9

24

TISKOVINAPoštnina plačana pripošti 1102 Ljubljana

04/08

Načelnica Manca... in načelnik Sandi AKTUALNO!!!

Kokoška v EvropiKokoška v Evropi

Svet kot čisto igriščeSvet kot čisto igrišče

Zimovanje čete Cerknica 1

Klan Nova Gorica 1Imenovani voditelji veje PP

Državno srečanje voditeljev veje PP

Izdelovanje butaric 2008 - Ljubljana 4

Zimovanje VV Mozirje 1 Zimovanje VV Mozirje 1

volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti

3

uvodnik in kazaloskavtinje in skavti

3

Glavna urednica:Irena Mrak

Uredniki:Darja Abram, Bena Briški, Polona Čampa, Aleš Erjavec, Maja Franko, Katarina Pavlinič, Julija Remenik, Urška Kete, Ana Grasselli, Katja Anžič, Valerija Jarm, Jerneja Mihelčič, Ve-ronika Pavlič, Tjaša Knez, Urška Kobe, Teja Mirtič

Lektorji: Luka Pavlin, Mirjam Danilovič, Teja Mirtič, Darja LušinaAnita Pernuš, Tjaša Brinovec, Anja Tikvič

Ilustratorki: Andreja Grkman, Barbara Kostanjšek

Tehnični urednik:Štefan Erman

Prelom:Jernej KovačKlemen ČervUrban ČeponAni SteleDarja AbramIztok Umek

Tisk:Tiskarna Povše

E-pošta:skavtic@skavt.net

Internetna stran:http://skavtic.skavt.net

Naklada: 3700 izvodovCena: 1,25€ / 300 SITLetna naročnina: 5,22€ / 1250 SITLetnik: 12/2

Tvoje pohvale, kritike, pripombe in predloge, sprejemamo na e-naslov in naslov ZSKSS. Veselimo se tvojega odziva. Tudi zaradi njega lahko postane Skavtič boljši.

KAZALO

UVODNIK IN KAZALO DUHOVNA MISEL AKTUALNO VOLČIČI IN VOLKULJICE IZVIDNIK IN VODNICE POPOTNIKI IN POPOTNICE VODITELJI ZBOKSS OKOLJSKI KOTIČEK A JE TO DOGODKANJE PUV SKAVT NET JAMBOREE POTOPIS SZSO MINEŠTRA

Tiskovino Skavtič izdaja Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

sofi nancirajo Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvoza šolstvo in šport ter Urad RS za mladino

Zrinjskega cesta 9, SI-1000 Ljubljana, tel: 01/433 21 30, hGSM: 031/210 944, 040/429 456

345711151923242728293031323334

Ah, ta pomlad in

s p r e m l j a j o č a

spomladanska utru-

jenost. Daj naravi

priložnost, da te

zbudi iz spanca, ti pa

poskrbi, da boš svojo

igro življenja vsak

dan, ne samo 22.

aprila, igral/a na čistem igrišču. Obuj gojzarje,

poberi papirček na tleh, zberi star papir vseh

sosedov in privarčuj za Jamboree.

Med sprehajanjem po naravi pa ne pozabi, da

naša kokoška, ki, kot pravi Rupel, s predse-

dovanjem Evropski _unji_ doživlja drugo

pomlad, leži v Evropi. Znotraj skupne pretek-

losti je zgodovina našega naroda le majhen

del nečesa širšega, vendar je tudi ta majhen

košček pomemben, saj s pomočjo njega vemo,

kdo pravzaprav smo.

Irena Mrak, Radovedni kenguru, Nova Gorica 1

volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //

4

duhovna misel // Skavtič / april 2008 //

4

Tujec sem bil in ste me sprejeliAli si že kdaj srečal/a kakšnega tujca? Si se ga bal/a? Si imel/a predsodke do njega? Tujci so res gro-

zni in nas ogrožajo. Ali nas res? Mislim, da nas ne. Si že srečal/a skavte iz druge države? Prepričan

sem, da si se jih razveselil/a.

Ko premišljujem o svoji skavtski poti, se mi pred očmi vedno znova naslikajo dogodki in srečanja

s skavti iz drugih držav. Nekatera srečanja so bila zgolj zvočna (JOTA), druga virtualna (JOTI),

nekatera pa so bila prava skavtska srečanja, kjer smo se skupaj družili in taborili. Na prvo takšno

srečanje sem se odpravil pred štirinajstimi leti, ko smo s skavti iz Škofje Loke odšli na tabor v Italijo.

Na taboru, ki se je odvijal v Toskani, smo bili gosti stega Rim 50. Na tem taboru sta bila tudi steg

iz Sicilije in steg iz Kalabrije. Med seboj smo se zelo razlikovali. Lahko si predstavljate probleme,

s katerimi smo se srečali. Prva težava je bil jezik: mi v večini nismo razumeli italijansko, oni pa

večinoma bolj slabo angleško. Izvidniki in vodnice iz Rima 50, s katerimi smo bili skupaj v pod-

taboru, so bili tipični mestni otroci, ki so imeli težave z uporabo sekire in podobnih orodij, medtem

ko smo mi skoraj vsak teden šli v gozd in se tam urili v nekaterih veščinah. Italijane smo mogoče

celo nekoliko podcenjevali - vsaj na začetku. Do konca tabora pa so se med nami, kljub razlikam,

stkala prijateljstva in zaljubljenosti. Rimljane smo povabili naj nas obiščejo pozimi. In res so nas.

Nekaj let kasneje sem odšel v Rim, kjer sem študiral. Skavte sem srečeval na nedeljskih sprehodih

po rimskih parkih, kjer so se volčiči in izvidniki družili ter igrali. Takrat sem razumel, zakaj imajo

skavti iz Rima težave s sekirami in lopatami.

V času mojega študija v tujini sem še bolje spoznal Italijane, ki jih Slovenci kdaj pa kdaj zaničujemo

z Makaronarji. Zaničujemo jih s tistim, brez česar si skoraj ne znamo predstavljati naših taborov: z

makaroni. Danes imam zelo rad, ne samo italijanske hrane, ampak tudi italijansko kulturo in Itali-

jane. Pa ne samo Italijane. V Rimu sem imel sošolce od vsepovsod. Nekateri od njih so bili skavti,

drugi ne, a pri vsakem sem odkril, da ima veliko dobrega in lepega, da ima veliko takih stvari, ob

katerih se jaz lahko učim in rastem. Pa ne samo jaz, ampak tudi ti.

Tudi Jezus nas spodbuja k sprejemanju in k ljubezni do

tujcev. Šel je celo tako daleč, da je rekel: »Tujec sem

bil in ste me sprejeli« (Mt 25,35). V tujcih glejmo torej

prijatelje in jih imejmo radi. Baden-Powell je videl

bogastvo skavtstva tudi v mednarodni razsežnosti.

Skavti iz Slovenije smo bratje in sestre s skavti tako

iz Italije, Hrvaške, Anglije, Jordanije, ali iz katere koli

druge države. Vsi si prizadevamo, da bi ta svet zapus-

tili nekoliko boljši. Vsi smo dali isto obljubo. Vsi se

trudimo živeti po skavtskih zapovedih. Skupaj lahko

premagujemo tiste prepade, ki vladajo med nami.

Skupaj lahko ustvarjamo družbo miru in prijateljstva.

Zakaj? Ker smo med seboj bratje in sestre. Ali ni lepo,

da lahko greš v katerokoli državo v Evropi ali kjerkoli

drugod po svetu in skoraj zagotovo srečaš brata ali

sestro. Ja, res je lepo, da imamo toliko tako različnih

bratov in sester.Gregor Lavrinec, DA, Komenda 1

(Mt 25,35)

volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti

5

aktualnoskavtinje in skavti

5

NAČELNICA MANCA IN ...

1.) Zakaj si se odločila za načelništvo?

Skavti so mi v teh desetih letih »skavtanja« dali

zares veliko: prijatelje, skavtske pustolovščine,

nove izkušnje, nepozabne izlete in znanje. Ne

nazadnje sem tu spoznala tudi svojo ljubezen,

ki je še utrdila mojo dejavnost na skavtskem

področju. Glede na to, da sem zelo navdušena

nad skavtsko metodo in da sem jo za zdaj

preizkušala pretežno na lokalnem nivoju, sem

začutila klic, da se skavtom dejavneje pridružim

tudi na državnem nivoju in s tem pripomorem

k rasti skavtstva v Sloveniji.

2.) Kaj so tvoji cilji kot načelnica?

Moja želja je, da dam na razpolago svoja znan-

ja, izkušnje in poznanstva, ki sem si jih v teh

letih pridobila. Želim si, da skavti postanemo

vodilna mladinska organizacija v Sloveniji, da

postanemo še bolj poznani in prepoznavni. Pri

tem pa ne smemo pozabiti na naše krščanske

korenine, skavtsko metodo in kakovostno iz-

vajanje programa za vse skavtinje in skavte: od

volčičev prek izvidnikov do popotnikov.

3.) Kje črpaš moč za vsakodnevne de-

javnosti, obveznosti?

Moč mi dajejo spanec, popoldanska poživitev v

naravi, pogovori z Bogom, ljudje, ki me obda-

jajo in dobro mislijo.

4.) Kako si zamišljaš skavtstvo v Sloveniji

čez 50 let?

Zelo zanimivo vprašanje. Menim pa, da obsta-

jata dve možnosti, ki sta odvisni od tega, koliko

bo zavedanje človeka naraščalo glede odgov-

IME IN PRIIMEK: Manca Maretič Paulus

SKAVTSKO IME: Marljiva mravljica

STEG: Škofja Loka 2

LETO PRIHODA K SKAVTOM: 1998

NAJLEPŠI SKAVTSKI DOGODEK: Potovalni tabor, Primorska 2004

OSEBA, KI JO IMAM NAJRAJE: Vestni oven

ŽIVLJENJSKI MOTO: Kjer je volja, tam je pot.

NAJLJUBŠA KNJIGA: Veveriček posebne sorte

ornosti do narave, sočloveka in potomcev. Ker

sem večna optimistka, bom opisala le najboljšo

možnost. Menim, da se bo človek zavedal odgov-

ornosti, zato si skavte predstavljam kot organ-

izacijo v velikem razcvetu, z zelo pomembno

vlogo v javnem svetu, tako v mladinski kot tudi

odrasli dejavnosti na področju vzgoje, kulture in

izobraževanja. Mislim, da imamo skavti veliko moč

že s tem, da smo ohranili stik z naravo in prvotnim

načinom preživetja, h kateremu se danes želijo vr-

niti prav vsi, ki so osveščeni. Ja, oranžna srajca bo

pa itak obvezno visela v vsaki omari.

5.) Kaj bi rada povedala skavtom širom Slov-

enije?

Bodimo ponosni na to, kar smo. Naj bo vsak dan

razlog za veselje in uživajmo v skavtskih igri, ki je

najboljša učiteljica za življenje, sicer pa je že Baden

Powell rekel: »Vzemite življenje kot igro in svet kot

igrišče.« Naredite to in vse bo lažje!

volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //

6

aktualno // Skavtič / april 2008 //

6

... NAČELNIK SANDI

1.) Zakaj si se odločil za načelništvo?

Pravzaprav se nisem odločil čisto sam, ampak me

je določen krog skavtov (dejavni voditelji, IO) spod-

budil, da sem začel razmišljati o tem. Odločitev je

bila težka, kar se vidi že iz tega, da sem čakal do zadn-

jega roka − kandidaturo sem vložil zadnji dan. Veliko

sem premišljeval, gre namreč za nalogo, ki bi jo rad

opravljal odgovorno. Torej so me najprej drugi bolj

videli v tem, sam pa vem, da sem že veliko naredil v

ZSKSS in imam zato nekaj izkušenj, ki so podlaga za

to, da bi lahko bil kandidat.

2.) Kaj so tvoji cilji kot načelnik?

Večinoma so zapisani v programu: vzpostaviti dober

odnos med člani IO, sodelovati s pisarno, ustvariti

trio načelnik − načelnica − DA, da bi bili enotni, da

bi šli v skupno smer, da bi bili dejavni del mladinske

politike v Sloveniji − če mi ne bomo enotni, potem

tudi navzven ne moremo uspešno nastopati. Tre-

nutna naloga, ki nas čaka, pa je najti še dva člana

za dve poverjeništvi. Potem je tu še povezovanje s

sorodnimi organizacijami - SZSO, ZBOKSS,...

3.) Kje črpaš moč za vsakodnevne dejavnos-

ti, obveznosti?

Moč črpam v ljudeh, ki so mi blizu, v pogovorih (sem

človek, ki se zelo rad pogovarja). V skavtskem svetu

pa pričakujem, da je od teh pogovorov tudi rezul-

tat: kar se dogovorimo, naj se tudi realizira − včasih

manj besed in več narejenega. Tudi od skavtskega

voditelja pričakujem neko konkretnost, jasnost.

4.) Kako si zamišljaš skavtstvo v Sloveniji

čez 50 let?

IME IN PRIIMEK: Sandi Hribar

SKAVTSKO IME: Vzdržljivi bober

STEG: Grosuplje 1

LETO PRIHODA K SKAVTOM: 1992

NAJLEPŠI SKAVTSKI DOGODEK: Tri leta, ki sem jih preživel pri

vodenju ljubljanske regije, od takrat še danes dobivam energijo.

OSEBA, KI JO IMAM NAJRAJE: Jana (op.: Sandijevo dekle)

ŽIVLJENJSKI MOTO: Ko imaš, ne veš, kaj imaš, ko nimaš, se tega zavedaš.

NAJLJUBŠA KNJIGA: Priročnik Bodi pripravljen

NAJLJUBŠA HRANA: Vse, kar je v povezavi z mesom in krompirjem.

Želja − da bi bila to vodilna mladinska organizacija

predvsem zaradi programa, ki ga ima, vrednot (tudi

katoliških, v katerih ne vidim nobene slabe sestavine,

četudi imamo včasih o tem po nepotrebnem pred-

sodke − vzgoja za dobrega človeka, boljši danes,

jutri). Kot organizacija, ki jo bo vsak prepoznal po

zgledu odnosa do sočloveka in narave (ki z načinom

življenja dela za naravo in s tem daje zgled).

5.) Kaj bi rad povedal skavtom v Sloveniji?

Bodite ponosni na to, kar ste! Povejte, upajte si pov-

edati, kakšne vrednote imate. Ne bodimo mevžasti,

naj bo v nas več energije kot v povprečnem človeku,

mladostniku. To, kar misliš, tudi povej in živi. Vesel

sem, da imamo toliko voditeljev, ki veliko energije

vlagajo v skavtstvo in vsak je dragocen, pomemben.

Želim si, da bi se tudi tisti, ki imajo občutek, da so

geografsko zapostavljeni (pravkar smo veliko pri-

dobili tudi s prostori v Mariboru), dejavno vključili v

delo na regijski in državni ravni ter to izkušnjo podali

svojemu stegu. S tem lahko dobijo občutek, da skavti

nismo le v lastnem kraju, ampak tudi na nacionalni

ravni − da presežemo zapečkarstvo in s tem boga-

timo organizacijo.

7

volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti

Drage volkuljice in volčiči!Pomlad se je končno le pokazala v naši džungli. V tokrat-ni številki lahko izveste kaj novega o naši Evropi, tako da se preizkusite v nagradnem kvizu. V deževnih dneh si lahko izdelate svoje kovance, preberete še zadnji del dogodivščine malega Rjavka ali pa se kratkočasite z Iki-jevimi zankami. Če vreme ne nagaja, pa kar pogumno ven v naravo!

Dober lov!Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3

Polona Čampa, Tipi topi kapibara, Ljubljana 3

PRAVI JUNAK 4.del

Videl je, kako so se mami Rakši in očetu Volku oči zasvetile od veselja in tudi onadva sta komaj zadržala vzklik veselja, ko sta zagledala svojega najmlajšega, kako se je pogumno pri-plazil do njih. ‘Mama,’ je komaj slišno dahnil Rjavko, ‘kako naj vas rešim ven od tu?’ ‘O, moj čudoviti mali pogumni Rjavko! Prišel si nas rešit! Vidiš tisto palico tamle? Če jo premakneš, čisto počasi in potihem, bomo vsi rešeni in lahko bomo zbežali.’ Rjavko je po-gledal, kamor mu je pokazala mama Rakša, in videl palico. Zagrabil jo je z gobčkom in jo poskusil premakniti. Uspelo mu je, a le za čisto malo. Trudil se je in jo čisto počasi, po milimeter premikal. Naenkrat je začutil, da se palica ne upira več. Mama Rakša, ki je pozor-no spremljala njegovo početje, je čisto poti-hem s tačko odsunila vrata železne kletke, v kateri so bili zaprti, od veselja in ponosa poli-zala svojega Rjavka po smrčku, potem pa so se vsi skupaj kot sence odplazili stran od rdeče cvetice in divjih lovcev, ki so hoteli kožuhe Rjavkovih bratov uporabiti za svojo zimsko garderobo. Ko so bili že dovolj daleč stran, so se ustavili.

Tudi bratci so se mu zahvalili, ker jih je rešil, potem pa mu je oče Volk rekel: ‘Rjavko, danes si dokazal, da si že pravi volk! Oprosti, ker smo te pustili doma. Mislili smo, da si še pre-majhen, a si danes dokazal ne le da si dovolj velik, ampak da si tudi pravi junak. Od sedaj naprej boš vedno šel z nami, kamorkoli bomo šli na lov.’

Volkovi so veselo zatulili, se pognali v dir in izginili v džungli. Tako je Rjavko dokazal, da ni več mali volčič, ampak pogumen volk, po džungli pa se je še dolgo govorilo o tej prigo-di.

KONEC

Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3

8

volčiči in volkuljice // Skavtič / april 2008 //

-

Ikijev kotiček VICI ZAGONETKE

Reši tole, če znaš!

Moja mama je bila leta 2005 stara 32 let, jaz pa v minusu za 12.

Katerega leta sem se rodil?

Koliko je bila stara moja mama, ko me je rodila?

ODGOVOR:_________________________

ODGOVOR:_________________________

Koliko dobiš, če šestkratnik števila 6789 deliš z 22, nato pa

količniku prišteješ razliko števil 3457 in 2568?

RAČUNI:_____________________________________

ODGOVOR:__________________________________

Mali Zdenko joka: “Mama, rad bi jahal na oslu!“

Končno mama reče očku: “No, vzemi ga že enkrat na hrbet.”

Dva selitvena delavca nosita prečudovit klavir v 50. nadstropje

stolpnice v New Yorku. Kot po navadi je dvigalo v okvari, tako

da morata uporabiti stopnice. Po nekaj urah dvigovanja in

prenašanja reče eden:

- Hej, Charlie, imam eno dobro in eno slabo novico.

- Najprej povej dobro novico.

- Dobra je, da sve že v 49. nadstropju.

- Pa slaba?

- Da sva v napačni stolpnici.

LEGENDA

Minus 12 let pomeni, da se boš rodil šele

čez 12 let, minus 13 pomeni, da se boš

rodil šele čez 13 let …- Ojoj,

pozabil sem vklopiti tak-

simeter in ne vem, koliko mi morate

plačati!

- Nič hudega, itak sem doma pozabil

denarnico.

- Koliko

je ura?

- Toliko, kot je bila včeraj ob istem

času!

ZA SPRETNE TAČKEKOVANCI IZ TESTA

Kovance so prvi začeli krasiti stari Grki. S spodaj opisanim postopkom sam lahko narediš in

okrasiš svoje kovance, ki jih potem lahko uporabiš pri igri v krdelu ali pa doma.

POTREBŠČINE:

Star bel kruh (dve rezini)

Skleda

Prozorno lepilo

Aluminijasta folija

Majhen okrogel model za piškote

Jedilne barve in čopiči

POSTOPEK:

1. Odstrani skorjo s kruha in jo shrani za

ptičke.

2. Sredico natrgaj na majhne koščke in jih

stresi v skledo. Dodaj toliko lepila, da kruh postane

vlažen, ne tekoč.

3. S prsti zmešaj kruh in lepilo, da dobiš tes-

teno zmes. Po potrebi dodaj lepilo. Če je lepila

preveč, dodaj še malo kruha. Polona Čampa, Tipi topi kapibara, Lj 3

4. V dlaneh zgneti kroglice iz testa. Potem

vsako kroglico splošči na aluminijasti foliji.

5. Z modelom za piškote izreži iz ploščic testa

majhne okrogle ploščice.

6. Ploščice pusti na foliji. Z jedilnimi barva-

mi na testene novčiče narišite različne vzorce ali

risbe.

7. Pusti novčiče, da se posušijo.

Irenej Kolšek, Ljubljana 3

9

volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - ODREŽI-- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - -

ZA POSKOČNE NOGESARDINE

Sardine so različica skrivalnic. Vsi igralci zaprejo oči, vendar se skrije samo eden izmed njih. Ko preštejejo do deset, ga vsi drugi

začnejo iskati.Ko najdeš igralca, ki se je skril, se mu pridružiš v njegovem skrivališču. Sčasoma se stiska pri njem vse več in več igralcev, vse manj pa jih išče. Zadnji, ki odkrije skrivališče, se v naslednji igri

prvi skrije.

Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3

1. Koliko držav članic ima Evropska unija?

a) 22 b) 27 c) 32

2.Koliko uradnih jezikov ima Evropska unija?

a) 23 b) 25 c) 27

3. Katera je uradna valuta Evropske unije?

a) Dolar b) Evrotolar c) Evro

4. Datum vstopa Slovenije v Evropsko unijo:

a) 1. 5. 2003 b) 1. 5. 2004 c) 1. 5. 2005

5. Katera je največja država v Evropski uniji?

a) Francija b) Ukrajina

c) Švedska d) Španija

6. Katera je najdaljša reka v Evropi?

a) Ren b) Donava

c) Temza d) Volga

7. Katera je najvišja gora v Evropi?

a) Matterhorn b) Triglav c) Mont Blanc

8. Na zemljevidu Evrope na naslednji strani

pobarvaj in poimenuj vse države, ki so v Ev-

ropski uniji.

9. Evropa je po velikosti:

a) Najmanjši kontinent na svetu

b) Drugi najmanjši kontinent na svetu

c) Največji kontinent na svetu

Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3

KOKOŠKA V EVROPI Nagradni kvizDrage volkuljice in volčiči!

Slovenija je že nekaj let uradna članica Evropske unije. V tem času ste gotovo že kaj slišali o

tem. Za preverjanje vašega znanja smo pripravili nagradni kviz. Rešitev pošljete tako, da stran

z rešenim kvizom izrežete iz Skavtiča, jo daste v kuverto in po Čilu pošljete na naslov: ZSKSS,

Zrinjskega cesta 9, 1000 Ljubljana s pripisom ‘nagradni kviz’. Če se kviz izkaže za pretežkega,

za pomoč poprosite svoje starše ali stare volke.

Veselo reševanje!

10

volčiči in volkuljice // Skavtič / april 2008 //

- - - - - - - ODREŽI-- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - -

0

ALI VEŠ, ...

Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3

- da so milo po naključju odkrili Rimljani. Toda šele takrat, ko so francoski znanstveniki odkrili poceni izdelavo, je

milo postalo dostopno vsem ljudem. Francosko milo je znano po svojih ljubkih oblikah in poceni dišavah.

- da so ljudje že od najstarejših časov uporabljali za denar sol, žeblje, kamne, kitove zobe, školjke in druge materiale.

Sčasoma so ljudstva začela uporabljati kot denar zlato, srebro ter dragulje različnih oblik in velikosti. Kovance so

med prvimi uporabljali Kitajci, stari Grki pa so bili tisti, ki so svo-

jim novčičem dali umetniški pridih. Na kovance so vtisnili slike

vladarjev, voditeljev, junakov, zgradb ter športnih dogodkov.

- Laponci so velik narod, ki naseljuje najsevernejše predele

Norveške, Švedske, Finske in Rusije. Nekateri še vedno živijo no-

madsko življenje in večji del leta preživijo na poti, ko spremljajo

črede severnih jelenov.

1111

izvidniki in vodniceskavtinje in skavti izvidniki in vodniceskavtinje in skavti

Vodnica, izvidnik!

Brsteči popki, pisani cvetovi, razigrani metulji, veje, v katere se je ujel svež spomladanski veter, dežne kaplje, ki obujajo življenje ... To pomlad ničesar ne spreglej – ne v naravi pa tudi ne v novi številki Skavtiča. Na nekaj naslednjih straneh boš zagotovo spet našel/a marsikaj zanimivega zase, za svojo dušo in za umirjanje svoje prekipevajoče spomladanske energije ...

Maja Franko, Živahni metuljček, Šentjernej 1

Aleš Erjavec, Bliskoviti svizec, Krško 1

Zavretje vode brez lonca

Namen tega članka je, da vas seznaniva z marsikomu

že znanim dejstvom: vodo je kakopak moč segreti tudi

v plastenkah, dasiravno bi človek najprvo rekel, da to

pa nikakor ne. Za kuhanje makaronov s to metodo

bo sicer potrebno kar nekaj domišljije, optimizma in

smisla za humor, na tak način pogreti ali skuhati čaj

pa bo to prav mišji kašelj.

Recept za vrelo vodo brez lonca:

Sestavine:

• kovinski lonec,

• plastenka z vodo,

• ogenj,

• auspuh (verjetno odvečen podatek).

Priprava:

• plastenko do vrha (!!!) napolnimo s toplote

primanjkajočo tekočino;

• vse skupaj mirne duše postavimo na čim bolj ena-

komerno porazdeljen ogenj.

Serviranje:

• ko imamo občutek, da se je tekočina segrela do

želene temperature, jo (lahko z auspuhom) zbezamo

z ognja;

Mladi MacGyver Vsi poznamo situacijo, ko se v klanu ali v vodu na potepu začne iskati

najbolj »primernega« za nošenje tistega velikega, štorastega, kovinskega

in težkega lonca, v katerem se bo v prihodnjih dneh kuhalo. Verjetno

tudi vsi poznamo situacijo, ko gospodar ekipe, posebej na krajših izletih,

zaradi zgoraj opisane težave raje kar »pozabi« vzeti lonec na izlet: »Ah,

bomo pa pač jedli tvist in hrenovke. Vodo ali čaj iz plastičnih fl aš pa

bomo že mrzlo pili. Sej smo skavti.«

• glede na to, da je plastenka zvrhana tekočine s

specifi čnim prostorninskim raztezkom, moramo

pričakovati, da bo ob odprtju fl aše malo špricnilo

(dopuščava tudi možnost, da fl aša tudi poči, čeprav se

nama to ni zgodilo - za vsak slučaj je postopek pamet-

no izvajati s rebrasto plastenko ... da ne bo prišlo do

kakšnih tožb …);

• produkt poskusa postrežemo toplega napitka željnim

utrujenim skavtom.

Mirko Silan, Pripravljeni kozorog in

Marjan Moderc, Filo-skirca kozorog, Ljubljana 3

1212

izvidniki in vodnice // Skavtič / november 2007 //izvidniki in vodnice // Skavtič / april 2008 //

BLAGAJNIK:

• na začetku leta, ko običajno

vod dobi nekaj denarja, nare-

di načrt izdatkov, ki jih boste

imeli v prihajajočem letu (za

nakup novih pripomočkov

in opreme, za izlete, izhode

voda ...), za vaš denar pa lahko

narediš čisto pravi trezor;

• zbiraj denar od članov voda, tudi ko se pobira

članarina za izhode in za zimovanja ter ga pravočasno

oddaj vodniku ali četovodji;

• sedaj ob prevzemu evra lahko preštudiraš in naučiš

še ostale člane v vodu, kako je potrebno ravnati

z novo valuto, kako se denar preračunava v evre,

kakšna je simbolika slovenskih kovancev evra in tako

dalje;

• za svoj vod lahko pripraviš temo o tem, kako

varčevati, kam se splača vlagati denar, kaj so to deln-

ice, vzajemni skladi;

• piši prošnje za sponzorstvo ali donacije, s katerimi

vod lahko pride do novih fi nančnih sredstev za vaše

aktivnosti.

GOSPODAR:

• pripravi pripomočke in

orodja, ko se učite tehničnega

znanja na srečanjih voda;

• skrbi za urejenost vodove

lastnine (naredi ali priskrbi

skrinjo voda, v kateri boste

shranili vso vodovo lastnino);

• kupuj novo opremo, če je

stara obrabljena ali je sploh nimate, pri tem pa sode-

luj z blagajnikom;

• kot dober gospodar moraš obvladati brušenje sekir

in o tem učiti tudi ostale člane voda;

• išči poceni možnosti za nabavo nove opreme (po-

pusti, akcije);

• obvladati moraš tehnična znanja, celo najtežja,

ter svoja znanja deliti z ostalimi člani voda (vezave,

različni načini kurjenja, skrb za orodje ...);

• skupaj z ostalimi gospodarji v četi pripravite mate-

rial za tabor, zimovanje …

ZAPISNIKAR:

• večkrat zapiši dogodke voda

v zlato knjigo, vanjo pa naj

pišejo tudi drugi člani voda;

• na srečanju piši zapisnik

– zapisuj naloge, predloge,

vse kar je potrebno predati

voditeljem;

• napiši kakšen članek za

časopis, spletno stran stega, za Skavtiča;

• vodi seznam članov voda in skrbi, da so podatki

pravi, seznam pa predajaj četovodji;

• lahko učiš lepopis člane voda;

• aktualna tema je tudi kriptografi ja (vod si lahko

izbere svojo tajno pisavo in si v njej posreduje

sporočila);

• obvladati moraš Morsejevo abecedo in jo naučiti

tudi ostale člane;

• predstavi temo na srečanju voda, npr. predstavi še

druge vrste pisav v svetu (še posebej kakšno staro:

egipčansko, hebrejsko, kitajsko ...), kupite si majice in

nanje zapišite svoja imena v tujih pisavah.

ZASTAVONOŠA:

• skrbi na vseh srečanjih čete,

tudi če si sam odsoten, da vod

zastavico ima, da ni zanemar-

jena, poznati moraš odkupni-

no, če zastavico pozabiš;

• skrbi, da je zastavica v do-

brem stanju (čista, neraztr-

gana);

• predstavi zastavico novincem (kakšne so njene

Moj vod še vedno moj ponosČe ste kaj brskali po prejšnji številki, v kar seveda ne dvomimo, ste lahko naleteli na kratke, a

prav simpatične opise treh funkcij v vodu (podvodnik, kuhar, zabavnež). Tokrat vam postrežemo

s še preostalimi opisi najpogostejših funkcij oziroma nalog, ki jih lahko posameznik prevzame.

Le-ti pa naj vam bodo v pomoč, da boste začutili svojo vlogo in lahko dali svoj prispevek v vaši

četi - četudi bo ta še tako majhen, je lahko zelo pomemben in dragocen ...

/

1313

izvidniki in vodniceskavtinje in skavti izvidniki in vodniceskavtinje in skavti

mere, kdaj je bila prvič narejena, povej jim, kaj

pomenijo izrezljani znaki, napisi na palici, ob katerih

dogodkih so nastali – ne pozabi, zastavica je nosilec

zgodovine voda);

• poznati moraš žival svojega voda do potankosti,

predstavi jo drugim;

• dobro je, da si seznanjen s pravilnim načinom

izobešanja zastav (slovenske, evropske …) in njihovo

simboliko.

DUHOVNEŽ:

• vedno imej pripravljeno

duhovno misel za sestanek

voda;

• ko je vod zadolžen za mo-

litev pred in po jedi, poskrbi,

da bo molitev pripravljena;

• poznati moraš Sveto pismo;

• poznati moraš simboliko

liturgije in o tem učiti člane svojega voda (npr. kako

je sestavljena maša);

• poznati moraš župnijsko cerkev, v kateri imate

sedež skavti, razkaži jo članom voda;

• pozanimaj se o aktivnostih v župniji in poskrbi za to,

da vod pri tem tudi aktivno sodeluje (npr. pomagajte

pri Karitasu, obiskujte bolnike).

BOLNIČAR:

• poskrbi za vodovo prvo

pomoč (da je popolna,

primerna, uporabna);

• poznati moraš osnove prve

pomoči in svoje znanje deli

z ostalimi člani voda (naredi

izziv zanje, vadite obveze,

prvo pomoč);

• obiščite kakšno bolnišnico, kjer se seznanite z

načinom dela v njej, ali povabi v goste bolničarja;

• na srečanjih voda (predvsem tistih zunaj) imej ved-

no s seboj torbo z najbolj nujno prvo pomočjo;

• bodi seznanjen z zdravstvenim stanjem članov svo-

jega voda in o tem obveščaj četovodjo.

Skavtski psihološki test

ODNOS DO BOGA

1. V soboto je skavtska maša. Kaj narediš?

a) Grem k maši in pri njej sodelujem.

b) Saj je sobota! Ne da se mi iti k maši.

c) Grem k maši in pri maši nisem zbran.

2. Prijatelji te prepričujejo, da bi se izpisal/a od

skavtov, ker so »veeerni«!

a) Strinjam se z njimi in se izpišem od skavtov.

b) Prijateljem rečem, da so skavti bedni, le da bi iz-

gledal frajer.

c) Prijateljem rečem, da so skavti v redu in da se ne

bom izpisal.

3. Tvoj odnos do Svete spovedi.

a) Jaz sem brez grehov, spoved je ‘’karnejki’’.

b) Grem in si izmislim nekaj grehov, da bo mama dala

mir.

c) Za/vestno opravim spoved in se kesam grehov.

Pred tabo je skavtski psihološki test, ki smo ga

izoblikovale vidre kot rezultat naših pogovo-

rov o korenini – odnos do sebe, do Boga in do

svojega bližnjega. Pomagal ti bo, da boš odkril,

kakšen človek in skavt si, zato ga rešuj čimbolj

ISKRENO, tako kot bi res ravnal.

Veselo reševanje, še mnogo lepih skavtskih

dogodivščin in seveda: »Bodi (vedno) priprav-

ljen!«

Fidre :)

izvidniki in vodnice // Skavtič / november 2007 //izvidniki in vodnice // Skavtič / februar 2008 //popotniki in popotnice // Skavtič / november 2007 //izvidniki in vodnice // Skavtič / februar 2008 //

ODNOS DO BLIŽNJEGA

4. Vidiš soseda »težaka«, ki si je zlomil nogo.

Kaj narediš?

a) Ga ignoriram in grem mimo.

b) Ga ozmerjam in ga brcnem.

c) Uporabim svoje znanje iz PP (prve pomoči) in ran-

jenca odpeljem do prve ambulante.

5. V vod je prišel nov član. Kako ga sprejmeš?

a) ‘’A je sploh prišel?’’

b) Ga lepo sprejmem in mu pomagam, da se vključi

v vod.

c) Mu postavljam težke naloge.

6. Dva skavta se prepirata. Kako posreduješ?

a) Se vključim v prepir tudi jaz.

b) Ju pomirim ter opomnim, da sta brata skavta.

c) Oznanim »zabavni program« ter privedem

gledalce.

ODNOS DO SAMEGA SEBE

7. Prijatelj ti reče, da si lep/a. Kako se odzoveš?

a) »Nehaj si izmišljevati, saj vem, da nisem.«

b) »Hvala za kompliment.«

c) »To že vem! Ne bi mi bilo treba povedati!«

(vzvišeno)

8. Kaj je rutka?

a) Del mene, znak moje obljube! Moj ponos!

b) Kos blaga, ki ga nosim k skavtom.

c) Nimam pojma. Pač nekaj.

9. Kako preživljaš večino svojega prostega

časa?

a) Igram računalnik.

b) Poležavam na kavču in gledam TV.

c) Sem v naravi in se družim s prijatelji.

Točkovanje:

1 2 3 4 5 6 7 8 9

A 3 -1 0 1 1 1 1 3 1

B 1 1 2 1 3 3 3 2 1

C 2 3 3 3 2 1 -1 1 3

4-9 točkHaha, a si se hecal?

Jezus je učil ljubiti bližnje in jim pomagati (tudi če so

»težaki«!). Potrudi se biti dober sočlovek in imej Je-

zusa za zgled. Pa sebe spoštuj takega kot si. SI NE-

PONOVLJIV!

10-18 točkSaj si kar v redu ...

Mogoče bi kakšna ura manj na računalniku, pa

kakšen kanček samospoštovanja več pripomogla

k tvojemu odnosu do življenja! Ampak vse se da še

narediti, tako da ... ODPRAVI SE NA DELO!

19-27 točk

Mi daš cifro? :)

Takega človeka bi imel za prijatelja tudi jaz. Če si bil

iskren pri odgovarjanju, potem si ta test opravil z od-

liko. BODI ŠE NAPREJ TAK, KAKRŠEN SI!

14

izvidniki in vodniceskavtinje in skavti/ izvidniki in vodniceskavtinje in skavti

1515

popotniki in popotniceskavtinje in skavti/ popotniki in popotniceskavtinje in skavti

Dragi PP!

Ste se v vašem klanu že kdaj lotili skupnega služenja?

Če vas zanima, kako to izgleda v praksi, preberite pismo

tete Klanke. Kako pa kaj poznaš Evropo? Najbolje, da

preveriš in osvežiš svoje znanje v kvizu.

Sedaj se bliža pomlad, zato nikar ne pozabi na lepoto

narave in na skrb, ki bi ji jo moral posvečati.

En pomladanski pozdravKatarina Pavlinič, Simpatična čebela, Komenda 1

Julija Remenik, Zanesljiva netopirka Mozirje 1

Draga teta Klanka!

Sem Strumna veverica s štajerskega konca Sloveni-

je. Verjetno sedaj pričakuješ, da ti bom zaupala svoj

problem, a ne pišem ti zaradi tega. Tokrat bi rada s

tabo podelila zelo lepo izkušnjo. Pred kratkim se je

naš klan odločil za skupinsko služenje, ki smo ga tudi

izpeljali. In kakšni so občutki? Pa kaj bi ti to razlagala?!

NEPONOVLJIVI!

Torej: naša voditelja sta »zavohala« v bližini našega

kraja pomoči potrebne družine. S svojo nalezljivo

navdušenostjo sta kmalu okužila tudi nas in zadeva je

stekla. Predstavila sta nam položaje teh družin, nato

pa je sledila debata o tem, kako naj se lotimo služenja

in kateri izmed družin naj pomagamo prvi. Vsi smo

bili za akcijo in zadeve so stekle prej kot si lahko misliš.

Klanovodji sta navezala stike z družino in lahko smo

začeli z delom. Stara gospa, ki je sama živela na kmeti-

ji, je bila zelo začudena, ko jo je nekega jutra na pragu

pozdravilo 15 zagnanih skavtov. Še preden smo začeli

z delom, smo lahko v kotičkih njenih oči opazili solze

sreče. »Nobenega nimam, ki bi mi lahko pomagal,« je

rekla. »Pa tudi si nisem mislila, da boste zares prišli.«

In kaj smo delali? Fantje so se lotili vrta, punce pa

smo začele čistiti hišo. Potrebovali smo nekaj časa, a

ko je zadeva stekla, je bilo delo zelo prijetno. Stara

gospa je zvesto opazovala naše delo in nas usmerjala.

Nato je sledilo še žaganje, cepljenje in zlaganje drv.

Teta Klanka, moram ti povedati, da je cepljenje drv

odlična telovadba.

Po končanem delu nam je gospa postregla še s savin-

jskim želodcem in domačim kruhom. Kaj bi si človek

lahko še zaželel boljšega?

Tako. V preostanku leta nas čaka še nekaj takih akcij

in res se jih že prav pošteno veselim. Vesela sem, da

smo se služenja zares lotili in da zadeve niso ostale

smo pri obljubah. Hvaležna sem našima voditeljema,

ki sta zadeve tako lepo organizirala. Na nek način pa

sem hvaležna tudi tebi! Zakaj? – Ker nas nenehno

spodbujaš k služenju in k temu, da pomagamo dru-

gim. Hvala ti. Želim si, da bi tudi drugi ljudje, pred-

vsem pa skavti, bili pripravljeni videti stisko drugih

in da bi pri svojem služenju ne pričakovali druge za-

hvale, kakor zavest, da izpolnjujemo Njegovo sveto

voljo.

Lep pozdrav,

Strumna veverica

Teta KlankaDragi PP!

Ležim v postelji z 39 °C temperature in mislim na vas. Upam, da se vam godi bolje. Danes se vam

oglašam na nekoliko drugačen način. Pred kratkim sem dobila pismo Strumne veverice, ki me je

zelo razveselilo, hkrati pa mi dalo vedeti, da moje neprestano besedičenje o služenju in pomoči

drugim le ni zaman. Odločila sem se torej, da ga objavim. Hkrati vas pozivam, da si ga preberete.

1616

popotniki in popotnice // Skavtič / november 2007 //popotniki in popotnice // Skavtič / april 2008 //

Tako. Upam, da mi ne zameriš, Strumna veverica, ker

sem objavila tvoje pismo vsemu slovenskemu skavt-

stvu. Mislim in upam, da vam je to pismo malo odprlo

oči in vam dalo pogum, da nadaljujete s svojo obliko

služenja. Naj vam bo delo tega klana za zgled in naj

vam da novih idej in moči za nadaljno zagnanost in

vztrajnost. Če pa imate kak problem ali pa bi z mano

radi podelili vašo kakršno koli izkušnjo, pa veste, kje

me lahko najdete.

Srečno pot!

Vaša teta Klanka

1. Na katerem mestu med celinami je Evropa po

površini (od najmanjše do največje)?

a) Prvem

b) Drugem

c) Tretjem

d) Četrtem

2. Katera država ne leži v Evropi?

a) Ciper

b) Belorusija

c) Moldavija

d) Grenada

3. Večina Evrope leži v

a) Subtropskem toplotnem pasu

b) Zmerno toplem toplotnem pasu

c) Subpolarnem toplotnem pasu

d) Tropskem toplotnem pasu

4. Največja država, ki v celoti leži v Evropi, je

a) Ukrajina

b) Nemčija

c) Francija

d) Španija

5. Koliko zvezdic je v zastavi Evropske unije?

a) 14

b) 27

c) 12

d) 10

6. Najnižja evropska država je (kar tretjina

ozemlja leži na ravni morske gladine ali pod

njo)

a) Finska

b) Nizozemska

c) Portugalska

d) Islandija

7. Katera država ima del svojega ozemlja na

drugi celini?

a) Francija

b) Velika Britanija

c) Španija

d) Nemčija

8. Koliko kvadratnih kilometrov meri površje

najmanjše evropske države?

a) 61,2 km2

b) 160 km2

c) 1,95 km2

d) 0,4 km2

9. Najdaljša evropska reka je

a) Donava

b) Ren

c) Dnjeper

d) Volga

10. V kateri državi nemščina ni uradni jezik?

a) Luksemburg

b) Nizozemska

c) Belgija

d) Lihtenštajn

(Odgovori:1-B, 2-D, 3-B, 4-A, 5-C, 6-B, 7-A, 8-D, 9-D,

10-C)

Na koliko vprašanj si odgovoril pravilno?

1, 2 Pa si ti prepričan, da nisi doma v Afriki?

3, 4 Ti si 100% prespal vse ure geografi je.

5, 6 No, ja, izgubil se ne bi, ampak…

7, 8 Očitno hodiš po svetu z odprtimi očmi in ušesi.

9, 10 Ma ti si genij (ups, pravi Evropejec)!

Evropa za telebaneAli veš, da v Evropi smrtna kazen ni dovoljena? Da del Gruzije, Armenije in Azerbajdžana leži na

naši celini? Da ima Evropska unija več prebivalcev kot ZDA (smo takoj za Kitajsko in Indijo)? Ali

veš, da si Evropejec? Seveda, neumno vprašanje. Pa vendar, kako dobro pravzaprav poznaš Staro

celino? Kratek kviz ti bo pomagal osvežiti znanje.

/

1717

popotniki in popotniceskavtinje in skavti popotniki in popotniceskavtinje in skavti

Katki in Eneju so skupni trenutki mineva-

li nepopisno hitro, tisti čas, ko nista bila

skupaj, pa se jima je vlekel po polžje. Za-

polnila sta ga s sladkimi spomini drug o

drugem, da jima je bilo lažje.

Izhajala sta iz vernih družin. Starše je

začelo skrbeti, ko so spoznali, da sta

resnično navezana drug na drugega. Bali

so se, da bi šla predaleč. Tudi Katka in

Enej sta bila verna. Oba sta začela hoditi

k skavtom, kjer so ju učili v pravi smeri.

Kako naj bi se obnašala fant in dekle pred

poroko, jima je bilo jasno. Čeprav sta bila

stara šele 18 let, sta že načrtovala skupno

življenje. Čutila sta, da ju ne more ločiti

ničesar.

Neko nedeljo je Katkina mama povabila Eneja na kosi-

lo, saj je želela bolje spoznati Katkinega vsakodnevnega

spremljevalca. Enej se je na ta trenutek pripravil in tako

naredil pozitiven vtis na Katkina starša. Mami je podaril

cvetje, očetu pa je prinesel steklenico francoskega vina.

Tudi oblekel se je zelo uradno. S tem je želel dokazati,

da njuno hčerko ceni in da je resnično pripravljen

zanjo narediti vse. Z očetom sta se še posebej ujela, saj

je Katkin oče lastnik gradbenega podjetja, Enej pa se

je vpisal na arhitekturo. Mamo je navdušil predvsem s

svojo naklonjenostjo in prijaznostjo.

Katkina starša sta spoznala, da je vreden hčerkine

ljubezni, zato je večkrat prihajal k njim, kjer je med

vikendi začel tudi delati v podjetju.

»Misliš, da naju lahko sploh kaj loči?« je Enej povprašal

Katko. »Sprašujem se, kako sem lahko živel, preden

sem te spoznal.«

»Enej, ti si že naš. Ne moreš oditi, tudi če bi želel. Vsi mi

RAZMIŠLJAJMO OB ZGODBI:

1. Ali meniš, da je ljubezen v teh letih že tako močna,

da lahko traja celo življenje?

2. Zakaj se starši vedno tako bojijo, če imamo fanta

(za dekleta) oz. če imamo dekle (za fanta). Česa jih je

strah?

3. Koliko ti pomeni, da staršem ugaja tvoj izbranec/iz-

branka?

4. Kako se vidiš čez deset let?

KO BITJE SRCA PREGLASI UM

SKUPNA PRIHODNOST?SKUPNA PRIHODNOST? — 4. DEL

NAPIŠI SVOJO ZGODBO: »JAZ ČEZ DESET LET« in

jo pošlji uredništvu na naslov:skavtic@skavt.net ali

pa ZSKSS, Zrinjskega 9, 1000 Ljubljana. NAJBOLJŠO,

po mnenju uredništva, BOMO NAGRADILI.

te potrebujemo, najbolj pa jaz. Mis-

lim, da brez tebe ne bi znala živeti!

Ti si moj sonček, ki sije podnevi in

ponoči!« je rekla Katka in se mu

tesno privila v objem. »Ti pa si moja

zvezdica, ki svetiš dan in noč!« Tudi

on se je je tesno oklenil, jo božal po

laseh in jo še dolgo ni izpustil.

» Rad te imam«, ji je zašepetal.

»Tudi jaz te imam rada, « mu je tudi

ona šepetaje priznala.

… se nadaljuje.

Urška Kobe, Novo mesto 1

1818

popotniki in popotnice // Skavtič / november 2007 //popotniki in popotnice // Skavtič / april 2008 //

Sedaj, ko se počasi dnevi daljšajo, ko nas tu in tam

že pošteno ogreje sonček, se nas začne lotevati tisto

vsem poznano stanje. Postanemo brezvoljni, zaspani,

izčrpani in nezadovoljni z lastnimi dejanji, s sabo in z

okolico. Le kaj bi bilo to? Spomladanska utrujenost

vendar!

S pomladjo se spremeni tudi življenjski ritem človeka.

Za nekatere ljudi je prehod iz zimskega v pomladni

čas lahko zelo naporen. Telo se mora pogosto prila-

gajati spremembam vremena in s tem tudi velikim

in hitrim spremembam temperatur. Jutra so pogos-

to še hladna, čez dan pa se lahko ogreje tudi do 20

stopinj Celzija, saj moč sončnih žarkov hitro narašča.

Tako ni nič čudnega, da nam je spomladanska utru-

jenost vsem zelo poznana. Iz zimske zaspanosti in

neaktivnosti se pač moramo prebuditi. Gre torej

za odziv organizma na spremembe vremena, ki so

ravno spomladi najbolj pogoste. Pojav spomladan-

ske utrujenosti je naraven pojav. Spomladi, ko je v

okolju povečana temperatura, sili telo k oddajanju

toplote. Telo se prilagaja tem spremembam: zmanjša

se njegova odpornost in nastane utrujenost, ki včasih

vodi tudi v bolezen (čas prehladov, angin, senenega

nahoda, kožnih bolezni …).

A ne pustimo se ji ujeti v svoje kremplje in ne

izkoriščajmo je za vse mogoče izgovore! Če bo naše

telo izpostavljeno naravni svetlobi, bomo na najboljši

način premagali spomladansko utrujenost. Svetloba

namreč izboljšuje razpoloženje. Spomladanski utru-

jenosti se upiramo tako, da pijemo in jemo zdravo oz.

uravnoteženo prehrano. Proti utrujenosti zelo ugod-

no vpliva tudi temna čokolada, ki naj vsebuje vsaj 70

odstotkov kakavovega masla.

In kaj še lahko naredimo? Dovolj spimo in migamo!

Skrajni čas je torej, da se prebudite in začnete pošteno

skavtat! Naj vam narava vrne energijo!

Zanesljiva netopirka

Ah, ta pomlad!

Nagradno vprašanjeVeseli sva, ker je z vsako številko več odziva, zato vam z veseljem postavljava novo nagradno vprašanje.

Zanima naju, iz katerih dveh slovenskih stegov prihajata nova načelnica in načelnik. Odgovor

ter tvoje ime, priimek in steg nam v obliki SMS sporočila posreduj na 031 413 191 ali pa na naslov katarina.

pavlinic@gmail.com.

Kdo pa je srečnež februarske številke? Izžrebana je bila Valerija Dolenšek iz stega Novo mesto 1.

Čestitava!

19

voditeljiskavtinje in skavti

Baden Powell ima tokrat za vas politične nasvete, Matija

igrive, Tina, Marjeta, Nataša, Luka in »naš brat« Svit, katerega

odziva sva še posebno veseli, pa so razmišljali o Evropi.

Z Urško pa sva tokrat vse svoje misli našle v pesmi, ki jo vsaj

del želiva deliti z vami:

EVROPA — MOJ DOM

V spominu mi ostajajo vsa naša SKVO romanja, ko

smo se vedno podali na nek še neodkrit košček naše

celine, od bližnje Italije in Črne gore, do malo bolj

oddaljene Makedonija in Grčije pa vse do Španije in

Belgije smo prišli. Tudi zaradi naših SKVO-jevskih

vsakoletnih romanj mi je Evropa blizu in me v do-

bri družbi zelo osreči in vedno pokaže nekaj novega.

Z Evropo so me prav tako povezovala vsakoletna

taizejska novoletna romanja, katera sem se

udeleževala od 16-ih let naprej. Seveda ne gre zane-

mariti še lanskoletnega svetovnega Jamboreeja, ki

se je prav tako odvijal na stari celini in kot bi se lahko

reklo v zibelki človeštva in skavtstva. Prav tako se rada

pohvalim, da sem bila na prostovoljnem delovnem

taboru na Nizozemskem, kar je še ena oblika dobrega

dela in obiska neke države, pokrajine ali celine.

Zanimivo je, da je Evropa najmanjša celina, ima

pa največ narodov, jezikov, različnih kultur.

Zelo fajn se mi zdi, da kadar gledam kaki ameriški

fi lm in se ljudem zdi tak ah in oh in sploh, da gredo v

Evropo, mi pa jo imamo kar na dlani, pred nosom. Pa

vendarle je veliko ljudi, ki jo, razen Hrvaške in morda

še ostalih sosednjih držav, še videli niso. Kar je prava

škoda, še sploh danes v tem globalnem svetu, ko so

vse informacije na dlani, letalske in druge vozovnice

pa na dosegu rok.

Tina Berglez, Marljiva lisica, Maribor 2

Meni je naša stara Evropa všeč. Ima veliko držav, veliko zgodovine, ve-

liko že videnega in še veliko za videti. Prav zato izrabim vsako priložnost,

seveda čim bolj po skavtsko in poceni, da si jo pobližje ogledam. Rada

izkoristim vsako priložnost, ki jo dobim, da si ogledam to našo staro

lepotico.

Za svet, ki bo pozabil meje.Povsod nas isto sonce greje. Zato žive naj vse dežele ... a a a.Evropa 92.

Svobodni gremo naprej. Vse naše zvezde so na eni zastavi.Močnejši gremo naprejin na tej poti nas nihče ne ustavi.

Ničesar več se ne bojmo,slovensko pesem zapojmo... za nas.Evropa 2008.

(Pepel in Kri)

Urška Kete, Potrpežljiva volkulja,

Ajdovščina-Šturje 1

Ana Grasselli, Prikupna kuna,

Ljubljana 2

Znak slovenskega predsedstva Svetu EU

20

voditelji // Skavtič / april 2008 //

KAJ PA PRAVI BADEN POWELL?

»Prava pot je v tem, da poslušamo vse in se od

nobene (stranke) ne damo pregovoriti. Potem bodite

možje in odločajte sami, kaj je po vaši sodbi najboljše

za bodočnost države - ne za malenkostno krajevno

vprašanje - in glasujte za to najboljše tako dolgo, dok-

ler je pravo, t.j. dokler dejstvuje za blagor države.«

»Ne verujte nikdar v idejo kakega človeka, dok-

ler je niste preizkusili z vseh strani. Prenapete

ideje so redkokdaj mnogo vredne; ako preidete

zgodovino, ugotovite, da so jih že prej kje brez

uspeha preizkušali.«

»Večja varnost bo prinesla vsem več denarja ko izpre-

memba vlade. In močna, enotna domovina, v kateri

vsi čutijo požrtvovalno in domoljubno, nam bo pri-

nesla varnost, mir in blagostanje, kakor ga ne morejo

prinesti nikaka sredstva kakega političnega preroka.«

ZAKAJ POTREBUJEMO»TUJCE«?

Bitka za biti ali ne biti del razvitega sveta postaja vse

bolj absurdna tekma kratkovidnih. Ob njej pozablja-

mo na sicer zelo preprosto dejstvo, da je svet naš

skupen in je zgodovina našega naroda ali naše

rase le majhen del nečesa širšega, naše skupne

preteklosti, preteklosti človeštva. K tej pa niso

prispevali le naši predniki, pač pa tudi predniki vseh

ostalih ljudi sveta. Ko interpretiramo preteklost ali

sprejemamo to ali ono zgodovinsko razlago za svojo,

pozabljamo na njihove prispevke, kulturne, bivan-

jske, pretvarjamo se, da obstoj drugih ni naša stvar.

Pozabljamo na to, da tujcev ne ustvarja njihova temna

polt, črka el, ki jo drugače izgovarjajo, ali katerakoli

druga lastnost, pač pa si svoje tujce ustvarjamo sami,

ker jih potrebujemo zato, da mi sami nekaj smo.Marjeta Kos, Vihrava koala, Ljubljana 1

Smo Slovenci in za Evropejce se lahko defi niramo s tem, da izpolnimo pogoje tistih, ki to že so,

potem bomo del Evrope in oni drugi to ne bodo, dokler ne izpolnijo naših pogojev.

vir: http://www.troop159.com

21

voditeljiskavtinje in skavti

TUDI V SKVOju SE RADI IGRAMO

ŠTEVILO IGRALCEV

Igra je zasnovana za SKVO z vsaj 6 člani (3 skupine

po 2).

PRIPOMOČKI (OBVEZNI)

• kosi papirja v obliki možičkov (3 x 30 kosov)

• kocka (1 kos)

Ostali pripomočki se razlikujejo glede na igro.

PRIPRAVA NA IGRO

• Vsaka skupina si izbere/izžreba državo iz Evrope

(za primer te igre bom uporabil: Slovenija, Francija

in Anglija).

• Vsaka skupina ima na voljo 15 minut časa, da se

seznani z državo, v kateri je (leksikon, internet ...).

• Vsaka skupina si najde svoj prostor (učilnica v

župnišču, prostor na travniku, omejen z vrvjo ...).

• Vsaka skupina se domisli naloge, ki jo mora vsak

opraviti, preden lahko vstopi v njihovo državo (npr.:

če hočeš priti v Anglijo, moraš popiti kozarec vode

- prečkaš morje, če hočeš priti v Slovenijo, moraš s

svojim soigralcem iz skupine zaplesati polko, in če

hočeš priti v Francijo se mora en igralec usesti druge-

mu soigralcu na ramena - sestaviš Eiffl ov stolp).

ZAČETEK IGRE

• Igra se prične s tem, da se predstavniki vsake države

sestanejo na nevrtalnem območju (Evropska konfer-

enca).

• Vsak predstavnik vrže kocko in s tem se določi, kdo

bo prvi predsedoval Evropi (tisti, ki vrže največjo

številko), kdo bo drugi (druga največja številka) in

zadnji. Ta vrstni red se potem ponavlja.

• (Za primer te igre bom predstavnike držav poimen-

oval s kraticami: predstavnik Francije - F, predstavnik

Slovenije - S in predstavnik Anglije - A).

• Igralec S je vrgel največjo številko, zato vzame

kocko s seboj nazaj v državo.

IGRA

• Med igro lahko vsak pride v vsako državo.

• V vsaki državi mora biti vsaj eden od igralcev.

• Primer: Ko igralec A uspešno odpleše polko, lahko

vstopi v Slovenijo, nato mu igralec S postavi vprašanje

glede Slovenije. Če igrales A odgovori pravilno, lahko

vzame enega možička, če pa se zmoti, mora dva

možička dati Sloveniji.

• V eno državo greš lahko samo enkrat med konfer-

enco (konferenca - glej spodaj).

IGRA - SKLIC EVROPSKE KONFERENCE

• Igralec (S), ki ima kocko, lahko kadarkoli med igro

zapiska na piščalko (to lahko naredi samo takrat, ko

stoji v svoji državi). V tem trenutku morata oba druga

igralca (A in F) čim hitreje priteči v Slovenijo. Nato

igralec S vrže kocko. Takšna številka kot pade, toliko

možičkov mu mora dati igralec, ki je zadji pritekel v

Slovenijo.

• Ko se evropska konferenca konča, igralec S preda

kocko naslednjemu igralcu (tisti, ki je vrgel na začetku

drugo največjo številko).

• Sedaj je navrsti on, da skliče konferenco.

KONEC IGRE

• Čas igre je poljuben (določi se ga vnaprej).

• Na koncu zmaga država, ki ima največ možičkov.

Matija Urh, Prebrisana sokol, Ilirska Bistrica 1

22

voditelji // Skavtič / april 2008 //

KAJ PA MENI/TEBI POMENI EVROPA?Po eni strani se mi zdi Evropa nekje daleč, po drugi pa še kako čutim,

da smo del nje. Največjo tako izkušnjo “Evrope” sem doživela pred

nekaj leti na skavtskem seminarju na Slovaškem, kjer smo bili zbrani

udeleženci iz različnih evropskih držav. V odpiranju navzven in

srečevanju z drugimi začutiš, kako majhna je lahko Evropa in kako

hitro lahko postanemo med seboj povezani. Čeprav nisem več aktiv-

na skavtinja, še vedno čutim in živim slovensko in svetovno skavtstvo

in verjamem, da bo nekoč za nas daljna Evropa za naše otroke postale

kot druga domovina, saj nam ravno Evropa ponuja in odpira nove

možnosti za medsebojni dialog tudi izven meja naše domovine.

Nataša Cerovšek, Prizadevna ježevka, Ajdovščina-Šturje 1

Ne verjamem v združeno Evropo. Hrepenim po združenem svetu.

Verjamem v združenja in organizacije, katerih povod za nastanek

je človeška stiska in ne hlastanje za denarjem. Verjamem v naravo,

sonaravno gospodarstvo in trajnostni razvoj, kar nam in našim vnu-

kom edino dolgoročno zagotavlja svetlo prihodnost in čist planet.

Verjamem v človeško dobroto, ki je najbolj očitna tam, kjer ljudje

živijo v pomanjkanju, najmanj pa tan, kjer je vsega dovolj ali celo

preveč. Ideja o t. i. Evropskem narodu oz. družini, ki je plod političnih

in gospodarskih interesov, je izkrivljena in ne zasluži debate.

Svit Trkman, Rod soških mejašev, Nova Gorica

Najprej sem Slovenka, daleč za tem Evropejka. Meja Evrope ne

prestopam prav pogosto, tako da gre bolj za občutek pripadnosti

Sloveniji kot pa celotni celini. V nasprotnem primeru bi bilo morda

drugače. (Še vedno pa bi ostala prebivalka države vzhodno od Italije, severozahodnega dela bivše Jugoslavije itd.) Najbolj evropsko sem se

najbrž počutila na srednjeevropskem katoliškem shodu (Mariazell, 2004), saj je bilo to moje prvo ‘’evropsko’’ srečanje, pa še ravno v EU

smo takrat vstopili. Za svetovno srečanje mladih (Koln, 2005) pa to

težje rečem, saj sem se počutila enako domače med Evropejci kot

med prebivalci drugih celin (z izjemo slovanskih narodov, a tu gre

spet za slovansko pripadnost :)). Podobno je bilo tudi na mednarod-

nem skavtskem taboru v Estoniji (Tagametsa, 2005).Sicer pa najmočneje občutim evropsko identiteto pri uporabi evra :)

(pa še to le v državah EU). Trenutno pa tudi zaradi predsedovanja (a

spet le EU, ne celotni Evropi) oz. dogajanj, povezanih z njim.Marjeta Kos, Vihrava koala, Ljubljana1

Evropsko unijo si predstavljam predvsem kot orodje za napredek

Slovenije v smislu povečanja kupne moči vseh Slovencev. Če se to v

nekaj letih ne bo zgodilo, vstop v EU ni dosegel svojega namena. Tudi

če bo EU izpolnila pričakovanja, pa Slovenci z njo ne bomo zadovolj-

ni, ker po svoji naravi nismo zadovoljni s tistim, kar imamo,

temveč želimo imeti tisto, česar nimamo.Luka Lampret, Prizadevni orel, Grosuplje 1

... da je po velikosti Evropa z

10.149.253 km2 druga najmanjša ce-

lina?

... da ima Evropa 712.000.000 preb-

ivalcev?

... da je v Evropi 48 držav, 27 od njih

je v Evropski uniji?

... da je v Evropi država z najmanj

gozda Islandija s komaj 2%, država z

največ pa Finska z 72%?

... da se geslo Evropske unije glasi:

»In varietate concordia; Združeni v

raznolikosti.«?

... da je himna Evropske unije Oda

radosti?

... da je Evropska uníja mednar-

odna organizacija evropskih držav,

ustanovljena leta 1992 s Pogodbo

o Evropski uniji (Maastrichtsko

pogodbo), pred tem pa je bila tako

imenovana Evropska skupnost,

katera je nastala leta 1957 z Rimsko

pogodbo?

... da je Grenlandija, ki ji je Danska

leta 1979 podelila samoupravo, izs-

topila iz Evropske skupnosti leta

1985, po izvedbi referenduma?

... da je ozemlje Evropske unije ve-

liko 4.336.790 km² in ima 493 mili-

jonov prebivalcev?

ALI VEŠ, ...

vir: http://www.international.rai.it

volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti

23

odrasli skavtiskavtinje in skavti

SKAVTI 2.0

V ZBOKSS smo konec leta 2007 začeli uporabljati

wiki. Za vse člane smo odprli ZBOKSS wiki (http://

zbokss.wikispaces.com) kot orodje za sodelovan-

je pri izdelavi »Priročnika za odrasle skavtinje

in skavte«, za posodabljanje priročnika Primoža

Kovača »Duhovna podobe odraslega skavta« in

še kar nekaj odličnih materialov je že na njem. V pri-

hodnosti želimo, da ZBOKSS wiki postane naš virtu-

alni center ustvarjalnosti, sodelovanja in uporabe

skavtskih materialov.

Možnosti uporabe wikijev so velike. Uporablja se

predvsem tam, kjer je sodelovanje med ljudmi nujno

za uspeh (graditev skupne baze znanja, načrtovanje

dogodkov, izdelava dokumentov, priprava na ses-

tanke …). Poleg odprtega imamo tudi zaprt wiki, ki

ga IO ZBOKSS uporablja za načrtovanje in za bolj

učinkovito pripravo sestankov.

Odlično orodje, ki se ga uporablja predvsem za kon-

ceptualizacijo, pa so sodelovalni miselni vzorci,

ki smo jih uporabili pri izdelavi koncepta priročnika.

V praksi se je najbolj izkazal MindMeister, ki ga tudi

IO ZBOKSS uporablja za načrtovanje. Poskusite ga še

vi.

Sodelovalna orodja so običajno enostavna za upo-

rabo – večinoma so zelo intuitivna. Vsakdo se

lahko v nekaj urah nauči uporabljati wiki in

tudi miselne vzorce. Kljub temu organiziramo

spletne wiki seminarje, kjer boste v 4 urah izvedeli,

kako in zakaj uporabljati wiki. Seminar lahko poteka

v živo prek interneta ali pa se dogovorimo tudi za

srečanje. Naenkrat izobražujemo 4 uporabnike. Kaj

potrebujete? Skype račun, slušalke z mikrofonom in

4 ure časa. Zberite se štirje (ZSKSS in/ali ZBOKSS) in

se prijavite na ales.cerin@skavt.net.

Povabljeni k sodelovanju na ZBOKSS wiki. Pridite

na http://zbokss.wikispaces.com, registrirajte se,

preberite kratka navodila, malo se razglejte naoko-

li, poigrajte se v “peskovniku“ in začnite ustvarjati.

»Vinograd« je velik, »delavcev« pa zaenkrat še bolj

malo.

Aleš Čerin

Kdo ne pozna Wikipedije, proste enciklopedije, ki jo vsakdo lahko ureja? Je zgodba o uspehu in

odličen primer uporabe sodelovalnih orodij, ki jih kratko imenujemo Web 2.0. Uporaba sodeloval-

nih orodij (wiki, blog, sodelovalni miselni vzorci, socialne mreže, socialne oznake …) se širi v pod-

jetja in počasi tudi v šolski prostor (Podjetje 2.0, Šola 2.0). Zakaj tudi skavti ne bi pri svojem delu

uporabljali sodobnih orodij, ki nam omogočajo enostavno, ustvarjalno skupno delo, sodelovanje

in načrtovanje? Zakaj ne bi začeli s paradigmo Skavti 2.0? Pri tem pa seveda ne bomo pozabili

na druženje v živo, kajne? Orodje naj nam bo samo v pomoč pri bolj uspešnem sodelovanju in

iskanju sinergij.

volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //

24

okoljski kotiček // Skavtič / april 2008 //

V tej številki lahko na straneh, posvečenim okolju, preberete veliko zanimivega. S

pomočjo navodil si boste lahko izdelali preprost pripomoček za čiščenje vode in

se ekološko izobrazili. Nekaj malega boste izvedeli tudi o našem prostem plezalcu

bršljanu. Sicer pa vam svetujem, da greste v naravo, našo največjo učiteljico, in s

seboj vzamete tudi Skavtiča.

Veronika Pavlič, Zadržana čebela, Komenda 1

SVET KOT ČISTO IGRIŠČE

Čiščenje spomladi kdaj pa kdaj preseže naše

posestniške meje in se loti narave, ki »bogvezakaj«

po zimskem spanju potrebuje temeljit pregled. Mar

narava sama ne zna poskrbeti za svojo obnovitev in

lepoto? Najbrž nam je že vsem jasno, da vzrok tiči

drugje.

Prve čistilne akcije so se že vršile takoj po spomla-

danskem enakonočju, okrog 22. marca, ko beležimo

svetovni dan voda. Letošnja tema sovpada z

mednarodnim letom izboljšanja zdravstvenih raz-

mer in je pri vodi posvečena predvsem izboljšanju

sanitarnih razmer in higieni. Posledice neurejenih

sanitarnih razmer so pogubne za številne prebivalce

v »nerazvitih« državah; zaradi njih namreč vsakih 20

sekund nekje na svetu umre en otrok.

Številna druga čiščenja, zbiranja odpadkov in sanac-

ije divjih odlagališč bodo prišla na vrsto aprila, ko

praznujemo še en pomemben dan, to je svetovni

dan Zemlje (22. april). Dan Zemlje se po vsem

svetu obeležuje že več kot 30 let, število sodelujočih

posameznikov in organizacij pa vsako leto narašča.

Združeni narodi so ta dan posvetili miru, pravičnosti

in skrbi za Zemljo ter ga obeležijo tudi z zvonjen-

jem Zvona miru na sedežu ZN v New Yorku. Poleg

»garaškega« zbiranja odpadkov pa se na ta dan odvi-

jajo najrazličnejši dogodki in prireditve, s katerimi

želijo organizatorji opozoriti na enkratnost planeta,

na katerem živimo.

Obeleževanje svetovnih dni, vse več razprav in kon-

gresov tako na strokovni kot politični ravni … toda

kakšni so rezultati? Statistika je neizogibna: v Slov-

eniji je v letu 2006 nastalo povprečno 431 kg (samo!)

komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 1,18

kg na prebivalca na dan. Medtem ko so poslovni sub-

jekti proizvedli nekaj več kot 354 tisoč ton odpadkov

v proizvodnih dejavnostih (Vir: SURS). Eno izmed

zelo perečih vprašanj, ki ga obravnava tudi Nacion-

alni program za varstvo okolja, ostaja ravnanje z

odpadki. Zakaj tako, si lahko odgovorimo kar sami.

Odpadki namreč nastajajo ob vsaki naši dejavnosti,

povsod, kjer smo: doma, v šoli, v podjetju itd. Naš

način življenja in razvoj gospodarstva povečujeta

količino odpadkov, obenem pa nastaja vse več takih

snovi, ki jih ne znamo razgraditi. Pa tudi naš pogled

na odpadke je tak, da gre za neuporabne, največkrat

grde in umazane stvari, ki se jih je potrebno čim

Vse kaže, da se s prihodom pomladi začnemo prebujati tudi ljudje, ne samo narava. Po stanovan-

jih in v okolici domov se vrši spomladansko čiščenje, nekakšne »generalke«, ki se običajno izva-

jajo pod budnim očesom »tečnih« mam.

http://www.brezovica.si/reportaze/park/Barje1.htm

volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti

25

okoljski kotičekskavtinje in skavti

prej znebiti. Iz naših stanovanj tako odpadki romajo

(upam!) v smetnjake (in ne na črna odlagališča), kaj

pa se z njimi dogaja zatem, skoraj nikogar več ne

zanima. Vse prepogosto je tudi v Sloveniji zaslediti

tako znani pojav gospodarsko razvitega sveta: NIM-

BY (Not in My Back Yard – Ne na mojem dvorišču).

Gre za dvojnost ravnanja: želimo posedovati sodo-

bne industrijske proizvode, odpadke, ki pri njihovi

izdelavi nastanejo, pa bi potisnili drugam.

Z vse večjo ozaveščenostjo o stanju okolja in zaradi

poročil o ekoloških nesrečah se v nas pogosto vz-

buja občutek, da posameznik k izboljšanju stanja

ne more prispevati ničesar. Vendar s sodelovan-

jem v sistemu lahko vsak posameznik prispe-

va k zmanjševanju porabe naravnih virov, k

zmanjševanju onesnaženosti svojega in našega

skupnega okolja, k zmanjševanju odloženih

odpadkov tako na urejenih kot na divjih

odlagališčih. Za nadaljnje uspešno recikliranje od-

padkov in njihovega vračanja v snovne tokove je

ključnega pomena zadostna količina zbranih ma-

terialov in njihova čistost (npr. papir, neonesnažen

z drobci stekla ali hrane). Tako na količino kot na

čistost zbranih frakcij, po izkušnjah iz sveta in Sloven-

ije, lahko bistveno vpliva osveščenost povzročiteljev

odpadkov, v tem primeru gospodinjstev. Še večje

učinke pa lahko dosežemo s sodelovanjem, s skup-

nimi akcijami tako občinskih oblasti, komunalnih

služb, lokalnih medijev, turističnih društev in drugih

organizacij civilne družbe, posameznikov, podjetij,

vrtcev in šol.

Kot skavti smo tudi mi postavljeni pred odgovor-

nost, kaj se dogaja z našim modrim planetom. In če

želimo živeti življenje kot igro, moramo skrbeti

tudi za naše igrišče. V prenekaterem stegu se že

pridno zbirajo kupi starega papirja in najbrž še drugih

skupin odpadkov (ločeno zbrane frakcije), s katerimi

želimo tudi mi kot posamezniki in skupnost pokazati,

da nam ni vseeno, kaj se dogaja okrog nas. Poleg tega

smo skupaj bolj učinkoviti ter vsekakor dober zgled

okolici, najbrž tudi svojim družinam. (Tovrstno zbi-

ranje pa ima še druge smotre, ki so prav tako vzgojni,

saj si z lastnim prizadevanjem »služimo« denar za po-

letni jamboree.)

To pa je samo en korak na poti do lepšega in bolj

zdravega okolja. Korak, ki ga stopamo prav v času

največje osveščenosti in medijskega zanimanja, saj sta

kar dva dneva v razmiku enega meseca zabeležena z

okoljsko problematiko v svetovnem merilu.

Pri vsem tem je bistveno, da se svoje odgovornosti

za okolje zavedamo. In to ne samo zaradi zakonskih

predpisov in sankcij, ki jih ti prinašajo. V prvi vrsti

zaradi nas samih in zaradi generacij, ki prihajajo za

nami. Prav skavti pa moramo s svojim zgledom in ak-

tivnostjo pokazati, da ni dan Zemlje samo 22. april,

ampak prav vsak dan v letu.

VIRI:

- Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO):

http://www.arso.gov.si/

- Statistični urad Republike Slovenije (SURS):http://

www.stat.si/

- Umanotera: http://www.umanotera.org/

Nataša Mrak, Zanesljivi kenguru

http://www.brezovica.si/reportaze/park/Barje1.htm

volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //

26

okoljski kotiček // Skavtič / april 2008 //

PO

ZD

RA

VL

JEN

I D

RA

GI

SK

AV

TI!

Cv

etn

a n

ed

elj

a j

e ž

e m

imo

in

ča

s je

, d

a s

e v

am

tud

i ja

z –

ko

t d

el v

aše

bu

tari

ce

– p

red

sta

vim

. Mo

je

ime

je B

RŠ

LJA

N a

li b

ršč

ek

, brs

tra

n, o

brš

il …

Do

bro

se o

vij

am

, o

pri

jem

am

in

ple

zam

po

sv

oji

h g

ozd

-

na

tih

pri

jate

ljih

, v

se d

o v

išin

e 2

0 m

etr

ov.

Ple

zam

pra

vza

pra

v p

o v

sem

(ži

ce

, st

ari

zid

ov

i …

). S

em

zele

n p

ozi

mi in

po

leti

in

cv

eti

m v

se o

d a

vg

ust

a d

o

ok

tob

ra.

Mo

jih

ja

go

d n

e j

ejt

e!

So

ze

lo s

tru

pe

ne

,

saj

vse

bu

jejo

gli

ko

zid

he

de

rin

!

No

, li

sti

so p

a d

rug

a p

ese

m.

Če

jih

sp

om

lad

i tr

ga

š

in p

osu

šiš,

si

bo

š o

lajš

al/

-a m

no

go

te

žav. Z

dra

vim

kro

nič

ni

ka

tar,

ko

žne

bo

lezn

i in

ra

ne

, k

i p

oč

asi

ce

lijo

(g

ole

nje

ra

zje

de

). Z

dra

vim

be

li t

ok

, m

oj

ča

j

po

spe

šuje

me

nst

rua

cij

o i

n i

zlo

ča

nje

žo

lča

. U

po

-

rab

lja

jte

me

le

v m

ajh

nih

ko

lič

ina

h, si

ce

r se

m n

e-

va

ren

.

Le

po

va

s p

ozd

rav

lja

va

š p

leza

lec

brš

lja

n i

n g

lejt

e,

da

se

pri

na

bir

an

ju n

e b

ost

e z

ap

leza

li.

Va

š B

ršlj

an

vir

: h

ttp

://w

ww

.ta

tou

ag

eh

ea

ve

n.c

om

volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti

27

a je toskavtinje in skavti

Če želimo pogasiti ogenj, imamo tri možnosti: lahko

mu odvzamemo gorljivo snov, temperaturo ali kisik.

Vsi dobro poznamo način ohlajanja z vodo. Neko-

liko manj pa dušenje ognja oziroma odvzem gor-

ljive snovi. Ta je manj uporabna pri tabornih ognjih,

saj se tako majhen ogenj da veliko hitreje pogasiti z

vodo oziroma z dušenjem. Zadušimo ga lahko na več

načinov: pokrijemo ga z različnimi listnatimi vejami,

ki jih dobimo v bližini, najbolj primerne so veje sm-

reke, brinja, jelke … paziti moramo, da so veje sveže!

Lahko ga prekrijemo s peskom, mokro žagovino, zem-

ljo. Gorljivo snov se splača odvzeti takrat, ko se ogenj

že zelo razširi. Okoli ognja odstranimo vse stvari, ki

bi lahko zagorele, moramo pa tudi narediti pas, kjer

bomo odstranili travo; širino pasu je treba prilagoditi

velikosti ognja, da ga iskra ne more preskočiti, saj bi s

tem ogenj utekel iz obroča, ki smo ga ustvarili.

Luka Tuta, Računalniška sova, Tolmin 1

Pazi, da se ne opečeš

Lahko bi rekli, da je kurjenje ognja v naravi vse se-

zonsko, paziti moramo le na nevarnost požarov ter

na območje, kjer kurimo (narodni, krajinski parki in

rezervati). Tokrat vam bomo predstavili preventivne

ukrepe pred kakšnim večjim ter nepričakovanim kre-

som oziroma požarom ter načine gašenja ognja, ki je

pod kontrolo.

Nasveti oziroma pravila kurjenja ognja na prostem:

1. Ogenj smemo zanetiti zgolj na popolnoma ne-

gorljivi podlagi, ki obdaja ognjišče vsaj še 1 meter

naokoli. Negorljiva podlaga pomeni kamninsko pod-

lago brez organskih ostankov ali organske preperine

(humusa).

2. Ogenj smemo zanetiti samo na brezvetrnem pros-

toru, moramo predvideti tudi možne sunke vetra.

3. Pri sebi moramo imeti toliko vode, kolikor je v

vsakem trenutku potrebno za popolno pogasitev

ognja, če bi slučajno zapihal nepričakovan

veter.

Povzeto po:

http://freeweb.siol.net/mamaana/page_06.htm

volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //

28

PUV // Skavtič / april 2008 //

Napotnik … Le kaj je to, se verjetno sprašuje večina

od vas. Pa naj vas takoj na začetku potolažim: to ni

noben »bavbav«, le pripomoček, s katerim želimo

olajšati delo voditeljem – tistim z dolgim stažem in

tistim, ki se na to pot šele podajate, torej predvsem

mentorjem in pripravnikom. S spremembo sheme

usposabljanja je prišlo kar nekaj novosti. Te novosti

bodo predstavljene SKVO-jem, zdaj si bomo pogle-

dali le najnovejšo pridobitev – Napotnik.

Voditelj mora imeti cel kup znanj – vendar si jih

ne more pridobiti le na eni taborni šoli. Zato si tisti

klanovci, ki se odločijo za voditeljstvo, izberejo men-

torja in a) gredo na taborno šolo Pripravnik in tam

dobijo Napotnik in vsa navodila ali pa b) od mentorja

dobijo Napotnik in vse informacije.

Napotnik je knjižica, s pomočjo katere se pripravniki

čim bolje pripravijo na odgovorno voditeljstvo. V

Napotniku je zbranih kar nekaj izzivov (nalog). Pov-

ezani so v tematske sklope, ki naj bi jih pripravnik

obvladal, ko pride na taborno šolo Metoda (kopija

določenih strani Napotnika bo tudi del prijave na to

taborno šolo). Poudarek pri izzivih je praktično delo

pripravnika v izbrani veji. Pripravnik čez skavtsko

leto prevzema različne odgovornosti. Tako bo še

naprej, le da bo to sproti beležil v Napotniku. Napot-

nik tako ne predstavlja neke nove obremenitve – je le

pripomoček, ki bo pripravniku pomagal nova znanja

ovrednotiti, s pomočjo Napotnika bo lahko spremljal

svoj napredek in se prek tega učil načrtovati in vred-

notiti svoje delo. Mentor pa bo imel boljši vpogled na

delo pripravnika.

Obdobje pripravništva traja minimalno pol leta,

navzgor pa to obdobje ni omejeno. V tem času (torej

od odločitve za voditeljstvo do TŠ Metoda) mora tako

pripravnik narediti določeno število izzivov iz Napot-

nika. Na začetku si s pomočjo mentorja naredi načrt za

delo čez leto, nato pa si sproti beleži, kako bo kakšno

nalogo izpeljal, katere elemente skavtske metode je

uporabil, kaj je bilo dobro in kaj ne. Bistveno pri tem

ni pisanje (pisanja je malo!), glavno je, da pripravnik

načrtno razvija svoje voditeljske spretnosti. Ko pa se

mu pojavijo vprašanja, ko ne ve, kako naprej ali ko se

znajde v težavah, pa se obrne na mentorja.

Napotnik je dostopen na spletni strani www.zskss.

skavt.net. Za vse informacije, vprašanja in dileme

glede Napotnika pa pišite na petra.pucelj@skavt.net.

Tako je glavni namen Napotnika, da bomo znali gle-

dati še dlje – ne samo na to, koliko dela imamo kar

naenkrat s pripravniki oziroma koliko dela imajo

pripravniki, ampak da bomo znali gledati tudi na to,

kako bomo naše voditeljske vrste še okrepili in kako

bomo voditeljem, ki nas bodo nasledili, dali svoje

znanje, da bo lahko naše skavtstvo postajalo čedalje

močnejše in boljše.

Petra Pucelj, Nežna kresnička, Šentjernej 1

NAPOTNIK NA POHODU!

volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti

29

dogodkanjeskavtinje in skavti

Sploh ni finta v tem, da ne znaš

loviti. Ne, nasprotno. Mogoče si

le utrujen ali obupan, ker v tvoji

mreži ni toliko rib, kolikor bi

rad, ali pa si v slabem lovišču s

slabo vabo. Poskusi vreči mrežo

na drugačen način in na drugo

stran čolna.

Več o Prebujanju (duhovna

obnova Primorske regije) si

preberi na

www.skavt.net.

Jezus je izgubil

svoj križ, mi pa

mu ga pomag-

amo iskati. Zelo

nas je malo, zato

p o t r e b u j e m o

pomoč ljudi z

odprtim srcem,

veliko ljubezni in usmiljenja, z veliko potrpežljivosti in pripravljenos-

tjo pomagati bližnjemu ter poleg tega še s pripravljenostjo nositi Jez-

usov križ. Ti ljudje bi morali prenašati veliko gorja zato ta služba za-

gotovo ne bi bila prijetna. Ljudje namreč potrebujejo veliko pomoči,

kajti dandanes svetu vlada nasilje, strah ... Prav zato bi ti ljudje

sprejeli veliko

odgovornost in

težko breme, a

bi bili obenem

nekakšni »pred-

stavniki« Jezusa

na Zemlji, saj bi

kljub mukam

pomagali drugim

in se bili za njih

tudi pripravljeni

žrtvovati. Jezus

bi bil tem ljudem

izjemno hvaležen.

Meta, Matej, Edina ter Anže Četa Grajskih vitezov Ljubljana 2

Say it! Show it! Make it!

Mladi iz Slovenije, Litve, Bolgarije

in Nizozemske vam bomo na

dnevu odprtih vrat v soboto, 3.

5. 2008, ob 13 h prek fotografije

in stojnic približali medkulturni

dialog.

Utrgaj si 2 uri svojega časa in nas

obišči v Želimljah.

Več na www.skavt.net.

Dvodnevna avantura, kot je še

nisi doživel/-a. Pridruži se nam na

STPM-ju (10.-11. 5. 2008) v Velenju.

Dolgoletna zgodovina, ki smo jo

vsebinsko in oblikovno preobliko-

vali, da bo lahko zažrela v vsem

svojem siju. Več izveš na stpm.

rutka.net.

Rod Jezerskih zmajev te

pričakujemo ;)

volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //

30

skavt net // Skavtič / april 2008 //

Verjeli ali ne, ampak kar nekaj vas je že v skavt-

skih vodah, ki nam z gojzarji pomagate obuvati

SkavtNET. To ste tisti, ki pridno pošiljate novice,

jih ocenjujete in tako ali drugače prispevate, da

je SkavtNET vsebinsko uporaben in aktualen. Si

med njimi? – Hvala! Nisi? – Nikoli ni prepozno ;)

... SkavtNET brez novic bi bil kot skavt brez

gojzarjev. Pa da ne boste mislili, da so gojzarji

le metafora, odklikajte na SkavtNET (www.skavt.

net) in kaj kmalu boste ugledali lestvico velikih

10 ... Ribnica 1, Ptuj 1, Novo mesto 1 ... to gle-

damo danes, mogoče bo jutri drugače. Odvisno

od tebe in tvojega stega.

Ideja o gojzarjih ni nastala čez noč, ampak je

rasla in se razvijala. V ekipi SkavtNET smo želeli

spodbuditi uporabo servisov s strani uporabnik-

ov in prišli smo na idejo, da oblikujemo lestvico

in malo podžgemo tekmovalnost in »lokalpatri-

otizem« stegov ... Verjetno se boste strinjali, da je

prav vaš steg zakon ;). In tako so se rodile točke

... To je bilo v dobi, ko so mnogi v želji po iz-

postavljanju domačega stega namesto v službo

hodili na SkavtNET in na vsakih 5 minut, kolikor

je bila omejitev, razveselili soskavta z razgled-

nico. Seveda vedno z isto fotografijo in enakim

tekstom. Spet drugi so pošiljali novice, intervju

s Siddharto skopiran s Siola, recept za čevape,

predstavitev novega BMW-ja ... Zakaj ne, vse za

točke in z njimi za stegov sloves. Kaj pa bralci?

Da ne omenim urednikov, ki so na dan prejeli 10

novic, a le eno objavili. V ekipi smo kaj kmalu

ugotovili, da kvantiteta ni odgovor, pomembna

je kvaliteta in z njo so se rodili gojzarji, sistem

»točkovanja«, ki nagrajuje trud posameznikov

in stege razvršča glede na kakovost sodelovan-

ja. Pošljite predstavitev novega BMW-ja in kar

naenkrat bo vaš steg zdrsnil z drugega na deseto

mesto, prav tako pa bo lahko z dobro novico

hitreje napredoval. Pa smo tam ... kaj je dobra

novica? Odgovor na to te mogoče še vedno

čaka na WC-ju ali kjer koli že hraniš prejšnjo

številko Skavtiča. V prejšnjem prispevku so

se namreč skrivali biseri, ki ti pomagajo

do dobrih novic in hitrega napredka na

lestvici. Pa vseeno nakaj namigov iz internega

pravilnika za urednike, ki vam lahko pomagajo

do boljših točk. Poimenujmo jih kar 7 resnic:

1.Ne piši romanov, skavti smo raje na zraku kot

za ekranom.

2.Ni vse fotografija,kar se slika, tudi skavti ima-

mo okus.

3.Bodi pismen, slaba volja urednika ob urejanju

članka lahko vpliva na končen rezultat.

4.Kako naj pridem, če ne vem kam, kdaj in kako

naj bom oblečen.

5.Zjutraj sem vstal. Opoldne sem jedel. Zvečer

sem šel spat ... »Doooolgčaaas!«

6.Več daš, več veljaš. Bralci bodo hvaležni za

tvoje izkušnje in znanje.

7.Gojzarji se ne obujejo sami od sebe.

Lestvica pa ni bistvo

vsega. Bistvo je, da si

naš skavtski dom želi

dobrih vsebin. Pa ne

le tistih s strani ste-

gov, ampak tudi tistih

iz pisarne, od tropov,

odborov in uradov ...

Glede na to, da go-

jzarji zdaj dejansko

vplivajo na kakovost vsebin, smo se odločili, da

v letu 2008 dejansko uresničimo idejo o razgla-

sitvi najboljših stegov in posameznikov leta.

Mogoče pa bo prav vaš steg svojo skavtsko sobo

okrasil s prestižno plaketo ali obul praktično na-

grado. Za konec pa še spisek stegov, ki se že

ponašajo z laskavim nazivom steg meseca:

Ljubljana 5, Šentjur 1, Kamnik 1, Brezovi-

ca 1, Postojna 1, Idrija 1, Moravče 1, Mari-

bor 2, Domžale 1. Podrobnosti lahko vsak

dan spremljate na znanem naslovu – www.

skavt.net.

Kako do dobrih gojzarjev?

volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti

31

jamboreeskavtinje in skavti

»Ne potrebujejo zdravnika zdravi, temveč bolni.

Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Mr 2,17–18

» … pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim in

imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za

menoj.«

Mr 10,21–22

V ljubezni do vsega, kar nas obkroža, imeti privilegij

občutka odgovornosti. Poklicani smo bili, da smo

svetilka, ki sveti na gori, odločili smo se, da svojih

talentov ne bomo zakopali – pogum za soobliko-

vanje stvarstva. Dana nam je bila vera in neomajen

zgled, da nismo sami, da na tej poti rastemo.

Izkoristi največji skavtski dogodek! Pridruži se

ekipi, ki bo skrbela za največji skavtski dogodek v

zgodovini Slovenije! Obljubljamo dogodivščine,

ki bodo marsikaj več kot le postavljanje

največjega tabora doslej, futranje večtisočglave

množice, usmerjanje zbegane mladeži in izva-

janje norega programa. Ali veš, da bo imelo os-

ebje povsem svoj tabor, svoj program, zabavne

večere, svojo »kantino« ...

Preprosto ne smeš zamuditi priložnosti, ko se bo

rojevalo toliko novih idej. Tu boš lahko s pono-

som končal dejavno pot, tu boš lahko spoznal in

videl svojo vizijo ustvarjanja, tu boš lahko spet

začuti skavte, ki so ti nekoč toliko pomenili, tu

boš lahko ... tu ni meja. Prijavi sebe in svojega

prijatelja zdaj in preživi letošnje poletje zabavno

in koristno!

To še ni vse: če se prijaviš v naslednje pol ure,

ti garantiramo šotor s pogledom na naravo! Da

posebne majice za osebje niti ne omenjamo.

Prijave sprejemamo do 1. maja 2008 prek spletne

strani

http://jamboree.skavt.net/osebje

Se vidimo na Jamboreeju!

BITI OSEBJE »NOROSTI«Služenje je pot rasti, ki oblikuje mene in stvarstvo.

Je dejavno odgovarjanje na potrebe okolice.

PRIDRUŽI SE NAJBOLJŠIM!

volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //

32

potopis // Skavtič / april 2008 //

Lansko poletje sem mesec in pol preživela na

južnem polu naše preljube Zemlje. Prek MIC-

a, ki organizira Potovalne tabore POTA za

mlade, sem se udeležila tabora na Madagaskarju.

V glavnem mestu Antananarivo smo se prve dni

najprej klimatizirali. Živeli smo v naselju Aka-

masoa, predelu ob robu prestolnice, ki ga je us-

tanovil misijonar Pedro Opeka. Tukaj danes

v svojih zidanih hiškah živi 17.000 ljudi, ki so

bili s pomočjo Pedra rešeni gotovega propa-

da. Otroci so bili zelo odprti, pogumni in nič

kaj sramežljivi, saj so navajeni obiskov belcev.

Pot nas je vodila 600 km in 25 ur vožnje po katastro-

falnih cestah na jug države. Razmere in življenje

je tukaj povsem drugačno kot na severu. Ljudje

zaprti, otroci plašni, boječi, nezaupljivi. Seveda, saj

je večina prvič videla belca. Pa še toliko na kupu!

V dogovoru s tamkajšnjimi slovenskimi misijonarji

smo za malgaške otroke pripravili štiridnevni pro-

gram oratorija, v šestih različnih mestih, vsakič za

okoli 350 otrok. Tudi za najbolj izkušene med nami

je bil to kar velik zalogaj, dela in organizacije pa

ogromno. Veselje in radost v velikih črnih očkah

otrok pa so morebitne dvome o našem delu pov-

sem pregnali. Kako se znajo veseliti majhnih stvari,

koliko energije in volje imajo, da se kaj novega

naučijo. Kako hitro ti zlezejo v srce! So čudež!

Njihov obrok je riž, prelit z zelenjavno polivko. Za

zajtrk, kosilo in večerjo. Ob praznikih je polivka

z delčki »atletske« kure, ki ima na sebi komaj za

spoznanje mesa. Pa vendar so srečni in zadovoljni.

V času oratorijev smo živeli na misijonu, kjer

delujejo naši misijonarji. Druženje z njimi je bil

za nas največji blagoslov. In pripovedovanje o

načinu življenju, dogodivščinah, odpovedovan-

ju ter veri, ki jih iz dneva v dan krepi in jim vliva

moči, da zdržijo. Tako je v enem takih trenutkov

misijonar J. A. dejal: »Če greš na Madagaskar, si

norec al’ pa umetnik«. Mislim, da so bolj umet-

niki, saj poleg svoje duhovniške službe doli grad-

ijo tudi šole, ceste, stranišča, delijo ljudem delo in

prisluženo hrano, pomagajo v dispanzerjih, v nu-

jnih primerih – pa tudi sicer – vozijo hudo bolne

v bolnišnice in delajo še nešteto drugih stvari.

Misijonarji skrbijo tudi za to, da čim več otrok hodi v

šolo in jo navsezadnje tudi končajo, saj se vsi strin-

jajo, da lahko revnega človeka reši le izobrazba.

Malgaši so zelo veren narod. Verjamejo v Njegovo

veličino. Še vedno pa verjamejo tudi tradicion-

alnim tabujem. Tako smo, preden smo se vkrcali

na čoln, videli tablo, na kateri so bile prepovedi.

Ena izmed njih je recimo ta, da na čolnu ne smeš

nositi rdeče obleke ali imeti odprtega dežnika.

K sreči smo bili »čisti«. Je pa še eno nenapisano

pravilo, ki mi je bilo od vseh najbolj všeč. »Mora,

mora!«, kar pomeni »počasi«. Če smo vsi panično

hiteli na kak sestanek ali v naglici začeli pakirati

svoje stvari, da nas odpeljejo na drug misijon,

se je že zaslišalo za nami: »Mora, mora, vazaha!«

Počasi, belec! Če ne bomo danes, bomo pa jutri.

Ob prihodu nazaj se je bilo težko navaditi na

star tempo življenja. Spomini te ves čas vlečejo

nekam daleč stran. Na Rdeči otok, k prijateljem.

Maja Pejovnik, Svetovna muca, Velenje 1

MADAGASKAR — RDEČI OTOK

volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti

33

SZSOskavtinje in skavti

Danes poznamo EU predvsem kot nadnarodni organ-

izem, ki se zavzema predvsem za pravilno delovanje

skupnega trga oz. gospodarstva. Vendar, če pogle-

damo nekoliko nazaj v prva povojna leta, ko je bila

Evropa pod ruševinami, lahko razumemo, da je bil

skupni trg mišljen kot sredstvo in ne kot cilj združene

Evrope. V Schumanovi deklaraciji iz leta 1950 (akt, ki je

sprožil proces združevanja Evrope) je naveden jasen

cilj te povezave, ki ga danes pogosto pozabljamo. To

je vzpostavitev trajnega miru med evropskimi narodi

in gojenje ideje bratovščine narodov. Evropska unija

je do danes precej uspešno opravljala svojo glavno

nalogo. Pravim – precej, ker kot vsi dobro vemo, je

vojna pred manj kot 20 leti divjala tudi na naših tleh.

Ob tem moramo seveda omeniti dejstvo, da takratna

Jugoslavija ni bila članica združene Evrope.

Le kako so skavti povezani z Evropsko unijo?

Skavt in mir: ta dva pojma dojemamo kot naravno

nerazdružljiva, saj je skavt za nas človek miru in skav-

tizem pot, ki vodi k njemu.

Leta 1915 je Baden-Powell nekaj mesecev preživel

na zahodni fronti. Videnih grozot po koncu vojne

ni mogel pozabiti, ampak je takoj začel graditi svoje

skavtsko gibanje s tem idealom miru v mislih. Uradno

obsodbo Velike vojne je Bi-Pi izrekel pred svetovnim

Jamboreejem v Kopenhagnu na Danskem:

„Sedaj, ko lahko na Veliko vojno gledamo iz boljše

perspektive, lahko rečemo, da je bila nečastna za

vse udeležene narode; bila je vredna graje naše civi-

lizacije, naše vzgoje in naše vere. Ko se spomnimo,

kako smo se ponižali pred svojim divjim primitivnim

nagonom, kako smo prostituirali svoje znanstvene

talente za iznajdbo boljših načinov ubijanja, kako

smo se v besedah imeli za kristjane, v dejanjih pa

kot vodje nismo sprejeli Kristusa, bi se ob tem mor-

ali skriti od sramote. Vojna, ki bi morala končati vse

vojne, je pustila svet v še slabšem stanju […]. Bila je

tragičen dogodek.“

Bi-Pi je leta 1920 na svetovnem Jamboreeju v Lon-

donu sredi svojega znamenitega govora spregovoril o

svetovnem duhu skavtskega bratstva in v svojih zad-

njih zapiskih preroško napovedal celo vzpostavitev

Združenih držav Evrope:

„Nihče ne ve, katero obliko bo mir prevzel: obliko

federacije, gospodarske unije, nove Lige narodov,

Združenih držav Evrope ali obliko drugih predlogov,

ki so bili omenjeni. Ne glede na to, katera oblika bo

prevladala, je za splošen in trajen mir bistveno le eno:

popolna sprememba odnosov med narodi v smislu

okrepitve medsebojnega razumevanja, podjarm-

ljenja narodnih predsodkov in sposobnosti gledanja z

očmi drugega v simpatiji in prijateljskem duhu.“

Ohranitev miru v Evropi je morda največji uspeh

evropske politike v 20. stoletju, njegova uresničitev

pa ni bila dosežena zaradi oblike te združene Evrope,

ampak gre zahvala „popolni spremembi odnosov“

med evropskimi narodi in njihovemu postopnemu

„podjarmljenju narodnih predsodkov“ v zameno za

širši in plemenitejši evropski patriotizem, kot ga je

imenoval Bi-Pi sam. Mislim, da bi bil Bi-Pi kljub nega-

tivnim vidikom Evropske Unije, vesel tega dosežka,

pomembnega za vso evropsko celino in svet.

Štefan Kegljevič, Jamski medved, Trst 3-4

Skavti in Evropska unija — skupni cilj

volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //

34

mineštra // Skavtič / april 2008 //

ALI VEŠ, … • da je 9. maj dan Evrope? Tega dne leta 1950

je Robert Schuman predstavil idejo o oblikovanju Ev-

rope kot organizirane celote, ki je potrebna za mir in

solidarnost med narodi.

• da je Slovenija 1. maja 2004 postala članica

Evropske unije? Istega dne je v Unijo vstopilo še 9

drugih držav; med temi je Slovenija januarja 2007 kot

prva prevzela evropsko denarno valuto evro. Trenut-

no je v Evropski uniji 27 pridruženih članic.

• kateri so simboli Evropske unije?

- zastava z dvanajstimi zvezdicami v krogu, ki so sim-

bol enotnosti, popolnosti in celovitosti; solidarnosti

in harmonije med evropskimi narodi.

- himna: Oda radosti, del devete simfonije Ludwiga

van Beethovna, ki jo je napisal leta 1823. Za uradno

himno Evropske unije je bila razglašena leta 2003.

- geslo: »Združena v raznolikosti«.

Del Ode radosti:

Radost, od Boga nam dana,

hčerka ti Elizijska,

v tempelj, kjer si nam prižgana,

stopamo, božanstvena!

Združil čar nam tvoj bogat je,

kar razbil je kruti čas;

vsi ljudje ljudem so bratje,

če jim ti zvedriš obraz.

SPRAŠUJEMO …Poznaš skavte iz drugih držav v Evropi? Si že kdaj ka-

tere srečal/a?

Maruša (17 let): Nekaj časa nazaj so bile v naših krajih

skavtinje iz Belgije in smo jih en večer gostili v naših

skavtskih prostorih. Drugače si pa nekoč želim iti na

evropski ali svetovni Jamboree.

Martin (22 let): Ja, kot klan smo bili enkrat na polet-

nem taboru v tujini, v Franciji. Tam smo se srečali

tudi z lokalnimi skavti in z njimi preživeli nekaj zani-

mivih trenutkov. Sploh zato, ker smo se malo težko

sporazumevali in je bili prav zabavno, ko si nekomu

z obrazom, rokami in nogami poskušal razložiti ali

dopovedati kakšno stvar�.

Janja (11 let): Poznam jih ne, vem pa, da imajo

drugačne rutke kot mi, ker imamo dve v naši skavtski

sobi. Enkrat so se srečali z našimi starejšimi skavti in

so jim dali svoje rutke.

REŠUJEMO …Da vidimo, kako poznate naše evrske kovance. Ka-

tere slovenske znamenitosti so naslikane na njih?

Reši spodnjo križanko in v odebeljenem stolpcu boš

dobil/a pojem, pogost tudi v skavtstvu …

34

Romanje 2008 - Ljubljana 4

Smučanje Kanin Ajdovščina-Šturje 1

Novi izvršni odbor

Zimovanje Klana Cerknica 1 Zimovanje IV Železniki 1

Zimovanje NoPP Šentjernej 1

Zimovanje VV Domžale 1

Zimovanje VV Nova Gorica 1

VVedno na edno na pravi poti!pravi poti!