejavnostmi, ježo, vožnjo z lojtrnikom, spanjem na seniku … dobivajo tudi kme~ ki turizmi in turisti~ ne kmetije.

Imamo tudi dobre prakse

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

»Pri nas se turisti~ ni delavci bojijo druga~ nosti« V pivškem Parku vojaške zgodovine so podpisali pismo o sodelovanju za promocijo in razvoj dostopne turisti~ ne ponudbe na obmo~ ju parka in tako potrdili dosedanje dobro sodelovanje z Zavodom Premiki, prvo turisti~ no agencijo pri nas, specializirano za turisti~ no ponudbo, dostopno invalidom in osebam s posebnimi potrebami. str. 4

Prve multifunkcionalne enote pohištva že jeseni Cerkniška družba Brest Pohištvo je s partnerskimi družbami Kolpa, Svea in Silvaprodukt razvila enote multifunkcionalnega pohištva. Od prodaje slednjih pri~ akujejo v treh letih tri milijone evrov prihodkov. str. 5

Proteus že sprejema goste Sredi mesta so odprli novo restavracijo Proteus. Z imenom želijo poudariti identiteto mesta, ki ~ loveško ribico nosi tudi v svojem grbu, skladna pa je tudi s kipom ribice na pro~ elju stavbe Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. str. 6

Mesec maj je mesec, ko medvedke na plan pripeljejo svoj zarod. Tako je tudi v Loški dolini, kjer prisotnost medve-dov opažajo v bližini vseh naselij. »V Ogradah v bližini Starega trga in Loža so ob~ ani že ve~ krat opazili medved-ko z dvema mladi~ ema,« pravi župan Janez Komidar in dodaja, da previdnost ne bo odve~ in da je prav, da ljudje ži-vali opozorijo na svojo prisotnost v na-ravi ter jih ne izzivajo. Poleg tega naj hodijo tudi po urejenih poteh. »Kon-fliktov zaenkrat letos še nismo zaznali, prav pa bi bilo, da bi se ljudje nau~ ili, da odpadkov ne bi odlagali blizu na-selij. Medvedi v tem ~ asu iš~ ejo hrano in ravno to jih pripelje v bližino nase-lij.« sam

Medvedka v Loški doliniFO

TO:

MAR

JETA

MAR

IN^I

^

http://www.avtohisa-seliskar.si

http://www.pizza-cuk.si


»Gosti prihajajo v naš kamp, ker si želijo miru in pristnega stika z naravo,« pravi Peter Kranjec, direktor kampa Pivka jama, ki ima sedem redno zaposlenih, v visoki sezoni pa se število sezonskih delavcev povzpne tudi na 20.

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011V s r e d i { ~ u�

K o m e n t a rBarbara êpirlo

Raje se son~ im na senu

Naj slogan »Turizem smo ljudje« zveni še tako klišejsko, drži kot pribito. To ni le definicija iz šolskih klopi, ampak praksa, ki jo, po mojem mnenju, zelo dobro uporabljajo na podeželju, na turisti~ nih

kmetijah. In turizem res najbolje predstavljajo ljudje. Statistika na Slovenski turisti~ ni organizaciji kaže, da se je lani v deželo pod Alpami pripeljalo dobre tri milijone obiskovalcev, od tega skoraj dva milijona tujcev, najve~ prav naših sosedov, kar pol milijona tudi v Postojno. No~ itev so lani zabeležili skoraj trikrat ve~ kot obiskovalcev, kar je nekaj manj kot leto poprej. Kako pa bo letos?

Pravzaprav ne vem to~ no zakaj, vendar sem od nekdaj bolj naklonjena naravi in podeželju kot mestu. Svoj prosti ~ as preživim med bori, na travniku, skoraj vsak dan sko~ im na Sedovnik nad hišo, še raje pa v avto naložim kolo in se odpeljem na izlet. Ponavadi v kraje, ki jih še ne poznam, na zanimiva mesta, o katerih mi pripovedujejo prijatelji, ne zanemarim pa niti pristnih kmetij in kme~ kih turizmov, kjer se ne vonja samo doma~ ih jedi, pa~ pa tudi sre~ a »taprave« krave, konje, ovce, koze … Še najraje obiš~ em tiste kmetije, ki organizirajo razli~ ne aktivnosti. Za spremembo se okrog Cerkniškega jezera zapeljem z lojtrnikom, od Cunarjevih se z Jurš~ podam na Krš~ i~ evec, vše~ mi je, da mi gospodinja Mojca pri Andrejevih zraven kosila zapoje eno po doma~ e in da si Bloke ogledam na konju. Tega, ~ e verjamete ali ne, velikokrat ne zamenjam za letalsko karto v mondena letoviš~ a. Mimogrede, sodim med take, ki se od jutra do ve~ era raje nastavljamo soncu na senenih balah ali pod brajdo ob dobri doma~ i kapljici listamo knjigo Dober dan, Krpanova dežela ali 100 družinskih izletov po Sloveniji. Vsake toliko pa spakiram par najnujnejših kosov obla~ il, spalno vre~ o, šotor in se za nekaj dni odpravim v kamp, po možnosti s seboj vzamem še kolo, da se lahko odpeljem do težje dostopnih krajev. V moj na~ in življenja gotovo sodijo aktivne po~ itnice, tako ali druga~ e. Naš Zeleni kras bi gotovo bil odli~ na destinacija za meni podobne.

Pogrešam kraje, kjer bi tudi za invalide in ljudi s posebnimi potrebami bolje poskrbeli, da ne bi bili prikrajšani za vse te krajinske lepote. Kot vem, ne delamo veliko na tem, saj se, tako pišemo, bojimo druga~ nosti. Zakaj? Kdaj bomo zlezli iz svojih okvirov (beri omejenosti), stopili skupaj in se pridružili, denimo, Nemcem ali Špancem, kjer za invalide res dobro poskrbijo. Prav pivški Park vojaške zgodovine je s pomo~ jo Zavoda Premiki na tem podro~ ju naredil še en korak naprej. Kaj pa ostali?

Notranjske ob~ ine s svojimi naravnimi in kulturnimi danostmi nedvomno ponujajo velik turisti~ ni potencial, ki pa je premalo izkoriš~ en. Rezerv je še veliko, v poplavi turisti~ nih ponudb pa je treba najti take,

ki izstopajo, so nekaj posebnega in, kot kaže trend, so vedno bolj zeleno-

trajnostno usmerjene.

Pivka jama - »Gostje prihajajo v naš kamp in se radi vra~ ajo zato, ker kadarkoli pridejo, dobijo, kar pri~ akujejo oziroma še ve~ ,« Peter Kranjec,

direktor turisti~ nega naselja Pivka jama odgovarja na vprašanje, zakaj gosti, med katerimi je kar 98

odstotkov tujcev, radi zahajajo k njim. Frenk Udovi~ , lastnik in direktor družbe Venus Trade iz Rakeka, ki je

kamp prevzela pred desetimi leti, pa se pohvali, da so glede na ocene in urejenost v samem vrhu med

slovenskimi kampi, takoj za Kampom Šobec.

»Ohranimo, kar je Evropa izgubila«Naravne in kulturne zanimivosti ter turisti~ na infrastruktura so na Notranjskem premalo izkoriš~ ene – Prihodnost je v razvoju zelenega, trajnostnega turizma

Postojnska jama in Predjamski grad s 30 odstotki turisti~ ne poga~ eNa Postojnskem je razen Po-stojnske jame in Predjamskega gradu ostala turisti~ na ponudba premalo izkoriš~ ena. Povpre~ na doba bivanja turistov na tem obmo~ ju je že vrsto let 1,3 dne-va ter je bil dvig te dobe vedno prisoten cilj, nam je poveda-la Marica Gomba~ iz Turisti~ ne-ga društva Postojna. Postojna ima izjemno ugodno prometno lego na sti~ iš~ u poti, ki vodijo proti ali iz velikih turisti~ nih sre-diš~ , in tu je tudi neizkoriš~ eni potencial. Vedno bolj pa se od-pirajo tudi druge možnosti, ki podaljšujejo bivanje gostov, kot so razli~ ne športne dejavnosti, od kolesarjenja, pohodništva,

planinstva in podobno, dodaja Sabina Paternost, vodja korpora-tivnega komuniciranja v družbi Turizem Kras. Po njenih besedah obiskovalci Postojnske jame in Predjamskega gradu predstavlja-jo 30-odstotni tržni delež vseh obiskovalcev turisti~ nih zname-nitosti v slovenskem prostoru. Skupaj ju namre~ obiš~ e prek 600 tiso~ obiskovalcev letno. »Rezerve je še veliko, vendar je treba dodelati programe in jih tržiti oziroma vložiti ve~ dela na tem podro~ ju kot doslej,« je prepri~ ana Gomba~ eva.

Cerknica vabi z neokrnjeno naravoOb~ ina Cerknica obiskovalcu ponuja predvsem edinstveno doživetje neokrnjene narave, pravi Jasna Zalar, ki je na cerkni-ški ob~ ini pristojna tudi za tu-rizem. »Tu seveda poudarjamo Cerkniško jezero v vseh svojih podobah, v svetovnem merilu eno najve~ jih kraških zanimi-vosti in najve~ je presihajo~ e jezero v Evropi.« Obmo~ je je iz-jemen pti~ ji rezervat, bogat pa je tudi ribji živelj. Goste cerkni-ške ob~ ine vabijo tudi v Krajin-

ski park Rakov Škocjan, Križno in Zelške jame, na Slivnico, s cvetjem pokrito Menišijo … »Po-vabimo jih tudi k aktivnemu preživljanju prostega ~ asa, pri ~ emer spodbujamo aktivnosti, kot so kolesarstvo, ribolov, po-hodništvo, ježo konj, opazova-nje ptic …,« pojasnjuje Zalarjeva in spomni tudi na številne za tu-riste privla~ ne prireditve, za~ enši s pustnim karnevalom. »Rezerve turizma v ob~ ini Cerknica so v druga~ nem doživljanju narave skozi, tako imenovan, fotolov in opazovanju živali v naravnem habitatu, predvsem opazovanju ptic in metuljev.«

Logatec potrebuje strateški na~ rt turizmaV tipi~ no turisti~ nem smislu Lo-gatec ni izkoriš~ en, je prepri~ ana Renata Gutnik, logaška sveto-valka za podro~ je turizma in dediš~ ine, ki meni, da je morda celo bolje, da razvoj miruje, do-kler ne bo zastavljen strateški na~ rt turizma, ki bo temeljil na trajnostnem razvoju. »Logatec ima veliko naravnega in kultur-nega bogastva, zato turiste vabi-mo tako na sprostitev v naravo

kot na oglede dediš~ ine in pale-te prireditev,« pravi Gutnikova. Po njenih besedah je treba potenci-alnemu turistu ponuditi dožive-tja, doma~ nost, lokalne proizvo-de ter ustvariti tako ponudbo, ki mu bo pisana na kožo.

Pivka se prebujaPivka se v zadnjih letih na podro~ ju turizma prebuja. Glavni turisti~ ni produkt ob~ ine je Park vojaške zgodovine, kjer se obisk skokovito pove~ uje. Vse ve~ obi-skovalcev imajo tudi presihajo~ a jezera – posebno priljublje-na sta kolesarjenje in nordijska hoja, nekateri pa se odlo~ ijo tudi za ježo konj. »Sodobni turist vse bolj ceni mir in ohranjeno naravno okolje in prav tega ima-mo v Pivki še vedno v izobilju,« pravi Mihaela Smrdel, direktori-ca ob~ inske uprave, ki ocenjuje da so razvojne možnosti našega obmo~ ja velike, vendar morajo k razvoju pristopiti preudarno, saj krhko naravno okolje preve-likega števila obiskovalcev ne bi preneslo. »Vse sile moramo usmeriti v to, da ohranimo, kar je Evropa izgubila,« poudarja Smrdelova.

»Najboljši so Nizozemci«V pomladnih mesecih obisk v kampu Pivka jama za ~ etrtino boljši kot lani

ê ima Šobec pet zvezdic, so se v Pivki jami deklarirali s tremi. »Na ta na~ in smo se izognili biro-kraciji in mastnim pla~ ilom, gosti pa so prijetno presene~ eni, ker dobijo ve~ , kot so pri~ akovali,« pravi Kranjec. In gosti se bodo, ~ e se bo pomladni trend, ko je bil obisk za ~ etrtino boljši kot v enakem lanskem obdobju, na-daljeval tudi v glavni sezoni, spet za~ eli vra~ ati v ve~ jem številu. Statistika prvih dveh mesecev od

odprtja po Kranj~ evi oceni vliva optimizem, saj se gospodarsko okrevanje na zahodu postopo-ma že odraža tudi v naraš~ anju turisti~ nega obiska pri nas

Kranjec pravi, da sta bili v za-dnjih desetih letih za kamp naj-boljši leti 2004 in 2005, ko je bilo no~ itev okrog 35 tiso~ . Od takrat naprej je obisk vsako leto padel za okrog deset odstotkov, v letu 2009 za okrog štiri odstot-ke, lani, ko so našteli okrog 25 tiso~ obiskovalcev, pa za tri od-stotke. Toda kljub temu so zabe-ležili nekoliko ve~ prihodkov kot prejšnje leto, predvsem na ra~ un restavracije.

Bogataši z avtodomi in študenti s šotoriGlavni razlog za upad obiska v zadnjih letih je bila gospodar-ska kriza, Udovi~ pa ocenjuje, da se je po širitvi Evropske unije ve~ zahodnih gostov z avtodomi za~ elo usmerjati naprej od Slo-venije, na druge, manj pozna-ne destinacije, recimo, v države bivše Jugoslavije, Bolgarijo in Romunijo, ki so poleg tega tudi cenejše.

Sicer pa odlo~ itev za kampi-ranje že dolgo ni ve~ zgolj stvar cene, pa~ pa predvsem na~ in preživljanja prostega ~ asa. »K nam prihajajo tako bogataši z avtodomi, vrednimi 200 tiso~ evrov, kot študenti na kolesu s šotorom za 15 evrov,« je nazo-ren Kranjec. V slovenskem merilu je kamp Pivka jama cenovno v povpre~ ju, v evropskem merilu pa so kampi dražji na Hrvaškem, v Avstriji, Nem~ iji in Italiji, Ma-džarska in êška imata primer-ljive cene, cenejši pa so kampi

v Franciji, Španiji in Skandinaviji, kjer je kampiranje zelo poceni.

Tretjina ostane za ve~ dniNa vprašanje, kako dolgo se za-držijo gosti, Kranjec odgovarja, da je 70 odstotkov gostov pre-hodnih, ki ostanejo dan ali dva, preostali pa tu preživijo tudi ve~ dni. Že tradicionalno so najbolj-ši gosti Nizozemci, ki obi~ ajno ostanejo najmanj dva dni. Gosti, ki v Pivki jami preživljajo po~ itni-ce, odhajajo na kolesarjenje, v jame, si ogledujejo znamenitosti v regiji, odhajajo pa tudi na izlete po Sloveniji in do Benetk.

Udovi~ ob tem opozarja na pomanjkanje sodelovanja med turisti~ nimi ponudniki in izmenje-vanja gostov. »ê bi bilo inten-

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

zivnejše, bi vsi imeli ve~ od tega, goste bi lahko zadržali vsaj malo dlje. Toda, žal, nekateri delajo s figo v žepu, niti naših prospek-tov ne postavijo na vidno me-sto,« pravi. Po zamenjavi vodstva ra~ una tudi na okrepitev sodelo-vanja s Postojnsko jamo.

Sicer pa bodo po Udovi~ evih besedah tudi investicije, ki jih na~ rtujejo v prihodnjih nekaj le-tih, usmerjene predvsem v po-daljševanje sezone, ki zdaj traja okrog sedem mesecev. V bun-galovih tako na~ rtujejo uredi-tev ustreznega ogrevanja, kar bi omogo~ ilo, da bi goste lahko sprejeli tudi v hladnejših mesecih. Na~ rtujejo tudi pove~ anje baze-na, na temeljitejšo obnovo ~ aka še drugi sanitarni blok, obnoviti pa želijo še restavracijo.vr

600 oseb sprejme

Kamp Pivka jama. Med gosti je 98 odstotkov tujcev, najve~ , 26 odstotkov, je Nizozemcev, 24 odstotkov Nemcev, 18 odstotkov Italijanov, devet odstotkov Francozov, sledijo pa Belgijci, Španci, Poljaki, êhi in ostali.

Blanka Markovi~ Kocen


Neposredno za staro hišo, ki je namenjena gostinski dejavnosti, odrasli lahko posedijo na lesenih klopeh, otroci pa imajo na voljo igrala. Dokler jih ne premamijo pavi, ovce, ra~ ke …

Pri Šinkov~ evih je v turizmu zaposlena vsa družina: starejša h~ i Marjetka, Vilma, mlajša Špela in Jože. Manjka le sin Janez, ki ga ob našem nedeljskem obisku ni bilo na kmetiji.

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011 �V s r e d i š ~ u

Ve~ ina turisti~ nih kmetij na Notranjskem je za goste odprtih vse leto, povsod pa je treba obisk napovedati. Kmetije med seboj plodno sodelujejo, tudi kar zadeva izmenjavo gostov v smislu turisti~ nih obiskov. Ve~ inoma so na takih kmetijah zaposleni vsi družinski ~ lani.

Turizem kot dopolnilna dejavnost, v kateri je zaposlena vsa družina, kmetiji Šinkovc prinaša 50 odstotkov vseh prihodkov. Poleg gostinske ponudbe, ki jo odlikuje izklju~ no doma pridelana hrana, gostom radi pokažejo doma~ e živali, ki jih na kmetiji ne manjka.

Kakovostna ponudba za dober obiskPoleg doma pridelane hrane na notranjskih turisti~ nih kmetijah ponujajo še razli~ ne dejavnosti, od konferen~ nega turizma do ježe s konji, vožnje z lojtrniki in izobraževanja


Andrejevi stavijo na nenehno prilagajanjePri Andrejevih iz Narina ugota-vljajo, da se sezone med seboj mo~ no razlikujejo, zato morajo biti prilagodljivi. V tem ~ asu go-stijo predvsem skupine, ki se morajo za obisk naro~ iti, goste

pa skušajo zadržati vsaj tri dni. Opažajo trend, da se sodobni turisti na enem mestu zadržijo tri, najve~ štiri dni, nato odrine-jo naprej.

Za goste organizirajo izlete po pivškem z ogledi turisti~ nih zanimivosti in sosednjih kme-tij, sodelujejo s Parkom vojaške

zgodovine, po želji pa pripravlja-jo tudi zabave za goste. V po-nudbi turisti~ ne kmetije Pri An-drejevih je tudi jahanje in ogled pašnikov, otrokom pa so na vo-ljo igrala.

^e se gostje odlo~ ijo za tri-dnevno bivanje, pla~ ajo za pol-penzion 35 evrov na dan, samo no~ itev z zajtrkom pa stane 25 evrov.

Pri Levarjevih boste spali na senikuZ lojtrnikom vas bodo po okolici

Cerkniškega jezera popeljali tudi pri Levarjevih, kjer se s turizmom ukvarjajo že 11 let. Preno~ iš~ na~ eloma ne ponujajo, ~ e pa se kaka zabava zavle~ e pozno v no~ , gostje lahko prespijo kar na seniku, da je vtis kme~ ke doma~ nosti še bolj izrazit. Levar-jevi se lahko pohvalijo z dobro kuhinjo, ki vklju~ uje samo pri-stno doma~ o hrano. V glavnem pripravljajo sezonske jedi, goste povabijo tudi na koline. Za ko-silo boste na tej turisti~ ni kme-tiji odšteli deset evrov in ve~ ,

za otroke pa od šest do sedem evrov.

Doma~ ija Kandare iz Starega trga pri Ložu, kjer se s turizmom ukvarjajo od leta 2001, je ekolo-ška kmetija. Poleg terenske ježe za odrasle in jahanja v maneži za otroke ter vožnje z lojtrnikom za do 15 ljudi ponujajo tudi iz-obraževanje na kmetiji. Med njihovimi gosti je najve~ šolskih skupin in vrtcev, saj otrokom predstavijo pravo kme~ ko življe-nje, delo na kmetiji in pristen stik z živalmi. Od teh imajo ko-

nje, krave s teli~ ki, ovce, zajce, kokoši, ma~ ke in pse. Otrokom približajo živali prek dotika in jih nau~ ijo pravilnega pristopa k njim.

Nad hlevom v novogradnji imajo skupna ležiš~ a, kjer lah-ko nezahtevni gostje udobno prespijo. Ponujajo tudi najem prostora za predavanja, pred-stavitve in sestanke. Med gosti na doma~ iji Kandare je okoli 60 odstotkov tujcev, najve~ iz Belgi-je, Italije in z Nizozemske, in 40 odstotkov Slovencev.

S turizmom do polovice prihodka

Turisti~ na kmetija Šinkovc, ena izmed petih v logaški ob~ ini, se s turizmom ukvarja že 18 let. Goste sprejemajo ob kon-cih tedna, vse ve~ je, kot pra-vi gospodinja Vilma Bren~ i~ , zanimanja za tako imenova-ni konferen~ ni turizem. »Gosti se po prvem obisku pogosto vra~ ajo,« pravi Bren~ i~ eva, ki vidi prednost turisti~ ne kmetije Šin-kovc v izklju~ no doma pridelani hrani, mirnem okolju in bližnjih turisti~ nih to~ kah, kot so Bistra, idrijski rudnik, tako imenovana dinozavrova stopinja v bližini in cerkev svete Katarine.

Kmetija obratuje vse leto, naj-pogostejši obiskovalci so druži-ne z otroki, ki lahko na kmetiji doživijo pravo kme~ ko okolje. Pri Šinkov~ evih namre~ redijo od 35 do 40 glav govedi, veliko kokoši, zajce, koze, ovce, praši~ e … In vse živali bolj ali manj prosto ži-vijo po kmetiji, seveda, v primer-nih ogradah. bmk

tudi rešitev za investitorje, ki nimajo primernih lastnih streh. Oblikovali so borzo streh, kjer investitorju

Slovenije.

-

svoj optimum dosegajo zgolj ob dobrih pogojih (ustrezna orientacija, naklon …) Ob tem sogovornik

prilagodljivi in lahko v slabših razmerah dosegajo dobre rezultate, zato pridejo v poštev za postavitev

-

- Borza streh

Elgo – Nova d.o.o.Podskrajnik 831380 CerknicaTel: 01 7091 046Fax: 01 7097 143Gsm: 051 398 969 (Boštjan Ule)www.elgo-nova.si

Zanimivo je tudi pod zemljoPostojnsko jamo, najve~ jo turisti~ no zanimivost v regiji, je lani obiskalo skoraj pol milijona ljudi, ve~ ina tujcev. Njeni obiskovalci so predvsem prehodni gostje in enodnevni obiskovalci. Pribli-žno polovica jih pride individualno, druga polovica pa z organiziranimi skupinami. Postojnska jama sodi med najve~ je slovenske znamenitosti in je najbolj obiskana turisti~ na to~ ka v regi-ji, a mnogi menijo, da se po lepoti, predvsem neokrnjenosti, ne more kosati s Križno jamo pri Bloški Polici s podzemnimi jezeri, s sigastimi pregradami in najdiš~ em kosti jamskih medve-dov. Lani si je jamo ogledalo 6.500 ljudi. Matej Krži~ iz Društva ljubiteljev Križne jame pravi, da je obiskovalcev vsako leto za dva do pet odstotkov ve~ . Ta biser notranjskega podzemlja si je pozimi mogo~ e ogledati le, ~ e se prej najavite. Aprila, maja in junija so ogledi ob sobotah in nedeljah ob 15. uri, julija in avgusta vodijo v jamo vsak dan ob 11.,13., 15. in 17. uri, septembra pa ob 11., 13. in 15. uri. pt

FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFO

TO:

VALT

ER L

EBAN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Prelepi pavi s svojim oglašanjem vabijo k ogledu.

http://www.elgo-nova.si


Dolores Kores je pismo o sodelovanju za promocijo in razvoj dostopne turisti~ ne ponudbe na obmo~ ju Parka vojaške zgodovine podpisala s pivškim županom Robertom Smrdeljem in vodjo parka Jankom Boštjan~ i~ em.

Janez Poje: »Smo v primežu cen s strani dobaviteljev materialov in energentov.«

Milan Potužák: »Nekvalificirano delovno silo bomo morali nadomestiti z izobraženimi

Mitja Strohsack: »Klasi~ na industrijska proizvodnja v Sloveniji nima nobene perspektive.«

Jošt Rupnik: »Delovna sila je pri nas absolutno predraga.«

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011G o s p o d a r s t v o�

Veronika Rupnik

Postojna, ��. maj – Vodilni v štirih najve~ jih regijskih podjetjih, Kovinoplastiki Lož, Kolektorju

Liv, Brestu pohištvo in Ydrii Motors, ki že izhajajo iz krize, svojim podjetjem napovedujejo svetlo

prihodnost, a le pod pogojem, da bodo ob ustreznem prestrukturiranju ustvarjala višjo

dodano vrednost. O tem, ali je krize že konec, kje so najve~ je težave in kakšen bo njihov

bodo~ i razvoj, so spregovorili na Notranjsko-kraškem gospodarskem forumu, ki ga je priredil

poslovni ~ asnik Finance.

Klan~ ina pred vhodom v hotel, klopca ob peš poti, uporabnik invalidskega vozi~ ka, ki uživa v pitju kave ob Ljubljanici, so podobe,

ki izražajo dostopni turizem. O tej obliki pri nas še slabo razvitega turizma smo

se pogovarjali z Dolores Kores, direktorico Zavoda Premiki, v okviru katerega deluje

prva turisti~ na agencija v Sloveniji, specializirana za dostopni turizem oziroma turizem za osebe s posebnimi potrebami.

»Notranjsko-kraška regija je bila po uspešnosti poslovanja pod-jetij v letih 2010 in 2009 na šestem mestu med 12 regijami v državi, prej pa je bila predzadnja,« je pozitiven trend izpostavil Igor Blažina, direktor obmo~ ne gospodarske zbornice Postojna. Ocenil je, da je regija krizo prestala bolje kot marsikatera druga, tudi velikih ste~ ajev ni bilo, kljub temu pa so lansko leto podjetja zaklju~ ila s slabšimi poslovnimi rezultati kot leto 2009. Kot je po-udarila Marta Turk, predsednica obmo~ ne gospodarske zbornice Slovenije za podjetništvo in inovativnost, je povpre~ na dodana vrednost podjetij v regiji prenizka, podjetja se premalo povezuje-jo, zaposlitev za mlade in izobražene ni. Na Notranjsko-kraškem gospodarskem forumu so o dosedanjem razvoju in prihodnji viziji spregovorili tudi direktorji cerkniških Alpoda Matjaž Štefan in Eu-roboxa Damjan Krajc ter Postojnske jame Marjan Batagelj. Za ta tri podjetja so v Financah ocenili, da predstavljajo primere dobre prakse. Ve~ o tem v naslednji številki.

»Obremenitve pla~ so previsoke«Zaradi nujnosti prestrukturiranja bo nadomeš~ anje nizko in nekvalificiranih kadrov z izobraženimi neizogibno

bližnji prihodnosti. Treba bo de-lati visokotehnološke produkte, imeti interdisciplinaren pristop in sodelovati med panogami,« ka-kšni so bodo~ i izzivi, odgovarja Mitja Strohsack, prokurist Bresta pohištvo.

Selitev proizvodnje, doma razvojTudi Milan Potužák, direktor Ko-lektor Liva, opozarja, da s se-danjimi 30 tiso~ evri dodane vrednosti na zaposlenega na dolgi rok ne bodo mogli preži-veti. »Struktura zaposlenih se bo

spremenila v smeri bolj strokov-no izobraženega kadra, ki bo nadomestil zdajšnje veliko šte-vilo nekvalificirane delovne sile,« neizogiben ukrep nakazuje Po-tužák. »Vse bolj se bomo morali osredoto~ ati na graditev blagov-nih znamk, prodajo in razvoj, pro-izvodnja pa se bo selila tja, kjer je to stroškovno najoptimalneje. V okviru skupine Kolektor smo dolo~ ene programe že preselili v Bosno in ta proces, naj ho~ emo ali ne, bomo v prihodnje morali nadaljevati,« je realen Potužák.

Nekonkuren~ na državaDa je delovna sila pri nas ab-solutno predraga, se je strinjal tudi Jošt Rupnik, direktor Ydrie Motors, ki je v nemški lasti. Prav zato je zadovoljen, da so uspeli postati kompeten~ ni center za skupino. »Na ta na~ in se na lo-kaciji v Sloveniji skoncentrira ve-liko znanja. ^e je znanje, pa je težje seliti proizvodnjo drugam,« je prepri~ an. V Ydrii Motors, ki je kriza sicer ni mo~ no udarila,

so pove~ evali tako prodajo kot dobi~ ek. Nasprotno pa v Kolek-tor Livu raste le prodaja, ne pa tudi dobi~ ek. Potužák pravi, da najve~ težav povzro~ a rast cen vhodnih materialov, na trgu pa je višje cene zelo težko dose-gati. Tudi Poje opozarja, da so v primežu cen s strani dobaviteljev materialov in energentov. Kovi-noplastika Lož po letu 2009, ko so doživeli »prosti pad« in prvi~ v zgodovini poslovali z izgubo, izhaja iz krize. Lani jim je proda-ja zrasla za 14 odstotkov, letos

naj bi za 18, napoveduje Poje in dodaja, da jim je pri tem po-magal intenziven izvoz, novi trgi, nove niše.

Da težava ni toliko v podjetjih, ki so v dobri tehni~ ni in kadro-vski kondiciji, pa~ pa v obreme-nitvah stroškov dela ter cenah energentov (denimo elektri~ ne energije), je pokazala tudi pri-merjalna analiza, ki so jo s tujimi partnerji izdelali v Brestu. Krize zato po Strohsackovi oceni še zdale~ ni konec. »To pa zato, ker kot država nismo konkuren~ ni.«

»Recept je v prestrukturiranju. Prepri~ an sem, da klasi~ na in-dustrijska proizvodnja v Slove-niji nima nobene perspektive v

»Pri nas se turisti~ ni delavci bojijo druga~ nosti«Prva turisti~ na agencija za dostopni turizem v Sloveniji bo sodelovala tudi s pivškim Parkom vojaške zgodovine – Dolores Kores: »Slovenija dostopnega turizma še ni prepoznala kot tržno nišo«

Od kdaj deluje agencija?Slovensko združenje za dušev-no zdravje Šent je Zavod Pre-miki ustanovilo lani oktobra, s 1. aprilom smo pridobili licenco za poslovanje. Prve goste, pred-vsem individualne, smo že imeli, tudi iz tujine. Sicer pa smo delali zlasti na promociji med društvi.

Pismo o sodelovanju ste pod-pisali s Parkom vojaške zgodo-vine. Kdo so še vaši partnerji v turisti~ nem gospodarstvu?Sodelujemo predvsem s tistimi, ki so že pridobili certifikat Invali-dom prijazno, kar je ena izmed spodbud za izboljšanje dosto-pnosti turisti~ ne ponudbe, ki jih izvaja naš zavod oziroma Šent.

Med partnerji so Zdraviliš~ e Laško, Terme Dobrna, Postojn-ska jama, Hiša posebne sorte iz Kodretov, gostinski ponudnik na avtocestah Marche, Terme Maribor, Hit, Terme Krka, Ter-me Olimia … Naš cilj je zgraditi

dostopne turisti~ ne destinaci-je, pri ~ emer je pomembno ne le, da imajo osebe s posebni-mi potrebami kje prespati, pa~ pa tudi kaj za si ogledati, kaj za po~ eti, skratka obi~ ajno preži-vljati po~ itnice.

Kaj odlikuje destinacijo, ki je prijazna osebam s posebnimi potrebami, kaj so pogoji, ki jih mora izpolnjevati?Certifikat Invalidom prijazno se nanaša na objekte. Na~ rtujemo pa tudi certifikat za dostopno destinacijo. Poleg fizi~ ne dosto-pnosti so pomembni vidiki tudi dostopnost informacij, dosto-pnost storitve, predvsem v smi-slu cenovne dostopnosti, da gostu, ki pride v hotel, ni treba najeti najdražje sobe, ker osta-le niso primerne. Pomembna je tudi gostoljubnost osebja v tu-rizmu, saj je mogo~ e marsikate-ro fizi~ no oviro rešiti s prijazno besedo, uslužnostjo, pomo~ jo. Toda turisti~ ni delavci pri nas se še vedno bojijo druga~ nosti, zato naš zavod zanje izvaja tudi izobraževanja.

In kakšen je odziv?Slab. Predvsem zato, ker gre za nekaj novega. Slovenija dosto-pnega turizma še ni prepoznala kot tržno nišo. Turisti~ ni delav-ci pogosto odgovorijo, zakaj bi delali prilagoditve, ~ e pa nima-

jo takšnih gostov. Ja, seveda jih nimajo, ~ e niso prilagojeni. Naš namen je, da turisti~ ne ponudni-ke prepri~ amo in jim dokažemo, da takšne investicije niso slabe in da jim pomagamo pri razvija-nju destinacij.

Glede na to, da gredo trendi v Evropi v to smer in da tudi vse tržne raziskave kažejo na ogro-men potencial teh gostov, mi-slim, da bomo po~ asi tudi v Slo-veniji morali prebiti meje.

Kako prijazna je sicer Sloveni-ja kot turisti~ na destinacija do invalidov?Na tem podro~ ju je v Sloveniji zelo malo narejenega. V drugih zahodnih državah se turisti~ ni delavci ne bojijo druga~ nosti, tako kot se je pri nas. Pri nas ni v noben hotel mogo~ e pripeljati skupine turistov na invalidskih vozi~ kih, saj so prilagojene le posamezne sobe. Veliko društev ima zato svoje lastne kapacite-te, toda turizem pomeni, da greš tja, kamor si želiš iz osebnih in-teresov.

Katere države so lahko dober zgled?Španija, Bavarska v Nem~ iji, Švedska, med mesti pa London, tudi zaradi bližajo~ ih se olimpij-skih iger, ki jim sledijo paraolim-pijske igre. Zelo veliko so že na-redili na dostopnosti, ne samo

športnih objektov, ampak celo-tnega spektra turizma.

Za projekt razvoja dostopnega turizma v Sloveniji Premiki ste prejeli tudi prestižno nagrado Združenih narodov za inovativ-nost v turizmu Ulysses. V ~ em je inovativnost projekta?

Podobne turisti~ ne agencije delujejo tudi drugod po Evropi, a nikjer ne delajo uporabniki z uporabniki. V tem je naš projekt bistveno druga~ en. Ustanovili smo socialno podjetje, v katerem so zaposlene težje zaposljive osebe. Te se sicer pogosto za-poslujejo v neperspektivnih pa-

nogah, kjer opravljajo lažja dela, turizem pa je zahtevna panoga. Po drugi strani pa s tem ko turisti – naša agencija namre~ deluje na trgu, tako da prodajamo tudi obi~ ajne turisti~ ne aranžmaje – kupijo neko storitev od osebe s posebnimi potrebami, pomaga-mo razbijati predsodke.

FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFO

TO:

VERO

NIK

A RU

PNIK

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Veronika Rupnik


Rade Mijatovi}, predsednik uprave Valkartona: »Komercialna embalaža dodatno oplemeniti vrednost izdelkov naših kupcev.«

V Brestu (na sliki prokurist Mitja Strohsack) pravijo da pohištvo omogo~ a hitro in enostavno spremembo bivalnega prostora in je prava rešitev za premajhna stanovanja.

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011 �G o s p o d a r s t v o


Petra Tr~ ek

Cerknica, 11. maj – Cerkniška družba Brest Pohištvo je s partnerskimi družbami Kolpa, Svea in Silvaprodukt razvila enote multifunkcionalnega pohištva. Tako je, na primer, Brestova dnevna soba hkrati tudi spalnica, garderoba in pisarna, spremeni pa se lahko tudi v jedilnico, Sveina Kuhinja pa kljub svoji majhnosti zaradi domiselnih rešitev ponuja veliko delovnega prostora. Direktor Bresta Jurij ^rni~ je povedal, da so rezultati njihovega projekta dolgoro~ no pomembni za razvoj pohištvene in lesarske panoge. »Linija izdelkov je bistveno bolj atraktivna in konkuren~ na od klasi~ nega pohištva in nas pozicionira v tržno nišo, kjer lažje dosegamo višjo dodano vrednost.«

Logatec – Logaško podjetje Valkarton, proizvajalec valovitega kartona, ki je v ve~ inski lasti hrvaškega Beliš}a, je lani ustvarilo skoraj 37 milijonov ~ istih prihodkov od prodaje proizvodov, blaga in storitev, kar je za dobrih devet odstotkov ve~ kot leto prej. Maja so za~ eli na strehi podjetja graditi dve son~ ni elektrarni z mo~ jo 750 MW vsaka, kar bo eden najve~ jih tovrstnih objektov v Sloveniji.

Nove možnosti za pohi-štveno industrijo»To je najve~ ji projekt lesne industrije na podro~ ju razvoja in sodelovanja na razvojnem podro~ ju v samostojni Slove-niji, za pohištveno industri-jo pa predstavlja velik korak v razvoju in odpira nove mo-žnosti za trženje,« poudarja ^rni~ . Partnerji so ustvarili 17 novih delovnih mest, pred-vsem za visoko izobražene strokovnjake.

Prve multifunkcionalne enote pohištva že jeseniV Brestu od prodaje enot multifunkcionalnega pohištva v treh letih pri~ akujejo tri milijone evrov prihodkov

Podjetja so izdelke razvila v okviru razvojno-investicijske-ga projekta Multifunkcionalno pohištvo – inovativne produk-tne enote bivalnih prostorov prihodnosti, ki sta ga sofinanci-rala javna agencija za tehnolo-ški razvoj in Evropski sklad za regionalni razvoj. Partnerji so so-delovali tudi z raziskovalno-ra-zvojnimi institucijami, oddelkom lesarstva Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in obliko-vanje, Inštitutom za lesarstvo in trajnostni razvoj ter Kemijskim inštitutom.

Uporabno in ekološkoNa trgu je že nekaj kosov mul-tifunkcionalnega pohištva, ^rni~ pa je ponosen, da so s partner-

ji naredili korak naprej in razvili multifunkcionalne enote bivalnih prostorov, ki jih lahko stanoval-ci prilagajajo trenutnim potre-bam. »Kon~ ni izdelek je multi-funkcionalen prostor, ki rešuje problematiko nefleksibilnosti in

funkcionalnih bivalnih prostorov razvijati tudi v prihodnje.

Pohištvo bo narejeno po eko-loških standardih; sestavljajo ga energetsko u~ inkoviti izdelki, saj pri izdelavi uporabljajo ~ loveku in okolju prijazne tehnologije in materiale. Narejeno je tako, da se lažje razgradi in reciklira, in

partnerji so kot prvi v Sloveniji izra~ unali oglji~ ni odtis vsake-ga izdelka. Poleg tega se voda v Kolpini kopalnici uporabi dvakrat, ko jo pre~ isti ~ istilna naprava, je na voljo za izpiranje straniš~ a.

Izboljšali lastnosti lesaUporabili so tudi nekaj novih tehnologij in materialov, ki so jih uporabili pri oblikovanju pohi-štva. Lesu so izboljšali lastno-sti s toplotno modifikacijo pri visoki temperaturi in odsotno-sti kisika. Kot je pojasnil Marko Petri~ z oddelka za lesarstvo na Biotehni~ ni fakulteti Univerze v Ljubljani, so s tem spremeni-li nekatere lastnosti lesa. Les v vlažnih pogojih manj nabreka oziroma se kr~ i, je bolj vodood-bojen in trd, odpornejši je proti biološkim škodljivcem, gljivam in insektom. »Nekatere od teh la-stnosti so še posebej zaželene v kuhinjah in kopalnicah,« meni Petri~ . Na oddelku za lesarstvo so poleg tega pripravili dve vr-sti premazov za les. V lak za les so dodali nanodelce in mu iz-boljšali odpornost proti razenju in udarcem, ustvarili pa so tudi luministcenten premaz, ki se v temi sveti.

stati~ nosti notranje opreme.« Tak prostor naj bi omogo~ il kakovo-stno bivanje in boljše izkoriš~ en prostor, dal ve~ uporabnih po-vršin v stanovanju, pohištvo pa se bo prilagajalo razli~ nim po-trebam: spanju, gibanju, delu, zabavi … »To pomeni rešitev prostorske stiske v premajhnem

stanovanju oziroma prihranek pri nakupu novega pohištva,« še pravi ^rni~ . Zdajšnje prototi-pe bodo partnerji še izboljšali in jih predstavili jeseni na po-hištvenem sejmu v Ljubljani in na mednarodnem pohištvenem sejmu v Nem~ iji. ^rni~ pravi, da nameravajo v Brestu linijo multi-

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Valkarton s son~ no elektrarnoV logaškem Valkartonu kljub krizi pove~ ali prihodek – Letos na strehi podjetja ena najve~ jih son~ nih elektrarn v Sloveniji

Kot je povedal Rade Mijatovi}, predsednik uprave Valkarto-na, bodo s to naložbo saloni-tno kritino na strehah podjetja zamenjali z okolju prijaznejšo. »Tovarna stoji to~ no v smeri se-ver – jug, kar omogo~ a zelo ve-lik izkoristek son~ ne energije,« dodaja Mijatovi} in poudarja,

da so se za naložbo v son~ ne celice odlo~ ili predvsem zaradi usmeritve v izkoriš~ anje narav-nih virov energije, medtem ko v podjetju tudi sicer nenehno skrbijo za porabo vseh energen-tov, od vode, plina do elektri~ ne energije. »Na podro~ ju porabe vode smo uspeli zapreti krogo-

tok industrijske vode, saj vso vodo po pranju tiskarskih barv pre~ istimo v lastni ~ istilni na-pravi in o~ iš~ eno ponovno upo-rabimo v procesu. Z nadzira-no porabo zemeljskega plina in montažo var~ nih žarnic ter ~ asovnih senzorjev pa smo pre-cej zmanjšali porabo tako plina kot elektrike,« pravi prvi mož Valkartona.

V Sloveniji na leto porabimo 80 tiso~ ton valovitega kartona in 70 tiso~ ton embalaže. Tran-sportna je namenjena varovanju izdelkov, komercialna embalaža pa ima poleg varovalne še pro-

dajno funkcijo. In vsem znano dejstvo je, da embalaža prodaja izdelek na trgovski polici. »Ko-mercialna embalaža dodatno oplemeniti vrednost izdelkov naših kupcev,« je prepri~ an Mi-jatovi}.

U~ inki gospodarske krizeGospodarska kriza je po sogo-vornikovih besedah prizadela tudi Valkarton, saj so se zaradi finan~ nih težav kupcev in manj-šega obsega proizvodnje v pre-ostalih predelovalnih dejavno-stih zmanjšala naro~ ila. »Morali smo se stroškovno prilagoditi in tudi zmanjšati število zaposle-

nih,« pojasnjuje prvi finan~ nik v podjetju, Franci Mivšek, in doda-ja, da so morali obseg proizvo-dnje leta 2008 v primerjavi z 2007. zmanjšati celo za ~ etrtino.

Kljub temu je Valkarton lani ustvaril za dobrih devet odstot-kov ve~ ~ istih prihodkov od pro-daje in opravil ve~ je investicije v svojem obratu v Rakeku.

Tuji trgiValkartonov prodajno dosegljiv trg vklju~ uje obmo~ ja, ki so od slovenske meje oddaljena do 350 kilometrov. Kot sporo~ ajo iz vodstva podjetja, na izvozne trge prodajo približno 20 od-stotkov svojih proizvodov. Tran-

sportno embalažo prodajajo na italijanski, madžarski, avstrijski in hrvaški trg ter v države Bene-luxa, komercialno embalažo pa poleg omenjenih tudi na ameri-ški in švicarski trg.

»Poslovanje našega podje-tja se je po izbruhu krize hitro stabiliziralo,« ugotavlja predse-dnik Valkartonove uprave, ki v letošnjem letu poleg gradnje son~ ne elektrarne napoveduje tudi ve~ jo naložbo v proizvo-dnjo v Logatcu, in sicer v linijo za proizvodnjo transportne em-balaže. »Z linijo bomo pove~ ali produktivnost in kakovost proi-zvodov, izboljšali pa bomo tudi pogoje dela,« pravi Mijatovi}.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2011_05_13_Skoda_Octavia.pdf 1 21.4.11 11:32


V novih prostorih Notranjskega muzeja bodo svoje poslanstvo opravljali (z leve): restavrator-konservator Peter Križman, kustosinja Alenka ûk, Danica Pangos, ki bo (poleg Tine Sluga) vodila po razstavah, kustosinja Magda Perši~ , kustos Slavko Polak in kustosinja Alma Bavdek. Na fotografiji manjkajo še štirje zaposleni v muzeju: muzejska dokumentalistka Nadja Adam, kustos Dejan Von~ ina, tajnica Tatjana Jurca in hišnik Zvonko Petrov~ i~ .

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011A k t u a l n o v r e g i j i6

Postojna, �0. maj – Notranjski muzej je kon~ no na svojem. Z otvoritveno razstavo Spomin je doma v muzeju, ki so jo skrbno pripravili muzealci, so se odprla vrata stavbe nekdanje garnizije, kjer je pridobil svoje prostore. Muzelaci in muzealije se bodo tja zdaj preselili postopno. Dragocene zbirke, ki so dolga leta ~ akale v depojih, pa bodo na ogled javnosti šele, ko bodo zagotovljeni (finan~ ni) pogoji za njihovo postavitev. Toda zadovoljstvo je le delno tudi zato, ker muzej ni ve~ samostojna ustanova, pa~ pa le organizacijska enota ob~ inskega zavoda Znanje.

Postojna, �0. maj – Postojna je bogatejša za novo restavracijo v središ~ u mesta,

naslednico nekdanjega Jadrana, ki nosi novo ime Proteus. Kot je dejal lastnik

Marjan Batagelj, želi ime poudariti identiteto mesta, ki ~ loveško ribico nosi tudi v svojem

grbu, lepo pa se povezuje tudi s kipom ~ loveške ribice na pro~ elju stavbe Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in fontano

– silhuteto ~ loveške ribice na trgu.

Muzej na svojemNotranjski muzej s prvo razstavo odprl prostore javnosti, prava selitev pa se šele za~ enja

Notranjski muzej, eden najsta-rejših muzejev v širši primor-ski regiji, ki ga je pred 64 leti ustanovil slikar Leo Vilhar, je od svoje ustanovite dalje deloval v prostorski stiski in brez svojih prostorov. Do leta 1988 je sicer imel razstavne prostore – na-zadnje v stavbi SAZU, od koder pa so morali zbirke izseliti zara-

di pojava sive hišne gobe – od leta 1988 dalje pa ne ve~ . Zdaj bo zaživel v prenovljeni stav-bi nekdanje garnizije, ki jo je na ob~ ino prenesla vlada leta 2005, kasneje pa je ob~ ina za njeno obnovo prispevala do-ber milijon, prav toliko je dobila evropskih sredstev, 280 tiso~ pa je dodala država.

pri~ akovati« in da od zdaj leži odgovornost za popularizacijo in nadaljnjo rast muzeja na muze-alcih, ki pa se jim êrna~ za nji-hovo strokovno delo ni zahva-lil poimensko, tako kot ostalim, predvsem ob~ inskim veljakom. Prav tako na odprtju ni spregovo-ril noben predstavnik muzeja, ki, mimogrede, sploh nima strokov-nega vodje.

Vrniti izgubljeno dignitetoCivilna iniciativa za samostojen Notranjski muzej, ki prek spletne strani zbira tudi podpise pod pe-ticijo, je ponovno opozorila, da je šlo ob »degradaciji« muzeja v or-ganizacijsko enoto lokalnega za-voda »za škodljiv prevzem oblasti nad muzejem«, za »poniževalno in protirazvojno ravnanje«, za kar ob~ ina po njihovem ni predstavila niti enega prepri~ ljivega argumen-ta. Razlog, da muzej še ni bil pre-seljen v celoti, pa je po njihovem ta, »da je muzej podrejen nestro-kovnemu vodstvu Brigite Kidri~ in da ob~ ina ni zagotovila denarja niti za selitev niti za pove~ ane stroške delovanja v novih, petkrat ve~ jih prostorih.« Prav tako v CI zavra~ ajo o~ itke, da so nekakšna krinka. »CI je spontano, odkrito in za vse odprto združenje ob~ anov, ki nas povezuje skupni interes: s samostojnostjo vrniti ime, prepo-znavnost, blagovno znamko in digniteto Notranjskemu muzeju.«

Odprtje z grenkim priokusomVendar pa je senco na za mu-zej zgodovinski dan vrglo zadnje dogajanje, ko je ob~ ina Postojna kljub nasprotovanju stroke muzej pripojila zavodu Znanje ter mu s tem odvzela samostojnost in av-tonomijo.

Temu se v svojih govorih ob odprtju nista izognila niti župan Jernej Verbi~ niti podžupan Zvon-ko êrna~ . »Odlo~ itve, ki smo jih sprejeli, niso bile vedno lahke in priljubljene, a bile so potrebne in, verjemite mi, za njimi trdno sto-jimo,« je poudaril Verbi~ . »Ve~ ina medijev – z redkimi izjemami – je prenašala glas tistih politi~ nih

hujska~ ev, ki so se skrili za kuliso civilne iniciative, z glasnim pona-vljanjem laži, ustvarjanjem vtisa o tem, da se muzej ukinja, da se izgublja …« pa je tako z novinarji kot z nasprotniki pripojitve mu-zeja zavodu Znanje obra~ unal êrna~ in poudaril, da je »ob~ ina svojo dolžnost izpolnila v ve~ jem obsegu, kot je bilo mo~ od nje

Veronika Rupnik

âstna ob~ ana brata Maks in Leo VilharOb~ ina Postojna je ob letošnjem praznovanju 102. obletnice pri-dobitve mestnih pravic podelila ob~ inska bpriznanja in nazive. âstna ob~ ana sta za ustvarjalno delo na podro~ ju muzealstva posthumno postala brata Maks in Leo Vilhar. Naziv ~ astni meš~ an je za delo na podro~ ju gospodarstva prejel Milan Lutman, nek-danji uspešni direktor Javorja, zlati priznanji sta prejela Mizarstvo Šemrl iz Planine za dosežke na podro~ ju gospodarstva ter pod-poro društvom in organizacijam v krajevni skupnosti Planina ter Stanislav Zirenstein za dosežke na podro~ ju športa, med drugim osvojeno bronasto medaljo na olimpijskih igrah za osebe s po-sebnimi potrebami v Šangahju. Srebrno priznanje je posthumno prejel Renato Vidrih za znanstvene dosežke na podro~ ju seizmo-logije in prirodoslovja, priznanje Miroslava Vilharja pa za izjemne dosežke na podro~ ju kulture Marinka Kukec Juri~ , ki na Glasbeni šoli Postojna med drugim vodi Godalni orkester.

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Proteus že sprejema goste

Restavracijo so sve~ ano odprli direktor Postojnske jame Mar-jan Batagelj, arhitekt Marko Lavren~ i~ , ki je vodil prenovo, eden najstarejših postojnskih gostincev Ivan Ribnikar in vod-ja gostinstva pri Postojnski jami Bojana Arko. Med prvimi pa je vanjo vstopil slikar Mario Leo

Vilhar, ki je Postojnski jami po-svetil veliko svojih del in z njimi ponesel slavo kraške lepoti-ce po vsem svetu, zato stene nove restavracije krasi zbirka njegovih del.

Na asociacije ob misli na Postojnsko jamo, podzemlje, vodo, kapnike pa se je pri sno-vanju oprl tudi arhitekt in pri oblikovanju notranjosti resta-vracije skušal transformirati te asociacije. Vodo, denimo, kot pojasnjuje Lavren~ i~ , »ponazar-jajo svetlobni elementi – med seboj prepletajo~ i se obro~ i razli~ nih velikosti, ki predsta-vljajo koncentri~ ne kroge kot posledica dotika vodne gladi-ne. Vsako omizje je svoj krog,

ki svojo pojavnost koncentri~ no širi v prostor.«

Stavba, v kateri domu-je restavracija, je ena starej-ših stavb v Postojni, ponaša pa se tudi s svojevrstno znameni-tostjo – kamnitim portalom, ki je bil del nekdanje cerkve na Sovi~ u. Gostinstvo ima v hiši, ki je doma~ inom poznana tudi po imenu družine nekdanjih lastni-kov Garzarolli, ve~ kot stoletje dolgo tradicijo. Tu so se sre~ evale številne generacije doma~ inov, v ~ asu, ko še ni bila zgrajena av-tocesta in je glavna prometnica potekala skozi mesto, pa je bila kavarna in restavracija tudi pri-ljubljeno po~ ivališ~ e mnogih na poti proti morju ali Ljubljani. vr

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

http://www.psc-logatec.si


Hriba za gradnjo po zagotovilih direktorja Trigranita d.o.o., Sandija Kogovška, ne bo potrebno minirati.

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011 �A k t u a l n o v r e g i j i

Okoliški krajani na~ eloma ne nasprotujejo gradnji na Grintovcu, imajo pa pomisleke, da bi pomenila preveliko funkcionalno in estetsko obremenitev obmo~ ja ter drasti~ no poslabšanje prometne varnosti v celotni Blekovi vasi. Investitorju o~ itajo številne neustrezne projektne rešitve, medtem ko slednji poudarja, da so se ravnali natan~ no po že sprejetem prostorsko-ureditvenem planu, nasprotniki gradnje pa na~ rtno zavirajo izdajo gradbenega dovoljenja in šikanirajo podjetje Trigranit d.o.o.

Zagorje, 1�. maj – V Zagorju so s slovesnostjo obeležili izgradnjo 4. faze kanalizacije v vasi ter prenovo treh spominskih obeležij padlim v 2. svetovni vojni, za kar je zaslužno postojnsko združenje borcev za vrednote NOB.

Priznanja najboljšim inovatorjemLjubljana, ��. maj - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) Obmo~ na zbornica Postojna je letos že deveti~ izbrala najboljše inovacije v Notranjsko-kraški regiji. Na razpis je 17 predlagateljev, od tega štirje prvi~ , prijavilo 20 inovacij. Komisija je ovrednotila prijave in se odlo~ ila, da podeli tri zla-ta priznanja, pet srebrnih, osem bronastih in štiri diplome. Zlata priznanja so prejeli Kovinoplastika Lož za razvoj tehnologij za obvladovanje preoblikovanja visoko trdnostnih jekel, cerkniško podje-tje Inovateh za gorilnik na pelete z neposrednim vžigom s kontaktnim uplinjevalnikom peletov in z zra~ no hlajeno zgorevalno komoro ter postojnska enota Agencije Brigada za FalconPilot zložljivo Yagi anteno (zložljiva telemetrijska sledilna antena). Med nagrajenimi podjetji oziroma podjetniki so še Brest Pohištvo, Ferbit, Pivka Perutninarstvo, Postojnska jama, Vitra, Epic, Izoterm Plama, Javor Piv-ka, Kolektor Liv, Robert Mramor s.p., Tehnovent, Vilko Škrab in Vinko Martin~ i~ s.p.

Podelitev priznanj je potekala v okviru mednarodnega dogodka »Inovativnost - izzivi gospodar-skega razvoja« 2011, predstavitve na znanju temelje~ ega slovenskega gospodarstva in sti~ iš~ a mednarodnega trgovanja med podjetji, ki sta ga organizirali GZS Obmo~ na zbornica Ljubljana v so-delovanju z GZS Obmo~ no zbornico Postojna, ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnolo-gijo, ministrstvom za zunanje zadeve in ministrstvom za gospodarstvo. vr

Grintovec ~ aka na dovoljenjeInvestitor, družba Trigranit, d.o.o., je prepri~ an, da postopek izdaje gradbenega dovoljenja s strani Upravne enote Logatec ni voden korektno

»Da gre za na~ rtno oviranje gradnje na vseh ravneh, je raz-vidno iz nedavne obrazložitve prostorskih pogojev. Sprejete so to~ no tiste obrazložitve in na na~ in, ki naj bi onemogo~ il iz-dajo gradbenega dovoljenja!« je v odgovoru na novinarska vpra-šanja med drugim zapisal di-rektor Trigranita Sandi Kogovšek, ki opozarja, da v vsem ~ asu ni bilo nobene javne obravnave, kjer bi projekt predstavili vsem zainteresiranim in tako zbrali morebitne pritožbe. Investitor po Kogovškovih besedah tudi ni bil povabljen na noben se-stanek ali bil pozvan k posre-dovanju podatkov. Na upravni enoti pa medtem poudarjajo, da »… je na obmo~ ju, kjer je dana vloga za izdajo gradbe-nega dovoljenja, na podlagi ve-ljavnega prostorskega akta, do-voljena gostejša stanovanjska zazidava, ne pa gostejša višja

stanovanjska zazidava – stano-vanjski bloki s stolpi~ i oziroma blokovsko naselje.« Kogovšek ob tem sporo~ a, da so uprav-ni enoti in ministrstvu za oko-lje in prostor poslali fotografije, ki dokazujejo, da so objekti v soseš~ ini celo višji od predvi-denih.

Po informacijah, ki jih ima-jo krajani, gre za gradnjo treh stolpi~ ev in dveh drugih ve~ sta-novanjskih hiš, na upravni enoti pravijo, da gre za 14 ve~ stano-vanjskih hiš, po besedah in-vestitorja pa naj bi zgradili ve~ manjših objektov s po šestimi stanovanji. Objekti bodo po-dobni tistim, ki so že zgrajeni za Mavrico v Logatcu, zagota-vlja Kogovšek, dostop do objek-ta pa bo po ob~ inski cesti, torej po javnem dobrem, za katerega so dobili soglasje.

Krajani so pred ~ asom k ogledu za gradnjo predvidene-

ga obmo~ ja povabili tudi loga-škega župana Berta Menarda in mu posredovali zahteve po izdelavi prometne študije za Blekovo vas, geološke študi-

žil na ministrstvo za okolje in prostor, ki je, tako Kogovšek, odlo~ ilo, da so zaklju~ ki uprav-ne enote Logatec napa~ ni, dala prav pritožbam investitorja in vrnila postopek upravni enoti v ponovno obravnavo.

Razpletu zgodbe še ni vide-ti konca. Medtem ko neka-teri prizadeti krajani vztraja-jo v prepri~ anju, da gradnja ni primerna, postopek za izda-jo gradbenega dovoljenja je v teku in na upravni enoti ne morejo predvideti, kako se bo kon~ al, investitor napovedu-je, da bodo, ~ e ne bodo dobil gradbenega dovoljenja, sprožili ustrezne postopke proti vsem vpletenim in ugotovili, kdo je kriv: država kot upravna enota, posamezniki na UE, ob~ ina, so-glasodajalci, posamezniki, ki se pritožujejo, ali projektant. Starše otrok v Blekovi vasi pa direktor Trigranita opozarja, da bodo za brezskrbno igro otrok pred hi-šami, kjer doslej skoraj ni bilo prometa, morali poskrbeti sami, ne pa investitor, ki se bo vozil po cesti. V isti sapi pa zagota-vlja, da so vsi strahovi odve~ , saj bo naselje tudi v prihodnje mirno, le »v ~ asu gradnje bo potrebno nekaj strpnosti.«

je terena, hidrološke študije in tudi zahtevo po umiku soglas-ja ob~ ine za dostopno cesto, vendar odziva niso bili deležni. Kljub temu ocenjujejo, da je žu-

pan s svojo ekipo in ob~ inskim svetom ravnal preudarno.

Potem ko je upravna enota izdajo gradbenega dovoljenja zavrnila, se je investitor prito-

V Zagorju kanalizacijaKanalizacijo dobil jugovzhodni del vasi – Investicija vredna 400 tiso~ akov – Hkrati obnova treh spominskih obeležij

Agrocenter Mlin Cerknicatel. 707 16 27

Agrocenter Iga vastel. 01 707 16 40

Agrocenter Nova vastel. 01 709 80 75

Agrocenter Vrhnikatel. 750 68 40

GRADBENEGA MATERIALA(cement, maltit, modularna opeka,...)

Akcijske cene

natikaèiza vse

Pri nakupu kmetijskega in

gradbenega

repromateriala

v naših agrocentrih,

vam nudimo

BREZPLAÈEN PREVOZ S HIAPOM!

trgovinah!V trgovini Pepelka v Starem trgu

akcija

“VSAK PETEK VSE PO 5 €!”

(v 1. nadstropju)ed 0

M 8.000

in 15. uro.

Akcija velja od 17.05. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolne.

AKCIJA v vsehTEKSTILNIH

GENERACIJE

6,90od št. 36 do št. 46

5,90do številke 35

razliènebarve

Na prireditvi, ki jo je vaška skupnost pripravila skupaj z doma~ im kulturnim društvom, so nastopili Moški pevski zbor Pivka, recitatorka Dragica Lipo-všek, otroški pevski zbor iz Za-gorja, harmonikar Nik Passu-to, slavnostni govorniki pa so bili župan ob~ ine Pivka Robert Smrdelj, predsednik vaške sku-pnosti Tomaž êsnik in pred-sednik Združenja borcev za vrednote NOB Postojna Jerko êhovin.

Del vasi še brez kanalizacijeKanalizacijo so v Zagorju za~ eli graditi že pred osmimi leti, ko so zgradili tudi ~ istilno napra-vo in v omrežje priklju~ ili prve hiše. Tokratna 4. faza izgradnje je zajela jugovzhodni del vasi, z deli so za~ eli septembra lani. Sistem fekalne kanalizacije so zgradili skupaj s tla~ nim vodom, ~ rpališ~ em in elektro priklju~ kom za ~ rpališ~ e, navezuje pa se na

dokon~ ali takoj, ko bomo našli ustrezen finan~ ni vir,« je v govoru na prireditvi obljubil župan Ro-bert Smrdelj.

Polepšali spomenikeV vasi so isto~ asno obnovili tudi tri spominska obeležja padlim v 2. svetovni vojni. Pobudniki ob-nove so bili doma~ in Janez Fatur, Matjaž Vilhar iz Pivke in postojn-sko Združenje borcev za vredno-te NOB. Osrednji spomenik pa-dlim iz Zagorja, Drskov~ in Parij v centru vasi so temeljito o~ istili, prelakirali ~ rke in ga impregnirali, vaška skupnost je poskrbela, da so odstranili smreke za spomeni-kom in posadili okrasne grmi~ ke, doma~ i gasilci pa so na novo prebarvali drogove. Hkrati so ob-novili tudi partizansko grobiš~ e, grob družine Blažicovih iz Za-gorja na pokopališ~ u pri Svetem Pavlu, kjer so pokopani trije parti-zani. Skupaj s krajani Ba~ a pa so

že obstoje~ i sistem in ~ istilno napravo, prav tako pa so v tem delu vasi za vse objekte zgradili priklju~ ke na fekalno kanaliza-cijo. Obenem so poskrbeli tudi za meteorno kanalizacijo, ki so jo prav tako navezali na že obstoje~ o. Na novo so asfaltirali in uredili tudi vse vaške ceste in del regionalne ceste, kjer so po-tekala dela, ter poskrbeli za od-vodnjavanje. Gradnja je ob~ inski prora~ un olajšala za skoraj 400 tiso~ akov, ob~ ina pa je denar delno zagotovila tudi iz konce-sijske dajatve Postojnske jame. V vasi na možnost priklju~ itve na kanalizacijsko omrežje ostaja še kakšnih 30 hiš. »Omrežje bomo

poskrbeli tudi za okolico Mrzle jame, kamor so ~ etniki tik pred koncem vojne vrgli dve ženski,

doma iz Zagorja in Ba~ a. Pred osrednjo prireditvijo so na vsa tri obeležja položili vence.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Alenka Bev~ i~

FOTO

: AL

ENKA

BEV

Î^



Na prvomajski tržnici so bili moški izzvani za fino kva~ kanje.

Pomladna toplota prebudi naravo, iz zimskega dremeža ji sledimo tudi ljudje,

prebudi se želja in potreba po u~ enju. V šolah je to predvsem nuja, saj se

pospešeno zaklju~ ujejo ocene, v aktivnostih Tedna vseživljenjskega u~ enja (TVU) pa ni

ocen, saj je vseživljenjsko u~ enje eno samo prijetno dajanje ali sprejemanje znanja in

spretnosti.

10. maja so se dijaki – gimna-zijci s Šolskega centra Postoj-na udeležili zaklju~ ne prireditve 12. nate~ aja Evropa v šoli, ki je letos potekal na temo »Prosto-voljstvo – voljan pomagati«. Leto 2011 je namre~ Evropsko leto prostovoljstva, katerega namen je vzpodbuditi predvsem mlade k prostovoljnemu delu. Državna ocenjevalna komisija je izbrala nagrajence s kar šestih podro~ ij, in sicer z literarnega, likovnega, s fotografskega, z internetne-ga, video in z nate~ aja projek-tnih nalog. Dijaki Nina Buža-nin, Andreja Cole, Barbara Lah, Tilen Makoter, Urša Šepec, Ana Simši~ , Meta ^ehovin, Urban Gorjanc, Ana ^i~ in Alen Kahte-ran so pod mentorstvom Lidije

Marjetice znanja se bohotijo

Maj in junij sta tradicionalna meseca, ko se izvaja TVU. To je najvidnejša promocijska kam-panja na podro~ ju izobraževa-nja in u~ enja v Sloveniji. Projekt vodi Andragoški center Slove-nije, izvaja pa stotine ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Z njim opozarjamo slo-vensko javnost na vseprisotnost

in pomembnost u~ enja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svo-jem življenju prevzema. Vsi, ki projekt soustvarjamo, bodisi v vlogi koordinatorjev, izvajalcev prireditev ali udeleženci, prispe-vamo k udejanjanju slogana »Slovenija, u~ e~ a se dežela«. TVU je ~ lan mednarodnega gi-banja festivalov u~ enja.

Vse prireditve so predstavljene v spletnem koledarju http://tvu.acs.si/koledar/iskanje. Letošnja bera je rekordna, saj 1058 izva-jalcev pripravlja 6282 dogodkov. Nekaj je že zaklju~ enih, veliko pa se jih bo še odvilo do 30. ju-nija, ko se zaklju~ i TVU 2011. V Notranjsko-kraški regiji sodelu-jeta v letošnjem TVU dva koor-

delavnice, razstave, predava-nja, tekmovanje v košenju trave, kolesarjenje ... Za vse ljubitelje glasbe pa so poskrbele glasbene šole s svojimi u~ itelji in u~ enci.

Majska polovica programa TVU je za nami, pred nami je druga polovica, ki bo julija prav tako bogata in raznolika. Vsi predsta-vljeni programi so seveda dosto-pni tudi ostalih deset mesecev. Za pridobitev znanja ni ~ asovnih meja. Pridite in doživite prijetno plat u~ enja.Tatjana Gostiša, VITRA Cerknica

P r e j e l i s m o

Mlakar, prof. in Tanje Maruši~ , prof. posneli video z naslovom Prostovoljstvo – veselje ali dol-žnost in na nate~ aju v katego-riji srednjih šol osvojili odli~ no 2. mesto. Nagrade – diplomo

in knjižno delo so prejeli na zelo zanimivi, preprosti, a hkrati pou~ ni prireditvi v SNG Maribor, ki so jo s svojimi nastopi pope-strili naši mariborski vrstniki. Ana Simši~ , 2. c

V vasi Šmihel, ob magistralni cesti Ribnica–Pivka, pri križiš~ u za v vasi Nadanje selo in Mala Pristava (po doma~ e pri Cero-tu) že ve~ kot 150 let stoji križ. Posebnost tega križa je poleg njegove starosti tudi ta, da na njem stoji Jezus, izrezljan iz lesa. Precej mimoido~ ih, pred-vsem turistov, se zaustavi s svojimi vozili in ga fotografira. Križ se je januarja letos zaradi dotrajanosti prelomil. Za križ in cvetje ob njem vsa leta skrbi-jo doma~ ini, tako da so se tudi tokrat z veliko zagnanostjo in dobro voljo sami lotili temelji-te obnove. Urška Kaluža je s pomo~ jo svoje družine obnovila prvoten les, iz katerega je križ narejen, saj se je izkazalo, da je kljub starosti še vedno kako-vosten. Obnovila je tudi kipec

OŠ Košana je ena izmed 131 šol v Sloveniji, ki sodelujejo v pro-jektu Šolski ekovrtovi. Tako smo udeleženci kmetijskega krožka letos posadili tri sadna dreve-sa (višnjo, jablano in slivo) ter zasadili zeliš~ no-zelenjavni vrt, in sicer kar med prvomajskimi po~ itnicami. 28. aprila so Ana, Blaž, Mitja, Neja in Pika najprej poravnali zemljo v gredicah, nato pa posejali vsakega po malo: špina~ o, grah, blitvo, rde~ o peso, koren~ ek, ~ ebulo, peteršilj, ajdo, lan, nekaj rož ter posadili krompir in koruzo. Namen projekta Šolski ekovrtovi je ustvarjanje možnosti stika u~ encev z naravo ter pozi-tivnega odnosa do zdrave, lokal-no pridelane hrane. Poudarek je tudi na samooskrbi ter varova-

Jezusa. Ob~ ina Pivka je financi-rala izdelavo bakrene strehe, ki bo varovala križ pred vremen-skimi pojavi. Lastnik zemljiš~ a, na katerem stoji križ, Ivan Roz-man je dovolil, da se le-ta za-

radi bližine ceste postavi bolj v notranjost. Obnovljen križ je bil ponovno postavljen prve dni aprila in tako zopet obdan s cvetjem pozdravlja in varuje vse mimoido~ e. Meri Kaluža

nju okolja in biotske pestrosti ter spodbujanje sodelovanja in soli-darnosti med u~ enci.

Kmetijski krožek poteka pod okriljem Društva za razvoj po-

deželja med Snežnikom in Na-nosom in je financiran s strani Evropskega kmetijskega sklada ter ob~ ine Pivka. Tamara Urban~ i~

FOTO

: SA

RA M

RAM

OR

je ... Vsak je na svoj zanimiv in edinstven na~ in pripravil bogat program za obiskovalce. Naš notranjski festival se je pri~ el 1. maja s prvomajsko tržnico na Cerkniškem jezeru. Osnovna šola Notranjski odred Cerknica je s svojima podružnicama delovno soboto izkoristila za medgene-racijsko sodelovanje in v doga-janja povabila lokalna društva in starše, ki so popestrile dopol-dansko sre~ anje. Prav tako je vrtec Martin Krpan Cerknica z vsemi svojimi enotami pripravil

dinatorja (Ljudska univerza Po-stojna in Vitra Cerknica). Skupaj z 52 izvajalci smo pripravili 393 dogodkov. Najve~ jih je vezanih na Evropsko leto prostovoljstva ter varovanje okolja, sledijo pa še tematike, vezane na med-narodno leto gozdov, branje za življenje, sožitje generacij, mediji v podporo u~ enja ter tradicija lo-kalnega okolja.

Izvajalci predstavljajo pestro organizacijsko strukturo – vrtci, osnovne šole, podjetja, turisti~ na in športna društva, javni zavodi, glasbene šole, obmo~ ne obrtne zbornice, urad za delo, posa-mezniki kot prostovoljci ve~ je-ga projekta, knjižnice, razvoj-ne agencije, lokalne TV postaje, turisti~ ne in izletniške kmeti-

skupaj s starši praznovanje 50. rojstnega dne vrtca. Turisti~ ne kmetije so obiskovalcem pred-stavile skrivnosti žganjekuhe, izdelave in priprave ~ ajnih me-šanic. Knjižnice so z razli~ ni-mi zunanjimi gosti oblikovale odli~ en kulturno-literaren utrinek za razli~ ne generacije. Pripravi-li so predavanja, pravlji~ ne urice, razstave ... Turisti~ na in kulturna društva, javni zavodi so vse obi-skovalce v glavnini kar vklju~ ila v svoje delovanje društva, za katere so pripravile pohode,

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011A k t u a l n o v r e g i j i�

http://www.okna-semrl.eu


ReceptPriprava doma~ ih njokov Kilogram neolupljene-ga krompirja skuhamo, nato olupimo in še vro~ ega sti-snemo. Ko se krompir ohla-di, dodamo dve jajci, 25 dag ostre moke, maslo in sol. Vse skupaj z rokami pregne-temo v kompaktno zmes.

Testo razdelimo na ve~ je kose in oblikujemo okrogle podolgo-vate svaljke, ki jih narežemo na dva centimetra velike njoke. Ku-hamo jih v slanem kropu, ko priplavajo na vrh, so njoki kuhani.

Priprava žafranove omake s piš~ ancem Na olju ali ma-slu prepražimo koš~ ke piš~ an~ jega fileja, ki smo jih prej za~ inili, posolili in poprali. Ko so koški zlato rumeno zape~ eni, dodamo jušno osnovo in primešamo sladko smetano. Ko se omaka pri-merno zgosti, dodamo žafran (zelo malo in po ob~ utku), na kon-cu pa še kuhane njoke. Krožnik lahko okrasimo s cvetom žafra-nike, pope~ enim kruhkom in listi~ i parmezana (na sliki).

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011 �A k t u a l n o v r e g i j i

Za dobro po~ utje gostov in odli~ ne kulinari~ ne presežke v gostilni in piceriji ûk skrbi številno osebje, vklju~ no z lastnikoma Davidom in Jano Nikoli~ .

Postojna – Pred dvajsetimi leti je v športnem parku zrasla Gostilna in picerija ûk, za katero skrbita David in Jana Nikoli~ . David se je sicer z gostilniško dejavnostjo za~ el ukvarjati že tri leta prej, ko je upravljal z okrep~ evalnico za ob~ ino. Tedanji ~ asi, se spominja David, niso bili tako rožnati, saj jih je nekaj dni po odprtju prve picerije v mestu presenetila vojna, v dveh desetletjih pa je Nikoli~ evim uspelo obdržati sloves in pico Javornik ponesti tudi širše.

Nikoli~ evi že dve desetletji ohra-njajo dobro ime in skušajo svoje goste zadovoljiti v vseh kulinari~ nih zahtevah, ki z leti naraš~ ajo. »Gostje niso neumni. Postali so tudi zelo zahtevni, zato se je tudi v kulinariki po-trebno izobraževati, da lahko ponudiš najboljše,« za~ ne svojo zgodbo David Nikoli~ . V nekdaj prvo picerijo na postojnskem prihajajo razli~ ni gostje. Naj-ve~ je Slovencev, takoj za njimi se ustavijo sosedi, veliko je pa tudi turistov iz drugih držav po svetu. Tudi zato, ker je v bližini Postojnska jama, je prepri~ an sogovornik. Ostaja pa Davidu še vedno odprto vprašanje, kako gosta v teh krajih obdržati ve~ dni in kaj mu poleg dobre hra-ne še ponuditi. »Pogosto poslu-šam to frazo, da je treba gosta v naših krajih obdržati ve~ dni. Drži, vendar treba mu je ponu-diti zgodbo. Menim, da smo se za~ eli prebujati in delamo tudi v tej smeri,« pripoveduje David, ki je prepri~ an, da sta jim pri tem v veliko pomo~ prav postojn-ska bisera – Postojnska jama in Predjamski grad. »Zelo smo po-nosni, da se jima je vrnil doma~ i sloves in da je pri tem pomaga-la tudi ob~ ina. Verjamem, da je to nov za~ etek turizma v naših krajih,« dodaja.

Ker so se potrebe gostov pove~ ale, so ûkovi pred tri-

Postojna – Ljudski rek »Kar se Janezek nau~ i, to Janez zna,« se je že velikokrat izkazal za resni~ nega, zato je dobro, da se z osnova-mi prometne varnosti seznanijo že najmlajši. Skupina Škratkov iz postojnskega vrtca je tako 18. maja z vzgojiteljico Tanjo Geržina in njeno pomo~ nico Jolando Šabec obiskala Avto šolo AMD Postojna. Mal~ ki so spoznavali prometno signalizacijo, se nau~ ili, kako pra-vilno pre~ kati cesto, in potrdili, da morajo biti v avtu vedno pripeti z varnostnim pasom. Da se bodo svojih prometnih za~ etkov še dolgo spominjali in da bodo še bolj vidni na cestah, so jim gostitelji po-darili kresni~ ke.sam

Stari trg pri Ložu, 1�. maja – V Kulturnem domu so na prvi konferenci, ki jo je v okviru evropskega projekta organizi-ral Zavod ORON, povabljeni go-stje razpravljali o prostovoljstvu na podro~ ju športa, rekreacije in ljubiteljskih dejavnosti. Zbra-ne je na za~ etku nagovoril žu-pan ob~ ine Loška dolina, Janez Komidar, ki je poudaril pomen prostovoljstva za razvoj ob~ ine in pozdravil idejo, da tudi s pomo~ jo takih prireditev prese-žemo delitve in si medsebojno pomagamo ter sodelujemo na poti za boljšo prihodnost. Pre-davanje je za~ el strokovnjak na podro~ ju športa, dr. Primož Pori, profesor na Fakulteti za šport in aktiven športni delavec, ki je na zabaven, a hkrati strokoven na~ in predstavil pomen športa in rekreacije za zdrav na~ in življe-nja. Pri svojem delu se sre~ uje tako s profesionalnimi športniki kot s popolnimi rekreativci. Obe skupini druži veselje do špor-

Postojna – Ve~ kot 1.500 ur prostovoljnega dela ~ lanov Planin-skega društva Postojna in ve~ kot 60.000 evrov vloženih sredstev je bilo potrebnih, da bo lahko ko~ a Mladika na Pe~ ni rebri 3. juni-ja ponovno odprla vrata obiskovalcem. Ko~ a, ki je že od leta 1957 priljubljena to~ ka za sprehajalce, saj se dviguje neposredno nad Postojno in nudi ~ udovit razgled na okoliške vrhove in pokrajino, je bila zadnjih nekaj let zaprta. Obnova je bila zelo zahtevna, saj je bilo v letih gospodarske krize zelo težko najti donatorje, znižali pa so se tudi prihodki društva. Svoje je terjala tudi zahtevnejša zako-nodaja s podro~ ja gradnje objektov, ki je narekovala tudi prenovo napeljav in druge opreme. Sodobno opremljena kuhinja in skrbni oskrbniki sedaj kon~ no ~ akajo na obiskovalce. Ko~ a lahko sprejme 30 ljudi, veliko mest pa je seveda tudi na klopcah okrog nje. Na Pe~ no reber vodijo razli~ no dolge, vendar nezahtevne poti, ki vabijo pohodnike, teka~ e in kolesarje.sam

Na ko~ o Mladiko ponovno na ~ aj

Škratki in prometna varnost

Razpravljali o prostovoljstvu

tnega udejstvovanja, športne aktivnosti pa jih krepijo na vseh podro~ jih življenja – od telesne-ga do duševnega zdravja. Pori je bil razo~ aran, ker se konference niso udeležili tisti, ki bi jih s svo-jim predavanjem lahko usmeril na športno pot. Primož Jamšek iz Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva, je nato predstavil vrsto dogodkov v sklopu Evropskega leta pro-stovoljstva, ki letos poteka pod geslom »Bodi prostovoljec, spre-

minjaj svet«. Izpostavil je tudi pomembne poudarke Zakona o prostovoljstvu, ki ga je Državni zbor sprejel februarja letos. Po-slušalce konference je še povabil na Karavano prostovoljstva, ki dobra dela promovira po ve~ jih krajih Slovenije. Po konferen-ci so nadaljevali z okroglo mizo, na kateri so sodelovali predstav-nik Športne unije Slovenije Rado Cvetko, Zdenko Truden iz Špor-tne zveze Loška dolina, Dušan Jerina iz Športne zveze Logatec,

Tomo Tiringer iz Športne zveze Postojna, Aljaž Gornik in Elvis Požek iz Telesno kulturnega dru-štva Sovica ter Samo Vesel in Ta-tjana Hvala iz regijskega sti~ iš~ a nevladnih organizacij notranjsko-kraške regije BOREO (na sliki). Po-vabljenci so natan~ no predstavi-li delovanje svojih zvez, društev in organizacij ter se strinjali, da je narejenega že veliko, a da je mogo~ e z medsebojnim sodelo-vanjem in pomo~ jo drug druge-mu postoriti še ve~ .b~

Dvajset kulinari~ nih let pri ûkovihPrva gostilna in picerija v Postojni že dve desetletji razvaja športnike in ostale goste – V ospredju gratinirane jedi iz krušne pe~i in pice

Barbara êpirlo

najstimi leti svojo ponudbo jedi razširili, prenovili prostore in zgradili letni vrt, na katerem gosti radi posedijo. »Imeli smo prvi sladoledni vrt z odli~ nimi sladicami in sadnimi kupami, saj smo našim gostom želeli ponuditi nekaj novega,« nada-ljuje David. Zatem so dogradili še eno obedovalnico, sodob-no opremili kuhinjo in izboljšali krušno pe~ , v kateri poleg pic pe~ ejo tudi hobotnico z zele-njavo in krompirjem ter ostale gratinirane jedi. »Delali smo s skupnim ciljem – postati dobra gostilna in gostu za zmerno ceno ponuditi ve~ kot drugod,« pravi. To jim zelo uspeva zara-di dostopne lokacije z dovolj velikim parkiriš~ em in otro-škim igriš~ em zraven gostilne, pa tudi zato, ker je gostilna ob cesti od samega za~ etka zelo tesno povezana s športom. »Tu so se od vedno zbirali športni-ki. Organizirali smo košarkar-ske kampe, prišlo je veliko ekip, tudi naša košarkarska repre-zentanca,« pripoveduje David, zagrizen košarkar in nekdanji pomo~ nik trenerja slovenske reprezentance.

V Gostilni in piceriji ûk pri-segajo na doma pridelano hra-no. »Vse jedi delamo izklju~ no

z doma~ imi sestavinami, pri-delke pa kupujemo pri lokalnih kmetih.« Pri njih so še vedno v ospredju pice, vse ve~ zanima-nja pa je za gratinirane jedi iz krušne pe~i.

David pravi, da nikoli ni imel pretirane želje, da bi se ukvar-jal z gostilniško dejavnostjo, vendar ga je slednja kaj kmalu prepri~ ala, saj je v njej videl po-

slovno priložnost. Na vpraša-nje, od kod ime ûk, saj nobeno ime ne spominja nanj, sogovor-nik odgovarja: »Moja mama se je pisala ûk in pri nas doma se je reklo pri ûkovih.« Pri slednjih dobrega vzdušja in po~ utja ne boste pogrešali, za piko na i pa namigujemo, da doma poskusi-te pripraviti njoke s piš~ ancem v žafranovi omaki.

Doma~ i njoki s piš~ ancem in žafranom so prava ûkova posebnost.

FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFO

TO:

ARH

IV Z

AVO

DA

ORO

N

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011 str �0

Tretji spominski pohod iz Babnega Polja do Gori~ ic

Borut Kraševec

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le10

Babno Polje, 21. maj – ^lani športnega društva Planjava iz Babnega Polja so po zamisli doma~ inke Alenke Veber, raziskovalke publicisti~ ne

dejavnosti Babnopoljca Franka Trohe – Rihtarjevega, v njegov spomin že tretji~ organizirali pohod z izhodiš~ em v najhladnejšem naseljenem kraju

v Sloveniji. 18 kilometrov dolge poti skozi osem krajev Loške doline do Gori~ ic ob Cerkniškem jezeru se je udeležilo ve~ kot 260 pohodnikov iz razli~ nih krajev Slovenije. Glavni pokrovitelj pohoda je bil Urad vlade RS

za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Po poteh izseljenca Franka Troha Rihtarjevega se je sprehodilo ve~ kot 260 pohodnikov.

Sre~ anje se je pri~ elo s sv. mašo, ki jo je v župnijski cer-kvi sv. Nikolaja za vse notranj-ske izseljence v Severni Ameriki daroval kaplan Aleš Tomaše-vi}. Zatem so pred rojstno hišo babnopoljskega izseljenca in pisatelja Franka Trohe Rihtar-jevega organizatorji pripravili kulturni program, na katerem je pohodnike nagovoril Janez Ko-midar, župan Ob~ ine Loška do-lina. Glasbeni del programa so oblikovali doma~ i harmonikarji: Domen Šraj iz Kozariš~ , Magda Mlakar iz Babne Police ter Luka Žnidarši~ iz Podcerkve. Na citre je zaigrala gostja Damjana Pra-protnik.

Osrednja nit letošnjega po-hoda je bila obuditev Trohove-ga daljšega dokumentarno-pri-povednega besedila Življenje v širnem gozdu v okolici Sne-žnika (Slovensko-Amerikanski

koledar, 1932). Letošnji pouda-rek pešpoti Iz Babnega Polja do Gori~ ic je predstavljal po-memben prispevek krajev pod Snežnikom ob mednarodnem letu gozdov. Zato so organiza-torji medse povabili tudi prof. dr. Roberta Brusa, z Biotehni-ške fakultete v Ljubljani, ki je v svojem nagovoru spomnil na pomen gozdov za ljudi. Opo-zoril je na dejstvo, »da prele-pi gozdovi, ki jih ob~ udujemo in izkoriš~ amo danes, izhaja-jo iz obdobja, ko se je negi posve~ alo ve~ pozornosti kot danes, ko je v hitrem tempu in ob na videz boljših možnostih, ki se ponujajo, na žalost mar-sikaterega lastnika gozda tež-ko prepri~ ati, da bi svoj denar, trud in ~ as vlagal v nekaj, kar bodo želi šele njegovi vnuki«. Dejal je še, »da so gozdovi s širšega obmo~ ja Snežnika, ka-

terih se spominja Troha in skozi katere poteka lep del poti med najmogo~ nejšimi in najlepšimi v Sloveniji«.

Zbrane je nagovoril tudi Mar-ko Smole, vodja etnološke zbir-

ke Pal~ ava šiša iz Plešc iz sose-dnje republike Hrvaške.

Po kon~ anem kulturnem programu so se pohodniki od-pravili na 18 km dolgo pot do Gori~ ic ob Cerkniškem jezeru, ki

jo v svojem delu opisuje Frank Troha Rihtarjev. Med potjo so si ogledali podružni~ ne cerkve in ob zvokih harmonik okusili dobrote, s katerimi so jih po va-seh pri~ akali doma~ ini.

Organizatorji vabijo že na ~ etrti spominski pohod po poti Franka Troha, ki bo prihodnje leto, tretjo soboto v mesecu maju.

Pohodniki so se iz Babnega Polja odpravili po poti Franka Troha Rihtarjevega.

FOTO

: B

ORU

T KR

AŠEV

EC

http://www.nagodeti.com

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011 str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011 11Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Ljubljana, 1�. maj – 18. maja je mednarodni dan muzejev, ki ga vsako leto praznujejo muzeji po svetu. Ob tej priložnosti se v Sloveniji že od leta 1971 podeljuje Valvasorjevo nagrado, priznanja in ~ astna priznanja za izjemne prispevke posameznika in ~ lanov najširše skupnosti, ki s svojimi dejanji in udejstvovanjem bistveno prispevajo k razvoju muzejske dejavnosti na Slovenskem. Ob letošnji že 41. sve~ ani podelitvi v Narodni galeriji v Ljubljani smo upravi~ eno ponosni tudi Notranjci, saj je ^astno Valvasorjevo priznanje za leto 2010 za posebne zasluge pri varstvu in popularizaciji cerkniške kulturne dediš~ ine prejel tudi Vekoslav Kebe, ustanovitelj Etnološkega parka Cerkniško polje v Jezerskem hramu.

Postojna, ��. maj – Domišljijski podzemni svet ter bitja iz pripovedk in legend je Baletno društvo Postojna oblikovalo v baletno predstavo z naslovom Baletna pravljica v Postojnski jami. V sodelovanju s Postojnsko jamo d.d. se bo pravljica odvijala na odru sredi kapnikov v nedeljo, 29. maja, ob 19.15.

6. maja so v Galeriji Hodnik v GRC Zapolje v Logatcu odprli že 6. samostojno razstavo Jane-za Ovsca, slikarja – akvarelista, ki je s svojimi slikami popestril recepcijo in hodnik pred špor-tno dvorano. Zbralo se je veliko število obiskovalcev, ki so prišli na prireditev iz razli~ nih koncev Slovenije, predvsem pa bližnje in daljne okolice Logatca. Prisotne je pozdravila in nagovorila Jolan-da Ovsec, ki je tudi vodila celo-tno odprtje.

O razstavi in avtorju je spre-govorila magistrica umetnosti Karmen Bajec, ki je med drugim povedala: »Avtorjeve slike krepi pogumna gesta, ki uokvirja glav-ne prizore na slikah, kot na pri-mer mogo~ no goro, veliki kozo-lec, razburkano morje. Skupaj s prepri~ ljivim koloritom obvladuje-ta format do potankosti. V novih akvarelnih slikah se prepletajo svežina, novi dogodki, razisko-vanje duha in notranjih doživetij, od koder veje popolnost življenj-skega zanosa. V ozadju akva-relov umetnik spontano teži k upodabljanju krajine in neodkri-tih popolnosti narave.«

Velja rek, da se mora vsak sam potruditi, da razvije svoje

Darilo za dolgoletno delojezera, prisluhnete multimedijski predstavitvi, si ogledate spomin-sko razstavo prof. Pavla Kunaver-ja in še marsikaj drugega.

Sicer pa je letošnjo Valvasor-jevo nagrado za življenjsko delo prejel dr. Timotej Knific. Sve~ ani govorniki so v svojih besedah poudarjali pomen muzejev za ohranjanje narodove kulturne in etnološke dediš~ ine ter opo-zarjali na ogroženost muzejev in tudi slovenskega naroda, saj: »naju~ inkovitejša uni~ enja ~ lo-veštva ne predstavljajo vojne, temve~ genocidna brisanja ko-lektivnega spomina«, kot je v go-voru povedala dr. Verena Vidrih Perko, predsednica Komisije za Valvasorjevo nagrado in prizna-nja, ter poudarila, da »sodobnim muzealcem pripadajo plemenite naloge ohranjanja starodavnega ~ loveškega spomina«.

Komisija je v svoji obrazložitvi pojasnila, da Kebe z informa-cijsko doživljajskim središ~ em, ki ga je ustvaril v vasi Dolenje jezero, doma~ ine in obiskoval-ce Cerkniškega jezera seznanja z dediš~ ino tega dela Notranj-ske in s tem odlo~ ilno prispeva k ohranjanju in varovanju cerkni-ške dediš~ ine kot vrednote no-tranjskega izro~ ila, kar omogo~ a

njeno varovanje v prihodnje rodove. Kot pišejo Kebetovi na svoji spletni strani, je »Cerkniško polje z jezerom s svojo edin-stveno lastnostjo nastajanja in presihanja ljudi, ki so tu živeli, posebej zaznamovalo«. Zaradi te posebnosti so se prebivalci tega podro~ ja skozi zgodovino jezeru prilagodili z obi~ aji, navadami, orodjem in razli~ nimi predme-

ti, kar jim je olajšalo življenje ob presihajo~ em jezeru. Njihovo poslanstvo je kar najbolj ohra-

niti bogato kulturno dediš~ ino obmo~ ja Cerkniškega jezera. V Muzeju Cerkniškega jezera, v

okvir katerega sodi že omenjen Etnološki park, si lahko ogleda-te tudi živo maketo Cerkniškega

FOTO

: AR

HIV

JEZ

ERSK

EGA

HRA

MA

Damijana Škrlj

Nekdaj vojaški, sedaj umetnostniUmetniško-glasbeni performans Napad na Bunker izvedli v utrdbah na Primožu

Odprtje slikarske razstave ume-tnika Repy Repije pod naslovom Napad na Bunker je dopolnjeval avtorski glasbeni kolaž glasbe-nika in skladatelja Saša Fajo-na. Glasbena kulisa v ambien-tu topniške utrdbe na Primožu (480 m hodnikov in pet velikih bivalnih prostorov) ter postavitev akrilov na platno in les je obi-

skovalce performansa postavila hkrati v preteklost, sedanjost in brez~ asje podzemnega prostora. Slikar Repy Repija, rojen leta 1956 v Biha}u, je študiral na Šoli uporabnih umetnosti in Akademiji za vizualne umetno-sti v Sarajevu. Leta 1988 se je preselil v Berlin, kjer je svoj ~ as posvetil slikanju. V mesecu fe-

Slikar Repy Repija z »Vinetuji« po napadu na bunker, kjer je slikar razstavil svoja dela.

Pivka, �0. maj – V okviru praznovanj ob ob~ inskem prazniku v mesecu maju so uprizorili umetniško-glasbeni performans Napad na Bunker v organizaciji agencije Vinetou, Parka vojaške zgodovine, Ob~ ine Pivka in Društva likovnikov Repyartrium iz Pirana. Napad na bunker so ustvarjalci izvedlo dobesedno, in sicer so ~ lani Vinetoua pred vhodom v bunker na Primožu izvedli performans, v katerem so napadli zastraženi vhod, umetniški napad pa je izvedel tudi slikar Repy, saj je podzemne prostore in hodnike oblekel s slikami.

bruarju leta 2010 je pri~ el svojo slovensko umetniško epizodo v Piranu, kjer je postavil samo-stojno razstavo v 550 m dol-gem Tunelu Valeta v Portorožu. Repy Repija svoje, kot jim sam rad re~ e, »špageti« slike ustvar-ja predvsem v tehniki akrila na platno.

Med obiskovalci umetniško-glasbenega performansa je bilo poleg doma~ inov iz Pivke zani-mivo videti kar nekaj umetnikov, ki bodo sodelovali na letošnji tunelski razstavi Repyartrium 2011, ki bo od 16. do 19. junija v tunelu Valeta v Portorožu. Med obiskovalci so bili slikarji Zoran Lesjak, Gregor Nartnik, Sre~ ko Srebot in grafik Dime Temkov.

FOTO

: KA

TARI

NA

TEM

KOVA

Katarina Temkova

FOTO

: M

ARJE

TA O

VSEC

P r e j e l i s m o

talente. Zelo pomembno pa je, da ima na svoji strani družino in ljudi, ki ga podpirajo, vzpod-bujajo in mu po svojih mo~ eh pomagajo. Tako je za kultur-ni del razstave poskrbel Janez

Ovsec mlajši z nizom prijetnih skladb na harmoniki. Za primer-no ozvo~ enje je poskrbel Luka Ovsec, dogodek pa je s fotograf-skim objektivom dokumentirala Marjeta Ovsec.

Na koncu je gostiteljica Da-mjana Žakelj vse skupaj pova-bila še na slasten prigrizek in prijetno druženje. Razstava del Janeza Ovsca bo odprta do 15. junija. Jolanda Ovsec

Akvareli Janeza OvscaBaletna pravljica v Postojnski jami5. obletnico bodo praznovali pod zemljo

Z vlakom – zadnji odhod vlaka ob 18.45 – se boste popelja-li na krožni ogled jame in si v Plesni dvorani Postojnske jame ogledali pravlji~ no baletno zgodbo, ki jo bo odplesalo ve~ kot 120 baletk in baletnikov.

Karte za krožni ogled jame lahko kupite na dan predstave na blagajni Postojnske jame (4 evre).

Baletno društvo Postojna bo ob praznovanju svojega 5. rojstne-ga dneva v nedeljo, 29. maja, odplesalo zaklju~ ni nastop v tem šolskem letu. Tokrat so si zastavili drzen projekt, povezali so se s podjetjem Postojnska jama ter se dogovorili, da iz-peljejo baletni ve~ er v Kristal-ni plesni dvorani, ki se nahaja pri izstopu iz Postojnske jame. Lepota podzemlja je petim ba-letnim pedagoginjam dala nov navdih. Nastala je Baletna pra-vljica, kolaž slovenskih bajk, ki se preko giba, glasbe in bese-de prepleta z bajko o Postojn-skem zmaju, ki so jo vzeli za

rde~ o nit ve~ era. V jami bodo tako skupaj z otroki oblikovali baletni ve~ er in preko spaja-nja slovenskega bajeslovja ter plesa ustvarili pravljico, ki ni zgolj domišljijska, ampak preko pravlji~ nih elementov gledalcem in otrokom govori tudi o naši zgodovini, jim preko bajk in mi-tov razkriva slovensko tradicijo krajev in ljudi.

Pravljica bo izvedena v dveh delih. Povezoval jo bo priznani slovenski igralec Renato Jen~ ek, kot gosta bosta nastopila ba-letna plesalca Društva baletnih umetnikov Slovenije, Urša Vid-mar in Matevž ^esen. kt


Otroci so uživali v ~ arovniških vragolijah župnika Jake Tr~ ka.

Dela, ki so nastala na slikarski koloniji Logatec skozi o~ i umetnikov, si v galeriji Hiša sonca lahko ogledate še do 8. junija.

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le1�

Logatec, 14. in 15. maj – Knjižnica Logatec in logaška obmo~ na izpostava

Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) sta tudi ob letošnjem dnevu

logaške knjižnice strnili mo~ i in pripravili dvodnevno kulturno dogajanje. Na

ploš~ adi pred knjižnico se je odvijala bukvarna, v notranjih prostorih je bilo

živahno zaradi ustvarjalnih delavnic za otroke in gledaliških predstav, so~ asno pa je potekala tudi slikarska kolonija Logatec

skozi o~ i umetnikov 2011.

Logatec, 7. maj – Križ Kraž mladih, sre~ anje mladine in mladih po srcu, je letos pod okriljem

društva Aktiv potekalo že ~ etrti~ . Na trgu sv. Nikolaja se je zbralo prek 500 ljudi, geslo

dneva pa se je glasilo »Dve dlani, za vse ljudi«. S tem je želelo kar 40 animatorjev, ki so se

na dogodek pripravljali pol leta, obiskovalcem predati sporo~ ilo, da smo na svetu drug za

drugega in da si moramo pomagati.

Logatec, 1�. maja – Pevska re-vija odraslih pevskih zborov im malih pevskih skupin je bila to-krat posve~ ena praznovanju 20. obletnice samostojne Slovenije. Z odra Narodnega doma so tako odmevale domoljubno obarvane skladbe slovenskih skladateljev, slovenstvu pa so se zbori iz loga-ške ob~ ine poklonili tudi s sicer-šnjo izbiro slovenskih skladateljev, ne glede na tematiko. Prireditev, ki je potekala že 43., je pripravila logaška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, udeleži-lo pa se je je šest pevskih zasedb, štirje zbori in dve mali skupini. Glasbeni ve~ er, ki so ga organi-zatorji podnaslovili »Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj« je strokovno spremljal tudi sklada-telj in zborovodja Damijan Mo~ nik, ki je med nastopajo~ imi pogrešal

Pestro ob dnevu logaške knjižniceZ dnevom knjižnice se vsako leto spomnijo na prenovo logaškega kulturnega hrama v letu 2005 – V slikarski koloniji ustvarjali na temo Ohranimo bisere naše narave

Logat~ ani so se že dobro na-vadili, da se lahko na bukvar-ni založijo z gradivom, ki ga knjižni~ arji zaradi razli~ nih ra-zlogov odpišejo, vendar se med knjigami po simboli~ ni ceni vseeno najde skoraj za vsake-ga nekaj. Na svoj ra~ un pa so prvi dan prišli predvsem številni otroci, ki so v lutkovni delavni-ci pod mentorstvom Tanje-Pine

Škufca izdelali domiselne prstne lutke. Po njej so se preselili v ve-liko dvorano Narodnega doma, kjer se je z lutkovno predstavo v izvedbi gledališ~ a Fru Fru in po-delitvijo priznanj zaklju~ ila bral-na zna~ ka. Nekoliko druga~ no, uli~ no predstavo Leta 2012 je naslednji dan uprizorilo KD Pri-den možic, pred tem pa so se otroci ponovno pozabavali na delavnici, tokrat z izdelavo prav posebnih knjižnih kazal.

Oba dneva je vzporedno z dogajanjem potekala slikarska kolonija Logatec skozi o~ i ume-tnikov, na kateri so umetniki ustvarjali na temo Ohranimo bi-sere naše narave. Tema je tre-nutno še kako aktualno, saj se na vsakem koraku sre~ ujemo z degradacijo prostora, ki ga kazi predvsem nekontrolirana gra-dnja stanovanjskih naselij, v Lo-

gatcu pa so na~ rtovani tudi ve~ ji posegi v ranljiv kraški svet.

Organizator je za gostujo~ e slikarje prvi dan pripravil pohod po okolici Logatca, kjer so se spoznali z njegovimi naravnimi danostmi in jih kasneje lahko uporabili kot navdih za ustvarja-nje. V Prešernovi dvorani Naro-dnega doma so svoje zamislili preslikali na platna, dela iz ko-lonije pa so 23. maja v galeri-ji Hiša sonca postavili tudi na ogled. Razstavljena dela si lah-ko ogledate še vse do 8. junija, od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro. Dela iz kolonije, ki je po besedah njene gonilne sile, Tanje-Pine Škufca iz logaškega JSKD, zelo dobro uspela, bodo natisnjena na knjižnih kazalih in bodo tako izvirna promocija samih ustvarjalcev kot tudi loga-ških naravnih biserov.

»Dve dlani za vse ljudi!«Društvo Aktiv se je s prireditvijo Križ Kraž mladih pridružilo mednarodnemu letu prostovoljstva

Dan mladih se je pri~ el ob 15. uri z uvodno animacijo, glas-bo in programom na temo so-lidarnost, kar je bila tudi rde~ a nit letošnjega Križ Kraža. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval Jaka Tr~ ek z duhovniki Vrhniške dekanije. Pri maši je sodeloval prav za to priložnost sestavljeni simfoni~ ni orkester in 130-~ lan-ski združeni mladinski pevski zbor. Glasbeniki so izvajali mla-dinsko mašo Jake Jerine, absol-

venta Akademije za glasbo in balet v Ljubljani. Jerina je orke-stru in zboru tudi dirigiral, med mašnimi deli pa smo lahko pri-sluhnili še nekaterim njegovim avtorskim delom. Pri maši so so-delovali še animatorji Križ Kraža.

Prireditev povezala razli~ ne generacijePo maši so obiskovalce ~ aka-le delavnice in predavanja na temo solidarnosti. Svoj delež so pristavili dolnjelogaški ga-silci, Jaka Tr~ ek je imel delavni-co ~ arovnij, skupina Nazaret pa je pripravila delavnico, kjer so otroci ustvarili razli~ ne izdelke. Potekalo je tudi predavanje za mlade družine, Bojan Doljak in župnik Janez Kompare pa sta vodila pogovorno delavnico o solidarnosti v družini. Prav tako

so se odvijale športne aktivno-sti, predvsem otroci pa so se razveselili pala~ ink, ki so bile za vse obiskovalce brezpla~ ne. Po tematskem delu dneva so se prisotni prepustili ritmom banda Vozel iz Vipavskega Križa, dan pa se je nasmejano zaklju~ il s harmoniko Janeza Kompareta. Eden od pobudnikov in gonilna sila KKM, Luka Škrlj, je bil z iz-vedbo dogodka zelo zadovoljen, tudi zato, ker je prireditev pove-zala razli~ ne starostne skupine: »Križkraževci že gledamo proti Križ Kražu 2012, veseli smo, da se nam vsako leto pridruži ve~ ljudi, tako se nas je letos zbra-lo za polovico ve~ kot lani. Za-res smo hvaležni za vso pomo~ in prostovoljstvo vseh, ki so pri projektu sodelovali kot gostje, animatorji ali kako druga~ e.«

Domoljubje na odru Narodnega doma

kakšno mlajšo zasedbo ve~ . Za podmladek nas trenutno ne bi smelo skrbeti, saj se tako logaške kot rovtarska šole trudijo, da bi v mladih ponovno vzbudile ljube-zen do zborovskega prepevanja.

Po prireditvi, ki jo je povezovala Anja Sedej, je sledil še pogo-vor vseh zborovodij s strokovnim spremljevalcem, ki je revijo in iz-vedbe pospremil s pozitivnimi kri-tikami. sm

Pevska revija odraslih pevkih zborov in malih pevskih skupin posve~ ena praznovanju 20. obletnice samostojnosti

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C

Saša Musec

Saša Musec

Kakovost s tradicijoKakovost s tradicijo

MERKANT ilMERKANT ilKnežak 3, 6253 KNEŽAKtel: 05/ 7880-512 www.merkantil.si

NOVO!

NOVO!

PRODAJA TEHNIÈNIH PLINOV

kisik

argon dušik

vodik

acetilen

ogljikov dioksid varilne in ostalemešanice plinov

Vedno na zalogi na Vašem bencinskem servisu Agip v Knežaku! Tel.: 05-7882-064

FOTO

: D

AVID

KU

NC

http://www.merkantil.si


Klapa Cambi v CerkniciCerknica, ��. maj – Turisti~ no društvo Notranjska letos praznuje 50-letnico obstoja. To visoko oble-tnico bo na nek na~ in obeležilo tudi s koncertom klape Cambi iz Kaštela Kambelovaca, z gostujo~ o skupino Ultima. Klapa Cambi je bila ustanovljena leta 1986 in je ena najbolj poznanih in najbolj-ših dalmatinskih klap. V dolgih letih svojega delovanja je osvojila številna priznanja. Med drugim je bila leta 1998 popolni zmagovalec mednarodnega festivala v Veroni in ve~ kratni zmagovalec na Festivalu dalmatinskih klap v Omišu. Je tudi ve~ kratna dobitnica nagrad na šibeniških šansonih, so absolutni zmagovalec in lanskoletni dobitnik Grand Prixa na 3. svetovnem prvenstvu v zborovskem petju v St. Petersburgu. Repertoar Klape Cambi ni omejen zgolj na tradicionalno dalmatinsko glas-beno dediš~ ino, temve~ se uspešno spogledujejo tudi z zabavno glasbo priznanih pevcev (Gibon-nija in drugih), ki jo uspešno interpretirajo na svoj lasten, prepoznaven na~ in ter ustvarjajo svoje la-stne avtorske skladbe. Obiskovalcem se obeta pester ve~ er, ki ga je organizator poimenoval »Ve~ er za ljubezen«. Na dan koncerta bo potekala prodaja vstopnic do 13. ure v TIC Cerknica, od 17. ure dalje pa pred Športno dvorano v Cerknici. dš

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011 1�Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Laze ob Planinskem polju, 22. april – Mojca Mlakar je na povabilo TD Lanski vrh v Kerami~ no delavnico ter vaški muzej in galerijo Laze postavila na ogled razstavo z naslovom Mavri~ na velika no~ in z njo pokazala, kako z umetnostjo rok ujeti parado barv v mehkobo kva~ kanih izdelkov in v zaokroženo barvitost domišljijsko za~ aranih jajc, pirhov, pisanic.

Zgodbe na št i r ih ta~ kah piše Alenka Bev~ i~

Zadnji~ sem se drla na mu-larijo. Itak. Kaj pa naj ~ lovek drugega, ~ e ti mulca, kljub temu da imata zase najve~ jo sobo v hiši, opremljeno s pi-salno mizo in ne vem še ~ im, nalogo pišeta za kuhinjsko mizo, kjer na nekaj kvadratnih metrih hkrati jaz kuham nekaj med kosilom in ve~ erjo, psi se drenjajo naokoli in ~ akajo, ali bo padlo kaj za pod zob, ma~ ki pa zavzameta odprt de-lovni zvezek, ker je tam tako fajn ležati. Vsako mamo bi ob tem zanimalo, zakaj torej po-tomca ne moreta biti kot vsi normalni najstniki, ki se za-prejo v svojo sobo in ves ljubi dan ne pomolijo ven niti nosu, kaj šele, da bi nadležnim ta starim povedali kakršno koli malenkost iz svojega življenja. No, pa sta mi predraga otroka takoj razložila, da sem si ~ isto sama kriva, kaj pa sem se z njima vedno nekaj ukvarjala in nisem popustila poskusom, da bi v sobo dobila ra~ unalnik – ki je tako na uporabo samo ob mojem izrecnem dovolje-nju tudi, ko me ni doma – in vsej ostali novodobni krami, ki jo starši kupijo otrokom, da imajo mir. ^isto prav mi je, kaj-pada. Sploh, ker vmes sicer te-žim, da me komaj prenašata, ampak sem v osnovi menda ~ isto znosna. V bistvu sta mi hotela dati kompliment, najbrž zato, da bom ob priliki rekla ja kakšni neumnosti.

Hladilnik ali posteljaPri nas miru torej ni, prostora

pa tudi ne, ker se vedno najde kdo, ki svoje utrujeno telo odlo-ži na vse mogo~ e in nemogo~ e prostore in prostor~ ke. Ma~ ke so pri iskanju najbolj udobnega pro-stora za spanje in poležavanje še posebej iznajdljive. Podstrešje sta zavzeli takoj, ko smo po tleh položili izolacijo in dostop tja gor najdeta, pa ~ e še tako zapira-mo tudi najmanjše line in s tem spravljata Dominika ob živce. Njuni so tudi tapecirani stoli za kuhinjsko mizo in seveda nisem bila niti najmanj presene~ ena, ko sem se hotela usesti za mojo pisalno mizo na najbolj udoben naslanja~ , kar jih je pri hiši in kjer se tudi najve~ sedi. Ma~ ka! Natan~ neje Repko. Poscanka gre raje na vrh kav~ a, kjer ima mir ali pa kakšnemu psu, najve~ krat Ki-ari, na glavo, kjer ima o~ itno tudi mir. Repko pa ima še posebno rad hladilnik. Pa ne zaradi tega, ker iz njega vsake toliko ~ asa pade kaj užitnega, ampak ker je hladilnik takšna koristna napra-va, ki od garanja, imenovanega lovljenje miši in ostalih glodav-cev pri nas in pri sosedovih, utru-jenega ma~ kona lepo na lahko zaziba v sanje, v katerih miške kar same pridejo pred gob~ ek. Nekako tako torej kot štetje ovac. Se opravi~ ujem – kot štetje miši. Ob dejstvu, da ima tam gori mir in je skrit pred vsemi pasjimi gob~ ki – posebno Nikki je nad ma~ kami navdušen in imam ga na sumu, da še vedno misli, da

so ma~ ke psi, ki mijavkajo in da se je zato treba z njimi igrati do onemoglosti –, je po-membno tudi to, da je hladil-nik na vrhu malce bolj topel od kakšne navadne omare in zato za ma~ ke pravi balzam. Neverjetno, še vso šaro in kra-mo, ki jo imam gor za »lepše videt« in jo z drugo besedo lahko imenujem kar praholo-vilci, mu uspe tako lepo spra-vit na stran, da mu obsede-na z redom in pospravljeno bajto, spregledam celo to, da ni vse stoodstotno na svojem mestu. Zdaj, ko so dnevi pri-jetno topli in ma~ jim šapicam prija tudi malo sence, pa je Repko zavzel še vrt. Njegov je grm potonik, ki smo ga dobili skupaj s hišo in je zato ravno pravšnje velikosti, da se lahko ma~ kon hladi pod živo rde~ imi cvetovi.

Sicer pa je konkurenca najve~ ja na kav~ u. Ponava-di na njem namre~ ne osta-ne prostora niti za eno samo samcato bolho – zato jih pri nas tudi ni – in ko dobimo obiske, moramo najprej pse vre~ i na finto, da se umakne-jo, pa še potem nekje kuhajo mulo in poskušajo zlesti go-stu v naro~ je. Na sre~ o k nam prihajajo samo tisti, ki so tega vajeni, ~ e pa zaide kakšen nov prišlek, jih za ta ~ as zapremo na varno. Da ne bi koga kap, ko zagleda tri na videz prav ni~ nedolžne pse.

FOTO

: AR

HIV

KLA

PE C

AMB

I

Mavri~ na velika no~ Mojce Mlakar

Prva ro~ na dela Mojce Mlakar, ki jo je pred ve~ kot dvajsetimi leti ljubezen odnesla iz doma~ ih Laz v Prezid, na Hrvaško, so bile pletenine, ki jih je ustvarjala že v osnovni šoli. Ker pa ne po~ ne rada vedno istih re~ i, se je pred približno petnajstimi leti nav-dušila za kva~ kanje. Z volne je postopoma prešla na drobnej-še in bolj prefinjene materiale, iz katerih nastajajo izdelki, kakršne je postavila na ogled v galerijo pri Prestorjevih: prti~ ki, košarice, metulji, putke, jabolka, klobu~ ki, skledice …

Ideje za kva~ kane izdelke dobiva od vsepovsod, sicer pa osnovnim vzorcem in motivom strašno rada kaj doda. Tako so npr. kva~ kane putke po njeni za-misli dobile gnezdeca in peruti, kva~ kan kozarec za limonado pa

kva~ kano slamico. Kva~ kani iz-delki oživijo šele takrat, ko jih po-škrobi ali »pocukra«. To ji vzame veliko ~ asa, saj se pri tem delu z naglico ne pride ravno dale~ .

^as za kva~ kanje ji pogosto predstavlja vožnja v službo ozi-roma iz službe. Mojca se namre~ vozi na delo iz Prezida v Ljublja-no in kadar ~ asa na avtobusu ne izkoristi za po~ itek, vzame v roke svoje kva~ kanje.

Nad oblikovanjem jajc pa se je Mojca navdušila pred približno šestimi leti. Pravimi, plasti~ nimi in prozornimi ter takimi iz sti-ropora. Prva so bila oble~ ena v kva~ kane sraj~ ke, potem pa je njena domišljija dobivala nove in nove navdihe. V Moj~ inih jajcih se odslikavajo razli~ ne tehnike, kot so servetna, tehnika barva-nja z akrilnimi barvami, tehnika

marmoriranja ... Jajca poslika z realisti~ nimi motivi, jih inovativno oblepi z vrvicami, školjkami, po-suje s perlami ali posebnim pe-skom, povalja jih v kristalih slad-korja, oblepi z lepljenci iz slame, z barvnimi trakovi in posebnimi žepki itn.

Okoli velike no~ i postavi v atriju doma~ e hiše v Prezidu na ogled tako umetelno pisana jaj-ca kot kva~ kane dodatke. Glas o hišni razstavi seže dale~ naokoli in delo njenih rok si ogleda mar-sikateri ljubitelj(ica) ro~ nih del.

Tudi odprtja razstave Mavri~ na velika no~ v Lazah se je udele-žilo veliko število obiskovalcev, še veliko ve~ pa si jih je razstavo ogledalo v tednu pred prvomaj-skimi prazniki. Mojco Mlakar sem v lu~ i njene ustvarjalnosti na od-prtju predstavila Vanda Lavri~ , z glasbo pa sta dogodek popestri-li Marija Milena Rupnik in Irena Lukan (Duo Mir), dobitnici febru-arskega priznanja za izjemne dosežke na podro~ ju kulture v ob~ ini Logatec za leto 2010. Vanda Lavri~

FOTO

: B

RAN

E PE

VEC

P r e j e l i s m o

Prom

ocijs

ko s

poro

~ ilo

, nar

o~ ni

k: N

eodv

isna

list

a N

otra

njsk

e, 1

380

Cerk

nica

V nedeljo, 22. maja, je Neodvisna lista Notranjske v soorganizaciji Društva ljubiteljev konj in kulture Lovrenc organizirala pohod na Stražnik, v Rakov Škocjan in skrite koti~ ke, ki jih ne poznajo niti doma~ ini.

Še so ljudje dobre voljePoleg pohoda in prijetnega druženja tudi dober namen

Zbralo se je preko 100 pohodni-kov, ljudi dobre volje iz Cerkni-ške ob~ ine, ki so se odpravili na triurni potep po skritih koti~ kih v okolici Zelš in Rakovega Škocja-na. Z vodi~ em so se na zanimi-vih to~ kah ustavljali in spozna-vali zgodovinska in geografska dejstva naših lepih krajev. Veliko doma~ inov je bilo presene~ enih, kaj vse se skriva v naših krajih!

Na koncu so na prireditve-nem prostoru Društva Lovrenc

z divja~ inskim golažem in doma~ im štrudljem okrep~ ali vse prisotne, ki so si medtem ogledali tudi novo nastajajo~ o zgradbo za namene raznih pri-reditev in na projekciji seznanili z doma~ o in mednarodno de-javnostjo tega društva.

Da so se zbrali resni~ no lju-dje dobre volje, pa kaže tudi to, da so za mladega Mati-ca iz Dolenje vasi, ki potrebuje specialisti~ ni pregled v Avstriji,

na tem dogodku zbrali ve~ kot 1.000 evrov, ki smo jih predali staršem na samem dogodku.

Zahvala gre vsem prostovolj-cem in organizatorjem, da smo lahko v pre~ udovitem dnevu na-redili nekaj za naše kraje in za skupnost, kjer živimo. Neodvisna lista Notranjske bo z druženjem na drugi lokaciji v ob~ ini Cerkni-ca nadaljevala v septembru.

Neodvisna lista Notranjske

NLN


40. Tek prijateljstva je v staro osnovno šolo privabil številne obiskovalce, tudi župana logaške ob~ ine, Berta Menarda.

Direktor dirke, Andrej Berginc, se je po ekstremni kolesarski dirki veselil s prvouvrš~ enim Markom Balohom (desno) in tretjeuvrš~ enim Christophom Strasserjem.

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011Š p o r t1�

Postojna, 1�. maj – Peta ekstremna Dirka okoli Slovenije (DOS Extreme) je na spopade z ve~ kot tiso~ kilometrov dolgo traso privabila kar 76 kolesarjev iz 12 držav. Od tega jih je na cilj uspešno prikolesarilo 54 udeležencev, med njimi tudi ženska predstavnica, Andreja Jagodic. Dirka je v evropskem merilu zelo visoko ocenjena, po njenem vzoru pa se je oblikovalo kar nekaj ekstremnih dirk po Evropi.

Hotedršica, �1. maj – Športno društvo Hotedršica je pripravilo že 40. Tek

prijateljstva, na katerem je letos nastopilo 113 ~ lanov, 38 ~ lanic, ter 120 otrok.

Logatec, 1�. maj – V logaški športni dvorani so se mladi odbojkarji skupaj s svojimi vrstniki iz klubov Salonit Anhovo, Fram in Ljubljana ^rnu~ e pomerili na 4. tradicionalnem turnirju mladih, na katerem so nastopili odbojkarji do letnika 94.

êtrto tekmovanje ElgoNOVA notranjskega tekaškega pokala bo 5. junija, in sicer bo to 15. tek ob Cerkniškem jezeru. Zbor vseh nastopajo~ ih je ob Ribiškem kotu, prijave bodo potekale med 8. uro in 9.10. Prvi bodo nastopili otroci, spored celotnega tek-movanja pa je slede~ :

- ob 9.30 kategoriji P1/F1, dolžina teka 700 m- ob 9.35 kategoriji P2/F2, dolžina teka 1000 m- ob 9.45 kategoriji P3/F3, dolžina teka 1500 m

Ob 10 uri pa sledi štart ~ lanic in ~ lanov, ki bodo morali prete~ i 9,2 kilometra dolgo progo. Prireditev bo potekala v vsakem vremenu, prijavnina za ~ lane/~ lanice znaša 10 evrov, za otroke pa prijavnine ni. el

Na Dos Extreme 2011 peklenskih 1238 kmPrvo mesto Marku Balohu – Z dirko odli~ no opravili tudi udeleženci iz Notranjske

Med prijavljenimi je po bese-dah Andreja Berginca, direk-torja dirke iz ŠKD Notranjc, pri-bližno tretjina takšnih, ki se z ultra kolesarjenjem ukvarjajo (pol)profesionalno: »Tu izstopa zagotovo udeleženec Pro Tour dirk - Gira, Tour De France in Vu-elte, Primož êrin, ki na DOS-u zagotovo še ni dejal zadnje.« êrin se je sicer uvrstil na 6. me-sto, na prvo pa se je s ~ asom 1:16:21 zavihtel Marko Baloh, ki je svojo uvrstitev s prejšnje-ga leta, 4. mesto, maksimal-no izboljšal. Z manj kot minuto zaostanka mu je sledil Švicar Thomas Ratschob, na tretje me-sto pa se je povzpel Avstrijec Christoph Strasser. Vsi udeležen-ci, nekateri z ve~ jim, nekateri z manjšim tekmovalnim nabo-

jem, pa so morali biti za 1238 km dolgo traso, ki je postregla z 14000 višinskimi metri, odli~ no pripravljeni: »Gre za izredno do-bro pripravljene ultra kolesarje, ki za dirko kot je DOS, potrebujejo ve~ kot pol leta priprav. Torej so vajeni izrednih pogojev, vsi po vrsti pa so z dirko odli~ no opravi-li,« je povedal Berginc. Med njimi tudi 5 kolesarjev iz notranjsko-kraške regije – novinci Jure Li~ en, Boris Meze in Tomaž êsnik, ve-teran DOS-a, Postojn~ an Franci Horvat, in pa Mitja Rok iz Graho-vega, ki je z skupno 8. mestom dokazal, da je v vrhunski formi in tako med najboljšimi.

Pokal Jureta Robi~ aDOS je bila letos tudi dirka v dirki, saj je znotraj nje pote-

nekoliko spremenjena. Ome-niti je treba vsaj še êpovan, ^rnivec, Ptujsko goro, Vahto na Dolenjskem in Gori~ ko, kjer so udeleženci vztrajno nabirali nove in nove višinske kilometre

Med prijavljenimi si želijo ve~ ženskDirektor dirke je tokrat pogrešal predvsem ve~ ji odziv nežnej-šega spola: »V solo kategoriji je bila samo Andreja Jagodic, ki je super opravila s traso. Dru-go leto ra~ unam na ve~ deklet na štartu. To mi je predno-stna naloga za DOS 2012,« je še povedal Berginc, ki pa je z ultra športno prireditvijo iz-redno zadovoljen: »Predvsem zato, ker smo dirko spravili pod streho brez ve~ jih težav, po-škodb in na veliko zadovoljstvo vseh udeležencev, gledalcev in sponzorjev, ki verjamejo v nas že peto leto zapored.« V priho-dnje bi si želel manj zapletov le s slovensko birokracijo, ki je letos oteževala organizaci-jo dirke.

kal Juriš na Vrši~ – pokal Jureta Robi~ a. Mesta so se tu nekoli-ko premešala, Baloh je zasedel

drugo mesto, najhitreje pa se je na prelaz povzpel Uroš Komac, ki je absolutno sicer zasedel 17.

mesto. Vrši~ pa je bil le eden od vzponov na trasi, ki je bila tokrat zaradi lanskoletnih ujm

Množi~ en tek prijateljstva

V absolutni moški konkurenci je 13-kilometrsko progo najhitreje pretekel Urban Jereb (ŠD Tabor Žiri) in dosegel ~ as 45:26. Re-kord proge sicer še vedno drži Boštjan Hrovat iz Begunj, ki je leta 2002 traso pretekel v ~ asu 43:31. Za slabo minuto je za le-tošnjim zmagovalcem zaostal Jernej Šemrov (AD Kladivar), tre-tje mesto pa je osvojil Kristijan Ipavec (ŠD Nanos Podnanos). V konkurenci žensk so tekmo-valke morale prete~ i 7 kilome-trov, najhitrejša pa je bila Kristina Bele (AK Pivka), dosegla je ~ as 28:53,8. Druga je bila Sergeja Lipuš~ ek (Idrija), Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides) pa je osvojila tretje mesto. V ženski kategoriji je sicer rekord še starejši, že leta 1997 ga je dosegla Anica Živko, ki je progo pretekla v ~ asu 24:47.

Dan pred jubilejnim tekom pa je bil v dvorani stare osnov-ne šole v Hotedršici slavnosti ve~ er ob 40 teku prijateljstva. Poleg razstave, posve~ ene Ho-tenjskemu teku, na kateri je na ogled postavljeno veliko foto-grafij, majic …, so predstavili tudi zgodovino Hotenjskega teka, katerega uradni za~ etki segajo v leto 1971, a starejši doma~ ini vedo povedati, da so bili že pred tem organizirani teki trojk. Med ve~ je prelomnice velja izpostaviti leto 1997, ko je bil tek priklju~ en tekom za Slovenski pokal in v pokal Primorskih novic, kar je dvignilo raven prireditve in poskr-belo za množi~ nejšo udeležbo, saj so za~ eli prihajati tudi teka~ i iz tujine. Najve~ teka~ ev se je v Hotedršici zbralo pred desetimi leti, ko jih je bilo na štartu kar 450. V vseh teh letih je nastopilo precej znanih imen, med njimi Roman Kejžar, Tadeja Branko-vi~ , Teja Gregorin ... Seveda niso pozabili niti na doma~ e športni-

ce in športnike, ki so skozi vsa leta dosegali lepe rezultate tako v mladinskih kot v starejših ka-tegorijah. V 80 letih je bila zelo uspešna Marta Eržen, danes Švi-gelj, ki je kar sedemkrat zmaga-la in bila dvakrat druga. Kot so poudarili, je za organizacijo teka danes potrebna kar precejšnja ekipa ~ lanov športnega društva in simpatizerjev. Pogoji organi-zacije take prireditve so iz leta v leto ostrejši, saj je udeležba tekmovalcev v zadnjih letih vse ve~ ja, posledi~ no pa to pomeni ve~ jo odgovornost organizatorja. V vseh teh letih je Tek prijatelj-stva postal najve~ ji promotor kra-ja širom Slovenije in tudi izven njenih meja. Ve~ ina udeležen-cev teka kljub težki progi pohvali lepo naravo, prijazne vaš~ ane in dobro organizirano prireditev ter obljubijo, da bodo še prišli. Ob koncu slavnostnega ve~ era so najzaslužnejšim ~ lanom v dru-štvu in sponzorjem podelili tudi priznanja.el

FOTO

: ER

IK L

OG

AR

Na turnirju Logat~ ani drugi

50 odbojkarjev (na sliki) se je prijateljsko pomerilo na tradici-onalnem turnirju, ki ga logaški odbojkarji vsako leto nestrpno pri~ akujejo, saj se ob mreži zberejo le najboljše ekipe. Kljub temu da se Logat~ anom ni uspelo uvrstiti na najvišje me-sto, so tudi z drugo stopni~ ko zelo zadovoljni, pravi trener Miha Blaznik. »Na uspeh smo, glede na to da smo se pome-rili z najboljšimi, zelo ponosni,« doda. Na doma~ em parketu

sta izstopala najboljša podaja-lec Aljaž Bren~ i~ in napadalec Žan Urši~ , ki sta bila ob koncu sre~ anja tudi nagrajena.

Sicer pa je v odbojkarskem klubu, ki mlade športnike druži že 14 let, vklju~ enih 100 ~ lanov in ~ lanic. »Še vedno smo sre-di reorganizacije dela, vendar v mladih odbojkarjih vidimo velik potencial in zagnanost,« pove Blaznik. Starejše fante, ki so vstopili v drugo ligo, že drugo leto trenira izkušeni Marko Bru-

men. Tudi mlajši odbojkarji se na lestvicah potegujejo za naj-boljše uvrstitve. V mini in mali odbojki so de~ ki trenutno na 20. mestu, deklice se v teh ka-tegorijah ne udeležujejo tekmo-vanj, starejši de~ ki so na 6. me-stu, kadeti na 21., mladinci pa nihajo med 9. in 12. mestom. Starejše deklice so med 25. in 30. mestom, kadetinje med 20. in 25., mladinke pa so trenutno na 20. mestu.

Odbojkarski klub Logatec se za organizacijo tega športnega dogodka zahvaljuje ob~ ini Lo-gatec, piceriji Pr'Krištof, staršem in našim novicam za medijsko podporo. b~

FOTO

: TA

NJA

RIS

TI^

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Saša Musec


Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011 1�Z e l e n i r a z g l e d i

V ~ asu od 5. do 11. junija bo RRA Notranjsko-kraške regije v sklopu projekta »Wasman - Ravnanje z odpadki kot politi~ no orodje za skupno upravljanje« izvedla enotedensko regijsko ozaveš~ evalno pilotno akcijo Zeleni teden. Namen akcije je prebivalce notranjsko-kraške regije motivirati in spodbuditi k pravilnem lo~ evanju odpadkov ter zmanjševanju odpadkov na izvoru.

Pou~ ni Zeleni teden

Ciljni skupini akcije Zeleni teden sta splošna javnost in mladi. Pomembno je namre~ vlagati v spreminjanje navad potrošnikov, da bi se stanje na tem podro~ ju izboljšalo.

K pripravi in izvedbi Zelene-ga tedna smo pritegnili akterje iz notranjsko-kraške regije, ki se neposredno ukvarjajo s proble-matiko odpadkov ali pa se jih ta tematika posredno dotika. Sku-paj smo pripravili nabor potenci-alnih ozaveš~ evalnih aktivnosti ter izbrali za izvajalce najpri-mernejše. Vsak izvajalec naj bi s svojim znanjem in izkušnjami pripomogel k izboljšanju stanja na podro~ ju ozaveš~ anja glede ravnanja z odpadki.

V Zelenem tednu, ki bo pote-kal v organizaciji RRA Notranj-sko-kraške regije, d.o.o., bodo sodelovale osnovne in srednje šole iz notranjsko-kraške regije, knjižnice, komunalna podje-tja, lokalne televizijske posta-je, Inštitut za raziskovanje kra-

sa, ZRC SAZU, Vitra – Center za uravnotežene razvoj Cerknica, Kovod Postojna, vodovod, ka-nalizacija, d.o.o., ZEOS, ravna-nje z elektri~ no in elektronsko opremo, d.o.o, Slopak, družba za ravnanje z odpadno emba-lažo, d.o.o. in Notranjsko-kraške novice.

Zvrstila se bo vrsta dogodkov: med njimi knjižni zeleni otoki v knjižnicah, predavanji o onesna-ženosti jam in njihovem ~ iš~ enje v zadnjih desetletjih v Pal~ ju in Cerknici, delavnica na temo pra-vilnega doma~ ega kompostira-nja z demonstracijo pravilne po-stavitve komposta in njegovega vzdrževanja, otroška predsta-va »Smetiš~ ni škrat« v Logatcu, predavanje o ekologiji, globali-zaciji in trajnostnem razvoju na Vrhniki, ozaveš~ evalne aktivno-sti o uporabi ne-ustekleni~ ene pitne vode v šolah ob~ in Pivka in Postojna, delavnice o smo-trnem ravnanju z elektri~ no in elektronsko opremo pri urah fizi-

ke na SGLŠ Postojna ter razstavi recikliranih umetniških izdelkov osnovnošolcev v Mercator centru Postojna in Supermarketu Mer-cator Cerknica, kjer bo uprizorje-na tudi demonstracija pravilnega lo~ evanja odpadkov. Na pravilno lo~ evanje odpadkov bodo opo-zarjale TV oddaje na lokalnih te-levizijskih postajah in plakati na javnih mestih.

Pilotna akcija Zeleni teden je ena izmed treh, ki bodo izve-dene v okviru omenjenega pro-jekta. Do konca letošnjega leta bomo tako izvedli akciji – Izbolj-šanje lo~ enega zbiranja frakcij komunalnih odpadkov in Poe-notenje ob~ inskih odlokov upra-vljanja z odpadki. Pilotne akcije so sodelujo~ i v projektu izbrali in oblikovali na štirih moderi-ranih sre~ anjih. Poleg teh smo pripravili tudi analizo stanja na podro~ ju ravnanja z odpadki v regiji, trenutno je v pripravi stra-teški na~ rt upravljanja z odpadki, do konca leta pa bomo pripravili tudi akcijski na~ rt. Projekt se iz-vaja v sklopu evropskega progra-ma Mediteran, vanj so vklju~ eni partnerji iz Umbrije in Ligurije v Italiji, Languedoc-Roussillon v Franciji, Aragona in Andaluzije v Španiji, Tesalije v Gr~ iji ter Cipra.

OZAVEŠ^EVALNA PILOTNA AKCIJA

Projekta Wasman – Upravljanje z odpadkiZELENI TEDEN 5.–11. junij 2011

20. maja je bil v Ur. listu RS ob-javljen razpis za sofinanciranje za~ etnih investicij in ustvar-janje novih delovnih mest na obmejnih problemskih obmo~ jih. Za našo regijo to po-meni, da so prijavitelji lahko iz naslednjih ob~ in: Loška dolina, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna.

Predmet razpisa je sofinan-ciranje za~ etnih investicij pod-jetij na obmejnih problemskih

obmo~ jih, s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest in pospeše-vanje podjetništva in razvoja ter s tem ohranitve poseljenosti na obmejnih problemskih obmo~ jih, za kar podjetja dobijo nepovratna sredstva.

Nepovratna sredstva se do-delijo v odstotku od vrednosti upravi~ enih stroškov investici-je (brez DDV). Skrajne dovoljene meje državne pomo~ i pri investi-

cijah so: - �0 % za velika podjetja in

podjetja v sektorju transporta, - �0 % za srednja podjetja in - �0 % za mala oziroma mikro

podjetja. Rok za oddajo vlog je: �0. 6. �011.

Ve~ informacij: www.regional-nisklad.si ali na RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. (Alenka Volk, 05/721 247, [email protected])

sreda, 1. 6. ob �0. uri in ~ etrtek, �. 6. ob 10. in �0. uri

Vitra bo skupaj s KP Logatec na kabelski televiziji – TV LEP (Logatec), predvajanje tudi na TV Proteus Postojna, pripravila oddajo o pravilnem lo~ evanju odpadkov.

ponedeljek, 6. 6., ob �0. uri, dvorana pod Novo Ljubljansko banko v Cerknici

Inštitut za raziskovanje krasa, ZRC SAZU bo pripravil predavanje Onesnaženost jam in njihovo ~ iš~ enje v zadnjih desetletjih.

od ponedeljka, 6. 6., do sobote, 11. 6., Knjižnica Bena Zupan~ i~ a Postojna

Knjižni zeleni otok na temo lo~ enega zbiranja in ravnanja z odpadki, kjer bodo ob~ ani lahko našli najrazli~ nejšo literaturo na to temo.

od ponedeljka, 6. 6., do sobote, 11. 6., Knjižnica Jožeta Udovi~ a Cerknica


od ponedeljka, 6. 6., do sobote, 11. 6., Knjižnica Logatec


torek, �. 6., ob �0. uri, Stara šola, Pal~ je

Inštitut za raziskovanje krasa, ZRC SAZU bo pripravil predavanje Onesnaženost jam in njihovo ~ iš~ enje v zadnjih desetletjih.

torek, �. 6., od 1�. do 1�. ure, Supermarket Mercator CerknicaV torek, �. 6.

Družba Slopak bo pripravila demonstracijo pravilnega lo~ enega zbiranja odpadkov v interaktivni obliki.

Ves teden bo potekala razstava recikliranih umetniških izdelkov u~ encev OŠ Cerknica, OŠ Nova vas, OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, OŠ Jožeta Krajca Rakek.

torek, �. 6., 1�. uri, OŠ � Talcev Logatec

Miša Pušenjak bo izvedla delavnico na temo pravilnega doma~ ega kompostiranja z demonstracijo pravilne postavitve komposta in njegovega vzdrževanja.

~ etrtek, �. 6., ob 1�. uri, Knjižnica Logatec

Otroška predstava »Smetiš~ ni škrat« v izvedbi Zavoda Vista iz Murske Sobote. Predstava bo izvedena z namenom ekološkega osveš~ anja otrok o lo~ evanju in ravnanju z odpadki. V primeru lepega in suhega vremena bo po predstavi pred knjižnico potekala tudi ekološka ustvarjalna delavnica.

~ etrtek, �. 6., ob �0. uri, Cankarjev dom na Vrhniki

Jernej Fefer bo imel predavanje o ekologiji, globalizaciji in trajnostnem razvoju: Potrošništvo, uni~ evalec družbe in planeta. Predavanje bo obravnavalo problematiko onesnaževanja, segrevanja ozra~ ja, pridelave hrane in promoviralo ozaveš~ eno potrošništvo.

petek, 10. 6. ob �0. uri Lokalna kabelska televizija Oron Vitra bo skupaj s KP Cerknica na kabelski televiziji – Oron (Loška dolina) pripravila oddajo o pravilnem lo~ evanju odpadkov.

sobota, 11. 6., od 10. do 1�. ure, Mercator center Postojna

Družba Slopak bo pripravila demonstracijo pravilnega lo~ enega zbiranja v interaktivni obliki.

Od 8. 6. pa bo potekala razstava recikliranih umetniških izdelkov u~ encev OŠ Miroslava Vilharja, OŠ Antona Globo~ nika, OŠ Prestranek, OŠ Pivka, OŠ Košana.

Šolski center Postojna Pri urah biologije bodo dijaki Šolskega centra Postojna pripravili plakate, ki bodo obravnavali pravilno lo~ evanje komunalnih odpadkov. Plakati bodo razstavljeni na razli~ nih javnih mestih v Postojni.

KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o.

Na vseh osnovnih šolah v ob~ inah Pivka in Postojna bo javno podjetje Kovod Postojna organiziralo ozaveš~ evalne aktivnosti o uporabi ne-ustekleni~ ene pitne vode.

Za nagrado bodo sodelujo~ i u~ enci lahko prejeli trajne stekleni~ ke ali si ogledali vodno zajetje Malni in ~ istilno napravo.

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna bo v sodelovanju s podjetjem ZEOS, ravnanje z elektri~ no in elektronsko opremo, d.o.o, pripravila demonstracijo porabe energije, ki bo proizvedena s pomo~ jo sobnega kolesa.

Srednješolci bodo pri urah fizike s kolesom dovajali elektri~ no energijo razli~ nim elektri~ nim in elektronskim aparatom, sijalkam …

http://www.nagode-nagode.com


VREČKI GOVOREČKI Ekološka lutkovna predstavaTo je zgodba o dveh že uporabljenih in zavrženih vrečkah: PVC vrečke in papirnate vrečke. Vrečki se spoprijateljita in želita bivati in živeti skupaj. Ker pa sta vsaka iz drugačnega materiala, torej pripadata različnim družinam odpadkov, ne moreta biti skupaj ne v smetnjaku za embalažo ne v smetnjaku za papir. Vrečki se odpravita na popotovanje. Is-kanje novega doma jima povzroča številne preglavice, srečujeta se z nevarnostmi in kot smetki nista nikjer zaželeni. Potovanje ju skoraj že pripelje do obupa in propada, ko njuna medsebojna ljubezen in njuno prijateljstvo le premaga-ta najtežje ovire. Vrečki se na koncu, čisto po naključju in s pomočjo majhne deklice preoblikujeta v koristen predmet (dvonamenski dežnik), ki ju končno združi. Na tak način pa tudi pridobita novo uporabno in umetniško vrednost. Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.

program prireditev

junij 2011Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00;

tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

CE R K N I C A

KULT

URNI DOM

NEŽKA SE MOŽISNG DRAMA; igrajo : Jurij Zrnec, Bojan Emeršič in Nina ValičŽe naslov najnovejše igre Vinka Möderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj …Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na letošnjem natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala Dnevi komedije 2010.

sobota, 4. junij, ob 20.00 VSTOPNINA: 15 - 18 €

sobota, 11. junij ob, 11.00 VSTOPNINA: 5 - 6 €

komedija

za otroke

KONCERT ABSOLVENTOVOrganizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

cetrtek, 16. junij, ob 19.00 VSTOP PROSTkoncert

MI GREMO PA NA POTEPNastopajo učenci Predšolske glasbene vzgoje in Glasbene pripravnice Organizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

torek, 7. junij, ob 17.00 VSTOP PROST!glasbena

prireditev

KLAVIRSKI RECITAL PIANISTKE ANDREJE LEKŠE, ŠTUDENTKE AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANIIzvajala bo dela Brahmsa, Ravela, Beethovna, Bacha, Chopina in Lajovica

petek, 17. junij, ob 20.00 VSTOP PROSTkoncert

JEEZERO - KONCERT BIG BAND CERKNICA nedelja, 19. junij, ob 20.00 VSTOPNINA: 8 - 10 €

koncert

Ponedeljek 20. junij ob 19.00 VSTOP PROSTplesna prireditevPLES DO NEBES Z EVORO

Plesna prireditev plesnega kluba Evora

SFINGAIgrano dokumentarni film; Slovenija / 2011 / 70’

cetrtek, 9. junij, ob 20.00 VSTOPNINA: 4 €film

SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE CERKNICA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO PRIZNANJOrganizator: Občina Cerknica

petek, 10. junij ob, 18.00 VSTOP PROSTprireditev

I z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011A v t o m o t o š p o r t16

Ljubljana, 1�. maj – Reli Satur-nus velja za najprestižnejši reli v Sloveniji, kjer so zmage ve~ ino-ma dosegali tuji dirka~ i. Zadnja tri leta je tako nepremagljiv ^eh Vaclav Pech (mitsubishi lancer), ki je zmagal tudi letos. Zmago si je privozil predvsem drugi dan dirke,

A v t o m o b i l i z e m P i š e E r i k L o g a r

Na Saturnusu najbolje uvrš~ ena Slovenska posadka

ki je potekala v okolici Ljubljane in jo je zaznamovalo tudi mo~ no deževje. V tem delu sta si s sovo-znikom nabrala neulovljivo pred-nost pred najbližjima zasledoval-cem, italijansko posadko Piero Longhi–Lucio Bagio (škoda fabia S2000). Slednja sta slavila zmago

za prvenstvo Slovenije, v katerega sta se prijavila po poškodbi Ale-ksa Humarja. Skupno ~ etrta, dru-ga v slovenski konkurenci sta bila Rok Turk in Enej Ložnar (peugeot 207 S2000), katerima je po pr-vem delu kazalo še bolje, saj sta bila tretja, mesto na stopni~ kah

pa zapravila z vrtenjem na osmi in ugasnjenem motorju na zadnji preizkušnji. Pred nadaljevanjem prvenstva pa je idrijsko-logaška posadka prevzela tudi vodstvu v skupni razvrstitvi DP. Dolgo ~ asa sta bila v igri za ~ etrto mesto v DP Rajko Žakelj in Blaž Selan (mit-subishi lancer), a je zlomljena polosovina, s katero sta morala odpeljati tri preizkušnje, pomeni-la kon~ no 14. mesto, v prven-stvu Slovenije pa sta bila deveta. 28. nastop na reliju Saturnus je Slavko Komel s sovoznikom Kri-stijanom Širok (DAS Koleselj, opel astra), kon~ al na 25. mestu. Tri mesta nižje sta se uvrstila njuna klubska sotekmovalca Alen Lam-pe in Domen Peljhan (vw polo), ki sta bil tudi sedma v diviziji I. Do cilja sta privozila tudi Marko Ver-bi~ in Marko Trpin, ~ lana Motoklub Buhc sta bila z zastava yugom 38 in ~ etrta v razvrstitvi yugo pokal. Brez uvrstitev so ostale posadke iz Notranjske: Leba–Logar (teža-ve z zavorami in menjalnikom), Ben~ ina–Dolenc (okvara motorja), Nartnik–Žakelj (polosovina), ter že po uvodni preizkušnji Mlinar–Mli-nar zaradi okvare motorja.

Reka (Hrvaška), �1. maj – Rok Turk in Enej Ložnar sta nastopila na drugem reliju evropskega prvenstva, ki je bil na Hrvaškem. Tokrat sta nastopila z vozilom peugeot 207 R3T in v konkurenci vozil s pogonom na dve kolesi osvoji-la zanesljivo zmago, skupno pa dirko zaklju~ ila na visokem enajstem mestu. Z zmago sta prevzela tudi vodstvo med dvokolesno gnanimi dirkalniki, do konca prvenstva pa je v koledarju še devet dirk, a Turk in Ložnar se ne bosta udele-žila vseh. »Zelo sem zadovoljen s predstavo na tem reliju. Bil sem dobro razpoložen, zato sem celoten reli vozil v vi-sokem ritmu. Vse je potekalo brez težav in posebnosti. Zdaj bomo morali narediti na~ rt za naprej in se v ekipi odlo~ iti, katere relije za evropsko prvenstvo bomo še odpeljali,« je po nastopu na Hrvaškem povedal Turk.

Evropska zmaga Turka in Ložnarja

Spielberg (Avstrija), ��. maj – Na prenovljenem dirkališ~ u v Zeltwegu, ki sedaj nosi ime RedBull ring, sta bili uvodni dirki slovenskega prvenstva krožno hitrostnih dirk. Zelo uspešen dirkaški vikend je za Postojn~ anom Marjanom Nagodetom, ki je z vozilom MG ZR 105 obe dirki državnega prvenstva kon~ al na tretjem mestu, obenem pa obakrat zmagal v di-viziji I. Zadovoljen se iz Avstrije vra~ a tudi Grega Premrl, oba nastopata za klub MGM Postojna, prvo dirko je kon~ al na sedmem, drugo pa na šestem mestu. Obakrat je bil tudi tre-tji v diviziji I.

Nagode uspešen v Avstriji

FOTO

: ER

IK L

OG

AR

http://www.mojekarte.si

http://www.komunala-cerknica.si


Obcanke in obcani, prijazno pozdravljeni!

Bila je pred leti … v casu, ko se je 19. stoletje prelomilo v svojo drugo polovico … ideja Slovenije! Bila je ideja, ki je zazivela v programu Zedinjene Slovenije, in ideja, ki je prebudila zavest tega naroda, da se imenujejo za Slovence. Dr. Janez Bleiweis je tedaj dejal: »Dajte nam Slovenijo!«

Bili sta ideja in volja to podpreti. Tako je bilo v avstro-ogrskih casih, med leti 1868 in 1871, na Slovenskem organiziranih vec taborov, ki pomenijo visek politicne aktivnosti in zavzetosti slovenskega naroda. 12. junija 1870 je kot 11. po vrsti potekal tabor v Cerknici.

Danes ga imamo … svoj dom - Slovenijo, obcino, domaci kraj. Naj v nas ne usahne narodna zavest ter ne ugasne pogum za odgovorno in smelo sooblikovanje nase kulture jutrisnjega dne.

S spomini na naso preteklost vam, drage obcanke in obcani obcine Cerknica, cestitam. Ob tej priloznosti sprejmite moje povabilo in se udelezite katerega od dogodkov v okviru kulturnega programa v pocastitev 141-obletnice tabora v Cerknici.

Osrednja prireditev – svecana seja obcinskega sveta s podelitvijo obcinskih priznanj bo potekala v petek, 10. junija 2011, ob 18. uri v Kulturnem domu Cerknica.

Marko Ruparzupan

Sobota, 28. majVoden pohod po sprehajalni poti »Medvedove stopinje« ob 9.00 Start iz vasi SelscekOrganizator: Turisticno drustvo Menisija

Nastop dalmatinske klape CAMBI,gostje skupina Ultimaob 20.00 Sportna dvorana Cerknica, prodaja vstopnic v TIC-u (turisticni informacijski center) CerknicaOrganizator: Turisticno drustvo Notranjska

Petek, 3. junijFotografska razstava Jozica Zafred – DARITEV KNJIGEv casu urnika knjiznice Rakek Knjiznica RakekOrganizator: Knjiznica Jozeta Udovica CerknicaRazstava bo na ogled do 24. 6. 2011

Predstava gledaliske skupine KLJUKECob 17.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prostOrganizator: OS Notranjski odred Cerknica

Sobota, 4. junijPohod po Magduskini poti od Sv. Stefana do Cerkniceob 8.00 Pri Sv. Stefanu – LipsenjOrganizator: Drustvo upokojencev Cerknica

4. Kunaverjev pohod ob 9.00 Trg padlih borcev, Rakek – zelezniska postajaOrganizator: Turisticno drustvo Rakek

8. letna razstava cipk od 9.00 do 19.00 Drustveni center na RakekuOrganizator: Kulturno drustvo Rak RakekRazstava bo odprta se v nedeljo 5. junija od 9.00 do 19.00

10. jubilejno tekmovanje pionirskih ekip v gasilsko-sportnih vescinah za Maistrov memorialob 9.00 Pred gasilskim domom na UncuOrganizator: PGD Unec

Komedija: NEZKA SE MOZI (igrajo Jurij Zrnec, Bojan Emersic in Nina Valic)ob 20.00 Kulturni dom CerknicaOrganizator: Kulturni dom CerknicaVstopnina: 15–18 eur

Nedelja, 5. junijTek ob Cerkniskem jezeruob 10.00 Ribiski kot na Cerkniskem jezeruOrganizator: Sportna zveza Cerknica

Letni koncert – Pevski zbor Taborob 17.00 Zelska cerkevOrganizator: Drustvo pevski zbor Tabor Cerknica

Koncert MePZ Cluster, gostje Dekliski pevski zbor Klasjeob 20.00 Zelska cerkevOrganizator: Kulturno drustvo Rak Rakek

Torek, 7. junijPravljicna urica z ustvarjalno delavnico VONJ PO MORJU (za otroke od 4. leta starosti)ob 17.00 Knjiznica Jozeta Udovica CerknicaOrganizator: Knjiznica Jozeta Udovica Cerknica

Mi gremo pa na potep (nastopajo ucenci Predsolske glasbene vzgoje in Glasbene pripravnice)ob 17.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prostOrganizator: Glasbena sola Frana Gerbica Cerknica

Sreda, 8. junijPravljicna urica z ustvarjalno delavnico VONJ PO MORJU (za otroke od 4. leta starosti)ob 17.00 Knjiznica Jozeta Udovica CerknicaOrganizator: Knjiznica Jozeta Udovica Cerknica

Pridobitev Domoznanskega oddelka KJUC – Balthasar Hacquet: Oryctographia Carniolica, 1778–1789Cerknisko jezero in kras – predava dr. Andrej Kranjcob 19.00 Knjiznica Jozeta Udovica CerknicaOrganizator: Knjiznica Jozeta Udovica Cerknica

Cetrtek, 9. junijPravljicna urica z ustvarjalno delavnico VONJ PO MORJU (za otroke od 4. leta starosti)ob 17.00 Knjiznica RakekOrganizator: Knjiznica Jozeta Udovica Cerknica

SFINGA, igrano-dokumentarni film, Slovenija/2011/70ob 20.00 Kulturni dom CerknicaOrganizator: Kulturni dom CerknicaVstopnina: 4 eur

Petek, 10. junijBalinarski turnir za memorial Ivana Svelcaob 8.00 Balinisce pred BrestomOrganizator: Drustvo upokojencev Cerknica

Seznam prireditev ob obcinskem prazniku – maj, junij 2011

Zloženka 1.indd 2 17.5.2011 8:13:59

Vonj po morjuzadnja pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico v šolskem letu 2010/2011 za otroke od 4. leta dalje

Knjižnica Jožeta Udovi~ a Cerknicatorek, 7. junij 2011 ali sreda, 8. junij 2011 od 17.00 do 18.00

Enota Rakek~ etrtek, 9. junij 2011 od 17.00 do 18.00Vabljeni! Z vami bo knjižni~ arka Anita.

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 7091078 (Cerknica) ali 01 7051481 (Rakek).

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA - Partizanska cesta 22 - Cerknica; ponedeljek - petek: 10.00 - 19.00, sobota: 8.00 - 13.00 - www.kjuc.si

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010 1�Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011 1�K r o n i k aI z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

fotografska razstava

JOŽICA ZAFRED: DARITEV KNJIGERazstava bo na ogled v knjižnici na Rakeku

od 3. do 24. junija 2011.predstavitev pridobitve domoznanskega oddelka

Balthasar HacquetOryctographia Carniolica, 1778-1789

Cerkniško jezero in kras predava akademik dr. Andrej Kranjc

sreda, 8. junij 2011, ob 19.00

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA, www.kjuc.si Partizanska cesta 22, Cerknica ponedeljek - petek: 10.00 - 19.00 - sobota: 8.00 - 13.00

Enota Rakek

Nedelja, 12. junij Kolesarjenje po Menisevski kolesarski poti ob 9.00 Zbirno mesto pri Brunarici v BegunjahOrganizator: Turisticno drustvo Menisija

Cetrtek, 16. junijKoncert absolventov ob 19.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prostOrganizator: Glasbena sola Fran Gerbic Cerknica

Petek, 17. junijKlavirski recital pianistke Andreje Lekse, studentke Akademije za glasbo v Ljubljani ob 20.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prostOrganizator: Kulturni dom Cerknica

Nedelja, 19. junijKulturna prireditev »Na lepi Menisiji« in razstava izdelkov domace obrti ob 17.00 Park miru in sprave v BegunjahOrganizator: Turisticno drustvo Menisija

Koncert Big Band Cerknicaob 20.00 Kulturni dom CerknicaOrganizator: KD Big Band CerknicaVstopnina: 8–10 eur

Ponedeljek, 20. junijPlesna prireditev »Ples do nebes z Evoro« ob 19.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prostOrganizator: Plesni klub Evora

Torek, 21. junijLutkovna predstava ob zakljucku pravljicno-ustvarjalnih uric v solskem letu 2010/2011, Lutkovno gledalisce FRU-FRU, OPICJA UGANKA ali MAMICA, KJE SI? (za otroke od 2. leta starosti)ob 17.00 Knjiznica Jozeta Udovica CerknicaOrganizator: Knjiznica Jozeta Udovica Cerknica

Petek, 24. junijRazstava izdelkov Likovne sole Galerije Miklova hisa iz Ribniceob 18.00 Tovarna transportnih naprav Podskrajnik - TTNOrganizator: Likovno izobrazevalni center Galerije Miklova hisa Ribnica

Kresovanje s kulturnim programom, z gostinsko ponudbo in s srecelovomob 20.00 Skocjanska pot na RakekuOrganizator: Turisticno drustvo Rakek

Sobota, 25. junijVoden pohod po naravoslovni ucni poti v Dobcuob 9.00 Start pri vodnjaku – kapelici Lurske matere bozje v DobcuOrganizator: Turisticno drustvo Menisija

Proslava ob 20-letnici ustanovitve kluba in 30-letnici zacetka dela namiznoteniske sekcije v okviru SSD Rakekob 15.00 Tenisko igrisce Rakek (Dovce), v primeru slabega vremena bo proslava v jedilnici OS Jozeta Krajca RakekOrganizator: Ping Pong klub Rakek

Osrednja svecanost z gasilsko parado ob 100-letnici delovanja PGD Unec in 20-letnici samostojnosti Republike Slovenije, ki se bo koncala z zabavnim programomob 16.30 Pred gasilskim domom na UncuOrganizator: PGD Unec

12. Poletni vecer na prostem ob dnevu drzavnostiob 20.30 Tabor - na placu pod lipcoOrganizator: Kulturno drustvo Godba Cerknica

Nedelja, 26. junij4. bitka narodov pri Niderdorfucel dan Dolenja vasOrganizator: Drustvo Lovrenc

Letni koncert Okteta Kres ob 19.30 Zelska cerkevOrganizator: Drustvo pevski zbor Tabor Cerknica

12. junij 2011

Praznik obcineCerknica

Pregled prireditevv obcini Cerknica

Petek, 10. junijSvecana seja Obcinskega sveta Obcine Cerknica ob obcinskem prazniku s podelitvijo priznanjob 18.00 Kulturni dom Cerknica, vstop prostOrganizator: Obcina Cerknica

Sobota, 11. junijSejem v Cerkniciod 8.00 do 15.00 Med avtobusno postajo Cerknica in stavbo Obcine CerknicaOrganizator: Obcina Cerknica

Sportno-humanitarna akcija »Veter v laseh, s sportom proti drogi«ob 10.00 Zunanja sportna igrisca ob OS Notranjski odred CerknicaOrganizator: OS Notranjski odred Cerknica in Sportna zveza Cerknica

Odkritje spominskega obelezja ob 11.00 Pred novo Osnovno solo 11. maj v GrahovemOrganizator: Zdruzenje borcev za vrednote NOB Cerknica in KO Grahovo

VRECKI GOVORECKI, ekoloska lutkovna predstavaob 11.00 Kulturni dom CerknicaOrganizator: Kulturni dom CerknicaVstopnina: 5–6 eur

Svecana seja PGD Unec ob 100-letnici delovanja ob 18.30 Pred gasilskim domom na UncuOrganizator: PGD Unec

PRAZNOVANJE OBCINSKEGA PRAZNIKA NA TABORU – NA PLACU POD LIPCOPraznovanje bo otvoril zupan obcine Cerknica gospod Marko Rupar, ki bo vse zbrane povabil na zupanov golaz.

Predstavili se bodo mnogi talenti vkljucno z veliko konjenico, godbo, mazoretkami, ko pade mrak pa nas caka se veliki zgodovinski spektakel z naslovom Martin Krpan.Najmlajsi bodo lahko ustvarjali v otroskih delavnicah, predstavila pa se bodo tudi stevilna drustva in organizacije, ki skrbijo za kvaliteto bivanja v domacem kraju. Za glasbo in ples bosta poskrbeli glasbeni skupini FLETNO in CHRISTINE.Vec o vsebini prireditve najdete na spletni strani obcine Cerknica www.cerknica.si. VABLJENIob 17.00 Tabor – na placu pod lipcoOrganizator: MOST – drustvo za kakovost zivljenjaIz

dala

Obc

ina

Cerk

nica

, obl

ikov

anje

K8

diza

jn

Zloženka 1.indd 1 17.5.2011 8:13:59

Fotografski opus Jožice Zafred (1953) je tematsko zelo raznovrsten in sega od dokumentarne in portretne fotografije do motivno raznolikega krajinarstva, prav tako pa so omembe vredni njeni “fotografski posegi” v svet neminljivih lepot slovenske - predvsem kraške - kulturne, etnografske in naravoslovne dediš~ ine. Posebej velja omeniti tudi njeno zavzemanje za uveljavljanje sodobne slovenske fotografije na podro~ ju flore in favne, torej njen avtorski pristop k podro~ ju umetniške fotografije, ki je bil v širšem slovenskem prostoru vrsto let pomanjkljiv in

zapostavljen. V delih Jožice Zafred je prepoznavno vse, kar mora umetniška fotografija vsebovati, vklju~ no s tehni~ no natan~ nostjo. To fotografijo z neverjetno ustvarjalno vnemo vodi avtori~ ina neutrudna kreativna roka. Ob tem skuša osebno izpovedno ujeti “trenutek ve~ nosti”, neoprijemljivo torej, plimovanje misli, slutnjo, vzdušje in razpoloženje … V zadnjem ~ asu je medijsko odmevno njeno sodelovanje na fotografskih nate~ ajih doma in po svetu; povsod je prejela že vrsto nagrad in priznanj. Od leta 2007 je na Ministrstvu za kulturo RS evidentirana kot samozaposlena v kulturi oziroma kot samostojna kulturna ustvarjalka na podro~ ju fotografije. Fotografije za

razstavo z naslovom Daritev knjige je v objektiv ujela na OŠ Jožeta Krajca Rakek in na podružni~ ni šoli na Uncu. Nastale so spontano, brez ve~ jih predhodnih priprav, vendar s toplim namenom, da to temo približajo tudi širšemu ob~ instvu - predvsem z željo po spoznavanju in pravem vrednotenju knjige. V fotografskih zapisih teh zgodb so junaki u~ enci, skratka otroci v družbi knjige in knjig, ki jim je Jožica Zafred sledila v knjižnici in v okolici šole. V objektiv je želela ujeti njihov izraz, zna~ aj, mimiko, tisti pravi psihološki trenutek in razli~ na ~ ustvena stanja, bodisi posamezna ali skupinska. (Polona Škodi~ , dipl. umetnostna zgodovinarka)

Enota Rakek - Partizanska cesta �a - 1��1 Rakek - tel.: 01 �0�1 ��1 - www.kjuc.siponedeljek: �:00 - 1�:00 sreda: 1�:00 - 1�:00 petek: 1�:00 - 1�:00

http://www.kljuc.si


Prodam nekaj starejših slik. ê bi želeli, da krasijo vaše stene ali jih bi radi poklonili

kot darilo, pokli~ ite na 0�1 6�0 0�1.

Magdalena Ljubica Modic, Velike Bloke 19, Nova vas

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011O b v e s t i l a i n h o r o s k o p1�

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: [email protected]. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: [email protected]. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

ProdamSuha bukova ali mešana drva, možna sta razrez in dostava. Tel.: 041 200 917.Motorno kolo Kawasaki EN 500, l. 1997, prevoženih 27500 km, dobro ohranjeno z dodatno opremo. Cena: 2000 eur. Tel.: 041 589 433.Starine in umetnine. Tel.: 040 426 736.

Nepremi~ nine

ProdamGarsonjero v centru Postojne, cca 28 m2, delno obnovljeno l. 2008, 1. nadstropje, kabelska, CK, domofon, nova streha. Cena: 43.000 eur. Tel.: 040 899 785.Stanovanje v Planini, v pritli~ ju ve~ stanovanjske stavbe, 44,14 m2, obnovljeni l. 2008, vpisano v ZL, vsi priklju~ ki. Tel.: 041 315 245.Staro hišo v okolici Postojne, v obnovi, 1264 m2, lepa lokacija, z gradbeno dokumentacijo. Cena: zelo ugodno. Tel.: 070 898 215.Dvoj~ ka c centru Postojne, 203,46 m2, parcela 416 m2, IV. gradbena faza. Cena: 155.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 LjubljanaDve stanovanji z atrijem v Postojni, III. gradbena faza, 85 m2. Cena: 87.000 eur. 110 m2. Cena: 83.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana

Oddam2-sobno opremljeno stanovanje v Cerknici, paru ali mamici z otrokom. Tel.: 031 556 646.Garsonjero v centru Postojne, vseljiva s 1. 6. Cena: 200 eur/mesec in 200 eur varš~ ine vnaprej. Tel.: 051 266 424.Sobo na Blokah sezonskim delavcem (do 4 osebe), 50 m2 s kopalnico in kuhinjo. Tel.: 040 620 247.Spodnji del hiše v Prestranku z lastnim vhodom, 50 m2, delno opremljen, vseljivo takoj. Cena: 300 eur brez stroškov in varš~ ine. Tel.: 041 713 585.2-sobno stanovanje v Begunjah pri Cerknici. Tel.: 041 828 972.

Drugo

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektorica: Majda Strel.Odgovorna urednica: Barbara êpirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ .âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispev-kov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki

prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01

750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške

novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370

Logatec ali e-pošti: urednistvo

@nkr-novice.si.

Krajevna knjižnica Rovtetor. od 15.00 do 19.00~ et. od 12.30 do 19.00Krajevna knjižnica Hotedršicasre. in pet. od 16.00 do 19.00Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljevtor. od 12.30 do 14.30pet. od 17.00 do 19.00Jožeta Udovi~ a Cerknicapon.–pet. od 10.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00Ivana âmpa Nova vastor. od 13.00 do 19.00sre. od 10.00 do 14.00Mari~ ke Žnidarši~ Stari trgpon. od 9.00 do 15.00~ et. od 12.00 do 18.00pet. od 14.00 do 19.00Bena Zupan~ i~ a Postojnapon.–pet. od 7.30 do 18.30sob. od 7.00 do 12.00îtalnicapon.–pet. od 10.30 do 18.30Bena Zupan~ i~ a Pivkapon. in ~ et. od 7.30 do 14.30tor. od 9.00 do 14.30sre. in pet. od 10.00 do 17.30Bena Zupan~ i~ a Prestranekpon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnikZdravstveni dom CerknicaT: 01 705 01 00Zdravstveni dom LogatecT: 01 750 82 29Zdravstvena enota Nova vasT: 01 705 01 80Zdravstveni dom PostojnaT: 05 720 45 39Zdravstvena enota Stari trgT: 01 705 01 66, 01 705 01 63

LekarneCerknicaT:01 707 17 82LogatecT: 01 759 07 72

PivkaT: 05 721 17 30

PostojnaT: 05 721 17 00

Stari trg pri LožuT: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti

Loška dolinaGrad Snežnik, 01 705 78 14Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00

Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37Ogledi po dogovoru.

Križna jama, 041 632 153sob., ned. in prazniki ob 15.00Vsak dan po dogovoru.

Muzej Pucelj, 041 502 870Ogledi po dogovoru.

PivkaPark vojaške zgodovine, 05 721 21 80

A n i n e z v e z d e

OVEN Ves mesec boste usmerjeni na posel, na premoženjske stvari in na profesionalno izobraževa-nje. Drugim boste želeli pokazati, da zmorete ve~ in bolje in verjetno vam bo to kar uspevalo. S financa-mi bo kon~ no šlo na bolje in nekje v sredini meseca boste že želi prve uspehe. Konec meseca bi lahko spoznali nekoga novega, neznanega in hkrati tudi za-nimivega.

BIK Pred vami je eden pomembnejših mesecev v letu. Priložnosti se bodo nizale ena za drugo, spoznali boste nove pomembne in vplivne ljudi. V roku enega leta vas ~ aka ve~ sre~ nih priložnosti, zato izkoristi-te ta ugoden ~ as. Planet sre~ e, Jupiter, vas bo leto dni osre~ eval in plemenitil vaše življenje. Naval energije, ki ga boste za~ utili v tem mesecu, bo povzro~ al, da bo-ste ves ~ as aktivni. Možni so glavoboli.

DVOJ^KA Nesporazumi z bližnjimi, s partnerjem in prijatelji vam bodo jemali dobro razpoloženje že v za~ etku meseca. Svojemu partnerju se boste želeli pri-bližati, a žal vam to ne bo povsem uspelo. Partner se bo spomnil na vse tiste trenutke, ko niste imeli ~ asa zanj in razumevanja za njegove potrebe. Tudi pri po-slih ne bo šlo najbolje. Kratko potovanje konec mese-ca vas bo spet spravilo v dobro voljo.

RAK âka vas pester mesec, zelo deloven in tudi pozitivno vznemirljiv. Kon~ no boste spet zadihali s pol-nimi plju~ i, pretekli meseci do vas niso bili naklonjeni. Depresija bo izginila, vas pa ~ aka veliko dela in u~ enja. S prijatelji boste v dobrih odnosih, tudi partnerski od-nosi se bodo izboljšali. Najslajši dnevi bodo od 3. do 5. junija in konec meseca. Lahko se zaljubite, vendar možnosti bosta dve. Katero boste izbrali?

LEV V ljubezni so možna presene~ enja. Imeli bo-ste kopico osvajalcev, pa tudi nasprotnikov. Preve~ drznih izletov si v juniju raje ne privoš~ ite, držite se raje poznanih ljudi. Notranje mirni boste, zato boste lahko postorili marsikaj. ê ste vezani, bo v tem me-secu mnogo pri~ kanja zaradi vašega ali partnerjevega ljubosumja.

DEVICA Pozitivne misli in dobre odlo~ itve na za~ et-ku meseca bodo vplivale na pozitiven tok dogodkov. Za~ eli se boste ve~ družiti z osebami, ki vam nekaj po-menijo. Razli~ ne poslovne priložnosti in veliko dogovo-rov vas bo prisililo, da boste resneje razmislili o svojih zmožnostih in željah. âs je ugoden za opravljanje iz-pitov, uspešni pa ste lahko na ve~ podro~ jih.

TEHTNICA âka vas nekaj pozitivnih sprememb. To ne pomeni, da se boste takoj po~ utili kot ptica in da bodo vse težave izginile, bo pa šlo za spremem-bo lažje naprej. Planet Saturn, ki je še vedno v vašem znamenju, vam še nekaj ~ asa ne bo dovolil, da bi se popolnoma sprostili, boste pa zdaj imeli ve~ samoza-vesti in volje. Dober ~ as za študente in odli~ no za po-tovanja v tujino.

ŠKORPIJON Strast, ljubosumje in borba za prevla-do vas bodo spremljali vse do 22. junija. Po tem da-tumu bo šlo vse lepše in lažje, odnosi s partnerjem bodo spet harmoni~ ni. Naj se zgodi karkoli, odlo~ itev ne sprejemajte prehitro, da vam kasneje ne bo žal. Zdelo se vam bo, da imate preve~ dela v službi, med sodelavci boste uživali sloves, a naj vam ne stopi v glavo.

STRELEC Nekaj manjših nesporazumov s partner-jem in vzporedno še napetosti v službi bi se lahko izkazale kot izredno neugoden ~ as. Ker boste pod iz-rednimi pritiski, vam za druge stvari ne bo ostalo kaj dosti ~ asa. Najbolj vas bo v tem ~ asu sprostil iskren pogovor s prijateljem. Tako si boste povrnili dobro raz-položenje.

KOZOROG Planeti se bodo kon~ no obrnili tako, da bo za vas življenje lepše in znosnejše. Lahko bi se zgodilo nekaj zares nenavadnega, sre~ ni boste. Dose-gli boste ~ ustveno zadovoljstvo, ki ga do zdaj ni bilo, tudi zdravstveno stanje se bo izboljšalo Osredoto~ ajte se na dolgoro~ ne cilje, priložnosti bo veliko, le prepo-znati jih boste morali. Okoli 17. junija vas ~ aka ~ udovito ljubezensko sre~ anje in presene~ enje.

VODNAR V juniju se boste veliko ukvarjali z do-mom in družino. âkajo vas pozitivne in negativne spremembe na tem podro~ ju. Morda se boste preselili, lahko celo zelo dale~ . Lahko pa bi se zgodilo, da se bo domov vrnil nekdo, ki že nekaj ~ asa živi drugje. Ne-kateri boste obnavljali, popravljali in si kupili lep pred-met za vaše stanovanje. Odnosi z otroki bodo dobri.

RIBI Vaš odnos do okoliš~ in v službi se bo drasti~ no spremenil. Lahko bi se sprli s šefom ali so-delavci, za kar pa boste v prvi vrsti krivi sami. S prija-telji si boste poskusili vrniti dobro voljo, z doma~ imi pa vam tudi ne bo šlo najbolje. Kakšen nesporazum bo treba rešiti, pa bo šlo bolje. Poskusite ohraniti razu-men odnos do težav, predvsem pa si vzeti ve~ ~ asa za po~ itek.

Zahvala

Po poti ve~ nosti je odšla naša draga mama, stara mama in prababica (1927–2011)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri-jateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, poklonili sve~ e in cvetje, darovali za svete maše in v tako velikem številu pospremili našo mamo na zadnji poti.

Zahvala zdravstvenemu osebju bolnice dr. Petra Držaja, pogrebnemu podjetju Pietas Zrimšek d.o.o., Cerknica, pev-cem pevskega zbora Tabor iz Cerknice, župniku g. Branetu Zadniku za lepo cerkveno slovesnost, za molitev v doma~ i hiši Olgi in Mirku.

Še posebej se za pomo~ zahvaljujemo Geni in Alojzu Dra-šlerju iz Otav.

Žalujo~ i: h~ erke Marija, Fani, Dani, sinova Stane in Vik-tor z družinama, vnukinja Mateja in sedem pravnukov

Draga mami, prazen dom je in dvoriš~ e, naše oko zaman vas iš~ e.

Ni ve~ vašega veselja, le delo vaših rok ostaja, dobrota vašega srca nikoli ne bo pozabljena.

Zahvala

Ob bole~ i izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in Branka v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hva-la za vsak ljube~ stisk roke, vsako iskreno besedo v to-lažbo, vse darovane sve~ e in cvetje ter denar za svete maše.

Še posebej se zahvaljujemo ~ lanom prostovoljnega ga-silskega društva Cajnarje in župniku Branetu Zadniku za lepo opravljen obred.

Žalujo~ i: vsi njegovi

Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od v~ eraj od kdo ve kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev…

ne kli~ ite me nazaj! (T. Kuntner)

FRANÎŠKA MEDEN iz Kržiš~ a

Zadnjo stran svojega življenja je 7. 5. 2011 kon~ al dragi mož, o~ e, dedek in brat

BRANKO ŠTRITOF1956–2011

»Življenje je kot knjiga; za listom list, za dnevom dan, nih~ e ne ve, kdaj kon~ ana bo zadnja stran.«

Urniki knjižnicLogatecpon., sre., pet. od 9.00 do 19.00tor., ~ et. od 12.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00


Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011 1�N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in

prireditev, ki bodo od 10. do 23. junija. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam

informacije pošljite do petka, 3. junija, na e-naslov [email protected]. Za spremembe

programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

RazstaveFotografska razstava Mira Kunstka Na poteh ob jezeru, v knjižnici v Cer-knici na ogled do 31. 5.27. 5. Razstava ~ lanov Društva likov-nih ustvarjalcev Postojna, ob 18. uri v galeriji Krpan v Cerknici.3. 6. Fotografska razstava Daritev knjige avtorice Jožice Zafred, razsta-va bo na ogled do 24. junija.

Prireditve, predavanja

27. 5. Predavanje Mateja Krži~ a Ali so vse jame primerne za turisti~ no rabo? Varstvo jam ali izraba jam?, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.28. 5. XVI. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomo~ i Civilne zaš~ ite in Rde~ ega križa, ob 8.30 na ploš~ adi pred športno dvo-rano v Logatcu.28. 5. 2. mednarodno dobrodelno sre~ anje ljubiteljev starodobnih vozil v Krpanovi deželi, ob 8. uri pred go-stilno Sušelj v Pivki.

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

10 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno rešeno geslo prej-šnje križanke: Gaia pou~ uje in nagrajuje. 1. in �. nagrada: pol-letna naro~ nina na revijo Gaia, majica kluba Gaia in dve šume~ i tableti: Ivica Albreht, Hotedršica 79, Hotedršica; Joži-ca Simon~ i~ , Rovte 89 a, Rovte. Obvestili o nagradah, ki jih po-darja Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, bosta nagrajenki prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podar-ja: Klub Gaia, Sinja Gorica �, 1�60 Vrhnika. 1.–�. nagra-da: pol-letna naro~ nina na re-vijo Gaia, nahrbtna vre~ a kluba Gaia in Bio Plantella Vita 500 ml. Pri žrebanju bomo upošte-vali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Re-šitev križanke, Obrtna cona Lo-gatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, �. junija �011.

29. 5. Regijsko sre~ anje odraslih folklornih skupin, ob 17. uri v Naro-dnem domu v Logatcu.29. 5. Binkoštno slavje, Baletna pra-vljica v Postojnski jami, ob 19. uri v Plesni dvorani Postojnske jame.4. 6. 3D lokostrelska tekma za slo-venski pokal, od 8. do 18. ure v centru vojnih veteranov Slovenije v Blekovi vasi.8. 6. Predstavitev pridobitve do-moznanskega oddelka Balthasar Hacquet Oryctographia Carniolica, 1778–1789, Cerkniško jezero in kras, predava dr. Andrej Kranjc, ob 19. uri v cerkniški knjižnici.

Kultura27. 5. Koncert harmonikarskega or-kestra GŠ Postojna in Ajdovš~ ina, ob 19.30 v glasbeni šoli v Postojni.29. 5. Predstavitev knjige Tisa v Stra-nah pod Nanosom – legende, skriv-nosti, odkritja, ob 17. uri ob cerkvi sv. Križa v Stranah pod Nanosom.31. 5. Prikaz dokumentarno-igrane-ga filma Streli v Bazovici, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.4. 6. 6. Ravbarjev ve~ er, ob 19. uri v Ravbarjev stolpu v Planini. Ob tej priložnosti vabijo tudi na razstavo Inštrumenti gozdov.

Za otroke in mladino

7. in 8. 6. Vonj po morju, zadnja pravlji~ na urica z ustvarjalno delav-nico v šol. letu 2010/2011, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v cerkniški knjižnici.8. 6. Pravlji~ na ura in ustvarjalna delavnica, za otroke od 4. leta da-lje, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi. Otroka prijavite na tel. št. 01 709 80 29.9. 6. Vonj po morju, zadnja pravlji~ na urica z ustvarjalno delav-nico v šol. letu 2010/2011, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjižnici na Rakeku.

Rekreacija28. 5. Voden pohod po sprehajalni poti Medvedove stopinje, Selš~ ek, Begunje, Kožljek …, ob 9. uri.28. 5. Pohod na Petelinjskem teku, ob 13 uri v Petelinjah.28. 5. Petelinjski tek za otroke in od-rasle, ob 14. in 17. uri v Petelinjah.29. 5. Pohod po Logatcu, ob 8.30 izpred parkiriš~ a Tuš.

Za pomo~ na predstavo!Poro~ ali smo že, da je sredi mar-ca v dnevni sobi družine Hrs–Košnjek iz Postojne zagorelo. Ognjeni zublji so družini uni~ ili skoraj vso stanovanjsko opremo in pohištvo. Postojnski gasilci so se nemudoma odzvali klicu na pomo~ in za družino odprli po-seben transakcijski ra~ un šte-vilka: SI�6 �06� �000 06�� 16�, s sklicem 00-112, preje-mnika PGD Postojna, Ul. 1. maja 7, 6230 Postojna, z namenom: pomo~ družini prizadeti v po-žaru.

Akcijo bodo zaklju~ ili v pone-deljek, �0. maja, ob �0. uri v dvorani Kulturnega doma v Po-stojni s komedijo »Niti tat ne more pošteno krasti« v izvedbi Kulturnega društva Menišija. Na koncu predstave bodo družini izro~ ili ~ ek z zbranimi sredstvi.

Vstopnice po 10 evrov za po-nedeljkovo prireditev so napro-daj že danes v papirnicah Scrip-ta in Kocka v Postojni. b~

tel: 01 7058 816 I e-mail: oron.si I web: www.oron.si

http://www.oron.si

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 10 27. maj 2011 str �0

Notranjsko-kraške novice petek, 27. maj 2011Z a d n j a�0

Direktorica ZD Logatec, dr. Jasna ûk Rupnik, zatrjuje, da je cepljenje najboljše varovalo pred klopi.

Regijska izjava: »Notranjsko-kraška regija je bila po uspešnosti

poslovanja podjetij v v letih 2010 in 2009 na šestem mestu med 12 regijami v državi, prej pa je bila predzadnja.« Igor Blažina, direktor obmo~ ne gospodarske zbornice Postojna

Notranjska – Pogostost klopnega meningocefalitisa v Evropi naraš~ a, Notranjska

pa poleg Koroške in Gorenjske sodi med rizi~ na obmo~ ja. Cepljenje zelo uspešno zaš~ iti

ljudi pred boleznijo osrednjega živ~ evja, ki jo povzro~ a virus klopnega meningocefalitisa.

»Zaš~ ita, ki jo nudi cepljenje, je skoraj stoodstotna,« je potrdila dr. Jasna ûk Rupnik,

direktorica Zdravstvenega doma Logatec.

Okuženi klopi ogrožajo življenjaS cepljenjem proti klopnemu meningocefalitisu se skoraj stoodstotno zavarujemo pred trajnimi posledicami in celo smrtjo

Nevarnost okužbe s klopi traja že od februarja pa vse do novem-bra. Do nadmorske višine 600 metrov je klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Mila zima in vlažna pomlad oja~ ata dejavnost klopov.

»Medtem ko pred dvema de-setletjema pri nas ni bilo ~ utiti ve~ je potrebe po cepljenju pro-ti klopnemu meningocefaliti-su – ljudje so cepivo v hladilnih torbah prevažali iz Avstrije v Slo-

venijo in se prihajali cepit v naše ambulante – se je z dostopno-stjo cepiva tudi pri nas ta potre-ba pove~ ala,« pojasnjuje dr. ûk Rupnikova.

Zaš~ iteni po dveh odmerkih, po treh letih poživitveni odmerkiCepljenje se izvaja do 15. leta s cepivom za otroke, za sta-rejše pa s cepivom za odrasle. »Cepimo z dvema odmerkoma v razmaku od enega do treh mesecev, tretji odmerek pa sle-di pet do dvanajst mesecev po drugem,« pojasnjuje direktorica logaškega zdravstvenega doma. ê cepijo spomladi ali poleti, ko je »sezona« za klope, lahko po shemi hitrega cepljenja dajo drugi odmerek že dva tedna po prvem. »Že dva prejeta odmerka

omogo~ ata ve~ kot 90-odstotno stopnjo zaš~ ite!« poudarja sogo-vornica.

Cepi se lahko vsaka zdrava oseba, od prvega leta starosti naprej. Izjema so pravzaprav le osebe z boleznimi, ki na kakr-šenkoli na~ in predstavljajo resno motnjo imunosti, in osebe z izre-dno hudimi alergijami.

Ponovno cepljenje, a le z en-kratnim primerkom, je potreb-no tri leta po prvem cepljenju, naslednja pa sledijo po en od-merek na pet let. »Ti poživitveni enkratni odmerki so potrebni, ker raziskave ne potrjujejo možnosti, da bi zaš~ ita po cepljenju lahko trajala vse življenje,« pravi dr. ûk Rupnikova in dodaja, da je lju-di po 65. letu priporo~ ljivo cepiti vsake tri leta.

Dr. ûk Rupnikova opozarja: »Brez posledic preboli okužbo le dobrih 70 odstotkov bolnikov. Trajne posledice se kažejo kot težave z mišljenjem in zbrano-stjo, ohromitve mišic udov, pri vnetju hrbtenja~ e pa v 20 od-stotkih nastopi tudi smrt.«

IVZ: cepiva je dovoljPo podatkih Inštituta za varova-nje zdravja je cepiva proti klo-pnemu meningocefalitisu, ki ga

uvažajo iz Avstrije, dovolj. Preho-dne reakcije se po celjenju poja-vljajo le redko in obi~ ajno mine-jo v enem dnevu.

Cene odmerka so razmero-ma visoke in se po zdravstvenih domovih gibljejo od dobrih 27 do 30 in ve~ evrov. Za tiste, ki so

okužbi izpostavljeni pri delu ali prakti~ nem pouku, je cepljenje obvezno.

Dr. ûk Rupnikova pojasnju-je, da je v sosednji Avstriji pre-cepljenih že prek 90 odstotkov ljudi, v Sloveniji pa šele nekaj ve~ kot 10 odstotkov. V Avstriji

za klopnim meningocefalitisom na 100 tiso~ prebivalcev zboli en ~ lovek na leto, pri nas pa 13. Toda: »Zavedanje o primernosti cepljenja iz leta v leto naraš~ a, saj raste tudi splošna zdravstve-na razgledanost ljudi. In tega sem zelo vesela.«


FOTO

: SE

BAS

TJAN

GAN

TAR

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o. pooblaščenposrednik Mobitel d.d.

Sklepanje novih naročniških razmerijin podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d.

SonyEricssonCedar5€*

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 12 mesecev.

Nokia X3Touch&Type1€** Sklenitev novega naročniškega razmerja

ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

ob nakupu akcijskega aparata.POPUSTA NA AVTOPOLNILEC-30%

Prikličitepoletje...

SamsungGalaxy 55149€** Sklenitev novega naročniškega

razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

MobitelEna5€*

http://www.mobitel.si

http://www.pvcnagode.si

Št. 10 - 27.5.2011 - Notranjsko kraške novice

Documents

Transcript of Št. 10 - 27.5.2011 - Notranjsko kraške novice