G L a S I L U S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

L A S T N I K četrtek — 300 d i n 4 r

j J : O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mesto — Izhaja vsak d k a 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , po l l e tna

. u i n ; plačljiva je v n a p r e j . Z a inozemstvo 1200 d i n o z i r o m a T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mes tu štev. 606-70/3-24

Š tev . 19 (477) LETO X.

NOVO MESTO, 14. MAJA 1959

U R E J U J E uredniški odbor - O d g o v o r n i u r e d n i k Tone Gošnik - N A S L O V UREDNIŠTVA I N U P R A V E : Novo mesto, Cesta k o m a n d a n t a S tane ta 30 -Poštni preda l N o v o mesto 33 - T E L E F O N uredništva in uprave št. 127 -Nenaročenih r okop i sov i n fotograf i j ne vračamo — T I S K A Časopisno podjetje

»De lo* v L j u b l j a n i

PRVO ČETRTLETJE 1959:

6LED USPEHOV IN SLABOSTI 7. maja je zasedal okra jn i zbor proizvaja lcev na ločeni

sej i . Poročila so govor i l a o os tvar i t v i družbenega p lana v prvem četrtletju, o ta r i fn i po l i t i k i in o delu ter prob lemih Okra jnega zavoda za socialno zavarovanje. Z a predsednika okrajnega zbora proizvaja lcev je b i l izvol jen Ivan Hočevar, d i rektor S G P P i on i r , v razne komis i je zbora pa so b i l i zarad i poteka mandatov nekater im novomeškim, t reban jsk im ter scnovškim odborn ikom Izvol jeni posamezni nov i člani teh komis i j i z omenjenih občin.

Začele so se letne konference Zveze komunis tov . P r v a je b i l a m i n u l i četrtek v T o v a r n i celuloze i n pap i r ja »D juro Sa la j « na V i d m u , N a kon fe rencah dajejo komun is t i obračun o dosedanjem delu, pregledujejo izvrševanje nalog, Izmenjavajo izkušnje i n sprejemajo načrte de la za p r i ­hodnje obdobje, h k r a t i pa vol i jo nova vodstva občinskih aH tovarniških komite jev Z K S i n delegate za IV . kongres Zveze komunistov S loveni je . — N a s l i k i : komun is t i Tovarne celuloze l n pap i r ja Videm-Krško med poročilom; več ber i te o dosedanj ih konferencah na 3. s t ran i

S m e r n i c e družbenega p l a n a za le to 1959 v g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j a h še n i so popo l ­noma zaživele. T e m u je k r i v o t u d i po zno sp r e j eman j e ob ­činskih družbenih p l a n o v , k i smo j i h s p r e j e l i večinoma v d r u g i p o l o v i c i a p r i l a . P o t r e b ­nega gospoda rskega sode l o ­v a n j a m e d g o s p o d a r s k i m i o r ­g a n i z a c i j a m i '&e r i i smo d o s e 4

Ceneje je preprečevat i kot zdraviti V petek, 24. ap r i l a je v Novem mestu nasedala skupščina

Okra jnega zavoda za soc ia lno-zavarovanje . NajživahnejSa je b i l a razprava o prevent i v i , pogovor i l i pa so se tud i o d rug ih p rob l emih zdravstvene službe.

Lan t smo Imel i v našem o k r a ­j u zarad i r a zn ih bolezni 340.000 i zgub l j en ih de lovn ih d n i , ka<r predstav l ja 408 mi l i j onov win Iz­gubljenega narodnega dohodka. Za vsak izgubl jen de lovn i dan pa je imelo razen tega še socialno zavarovanje stroškov za 355 m i ­l i jonov d in , k a r tud i predstav­l j a lepo števi lko. 'Lanj smo v , oteraju porabil i i za pieprečef-vanje bolezni , za prevent ivo, le l e miivfonov d inar jev , za zdrav­l jenje obo le l ih , za k u r a t i v o , p a k a r 634 mi l i j onov d inar jev . Te številke n a m jasno kažejo, da Je bi lo za prevent i vo premalo •torjenega in da j i bo t reba poslej posvet i t i več pozornost i . Gospodarsko razvite države namreč že dolgo vrsto let p o ­rabi jo približno enake vsote de­n a r n i h sredstev za prevent ivo kot za kura t i vo . V prevent i vo spadajo: mlečne kuhin je po ša­lah , obratne kuh in j e , zdrava 6tanovanja, obvezni pregledi , l e tovanja , zdravstvena preda­vanja i td .

Z D R A V N I K I N A J B I ŠLI M E D D E L A V C E V T O V A R N E

Skupščina je ugotov i la , da je id iravstvena služba premalo po ­vezana s proizvodnjo. To je po ­t r d i l a razprava o organ izac i j i zdravstvene službe v Tova rn i celuloze i n pap i r j a v Vtidmu — Krškem, k j e r z d r a v n i k odloča, kje bo ta in ta delavec de la l . T a k o j i m je uspelo odstotek obo le l ih zelo znižati. T u d i z d r a v n i k i v os ta l ih k r a j i h , k jer p r i d e včasih v ambulanto 20—25 bo ln ikov dnevno iz enega p o d ­jet ja, naj b i šli t i s t i d:.n pogle­dat v to tovarno, k jer b i ugo­t o v i l i , kje i n kaj je v z rok b o ­l e zn i in b i ga ods t ran i l i . Seveda b i m o r a l a podjetja upoštevat I nasvete zdravn ikov ln j i m po­maga t i p r i n j ihovem de lu , saj gre vse to v kor is t podjetja, »aposlenih i n skupnost i .

N O V NAČIN PLAČEVANJA S T O R I T E V Z D R A V S T E N I M

U S T A N O V A M V d r u g i h r epub l ikah je dalj

fesa, v S l oven i j i pa le v ne ­

k a t e r i h okraij ih, že uveden nov način plačevanja zdravs tven ih stor i tev — v pavšalnih znesk ih . Zavod za socialno zavarovanje nakaže vsak mesec zdravstve­n i m ustanovam določen znesek, s k a t e r i m popolnoma razpo laga­jo z d r a v n i k i . T i ga lahko po svo j i presoj i porabi jo za p r e ­vent i vo a l i k u r a t i v o . To b i b i lo mogoče uvest i tud i p r i nas, saj razpolaga Zavod za soc ia lno z a ­varovanje s poda tk i , k o l i k o s t a -ne en pregled v posameznih ob­činah l n k o l i k o pregledov o p r a ­v i jo z d r a v n i k i . Skupščina je izvol l i la posebno komis i j o , kli bo ugo tov i l a prednost i i n p o ­man jk l j i vos t i , k i so se pokazale p r i t akem pos lovanju v d r u g i h okrai j ih in potem predlaga la , a l i naj ga vpeljejo t u d i p r i nas al i ne.

NESREČE SO S E V E D N O P R O B L E M

Od skupnega števila obo l e l ih je 19°/» t ak ih , k i so se ponesre­čili na de lu (9%) i n na pot i ua delo (10%). Poseben prob l em so zadnj i , ka te r ih v z r oka socialno zavarovanje ne more dovol j ^ a -nesl j ivo kon t r o l i r a t i . P r i t em b i m u morale b i t i v pomoč s i n ­d ika lne podružnice podjet i j . V e ­čina teh nesreč se p r i p e t i v soboto in ponedeljek, zato je nekdo predlagal celo odvzem krv.i vsem tem ponesrečencem. V e l i k o število nesreč dokazuje tudi . da je naša p reven t i vna služba še slaba. Zinano je . d a je v nekem našem r u d n i k u .zaradi nesreč p r i de lu v bolniškem s t a ­ležu stalno 50 l jud i I

D V E M Z D R A V S T V E N I M U S T A N O V A M B O D O

P R I S K R B E L I O P R E M O Skupščina je sprejela sk lep,

da bo O k r a j n i zavod za socialno zavarovanje op r em i l Zdravstve­no postajo na V i n i c i in Splošno ambulanto v K r m e l j u . Ponov ­no je b i l a poudarjena mise l , da naj b i b i l i oddal jeni zdravstve­n i domov i najbolje opremljeni . S t em bi se namreč zelo občut­no znižala postavka »potni stro-

Največ o zdravstvu S seje obeh zborov 0L0 Novo mesto

V ponedeljek 10. maja Je bila v Novem mestu skupna seja Obeh zborov okrajnega ljudskega odbo­ra . Zapriseženi so bili novo izvo­l jeni odborniki iz občin Trebnje ln Novo mesto ter izvoljena dva podpredsednika OfA); Viktor Z u ­pančič in ing V i lma Pirlcovlč. NajživahnejSa je bila razprava po poročilu dr. Smrečnlka, predsed­nika sveta za Zdravstvo. Ugotov­ljeno je bilo, da štipcnrtira;no po­lovico manj zdravstvenih kadrov kot jih potrebujemo, da imata obe bolnišnici v Novem mestu In Brežicah premalo pr.stelj in da tUdI v ostalih, ivzlrih ne zadovo-ljujeta vseh pogojev zdravstvene službe, da potrebujemo za nove kadre stanovanja, da je bilo pre­malo sredstev vloženih v preven­tivo In o drugem. Predlagano je

V R E M E Z A C A S O D 15. DO 24. M A J A

Prev ladova lo bo pretežno l *sno , poletno vreme. Kra jev-* • nev ihte se pričakujejo sredi *»aja in morda še okrog 21. ma-

V . M .

bilo, da se prouči možnost za ustanovitev sklada za zdravstveno izgradnji). O tem več prihodnji teden.

Sledilo je poročilo komisije za gospodarstvo; na njeno priporo­čilo je bilo odobreno iz proračun­ske rezerve za spomeniško var­stvo 1,5 milijonov dinarjev, za »Dolenjsko založbo« i milijon d i ­narjev, za potujočo razstavo 138.000 dinarjev in za razne teča­je ter seminarje prosvetnih de­lavcev l milijon dinarjev. Gospo­darskim organizacijam, kmetij­skim šolam in občinskim ljud­skim odborom Je bilo danih tudi 12 jamstev za najetje kredita.

Razdeljen je bil še sklad za ne­gospodarske investicije, ki je zna­šal 21..ttz.ODft din: ObLO Brežice 2 milijona. ObLO Črnomelj 4 m i ­lijone, Obl .o Metlika 2,5 milijo­nov, OhLO Trebnje 7 milijonov, ObLO Žužemberk 5 milijonov in Ribiškemu društvu Novo mesto 952.000 dinarjev.

Komisija za volitve in Imenova­nja Je predlagala razne spremem­be in zamenjave članov komisij ln svetov, kar Je bilo povezano v glavnem z volitvami v občinah Novo mesto in Trebnje. Predlogi so bili sprejeti.

Ski zavarovancev«, k i je zna ­šala v pre tek l em l e tu nad 29 mii l l jonov d ina r j e v , pa t u d i zdravs tven i domov i po mest ih bi ime l i manj dela. P o p o d a t k i h soc ia lnega zavarovanja so n a m ­reč z d r a v n i k i op rav i l i v p r e ­t ek l em le tu ogromno delo, saj so neka te r i preg leda l i k a k dan t u d i po 90 bo ln ikov .

35 M I L I J O N O V S M O V R G L I S T R A N P R I Z D R A V I L I H

V našem okra ju imajo 3 ob ­čine nad 5 0 % zavarovan ih , 4 občine od 20 — 4 0 % l n 2 do 20%.. Samoplačniki zeio malo uporabl ja jo zdravstveno zaščito, kar dokazuje, da j e na razne n a ­čine zavarovan ih precej l j ud i — zdrav l jenje neka t e r ih bo lezn i je brezplačno Itd. — ter da iščejo samoplačniki zdravstveno pomoč le v r e sn ih p r i m e r i h . Nasprotno pa zahtevajo zava ­rovanc i zdravstveno pomoč več­kra t kot je potrebno. L a n i je b i l o i z d a n i h v našem okra ju 246.000 receptov, na katere so dob i l i zavarovanc i z d r a v i l v vrednost i na 70 mi l i j onov d i n a r ­jev. Približno polovico t eb z d r a ­v i l zavarovanc i miso po rab i l i , saj je l ahko najt i t i r i v s a k i h i ­ši stekleničko, škatlico aH 7a-vojček z neporab l j en imi zd ra ­v i l i . To dokazuije, d a smo lan i v r g l i s t ran 85 mi l i j onov d ina r ­jev _ k a r pr i zna jmo, d a je to res l n d a b i ta denar l ahko k a _

ko drugače kor is tno p o r a b i l i ! Posebna komis i j a Zavoda za

% Javna , skladišča v N o v e m m e s t u bodo začeli g r a d i t i j u ­l i j a a l i a v g u s t a ; i d e j n i p r o ­j ek t z a g radn jo j e odob r en . Z i ­d a l i jfih bodo v Bršljinu, goto­v a p a bodo a p r i l a p r i h o d n j e l e ­to. G r a d n j a bo v e l j a l a 42 m i ­l i j o n o v d ina r j e v .

soc ia lno zavarovanje je ob i ska la lani septembra l n oktobra za ­varovance n a domu. K a r 43 »bolnikov« je komis i j a našla p r i težjem detlu fcert ga opravl ja jo v podjet j ih, kder so zaposlen 11

Ugotovl jeno je b i l o t u d i , da gre v k l i m a t s k a zdravilišča manj delavcev kot uslužbencev, k a r vsekakor n l p rav i lno , saj vs i vemo, da je zaposlenih več delavcev kot uslužbencev.

Skupščina je spre je la še od l o ­ke o razdel i tvi ! prevent ivnega sk lada , o pito1« m z a 'etosnje leto in o zaključnem računu za 1958.

g l i i n je čutiti p r e v l a d o v a n j e l o k a l n i h teženj. Več pozor ­nos t i bo t r eba p o s v e t i t i p r o ­i z v o d n e m u s o d e l o v a n j u m e d pod je t j i . Dinamično i z p o l n j e ­van j e p l a n o v j e še vedno proDiem, k i g a je čutiti, če p r e g l e d a m o o s t v a r i t e v p r v e g a četrtletja. B r u t o p r o i z v o d , i n ­d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a , t rgo­v i n a i n obr t so doseg l i 20 do 23 ods to tkov i z p o l n i t v e p l a n a p r v e g a četrtletja. Največj i u s p e h so v s e k a k o r doseg l i v g o s t i n s t v u i n t u r i z m u , k j e r so i z p o l n i l i 32.2 ods t o tkov s v o j i h p l a n s k i h n a l o g . N e k o l i k o slabš«. j e v gradbeništvu, go­z d a r s t v u i n k m e t i j s t v u , k j e r so doseg l i p l a n m a n j k o t z 20 ods t o t k i . Čeprav u s p e h i , u p o ­števaje d i n a m i k o p l a n a , n i so s l a b i , n i b i l o s tor j enega d o ­v o l j .

Problematična j e p o l i t i k a i n v e s t i r a n j a , saj s m o v p r v e m četrtletju uresničili le 8.1 o d ­s t o tkov c e l o t n i h i n v e s t i c i j . T o j e loigična p o s l e d i c a s labega p r i p r a v l j a n j a i n v e s t i c i j s k i h p r o g r a m o v , k i j i h često d e l a ­m o »na v r a t n a nos«. V oknnru O L O b o za to t r e b a u s t a n o v i t i poseben i n v e s t i c i j s k i re ferat , k i bo p e r s p e k t i v n o ' p r i p r a v ­l j a l i n v e s t i c i j e z a daljšo dobo.

Z b o r i v o l i v c e v ne o d i g r a v a ­jo v loge, k i b i j o v gospodar ­s t v u m o r a l i . O letošnjih druž­ben ih p l a n i h s m o pričeli raz­p r a v l j a t i že l a n i . M n o g o smo govo r i l i o n o t r a n j i h r e z e r vah , o s t o r i l nos t i , o k v a l i t e t i , o p l a ­čevanju po učinku i n p o t r e ­bah g o spoda rskega s o d e l o v a ­nja . Zdaj m o r a m o to r a z p r a ­vo praktično n a d a l j e v a t i z de lom. Občinski z b o r i p r o i z ­va ja lcev naj se bo l j posveča­jo vprašanjem p r o i z v o d n j e v posamezn ih p o d j e t j i h s vo j ega okoliša i n uresničevanju d r u ­g i h p l a n s k i h na l o g .

V k m e t i j s t v u se n a m le tos maščujejo zakasne l e p r i p r a v e z a i n ves t i c i j sko i z g r adn j o , k i je p r e d v i d e n a v družbenem p l a n u . Le tos se bo bo l j k o t dos le j p o j a v i l p r i k m e t i j s k i h po s e s t v i h t u d i p r o b l e m k a ­d r o v i n s tanovan j .

Tarifna poltika Večina gospodarsk ih o r g a ­

n i zac i j p r ema l o upošteva go ­s p o d a r s k e o k v i r e n o v i h t a r i f ­n i h p r a v i l n i k o v . Cui t i t i j e t en ­denco splošnega povečavanja t a r i f n i h pos tavk . P r e m a l o s k r ­b i s m o posvet ih ' s e s t a v l j a n j u t a r i f n i h p r a v i l n i k o v v m a n j ­ših pod j e t j i h , k i so s p r i p r a ­v a m i šele pričela. V večj ih p o d j e t j i h so p r a v i l n i k i večino­m a že v zaključni i z d e l a v i . Ker s m o prece j časa z a m u d i l i , ne s m e m o skušati zda j d e l o o p r a v i t i n a h i t r o . T o v e l j a posebno z a zah t e vane c e n i k e

d e l . Zda j na j pod je t ja p r i p r a ­v i j o le najnujnejše i n to t e ­me l j i t o , osta le na loge v z v e z i z novo t a r i f no p o l i t i k o p a na j nato v m i r u nada l ju j e j o .

U t v a r e o n a h i t r o s e s tav l j e ­n i h p r a v i l n i k i h , predloženih zadnje d n i r o k a , so b r e z po­mena , k e r bedo vse k o m i s i j e z a po t r j e van j e p r i občinah odločno zas topa le stališče z a ­kon i t o s t i . K o l e k t i v i na j p r i ­t i ska j o n a organe v pod j e t j i h , d a b i p r a v i l n i k e pravočasno p r i p r a v i l i i n t u d i n a občin­ske komis i j e , d a j i h bodo po­t r j e va l e i n p reg l edova l e s p r o ­t i . V v s eh p r i m e r i h , k o p r a -

(Nadaljevanje na 2. strani)

Sprejem na Otočcu O b 15. ob l e tn i c i us tanov i t v e

U p r a v e državne va rnos t i , p r a z ­n i k u o r ganov z a n o t r a n j e ' z a ­deve , j e p r e d s e d n i k O L O N o v o mesto tov. N i k o Belopavlovič p r i r e d i l sp r e j em p r e d s t a v n i ­k o m Tajništva za no t ran j e z a ­deve i n uslužbencem L j u d s k e m i l i c e v t o rek popo ldne ob 16. u r i v p r o s t o r i h g r a d u n a Otoč­c u . Včeraj dopo l dne j e k o l e k ­t i v Tajništva z a no t ran j e z a ­deve O L O N o v o mesto p r a z n o ­v a l to ob l e tn i co s p r i r e d i t v a m i , z zaključkom t e k m o v a n j a i n s pros lavo , p r a v t a k o n a Otočcu. O zaključku t e k m o v a n j bomo poročali prihodnjič.

•

OB VPISU V KMETIJSKE ŠOLE Reorganizirane kmetijske

iole prav v teh dneh objav­ljajo vpise za šolsko t. 1959-60. Na Slovenskem je U speciali­ziranih kmetijskih šol, od ka­terih so na področju našega okraja štiri.

Sedanja oblika specializira­nih kmetijskih šol, ki imajo največ dve kmetijski panogi, so posledica številnih razprav vseh za kmetijstvo z a m t e r e s i -ranih činiteljev. Prehod od splošne kmetijske proizvodnje na tržno proizvodnjo, ki se uveljavlja v intenzivni proiz­vodnji glavnih kultur, zahteva specialne strokovnjake-delav-ce s Širokim teoretičnim in predvsem praktičnim obzor­jem. Uspešno pridelovanje na družbenih posestvih in sode­l o v a n j e pri kmepijskih zadru­gah pa je vezano na sposobre kadre.

Lanskoletni vpis ni bil za­

dovoljiv, ker nova o b l i k a kme­tijske strokovne Sole ni bila dovolj predstavljena mladini. Učenci in- tudi starši so v za-čktku z nezaupanjem gledali na tovrstne šole, dokler niso spoznali prednosti specializi- fakih šol.

virajo iz petletnega kmetij­skega načvta. Ob koncu leta 1958 smo razpolagali z 18.395 k v a l i f i c i r a n i m i delavci, leta 1961 pa jih bo treba že 58 ti­soč; v vsej držam p a je le 40

rane kmetijsike išoie, ki je življenjska, praktična ter ab­solvente usposablja za družbe­no proizvodnjo.

Vloga kmetijskega strokov­nega delavca postaja vedno važnejša, ker se napredno kmetijstvo vse bolj otresa ne­kvalificirane dlelovne sile, ki je spričo zahtevne mehaniza­cije in agrotehnike p o s t a l a z a ­v o r a hitrejšega razvoja. Po­trebe po tovrstnih kadrih se večajo iz dneva v dan in vsa­ko leto nam je samo v Slove­niji potrebnih okrog 600 no­vih moči. Število pa se pove­ča, če to primerjamo z jugo­slovanskimi potrebami, ki iz-

Nadarjenim je po uspešno dovršeni dvoletni kmetijski šoli omogočen vpis na Srednjo kmetijsko šolo in preko te na Agronomsko fakulteto. Razen kvalifikacije iz kmetijstva si a b s o l v e n t i pridobijo še naziv pomožnega traktorista.

Pogoji za vpis so dovršena osemletna šola\, izjemoma se sprejmejo tudi učenci z dovr­šenimi 6 razredi osnovne šole. Vpis je dovoljen tudi kvalificiranim delavcem. Naj­nižja dovoljena starost je 16 let. Vse šole pričnejo s pou­kom v začetku septembra.

Bo.

Zan im i v e rekviz i te Iz Časov turških vpadov v naše kraje s i l ahko ogledate te dni na razstav i v Dolenjskem muzeju: turško orožje, obrambne pr iprave naših prednikov, l ist ine in druga dragocena pričevanja zgodovine

naših krajev. Več o tem na 5. strani današnje številke

Kljub težavam korak naprej

v .

Sent lcvrenc , Do ln je Praproče. P r i ­jazne kmečke hišice. Cis t , ozek poto­ček l n v n jem vesele r ib ice . Ob cesti i zkopan rov za vodovod. Spet potoček, r ibe, prašiči, močvirje, šolarji — V r -hovo.

— Dober dan, mama, — Dober dan. — Ovna b i rad dob i l . — Katerega? Veste, v naši vas i smo

sami O v n i i n J e v n i k a r j i . — Jožeta. — T a j e pa na drugem koncu vas i .

Ođ kod pa ste? — O, t i ženska radovednost! i n j i n i ­sem povedal ,

p r i O v n o v i h je b i l a doma samo ona. — On orje, i n se je še malo j ez i la

na otroke, k i so zgub i l i ključ hišnih vrat. Po tem sva šla.

»NE G R E M O V KORPORACIJO« . . . 2ena se je med potjo pohva l i l a , da

so lan i p r i de l a l i precej h ibr ide , pa ne v kooperaci j i . K o sva b i l a še precej oddaljena od orača, m u je zak l i ca la , naj počaka na tej s t ran i nj ive.

— Dober dan. — Bog daj. Približal se nam je še majhen fant

in malo starejše dekle. — K a j mis l i te o kooperac i j i , Ovno ­

vi? 1 — M l m is l imo o korporac i j i to, da po našem kamen ju nI mogoče ora t i s t raktor j i . Dobro b i bi lo , če b i podr l i

meje. P rema lo l jud i je za delo na k m e ­

tih. Vse hoče v mesto, tudi tale punca, — pokazal je na dekle , k i je stalo po­leg — bo šla k m a l u v L jub l jano . Za kakšno delo bo že, če ne za drugega, za aktovke prenašat.

Se pomis l ek i : Ko rpo rac i j a n i d o b r a (Ni razložil

zakaj in na vsa moja vprašanja n i n iko l i odgovor i l naravnost) . Ne gre­mo v korporac i j o ! C e bomo več p r i ­de la l i , bodo tud i d a v k i več j i . . . tako

V e l i k i , da kmetje še delo ne bomo imel i plačano. Neka ženska, k i je šla v korporac i jo , je r ek l a : »Ce b i p r ide ­lala dva koša k romp i r j a sama, b i ve­dela, da je moj , zdaj sem ga pa 15 kcfšev, pa n\ ni£ mojega.«

Njegova žen a je doda la : — S l i b.i v skupnost tako, da bi da l i

zemljo. M i b i jo obdeloval i in zato dobi l i plačo in otroške doklade.

O n : — Zakaj b i pr ide la l več k romp i r j a ,

ko ga pa ne morem tol iko dv ign i t i (verjetno je m i s l i l speljati ) ! Nočem delati z a prodajo.

In o našem povojnem kmet i j s t vu : — On i dan so se pogovarja l i možaki

v gost i ln i , da je b i lo pred vojno na ozemlju sedanje šentviške zadruge 300 glav živine, danes pa je je Je 50. Tako ne more i t i . Kmet je potrebujemo ži­v insk i gnoj in živino za obdelavo. Na graščini M a l a L o k a tudi slabo gospo­dari jo . V s i kmetje se zgražamo na tako obdelavo zemlje T i ne delajo z l j u ­beznijo" do zemlje.

V tem k r a j u j e kooperaci ja nova stvar. Kmet j e še ne vedo zanjo, a l i pa nočejo vedet i , n i t i ne za uspehe, dosežene p r i tem načinu obdelave zem­lje. V e l i k o bo treba še pojasnjevanj in dokazov, predvsem "dokazov, da se na ta način več pr ide la . T u d i more­bitne slabe vzglede razf i ih posestev bo treba odstrani t i .

IZKUŠNJE D O B I V A M O IZ P R A K S E

M a h n i l sem jo prot i Go rn j im P r u -pročam. Ignac Kas t c l i c je kopal p r i hiši jarek za vodovod.

— Ka j boste bajto spodkopali? — Ne, v inovod bomo nape l ja l i ! se j e

pešalil. Sla sva v hišo. da se bova v m i r u

pogovori la . — Ka j misl i te o kooperac i j i? — M i s l i m to, da bomo dob i l i Izkuš­

nje o njej s prakso. — Potem ste Šli v kooperaci jo? — Ne. — No, saj ka r tako iz z raka ne mo­

rete dobit i izkušenj. Nekdo m o r a za­četi z novostmi. Ce ne b i nihče začel, potem bi šlo vedno vse- enako, po s ta­rem, ka r pa vemo, da ne gre.

Povedal je svoje pomis leke: — Jaz m i s l i m tako, da vsak. k i

orlde k tebi za kako stvar, kot tud i za kooperaci jo, pr ide zato, da bo imel od tega kako kor ist . Se p rav i , m i , kmetje bomo na zgubi . S icer je pa tudi tako, da v začetku vs i hva l i jo kakšno stvar

kako je dobra, prot i koncu se pa ta dobrota izgubi, zvodeni. Ja z letos prvič slišim besedo kooperaci ja . L a n i sem pr ide la l 600 do 700 kg koruze, a se mi je je 200 k g spr id i lo , k e r je n i sem Imej kje sušiti, se p rav i , da n i m a smis la , da bi pr ide la l še več.

Sicer pa pr ide lahko med zadrugo in kmetom do nesoglasja, saj se še oče in s in spre ta ! P r i tak; s tvar i bi kmet zmerom ta kra tko potegni l . Pa tudi c e n 6 p r i d e l k o m se ravnajo oo zunanjem in not ran jem trgu. Ce bomo več p r i d e l a l i , bodo cene nižje In tepen bo kmetova lec . Eno nj ivo b i j i m oa dal , pa naj delajo na njej k a r hočejo.

Z a konec je p r i s t a v i l : —- S i ce r bomo pa mogoče še pros i l i

naj nas sprejmejo v kooperaci jo, pa nas ne bodo hotel i . . .

D O G A B R A I N Z A G O R I C E Cesta se je v l ek l a prot i Ve l . Gabru .

V J e r l ahov i gost i ln i sem si pr iveza! dušo, oz iroma napo ln i l želodec. P a ?e je pr imaj a l noter še Dular jev fant j n mi ob l jub i l , da se bom peljal t n j im do Zagor ice kot minister . Dal m i je odejo in usedel sem se na zadnj i se­dež, se prav i na ogrodje voza p r i zad­n j ih ko les ih. On se je skobacal na prednjega, k a r mu je po dveh spodrs­l ja j ih le uspelo. Prvič je 'namreč padel pod konje, drugič pa je omahn i ! raj . K sreči sta b i l i obe kon j sk i s i l i trezni. Konjema je pokazal bič, udar i l ju n l nobenkrat in v d i r u smo zape­l ja l i na kamni to pot Od VeL Gabra do Zagorice se je voz tresel in noska-taoval. Imel sem občutek, da se peljem z avtobusom po stari cesti i7 Novega

(Nadaljevani*- nn 1 struni)

Pitanje b ekonov V zadn j ih l e t ih se p r i nas

precej govor i o vzre j i bekonov, toda le maijhno Jtevllo pro i z ­vaja lcev i n l jud i , k i se pečaio z odkupom p i t an ih prašičev, 1« seznanjenih z načinom p i ta ­nja bekonov ter s k va l i t e tn im i zahtevk i i n s ^ndardn imi me ra ­m i , k i j i h zahteva trg.

K e r je bekon izključno rpe-c ia l i te ta samo enega trga — Ang l i j e , so zanj že zdavnaj po­stav l jen i zahtevk i glede kako -vostii, k i so vse bolj zahtevni .

D a b i se r a s i p ro i zva ja l c i In organizaci je , k i se pečajo z od­k u p o m p i t an ih prašičev podrob­no s e znan i l i s tehniko p i tan ja l n standardmimi merami , k i j i h zahteva trg. b i hotel v tem članku obširneje pojasni t i k a k ­šen mora b i t i prašič, da b i d o ­segl i potrebne standardne in kakovostne mere.

P o d bekon o m smatramo spec i ­a lno pr ip rav l j ene sv in jske po ­lov ice m l a d i h prašičev brez g l a ­ve, nog, hrbtenice , lopat ic ln sala. T i de l i se odstrani jo p red ­no se polov ice na poseben n a ­čin posole in prekadi jo . Na ta način pr iprav l j ene polov ice t eh­tajo 22—32 kg. K o so polovice nasoljene l n prekajene. j i h i -k l r a j o i n pošaljajo na trg. K a k o . vostni zahtevki so v g lavnem sledeči:

a) teža zak lan ih prašičev, od ­nosno posameznih polov ic ,

b) debe l ina s lan ine na hrt/tu »ln t r ebuhu,

c) dolžina polovic, d) kakovost mesa i n s lan ine

z oz i rom na čvrstost in barvo . P o predlogu za jugos lovanski

bekon raz l iku jemo sledeče k a ­tegori je z oz i rom na kltvniško težo:

1. kat. s težo 53.00—57.50 kg , 2. kat . s težo 58-00—62*.50 kg , 3. kat . s težo 63.00—68.00 kg , 4. kat . s te :o 68.50—74.00 kg , 5. kat. s težo 74.50—80 00 kg, K a k o r v id imo, iščemo za k v a ­

l i t e tn i bekon točno določeno te­žo ( žhe teže 90—95 k g odnosno mr tve teže 63 do 80 kg). P r a ­šiči z manjšo a l i \ečjo težo ne pr ide jo v poštev.

Najvažnejši pokazatel j kako ­vosti bekona je debe l ina s l a ­n ine na hrb tu . M e r i se na treh

mes t ih : nad grebenom, na me stu k jer je s lan ina najbolj de­bela, na križu ir na s red in i hrbta. Debe l ina s lan ine na t r e ­buhu .ie manj važen pokazatel j z oz irom, da je več a l i manj v kore lac i j i z debel ino slanine na hrb tu . Jugos lovansk i Dredlog za bekon standard predv ideva sa­mo klase z o z i rom na debelost hrbtne s lanine, medtem ko tre­bušne ne upošteva:

mesa In mast i je odv isna od po­sameznih k r m i l k i i ; h k r m i m o prašičem.

Od žit je za pitanje bekonov ječmen najboljši. Ječmen daje­mo v ob roku do 75%. koruze pa samo 30—35%, da ne postanejo premastni . Neugodnega vp l i va koruze se reši- o, če jo v zad­n j ih 7—8 tednih p i tanja zame­njamo v celot i ali delno z ječ­menom, da h i dob i l i čim boljšo

k lasa :

I. II.

III.

Debe l ina slanine v c m :

nad grebenom:

5,4 5,7 6,0

s red ina hrb ta : maks. m in .

3,3 3,9 4,1

1,9 1,9 1.9

nad križem:

3,3 3,8 1,1

T u d i za d c i i i n e z ak l an ih po ­lov i c j8 odrejena stroga stan­dardna mera (najbolje 81—82 cm). S lan ina mora b i t i b- le b i . r -ve ter posebno čv * ta .

Iz vsega -laštetega lahko za ­ključimo, da zahteva pitanje bekonov ozko specia l izac i jo v p i tan ju prašičev. P r edno bi se se znan i l i s ' t e h n i k o p i tanja , bi opozor i l na posebne činitelje, k i vp l i va jo na kakovost bekona.

P redno se odločimo za pitanje bekona moramo nabav i t i tudi potrebno pasmo prašičev, kaj t i pasma, staiost prašičev p r i k l a ­n ju in spol so zelo važni činite-? l j i p r i p i tanju. Znano nam je, da mastni t ip prašičev n i i a to,' ker daje posebno debelo s l a ­nino. Z oz i rom na pasmo nam najbolj odgovarjajo ho landsk i prašiči, v e l i k i jorkšlr, nemška požlahtnjena pasma ter križan­ci med holandsko l n nemško po-žlehtnjeno pasmo. Križanci z domačimi pasmami sploh ne pr ide jo v poštev za pitanje be ­konov. Z o z i r om na starost se najboljši bekon dob iva od p r a ­šičev s ta r ih 6,5 do 7 mesecem. Starejši prašiči so navadno r r e -mastni , medtem ko je p r i m l a j ­ših s l an ina premehka . Navad o se dobi boljši bekon od ženskih prašičev kot od moških. P i tanje za bekona se začne, ko so p ra ­šiči s ta r i 3—4 mesece v teži 30 do 40 kg .

Razen pasme največ v p l i v a na debel ino s lanine krml j en je p r a ­šičev med p i tan jem. Kakovos t

Z A B E L E Ž E N O

D A N M L A D O S T I Ze več let slavi mladi­

na Jugoslavije rojstni dan maršala Tita kot svoj naj­večji prazniki' Ta dkm s o m l a d i n c i n a predlog tova­riša Tita s p r e m e n i l i v Dan mladosti, ob katerem pre­gledajo vsako leto svoje de­javnost na vseh področjih.

Letos bo Dan mladosti imel še lepši poudarek, saj slavimo 40. obletnico ustanovitve Partije in SKOJ. Zato je ie aprila krenila iz Zagreba štafeta mladosti — i z mesta, kjer je bila pred 40 leti usta­novljena Zveza komunistič­ne mladine, pota štafete te­ko skozi najznamenitejše kraje i z zgodovine napre­dnega mladinskega gibanja in skozi kraje, slavne iz zgodovine narodnoosvobo­dilne borbe. S tem oživlja­mo spomine, kako je m l a d i ­na živela včasih in kako ži­vi danes. Veliko bo srečanj starih revolucionarjev — n e k d a n j i h skojevcev z mla-dino.

Po vsej domovini bodo veliki shodi mladine in ve­like manifestacije. SLO­VENSKA MLADINA BO

ZBRANA NA V. ZLETU BRATSTVA IN ENOTNO­STI V KRANJU, KI BO OD 22.-24. MAJA. SODELO­VALO BO VEC KOT 1500 MLADINE S KULTURNIM IN ŠPORTNIM PROGRA­MOM. RAZEN TEGA BO NA TEJ VELIKI MANIFE­STACIJI BRATSTVA IN ENOTNOSTI VEC T1SOC MLADINCEV - GLEDAL­CEV. TO BO TRADICIO­NALNI ZLET MLADINE, V KATEREM BO ZASTO­PANA MLADINA 10 VEČ­JIH JUGOSLOVANSKIH MEST. Z L E T A SE BO UDELEŽILA TUDI MLA­DINA NAŠEGA OKRAJA.

Vse te prireditve. bodo r e z u l t a t s k u p n e aktivnosti naše mladine, Zueze borcev , Zveze komunistov, raznih

'Organizacij kot so športne, taborniške, ferialne itd. Razen tega bodo po vsej republiki večji aero mitin­gi, razstave, razna športna tekmovanja, kulturne t n folklorne prireditve, izleti v partizanske kraje in pod. Vse te prireditve bodo skupna skrb mlajših in sta­rejših, ki delajo za m l a d i ­no a l t z njo. Sd.

kakovost mesa ln slanine. Otrob i ne datjejo tako čvrste slanine kot zrnje in so nekol iko težje prebav l j i v i , zato ne more ­jo b i t i osnovna k rma . K r m i m o jih le do V,, ko l i ko r žita. Na j ­boljše bel jakovinasto k rmi l o za dodatek žitom je posneto mleko Ob njem prašiči bolj i z k o r i ­ščajo druga k r m i l a , hitreje r a ­stejo in porabi jo manj k rme za prirastek. T u d i najbolje meso dob ivamo od prašičev, k i so b i l i krml jen i s posnet im mlekom. Najboljši bekon n.. svetu p r o ­izvaja Danska in ravno v tej deželi k rmi jo bekone z mlekom. K r m i l n i obrok, v kate rem je 80% hranl j ive vrednosti žit ln 20% posnetega mleka , velja kot najboljši. Zelo dobri rezultati so doseženi z dodavanjem lucerne v obroku. Po raba rudn in sk ih snovi In v i taminov prt bekonIh je nekaj večja kot n r l kategori ­jah p itanja . K r m a v p l i v a tudi na dolžino t rupa ln sicer v p r ­vem ž l v l j emkem obdobju pr i te* l 40 do 50 k*.

T a k o kot je ostro postavljena kakovostna meja, tako ostro je postavl jen tudi sistem cen na zunanjem trgu. T a k o se na p r i ­mer dosežejo najboljše cene s a ­mo za tuste prašiče, ki i zpo ln ju ­jejo vse pogoje k las i f ikac i j e . Prašiče z najboljšo klavnlško težo in z d rug im i s tandardnimi merami plačajo na londonskem trgu do 512 d i n za kg. medtem ko plačajo ostale bekone, k i ne ustrezajo vsem predpisom od­nosno ne dosegajo oz. presegajo standardne mere, le p r ib l . 350 d in . *

Z ozdrom n a ugodno ceno ln možnosti prodaje bekona na z u ­nanjem t rgu bomo m o r a l i sča­soma v tej ozko specia l iz i rani pro izvodn j i prašičev doseči p r e d ­v ideno proizvodnjo.

Ing. M I l an Brač ika

Pepel v lesenem zaboju — rdeč", petelin na strehi]

1«. aprila je kmalu po polnoči zagorelo pri posestniku Jožetu Sršenu v Izviru št. 10 pri Bre ­žicah. Zagorela je lesena shram­ba, pokrita z opeko. Razen tega Je ogenj uničil še 1000 kg sena, tri vinske sode s 4001 vina, sti­skalnico in nekaj orodja. Skupna škoda znaša nekaj čez 350.000 din. Ogenj je izbruhnil zaradi pepela, ki so ga spravljali v lesen zaboj t>oleg lesene shrambe.

Nesreče in škode, ki Jih povzro­čajo požari, marsikoga Se vedno niso ničesar Izučili. . .

Kratka vožnja Le malo časa se Je vozil z ukra ­

denim mopedom 23-letni Pavel Bokal s Trške gore 6t. 1, k i Je 26. aprila ob 20.14 vzel moped Pavla Henlgmana pred novome­škim bifejem na Glavnem trgu. Odpeljal se je. proti Ločni, kjer se je pa na ostrem desnem cestnem ovinku zaletel v skladovnico strešne opeke ln tam nezavesten obležal. Zaradi nevarne telesne poškodbe so ga odpeljali v novo­meško bolnišnico.

2e pred tednom so organi T N Z s u m i l i , da ima Boknl predolge pr­ste. V hišni preiskavi so nažli na njegovem domu več razstavljenih dvokoles ln razne posamezne dele koles, ki so Jih oškodovanci spo­znali kot svojo lastnino z že prej ukradenih biciklov. Zadnjo bese­do bo izreklo sodISče.

V Ženevi se je naposled začela konfe ­renca zunanj ih minist rov Z S S R , Z D A Ve l ike Br itani je in Franc i j e . T o nekdanje K a l v i n o v o mesto je po drug i svetovni vojni doživelo že nekaj poskusov, kake ublažiti mednarodno napetost i n zboljša-tl odnošaje mod državami, predvsem med velesi lami.

Po ženevski azijski konferenci leta 1954 ter dvojni ženevski konferenci poleti in jeseni leta 1955 je to tretji resni poskus vendar le storiti nekaj otipl j ivega za sve­tovni mi r . Kon fe renca zunanj ih minist rov je samo uvod v konferenco na najvišji r avn i , k i bo najbrž konec poletja a l i j e ­seni. Toda medtem ko v id i Zahod v se­danj i konferenci zunanj ih minist rov n u j ­no j>redstopnjo do glavne konference, je ta konferenca za Z S S R samo potrebno zlo. Hruščev je namreč mnenja, d a se z u ­nanji min i s t r i : i imajo ka j bistvenega po ­menit i . Za to so pok l icani najvišji pog la ­var j i .

Naj bo t i * . a l i drugače, ženevska k o n ­ferenca se je začela. V Ženevi ob lepem Lomanskem jezeru zdaj ka r mrgo l i tu j ih diplomatov, izvedencev, ta jnikov l n ta j ­nic, novinar jev, fotoreporterjev l n sne­malcev, švicarska pol ic i ja ne zadostuje, zato j i pomagajo odde lk i švicarske vojske. Seveda je v takem vzdušju, ko je le malo katera stvar jasna, vse nolnn govoric, u g i ­banj ln živčnosti. T a živčnost je prišla do izraza že pred otvor itv i jo konference. N a ­mesto, da hI se ta začela ob treh popold­ne v ponedeljek, se je začela šele ob Se-sHli Sovjetski zunanj i minister G rom iko je namreč zahteval , naj b i se delegaci j i obeh Nemči j enakopravno udeleževali se­stankov konference, kar so zahodne de­

legacije odločno zavrni le . Naposled so se sporazumel i , da bosta obe delegaciji sicer sodeloval i pr i delu konference, toda samo v posvetovalnem svojstvu, In da bo­sta sedeli ločeno od glavne konferenčne mize. Nekater i so hoteli to prvo težavo dramatiz i rat i in so govori l i , da se k o n ­ferenca ne bo začela nekaj dn i . v resnici pa n i bi lo tako.

K o to pišemo, se je pač konferenca še­le začela in j i lahko želimo mnogo uspe­ha. D a je "pa sploh prišlo do nje, je m o -

S ta t i s quo ali po domače rečeno — sta ­ro obdobje — je končano. To so najprej spoznali Rus i , k i so temu p r imerno tudi ukrepal i . Hruščev je v svojem govoru l a ­ni novembra začel proces, k i ga n i mogo­če ustaviti . Samo še Donu vztraja p r i tem, da se je treba borit i za ohranitev t i ­stega, kar je bilo. In čeprav je b i la Z v e z ­na r epub l ika Nemčija najzvestejši ame r i ­ška zaveznik v zadnjih letih v E v r o p i , je \Vashington spoznal, da obstajajo večji interesi, kot ' " t ajanje Bonnn

NOV P O I Z K l ralo p r i t i na obeh straneh do precejšnje evoluci je. V središču vsega pa sto j i n e m ­ško vprašanje. To l i ko , k o l i k o r se o njem zdaj piše, se menda Se n l pisalo o nobe­nem drugem prob lemu. Svetovno časopis­je priobčuje zdaj najraznovrstnejše k o ­mentarje in poročila, k i so včasih pobar­vana rdeče, včasih belo — včasih pa sivkasto.

Toda vsem je jasno, da mora ta tret j i poskus začetka ure jevanja mednarodnih odnošaje v nekam pr ipe l ja t i , ke r se vedno bol j kopiči net ivo za svetovno katastrofo i n Je časa le ma lo n a razpolago. Ves svet zato u p i r a oči v Ženevo in po t o l i k i h ra ­zočaranjih upa, da bo tukaj vendar le stor­jen t i s t i p r v i ko rak — vsaj p r v i ko rak za zdaj — k i bo omogočil reševanje vedno bol j zapletenih vpraSanj l n sporov.

na s tar ih položajih, i n da se je zahodno-nemška po l i t i ka preživela.

To pa seveda ne pomeni , da ne b i b i lo mnogo ostankov preteklega načina miš­l jenja, da ne b i b i lo še mnogo s i l , k i no­čejo uv idet i , ' ka j se je spremeni lo. Te sile bodo v lek le nazaj, nekatere med n j i ­m i pa morda celo poskušale spodkopat i napore štirih min is t rov . Jasno pa je seve­da tudi , da Je Z S S R prav tako odgovorna za uspeh pogajanj kot Zahod. NI važen vrs tn i red vprašanj, pač pa dobra vo l ja in spoznanje, da je m i r nedel j iv . Vse to je b i lo že tisočkrat povedano, da zveni že kot fraza. Od sedanje Ženeve je zdaj odvisno, da tej f raz i vd ihne življenje ln da j i da vsebino, k i bo vsaj neko l iko po­tešila tesnobo mi l i j onov l jud i po vsem svetu.

Proizva alcioprvem (Nadaljevanje s 1. strani)

v i l n i k po k r i v d i o r g a n o v v pod j e t ju ne bo pravočasno spre jet , bomo o k r i v c i h p o r o ­čali v časopisju.

Ze l j e po u r a v n i l o v k i v t a ­r i f n i h p o s t a v k a h m o r a m o d u ­žiti. Posebno n a D o l e n j s k e m , k j e r p r eds tav l j a j o večino d e ­l a v s t v a po l p r o l e t a r c i i n so sko ra j ed in i p r o l e t a r c i le k v a ­l i f i c i r a n i k a d r i , b i b i l a u r a v ­n i l o v k a v t a r i f n i h p o s t a v k a h v e l i k a n a p a k a . P o z a m e z n a podje t ja , k i de la jo p r i m e r j a ­v o s v o j i h t a r i f n i h po s t a vk z o n i m i v r a z v i t i h področjih s čisto pro le tarsk irm d e l a v s k i m ses tavom, naj se zavedajo , d a m o r a m o upoštevati anu i t e t e naše m l a d e i ndus t r i j e t u d i p r i plačah. Družba n a m je d a l a n a razpo lago , s r e d s t v a za i z g radn j o i n d u . V r i j e j n ^ t o se na j naš delat, .c zaveda , da j e dolžan t a s r eds t va vračati, p r a v t ako ko t j i b je vrp.čal

tem tednu nabiramo

Cvet gloga-bel l t rn-medvedo-ve hrušk ice (300 din), šrnar-nice (650 din), ma^e marjetice (180 din) , bezeg osut (200 din).

L i s t bršlina-bršlan (70 d.ln), breze (221 din), pekoče kopr ive (40 -din), sCezenovca (180 din),

nekoč de lavec o n i h področij, k i so danes že r a z v i t a .

Vprašanje t a r i f n i h p r a v i l n i ­k o v m o r a m o zdaj p r i sp r e j e ­m a n j u ocen j eva t i t u d i s šir­šimi m e r i l i . N e z d r a v e težnje p o s a m e z n i h s t r o k i n i n d u s t r i ­je po p r e v e l i k e m povečanju, t a r i f n i h pos tavk b i l a h k o , če b i j i m ugod i l i , povzročile beg d e l o vne s i le . Posebno de lavec po lp ro l e t a r ec namreč zelo r a d išče z apos l i t e v t a m , k j . r je bo l je plačan. Z a t o m o t a m o nove p r a v i l n i k e o cen j e va t i t u ­d i k o m p l e k s n o i n p a z i t i n a p r a v o so razmer j e m e d posa­m e z n i m i p a n o g a m i l n s t r o k a ­m i .

Delo in težave socialnega zavarovanja

Obo j e je b i l o za j e lo v o b ­širnem poročilu O k r a j n e g a z a ­v o d a za s o c i a lno z a va r o van j e . S številnimi službami, k i j i h je z a vod sp re j e l v p r e t e k l e m obdob ju , so se po j a v i l e nove naloge , k i so zah t eva l e n o v i h o b l i k d e l a . R a z e n z d r a v s t v e n e zaščite rešuje danes O Z S Z t u ­di vprašanje p o k o j n i n t e r i n ­v a l i d s k i h p o k o j n i n , r a z p r a v ­l j a m o že o splošnem z d r a v ­s t v e n e m z a v a r o v a n j u kmečke­g a p r e b i v a l s t v a i n p r i p r a v l j a ­m o u s t anov i t e v z a v o d a z a r e ­h a b i l i t a c i j o i n v a l i d o v .

R a z v o j j e načel vprašanje z d r a v s t v e n e p r e v e n t i v e . Ste-

p r i m e r n o število z d r a v s t v e n i h postaj i n a m b u l a n t ter razši­r i l i dosedanje p ros to re bolniš­n i c p o t r e b a m p r i m e r n o , p o t r e ­bu j emo b l i z u 2 m i l i j a r d i d i ­na r j e v . T o nas s i l i k razmiš­l j a n j u o u s t a n o v i t v i posebne ­ga s k l a d a , v k a t e r e m b i se t a s r eds t va n a b i r a l a , t a k o d a b i vsaj v deset l e t ju to težavno na logo uspešno rešili.

Komis i j a za sklepanje in odpovedovanje de lovnih razmer i j p r i trgovskem

podjetju L J U D S K A POTROŠNJA

Brežice razpisuje

1. mesto sa ldakont ls ta (saldakontistke) . Pogo j : ližja s t rokovna i zobrazba » t r i le tno prakso v k n j i -

dstvu in popoln* ob­vladanje strojepis ja; 2. mesto glavnega b lagaj ­n i ka (blagajničarke). P o ­goj: s r edn ja s t rokovna i z ­obrazba in obvladanje strojepisja. Plača po tar i f nem p r a v i l n i k u oeir. po dogovoru. Nastop službe pod 1 lahko takoj , oz i r . pod 1 i n 2 po dogovoru. Ponudbe z obširnim živ­l jenjepisom pošljite na gorn j i naslov.

ti> BrvSl predsednik britanske vlade Churchil l se je po nekaj dneh obiska pri predsedniku FlsenhowerJu v Washlngtonu vrnil v London. Čeprav je bU obisk zasebne narave, mu po-ufonl krogi pripisu jej o tudi politični pomen, posebno glede na komfcre.nco zunanjih mini ­strov štirih velesil v Ženevi. Pred kratkim je 83-letni Chur­chill napovedal, da bo ponov­no knmlHlra l za poslanca na prihodnjih parlamentarnih vo­litvah v Veliki Britaniji.

£ Delegaciji ameriških ve­teranov Je premier Hruščev v Ki jevu dejal, da bo '/ -sit odprla meje vsem tistim, ki bi želeli od.ili iz države ne gle­de na narodnost. Tudi Zidom bo dovoljeno oditi, če bodo to želeli.' IzjavLl je tudi, da je sovjetska vi uda storila vse, da bi ženevska konterenca zuna­njih ministrov uspela.

O Nedeljske volitve v Avstr i ­j i so okrepile položaj sociali­stov, ki so dobili T8 mandatov (4 vec kot leta 1956), medtem ko Jo ijuđnita. » t r m * « HohlLi 79 mandatov (3 manj kot pri zadnjih volitvah). Čeprav so socialisti dobili dejansko TfiSm glasov več od ljudske stranke imajo en mandat manj zaradi zastarelega volilnega sistema. Komunisti niso dobili nobene­ga mandata, pač pa Je neona­cistična stranka (FPO) dobila 8 mamdatov v primerjavi s 6 mandati n a prejšnjih volitvah.

O Na nedavnih občinskih vo­litvah v Velllkl Britaniji «o konservativci dosegli nekaj u-spehov. TI so »iztrgali« labu­ristom doslej devet mer,t, med­tem ko se Je laburistom po­srečilo odvzeti konservativ­cem samo eno oporišče.

gozdne jagode (100 din), šmar- v i l k e povedo , d a s m o dos le j niče (150 din). u p o r a b i l i l e tno 640 m i l i j o n o v

Ras t l ina krvavega mlečka d i n a r j e v z a z d r a v l j e n j e b o l n i h (90 din) , plešca (45 din), kop i t ­ni ka s koren ino (75 din).

Lub j e češmiinovih koren in (320 din) , če Smi nov ih pa l i c (65 din), k r h l i k e (60 din).

K o r e n i n e arn ike (350 din), beladone-volčje češnje (140 din), trobentlce (150 d in ) , regrata

i n l e 16 m i l i j o n o v z a p r e p r e ­čevanje b o l e z n i . P r t p r e v e n ­t i v i p a nas t a j a vprašanje z d r a v n i k o v , k e r so fti danes p r e o b r e m e n j e n i i n d o s t i k r a t bo l j admin i s t r a i t o r j i k o t p a z d r a v n i k i . N a j n a v e d e m o k o t d o k a z de j s t vo , d a n e k a t e r i

(125 d in) , pekoče k o p r i v e (50 din), t r a v n i k i s o c i a l n e g a z a v a r o -bodeče neže (115 din), s l a d k i h v a n j a p r e g l e d a j o n a d a n t u d i k o r e n i n i c (150 d in) , medvedov« do 150 p a c i e n t o v ! Z a t o m o r a -tace (150 din) .

G logov i vršički « cvetjem (50 d lin).

O b v e s t i l o : posušeni l i s t i bršllna morajo ime t i lepo " l e ­no barv,o; por jave l ih l n počrne­l i h ter premalo posušenih ne bomo prevzemal i .

m o z d r a v s t v e n o službo širiti p r e d v s e m n a t e r en , u s t a n a v ­l j a t i z d r a v s t v e n e pos ta je i n a m b u l a n t e i n skušati n u d i t i b o l n i k o m pomoč n a d o m u .

S e d a n j i bolniški p r o s t o r i so daleč p r e m a j h n i , po t r ebe p a nag l o ras te jo . D a b i s e z i da l i

R A Z P I S za sprejem učencev v dvoletno sadjarsko-

živlnerejsko Solo Sevnica za Šolsko leto 1959-60. P o g o j i : 1. uspešno dovršenih najmanj 6 razredov osnovne šole

* l i naz iv po lkva l l f i o i ranega kmet i jskega de lavca ; 2. starost vsaj 16 let ; 3. šola je internatskega t ipa, mesečna * zdrževalnina

1000 d i n . Z a v p i s j e p o t r e b n o : 1. prošnja, ko lkovana z

iržavnim k o l k o m za 30 d i n ; 2. izpisek iz matične knj ige ; \ zadnje šoleko spričevalo; 4. zdravniško spričevalo; \. i z java o plačevanju vzdrževalnine.

Učenci s i pr idobe naziv kva l i f i c i ranega de lavca in •»možnega t raktor is ta . R o k vpisa^ do 20. avgusta 1959.

Ravnate l js tvo .

O B ŠT IR IDESETLETN I « KOMUNISTIČNE P A R T I J E J U G O S L A V I J E 18

REVOLUCIONARNO GIBANJE »ta r a z p r a v l j a l a t u d i sodruga Dvojmoč in Tomažič, za m e d k l i c e n a shodu pa j e po­s k r b e l s t ras taozag r i z en i v l a d n i k o m i s a r Marčič.

D o sedaj je b i l a n a v a d a , d a je v l a d a

de l a v cev v o p e k a r n i i n n a p a r n i žagi v T o p r e h o d n o k r i z o komunističnega g i -R i b n i c i . D e l a v c i so z ased l i opekarno* p r e - b a n j a v Kočevju so skušali i z r a b i t i s o c i a l -strašeni žandarji p a so p r o s i l i ok ra jno d e m o k r a t s k i v od i t e l j i . K o s t a K r i s t a n i n g l a va r s t vo v Kočevju z a vojaško pomoč. P r e p e l u h v začetku j u l i j a s k l i c a l a v K o -Z a r a d i odločnega n a s t o p a de l avcev so de- čevju shod , j e nan j prišlo — približno 15 loda ja l c i p o k a k i h dese t ih d n e h p r i s t a l i l j u d i — ko t je poročal »Rdeči prapor« d n e pošiljala na naše shode po l i c i j o samo za-na n j i h o v e zahteve z a povišanje plač. 10. j u l i j a 1920. » Tako so začeli s o c l a l p a t r i - to, d a j e poslušala govore naših govo rn i - ,

Komunistična p a r t i j a J u g o s l a v i j e j e 14. o t l svo je de l o v d e l a v s k i h .množicah'.-« kov m j i h beležila k a k o r b r z o p i s n a maši-n o v e m b r a l e ta 1920 p r i r e d i l a n a g l a v n e m Komunistična o r g a n i z a c i j a v Kočevju na , najnovejši n j en s k l e p pa j e ta , d a po-t r gu v R i b n i c i shod , n a k a t e r a je govo- M j e k l j u b h u d i m u d a r c e m r a z m e r o m a h i - šilja svoje kom i sa r j e tud i zato, d a n a sho-r i l Fabjančič i z L j u b l j a n e . Mer" govorom tro o b n o v i l a . P o daljšem času so kočevski d i h p o l e m i z i r a s komunističnimi r e f e ren-so ga žandarji n ep r es t ano m o t i l i , n a kom- k o m u n i s t i 15. a vgus ta 1920 p r i r e d i l i j a v e n t i . Z a posebno zmožne z a t a k o de l o s m a -cu pa so ga o d v e d l i v občinsko hišo in ga s h o d , o k a t e r e m je "-Rdeči prapor« 18. a v - t r a m e n d a one k i so b i l i m e d vo jno na j -po l e g i t i m i r a n j u Le s p u s t i l i . Z a t e m j e K o - gus ta 1920 m e d o s t a l i m poročal: bol j z ag r i z en i A v s t r i j a n c i . Naši g o v o r n i k i

' munistična p a r t i j a J u g o s l a v i j e ime l a shod »Nasilstva so kočevski p r o l e t a r i a t p r e - v s i l j i v o s t i kočevskega v l a d n e g a k o m i -P o d o b n o j e b i l o t u d i v Krškem, k j e r so je 21. j u l i j a 1920 o b j a v i l nas l edn j ! dop i s IZ t u d i v D o l e n j i v a g i ^ R d e e i prapor«, 17. ^ in to S P o S b n o z a r a d i tega, * a r j a seveda n i so .ostali dolžni.

k e r j e naša s t r a n k a v r e o r g a n i z a c i j i i n n i K e r j e o k r a j n i g l a va r kočevski pos la l

V LETIH 1918 DO 1941

F R A N C E K S A J E 1

k o m u n i s t i n a v o l i t v a h d o b i l i 17 g lasov, so­c i a l d e m o k r a t i p a 99.

V Brežicah j e za K P J g l a s o v a l o 23 vo ­l i v c e v i n za* soc iaLnodemokra tsko s t r a n ­k o 204

V Čatežu p r i Brežicah j e za K P J g la ­sova l en sam vo l i vec , za soc ia l i s te pa 122, t. j . n a d po l ov i co vseh v o l i l n i h udeležencev.

V C e r k l j a h je z a komunistično l i s to ott-da lo svoj g las 20 v o l i v c e v i n za s o c i a l ­d e m o k r a t s k o 129.

V k r a j i h p ro t i N o v e m u mes tu p a je nag l o pada l o število s o c i a l d e m o k r a t s k i h d o b i l a 103 glasove, soc ia l i s t i pa le S

Šentvida: i n 26. d e c e m b r a 1920) »Tukajšnji o d b o r politične soc ia lnode - N a v o i j t v a h 28. n o v e m b r a je za k o m u -

m o k r a t s k e o r gan i zac i j e i z j a v l j a , d a z . d a - n j S t ^ n o l i s to g l asova lo v R i b n i c i 46 v o l i v -našnjim d n e m , to j e 18. j u l i j e m 1920, p r i - c e v i n ^ socialistično 7, v D o l e n j i vas i pa stopi h Komunistični s t r a n k i Jugoslavije.« ^ k o m u n i s t i d o b i l i 20 k r o g l i c i n s o c i a l i -

V nedel jo , 21. n o v e m b r a le ta 1920, je s t ; pet, k r a j e v n a o r gan i zac i j a Komunistične p e r t i - D o k a j močno

pristašev in r a s l o število komunističnih glasov. T a k o so k o m u n i s t i d o b i l i : v V e l i ­k e m Pod l ogu 99. v Podbočju 62, v K o s t a ­n j e v i c i 41, na R a k i 30, v Bučki 8, v S k o c -j a n u 10, v ftmarieti 8. v B e l i C e r k v i 42, na T r e b e l n e m 8 in n a Otočcu 12 glasov.

Šentv id pri S t fčn i

V T e m e n i c i je za komunistično l i s to g lasova lo 50 vo l i v c ev , v V e l i k e m G a b r u 15. v V e l i k i L o k i 7 in v T r e b n j e m 24.

V RlbnfSki doTnl P o p r v i s v e t o vn i vo jn i se j e t u d i v

Ribniško d o l i n o v r n i l o neka j v o j n i h u je t -

i m e l a časa i n moči, d a se bol j z a n i m a za n a ta m i r n i shod t u d i osem orožnfkov, za-ra zmere v Kočevju. T o d a k l j u b t em r a z - go tav l j amo našo v lado , d a j e t o l i k o število m e r a m se Je z b r a l o 15. t ega meseca lepo orožnikov že p o p o l n o m a zadostno i z z i va -število rudniškega d e l a v s t v a n a j a v en nje m i r n i h zbo rova l c ev in d a s i tore j v

, l j u d s k i shod v čakalnici, k j e r s ta r e f e r i - bodoče n j e n i k o m i s a r j i l a h k o p r i h r a n i j o i j ed ro ^je r a j Q g ^ ^ g a Gustinčič i n M a k u c . S o d r u g vse neumes tne in s t ras tne k l i c e n a s h o d i h

vseeno čutijo potrebo debate za ščenje komunističnih nazorov , po tem

S o d r u g M a k u c j e poročal o s t r o k o v n i naj se p r i j a v i j o r edno k besedi , k a k o r to In političri'' o r gan i zac i j i p r o l e t a r i a t a . P o - de la jo vs i d r u g i g o v o r n i k i , in m i j i h bo -veda l je, d a se je s t r o k o v n o n e o r g a n i z i r a - m o m i r n o poslušali. no «udarst.vo v Zago r ju , T r b o v l j a h i n Po shodu se j e vršil p r i p r a v l j a l n i od -H r a s t n i k u z o r e t o r g a n i z i r a l o in p r i s t o p i - bor za k r a j e v n o politično organ i zac i j o , lo k Z v e z i ruda r j e v , k i p r eds t a v l j a Zve zo k j e r so s i kočevski sodrugj i z b r a l i svoje vseh r u d ar jev v J u g o s l a v i j i . P o z v a l je zaupnike.«

V K o č e v i l U kočevski p ro l e t a r i a t . d a se tud i politično P o t em shodu j e pretežna veČina k o -o r gan i z i r a , k e r p ro l e ta r i a t m o r a vzga jat i čevskih r u d a r j e v i z s t op i l a iz s o c l a l d emo-

Najmočnejša komunistična pos-tojpnka f u t f i politično p r e l e t a r sko zavest, ako h o - k r a t s k e un i j e r u d a r j e v in se v p i s a l a v k o -na D o l e n j s k e m je v s e k a k o r b i l a v Kočev- če doseči svo je c i l j e . P o s t a v i t i m o r a n a -

- " , . » » . . . ...vn-iiv n-v«!. •* r a l a s oa ruga L i u s t m c i c n iviaKuc. ^ o a r u g vse n e u r je J u g o s l a v i j e p r i r e d i l a shoda v Sentv»du b l l o t ud i v sosednjem S v G r e g o r j u , k j e r G u ? t i n č i č je poročal o položaju, k i j e n a - A k o pa i n v Stični N a n j i m a je b i l o o k r o g 400 s o k o m u n l s t i p r e j e l l 2 6 g lasov m soc a l i - s t a l p o ^ n i č a r s k i s t a v k i v naših v r s t ah , razčiščer poslušalcev i n poslušalk. s t i 33. V Sodražici so k o m u n i s t i d o b i l i 6

P r i v o l i t v a h nas l edn j o nede l jo je K o - g i a s o v i n soc ia l i s t i 7 v Loškem P o t o k u munistična p a r t i j a J u g o s l a v i j e v Šentvidu k o m u n i s t i 18 i n soc ia l i s t i 5, v V e l i k i h L a ­

ščah k o m u n i s t i 7 in soc ia l i s t i 4, v K a r l o -v i c i k o m u n i s t i 4 in soc ia l i s t i 37, na R o b u k o m u n i s t i 2 in soc ia l i s t i 36. n a T u r j a k u pa so k o m u n i s t i d ob i l i 8 i n soc i a l i s t i 5 g lasov

n i k o v iz Sov j e t ske Rus i j e , , k i so od t a m z a - j u . Z a t o buržoazna ob las t po s t a v k i a p r i l a sprot i b l o k u naše buržoazije t r d n o s k l e -V Šentvidu je m l e k a r A n t o n J e r e b nes l i v domače k ra j e r e v o l u c i o n a r n e Ide- le ta 1920 z vso s i l o u d a r i l a po komunistič- n jeno fa lango vsega d e l a v s t v a In t a k a <rd-

u s t a n o v i l mo An r> k r a j e v n o o r gan i zac i j o so - je. n i h pristaših, k o j e odvze l a k r u h o k r o g na f a l anga je mogoča dandanes samo pod d a l n o d e m o k r a t s k e s t r anke , k i pa je k m a l u M e d splošnim železničarskim štrajkom 300 r u d a r j e m , d a so se m o r a l i r a z k r o p i t i zas tavo II I . Komunistične in t e rnac i ona l e . v c e lo t i p r e s t o p i l a v K P J - »Rdeči p r a p o r « j e 17. a p r i l a l e ta *920 začelo s t a v k a t i 00 po sv « tu.

komunistično Zve zo r u d a r j e v Jugos l av i j e . D n e 12, s e p t e m b r a l e ta 1920 je b i l po ­

noven komunističen shod v Kočevju. N a n jem so r u d a r j i i z v o l i l i odbor Zveze r u ­dar jev . Z a p r e d s e d n i k a so i z b r a l i A n d r e j a

O rudniških In s t a n o v a n j s k i h z adevah B l a z u t t i j a , za t a j n i k a p a F r a n c a B l a z u t t i j a .

Stav. 19 (477) • D O L E N J S K I L I S T « S t ran 9

Vzga ja t i m l a d e l judi da bodo postali zreli član!« ZKS, ena izme d nalog senovških rudarjev-komun stov

Le tna konferenca senovških rudar jev komunistov je b i la dobra zato, ker so na njej govor i l i i n razprav l j a l i rudar j i sajastih obrazov i n sve t l ih pogledov, k i j i m sicer beseda ne gre rada iz ust, pa so k l jub temu mnogo povedal i . M e d šte­v i l n i m i vprašanji, k i so j i h nadeli , so govor i l i največ o de lu z mlad ino , o de lovn i d i sc ip l in i i n pomembnost i neposrednega v p l i v i komunistov na okol ico ter o tar i fn i po l i t i k i . Pogrešali urno le razprave o konkre tn ih gospodarskih vprašanjih r u d n i k a .

L e 87% mlad incev v r u d n i k u je o r gan i z i r an ih v L M S i n 20u/ f l

od teh je komunistov . M l a d i ljudj« so rod, k i bo zameja l s ta ­ro generacijo. 2e zdaj ga mo­ramo n a to p r i p rav l j a t i , učiti, s trokovno usposabl jat i l n p o l i ­tično, Utr jevat i . P r edvsem v m l a d i h l judeh je t i s t i kader , k i mora najbolj poživlijati vrste Zveze komunis tov .

V r u d n i k u je na leto pov­prečno 8.2% izostankov, torej 2.2% nad povprečjem. Največ j i h je v sezoni kmečkih del . ker j© med rudarj l mnogo po lpro le -tarcev. T u d i med komun is t i so takšna. Organizac i ja Z K mora zato doseči dvoje : z odločnimi u k r e p i odprav i t i neupravičene izostanke in skušati preko r u ­darjev, k i stanujejo n a vas i , nud i t i konkre tno pomoč za i z ­vajanje kmet i j ske po l i t ike . Od polpro letarcev moramo zahteva­t i , da se odloči: a l i za rudn ik , a l i za kmet i jo . N a dveh stolčkih h k r a t i ne more sedeti, k e r s tem povzroča družbi gospodar­sko škodo. R u d n i k je plačal l a n i 6 m i 11 jonov d inar jev po ­sebnega p r i spevka soc ia lnemu zavarovanju, k e r je prekoračil število dovo l jenih bolniških d n l l

Skrb z a kadre Občinski k o m i t e Z K S M e ­

t l i k a j e n a l e t n i k on f e r enc i m e d d r u g i m s k l e n i l , d a bo o r ­g a n i z i r a l le tos več tečajev za politično-jdeološki d v i g k o m u ­n i s t o v ter za načrtno gospo­d a r sko -po l i Učno izobraževanje o rganov d e l a v s k e g a i n družbe­nega s a m o u p r a v l j a n j a , odbo r ­n i k o v l j u d s k e g a odbora in k o ­l e k t i v a u p r a v O b L O .

S t emi m i l i j o n i b i se dalo na-red i t i mars ika j , razen tega pa je na račun Izostankov trpela tudi pro izvodnja.

V v rs tah Z K moramo krep i t i l i k komunis ta , odločnega borca za napredek, k i brez s t rahu In odkr i to opozarja na napake i n j i h pomaga odstranjevat i . V preteklost i so komunis t i postav­l j a l i svoje življenja n a kocko, ko so de lavsk i razred opozarjal i na potrebo boja. Danes, ko strahu za'življenje n i več, mo­ramo b i t i t o l i ko bolj odločni. P r i spre jemanju nov ih članov ne smemo b i t i o zk i . P a r t i j a je vzgajala našega delavca 40 let,

vzgajala ga bo še naprej , zatone moremo od nov ih spre je t ih čla­nov zahtevati popolne zrelost i .

Tar i fno po l i t i ko v r u d n i k u je treba usmer i t i v gospodarski o k v i r , k i ga r u d n i k n u d i . Vzo r ! od drugod p r i tem niso ootreb-n i , ker imajo senovški rudar j i dovol i staro lastno tradic i jo . Paro le o »enakih želodcih« so nezdrave, tari fne postavke je treba določati le skoz i perspek­tivo de la po učinku, čeprav je na p r v i pogled v idet i , da na vseh de lovn ih mest ih to n l i z ­vedlo ivo . Zato je treba vztrajno iskat i načinov, da b i to dose­gl i .

Poročilo o de lu rudniškega'ko­mite ja je podal njegov sekre­tar Lojze Večko, iz Novega me­sta pa sta b i l a na konferenci Jože P lavc , Član O K Z K S , ln Roman Ogr in , sekretar ok ra j ­nega odbora S Z D L .

Senovške r u d a r j e bo n a IV . kongresu Z K S zas topa l de legat R a d o Kozo l e . -c -š-

O B L E T N I K O N F E R E N C I K O M U N I S T O V V T O V A R N I C E L U L O Z E IN P A P I R J A »DJURO SALAJ«

Jugoslovanska šir ina v proletarski miselnosti proizvajalcev naj podre zadnje ograje med tovarno i n občino — Vel i ­kemu materialnemu pomenu moderne tovarne mora predvsem odgovarjati enakovreden vp l i v ko l ek t i va na okol ico in z last i na vas — V tovarni DJURO SflLJU je že vsak 8 član ko lekt i va komunist — Prva in osnovna naloga komunis tov in ko l ek t i va : povečati proizvodnost dela

K o n k r e t n o oceno d e l a k o ­mun i s t o v v pod je t ju , p reg l ed g l a v n i h p r o b l e m o v v p r o i z ­vodnj i , d e l a v s k e m s a m o u p r a v ­l j an ju , v d v i g a n j u s t r o k o v n e ­ga, političnega i n splošnega z n a ­nja , p reg led odnosov m e d p o d ­jet jem jn občino ter o r g a n i z a -

Veliko se lahko naredi z organizirano silo komunistov

Zapiski, z občinske konference ZKS v Trebnjem V nedeljo, 10. maja, je bila v Trebnjem občinska konferenca

Zveze komunistov trebanjske občine. Konference so se udele­žili tudi sekretar okrajnega komiteja Z K Novo mesto Franc Pirkovlč, republiška ljudska poslanka Ing. V i lma Plrkovlč ln članica okrajnega komiteja Z K Novo mesto Francka Slakova. Vsi trije gostje so sodelovali v razpravi in analizirali vrsto na­log, k i Jih morajo komunisti trebanjske občine reševati. 74 de­legatov, izvoljenih v osnovnih organizacijah, ki so zastopali 322 članov Zveze komunistov v občini, je z zanimanjem poslu­šalo Izčrpno poročilo sekretarja občinskega komiteja o delu, uspehih, slabostih in novih nalogah komunistov. Razprava je pokazala, da komunisti realno ocenjujejo stanje v občini, da ne precenjujejo svojih uspehov, temveč se nenehno bore za iz ­popolnjevanje svojega dela, za odstranjevanje slabosti in na­pak ter za vedno večje uspehe.

V e l i k del razprave Je b i l po­svečen Ideološki Izgradnji član­stva. Preteklo obdobje je poka­zalo, da je bilo tu premalo stor­jenega. Vsak komunist, kt hoče

NOTRANJEPOLITIČNI T E D E N S K I P R E G L E D

Kooperacija

sloni na koristih

V smer i združeva­nja K e m i j e i n soc ia l i ­stične preobrazbe v a ­si , katere c i l j je dose­či večjo proizvodnost, delujejo tr i je činitelji:

• — razširitev soc i ­alističnih kme t i j sk ih organizaci j z odkupom in zakupom zemlje ter pr idob ivan jem nov ih površin,

— proizvodno so­delovanje zadrug i n drug ih kme t i j sk ih or­ganizaci j s kmetova lc i ,

— ter r egu la t i vn i ukrep i , se p rav i različni predpis i družbe.

V e l i k a socialistična gospodarstva, kmet i j ska posestva, kmečke delovne zadruge, ekonomije, dobro Izpolnjujejo v logo v pospeševanju našega kmet i j s tva . Z uporabo sodobne agro­tehnike so dosegla zadnja leta izredne proizvodne uspehe l n vzbud i l a polet v kmet i j sk i pro i zvodnj i . Tako je na p r ime r na teh posestvih naraste l donos pšenice od povprečnih 9.6 met r sk ih stotov na hektar v letu 1954 na 24.3 stote v le tu 1958. V de lovn ih zadrugah se Je povečala pro izvodnja pše­nice od 9.3 na 21.3 me t r sk ih stotov i td . N a mnog ih kme t i j sk ih posestvih so dosegli že dobr ih Štiri tisoč l i t r ov na molzno kravo . — Vse to je pomagalo, da so postala kmet i j ska gospodarstva gospodarsko vod i l n i faktor v kmet i j s t vu i n odločilni činitelj na t rgu . Zato bo treba ta gospodarstva še naprej k r ep i t i tako z inves t i c i j ami v tehnično opremo kot % Invest ic i jami, k i bodo omogočale odkup a l i pr idob ivanje nov ih površin z me l i o rac i j ami .

P r i izkoriščanju zemlje pa je še z last i pomembna koope­raci ja , k i naj poveže razdrobl jena gospodarstva, na ka t e r ih n i moč povečati pro izvodnje . P r i tem je treba povedati , da socialistična družba ne zahteva od kmetov nobenih mate r i ­a ln ih žrtev. Zahteva pa, da pr idela jo na svoj i zeml j i največ, ka r je moč pr ide la t i v posameznih k r a j i h . Ce tega ne zmore kmet sam, in dosedanje izkušnje so pokazale, da tega vselej ne zmore, naj sodeluje z zadrugo i n d rug im i pro i zvodnimi organizac i jami , k i m u lahko nudi jo potrebno tehnično pomoč l n usluge. Naša po l i t i ka n i b i l a i n n i t i ne bo v tem, da b i kmet obubožal n i t i n i v tem, da b i ga zadrževali na n izkem življenjskem standardu. T u d i propadanje kmeta nl nas c i l j In ne kan imo s t em utre t i pot v e l i k i m kmet i j sk im gospo­darstvom, pa čeprav so to socialistična gospodarstva. N a ­sprotno, tud i ma lemu kmetu moramo zagotovit i izboljšanje življenjskega standarda s pogojem, da Je to zboljšanje po­sledica povečane stor i lnost i njegovega osebnega dela.

Zadruga , k i odločuje i n uva ja različne obl ike sodelovanja p r i pro izvodnj i , naj v p r v i v r s t i uvaja le tiste, za katere je sposobna. V kooperac i j i je treba zagotovit i tako organi ­zacijo, da bo zagotovl jena tud i družbena kor is t in da se h k r a t i z večjimi ko r i s tm i družbe zboljšujejo življenjski po­goji kmetov. Dohodek kmetov v kooperac i j i je treba obra­čunavati prav tako kako r dohodek delavcev v t ovarn i . Večja de lovna stor i lnost pr ivede do večjega zaslužka delavca, večji donosi na zeml j i naj omogočijo večje dohodke kmeta .

Zadruge se morajo bor i t i za dolgoročne pogodbe ln pre­prečiti vse" drobnolastnlške špekulacije, z last i pa moramo p r i tem upoštevati In vedeti , da je kooperac i ja del našega boja za večjo proizvodnjo, za večji donos, za večjo delovno sto­r i lnost . Kooperac i j a torej ne sme biti nekakšna splošna po l i ­tična kampanja . Kooperac i j a je prvenstveno gospodarska akc i ja , k i s loni tako na mate r ia ln ih ko r i s t ih kmetov kakor tud i zadruge i n ne nazadnje vseh d rug ih družbenih gospo­da r sk ih organizac i j . Čeprav Je kooperaci ja osnovna ob l ika , k i bo spremeni la odnose na vas i , je lahko upravičena tudi • v i d i k a socialistične preobrazbe samo kot gospodarski ukrep .

P ra v zato mora kooperaci ja s loneti na popo ln i prostovol j ­nosti kmetov. K m e t naj« se odloči za kooperaci jo na osnovi lastne presoje i n mate r i a ln ih kor i s t i ter ne nazadnje na osnovi izkušenj. K m e t se mora prepričati, da m u kooperac i ­j a omogoča izboljšati življenjski standard na osnovi s t o r i l ­nost i . Mate r i a lne kor i s t i so lahko spremenl j i va stvar i n sc bodo spreminjale , pač odvisno od splošne gospodarske po l i ­t ike družbene skupnost i .

Vsekakor je kooperaci ja daljši proces, odvisen zlast i od Invest iranja v kmeti jstvo. Socialistična kooperaci ja postaja ln bo čedalje bol j postajala gospodarska kor is t kmeta. Kmet , k i se ne bo vključeval v kooperaci jo, ne bo mogel zadovolje­vat i vedno večjih želja, ne bo mogel povečevati svojega i i v l j en j skega standarda. I zo l i rano gospodarstvo s tehnično •aosta l imi sredstvi in z n i z k i m i donosi tega ne bo zmoglo. Eato je nedvomno, tla bodo kmetova lc i , kot že rečeno, na •snov i izkušenj težili, da b i si izboljšali življenjske pogoje V sodelovanju z zadrugo. To morajo upoštevati tud i naše zn-Afuge na vas i .

uspešno delovati med množicami, si mora za to ustvariti moralno pravico ln zaupanje, kar pa bo lahko dosegel lc, če bo oborožen z marksistično znanostjo, če se bo stalno Izpopolnjeval, predvsem pa sistematično proučeval program Zveze komunistov. V poročilu se­kretarja tov. Zidarja je bi la gra­jana ozkost posameznih osnovnih organizacij p r i sprejemanju no­v i h Članov. Prenehati je treba s prakso, da starejši komunisti ob sprejemanju novih mladih l judi zahtevajo od njih, da vstopijo v Zvezo kot zreli, popolni komuni ­sti. V skrbi komunistov, kdo bo prevzel pridobitve revolucije in socialistične izgradnje in kdo Jih bo razvijal ln učvrščeval, morajo osnovne organizacije sprejeti v vrste Z K mlade, delovne ljudi, Jim pomagati, Jih učiti, voditi i n vzgojiti v dobre komuniste.

M e d razpravo o gospodarskih problemih Je sekretar O K Z K S tov. Plrkovlč poudaril , da Je raz­voj gospodarstva v občini odvi­sen od samih l judi . K e r je kme­tijstvo osnovni v i r družbenega dohodka v občini, Je konferenca dala močan poudarek delu ko­munistov za razvoj sodobnega kmetijstva. Drobna kmetijska proizvodnja, bojazen za osebno lastništvo, nezaupanje v preizku­šene kmetijske ln tehnične Iz­sledke, to so glavni elementi po­časnega razvoja sodobnega kme-

Prva v okraju je imela letno konferenco organizacija Zveze komunistov v tovarni celuloze in papirja »DJURO SA-LAJ« v Vldmu-Krškem. Komunist i tega velikega, modernega podjetja so se zbrali v četrtek, 7. maja in s temeljitim pregle­dom dela ugotovili napredek ln slabosti v zadnjih 2 letih, hkra­ti pa so si postavili načrt za bodoče d<flo. O delu organizacije, ki Ima i3o Članov ali 13 odst- vs«h zaposlenih v kolektivu, je poročal sekretar Marjan Span; konference so se udeležili tudi člani sekretariata OZ Z K S Niko Belopavlovič, Ing. Jože Le-gan in Ludvik Kebe ter sekretar obč. komiteja Z K S Videm -Krško Miilan Ravbar. — Na konferenci so izvolili nov 9-član-skl komite; komuniste tovarne bo na IV. kongresu Z K S za­stopal izvoljeni delegat Maks Curlč.

c i j s k a vprašanja Z K S v to­v a r n i j e da l o izčrpno i n teht ­no ses tav l j eno poročilo, k i ga je članom p r e b r a l s ek r e ta r M a r j a n S p a n . P r a v gotovo se je od zadn je kon fe rence k o ­mun i s t o v v t o v a r n i , k i je b i l a a p r i l a 1957, v e l i k o sp r emen i l o i n ob rn i l o . — O r g a n i z a c i j a je spre j e la v svo je v rs te ,50 no­v i h članov, uspešno se je — s k u p n o s c e l o t n i m k o l e k t i v o m — b o r i l a za nepre t rgano in k v a l i t e t n o p ro i z vodn jo , ob Če­m e r so o r gan i d e l a v skega sa­m o u p r a v l j a n j a ras l i i n se kre ­p i l i . N j i h o v a p a m e t n a i n z re la p o l i t i k a , ko t t u d i v e l i k o i n - n e ­sebično de lo večine tehničnega k a d r a , vse to je največ p r i p o ­mog lo , d a j e t o v a r n a v t e m ča­s u p resega la svo je p l a n s k e ob­veznost i do s k u p n o s t i , se i z ­gra j eva la i n s i pos t a v i l a go­spodarsko ze lo k o r i s t e n i n za vso našo s k u p n o s t p o m e m b e n n a d a l j n j i i n v e s t i c i j s k i načrt. Poročilo j e ze lo samokritično ocen i lo t u d i nove naloge, k i čakajo z las t i k o m u n i s t e v to­v a r n i »-Vse to bo zah teva l o nova , d o d a t n a z n a n j a i n spo­z n a n j a ; to j e o snovn i pogoj , če želimo ostat i n a konkurenčni višini v času tehničnega, t e h ­nološkega i n ekonomskega n a ­p r e d k a p r i nas i n v s v e t u « je med d r u g i m de j a l tov. S p a n , k o j e našteval no v e na loge čla­nov Z K v podje t ju . .

nalog bo terjalo disciplinirano, hitro delo. pri čemer bo organi­zacija Z K kot celota zlasti poima-gala vodstvu podjetja, da bodo sprejeta načela novega tarifnega pravilnika tudi zaživela ln se od­ločno uveljavila.

Poročilo je kritično ugotovilo, •da je bilo za strokovni, politični in splošna dvig. znanja delavcev v tovarni veliko premalo narejene­ga. Več predavanj, tečajev m se­minarjev — to bo naloga sindika­ta v podjetju, ki se je doslej vse preveč pečal z reševanjem raznih materialnih vprašanj. Prav taiko je ena glavnih nalog organizacije pomagati mladim članom, da se bodo politično izobrazili, cia bo­do lahko z znanjem in zgledom vplivali na razvoj dela in odnosov v tovarni.

tijstva. Komunist i morajo storiti vse, da se razbije stara miselnost in da se v kmetijski proizvodnji uveljavijo socialistični odnosi. Močan prispevek za dosego tega cilja bodo klubi mladih zadruž­nikov, šolske zadruge, ki Jim mo­rajo dati vso pomoč K Z . Zeuc zadružnice so se s svojim delom močno uveljavile. Vse več pozor­nosti bo treba posvetiti tudi stro­kovni vzgoji kmečkega proizva­jalca (s predavanji in nazornim prikazom sodobne tehnike za kmečko proizvodnjo).

Delegati so razpravljali tudi o razvoju industrijskih in drugih manjših podjetij, 0 nalogi komu­nistov v utrjevanju organov sa­moupravljanja. Množične organi­zacije in društva p a morajo biti široko področje a e l a komunistov, kjer morajo biti komunisti idej­ni vodniki. »Komunisti morajo vedno ln povsod«, Je poudaril tovariS Pirkovlč, »vstopati socia-

stčne Ideje, pojasnjevati socia­listično demokracijo in biti spo­sobni takoj reagirati na vsak po­jav napačnega tolmačenja naše demokratizacije«.

To Je le nekaj osnovnih misli z zelo plodnega delovnega razgo­vora komunistov trebanjske obči­ne. Napravljeni $ o biti zaključki in sprejeti sklepi « bodoče delo. Konferenca je ponovno pokazala, da so komunisti trebanjske ob­čine tista organizirana sila« k i v borbi za socialistično demokracl-

J a ne bo nikoli dovolila, da pod laščem lažne demokracije kdor

koli vnaša v javno Življenje so­cializmu tuje in sovražne ideje. Porok za to je čvrsta enotnost vseh članov Z K .

Konferenca Je Izvolila 21-član-ski občinski komite ln za novega sekretarja tov. Jožeta Perparja. Komunist i občine Trebnje bodo na IV. kongresu Z K S zastopali Ing. V i lma Plrkovlč, Jože Perpar, Mari ja Jarc ln Saša Bončlna.

Sekretar tovarniškega komite ja Z K S M a r j a n Span bere poročilo

Težišče vseh naiporov Je zdaj v povečanju proizvodnosti dela. — Podlaga zanjo Je zelo dobra ana­litska ocena delovnih mest ln utemeljena organizacija dela. Ne­zdrav pojav pri tem so ' poskusi ustvarjanja rezerv v delovni sili (pri posameznih šefih oddelflcov aH obratovodjih). kot tudi skrajna nepripravljenost k notranjim pre­livom delavcev iz oddelka v od­delek, v časih, ko zaradi različnih vzrokov nastopa trenutna neza­poslenost posameznikov. Poročilo kot razprava po nJem je pravilno označila, da je treba le v aktiv­nem In plodnem, ustvarjalnem sodelovanju pri reševanju teh na­log gledati tudi resnično ljube­zen Članov do partije ln socializ­ma sip 1 oh.

Prehod na nov način nagrajeva­nja (po enoti proizvoda, veljaven za ves oddelek) bo terjal zlasti letos budno pomoč. Notranja or­ganizacija podjetja Je zdaj pre­cej dognana; uresničevanje novih

Načrtna rast k a d r o v za nadaljnji razvoj uprave, gospodarstva in organizacij

Ustvarjanje novega delavskega centra na levem bregu Save kaže, da je konec drobljenju velikih materialnih sredstev, k i j ih kolek­tiv vlaga v napredek življenjske ravni. Prav tu je še ogromno na­log nerešenih. Izboljšujejo se iz leta v leto, kot tudi odnosi med občino in kolektivom. V občin-skem zboru proizvajalcev je de­set članov kolektiva, ki se bodo morali še bolj uveljaviti.

Slabše spričevalo so si komuni­sti tovarne doslej pisali glede vpliva na ožjo in širšo okolico. Kakor je namreč podjetje v go­spodarskem pomenu izredno moč. no in Ima v Spod. Posavju kot v okraju prevladujočo vlogo, tako v političnem in družbenem pomenu še ni to, kar bi moralo biti; ža­rišče napredka, nove miselnosti ln prenašanja iztanšenj socialistič­ne graditve na vasi. Komunist nl samo član organizacije 8 ur v to­varni, temveč ima dolžnosti tudi izven delovnega časa in izven podjetja.

P L O D N A R A Z P R A V A — T E ­M E L J Z A D E L O V N I N A Č R T

K o t poročilo, j e b i l a tud i r a z p r a v a k o m u n i s t o v n a k o n ­f e renc i kritična, s p o t r e b n i m čutom z a rea lnost . Člani so govo r i l ; o na l o gah s i n d i k a t a , o pog l ab l j an ju organov samo­u p r a v l j a n j a i n o v iš j ih d e l o v ­ne s i le . Tov . D i m n i k j e med d r u g i m poveda l mnen j e s t r o ­kovnega ko leg i j a , d a sedanje stanje de lavcev (860, brez v a ­jencev, k i j i h j e 27) odgovar ja po t r ebam z a uresničitev letoš­njega p l a n a . P o t r e b n i p a bo­do p r e m i k i de lovne s i l e med

no de lo bo rod i l o sadove, k i j i h v s i pričakujemo.

N A P R E D N A M I S E L N A J S E iz T O V A R N E S I R I N A V A S

G o v o r i l j e tud i član s e k r e ­ta r ia ta O K Z K S N i k o B e l o ­pavlovič, k i j e po op i su g i b a ­nja n a p r e d n i h s i l v s v e tu m e d d r u g i m de ja l , d a gre zdaj z a pro l e ta r i zac i j o t o v a r n : v edno bolj bo po t r ebna odločitev — a l i kmet , a l i de lavec , ne p a oboje h k r a t i . G r e z a to, j e de­j a l , d a se p r o i z v o d n a s r eds t va razraščajo i n bogate, d a se so­cialistična načela širijo t u d i i zven k o l e k t i v a i n i z ven 8 de ­l o vn ih u r . G r e z a s k u p n o reše­vanje p rob l emov , ko t so šol­stvo, t rg , k o m u n a l n e naprave , družbena raven i n pod . G r e za vprašanje m ise lnos t i , k i jo k o ­l ek t i v m o r a ime t i i n j o p r e n a ­šati n a vas. P r a v v V i d m u -Krškem j e po jem t ova rne i n k o m u n e vedno bolj eno i n i s to ; ograje padajo. T o v a r n a c e l u ­loze i n p a p i r j a je j u g o s l o v a n ­sko podjet je i n v s m i s l u te ši­r ine je t r eba s t r eme t i po n a ­p r e d k u jn večjem v p l i v u k o ­l e k t i v a n a oko l i co tovarne i n na vas . Ž r a z u m e v a n j e m jugo­s l o vanske širine in p o m e n a podje t ja se bodo r a z b l i n i l e t u ­di d robne , škodljive razpr t i j e i n nepo t rebno l oml j en je s i l . Nihče naj se p r i tern poštenem d e l u ne bo j i povedat i resnice. K o m u n i s t e j e t reba vzga jat i v poguimu i n odkr i t o s t i . Zgodo­v i n s k a odgovornos t za zadn j i , odločilni n a p o r za uresničitev s o c i a l i z m a v J u g o s l a v i j i je n a d e l a v s k e m r a z r e d u , na k o m u ­n i s t i h . P r a v j e zato, d a tud i največji k o l e k t i v v o k r a j u d e ­la tako . d a bo zgled d r u g i m , je zaključil r a zp ra vo tov. B e ­lopavlovič. *

K o m i s i j a za sk l epe bo n t pod lag i poročila in r a z p r a v e ses tav i la sk lepe , k i bodo p o d ­laga bodočih n a l o g k o m u n i s t o v t ovarne ce lu loze in pap i r j a .

T g .

Občinske konference ZKS

Danes z ju t ra j s ta &e začeli v D o m u J L A v Brežicah i n v D o m u l j u d s k e prosve te v Čr­n o m l j u občinski kon f e r enc i Zve ze k o m u n i s t o v , j u t r i ob 9. pa bo l e t n a k o n f e r e n c a Z K S z a občino N o v o mes to (v p r o s t o r i h D o m a J L A v N o v e m mestu) . V soboto, 16. ma ja , bo občin­s k a k o n f e r e n c a Z K S v V i d m u -Krškem. v nede l j o p a bosta kon f e r enc i Z K S n a S e n o v e m in v S e v n i c i . S k u p n o s kon f e ­r e n c a m i , o k a t e r i h poročamo

V nedeljo dopoldne so da ja l i obračun dela tud i komun is t i metliške občine; o n j ihovem de lu je poročal sekretar Ivan Vrviščar. Konference se je udeležil član sekretar iata O K Z K S N i k o BUopavlovlć, med gosti pa smo razen predstavn ikov kolektivov i n organizaci j opaz i l i tud i po lkovn ika S imo L i v a ­do, konandanta garnlzi je J L A Novo mesto. Konferenca , k i je dobio uspe la i n dala tehtne zaključke, je komunis tom pokazah predvsem naloge, k i j i h bodo uresničevali v slede­čem obdobju. Vzgo ja in načrtna rast m lad ih kadrov v občin­s k i upravi, gospodarstvu, organizac i jah i n drugje bo ena p r v i h nalog obč. komite ja , vodstev osnovnih organizac i j i n sekretariatov.

HI Metliško področje*, doslej eno §=§ najbolj zaotitaUh na Dolenjskem HI i n v B e l i cra j in l , je v za'dnjih H H l e t ih z bgradnjo dveh i n d u -a f j a t r i j sk ih rpratov in nekaj p ro -! H l z vodn ih »odjetij dobi lo rrvate-| H r i a lno osrovo. Gospodar&ikl raz -| H voj občlre je 'začrtan v lletoš-§H n jem drutbenem p lanu . Vse go-| H spodarsk« organizaci je so dolž-p p ne nudit občini p r i Izpolnje-H H vanju družbenega p lana ka r HI največ jamoči, še posebno za-H | to, ker o usružbenci občine še § !| neizkušen Ln večinoma m la j -H ' ši l judji. Podjet ja se že t rud i -5 5 jo, da ' l sama odprav i l a razne §g s labosti k i se v n j i h pojavl jajo. H Več njhove pomoči in sodelo-H vanja lotrebuje občina v inve -==. sticlj®H p o l i t i k i . V razprav i je H b i l o čititil, da se metJliški k o -| H muois! zavedajo doseženega na -H | predk, saj so govor i l i le o H| večji* vprašanjih, tako da n i 5 = b i lo lovora o d robn ih zadevah, H k[ sc doslej v razprav i p rev la ­s t dovae.

=fJ O i i ina je dobi la potrebno == matt talno osnovo, zato bodo fjjg zdaj pričele rast i potrebe po f j l s t rdovnih k a d r i h za gospodar­i l i stvt Da bi zagotovi l i zadostno Hf štello Hastnih šolanih l jud i , bo H a t r e a pričeti reševati ne le teh ; HI n!4o plat domačega šolstva,

' j j n aroak tudi g rad i t i stanovanja IfJ zaučiteljstvo, k i beži (z občine. s OČina mora v sodelovanju , s l p pdjetji ugotovit ; potrebe po H kdr lh za daljše razdobje In Ip t n potrebam p r i l a god i t i po l i -5 5 teo štipendiranja. =§= R a z n i m malomarnost im in Hj§ reve l lk i domačnosti v podjet-Hl h je treba napovedat i odloče n

gj§ oj. Mladega delavca, k i je k o ­

maj s t op i l pred stro j , pred sredstvo, k i bo z n j i m pro i z ­va ja l , moramo UČHi pravega odnosa do stroja. O rgan i de­lavskega uprav l janja so še m l a ­d i , n imajo potrebnih izkušenj, čakajo pa j i h ve l ike naloge. Zato j i m moramo posvečati mnogo s k r b i . Delavce i n vse občane moramo seznanjat i z razvojem, opozarjati n a številne izpremembe ln ve l i k napredek, k i je dosežen, ter j i h p r i v a j a t i , da bodo sami spoznaval i i n p r a ­v i l no ocenjevat i razvoj .

Kmetijsko proizvodnjo Je treba usmerjati v blagovno preko za­družništva Ln pogodbeno sodelo­vanje. Ker nl velikih obdeloval-alh površin, lahko razmišljamo le o vinogradništvu, sadjarstvu, ži­vinoreji, travnlštvu ln proizvod­nji hmelja. Zveza komunistov mo­ra zato usmeriti svoje delovanje na vas, med mlad« kmetovalce In gospodarje. Naša skrb naj bo, kmetu pravilno razložiti, da mo­ra s sedanjim načinom proizvod­nje prenehati, da pa pri tem nima kaj izgubiti, ker bo družba, mar-sik le tvegano, vlagala sredstva v njegovo zemljišče. Metliški vino­gradi so izčrpani, dajejo le 50 do Ril hI vina na hektar, medtem ko dosegajo na Primorskem proiz­vodnjo 250 hI na hektar v obnov­ljenih vlnojrratlib. Z družbenimi sredstvi smo v Metliki zgradili vinsko klet. 7. obnovo 30 do 50 hektarov vinogradov na leto Ji moramo zagotoviti zadostna UllO-go za njen obstoj. Naravnost ne­razumljivo Je, da *e tako majhno vinogradniško prni/vnf lnjn metli­ških vin prodajajo udruge mimo vinske kleti. Gospodarski raavoj nas sili k združevanju, z a to mora­mo takšne p o j a v e v kali saftratl. V vsej FI.HJ smo usmerili kme­ti Iskn proizvodnjo v vefije hektar­ske donose. Metlika ne more btttl 'zlema. Zadruge se moralo temu podrediti ln ne voditi meS>tar<-kr» nntitlke z žello za zaslužkom. Do­biček večie p rn iTVor tn j e nal si de­lita kmet-prolzvajalec | n družba, ne pa da ga* kot doslej, pohern ttevllnl mešetarjl.

Metl i ika mora postatj gospo­darsko središče vse občine, ker Ima za to že vse pogoje. Gospo­darsko jo j « treba še naprej k r e p i t i i n razen tega pa u r e ­jat i tudi njeno zunanje l ice i n st pr i zadevat i , da postane sre ­dišče občine v vseh pog led ih . K o m u n a l n a de la v M e t l i k i naj zato občina temel j i to p r i p r a v i i n se o n j i h pogovori z občani

r i l i n F r a n c Vrviščar. . 0

Metliške k o m u n i s t e bosta n a I V . k o n g r e s u Z K S zastopa la p o l k o v n i k F r a n c Kočevar-Ci-na ziborlh vo l i vcev . J , M .

odde l k i , p r i čemer mora j o n a 3. s t r a n i današnje številke, bodo tako zaključene vse o b ­činske kon f e r ence Z K S i n k o n ­ference Z K S i n kon f e r enc i o r ­gan i zac i j Z K S v r u d n i k u S e ­novo i n v T o v a r n i ce lu loze i n p a p i r j a Videm-Krško. N a k o n ­f e renc i bodo v o l i l i nove občin­ske kom i t e j e Z K S in delegate za I V . kong r es Z K S .

p r a v k o m u n i s t i p o k a z a l i , vse r a zumevan j e i n pomoč. N e k a ­t e r i šefi i n odde lkovod je i m a ­jo r a d i » rezerve « : z a d o p o l n i l ­no i zmeno , za dopuste, bo le ­zen, n a d u r e i td . S 1. j u l i j e m ne bo v t o va rn i noben ih n a d ­u r več. P o d a t k i povedo, d a j e b i l o l a n i v t o v a r n i p r a v z a p r a v 900 l j u d i (če b i upoštevali, d a je b i lo vsak mesec 9 do 10.000 nadur ! ) , čeprav j i h j e 860 do ­vo l j . M a n j bo m o r a l o b i t i v t o va rn i l i n i j e » ne se zamerit i« , odločnosti i n d i s c i p l i n e p a ne ­kaj več. Zda j k o m u n i s t i še marsičesa ne r a z u m e j o ; prav zato bodo izobraževanju po­sve t i l i večjo s k r b ko t dosle j . L e pog lob l j eno idejno-politič-

Lep uspeh D v o r s k i m i z a r j i so v p r v i h

t r e h mesec ih letošnjega l e t a doseg l i 3 3 % letnega p l a n * . K l j u b nezaseden im d e l o v n i m m e s t o m so s p r i d n i m d e l o m i n d o b r o vo l jo to doseg l i . T u d i t a r i f n i p r a v i l n i k so p r v i sesta­v i l i , k a r dokazu j e n j i h o v o vses t ransko de lavnos t .

Spopad z zaosta lost jo Z občinske konference Zveze komunistov v Žužemberku

V nedeljo, 10. maja Je b i l a v Žužemberku občinska kon­ferenca Z K . Referat in razprava sta pokazala, da so se ko­munis t i v občini Žužemberk zadnja leta spopadli z zaosta­lostjo i n sodeloval i v reševanju neštetih gospodarskih, po l i ­tičnih In d rug ih problemov.

D a čaka politične, množične ln družbene organizaci je v ob­čini Žužemberk težka naloga v razv i jan ju gospodarstva i n v odprav i zaostalosti, nam povedo tele številke:

Medtem ko je b i lo v občini Žužemberk v letu 1958 doseže­no povprečje narodnega do­hodka na preb iva lca v višini 39 531 d i n , znaša republiško povprečje 188.600 d in, okrajno pa 102.680 d in .

Konferenca je ugotovilla po­časno rast narodnega dohodka v vseh panogah gospodarstva, razen v socialisti.čni obrt i . M e d ­tem ko je v kmeitijstvu ustvar­jen na eno gospodarstvo bruto produkt v vrednost i 180.405 d in , je v socialistični obrt i ustvarjen bruto produkt na enega zapo­slenega od 450.000 do 900.000 d in letno.

P ro i z vodna zmoglj ivost kme­ti jstva, od katerega se preživlja nad 80 % prebivalstva je slabo izkoriščena. Kmet i j sko pro i z ­vodnjo označufie razse ino go-

Ipodarjenje. Kmet i jske zadruge še niso prevzele pobude za izboljšanje kmeti jske p ro i z vod ­nje. Zadružno sodelovanje sice, r

zajema ve l iko število p r o i z v a ­jalcev, toda uve l jav l ja se le n a majhnih parce lah ne pa k o m ­pleksno. Vsebina zadružnega sodelovanja še n i na pričakovanj višini, zato tud j še ne vp l i v a na tako povečanje pro izvodnje n i t i na večjo akumulac i j o za ­drug, zato še ne predstav l ja uvajanja socialističnih odnosov.

Družbeno samoupravl janje s i le počasi u t i r a pot, zato čaka organizaci je S Z D L , Z K , s i n d i ­kate jn mlad inske organizaci je važna naloga, da usposobijo or­gane uprav l jan ja .

Konferenca je ugotovi la, da Je bi lo delo S Z D L v prejšnjih l e t ih kampanjsko, letos pa se je z reorganizaci jo osnovnih orga­nizaci j že začelo sistematično in stalno delo v nekater ih teti osnovnih odbor ih .

Konferenca je sprejela sklep, da je treba p - ^ a t i število

članov, k e r je zadn j i sprejem v Članstvo pokaza l , da imamo v e l i k e možnosti za pr i tegni tev , posebno iz vrs t mlad ine . To ie lepo pokaizaao v H i n j a h , ko se je celoten aiktiv mladinske organizaci je vključili v S Z D L .

Po preg ledu članstva v Z K je ugotovl jeno, da je le majhen odstotek kmetov včlanjenih v Z K ; sk lep konference je, da je treba usmer i t i kadrovsko p o l i ­t i ko na sprejemanje članov Jz vrst kmetov, posebno mladine. P ra v tako je trefia posvetit i vso pozornost spre jemu v članstvo iz vrst delavcev v podjet j ih.

P r i preg ledu dela s indlkaln i ih organizaci j je ugotovljeno, da je v članstvo s ind ika ta v k l j u ­čena večina zaposlenih, da pa sindika lne podružnice še ne do­jemajo dela, k i b i ga mora la opravl jat i . T u d i f o rmiran je po­družnic gospodarskih o rgan i za ­cij nj posrečeno. T reba bo r e ­organiz i rat i nekatere podružni­ce, oz i roma ločiti člane s i n d i ­kata Po značaju njihovega de la in nalog.

K o m u n i s t e občine Ž u ž e m ­berk bo n a IV . kong r e su Z K S zastopal delegat Stane . G o r i m * šek. M . i .

T r e b n j e b e i o i a v e s e l e K o so maja 1944, torej pred 15. let i , par t i zani napadl i

postojanko Trebnje , k ra j še n i ime l takega l i ca kot danes. Naselje je b i lo skoraj mrtvo, raztegnjeno le vzdolž ceste pro t i L jub l j an i , železniška postaja je b i l a požgana, skr i t v ze lenju Temenice pa je to puščobo skoraj sovražno opa­zova l t rebanjsk i grad.

Danes je s l i k a popolnoma drugačna. Med građom in Trebn jem se kako r pravljični trak razteza nova avto cesta. Nasel je se širi, številne nove stanovanjske hišice so zrasle obakraj ceste. Povsod, kamor se ozreš, naletiš na sledove dela, na gradnjo. Skladišče vodovodnih cevi priča, da bo Trebnje k m a l u dobi lo vodovod. Cementne cevi za kana l i za ­cijo, razložene tu in tam ob cesti, tud i povedo svoje. Ce­mentn i r obn ik i za pločnike, k i j i h je zloženih p r i občinski stavbi ka r ce l vagon, 'govore o tem, da v Trebn jem k m a l u ne bo več p rahu . Skozenj se bo v i l a as fa l t i rana cesta, k i se bo lepo u jemala z be l ino hiš.

In Se neka j : tud i v T rebn jem Imajo tromostovje, pa še kakšno! K o p r i osemletk i zavlješ pro t i avto cesti, boš šel po p r vem mestu čez železniško progo, d rug i l ep i most, k i ga je da la avto cesta, te povede čez Temenico, in tret j i , k i se v elegantnem l a k u vzpenja čez avto cesto, te pr ipe l je nad brzečiml l i m u z i n a m i i n t ovo rn im i av tomobi l i v naročje grad-du l n grajskega marofa. Takšno je Trebnje danes, v pravem pomenu besede belo l n veselo.

v predvo jn i Jugosiavi j i l je bi.ilo v občin j Trebnje zaposle­n i h !o 120 l j ud i . Danes j i h je b l i zu 1200, torej desetkrat več. Nekaj j i h dela na področju ob­čine, drug- s « vozi jo na delo z v l akom v sosednje občine in oknaje. V e l i k odstotek teh so železničarji.

Skora j čez noč so zras l i nov i Industr i jski ob ra t i : Tovarna ši­va ln ih strojev na M i r n i , Des t i ­lac i ja M i r n a , obrat I E V v M o ­kronogu. O M i r n i , k i je Indu­s t r i j sko središče občine T r eb ­nje, se bomo pogovor i l i pose­bej, T u d i obrt napreduje, saj je v občini družbenih obrtn ih obratov: mizarsk i obrat v T reb ­njem, m i za r sk i obrat v Sent­lovrencu, krojaški i n čevljarski v Trebnjem. To je šele začetek, vendar" zdrav začetek, zato so Tre banj c i upravičeno ponosni na svojo mJlado industr i jo , k i se razv i ja . Večino preb iva ls tva predstavl jajo kmetje, saj j i h je 75?',. Zato je prav , da se pogo­vo r imo tudi o n j i h .

Kmetijstvo — donosna gospodarska veja

Družbeni p l an občine, k i so ga spre je l i 29. ap r i l a letos, ima močan poudarek na kmet i j s tvu N a občini vedo, d a je tud; kmet i js tvo donosna vsegospo-darska panoga. Zato usmerjajo vse s i le v njegov napredek ln skušajo doseči večje hektarske donose. Težko je včasih, kmet je trdoglav in kakor da noče razumet i , da je pogodbeno so­delovanje med n j im i n zadrugo t ista pot, k i zagotavlja uspehe. Pšenica, koruza , k r o m p i r i n t ravn i št vo so ku l ture , k i j i m letos posvečajo največ pažnje. K r o m p i r ima na t rebanjsk ih po l j ih že stairo t rad ic i jo , saj je že od nekdaj g lavn i pr ide lek .

T u d i iletos se niso osramot i l i ta so pr,i sk lepanju pogodb za k r o m p i r presegl ; p redv iden i p lan . z a 30% . v ostal ih k u l t u ­r a h so ga dceeglj le s 30—35%. L a n i in v letu 1957 so neka­te r i kmetova lc i dosegli izredne uspehe v p r i d e l k u k romp i r j a , saj so ga posameznik i p r i de l a l i tud i do 62.000 kg na hektar. Kmet je so že spoznal\ ko r i s t i , k i j i h nudi sodoben način ob-dei.avne zemlje i n semenska •dužba. V n j ihovo sramoto pa moramo povedati tud i to, ka r ve l ja predvsem za ve l ike kme­te, da isčujo pni zadrug i le svo­jo kor ist . To je posebno čutiti r»a področju Kmet i j ske zadTUge Trebnje .

Letos bodo dograd i l i pltallšče prašičev v Sent lovrencu, k i do zdaj n i b i lo v uporab i . Tam bodo v z r e d i l i vsako leto 800 prašičev — bekonov. N a K P MaLa L o k a bodo u r e d i l i vzre-jallšče pujskov, k i bo dali o 250 prašičev vsako leto. Pu j ske od­b ran ih pasem bodo vzre ja l ! tud i kmetje, k i bedo pogodbeno r e d i l i sv inje p l emen i ce.

N a preokret v kmet i j s t vu so že iin še bodo močno v p l i v a l i tudi številni kme t i j sk i s t ro j i , k i •o j i h preje le zadruge ' lani i n letos. Skupno je zdaj na pod­ročij u občine 10 kme t i j sk ih t rak­torjev s številnimi priključki. Letos so se t rak to rsk i p lug i p r ­vič v večjem obsegu zajedi} v zemljo i n jo* zora l i . Kmet je spoznavajo prednost i strojnega oranja i n obdelave. T r ak t o r i s t i ao Imeli p r i spomladanskem oran ju polne roke dela. Lanska

le t ina je b i l a zelo lepa, letošnji pHan pa k l jub temu predv ideva enak pr ide l ek kot lan i . B ru to dohodek se bo v občini letos povečal za 3 % , z a p rav to l iko tudi narodn i dohodek.

T u r i z e m Nova avto ces t a je na široko

odpr la v ra ta tej panogi . Doslej je b i lo za razvoj t u r i z m a nare­jenega bore ma.io. Gostišča so sicer vsa p r imerno urejena, toda vsa so premajhna. In še nekaj : družbeni sektor v go­st instvu sploh n i zastopan. To vprašanje bo treba rešiti, toda

pomagale bedo le novogradnje. Zanje so pa potrebna sredstva.

Dok le r n i denarja, bodo v o k v i r u Turističnega društva »kušali i izboljšati zunanjo podo_ bo nase l i j . Najprej bodo to u re ­sničili v Trebnjem. As fa l t i r a l i bodo cesto, p rebe l i l i hiše, u re ­d i l i zelene nasade m poskrbe l i , d a bo na o k n i h hiš dovolj cvetja.

OpekarstvO V Mlrenskt dolini Je to že stara

panoga. Opekarna Prelesje ln ope­karna v Račjem selu že dolga de­setletja žge-ta opeko. Peči ope­karne v Račjem selu, k i že ne­kaj časa n« obratuje, so se ohla­dile. Z obsežnimi geološkimi raziskavami so ugotovUi, da so v okolici velike zaloge kvalitetne gline za opekarsko proizvodnjo. Pripravljajo naCrte za rekon­strukcijo 6ta.re opekarne. Udeležili se bodo natečaja lO ko bodo zbrali potrebna sredstva, bodo pričeli z rekonstrukcijo. Spet bo nekaj de­la za pridne roke.

Opekarna v Prelesju pa dela. Se pred nedavnim so obupavall in dolžilt glino ln stroj za modeli ­ranje opeke, ker izdelek ni bil do­volj kvaliteten. In kaj so ugoto­vili? Da je kr iv transformator ln ne stroj. Transformator je do­vajal prešibek tok. stroj Je imel zato premalo mo?] in glin« ni dovolj stiskal. Transformator so okrepili ln vse je v redu. Proiz­vodnja spet gladko teče. Le gline, ne bo za dolgo, kot kaže. Zmanj -kuje-je.

Vodovod In elektrika Elektrifikacija naselij v občini

Je že skoraj popolnoma rešeno vprašanje. Od 207 naselij Jih Je brez elektrike le še 17. Pred vojno Je svetila elektrika le v 70 vaseh.

Pozdrav ob prazniku L e t o s . 15. m a j a s l a v i občina T r e b n j e že šestič ob ­

činski p ra zn ik . T a p r a z n i k je posvečen« v s emu de l ov ­n e m u l juds t vu naše občine in vse domov ine . To p o u d a r j a m o zato, k e r so v p re t ek los t i s l a vne zgodo­v ine N O B ' šli tud i skoz i ta k r a j bo rc i vseh marodnosti rraše domov ine , t a k r a t ko smo s s k u p n i m i močmi vsak po svo je doprinašali k zmag i de l ovnega l j uds t va .

L j u d s t v o naše d o m o v i n e ni ostalo samo, saj ga sp reml j a j o vs i d e l o v n i l jud j e Jugos l a v i j e in g rad i socitalizem v družbi vseh naših narodov . Naša občina je pretežno k m e t i j s k a , u p a m o pa, d a se bo t u d i s t ake r a z v i l a s pomočjo vseh d e l o v n i h l j u d i v gospodarsko močno občino.

T o pričakujemo v u p a n j u , d a bomo še bolj eno tn i , d a b 6 m o še z večjo smot rnos t j o d e l a i n s s k u p n i m i močmi p r i speva l i k r a z v o j u občine i n tako naš p r i ­h o d n j i p r a zn ik s l a v i l i še z večjimi uspeh i .

Ciril Bukovec, predsedn ik O b L O ,

T r e b n j e

Spomenik padl im borcem in žrtvam laši-tičnega nasilja sredi Trebn ja priča nam in bo pričal poznim rodovom o deležu, k i ga je ta kra j in trebanjska občina da la za osvoboditev domovine

Zato Je pa toliko več težav z vodovodom. Do zdaj Je potegnjen do Sentlovrenea. 41 milijonov po­trebuje občina za izpeljavo cevo­voda do Trebnjega. S prostovolj­n im delom bodo občani prispe­vali od tega zneska 8 milijonov. Manjka torej le 33 milijonov. Te upajo dobiti od okraja LJubljann-okollca in okraja Novo mesto. V prvi etapi bodo položili cevi do Trebnjega, leta 3J9«0 do Ponikev in leta lasi do Dobrnlča. Na Vel ik i Loki bodo zgradili zbiralnik, k i bo zadoščal tudi za potrebe Do­brnlča. Izkoristili bodo višinsko raizltko in speljali cevovod po do­lini med Korenltko ln Občinami, taiko da bo D obrni 6 dobival vodo brez črpalk. Zbiralnik za Treb ­nje bo v hribu nad gradom. C as teče, toda kmalu bo po novih ce­vovodih stekla tudi voda.

N o v o , n o v o , n o v o . . . Pltallšče bekonov v Sent lov­

rencu bo potrebovalo za vzrejo prašičev posneto mJleko, Zato bodo v Sent lovrencu ured i l i

ne d in . Občina j e letos določ i l a v družbenem p lanu 1,400.000 d i ­narjev kot svoj pr ispevek za šentrupertski vodovod.

m NA ČATEŽU? P r i p r a v l j a j o vodovodne cev i

l n črpallko za nov vodovod. G r a d i j o ga s pomočjo U N I C E F . Tud i e l ek t r i ka Je zasvet i la že v več vaseh, v nekater ih pa se na e l ekt r i f ikac i jo še p r i p rav ­ljajo. K r a j e v n i odbor n a Čatežu je eden najbolj d e l a vn ih v ob­čini. P o doseženih luspehih se menda l ahko z n j i m m e r i le dofomiški.

V MIZARSTVU TREBNJE »Kar do konca rampe pojdite,

potem pa-čez progo in naravnost!« so ml rekli, ko sem vprašal, kje je Mizarstvo. Držal sem se navo­dil in ga res našel. Tesna delav­nica, polna izdelanih kosov po­hištva m v njej komaj toliko pro­stora, da se giblje 5 ali 6 delav­cev. Mlajšega fanta, k i Je z ne­kakšnim orodjem spenjal dva ko­sa pohištva, sem vprašal; »Je to samostojno podjetje?« — »Ne, spadamo pod Remont Trebnje,« Je odgovoril. Tako ml Je razlo­žil tudi starejši moža'k z naočniki na nosu pri skobelni mizi. Ko sem ga nagovoril z mojstrom, ml je razložil, da je le pomočnik. Vtem je prispel upravnik Henrik Kmetic, k i Je zatrdil, da so samo­stojno podjetje.

Delavnica Je že stara, saj Je z njo pričelo še nekdanje podjetje »Planobnova«. Pet delavcev Je de­lalo takrat s svojim orodjem. Go ­spodarsko so zelo previdni, širijo se le toliko, kol ikor imajo sred­stev. Letos bodo razširili prostore, ki so glavna težava. Takrat bodo v novih svetlih prostorih posebej ročna jn strojna delavnica, pol i -tirnica, ln klejarna, Občina Jim Je dala do zdaj že 2 milijona d i ­narjev. Ko bodo razširili prostore, bodo zaposlievall 35 ljudi, kar Je v primeri z 11, koMfcor j i h Je sedaj, kar preoejšen skok. Nakupili bo­do tudi nekaj novih strojev. Kl jub temu bodo obdržali služnostni značaj, kar Je res hvalevredno.

MIKENSKI PELINK0VEC Gotovo ste ga že kdaj spi l i ko­

zarček, 66 nato stresali in dejafll: »Ta pa ta. Res Je doberl« V De­

stilacij! Mirna so ml povedali, d>a Jih rešuje le kvaliteta. Druga so­rodna podjetja, k i j ih nl malo. j im zlahka konkurirajo s cenami, ker imajo lastno proizvodnjo Špi­rita.

Lani Je blila dobra sadna letina. Krne>tje so skuhali mnogo žganja in podeželski gostilničarji ga radi kupujejo p n njih. Zato smo bili v strahu, kako bomo letos prodajali.

Zelo nas teži odplačilo vloženih investicij. Se vedno potrebujemo nove stroje, predvsem stroj za pranje, polnjenje ln • etiketiranje steklenic, ki je v naši stroki naj­pomembnejši. Od tega, kar proiz­vajamo, Je ena petina brezalko-holnih pijač, štiri petine pa so alkoholnih. Upoštevati morate, da so naši sadni sokov! koncentrat ln predstavljajo raztopljeni v vo­di desetkrat večjo količino. Pro­izvodnja limonade In oranžade je precej draga, ker moramo ta dva koncentrata zaradi premajhne do-mače proizvodnje teh vrst sadja, uvažat, iz Italije.

Cene malin so previsoke, zato Je tudi malinovec taiko drag. L a ­ni smo s svojim kamionom vsak dan odvažali maline jz vseh od kupndh postaj, v Kočevskem Ro­gu, ln tudi drugod, priskrbeli smo vsem zadrugam embalažo in j im dali mravljlnčno kislino, ki pre­

prečuje vretje. Zadruge torej niso nič tvegale, vendar so odkupovale maline po 90 d in*kg ln j ih nam prodajale po 150 din. Za zgolj ad­ministrativno delo so zaslužile pri kg 60 din. Mis l im, da to ni prav«

Taiko mi Je razlagal komercialni vodja Destilacije.

»Kaj pa norme ln tarifni pra­vilnik?« — »Naše delo se ne da normirati, ker je le 17 delavcev, ki se menjavajo na vseh delih. V novem tarifnem pravilniku smo zvišali prejemke za 24%. Bruto proizvod ln storilnost bodo letos zvišali za 27 odstotkov Lani Je en delavec proizvedel za 693.000 dinarjev vrednosti, letos bo za blizu 950.000 din. Lani smo vložili v sklade 30% čistega dohodka, le­tos pa bomo dali tja 25 odstotkov.

Ko sva rar/govor nadaljevala in so še malo dlje zadržala prj nor­mah in plačah po učinku, sva ugotovila, da bi se dalo tudi v Destilaciji uporabiti nagrajeva­nje po učinku. Seveda, težko j « pričeti. Tudi s plačami so šli pre­cej navzgor in na sklade bodo dal« letos za 5% manj kot lani. Res pa je. da so letos v prvem četrtletju uresničili že eno tretji­no lanske proizvodnje. Upajmo torej, da bo njihov novi tarifni pravilnik prišel srečno skozi sito.

Milo? Jakopec

Drobne iz in Velikegcs Gabra

K Z Šentlovrenc Je letos skle­nila s kmeti pogodbe za pitanje 600 pršutnikov. Seveda bo zadruga tudi v bodoče organizirala vzrejo pujskov pri <zadruž;«iklh. Gojiti nameravajo prašiče bele pasme, medtem ko imajo zdaj 50 odstot­kov krškopoljcev.

Na osnovni šoli v Vel . Gabru dobro delata kmetijski in vrtnar­ski krožek. V obeh sodelujejo v glavnem deklice. Krožka imata za svoje potrebe 12 arov vrta. Otroci

so za oba krožka navdušeni, med-tem ko pravijo nekateri starši, »da to ni potrebno«.

19. aprila Je gaberška in okoliška mladina proslavila 40. obletnico ustanovitve K P J . Na Medvejeku so zakurili kres. sekretar osnov­ne organizacije pa je razložil po­men praznovanja. Proslavi so se priključili tudi odrasli In Je lepo uspela. Manj sreče so Imeli s kresom In proslavo za 1. maj, ker jih je oviral dež.

Nov i šeststanovanjski blok, k i ga g rad i v T rebn jem občina. Ve l j a l bo 14 mi l i j onov ; tu nameravajo zgrad i t i še dva taka b loka . P r v i bo vse l j lv v jeseni . Potrebe po med i c insk ih i n tehničnih k a d r i h so iz dneva v dan večje, vsak pa najprej v p r a ­

ša: »Imate stanovanje?!«

m lekarno l n mleko posnemal i ter pro i zva ja l i maslo l n s lir, posneto mleko pa proda ja l i v p i ta l Išče. Takšno mlekarno so v Sent lovrencu že ime l i , nova bo 1« n e k o l i k o večja.

V MOKRONOGU: OBRAT IEV V Mokronogu so že močno

posprav i l i ruševine, ki j i h je povzročila vorjna, tako da j i h zdaj skoro n i več v idet i . V e l i k a pridobitev je n o v i obrat I E V , kjer je zapos len ih okrog 60 l j u ­d i . D o b i l i so delo in k r u h . S t a ­ro sodni jsko poslopje bo k m a l u razva l ina . T r eba ga bo zašči­t i t i , sicer se bp podr lo .

NA MIRNI: SUŠILNICA Kmet je so pokazali5 mnogo

veselja l n zan imanja za goje­nje v r t n i n . K o bo zgrarjena s u ­šilnica, k i se o njej pogovar­jajo že drugo leto, bo prob lem rešen. Mirenčani bodo lahko pričeli gojitj v r tn ine v večjem obsegu, t rg bo pa dob i l posu­šene v r tn ine , po ka t e r ih je v e l i ko povpraševanje.

TUDI V ŠENTRUPERTU: VODOVOD

Vodovod s i gradi jo tud i Se i i t - . ruperčani. V e l i k e težave j i m povzroča kanal i zac i ja , ker n i ­majo k a m izpel jat i odtoka od ­padne vode. P r i g radnj i vodo­voda se je posebno izkazala K m e t i j s k a zadruga Sentrupert , • k i je pr ispeva la kar 3 m i l i j o -

T r eba je torej z i d a t i . . .

V TREBNJEM: PLETILJSTVO P le t i l j s t vo v T rebn j em je le

še vprašanje bližnoe bodočnosti. Potrebna sredstva go že zbrana. E d i n a težava so pros tor i . P r ­votno so namerava l i u r e d i t i za plet i l jstvo stairi gra jsk i marof. Toda stavba je tako b l i z u avto ceste, da se obrat ne bj moget širiti napre j . Zdaj iščejo p r i ­merne prostore.

P l e t i l j s t vo je na področju od Trebnjega do Ivančne gorice zelo ra zv i t a obrt. V mnog ih kleteh in sobah ropočejo p l e -t i l n i stroj i . VeČina p let i l j je pr iprav l j ena , da se vključijo v nov družbeni p l e t i l j sk i obrat l n

"pir^Bevajo t u d i svoje stroje.

Za občinski praznik občine TREBNJE Cesttjajo vsem občanom, delovnim kolektivom, zadruž­nikom, delavcem in uslužbencem trebanjske občine

O b č i n s k i

l j u d s k i o d b o r T r e b n j e OBČINSKI 0DB0R ZB OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA GASILSKA ZVEZA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR UROJ

Čestitkam se pridružujejo:

revama Sivalnifc strojev na Mirni

Destilacija DANA, Mirna Opekarna, Prelesje IEV - obrat Mokronog Remont, Mirna Trgovsko podjetje, Trebnje »Trzin«, Mokronog Trgovsko podjetje, Mokronog Mizarsko podjetje »Hrast«,

šentlovrenc

Mizarsko podjetje, Trebnje Krojaško podjetje »Oblačila«,

Mokronog Čevljarsko podjetje, Trebnje Čevljarsko podjetje, Mokronog in kmetjske zadruge: Trebnje,

Dobrnič, šentlovrenc. Velika Loka, Mirna, Sentrupert, Mokronog in Trebelno.

To j c t rebanjska »cementna tovarna«. F ranc Murge l j , k i jo vodi . n a m je povedal : »940 cementnih robn ikov moramo* naredi t i , dot le j smo j i h že 680. De lamo i n se mučimo, prav i jo , da bo asfalt iranje končano že ju l i j a . Včasih sem b i l kmet, zdaj sem p a cementnirvar. P a m i ka r gre. Kme t i j o sem prepust i l ta

mlad im. . . «

Kljub težavam korak naprej (Nadaljevanje s 1. strani)

mesta pro t i Zagrebu. P r i nadvozu Je fant spet padel z voza pod konje , toda t i so pametno obstal i . Po t em je spet pokaza l kon jem bič i n pel ja la sva se kot satelit. Splašila sva vse zagoriške gosi, da so preplašene, gagajoč poska-kale v vaško mlako .

— J u - j u j u h u h u ! . . , . . . i n obstala sva na dvorišču Jožeta

Sever ja , k j e r se je Dular j ev fant spet ok r ep i l s kozarčkom rujne kapl j i ce , jaz p a sem šel iskat gospodarja.

»OBNESLO SE BO!« je dejal Jože Sever, »v kooperaci jo smo šli zato*, da b i več p r ide l a l i , k a r upam, da nam bo tud i uspelo.«

V nadal jn jem razgovoru je še po­veda l :

— V kooperaci jo sem šel z 1 ha k romp i r j a i n z 0,40 ha koruze. Semen­s k i k r o m p i r nam je b i l ob l jub l jen , pa ga n ismo dob i l i , zato sem posadi l svo­jega merkur ja . Ko ruzno seme ln gno­j i l a sem pa dob i l . N o v i h navod i l za obdelavo zemlje ne dajejo, k e r so nam j i h da l i že l an i i n imamo tako že izkušnje. Ne vem, d'a b i prišel kak strokovnjak pogledat na mojo nj ivo, kako kaj raste, vendar k l jub temu pše­nica dobro 'kaže. T u d i h tbr lda se m i je l a n i obnesla. S icer pa za letošnji pr ide lek nisem gotov, dok ler ne bo v kašči.

S i n pa je p r i s t a v i l : — Dok l e r ne bo v želodcu, oče. Oče je nada l j eva l :

. — B o j i m se še, da se m i ne bodo smejal i t is t i , k i niso šli v kooperaci jo.

M i i n on i smo mora l i gnoj i la enako plačati, vendar bomo mora l i m i p l a ­čati še akumulac i jo , medtem ko je nekooperantom ne bo treba.

» I T A L I J A N K A J E L E P A , . .*

F a n l Grabnar jevo l z Biča sem dobi l na n j i v i . T u d i ona je šla v koopera­cijo s koruzo , k romp i r j em i n pšenico:

— I ta l i j anka lepo kaže. S icer pa p r i ­delek mora b i t i večji, ke r smo se pre­cej zadolžili za gnoj i la i n seme, K o ­ruzo smo že posejal i i n po k r o m p i r j u p r a v k a r vlačimo. Navod i l a za sejanje l n obdelavo smo dob i l i . Ob l jub j l i so nam, da bodo ora l i s t raktor jem. Pa niso, k e r zadruga n i dobi la pravočasno pluga. T u d i nisem v ide la , da b i kdo od s t rokovnjakov prišel pogledat, kako p r ide lk i rastejo. Zaenkrat delamo še vse sami .

Poveda la je še, da so pobrale lani vrane precej semena h ibr lde , vendar je b i l pr ide lek zadovol j iv .

V S A K A Z A D R U G A M O R A I M E T I • S V O J E S T R O K O V N J A K E

Spet sem vzel pot pod noge in jo mahn i l nazaj v Ve l . Gaber. P red vasjo m i je prečkal pot zajec in zbežal po detel j i , pšenici in drug ih n j i vah v gozd. Avgusta Je r l aha , predsednika zadružnega sveta K Z Šentlovrenc, sem moral malo počakati, ke r je nekje ko­s i l . Potem sva se pomeni la .

— Glede kooperaci je je b i l p r i nas dosežen letos skromen uspeh, čemur je vzrok neuspeh lanske kooperaci je v sosednji Šadrugi RadohoVa vas. P r i

nas j « š l o ' v kooperaci jo le oko l i 30% člano\i zadružnega" sveta. V s i so se otepal, na razne načine. Od nekod se je poj ivi la celo govor ica , da vse to vod i k s t a r i m obde lova ln im zadrugam.

Naši kooperanti so dob i l i od zadruge seme i» gnoj i la i n nič drugega. Na strojno obdelavo nismo mogl i i t i , ker ni dobia zadruga pravočasno plugov i n krožkih bran , se p rav i najpotreb­nejših Piključkov. G n o j i l o smo plačali vsi enalb. Semenskega k r o m p i r j a n i ­smo dotu . K m e t i j s k i h strokovnjakov n l n a te*n.

Vsaka adruga b i mora la imeti svo­jega kimtijskega s t rokovnjaka. Inže­n i r j i i n »hniki b i mora l i hod i t i po terenu i n k o n t r o l i r a t i kako uspevajo p r i de lk i , l e t o va l i naj b i p ro i zva ja l -ceml N u j n p a j e , da tak strokovnjak zat ira na a S i tudi staro miselnost, Se prav i , da tora b i t i tuđi politično p ra ­vi človek.

K a d a r bo<j l judje v ide l i , da je kmet — koopera* V eč pr ide la l kot ostali , takrat bo H prebit , takrat bo koope­raci ja popoloma uspela.

Seveda pabo prišel tudi čas, ko bo treba meje podreti i n združiti večje komplekse z-nlje v eno ve l iko n j ivo Obdelava b o B k r a t cenejša ln hitrejša, treba pa bo Idi manj l jud i . K j e r zem­lja ne bo P r h e r n a za nj ivo , pa bodo pašniki. t ra\ jk i , drugod v inogradi Itd.

T u d i jaz set šel v kooperaci jo. Pše­nica letos lep»kaže. L jud je jo gledajo in me hodi jo praševat za svet. Tudi oni bt rad ; vt p r ide la l i . Saj bo šlo,

samo naši kmetje so bolj nezaupl j i v i Ne verjamejo v nič drugega kot v to. kar v id i jo .

V zadn j ih dveh l e t ih je naredi lo naše kmet i jstvo ve l i k ko rak naprej — večji kot v prejšnjih dvanajst ih. Treba pa bo še dela, strokovnega in'politič­nega, da bomo dosegli v kmet i j s t vu r « * to, k a r lahko.

V E C E R

M e d pogovorom se je znočilo. Oko l i vasi so začele regl jat i žabe. Otroc i so b i l i 1 že vs i doma. P r i nek i hiši ob poti sta dva fanta dvo r i l a dek le tu . Majsk večer. Zvezde so sveti le na vzhodu zahod pa je b i l po ln temnih oblakov

Vse kaže, da bo preteklo še ve l iko večerov, preden bodo vs i kmetje pc teh vaseh zavrg l i staro mišljenje, stare navade, star i način obdelave zemlje Toda enkrat ga bodo mora l i . S a m i p r i ­znajo, da odhaja vedno več kmečkih l jud i v mesta. Zato bo moralo* vedno manj kmetov preživljati vedno \>«Č l judi v mest ih, ker t ist i v tovarnah ne bodo de la l i k r omp i r j a . Ce t i , v mestu, ne bodo odb i l i k romp i r j a od naših kmetov , ga bedo mora l i k u p i t :

drugje, v drug ih d-žavah, k a r pomeni da bodo mora l i dati tem državam bla­go, k! ga proizvajajo — recimo tekst i l Tako b i ostali naši kmetje brez tek­sti la, če b i ga oa nekaj le ostalo, bi b i l zanie tako drag, da ga ne b i mogl i kup i t i .

Vse na svetu ie povezano . . . vse se-razv i l a . . . vse gre vedno samo naprej — nanrej bo moralo iti tudi našf» kme­tijstvo.

Večer je. N a še nedokončanem- po­stajališču Gaber je tema. Tz L j u b l j a ­ne že* pr ihaja v l ak . . .

lože Pr ime.

K U L T U R * iN P R O S V E T A

GLEDALIŠČE P R O S V E T N E G A DRUŠTVA »DUŠAN JEREB« J E P R O S L A V I L O 40-LETNICOKOMUNISTIČNE P A R T I J E J U G O S L A V I J E

Cankarjevi HLAPCI na novomeškem odru V počastitev 40-letnice K P J je bi la 5. maja v novome­

škem gledališču premiera Cankar jeve drame v 5. dejanjih »Hlapc i « , v režiji F ranceta K ra l j a . Sodeloval je skoraj ves ansambel ter nekaj učencev Vajenske šole.

D r a m a »Hlapci« je Cankar jev z adn j i l n najmočnejši d ramsk i tekst od t reh njegovih v e l i k ih de l (Za narodov blagor, K r a l j n a Beta jnov i . H l a p c i — 1910 1-). P i s a n i so z jasno socia lno ten­denco i n naper jeni prot i k l e r i ­ka lnemu taboru prav tako, kot pro t i malomeščanskim l i b e ra l ­cem. To je najbol i k r v a v scen­sk i protest p r o t i svo jemu času: času črnih ta lar jev, skozi kate­rega je šel naš v e l i k i u t eme l j i ­telj novega slovenskega gleda­lišča ln p r v i borec za prav ice delavskega razreda; času, ko so •oc la lna i n nac iona lna nasprotja maja la temel ia črncžolte sevda l -no-ka p i ta l istlčne avstroogrske monarh i j e ; času. ko je s lovenski narod z ustanovi tv i jo svoje pno-Letarske politične organizaci je Izpričal, da dozoreva v n jem zavest o zgodov inskem pos lan­s t vu kot tvo/uu nov ih , s o c i a l i ­stičnih ob l ik sožitja med l j u d ­m i . Z jedko satiro brezkompro­misno t rga maske malomeščan­s k i h obrazov: župana, župnika, nadučltelja i n d rug ih . Pokaza l je l j u d i taksne, kot so, dvolič-neže, k i vsak čas spreminja jo svoje politično prepričanje. Težko Je na j t i v svetovni l i t e ­ra tur i d ramsk i tekst, k i bi s tako

jasno mis l i j o ln žgočo lroi- l jo pokazal to. ka r je pokaza l C a n ­k a r : da ae ne boj i ne črnih ta -larjev ne po l i t ikantov in l ibera-listlčnih bi* betavcev ter vseh mogočih i n nemogočih cesar-sko -k ra l j e v ih ovaduhov. Morda b i našli podobne p r ime re v i b -senovih soc i a ln ih dramah v sedemdesetih let ih prejšnjega stoletja. H l a p c i so drama, druž­bena sat i ra l n tragedi ja posa­mezn ika . Z njo je v e l i k i d ra -

Je tudi nekaj liričnih meditaci j , s imbo l ike , lokalnega ko lo r i ta — vse to oživeti n i l ahka naloga da namreč da upr izor i tev enot­no i n zaokroženo celoto. Enot­nost in vživetje gledalcev je m o . t i la okorna scena (J. Zamljen) da so b i l i pdmor i predolg i . Sce­narist je kajpada računal z n a ­šo scensko mize r i j a ln revščino gledaliških rekv i z i t ov . P r a v bi bilo. da b i občina vsaj za take priložnosti neka i pr i speva la za boljši scenski o k v i r ! Da nadrob-nosti n e k a t e r i h p r i z o rov niso b i l e izdelane, n i to l iko režiser­jeva k r i v d a kot k r i v d a vseh, k i svoj način igrani« niso pr i lago-

(M. Glonar jeva ) zahteva h i t r e j ­ši tempo igranja. Preprečljiva je b i l a M . Sa l i j e va v vlogi uči­tel j ice M i n k e , D. R u p n i k o v a pa je brezbrižno G e n i premalo po­udar i la . Ostale vloge so uspešno ob l i kova l i J . Zaml j en (kovač Kalander ) . S to mogočno podo­bo borca b{ lahko režiser v zad­njem de janju bol j poudar i l ide j -nost drame, ko se v rne k J e r ­manu z v a b i l o m , naj skl'iče no­vo zborovanje ! Da l j e : F . S t i r n (zdravnik) , L . Korošec (žup. n), M . L u t m a n o v a (županova hči Anka) . B . R a d i (pijanec Pisek) l n P . K r a l j (kmet Nace). Sode­l ova l i so še l , n p r i speva l i , da je b i la d rama dostojno postavl je­na n a oder : M . J a r c (krčm.rr), F. Avsec (poštar). M . F la jsova

(Jermanova mati) , A . Jerebova (Ka landrova žena), J . Moravče -

/ va (kmetica) ter kmetje i n kme­tje: V . Sal i jeva, M . Novakova , V. Zabkar , L . Hodn ik , delavca L Saje in J . Bratož ter učenci Vajenske šole, Sve t lobn i pa rk je vod i l N. Pavl ic .

Gledališče je z upr i zo r i t v i j o težke Cankar jeve drame dostoj­no počastilo obletnico K P J In­t imni način podajanja n i mot i l caliotnega v t i sa , k i naj ga u p r i ­zoritev doseže. P r ime rno i zbra­no delo, p r a v i l n a vsebinska i n ­terpretac i ja ter dosledno o b l i ­kovanje značajev g lavn ih vlo*». in končno d inam ika igranja — vse to je pr ipomoglo k zadovo­l j i v e m u uspehu v celoti .

Prof . Tone T rdan Prizor Iz četrtega dejanja (zborovanje v gosti lni)

Turški vpadi na slovenska tla O* konca 13. stoletja se Je Otmanov emirat v Mali Aziji

močno okrepil. Naslednik Orhan sprejme naslov sultana in osnuje turško državo, k i začne osvajati sosednje zemlje in pomikati •voje meje k Marmorskemu morju. Kmalu nato začno Turki uprizarjati roparske napade na Balkanski polotok. Tu so se oJžav« Izčrpavale v notranjih sporih in zato niso mogle nuditi turskiian napadalcem močnega odpora. Dve -stoletji beleži zgodo-vina veliike turške uspehe: 1361 zavzetje Odrina, 1389 kosovska bitka, 139« bitka pri Nlkopolju, 1433 zavzetje Carigrada. 1521 padec Beograda, dalje obleganje Dunaja, vse do bitke prt Sisku, kjer so bili Tu rk i tepen,] (1593).

V razdobju med zavzetjem Carigrada J;n Beograda so bU> najmočnejši vpadi v nase dežele. Razstava prtkaauJe predvsem to obdobje.

1«. stoletje Je v naši zgodovini zelo razgibano. To Je čas gospodarske, socialne in duhovne krize slovenskega ljudstva. Vrste se fcuršk] vpadi, kme&ki piuitl In reformacijski boji

J e r m a n (Tone Gor tnar ) i n L o j z k a (Mara Glonar )

Komar (Ivo Pavšič)

mat ik i n umetn ik govo r i l preko gledaliških desk množicam ter v p l i v a l na n j ihovo zavest. V d r a m i popolnoma zmaga zlo, kovač K a l a n d e r pa nadal juje Jermanovo borbo pro t i r e akc i j i . V kovaču K a l a n d r u je Cankar po jmoval d u h a revo luc i j e . To je b i l l j u d s k i človek, mogočna po­doba borca za ^novi svet.

Režijski koncept (F. Kra l j ) je v osnovi p rav i l en . Po dveh de ­janj ih družbene sat i re namreč drama naglo raste v tragedijo* ene osebe - učitelja Jermana-Ta nagl ica b i b i l a lahko po­udarjena s hitrejšim tempom dogajanja. L a h k o b i se nekaj teksta črtalo, saj je mestoma razvlečen (Jerman — župnik).

Prosvetni de iavc i novomeške občine v počastitev 40-letnice KPJ

Društvo učiteljev l n profesor jev v N o v e m mes tu bo 16. m a j a p r o s l a v l j a l o D a n p r o s v e t n i h de lavcev . Član­stvo je s k l e n i l o , d a bo t a d a n svečano počastilo 40-let-n i co K P J i n je poskrbe l o za i z b r a n p r o g r a m :

V S O B O T O , 16. m a j a bo ob po l dese t ih dopo ldne v D o m u J L A s lavnos tno zborovan je , n a k a t e r e m bo govo r i l član C K Rovariš Žiga K i m o v e c O N A P R E D N E M UČ ITELJSKEM G I B A N J U P R E D V O J N O I N O D A ­NA Š NJ I V L O G I P R O S V E T N E G A D E L A V C A V N A ­ŠEM J A V N E M Ž IVLJENJU. Po govo ru bo konce r t s i m ­foničnega o r k e s t r a , z a n j i m p a bo nas top i l o k r a j n i učiteljski p e v s k i zbor .

V S O B O T O popo ldne s i bodo člani og l eda l i v D o ­l e n j s k e m m u z e j u razs tavo T U R S K I V P A D I N A S L O ­V E N S K O O Z E M L J E i n M O D N O R E V I J O , k i jo bodo v D L P p r i r e d i l e go jenke novomeškega učiteljišča,

ZVEČER bo v D L P s l a vnos tna u p r i z o r i t e v C a n k a r ­j e v i h H L A P C E V .

S l ovesnos t i se bodo po leg p r e d s t a v n i k o v ob las t i i n družbenih o r gan i zac i j udeležili t u d i člani Društva uči­te l jev i n profesor jev i z Šentjerneja i n T o p l i c , p r i te j priložnosti se bodo v s m i s l u reorgan i zac i j e s i n d i k a t o v n j i h o v a društva združila z novomeškim, t ako d a bo po­s le j v naši občini eno samo društvo učiteljev l n p ro ­fesorjev. .

d i l l t ankemu p. s l u h u režlst. a za psihološke odtenke posamez­n i h detaj lov. Več va j i In »majhne« vloge? Sele lz Izde­l a n i h d r o b n i h odnosov raste s l tka oko l ja , v ka te r i nastaja borba med g lavn ima ide jn ima naspro tn ikoma: Je . manom in K a l a n d r o m na eni s t ran i ' e r župnikom na drug i s t ran i .

G lavno vlogo Je rmana je ob­l i k o v a l T . Gartnp J e r m a n je v odporu pro t i pazatlnjastvu svo­bodol jubni l i k . l ahko rečemo — tip s lovenskega junaka , k i je k l jub svo j i doslednosti vendar­le zmaga na koncu samo m o r a l ­no, vendar z upanjem v k o v a ­ča to zmago napove. G a r t n a r -jev J e r m a n je v i d e l in čutil bolečino našega takratnega hlapčevstva ter pokaza l to « sproščeno igro. Z d i pa se mi , da je preveč poudar i l Jerrrranovo osebno tragedijo, ka j t i Cankar ­jev tekst zahteva Je rmana — junaka , zato je bflo v Igri n e ­kaj liričnih mot ivov odveč. J a ­sen govor, vživetje v vlogo, maska — vse to je dalo precej enoten l i k . Župnik (D. Bratož) je b i l s icer v mask i prepričljiv, vendar preveč monoton v i z r a ­žanju in v kre tn jah utesnjen. M . Dobovšek je nadučltelja kot tipa doživeto upodob i l l n poka­zal Izrazito m i m i k o ln kretnje. Svojo rut ino i n izdelano igro v celot i je pokazal P. C i g l e r v vlogi učitelja Hirastje, prav tako je Komar jevo švigašvagarstvo dobi lo popoln izraz v i g r i I. P a v l i c a . Psihološko Izdelan, od ­nos med Jermanom ln Lo jzko

Naša r a z s t a v a s « začenja z r e l i e f o m s l o v e n s k e z eml j e v k a t e r e m so " včrtane g l a v n e v p a d n e s m e r i turških o s va j a l ­cev. V i d i m o , d a so b i l i g l a v n i v d o r i n a D o l e n j s k o i n N o ­t ran j sko . Na jpogoste je u p o ­r a b l j a n a v d o r n a p o i j e b i l a b e l o k r a n j s k o - d o l e n j s k a . V i ­n i c a - M e t l i k a - G o r j a n c i , m i m o N o v e g a m e s t a p r o t i L j u b l j a n i i n da l j e n a Koroško. N a r e l i ­e fu so označena t u d i s i g n a l n a mesta , griči, n a k a t e r i h so

bo jna o p r e m a : ročni ščit, Čelni ščit z a k o n j a , verižni o k l e p s čelado i n razno.orožje: s a lma , b u z d o v a n , bo jna šokira, noži i n sabl je . R a z s t a v l j e n o orožje je iz časa kosov ske b i t k e . N e k a ­te r i k o s i so baje p r a v i z te b i ­tke i n so last Vo jnega muze j a J N A v B e o g r a d u . Upodob i t v e turških k o n j e n i k o v p r i k a z u j e ­jo, k a k o so u p o r a b l j a l i v so to o p r e m o i n orožje.

S l o v e n s k a o b r a m b n a s r e d ­s t va so b i l a skromnejša ko t

tera i^aša mes ta ( M e t l i k a , Čr­nome l j , Višnja gora) so p r a v tedaj d o b i l a mes tne p r a v i c e i n s t em p r a v i c o g r a d i t i o b r a m ­bna obz id j a . U t r j e n a mes ta o k o l i c e r k v a so se i m e n o v a l a t abo r i . M n o g i k r a j i n a S l o v e n ­s k e m i m a j o še danes ohran j e ­no to i m e : T a b o r n a d G r o s u ­p l j e m , T a b o r p r i P o d b r e z j a h , S i l e n t a b o r v Beneški S l o v e n i j i , R e p e n t a b o r p r i T r s t u .

V v i t r i n a h je r a z s t a v l j e n a l i ­t e r a t u r a o turških v p a d i h . N a p r v e m m e s t u na j o m e n i m o

K r a n j s k o i n P r i m o r s k o . V a l v a -zor n a več m e s t i h g o v o r i o turških v p a d i h i n o načinih, k a k o so se naši l j ud j e b r a n i l i . O d tu je i i t e r a t u i e so p r i k a z a n a de la o t a k t i k i turškega bo je ­v a n j a i n o n j i h o v e m orožju.

Turški v p a d i so z a p u s t i l i o b ­čutne s ledove v naši l j u d s k i i n u m e t n i književnosti. L j u d ­s k a p r o z a i n p e s m i p r i p o v e d u ­je jo o s t i s k a h naših l j u d i v t i ­s t em času. Iz p e s m i R a v b a r smo n a p i s a l i neka j c i ta tov i n j i h r a z m e s t i l i po v i t r i n a h . N a -

zažigah g r m a d e a l i k resove , k i turška n a p a d a l n a . Naš človek so o p o z a r j a l i l j u d i n a bližajočo j e v s t i s k i p r i j e l z a orod je , k i se turško neva rnos t . V a l v a z o r ga je u p o r a b l j a l p r i d e l u i n ga poroča, d a so b i l e n a D o l e n j - j e za boj i z p o p o l n i l : cepec, k o -s k e m g r m a d e n a teh le k r a j i h : sa , s e k i r a . V času turške s i l e M e h o v o , M e t l i k a , Črnomelj , so se l jud j e z a t e k a l i z a u t r j e n a H m e l j n i k , S v . Pe te r n a d Z u - obz id j a , k i so j i h z g r a d i l i o k o l i

V torek. 5- maja ob 16.30 uri popoldne je ravnatelj DoflenJ-skega muzeja prof. Janko Ja rc v prisotnosti predsednika O L O Nika Belopavloviča ter predstavnikov družbenih organizacij odiprl razstavo »Turški vpadi na nasa tla«. Po otvoritvi so bili v lepem številu navzoči pedagoški delavci ln mladina. Profesor Jarc je prisotnim v kratkih besedah orisal zgodovinsko ozad­je turških vpadov, ki ao bili na slovensko ozemlje usmerjeni večinoma preko Dolenjske. Razstava' vsebuje vrsto izvirnih predmetov, predvsem orožje iz tistih dni. Del razstavljenega gradiva je. last Dolenjskega muzeja, nekaj je Izposojenega od tjubljanskega, številne predmete pa Je dal na razpolago Cen ­tralni vojni muzej iz Beograda.

d o k t o r s k o d i s e r tac i j o S l a v k a J u g a , novomeškega d i j a k a , k i je u m r l v k o n c e n t r a c i j s k e m taborišču D a c h a u u , i n j e r a z -

žemberkom, F r i m s k o v o , Višnja mest," g r a d o v i n c e r k v a . N e k a - P r a v l j a l o turških v p a d i h na gora , S v . M a g d a l e n a p r i Šma­r j u . N e k a t e r a k r a j e v n a i m e n a še danes govore , d a so n a t i ­s t em m e s t u zažigali g r m a d e (Smarnogors fca G r m a d a ) t a l i s t a l i n a sfražoih o p a z o v a l i ' b l i ­žajočo se n e v a r n o s t (Straža).

V n a d a l j n j e m je r a z s t a va u r e j e n a tako, d a so p r i k a z a n i n a l e v i s t r an i d v o r a n e turški v p a d i , n j i hov p o t e k i n orožje, n a n a s p r o t n i s t r a n i p a s l o v e n ­s k a o b r a m b a . Zav z e t j e C a r i ­g r a d a , dogodka , Id je n a p r a v i l s i l e n v t i s na E v r o p o i n j o opo ­z o r i l n a i z r edno moč turške vo j ske , je p r i k a z a n o s fo toko­p i j o sodobne u p o d o b i t v e . V a l -v a z o r j e v i b a k r o r e z i p r e d s t a v ­l j a j o k r a j e ob g l a v n i h turških v d o r n i h po teh : b e l o k r a n j s k o -do len js ik i , n o t r a n j s k o - p r i m o r -s k i i n štajerski. Z e m l j e v i d po­n a z a r j a obseg turške države. N a s t e n i je p r i k a z a n a turška Pogled na del razstavljenega orožja in dokumentov

ši p i s a t e l j i i n p e s n i k i so po ­s t a v l j a l i s v o j a de la v čas t u r ­ških v p a d o v : J o s i p Jurčič, A n ­ton M e d v e d , I v a n Zoreč, A n ­ton Aškerc, l i k a V a s tet o va . Najboljša s l o v e n s k a l j u d s k a povest, M i k l o v a Z a l a se o d i ­g r a v a v času turških v p a d o v n a Koroško. O d upodabljajoče ume tnos t i smo r a z s t a v i l i k o p i ­j o f r e ske o d Sv . Primoža n a d K a m n i k o m , k i p r i k a z u j e s t i ske s l o venskega l j u d s t v a v* času turške s i l e .

R a z s t a v a Turški v p a d i n a s l o v e n s k a t l a je p r v a t e m a t s k a r a z s t a va , k i j o v j u b i l e j n e m l e t u K P J p r i r e j a D o l e n j s k i m u z e j , i n skuša b i t i s s v o j o ' v seb ino d o p o l n i l o šolskemu po -u t u v s k l a d u s težnjami naših m u z e j e v : v z p o s t a v i t i čim t e -snešjo z ve zo s šolo i n p r i spe ­va t i k nazornejišemu p o u k u .

V p r v e m t e d n u s i je r a z s t a ­vo og l eda l o b l i z u tisoč l j u d i , od t ega b l i z u s edem sto učen­cev i n d i j a k o v i z novomeških i n okoliških šol. V n a s l e d n j i h d n e h pričakujemo ob iske t u d i i z bo l j o d d a l j e n i h k ra j e v .

Za šolanje 57 milijonov dinarjev V obCJni Videm-Krško še vedno primanjkuje

šolskih prostorov Iz leta v leto se bolj uveljavlja

družbeno upravljanje po šolah. Šolski odbori &e ne ukvarjajo več v toliki meri z ureditvijo šol­skih poslopij, temveč skrbijo tudi za boljše odnose med šolo in do­mom.

Lan i so na nekaterih šolah ure­di l i pročelja, tako da imajo lepo zunanje lice, medtem ko Je notra­njost dosti slabša. Prenekater« učilnice Imajo skoraj neuporabne table, malo učil in staro opremo. Tud i šolski vrtovi niso povsod v zgledni. Prav zaradi tega si bodo morali šolski odbor, prizadevati, da bodo po šolah uporabljali del vrta v učne namene. Pionirske iolske zadruge bo treba ustanovi­ti po vseh večjih šolah, da se bo-

Gostovanji v Met l i k i 2. m a j a so Metličane i n o k o ­

ličane r a z v e s e l i l i »Beneški f an t j e * . 10. m a j a p a j e nasto­p i l a f o l k l o r n a s k u p i n a črno­m a l j s k e g imnaz i j e s1 p les i j u ­g o s l o v a n s k i h narodov . D v e u r n j p r o g r a m je poživel g i m n a z i j s k i k v i n t e t »Vesel ih fantov«, s o l i ­stične točke pa s ta pe la M a r t a i n Tonček. Poslušalci so n a ­stopajoče n a g r a d i l i s t o p l i m p r i z n a n j e m .

»Mladost pred sodi­ščem« v Straži

V nedeljo, 26. ap r i l a , je D P D Svoboda i« Straž? upr i z o r i l a na domačem odru iSro >-Mlados.t p red sodiščem« V njej je prvič nastopi la nova m!«da igra lska družina, seveda skupno s s tar i ­m i člani Ob isk p fe&tav « Je M dober, pa tudi i g ra lc i so 4o4>ro rešili svojo nalogo.

do pionir j , seznanjali * , " m n J m

gospodaistvom. knj.igovodstvom, računovodstvom itd. ,* ^

V občini videm-Knško je 13 ob­veznih šol. kjer se šola MT1-otrok Šolanje vseh teh otrok bo po pro ­računu stado nad &7 i n M J o n o v d . -narjev, ali 20.467 dinarjev letno na enega učenca. V tem so zajeti osebni izdatki in minianailnl zneski za operativne in funkcionalne lz-

•datke, ni pa vračunana nabava učil, šolske opreme, obraba inven-

Precejšnjl so stroški za vzdrže­vanje tehniške srednje sole. V te­ku so priprave za gradnjo delav­nic ln upajo, da bodo nacrt ze ie-tos uresničili.

Tudi vajenska šola raznih strok ima precej težav s prostori. Zato je skrajni čas, da začno graditi novo osnovno Šolo. v staro pa bi se preselila vajenska šola. stare prostore sedanje osnovne šole na desnem bregu Save bi potem v celoti prevzela tehniška srednja šola ln vprašanje šolskih prosto­rov nl bilo za lep čas rešeno.

Morda se čudno si Si. vendar je res. da le v občini Videm-Krško le ena sama telovadnica, venoa-r tudi ta povsem ne ustreza. V Ko­stanjevici so pred kratkim uredil! telovadnico, vendar jo morajo oprem t še s telovadnim orodjem Tudi igrišča bo treba prt vseh šo­lah urediti, kjer Hh nimajo, po nanovo zgraditi, taiko da bode učenci ob lepem vremenu lafrik« telovadili! na prostem.

NadaHe bo treba urediti še sta­dion Matije Gubca v V ldmu-Kr -škem in v Leskovcu z novo SoU' v V idmu D» bo nujno treba zern d't| tudi novo telovadnico. Pro­svetno dvorane v Podbočju, Vel '-kem Pnd1of»u In v Leskovcu v " treba urediti tako. dn bodo M no rabno tudi za telovadnico. M.

O G L A S V D O L E N J S K E M LISTI S IGUREN U S P E H !

B i l s em srečen, b i l s em ze lo srečen I In navz l i c t e m u sem z a v i d a l nekega dečka. I m e m u je b i l o A l f o n z . D r u ­gega i m e n a n i s e m pozna l i n ze lo m o ­goče je, d a ga t u d i n i i m e l . M a t i j e b i l a p e r i c a i n je h o d i l a p r a t po hišah. A l f i n z se j e ves l j u b i d a n p o t i k a l po dverišču a l i po nabrežju i n z našega o k r a s e m opazova l n jegov u m a z a n i obi&z, n jegove r u m e n k a s t e skuštrane lase, hlače b r e z d n a i n cok l e , s ka t e -r i n j j e b r o d i l po ces tn ih j a r k i h . A l -fo i z je n a d l e g o v a l k u h a r i c e i n d o b i ­val o d n j i h brez števila k l o f u t i n zdaj p? zdaj s ta re obrezke paštet. Časih so gt h l e v a r j i pos l a l i , d a j e p r inese l od v»dnjaka vode v v e d r u , k i ga je nos i l pmosno, škrlatnordeč v ob raz i n i z uij; m u je v i s e l j e z ik . I n j a z sem ga a v i d a l . N i se m u b i l o t r eba učiti Ia F o n t a i n o v i h basn i ; , n i se m u b i l o t-eba b a t i , d a ga k d o ošteje z a r a d i nadeža n a jopiču! N i s o ga s i l i l i , d a e želel »Dober d a n , gospod ! Dobe r i a n , gospa!« čisto t u j i m l j u d e m , k i ?a n j i h o v i d n e v i i n noči, d o b r i a l i s l ab i , n i so p rav nič z a n i m a l i . I n če s i ce r n i i m e l , k a k o r jaz , Noe tove b a r ­ke i n k o n j a , k i se je d a l n a v i t i , se je l a h k o po m i l i v o l j i i g r a l z v r a b c i , k i j i h j e l o v i l , s ps i b rez gospodar ja k a ­k o r on s a m i n ce lo s k o n j i v h l e v u , d o k l e r ga n i kočijaž s k o n c e m met l e n a p o d i l . B i l je prost i n d r z en . Z dvo ­rišča, s tega svojega k ra l j e s t va .me je opazova l p r i o k n u , k a k o r og l edu j emo ptička v k l e t k i .

Dvorišče je b i l o živahno z a r a d i ži­v a l i v sake v rs t e i n služinčadi, k i je hod i l a po n j em . B i l o je v e l i k o ; g lav ­no pos lopje , k i ga je z a p i r a l o n a j u g u , je b i l o ob ras l o s s taro grčavo in suho trto, n a d ka t e ro je b i l a sončna u r a . k i s ta j i sonce i n dež že i z b r i s a l a šte­v i l k e s k a z a l a n a s ten i , po k a t e r e m je neopazno t e k l a senca k a z a l c a , k a r me je navda j a l o z začudenjem. O d vseh p r i v i do v , k i j i h kličem i z davn ine , je podoba tega s tarega dvorišča eden najbo l j t u j i h Parižanom današnjih d n i . N j i h o v a dvorišča m e r i j o n e k a k o štiri četvorne me t r e ; l a h k o vidiš tam košček neba , v e l i k k a k o r robec, v i so ­ko nad p e t i m i nads t r op j i p r e v i s n i h j e d i l n i h s h r a m b . N a p r e d e k je v tem. toda n e z d r a v je.

Z g o d i l o se je nekega dne, d a so na tem živahnem dvorišču, k a m o r so p r iha j a l e z ju t ra j gospod in je po vodo k v o d n j a k u , i n k j e r so zvečer pro t i Sesti k u h a r i c e v m e d e n i n a s t i h poso­dah i z p i r a l e so lato i n se šalile s h l e ­va r j i , d a so n a t em dvorišču r a z d r l i t lak. R a z d r l i so ga p a samo zato, da so dvorišče n a novo t l a k o v a l i ; toda ker je m e d d e l o m deževalo, j e b i l o vse p o l n o b l a t a , i n A l f o n z , k i je ži­vel t a m k a k o r sa t i r v s vo j em gozdu , je b i l o d nog do g lave prs tene barve . Z r ados tno gorečnostjo je p r e m i k a l plošče. N a t o je d v i g n i l g l a vo i n k o me j e z a g l e d a l za z idanega t a m zgo­raj, m i j e p o m i g a l naj p r i d e m . S i l n o rad b i se b i l i g r a l z n j i m p r e s t av l j a t i k a m n i t e plošče. J a z v naši sob i n i s e m imel plošč, d a b i j i h p r e m i k a l , j a z

b l j e n l h o t r oc ih , ko so m i ra z l a ga l i s taro sveto p i smo s podobami . M o j a čustva do A l f o n z a so se p o p o l n o m a s p r e m e n i l a . Nič več ga n i s e m z a v i ­d a l ; ne. N a v d a j a l m e je zmešanico s t r a h u i n u s m i l j e n j a . » T o n i n jegova k r i v d a , marveč nesreča.« T e m a t e r i ­ne besede so me z a r a d i n jega vzne­m i r j a l e . D o b r o s i s t o r i l a , m a t i , da s i m i t a k o g o v o r i l a ; p rav s i s t o r i l a , da si m i že v najnežnejših l e t i h r a z k r i ­l a nedolžnost nesrečnikov. T v o j a be­seda je b i l a d o b r a ; na m e n i je b i l o , da s i j o o h r a n i m živo vse življenje.

T a k r a t vsaj je doseg la uspeh i n r a ­znežil s em se n a d usodo pogubl j ene­ga o t r oka . N e k e g a dne, k o je n a dvo­rišču dražil pap igo neke s tare na j em­nice, s em og l edova l tega mračnega i n mogočnega K a j n a z vso skrušenostjo

A n a t o l e F r a n c e GROZD

ne. Slučajno so b i l a v r a t a s t anovan ja odpr ta . S t e k e l s em n a dvorišče.

»Sem že tukaj,« s em reke l A l f o n z u . »Nesi to ploščo,* m i je reke l . I m e l je ob ra z k a k o r d i v j a k i n h r i -

pav g las ; uboga l sem ga. N a e n k r a t m i je n e k d o i z t r g a l ploščo iz rok in Čutil s em, d a me dv i ga s ta l . B i l a je v a r u h i n j a , k i m e je vsa ogorčena o d ­nesla. U m i l a me je s k u h i n j s k i m m i ­lom i h m i očitala, naj m e bo s r a m , da se i g r a m s t a k i m porednežem, po­stopačem in malopridnežem.

»A l f onz « , je dos tav i l a m a t i , «A1-fonz je s labo v zgo j en ; to n i njegova k r i v d a , marveč nesreča; toda dobro vzgo jen i o t roc i se ne smejo družiti <? t i s t i m i , k i niso«.

B i l sem zelo r a z u m e n i n preuda­ren deček. Z a p o m n i l s em si m a t e r i n e besede i n ne vem, k a k o so se z d r u ­žile s t em. k a r sem b i l slišal o pogu-

dobrega Abelčka. E j , sreča de la A b e ­le, izmišljal sem s i , k a k o b i m u z de­j a n j e m i z k a z a l svoje usmi l j en j e . H o ­tel s em m u poslat i poljubček; toda njegov divjaški obraz se m i je zde l p rav m a l o p r ime ren , d a b i ga b i l spre je l i n opus t i l s em v s r c u s l ehe rno m i s e l na ta dar . Do lgo s em i s k a l , ka j bi m u pač moge l d a t i ; b i l sem v s i l ­n i zadreg i . Da b i b i l d a l A l f o n z u svor jega konja , k i se je d a l n a v i t i i n k i s i ­cer, če smo natančni, n i i m e l n i t i re­pa, n i t i g r i v e več, se m i je zde lo vse­k a k o r p r e t i r ano . In po tem, a l i l a h k o ravno s t em, d a podariš kon j a , po­kažeš, d a si u s m i l j e n ? T e m u pogu-b l j encu je b i l o t r eba da t i n j e m u p r i ­merno d a r i l o . C v e t l i c o m o r d a ? V sp r e j emn i c i je b i l o več šopkov. Toda cve t l i c e močno spomin j a j o n a po l jub ­čke. D v o m i l sem, da b i A l f o n z l j u b i l cve t l i ce . S i l n o zmeden s em h o d i l na ­oko l i po j e d i l n i c i . Z d a j c i , k a r nena­

d o m a s e m vese lo z a p l o s k a l z r o k a m a : našel s e m !

N a j e d i l n i o m a r i Je ležalo v Široki čaši p r e k r a s n o grozdje i z Fon ta ine -b l eaua . S t o p i l s em n a sto l i n vzel do lg i n težak grozd , k i je s am napo l ­n i l čašo do t r eh četrtin. B ledoze l ene jagode so b i l e bb s t r an i pozlačene in m o r a l si je v s a k d o m i s l i t i , d a se bodo s top i l e v u s t i h ; v enda r n i s e m n i t i po­s k u s i l nobene. S t eke l s em i n po i ska l klobčič s u k a n c a v m a t e r i n i d e l o v n 1

m i z i c i . P r epovedano m i je b i l o t am kaj vze t i . T o d a m o r a l s em b i t i nepo­ko ren . P r i v e z a l s em gro zd n a n i t , se nagn i l skoz i okno , p o k l i c a l A l f o n z a in pričel po lagoma spuščati g r o zd na dvorišče. D a ga je l a h k o dob ro v i d e l , s i j e pogub l j en i o t r ok p o p r a v i l z oči štrene r u m e n k a s t i h las i n k o je do­spel g rozd do njega, ga j e od t r ga l z n i t jo v r ed . N a t o je d v i g n i l g lavo , i z ­tegni l j e z i k i n m i p o k a z a l osle ter odšel z g r o zdom, pre j pa se je p r i -pogn i l i n m i p o k a z a l zadn j i co . M o j i m l a d i p r i j a t e l j i me n a t ako obnaša­nje n iso n a v a d i l i . S p r v a s em b i l za­rad i tega močno zbegan. T o d a po to l a z i l a m e je n e k a m i s e l . » P r a v sem storil,« s em si m i s l i l , »da m u n i sem pos l a l n i t i c ve t l i c e , n i t i poljubčka.«

O b t i m i s l i se m i Je vsa jeza razpr ­šila, t a k o ze lo je res, da je vse d r u ­go m a l o važno, če je s a m o l j u b l j u za­doščeno.

V e n d a r me Je m i s e l , d a se bo treba m a t e r i i zpoveda t i z a r ad i te dogod iv ­ščine, vsega s i l n o po t r l a . M o t i l s em se; m a t i me je oštela, t o d a ' h u d a n i b i l a : b r a l s em j i to iz oči, k i so se smeh l j a l e .

»Darovati moraš svojo l a s tn ino i n ne tujo.« m i je r ek l a , » in t reba je zna t i d a r o v a t i . *

» T o je sk r i vnos t sreče ln le m a l o ­k d o to z n a , * je dos tav i l oče.

O n je to zna l , o n !

Anatole France (1844—1924) eden najsijajnejšlh francoskih pisate­ljev. Slovenci Imamo med drugi­mi prevod Pin^vinskega otoka in slovečo Kuhinjo pri kralj ct Gns.ii nožici v čudovitem prevodu Oto­na Zupančiča. Gornja otroška črtica je lz knjige »Spomini in zgodbe«, k: je izšla leta pri S K Z v Ljubljani

SPORI m TELE SNU VZGOJA • ŠP0R1 l i l .ELESNfi VZGOJA • SPOHT iN TELESNA VZiiOJA

Atlet, za prvenstvo Partizana Vse kaže, da bo prvo večje le­

tošnje atletsko tekmovanje, ki bo v nedeljo, 17. maja, v Novem me­sta — O K R A J N O P R V E N S T V O P A R T I Z A N A , zelo zanimivo in da lahko pričakujemo zanimive bor­be jn kvalitetne rezultate. Tekmo­vanje je razpisala okrajna zveza Partizan Novo mesto ln nanj po­vabila vsa partizanska društva iz okraja, kjer gojijo atletiko. Tek ­movanje bo prirejeno v okviru zletnlh tekmovanj. Najboljši s te­ga tekmovanja se bodo udeležili atletskega prvenstva Partizana Slovenije, k i bo 24. maja v Celju, nato pa še prvenstva Partizana Jugoslavije, ki bo v okviru zvez­nega zleta Partizana prve dni Ju­lija v Beogradu.

Partizan Slovenije je za prven­stvo Slovenije 4 določil naslednje

discipline, kl bođo tudi v nede­ljo, 17. maja, na sporedu okraj­nega atletskega prvenstva;

Mladinci bo-do tekmovali pose­bej (do 18. leta) v teku na 100 m. 200 m, 1000 m. v štafetj 4x100 m. v skoku v višino jn daljino, v sko­ku s palico, v metu krogle (6 kg), diska in kopja ter v troboju (100 m. v skoku v višino ln v metu krogle).

Člani bodo nastopili v Istih di­sciplinah, le da bo namesto teka na 1000 m tek na 1500 m in razen tega Še tek n * 400 m. Od skokov bodo razen v disciplinah za mla­dince tekmovali še v troskoku, namesto v troboju pa bodo tek­movali v peteroboju.

Mladinke in članice bodo tekmo­vale v teku na 60 oziroma 100 m.

Ob žici okupirane Ljubljane Veličastno je bilo slavje v

LJubljani ob obletnici njene osvo­boditve, višek pa je bilo množič­no tekmovanje »Ob žici okupira­ne Ljubljane«.

Preko 5.000 Je bilo vseh tekmo­valcev, k i so pokazali v tem na­pornem tekmovanju veliko vztraj­nost, borbenost ln tovarištvo.

Novo mesto Je zastopalo na po­hodu ve« ekip iz vrst tabornikov, vajenske mladine ln gasilcev. Vsi pa so se borili za člmboljšl uspeh.

Telesno vzgojno društvo Parti ­zan je že drugo leto postavilo moško in žensko reprezentanco Novega mesta, ki sta se borili za čimbolj častno mesto med naj­boljšimi reprezentancami.

Največ upanja smo imeli i na-lo žensko reprezentanco v posta­v i : Slak. KoredeJ, Turk , Kerk-man ln Tfude. Nismo bili razo­čarani, rgt naše tekmovalke so se

Felrtvovalna borile In dosegle astno drugo mesto, prav tako

kakor lani. Premagale so Jih sa­mo Celjanke, za našo ekipo pa •o se zvrstile še ekipe iz Splita in LJubljane.

Pred tekmovanjem smo pove­ri l i najodgovornejšo vlogo pri tekmovanju Hudetovi in Kukma -novi. ki sta jo uspešno izvedli. Najtežji del proge Je imela K u k -manova, ki Je pritekla na pomoč Se Turkov l .

Kuknianova Je prinesla naši ekipi toliko prednosti pred Spllt-čankami, da Je Hudetova lahko z mirnim tekom nadaljevala pot proti cilju.

Ves trud Je bil našim dekletom lepo povrnjen; s kakim veseljem so na svečani razglasitvi rezulta­tov in prejemu daril sprejele plakete in še posebno -so se raz­veselile Učnih ročnih uric. k i so Jih prejele v dar.

Naša moška mestna reprezen­tanca je Imela tndi letos zelo težko nalogo, saj je morala tek­movati v družbi reprezentance moških večjih mest, ki so imele

v svojih vrstah večje število od­ličnih atletov. Kakor so naša de­kleta zopet ponovile lanski uspeh, to je drugo mesto, tako so tudi fantje ponovili lanski uspeh — deveto mesto. Tek l i pa so v po­stavi: Brajer, Grmovšek, Tratar, Lah ln Brine.

Zelja vseh tekmovalcev Je, da bi se za prihodnje leto $e bolj pripravili^ saj bo to partizansko tekmovanje verjetno pod pokro­viteljstvom maršala Tita.

y. g.

v teku na 600 m oziroma 800 m, v štafeti 4x60 m. v skoku v višino ln daljino, v metu krogle, diska in kopja ter v troboju oziroma peteroboju.

Za nastop na prvenstvu Parti ­zana Slovenije so določene poseb­ne norme, ki j ih bodo morali do­seči atleti in atletinje, k| bodo hoteli nastopiti na prvenstvu L R S ln na zveznem zletu Partizana v Beogradu. Norme niso preveč zah­tevne, vse pa kaze, da bodo atleti i7. našega okraja v Celju med naj­boljšimi in da se bo večina od njih uvrstila v reprezentanco Par­tizana Slovenije za zvezni zlet. — Omenimo naj samo nekatere, k1 bodo v nedeljo nastopili: Hudeto­va, Kukmanova. Ganterjeva, Ko t -nikova, Potrč. Spilar, Zurc, Ga -brijelčič. Zaletel, Maznik, Der -ganc, Germovšek. Lah. Brine, Ba<vdek, Bele itd. TI in še neka­teri (tudi iz drugiih društev Par­tizan — ne samo z novomeškega — n. pr. iz Krškega, Črnomlja, Mirne peči, Semiča itd.) imajo vse pogoje, da se uvrstijo v ekipo Partizana Slovenije, ker so doslej dosegli za nase razmere zelo do­bre rezultate.

Tekmovanje za okrajno prven­stvo se bo pričelo v nedeljo ob 9. uri na Loki ,

Ker je v vrstah Partizana večje število dijakov, bo to hkrati tudi okrajno šolsko prvenstvo posa­meznikov ln ekip, ki bodo štele po 3 tekmovalce pri vsaki panogi.

1919-1959

G O S P O D I N J E ! Ce še oklevate, s kakšnim detergentskim 'Čistilnim praškom bi si pomagale pri čiščenju, r ibanju aH pol i ranju najrazličnejših predmetov, potem ne po­zabite: K R E M E N v Novem mestu vam nudi prvovrs tn i

Pionirji Sevnice 8. maja zvečer so sevniski pio­

nirji priredili celovečerno prire­ditev v počastitev 40. obletnice K P J in S K O J . V polni dvorani se Je lepo odvijal nad dve uri traja­joči spored, k| se Je delil v dva dela. Prvi — umetniški del to pionirji izvajali pod vodstvom marljivega pevovodje tov. Viktor ­ja Krenčiča, drugI del sporeda — priljubljeno oddajo »Pokaži, kaj znas« pa so režirali, napovedovali ln izvajali popolnoma sami. | \

Za uvod Je pionirka Saša Bizjak povedala v nekaj besedah namen ln pomen prireditve ter prikazala delo vokalnega zbora na osem­letki. Neštete vadbene ure, pre­magovanja težav in velika marl j i ­vost vseh mladih pevcev so se iz­ražali ne samo v besedah male Saše. temveč tudi v celotnem spo­redu. Ta Je obsegai tri dele: prvi partizanske pesmi ln recitacije pod skupnim naslovom »Kantata Titu , Partiji. Domovini«. Lep pre-

RAZBITA ČETA P A R T I Z A N (Novo mesto) —

Z O K (Ljubljana) 0:3 Nedeljska prvenstvena odboj­

karska tekma med obema sloven­skima predstavnikoma v zvezni odbojkarski ligi Je prinesla ne­ljubo razočaranje. Namesto ogor­čene borbe za točke, smo vldell na Lok i domačo razbito četo. Ne ­povezane vrste se niso mogle upi ­rati uigranemu moštvu jz LJub­ljane; stanje nizov pove marsikaj: 8:19, 13:15 in M :!.'>... Ljubljančani so tokrat v vsem prekašali Novo-meščane: v lovljenju servisov, v Igri v polju in na mreži. Domači so podajali zelo netočno, v polju so bili razbiti. Gostje so zasluže­no zmagali.

O slabj l gn zato le kratka noti­ca. — Tekmo Je pred približno 300 gledalci dobro sodil Romih. Posle­dice neresnih ln nerednih trenin­gov v zadnjih 3 tednih prihajajo na dan.

v čast Partiji plet pesmi in recitacij, solističnih kot zborovskih. Je poslušalce po­peljal skozi vse obdobje naše ne­davne zgodovine. Sledile so pe­smi o pomladi, k i so Jih pionirji zapeli s polnimi pljuči. Najtežji del sporeda za zbor, stirj umetne pesmi, so pevci in dirigent spe­ljali brezhibno.

Po zadnji pesmi so pionirji tov. Krenčiča zasuli s šopki cvetja, za­hvalni nagovor pa Je bil odraz ve­like ljubezni pionirjev do nJega, k i ves svoj prosti čas posveča mladini.

V drugem delu sporeda Je bilo veliko presenečenj. Zvrstili so se: duet kurita m muca, mali Borut Bizjak Je recitiral 6 svojih pe­smic, fantovski trlo Je zapel dve pesmi, Abramova Mir ica pa Je iz­redno čustveno zdeklamlrala pe­smico »Marjetica In sonček« ter zasluženo odnesla vseh 80 točk-Sledili so Se oktet deklet, Peter-nel Mil ica je povedala tri svoje pesmi, k i kažejo na globoko m i ­selnost, posebno tista o umrlem očku. Nastopil Je spet solist v petju. Lovrek Dušan, k i Je s po­pevko »Sretna luka« odnesel dru­go mesto z 79 točkami. Se solist­ka s harmoniko in štirje kavboji so nastopili, nato pa so se mladi izvajalci prav veselo nasmejali sladkim nagradam, katerih so b i ­li deležni prav vsi nastopajoči. Za zaključek so vsi skupaj zapeli še koračnico. Omenimo naj še, da so radioamaterji ta program prena­šali z lastnim oddajnikom na lo­kalnem valu. S tem nastopom so pionirji pokazali visoko raven poznavanja radlotehnike, saj so se na odru obnašali kot pravi strokovnjaki.

Ker Je bil večerni spored na­menjen odraslim, so ga ponovili še v soboto opoldne za šolsko mladino. Tam se je vrstni red sladkih nagrad malo spremenil, do zadnjega kotička nabita dvo­rana ln dolgotrajni aplavzi' pa so pokazali, da so šolarji nad uspehi in trudom svojih sošolcev izredno zadovoljni. -ok

Košarkarji so presenetili

i NAROČAJTE • IN S l h l T E

© OOI KNJSKI LIST'

P A R T I Z A N (Novo mesto) — P A R T I Z A N (Ljubljana-Zel. Jama)

55:48 (24:20) Košarkarji novomeškega Parti ­

zana so preteklo nedeljo prvič na­stopili v letošnjem prvenstvu na domačem igrišču. Pred štirinajsti­mi dnevi so startali v LJubljani, kjer so se pomeril« s Partizanom-Illrijo in izgubili, tokrat pa so imeli za nasprotnike drugo ljub­ljansko ekipo — Partizana iz Ze­lene jame.

Lahko rečemo, da smo zadovolj­ni zapuščali; igrišče na Loki , ker so se mladi košarkarji potrudili

in zasluženo premagali svoje so-tmenjake iz Ljubljane z razliko sedmih košev — 55:48 (polčas pa 24:29). Tekma Je bila zelo borbe­na, zmagali pa so domači, ker so v zadnjih minutah pokazali večjo prisebnost in večjo zanesljivost pri metanju na koš. Najboljša v domači ekipi sta bila Bele in Go­le«, k i sta dosegla tudi največ ko ­šev. Bele Je dosegel 27 took, Gole* pa 21, Igrali pa so še Robar (4), Kopr lvnik (3), Potrč ln Korošec.

Tekmo Je pred številnimi gle­dalci dobro vodil Bizjak iz LJub ­ljane.

Leskovec, ne Krško!

P ION IRKE IZ L E S K O V C A SO O K R A J N E P R V A K I N J E

V poročilu o okrajnem pionir­skem prvenstvu v šahu, ki smo ga objavili v zadnji številki naše­ga lista, se Je našemu sodelavcu vrinila neljuba pomota, ki Jo to­krat popravljamo. V kategoriji starejših pionirk so kot prvak občine Krško nastopile pionirke osnovne šole Leskovec pri K r ­škem, ki so dosegle najboljši re­zultat in zasluženo osvojile prvo mesto m pokal Okrajne zveze dru­štev prijateljev mladine. Ker so nastopile kot prvakinja občine K r ­ško, se Je vrini la napaka, da gre za ekiipo osnovne šole Krško, kar pa ne drži.

Okrajne prvakinje so pionirke iz osnovne šole Leskovec pri K r ­škem, ekipo pa so sestavljale A r h Sonja, Mlakar Jožica, Plrnat n r i -glta in Pire Anica. Vse so učenke Vri . in VIII. razreda osnoivne šole Leskovec in Jim k zmagi čestita­mo! Uredništvo

SVETLE TRADICIJE NOB so sestavni del vzgoje v škega POHODA MLADOSTI

tabornikih vrstah — Z nedeljskega partizansko-talionil-v Novem mestu — Zgledno sodelovanje tabornikov z

z oigan zacijo Zveze borcev Uredništvo »Strele«, okrajnega

glasila tabornikov. Je priredilo pod pokroviteljstvom okr. odbora Zveze borcev tekmovanje okoli Novega mesta.

Odziv Je bil presenetljivo velik, saj Je nastopilo 6 ženskih in 22 moških tekmovalnih skupin iz 10 taborniških enot.

V soboto. 9. maja, so prihajali tekmovalci lz vseh strani Dolenj­ske ln med potjo obiskali parti­zanske spomenike, priče težkih borb v letih H94H—1845. Tako Je močna skupina tabornikov iz Čr­nomlja obiskala tudi Laze. kjer Je bila huda borba 1. belokranj­ske čete. Sprejem Je bil na Glav­nem trgu. Zvečer se Je zbralo ob tabornem ognju na stadionu pre­ko 300 fantov Jn deklet. Ob svitu lepo postavljenega piramidnega ognja se je razvil prisrčen taborni večer, na katerem »o se vrstile partizanske in taborniške pesmi.

Potrč 180 cm, Ganterjeva 144 cm v višino

Prvo atletsko tekmovanje v No­vem mestu v letošnji sezoni Je prineslo za začotek sezone nepri ­čakovano r j O ' h r c rezultate. V okvi ­ru priprav za okrajno prvenstvo so skupno z domačimi atleti na­stopili še nekateri mladi atleti in atletinje lz Mirne peč| in atleti J L A , k i se pripravljajo na armij­sko prvenstvo. Ker smo šele na začetku sezone, rezultati Potrča (180 cm v višino), Gamterjeve (144 cm v vlstno), Kotnlkove (29,70 metrov v metu diska), Zurca in Spllarja (655 cm ozlr. 639 cm v sko­ku v daljavo) veliko obetajo. Po­zdraviti moramo tudi uspešen start mladih atletov la atletinj Partiza­na Mirna peč, k i so se pod vod­stvom učitelja Spllarja v velikem številu udeležili tekmovanja in prav tako dosegli nekaj prav do­brih rezultatov (Muhiceva 426 cm v daljino!).

Tehnični rezultati otvoritvenega mitinga:

Moški: tek som: Zurc 7,4, Spilar (oba N. m.) 7,6: tek 400 m: V inko ­

v i * (JLA) 91,3; tek 11500 m : MJku-UC (JLA) 4:36,3; skok v visino: Potrč 160 cm, Bavdek 175 cm, Ze-ner (JLA) 160cm; skok v daljino: Zurc 655 cm, Spilar 639 cm, Bav­dek 605 cm; met krogle; Potrč 12,18 m, Buntlč (JLA) 10,84, Spilar 10,76 m; met diska: Potrč 34,58 m, NikoliČ (JLA) 31,08 m ; met kopja: Spilar 48,06 m, BrunelH (JLA) 35,44 m; troskok: Zener (JLA) 12,47 m, Spilar H2J4 m.

Mladinci ; tek 60 m: Bebelja.k (Mirna peč) 8,4, Novak (M. p.) 8,5; skok v višino: Slak (M. p.) 140 cm, Debeljak (M. p.) 140cm; skok v daljino: Slak (M. p.) 507 cm. De­beljak (M. p.) 478 em.

Ženske: tek 60 m; Kotn ik 8.6, Gantar 8,9, Tvrdi 8,9; novinke: Gašperšič (M. p.) »,o. Muhlč (M. p.) 9,1; skok v visino: Gantar 144 cm, Kotnik 140 cm, Tvrd i 120 cm; skok v daljino;* Muhič (M. p.) 420 cm, Gašperšič 400 om: met krogle: Kotnik 12,12 m, Gašperšič (M. p.) 8,54 m, met diska Kotnik (N. m.) 29,70 m (nov novomeški rekord).

Navzoče Je pozdravil v Imenu okrajne Zveze borcev tov. Grašič. ki Je izrazil prijetno zadovoljstvo, da se v taborniških vrstah vzgaja mladina v partizanskih tradicijah. Ta mladina bo najboljši porok, da se bo naša domovina razvijala v pravo socialistično državo, za ka ­tero so se borili in doprinesli najtežje žrtve borci-partizanl. To ­variš Zamljen Je obujal spomine lz preteklih borb in z zanimivim pripovedovanjem tako pritegnil navzoče, da Jim Je kar prehitro minil čas.

2e zgodaj zjutraj so se v nede-, ljo začeli zbirati tekmovalci na

Loki . Točno o ° napovedani uri so začele odhajati najprej ženske in in nato moške skupine v presled­kih po pet minut.

Ženske skupine so imele trasi­rano progo, dolgo približno 3 km, tako da so med potjo imele po­sebne naloge; opise spomenikov Iz NOB, ugotavljanje azimuta, streljanje z zračno puško ln izde­lavo terenske skice. Doseženi so bili sledeči rezultati:

1. Četa zelenega Roga (Straža) 177,5 točk,

2. Odred Matije Gubca (Brežice) 174.8 točk.

3. Četa belih brez (Črnomelj) 172,5 točk,

4. Četa dveh krokarjev (Metlika) 171,3 točk.

5. Četa treh smrek (Sevnica) 152.8 točk,

6. Četa belih brez II (Črnomelj) 128 točk

Borba za prvb mesto Je bila na­peta, kar dokazuje tesna razlika v točkah.

Moške ekipe so Imele trasirano progo v dolžini 9 k m ; poiskati so morale po opisu poti 5 spomenikov Iz NOB, določiti azimut, streljati z zračno puško ter izdelati teren­sko skico. Prva je odšla na pot skupina učencev v gospodarstvu iz Nove­ga mesta, ki je pretekli teden za­čela s taborniško dejavnostjo ¥ klubu Dobrih tovarišev. Sledilo Jim Je v presledkih po 5 minut še 21 skupin. Številni gledalci so z

zanimanjem opazovali skupin« m l a d i h tabornikov, k i so strnjeno hiteli po kolovozih In stezah, po poteh in cestah po opisu poti. — Zadnja ekipa je prišla na cilj, Id je bii pod železniškim mostom ns. Loki , ob 10.30.

Tekmovalna komisija, k i so Jo sestavljali zastopniki petih enot, se je lotila nato težavnega delt : izračunati rezultate po predlože­nih kartonih, k i so j ih oddale tek­movalne skupine, Po treh urah napornega računanja so biLi ugo­tovljeni sledeči rezultati:

1. Novo mesto 184,5 točk, 2. H i ­ško 176,31, 3. Novo mesto 175,6, 4. Straža i74.ll, 5. Krško 163,45. I. Sevnica J62, 7. Črnomelj 160.02 , 8. Novo mesto 154,25 . 9. Sevnica 150,60, lo. Kostanjevica 148,41, U . Brežice 147,2, 12. Novo mest« 146,6, 13. Sevnica 144,35, 14. Sevnica, 143,21. 15. Metl ika 139,49. 16. Bre ­žice 137,5, 17. Črnomelj 136,5, 18. Novo mesto 131,35, 18. Novo mesto 127,19, 20. Črnomelj 123,45, 21. Mo­kronog 121, 22. Šentjernej 114,85.

Objava rezultatov m razdelitev nagrad Je bila ob 14. uri na šport­nem igrišču na Lok i . Zbrane tek­movalce Je pozdravil v imenu okrajnega starešinstva Tone Gos-nik, kj je med drugim pohvalil udeležbo iz podeželskih enot In poudaril, da je vsaka ekipa brez ozira na plasman uspešno izpol­nila dano nalogo. Zastopnik okr. odbora Z B Vinko Vitkovlc Je i z ­razil veselje nad tem, da Je mla ­dina v tako velikem številu ob i ­skala partizanske spomenike ln naročil je tabornikom, naj ohra­nijo v spominu te vtise kot po­budo za socialistično dejavnost v prihodnosti. Ob zaključku so bil« razdeljene lepe nagrade in knjiž­na darila ZB , DoTS, »Krke«, Do ­lenjskega Usta ln uredniStfv« Strele.-

Uspelj pohod okoli Novega me­sta bo gotovo postal vsakoletna tradicija In se bo na nJem v bo­doče zbralo še več mladine Po­žrtvovalnim organizatorjem te Prtreditve bodj na tem mestu iz­rečeno priznanje za uspešno or­ganizacijo, okrajnemu odboru Z B pa iskrena hvala za vso pomoč ln plodno sodelovanje. S. J .

ZENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO

NEKAJ 0 SHRAMBI ZA ŽIVILA (Nadal jevanje in konec)

Tempera tura v shrambi je za živila zelo važna; čim višja je , tem hi t re je se živila kva r i j o . V laga in vlštja temperatura ata poleg hrane osnovna potreba mikroorgan i zmov za n j ihov razvoj . Bakte r i j e , k i povzroča­jo naJezl j ive bolezni, rastejo najlaže p r i telesni temperatur i okrog 37"C. N i zke temperature pod 10°C pa preprečujejo n j i ­hovo razmnoževanje. Ce se temperatura poviiša M 10 nC, se rast m ikro rgan i zmov oospeši za približno 3-krat. N a splošno naj bo temperatura v shrambah 10—15°C. Najvažnejše pa je, da temperatura ne n iha preveč; če temperatura pada, v laga v z raku pa ostane enaka, se ta zgoščuje l n vseda na živila. Ži­v i lo , k i se je ovlažilo, pa nudi idealno podlago za razvoj m i ­kroorganizmov. S k r b i m o torej, da bo temperatura v shrambah čimbolj sta lna.

Skladišča na podstrešjih s»o poleti zelo topla i n suha, poz/iml pa mrz l a . K l e t n a skladišč« so polet i hJladna i n redativno vlaž­na, poz imi pa topla . V podstreš­j i h shranjujemo lahko samo

Drobni nasvet i * Čipke, tU m orgsmdi najbolj«

škrobbno s sladkano vodo, k| Je tudi tkaninam neškodljiva,

* Duh po ribah ali čebuli od­stranimo z rok, če si Jih namaže­mo s staro limono.

» Sir. ki dalj časa stoji, postane trd, Ce ga čez noč pustimo v mrzlem mleku, postane spet svež.

živila, k i niso občutljiva za temperaturo, n . p r . : s ladkor , sol , prepecenec, čaje in druga. K l e t je p r ime rna za zelje, v ino, brezalkoholne pi jace, olje, s i r i td . Tekočine v s tek len icah in sodah ne smejo zmrzn i t i , ker b i p r i tem posoda popokala, prav tako ne smejo zmrzn i t i prave konserve, ker se p r i t em šivi doze zrahl ja jo ter odpro ln se vsebina lahko in f i c i ra . T u d i ja -ko lka , čebulo, k i s l e kumar ice , jajca, k romp i r , g lavnato zelje in s i r je treba čuvati, da ne zmrznejo, ker b i se p r i tem s k v a r i l i , V k l e t i j i h očuvamo pred mrazom. Seveda h ran imo v k l e t i tud i vso ostalo svežo zelenjavo i n sadje, ker je k le t re lat ivno vlažna.

V s h r a m b i poleg kuh in j e mo­ramo vskladiščevati vsa ostala živila. P r i vsakem vskladišče-nju živil je treba pazi t i tudd n a to, kako blago zlagamo l n razporejamo. N a gosto skupaj morajo b i t i zložena živila, k i imajo malo vode in so v ne ­varnost i , da začnejo plesnet l , n . p r . prepecenec in keks i . Zračno pa je treba naložiti ži­v i l a , k i odajajo toploto in v l a ­go dz notranjost i na površino, kot k r u h , sveže salam*, trajno meso. T i k dišečih živil kot so na p r ime r začimbe, suoa zele­njava, p r a v i čaj, pražera kava, prekajeno meso, r ibe. sir, o r a n ­že i n l imone ne smejo b i t i ži­v i l a , k i rada vsrkava jo tuje d u ­hove, kot n . pr. margarina in maslo, s lan ina, ja jca, meka , prepecenec, mleko i td . »lastna živila (maslo, margar ina olje, mast, pražena kava , polnomast-

no mleko v p rahu , salame, čo­ko lada, preparat i za juho) mo­rajo b i t i zatemnjena, ke r j i h svetloba k v a r i ; navadno so ta živila v embalaži, k i je za svet­lobo nepropustna. *

Kakovos t shran j en ih živil je treba stalno nadzorovat i . V e l i ­ko škodo prinašajo p lesn i , k i sc razvi jajo na površini živil. Nj ihov i trosi so zelo l ahk i in vsaka sapica ob prep ihu j i h lahko raznese po prostoru na sosednja živila. Ze pr i na jmanj ­šem po javu p lesni je treba p r i ­zadete dele živila odstrani t i iz shrambe. V e l i k o nadlogo v shrambah pomenijo i n s ek t i ter podgane In miši. Preganjamo Jih najuspešneje s čistočo. Ne­ogibno potrebno je redno vsak dan čistiti shra .bo. P r a h u ne pometamo, temveč ga prev idno brišemo s k r p a m i . Sesalc i za p rah nam p r i tem lahko dobro služijo. Vod i . s katero u m i v a ­mo i n r ibamo deske i n t la , do-

Preprosto, a čedno

Preprosta bela blu­za s pikami, k) ustrezajo barvi kri­la, nam bo prav prišla v prvih top­lih dneh pod jopico aH kostimom, po­leti pa jo nosimo k širokim krilom za službo, sprehode in

šport.

dajamo neko l iko sode in miJa, da umazani jo laže odstranimo.

Shrambo moramo tud i v6ako leto razkružuti. Najpreprosteje je, da stene i n strop vsako leto prebeillmo.

Najbol je je tudi , da ima do­stop v shrambo na splošno ls gospodinja sama. K e r ve, kako in zakaj se živila kvar i j o , bo skrbno ravna la z n j im i ter 8 tem omogočila svo j i družini zdravo prehrano, k i jo je mo ­goče pr iprav i t i le lz po lnovred­nih i n hig iensko neoporečnih živM.

Ing. Em/ilija Le ton ja (Iz Sodobr.':s3 gospodinjstva)

ZDRAVNIŠKI KOTIČEK

Dr. Franc Novak: 5

Spočetje po naši volji a l i o k o n t r a c e p c i j i

A k o je število spe rmi j e v dos t i manjše a l i če Jjih v s p e r m i sp loh n i , žena ne zanos i . T eda j je k r i v j a l o vo s t i z a k o n a mož. M e d s p e r m i j i opažamo večkrat take , k i ima j o n e p r a v i l n o ob l i k o . T u d i v s p e r m i z d r a v i h moških, k i ima j o z d r a v e o t roke , je do 10 ods to tkov teh n e p r a v i l n i h o b l i k . Ce Je odstotek večji, je ver je tnost op l od i t v e manjša. S p e r m i j i nasta ja jo i n se r a z v i j a j o v m o d i h . Z r e l človeški s p e r m i j , ce ga pog l edamo pod d robnog l edom, j e podoben n i t k i , k i je n a e n e m k o n c u zadebe l j ena . Sesto j i se jz g lav ice , k i j e sploščena, i z s r edn j ega de l a i n r e p a (si. 5). Brž k o p r ide j o s p e r m i j i ob občevanju v nožnico, se začno p o m i k a t i po spo lnem k a n a l u nav z go r p r o t i m a t e r n i c i i n j a j c evodom. S p e r m i j M poganja nap r e j z r e p o m in se ne us t a v i p re j . dok l e r se ne Izrab i n j egova za g ibanje določena s i l a . G i b a t i se p a p r e n e h a t u d i , če o h r o m i z a r a d i k i s l o s t i s okov , k i j i h izločajo žleze v nožnici, z a r a d i toplote a l i kakega d rugega škodljivega učinka. Sper ­m i j , k i je do lg SO—60 m i k r o n o v , p r e p l a v a v en i m i n u t i 2—2,6 m m . V en i s e k u n d i torej n a p r a v i pot. k i je e n a k a n j egov i l a s t n i dolžini. P l a v a torej s h i t ros t j o , k i je glede n a dolžino s p e r m i j a i n op rav l j eno pot s o r a z m e r n a h i t r o s t i , s k a t e r o p lava jo najboljši plavači sve ta n a t e k m o v a l n i prog i 100 m . Po t od zgorn jega d e l a n o m i c e do t istega de la ja jcevoda, k j e r se izvrši op lod i tev , j e dolga približno 20 c m ( s l i k a 6). V u g o d n i h okoliščinah p rep lava j o s p e r m i j i to pot v po ld rug i u r i . P r e h o d iz nožnica v m a t e r n i c o je s p e r m i j e m ob sočasnem v r h u n c u spo lnega užitka (orgazmu) moža i n žene olajšan S l u z n i čep, k i z a p i r a vhod v mate rn i co , se p r i t em na jpre j n e k o l i k o i z t i sne v nosnico . K o o r ga z em popus t i , v s r k a mater­nično ustje to s luz zfMirt naza j . Z n jo v r e d p a v s r k a tud i spe rmo , k i j e prišla med s luzas t i čep In vnan j e maternično uatje. P r a v tuku spermo, k i se je p r i j e l a s luznega čepa. P o takšnem v s r k a n j l l so ugo tov l j en i s p e r m i j i ob n o t r a n j e m m a -|mi i čnem us t ju , k j e r so n a v a r n e m p red vsakršnim I zp i r a ­

n j e m vag ine , že S m i n u t e po občevanju. C e žena n i m a o r ­ga z ma , p r a v t a k o zanos i , k e r p r ep l ava j o to pot s p e r m i j i s a m i . Včasih potrebuje jo za to pot ce lo u ro . A k o s p e r m i j i ne na le te n a p r e v e l i k o ov i re , p r i d e j o v j a j cevodu do t ja , k j e r se srečajo z jajčno ce l i co i n j o op lode v 1 i n po l do 3 u r a h . Pot*

S l i k a I t * v. 9 fe*

O U R E D B I O P O S T O P K U Z A D O V O L J E N O O D P R A V O P L O D U Komisija za dovoljeno odpravo

plodu se ne mor« ravnati po že­lji žene, temveč Je vezana na »Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo plodu« (Uradni iist F L R J . it. 4, 1962, str. 50).

Glavna člena, k i naj bi Ju po­znale tudi žene, ki prihajajo na komisijo za dovoljeno odpravo plodu, str. 1 in 3.

1. člen Odprava plodu se dovoli: 1. Ce se na podlagi medicinske

/.nanostl ugotovi da drugače ni mogoče rešiti življenja ali odvr ­niti hude okvare zdravja noseče žene;

2. Če se da na podlagi medicin­ske znanosti utemeljeno pričako­vati, da se bo otrok zaradi bo-lezn, staršev rodil s hudimi te­lesnimi ali duševnimi hibami;

3. 6e Je nosečnost posledica kaz­nivega dejanja in sicer; posilstva (179. čl. k. z.), spolnega občevanja s slabotno osebo (180 čl. k. z.), spolnega občevanja z mladoletno osebo (181. čl. k. z.), spolnega ob­čevanja z zlorabo položaja (1*2. čl. k. z.), zapeljevanja (185. čl. k. z.) ali krvoskrunstva (198. čl. k. z.).

Izjemoma se odprave plodu sme dovoliti tudi v primeru, če se da utemeljeno pričakovati, da bi si noseča ženska z rojstvom otroka zaradi svojih posebno težkih gmot­nih osebnih ali družinskih raz­mer lahko pokvarila zdravje.

3. člen Odprava se ne sme dovoliti ne

'.vršiti, če je od »početja preteklo več kot tri mesece, razen v pr i ­meru iz 1. točk« l . člena te ured-

SMt POTOVANJA JPIAMIJA PSOTI JAJCU

— JAJCA

O S ( , T F L , ' J 'vT>eii v JAJCE.

l/. JMtU'OTOVANJA 0PL0JENLGA JAJCA V r MATtRNlĆiO VOTLINO-KJLR it NA5E.U

S l i k a Št; v. 6

k i so jo p r i t em p r e p l a v a l i , j e do l ga res s amo približno 20 c m , v enda r j© g lede n a v e l i k o s i s p e r m i j e v n a p o r , k i ga p r i tem pokažejo, v e l i k a n s k i . P r i m e r j t l i b i ga l a h k o z n a p o r o m plavača. k i p r e p l a v a R o k a v s k i z a l i . R a z u m l j i v o je , d a m n o g i s labotn i s p e r m i j i na tej pot i p roade j o . N a c i l j dospejo le najkrepkejši i n le eden od n j i h . n s i cer najhitrejši, op l od i ja jce.

P r i t em p a s p e r m i j i n a vse j sv j i p o t i p lava jo p r o t i t o k u , k i ga povzroča udar j an j e migetalkmaternične i n ja j cevod m« s luzn i ce . N a s p r o t n i t ok s p e r m i j e m n i o v i r a , temveč kažipot. K o p lava jo vedno p ro t i t o k u , 'Hancjo v vzdolžni s m e r i spo lnega k a n a l a , se ne v l o ve In nezas tane jo v z a l i v i h gub .

^Najugodnejša z a spe rmi j e je l i m a t a o k o l i c a . V te j n a j ­d a l j ž ive i n so na jbo l j živahni. T o <obro vedo živinorejci, k i v določenih p r i m e r i h I zp i ra jo n o r i c o živali z r a z t op ino Jed i lne sode. Z a r a d i n a r a v n e kislo?,- sokov v nožnici p r o ­pade jo s p e r m i j i v n j e j v 2—3 u r a h . 'iše v ženskih s p o l o v i l i h ž ive d l je , včasih ce lo do t r i tedne, ajčece p a zelo ver j e tno l a h k o op lode le v p r v i h 28 u r a h poobčevanju. S p e r m i j i so M top lo to Izredno občutljivi. Kaže, 4 n a t op l em h i t r o p o r a -

Modna revi ja v Novem mestu

Vodstvo Initernata Majde S i l e v N o v e m mestu je organ iz i ra lo s pomočjo razn ih tovarn i n s t rokovnjakov modno rev i jo . Dobl jena sredstva bodo upo ra ­b i l i za ured i tev internata. P r i ­reditev bo 14. in 15. maja zve­čer v D o m u l judske prosvete za občinstvo Novega mesta, 16. maja popoldne pa bo modna rev i ja z a prosvetne delavce to di jake.

Manekenke ln manekend-di-j a k i l n d i j ak in j e novomeškega učiteljišča l n nekaj o trok (* osnovne šole, nam bo pr ikaza l o čez tr ideset praktičnih modelov oblek za vse priložnosti. P r i k a z modelov bo spreml ja la godba D o m a J L A .

Upamo, da ^ p r i r ed i t e v uspela, ke r v l ada zanjo v e l i ko zanimanja ,

POSKUSIMO! TELEČJI R A G U Z G R A H O M Pol ki lograma toleitme, Sdka;

maščobe, pol čebule, pol l i tra z lu-ščenega graha, 2 dkg moke, 5 žlic kisle smetane, malo vode, sol, drobnjak.

Teletino zrežemo na koščke. N t masti prepražimo na drobno zre-zano čebulo. Ji dodamo teletino, vse skupaj malo prepražimo, nato pa pri l i jemo zajemalko vode in dušlmo 15 minut. Po tem času do« damo še grah ln v majhni kolt« čLni mrzle vode razmešano moko. Prilijemo Se malo vode i n dul4» mo, da se grah zmehča. Osolllm«^ dodamo smetano in seseld.ja«t drobnjak.

• tev . 19 (477) » D O L E N J S K I L I S T « fitran T

RAZVESELJIVA S TMBELNEGA Sedem k i lometrov strme pot i

j - od Mokronoga do nas na, Trebe lnem, 'zato sem le redk i ' zaidejo. P a je tud i p r i nas bo­gata pomlad. P r v i maj smo lepo p r o s l a v i l i , čeprav je dež naga­jali. Slavje je b i lo združeno £ počastitvijo krajevnega p ra zn i ­ka , k i je s i ce r 12. a p r i l a , pa smo ga letos zavol jo vol i tev pres tav i l i na D a n dela. H k r a t i je b i l a odprta na novo urejena l n opreml jena zadiružina dvo ­rana , v kater i bomo lahko i m e l i r a zna predavanja, zboro­vanja , sestanke in pod. Vse to je b i lo nujno potrebno, saj se Ljudje ka r niso mog l i načuditi, da imamo vendarle tud i p r i nas p r ime r en prostor za izobraže­vanje i n zabavo.

U p r a v n i k zadrug© tov. B l j e c je razložil, k o l i k o sredstev je zadruga vložila za ureditev dvorane. Res bomo s k r b e n , da bo ostala taka še dolgo. P r e d nedavn im nam je kra j evn i u r a d v Mokronogu podar i l te­

levizi jska spre jemnik. Presene­čeni so s top i l ; l judje v novo dvorano pred televizor in se kar niso mogij nagledati na­predka in sposobnosti , k i j i h človeštvo dandanes dosega. Vse to je ve l ik korak za napredek našega kra ja , posebej pa še mladine .

Tovariš K a r e l Ribič, p red­sednik k ra j . odbora Zveze bor­cev, nam je na pros lav i lepo povedal , kakšne žrtve so bi le potrebne za osvoboditev in za boljše življenje naših l jud i . Op i sa l je tudi borbe za osvobo­ditev Trebelnega, nakar so po­tožili venec na grob pad l ih par t i zanov na trebel&kem poko­pališču. Na pros lav i je lepo sodelovala tud i šolska mlad ina .

Po pros lav i j e b l l a prosta zabava v dvoran i , kjer se je prav tako zbralo precej l jud i . Z a l je razpoloženje k v a r i l R u ­d i Železniki iz Lakenc , k i dela v L j u b l j a n i . Pokaza l se je »ju­naka« ln r a z b i l s to l ; t ak ih ob-

OBČINSKI SINDIKALNI SVET V SEVNICI Je Imel 8. ln 9. maja dvodnevni seminar za predsednike ln tajnike podružnic. Udeležba 20 slušateljev je bila sicer občutno premajhna, saj so udeleženci izjavili, da so na seminarju veliko pridobili.

Prvotno zamisel, da bi seminar trajal tri dni . so spremenili na dva dneva. Osnovni vzrok za to je izguba proizvodnih ur, kar ka ­že na smisel za varčevanje. V de­bati o posameznih referatih, k i so jih imeli domači strokovnjaki, Je bilo postavljenih več vprašanj. Najbolj živa pa Je bila razprava o izobrazbi in vzgoji delavcev, za

$ V o p e k a r n i Brežice bo te d n i p r v i k r a t zagore l ogenj v n o v i krožni peči, k i bo začela p o i z k u s n o obra tova t i . D e l re­k o n s t r u k c i j e opekarne je s tem zaključen, z g r ad i l i bodo pa se u m e t n o sušilnico, d e l n a r a v n e sušilnice, novo s t ro jn ico , nove san i ta rne prostore in n a k u p i l i &e neka j s tro jev .

# Ces«o na Lisco že gradi jo . N a tras i de la jo zdaj t r i s k u p i ­ne i zu r j en ih de lavcev , k i se bodo združile ver je tno že d o 28. j u n i j a . Računajo, d a bo ce­sta o d p r t a za a v t o m o b i l s k i p r ome t do 4. j u l i j a — t a k r a t pa nasv iden j e n a L i s c i !

0 V Metliki bodo letos s k u ­šali u r e d i t i k a n a l i z a c i j o i n a s f a l t i r a j cesto. Občinski l j u d ­s k i odbor se je o teh d e l i h že t eme l j i t o p o m e n i l z v o l i v c i n a z b o r i h ; d e l po t r ebn ih sredstev bodo p r i s p e v a l i t u d i Metiičani s p r o s t o vo l j n im d e l o m . Razen tega n a m e r a v a j o letos pos ta ­v i t i b e n c i n s k o črpalko i n z g r a ­d i l n o vo av t obusno postajo.

® Obnovitvena dela na ce­sti Novo mesto—Dol. Toplice so se začela. Z a čedalje večji t u j s k i p r o m e t v T o p l i c a h , k i bo z o t v o r i t v i j o novega bazena še precej večji, bo o b n o v l j e n a ce­sta v e l i kega pomena .

katero Je med delavci vedno već zanimanja, da bi se z novostmi, ki Jih prinaša šolska reforma ln sistem pošolske izobrazbe odras­lih lahko podrobno seznanili tu­di po kolektivih, so sklenili, da bodo ta predavanja tudi po sindi­kalnih podružnicah. Kaže namreč, da mnogi naši delavci ne napre­dujejo v izobrazbi in šolskih kva­lifikacijah, ker enostavno ne po­znajo poti in sredstev, kako se do teh pride.

Udeleženci so izrazili tudi željo, da bj z ozirom na široko področ­je dela vodilnih sindikalnih funk­cionarjev večkrat priredili eno­dnevne informativne seminarje o perečih nalogah sindikalnih orga­nizacij. Na ta način bi delo v po­družnicah steklo veliko bolje in bi voditelji sindikatov predvsem sami dobro poznali probleme.

. —ok

jestnežev v nov ; dvoran; ne želimo več v ide t i .

Pogrešali smo tud i , da doma­če prosvetno društvo n i ničesa,r

p r i s p e v a l o k p r o s l a v i , čeprav se je menda dalj časa p r i p r a v ­ljali o na igro a l i nekaj podob­nega. Nova , lepa dvorana zdaj naravnost vab i vse sposobne l judi , da poživimo k u l t u r n o . prosvetno delo na Trebe lnem.

B.R.

Prireditev novomeških gas i lcev

Prostovo l jno gasi lsko društvo Novo mesto ne sp i , r©s Pa o svojem deJiu malo poroča. V počastitev 1. maja se je ude­ležilo tekmovanja v Smar j e t i , ko so tam 3. maja odpr l i nov gas i l sk i dom. Novomeška dese­t ina je b i la prva .

V Novo lesov i dvoran i se je 9. maja zbralo članstvo društva ln nekaj drug ih l judi na pros la ­vo 40-letnice ustanovi tve K P J . O pomenu in de lu Komunistič­ne part i je Jugoslav i je je govo­r i l l judsk i poslanec H e n r i k O i -goj, nakar je moški pevski zbor P D Dušan Jereb zapel več ' pesmi, 11-letna Korenova , tov. Barto l j in C l g l e r pa so r e c i t i ­r a l i . A . H .

Zlato poroka v Gabrju Zivljenska pot FRANČIŠKE

in FRANCA TUTINA iz Ga-brja, ki .sta 30. aprila slavila petdesetletnico poroke, je po­dobna žifijenski poti mnogih naših starejših l j ud i

VTEM TEDNU VAS ZANIMA

S S E J M I Š Č A 11. maja so pr ipe l j a l i kmeto­

va l c i na novomeško sejmišče 1340 prašičev, p rodan ih pa j i h je bi lo 925. Za manjše so zahte­va l i od 2500 do 5000 d i n , za večje, od 3—8 mesecev stare, pa od 5000 do 18.000 d in .

Cene So bi le zaradi večjega dovoza prašičev neko l iko nižje.

Magister Mi lan Wacha — 85-letnik 29. aprila Je v Metl iki praznoval

svoj B5-letm življenjski . jubilej magister Milan Wacha. Roda se Je 1. 1873 v Zagrebu v lekarniški družini in je danes najstarejši ži­veči farmacevt v Sloveniji. Far ­macijo je študiral v Pragi, kjer je tudi diplomiral. Po odsluženi vojaščini Je najprei služboval pri ljubljanskem lekarnarju Mayerju, nato v lekarni svojega očeta — ta se Je medtem naselil v Metliki am potem pa Se na Južnem Tirolskem ln v illdžl pri Sarajevu. Leta laoa je po smrti svojega očeta Franje Wache prevzel lekarno v Metliki, kjer 1R delal do leta 1947. torej

I polnih 39 let. I Magister Wacha Je bil razgle­

dan v svojem poklicu in hkrati odličen praktik. Njegovo znanje, vedrost. optimizem ln razumeva­nje trpečih so mu Sirom Bele kra ­jine ln bližnje Hrvatske prido­bili širok krog ljudi, ki- so z zaupanjem prihajali k njemu po nasvete in pomoč.

Uspehe v svojem poklicu pa mu Je omogočila njegova široka raz­gledanost. Svoje znanje Je nam­reč stalno Izpopolnjeval, saj Je tudi po letu 1947, ko se Je že umaknil Iz lekarniške službe, pogosto pre­biral strokovna glasila in Be ne­nehno zanimal za napredek mo­dernega zdravstva.

Lani si Je pri nesrečnem padcu zlomil nogo in Je od tedaj pr i -

Tečaji za Šoferje Tečaje za šoferje amate r j e

so n a D v o r u uspešno zaključili. V r a z d o b j u šestih mesecev je Občinski odbo r L j u d s k e t e ­h n i k e Žužemberk o r g a n i z i r a l d v a tečaja z a Šoferje amate r j e : enega že l a n i v Žužemberku, d rugega p a letos n a D v o r u . Tečaj ie b i l uspešno zaključen i n v ponede l j ek 27. a p r i l a je 38 tečajnikov n a p r a v i l o i z p i t za šoferje amater j e . V šestih mesec ih se je n a teh tečajih usposobi lo za u p r a v l j a n j e mo­t o r n i h v o z i l k a r 80 l j u d i , zdai.

klenjen na bolniško posteljo. — Morda zdaj na spomlad nekoliko pogreša zelenečo lozo in cvetoče pafttnce, saj Je bil vedno. zlasU v mladih letih navdušen lovec ln velik ljubitelj narave. Toda nje-

'govi prijatelji ln znanoi ga stalno obiskujejo in to mu je v njegovi nesreči v veliko uteho.

Vsem tem prijateljem in znan­cem pa se ob visokem življenj­skem Jubileju magistra Milana Wache pridružujejo številni" Me­tiičani z željo, da bi spoštovani Jubilant čim bolje okreval in se med prijatelji Se dolgo veselil Je­seni svojega življenja

Komaj 2'i (t;l aia), je aram Tullu odšel za kruiiom v svet. V daljni Ameriki je dobil za­služek. Tri leta pozneje je od­šla za njim še zaročenka Fran­čiška in tam s"ta se leta 190'.) poročila. Po treh letih se je Frančiška vrnila domov, on po je ostal tam do komca prve svetovne vojne. Doživel je marsikaj, med drugimi tudi težko nesrečo. V rudniku ga je zasulo in Pri tem je bd močno poškodovan, zato je še dane., invalid. . . .

D o m a p o d G o r j a n c i , s ta se prebijala skozi življenje, kot sta na jbo l je uede i a in znala. Rod i l o se j i m a je 12 otrok, od katerih jih živi še osem. Vzgo­jila sta jih v naprednem duhu. Ko je okupator zasedel našo domovino, se je T u t t n o u a d r u ­žina tako j odiočila za osvobo­dilno šibanje. O b a sinova sta se pridružili partizanom že v začetku leta 1942. Ko so v vax p r i d r v e l i domači okupatorjevi hlapci, so Tutinov dom izro-pali in do tal požgali. Vsa družina je bila zato med vojno brez strehe in brez doma, kot toliko naših 2 a u e d n i h družin.

Po osvoboditvi so tudi T u t i -novi obnovili dom. Potomci zlatoporočenca ne iščejo kru­ha po tujih đeželali, ker ga imajo dovo l j v domovini. Ra­zen osmih živečih otrok imata Tutinova ob petdesetletnici poroke tudi 16 u n u k o v i n ene­ga pravnuka, kar jima je v veliko uteho in razvedrilo na stare dni.

Zeiimo jima §? mnogo sreč nih in zadovoljnih \eV.

Pozd rav iz Makec fon i i e Brigadirji VII. novomeške M D B Milan Majcen iz Ma­

kedonije so nam napisali: »Prve dneve je bilo težko, dokler se nismo privadili na

vse, sedaj teče življenje normalno. Tudi delo na trasi teče bolje, tako da dnevno presegamo 169 °/n, pa tudi 180 «/o norme smo dosegli.

Napravili smo med brigadirji anketo, da vidimo, kako jim ugaja življenje v brigadi in česa si najbolj želijo. Ugoto­vili smo, da bi vsi želeli postati traktoristi, motoristi, veliko se jih tudi navdušuje za razne tehnične tečaje Iti.

Veliko brigadirjev želi, da bi postali člani Zveze komu­nistov. Njihovim željam bo ustreženo, če bodo pokazali vse tiste odlike, ki jih potrebuje mladinec, da postane član ZK .

Zeiimo si še več emblemov od naše brigade, da jih bomo zamenjavali z drugimi brigadirji. Potrebujemo pa še vrsto lepih razglednic Jz Novega mesta in naše Dolenjske, da jih podarimo brigadirjem še ostalih treh brigad, ki so z nami v naselju: novosadski, ohridski in splitski. Na ta način jim bomo predstavili našo ožjo domovino Dolenjsko, o kateri se čujejo dobri glasovi, ki so jih ponesli brigadirji po vsej do­movini, ko so gradili avtocesto Ljubljana—Zagreb.

Pošiljamo vsem prisrčne pozdrave lz lepe Makedonije! Brigadirji VII. novomeške Milan Majcen.

Koristen sestanek v Kostanjevic i

Gostinci: ZAHTEVAMO!

Po novi avtocesti, ki je odprla dozdaj tesno zagrajena vrata turistično lepe in vabljive Dolenjske, bodo letos pri ­potovali k nam številni domači in tuji gostje. Čeprav je letoš­nja sezona že tik pred vrati, ugotavljamo v našem gostinstvu že vrsto pomanjkljivosti. Prvi vtis je najpomembnejši, zato zahtevamo, naj se vsa naša znana zdraviliška in gostinska podjetja kot so Šmarješke, Dolenjske in Cateške Toplice, gostišči na Otočcu, v gradu Mokrice ter vsa druga gostinska podjetja družbenega sektorja na sezono dostojno pripravijo!

Ker so sedanje zmogljivosti večjih turističnih središč pre­majhne, moramo pričakovati, da bodo turisti iskali oddiha tudi na podeželju. Vsa vaška gostišča morajo zato urediti svojo notranjščino, Mize ne smejo biti brez snažnih prtov, prostori naj bodo pobeljeni, tla vedno snažna in pobrisana. Ne pozabimo tudi na cvetje! Snažen, bel predpasnik in ve­seli pogled pomenita mnogo. Vsi lastniki zasebnih gostišč naj se zavedajo, da j im je družba dala obrt zato, da bi slu­žili skupnim interesom. Zato so odveč vsi izgovori, da ni sredstev, ker gostinstvo ni oblika pomoči za reševanje social­nega položaja posameznikov.

Vsako gostišče mora biti urejeno tako, kot smo že pove­dali. Razen izbire alkoholnih pijač mora nuditi hladna ln če je le mogoče tudi topla jedila, brezalkoholne pijače in sadne sokove. Sanitarno inšpekcijo pozivamo, naj brez odlašanja prične ukrepati in naj pravočasno zapre vsa gostišča, ki ne Izpolnjujejo pogojev. Le tako bomo preprečili Škodo in sra­moto, ki bi nam jo povzročila.

Tudi gostinskih delavcev nam primanjkuje. Ker računa­mo na daljši perspektivni razvoj gostinstva in turizma na Dolenjskem, moramo že zdaj razmišljati o šolanju mladih gostincev. Štipendiranje gostinskih delavcev ni naloga občin ampak gostinskih podjetij. Direktor gostinskega podjetja, ki trdi, da nima toliko sredstev, da bi žrtvoval 5000,. dinarjev na mesec za štipendiranje mladega gostinca, ki ga bo čez ne­kaj let močno potreboval, naj zapusti službo v gostinskem podjetju in se zaposli drugod . . .

O teh naših zahtevah naj se pogovorijo Jutri gostinski delavci na občnem zbnru Okrajne gostinske zbornice. Do­lenjska sprejema prvič v svoll zgodovini večic število gostov. Potrebno je, da se dostojno pripravi; turizem pomeni za nas •kraj pomvnbno gospodarsko panogo.

P r e d nedavn im j e mestna o r ­ganizac i ja S Z D L sk l i c a l a sesta­nek vseh predsedn ikov množič­n i h o rgan i zac i j , društev in upravn ikov ustanov. N a sestan­k u je b i l o mnogo govora o koor ­d inac i j i , o s k u p n i h akc i j ah ln o p rob l emih v našem mestu Osnovni zaključek tega sestan­ka je b i l , da se bodo t i p r e d ­stavnik t še večkrat sestajali i n skupno sestav l ja l i delovne načr­te. T ako bo delo tud i uspešno potekalo. Da l j e so se pogovor i l i

o p r i r ed i t vah , k i bodo še v ^> sezoni , k a k o r tud i o možnosti! letne restavraci je na prostem Zaenkra t b i začeli samo & so­b o t n i m i p les i , k i b i j i h oskr­bovalo eno Izmed društev našeg: mesta. P r a v tako je b i l o govo­r a o košnjah po naših p a r k i h , o gradu, o p lani i sk i posto janki na P o l o m u i td. Sestanek je b i l k o ­r is ten i n upamo, da ga bo S Z D L še večkrat skl ica la , saj se je že na začetku pokazalo, da bo t< dobra o b l i k a dela.

Ceti lek, 14. maja — Bonltacij Petek, 15. maja — Zofija Sobota, IG. maja — Janez Nedelja, 17. maja — Mojca Ponedeljek, 18. maja — Krik Torek, 19. maja — Vitoslava Sreda, 20. maja — Bernard

Črnomelj: Od 15. do 17. maja : ameriški barvni film »Destree«.

Od 19. do 20. maja italijanski film »Spomini lz Italije«.

I Kostanjevica na K r k i : 17. maja ameriški film »Poni expres«, 20. maja japonski f i lm »Atomska bomba nad Htrošimo«.

Metl ika: Od 16. do 17. maja »Ljubimec Ladv Chaterlev«. 20. maja »Tujec Je poklical«.

Novo mesto »Krka« : Od 15. do 17. maja ameriški barvni film »Trlje novčići v vodnjaku«. Od 19. do 21. maja mehiški film »Se-renada v Mehiki«.

Dom J N A Novo mesto: Od 14. do 17. maja ameriški barvni film »Osvajalec«, Od 18. do 20. maja angleški film »Ladja prekletih«.

Semič: 17. maja ameriški film »Dvoriščno okno«.

Sevnica: Od 16. do 17. maja Italijanski film »Teodora«.

Trebnje: Od 16. do 17. maja ameriški fi lm »Smrt prihaja«. — Predstava v nedeljo ob IG. in 19. uri.

Vldem-Krško: Od 16. do 17. ma­ja italijanski film »Ljudje brez vrednosti«. Od 20. do 21. maja Ja­ponski film »Zadnje žene Sejpa-na«.

Žužemberk: 17. maja češki film »Zavest«.

Ob nenadni težki izgubi našega dragega papana, dedka, pradedka in brata

I V A N A V R T A C N I K A iz Cegelnice pr i Novem mestu, se iskreno zahvaljujemo vsem daro­valcem cvetja, S Z D L Bršljin, K Z Metlika in Sekciji za zveze Celje za krasne vence, pevskemu zboru »Dušan Jereb«, novomeški godbi in govornikom tov. Mrazu, Jev-šku, Berusu ln Ajdlčevi, ter šte­vi lnim znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala!

Otroci, vnuki , pravnuki. brata In sestra.

8* MANJŠE P O S E S T V O ob cesti in

železniški postaji prodam. In­formacije Germovšek, Ponikve.

P R O D A M ovco z Jagnjetom. Na­slov v upravi lista (473-59).

S T R O J Z A I Z D E L O V A N J E C E ­M E N T N E S T R E S N E O P E K E in 300 modelov — naprodaj. Jože Miketlč, Loka 14, Črnomelj.

K U P I M DOBRO O H R A N J E N ŠI­V A L N I S T R O J . Ana K ic , Biška vas. Mirna peč.

K U P I M F I A T - 600, rabljen do 20.000 km. Naslov v upravi lista (472-59).

MOŠKO K O L O , skoraj novo. za­menjam za ženskega. Naslov v upravi lista (472-59).

Z D R A V O KMEČKO D E K L E — sprejmem. Lcsjak. Mi rje 2 — LJubljana.

S P R E J M E M pospodtnjsko pomoč­nico, k| zna kuhati. Plača do­bra. Naslov v upravi lista (474-

Z A P L A N I N S K I D O M na Mirni gori sprejmemo oskrbnika — (oskrbnico) — zakonski par. — Prednost Imajo Interesenti s kvalifikacijo v internatu. Plača po dogovoru. Interesenti naj pošljejo ponudbo na Plantnsko društvo Črnomelj.

13. A P R I L A sem na vlaku Novo mesto—Karlovac pozabtla paket z obleko. Poštenega* najditelj JI prosim, naj se pismeno javi na upravo lista (475-59).

TSCEMO v Novem mestu prazno sobo za pisarno — proti dobre­mu plačilu. Ponudbe dostavite na naslov Okrajna gasilska zve­za, Novi trg 9, Novo mesto.

IZVRSTNI S A D J E V E C vam nudi v vseh količinah Vinogradniško gospodarstvo Kapele, p. Slatina Radenci.

T A K O J S P R E J M E M V A J E N C E za elektro-InstaJaclJsko stroko. Pogoj: dovršeni 4 razredi gim­nazije oz. osemletke. Jože Go-vekar. LJubljana, Mlrje 4.

i S C E M P R A Z N O SOBO v Novem ntestu ali okolici, za protiuslu-go pa nudim hrano, kurjavo ln električni tok za eno osebo. Na ­slov v upravi Usta (476-59).

Prepovedujemo vsako pešhojo In. prevoz po zadružnem sadov­njaku (bivša last Rojca). Kogar bomo zasledili, da se poslužuje nedovoljene poti ali prevoza, ga bomo kazensko preganjali. • Po­s e b n o opozarjamo prebivalce Budganje vasi.

Kmetijska zadruga Žužemberk <

G O D B E N A P I H A L A IN G L A S ­B E N E S O L E POZOR! Popravlja­mo generalno ln delno vse vrste pihal, instrumentov, saksofonov, klarinetov ln harmonik. Popravi ­la Izvršujemo točno, solidno ln po zmernih cenah. Se priporoča­mo! K U S T I N — Delavnica za Iz­delavo in popravilo instrumentov Ljubljana. Veselova 3 (bivša Nun ­ska).

ŠAHISTU OBČNI Z B O R Šahovskega dru­

štva Novo mesto bo v petek, 15 maja, ob 19. url v hotelu Kan­dila. — Vabl leni!

Z Gornfih Sušic in okolice Z G o r . S U S l C i n O K O L I C E

P r v e g a m a j a j e k r a j e v n a o r ­g a n i z a c i j a Z v e z e borcev o d ­k r i l a s p o m e n i k p a d l i m b o r c e m i n . t a l c e m . Starejši p i o n i r j i s m o se naučili neka j b o r b e n i h p e s m i i n d e l d a m a c i j . Z n a m i so p e l i t u d i m l a d i n a i n p i o n i r ­j i z L a z . P o s t a v b a h i n n a d r e ves ih v bližini s p o m e n i k a smo že prejšnji d a n obes i l i venčke i n z e l en ja .

P r o s l a v a se j e začela ob t r eh popo ldne . Tovar iš V i k t o r Z u ­pančič, p o d p r e d s e d n i k O L O , je lepo g o v o r i l o p a d l i h bo r c ih , o d e l a v s k e m p r a z n i k u i n 40-le tn i c i K P J . P o u d a r i l je, da m o r a b i t i m l a d i n a ponosna na s l a vno p r e t ek l os t naše domo­v ine i n ne sme pozab i t i t i s t i h k i so p a d l i za njeno svobodc Na to je o d k r i l s p o m e n i k in g, izročil v v a r s t v o Z v e z i borcev

Q7*

S p o m e n i k s to j i s r e d i vas i . I zde la lo ga je pod je t j e K a m ­nosek i z G r a d a c a . N a m a r m o r ­n a t i k o c k i n a v r h u s p o m e n i k a so z z l a t i m i Črkami v k l e s a n a i m e n a b o r c e v in žrtev fašizma. Z r a v e n s p o m e n i k a so SušLčani p o s t a v i l i v i sok m l a j .

Z L A T E P O R O K E v naši d o l i n i

P r a v i j o , da z rak i n k a p l j i c a z L u b a n c a n a p r a v i t a naše l j u ­d i t r d n e i n zdrave . Najbrž bo/

res t ako , k e r smo dos le j obha­j a l i že dve z la t i i n eno b i se rno poroko v naši d o l i n i . L a n i s ta p r a z n o v a l a z lato p o r o k o J O -

V A M N U D I

O D L I Č N O

I N C E N E N O

Ob nenadni izgubi ljubega mo­la, očeta

J U R I J A T O M L J A N O V I C A iz Dol. Kamene, se prav lepo z*» hvaljujemo vsem, ki so ga spre­mili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: Tomljanovlčevi.

č e s t i t k a Priljubljeni zdravnici dr. E rn l

Primožič iskreno čestitamo k opravljenemu specialističnemu iz ­pitu za zdravnika specialista — Internista in Ji želimo Se veliko nadaljnlh uspehov v njenem po­klicu:

Strokovni kolegij, upravni od­bor, uprava in ves delovni ko­lektiv Splošne bolnišnice Nov « mesto.

B R E Z I C E V aprilu so se poročili: Krsto

Dimltrovski, oficir J L A iz V ldem-Krškega, ln Darinka Dušic, f r i ­zerska pomočnica iz Zadovinka. Anton Hotko, delavec, in Jožefa Vimpolšek, delavka, oba iz Hrast­nika.

Umrl i so: Ana Sintič, gospodi­nja iz Oštrca, stara 32 let. Jože Kante, kmetovalec lz Sel, star. 89 let. Anton Poharc, Osebni upoko­jenec lz Brestanice, star 73 let. Marija Grobovšek, gospodinja lz Dolenje vasi, stara 72 let. Franc Ogorevc, osebni upokojenec lz Raven, star 51 let. Marija Mikec, gospodinja lz Brdovečkega Pr i ­gorja, stara 77 let. Alojz Kovač, invalidski upokojenec iz Senove­ga, star 88 let. Alojz Šuštar, i n ­validski upokojenec tz Senovega, star 55 let. Marija Holy, frizerka Iz Brežic, stara - 77 let. Rozalijn Savnik. poljedelka lz Gor. Lenar­ta, stara 78 let. Josip Flllpčič, osebni upokojenec iz Zdencev, star 48 let, Alojz Novak, mizar Iz Trnja, star 35 let. Franc Krevel , kmetovalec Iz RovIŠča. star 46 let.

ČRNOMELJ V mesecu aprilu je bil rojen

l deček in 3 deklice. Poročili so se: Adolf Kobe,

kmečki delavec lz Gor. Radencev, ln Zdenka Požar, delavka lz K o ­čevja. Jože Suhorepec, mizarski pomočnik iz Ručetne vasi, in Ana Grahek, delavka iz Otovca. Sta­nislav Lozar, poljski delavec lz Rožanca. in Štefanija Čeme. polj­ska delavka iz Brdarc.

Umr l i so: Katarina 9eberle, oskrbovanka lz Griča, stara 68 let Ana Romšek. delavka iz Petrove vasi stara 76 let. Ana Majerle. gospodinja z Zajčjega vrha, stara 79 let.

M E T L I K A

V mesecu aprilu Je bila rojena ena deklica.

Poročili so se: Matija Vipavec, kmet iz Kres lnsa . ' i n Mari ja Na ­gode, poljedelka iz Kresinca. An ­ton Marentlč, Čevljar iz Kapljlsč, in ZofUa Urh, poljedelka iz G r l -belj. Janez Kral j , poljedelec iz BOršta, in Jožefa Lozar, poljedel­ka lz GribelJ. Franc Jakša z Zajč­jega vrha, in Jožefa Z^ugelJ iz Otoka.

NOVO M E S T O V času od 4. do 11. maja Je b i ­

lo rojenih 33 dečkov in 23 de­klic.

Poročili so se: Janko Popovič, uslužbenec lz Novega mesta, in Milena Saje, kmetijski tehnik lz Smlhela. Stanislav Anžlevar, šo­fer lz Male Bučne vasi, ln Jožefa Virdenc, bči kmetovalca Iz Dol Karteljevega.

Umrli so: Jožefa Pompe, gospo­dinja lz Obrežja, stara 58 let. Ivan Vrtačnlk, poslovodja lz Cegelni­ce, star 86 let. Rudolf Kump, po­sestnik iz Nestoplje vasi, star 36 let. Ana Rus. gospodinja lz Me­tlike, stara 66 let.

G O T N A V A S ' Umrl i so: Jože Hribar, kmeto­

valec lz Loške vasi, star 60 let. Frančiška Mihlč, užitkarica lz Malega Podljubna, stara 78 let.

PREČNA Umrl Je: Jur i Tomljanovlč, In­

validski upokojenec lz Dol . K a ­mene, star TI let.

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Mila Saleša iz Loke — dečka; Marija Srebr­njak lz Dol. Suhadola — dečka, Milka Gorštn s Potovrha — deč­ka, Angela Šuštar iz Sred. L ipov­ca — dečka, Mira 2alec s Sinjega vrha — dečka, Jožefa Kralj lz Boršta — dečka, Marija Suštar-sič lz Gor. Lakovnic — dečka, Marjeta Pucelj iz Novega mesta — dečka, Metelko Majda iz Sela pri Otovcu — dečka, Jožefa Per-5e iz Hrastnega — deklico, Zofl -

P I R A N

/.Et A in M I H A A V U U S T I N k i s ta d a l a t r i s inove za svo­bodo; letos pa s ta p r a z n o v a l o b i se rno po roko F R A N Č I Š K A in M A R T I N T U R K , k a t e r i m a j « vojna ugrabila d v a sinova.

P r e d z a d n j o nede l j o s ta s l o v e ­sno o b h a j a l a z l a to p o r o k o v k r o g u številnih o t r o k i n so rod ­n i k o v U R Š U L A i n M A R T I N S M A L C .

V s i t r i j e s l a v l j e n c i so b i l i m e d p r v o s ve tovno vo jno v r u s k e m v o j n e m ujetništu i n so doživeli b u r n e d n i O k t o b r s k e r evo luc i j e .

D O M A Č E M I L O

V S U S I C A H » N A O G L E D I H * M l a d i n s k a o rgan i zac ja je

pod v o d s t v o m učiteljice Z o r kove p r ed k r a t k i m u p r i z o r i l a t r ode j anko »Na ogledih«. V s i igra lc i i n i g r a l k e so svoje V K , ge dobro o d i g r a l i . T a uspe la p r eds tava je ponovno dokaza ­la, d a si naši l jud j e želijo ve­se l ih iger i n d a naša m l a d i n a dobro i g ra , čeprav je va j ena le t rdega de la po n j i v a h in to­v a r n a h .

P i o n i r k a Meta Rihar

ja Marcntič iz Gribelj — dečka, Nežka Jerman iz Zagrada — det-ka, Jožefa Murn lz Dvora — d*» klico, Mi lka Rešetlč iz Grobelj * deklico, Ivana Janžekovič z H«W dovice — dečka, Frančiška K a -steltc.s Pangerč vrha — deklico, Kristina Jordan lz Smednika — deklico, Ana Oberč iz Studenca — dečka, Ivanka Gorše lz Nove­ga mesta •— deklico, Antonija Ručigoj iz Dol. Mokrega polja — deklico, Jožefa Marolt iz Gor. Straže — deklico, Rozalija Vire z VrhoveRa — deklico, Jožefa T u r k I* Malega Orehka - dečka, J o ­žefa Gradeckl iz Novesa mesta — dečka, Pavla Skol iz Gorenj* va ­si — deklico, Majda Silvester ls Mirne — dečka, Jožefa Bukovec Iz Vršnih sel — dečka, Terezija Udovič z Gor, SuSič — deklico, Cvetka PovJe lz Otočca — dečka, Jožica Šinkovec Iz Ločne — deč­ka, Ivana Papež Iz Sp. Vodol — deklico, Amalija Gorenc iz Šent­jerneja — deklico, Dar inka Obr-star lz Soteske — deklico, Pepca Zaje lz Loške vasi — dečka.

Iz brež ške pccrcdnišnice Pretekli teden so v brežiški po­

rodnišnici rodile: Anica V r s t o v šek z Malega vrh.-» — dečka, Bet-ka Ke lher lz Zg. Sušice — dečka. Dragica Lončar iz Rlgonc — de­klico, V ida Bučar lz Avguštin — dečka, Rozlka Kostevc iz Brežic — dečka, Marjanca Kambič lz Brežic — deklico, Marija Hotko iz Piršcnbrega - deklico, Štefanija Palijaš Iz Leskovca — deklico, Betka Novak lz Pokleka — de­klico, Kar l ina Menic iz Malega Podloga — deklico, Marija Polo­vic iz Rigonc — deklico, Anica Godler lz Brezine — deklico, K a ­tica Živoder Iz Savskega Marofa — deklico, Katica Radinovič iz Brežic — deklico, Marija Vldovlč tz Gradnje — deklico, Ana Urlep iz DramelJ — dečka, Cveta Jure -člč lz Laduča — deklico, Julljana Levičar z Gore — deklico, Fanl Požun Iz Lončarjevega dola — de­klico, Angela Grubar iz Sajeve — deklico.

KRON I.KAC3 NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili

tn Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija Germeh, hčer delavca iz Videm-Krškega, Je mo­torist podrl in Ji poškodoval levo nogo. Rudolf Bizjak, delavec lz Mokronoga, se Je opekel po obeh rokah. Alojz Verttč. posestnik lz Zesorice, si Je poškodoval roko Marija Kulovec. delavka z Vrha pri Ljubnem, Je padla na cesti in si poškodovala levo koleno. Ivan Ljubic, zidar lz Črnega potoka, le padel z odra in se udaril na medenteo. Paniko Pungerčar, hčer posestnika lz Zalovičev, Je pičila kača v levo nogo. Franjo Kopic, Kozdni tehnik iz Novega mesta, je nn poti padel in si poškodoval obe nogi. Mlrota Bmčlča, posest­nika iz Brezovice, je konj brcnil v levi ledvični predel. Neža SU-rič, žena posestnika lz Dol. K a r -teljevega, je skočila z voza ln al poškodovala levo nogo.

Brežiška kroniko nssrefi Pretekli teden so se ponesrečili

in Iskali pomoči v brežiški bol­nišnici: Cizelj Terezija, gospodi­nja iz Piršenbrega, Je padla z lestve in si poškodovala glavo. Anton Glogovšok, polj. delavec iz Brestanice, si je pri padcu s ko ­lesa poškodoval glavo ln desno nogo. Franc Gabron, gostilničar iz Bistrice ob Sotll, Je padel z vo ­za in dobil hude poškodbe po p r ­sih. Nežo Kozinc, posestnico lz Komarlvca, Je udaril po glavi konj. Anionu Oblaku, delavcu ls Podgorja, je padel na desno nogo hlod In mu jo poškodoval. M a ­rija Fon, gospodinja iz Šmarja, si Je pri padcu zlomila levo nogo. Ivan Poček, traktorist iz Globo­kega, se je prevrni l s traktorjem In si poškodoval glavo ln desno nogo

Zaradi pijanosti i n objestnosti: eden ubit, d va hudo ranjena

V nedeljo zvečer okoli 20. ure Je prišlo v Zabrdju pri Čatežu (nad Trebnjem) do žalostnega spopada med tremi opitimi rantl ln lovci, ki tam v bližini grade lovsko kočo. Brata Mihael m Pe­ter Brezar ter Slavko Hribar so se oborožili « kuhinjskimi noži ter začeli izzivati lovce, k i so bili pred gospodarskim poslopjem Ce­cilije Omerzel v Zabrdju št. 8. Izzivanje In obramba sta v nekaj hipih rodila hude posledice: že­lezničar Ivan Gore, roj. 1932, iz Sentlovrenca, Je obležal mrtev, medtem ko so Mihaela Bregarja

še ena novomeška koren ina

Preteki, mesec Je dopolnil 8t. le­to Franc K i r n lz Novega mesta. Dvaindvajset let star Je odšel v Ameriko za kruhom, kjer se Je sedem let vdlnjal v raznih tovar­nah ln si prisluži) nekail denarja, s katerim je nato na Brodu pri -Novem mestu kupil gostilno, po­žar mu Je leta r>14 uničil skoraj vse premoženje. Nato se Je lotil kmetovanja, da Je lahko preživ­ljal številno družino. '

Lani Je v krogu svojcev praz­noval tudi zhato poroko; manjka-l:» sta le dva sinova, k| sta v mi •ii>]| vojni padla kot partizana.

Kirnov oče je kljub trdemu živ Henju in nesrpčjim, ki so ga •.premljale še vedno korenina In mu želimo, da bi v zatonu svoje ga življenja užll te (Jokaj veselih uric.

•n S lavka Hribar ja nevarno po­škodovana prepeljali v novome­ško bolnišnico. Peter Bregar Je v preiskovalnem zaporu. Preiska­va proti storilcem uboja Je v teku; sodišče bo kr ivcem priso­dilo zasluženo kazen.

Dogodek na Čatežu nas znova opozarja, kaj vse se lahko rodi lz pijane objestnosti in napačno usmerjene »korajže« takih fan­tov, k i se na vasi dostikrat radi opijejo, razgrajajo, ogrožajo Ilv-ljcnje in varnost sodržavljanov ter počenjajo razne neumnosti ln kazniva dejanja. Opozarjanj • strani staršev, šole, organizacij ln drugih činlteljev zato ne bo n i ­koli dovolj. Umazana senca pre-tepačev pada s tem tudi na nj i ­hovo okolico, v kateri žive ln v kateri so dorasli. Ko bi taki »Ju­naki«" namesto nožev vtikali v hlačne žept a!i suknjiče raje knjige In časopise, bi do takih žalostnih sramotnih dogodkov prav gotovo ne prlslot

D R O B N E IZ S E N T L O V R E N C A K Z Šentlovrenc Je dobila prejš­

nji teden plug — priključek za traktor Ferguson. Zal so ga do­bili prepozno, da bi lahko sodelo­val pri pomladanskem oranju. Se­menskega krompirja-tolmlnca. k i so fta m.rofeili dva vagona. K Z «J flobiU. t.xko da so morali koope-rantje posaditi svojega. Zadruga 'udi nlmn ovojih strokvnjakov, P»d5 pa Ji pomagajo z navodili . irokovnjaki G P Z Novo mesto«

K Z pa prenaša navodila koop » ran tom.

Stran 8

» GLEJ, AVTO GESTA! Prometni odsek Tajništva za notranje zadeve ter Združe­

nje šoferjev in avtomehanikov sta organizirala v petek, 8. maja za naše najmlajše poučno zabavni izlet po avto cesti. Udeležile so se ga tudi skupine po 25 pionirjev — dve iz Novega mesta in ena iz Smihela. Izlet je bil namenjen pred­vsem takim šolarjem, ki se še niso peljali po avto cesti in najboljšim učencem.

»Aaaa, takšen Je promet na avtomobilski cesti, ki so nam jo lani zgradili brigadirji...« — Občudovanja na priključku pri Mačkovcu nl bilo konca ne kraja . . . Tovariši iz prometne službe prav dobro vedo, kako silno mika sodobna tehnika tudi pionirje. Za svoj praznik jim pač niso mogli nuditi večjega veselja, kot obisk te moderne prometne žile, ki nas je povezala s svetom . . .

Ob 10. url je odpeljala prva kolona: dvt- Campagnolli ln DKW. Smer: Bršljin — avto ce­sta — grad Otočec — in po stari cesti nazaj v Novo mesto. Brzi ­na 20 — 30 — 40 km na uro. Pionirji: »Uh, kako počasi pre­mo!« (

Malo pred avto cesto nas je pričakal miličnik — motorist.

— Lej. leteča milica! — T a nam bo pa pot oskrbo­

val, da se ne bomo kam zakan-tali

Pokaži, km§ znaš V soboto 9. maja je bito v

telovadnici gimnazije v Novem mestu oddaja »Pokaži, kaj znaš«, ki jo je s pomočjo pro­fesorskega zbora pripravila in izvedla mladinska organizacija učiteljišča. Prireditev je bila v okviru proslav 40. obletnice KPJ in SKOJ, posvečena pa je bila spominu razvoja in dela KPJ od njene ustanovitve do danes. Razen ostalih gledalcev so prisostvovali prireditvi tudi Franc Pirkovič, sekretar ok­rajnega la>miteja ZK, ing. Vil­ma Pirkovič, Martin Zuželj, podpredsednik OO SZDL, in Slavko Doki, sekretar okraj­nega komiteja LMS.

Oddaja se je začela, časo-mer je zatiktakal. Za vsako vprašanje so imeli vprašani pol minute časa za premislek.

200 kg mesa in k o s t i . . .

— Zakaj je KPJ lahko uspe­šno organizirala ljudsko vsca-jo?

— Kdaj je buržuazija izved­la prvi resni napad na de­lavce?

— Kakšne izgube je utrpela KPJ za časa monar ho fašisti­čne vladavine?

— Kdaj je bil SKOJ prvič razpuščen?

— K^aj in kje je vodstvo KPJ prvič resno razpravljalo o nacionalnem vprašanju?

— Glavne značilnosti dela KPJ od leta 1919 do 1921?

Vprašani so odgovarjali. Ko­misija je ocenjevalo.

V lažji skupini, se pravi v skupini prvih in drugih letni­kov, je zasedla prvo mesto II. b, drugo I. b in tretje III. a. V težji skupini pa so se zvrsti­li: I. je bil tretji letnik, 2. če­trti letnik in 3. peti letnik. Pri posameznikih je bil najboljši Opara, 115 todk, sledili pa so Mirtova, 113 točk, Kamin, 111 točk, Kobetova, 110 točk itd.

Vsi nastopajoči so dobili na­grade, ki so jih prispevali »Novoteks« Industrija perica, Industrija obutve, občinski ter okrajni komite ZK in dija­ški dom Smihel — odbor za modno revijo.

Oddaja ni potekala po­vsem brezhibno, kar je deloma opravičljivo, ker je bila to nji­hova prva tovrstna prireditev. Spet pa je treba pograjati ozvočenje, ki je pol ure pred prireditvijo delovalo, 15 minut

pred pričetkom se je pokvaril prvi mikrofon, ko se je oddaja pričela pa še drugi. Ne vemo koliko vrst tehničnih društev je v Novem mestu — toda vsa skupaj ne morejo urediti ene­ga samega poštenega ozvoče­nja!

— Maršala spremlja tudi le­teča!

— Lej, avto cesta! Pri Mačkovcu in na Otočcu

smo se ustavili: — Kaj pomeni ta prometni

znak? — Nimaš prednosti. — In ta? — Prepovedan promet v to

smer. Po avto cesti 1e odpeljal

TAM. — Uuu, ta gre pa počasi! — so

se čudili pionirji. — Kakšne znamke ie pa ta, ki

pelje na avto cesto*' — OM. — In zakal Ima spredaj na

kabini trikot? i — Zato, ker ima prikolico. — Kje lahko pridemo na avto

cesto, če se hočemo peljati v Ljubljano?

Nekateri so vedeli, drugi ne. Kakor na šoferskih Izpitih!

— Kaj pomeni ta znak? — Bom jaz povedala, — se je

oglasila Majdl.ei i? ^mihe1^.

kalo. Smihelskj pionirji so bili pridni in so se stregli v glav­nem sami.

T E K M O V A N J E

Tovariša Darko In Krhin stu za zadnjo skupino organizirala še tekmovanje v teku. Pionirji so bilj v startni |n ciljni ko-misHjl Pri sami tehnični iz­vedbi so jim pomagali tovariši od prometa in Združenja šofer, jev in avtomehanikov. Znak za start je bil dan s tablico »stop«

Prvi trije; Marica, Janez ln Franci, so dobil\ nagrade 500, 300 in 200 dinarjev. Nagrajeni Pa sta bili tudi najmlajši tek­movalki Majdica in Zorica, vsaka s 150 dinarji. Nagrade je prispevalo Združenje šoferjev in avtomehanikov, razdelila pa jih je pionirska ocenjevalna komisija. Nagrajenci so pove­dali, da bodo porabili te na­grade za majskj izlet.

SPET PROTI DOMU

Pionirji so na vožnji proti Novemu mestu po zvočniku opozarjali kolesarje;

— Kolesarji, vozite drug za drugim!

— Pešci, hodite po pločniku! In vzkliki; * — Joj, glej; Trška gora!

»Halo, kolesarji, vozite drug za drugim! Vozite po skrajnem desnem robu ceste!« so skozi zvočnik učili pionirji slučajne potnike na cestah. Kaj mislite, to ie nl bilo malenkost, takole

uradno s tovariši prometnimi miličniki...

Sele zdaj smo dobili fotogra­fijo kapitalnega medveda-star-ca, ki je odganjal na mnrhovl-ftču novomeške lovske družine na Breaovi rebri mJlaflše vrstni­ke in bil zato 22. aprila letos položen na dlako. Proti lepem plačilu v devizah ga je ustrelil Nemec Sommerhad iz Zahodne Nemčije; strel, poslan z visoke preže na Brezovi rebri, je bili izredno natančen; saj je lovec »adoi medveda naravnost v sr­ce. Inozemskega lovca j a sprem­ljaj dr. Tone Furlan kot vodič; ta nam je tudi pojasnil, da so ocenili lovcj starost ustreljene­ga medveda na 15 do 20 let. Novomeška lovska družina, ki je dobila dovođenje za odstrel medveda, je z izkupičkom po­ravnala ostanek dolga za novo lovsko kočo nad Frato. Po svo­jih tur isti čno-lovskih • mikav­nostih postaja Dolenjska znana tudi izven meja naše domovine.

Na sliki sta dva sovjetska astronomska opazovalca s svo­jimi napravami, s katerimi sta z observatorija na Krimu sle­dila letu »Lunika« in ga med letom tudi fotografirala. Njegov let se kaže na filmu kot svetla proga, kot nekakšen rep zvezde repatice. S pomočjo napravlje­nih fotografij bo mogoče čisto določno rekonstruirat] vsaj za­četno fazo leta v vesolje.

£en« na gornji sliki Jc Rosy .^vogardi iz Sabio Bergamasco prj Dalminu v Italiji. Leta 1943 je zbolela zaradi živčnega šoka ob bombnem naponu za redko obliko kronične sepse. Od tedaj je bila 500-krat operirana in so ji 600-krat dali transfuzijo krvi. Te dni je končno ozdravela in se je vrnila domov. Pomagalo pa j i je posebno sovjetsko zdra­vilo, ki so ga poslali v Rim po posredovanju nekega radio­amaterja in njegove zveze v Sovjetski zvezi.

Značilna kitajska plavajoča hiša, kakršne so bile včasih zelo v navadi na velikih kitaj­skih rekah. Danes so to le Se bolj ali manj ohranjeni spomini iz preteklosti, ki so pa večino­ma urejeni kot zanimivi zgodo­vinski muzeji.

— T i st premajhna, ti tega še ne veš, — pravi miličnik."

— Vem, sad hodim že v prvi razred, — ln je odgovorila pra­vilno,

Na motorju »letečega« so se vozili izmenoma. Mala Miirica se je v z*če<tku tak« voftnje ! » -!a, potem pa so Jo komaj spra­vili z motorja.

O T O Č E C

V restavraciji na Otočcu je mlade želodčke čakala malica. Neka majhn a pionirka se je po­hvalila:

— Pojedla sem že tri sendvi­če ln spila dve koktil

Vsak je dobil, kolikor j e ho­tel. Tovariš Darko je hodil oko­li miz, se pogovarjal s pionirji in skrbel, d.a jim ni nič manj-

— Joj, gftej, kako lepa je Krka!

— Joj, 70 km na uiro gremo! Pešci, kolesarji, hiše, drogovi

ao ostajaili za nami in nl čudno, da se je oglasil neki glasek:

— Jojha, ali gredo nazaj, ali gre vse naz.aj?

— Joj, kako J« lepo! *

Res je, bito je lepo, bilo je prisrčno. Pionirji so se zahva­li l i :

— Zahvadjiutjerno se vam, ki ste odgovorni za promet, in Združenju Šoferjev in avtome­hanikov za lepo organiziran te­let, za razumevanj© ln za skrb, ki ste jo Imeli z nami. Lepo ste nas presenetil L Lepe po­zdrave pa pošiljamo tudi pred­stavnikom okraja Jn občino!

J . P.

STAREGA A M E R I K A N C A

rvdku; ui. Je i>'.)/-nejL puv . i Janez Pmiar, s Katerim sva bila na stanovanju skupaj, je biio to res tako

Omenjena knjiga je zelo pomanjkljiva in dobro bi bilo, da bi'se kdo res zavzel in zgodovinsko opisal tako, kot je bilo v resnici od začetka, ko so Slovenci začeli prihajati v Cleve-land. Taka zgodovinska knjiga bi bila lahko zelo zanimiva in informativna ter velikega pomena. To bi se lahko izvedlo, ko bi se elevelandski Slovenci zavedali ne samo pomena, ampak tudi važnosti take zgodovinske knjige ter bi finančno podprli tako podvzetje. Taka zgodovinska knjiga bi služila tako Slovencem tukaj v Ameriki kot v domovini. Nekaj bi se lahko povzelo iz brošure Slovenski pionir in nekaj iz teh mojih spominov, pa bi se lahko uredilo lepo zgodovinsko knjigo.

Naj se omenim, da Je bila prva slovenska ženska, ki j « prišla v Cleveland, Jera Turk, hči Jožeta Turka, ki se Je poročila z Mike Skebetom. Skebetovo družino sem poznal veliko let in sem živel blizu njihovega stanovanja.

Leta 1900 je bilo samo nekaj majhnih slovenskih dru­štev. Prvo slovensko godbo nn pihala ]e ustanovil oče pesnika Ivana Zormana, ki je tudi bil vodja godbe. Imenovala se je Austrian Corten Band.

V 56 letih mojega bivanja v tej deželi so predsednikova!! Ameriki sledeči: VVilliam Mc-Kinley. ki je bil ponovno iz­voljen. Ustrelil ga je neki anarhist. Za njim je bil Theodor Roosevelt, potem VVilliam H. Taft, Woodrow VVilson, VVarren G. Harding, Calvin, Coolidge, Herbert Hoover, (tega imajo za najslabšega predsednika kar jih je bilo v Amerik, ker so za časa njegovega predsednikovanja delavci spali na smetiščih in iskali živež v posodah za odpadke); njemu je sledil Fran­klin D. Roosevelt, ki je bil ponovno izvoljen, pa je nenadoma umrl. Bi l je med najboljšimi predsedniki, ki jih je Amerika imela. Napravil je veliko koristnega dela v splošno korist ljudstva. Slava njegovemu spominu! Sicer so bili tudi ljudje, ki so ga blatili, na žalost tudi nekateri naši lastni ljudje, ker bi menda raje videli, da bi tu zavladal vfašizem. Za njim je nastopil predsedništvo Harry S. Truman, sedaj pa Dwight D. Eisenhower. Torej sem preživel 10 predsednikov. Od bivših predsednikov sta živa samo še Hoover in Truman.

K o sem jaz prišel v Cleveland Ohio, je bil naš sedanji guverner Frank Lausche star komaj pet let, še v šolo ni hodil. Njegov oče je imel gostilno, kamor smo Slovenci za­hajali. Se vedno se dobro spominjam petletnega fantka Franka. Kdo bi si tistikrat mislil, da bo ta fantek nekoč že petič izvoljen za guvernerja države Ohio, kot tudi to. da bo nekoč moj sin John v njegovi službi. V času, ko je bil Frank Lausche sodnik, je bil moj sin John za »bailiffa«. pozneje, ko je bil Frank župan, je bil John zopet njegov tajnik; ko je bil prvikrat izvoljen za guvernerja, je bil njegov tajnik. Pozneje je začel samostojno s trgovino in opustil je politiko.

Moj sir> je bil tudi'veliko let aktiven pri društvih, poseb­no pri S. N. P. J . in Slov. delavskem domu na VVaterloo Rd., pri katerem je bil več let predsednik. Da, spomini mi uhajajo nazaj v leta, ko sem sam, 25-letni mladenič vesele narave, prepeval po gostilnah, ko se mi niti sanjalo ni, da bo Frank Lausche kdaj prišel na tako visok položaj in da bo nekoč moj sin v njegovi službi. Zdaj je že moj sin star 50 let. Hitro so tekla leta. Zdi se mi, da sem bil še včeraj sam mladenič, a danes sem že starec 80 let.

Leta 1905 sem se poročil z dekletom, ki je prišlo s Sta-jerskegaV zakonu sva živela skupaj 46 let in dva meseca. Rodili so se nama štirje otroci — trije sinovi: John, Martin in Rudv ter hči Jožefa. Težko je bilo treba delati, da sva vzgojila otroke, a danes so že ti otroci v letih. Njih otroci so že odrasli. Vsi štirje živijo in delajo v Clevelandu. Ima­jo dobra dela in lepo plačo. Sinovi so poročeni s Sloven­kami in se dobro razumejo s svojimi ženami So tudi člani S. N. P. J . in nekaterih drugih organizacij.

Leta 19JD0 je bila edina majhna slovenska cerkev svetega Vida v st. clairski naselbini. Prvi župnik je bil Vitus Hr i ­bar. Slovenci Jz Nevvburga so tudi hodili v to cerkev, dokler ni župnik Frank Kerže zgradil cerkvico tn uatonovii f a r o x/ newburski naselbini.

Tako je šlo vse počasi naprej. Leta 1906 je prišel žup­nik Pakiš v" Collinwood, kjer je ustanovil novo faro in se­zidal novo cerkev Marije Vnebovzete. Tudi takrat so bili boji med Slovenci, ker se je zidalo dve cerkvi. Ena je bila samostojna, ker farani niso marali, da bi spadala pod ško­fijo. T a je kmalu propadla. Ona na Holmes Ave, ki je spa­dala pod škofijo, pa še danes stoji.

V tej naselbini sem živel 11 mesecev, ko sem se zopet preselil. Značilno tedaj je bilo, da je vladala prohibicija ?a malo časa. Na eni strani mostu v Collinvvoodu niso smeli prodajati alkoholne pijače. To je bilo na tej strani, kjer je sedaj farna cerkev. Žganje pa so smeli točiti na drugi strani, kjer je sedaj Slov. del. dom. Ker je bilo strogo v tem oziru, so ljudje hodili iz ene strani na drugo, da so si kupili žganje.

Leta 1910 sem se zopet preselil v collinvvoodsko nasel­bino in sem stanoval na Holmes Ave., v bližini, kjer je sedaj slovenska cerkev. Ako se ne motim, so bili tedaj v župništvu trije duhovniki. Eden je bil pokojni Smrekar, ki je bil najbolj liberalni duhovnik, kar sem jih poznal. To sem se sam prepričal, saj sem hodil mimo župnišča štiri zime, ko sem se ves umazan in črn vračal z dela. Vedno me je prijazno ogovoril, jaz pa njega. Imel je sestro za ku­harico, ki je bila zelo prijazna žena. Takrat sem prodajal Družinske koledarje, in večkrat ga je kupila od mene. Vedno se je vljudno pogovorila z menoj, ravno tako tudi župnik

Nekoč, ko me je župni kova sestra opazila, ko sem se ves črn in utrujen vračal z dela, me je poklicala v župnišče. Odgovoril sem ji, da sem preveč umazan, da grem naj­prvo domov, da se umijem in se potem vrnem. Pa mi pravi, da naj kar tak stopim notri. Mislil sem, da me bo župnik posvaril, ker .nisem zadnje čase hodil v cerkev in sem tudi ravno tedaj napisal nekaj dopisov v bivši list Glas svobode.

t ™ ~

Pugljevo brezno (Drugo nadalje vanje)

Jutro je sončno. Podobno je tisočerim ju ­trom, bledim od slane in obarvanih rumeno in modro od jesenskih gozdov. Zaspani Rauh je v srajci in na hitrico oblečenih hlačah zabredel v zmrznjeno travo in de­jal: »Ajaj fantje, to bo pa krasen dan, a ne?*<

Na kuhalnikih smo brž pogreli mleko, oblekli jamarske obleke in odšli. V dobri uri smo našli brezno, pritrdili lestve in se domenili za, sestav ekipe. Francelj varuje zgoraj, dr. Tršan na dvajsetih metrih, Ja ­nez na štiridesetih, jaz pa grem naprej.

Priplezam do prižnice in čakam Janeza. Zgoraj stoji Tršan in urejuje vrv i in le ­stvice, ko pleza Pugedj ob njegovem ma ­javem stojišču navzdol. Od spodaj opazu­jem Janeza in mu priznavam dovršenost. V treh letih, od kar je začel z jamarstvom, je postal izreden. Komaj osemnajst let star je, močan in gibčen ko maček. Pleza, ne da bi trartil moči za gibe, ki so odveč. Ne potrebuje pojasnil, kadar se lestev zatak­ne, zasuka, aLi ko vozel obtiči v ozki, nav­pični poklini. Spleza gor, odmota vrv, viseč na vpetem karabinu in rokuje z orodjem ko star, rutiniran jamar. Pripleza do mene, vpne naslednjih dvajset metrov in me varuje.

Plezam navzdol in čutim, kako mi glo­bina leze v kosti. To je podobno strahu, vendar ni strah. Natanko vem, kaj moram

Plezanj « lestvah

nega gibanja rok in nog, od jasne misli, od perspektive, ki sem si jo natančno do­ločil že davno poprej. Dol torej, od klina

dela/ti. Vem, da je vse odvisno od prav i l - do klina! Zdi se mi, da je lestvic premalo.

Vpnem karabin in se izvesim navzdol. Po ­svetim pod seboj in vidim prosti konec lestvic, kako se suka, ko pozabljen repek nekje daleč spodaj. »Gor!« zavpijem J a ­nezu in se vračam.

Priplezam do prižnice, vključiva na ­slednjih dvajset metrov lestvic in se n a ­potim še enkrat dol. Lestve hite mimo bra ­de, nosu in čela. Deset, petnajst, dvajset, petindvajset metrov. Zopet imam zoprn ob­čutek, da ne segajo do dna. Izvesim se in posvetim. Res je, zopet tisti nebogljeni re­pek. N ima smisla, da bi plezal do zadnjega klina. Nimam kamna, da bi vrgel od tam dol ln oceniti globino. To bo opravil drugi. Tud i na koncu moči sem. Roke ml grabi krč in noge trepetajo, ko da so na vzme­teh in ne na trdni jekleni stopnji.

Zlezem gor mimo Janeza vse do Trša-na. On je na vrsti. Z Urošem imava kratek razgovor. »Žlezi dol do zadnje prečke, vze­mi kamen in oceni globino.« Tršan pokima, privije pas in vrv ter izgine.

Pleza dvajset metrov do Janeza, potem še dvajset in dvajset. Tako! Stoji na zad­nji prečki in grabi za pas. Vpel bi rad karabin in se izvesil. Potem bi spustil ka ­men in prisluškoval razbitim zvokom, čud­ni govorici te neverjetne jame. Toda kara­bina ni . Pozabil ga je, ali pa se je med plezanjem odpel in padel dol. Pač. Eden tiči ob karbidki in jo veže ob pas. Toda tu ni prostor, kjer bi zbijali šale, še manj za lake objestnosti, kjer bi prepenjali kar-bidko. Uroš visi na svojih lastnih rokah (zdaj so že koli, ne več roke) in lestve se sukajo. Obstaja stvar, - ki je sicer samo umišljen pojem, toda v tem hipu realna, boleča resnica: črna vertikala. Ce spusti, ga veže s soncem samo še vrv. Tanka nit, skupek vlaken, nič, v primeri z vlogo, ki jo je zastavil na številko današnje loterije.

Stisne zobe in zaupa otrdelim rokam. Izvesl se i n spusti kamen. Šteje: ena, dve, tri, potem sliši suh udarec. To si je vredno zapomniti. Sedaj pa gor! Ven iz tega vod­njaka! Janez vleče, ko da bi vedel, da preživlja Uroš krizo. Z zadnjimi močmi iz ­pleza in se na vrhu oddahne. Zdaj vemo zagotovo. Brezno je najgloblje na Dolenj­skem. Se bo dela.

Za meritve ni več časa. Ekipa, ki bo prodrla do dna, bo izmerila jamo, vzela vzorce kamenin, živalic, vode in izmerila temperaturo. Nas lovi čas. Utrujeni smo in hitro izplezamo.

Janez se obotavlja pred jamo. Nekam počasi zvije lestve in vrvi in pobožno 2le-da v globino. Žal mu je, da ni on stal na zadnji prečnici, kjer je bi l Tršan. Se en­krat objame s pogledom vhod, vrže na ramena nahrbtnik in odide. Zdrv i po stezi navzdol in ne sluti, da jemlje slovo od jame, ki m u je tako pri srcu, od zlatozele-nih gozdov in modrega neba. To je njegov zadnji izlet. Nekaj tednov kasneje se je smrtno ponesrečil. Vse, kar so mu mogli dati, je bilo to, da smo brezno imenovali po njem. Pugljevo brezno nad Srednjo vas­jo, danes najgloblje brezno Dolenjske.

Krupa ima toliko vode, da jo mora do­bivati še iz znatnega dela Gorjancev in Roga. T u pa je v brezvodnem hribovju razvodnica neznana. Pugljevo brezno leži blizu morebitnega razvodja med Krupo in Krko in zato nam je vzbujalo skrivno upa­nje, da bo njegova raziskava morebiti p r i ­spevala k določevanju razvodja

Ovira, ki smo jo morali premagati pri nadaljnem raziskovanju brezna, je bil čas Za jame imamo na razpolago samo soboto popoldne in nedeljo. Ce bi se poslužili vla­ka, bi mogli s semiške postaje gredoč do­seči do noči Srednjo vas, v nedeljo pa bi

se morali začeti vračati iz brezna že opol­dne. Vmes se ne da veliko napraviti. Iz zadrege nas je rešila Industrija perila No­vo mesto, ki nam je dala na razpolago avto. T a nas je potegnil v soboto z novo­meške postaje do Srednje vasi in v nede­ljo od tam, ker smo zamudili zadnji vlak nazaj v Ljubljano. Industriji perila in Tu ­rističnemu društvu iz Novega mesta, ki je našo prošnjo posredovalo tovarni, tud' na tem mestu izrekamo toplo zahvalo.

Plezanje v kaminu (Matjaževa jama pod grmado)