SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

in

POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

SLOVENŠČINApregled književnosti

0

UVOD V KNJIŽEVNOST

KNJIŽEVNOST KOT BESEDNA UMETNOST

Književnost se izraža z jezikom (s pisnim in/ali ustnim jezikovnim prenosnikom).Temeljno gradivo za besedno umetnost je jezik.

Za označevanje besedne umetnosti uporabljamo več izrazov: slovstvo (rus. slovo – beseda), književnost in literatura (lat. littera – črka); sinonimno za poimenovanje besedne

umetnosti, širši pomen besede literatura (označuje vse zapisano, npr. seznam literature),

leposlovje in beletristika (publicistično poimenovanje za visoko književnost).

Prevladujoča spoznavna vloga – v besedilih za sporočanjeuporabnega in preverljivega (neumetnostna besedila),

Estetska vloga besedne umetnosti – prepoznamo jo kot posebno umetniško aliestetsko doživljanje.

Etična vloga – z njo se v književnem delu uresničujejo moralne vrednote (učijorazlikovati med dobrim in slabim; zahtevajo opredelitev).

Vloge – spoznavna, estetka in etična vloga – morajo biti v ravnovesju, da tvorijoumetniško strukturo, ki besedilo uvršča v besedno umetnost.

Polliterarna besedila: esej, pridiga, poučne pesnitve.

KNJIŽEVNA OBDOBJA

Razvrščanje lit. del – glede na čas nastanka, po oblikovnih in vsebinskihznačilnostih.

Književna obdobja, smeri, slogi, gibanja

Književno/literarno obdobje – čas, za katerega je značilna določena literatura;več lit. smeri v enem obdobju.

Literarni slog – prevladujoči način uporabe jezikovnih sredstev. Literarno gibanje – skupino umetnikov poleg lit. ustvarjanja povezuje tudi način

življenja, pogled na umetnost … (avantgardna gibanja).

Zgodovinska obdobja evropske književnosti

Vek Književno obdobje

stari vek (od približno 3000 pr. n.št.)

orientalske književnosti antična književnost

(starogrška in rimska)

srednji vek (od 5. stol.) srednjeveška književnost

1

novi vek (od 15. stol.) renesančna književnost baročna književnost klasicizem razsvetljenska književnost romantična književnost realistična in naturalistična

književnost nova romantika, dekadenca, simbolizem moderne in tradicionalne smeri

20. in 21. stol.

Zgodovinska obdobja slovenske književnosti

Obdobje

pismenstvo (10.–16. stol.)

protestantska književnost (druga polovica 16. stol.)

književnost protireformacije in baroka (17. in 18. stol.)

razsvetljenska književnost (druga polovica 18. in začetek 19. stol.)

romantična književnost (prva polovica 19. stol.)

književnost med romantiko in realizmom (druga polovica 19. stol.)

književnost moderne (1899–1918)

književnost 20. stol.

STARE ORIENTALSKE KNJIŽEVNOSTI

Vse književnosti starega in srednjega veka

Časovna in prostorska umestitev Bližnji vzhod, južna in srednja Azija, Daljni vzhod in severna Afrika, 3. tisočletje pr. Kr. – 8. stoletje po Kr.

Značilne književne zvrsti in vrsteRazvile so se vse glavne zvrsti in vrste: lirika (verske, ljubezenske, razpoloženjske pesmi), junaški ep, pripovedi v prozi (pravljice, pripovedke, bajke, zbirke basni; roman), dramatika (drugačna od evropske).

MEZOPOTAMSKA Ep o Gilgamešu (najstarejši ep)

EGIPČANSKA književnostHimna sončnemu božanstvu, pesem nosačev žita,Sinuhejeva zgodba

2

INDIJSKAMahabharata, Ramajana (najdaljša epska pesnite)

HEBREJSKA (starožidovska) Biblija

KITAJSKA pesnik Li Bai (Litaipo)

PERZIJSKA Firduzi: Knjiga kraljev (Šahname, junaški ep)

ARABSKA Tisoč in ena noč (zbirka arabskih pravljic)

JAPONSKA pesnik Macuo Bašo

Verski in filozofski sistemi: pomembna vloga verstev: politeizem (mnogoboštvo), monoteizem (enoboštvo),

antropomorfizem (bogovi dobili človeško obliko), verovanje v posmrtno življenje, verski obredi (pojavi iz narave, pomembni dogodki), čaščenje vladarjev (faraoni, akadski kralji, japonski cesarji), razvoj SVETIH KNJIG.

Svete knjige

MEZOPOTAMSKA književnost Obredna besedila, molitveEGIPČANSKA književnost Knjiga mrtvih, himne, molitveINDIJSKA književnost VedeSTAROJUDOVSKA književnost Biblija, Stara zavezaPERZIJSKA književnost AvestaARABSKA književnost Koran

Pisava Pomeni začetek razvoja književnosti. Najstarejša piktografska pisava (slikovno-pojmovna):

klinopis (razvili Sumerci, 4000 pr. Kr.) → zlogovna pisava, hieroglifi → zlogovna pisava

Črkovno/glasovna pisava (razvili Feničani,1000 pr. Kr.); pisavo prevzeli Hebrejci, Indijci, Arabci; Grki v pisavo uvedli tudi znake za samoglasnike.

HEBREJSKA (STAROŽIDOVSKA) KNJIŽEVNOST

Najmočneje vplivala na evropsko književnost, med drugim tudi na slo. knjiž. Ohranjena je v obliki Biblije ali Svetega pisma.

BIBLIJA

Kulturne različnosti branja Večina bralcev bere Biblijo kot versko knjigo. Vsebuje smernice za življenje. Literarno branje Biblije (bajke, pripovedke, psalmi)

3

Nastanek Biblije beseda biblija (gr.) → knjige, listi papirja, nastajala je 1100 let (1000 pr. Kr. → 100 po Kr.), kraj nastanka → Bližnji vzhod, ozemlje današnje Palestine, prvi zapisi v zvitkih (anonimni zapisovalci oz. svetopisemske osebe), verniki verjamejo → njen pravi avtor → Bog, navdihnjene knjige – sprejete v kánon (pravilo, načelo, norma), nesprejete knjige – apokrifi (skrit, nepristen).

Sestava Stara zaveza (Judje, hebrejščina, aramejščina), Nova zaveza (odrešenik – Kristus, grščina), zaveza – odnos med Bogom in človekom (z namenom, da Bog reši človeka), skupaj obsega 73 knjig (Stara zaveza 46, Nova zaveza 27), Vsaka knjiga se deli na:

poglavja, vrstice, citiranje: Mr 10, 8

STARA ZAVEZA

Postava(Tora)

Peteroknjižje: Adam in Eva, Kajn in Abel; očaki: Noe, Abraham, Izak, Jožef, Mojzes

Preroki Sodniki, kralji (David, Savel, Salomon) in preroki (Izaija, Jeremija, Elija …)

Spisi Knjige: Psalmi, Visoka pesem, Žalostinke, Pregovori, Knjiga modrosti

NOVA ZAVEZA

Evangeliji Jezusovo življenje in delovanje (rojstvo, nauk, čudeži, smrt, vstajenje); Matej, Marko, Luka, Janez

Apostolska dela Življenje prvih učencev in širjenje nove vere

PismaPisma med apostoli in skupnostmi kristjanov

ApokalipsaAlegorična podoba konca sveta (videnja apostola Janeza)

Kulturni in literarni pomen Biblije: prozna besedila, neliterarna besedila (naštevanje tempeljske opreme, rodovniki), pesemska besedila (paralelizem členov → vpliv na evropsko pesništvo), vsebinski vpliv na Evropo (filozofija, verovanje, umetnost), sakralna umetnost (arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, glasba), zaznamuje posvetno književnost, slogovni vpliv.

Prevodi: Septuaginta – prvi prevod iz hebrejščine v grščino, Vulgata – prevod v latinščino (okrog leta 400), prvi celotni slovenski prevod Svetega pisma – Jurij Dalmatin, 1584 celo Sveto pismo – 6 slovenskih prevodov, zadnji 1996.

4

PRILIKA O IZGUBLJENEM SINU (Lk 15, 11-32)

Motiv dveh bratov: pogost v mitologiji in književnosti, vključen tudi v Jezusovo priliko, odnos med bratoma je stranski motiv.

Prilika ali parabola (primera) Prilika je poučna zgodba, vzeta iz življenja, ki slikovito ponazori nauk. Iz evangelijev so znane prilike o: izgubljeni ovci, gorčičnem zrnu, bogatašu in

ubogem Lazarju, sejalcu, krivičnem oskrbniku, gostiji, talentih ...

Prilika o izgubljenem sinu glavna pripovedna oseba je oče (ponazarja Boga in očetovsko sprejemanje

obojih – slabih in dobrih sinov); mlajši sin gre proč od očeta, ker si želi svobode; starejši sin pozabi, da je biti sin neprecenljivo, pomembnejše od premoženja; očetova ljubezen na koncu bratoma vrne razumevanje in spravo; ideja prilike – Bog odpušča!

ANTIČNA KNJIŽEVNOST

Antika – starogrška in rimska civilizacija. Antična književnost – starogrška in rimska književnost. antiquus – lat. star Čas in prostor

8. st. pr. Kr. do 5. st. n. š. (467, propad rimskega imperija)

Pomen antika velja za enega od evropskih temeljev (znanstveni, filozofski in umetniški

pogled na svet, ki nadomesti mitsko razlago).

Obdobja starogrške književnosti

obdobje čas glavni avtorji

predklasično ali arhaično

od 8. do 5. st. pr. Kr. Homer, Sapfo, Anakreon

klasično ali atiško od 5. do 4. st. pr. Kr.Ajshil, Sofokles, Evripid, Platon, Aristotel

poklasično ali helenistično

od. 4. st. pr. Kr. do 5. st. po Kr.

Longos

Književne zvrsti in vrste – razvile so se skoraj vse literarne zvrsti in literarne vrste.

lirika dramatika pripovedništvopolliterarne

vrsteelegija, epigram, himna,

tragedija, komedija

ep, roman, bajka zgodovinski in filozofski spisi,

5

ljubezenska pesem, oda

biografije, didaktične pesnitve, pisma

Značilnosti rimske književnosti

za začetek rimske knjiž. velja leto 240 pr. Kr. (Livij Andronik prevede Odisejo), nastane v močni odvisnosti od grške knjiž.: književne vrste, motivi, tematika, slog,

metrika … prevzeli so grško mitologijo (spremenili imena bogov in razmerja med njimi),

umetnost, znanost; ima velik vpliv na Evropo – večja možnost širjenja zaradi latinščine – uradni

jezik cerkve.

Obdobja rimske književnosti

obdobje čas avtorji

predklasično od 240 do 81 pr. Kr. dramatika: Plavt, Terenc

klasično (zlati in srebrni vek)

od 81 pr. Kr. do 117 po Kr. pesništvo: Katul, Horacij ep: Vergil (Eneida) roman: Petronij (Satirikon)filozofski, politični, zgodovinski spisi: Seneka, Julij Cezar, Tacit

obdobje poznega cesarstva

od 117 do 476 po Kr. roman: Apulej (Zlati osel)

STAROGRŠKO PRIPOVEDNIŠTVO

Ep (epos → beseda, pripoved) je najpomembnejša antična pripovedna vrsta; ima pomembne verske, moralne in nacionalne naloge, v začetku je nadomeščal

tudi zgodovinopisje; vrste epov: junaški, verski, zgodovinski; junaški ep – časti drznost, junaštvo, pogum, domoljubje; je t. i. »učbenik

življenja«; pesnitev v verzih (heksameter). Homer: Iliada in Odiseja

Vergil: Eneida Mit

bajka, zgodba ali pripoved o dejanjih bogov, duhov, božanskih herojev; govori o dejavnosti nadnaravnih sil na nebu, zemlji in v podzemlju; miti vplivajo na sedanje življenje.

Homer (8. st. pr. Kr.) naj bi bil slep potujoči pevec – rapsod (aojd).

6

Homersko vprašanje – dvom o avtorstvu Iliade in Odiseje. Iliada in Odiseja sta najpomembnejša epa svetovne književnosti. Sta vojna,

junaška in mitološka epa in klasični pesnitvi po vsebini in obliki.

Snov obeh epov – starogrški mit o trojanski vojni. Iliada – govori o vojni med Grki in Trojanci. Odiseja – opeva desetletno vračanje grškega

junaka Odiseja izpred Troje na rodno Itako.

HOMER: ILIADA

Iliada – ime po mestu Ilion (Troja).

Starogrški mit o trojanski vojni: Domače branje!(Paris; boginje Hera, Afrodita in Atena; »jabolko spora«; lepa Helena; Hektor; Ahil;»Ahilova peta«; Menelaj in Agamemnon; »trojanski konj« …)

Iliada obsega več kot 15.000 verzov, razdeljeni so v 24 spevov (toliko je grških črk).

Dogajanje – poteka pred Trojo v 10. letu trojansko-grške vojne; ep opeva samo nekajtednov te vojne.

V dogajanje posegajo bogovi (eni na grški, drugi na trojanski strani). Glavni motiv Iliade – jeza grškega junaka Ahila. Ahil in Hektor – dva epska junaka:

junaštvo, pogum, drznost, krutost, usodne človeške slabosti.

Kvantitativni verzni sistem → urejeno izmenjavanje dolgih ( ) in ‒ kratkih (U)zlogov.

Verz – šestomer ali heksameter šteje šest daktilskih stopic:

‒UU│ UU│ UU│ UU│ UU│ UU│‒ ‒ ‒ ‒ ‒

ustvarjanje ritma, verze so prepevali ali skandirali.

Homerjev slog vsebinska razgibanost: izmenjavanje veselja in žalosti,

življenje in smrt, zmaga in poraz … epska širina – podrobno opisovanje dogodkov, junakov,

bogov; okrasni pridevki: svetlooka Atena, brzonogi Ahiles, tresošlemi

Hektor; homerska primera/prispodoba – epska opisnost,

gostobesednost (prikaz nekega dogodka v primerjavi z drugim).

Vpliv – slikarstvo, kiparstvo, romani, filmi …

HOMER: ODISEJA

7

Odiseja – opeva desetletno vračanje grškega junaka Odiseja izpred Troje na rodnoItako (otok v Jonskem morju).

Zgodba o Odisejevih pustolovščinah: pobegne čarovnici Kirki, ubeži pred petjem siren, na svojem otoku ga sedem let zadržuje Kalipso, znajde se med Scilo in Karibdo/(Skila in Haribda), z zvijačo oslepi kiklopa Polifema …

Prepleta se z zgodbo o sinu Telemahu, ki po svetu išče očeta in zgodbo o zvesti ženiPenelopi, ki odganja številne snubce.

Zgodba o Polifemu Govori o Kiklopu Polifemu, ki ujame Odiseja in njegove mornarje ter jih začne

jesti. Odisej ni značilen starogrški heroj (čast, pogum, slava).

Rad se izogne bojem, raje nasprotnika premaga z zvijačo. Zvijača – simbolizira razumni red nad arhaičnimi silami: Odisej in boginja

Atena : Polifem in bog Pozejdon.

Odiseja obsega okoli 12.000 verzov, razdeljeni so v 24 spevov: 12 spevov – Odisej potuje proti Itaki, 12 spevov – Odisejeva vrnitev.

Analitična pripovedna tehnika – Odisejeve pustolovščine se razkrivajo za nazaj;

okvirna in vložena pripoved.

STAROGRŠKA DRAMATIKA

Razvili sta se dramski vrsti – tragedija in komedija.

Nastanek – povezan z verskimi obredi na čast bogu Dionizu. tragedija ( tragos → kozel; oda → pesem; tragodía → kozlovska pesem); spremljevalci boga Dioniza: bakhantke, satiri.

Uprizarjanje na prostem, polkrožen, dvigajoč se prostor (theatron), okroglo plesišče (orchestra) za zbor in igralce, Dionizov oltar, lesena zgradba (skene), sceno je uvedel Sofokles, sprva le glavni igralec (protagonist) in zbor; igrali so samo moški, obraz je zakrivala maska, uporabljali so hodulje; »bog

na škripcu«; Ajshil je uvedel kostume; zbor – posrednik, razlagalec med dogajanjem na odru in publiko; sporoča

pomembne informacije o dogajanju; komentira; omogoča zamenjavo scene; tragedije so uprizarjali na tekmovanjih (3 tragedije, 1 komedija), na dan

Dionizijevih praznikov.

Značilnosti tragedije napisana v verzih,

8

nastopajo samo osebe višjih slojev (vladarji, heroji, duhovniki, bogovi …), njihovezgodbe so se ohranile v bajkah, epih;

njihova življenjska usoda se konča tragično (človek v položaju nemoči, temurečemo tragičnost);

gledalec ob gledanju tragedije doživlja sočutje in strah → KATARZA → notranjeočiščenje, osvobojenje od teh čustev, razsvetljenje.

Sofokles (ok. 496-406 pr. Kr.) najslavnejši grški avtor tragedij, ljubljenec bogov; napisal približno 130 iger,

ohranjenih 7, v gledališče uvedel sceno, tretjega igralca, povečal zbor … tragedije: Antigona, Kralj Ojdip, Elektra …

Ajshil, Uklenjeni Prometej, OrestejaEvripid, Medeja, Ifigenija na Tavridi

SOFOKLES: KRALJ OJDIP

Osrednja tema tragedije Kralj Ojdip – vprašanje svobodne volje(usoda človeka je bila vnaprej določena; vsak poskus spremeniti usodo → neuspeh).

Mit o tebanski kraljevi hiši – ozadje za nastanek tragedije Kralj Ojdip in Antigona.Domače branje!(prerokba boga Apolona; kralj Laj, kraljica Jokasta; Ojdip – ‘oteklonog’, odraščanje;umor; pošast Sfinga in njena uganka; Ojdip zavlada Tebam; otroci: Antigona, IsmenaPolinejk in Eteokles; kuga v Tebah; samokaznovanje kraljevskega para; spopad medPolinejkom in Eteoklom; Antigona, Hajmon in Kreon)

Tragedija Kralj Ojdip Sofokles je preoblikoval zadnji del mita → tragedija se začne s pojavom kuge v

mestu; za dogodke, ki so se že zgodili, izvemo iz pripovedovanja dramskih oseb; iskanje morilca kralja Laja, videc Tejrezij; Ojdip je »kriv brez krivde« – propadel je zaradi prizadevanja za resnico in

pravičnost. Analitična drama

bistveno se zgodi že pred začetkom, kralj Ojdip razkriva dogodke iz preteklosti.

Sintetična drama – dogodki praviloma potekajo pred gledalcem na odru.

Zgradba tragedije pravilo trojne enotnosti

časa (zgodba naj bi se zgodila v enem dnevu), kraja (zgodba naj bi potekala v enem prostoru), dogajanja (en osrednji dogodek);

dramski trikotnik 3

2 4

9

1 5

1. zasnova: razsajanje kuge v mestu2. zaplet: Ojdipovo odkrivanje morilca3. vrh: novica o smrti kralja Poliba4. razplet: Ojdipovo spoznanje5. razsnova: Jokastin samomor in Ojdipovo samokaznovanje

Tragični junak, tragičnost Ojdipov kompleksSREDNJEVEŠKA KNJIŽEVNOST

Čas in prostor (zgodovinska umestitev) od 476 , razpad rimskega cesarstva, do 1492, Krištof Kolumb odkrije Ameriko; vdori ljudstev (Germani, Slovani …); spremembe družbenega reda: fevdalizem; nastanek srednjeveških držav; vera – postopno pokristjanjevanje → krščanstvo; večji del prebivalstva nepismen, manjše število izobražencev – kleriki; središče kulture najprej samostani, od 13. stol. naprej že univerze (v Bologni,

Parizu, Oxfordu …); jezik – latinščina.

Srednji vek delimo na tri obdobja: zgodnji srednji vek (5. stol.–1100) visoki srednji vek (1100–1300) pozni srednji vek (1300–1500)

Tematika posvetna – fevdalna, viteška, meščanska; v latinskem jeziku in ljudskih jezikih, cerkvena – v latinskem jeziku.

Literarne zvrsti in vrste Lirika

trubadursko pesništvo (provansalsko trobador – najti, iznajti nove pesmi),trubadurji – viteški pesniki, ljubezenske pesmi;

vagantsko pesništvo (vaganti – potujoči študentje); zbornik vagantskegapesništva iz 13. stol. se imenuje Carmina Burana; (naslov pesmarice pomeniPesmi iz Benediktbeuerna);

sladki novi stil (dolce stil nuovo) – nasprotje veseljaški vagantski liriki(poduhovljena lirika, vzvišena ljubezen); najpomembnejši predstavnik jeDante Alighieri;

meščansko pesništvo: poezija največjega fr. srednjeveškega pesnika iz 15.stol. – Francois Villon.

Epika junaški ep: Beowulf (najstarejši ohranjeni srednjeveški ep, anglosaški),

Pesem o Cidu, Pesem o Igorjevem pohodu, Pesem o Nibelungih, Pesem o Rolandu;

verski alegorični ep: Dante Alighieri, Božanska komedija; viteški roman: najznamenitejši fr. ustvarjalec je bil Chrétien de Troyes;

bretonski ciklus: kralj Artur in vitezi okrogle mize; Tristan in Izolda.

10

Dramatika duhovna drama: misterij, mirakel, pasijon; posvetna dramatika: moraliteta, burka ali farsa …

SREDNJEVEŠKA KNJIŽEVNOST NA SLOVENSKEM

Zgodovinske okoliščine Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe med Donavo in Jadranom v drugi polovici 6.

in v začetku 7. stoletja; kneževina Karantanija – sredi 8. stol. pod nadoblastjo Bavarcev, ki so del velike

frankovske države Karla Velikega; pokristjanjevanje – različne smeri: irski menihi, misijonarji salzburške škofije in iz

Ogleja; začetki obdobja pismenstva na Slovenskem – obdobje od pojava prvih pisnih

spomenikov do uveljavitve knjige, sredina 16. stoletja; uporaba slovenščine, poleg latinščine (jezik Cerkve in izobraženstva) in

nemščine (viteška lirika); ljudsko slovstvo.

Slovenski rokopisi (versko-cerkvena vsebina) Brižinski spomeniki – prvi ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku, 10. stoletje. Celovški rokopis ali Rateški rokopis iz 14. stol. – v gotici zapisane osnovne

krščanske molitve: Oče naš, Zdrava Marija in Vera. Stiški rokopis, 15. stol. – najobsežnejši, vsebuje molitev, pesem, obrazec

splošne spovedi, prvo kitico velikonočne pesmi. Starogorski rokopis, konec 15. stol., nastal na Stari gori pri Čedadu. Škofjeloški rokopis, sredi 15. stol. – našteva slovenska imena za mesece.

BRIŽINSKI ALI FREISINŠKI SPOMENIKI

Nastanek – med letoma 972 in 1039 na Zgornjem Koroškem (freisinška škofija). Pisava – karolinška minuskula (latinična pisava). Jezik – zgodnja slovenščina. Sestavljeni so iz treh kratkih besedil:

I. in III. Brižinski spomenik – obrazca splošne spovedi, II. Brižinski spomenik – pridiga; besedila so vložena med latinska besedila (kodeks je za bogoslužje uporabljal škof).

Danes jih hranijo v Bavarski državni knjižnici v Münchnu.

II. Brižinski spomenik Besedilo je bilo prvotno govorjeno – duhovnik nagovarja vernike (naj se odpovedo

slabim dejanjem in priznajo svoje grehe, da jim jih bo Bog odpustil). Pridiga je govorniška/retorična vrsta (neliterarna ali polliterarna besedilna

vrsta); je del bogoslužja in vsebuje zelo strnjeno razlago krščanskega nauka.

Zgradba pridige: sredina besedila izraža idejo – približati se Bogu, razlaga nauka (za ponazoritev so našteta dobra in slaba dela, slava svetnikov

in trpljenje mučencev),

11

sklep – neposredni nagovor vernikov k spovedi.

Slog pridige: zgoščeno in jedrnato besedilo, retorične figure – nagovor vernikov kot sinov,

nagovor bratje, inverzije – zamenjave pridevnika in samostalnika (ded naš, grehov vaših), dvojna formula – poimenovanje istega s sopomenko ali podobno besedo

(pozvani in poklicani)

LJUDSKO SLOVSTVO, MITOLOGIJA

Mit prvotne razlage sveta, prenašali so se z ljudskim izročilom, z obredi so se ljudje zahvaljevali bogovom in jih prosili za pomoč; razlagali so:

nastanek sveta (kozmogonija), konec sveta (eshatologija), delovanje bogov, naravne pojave ...

Slovanska božanstva Kurent (ptujska pustna figura, preganja zimo) pomembno slovansko božanstvo. Enotna mitologija ni obstajala (zaradi številnih rodov). Bogovi:

Perun (bog strele in groma), Svarog (bog neba), Dažbog (bog ognja), Volos (zaščitnik pastirjev), Triglav (bog s tremi glavami – voda, zemlja in zrak), Vesna (boginja pomladi), Morana (boginja smrti).

Bajeslovna bitja Zeleni Jurij, sojenice in rojenice (napovedujejo otrokovo prihodnost), žalik žene, kresnik (sončni junak), povodni mož, vedomci, Pehta (ženski demon, voditeljica umrlih otrok) Kurent (čudežni goslač).

LJUDSKO SLOVSTVO

Ljudsko slovstvo

sprva ustvarjeno kot ustno slovstvo, ustvarjalo ga je ljudstvo – nižji in višji sloji (preprosti ljudje, ljudski pevci in

pripovedovalci), širi se z ustnim izročilom,

12

danes se uveljavlja izraz slovenska folklora. Čas nastanka

najstarejša dela nastala okrog leta 1000, največ del je nastalo v srednjem veku (14. in 15. stoletje), zapisovanje ljudskega izročila v dobi romantike (19. stoletje).

Prvi zapisovalci in zbiralci ljudskega blaga Žiga Zois, Valentin Vodnik, Stanko Vraz, Karel Štrekelj, Matija Valjavec, Jože

Glonar, Milko Matičetov …

Anonimnost, variante

gr. anonymos – brezimen, brez imena, ljudsko slovstvo se je ohranjalo kot ustno, nenapisano izročilo, prenašalo se je iz roda v rod, iz kraja v kraj, zato obstaja več variant ali različic

besedil. Pomen ljudskega slovstva

dediščina ljudskega ustvarjanja, lažje razumevanje današnjega sveta in kulture, kulturna prepoznavnost naroda.

Književne zvrsti

pesništvo,

pripovedništvo,

redka dramska besedila,

folklorni obrazci (pregovori, uganke, molitve, otroški folklorni obrazci).

Ljudsko pripovedništvo bajke (povzemajo nekdanje mite; Vesoljni potop, Kurent); pravljice (domišljijske prvine; ideja – dobro poplačano z dobrim, hudo s hudim;

Zlata ptica, O treh grahih, Povodni mož …); zgodovinske pripovedke:

pripovedi, ki deloma temeljijo na zgodovinskih dogodkih (Kralj Matjaž, Peter

Klepec …), domišljijsko preoblikovane;

razlagalne pripovedke: razlagajo naravne pojave z izmišljeno zgodbo (Zlatorog, Od kdaj ima zajček

kratek rep, Rabeljsko jezero …); legende:

pripovedi o čudežnih delih in zglednem življenju svetnikov in junakov

(Legenda o svetem Lukežu …)

Slovenska ljudska pesem

tesno povezana z glasbo, prenaša se s petjem, preučuje jo etnomuzikologija.

Delitev ljudskega pesništva pripovedna poezija

družinske pesmi, socialne, zgodovinske, bajeslovne, junaške,

ljubezenske … lirska (izpovedna) poezija

13

lirske pesmi so se ohranile s pomočjo glasbe, izražanje čustva; poznamo: ljubezenske, obredne, nabožne, kmečke, vojaške, otroške, pivske,

šaljive …

LEPA VIDA (ljudska pesem)

sodi med pripovedne pesmi → med družinske pesmi; devetnajst različic pesmi; znana je Prešernova (1832) predelava ribniške različice; lik ugrabljene matere/nezveste žene → simbolizira teme, ki so globlji del

slovenske zavesti: hrepenenje, objokovanje usode, domotožje, nemir …

Odgovorite na vprašanja:1. Kje in s kom živi Lepa Vida?2. Zakaj je žalostna?3. Kdo in čemu jo odpelje od doma?4. Zakaj je odhod od doma ne osreči?

5. Določite glavne motive, temo in idejo pesmi.

Ženska in moška balada Dramatično poudarjena zgodba. Ženske balade (čustveno poudarjena ženska usoda, npr. Lepa Vida). Moške balade (manj liričnih prvin, snov iz bojev in nasilja, motiv maščevanja

npr. Rošlin in Verjanko).

ZELENI JURIJ (ljudska pesem)

sodi med obredne pesmi; obredni običaj – jurjevanje; krščansko praznovanje – praznovanje pomladi nad zimo; simbol je zmaga sv.

Jurija nad zmajem (24. april); poganski običaj – proslavljanje prihoda pomladi (Vesnik, Vesna); izpovedna pesem – veselo, nagajivo razpoloženje Jurijevih spremljevalcev.

Zgradba, jezik in slog

Uvod: Jurijev prihod.

Utemeljevanje: zakaj pobiranje darov.

Slog: ponavljanje, stalne pridevniške besedne zveze, narečni izrazi.

RENESANČNA KNJIŽEVNOST

Časovna in prostorska umestitev Renesansa (fr. renaissance) – izraz za splošnoumetnostno smer (preporod, vnovično odkritje oz. rojstvo); nanjo vpliva humanizem. Ponovno odkritje grško-rimske antične književnosti; začetek novega veka. Začetek v 14. stoletju v Italiji (Firence, Urbino, Ferrara), konča v 17. stoletju.

14

Glavna središča razvoja renesanse so: Italija, Francija, Portugalska, Španija,Anglija in Dubrovnik.

Kulturnozgodovinska oznaka Renesansa je povezana s humanizmom – kulturno-idejno smerjo v zahodni

Evropi od 14. do 16. stoletja. V ospredju je bil človek (homo = človek). Propad Bizanca (1453) → v Z Evropo je pribežalo več grških učenjakov →

posredovali znanje grškega jezika, književna dela, rokopise.

Osnovne značilnosti humanizma: antropocentrizem (v središču zanimanja je človek), individualizem (pomemben je posameznik), senzualizem (poudarjanje čutnega dojemanja in doživljanja), esteticizem (poudarjanje duhovne in telesne lepote, uživanje v

umetnosti), panteizem (Bog in narava sta eno), neopaganizem (obujeno zanimanje za antiko), empirizem (vsaka trditev mora biti znanstveno dokazana).

Zametki zgodnjega kapitalizma, razvoj večjih mest, novi proizvodni načini, novepanoge, denar, kmečki upori.

Izumi, odkritja, razvoj znanosti (Kopernik, Giordano Bruno, Galileo Galilei,Leonardo da Vinci), retorika, rimsko pravo, arhitektura, slikarstvo.

Ideali renesančnega človeka: skladnost med dušo, telesom in razumom.

Renesančna književnost

pesništvo pripovedništvo dramatikapredstavniki Piere Ronsard

William Shakespeare

Francesco Petrarca

Michelangelo Buonarroti

Miguel de Cervantes Saavedra

Francois Rabelais

Giovanni Boccaccio

William Shakespeare

Nicollò Machiavelli

Christopher Marlowe

književne vrste sonet roman, novela komedija, tragedija

RENESANČNA DRAMATIKA

Razvoj elizabetinskega gledališča Začetki elizabetinskega gledališča → segajo v 16. stol., najprej na prostem,

sedišč na prostem ni bilo, pokrite galerije ob stranskih stenah (za premožnejše). Ženske niso smele vstopiti ne kot igralke ne kot gledalke (izjemoma, vendar z

masko na obrazu). Slab sloves igralskih skupin, igralci so imeli nizek družbeni položaj, brez

pokrovitelja so imeli status berača.

15

Razvoj elizabetinskega gledališča po letu 1572, sprejet odlok opokroviteljstvu.

Stavbe so bile okrogle, šest- ali osemkotne, kulis niso poznali; oder je segal vparter, imenovan "jama" (za revnejše gledalce), balkon ob strani.

Najbolj znani dramatiki v elizabetinskem obdobju: Christopher Marlowe, BenJonson in William Shakespeare.

V obdobju med letoma 1580 in 1640 je bilo napisanih več kot 2000 dramskih del.

WILLIAM SHAKESPEARE

W. Shakespeare velja za enega največjih dramatikov vseh časov

Rodil se je v mestu Stradford ob reki Avon v Angliji, leta 1564.

Večino življenja je preživel v Londonu, kjer je bil solastnik gledališča Globe.

Umrl je v rojstnem mestu leta 1616.

Pisal je liriko, epiko in dramatiko. Napisal je 37 dram, avtorstvo je sporno, zato sepojavi t. i. shakespearsko vprašanje, ki izrazi dvom o obstoju pravega

Shakespeara.

Najpomembnejše drame

tragedije: Romeo in Julija, Julij Cezar, Hamlet, Othello, Kralj Lear, Macbeth;

komedije: Komedija zmešnjav, Ukročena trmoglavka, Sen kresne noči,Mnogo hrupa za nič …

kraljevske drame: Richard II, Henrik IV…

romantične igre: Vihar, Beneški trgovec, Zimska pravljica …

ROMEO IN JULIJA

Povzetek dramskega dogajanja! Snov – iz angleških prevodov italijanske novele o nesrečnih ljubimcih (znan že iz

klasične mitologije) in iz sodobnega časa (znan je zgodovinski spor angleških družinLongov in Danverjev).

Glavna motiva: spor med družinama in motiv nesrečno zaljubljenega para. Stranski motivi: motiv skrivne poroke, motiv samomora, motiv trdosrčnih

staršev, dobronamernega meniha, motiv dvoboja.

Iz snovi in motivov je Shakespeare oblikoval temo večne ljubezni (mladost,iskrenost, strast, popolna vdanost). Temu nasproti je postavil temo smrti.

16

Dogajalni prostor drame – ni enoten: Verona (Capuletova hiša, vrt, Lorenzovacelica, Julijina soba; pokopališče, grobnica), cesta v Mantovo.

Dogajalni čas – 15. stoletje, dogajanje se zgodi v štirih dneh in štirih nočeh (odnedelje do četrtka zjutraj); učinek napetosti.

Tragedija obsega pet dejanj; sintetična drama.

Ideja: junaka ne propadeta zaradi notranjih nasprotij, ampak sta žrtvi usode oz.usodnih naključij (sovraštvo obeh plemiških družin, silna strast mladih zaljubljencev,kuga v Mantovi, naključno križanje sporočil).

Njuna smrt je kot nujno zlo za dosego sprave med družinama

SLOVENSKA PROTESTANTSKA KNJIŽEVNOST (1550 - 1595)

Reformacija – beseda izvira iz glagola reformirati – preoblikovati, obnoviti, dati novoobliko. Versko gibanje v zahodni Evropi v 16. stoletju – spremeniti cerkev v skladu s

prvotnimi krščanskimi načeli. Začetki gibanja v Nemčiji: Martin Luther leta 1517 na cerkvena vrata v

Wittenbergu nabije 95 tez – izrazi protest proti napakam v cerkv(prodajanjeodpustkov, nemoralno življenje duhovščine, bogatenje na račun meščanov inkmetov …)

Protestantizem – beseda izvira iz glagola protestirati – ugovarjati, izražati nesoglasjes čim. Skupno ime za krščanske veroizpovedi, ki so se v reformaciji odcepile od

katoliške cerkve.Protestantske ločine: luteranci, kalvinisti, anglikanci.

ZAHTEVE: materni jezik v bogoslužju – vernik se mora sam soočiti z verskimi resnicami

(branje, poslušanje in petje verskih besedil), ukinitev spovedi, odprava celibata, odprava samostanov, čaščenje svetnikov ...

Predstavniki slovenske reformacije (protestantizma) Primož Trubar

prvi slovenski knjigi: Katekizem, Abecednik, 1550 slovenski cerkveni red: Cerkovna ordninga, 1564

Adam Bohorič prva slovenska slovnica: Zimske urice, 1584

Jurij Dalmatin prevod celotnega Svetega pisma: Biblija, 1584

Sebastijan Krelj katekizem: Otročja biblija,1566

Hieronim Megiser Slovar štirih jezikov (slovenščine, latinščine, nemščine in italijanščine), 1592

PRIMOŽ TRUBAR (1508 - 1586): PROTI ZIDAVI CERKVA

17

Primož Trubar – najpomembnejši pisec reformacije in utemeljitelj slovenskegaknjižnega jezika.

Prvi slovenski knjigi Trubarjev Katekizem in Abecednik sta prvi slovenski knjigi, ki sta izšli leta 1550

(z letnico1551). Katekizem je vseboval preprosto razlago glavnih krščanskih naukov, odlomke iz

svetega pisma, dve molitvi in šest cerkvenih pesmi z notami.

Hkrati z njim je izšel Abecednik, v katerem so zapisane črke in posameznebesede, da bi se ljudje naučili brati.

Knjigi sta izšli v Tübingenu, napisani pa sta v nemški pisavi – gotici.

Nastanek slovenskega knjižnega jezika – za osnovo je izbral osrednje slovenski(»kranjski«), kultivirani govor, vanj pa je vključil tudi dolenjske narečne posebnosti.

Pisava je bila prilagojena slovenska različica nemške pisave (gotice), vendar z latiničnimi

(in ne gotskimi) črkami; uvajati jo je začel Trubar, kasneje so jo izpopolnjevali drugi protestantje, dokončno

pa jo je v svoji slovnici uzakonil Bohorič; pisava se zato imenuje bohoričica; v veljavi je bila vse do leta 1845, ko jo je

nadomestila gajica (imenuje se po Ljudevitu Gaju); gajica je v veljavi še danes.

Pridiga PROTI ZIDAVI CERKVA

Izvirnost besedila pridiga je primer popolnoma izvirnega pisanja, ne gre za prevod, spada med spomine, Trubar pripoveduje zgodbe o dogodkih, ki jih je sam doživel kot župnik.

Protestantska miselnost, sporočilo Trubar obravnava dva ločena primera (eksempel) katoliškega praznoverja,

svari pred njim in opozarja na koristoljubje katoliške cerkve; štiftarstvo – versko gibanje, v katerem se je verska pobožnost kazala predvsem

v ustanavljanju in zidavi novih cerkva ter v čaščenju svetnikov; duhovščina je odtega imela korist, Trubar pa to odločno odklanja.

Jezikovne in slogovne značilnosti dolenjske narečne oblike besed (gospud, vduva, pokura), germanizmi (gvant, far, lebati, klošter), nižji pogovorni izrazi (baba, kurba), besedni red po nemškem zgledu (glagoli na koncu stavka); slog je preprost in nazoren: prvotni pomeni besed (prenesenih in zamenjanih

pomenov skorajda ni), kratki stavki, podvajanje stavčnega člena.

Pomen slovenske reformacije prve slovenske knjige, cerkveni obredi so potekali v domačem jeziku, predlog o ustanovitvi slovenskih ljudskih šol (do tega ne pride), utemeljitev slovenskega pravopisa in enotni knjižni jezik,

18

zavest o skupnosti vseh Slovencev.

PROTIREFORMACIJA IN BAROK NA SLOVENSKEM

PROTIREFORMACIJA (1598-1628) – obdobje, v katerem začno protestantepreganjati. Leta 1598 je izšel ukaz o prepovedi delovanja protestantskih ustanov inpridigarjev.

Verske komisije – delovale so pod vodstvom škofa Tomaža Hrena; rušile soprotestantske molilnice, sežigale knjige (prizanesli so samo Dalmatinovi Bibliji);sledili so izgoni, zaporni ukazi, denarne kazni, prepovedi pridiganja.

Sledila je katoliška obnova (kapucini, jezuiti). Po letu 1615 sledi obdobje literarnega zastoja; izide le priročnik za katoliške

duhovnike Evangeliji in pisma, ki ga je prevedel Janez Čandek. BAROK

Izvor besede: iz portugalske besede barocco (biser), iz imena italijanskega slikarja Baroccija; pomeni izkrivljeno, pretirano, popačeno oz. nepravilen, kriv.

Barok – umetnostno obdobje in slog v 17. in prvi polovici 18. stoletja:slikarstvo (Caravaggio, Rubens, Rembrand; kipar F. Robba),

glasba (Vivaldi, Tartini, Bach). V knjiž. je značilno poudarjanje nasprotja med zemeljskim in nebeškim,

telesom in duhom, razumom in čustvom, življenjem in smrtjo, vsebino inobliko …

Slog je okrašen, barvit, razgiban, izumetničen (gostobesednost oz.preobloženost jezika).

Baročna književnost na Slovenskem

Janez Svetokriški (Tobija Lionelli) zbirka pridig: Sveti priročnik (Sacrum promptuarium), 1691- 1707

Romuald Štandreški – oče Romuald verske igre: ena najbolj znanih je Škofjeloški pasijon, 1721; najstarejše

ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini.

Janez Vajkard Valvasor obsežno delo (4 knjige) s posvetno vsebino: Slava vojvodine Kranjske, 1689 piše o slovenskih in sosednjih deželah, predstavlja ureditev, mesta, gradove,

zgodovino, vero, običaje, naravne pojave (opis Cerkniškega jezera); napisana v nem. j., namenjena domačinom in tujcem; pomemben vir kasnejšim književnikom (Prešeren) in znanstvenikom.

Kulturno zgodovinski mejniki Mayrjeva tiskarna v Ljubljani (1678) Academia operosorum (1693), sl. Akademija delavnih Academia philharmonicorum (1701)

19

JANEZ SVETOKRIŠKI (1647 - 1714): NA NOVIGA LEJTA DAN

Pridiga je govorniška ali retorična vrsta besedila, v katerem duhovnik po prebranih

berilih in evangeliju vernikom razlaga cerkveni nauk, da ga bolje razumejo. je polliterarno besedilo – poučuje in vzgaja, zato vsebuje zglede, eksemple iz

življenja, ki ponazarjajo verski nauk; podani so v obliki zgodbe, ta del pa jeliterarni.

Jezik in baročni slog Preobložen, zgoščen, veliko zgledov, figur. Izrazi iz domačega narečja (nihdar, dolh, uržoh), italijanščine (peršona),

germanizmi. Dialog Retorične (govorniške) prvine: ogovori, vzkliki, stopnjevanja, citati iz

latinščine. Humor (skuša pritegniti bralca).

Na noviga lejta dan (Nagovor zakoncem)

Simbolno vlogo ima faconetel (robec), ki ga pridigar podarja zakoncem. Na njem sta izvezeni podobi cesarice Livije (do moža Avgusta zelo potrpežljiva in

popustljiva) in filozofa Sokrata (do žene Ksantipe neizmerno dober, nič ne vzameza hudo, temveč vse obrne na smešno stran).

Če bodo žene podobne Liviji, možje pa Sokratu, bodo preživeli leto v slogi in miru.

Nauk: Svetokriški v nagovoru poslušalcem naroča, naj bodo drug z drugimpotrpežljivi in strpni do medsebojnih napak.

Navede še dva eksempla (zgled): o kosih in drozgih (ženino neprimerno vedenje); o malopridnem možu, ki niti piščancev ne zna paziti.

RAZSVETLJENSKA KNJIŽEVNOST

Razsvetljenstvo (iz glagola razsvetliti), ima več pomenov: Z izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela razumno; razjasniti, pojasniti. Vsestransko (filozofsko, politično, gospodarsko in kulturno) gibanje

meščanstva v 18. stol. Razsvetljenci so poudarjali pomen šole – vsakega človeka je mogoče vzgojiti in

izobraziti; verjeli so v znanstveno-tehnološki napredek. Predhodnika razsvetljenstva: fizik, matematik in filozof René Descartes in

fizik Isaac Newton. Razsvetljenstvo se je najprej uveljavilo v filozofiji: Jean-Jacques Rousseau,

Francois Voltaire, David Hume, John Locke, Immanuel Kant … Razum, enakost, svoboda; zavzemali so se za:

človekove pravice, odpravo fevdalnega sistema, razvoj gospodarstva in parlamentarne demokracije.

20

Ljudi je treba ceniti po njihovih sposobnostih; krepiti optimizem, človeškodostojanstvo, pravico do pripadnosti narodu.

Zvrsti in vrste: pripovedništvo: uveljavi se roman in polliterarne vrste (potopisi, življenjepisi,

zgodovinska in filozofska proza); Jonathan Swift, Voltaire, Daniel Defoe; pesništvo: didaktične pesnitve, epigrami, basni v verzih … dramatika: Voltaire, Beaumarchais …

SLOVENSKA RAZSVETLJENSKA KNJIŽEVNOST

Družbeno dogajanje: Čas razsvetljenega absolutizma – vladavina Marije Terezije in njenega sina

Jožefa II. Izvedeta vrsto reform: proglasila sta osebno svobodo kmetov, omejila tlako na tri

dni v tednu, omejila oblast cerkve, uvedla splošno vojaško in šolsko obveznost,ustanovila deželne vlade in okrožne urade (kresije).

Začetek slovenskega razsvetljenstva označuje letnica 1768, ko izide Pohlinovaslovnica Kraynska gramatika, obdobje traja do 1819, ko umreta Zois in Vodnik oz.1830 izid Kranjske čbelice.

Baron Žiga Zois – zbral okrog sebe slovenske razsvetljence – Zoisov krožek(Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, Marko Pohlin, Jurij Japelj …): Dajal jim je napotke za ustvarjanje na različnih področjih in jih denarno podpiral;

mentor in mecen. Program je načrtoval slovnico in slovar slovenskega jezika, domačo zgodovino,

učbenike, slovenski časnik ter poezijo in dramatiko v slovenščini.

Predstavniki slovenskega razsvetljenstva Marko Pohlin: Kraynska gramatika, 1768

Prvi pesniški zbornik Pisanice (1779-1781), v njem je Vodnik objavljal svoje prvepesmi.

Prvi slovenski časopis Lublanske novice (1797-1800)

Valentin Vodnik:

pesniška zbirka Pesmi za pokušino, 1806

slovnica v slovenščini Pismenost ali gramatika za prve šole

praktičnostrokovni priročniki (Babištvo, Kuharske bukve …)

Anton Tomaž Linhart: komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček seženi,

Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije

Jernej Kopitar – izjemen slovenski in evropski jezikoslovec, kustos v dunajskidvorni knjižnici.

Prerodno gibanje – slovenski izobraženci so zagovarjali pravico narodov, da govorijoin ustvarjajo v svojem jeziku (delovanje – prerod, preroditelji).

21

VALENTIN VODNIK (1758-1819): PÉSMA NA MOJE ROJÁKE (DRAMILO)

Vodnik – velja za prvega slovenskega pesnika, in sicer zaradi odmevnosti njegovepesniške zbirke.

Pesem Pésma na moje rojáke, pozneje preimenovana v Dramilo, prvič objavljena vVeliki pratiki, 1795.

Pesem sodi med budnice – Slovence skuša družbeno in nacionalno ozavestiti. Vsebinska zasnova:

podrejena didaktičnemu poučevanju, pesnik hvali umske in telesne značilnosti ljudi in prednosti okolja; ideja: človek bo srečo našel le, če bo delaven → temeljna življenjska

vrednota. Verz je oblikovan po alpski poskočnici (pesniški glasbeni ritem ljudskih pesmi).

Vsebinska interpretacija: 1. Kakšen je Kranjec in okolje, v katerem živi?2. Kdo/kaj je stvarnica, ki vse ponuja?3. Kako mora človek živeti, da bo dosegel človeško srečo?4. Ali razmere, v katerih živi, to omogočajo?5. Katere vrednote izpostavlja ideja pesmi? K čemu nagovarja »Kranjce«?

ANTON TOMAŽ LINHART (1756-1795): TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI

Linhart je bil pesnik, dramatik in zgodovinar. Z njim se začne slovenska dramatika inje najvidnejši predstavnik slovenskega razsvetljenstva.

Županova Micka – prvi dramski poskus v slovenščini, izšla 1789 (z letnico 1790) –

tega leta so komedijo tudi prvič igrali; je nekoliko predelan prevod avstrijske igre Die Feldmühle.

Ta veseli dan ali Matiček se ženi Komedija je izšla v knjižni izdaji leta 1790, prvič uprizorjena šele 1848 (poostrena

cenzura).

Izvirnost besedila:

komedija je priredba francoskega izvirnika: Beaumarchais, Figarova svatba;

nekateri prizori so samo prevedeni, nekateri skrajšani, nekateri pa izvirni;

osnovni ljubezenski zapleti so enaki, število oseb je manjše,

dogajanje je postavljeno na podeželsko graščino na Gorenjskem,

plemstvu nasprotuje preprosto kmečko prebivalstvo; gorenjski jezik.

Komedija ima pet dejanj, dogajanje se zaplete in razplete v enem dnevu.

Osebe: baron Naletel, baronova žena Rozala, grajski vrtnar Matiček, služabnicabaronove žene Nežka, študent Tonček, advokat Zmešnjava, graščinski uradnikŽužek, podeželski pisar Budalo, županova hči Jerica, Matičkova matiSmrekarica …

22

Komedija je poleg tragedije najpomembnejša dramska vrsta. Njene glavnelastnosti so komičnost (smešnost), vedrina in tudi satiričnost (kritika naposmehljiv način). Komičnost – položaj človekove moči, s katero človekobvladuje situacijo.

Vrste komičnosti:

besedna – osebe imajo smešna imena, vzdevke; besedne igre,gostobesednost;

situacijska – ob različnih smešnih situacijah, zamenjavah oseb, preoblačenju;

karakterna – ob pretirano izraženih človekovih lastnostih (baron: sebičnost,nezvestoba, ženskarstvo, ljubosumje);

telesna – se kaže v telesnih nenormalnostih (Budalovo jecljanje).

Odlomek: Na sodišču se mora Matiček zagovarjati zaradi neplačanega dolga.

Razsvetljenska miselnost:

V celi vrsti zapletov zmagujejo predstavniki nižjega družbenega sloja, saj somoralnejši in iznajdljivejši.

Proti višjemu sloju se borijo z zdravo pametjo, zavedajo se svojih naravnihpravic (pravica do osebne sreče v ljubezni, pravica do sporazumevanja vmaternem jeziku).

Matiček pooseblja razsvetljenske ideje in vrednote: pamet/razumnost,iznajdljivost, pogum, samozavest, naravnost.

Baron Naletel pooseblja fevdalne pravice, ki so v komediji osmešene.

Kritika tedanjih razmer: višjih slojev, šolstva, sodstva, položaja slovenskega jezika.

EVROPSKA ROMANTIKA

Romantika – izvira iz besede roman, »romantično« – prvotno pomenilo »tako kot vromanih«. Umetnostna smer v prvi polovici 19. st., konča se okrog leta 1830, nekje okrog

1850. Prva svetovna smer → iz Evrope seže v Ameriko.

Glavne značilnosti romantike: usmerjenost v človekovo notranjost, čustva, zlasti ljubezen; močna domišljija, izmišljen svet, usojenost, naključja; črno-bela karakterizacija oseb, olepševanje, idealiziranje ljudi in dogodkov; razočaranje nad družbo; hrepenenje po daljnih, skrivnostnih krajih → beg iz stvarnega sveta; zatekanje

v sanjski svet, naravo ali celo v smrt; poudarjanje svobode (pravica posameznika in naroda).

Tipična romantična občutja so pesimizem, sentimentalizem, svetobolje(melanholičen pogled na svet).

Temeljna ideja romantike je prepad med ideali in stvarnostjo. Romantični junak – nov tip osebnosti; je lep, plemenit, poln čustev, družba ga

zatira, usoda mu je nenaklonjena, zato je vedno nesrečen.

Književne zvrsti in vrste Prevladuje lirika, ki ima prednost pred epiko in dramatiko;

23

Lirske vrste: osebnoizpovedne pesmi (sonet, himna, oda …), Epika: romantične pesnitve ali romani v verzih, epsko-lirske povesti v verzih,

zgodovinski romani ...

Predstavniki Nemčija: J. W. Goethe (roman v pismih Trpljenje mladega

Wertherja; ena najboljših pesmi Popotnikova nočna pesem), F. Schiller … Anglija: lord G. Byron (pesnitev Romanje grofiča Harolda) … Škotska: W. Scott (roman Ivanhoe) Francija: J. J. Rousseau, V. Hugo … Rusija: A. S. Puškin (roman v verzih Jevgenij Onjegin), M. J.

Lermontov …

ALEKSANDER SERGEJEVIČ PUŠKIN: JEVGENIJ ONJEGIN

Puškin (1799-1837) je bil vsestranski ustvarjalec:pesnik (lirike in epskega pesništva), romanopisec in dramatik. Najvidnejši predstavnikruske romantike, sodobnik Franceta Prešerna.

Jevgenij Onjegin – roman v verzih (nastajal med letoma 1825 in 1832)

Zgradba osem poglavij, ki se delijo na kitične sklope; kitice imajo po 14 verzov in tipično rimo – onjeginska kitica; (5275 verzov); roman je napisan v prvi osebi.

Osebe Puškin – povezuje dogajanje. Jevgenij Onjegin – mlad izobraženec, pameten, privlačen, nezadovoljen z

okoljem, v katerem živi … (Puškinov značaj). Lenski – romantičen, zasanjan pesnik, neprestano razmišlja o smislu življenja

… (Puškin v enem od obdobij svojega življenja). Tatjana Larina – preprosto dekle z veliko notranjo lepoto, ljubi preprosto in

hkrati premišljeno; čuti odgovornost za svoja dejanja. Olga (Tatjanina sestra).

Pismo kot del romana v verzih (Tatjanino pismo Onjeginu) Puškin uporabi tehniko prvoosebnega pripovedovalca (vzbudi občutek, da

res beremo Tatjanino pismo). Literarne osebe so na tak način bolj žive in prepričljive.

Kaj izraža pismo? Izpoved najgloblje ljubezni (lažje jo izpove v pismu kot v pogovoru z

nedostopnim Onjeginom). S pismom zastavi svoj ugled (nedopustno je bilo pisati neznanemu

moškemu). Izraža upanje, da je ne bo zavrnil.

Sporočilo Tatjanina ljubezen je romantična, je izpoved brezpogojne ljubezni. Ljubezen je močno čustvo, vnaprej določena, usojena, se ne ozira na

okoliščine; povezana s sanjarjenjem in domišljijo.

24

Odvečni človek – Onjegin kot literarna oseba (nezadovoljen, zdolgočasen,notranje prazen) svetobolje (notranje občutje), ang. spleen

ROMANTIKA NA SLOVENSKEM

Slovenska romantika se je pričela z letom 1830, ko je v Prešernovem ustvarjanjuprevladala zrela romantika in hkrati prične izhajati pesniški almanah Kranjskačbelica.

Pomembne osebnosti slovenske romantike

France PREŠEREN (1800-1849)

Matija ČOP – jezikoslovec, literarni zgodovinar, literarni teoretik in kritik,obvladal je 19 jezikov in odlično poznal evropsko književnost.

Jernej KOPITAR – na Dunaju cenzor slovenskih in novogrških knjig, dvorniknjižničar; napisal je prvo moderno znanstveno slovnico slovenskega jezika, insicer v nemškem jeziku: Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem,Koroškem in Štajerskem, 1809.

Miha KASTELIC – urejal 2. pesniški almanah Kranjska čbelica (1830, 1831,1832, 1834, 1848).

Josipina TURNOGRAJSKA Janez BLEIWEIS (2. slovenski časopis: Kmetijske in rokodelske novice) Janez CIGLER (1. slovenska povest: Sreča v nesreči) Anton Martin SLOMŠEK, Stanko VRAZ, Jovan Vesel KOSESKI …

Družbeno dogajanje na Slovenskem

»Pomlad narodov« – revolucionarno leto 1848, poudarjanje narodnegavprašanja.

Program Zedinjena Slovenija1. Slovenci združeni v en narod, svoj deželni zbor, 2. slovenski jezik naj ima v Sloveniji iste pravice kot nemški,3. Slovenija naj bo del avstrijskega in ne nemškega cesarstva.

Ilirizem – kulturno-politično gibanje; pripadniki ilirizma (ilirci) so bili mnenja,da je narodna rešitev le v združitvi vseh južnih Slovanov (skupna država, kultura,jezik); velik zagovornik Stanko Vraz;

Kopitar, Prešeren in Čop so ilirizmu nasprotovali, ker so videli nevarnost zaslovensko kulturo in jezik.

Abecedna vojna – boj za slovenski črkopis (pisava bohoričica → gajica) oz.omikanost slovenskega jezika in kulture (dva literarna programa)

Prešeren: Nova pisarija, Apel in čevljar

Cenzura – vsa besedila pred tiskanjem so morala biti uradno odobrena;ustreznost preverjal Jernej Kopitar, kasneje Fran Miklošič.

25

Pomen slovenske romantike – s Čopom se je začelo znanstveno proučevanjeknjiževnosti, s Prešernom pa je lirska poezija dosegla raven, ki je bila enakovrednaevropski.Romantika je izjemno pomembna za razvoj slovenske literature in kulture.

FRANCE PREŠEREN (1800-1849)

Življenje in delo Prešernov pesniški razvoj

Mladostno obdobje (1824-1828) – lahkotnejše pesmi: balada Povodni mož,Dekletam, Zvezdogledam …

Zrelo obdobje (1828-1840) – izguba prijateljev, življenjski neuspehi, globokakriza: Slovo od mladosti, Soneti nesreče, Sonetni venec, Krst pri Savici,Pevcu …

Pozno obdobje → po letu 1840 – opusti visoke romantične teme, zlasti idealnoljubezen: Zgubljena vera, Zdravljica, Neiztrohnjeno srce …

Pesniška zbirka: Poezije doktorja Franceta Prešerna, 1847 Prešeren je uveljavil nove pesniške vrste: sonet, gazela, glosa, ep …

in oblike: tercine, kvartine, stance …

F. PREŠEREN: SONETNI VENEC, 1833

Sonetni venec – umetniško najzahtevnejše Prešernovo delo. Pravila zanj so nastala v Italiji že v 15. stol. Prešeren je bil prvi, ki ga je dejansko napisal.

Zunanja zgradba Sonetni venec je sestavljen iz sonetov.

Sonet je stalna pesniška oblika, ki je sestavljena iz dveh kvartin (štirivrstičnakitica) in dveh tercin (trivrstična kitica).

V Sonetnem vencu je 14 sonetov, 15. sonet pa je glavni sonet ali Magistrale(mojstrski sonet).

Prepletanje sonetov: vsaka zadnja vrstica soneta se ponovi v prvi vrstici naslednjega soneta, prva vrstica prvega soneta je tudi zadnja vrstica zadnjega soneta, vse prve vrstice oz. zadnje vrstice pa se še tretjič ponovijo v 15. sonetu. Magistrale je trikrat peta pesem.

Akrostih – prve črke vseh štirinajstih sonetov sestavljajo ime oz. posvetilo»Primicovi Julji«. To je najlepše vidno v 15. sonetu, ko se vsi verzi še enkratponovijo.

Notranja zgradba

26

V Sonetnem vencu se prepletajo tri teme (so osrednje teme Prešernovepoezije): domovina, poezija in ljubezen.

Prvih pet sonetov je posvečenih ljubezni do Julije, srednji štirje domovini,zadnjih pet pa spet ljubezni.

Trije deli so med seboj povezani z idejo: tako kot bi pesnikova ljubezen (inpoezija) vzcvetela, če bi mu Julija vračala ljubezen, bi navdahnjena poezijaprebudila in ozavestila Slovence, da bi vzljubili svojo domovino.

Interpretacija sonetov (1., 7., 8. in 15.) 1. sonet – je uvodni sonet, ki sporoča, kako je Sonetni venec zgrajen in komu je

namenjen. Taka kot je zgradba cikla, je tudi pesnikova ljubezen do Julije, ki ji jecikel posvečen.Julija – Prešernov pesniški ideal, je magistrale njegovega življenja: »vsemisli zvirajo 'z ljubezni ene«.

7. sonet – pesnik nam predstavi motiv Orfeja (grški mitološki pevec), ki je takolepo pel, da je pomiril in kultiviral ljudstvo Trakije s svojo pesmijo. Zaprosi nebesaza milost, da bi takega Orfeja poslale tudi Slovencem. V nas bi vzbudil ponos inljubezen do domovine, zedinil Slovence in pomiril njihove notranje razprtije.

8. sonet – pesnik predstavi svoj pogled na slovensko zgodovino, ki je kritičen inotožen. Slovenci vse od Samove države v 7. stol. nismo imeli svetlih dni: izgubasamostojnosti, kmečki upori, turški vpadi … Takšna preteklost nam ne more datidrugega kot žalostno poezijo.

15. sonet – to je glavni sonet (Magistrale). V njem se združijo vse tri teme:ljubezen, domovina in poezija. V njem je tudi izražena ideja: Julijo prosi zanaklonjenost, da bo lahko pisal lepše pesmi. Vse to pesnik izrazi z osrednjometaforo: rožami.

F. PREŠEREN: KRST PRI SAVICI, 1836

Krst pri Savici je epska pesnitev, pripoved v verzih, »povest v verzih«

Zgodovinsko ozadje Krsta pri Savici – pokristjanjevanje Slovencev v 8., 9. stoletju. Zgodovinski viri (snov)

Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije

Kraj dogajanja – Bohinjsko jezero, Slap Savica.

Zunanja zgradba Posvetilni sonet Matiju Čopu, Uvod in Krst.

27

KRST PRI SAVICI1836

KRST PRI SAVICI1836

POSVETILNI SONET MATIJU ČOPU

POSVETILNI SONET MATIJU ČOPU UVODUVOD KRSTKRST

25 tercin (trivrstična kitica), 26. (zadnja kitica) je štirivrstična

verižna rimaverz – italijanski

enajsterec

25 tercin (trivrstična kitica), 26. (zadnja kitica) je štirivrstična

verižna rimaverz – italijanski

enajsterec

53 stanc ali oktav (osemvrstična kitica)

verižna rimaverz – italijanski enajsterec

53 stanc ali oktav (osemvrstična kitica)

verižna rimaverz – italijanski enajsterec

pojasni, zakaj je pesnitev napisal:bolečina ob

prijateljevi smrti in bolečina zaradi neuslišane ljubezni (Julija)

pojasni, zakaj je pesnitev napisal:bolečina ob

prijateljevi smrti in bolečina zaradi neuslišane ljubezni (Julija)

Notranja zgradba V posvetilnem sonetu Matiju Čopu so izražene tri teme: tema pesništva,

ljubezni in bivanjska tema.

Uvod epski, domovinska tema – junaki se pod Črtomirovim vodstvom borijo za domovino

in svobodo; ljubša jim je smrt kot življenje pod tujim jarmom; Črtomirovgovor!

v središču junaški dogodek (brezupna obkoljenost, odločitev za nočni napad,poslednji boj) ZUNANJI BOJ;

problem družbenega upora; ideja: ljubezen do domovine in svoboda.

Krst lirske in dramatske prvine, je tragičen; ljubezenska tema; v središču je junakova duševnost (življenjski obup, spoznanje neizbežne

usode, resignacija) NOTRANJI BOJ; problem iskanja intimnega življenjskega smisla in osebne sreče; ideja: brezpogojna, romantična ljubezen (človek bi za ljubezen naredil vse).

Osrednji osebi Črtomir – romantični junak:

V Uvodu: notranje skladna osebnost z jasnim ciljem; je vodja, ki mu vsisledijo.

V Krstu: romantično razdvojena osebnost, je razočaran in obupan; v imenuljubezni se odpove sanjam, sreči, tudi svojim prepričanjem.

28

Bogomila – nedosegljivi Črtomirov/Prešernov ljubezenski ideal. Zaradi ljubezni sprejme novo vero in upa na srečo v posmrtnem življenju.

F. PREŠEREN: ZDRAVLJICA, 1844

Nastanek Kot odziv na slavilno pesem Koseskega ob prihodu cesarja Ferdinanda I. v

Ljubljano (1844), Slovenija cesarju Ferdinandu.

Zdravljica je na prvi pogled napitnica/zdravica, preprosta pivska pesem, v kateripesnik nazdravlja (nagovor) prijateljem, mladeničem, dekletom, narodom in dobrimljudem.

Prešernova najpomembnejša politična pesem.

Nacionalna in politična ideja pesmi Pesnik govori o ljubezni do domovine in njenih ljudi ter svobode. Poziva k uporu in

k osvoboditvi izpod avstroogrske nadvlade, vzpostavitvi suverenosti, povezavi zostalimi slovanskimi narodi, povezanosti vseh narodov, ki želijo živeti v miru.

V Zdravljici so izražene ideje demokracije, vere v lasten narod in v sožitje vsehnarodov sveta.

ENAKOST, BRATSVO, SVOBODA, SPRAVA

Zgradba pesmi Sestavljena je iz 8 kitic; vsaka kitica ima 7 različno dolgih verzov, tako da

grafična oblikovanost kitice ponazarja čašo.

Tako ureditev imenujemo likovna pesem (lat. carmen figuratum).

_________________________

__________ _______________

__________

_______________

Slovenska himna: 7. kitica (v uglasbitvi Stanka Premrla)

Cenzura – v celoti je bila objavljena šele po ukinitvi cenzure leta 1848, v BleiweisovihNovicah.

Fran Miklošič je prečrtal kitico »Edinost, sreča, sprava …«, zato je Prešeren sam niuvrstil v izdajo Poezij leta 1847.

EVROPSKI REALIZEM IN NATURALIZEM

Realizem (lat. realis) – stvaren, resničen.

29

Naturalizem (lat. natura) – narava; pomeni tudi skupek človekovih lastnosti, kivplivajo na posameznikovo naravo ali njegovo ravnanje.

Nova literarna smer, ki prevlada v Evropi v 2. polovici 19. stoletja (v Evropi okrogleta 1830, prevladuje po letu 1850).

Družbene spremembe: meščanstvo prevlada nad plemstvom, razvoj industrije,znanosti (Darwin), filozofije (Comte, Marx).

Glavne značilnosti realizma: realizem je nasprotje romantike, poudarja razum, objektiven (usmerjenost v zunanji svet, razumsko dojemanje sveta in življenja), ukvarja se s sodobno meščansko družbo, stvaren junak, z dobrimi in slabimi lastnostmi, realno sprejema človeka in svet, prikazuje vsakdanje življenje, tudi grde stvari, vsakdanji jezik, prevladujeta proza in dramatika pred poezijo dramatika: tezna drama, družbenokritična in psihološka drama.

Predstavniki realizma: Francija: H. de Balzac, G. Flaubert, M. H. B. Stendhal; Anglija: Charles Dickens, George Eliot; Rusija: Lev. N. Tolstoj, Fjodor M. Dostojevski, Nikolaj V. Gogolj.

Vrste realizma: romantični, objektivni, kritični – kritizira sodobno meščansko družbo, socialni – socialni problemi družbe, psihološki – ukvarja se z duševnostjo junaka, impresionistični – svet prikazuje s pomočjo trenutnih

vtisov, poetični – grde stvari zamolči, moralizira.

Skrajna oblika realizma – naturalizem Razvije se predvsem v francoski književnosti po letu 1870. Opisovanje stvarnosti je zelo natančno, znanstveno; človek je opredeljen s tremi

dejavniki: okoljem, časom in dednostjo. Naturalizem opisuje ljudi iz vseh družbenih slojev, tudi socialnega dna

(prostitucija, pijanci), različne pojave, ki so prej veljali za neprimerne (zločine,fizične in duševne bolezni …) → estetika grdega.

Literarne zvrsti in vrste Nastaja predvsem proza (roman in novela) in dramatika. Pojavita se t. i.

eksperimentalni roman in tezna (problemska) drama.

Predstavniki naturalizma: Emile Zola, Henrik Ibsen, August Strindberg, Anton P. Čehov

FJODOR MIHAJLOVIČ DOSTOJEVSKI (1821-1881): ZLOČIN IN KAZEN

30

F. M. Dostojevski – najpomembnejši psihološki realist. Glavni romani: Ponižani in razžaljeni, Zločin in kazen, Besi, Idiot, Bratje

Karamazovi …

Roman Zločin in kazen Izšel leta 1866. Nastal na podlagi časopisnega poročila o umoru dveh žensk, pobitih s

sekiro. Spada med najznamenitejše psihološke romane svetovne književnosti.

Povzetek zgodbe

Kraj in čas dogajanja Roman ima omejen dogajalni čas in prostor. Vse dogajanje poteka v Peterburgu, traja pa le nekaj soparnih poletnih dni.

Osebe Rodion Romanovič Raskolnikov – reven študent prava, ki živi v hudem

pomanjkanju; jezen je in razočaran nad družbenim sistemom, ki ljudi pušča živetiv taki bedi …; v duši razklan, globoko etičen, živčen …

mama in sestra Dunja; Aljona Ivanovna – oderuhinja; njena sestra Elizaveta; Marmeladov – zapiti uradnik, živi v bedi, z veliko otrok in bolno ženo; Sonja Marmeladov – prostitutka; s prostituiranjem preživlja svojo družino; preiskovalni sodnik Petrovič, ki sumi in zaslišuje Raskolnikova.

Pripovedovalec Odločil se je za spremembo pripovedovalca iz prvoosebnega v vsevednega. Ta

pa ne izreka svojih stališč, osebe skozi govor in misli izražajo lastna mnenja.Dogajanje je prikazano tako, kot ga doživljajo osebe, predvsem Raskolnikov.

Pripovedni načini: poročanje, monolog, dialog in izpoved; opisov je malo.

Rodion Romanovič Raskolnikov Dostojevski analizira človekovo duševnost (bolezensko protislovna). Grozljivi umor obeh žensk pomeni razčlovečenje glavne osebe. Raskolnikov je jezen in razočaran nad družbenim sistemom, ki ljudi pušča

živeti v bedi. Ker je sposoben, se mu zdi krivično, da ne more uspešno delovati,ker nima zagotovljenih niti osnovnih sredstev … V hudi stiski skuje načrt, kako bospremenil družbo in tako pomagal sebi in drugim.

Raskolnikov je v duši razklan, globoko etičen, živčen, človek, ki zelotrpi …

Povezovanje dveh nasprotujočih si idej Ideja o nadčloveku in čredi → nadčloveku je vse

dovoljeno, da doseže svoj cilj »gre tudi prek človeških trupel« → Raskolnikovhoče biti nadčlovek.

Ideja o ljubezni do ljudi → Raskolnikov razume ljudi vstiski, želi jim pomagati.

Raskolnikov spozna svojo zmoto → odpove se idejo onadčloveku in sprejme kazen kot posledico svoje zmote.

31

HENRIK IBSEN (1826-1906): NORA ali HIŠA LUTK

Henrik Ibsen velja za največjega norveškega in največjega evropskega dramatika vdrugi polovici 19. stoletja. Položil je temelje modernemu gledališču. Dokazal je, dase lahko tragedije dogodijo tudi v vsakdanjem okolju.

Pomembne drame: Strahovi, Stebri družbe, Divja račka, Sovražnik ljudstva

Drama Nora ali Hiša lutk je izšla leta 1879 in istega leta so jo tudi prvič uprizorili. Zunanja zgradba

Drama ima tri dejanja.

Enotnost kraja, časa in dogajanja Dogajalni prostor je zaprt in v vseh treh dejanjih nespremenjen. Dogajalni čas obsega 60 ur oziroma 3 zaporedne dni okrog božiča.

Preddogajalni čas pa je bistveno daljši, saj obsega vse Norino življenje.Retrospektivna, torej analitična dramska tehnika, nam omogoča predstavitevproblematike v le treh odločilnih, kritičnih dnevih.Kaj simbolizira božič?

Enotnost dogajanja je dosežena z osredotočenjem na en sam bistvendogodek: Nora zapusti Torvalda. Prav ta pa je razburil takratno javnost, jo šokiral,trdili so, da je nespodoben, nemoralen!

Povzetek zgodbe

Vloga književnih oseb v družinskem in družbenem življenju Glavni osebi sta zakonca Helmer, ki tudi predstavljata osrednji problem in

tematiko drame: igro in zlaganost v zakonu.

Nora Helmer - Poročena je s Torvaldom, ki mu skuša nenehno ugajati, zato sezdi na začetku otročja in nezrela, vendar s tem ohranja videz srečnega zakona.Ponosna je, ker je možu omogočila zdravljenje in mu je rešila življenje, čeprav seon tega sploh ne zaveda. Ker je ponaredila podpis, se boji za možev ugled in seje zanj ponovno pripravljena žrtvovati. Vendar razočarana spozna, da on mislisamo nase in na to, kaj bodo rekli drugi, zanj je videz pomembnejši od resnice inodkritosti. Zato se odloči tako ponarejen zakon in družbo zapustiti. Nora jetipična meščanska žena tedanjega časa: je neizobražena, ker tedaj to ni bilopomembno, naivna in nesamostojna, vendar le navidez.

Torvald Helmer – je tipičen predstavnik meščanske družbe. Je advokat,izobražen, vpliven, od žene pričakuje popolno poslušnost (izbira ji celo obleke,deli ji nauke in prepovedi, kot otroku) in mu ni mar zanjo, skrbi ga le ugled vdružbi.

Doktor Rank – družinski prijatelj, ki je podedoval spolno bolezen.

Kristine Linde – je Norina mladostna prijateljica, ki se je poročila zaradi denarja,da bi pomagala bolni materi in mlajšima bratoma, čeprav je bila zaljubljena vKrogstada. Prepričana je, da mora med zakoncema vladati iskrenost, zato meni,da mora Helmer izvedeti resnico. Krogstada prepriča, da Nori vrne zadolžnico.

32

Nils Krogstad – notar, ki je ponaredil podpis (kot Nora), vendar ga je tudi onzaradi stiske. Sprva se zdi samo izsiljevalec in pokvarjenec, potem pa se spovezavo z Lindejevo njegov lik prevesi iz zgolj črnega v spreobrnjenega človeka,ki se mu ponuja možnost novega začetka (kot Nori). Tudi to je bič družbi (tudidanašnji).

Realistična tezna oz. problemska drama Tezna (tudi problemska) drama predstavlja kak družbeni ali ideološki problem,

ki ga v obliki teze izrazi ena od nastopajočih oseb, in navadno tudi že ponudirešitev.

V drami Ibsen predstavi problem meščanskega zakona, v katerem je ženapopolnoma pokorna svojemu možu. Zakon je zlagan in zato zapisan propadu.Teza drame je, da si morata mož in žena deliti odgovornost za zakon.

Analitična dramska tehnika Drama se dogaja le nekaj dni okrog božiča, v njem pa izvemo tudi za usodni

dogodek iz preteklosti (ponarejen podpis). Celotno dogajanje

Simbolični pomen naslova Nora, Helmer, Krogstad in Rank so lutke:

Nora je lutka moža in očeta, ravna in obnaša se po njuni volji. Helmer je žrtev prepričanja, da je najpomembnejši videz, zanj šteje le ugled v

družbi. Krogstad je žrtev družbenih predsodkov, zaradi storjene napake se boji

ožigosanosti. Rank je žrtev meščanskega purizma zaradi spolne bolezni, ki jo podeduje, zato

se raje sam umakne. Naturalizem v drami

Naturalistična je dedna bolezen doktorja Ranka.

Položaj ženske v zakonu in družbi V meščanskem svetu 19. stoletja je zakon veljal za nekaj svetega. Družina in dom

sta bila trdnjava mirnosti in sreče v nasprotju z neizprosnim kapitalizmom, ki nepozna milosti. Ženske so bile doma in so skrbele, da so se možje po delu lahkoodpočili. Zato je bilo potrebno ohraniti vsaj videz idile, četudi so ženske trpele inso jih možje poniževali in izkoriščali. Ženske so bile torej v izrazito podrejenempoložaju: odvisne so bile ekonomsko, v glavnem niso bile deležne izobrazbe (tose je imenovalo 3 K – Kinder, Küche, Kirche, v prevodu otroci, kuhinja, cerkev).Zato so nekatere izobražene objavljale pod moškimi psevdonimi (npr. GeorgeSand in George Eliot). Položaj se je ženskam izboljšal šele, ko so dobile volilnopravico. Najprej se je to zgodilo na Finskem in Avstraliji (1906), nato pa še naNorveškem (1913), v Sloveniji prvič 1942. na osvobojenem ozemlju.

Sporočilo V zakonu morata biti oba partnerja enakovredna. Zakon mora temeljiti na

enakopravnosti, iskrenosti in medsebojnem spoštovanju.

MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM

Realizem in naturalizem v slovenski književnostiPojavi se kasneje kot realizem drugod po Evropi, traja od leta 1848 (1849) do 1899.

33

Družbeno zgodovinski okvir: marčna revolucija 1848, prebujanje narodnostne zavesti, težnja po osvoboditvi

izpod Avstroogrske, združitev z ostalimi južnoslovanskimi narodi, čas čitalnic intaborov.

Pojav dveh gibanj: staroslovenci → vodi jih Bleiweis, mladoslovenci → vodi jih Levstik → na taborih se zavzemajo za program

Zedinjene Slovenije, osvoboditev izpod avstroogrske nadvlade.

Težnja po razvoju slovenske literature → načrtno spodbujanje k ustvarjanju literaturev slovenščini → literarni programi: Levstik: Popotovanje od Litije do Čateža Stritar: Kritična pisma – pišejo naj tisti, ki imajo ustvarjalno moč in domišljijo;

Stritar se uveljavi kot literarni kritik. Celestin: razprava Naše obzorje – pisatelji naj pišejo o realnem življenju in

socialni problematiki. Dijaški list Vaje (vajevci) – mnogi avtorji tistega časa začeli pisati v tem listu.

Literarne revije: Ljubljanski zvon, Kres, Dom in svet, Slovenski glasnik

Smeri v obdobju med romantiko in realizmom: romantični realizem – romantične prvine so opazne pri Levstiku, Jurčiču,

Stritarju in Gregorčiču; v Tavčarjevih delih pa celo prevladujejo. psihološki realizem – Jenko realizem v pravem pomenu besede se začne s Kersnikovo prozo; na njegovo

ustvarjanje je vplival Fran Celestin z razpravo/programom Naše obzorje, LZ1883.

Kersnik je na osnovi tega programa napisal roman Agitator, povest Jaragospoda, Kmetske slike.

naturalizem – primer je Govekarjev roman V krvi.

Zvrsti in vrste Slovenci dobimo umetniško pripovedno prozo; razvije se krajša pripovedna

proza (novela in povest) in roman. Pripovedno pesništvo (balade in romance), predvsem Aškerc Lirika: Gregorčič, Jenko Dramatika – slabše razvita Josip Jurčič: Deseti brat, 1866 – prvi slovenski roman Ivan Tavčar: Visoška kronika, 1919 – prvi slovenski

zgodovinski roman Josip Jurčič (predelal s pomočjo Frana Levstika): Tugomer,

1876 – prva slovenska tragedija

SIMON JENKO (1835-1869): OBRAZI

Pesništvo med romantiko in realizmom Razvije se tako lirsko kot epsko pesništvo. Lirika je še močno romantična (Prešernov vpliv), npr. pri Gregorčiču, pri Jenku

že realistična.

34

Med lirskimi pesmimi prevladujejo ljubezenske in domovinske. Po obliki sopodobne preprostim ljudskim pesmim.

Med epskimi pesmimi prevladujeta balada in romanca; prevladujejo romantičneprvine nad realističnimi, Aškerc.

OBRAZI Obrazi so cikel 21 pesmi, in sicer uvodne in 20 oštevilčenih pesmi. Opazen je Jenkov pesniški razvoj od romantičnega do realističnega pesnika. Izšli so leta 1865 v pesniški zbirki z naslovom Pesmi.

Vloga podobe v Obrazih Beseda obraz pomeni podobo, sliko. V literaturi pomeni kratko prozno ali pesniško besedilo. V ospredju je zunanjost predmeta ali narave, ustvarjalec pa ostaja skrit.

Motivi in ideje pesmi so različni: prevladujejo motivi iz narave, ideja – človek z naravo tvori celoto oz. narava ne sočustvuje s človekom.

Uvodni obraz Motiv – narava, njeno prebujanje. Ideja – človek in narava tvorita celoto.

V. obraz Motiv – zahvala soncu in sončeva zavrnitev. Ideja – narava je mogočnejša od človeka.

VII. obraz Motiv – razvalina. Ideja – človekova dela so minljiva.

X. obraz Motiv – mati, ki joče na hčerinem grobu. Ideja – narava je nad človekom in ji ni mar za

njegovo bolečino.

Oblika pesmi Vse pesmi so zgrajene iz treh štirivrstičnih kitic, t. i. krakovjakov (kitična oblika

poljske ljudske pesmi). Verz je tristopični trohej – U/ – U/ – U Rima je prestopna ab ab

JOSIP JURČIČ (1844-1881): TELEČJA PEČENKA

Začetki slovenske novele Pri nas se začne razvijati v drugi polovici 19. stoletja z razvojem meščanstva. Pisanje novel je priporočal tudi Levstik (v literarnem programu Popotovanje od

Litije do Čateža).

Novela

35

srednje dolga pripoved, v središču ima eno osebo, v ospredju je lik posebneža s tragično ali komično usodo, dogajanje je časovno in krajevno omejeno, prikazuje en osrednji dogodek, z napetim dogajanjem, dogajanje se dramatsko stopnjuje, napetost raste, presenetljiv razplet, glavna oseba je prikazana v usodni situaciji.

Značajevka/obraz Kratka pripoved, pisala sta jo predvsem Jenko in Jurčič. Ima značilnosti novele, vendar se značajevka osredotoči predvsem na značaj

glavne osebe. Značaj glavne osebe je praviloma čudaški, predstavljen na smešen, ironičen

način. V zgodbi je prikazana slika/obraz iz življenja te osebe.

Telečja pečenka: glavna oseba je Bitič (upokojeni oficir) – pust, dolgočasen,

tragikomičen.(telečja pečenka, ženitev, zavrnitev, smrt, pisateljevi humorni komentarji,tragikomičnost)

SIMON JENKO: TILKA

Novela (glej Jurčič: Telečja pečenka) Zgradba – delo ima tri poglavja:

pogovor staršev in Tilke o snubitvi in ženitvi,

ponoči, ko Tilka ne more spati, si predstavlja snubitev in ženitev,

Tilka se odpravi na pot (metanje kamenčkov in vraževernost, ponesrečenasnubitev).

Oznaka vrsta opisa, karakteristika (opis zunanjosti in duševnih lastnostih), neposredna (objektivna) in posredna (subjektivna) oznaka.

Posredna označitev književne osebe in celotnega dela avtor določene osebe ne predstavi direktno oz. ne zapiše, kakšna je oseba po

svojem značaju, pač pa predstavi izjave, dejanja in vedenje te osebe, bralci pamoramo sami sklepati o njenem značaju:

nedoraslost, nesamostojnost, premajhne umske sposobnosti,nerazumevanje, sramežljivost, da se hitro prepričati, plahost.

Značajevka, slika ali obraz (glej Jurčič: Telečja pečenka) govori o človekovih umskih sposobnostih oz. duševnih lastnostih.

Tragikomičnost: tragičnost – položaj človekove nemoči, katere skrajnost je smrt (nemoč pred

zunanjimi ali notranjimi silami);

36

komičnost – položaj človekove moči, s katero človek obvladuje situacijo;komičnost je smešnost;

pisatelj se Tilki vljudno posmehuje, se šali na njegov račun; Jenkov humor jeblag in prizanesljiv.

Tilka je smešen po svoji zunanjosti in po lastnostih; je grobo zavrnjen ženin, kljubtemu, da na svet gleda z vedre plati, pa je občutljiv in plah in posmehovanje tudinjega prizadene.

Zaznamovanost Tilka je drugačen, zaznamovan je tako telesno kot tudi duševno.

ANTON AŠKERC (1856-1912): MEJNIK

Epske in dramske prvine v pesmi Mejnik je pripovedna pesem, ima epske prvine – pripovedovanje zgodbe o

Martinu, ki se ponoči vrača s sejma mimo gozda, o katerem pravijo, da v njemstraši …

Pesem ima zgradbo dramskega trikotnika:

zasnova: Martin se vrača s sejma,

zaplet: izvemo, da v gozdu straši,

vrh: prikaz duha,

razplet: Martinov pobeg,

razsnova: vest o smrti soseda Vida.

Dramski prvini sta tudi dialog in monolog.

Balada Značilnosti: epska pesem, žalostna tema, mračno vzdušje, stopnjevanje

napetosti, dramski trikotnik, tragičen konec. Mejnik ni povsem tipična balada; na koncu Martin ne postane žrtev

nadnaravnih sil.

Romantične in realistične prvine v pesmi Romantično: na prvi pogled gre za grozljivo balado – prikaz duha, plačevanje za

grehe po smrti. Realistično: Martin bi s sejma lahko šel pijan in bi se mu le zdelo, da vidi duha;

motiv boja za zemljo.

JANKO KERSNIK (1821-1881): V ZEMLJIŠKI KNJIGI

Kratka pripoved V zemljiški knjigi je ena izmed osmih »slik« s skupnim naslovomKmetske slike (1882-1891).

Prikazuje resnično dogajanje na kmetih.

Slika/obraz – vrsta novele, ki realistično pripoveduje o osebi v kakšni posebnisituaciji; pri Kersniku je oseb več.

Okvirna zgodba – advokat dr. Pavlin pripoveduje svojemu prijatelju, zdravniku dr.Severju, zgodbo o družini Znojilčevih.

37

Podlaga za zgodbo – zapisi v zemljiški knjigi.

Vložena zgodba – zgodba o Znojilčevem posestvu.

Osebe: stari Znojilec, sinova Tomaž in Matevž, rejenka Lajda, Lukec.

Realistično pripovedno delo: Prikaz stvarnega zunanjega sveta (dogajanje v kmečki družini Znojilčevih).

Kmečki sloj je prikazan sredi aktualnih družbenih razmer (delitev imetja,zadolževanje, iskanje zaposlitve …).

Poudarjeno je razumsko dojemanje življenja; dr. Pavlin govori o stvarnihdejstvih na podlagi dokumenta – zemljiške knjige.

Matevž in Lajda sta prikazana brez čustvenih dodatkov, njun odnos pa kot golodejstvo; pripovedovalca ne zanimajo čustva, ampak le podatki (starost,premoženje).

Osebe niso olepšane, idealizirane; v ospredju ni ljubezen, ampak gmotnerazmere; človek niti ni več glavna oseba, to postane zemljiška knjiga.

Pripoved je kratka, celo skopa; napisana je v realističnem poročevalskemslogu; povedi so kratke, v njih so nanizana dejstva kot v uradnih dokumentih;poklicni pisarniški izrazi in preprosti ljudski izrazi.

IVAN TAVČAR (1851-1923): VISOŠKA KRONIKA

Zgodovinski roman Visoška kronika (1919), je prvi slovenski zgodovinski roman. Tavčar jo je napisal na podlagi starih zapisov (našel jih je v arhivu) → črpa snov

iz preteklosti. Tavčar je imel namen napisati trilogijo o 17., 18. in 19. stoletju. Napisal je le prvi del: delno o 17. in delno o 18. stoletju, času protireformacije,

30-letne vojne med katoliki in protestanti, verovanju v čarovnice.

Kronika Zapis zgodovinskih dogodkov po časovnem zaporedju (kot so se zgodili). Zapisovalec (pripovedovalec) = kronist. Pripovedovalec je Izidor Khallan, ki

zapisuje pretekle dogodke. Visoška kronika je literarna kronika, je fiktivna → bralec dobi občutek, da so se

dogodki v knjigi v resnici zgodili.

Književni prostor – Visoko in Škofja Loka. Snov je zgodovinska, tematika socialna, motivi so vzeti iz vsakdanjega življenja. Prvoosebni pripovedovalec

Kroniko pripoveduje Izidor. Osebe: Polikarp Khallan, Izidor, Jurij, Barbara, Agata, Margareta, Pasaverca,

Marks. Povzetek zgodbe

Zgradba

38

Visoška kronika ima dva dela: zgodba Polikarpa Khallana in zgodba njegovegasina Izidorja, ki obe zgodbi pripoveduje.

Analitično-sintetična zgradba.

Romantične in realistične značilnosti romana

Romantične značilnosti Realistične značilnosti

mračne družinske zgodbe usodna naključja

maščevanje

izjemne osebnosti

usodne ljubezni

vsi ženski liki

opisi socialnih in političnih razmer

uporaba kronike

jezik in slog (arhaizmi, zamenjan besedni red)

zgodovinski dogodki

vsi moški liki

EVROPSKA MODERNA (FIN DE SIÈCLE)

Nove literarne smeri, ki prevladajo v Evropi v 2. polovici 19. stoletja (v Franciji že poletu 1850, vrh dosežejo po letu 1870, segajo še v 20. stoletje).

Moderen (fr. moderne) – sodoben, nov, novodoben. Moderna – skupno poimenovanje za smeri, ki so nasprotovale realizmu in

naturalizmu. Čustvo je pomembnejše od razuma, subjektivnost pomembnejša odobjektivnosti.

Zgodovinski okvir: vladata meščanska družba in kapitalizem, širitev kolonij, razvojindustrije, znanosti in tehnike; množične selitve; prvi pojavi gospodarske krize.

Glavne značilnosti: odmik od realizma in naturalizma; umetniki verjamejo, da obstaja neka višja resničnost; poudarjanje čustev, domišljije, razpoloženja, pomena duše in narave; pomen esteticizma, najvišja vrednota je umetnost sama (larpulartizem); izraženo nasprotje med izjemnim posameznikom in pokvarjeno družbo; prevladuje lirika pred epiko in dramatiko.

Nove literarne smeri: Nova romantika – subjektivnost; obuja vrednote stare romantike (čustva,

zapletena duševnost, mističnost). Dekadenca – propad vrednot; izražanje protesta proti veljavnim pravilom in

normam; gnus do sveta; namen – bralca presenetiti, šokirati. Simbolizem – simbol (znak)

Značilnosti: odmaknjenost od sveta, beg v sanje, misticizem, poudarjanje čiste lepote,

39

uporabljanje simbolov za prikazovanje skrivnostnega, nadčutnega; simboli sodvoumni in nejasni (Ivan Cankar).

Impresionizem – trenutno doživetje, vtis; najprej se pojavi v slikarstvu; čutnodojeti vtisi se lahko povezujejo brez razmišljanja, sklepanja (Josip Murn).

Predstavniki: lirika: Charles Baudelaire, Paul Verlaine, Arthur Rimbauld, Stéphane

Mallarmé; epika: Oscar Wilde, August Strindberg; dramatika: Oscar Wilde, Anton P. Čehov.

SLOVENSKA MODERNA

Moderna se pri nas začne leta 1899. Tega leta izideta:

Župančičeva pesniška zbirka Čaša opojnosti,

Cankarjeva pesniška zbirka Erotika. Konča pa se leta 1918 – konec prve svetovne vojne, Cankarjeva smrt.

Zgodovinski okvir: avstroogrska nadoblast, uradni jezik je še vedno nemščina,večino kapitala je v nemških rokah, gospodarski pritiski – posledica izseljevanje;klerikalna, liberalna in socialdemokratska stranka.

Moderna pomeni vzpon v slovenski umetnosti:

slikarstvo (impresionisti: Grohar, Jama, Jakopič, Sternen),

glasba (Krek, Adamič, Lajovic),

arhitektura (Plečnik),

gledališka umetnost. Pomen – moderna predstavlja v slovenski književnosti drugi vrh besedne

umetnosti (prvega je ustvaril Prešeren v romantiki). V obdobju moderne so se prvičenakovredno uveljavile vse tri zvrsti: dobimo vrhunska dela v liriki, epiki indramatiki.

Predstavniki in sopotniki Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar in Oton Župančič Ostali avtorji so sodobniki/sopotniki moderne: Alojz Gradnik, Izidor Cankar; Fran

Milčinski, Fran Saleški Finžgar, Alojz Kraigher, Zofka Kveder …

Nove literarne smeri: nova romantika, dekadenca, simbolizem in impresionizem.

Zvrsti in vrsteV moderni se enakovredno razvijajo lirika, epika in dramatika. Lirika – nanjo vpliva ljudsko in romantično pesništvo. Pesmi so ljubezenske,

razpoloženjske, domovinske … Med pesniškimi oblikami se ponovno uveljavisonet, tudi svobodne pesniške oblike

Kette, Murn, Cankar, Župančič, Gradnik Pripovedništvo – nastajajo romani, novele, povesti, črtice. Različna tematika:

moralna, politična, domovinska, ljubezenska … Ivan Cankar, Izidor Cankar …

Dramatika – vrhunska dramatika se razvije šele v moderni: tragedije, komedije,farse, družbene in poetične drame.Cankar, Župančič

40

OTON ŽUPANČIČ: Z VLAKOM

Župančičeve pesniške zbirke: Čaša opojnosti, Čez plan, Samogovori (pesem Duma –vrh njegove domovinske poezije), V zarje Vidove, Zimzelen pod snegom

Z vlakom – izšla v pesniški zbirki Samogovori, 1908; obsežna lirska pesnitev.

Dogajanje zunanje – odhod z vlakom iz domovine v tujino (v Pariz, kasneje Nemčijo),

premikanje vlaka; notranje – občutja pesniškega subjekta ob domači pokrajini.

Izpovedovanje: pesnik izraža ljubezen do domovine – DOMOVINSKA PESEM.Zaveda se je šele ob odhodu v tujino.

Pesniški subjekt: pesnik, ki odhaja iz domovine, govori o svojih občutjih.

Naslovnik: domovina – jo nagovarja/ogovarja, imenuje jo mati, dekle, mesec,zvezde …

Sporočilo – pesnikova prošnja domovini, naj ga navdihne za lepo pesem, s katero boizrazil svojo ljubezen do nje; s pesmijo bo vzbudil ljubezen tudi pri rojakih.

Pesniški jezik refren (Pošastno sopihajoč / kot demon vlak gre v noč.) besede v prenesenem pomenu (breza = kraljična zakleta, listi breze = nakit) poosebitev (kaže srebrni nakit, boječe se strehe stiskajo) retorična vprašanja (si li čula ta vrisk), pretiravanja (src milijon bom razvnel),

okrasni pridevniki (srebrni nakit)

Prosti verz nima strogo predpisane zgradbe (različno dolge kitice, verzi), svobodnejši ritem in večja razgibanost, značilnost moderne poezije.

PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE1. Opišite pokrajino od katere se pesnik poslavlja.2. Zakaj si želi, da bi se mesec skril za oblake?3. S katerimi izrazi pesnik še imenuje domovino? Razložite zakaj?4. Razložite, kaj pomenita metafori črna obleka (domovine) in okameneli zanos

domovine?5. Podčrtajte tisti del pesmi, ki izraža njeno osrednje sporočilo.

DRAGOTIN KETTE: NA TRGU (1897)

Kette je objavljal pesmi v revijah, pesniške zbirke ni izdal. Po Kettejevi smrti je AntonAškerc uredil in izdal njegove pesmi pod naslovom Poezije (1900, 1907).

Tematika njegovih pesmi ljubezenska – izpovedi neuslišane ljubezni do Angele Smola,

41

miselna – razmišljanja o življenju, Bogu, resnici, smislu pesniškega ustvarjanja …

Na trgu je ljubezenska pesem. Angela je bila pesnikov ideal – pesem je polna hrepenenja, izpoveduje upanje,

potrtost, da bo srečen z njo vsaj po smrti … nedosegljiva ljubezen – Angela je bila hči mestnega veljaka in zanj nedosegljiva.

Podoknica ali serenada (večerna pesem) Pesem, ki jo fant poje svoji izvoljenki pod oknom. Prvotno je bila to pesem

trubadurjev, srednjeveških potujočih pevcev. Realno okolje v pesmi Na trgu: novomeški trg z vodnjakom; hiša, v kateri so

prebivali Smolovi, okno sobe.

Impresionizem – umetniški slog za katerega je značilno, da pesnik izraža trenutnečutne vtise in trenutna razpoloženja. Pesnik združi vtise povezane z naravo s svojimi nemirnimi in hrepenečimi

občutki do Angele.

Zvočni učinki Z evfonijo ali zvočnim slikanjem Kette živo prikaže vodnjak in šumenje vode v

njem: s pomočjo sičnikov in šumnikov vzbuja vtis šumenja vode.

Pesniški jezik poosebitev ali personifikacija: čez mestni trg beži luna sanjava; vetrc se z

vodoj poigrava; do zvezd ne morete, kaplje šumeče; metaforika; ponavljanje (del prve kitice se ponovi v zadnji), okrasni pridevniki …

PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE

1. Interpretirajte pesem.2. Razdelite pesem na dva dela in pojasnite svojo odločitev.3. Preberite drugo kitico in poiščite besede, s katerimi je Kette naslikal šumenje

vode v vodnjaku.4. Katere metafore in poosebitve najdete v pesmi?

JOSIP MURN ALEKSANDROV: SNEG

SNEG

Brez konca padaš, drobni sneg, na tihi gozd in na poljano, nekje kraguljčki, hitri beg, spet molk za mano in pred mano.

Kaj moč mi, čas, kaj si mi dan? Kar bilo - kot v sneg zakopano! Kar bode - kot ta tiha plan brez konca širi se pred mano.

42

Vrste Murnovih pesmi: razpoloženjske, miselne, osebnoizpovedne, t. i. »kmečke« pesmi.

Murn v pesmi govori o trenutnih vtisih, razpoloženju v naravi, s katerimi izpovesvoj bivanjski problem.

Zgradba pesmi:1. kitica – gre za impresijo zimske pokrajine. Iz posameznih motivov se občuti

osamljenost (padanje drobnega snega, tišina, molk; monotonijo prekine le zvokkraguljčkov – nakazuje bližino človeka, s katerim bi pesnik pretrgal molk insamoto).

2. kitica – pesnik se obrne vase (refleksija). Sprašuje se o smislu pesniškeganavdiha, ustvarjalne moči in časa, ki ga živi. Izpostavi vse tri časovne perspektive: preteklost, sedanjost in prihodnost.

Preteklost je brez teže in smisla, prav tako prihodnost.

Murnu ostaja samo sedanjost.

Čase zgosti zaradi enega samega vprašanja – vprašanja o smislu bivanja.

Občutek, da je vse minljivo in brezkončno, rodi obup, praznoto,nemoč. Življenjskega smisla ni moč spoznati.

Pesnik pada v pesimizem, dotika se meje absurdnega. Narava ga spominja nalastno nemoč.

IVAN CANKAR: GOSPOD STOTNIK (Podobe iz sanj, 1917)

V zbirki Podobe iz sanj sta vodilna motiva vojna in smrt.

Vojna – pomeni Cankarju sinonim za krivico in trpljenje (trpljenje slovenskegaljudstva). Cankar je zbirko sestavil tako, da iz začetne groze in skrbi za obstojslovenskega naroda raste upanje v njegovo osvoboditev. Iz trpljenja se bo rodil boljšičlovek ter solidarno človeštvo.

Črtica kratka pripoved, en osrednji dogodek, izrazita pripovedovalčeva subjektivnost.

Za Cankarjeve črtice so značilni razmišljujoči uvodi, v katerih zastavi nek problem, ki gakasneje utemelji, nato sledi pripoved.

Sanje so podoba prave resnice.

Dogodek – je sprva dokaj stvaren, stotnik na kasarniškem dvorišču pregleduje četovojakov. Stopnjevanje napetosti:

43

megleno jesensko jutro,

s pajčevino prepreženo okno,

prekrito blatno dvorišče,

opis lika gospoda stotnika. Nemir in napetost rasteta in se stopnjujeta, dokler se stotnik ne obrne – in

opazovalec zagleda njegov obraz.

Kontrast: ŽIVLJENJE in SMRT

Simbolizem v črtici Stotnik – je Smrt, ki med vojaki neusmiljeno izbira najlepše in najmočnejše.

Preobrazba stotnika v Smrt jemlje dogodku realno in mu daje simbolno vrednost. Cankar v podobi stotnika – Smrti izraža tesnobno občutje, grozo in pesimizem. Fantje – življenje, dvorišče – temačnost.

Alegorija (prispodoba) – prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki.

Sporočilo Obsodba vojne, ki je nekaj izrazito nečloveškega in nenaravnega.

IVAN CANKAR: HLAPCI, 1910

Cankarjeva drama Hlapci v petih dejanjih prikazuje boj intelektualca z zaostalimisocialnimi in političnimi razmerami pa tudi njegov notranji etični boj.

Osebe Glavna oseba je učitelj Jerman (lik s Cankarjevimi potezami).

Jerman je revolucionar, zelo načelen in pošten. Po drugi strani pa tudisanjav, rahločuten in šibak.

V njem se bije konflikt med političnim prepričanjem in ljubeznijo do matere. Jermanu nasprotuje župnik.

Župnik je prav tako načelen in borben, je Jermanov nasprotnik, bori se zamoč in oblast. Vendar ni prikazan negativno, saj je človek s hrbtenico.

Kovač Kalander, podpira Jermana, skupaj organizirata shod delavcev.

Druge osebe so prikazane negativno: ostali učitelji, Anka, vaščani.

Tematska in idejna analiza Zgodovinsko ozadje – kritika razmer, ki so nastale po volitvah leta 1907.

(Po volilni zmagi klerikalne stranke se morajo liberalci, predvsem liberalnousmerjeni učitelji, braniti pred številnimi napadi.)

Tematika drame: družbenokritična tema, usoda idealističnega učitelja v zaostalih razmerah (drama Hlapci je bila

prepovedana, uprizorjena šele po Cankarjevi smrti).

Ideje v drami: kritika družbenih in političnih razmer, kritika človeške neznačajnosti, preračunljivosti in hlapčevstva,

44

ideja o odrešilni moči ljubezni.

Tragičnost Cankar je dramo podnaslovil tragedija v petih dejanjih, vendar ni klasična

tragedija, saj se konča optimistično. Jerman je tragična oseba, vendar konec ni tragičen; Reši ga ljubezen, Kalander

nadaljuje njegov boj. Delo je tragedija, saj je Cankar prikazal tragiko slovenskega značaja –

hlapčevstvo in podrejanje kateremukoli gospodarju v zameno za lastno korist.

Satiričnost Hlapci so satira – literarna vrsta, v kateri avtor na komičen, posmehljiv način

kritizira napake družbe ali posameznika.

Dramska zgradba Drama ima pet dejanj.

Razdelimo jo lahko na dva dela: V 1. , 2. in 3. dejanju je Jerman pokončen človek, ki skuša spremeniti ljudi. V 4. dejanju se pod bremenom krivde zlomi. V 5. dejanju strt svojo vlogo prepusti drugemu (Kalandru).

Zunanji in notranji konflikt Zunanji – boj med klerikalno oblastjo, ki jo predstavlja župnik, in liberalnimi

proletarci, ki jih zastopata Jerman in Kalander. Notranji – v Jermanu samem; med političnim prepričanjem in krivdo zaradi

matere.

SVETOVNA KNJIŽEVNOST PRED 2. SVETOVNO VOJNO

Zgodovinski okvir: čas revolucionarnih gibanj, dveh svetovnih vojn, totalitarnihsistemov (fašizem, nacizem, stalinizem); čas znanstvenih, tehnoloških, duhovnihdosežkov.

Veliko književnih smeri: nekatere izhajajo iz tradicije realizma in naturalizma,pomembno vlogo imata nova romantika in simbolizem.

Nove književne smeri v 20. stoletju – s skupnim imenom jih imenujemo

modernizem.

Modernisti uvajajo novosti v vsebini in obliki (razlike so vidne v primerjavi stradicionalno književnostjo):

prava resničnost je v človekovi duševnosti: prikazujejo posameznikovezaznave, občutke, razmišljanja, doživljanja,

s pomočjo notranjega monologa zapisujejo tok zavesti,

jezik je svoboden in sproščen vseh vezi logike, razuma, včasih celoslovničnih in pravopisnih pravil.

Najpomembnejše smeri ekspresionizem → iztis futurizem → futurum, prihodnost

45

kubizem → kubus, kocka (bolj prisoten v slikarstvu) dadaizem → iz otroške govorice ”dada” nadrealizem → nadresnično (prava resničnost se skriva v človekovi

podzavesti) konstruktivizem → konstrukt, zgradba (Srečko Kosovel) socialni realizem → realen prikaz sveta eksistencializem → iskanje bistva (vprašanja o smislu bivanja, smrti,

svobodi, tesnobi, absurdu, niču)

Avantgarda – književno eksperimentiranje, uvajanje »revolucionarnih« novosti,zavračanje vsakršne tradicije (futurizem, dadaizem, konstruktivizem in nadrealizem).

Moderni roman:

prostor in čas nista prikazana logično,

zunanje dogajanje ni pomembno,

zgodba je razbita in nejasna, nepomembna,

dogodki so preneseni v zavest ali podzavest književnih oseb,

značilni so monologi, asociacije, refleksije, sanje, tok zavesti alipodzavesti.

Predstavniki Lirika: Federico Garcia Lorca. Epika: Marcel Proust (cikel romanov Iskanje izgubljenega časa), James

Joyce (Ulikses), Franz Kafka. Dramatika: Bertolt Breht (pisal besedila za t. i. poučno ali epsko

gledališče).

FRANZ KAFKA (1883-1924): PREOBRAZBA

Osebe Gregor Samsa kot trgovski potnik preživlja vso družino, nadrejeni oče, mati,

sestra Greta.

Tematika Prikaz brezizhodnega položaja sodobnega človeka ob razpadu moralnih

vrednot. Iskanje smisla v življenju, ki ga ne najde → eksistencialna/bivanjska stiska

posameznika, iz česar izvirata negotovost, strah → izgubljenost. Odtujenost človeka.

Motivi Glavni motiv je motiv preobrazbe (pravljični motiv).Gregor se preobrazi v

mrčes, kar je posledica odklanjanja družine. Motivi:

Družina (nadrejeni oče, ga sovraži, mati, sestra) Hrana – Gregor odklanja hrano, hrepeni po duševni hrani, po ljubezni. Zaprt prostor – Gregor sobo doživlja kot kletko, ker ne sme iz nje. Smrt – Gregor umre v velikonočnem času, kar simbolizira njegovo žrtvovanje.

Smrt je bila odrešitev tako zanj kot za družino.

46

Groteska Groteska je oblika novele, ki realnost prikazuje s pomočjo nenavadnih,

popačenih likov. Značilno je prepletanje komičnosti in grozljivosti. Gregorjeva preobrazba sprva

deluje komično, a njegova usoda postaja vse bolj grozljiva.

Avtobiografske značilnosti pripovedi Franz Kafka je živel v družini z avtoritarnim očetom, ki ni imel posluha za sina

umetnika (študiral naj bi pravo, delal kot zavarovalniški agent). S pisanjem se jeukvarjal naskrivaj. Oče je nekoč nekega njegovega prijatelja umetnika imenovalmrčes.

Problem porekla Franza Kafke tujec med Čehi (Nemec) tujec med Nemci (Žid) tujec med domačimi (umetnik) tujec med zdravimi (jetika)

SLOVENSKA KNJIŽEVNOST PRED 2. SVETOVNO VOJNO IN MED NJO

Družbeni in kulturnozgodovinski okvir: konec 1. svetovne vojne, razpadavstrijskega cesarstva, nova država Kraljevina SHS; velik del ozemlja se je razdelilmed Italijo, Avstrijo in Madžarsko; velike socialne razlike, svetovna gospodarskakriza, izseljevanje.

Izhajajo številni časopisi in revije: Slovenski narod, Slovenec, Dom in svet,Ljubljanski zvon …

Pomembne ustanove: Univerza v Ljubljani (1919), Narodna galerija (1928),Slovenska akademija znanosti in umetnosti (1938).

Literarne smeri Novi literarni tokovi zahtevajo odmik od tradicionalnega; med njimi izstopajo:

ekspresionizem (prevladuje od 1918 do 1930), socialni realizem (razvija se od 1930 do konca 2. svet. vojne), simbolizem in konstruktivizem (v manjšem obsegu).

V obdobju med 2. svet. vojno ne govorimo o posebnem literarnem obdobju,

prevladujeta socialni realizem in ekspresionizem (vojni čas).

Predstavniki in zvrsti

Ekspresionizem Lirika: Srečko Kosovel, Miran Jarc, Božo Vodušek, France Balantič.

Pripovedništvo: nastajajo predvsem črtice, novele in groteske; glavnipredstavnik je Ivan Pregelj.

Dramatika: Slavko Grum.

Socialni realizem

47

Prevladuje v pripovedništvu: dobimo obsežne romane, daljše povesti,največ pa je novel (problematika malih ljudi, delavcev in kmetov, domačapokrajina).Prežihov Voranc; Miško Kranjec; Ciril Kosmač, France Bevk; EdvardKocbek, Anton Ingolič, Ivan Potrč.

Dramatike je v socialnem realizmu malo. Obravnava družbenokritično,kmečko in zgodovinsko problematiko: Ivan Potrč, Bratko Kreft.

Socialni realizem ni najbolj primeren za pisanje lirike. Pojavi se pri TonetuSeliškarju, Miletu Klopčiču; med 2. svet. vojno pa nastaja t. i. partizanskalirika: Matej Bor, Karel Destovnik-Kajuh, Oton Župančič.

SREČKO KOSOVEL (1904-1926): EKSTAZA SMRTI

Ekspresionizem (fr. expression) – iztis, izraz. Glavne značilnosti ekspresionizma

gre za iztis notranjega, subjektivnega umetnikovega doživljanja, njegovegapsihičnega stanja, stiske;

zanikanje zakonov surovega sveta; poudarjanje mističnega, notranjega bistva; vizija – videnje prihodnosti; teme: osamljenost, smrt, usoda stiska, pravičnost, svoboda, konec civilizacije in

začetek novega človeštva.

Značilnosti lirike opustitev sklenjene kitične verzne oblike, ritmično svobodni verz (neurejen ritem); značilne besede: duh, duša, padec, katastrofa, revolucija, vstaja (besedni slog); raztrgani stavki, verzi razbiti na zvočne prvine (stavčni slog).

Srečko Kosovel se s pesmijo Ekstaza smrti predstavlja kot družbeno kritični ali socialni ekspresionist. Zatiranje delavskega razreda, brezposelnost, velika socialna stiska (občuti jo tudi

Kosovelova družina).

Ekstaza – stanje zamaknjenosti, prevzetosti (povezano s telesno neobčutljivostjo);skrajno čustveno stanje.

O čem in o kom govori pesem? Pesem prikazuje smrt zahodne Evrope; razpoloženje v njej je grozljivo,

prikazana je skrajna stiska bivanja. Prikazuje razpad krivičnega kapitalističnega družbenega reda in človeka v njem

brez moralnih vrednot; Predavanje: Umetnost in proletarec (literarni večer v Zagorju).

Videnje – vizija – podobe so odraz pesnikovega čustvenega stanja; gre za doživetjenečesa, česar v resničnosti še ni (prihodnost, v kateri je »naslikana« smrt Evrope).

Ekspresionistični slog vzkliki, retorična vprašanja, ponavljanja;

48

izpostavljeni pomeni besed in besednih zvez (žgoče morje, lepa smrt, pekočižarki, večerna žgoča kri ...);

pretiravanje, skrajnosti (vse je ekstaza, vse tone, vsa morja in jezera so polna krvi…);

ekspresionistične metafore: zlati stolpi in bele kupole, sončni zahod, zlata inrazkošna kraljica;

ekspresionistične podobe groze: krvavo morje, ljudje pijejo kri; sonce sije naevropske mrliče;

kontrastne barve: zlata, črna, rdeča – imajo simboličen pomen – bogastvo, smrt,upor/revolucija.

Ideja – krivična evropska civilizacija mora propasti, da se bo lahko rodil nov, etičen inočiščen svet.

LOVRO KUHAR - PREŽIHOV VORANC (1893-1950): BOJ NA POŽIRALNIKU

Socialen – družben, takšen, ki se nanaša na družbo.

Socialni realizem – vrsta realizma, ki ga zanima človekov položaj v družbi.

Glavne značilnosti socialnega realizma človekov položaj v družbi, krivična družbena ureditev, mali človek: kmetje, hlapci, dekle, delavci, objektivno in hkrati analitično pisanje o razmerah v družbi (opazovanje,

razčlenjevanje družbenih pojavov, odkrivanje vzrokov zanje in prikazovanjeposledic).

V socialnem realizmu je zastopano predvsem pripovedništvo in dramatika, manjpa lirika.

V pripovedništvu se razvijeta

kolektivni roman – ni ene glavne osebe, nadomesti jo skupnost; vospredju je družinsko in družbeno življenje; osebno življenje je povezano združbenimi nasprotji;

novela.

BOJ NA POŽIRALNIKU

Prežihov Voranc je najpomembnejši socialni realist; pri pisanju izhaja iz lastnihživljenjskih izkušenj (poznavanje kmečkoproletarskega sloja, prva svetovna vojna,kmečki in delavski problemi na slovenskem Koroškem …).

Mali človek žrtev krivičnih družbenih razmer in tragičnih življenjskih naključij, zanj so usodni spopadi z družbo in naravo, v ospredju pripovedi je večja vaška skupnost ali vsaj družina (kolektiv), predstavljena je koroška pokrajina in ljudje.

Novela Boj na požiralniku je izšla v zbirki Samorastniki, 1940.Pripoveduje o družini Dihurjevih, ki se bori proti svojemu družbenemu in naravnemuokolju.

požiralnik – vodni izvir

49

Značilnosti novele (glej Jurčič: Telečja pečenka)

Osrednji motiv noveleDihurji po težkih naporih premagajo požiralnike, a oče pri tem nesrečno umre in otrociostanejo brez vsega.

Ostali motivi socialna in naravna ogroženost Dihurjeve družine, težka mladost mladega

Dihurja, Dihurjevo gospodarjenje na revni kmetiji, delo drugod, ženina smrt,usodni boj s požiralniki, Dihurjeva smrt, prevzem kmetije, razkropitev otrok porazličnih službah.

Oznaka Dihurjev, sporočilo Sporočilo ni izraženo neposredno; v dogajanje pisatelj ne vpleta svojih

razmišljanj, ne deli naukov; pove samo, kako so živeli – v nenehnem boju zapreživetje.

Bili so vztrajni, trdoživi, do družbe, v kateri so živeli, pa so bili nezaupljivi. Vztrajnost in trdoživost lahko prerasteta na družbeni sloj ali celoten narod!

MIŠKO KRANJEC (1908-1983): REŽONJA NA SVOJEM

Družbeno-zgodovinska snovna podlaga za dogajanje (leto 1918; agrarna reforma;socialistične ideje).

V ospredju je prikaz osebne usode glavne književne osebe. Jožef Režonja z agrarno reformo dobi zemljo; mali prekmurski človek, vztrajen, zvit, ukrade denar Židu; zemlja mu pomeni vse, zanemarja družino.

Jožef Režonja je mali človek – oznaka/poimenovanje za predstavnika nižjegadružbenega sloja, ki živi v revščini in doživlja socialne krivice. Režonja je revenprekmurski kmet, ki se bojuje za preživetje, spozna, da je svet krivično urejen in dabogati izkoriščajo revne.

Teme in motivi Režonjeva moralno sporna odločitev (kraja) in pretirana navezanost na

zemljo, družbene krivice; odnos človek : zemlja.

Vloga drugih oseb v noveli (bogati Žid Bergman, Režonjevi otroci in žena, vaščani).

Poleg ideje/sporočila o socialni krivičnosti je v ospredju ideja o zemlji kot smislučlovekovega življenja.

Slog Kranjčev slog je liričen, zanj so značilna razmišljanja: o zemlji, naravi,

razmišljanja o družbenih in medosebnih odnosih, o zgodovinskih dogodkih inmorali.

Beseda mu teče počasi, enakomerno, spevno; spominja ne mehko, širokoprekmursko pokrajino in počasno reko Muro.

Povedi so kratke, dialogi prilagojeni družbenemu položaju oseb, narečnebesede …

50

KNJIŽEVNOST MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1941-1945)

Kulturni molk – bojkot vseh kulturnih dejavnosti, ki jih je organiziral okupator;slovenski kulturni delavci so se odpovedali javnemu delovanju.

Kulturni molk je razglasila Osvobodilna fronta (OF); ilegalni tisk, kulturne akcije vokviru osvobodilnega gibanja.

Delovanje na kulturnem področju kljub kulturnemu molku radio Kričač, glasilo Slovenski poročevalec (izdajala ga je OF), pesniška zbirka: Matej Bor, Previharimo viharje, Karel Destovnik - Kajuh, France Kosmač, Tone Seliškar, Oton Župančič (pisali

so predvsem pesmi); Edvard Kocbek.

Književnost je v tem obdobju nastopala v vlogi narodnega in revolucionarnegaozaveščanja. Namenjena je bila najširšemu krogu ljudi (razumljiva, dostopna,nezahtevna). Prevladovala je lirika (LIRIKA UPORA). Uveljavile so se novele, črtice, dnevniški zapiski. Posebno obliko kulturne dejavnosti pa je predstavljalo partizansko gledališče

(enodejanke – skeči).

KAREL DESTOVNIK - KAJUH (1922-1944): BOSA POJDIVA, DEKLE, OBSOREJ Bosa pojdiva, dekle, obsorej,bosa pojdiva prek zemlje trpeče,sredi razsanjanih češnjevih vejsežem ti nežno v dlani koprneče.

Beli so, beli so češnje cvetovi,temni, pretemni so talcev grobovi.Kakor ponosni galebi nad vodo,taki so pali za našo svobodo.

Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva med bele cvetove,v krilo nalomiva češnjevih vej,da jih poneseš na talcev grobove.

Pesem sodi v cikel pesmi z naslovom Ljubezenske, ki je posvečen Silvi Ponikvarjevi. obsorej – ob tem času, ob tej uri

Slogovne značilnosti: kontrast, ponavljanje, stopnjevanje pesem združuje dve temi: intimna ljubezen do dekleta in trpljenje in smrt v

vojnem času. izraženi sta z barvnim kontrastom: beli češnjevi cvetovi – temni grobovi; ponavljanje: beli so, beli so; stopnjevanje: temni, pretemni.

Ljubezenska pesem v vojnem času – osebno ljubezensko čustvo se prepleta spripadnostjo narodu; ljubezen in boj za pravičnejšo družbo sta vrednoti, ki sepovezujeta.

Sporočilo – osebno ljubezensko čustvo izraža človek, ki se je zavedal pomembnostiosebne in narodne svobode; njegova ljubezen tako seže do trpečih ljudi v boju zasvobodo – ljubezen do soljudi!

SMERI V SLOVENSKI KNJIŽEVNOST PO 2. SVETOVNI VOJNI

Sodobna književnost – književnost, ki pripada našemu, sedanjemu času.

51

Po 2. svetovni vojni govorimo o sodobni književnosti. Nova oblast je skušalautrjevati svoj položaj s t. i. družbeno usmerjeno literaturo, zato spodbuja socialnirealizem in pisanje o vojni tematiki.

Pojavi se tudi zahteva po socialističnem realizmu. → Idejno je prihajal iz takratneSovjetske zveze; poudarja pomembnost kolektiva, gradnjo porušene domovine insocialističnega družbenega reda.

Na sodobno slovensko književnost močno vpliva evropska; na nekatere ustvarjalcevplivata književnost absurda in eksistencialistična književnost.absurd – nesmiseleksistenca – obstoj

Literarne revije Beseda, 1951 → Revija 57 Novi svet → Naša sodobnost → Sodobnost Problemi, 1960; Dialogi, 1965; Nova revija, 1982

Smeri v slovenski književnosti po 2. svetovni vojni Intimizem (v petdesetih letih)

Od kolektiva se obrne v notranji, intimni svet posameznika. Osrednja tema je človekova osamljenost v sodobnem svetu. Govori o njegovih stiskah, občutjih, hrepenenju, zunanji svet ga ne zanima več. V literaturi je vidno nasprotje med pozitivnim posameznikom in trdo resničnostjo (značilnost nove romantike). Pesniki: Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart, Ivan

Minatti, Mila Kačič; Pisatelji: Andrej Hieng, Lojze Kovačič; Dramatik:Dominik Smole

Novi ekspresionizem, nadrealizem (konec petdesetih let)

Pojavi se temnejša literatura o dvomih, bolečini, nasprotju, trpljenju,smrti.

Odmik od tradicionalne oblike in jezika.

Pesniki: Dane Zajc, Gregor Strniša, Veno Taufer

Eksistencializem (v šestdesetih letih) Obravnavana so bivanjska vprašanja sodobnega človeka. Oblika del je vse bolj moderna. Pisatelji: Vitomil Zupan, Alojz Rebula, Pavle Zidar; Dramatiki: Dominik

Smole, Gregor Strniša, Drago Jančar

Modernizem (konec šestdesetih let) Jezik postaja abstrakten. Pesniki: Niko Grafenauer, Dane Zajc, Gregor Strniša; Pisatelji: Vitomil

Zupan, Lojze Kovačič, Pavle Zidar; Dramatiki: Dominik Smole, Peter Božič

Avantgarda (v sedemdesetih letih) Mladi avtorji popolnoma zavrnejo tradicijo, njihova dela so polna absurda,

nesmislov, brez logike in pravil. Življenje v sodobnem svetu je polnobolečine in trpljenja in zato nesmiselno

52

Pesnika: Tomaž Šalamun, Franci Zagoričnik; Pisatelja: Rudi Šeligo, JožeSnoj; Dramatika: Milan Jesih, Dušan Jovanović

Postmodernizem (po letu 1980) Avtorji se začnejo znova vračati k bolj tradicionalnim oblikam in literarnim

smerem. Pesniki: Boris A. Novak, Svetlana Makarovič, Milan Jesih; Pisatelji: Drago

Jančar, Marjan Rožanc, Jani Virk; Dramatiki: Drago Jančar, DušanJovanović, Rudi Šeligo

TONE PAVČEK: PESEM O ZVEZDAH

Pesem o zvezdah je izšla kot zadnja v zbirki Pesmi štirih, 1953. Pesniška zbirkapomeni prekinitev s povojno družbeno usmerjeno poezijo in začetek t. i. intimne,osebnoizpovedne lirike.

Pesem o zvezdah je pesem o človeku. ZVEZDA – simbol sreče, smisla, optimizma.

Interpretacija: Vsak človek je prav tako nekaj posebnega, lepega. Na zvezdni tirnicipotuje sam, od rojstva do smrti. Človeške poti so si lahko daleč stran (odtujenost),lahko pa preblizu in si sežejo do srca. Zvezda/človek to bolečino najbolj občuti, lahkoizgubi smisel in upanje.

KAJETAN KOVIČ: JUŽNI OTOK

Tema pesmi je bivanjska. Interpretacija pesmi

Metaforo južni otok lahko razumemo različno: lahko je ljubezen, sreča, smiselživljenja …

Lirski subjekt v pesmi zatrjuje, da južni otok zagotovo je, vendar ne ve natančno,kje »daleč v neznanem morju«.

Lirski subjekt niha med upanjem in strahom, da južni otok obstaja oz. da ga ni. Vendar v pesmi prevlada vera v južni otok. Njegov obstoj je odvisen od naše vere

in vztrajanja »močna zvezda vzide / in nova ladja pride« Pesnik niha med upom in strahom, med vero in dvomi, a le od njegove vere in

volje je odvisno, kaj bo prevladalo.

Oblika in slog pesmi Oblika pesmi je tradicionalna. Sestavljena je iz petih kitic, z oklepajočo rimo. Ključna metafora v pesmi je južni otok (otok vzhaja, traja, gre na dno).

Metafora: močna zvezda – simbol jasnega, zanesljivega vodenja do južnegaotoka.

Metafora: nova ladja – simbol nove možnosti za pot, upanje, nov začetek. Te metafore pomenijo obstoj, bivanje.

V pesmi je izpostavljen glagol je. Pesnik nas prepričuje, da južni otok obstaja,čeprav tudi sam kdaj dvomi vanj.

JANEZ MENART: CROQUIS

53

Naslov pesmi izhaja iz francoske besede skica. Naslov lahko razumemo na dva načina:

skica, ker lirski subjekt na mizo riše skico po lužici politega konjaka, skica nekega praznega, zavoženega življenja.

Lirski subjekt v pesmi izpoveduje svoje razočaranje nad življenjem. Na marmornato mizico, ki je »življenja otipljiva prispodoba«, riše po lužici konjaka,

in sicer življenje, kakršnega si želi: varnost, toplino doma, ljubezen. Iz sanjarjenja pesnik preide v ironijo: natakar z eno potezo zbriše njegove sanje,

zato je treba razočaranje utopiti – v še enem konjaku.

Sporočilo – skriva se v zadnjem verzu: »Gospod natakar, še en konjak, prosim!«Lirski subjekt je razočaran nad življenjem, vendar za uresničitev sanj in želja nenaredi ničesar.

Oblika in slog pesmi Oblika pesmi je tradicionalna. Sestavljena je iz štirih štirivrstičnih kitic, z

oklepajočo rimo. Likovna pesem (lat. carmen figuratum) – v drugi in tretji kitici, ko govori o skici

iz lužice. Slog – izraženo je nasprotje med sanjami (pomanjševalnice) in hladno

resničnostjo (nanizana dejstva, kot bi poročal).

54