C E N A 5 0 0 d i n - L e t o X L I - š t . 4 6 K r a n j , t o r e k 1 4 . j u n i j a 1 9 8 8

G L A S

GLASILO SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA

LJUDSTVA ZA GORENJSKO

stran 8

P 0 T O K A R J E V A F R A N C A - T K A L K A IZ

B O H I N J S K E ČEŠNJICE

Z V E Z N I M E D A L J I Z A K R A T K O H L A Č A

E D I S O N A

stran 1 1

M l a d i n s k a s t ran P r i m e r Janša

stran 1 3

N A K L O N J E N S O S E D IN P E S ČUVAJ

S T A N E P R E C E N L J I V A

G O R E N J S K A NOČNA K R O N I K A l j u b l j a n s k a b a n k a

Temeljna banka Gorenjske

S p o d l e t e l a k a n d i d a t u r a N a 36. kongresu Mednarodne smučarske zveze, k i

se je v soboto končal v Istambulu in na katerem so g la ­sovali o organizatorj ih svetovnih prvenstev v a lpskem smučanju in nordi jskih d isc ip l inah leta 1991 in leta 1993, je b i la v igri tudi P lanica . Potegovala se je za o r ­ganizacijo nordi jskega prvenstva leta 1991 a l i dve leti kasneje. Planiški komite je že pred Instambulom za ­stavil vse svoje moči, ugled in propagandne prijeme, da bi prireditev pripeljal na Gorenjsko in s tem tudi popravi l neuspeh Kran jske gore, k i je že neuspešno kandid i ra la za organizacijo svetovnega prvenstva v a lpskem smučanju. V Turčijo sicer n i smo odhajal i pre ­tirano prepričani, da bomo uspeli , vendar je upanje na nam naklonjeno glasovanje ostajalo, saj so n a m tudi ugledni možje mednarodne smučarske organizacije Pred tem obljubljali svojo podporo in meni l i , da naše šanse niso tako majhne.

Istambul je marsikaj postavil na glavo. P lan ica je y glasovanju za svetovno nordijsko prvenstvo leta 1991 izpadla že v p rvem krogu, kjer je dobi la najmanj g la ­sov, za leto 1993 pa se je pretolkla v drugi krog, tam pa je izpadla . Zmaga l a sta tista dva, kater ima so že pred kongresom napovedoval i zmago: itali janski V a l di F i -e m m e in švedski F a l u n . Italijani imajo, kar se tiče n a ­prav in celovite turistične ponudbe, praktično vse, r a ­zen skaka ln ic , kar pa očitno ne bo pret iran gradbeni zalogaj. O slavi in urejenosti F a l u n a pa ni treba pose­bej govor i t i .^

Istambulski neuspeh je treba vzeti trezno, brez potrtosti poraženca. Spri jaznit i se bo treba z dejstvom da v športu ne odloča več romant ika , izredno občin­stvo, kjer v t ekmah svetovnega pokala prednjačita P l a ­n ica in K ran j ska gora, pri jazni ljudje ter lepa narava. O športu in ve l ik ih športnih pr ireditvah odloča trg i n interes proizvajalcev športne opreme, močno besedo ima televizija, pa finančna moč, vsestranskost p o n u d ­be in razne druge ugodnosti . O jezičku na tehtnici odloča pol i t ika . E n a k o misleča, enako usmerjena, z enako filozofijo, se združi tudi v tak ih p r imer ih .

Za rad i neuspele kandidature svojih načrtov pr i i z ­gradnji turistične i n športne infrastrukture n a Goren j ­skem ne bi smel i zapreti v predal . V r edno je nadalje­vati z uresničevanjem programov, ne samo zaradi športa, ampak zaradi razvoja, turističnega in vsesploš­nega. Čakati bomo mora l i pač nov ih priložnosti i n predvsem razmer , ko bomo bogatejši, bolje opreml jeni in tudi organiz i rani , delavno združeni na osnovi inte ­resov. D o takrat pa moramo obdržati tisto, ka r iz sve­tovne smučarije sedaj imamo. Kran j ska gora, P lan ica , Pohorje, Bohin j i n druge prireditve svetovne vrednosti n a m tudi niso trajno podarjene in se n a m lahko hitro izmuznejo iz rok. Pr i redi tvam, za katere se bo tepel i n n a m j ih prepuščal gospodarsko razvitejši svet, pa se bomo mora l i vsaj za nekaj časa odpovedati.

J . Košnjek

Sobota in nedelja v znamenju športa - Konec preteklega tedna so bile na Gorenjskem številne *P<>rtne prireditve: veslaška regata na Bledu, motokros v Podljubelju, državno prvenstvo le-"Ucev s pudali, konjeniške dirke v Komendi. Na Bledu sta razveselila blejski dvojec in četve-l i ^k ' 1 " , , r ' a v m , » prvenstvu letalcev s padali je zmagal Tržičan dr. Iztok Tomazin, junak Pod-jubt.ija pa je bil Italijan Marcon. Na slikah pristanek jadralca s padalom in zmagovalec obeh

r k v Podljubelju Italijan Marcon. Več o prireditvah na športni strani. (J. K. ) - Koto: G. Sinik

V nedeljo v Podljubelj b i S Č , i v n i i U » I-etošnji ju b o r c i " " aktivistov, dlCP k l n U ' r n " a n ( v v m rnla ob i , v.nedeljo, 19. junija, P r o v i u n n a Prireditvenem l j u h , o ) r U / a ' " " ' » k r o s v Pod-stni . p n Tržiču. S lavno-^ govornik bo Tone Ander -

k o n f , l > r , , ( , s , , , , m k H»"P"bli.ške S t o v e m T " ' / V l > / < ' m l a < 1 " " '

K kol,*.*1 b ° U ' t , , s '-družena v s a c e v Proslava interniran-akt i „ n a . ' ' i u b H j ' i /. zboron Uri n S U , v ' t , ( ) * d « " ob I Iju V ' p o m e n i k u na I •lOVe* komorno at ivna c e v i r

S r , > s1

t s Po lagan jem ven-v i / , , ! V u U l t u r n i m P r og ramom u ^ e d b , K U I ) J H e .

Ibor. ' " " " " ' " i programu a k " v i s t o v i iorenjs l v

bodo sodeloval i združeni trži ški pevsk i /bor i , fo lk lornu s k u p m . i Karavank«', p lesna s k u p i n u E l e k t r u M G T , p ihul -ni o rkes te r Tržič ter Dame l Zupan , J e l k a Končina In Bo­j an Veselinovič. I'o pr i red i tv i bo tovariško srečanje, na ka­terem bo igra l ansambe l T r i ­glav.

X X . Z B O R

G O R E N J S K I H AKT IV ISTOV B O R C E V NOV I N T E R N I R A N C E V IN M L A D I N E M§

T R Ž l C , 1 9 . 6 . 1 9 8 8

K a k o v P o d l j u b e l j

i z K r a n j a ?

Odhod avtobusov za udele­žence iz občine K r u n j bo ob 9. u r i i zpred hote la C r e i n a za tiste udeležence iz občine K r a n j bo ob 9. u r i izpred ho­tela C r e i n a zu tiste udeležen ce, k i se želijo udeležiti tudi komemorac i j e p r i spomeni­k u na L jube l ju , i n ob 10. u r i prav tako izpred hote la Cre i ­na zu vse ostale udeležence. Povratak uvtobusov bo v po­po ldanskem času (za uro se bodo udeleženci dogovor i l i v v sakem avtobusu posebej). Prevoz je brezplačen, v avto­busu pa bo možno kup i t i znučko jub i l e jnega srečanja.

1). D.

V n o v i j e k l a r n i

p r e v e č

z a s t o j e v

Jesenice, 13. junija — N a m i n u l i seji de lavskega sveta jeseniške Železarne so brez razprave spreje l i poročilo o de lu v novi j e k l a r n i n a Koro ­ški Be l i .

V nov i j e k l a r n i je posebno ap r i l a prišlo do precej zasto­jev in ve l ikega remonta , tako da niso dosegl i p lan i rane družbene proizvodnje, med­tem ko so operat i vn i proiz­vodn i p lan dosegl i . Po gene­ra lnem remontu peči je b i l a pro i zvodnja b istveno boljša, saj so p l an pro izvodnje po­vsem dosegl i , usposobi l i pa tudi konti—-l iv . V novi j ek lar ­n i so se domen i l i , da bodo po­i ska l i v z roke za zastoje v je­k l a r n i i n j i h ana l i z i r a l i ter čimprej odprav i l i . V p r ip rav i je začetek montaže ve l ikega nak lada lnega žerjava, s kate­r i m bo delo precej hitrejše.

V novi j e k l a r n i de la 229 za­pos len ih , od tega 208 v proiz­vodnj i . Delajo v štirih izme­nah , vs i de lavc i pa so oprav i l i s t rokovne tečaje za delo v no­vi j e k l a r n i .

D. S.

Štorovka, težka štiri kilograme - Gobarska sezona se je očitno že začela, a ne na Gorenjskem, temveč na Dolenj­skem. Alojz Župane, navdušen gobar iz Kranja, je minulo nedeljo v Dolenjskih Toplicah našel zdravo štorovko, tež­ko kar štiri kilograme. Pravi, da v vseh letih, odkar nabira gobe, še ni naletel na tako veliko štorovko, težko kar štiri kilograme. Pravi, da v vseh letih, odkar nabira gobe, še ni naletel na tako veliko štorovko, ki je bo skupaj z manjšo, težko kakšen kilogram, kar za nekaj obilnih in okusnih obrokov. (D. S.) - Foto: Gorazd Šinik

V RUŽV bodo gradi l i

Najprej lastna betonarna Škofja Loka, 12. junija - Direktor Rudnika urana Žirovski vrh

Dušan Pensa je škofjeloški izvršni svet seznanil z investicijskimi namerami svojega kolektiva v tem letu. Rudnik bo gradil postopno, saj ima od skupne predračunske vrednosti vseh objektov 1,62 mil i ­jarde dinarjev z letnim gospodarskim načrtom predvidenih za vla­ganja le tretjino te vsote.

P r v a n a s p i s k u naložb je la ­s tna be tonarna pred g l a v n i m vhodom v j a m i , v ka t e r i bodo pr idob i va l i suho betonsko meša­nico, k i jo potrebujejo za zas ipa­vanje j a m . G r e za novo odkopno metodo, k i jo v R u d n i k u u r a n a že uporabl ja jo v komb inac i j i z metodo puščanja n a r a v n i h var­nos tn ih stebrov, v ka t e r i h p a ostaja tud i neizkoriščena ruda . P rednos t nove metode je torej dvojna; čim bolj i zko r i s t i t i rud ­no bogastvo ter vračanje neupo­rabnega i zkopanega ma t e r i a l a nazaj v j amo. Suho betonsko mešanico bodo namreč izdelova­l i i z zdrobl jene ja lov ine . Zato bo­do pred drob i ln i co u red i l i še de­ponijo ja lov ine . O b a objekta, be­tonarna i n deponi ja ja lov ine , bo­sta R u d n i k u r a n a s ta la dobre pol m i l i j a rde d inar jev .

Dokumentac i j o pa zbirajo tu­di za postavi tev t reh d r u g i h ob­jektov, k i j i h bodo grad i l i po­stopno. Skladišče jeder v r t i n bo­do n a m e n i l i av tok lepar j em i n avtoličarjem za vzdrževanje brez t i rne mehanizac i j e . Z a geo­

loške i n geo f i z ika lne mer i tve , k i so zdaj raz t resene po ce lem ob­močju RUŽV, bodo p r idob i l i s k u p n i geo f i z ika ln i po l igon v po­daljšku plato ja zunan j i h j a m ­s k i h objektov pro t i jugu oziro­m a jugozahodu. N a plato ju nad propus tom Jazbec , k i ga bodo podaljšali, pa bodo zgrad i l i k l a ­sično skladišče vne t l j i v ih teko­čin, k i j i h zdaj hran i jo v konte j ­ne r j ih E M O .

V s i omen jen i ob jekt i , zgra jeni n a zemljišču RUŽV, bodo po be­sedah Dušana Pense pr i speva l i k boljši ure jenost i območja, h k r a t i pa zagotav l ja l i večjo pro­dukt i vnos t ter varnost i n varo­vanje okol ja . Škofjeloški izvršni svet je zadolžil RUŽV, d a tud i v pr ihodnje sprot i seznan ja jav­nost s svo j im i i n v es t i c i j sk im i n a m e r a m i ter se tako ogne mo­r e b i t n i m nepo t r ebn im kon f l ik ­tom.

H . Jelovčan

D r S m M M G L A S

V E Č K O T Č A S O P I S

V A Š B U T I K

TURISTIČNIH

U S L U G

K O M P A S JUGOSLAVIJA

Bohinj, 10. junija - Pri turističnem društvu Bohinj-jezero so se letos odločili, da temeljito prenovijo pot proti slapu Savici, ki ga vsako le­to obišče okrog sto tisoč turistov in šolskih skupin. Lani je namreč vetrolom močno poškodoval pot in stopnišče. Foto: V. Stanovnik

KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL: 22-347

@ ® I M l K J S g ^ C a - A S 2. STRAN Torek, 14. junjjaj

TOMAŽ G E R D I N A

Z U N A N J E P O L I T I Č N I K O M E N T A R

Nekdanja prijatelja sta si spet bliže

Izraelski zunanji minister Peres se je v minulih desetih mese­cih že nekajkrat sešel s sovjetskimi predstavniki, premier Samir pa še ne. Napoved, da se bo izraelski ministrski predsednik v krat­kem srečal z nekim visokim sovjetskim predstavnikom (najpogo­steje v tej zvezi omenjajo Ševardnadzeja) pa dokončno razbija for­malne zadržke za vnovično navezavo diplomatskih odnosov med SZ in Izraelom.

Sovjetska zveza je leta 1967 povabila na sestanek v Moskvo predstavnike vzhodnih držav, med njimi tudi Jugoslavijo. Čez ne­kaj dni so vse vzhodnoevropske države razen Romunije in vklju­čno z Jugoslavijo pretrgale diplomatske odnose z Izraelom. In vi­deti je, da je SZ dokončno spremenila svoj odnos do Izraela, saj postaja vse bolj očitno, da potrebuje le še formalno opravičilo za vnovično navezavo stikov z Izraelom.

Približevanje in detant z ZDA je SZ prišel prav za krepitev so­delovanja z Izraelom, tako kot ji je pred časom navezovanje stikov z Izraelom prišlo prav za približevanje ZDA. Prav tako od nepo­sredne okolice in velikega dela sveta izoliran Izrael potrebuje no­ve države za prodajo svojih in nakup tujih izdelkov kakor tudi za druge vrste sodelovanja. Zanimiva mu je zlasti SZ z dvema milijo­noma zidov. Za te menijo, da bi se ob boljših odnosih s SZ lahko izselili, čeprav je že vsem jasno, da jih velika večina po dovoljenju za odhod iz SZ ne bo prišla v Izrael. Že dosedanje izkušnje kažejo, da je za sovjetske Žide, potem ko dobijo dovoljenje za odhod iz SZ, dosti bolj zanimiv Zahod, predvsem ZDA. Kdo bi pravzaprav z ve­seljem silil v državo, ki se ne zna, ne more ali noče izvleči iz skoraj polstoletne vojne. Med domačnostjo, varnostjo in ekonomskimi skušnjavami se večina sovjetskih zidov raje odloča za slednji. In če je bilo tako v preteklosti, res ne vem, zakaj ne bi bilo tako tudi v prihodnje. Verjetno pa bi se zadeve bistveno spremenile, če bi se židovsko-arabski spor le razpletel.

Kakorkoli že, sovjetske delegacije se vse pogosteje motajo po Izraelu, zdaj pa je tudi izraelska diplomatska delegacija dobila dovoljenje za dvomesečni obisk v SZ. Poleg tega se na nevtralnih prizoriščih vse pogosteje srečujejo državniki obeh držav.

In če upoštevamo, da je Romunija ohranila diplomatske od­nose z Izraelom, da kaže, da bosta tako poleg SZ v kratkem storili tudi Madžarska in Poljska, je videti, da je Jugoslavija spet zadnja, ki spoznava, da ideološka načelnost ob pomanjkanju pragmati­čnosti le škoduje. Palestincem je treba zagotoviti uresničitev nji­hovih legitimnih pravic, vprašanje pa je, če je pretrganje stikov z Izraelom edino in najpametnejše orodje za to. Mnogi so prepriča­ni, da bi za Palestince lahko naredili veliko več, če bi imeli odnose z obema stranema, saj bi le tako lahko aktivno sodelovali v mirov­nem procesu. Res je, da trenutek, ko na zasedenih ozemljih teče kri, morda ni najprimerneje govoriti o tem, vendar dejstva ostaja­jo ista.

Z a h t e v a p o D j i l a s u Posne tek nastopa M i l o v a n a D j i l a s a n a j a v n i t r i b u n i v M a r i b o ­

r u , k i ga je l j ub l j anska T V posredova la v evrov i z i j sko medstudi j -sko i zmen javo i n k i je doživel k r i t i k o Po l i t i k e ekspres , je v Večer­n j i h novos t ih po jasn i l B e n o H v a l a , pomočnik d i r ek to r j a T V pro­g r a m a . J u g o s l o v a n s k a rad io te l ev i z i j a , k i je članica i n celo eden od ustanov i te l j ev Evrov i z i j e , m o r a i zpo ln i t i naročilo, če vsaj pet nje­n i h članov pokaže interes za vest o n e k e m dogodku. Z a mar ibor ­sko t r i buno je z an iman j e najpre j pokaza l a a v s t r i j ska te lev i z i ja in to željo posredova la programsko-turističnemu cen t ru v Zagrebu . K e r se je za t a dogodek z a n i m a l o več kot pet članic Evrov i z i j e , se j e T V L j u b l j a n a odločila, d a i zpo ln i zahtevano naročilo i n posne la to l iko g rad i va , d a je l ahko naročnikom ponud i l a zah tevan ih 60 do 75 s e k u n d p rog rama .

Očitno so bi le tuje T V postaje dobro obveščene o D j i l a sovem nas topu, zato so od naših študijev zahteva le željeno grad ivo i n s i ­cer p r ek Evrov i z i j e . Če se T V L j u b l j a n a ne b i odzva la tej zahtev i , b i po v s e m ver jetno neka t e r i tu j i d o p i s n i k i še pravočasno p r i spe l i v M a r i b o r i n n a lasstno pest posne l i dogodek.

Seveda tako po z i t i vn ih , ko t nega t i vn ih komentar j ev o dogaja­n ju v S l o ven i j i v j u g o s l o v a n s k e m t i s k u ne m a n j k a . P o l i t i k a eks­pres tako pod nas l o vom Pro tes t b rez p rav ih a rgumentov poudar ja , d a je p r eds t a vn ik U K Z S M L j u b l j a n a i z jav i l , d a ves p r imer spomi ­n ja n a de l novega scenar i j a v govor i cah n a pr ip rav l j an j e vojaške in te rvenc i j e v S l oven i j i , njegov ko lega iz m a r i b o r s k e U K pa je p r i ­m e r Janša i m e n o v a l očitna p rovokac i j a in doda l : Če bomo še nase­d a l i , se bodo s t va r i odv i ja le točno po d n e v n e m scenar i ju — najprej aretac i je , n a k o n c u p a in t e r venc i j a vo jske . P r ed l a ga l je drugo, m la ­d i n s k o provokac i j o — izvo l i tev J a n e z a Janše za p r edsedn ika mla ­d ine S loven i j e . V poudar j enem t i s k u poroča o aretac i j i I vana Borštnerja i n nava ja neka j podatkov o Janši. V V j e s n i k u , v svoj i r e d n i r u b r i k i Joža Vlahoviča m e d d r u g i m omen ja tud i vest o areta­c i j i J a n e z a Janše i n ugotav l ja , d a smo ime l i že vse mogoče, samo še p r e d s e d n i k a m lad ine v z apo ru ne... i n piše, d a je k o m p l i m e n t e s l o v e n s k i m l a d i n i kot n a p r e d n e m u va lu , da l M i l o v a n D j i l a s .

Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv liorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo

Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDI, Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje lok«- in Tržiča

Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana

Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek

G o r e n j s k i g las u r e j a m o i n pišemo: Štefan žargi ( g lavn i u r e d n i k i n d i r e k ­tor,) Leopoldina Bogataj ( odgovo rna u redn i ca ) , Jože KoSnjek (no t ran ja p o l i t i k a , šport), Marija Volčjak ( gospodarstvo , K r a n j ) , Andrej Zalar (go­r e n j s k i k r a j i i n l judje , k o m u n a l n e de javnost i ) , Lea Mencinger ( ku l turu ) , Helena Jelovčan ( izobraževanje, iz šolskih k l o p i , Škofja Ix>ka), Cveto Za-plotnik ( kmet i j s t vo , k r o n i k a , Radov l j i ca ) , Darinka Sedej ( razvedr i l o , J e s e ­n ice ) , Danica Dolenc ( t rad i c i j e N O B , naši k r a j i , za d o m i n družino), Sto-jan Saje fdružbene o r gan i z a c i j e i n društva, S L O IN D S , eko log i ja ) , Danica Zavrl - Žlebir ( s oc i a lna po l i t i ka ) , Dušan Humor (šport), Vi lma Stanovnik {Tržič, tu r i z em ) , Vine Bešter ( m l a d i n a , ku l tu ru ) , Franc Perdan i n Gorazd Sinik ( fotograf i ja) , Igor Pokorn ( ob l ikovanje ) , Nada Prevc i n Uroš Bizjak (tehnično u r e j a n j e ; m Marjeta Vozlič ( l ek tor i ran je ) . .

Naročnine za L polletje 15.000 din.

Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči načun pri S D K 51500 603 - 31999 - Telefoni: direktor i n glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 -835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. časopis je oproščen prometnega d a v k a po pristojnem mnenju 421 1/72.

u r e d n i š t v o t e l . 2 1 8 6 0

PRED RAZŠIRJENO SEJO SLOVENSKIH SINDIKATOV

Jože Anto l in , predsednik občinskega sindi- C i r i l Ažman, predsednik občinskega sindike ka lnega sveta K ran j nega sveta Radovl j ica

Spreminjati je boleče Kranj, 10. junija - »Če hočemo v sindikatih kaj spremeniti, po­

tem v praksi pokažimo, da res spreminjamo razmere,« je kot moto napovedanih sprememb v delavski organizaciji označil Jože Anto­lin, predsednik kranjskih sindikatov.

$HHHMHMMHMNHftiHMHI Spreminjanje je boleče in težko pričakovana p r e l omn i ca v de lu s i n d i k a l n e organizac i je najbrž preoptimistična. T u d i Jože Anto ­l i n p rav i , d a ne goj i posebn ih pričakovanj, d a so m u j i h oma­j a l a že grad iva , p r i p rav l j ena z a razširjeno sejo republiškega sveta Z S S . S p r v a so teze, obja­v l jene februar ja , nakazova le večje spremembe v o rgan i zac i j i s i n d i k a t a , obete samostojnejše organizac i je , ne pobratene z dr­žavo, part i jo a l i vodstv i tovarn , drznejšo zahtevo po večji obvez­nos t i upoštevanja s i n d i k a l n i h stališč. V zdajšnjih g rad i v ih pa je s icer v r s ta z n a n i h , dob r ih sta­

lišč, toda žal neuresničenih. Nihče se tud i ne sprašuje, zakaj je tako.

M e d s i n d i k a l n i m članstvom, k i bodo ta teden pre t resa l i g rad iva , bo bržkone največ ra zprav o soc i a ln ih p r og ram ih , Jože A n t o l i n j i h ta­kole ocenjuje:

»Socialno varnost je t reba zagotav l jat i z d e l om , ga tako o r gan i ­z i r a t i , d a se bodo de lavc i l a h k o s plačo n o r m a l n o preživljali. M o r a l i bomo v tiste de lovne organizac i j e , k jer je v e l i ko ze lo n i z k i h osebn ih dohodkov , po i ska t i v z roke , zaka j je t ako in r a z m i s l i t i , kako to p r a k ­so sp r emen i t i . D r u g o pa je potreba, da ob p r ehodu n a tržno gospo­darjenje, z d o b r i m s o c i a l n i m p r o g r a m o m kompenz i ra j o težave, k i bodo gotovo nastop i le . E n a od omej i tev, k i utegne doletet i de lovne organizac i j e z i zgubo, je vračanje o s ebn ih dohodkov . D a ne b i ob tem prišlo do napetost i , se zav z emamo , d a b i to n a r e d i l i postopno, v daljšem časovnem obdob ju , ne pa naenkrat.«

»Sindikalna članarina je b i l a letos v m n o g i h t o va rnah povod za izražanje nezadovo l js tva s sindikatom,« nadal juje sogovornik. »Predlagateljem d o k u m e n t o v za razširjeno sejo gre z amer i t i , d a tu n i p r edv i d en ih večjih sp r ememb, r a z e n 5 odstotkov članarine za so­c ia lne potrebe, vse osta lo p a ostane po s tarem. Možnost drugačne razpored i tve članarine vključuje tud i možnost spremenjene o r gan i ­z i r anos t i naše organizac i j e . D o pr ihodn jega kongresa b i m o r a l i raz­mišljati o tem, a l i se d a zmanjšati število profes ionalcev v s i n d i k a t u , se d a drugače o r gan i z i r a t i sedanjo pro fes iona lno koord iac i j o v me ­dobčinskem s i n d i k a l n e m svetu, a l i ne b i b i l o po d r u g i s t r an i s m i s e l ­ne je razmišljati o us tanav l j an ju p ro f e s i ona ln ih s i n d i k a l n i h konfe ­renc v večjih t o va rnah . P a tud i o tem, kam p reusmer ja t i to članari­no, d a bo bolj smo t rno porabljena.«

D. Z . Zlebir

Program je dobro zamišljen, a težko uresničljiv

Radovljica, 10. junija - »V radovljiški občini smo se začeli P^' pravi jati na razširjeno sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Skj' venije februarja, ko so bile napisane prve teze o tem, kako s sindi' katom delavcev iz krize. Ker so bile izrazito ozko definirane, ni*0

naletele na ugoden odmev,« je dejal Ciril Ažman, predsednik obči0* skega sveta ZSS Radovljica in poudaril, da so aktivnosti v obči01

bolj oživele šele tedaj, ko je bilo gradivo za razširjeno sejo predsta* vljeno bolj natančno. »Ko smo p r o g r a m obravnava l i v dveh svetil­

k i de lu je ta p r i občinskem sindr k a l n e m svetu, smo ugotovi l i , d>' je dobro zastav l j en i n razumi]^; d a pa ga bo težko uresničiti, tuj zato, k e r so v združenem delu { vedno g ledanja »mi« i n »vi*1

»naš« i n »vaš« s ind ika t - ločev* nja , ob k a t e r i h človek dobi ob&J' tek, d a so višje ob l ike sindiks* nega povezovanja (občinski, fltf* dobčinski, republiški svet) nep0^ trebne. P o s a m e z n i s i n d i k a t ak t i v i s t i pa tud i meni jo , da je |sto, k a r spre jmejo osnovne org 8 ' jnizacije, ed ina rešitev za ves s\°" v e n s k i prostor i n se n a predlog? i n pobude, k i j i h daje občins^' medobčinski a l i republiški sy e "

ne odzivajo - če p a se že, dobijo pogosto občutek, d a so j i m vsiljeni-* »Program zagotav l janja soc ia lne va rnos t i de lavcev je široko z*

stav l jen i n ga bo mogoče izva jat i le, če bo poseben zakon a l i odlo* predp isa l naloge i n obveznost i organizac i j do t i s t ih delavcev, k i * težko prebijajo iz meseca v mesec. Pred log , naj b i pet odstotkov d i ka lne članarine n a m e n i l i za reševanje soc i a ln ih problemov, je f1

ce.r dober in upravičen, vendar pa s tako s k r o m n i m i sredstv i (v rad 0 -

vljiški občini b i b i lo tega denar ja 7 do 8 mi l i j onov dinarjev) ne bofl*? zagotovi l i učinkovite so l idarnost i i n soc ia lne pomoči. P r o g r a m tU«1

predv ideva, da je t rea za vsako ceno zagotovit i denar za izplaĆ"0

osebnih dohodkov, v sk ra jnem p r i m e r u tud i iz občinskega prorac^ na . V radovljiškem s i n d i k a t u i m a m o n a to pomis leke , saj z naš**? proračunom ne b i rešili nobene večje de lovne organizac i je v obČi*j£ S ice r pa je zdaj največ problemov z zagotav l jan jem denar ja za P^£| v Ve r i g i , k jer se ubadajo z v e l i k i m i l i k v i d n o s t n i m i težavami- *»• n a m je znano, nobena de lovna organ izac i ja v občini ta mesec ne «>* pre je la nižjih osebn ih dohodkov kot prejšnji mesec; v s ind ika tu P! bomo še posebej spreml ja l i plače v t i s t ih o rgan i zac i j ah , kjer so la0) izplačali n a zaposlenega manj kot 230 tisoč dinarjev,« je deja l CW Ažman. . k

C. Zaplotn»» : V Škof j i L o k i b o d o z a v a r o v a l i v i r e p i tne vode Škofja L o k a , 12. j u n i j a - Občinska r a z i s k o v a l n a skupnos t je p r i

Geološkem zavodu v L jub l j an i naročila študijo o zaščiti v o d n i h z a ­je t i j v škofjeloški občini. Dve le tno de lo geologov je zdaj n a d l a n i v o s n u t k u o d l o k a o vars t vu v i rov p i tne vode, k i našteva 38 sedan j ih i n pe r spek t i vn ih v o d n i h zajeti j .

Z a posamezna območja vod­n i h v i rov odlok opredel juje ožje in širše varstvene pasove i n gle­de n a stopnjo va rovan ja ustre­zne varstvene ukrepe . Škofjelo­ški izvršni svet pričakuje, da bo j a v n a ra zp rava o od l oku zelo ži­vahna , z last i ka r zadeva mater i ­a lne posledice tega dokumen ta .

G r e namreč za uredi tev in sana­cijo v odn ih zajeti j , za omejeno rabo k m e t i j s k i h zemljišč (gnoje­nje) i n plačilo odškodnine, za omej i tev g radben ih in d r u g i h posegov v va rs t ven ih pasov ih ter za sanaci jo sedan j ih potenci­a l n i h onesnaževalcev pi tne vo­de, den imo gradnjo vodotesne

kana l i zac i j e . K d o bo kaj plačal, še n i jasno, moralo pa bo posta­t i , preden odlok zaide med l judi , je vz t ra ja l izvršni svet.

Sanac i j sk i p rog rami za po­stopno odpravo škodljivih vp l i ­vov na kakovost in količino pit­ne vode morajo b i t i po naročilu izvršnega sveta i zde lan i do leta 1995. Zanje bo poskrbe la občin­s k a cestno k o m u n a l n a skupnos t v sodelovanju s san i ta rno i n ­špekcijo. Obenem s sanac i j sk i ­m i p r og rami bodo določeni tudi stroški za ureditev in varstvo

vodn ih v i rov o z i r oma zajetij. j i h bo mora l prvenstveno poW vat i uprav i j alec vodovoda. j .

Geo log i bodo svoje raz isko^ j no delo nada l j eva l i i n dodaJ.j, na sp isek vars tva nove vire P ne vode. Z a i zredne potrebe ifPjj. jo že zdaj e v i den t i r an ih p1"1

r

žno 700 v irov . Posebno nost ter ja območje Žirov, z a jj-tero je eno zajetje glede na v« , ko možnost onesnaženja Pr

0\r lo. Območje So r skega polja v ^ činskem od loku n i zajeto, ke ' varovano z republiškimi p r e

s i . H . J e l o v i

V radovljiški občini se je lani na novo zaposli lo Novosti za Titove štipendiste 257 delavcev iz drug ih republ ik

Ko so vprašali brezposelne, je bil odziv skromen

Radovljica, 10. junija - Po podatkih Skupnosti za zaposlovanje Gorenjske se je v radovljiški očbini lani na novo zaposlilo 257 delav­cev iz drugih republik in pokrajin - največ v zadnjih šestih letih in kar sto več kot predlani. Največ so jih zaposlile gostinsko-turistične in gradbene delovne organizacije - Hotelsko turistično podjetje Bled 51, Integralova tozda na Bledu 17, Alpetourovi hoteli v Bohinju 14, Obrtno in gradbeno podjete Grad Bled U , SGP Gorenje Rado­vljica 9 itd.

Mejna starost 35 let K r a n j , 13. j u n i j u - V letošnjem re­

publiškem poročilu j c predsedstvo T i tovega sk l ada potožilo, da se je i z p r i d i l o razmer j e med štipendijami za m lade de lavec ter /a učence in študente v r ednem izobraževanju I )a bi se deleža i/.enačilu, |c pred.sed

Čeprav gre za delavce, ka t e r ih i zobrazbena raven je precej niž­j a od povprečja vseh novozapo-s l en ih v občini, je težko verjet i , d a b i se j i m v de l ovn ih organ iza­c i j ah s s e z o n s k i m značajem de­la l ahko že v nekaj l e t ih od rek l i . V H T P B l ed odkr i to pr i znava jo , d a b i med g lavno turistično se­zono rad i zapos l i l i na pomožnih de l ih v k u h i n j i i n v hote l ih do­mačine in domačinke, vendar pa j i h ne morejo dob i t i . K o so vpra­šali brezposelne, p r edvsem g im­naz i j ske maturante , je b i l odziv s i l a s k r o m e n , doma la ničev; z zapos lovanjem prek študentske­ga se rv i sa pa tudi ne morejo re­ševati vseh k a d r o v s k i h proble­mov med g lavno turistično sezo­no. V radovljiškem gradbenem podjetju Gorenje so se letos za ra z l i ko od prejšnjih« let odpove­da l i dodatnemu zapos lovanju delavcev iz d rug ih r epub l ik in pokra j in mod g lavno gradbeno sezono in so se raje odločili za

pogodbeno delo z g radben im i s k u p i n a m i , vendar pa hk ra t i ugotavljajo, da mod m l a d i m i n i z an iman ja za t esarsk i , z i da rsk i , žolezokrivski poklic. . . K o bodo še t is t i r edk i domačini, k i d e l a j o

V teh pok l i c ih , odšli v pokoj , bo­do spet pred p rob l emom, kje do­b i t i nove delavce, od kod j i h pr i ­pel jati . .

Ana l i z e s icer kažejo, da i m a radovljiško gospodarstvo na vo­ljo za hitrejši razvoj zadost i ka­dra s srednjo, višjo in v isoko izo­brazbo, vendar pa so za zdaj v r a z m e r o m a slabo razv i t em go­spodars tvu potrebe predvsem po nes t rokovn ih in malo strokov­n ih de lavc ih , s tem pa tudi po za pos lovanju delavcev iz d rug ih republ ik in pokra j in . Rešitev je v prenov i gospodarstva in v ustvar jan ju takšnega dohodka , da bodo lahko, na p r imer , tudi v H T P j u plačali snažilko to l iko, da bo postalo delo zan im i vo tudi za domačine.

C. Zap lu l m k

Krajevni praznik Bele

Zgornja Bela, 10. junija -K r a j e v n a skupnos t Be la , k i združuje vas i Zgorn ja , S red ­nja, Spodn ja Be l a , Bašelj i n Hraše, s i je za svoj k ra j evn i p razn ik i zb ra l a 18. j un i j , dan , ko je b i l pred 46 leti na Kališ-ču ustanov l j en Kokrški odred. K r a j a n i se bodo ob le­tošnjem p r a z n i k u priključili p l an incem i n vsem ostal m i na t r ad i c i ona lnem pohodu na Kališče in se udeležili pros la­vo, k i bo v s o b o t o ob e n a j s t i h dopoldne p r i d o m u Kokrške-ga odreda na Kališču. M l a ­d inc i bodo položili vence k ' ,|>. ,mins.kmi znamen j em in na i/ovrencu z a k u r i l i kres, k ra j evna konferenca S Z D L p a b o p r i p r a v i l a v s o b o t o zve čer v domu 01*0 na Zgorn j i Be l i srečanje z borc i K o k r -škega odreda

C. Z.

stvo pred laga lo (začasno) razp isa za o t r oke delavcev, v e ^ g u skupščina n i spre je la , za lo J e x pis zu p r ihodn j e šolsko ' e t 0

1 ^ ( j " l a n s k o l e t n e m u . M i m o g r e d e , * e ^ f l j ' t a k s n e m r a z m e r j u smo na s k e m ž e doseg l i in preseg l i , saj ^ ino letos .>.". T i t o v i h štipendistov^, tegu :tl m l a d i h delavcev m c e v in študentov v r ednem izoD vanju

Z u Titove s t ipend i j e jc bi lo n» ^ n u l i skupščini spre je t ih v<* • y m e m b n i h novost i , med k a t e r i * ^ m u o m e n i l i le nekatere Me j ' 1 **. jjO rost, do kater.- l ahko k a i u h ^ j ) m lad i de lavc i , ,e je pomakni l i * let, p r edvsem zarad i v k l j u č i t i ' pod ip lomcev . Pri odmer i v pendi|e bomo zu redno iz.' ,'> l.'!.ptf f l

n j e p r i m a k n i l i dodatek t is t im » ' ( l i s tom, k i se šolajo zu pok l i c " ' tffi kadrov i z ra z i t o primanjkuj«! * mt |c povzeta rešitev iz k a d r o v s k i £r pend i ran j a Nesorazmer ju v | Z^,I*' l i h /.. i m lade delavci- ;e I > ' ' „ , ? (.' poprav i l a t a k o , da s e bodo Vi-i z o b i aze\ anje i/ delu " ' " " " ' ' [ i i f g n i l e , zu i z .n lu azevunje ob ' 'r j i j j j n e k o l i k o znižale. O s n o v a za 1 ' e V b o v ( i b c h pi i nii-i i h zadnje ".'| ) (jK* |e po\ p i e č n e g a c i s e b n e g u l loh r e p u b l i k i ."stipendije za mlud«' I c e s o namen j ene k r i t ju stro* ^ l u i j . i . d e n i m o šolnini, p o t i " ^ podobno, k a r p o m e n i , da *° ttf^t, I U b l e t n e u |i- i ie d e l o v n e . M l'!},

Z a p r i h o d n j e .„ ,1,1. . . l e t o | M

• i I e m u i novo ! j ^ l j . 2B Tito: Ih - . i .| in. H <•••' " pr**, lavce in 11 za otroke delavce 1* , 1 ( 1v loge zb i ra j o s k u p n o s t i za ^^Vr nje do koncu p in i ju oziroin« ca avgusta (za m lade delavce/-

K r a n c

14. junija 1988

5?*u;jce je letos zrezek za četrtino cenejši, za domače goste pa.

3. s t r a n (mmmtSsmiaLAB

Na B l e d u d o m a č i h g o s t o v s k o r a j n i v e č Na ^ * J u n * i a ~~ Pred vrati je glavna turistična sezona, kakšna bo, kolikšen bo zaslužek? ln(toi0V*<n so različne, od optimističnih, ki jih spodbuja nedavna devalvacija dinarja, do čr-Ivfcf" ^* J m P o r a i a i ° naše nestabilne razmere. Hotelirji seveda računajo predvsem na I P obisk tujih gostov, saj je domačih, ki bi si še lahko privoščili hotelske počitnice, vse vffil Na Bledu, ki sodi med najdražje turistične kraje pri nas, domačih gostov skoraj ni iq,"°lejski hotelirji pa vse bolj stavijo na golfiste, ki kakor sami pravijo, »pasejo« na Bled.

Bližajoči se poletni sezoni in problemih, ki tarejo turizem, smo se pogovarjali z Antonom I n > a n o m ' direktorjem Hotelsko turističnega podjetja Bled, kamor sodi niz blejskih hote­li tudi najuglednejše Toplice in Vila Bled, ter spremljajoči turistični objekti, med kateri-

. ^ V e r i a posebej omeniti igrišče za golf.

Imate kaj akumulacije?«

- i t i » l n i v r a t i ' e »avna turistična sezona, kak-so?«

u ^ . p o s e d a n j i rezu l ta t i , k i zadevajo število . i g-v« v> število gostov, ob iske n a gradu, ii f i r ? S C U ? a g o l f i t d - ' s o n a r a v n i l a n s k o l e t n i h , • ia & n ^ n * rezul tat p a je b istveno boljši, i zha -' Predvsem iz ko rek tne j še ras t i tečaja d i -• vn^.* v p r imer j av i z l a n s k i m le tom. V gla-J ižn1 l n P°dsezoni pričakujemo fizično p r i b l i -

0 enak obseg kot l an i , finančno p a boljše-j 9 e se bo nada l j eva l t r end pr i l aga jan ja j f jL 5 ! 3 d inar ja tu j im v a l u t a m v r e a l n i h okv i -|VhkH°^^ e g a toreJ k l jub precejšnji ras t i cen

' lov o z i r o m a r ep r odukc i j sk ih mate r i a-

aii " J e b i l a n e d a v n a devalvacija dinarja pravšnja ' niorda prenizka, kakor pravijo nekateri gospo-

IZjJveniki?«

*To je re lat ivno, če g ledam naše indek-]e b i l a prava , seveda pa je s t r u k t u r a na-

, t 0"L s t r°škov malce drugačna. B i s t veno ozi-nia izklillčnn hr> \mli\/ala lo na nnract rf»-

, 3 Je b i la prava , seveda p a je s t r u k t u r a na-stroškov malce drugačna. B i s t veno ozi-

j . a izključno bo vp l i v a l a le na porast re­veri ° V v P e n z i o n s k i potrošnji, m i s l i m se-

Qa na prenočitveni de l , v i z v enpenz i onsk i j ^ o š n j i pa d i r ek tnega vp l i va n i m a . N a • '^ Področju s c e n a m i naših stor i tev n i k a -y . r ° e bomo mog l i pa r i r a t i poras tu cen godn ih mater ia lov , e k o n o m i k a manjših i J e k t o v in t i s t ih , k i so vezan i p r edvsem n a s l ^ P e n z i o n s k o potrošnjo, bo zagotovo . a osa. Vendar , b is tveno je, da imajo t i stro-g 1 v s t ruk tur i vseh m a t e r i a l n i h stroškov le

~P 8 odstotni delež. Če n a p r a v i m ko rek tno k l i ? r J a v o i n naše cene preračunam v mar-2a 3 dolarje, potem je rec imo zrezek letos cen l e g a g o s t a P r i b l i ž n o 2 0 do 30 odstotkov r», Š i l c o t l a n i - z a domačega gosta pa sko-<^edosegi j iv.«

^ ^ a t o j e pozna pri obisku domačih gostov?"

V e r * ^ V e d a - domačih gostov praktično n i Pam a z i " e r e so takšne, da je težko ravna t i ^ " ? e f n o . ž e brez sedan j ih podražitev in dn . J U D manjšim p r i b i t k o m p r i h r a n i i n

' * a d ^ s t v a r e n ' n a kakršne smo nava jen i v I tart l e t i h » s o cene za domače goste po-

s 0 b m a n e s p . r e J e m l j i v e , za tuje pa seveda •Po posamezn ih l o k a l i h je potrošnja s icer

I c w ^ n a . t o d a ne bom dost i zgrešil, če re-0 ' d a v g l a v n i s e z o n i od 80 do 90 odsto-hajV p o t r o š n J e odpade na tuje goste. Če iz-

I r a v ^ 0 x r * e 8 a » po tem so cene seveda na -l t 0 v

n a n e na doseganje o p t i m a l n i h dohod-^ J ^ u č i n k o v na tu j em tržišču. «

*"e k o m e r , b ra t e zadnje spremembe devi-^•J^nodaje, kaj pomenijo za turizem?«

r * 2 e r n ^ a Z e n s P r e m e m D e tečaja d ina r j a za tu-v ° z n \ d r u g i n n i ' T u r i z e m n i m a s ta tusa iz-p a „ l k a . s t imulac i j tako a l i tako n i b i lo a l i ^ g j ^ z e l o majhne . «

tistih K a r n e k a ' v a t m n o t e l o v ) e z d a | na seznamu «tekl o r B a n ' z a c i j . ki bodo morale poračunati ^ll^Jlohodke?«

riarnji 0 » e r e s , p rob l em je nasta l za rad i d i -je i 0 * ^ r a s t i osebn ih dohodkov. V s a k o m u r l ih J 1 ? n ° » da so za rad i z a m r z n j e n i h oseb­je,.; ° n °dkov v l a n s k i h p r v ih mesec ih , p r i -

JSini podatk i in indeks i za letošnjo štiri,

pet mesecev ne.-prejemlj iv i . V devet ih me­sec ih prob lemov ne bo, ne bom reke l za iz­plačevanje n o r m a l n i h , temveč p l a n i r a n i h osebnih dohodkov. «

»V kolikor jih bo seveda možno poračunati v devetih mesecih?«

» Po zadn j ih in fo rmac i j ah zdaj kaže, da bo možno. Če pa ne bo, se bo pač potrebno posluževati d rug ih ob l ik , k i so v Jugos lav i j i vsepovsod v navad i , izplačujemo pač osebne dohodke, v b i l ancah pa j i h p r ikazu j emo p r i d rug ih s tvareh. «

»Kaj nasploh sodite o sedanjem omejevanju osebnih dohodkov?«

» Poseben prob l em je v tem, da smo se-zonci , v sezoni so naši de lavc i b istveno bolj obremenjen i kot v d r u g i h de javnost ih , saj n i smo tovarna in ne moremo de lat i n a zalo­go. T a k o kot so zdaj osebni dohodk i omeje­n i , je za nas zelo nes t imula t i vno , naši delav­ci v b i s tvu n imajo mot ivaci je za delo. Če b i me kdo vprašal in b i m u odgovor i l pošteno, potem b i m u dejal , naj ostane doma, saj n i ­m a pravega mot iva , da b i v sezoni de la l 16 ur n a dan . Ne govo r im seveda za tiste, k i imajo neposreden st ik z gostom in se l ahko rešujejo z nap i tn ino , temveč za vse tiste, k i takšne možnosti n imajo in ne morejo nači­na pos lovanja pr i lagod i t i sebi v p r i d . «

Kolikšen je zdaj povprečni osebni doho­dek?«

» N i tako slab, ma ja je od hote la A kate­gorije do hote la B kategori je znašal od 600 do 500 tisoč dinar jev , toda, tud i to je re la t i ­vno, saj je precejšen del plače odpade l n a praznično delo in druge dodatke. «

» T a kaza lec je spet naša posebnost, to je pogruntavščina rea lnega soc ia l i zma , dohod-kaške teori je. B o m pojasni l n a p r i m e r u ; ker smo šli v vsaj približno rea lno ovrednotenje p r o d u k c i j s k i h tvorcev, r eke l b o m osnovn ih sredstev, je naša amor t i zac i ja več kot še en­k ra t višja kot povprečna v gos t insk i dejav­nost i , zato seveda ne moremo ustvar ja t i ne v e m kakšne akumulac i j e . S i ce r pa , če sem pošten, razmere so takšne, d a se ne splača imet i akumulac i j e , saj je ed ina , s katero resnično l ahko razpolagamo, rezervn i sk l ad . «

»Toda vsem načrtom se vendarle niste odre­kli, popraviti nameravate Festivalno dvorano?«

» Z dogovor i o združevanju sredstev in f i nanc i r an ju smo tako daleč, d a bomo jese­n i l ahko začeli s to invest ic i jo , zaključena naj b i b i l a do pr ihodnje sezone, torej apr i l a , ma ja pr ihodnje leto. G r e za adaptaci jo i n posodobitev dvorane, obseg bo osta l p rak t i ­čno enak, le nekaj metrov bo daljša, v tehni ­čnem s m i s l u pa gre za popolno prenovo. B l e d bo dob i l dvorano, k i bo omogočila naj­zahtevnejše kongresne pr i red i tve . «

»Svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo na Ble­du prihodnje leto, boste torej dočakali s preno­vljeno dvorano, nared naj bi bil velik trgovski center, bo še kaj novega?«

» Poudarek je dan k o m u n a l n i ured i tv i , od ured i tve vpadnice , L jub l j anske ceste, pločnikov, razsvet l jave, drevoreda, parkov, s k r a t k a v s em t i s t im podrobnos t im, k i dv i ­gajo raven turističnega kra ja . «

Nove obvozne ceste pa ne bo?«

•Potem pa to ni veliko'

» Ne, saj prav to hočem reči, p r i rezul ta­tu, kakršnega imamo , cenah, kakršne ima ­mo, dohodkovno to ne b i smelo b i t i pro­b lem, govor im seveda z v i d i ka , kako zak l ju ­čiti poslovno leto z ničlo, ka r je pametno . D r u g a stvar pa je, če govor im z v i d i k a us tvar jan ja potrebne akumulac i j e , k i b i gle­de na ve l javne pogoje f i nanc i ran ja zadošča­la za rea l i zac i jo načrtov, potem je seveda pr ihodek o z i r o m a dohodek b istveno pre­ma jhen . «

» Obvozn i ca kot g lavna inves t i c i j a je na žalost padla , po mo jem m n e n j u je tu napra­vl jene največ škode, preveč so b i l i p r i so tn i čisto p r i v a tn i interes i . Dok l e r obvoznice ne bo, bodo prometne razmere nemogoče, saj gre skoz i B l e d ves tranz i t , najožjega prede­la B l e d a n i moč ured i t i v s m i s l u mes tn ih u l i c . «

»Kako daleč ste z razširitvijo igrišča za golf?«

» Kaže, da so zdaj realne možnosti, da le­tos p r idob imo zemljišča, pr ihodnje leto b i

tako l a h k o igrišče razširili z a 18 pol j . S t em bi komaj p o k r i l i sedanje povpraševanje, p redvsem pa zagotovi l i no rma lne pogoje i g ran ja za tiste goste, k i že zdaj hodijo k n a m . V p ros to rskem p l anu b i mora l i ta komp l eks še razširiti, le tako b i do leta 2000 prišli do golf centra , k i b i po n o r m a t i v i h in s tor i t vah l ahko »šel vštric« s podobn im i cen­t r i v A m e r i k i i n Ev rop i . To je ed ina mož­nost, da s t em prostorom iztržimo, ka r se da. « _ _

Golf isti so dobri gostje za Bled?«

» To so de jansko gostje, k i na B l ed »pa­sejo«, brez takšnih dejavnost i j i h je nemo­goče dobi t i , samo na lepo jezero, pa na lepe gredice in stezice se j i h ne da . Nič novega seveda n i smo pogrunta l i , takšen je t rend v svetu, le dovzetni moramo b i t i zanj . T u d i drugod v S loven i j i razmišljajo o igriščih za golf, v Portorožu, v Rogaški S l a t i n i . Z a nas je to seveda lažje, saj igrišče za golf zahteva celotno turistično ponudbo, hote l A katego­ri je i n druge s tvar i .

Zato m i s l i m , da ima ta za sedaj real­ne možnosti le B l ed in Portorož.«

M . Volčjak

iša hotelska ponudba v Bohin ju

S k v a l i t e t o d o v i š j i h c e n ftibčev I Pač p f t . a z » tO. junija — »Naš cilj ni, da bi hotelsko ponudbo širili, PraV|: K°stom treba ponuditi takšen hotel, zu katerega bodo pri­pajan P* odšteti več denarja. Zato smo v zadnjih dveh letih že do­bili tu j - 0 Preuredili in dogradili, veliko pozornosti pa smo name­ni t « v.' U r e J a n i u okolice,« je v petek nu krujši slovesnosti poudaril

u Mulej, di Še

lirektor Kompasovega to/.d-a Hoteli Bohinj.

V r e c l nV e č so

S v z V A 1 0 ' k e r 5 5 0 ve l iko" stro U r i l a i « O V o P o h r a n i l i na ra

L ° P O P r i t , > K i : d H a - k a t . M v g a i h

0 l e k t i v l i d u l a v c i 3 7 d a n s k e g a ' n P o v P A ! , V B °hmju . P r e u r e d i l i

U i n 0 v J} 1° r e s t a v r a c i j o , nare S l i j ; l u h ' novo p i c o n j . . . ob

*j n 0 ^ u e m hungalovov in n , S p f e t w Y s o b - Povsem p u l M w t n ' h tudi n r ih l i žno

nove pr idobi tve

so dva

l n - k t . u a zemljišča v oko l i c i . Z g rad i l i so dve igrišči za tenis in nov bazen, v ka t e r em so se v pe tek že n a m a k a l i tu r i s t i , k i j i h v boh in j sk ih hote l ih te dn i ne man jka . Z a celotno invest ic i jo (tako imenovano prvo fazo pre­nove) so porab i l i 210 mi l i jonov d inar jev . »S tem smo hotel pono­v n o p o s t a v i l i na noge in z več kot 200 ležišči že dosegamo do­

bre poslovne rezultate. L a n i je b i la naša povprečna zasedenost več kot 60 odstotna, letos pa pr i ­čakujemo še več gostov. To pa k l jub temu da smo v tuj i va lut i b ivanje v našem hotelu podražili za 38,4 odstotke,« prav i M i r o Mu l e j .

Seveda pa preuredi tev hotela

in p redvsem okol ice n i pr idobi ­tev le za hotel K o m p a s , temveč za ves Boh in j , saj je dodatna po­nudba (predvsem tenis igrišči in bazen) namen jena v sem bohinj­s k i m gostom, p r i K o m p a s u pa pravi jo, da je to šele p rv i del prenove.

V. S tanovn ik

^ t V h n * i z h o t e l " l < lh pip Je zask/ga sončnih kolektorjev, ki jih je • Postavil Franc Stroj i/. Dvorske vasi. — Foto: G. Sinik

M e d n a r o d n i s e j e m L E S M A 8 8

Le t o in j l m e d n a r o d n i sejem lesarstva bo da l poudarek r a c i o n a l i z a c i ­j a m i n inovac i j am. Najboljšim ob l i k o va l c em pohištva bodo podelje­ne nagrade »Zlati spoj«.

L jub l jana , jun i j a — Od ponede l jka , 13. j un i j a do petka , 17. j u n i ­ja , bo na Gospoda r skem razstavišču v L jub l j an i odprt 18. mednarod­ni sejem L E S M A , na kater i bodo domači in tuj i razs tav l ja lc i pred­stav i l i najnovejše dosežke v lesni indus t r i j i . Sodelovalo bo 205 raz-stavl jalcev in s icer 77 domačih i n 128 tu j ih iz 15 držav. Poseben poudarek bo letos dan rac iona l i zac i j am v lesni pro i zvodnj i ter inova­c i j am. T a k o bo na letošnji L E S M I Zveza s ind ika tov S loveni je že tretjič podel i la p r i znan ja inovator jem leta. Pode l i l j i h bo M i h a Rav­nik, predsednik zveze s ind ikatov S loveni je . Znova pa bodo za naj­boljše dosežke na področju ob l ikovan ja pohištva podeljene nagrade imenovane »Zlati spoj«. Podel jeni bodo za stroje za p r i m a r n o obdela vo lesa, za stroje za s ekundarno in f ina lno obdelavo lesa ter za orod­ja . Deležni j i h bodo le domači pro i zva ja lc i .

D a bi sejem L E S M A kar najbolj približali in poživili tudi za dru­ge obiskovalce , bodo letos pro izva ja lc i prvič predstav i l i tudi drobna , hobi orodja in strojčke ter po l i zde lke . V desnem p r i z i d k u hale A pa bo Tehniški muzej Sloveni je p r i p rav i l razstavo o zgodov in i razvo ja skobliča. ^ „ .

D. Do lenc

V i s t i g o d l j i Ko sta Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke

mladine pred kratkim pozvali kmete, naj ne oddajo živine ceneje kot po 3000 dinarjev za kilogram žive teže, so mnogi njuno »sporo­čilo kmetom in javnosti« razumeli kot (neupravičeno) izsiljevanje višjih cen; slišati pa je bilo tudi za tako grobe ocene, da kmetom ni mar za delavce in da gledajo le nase in na svoj žep. Toda — ali res? Tudi kmetje, ki poznajo razmere v kmetijstvu in v družbi na­sploh (in ne vidijo le sebe), dobro vedo, da s cenami ob omejeni kupni moči prebivalstva ni (in ne bo) mogoče pretiravati. Alojz Logar iz Goric, dobitnik letošnjega najvišjega zadružnega prizna­nja v Jugoslaviji, je pred nedavnim dejal, da prihajajo časi, ko bo­do pridelki za kmeta (prodajalca) prepoceni in za delavca (kupca) predragi in da bo — vsaj za kmeta — najdražja tista hrana, ki je ne bo mogoče prodati. Velja mu le pritrditi, kot velja pritrditi tudi ugotovitvi, da kmet dobro živi tedaj, ko gre tudi delavcu dobro. Če to razumemo, potem ni mogoče sprejeti ocen o namenih stanov­sko-političnih organizacijah slovenskih kmetov, da bi »dotolkli delavca in ga spravili na kolena.« Še najmanj to — hočeta le, da se popravijo porušena cenovna nesorazmerja in da se izboljša polo­žaj kmetijstva, ki se poslabšuje že od 1983. leta dalje. Medtem ko so se odkupne cene mleka, klavnega goveda in prašičev v času med 1980. in 1987. letom povečale 22 do 23-krat, so se cene gnojil 32 do 37-krat, zaščitnih sredstev 33 do 73-krat, traktorjev 32-krat... Osebni dohodki na zaposlenega so v tem času porasli 30-kratno, mleko v trgovinah 28-kratno, pivo 43-kratno, moška srajca 44-kratno, nizki moški čevlji 32-kratno... Kmet je moral predlani oddati 1254 litrov mleka, da je plačal en prispevek za četrti razred pokojninsko-invalidskega zavarovanja, lani pa že 1832 litrov in še bi lahko dokazovali.

Ko kmetje, zadružna zveza in kmečki zvezi zahtevajo podraži­tev mleka (na 500 dinarjev za liter) in mesa (na 3000 dinarjev za kilogram žive teže), hočejo, da se živinorejcem priznajo izdatki prireje, ki so bili že aprila po izračunih Kmetijskega inštituta Slo­venije 526 dinarjev pri mleku in 3548 dinarjev pri živini. Predelo­valci sicer zatrjujejo, da so Kmetove zahteve upravičene, vendar se hkrati tudi sprašujejo, kdo bo še kupoval meso, ki je zdaj dražje kot v Italiji; zaskrbljujejo pa tudi podatki, da je že po zadnji po­dražitvi precej upadla prodaja sirov in drugih mlečnih izdelkov. Kaj bi v tem oziru prinesla nova podražitev, o kateri so delavski sveti mlekarn in mesnopredelovalnih obratov razpravljali včeraj, je težko napovedati; nedvomno pa je, da so se živinorejci in prede­lovalci znašli v istem loncu in v isti godlji in da bodo morali pri iskanju rešitev bolj kot kdajkoli doslej upoštevati, kako globok je povprečen občanov žep. c Z a p l o t n i k

IZ G O S P O D A R S K E G A S V E T A

V l a k p r i h o d n o s t i Te dn i je v H a m b u r g u mednarodna p rometna razstava, k i je

priložnost za predstav i tev najsodobnejših dosežkov prometa i n t ranspor ta v zadn j ih le t ih . N a njej se predstav l ja okrog tisoč raz-stavl jalcev iz 25 držav, žal pa med n j i m i n i Jugos lav i j e . V e l i k pou­darek razstav 1 ja lcev je dan varnos t i , h i t ros t i i n udobja p r i vožnji, močno pa je poudar jena tud i sk rb za varstvo okol ja . Največja zan i ­mivost prometne razstave pa je novost zahodnonemških železnic. To je tako imenovan v l ak pr ihodnos t i , k i je p r i p r v i h vožnjah dose­gel r ekord , saj je pe l ja l s hitrost jo 412,6 k i l o m e t r a n a uro.

C e s t a r j i d o b i l i p o r o š t v o z a p o s o j i l o Skupnos t za ceste Sloveni je je od s lovenskega izvršnega sveta

dob i l a garantno p ismo, s k a t e r i m naša v lada zagotavl ja E v r o p s k i inves t i c i j sk i b a n k i , da smo zbra l i d i n a r s k i delež (50 odstotkov de­narja) . To je eden i zmed pogojev za podpis pogodbe o najet ju do­datnega posoj i la za nadal jevanje gradnje karavanškega predora. Pogodbo naj b i podpisa l i že konec maja , vendar je b i l podpis (ker n i smo vedel i , a l i bomo lahko zb ra l i d i n a r s k i delež) preložen.

V . S.

V D E L O V N I H A L J I

V lad im i r Kiš, urar na Bledu:

Ničesar ne moreš prehiteti »Lačni ne bomo in čez noč tudi ne bomo obogateli s to obrtjo,« pravi Vladimir Kiš, doma iz Osijeka, ki že četrto leto vodi svojo urarsko obrt na Bledu.

Težko je bi lo začeti obrt v k r a ­j u , kjer je vse življenje de lova l u r a r s k i mojster , kot je b i l po­ko jn i Ambrožič, mojster stare šole, k i se je v F ranc i j i učil svoje obr t i . Neka j let po njego­v i smr t i je b i l B l e d brez urar ja , ko pa je 1983. leta V l a d i m i r Kiš izvedel , d a je prosto mesto urar ja , je n a radovljiški občini takoj zapros i l za dovoljenje. Za l jub l j en je v gore i n že dolgo s i je želel p r i t i z družinico k a m bliže. Imel je srečo, n a občini so m u šli zelo n a roko, m u od­m e r i l i svet, d a s i je na avtobu­sn i postaj i n a B l edu postav i l m a l i rdeči k i o sk . T u d i u ra r j a

n i k a r tako l ahko dobi t i . K d o p a i m a danes še to l iko potrpl jenja? V l a d i m i r Kiš je s icer študiral za stomatologa, njegov osnovn i po­k l i c , k i se ga je izučil takoj po osnovn i šoli, pa je urar , ka j t i oče, če­v l jar , je hote l , da i m a s in k a k opr i j eml j i v pok l i c , potem pa naj štu­d i r a , če hoče. K a k o prav m u je prišla ta s tara modrost . Z vso vne­mo se je lo t i l de la , nabav i l mate r i a l , tud i uvoz i l ga je precej, ka j t i u r a r s k a obrt i m a svoje koren ine zunaj . V začetku je b i l v l oka lu po ves dan , da je ugotovi l , kdaj p r iha j a največ l jud i . Po tem je us ta l i l svoj de lovn i čas od 9. do 16. ure , ko se n a av tobusn i postaj i i zmen ja največ avtobusov in potn ikov . G l eda , da je t i s t i čas res v l oka lu , da ga s t r a n k a ne išče zastonj . Ne le kva l i t e ta de la , tud i odnos do s t rank je pomemben , se zaveda. Ves čas dela , ka j t i to je delo, p r i ka t e r em ne moreš prehi tevat i , zahteva natančnost, m i rno roko, po­trpežljivosti.

»Kakšne ure pa kaj nosite Goren j c i , Blejci?« »Kvaliteta u r je tod v povprečju višja od pričakovanja. Kakšni

dve let i je b i l s i lno moden quarz , zdaj pa, ko l judje v idi jo, k a k o dra­ge so v b i s t vu quarčne ure, ka j t i pogosto je t r eba menja t i bateri je, te so pa drage, se vračajo k m e h a n s k i m u r a m . S i ce r se pa tudi v svetu moda vse bolj nag iba k njim.«

L judje z B l eda in okol ice so se ga navad i l i . Leto dn i garanci je daje za svoja poprav i la . T u d i tujce je z njo p r i t e gn i l i n n i redek s lu ­čaj, ko m u b le j sk i gost pr inese poprav i t uro , največkrat so to A n ­gleži in H o l a n d c i , pa tudi garanc i jo m u pr ineso pokazat , čez leto dn i , da jo še vedno hrani jo . ~ .

D. Do lenc

(&®B2BB8J}S^XXLAB 4. STRAN Torek, 14. junija 1«

Praznik gasilcev Podgore - Požar je bil vzrok, da so člani gasilske­ga društva Begunje pred 64 leti kupili prvo ročno gasilno brizgal -no in v Podgori, na kraju, kjer so v nedeljo dopoldne slovesno odprli novozgrajeni gasilski dom, zgradili tudi manjšo stavbo za orodje. Vse do januarja 1953 so bili gasilci iz vasi Podgora v kraje­vni skupnosti Begunje včlanjeni v gasilsko društvo Begunje. Ta ­krat pa so s ena občnem zboru odločili, da ustanovijo svoje gasil­sko društvo. Se isto leto so potem razvili prapor in s svojim denar­jem kupili svečane uniforme. Potem pa so pred štirimi leti začeli graditi v Slatni v Podgori nov gasilski dom. Skoraj pet tisoč pro­stovoljnih ur so naredili člani društva, z materialom, delom in pri­spevki pa so pomagali tudi krajani. V nedeljo so se ob 35-letnici društva in pred bližnjim gasilskim kongresom ob otvoritvi doma zahvalili vsem; še posebno pokrovitelju letošnjega praznovanja delovni organizaciji Elan, pa občinski samoupravni skupnosti za požarno varnost, KŽK-obratu Poljče, Zavarovalni skupnosti T r i ­glav Kranj in krajevni skupnosti Begunje ter še posebno obrtni­kom, ki so različna dela opravljali brezplačno. Na svečanosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev, so po­delili priznanja vsem, ki so naredili pri gradnji doma 80 do 100 in več kot 100 prostovoljnih ur. Posebno priznanje občinske gasilske zveze II. stopnje je dobil Jože Langus, gasilsko društvo Begunje pa je gasilskemu društvu Podgora izročilo na svečanosti spominsko priznanje. Novozgrajeni gasilski dom je odprl predstavnik delovne organizacije Elan. - A. 2 .

Z a š č i t a , v a r n o s t

i n p o s l o v n o s t

Kranj - Sejem opreme in sredstev civilne zaščite, edina tovrstna strokovna specializirana prireditev v državi, ki je bil minuli teden v Kranju, je vzbudil precejšnje zanimanje doma in v tujini. Predvsem tokrat ta prireditev ni bila zgolj prikaz razvoja in dosežkov na področju opreme, pripomočkov in na­prav za zaščito, reševanje, varovanje, marveč v precejšnji me­ri tudi poslovno tržišče.

Za obiskovalce, predvsem za mlade šolarje in študente iz vseh republik, je bila to nedvomno priložnost za seznanitev, kaj vse danes že zmoremo narediti doma, predstavljeni do­sežki nekaterih tujih razstavijalcev pa niso vzbujali pozorno­sti le pri obiskovalcih, marveč tudi pri razstavljalcih oziroma proizvajalcih. Zatorej tako po obisku kot po poslovnosti pri­reditvi ni kaj očitati.

čeprav zanimiv, strokovno pa še sploh, je bil morda le program vzporednih prireditev v sejemskih dneh preveč zgoščen. Prav bi morda bilo, da bi prireditelj to upošteval na prihodnjem sejmu. Sicer pa je bila vaja reševanja iz visokih objektov, ki je prikazala usposobljenost različnih služb in de­javnosti, ne le zgolj JI A , še najbolj nazoren in kvaliteten pri­kaz opreme in usposobljenosti s področja reševanja, zaščite... čemur je tudi namenjena ta sejemska prireditev. Predstavlje­ni so bili na sejmu domala vsi pomembnejši izdelki in dosež­ki jugoslovanskih proizvajalcev opreme in sredstev za civilno zaščito. Morda bi bili lahko slovenski, predvsem pa gorenjski proizvajalci, na tem področju vendarle bolje zastopani.

A. Ž.

Prvič podelili priznanja tudi na Zlatem polju - Z različnimi prire­ditvami so minuli teden v krajevni skupnosti Zlato polje v kranj­ski občini proslavili krajevni praznik. Letos so praznovali drugič, odkar so prebivalci organizirani v tej mestni krajevni skupnosti. Za praznik pa so si izbrali dan, ko je bila pred petindvajsetimi leti ustanovljena njihova krajevna skupnost. Osrednja prireditev za praznik je bila v četrtek popoldne v večnamenski dvorani osnovne šole Franceta Prešerna, kjer so na proslavi krajanom prvič tudi podelili priznanja krajevne skupnosti. Sicer pa je ob letošnjem prazniku izšlo tudi krajevno glasilo, v katerem med drugim pojas­njujejo, da je kljub potrebi premalo interesentov za telefon, ki bi lahko sami pokrili sorazmerno visoke stroške. Na sliki: svečanost v šoli Franceta Prešerna. - A. 2 .

L D O P I S N I K I S P O R O Ć / I J O

D e l a p o p r o g r a m u

Člani sveta kra jevne skupnos t i Radov l j i ca so pred dnev i oce­n jeva l i i zva janje letošnjega p r o g r a m a de l v k ra j e vn i skupnos t i . K a r zadeva radovljiško tržnico, so razprav l j a l i o možnih ponudbah šestih loka lov z a s e b n i k o m , za letno kopališče pa so govor i l i o mon­taži o g r e va ln ih naprav . Sve t je d a l tud i soglasje za nove cene kopa­liških stor i tev i n za prenočevanje v k a m p u . K o so ocenjeval i de la n a go ren j sk i cest i , so ugotov i l i , da potekajo po p rog ramu i n bodo po zagotov i lu i zva ja lcev ( S G P Gorenje ) končana konec jun i j a . V načrtu imajo tud i i zg radn jo parkirišč za avtobuse in osebna voz i l a p r i tržnici. Ugo tov i l i pa so tud i , d a f inanc i ran j e posamezn ih pro­g ramov ne poteka po s k l e n j e n e m s a m o u p r a v n e m spo ra zumu, piše Jošt Rolc.

u r e j a A N D R E J 2AJLAJR

Pred prazn ikom i n re ferendumom v kra jevni skupnost i Stražišče

Č e k d a j , p o t e m n a j b r ž r e s z d a j Stražišče, 13. junija — Danes (torek) se v krajevni skupnosti Stražišče v kranjski občini za­čenjajo prireditve v počastitev letošnjega krajevnega praznika. 21. junija, množične izseli­tve družin med vojno, se 4500 prebivalcev krajevne skupnosti svečano spominja vsako leto. Vsako leto junija ocenjujejo tudi napore, uspehe in naloge. Stražišče je prav gotovo ena t i ­stih krajevnih skupnosti v kranjski občini, kjer so v preteklosti z delom, prispevki, odreka­nji marsikaj naredili. Morda so bile nekatere naloge, ki so jih želeli uresničiti, tudi preširo­ko zastavljene in jih zato marsikaj še čaka na komunalnem in drugih področjih. Vsekakor razlogov, da tudi letošnjega praznika ta teden ne bi proslavili z različnimi prireditvami ni. Vendar pa bi za letošnje praznovanje morda lahko ugotovili, da ga obeležuje svojevrstna simbolika.

Do zdaj so namreč imel i v krajevni skup­nosti Stražišče že tr ikrat referendum, na kate­rem so se odločali o samoprispevku. V nedeljo, 19. juni ja, torej tako rekoč na sam krajevni praznik, se bodo četrtič. Tokrat se bodo odlo­čali, a l i bodo dve leti prispeval i po 2,5 odstotka i n s tako zbranim denarjem ter pr ispevkom interesentov oziroma skleniteljev pogodb zgradi l i pr imarno telefonsko in omrežje za ka ­belsko televizijo.

K o smo se pred prazn ikom i n nedel jskim referendumom pogovarjali s predstavniki k r a ­jevne skupnost i i n organizacij, je predsednik organizacije Zveze socialistične mladine v Stražišču Janko Burgar takole koment i ra l po­budo i n sklep skupščine krajevne skupnosti o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev­ka v kra jevnim skupnosti za izgradnjo pr imar­nega telefonskega in televizijskega kabelske­ga omrežja:

»če kdaj, potem je zdaj najbrž res najbolj primeren čas, da se odločimo za ta pro­gram. Res je tudi, da se je v Stražišču že marsikaj gradilo, da imamo na primer športno društvo in ra­zlične dejavnosti, pa premalo prostora in naprav, da nas čaka precej dela na ureja­nju in gradnji cest.

Toda, če ta trenutek tehtam, čemu bi dali prednost, mislim, da je odločitev, da bi bila to telefonija in kabelska televizija, pravilna. Kaj danes pomeni telefon, vemo. Kar pa zadeva kabelsko televizijo, mladi temu pravimo »su-per«. Če bo na referendumu odločeno, da bo­mo zbirali denar prihodnji dve leti, potem bo to tudi obveza, da program dosledno, tako kot je bil predstavljen in razlagan na sestankih in v Sitarju, tudi uresničimo.«

Tud i predsednik krajevne konference so­cialistične zveze Rudi Bizovičar i n predsednik

Franc Vodopivec, predsednik sveta krajevne skupnosti

Janko Burgar, predsednik organi­zacije ZSMS Stra­žišče

sveta krajevne skupnosti Franc Vodopivec sta v pogovoru ugotavljala, da so v vseh pr ipravah in ocenah za uresničitev programa i ska l i i n najbrž tudi našli formulo, k i b i jo v nedeljo na glasovanju lahko podprl i .

M»Res je, da se odloča­mo o samoprispevku morda v najbolj neu­godnih časih. Res pa je tudi, da je program povsem določen in to­čno opredeljen. Lotiti pa se ga nameravamo tako, če bo nedeljska odločitev na referen­dumu, da smo za sa­moprispevek, da ga bomo v vseh potanko­stih tudi dosledno iz­

peljali,« sta poudari la oba predsednika.

Čeprav ima referendumski program že ne­kaj časa v krajevni skupnosti razumlj ivo naj­večjo težo, izgradnja omrežja za telefonijo i n kabelsko televizijo n i edina naloga, k i so si jo zadali v krajevni skupnost i za letos.

»Pripravlja se izdela­va zazidalnega načrta ožjega krajevnega centra med Delavsko cesto, Škofjeloško ce­sto, robom Lahor in šolo,« pravi predsed­nik skupščine kraje­vne skupnosti Rok Ži-bert. »Na tem območ­ju naj bi bila v prihod­nje blagovnica, špor­tni center, tržnica in različne servisne de­

javnosti. Predvsem se že javljajo interesenti za blagovnico.

Rok Zibert, pred­sednik skupščine krajevne skupnosti

Referendum, na katerem se bodo v nedelj0* 19. junija, od 6. do 17. ure odločali o sam0' prispevku bo v osnovni šoli Lucijana Seli*' ka v Stražišču

Drug problem, da ne rečem kar rakranfc? Krožna cesta. Smo tik pred začetkom i 2? 1*^ nje prve etape. Pravzaprav bi že začeli, & r bi bilo pripomb med lastniki zemljišč. N j * Ijevanje ceste v drugi etapi pa je predvidejjj prihodnje leto. Potem imamo v programu projekt Škofjeloške ceste. Pripravljen je Bašarjeve hiše, poleti pa bo asfaltirana pokopališka cesta in s soudeležbo tudi &e

Siškovem naselju.« ,.« Problem, k i j i h še vedno čaka, je v Strani

ču tudi muzej na prostem z gradom, Sita?5

hišo in kapelo, pa javna razsvetljava, kana^?* cija in vodovod. Za kanalizaci jo je že nar<$L projekt za odvodnjavanje meteornih vod odpadnih v čistilno napravo. Računajo, da , projekt (deloma tudi že s sredstvi) letos nar*0.

Ko smo potem v šali med pogovorom P*j pomnili, da je letošnje praznovanje v kraje*"! skupnosti v primerjavi s prejšnjimi leti P1*?"! nenavadno, saj se bodo tako rekoč na ve«* praznika resno odločali o veliki stvari, so P*j vedali, da se resnosti vsi skupaj zavedajo. ne gre le za zahteven program, marveč tud'i. odločitev, ki bo nedvomno imela določen °* mev tudi izven krajevne skupnosti. Skra^J letošnje praznovanje je tudi svojevrstna s l

bolika. A

Zdaj n i več dvoma

Centrala na Trati bo vključena čez pol leta

škofja Loka - Datum je trden: 5. januarja prihodnje leto, za ob­činski praznik, bo vključena nova vozliščna avtomatska telefonska centrala na Trati. Novico, ki je bodo veseli številni novi telefonski naročniki, je izdal prvi mož velike občinske telefonske akcije Franc Žagar. Doslej je bilo v centralo vloženih že 1,65 milijarde dinarjev, skoraj šestkrat več od prvotne cene 290 milijonov, ki je zadoščala

komaj za postavitev zgradbe. Nepokritih je še 660 milijonov, od kate­rih mora Škofja Loka zbrati polovico.

V e n d a r to pot ne gre to l iko za vprašanje denar ja kot za ci l j -obratovanje nove centra le , k i bo k a r za šest mesecev preh i t e la pred­v iden i zaključni rok. O d nove centra le je namreč odv isen nada l jn j i razvoj telefonije v Škofji L o k i in tud i v obeh do l inah .

S t em, ko bo sedanja vozliščna cen t ra la v Škofji L o k i posta la »samo« navadna av t oma tska cen t ra la za širše območje mesta , se bo v njej sprost i lo približno tisoč priključkov za nove naročnike. Šte­v i l k bo dovolj za k ra jane mestne kra jevne skupnos t i , K a m n i t n i k a , de la Trate , S tare L o k e i n P o d l u b n i k a , k jer je p r i m a r n i vod že zgra­j en , doslej pa j i h je že 550 podpisa lo pogodbo. S tem so se obveza l i , d a bodo za priključek pr i speva l i m i l i j on d inar jev o z i r oma , če so se odločili za obročno odplačevanje, po 15. m a r c u 10-odstotni višji me­sečni in f l ac i j sk i znesek. E n o t n i pr ispevek m i l i j on d inar jev je n a de­c e m b r s k i seji po t rd i l a tud i občinska skupščina. S tem je k r a j ana v Škofji L o k i približno izenačila s k ra j anom, den imo , v Z i r o v s k e m vr­hu a l i k j e rko l i drugje v občini, k jer te le fonski priključek stane že m e d po ld rug im in d r u g i m m i l i j onom dinar jev , ob tem, da l judje še sam i delajo p r i nape l jav i omrežja. D rug , poglavitnejši raz log pa je, poman jkan j e denar ja za novo centra lo ; k l jub i zda tnemu f inanc i ra ­n ju iz gospodarstva in sredstev S L O so nenehne podražitve k r epko preh i teva le zb ran denar . N a ta način so bodoči te le fonski naročniki doslej nakaza l i P T T že 290 mi l i j onov d inar j ev za dokončanje centra­le na T r a t i i n pr i spevek P T T s isu

V vsoto tisoč priključkov se poeg mes tn ih k ra j e vn ih skupnos t i prištevajo tudi nekatere okoliške. T a k o bodo letos zaključili gradnjo omrežja v do l in i H ras tn i c e , k jer so začeli akc i jo že leta 1985. Naro­čnikov bo približno sto. Os ta l i priključki so r e ze r v i ran i zu vas i prot i C r n g r o b u , Zabra jdo prot i Z m i n c u in de l kra jevne skupnos t i T r a t a , k jer so akci je bolj na začetku pot i . V teh akc i j ah n i nobenega d inar ­j a I yrr, kot posredni pr ispevek I T T pa se šteje oprost i tev plačila p r i sp e vka za sis P T T .

Približno pol leta kasneje , ko bo nova vozliščna cen t ra la na T r a ­t i vključena, bodo telefoni v hišah, kjer bo omrežje zgrajeno, zazvo­n i l i . T a k o tud i v Sv . D u h u pa v Retečuh in na Godešiču, kjer se akc i ­je približujejo k r a j u in so bi le doslej precejšnje bele l ise na zemlj<\ i d u te le fonskega omrežja.

H . Jelovčan

Prizidek k Domu družbenih organizacij - Z različnimi, predv**^ športnimi prireditvami in z gasilsko vajo so krajevni praznik,, spomin na 10. junij 1943, ko so prvi borci odšli v partizane, min u^ teden proslavili tudi v krajevni skupnosti Brezje v tržiški občin'-soboto zvečer so imeli slavnostno sejo sveta in organizacij v kraj*] vni skupnosti, v nedeljo popoldne pa je bila Zveza kulturnih O l f l nizacij v Brezjah pri Tržiču prireditelj petega srečanja ljudsk,j| godcev. V krajevni skupnosti se v zadnjih letih lahko pohvalij0 I izgradnjo telefonije in asfaltiranjem cest. Zgradili so tudi avtobj1' sno postajališče in se lotili gradnje prizidka pri Domu družbe« 1* organizacij (na sliki). V prihodnje jih čaka izgradnja še enega M tobusnega postajališča in dokončanje prizidka. Radi bi tudi ust*1' tirali še nekatere ceste in položili gladek asfalt. Predvsem p« P 0 ' grešajo boljšo trgovino in vrtec. - A. Z.

0 d e p o n i j i o d p a d k o v

V četrtek, 18. j u n i j a bo ob 19. u r i , v pros tor ih kra jevne skupno­st i Tenetiše j a v n a ob ravnava o s n u t k a ured i tvenega načrt deponi je odpadkov v Teneti.šah V s k l o p u , ki ga je p o d p i s a l predsednik ob činskega izvršnega sveta H e n r i k Peterne l j , je posebno zap i san po­z iv v s em občanom ter o rgan i zac i j am po p r i p o m b a h in pred log ih .

Razstava mačk tudi v Kranju Kranj, junija - L jub i te l j em mačk se obol i z an im i va pr i red i tev v

D e l a v s k e m d o m u v K r u n j u , vhod 8, kjer je navudno tudi ruzstava ptic, bodo v soboto, 18. jun i j a , od 10. do 18. ure n a ogled vseh vrst muce , od udomačenih d i v j ih , s iu rnsk ih , do pe r z i j sk ih in h i m a l a j s k i h . Svoje l jub l j enke bodo pr ipe l j a l i v K r a n j rejci iz vseh koncev S loven i je. Razs tavo p r i r e j a Felinološko društvo L jub l j ana . - D. D.

Stavba na nogometnem igri&Ču se bo podrla - Zanesljiv? ? med najbtdj dotrajanimi in na," Jesenicah stavim nu nogometne štva Jesenice. Tisti, ki vedo, v kt st, opozarjajo, da s « »s/, ki spremljajo nogometne tekme*? tej tribuni, v nevarnosti, kajti zdaj zdaj se lahko zruši. It **' ho\ raste trava, lesen opaž /<• » o - nagnit, skratka: skrajni bi /r bil. da se potite, za nogometaše pa /gradijo ganlervb*' Foto: I). Sedej

in najbtdj nevarnimi stavbami ^ netnem igrišču, last ŠportnegH "*? o. v kakšnem stanju je. že nekaj1

1 4. junija 1988 KULTURA 5. STRAN ( g © £ ^ I $ J J g J & I < » A S

Hribar jeva hiša v Cerk l j ah

O B N O V L J E N A IN O Ž I V L J E N A K U L T U R N A D E D I Š Č I N A

Cerklje — T a k o do vseh podrobnost i obnov l j ena hiša nekdan jega l jub l janskega župana I vana H r i b a r j a s red i Cerke l j bo z a novega l a s t n i k a 1 1 *' le i z j emn i reprezentančni i n pos lovn i objekt, pač p a tud i k u l t u r n i spomen ik , kakršnih je p r i nas i z r edno m a l o a l i j i h sp l oh n i .

, Lahko v zamemo tud i kot na­rečje, d a se p rav zdaj m o r d a j * 1 ! kot kdaj k o l i z adn ja desetle-

' | J a zanimanje obrača k vredno-k i j i h je v a r h i t e k t u r i i n

^ l i k o van ju sp loh p r inese l tako Imenovani p r e l o m stolet ja. Spet ^hko v zamemo ko t naključje, ~* Je b i l a pred d v e m a l e toma v J ^ k l j a h odkup l j ena od dedičev £ l sa nekdanjega l jub l j anskega *^Pana I vana H r i b a r j a , k i je po p j e v a n j u s t rokovn jakov izje-^ p r imer ohran jene celovite P°dobe b iva lne stavbe iz obdob-l a Pred 50 do 100 le t i p r i nas.

Tudi n i nobena skr i vnos t , da 5* hišo z opremo v r ed odkup i l i temeljna b a n k a Goren j ske i n

.pružena b a n k a . V spodn j ih ! Pr°storih, k i so b i l i že od nekda j ^amenjeni gospodarsk i dejavno-*l> Po vo jn i i n po nac iona l i zac i j i

lj*ga dela stavbe je b i l a t ja vše­čna pošta, t u i m a prostore G G

j p S e neka te r i d rug i u p o r a b n i k i , i 0 obnovi se bo t em dejavno-I Jjjn pridružila še bančna ekspo-u/)Jra- G o r n j i b i v a l n i p ros to r i pa

b a n k i služili ko t reprezen-i *nčni objekt. O b e n e m p a bo h i -

^*n i tn i poslikani stropi. > Foto: G. Sinik

m ' Je ume tnos tn i i n memor i ­raj* ku l tu rn i spomen ik v spod-

I J ! " prostor ih dob i l a t u d i . spo-I m « sko sobo I vana H r i b a r j a .

Si J e t a k o i z J e m n e S a n a h i " \ • * i j 0 g r adben ik i prav zdaj I ̂ n a v i j a j 0 ? S t a vba je v s ekako r W r a ' s a 3 Jo je I van H r i b a r k u p i l

1 9 1886 - b i l a je to Lukeževa h i ­

ša, i n jo da l p renov i t i po z a m i s l i deželnega ing . J a n a V l a d i m i r a H r a s k i j a ? »Nastala je hiša v ta­ko imenovanem historičnem slo­gu druge polovice 19. stoletja, k a r je b i lo tako značilno za a rh i ­t ek turo n a S l o v enskem t istega časa. S t a v b e n i k i so se zg ledoval i po r enesans i i n k l a s i c i z m u . To k a r p a daje hiši novejšo letnico, je l esena op r ema zunanjosti,« je poveda la N i k a Leben , konserva -t o r k a Zavoda za spomeniško vars tvo v K r a n j u .

»Konservatorji i m a m o redko priložnost, da se srečamo z nes­premenjeno notranjost jo. V H r i ­bar jev i hiši je os ta la v sa ta leta nespremen jena bogata pos l ika ­v a stropov v H r i b a r j e v i de lovn i sobi i n tud i drugje, n a p r i m e r v j ed i l n i c i i n v spa ln i c i žene. V o r a m e n t i k i prev laduje cvetje. V j ed i l n i c i najdemo veduto B l e d a i n B o h i n j a . A v t o r pos l ikave n i znan.«

To, k a r je najkvalitetnejše v tej s tavb i , pa je p rav gotovo iz­j emno lepo ohran j ena oprema. Pohištvo iz druge polovice 19. stolet ja v tako imenovanem alt-deutsch s t i lu zdaj obnavl jajo. O h r a n j e n i so tud i i z redno r edk i seces i j sk i lestenci i n druge sve­t i l a v hiši. V s a obnov i tvena de la potekajo po priporočilih prof. dr . P e t r a F i s t r a . T a k o bo Hr ibar j e ­v a hiša - obnov l jena za novo na­membnos t posta la tud i po­membne k u l t u r n i spomen ik . Po F i s t r o v i z am i s l i bo obnovl jen tu vr t . P rvo tno je b i l ob hiši ve l ik sadn i v r t z oko l i tisoč s a d n i m i dreves i , saj se je Ivan H r i b a r u k v a r j a l tud i s sad jars tvom; oh ran j en ih je tud i nekaj medna­r odn ih pr i znan j za njegova sad­j a r s k a pr i zadevan ja .

T a k o kot so se invest i tor j i po navod i l ih stroke sk rbno lo t i l i ob­nove i n ponovno oživitve te iz­j emne hiše, je b i l s k r b e n i n po­seben, če se l ahko tako reče, p r i g radn j i i n opremi tud i prvo tn i l as tn ik ; njegovo letno rez idenco so z i da l i i n obnav l ja l i t a k r a t n i najboljši s tavben ik i i n u m e t n i k i . N i dvomi t i , da je H r i b a r pos lu­šal tud i kak nasvet Jožeta Ple­čnika, k i je v C e r k l j a h ured i l c e rkveno lopo i n pokopališče. M e n d a so po njegov ih z a m i s l i h u r ed i l i v C e r k l j a h tud i vodnjak, a so ga kasneje k r a j an i odstra­n i l i .

L ikovna dela gorenjskih učencev

LIKOVNE IDEJE UČENCEV K

Me*» a n i ~ Razs tava plastičnega ob l i kovan ja v Stebriščni d vo ran i hiše je p r i k a z stanja l i kovnega vzgajanja i n izobraževanja

n a go ren jsk ih o s n o v n i h šolah.

S r e dn jp °y n i Pedagogi o snovn ih šol, šol s p r i l ago j en im p r og ramom in ^ e n k j Pedagoške usmer i t ve , so i zb ra l i k i p a r s k a de la svo j ih "^nol i iT U * e n c e V z v i d i k a l ikovne čistosti, i zv i rnost i , domise lnos t i , . o l i k o b^OfiziČn' m u t o r i u l o v m tehnik in /. v i d i k a ustreznost i o t rokovemu h ^ a p r i

r t t z v o j u . Razstav l j ena k i p a r s k a de la so nas ta la veči-st Hkovni*h i ! < > m p o u k u , i k o v n e vzgoje, nekaj pa tudi p r i prostovol j-l iU V , tenih r u Ž k i h i n v d n e h z u k u , t u r n e de javnost i . Večina raz-J r 0 V n ° vz v n i n d t > l J ( > nasta la v višjih raz red ih osnovn ih šol, kjer

a demsU^°l° t v o d ' . i o l i kovn i s t r okovn jak i , to je l i kovn i pedagogi ,

ji JVedgt , k u r | 1 1 , 1 a k a d e m s k i k ipa r j i . v ^ *zv i r n ; , i e n a otroška l i k o vna govor ica govori o l i kovnos t i s svo-L 0 a J m n o v ^ ' ' k o v n i m j e z i k o m , z l i kovno govorico k i p a r s k i h gmot i n

i t j taa l ta -"cenci pe t ih razredov predstavl ja jo vbočene i n izbočene I J e , n - doda ' r e l » e f n o ob l iku je jo preproste ob l ike z odvzema igr c> z v e č " n ^ e m ' v t i s o v a n J < > m i n sestav l janjem. V šestih raz red ih p j ^ j e k i z a v e s t J ° spoznavajo k i pa r ske e lemente in zakoni tos t i n i ° v ' p a r s k e g a de la . Razume jo in l i kovno i z raz i jo k i p a r s k e

| t u r t ^ v n l p r ? . z m < ! r J u - Rel ie fe ob l ikuje jo z dodajanjem a l i odvzema-' i * največ l V n ' m P ° / i t i v n i ob l i k i . Iz šestih razredov je na razstav i

rh S e d m i h ° ° S k , n k i P o v i n reliefov. M a n j je l i k o vn ih de l učencev C n t a Z n 0 . n parnih razredov. Ob l i ku j e j o polno p las t iko , rel ief in Iv* ^He in* k k ° t e r i r r a z u J ° k i p a r s k i prostor upoštevajoč k i p a r s k e

S t i l»2ira d p l a v o Površine. Srednješolci pa predstavl ja jo z an im i ­va k a t e r i i l p a r s k t ' forme geometr i j sk i ob l ik . 0s i U POrahT r a z s t a v l P > n i n i zde lkov je različen: največ je g l ine in le-

' 0 v n a p t t s o t u d i žico, mavec, st i ropor , papir , kar ton- nekaj je

r « vn i ba rv i , nekaj je obarvano. V m a g . H e l e n a B o r c e ( Jo lo l )

Not ran ja o p r e m a prostorov je lepo ohran j ena . — Fo to : M . F o c k

K d o je b i l I van H r i b a r ? P r a v gotovo t a mož zasluži, d a ga p o m n i m o še po čem drugem kot le po njegovem i z r ednem s m i s l u za b i van jsko ku l tu ro . B i l je štiri­najst let l j ub l j ansk i župan (od 1896 - do 1910), njegove šeste iz­vol i tve pa cesar n i več pot rd i l . B i l je tud i senator, častni član l jub l j anske Un ive r ze , z a katere ustanov i tev s i je p r i zadeva l , kot tud i za Narodno galer i jo i n aka ­demijo . Njegovo zan iman je za vse, k a r je vel jalo za k u l t u r n o , p a se n i ustavl ja lo le p r i t em, tu­di s am je ustvar ja l , pesn i l , pre­va ja l , objavl ja l članke, i zda l spo­m ine . Iz L jub l jane je z a časa svojega županovanja hotel nare­d i t i moderno mesto: t akra t je L jub l j ana dob i la p l inarno , elek­t rarno , prvo l judsko kopališče, Z m a j s k i most. Zav z ema l se je za l judsko štetje po narodnost i , za vars tvo us tavn ih prav ic , za uče­nje slovenščine v šolah. V svojo počitniško hišo v C e r k l j a h je va­

bi l pomembne k u l t u r n i k e tiste­ga časa - Gregorčiča, Aškerca, Govekar j a , T rd ino , S te rnena , J a m o i n takra tne po l i t ike . P r i J a n e z u Šubicu je za ce rk l j ansko župno cerkev naročil o l tarno s l i ­ko C i r i l a i n Me toda , k i se zdaj h r a n i v Na rodn i ga ler i j i v L ju ­b l j an i .

H r i ba r j e va hiša - tako jo imenuje nov i l a s tn ik - naj b i b i l a na r ed nekaj prej ko t do k o n c a tega leta. V celot i obnov l jena z notranjo opremo, p r i ka t e r i je a rh i t ek t m i s l i l obnovo i n dopol­n i tev tud i najrazličnejših ma l en ­kos t i - od takra tne ob l ike elek­tričnih s t i ka l , p reprog i n zaves, bo Hr i ba r j e va hiša prav gotovo ed in i v celot i predstav l j en i spo­m e n i k s tanovanjske a rh i t ek ture iz zadnjega s t i lnega obdobja pred moderno n a S l ovenskem. Zg leden i n posneman ja vreden p r i m e r ohran jan ja ku l tu rne de­diščine p r i nas.

L e a Menc inge r

Pred pet im jub i le jn im koncertom

P E T L E T Ž E N S K E G A Z B O R A

V E Z E N I N E

Gorje - Prv i poizkus, da bi v tovarni čipk Vezenine na Bledu zaz-venel lasten pevski zbor, so bi l i bol plahi , saj terja redno delo v zboru od pevcev zelo visoko stopnjo pevske zavesti i n discipl ine. Vse to pa je še težje terjati od pevk, k i so po osemurnem delu za stroji utrujene in j ih čakajo doma družinske obveznosti, le malo pevk pa je doma prav z Bleda. Vendar pobudnika te zamisl i , pevovodjo A lb ina Završnika, vsi ti pomisleki niso odvrni l i od poskusa, da zbor vendarle ustanovi.,Nje­gova odločnost se je bogato obrestovala, kajti ženskega pevskega zbora Vezenine tudi po petih letih ni zapustila skoraj nobena pevka. To seve* da ne pomeni, da ni bilo težav. Bi le so in še bodo, toda danes nič ne ka­že, da bi ta pevski zbor omagoval. Nasprotno-dvignil se je nad pričako­vano kakovostno raver in pred nekaj meseci je tudi že uspešno prestal poizkusilo snemanje na Radiu Ljubljana. Če so vaje enkrat tedensko, je tedaj seveda potrebno delati s podvojeno močjo, priprave na nastop pa so seveda zahtevale od pevk tudi večkratno sestajanje.

Ženski pevski zbor, k i je pred tremi leti le s težavo našel novega vodjo, ima danes zahteven umetniški program. Lahko rečemo, da so imele pevke srečo, saj se je po odhodu obolelega zborovodje A lb ina Za ­vršnika pred tremi leti trdnost tega zbora malce zamajala. Toda očitno j im ni bilo namenjen konec, kajti po temeljitem iskanju so našli mlado in ambiciozno profesorico klavirja iz radovljiške Glasbene šole Andre­jo Peternel, k i je uspešno prevzela dir igentsko palico. Vel ike organiza­cijske zasluge pa ima tudi predsednica zbora Danica Ambrožič. Kaj se je ženski zbor naučil, bomo lahko videl i na njihovem petem jubi lejnem koncertu, k i bo 18. juni ja ob 19.30 v dvorani T V D Part izan v Gorjah. Kot gosta večera se bosta koncerta udeležila tudi baritonist Tone Ko -zlevčar in citraš M i h a Dovžan. Da ne bo šel jubilej kar tako v pozabo, pa bo po nastopu poskrbel ansambel Ble jski sekstet.

D R A G I C A M A N F R E D A

M l a d i odkrivajo ples

P L E S N A P O H O D U B l e d - Srečanje p l e sn ih s k u p i n i z vse Sloveni je je pr iprav l j eno

ob i zda tn i pomoči Z K O Sloveni je i n Radov l j i ce , novega šolskega k u l t u r n e g a društva Ivan Ribič - Sto jan z B l e d a i n ob finančni podpor i posamezn ih de l o vn ih organ i zac i j radovljiške občine. K o m i s i j a je za nastop n a B l e d u i z m e d stot ih s k u p i n i z b r a l a

najboljših 26.

I z razn i ples sodi ta h ip med najhitre je razvijajoče se ku l tur ­ne l jubi te l jske de javnost i p r i nas. Vod ja K U D Ivan Ribič-Sto-j a n z B l eda in eden i zmed vodi l ­n i h organizator jev tega srečanja - g lasbeni pedagog S l a vko Me-žek je renesanso p lesa takole po jasni l : »Ples nud i m l a d i m l ju­dem možnost neposrednega in nekonvenc iona lnoga izražania n j ihov ih čustev in razpoloženj, h k r a t i pa zadovol juje nj ihove g lasbene potrebe i n potrebe po družabnosti. Seveda pa je seda­nji r a z m a h kakovos tn ih p l esn ih s k u p i n pos led ica nekaj le tnega načrtnega de la m lad ih p l esn ih s t rokovn jakov , k i so hodi l i po najnovejša znan ja tudi v tujino«

In kuk.šna je p lesna pr ihod­nost gorenjske mlad ine?

»Zelo obetavna, saj prav na G o r e n j s k e m nastaja zadnje čase največ nov ih p l esn ih s k u p i n . Iz­razn i ples je v p ravem r a z m a h u v K r a n j u in Tržiču, pa tudi na Jesen i cah , pr i zadevan ja pa so rod i la že prve sadove tudi n a B l edu . Seveda želimo, da b i se p lesna dejavnost pr i nas še bolj r a z m a h n i l a , saj je za ps iho f i z i ­čni razvoj m ladega človeka nad­vse priporočljiva. K temu je na­ravnana tudi okrog la m i za r.a te­mo M l a d i človek in ples. T a bo v sredo ob 17. u r i v hotelu P a r k na B l edu . S icer pa upamo, da s i bo dvodnevno srečanje najboljših s l o v ensk ih p l e sn ih s k u p i n ogle­dalo k a r največ m lad ih z Go­renjske.«

Drag i ca M a n f r e d a

K U L T U R N I K O L E D A R

K R A N J - V ga l e r i j sk ih pros to r ih baročne stavbe Go r en j skea m u ­zeja v Tavčarjevi u l i c i je odpr ta razstava del likovnih pedagogov gorenjskih osnovnih šol. V Stebriščni dvo ran i mestne hiše j e n a ogled razs tava Otroška plastika na gorenjskih osnovnih šolah. V M a l i ga ler i j i se v o k v i r u razstave L i k o v n o poletje 88 predstav l ja akad . k i p a r Jože Eržen. V ga le r i j i razs tav l ja s l i k e Stane Žerko. V Prešernovem gledališču bo v četrtek, 16. j un i j a , ob 19.30 prec'pre-m i e r a F. Hadžića Strup ljubezni - z a i zven. V k a v a b a r u Kavka razstav l ja s l ike akad . s l i k a r Franc Vozel. J E S E N I C E - V razs tavnem sa lonu D o l i k so n a og led de la akad . s l i ­k a r j a Andreja Pavlica. B L E D - V Fes t i v a ln i dvoran i razs tav l ja s l i k a r Stane Žerko. ŠKOFJA L O K A - Zbirke Loškega muzeja so odpr ta vsak dan ra ­zen ponede l jka m e d 9. i n 17. uro . TRŽIČ - V Pav i l j onu N O B razs tav l j a s l ike dr. France Cegnar.

Z N O V A S T I L N I K O N C E R T I

Domžale - Z nocojšnjim koncertom Tr i a Lorenz, posvečen je med drugim tudi 30-letnici delovanja ansambla, se v Muze ju Jelovškove umetnosti v Grobl jah pr i Domžalah začenjajo letošnji instrumentalni koncerti . Za nocojšnji koncert je Tr io Lorenz pr iprav i l dela Beethove-na, Lebiča in Ravela.

Naslednji koncert od skupaj štirih bo naslednji torek, 21. juni ja, nastopa pa Komorn i orkester Domžale - Kamn ik , dirigent je Tomaž Habe. K sodelovanju so povabili soliste Olgo Gracelj , Stanka Arnolda, Branko Bečaj, Heleno Bur ja in Matejo Orešnik. Za naslednja dva kon­certa je organizator Z K O Domžale povabil Tr io Koba l (Cveto Koba l -flavta, Volodja Balžalorskv - v io l ina in Igor Saje - kitara) ter Tr io Mar -cossi (flavta) Urdan (klarinet) i n Cesar (fagot). Vs i koncert i se v gro-beljski cerkvici začenjajo ob 20. ur i .

L I K O V N O P O L E T J E 8 8

K r a n j - To, česar se je k r an j sko L i k o v n o društvo lo t i l o že l a n i pred n o v i m l e tom, se zdaj nadal ju je : pred k r a t k i m so namreč

znova v ga ler i j i M e s t n e hiše o d p r l i prodajno razstavo l i k o v n i h de l svo j ih članov.

Razstava in prodaja l ikovnih del novembra in decembra je poka­zala, da se bo sčasoma vendarle uveljavila tudi nekol iko drugačna predstavitev ustvarjalnosti kranjsk ih l ikovnikov. Po krajšem premoru v spomladanskih mesecih so se zdaj odločili za l ikovno prireditev, k i so j i nadeli ime Likovno poletje 88.

»Te vrste predstavitev je namenjena vsem čla­nom v društvu, v katerem niso le kran jsk i s l i ­karj i , pač pa sl ikar j i iz ostal ih gorenjskih ob­čin,« je povedal akad. s l ikar V inko Tušek. »Na ta način naj bi popestri l i tudi turistično po­nudbo v K ran ju . Morda je razstava odprta ne­ko l iko prezgodaj, ko še n i sezone.«

Ko l iko avtorjev pa razstavlja? »Vsakič so na ogled dela oko l i desetih av­

torjev. Odločili pa smo se, da v treh mesecih, ko l ikor naj bi b i la prodajna razstava odprta, še posebej predstavilo šest do osem slikarjev. To pomeni, da bo na razstavi več nj ihovih del ,

predvsem pa najnovejših. Tako sta b i la doslej predstavljena s l ikar Henr ik Marche l in k ipar Jože Eržen.«

Vsekakor zaimiva kulturna ponudba v centru Kranja . Prav lahko bi bi la odmevnejša.

»Tudi na to smo pomis l i l i v društvu. Iščemo sponzorja, k i b i b i l pripravljen prispevati k nekakšnemu katalogu - razglednici , k i b i b i la obenem vabilo na ogled razstave v K ran ju . Razde l i l i b i j i h tudi po ostal ih gorenjskih turističnih središčih od Bleda, Bohinja in drugod, povsod tam, kjer se poleti turist i zanimajo za podobne oglede. M e d nj i ­mi so gotovo tudi tak i , k i bi posegli po drugačni spomink ih na bivanje pri nas.«

B O razstava odprta potem kaj dlje? »Že zdaj je odprta tudi čez dan, to je od 10. do 19. ure kasneje pa bo

še dlje.« L. M .

K r a n j — Včeraj so v p ros to r ih Skupščine občine K r a n j odp r l i r a z ­stavo sovjetske i n otroške l i t e ra ture , k i s ta jo p r i p r a v i l a G o s k o -mi zda t Z S S R i z M o s k v e i n Pos l o vna skupnos t P a p i r i n t i sk i z L j u ­bl jane. P reds tav l j en ih je o k o l i 1000 k n j i g sov je tsk ih založb — od kn j i g za najmlajše p a do ostale m l a d i n s k e l i t e ra ture , m e d n j i m i knj ige o zgodov in i , t e h n i k i , športu, n a r a v i . P reds tav l j en i so tud i prevod i jugos lovanske m l a d i n s k e književnosti. S a m o l a n i je v S Z izšlo 30 nas lovov l epos l ovn ih kn j i g j ugos l o vansk ih avtorjev v n a ­k l a d i več ko t 2 m i l i j o n a izvodov, m e d n j i m i t u d i kn j i ge z a m l a d i n o . - L . M . , Fo to : G . S i n i k

Z N O V A A K A D E M I J A Z A S T A R O

G L A S B O

Radov l j i ca — Se do 1. j u n i j a je čas za pr i javo udeležbe n a letošnji akademi j i za staro glasbo, k i jo je po eno le tnem p r emoru znova or­gan iz i ra lo Društvo l jubitel jev stare glasbe iz Radov l j i ce . P ouk se bo letos pričel 14. avgusta i n t ra ja l do 20. avgusta. Tečaji i n preda­van ja bodo v radovljiški graščini, o r ge l sk i tečaj p a v c e rkv i v Les­cah. Zan im i vo , da se akademi j e l ahko udeleže tako a k t i v n i ko t pa­s i vn i udeleženci, se p rav i , da l ahko v sakdo pr isostvuje p o u k u tud i kot opazovalec (če vplača šolnino). D e l o v n i p r o g r a m za posamezne razrede je tak le : k l junas ta f lavta, baročno petje, baročna v i o l i na , baročni violončelo, čembalo, orgle i n k o m o r n a g lasba. Letošnja no­vost je tud i de lavn ica — izde lava v io le d a gamba za renesančno glasbo. Pouk glasbe bodo vod i l i p r i z n a n i naši i n tu j i g lasben i stro­kovn j ak i .

L . M .

u r e j a L E A M E N C I N G E R

G L A S 6 STRAN Torek, 14

Gorenjski glas, 3. junija 1988

Z A N I M I V E O D P R T E S T R A N I

Kot redni bralec Gorenjskega glasa bi vam rad tukaj sporočil svoje mišljenje o Odprtih stra­neh, ki jih izdajate v Gorenj­skem glasu kot prilogo.

Mislim, da se iz njih zrcali za­dosti urednikovega poguma, saj se s tem izpostavljate nenehne­mu tveganju, kdaj se bo kateri prenapetež spomnil na kakšno kazensko določilo in vam z nje­govo pomočjo onemogočil na­daljnje izhajanje strani s takšni­mi in podobnimi tematikami. Vzemimo samo sedanji primer Janeza Janše in njegovega sta­novskega kolega.

Prispevki na Odprtih straneh so za povprečne bralce Gorenj­skega glasa, ki so v glavnem ve­zani na ta časopis, zadosti zani­mivi, saj iz njih lahko spoznava­mo stvari, ki nam drugače ne bi bile dostopne. Moram reči, da jih ljudje zelo radi prebirajo in komentirajo. Tudi sam jih rad

prebiram. Zato vam predlagam, da z njimi kar pogumno nada­ljujete.

V analizo preteklih prispev­kov se ne bi spuščal. Za današ­nje prispevke pa lahko trdim, da so zadosti aktualni. Prav dam tako Spomenki Hribar kot Sta­nislavu Klepu. Mislim, da bi v primeru sprave med ljudmi po­litični krogi morali bolj prisluh­niti tudi tistemu delu ljudstva, ki niso partijsko vezani. V pri­meru prispevka Stanislava Kle-pa velja isto. Kakor stoječa voda osmradi in izgubi, življenjske funkcije tako tudi družba, ki preneha stremeti za napredkom zacaplja na mestu in nazaduje, čemur v našem primeru pravi­mo kriza.

Mislim, da sta ta dva prispev­ka v zadostni meri vzročno po­vezana. V to naj se pa spuščajo poklicni analitiki in iz njih po­tegnejo zaključke. Jaz ne bi rad solil pameti ljudem, ki imajo plašnice in ne vidijo ne levo in ne desno, ampak samo svojo ideologijo.

Jože Dolhar Predoslje 21

Kranj

L E K T O R J I S O N A S L O V E N S K E M Ž A L P O T R E B N I

Kranj — K temu pisanju me je spodbudilo nedavno srečanje lektorjev na ljubljanski filozof­ski fakulteti ob predavanju Zoje Skušek — Močnik o pripravlja­nju besedila za natis, deloma pa tudi razne kritike zaradi prede-lavnega tiskarskega škrata v Gorenjskem glasu.

Naj ne bo ta sestavek razum­ljen kot samoobramba, saj se kot lektorica in korektorica Glasa še kako zavedam svoje odgovornosti pri delu s sloven­skim jezikom v člankih kolegov novinarjev in drugih Glasovih dopisnikov.

Zakaj tak naslov — Lektorji so na Slovenskem žal potrebni — se boste vprašali. Da, zares so žal potrebni. Nikjer drugje v omikanem svetu časopisna in založniška podjetja namreč ne potrebujejo lektorjev. Avtorji morajo npr. v francosko časopi­sno hišo prinesti brezhibno na­pisane članke, sicer jih uredniki zavrnejo, saj besedil stilno in pravopisno ne popravljajo; izje­me so morda le otroški spisi. Tudi tisti, ki članke za franco­ske časopise obdelujejo za natis, npr. stavci, svoje delo brezhibno obvladajo in so tudi dobri po­znavalci zakonitosti francoske­ga jezika.

Če bi na Slovenskem ravnali po taki časopisni politiki, bi bili naši časopisi prekleto tanki, in to predvsem zaradi naše hudo šibke jezikovne kulture. Pravil materinega jezika in kulture go­vora in pisanja naj bi se naučili v šoli. Da pa šolajoče se bodoče delovno ljudstvo ne bi preveč pisalo in govorilo, so v večini naših srednješolskih usmeritev zmanjšali število jezikovnih ur na 2 do 3 ure tedensko in to v prid OTP (osnove tehnike in proizvodnje) in podobnih pred­metov, ki so si tudi snovno med seboj zelo podobni. V dveh ali treh urah (lastne učiteljske iz­kušnje), ki so namenjene pouku slovenskega jezika, in pri tolikš­nem šteinlu učencev na razred (povprečno 35 učencev) ni mo­goče pošteno utrjevati snovi in znanja, marsikateri učenec pa se tudi izmuzne in ure in ure ne spregovori ali ne stopi k tabli.

In se najde kdo izmed teh učencev, ki bi rad po končani šoli pisal članke za časopis ali pa stavil besedilo na računal­nik. Ker ima slabo jezikovno znanje, pravega odnosa do ma­terinega jezika pa tudi ne, jc zmešnjava kaj kmalu tu, in po­treben je lektor za stilne poprav­ke in korektor, da popravi stav-čevo pisanje. Nihče ni nezmot­ljiv, pa vendar, če naredi stavec normalno število napak (5 do 10 na 50 vrstic), še gre; če pa so tri napake v vsakil.besedi in so te besede večkrat napisane tudi brez presledkov je le druga pe­

sem. Mimogrede se zgodi, da ko­rektor med množico napak in v naglici spregleda še kakšnega večjega »kozla«, napako pa lah­ko spregleda tudi stavec sam, ko vnaša popravke, ali jih celo na­pačno vstavi.

Predstavljam si, kako pisano bi gledal Edo Torkar na svoj zadnji članek, v katerem paber-kuje o sedemnajstih napakah, ko bi videl liste s prve korektu­re. Saj ni bilo samo sedemnajst napak, ampak najmanj petde­set, podobno kot na tisti nesre­čni prvi strani konec aprila, ko trmasti računalnik stavki (vna-šalki) ni sprejel popravkov. Pri­bližno tako pisanje stavke be­rem iz dneva v dan in nekateri me že sprašujejo, kdaj bom zno­rela. Vsaj vem, da ne bom zbole­la za napakomanijo, ampak za napakofobijo. To pa se verjetno ne bo prav kmalu zgodilo, saj še ne mislim vreči puške v koruzo.

Marjeta Vozlič

O D D O L Ž I T E V N A R O D N I M H E R O J E M I N R E V O L U C I O ­N A R J E M

Na Jesenicah smo se, sicer ne­koliko pozno, odločili, da se s primernim spomenikom oddol­žimo svojim narodnim herojem in revolucionarjem.

Že pred leti je aktiv borcev NOV jeseniške Železarne sprejel za svojo obvezo pripravo doprs­nih kipov narodnih herojev — nekdanjih delavcev Železarne Jesenice Jožeta Gregorčiča-Go-renjca, Matija Verdnika-Toma-ža, Andreja Žvana-Borisa in Antona Dežmana-Tončka. Nalo­go je zaupal domačinu — aka­demskemu slikarju in kiparju Jaku Torkarju, ki je zaupano nalogo z vso zavzetostjo in lju­beznijo do naših herojev že pred nekaj leti opravil. Naloga je bila izredno težka, saj je imel za upodobitev le nekaj slabših slik iz predvojnega obdobja z izjemo Antona Dežmana-Tončka.

Dolgo časa smo razmišljali, kam bi kipe narodnih herojev postavili in končno smo se odlo­čili, da jih postavimo v Spomin­ski park na Plavžu, kjer so siioj zadnji dom našli padli borci na­rodno osvobodilne vojne in re­volucionarji.

Park je izredno lepo urejen in oskrbovan, mogoče je eden naj­lepših na Gorenjskem, saj je po zaslugi prizadevnega predsedni­ka Hortikulturnega društva Je­senice ing. Janeza Pšenice obo­gaten z različnimi domačimi in eksotičnimi grmovnicami in drevesi ter cvetjem. V spomin­skem parku je kostnica, kjer so ppkopani domačini, padli v prvi svetovni vojni, ruski vojni uje­tniki, ki so gradili cesto na Vršič med prvo svetovno vojno in jih je zasul snežni plaz. Tu so poko­pani padli jeseniški borci — prostovoljci, ki so padli onstran Karavank v bojih za severno mejo v letu 1918 in 1919. V par-

Tone Čufar

ku je še spomenik ponesrečenim graditeljem železniškega kara­vanškega predora na Hrušici.

Posebna pozornost pa je seve­da posvečena sicer skromnemu grobišču padlih borcev NOV, ki je lepo oskrbovano.

In tako se je odbor, ki že več let skrbi za ureditev spominske­ga parka odločil, da prav v tem parku postavi spomenik narod­nim herojem — železarjem. Na Jesenicah je še ta problem, da je narodni heroj Jože Gregorčič pokopan v skupni grobnici v parku na Grajskem dvoru v Ra­dovljici, Matija Vernik pa je kot koroški partizan in politični de­lavec pokopan v Svečah na Ko­roškem. Prav ta okolnost je bila odločilna, da se je odbor odločil za to akcijo. Odbor je predvidel, da bi v naslednjih letih v Spo­minskem parku postavil še do­prsne kipe drugih revolucionar­jev ter pomembnih, zaslužnih in kulturnih mož.

Na pobudo osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah se je odbor odločil za kip Toneta Čufarja. Zaupal in naročil je zopet to na­logo Jaku Torkarju, da izdela doprsni kip Toneta Čufarja, znanjega predvojnega revolu­cionarja in delavskega pisatelja ter pesnika, ki je tu našel tudi svoj zadnji dom. Jeseniški šoli sta se priključili še osnovni šoli v Ljubljani in Mariboru, ki nosi­ta ime Toneta Čufarja, poleg njih pa še tudi seveda ostale šo­le jeseniške občine.

Akcija je naletela na dovolj široko razumevanje in moralno podporo v jeseniški občini ter s finančnimi sredstvi nekaterih delovnih organizacij in posa­meznikov, tako da je uspelo pri­praviti načrte, ki jih je pripravil ing. Gregor Velepec, ki se je od­povedal avtorskemu honorarju. Tudi Jaka Torkar se je odpove­dal polovici avtorskega hono­rarja. Livarju Kamšku iz Lju­bljane smo zaupali livarska dela za kip Toneta Čufarja, medtem ko so kipe narodnih herojev brezplačno vlili v bron v jeseni­ški železarni.

Oba spomenika, narodnim herojem in Tonetu Čufarju, bo­mo predvidoma odkrili ob letoš­njem občinskem prazniku — 1. a vgustu.

To priložnost izkoriščam, da se v imenu odbora zahvalim

vsem za finančne prispevke in razumevanje, ki so ga pokazali ob tej akciji. Žal moram pove­dati, da je bilo tudi nekaj nega­tivnih odgovorov, celo od neka­terih organizacij, od katerih je odbor pričakoval največjo po­moč, podporo in razumevanje.

Seveda pa prav zaradi tega tudi ne gre brez težav, katere pa odbor upa, da bo premostil. Izvr­šni svet občine je že zagotovil večji delež finančnih sredstev. V prepričanju, da bomo zmogli sa­mi pokriti vse finančne izdatke se nismo obračali na organiza­cije izven naše občine, kar sku­šamo s to objavo nadoknaditi.

Znano je, da so bili omenjeni heroji med prvimi organizatorji narodno osvobodilne borbe in vstaje na Gorenjskem in da so trije od njih tudi žrtvovali svoja življenja.

Tako pomembno vlogo jeoi

gral tudi Tone Čufar, saj *j kot predvojni revolucionar (

komunist že leta 1941 prav*0' vključil v narodno osvobodv borbo in je pri zajetju italifi ske policije ter predaji ges^ v leti 1942 padel v Št. Vidul Ljubljani.

V prepričanju, da se bo še šla katera od delovnih orgorf cij ali družbenopolitičnih sft nosti in tudi kdo od posa kov, ki bi bil pripravljen fl* finančno podpreti, objavi? tudi naslov organizacije inj* računov, kjer se sredstva & jo. To je Krajevna organih ZB NOV Cirila Tavčarja -bor za ureditev Spomins* parka; številka žiro rtH 51530-746-083-96648.

Slovi april $

TRIGLAV K O N F E K C I J A K R A N J Savska c. 34

D e l a v s k i svet T r i g l a v konfekc i je K r a n j razp isu je de la i n nato* ge

INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREK­TORJA

Poleg splošnih pogojev i n pogojev 61. člena družbenega dogc vo ra o uresničevanju kadrovske po l i t ike v občini K r a n j mor* kand ida t , k i bo i zb ran , i zpo ln jevat i še nas lednje pogoje:

— da i m a v i soko a l i višjo i zobrazbo tehnične, ekonomske al' o rgan i zac i j ske s m e r i (VII. a l i V I . zahtevnos tna stopnja)

— da i m a pet let de l ovn ih izkušenj n a odgovorn ih de l ih i n nO' logah v gospodarstvu

— d a ak t i vno obv lada nemški j e z ik (posebna zahteva)

K a n d i d a t bo i z b ran za dobo 4 let. P i sne vloge z dokaz i l i o i zpo ln jevan ju r a z p i s a n i h pogojev poS* l j ite n a naslov: T r i g l a v kon fekc i j a K r a n j , S a v s k a cesta 34, 64000 K r a n j , v 8 dneh od objave v G l a s u .

Podrobnejše in formac i j e daje k a d r o v s k a služba, tel.: 25-371 int. 14.

O i z b i r i bodo k a n d i d a t i obveščeni v 30 dneh po oprav l j en i izb 1 ' r i .

S L ( * * } V E N I J A i U R I S T

ŽG T T G SLOVENIJATURIST TOZD GOSTINSTVO LJUBLJANA Pivovarniška 1

K o m i s i j a za de lovna razmer ja T O Z D Gos t ins t vo Ljubljafl* objav l ja prosta de la i n naloge

ZA POSLOVNO ENOTO GOSTINSTVO JESENICE

PRIPRAVA IN IZDAJA JEDI - 3 izvrševalce

Pogoj i : IV. stopnja s t rokovne i zobrazbe gost inske smer i - kj! har , 6 mesecev de lovn ih izkušenj, oprav l j en tečaj hif?1

enskega m i n i m u m a , 1 mesec poskusnega dela.

De lovno razmer je bomo sk l en i l i z a nedoločen čas. K a n d i d ^ naj pošljejo pr i jave z dokaz i l i o i zpo ln jevan ju pogojev v drovsko službo delovne organizac i je L jub l j ana , Pivovarniška 1.

Zlata Volarič

N E K O Č J E B I L A N E K A

U Č I T E L J I C A 4

Otroc i so šli domov, jaz pa sem urno sedla na kolo in se odpe l ja la v mesto po prašek, da bi potre­s la k l op in cigančkom glave. J a . In to sem res na­red i la . Se več. Črnookcem sem opra l a glave, j i h le­po počesala i n j i m poravna la pričeske s škarjami. Tako j so i zg leda l i čednejši.

A ka j ! Že čez nekaj m i n u t po t i s tem, ko so po­lepšani i n onesnaženi šli domov, je p r i d r v e l a v šo­lo ra zbur j ena m a m a c i ganka .

»Kaj pa v i mislite?« je vp i l a in m a h a l a z roka­m i .

»Mojim o t r okom ste ostr ig l i lepe lase. Tega ne smete. S a m o učite j i h l ahko , pust i te drugo p r i mi ­ru.«

»Nisem j i h ostr ig la , samo po ravna la s em j i m pričeske. Zaka j j i h v i ne počešete, a?« sem j i m re­k l a , a b i bi lo vseeno, če bi molčala, saj n i nič po­magalo .

»Ako j i h ne pust i te take, kot so, ne bodo več hod i l i v šolo,« je zagroz i la .

In pus t i l a s em j i h p r i m i r u . Spet so j i m lasje zmršeni štrleli n a vse s t ran i i n spet so na k lop i ostajale uši za n j i m i in spet smo pos ipava l i s pra­škom nj ihov de l učilnice, k l op i i n t la . N j i h n i smo sme l i .

S t anova l i so, osmeročlana družina, i n m lada Rober tova nevesta, n a koncu vas i , v hiši z e n i m s a m i m pros torom, brez d i m n i k a in posebnega ku rišča. Ime l i so samo štiri stene in streho nad gla­vo, pa lukn jo za zračenje. Skozn jo je uha ja l d i m , k o l i k o r se n i širil po pros toru . Zato so vs i tako mo­čno s m r d e l i po d i m u . K u h a l i so sred i pros tora na ognjišču, nare j enem iz opek. Včasih so pek l i celo pujse, kje so j i h našli, je b i l a n e z n a n k a .

V šoli n a m zarad i n j i h n i ničesar n i k o l i zmanj ­ka lo . B i l i so zelo l j ubk i cigančki. Vedno so se drža-

u r e d n i š r v o t e l . 2 1 8 6 0

l i z a roke, ko so prišli skupaj v šolo in tako rad i so se ime l i . Z a druge otroke se niso v e l i ko men i l i , le tu in t am se je ka te r i vključil v igranje z žogo. A moj i prejšnji so kdaj pa kdaj le zašli v n j ihovo ko­čo, z las t i manjši. Ma te r e so se zarad i tega jez i le , saj se je na leze l nov ih be l ih živalic, a one so prejš­nje z ve l iko težavo že odstran i le . Uši so pomen i l e sramotno, saj so m i s l i l i , da je nj ihov las tn ik pre­malo snažen. To pa n i n i k o m u r ugajalo.

Naši cigančki se niso n iko l i pre tepa l i , ne med seboj in ne z d r u g i m i o t rok i . Res so b i l i l j ubk i !

A mene je bolelo srce, k e r j i h n i s em mogla več naučiti. Z n a l i so šteti do deset, nap isa t i nekaj črk i n številk, a vse to n i bi lo nič prot i t i s t emu, kar i o spre j ema l i d rug i učenci.

Čez nekaj časa so se pr i cigančkih d o m a hudo sp r l i . M l a d a Rober tova nevesta je ugajala tudi očetu, s in pa se je de l i tv i svoje las tn ine u p r l in oba moška sta se spopr i je la . K o je m lada to v ide la , j i je p rek ipe lo in je ušla. T e k l a je na vso moč in pr i -d i r j a l a vseh sedem k i l omet rov do očetovega do­ma. J a s n o , m lad i i n s tar i c i gan sta jo ucv r l a za njo, a dek le se ni dalo ujet i . D o m a so jo starši in bratje u b r a n i l i in tako se je Rober tov k r a t k i za­kon razpade l brez v e l i k i h posledic.

Zdaj je b i l spet s a m s k i , a v šolo ni prišel n iko l i več. L e čemu?

A ko se je v narav i pokazalo , da bo k m a l u po­mlad , je vseh osem ciganov, pobra lo svoje imetje in šlo po svetu, kdo bi vedel , k a m . Iz k ra j a v kraj j i h je vodi lo n j ihovo nemi rno hrepenenje .

Učitelji i n šolska oblast, k i zahtevajo obvezno osnovnošolsko izobraževanje, sta j i m b i l a deveta br i ga . P i san je in branje zanje n i ime lo tiste vred­nost i kot za druge, saj so v n j ihovem n o m a d s k e m življenju neka te ra d ruga p rav i l a v ve l jav i i n ta so do popolnost i mora l i obv ladovat i , ako so hotel i preživeti.

In so j i h . N iso b i l i s es t radan i , nasprotno , lepi , okrog l i so se vedno smeh l j a l i dobre volje in ime l i so se rad i . In pogosto so pe l i . Zaka j pa ne? Živeli so sk romno , a zadovol jno.

M i j i h n i smo v ide l i n i ko l i več. N j i hova koča je osta la p razna . K d o bi b i l vedel, po ka te r i poti potu jejo in o čem pojejo?

J a z se j i h še dobro spom in j am in vedno se mi

og las i vest, k e r j i h n i s em mog la skora j nič naučiti. A kaj sem mogla?

Pa ja. V t is t i šoli smo se res učili. V s i ! In ko so moj i va rovanc i končali o sm i razred ,

n i bi lo n ikogar , k i ne bi mogel oprav i t i spre jemne­ga i zp i ta v srednj i šoli. Šli so se učit celo v druge repub l ike in posta l i , ka r so želeli.

M a r s i k d o bi reke l , da v t ak i , nižjeorganizirani šoli težje delajo, ka r je seveda res, pa je v s k u p i n ­s k e m delu ena v e l i ka vrednost , k i drugje ne pr ide to l iko do vel jave. Učenci se učijo samosto jno dela­ti i n s i med seboj pomagajo. K n a s k u p i n a l ahko nehote od druge spre jema.

In še nekaj je bilo značilno zanjo. M e d n j im i ni bilo lenuhov in ne ra/.vajenćkov. Starši so j i h že tnale naueih de lat i in spoštovati starejše pa svoje tovariše. To pa jc ve l iko .

L e n u h mars ikda j ne ve, kaj bi počel s svojo energi jo, k i jo i m a preveč. S to svojo, neusmer je no močjo zaide v t isto, k a m o r ne bi sme l . Delo ima mater ia lno in mora lno poz i t ivno vrednost . Lenoba pa je nekaj nasprotnega, včasih celo rušilnega.

Mo j v e l i k i oddelek po številu razredov smo v septembru ra/del i l i na polovico. Dopo ldne so v šo­lo p r iha ja l i učenci od petega do osmegu, popoldne pa t ist i iz p r v ih , d rug ih , t ret j ih in četrtih stopničk osnovnošolskega izobraževanja.

Ka jpak , ce lodnevn i pouk je b i l zame večja obremeni tev , Čeprav v raz r ed ih lažje delo, saj n i ­sem b i l a ra z t r gana na s k r b s t o l i k i m i s k u p i n a m i kot prej istočasno, ko so vs i hod i l i v šolo samo do poldne.

Resnično, ce lodnevni pouk me je zelo u t ru ja l . T a k r a t smo poučevali tudi ob sobotah in je le ne­del ja osta la prosta. Kasne j e so določili tudi četrt­ke brez pouka , vendar so prav t ist i dan o r gan i z i r a li različne študijske in drugučno seminar je , pa se­s tank i 1 in še kaj drugega je prišlo na vrsto. M a l o kdaj je četrtek b i l res prost. A zgodi lo se je celo, da smo mora l i kakšno dejavnost oprav i t i tud i v nedeljo.

T u k r a t sem poleg vsega to l ikega de la ime la še kakšno osebno željo. R a d a bi b i la študirala na pe­dagoški akademi j i . P rav t iste dn i so začeli uvajat i študij ob službi, neku t e r im srečnežem so tud i odo br i l i dvoleten izreden s tud i j sk i dopust To je bi la posebnu ugodnost zu mars ikoga .

Po leg tega bi rada poučevala v mes tn i M mo en razred . Zdelo se m i je, da bi t a m vrc)e^ | manjšo plačo, a delo ne b i bi lo tuko napornO' |

To so bi le moje želje, a če bodo uresnič e

vsemi napor i n i s em mog la ugan i t i . T u d i drUe s i l i l i v mesta .

A tisto leto, j un i j a , se je zgodi lo še n e k a j . c • vse življenje ne bom pozabi la , s icer me oseD*jj|j pr izadevalo , me pa je kot človeka, ki soeiistv bolečino d rug ih l judi . In j i h razume . P r i ten"1, j s l i , da bi l ahko b i l kaj s tor i l , d a se to, ka r s t ? L<r bi zgodi lo t a k o tragično, jasno, ako bi bi l ^ kaj bo. A kdo to ve vnapre j , ha? Nihče! fc|

B i l je čas izletov, vese l ih potepanj po ̂ e?j$ kra j in i , nab i r an j a cvetic, prešernih igr ic m e d

njem, saj smo vse to zarad i vestnost i s k o z i v

to zaslužili. M J a , naša, mo j ih učencev i n moju, podob« \ ^

kot iz prav l j ice , obs i jana s sončno svetlobo J ̂ ga junijskega dneva in nasme j ana z ves**J 4 otroških obrazov. A

Ze jut ro je bi lo toplo in pr i jazno , ko s m O *Vj ta l i prod šolo in si ogledoval i , al i so naša ko ^ redu in nas bodo ubogala vso pot. P r e v e r i ' ^ tudi, al i imamo dovolj hrane, z las t i pijuč'-e. ^f

dan . V r n i t i smo se namerava l i sole pred v ^ Pel ja l i smo so prot i gozdu, med bujn° . i

v e l i k i m i i vanc i cami , r u m e n i m i kulužnica^Ji v e l j a , dišečo deteljo i n i - ' l ene l im ^ i 1 ;

jem ob poti. Pšenica je že dob i va la r u m c i i k * ^ " d ih in mak pa p lav i t e so se ods l i kava l i r < 1

modro iz ze len i la . Že neka jk ra t sem preštela v s o moje učc°3'

bi ugotovi la , ali kdo man jka , al i s m o ga l T \ 0 ^; •••i i m ' . 1 . '.«• i* ' bilo •. r o d u >;

vi i/ i la pred n j im i in nato n a k o n c u dolge v r S j 0 $ i M ni dogajalo napak, vel jalo je splošno / , a

(

stvo. N ikoga r n i s m o i zgub i l i , nobena g u " 1 .^jp pre lukn ja l a in nihče se med vožnjo n i z * , drugega. A

! 'I. . b i • ' i : • • m d večji V V traVTlik In na n jem smo se us tav i l i . P O l t ^ ^ H travo, in kaj bi drugega, začeli preverjat ' . , jr ' mame k o m u napo ln i l e torbe z dobro tami v s e h iz let ih zelo pomembna depivnost . J

Torek, 7. junija 1988

Č E Š N J E T U D I Z A S L A D K O R N E

B O L N I K E Češnje so z a rad i majhne količine maščob, sol i i n bel jako­

v i n zelo pomembne za bolniško dieto, posebno p r i srčnih bo­l e zn ih i n bo l e zn ih obtočil, p r i ledvičnih bo lezn ih , enako p r i pro t inu i n r e v m a t i z m u . Češnje dajemo srčnim b o l n i k o m v ob l i k i kompota , ne samo zato, k e r je krepčilen i n osvežujoč, ampak tud i zato, k e r se s t em prepreči nastajanje p l inov v črevesju, k i pot iskajo prepono navzgor pro t i s rcu . Za rad i majhne količine maščob i n h r a n i l n i h snov i so češnje zelo p r i ­poročljive za shujševalne kure . S l a d k o r n i m b o l n i k o m dajemo češnje v z m e r n i h količinah, k e r je večina s ladkor ja tako ime­novana levuloza, o b l i k a s ladkor ja , k i s l a d k o r n i m b o l n i k o m ne škoduje.

Češnja i m a svojo domov ino v M a l i A z i j i , danes p a je raz­širjena tud i po vseh gozdov ih srednje Evrope . R i m s k i bogataš m s ladokusec L u k u l , k i se je bolj p ros lav i l z boga t imi pojedi­nami kot z m a g a m i v M a l i A z i j i , je od t a m pred 2000 let i pr ine­sel v R i m prvo češnjo i n jo zasad i l . K n a m je verjetno prišla okrog leta 1000. Češnja se je tako p r i l jub i l a , d a poznamo že mnogo sort žlahtnih češenj. P r i nas so najbolj znane briške i n v ipavske, od k a t e r i h nekatere dozore že apr i l a .

Že od nekdaj se češnja ve l iko uporab l ja v l j udskem zdra­v i ls tvu. Iz plodov se pr idob i va tako imenovan i češnjev cvet. Le-ta dene želodcu zelo dobro, greje ga i n v h i p u odprav i vse želodčne težave, k i nastanejo zavoljo p i t ja m r z l i h pijač (pole-ti!).

Cešnjevec deluje poživljajoče p r i napad ih s labost i . Ce ga v t i ramo v kožo, k r e p i preutru jene ude.

Svež a l i s s t e r i l i z i r an j em konse r v i r an b re za lkoho ln i češ-n i e v sok k r ep i srce.

Iz posušenih češnjevih pecljev dobimo zelo dober p rsn i ** j za izkašljevanje. T u d i p r i b led ic i je dobro p i t i čaj iz češnje­v ih pecljev.

Smo l o , k i se izloča iz poškodovanega lubja , je treba razto­pit i v v i n u in p i t i p r i s ta rem kroničnem kašlju. Ce pa stopimo smolo v v i n s k e m k i s u namesto v v i n u in v tej tekočini koplje­mo srbeča mes ta n a te lesu, bo srbečica k m a l u i z g in i l a . Ce jo v t i ramo v lasišče, odprav imo prh l ja j .

Če s t remo j e d r c a češnjevih koščic v prašek i n ga jemlje­j o z v inom, odprav imo s tem pesek in kamne .

Prijateljstvo je vzvišeno, iz njega odseva moč človeštva; lju­bezen je lepa; v njej je poveličan mir človeštva.

Ehrenburg

POSKUSIMO ŠE M E V kn j i g i »4 letni časi v kuhinji«, k i je l a n i izšla p r i M l a d i n s k i

k n j i g i nas av tor i ca Neva Miklavčič - P r e d a n lepo vpel juje v svet ve­getar i janstva. P r a v je, d a malce pobliže spoznamo to malokalorično pa vendar le tako okusno i n zdravo kuh in j o . M o r d a je z njo včasih res več dela , toda zavedajmo se, d a z a zdravje n i k o l i ne nared imo dovolj i n naj n a m ne bo žal po l ure več za pr ipravo takšnega kos i l a , večerje.

Č E Š N J E V E P A L A Č I N K E

Potrebujemo 500 g češenj, 3 do 4 d l m l e k a , sol , van i l i j ev s ladkor , 3 ja jca, 150 g bele moke za pecivo a l i nebel jene moke , 2 žlici m a s l a i n c imet ter s l adkor za posip.

Češnje operemo, odced imo i n j i m ods t ran imo koščice. M l e k o , rumen jake i n van i l i j o stepemo v posodi ter dodamo moko . Mešamo, da testo postane g ladko . Nato stepemo t r d sneg i n ga prev idno zame­šamo v testo. V ponv i s topimo po l žlice mas l a , z l i j emo nanj eno četr­t ino testa i n ga potresemo s četrtino češenj. K o se površina dobro posuši, palačinko obrnemo i n popečemo še n a d r u g i s t ran i . T a k o spečemo 4 palačinke. Dok l e r j i h ne ponud imo , j i h h r a n i m o n a to­p l em. Palačinke potresemo s c ime tom i n s l adkor j em i n ponud imo z a večerjo z r a b a r b a r i n i m kompotom.

7. s t r a n c^mmm^mGLAS,

Z D R A V N I Š K A

Pogovor je tekel o nenavadnih pojavih. Neki zdravnik je začel pripovedovati svoj doživljaj:

»Zdravil sem pacienta, bolne­ga na pljučih, ki bi moral brezpo­gojno na morje, vendar za to ni imel denarja. Sklenil sem, da ga bom hipnotiziral. Na strop v nje­govi sobi sem z rdečo kredo na­risal veliko okroglo ploskev in mu sugeriral. da je to sonce, ki ga bo ozdravilo. In res, kot bi se zgodil čudež, je bil bolnik iz dneva v dan boljši, tako da sem že mislil, da je rešen najhujšega. Nekega jutra pa sem ga našel mrtvega.«

»Torej je le podlegel svoji bo­lezni9« so ga skoraj soglasno vprašali vsi navzoči.

»Ne« je odgovoril, zdravnik, »umrl je za sončarico.«

A L I V E S T E , D A . . .

... so pri svinjini za pečenje najprimernejši kosi iz zunanjega in notranjega stegna, oreha, ledvene­ga dela, hrbta in vratu.

Dušimo pleče, prsi, trebuševi-no, kračo, jetra, ledvice in srce.

Na žaru teknejo najbolje zrez­ki iz zunanjega in notranjega ste­gna, zarebrnice, ledveni del, vrat, trebuševina, jetra, ledvice in srce.

Kuhamo pa vrat, trebuševino, prsi, krače, jetra, jezik, srce, ledvi­ce in možgane.

M o d a

Ne le črte, k i dajejo m l a ­dosten, svež p r i d i h polet ju, letos je moda tud i eksotična. S i l no m o d n i so v e l i k i cvetovi južnih mor i j , l i a n t r o p s k i h gozdov. Obi l je ze len ih , rume­n i h i n vijolično rdečih tonov. Privoščite s i vsaj en tak kos oblačila, pa naj bo to k r i l o , b lu za a l i b e r m u d a hlače.

TA MESEC NA VRTU V p r v i po lov ic i j u n i j a sejemo

cvetačo z a pozno jesensko u p o ­rabo . T a k o p r ide l amo do k o n c a j u l i j a dovolj močne sad ike za sa­jenje n a stalno mesto. K e r p ra ­v i l o m a ne potrebujemo ve l i ko sad ik , l ahko sejemo posamična semena. V r a zda l j i 5 x 5 c m p r i ­t i snemo po dve s emen i cvetače z a 1 c m globoko v rah lo prst . Po v z n i k u pus t imo samo po eno ras t l ino i n stalno uničujemo bol-hače. Z a jun i j sko setev i z b i r amo sorte, k i h i t ro odraščajo.

M l a d e nasade fižola pognoj i ­mo, p reden se ras t l ine to l iko razvi je jo, d a prekr i j e jo zemljo. Z a dognojevanje uporab imo za-l i vek mešanega gno j i la a l i p a gnoj i lo k a r potros imo m e d rast­l i n a m i i n ga p l i tko podkopl jemo.

Sad i k e z i m s k e enaivije bomo potrebova l i pro t i k o n c u ju l i j a , zato moramo že zdaj sk rbe t i z a pravočasno setev. Z a vzgojo sa­d i k potrebujemo približno 5 ted­nov. Se ja t i moramo dovolj red­ko, d a ne bomo i m e l i namesto l ep ih sad ik samo pragozda pre-tegn jen ih dolg inov. N a m2 set-venice posejemo po l g r a m a se­mena , to pa n a m zadošča za kakšnih 200 sad ik . Po potrebi po v z n i k u ras t l in i ce preredčimo, ta­ko da je med n j i m i na jmanj po 3 c m prostora .

Poletno endivijo j u n i j a dogno-ju j emo v t r eh z apo r edn ih obro­k i h . V s a k i h 10 d n i jo za l i j emo z raz top ino dušičnega gno j i l a , še bolj p a je mešano gnoj i lo oboga­t i t i s p r imes j o kakšnega l ahko -topnega dušičnega gno j i l a .

V d r u g i po lov ic i j u n i j a še ved­no l a h k o sejemo listnati ohrovt. S a d i k e bomo z a sta lno razsa ja l i p r o t i k o n c u ju l i j a ; p r i d e l k a bo j e s en i res n e k o l i k o man j k o t p r i bolj r e d n i h sad i t vah , toda t ako l ahko dobro i z ko r i s t imo i zpraz ­njene grede.

Koleraba je p rav p r i m e r n a nas l edn i ca n a gredah, k j e r smo pobra l i zadn j i g r ah . G r a h o v i n o navadno k a r popu l imo , bolje p a stor imo, če jo porežemo a l i poža-njemo, d a ostanejo ko r en ine z v s e m i za l ogami dušika v zeml j i . G red i c e p l i t ko prekop l j emo i n že l a h k o sad imo ko lerabo; zelo p r i m e r n a za poletno sajenje je »Delikatesna«, be l a i n modra , saj doraste v dveh mesec ih .

T u d i pozna setev m a n g o l d a a l i b l i tve d a še precej p r i d e l ka . Se jemo ga n a i zp razn j ene gred i ­ce. B l i t vo , k i smo jo se ja l i prete­k lo leto, a zdaj poganja močna i n razve jana cve tna stebla, od­s t ran imo popo lnoma, k e r l i s t i n iso več o k u s n i . N a njeno mesto sad imo g lavnato solato, ko l e ra -bico a l i celo n i z k i fižol.

Z O P R N E Z

— Uh, kako si zoprn! reče Mihec sestrinemu fantu. — Zakaj pa? — Stalno hodiš okoli moje sestre. Ali nimaš svoje?

P E T M I N U T Z A BOLJŠI V I D E Z

O S V E Ž U J O Č A K O P E L

K a d a r je zelo vroče i n h k r a t i zelo vlažno i n soparno, s i p r i p rav i ­mo globoko posodo a l i vedro, polno mrz l e vode. V a n j o potop imo za deset m i n u t roke do komolcev . Presenečeni bomo za rad i ugodja, k i ga bomo čutili i n k i bo traja lo več ur . Če p a smo razgre t i z a r a d i t eka al i p re t i ranega športnega ude js tvovanja v po le tn i vročini, potop imo zapest ja i n gležnje za kakšno m inu to v mr z l o vodo. Zno jen je bo h i ­tro prenehalo .

u r e j a DANICA DOLENC

M o č p e s m i

Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.

Shakespeare

Napetost, razbur jenost , pričakovanje, čudno, skr i vno-t r i o , skora jda nedouml j i vo je v iselo v z r a k u sobotno popold-

n e v Zagor ju na revi j i p evsk ih zborov. Srčni u t r ip se je pove­d a l iz sekunde v sekundo , l i ca so m i žarela, odseva la nena­

d n o toploto, s t rah pred ne znan im . Toda že v nas lednjem >Pu je rdečica i zg in i l a , n ik j e r več n i bi lo opaz i t i češnjevo rde-ga nad iha , le ve l ike , z grozo prežete oči, pogled, uperjen v

2 ^ a _ dvorane. T u in t a m je morečo tišino p r e k i n i l smeh, re-^ e k , živčen, neobv ladan. Težko smo se k ro t i l i , si z a m a n dopo-r °-°vali, d a znamo. Še vedno smo čakali, t empera tura je na-^ a do tiste kritične meje, cepetal i smo z nogami , g r i z l i noh-od m m e ^ ^ u n k r i l a . Never jetno - toda za hip je napetost n a Se f U P ° P u s t ' ' a Dopovedova la sem s i , da se m i glas ne bo tre-v?r i - a m s e m s ' ver je la. K r a t e k mo lk in tovarišica V a r l o v a je

a i g n i l a roke - vs i naenkra t smo odpr l i usta in se zagledal i v Jene, tudi v t em mučnem t r enu tku , sijoče modre oči. Rado-

s a Pesem, dobro zapeta, nas je h rab r i l a . Ce lo nasmehn i l i Ved° S e ' ^ e s e ^ e z c * e ' 0 ' da je p r i t i sk popust i l . Todu n i res, še la v?° ^ e t r c m o rne drži za roko in ne pust i , d a b i se sprosti-£ v s e do zadnje pesmi , so la E N O S T A V N A S T V A R . Roke so § m ' tresle, gr lo se m i je izsušilo občutek nemoči je b i l stra-jas ^ 6 m ° č n e J š a je b i l a vol ja, moč. Uspe l a sem, glas, čist in n e n - je p r ip l ava l nekje iz višin i n po t ihn i l . Konec . S t r ah i n novf^' ' V S e ^ e P r emagano . Osta lo je lepo, enkra tno , nepo-n u , J ' v o doživetje, osta l je nastop, v l i t v nepozabne t renutke

e g a življenjskega moza ika .

N i n a Klakočar, 8. a r. OŠ Mat i j e Va l j avca Preddvor

^ r b i o b k o n c u

i 0 k j o j a največja s k r b je končni d V o 1V u s p e h , saj ne s m e m imet i Vpk v spričevalu, ke r bo to štiu^k* n a srednjo šolo i n n a ^ V o j ^ J 0 - Če bodo v spričevalu s tve* S e m i b o štipendija b i -tUdi Z r n u n J š a l a , l ahko p a se &ol si. o d P ° v e m rno j im zadn j im s krK P ° e i t n i c a m . V ve l iko tesen

mi i e t l>di denar , k i gu bom K». : n i Potreboval za šo lsko k n j i bi / V 2 v e z k e . T u d i d o m a j i h s k r <Wv š e ) m ° J e spričevalo. Iz ^b i Q v d a n m i pravijo, naj 1

S v o i iV e C učim, toda jaz g r em po

V K P o t i i n s e n ° c e m m 1 1 1 V e n

l e ° to škodilo samo men i in

^ T m t ' 8 ' c r * o S h e r o i ° B r a

S o n c e

D o b r o j u t r o , z l a t o sonce , zope t s i se n a m z b u d i l o i n n u vse naše do lge k o n c e s i n u m z žurki posve t i l o .

T v o j i s v e t l i z lu t i žurki s i je jo n a naš p lane t , d a b i l e b i ceste i n z e l e n i p a r k i z n a m i o b s i j a n i še do lgo v r s t o let.

J o j , ka j b i m i b r e z tebe, če b i n a m k r u t o u t on i l o , ne b i i m e l i časa i s k a t i sebe, v s o bi se v h i p u po ra z gub i l o .

('o I svet o d v i s e n j e od tebe, z a t o e d i n a /olja nas vseh jo, d u b i našli sebe i n d a bi n u m večno t i sve t i lo . Muju Kristan, 3. d r. OS Brat­stvo in enotnost Kranj

K L O P l l N e n a v a d n i r e k o r d i Značke: 2931 (Tomaž Mohorič, 5. c) Znamke: 3487,1000 serij ( A n d r e j i n K r i s t i n a K r i s t a n , 2. b i n 5. c) Papirnati prtički: 684 ( A l e n k a Z u p a n e , 5. c) Razglednice: 1000 ( A l e n k a Z u p a n e , 5. c) Vžigalične škatle: 887 ( J a n e z S t a r e , 7. d) Pločevinke: 185 ( D a n i e l L a z a r , 5. a) Nalepke: 1043 ( A n d r e j Z u p a n e , 5. c) Stare knjige: 250-letni Zvonček ( A l e n k a Z u p a n e , 5. c) Šilčki: 17 ( M a r i t n Kovačič, 6. c) Kemični svinčniki: 50 ( H e d i t a Mehadžič, 5. c) Figurice iz čokoladnih jajc: 79 (Urša Skvarča, 5. c) Priponke: 31 ( B a r b a r Papež, 5. b)

(Iz šol. glasila Mlad i svet, OS Stane Žagar Kranj)

Ce se kaj spoznamo na likovne tehnike, potem je Milena Sek-ne iz 4. r. OŠ Voklo napravila linorez 7 voščenkami.

M i h a i z 4 . b

M i h a p r a v i j e p a v l i h a , ne o d n e h a k l e p e t a t i , ko p a t r e b a se je z b r a t i , v s t r o p s t r m i i n začudeno obrača oči.

N e p r e s t a n o v r t i svoj jeziček, k i poje m u k a k o r ptiček. M e d o d m o r o m s a m o skače i n se pod i , k o p a z vonec z a z v o n i , h i t r o v svo jo k l o p zbeži.

K o p a se p o u k konča, v g a r d e r o b o p r i d r v i , t o rbo n a r a m e naloži i n se končno u m i r i .

Sibila I .obar in Romana Krapš, OŠ Ivana Groharja Škofja l oka

V času zaljubljenosti naj­raje poslušam Pankrte, B i l lya pa poslušam ved­no. Boje, 8. e r. OŠ Luci jana Seljaka K r a n j

K a j j e t o ?

N a n j i v i s t o j i i n rdečo r i t k o d o l m o l i . (adogaj )

Andreja Jelene, 2. r. OŠ Bukovica

^ S E C r i f t d J L O V M E J E S p E T U . Š J . O .

Z U J l M V A M P f U o E T t o j E f O t v T ^ C E .

^1

Vaje izdajajo v osnovni šoli Simona Jenka v Kranju, so pa za­gotovo najlepše likovno opremljeno glasilo. •

HOROSKOP Petra Potočnik, Marja in Veronika Pintar iz Rovt pri Podnartu po­

grešajo horoskop, pa so ga kar same sestavile in nam ga poslale v obja­vo. Njihovo videnje prihodnosti je takole.

Rojeni januarja in februarja ONA: Ob koncu tedna se ti bo ponudi la izredna priložnost za pr i ja­

teljstvo z nekom, na katerega že dolgo misliš. Gle j , da t i ne bo vse skupaj padlo v vodo. Srečna številka: 7. ON: Ta teden se ti bo zares nasmehni la sreča. Pr i je tnim dogodkom ne bo konca. Tisto, k i jo že nekaj časa opazu­ješ, pa le povabi na pizzo. Ne bo ti žal. Srečna številka: 3.

Rojeni marca in aprila ONA: Zaradi neke stvari boš hudo užaljena, toda malo premis l i , če

nisi zanjo vsega sama kr iva. Obujala boš spomine in zbudi la neko globo­ko čustvo. Srečna številka: 99. ON: Ne glej za temnolasko, k i se ne zmeni zate. Raje povabi v k ino njeno prijateljico, k i te že nekaj časa opazuje. Ob koncu tedna boš zelo slabe volje, ker se je zgodilo nekaj nepričakova­nega. Srečna številka: 10.

Rojeni maja in junija ONA: Mise l na počitnice bo v tvoji redovalnici napravi la grozen ne­

red. Sedaj se raje uči, za počitnice je tako al i tako še čas. P a ne pozabi, da bodo kmalu govorilne ure. Srečna številka: 1. ON: Neko l iko bolj bodi zadržan in ne mis l i le nase, da ti kasneje ne bo žal. Z deklet i nimaš sre­če, ker ti neka oseba to preprečuje. H i t ro se pozanimaj, kdo. Srečna šte­v i lka : 18.

Rojeni julija in avgusta ONA: Prijatelj ica bo izdala tvojo simpatijo, t i pa j i boš hudo zamer i ­

la. Imaš pa res smolo, tudi t i si povedala njeno. Srečna številka: 45. ON: Če boš več doma, boš marsikaj bolje razumel . E n a te bo nalagala, druga pa opravljala. S l adk im besedam ne verjemi i n ne bodi tako nestrpen. Srečna številka: 2.

Rojeni septembra in oktobra ONA: Spet je tu pomlad, t i pa se še z nobenim n is i spoznala. Poh i t i ,

drugače bo prej poletje. Sreča: če je ljubezen tudi poleti s ladka. Srečna številka: 13. ON: Zakaj se jeziš, če te je zavrni la. K m a l u si bo premisl i la , saj fante menjava kot na tekočem traku in ugotavlja, da si t i le najboljši. Srečna številka: 23.

Rojeni novembra in decembra ONA: Ze ptiči čivkajo, da si zaljubljena. Vsega pa res ne smeš pove­

dati, da ne bo še staršem kaj prišlo na ušesa. Sreča: če so starši bolj g lu­he narave. Srečna številka: 55. ON: Motor raje za nekaj časa pospravi v garažo, da se ne bo zgodilo kaj neprijetnega. Raje mamic i pomagaj po­miti tla ali okopati vrt. Saj pregovor prav i : delo krepi človeka. Srečna številka: 12. -

reja HELENA JELOVČJ

(mimms^maiLAS B. s t r a n Torek, 14. junija 1988

T O Z D M E J N I T U R I S T I Č N I S E R V I S L J U B L J A N A , Pražakova 4

Objav l j a p ros ta de la i n naloge za delo v pos lovn i enot i L J U ­B E L J :

1. P O M O Č N I K V O D J E P E Z A T R G O V I N S K O D E J A V N O S T Pogoj i : V I . a l i V . s topnja šolske i zobrazbe ekonomske a l i ko­

merc i a lne s m e r i pas i vno znanje dveh tu j ih j e z ikov - obvezno nemški je­z ik 3 l e ta de l ovn ih izkušenj

2 . K U H A R S K I P O M O Č N I K - 2 de lavca

Pogoj i : III. st. šolske i zobrazbe gost inske s m e r i - k u h a r oprav l j en h i g i e n s k i m i n i m u m 6 mesecev u s t r e z n i h de lovn ih izkušenj

De lovno razmer je bo sk len jeno za nedoločen čas, s p o l n i m de­l o v n i m časom i n p o s k u s n i m de lom po p r a v i l n i k u .

K a n d i d a t i naj pošljejo p isne vloge z dokaz i l i o i z obrazb i n a gornj i nas lov v r o k u 8 d n i od objave, o i zb i r i pa bodo obvešče­n i v 30 d n e h po zaključeni objav i .

L f c h Š k o f j a l o k a N a pod lag i sk l epa de lavskega sveta D O L T H razp i su j emo prosta de la i n naloge

V O D J E P A S ( p l ansko a n a l i t s k a služba)

Po leg splošnih pogojev, k i so z zakonom, družbenim dogovo­r o m i n s a m o u p r a v n i m s p o r a z u m o m določeni, mora jo k a n d i ­dat i i zpo ln jevat i še naslednje pogoje:

— v i s o k a i z obrazba (VII. stopnja) ekonomske , komerc i a ln e a l i o r gan i zac i j ske s m e r i

— 5 let d e l o vn ih izkušenj — zunan j e t r gov inska reg is t rac i ja — ak t i vno znanje enega svetovnega j e z i k a (angleščina, nem­

ščina)

K a n d i d a t bo i z b ran za dobo 4 let.

P i sne vloge z dokaz i l i o i zpo ln jevan ju pogojev zb i r a kadrov­sko soc ia lna služba D O L T H Škofja L o k a , Kidričeva 66. R o k pr i jave je 15 d n i po objav i . N a ovo jn ic i naj bo pr ip i sano »za razp isno komisijo«.

O i z b i r i bodo kand ida t i obveščeni v 8 dneh po pre j emu sk l epa .

T R Ž I Š K A I N D U S T R I J A O B U T V E I N K O N F E K C I J E

T R I O - Tržiška indus t r i j a obutve i n konfekc i je Tržič, P r i s t a v a 117, ob jav l ja L I C I T A C I J O Z A P R O D A J O N A S L E D N J I H O S N O V N I H S R E D S T E V

1 kom stroj za šivanje gumbov PFAFF 3800-30/2-15 958/01-CX 45 1 kom šivalni stroj PFAFF 545-113-601 900/11 CLDMN 1 kom tovorno vozilo TAM 2001 K KR 912-64 več betonskih podstavkov za kolesa

izklicna cena din 1.500.000

izklicna cena din 1.300.000

izklicna cena din 1.000.000

izklicna cena 1 kom/din 1.000 L i c i t a c i j a bo v ponedel jek, 27.6.1988, ob 12. u r i , v D O T R I O . Og l ed bo n a dan l ic i tac i je od 10. ure dalje. Interesent i morajo do pričetka l ic i tac i je plačati 10% varščine. P r o m e t n i davek plača kupec . K u p c i morajo preostanek kupn ine plačati v 8 dneh in v i s t em času tud i prevzet i kup l j ena osnovna sredstva , s icer varščina zapade.

G L A S O V I Z L E T ' 8 8 N a naš letošnji iz let se b o m o o d p e l j a l i , ko t v a m je to iz

d o s l e j o b j a v l j e n e g a že znano , v sobo to , 25. jun i ja . P o s e b n i v l a k b o čakal o b 6. u r i n a k r a n j s k i železniški posta j i i n o d ­p e l j a l p r o t i mor ju , točneje d o K o p r a , k jer se b o m o p r e s e d l i v a v t o b u s e i n se n a o b a l i v k r c a l i n a lad je , s k a t e r i m i b o m o s p o z n a l i d e l s l o v e n s k e o b a l e . V S t run janu b o m o n a r e d i l i p o s t anek , k i b o t u d i o s r e d n j i d o g o d e k letošnjega »Glaso-v e g a i z l e ta « . T a m v a m b o m o namreč p r i p r a v i l i r i b j i p i k n i k , možno b o kopan j e , p r i s o t n a b o g l a s b a , p a n a g r a d n o žreba­nje in . . . V e s e l j e se bo o b 19. u r i p r e s e l i l o spet n a naš p o s e b ­n i v l a k , k i nas b o o d p e l j a l nazaj n a G o r e n j s k o . S e v e d a b o d o iz le t s p r e m l j a l i t ud i naši no v ina r j i ter d e l a v c i S l o ven i j a tu r i -sta, k i je l e tos p r e v z e l o r g a n i z a c i j o »G lasovega i z le ta« .

P o v e d a l i s m o t u d i že, d a ima jo v s i izžrebanci ( s e z n a m je o b j a v l j e n v G o r e n j s k e m g l a s u , d n e torek , 7. juni ja ) u d e ­l ežbo n a i z l e tu p o p o l n o m a brezplačno, k e r p a je b i l o l a n i v e l i k o želja, d a b i se i z l e ta udeležil i t ud i d r u g i , vašo željo upoštevamo.

V s i t is t i , k i b i r a v n o t ako želel i i t i n a naš t r a d i c i o n a l n i »G lasov i z l e t « , se l a h k o pr i j av i t e i n vplačate stroške (49.000 d i n , z o b j a v l j e n i m v r e d n o s t n i m k u p o n o m S l oven i j a -t u r i s t a J e c e n a 44.000 d in ) n a u p r a v o G o r e n j s k e g a g l a s a , C e s t a ILA 16, Kran j ( nasp ro t i porodnišnice, v s p o d n j i h p r o ­s t o r ih b l o k a o b g a s i l c i h ) . K e r je število mest ome j eno , v e l j a poh i t e t i . Tore j , č e želite z n a m i n a iz let i n n is te b i l i izžrebani — o g l a s i t e se v p r o s t o r i h naše u p r a v e , p r ines i t e s s ebo j spoda j ob j av l j en i v r e d n o s t n i k u p o n i n 24.000 d i n , ka j t i os ta­l i h 20.000 bos te l a h k o p o r a v n a l i d o vključno 15. jun i ja . V. B.

V R E D N O S T N I K U P O N

5 0 0 0 d i n

ime in p r i i m e k

Glasov izlet '88 in s l O v e n i j a t u r i s t

Z v e z n i m e d a l j i z a k r a t k o h l a č a E d i s o n a K r a n j , 1 2 . j un i j a — O d prejšnjega četrtka do nedel je je b i l o v N o v e m S a d u zvezno tekmovanje m l a d i h t ehn ikov . Iz Sloveni je je nan j poto­va lo 3 8 najuspešnejših z republiškega t ekmovan ja i n p rav v s i so se v r n i l i z meda l j am i . V K r a n j sta p r i n e s l a z l a t i meda l j i G rego r B a v -dek i n Peter Rob l ek i z osnovne šole F r a n c e t a Prešerna, m e d t e m ko je A l e n Šest i z jeseniške šole d o b i l s r ebrno medal jo .

ne šole, k i vod i naš e l ek t ro t eh ­nični krožek ne b i tako spodbu ­ja l , b i najbrž odneha l . M e n t o r m i je pomaga l i z ob l i kova t i e l ek ­t r on iko , m i svetoval , med t em k o sem shemo za t rezor n a p r a v i l povsem s a m . Z n j i m s em b i l p r v i že n a republiškem t e k m o v a ­nju.«

Gregor Bavdek , k i se v pro­stem času največ posveča prav e l ek t r o t ehn ik i i n i g ran ju k lav i r ­j a , je še povedal , da ga je prvič streslo p r i šestih l e t ih . Odtle j je ve l iko napredova l . V k o m i s i j i v N o v e m S a d u so m u de ja l i , da bo Ed i s on , ko bo v o s m e m raz redu .

Osmošolec Peter Rob l ek p a je v N o v e m S a d u dob i l z lato meda­ljo n a področju strojne t ehn ike za samodejno k r m i l j e n t ran ­sporter, k i voz i po k o v i n s k i sle­d i . N jegova naprava , v b i s t vu ro­bot, je b i l a ed ins tvena i n b i b i l a v povečani o b l i k i l ahko zelo ko­r i s tna v tovarniških skladiščih. T u d i Peter Rob lek , pr ihodnje le­to že učenec e l ek t ro tehn ike v I s k r i n i s redn j i šoli, ob iskuje elektrotehniški krožek p r i men­tor ju V i k t o r j u U h a n u .

»Transporter sem de l a l to šol­sko leto i n s em i m e l ma l o časa za dopo ln i tve . D e l a l s em večino­m a doma , po svoj i pamet i , n e k a ­tere z a m i s l i s em dob i l v kn j i gah , nekatere m i je d a l mentor,« je

Gostobesedn i Grego r Bavdek iz šestega ra z r eda je n a 24. zvez­n e m t ekmovan ju m l a d i h tehn i ­kov v N o v e m S a d u sodeloval n a področju e l ek t ron ike (vseh tek­m o v a l n i h področij je bi lo 40) s trezor jem, v katerega je v g rad i l foto cel ico. »Ko je " v l o m i l e c " že-rek p r e k i n i l , se je sprožil alarm« je pr ipovedova l Grega . »Sprožil se je t u d i , če je n a t i p k o v n i c i od ­t i p k a l napačno šifro. P r a v to m i je dolgo de la lo preg lav i ce i n če me men to r V i k t o r U h a n i z I s k r i -

povedal Peter Rob lek , k i je še zaupa l , d a je ma t e r i a l dob i l v šo­l i , vezje p a je i zde la l s am.

Z a nekaj besed o k l u b u m l a ­d i h t ehn ikov osnovne šole F r a n ­ca Prešerna pa smo pros i l i Aleša Žitnika, učitelja tehničnega pou­k a . »Na letošnjem občinskem t ekmovan ju je sode lova lo na j ­več učencev i z naše šole, p rek štirideset, v e l e k t r o t e h n i k i , m o ­de la rs t vu , r a d i o t e h n i k i i n raču­nalništvu. Neka j n j i h o v i h dosež­kov i z v i r a i z p o u k a , d rugo i z elektrotehničnega, mode l a r ske ­ga i n fotografskega krožka. V šoli je z a delo n a tehničnem po­dročju dovol j r a zumevan ja , se­veda pa je t reba pomembnos t i n potrebnost s ta lno dokazova t i z re zu l ta t i . S k r b i nas, k a k o bo za

napre j z denar j em. Že zdaj 1* t reba z a resno de lo po materijM čez mejo a l i , k d o r i m a živce, v°" ljo i n čas, k z a s e b n i k o m i n v to* varne . T u d i z organ izac i j o tt» movan j je vse težje. Z v e za org** n i zac i j z a tehnično k u l t u r o r skora j brez denar ja , čedalje stroškov gre n a račun šole.«

O naših dveh z l a t ih fant ih P 8

je Aleš Žitnik deja l , d a ne P"*" zna ta brezde l ja , d a sta tud i v od' m o r i h p r iha j a l a v šolsko dela v ' n ico, k i n i n i k d a r zapr ta nik°" mur , k i želi de la t i . Sadove del 8

učencev p r i r ednem p o u k u in ^ krožkih tehnične vzgoje bodo op zaključku šolskega le ta razstavi' l i .

H . Jelovčafl

Ropočejo statve, čolniček leti, mi tkemo neutrudno vse dni in noči. (Heinrich Heine)

P o t o k a r j e v a F r a n c a —

t k a l k a i z B o h i n j s k e Č e š n j i c e Ročno tkanje na statve je zah­

tevno in naporno delo, zato n i čudno, da se ga je že včasih le ma lokdo lot i l . To n i tkanje za hobi n a manjše statve, kakršno je danes spet v modi , pač pa ne­ut rudno delo, ne le od zore do m r a k a , temveč do pozne noči.

T a k o s i je služila k r u h Franči­ška Dobravec, Po tokar jeva F r a n c k a iz Češnjice v Boh in ju . N j ihova hiša stoji ob potočku Močilnici, odtod tudi domače h i ­šno ime. N a svet je prišla pred deveti nsedemdese t imi let i v Sredn j i vas i , odkoder se je p r i -možila v sosedno Češnjico.

T k a l s k e umetnost i jo je nauči­la ma t i , ta pa se je spet naučila od svoje matere, k i je b i l a iz Podje l ja , iz hiše, kjer M že od nekdaj t ka l i . Od vseh otrok se je samo F r a n c a naučila, d r u g i m n i dišalo, saj so dobro pozna l i sen­čne p la t i te obrt i . Vse je bi lo za­prašeno in poz imi so mora le sta­tve vztra jno ropotat i pozno v noč, če je hote la kaj zaslužiti. Že m a m a je t ka l a le iz življenjske nuje in tudi F r aaco n i prav nič vesel i lo , toda v t i s t ih časih je b i l to gotov zaslužek.

M a t i jo jo začela učiti že kot o t roka in takoj , ko je zmog la ob­v ladovat i statve, je začela samo­stojno de lat i . P r i petnajst ih lotih je že s a m a zaslužila. Brat je i n sestre so j i pomaga l i samo, ka ­dar je nav i ja la štrene. Zvečer so hodi l i sovaščani k n j i m v vas, a

F r a n c a j i h n i sme la preveč »po-rajtati«, če je hotela kaj nared i t i . Včasih se je mora la celo zak l en i ­t i v kamro , da je v m i r u de la la .

Predo lga bi b i l a zgodba, če b i zap isa la vse, kako p r idemo od lanu do platna.čeprav Potokar je­va m a m a zna to tako imen i tno i n nazorno povedati , k a k o r da b i vseskoz i poučevala n a k a k i tka l ­s k i šoli. Spomin j a se tudi l jud­skega običaja, kako so terice tr­le l an v »paštvah«. Znano je, da so j i m mora l i dobro postreči, tu­d i »šnopsa« n i smelo man jka t i . Že V a l e n t i n Vodn ik j i h je oveko-večil v svo j ih ve r z ih :

Ter ice pogačo, potvico jedo, lanov i S l ovencem rumence neso.

Zato tudi fantov n i man jka lo z raven. N iso se b r a n i l i žgane ka ­plj ice in še kakšno dek le j i m je bilo všeč. T u d i /.apeli so. Najraje so b i l i v temi in marsikakšna je skočila za k a k i m fantom in m u nasula pezdir ja za srajco a l i h la ­če. »Tast are « so bilo hujšo

Te r i c e so ločile predivo od pražnja, vso to so potom dobilo predice v roke. Te so zelo raz l i ­čno predle. M a r s i k d a j so se nit­ko tako trgale, da je F r a n c a na­redi la samo po d o s o t centime­trov na dan , a ni zavrg la mate r i a la . T k a l a je to l iko časa, do­kler ni vsega »spravila k dobro

mu«. Če je naročnik »spregle­dal«, j i je plačal n eko l i k o bolje. Največ je s tka la po deset metrov na dan, še najraje i/, svoje prejo, saj je zna l a dobro prest i . P r i dne predice so si prislužile mars i -kakšen d inar . T u d i teh se je spomn i l naš prv i pesn ik :

Bol j bode p r idna pozimi pred ica , dalj bo rožljala pod pa lcem pot ica.

F ranca je s tka la tud i po tride­set metrov p la tna posameznemu naročniku, največ za postelj n e in tudi »nosevne rjuhe, v k a l e r i h kmet je nosijo a l i vozi jo seno. Iz pražnja pa je t k a l a p latno za spodnje per i lo , za ošpetlje (jo-

špeklje po bohinjsko) , za p1"^ i t d . . .Mnoge bale boh in j sk ih d e

kle t so k r a s i l i i z d e l k i iz Franci ' nega p la tna . Posebno lepe so bj* le pražnjene brisače, ob stranejj so bi le »pisane«, vanje je vtka 1

modre a l i rdeče bordure iz KJi pl jene prej ice in j i h n a konci o k r a s i l a s »franžami«. Najb°? pr i je tno p a je bi lo tka t i »rašoJ no« (raševino), ke r je b i l a m e " k a . Vzdolžne n i tke so bi le iz P'T je, prečne pa volnene. Iz raše^ ne so izde lova l i moške hla^T Blago so da l i barvat v RadovlJ 1

co, krojač pa je raševinaste n ' če podložil z m o d r i m ban 1

ntom, d a so bi le tople in Lrdn,j P r i v s a k e m p la tnu so ponaV* naročili še za kake dvoje h l f l

raševine. . F r a n c a je še dolga leta P 1 ' ^j.

tka la tudi potem, ko se je por0°, la . K o je oprav i l a živino in °^ prav i l a hčeri v šolo, je sedla statve. Sedaj pa že dolgo č f l

samevajo, nekaj delov so c ° j požgali. Skoda , da tako spre^ prst i niso dobi l i n a s l e d n i k 0 . K n i in isti g ibi pa s o PotokarjO mamo u t rud i l i in j i zapust i l i "jI lečine v križu in k o l k i h . Zato je lot i la prijetnejšega oprav>_ K a j e z iba modrooko pravnu**• ' s tare jš i p ruvnuk p a so jo drži k r i l o m radovedno skuša ug a• t i , o čem nek i pr ipoveduje nJ°jL va z g o v o r n a m d r u ž a b n a p r f l

M a r i j a C v « *

Brezposelni , a lkoho l ik i , revni in žal, tudi upokojenci

A b o n e n t ] e v s o c i a l n i k u h i n j i Vsaku dežela ima reveže, svoje družbeno dno, pa naj to pri/na ali ne. Ponekod jih puščajo umirati, spet drugje jih prisilno priganjajo k delu. V humani družbi, /a kakršno se tako su-nio/a\eslno imenujemo, pa jim nudimo topli obrok, du vsaj gladovali ne bi, če že sicer ne živijo človeka vredno življenje.

Dokazano je, da j i h kar šestina ne more živ.eti le od plače. Toda ti se ob soc ia ln ih po­močeh, do lgov ih, od r ekan ju prebi jajo vsaj iz meseca v mesec ob k r o m p i r j u in testeni­nah . Peščica pa je tako r evn ih , da si dobe sodno ne morejo privoščiti n i t i v sakdan jega k r u h a . Resda je med n j im i večina t a k i h , k i so si sumi k r i v i siromaštva: a l k o h o l i k i , k i se nočejo zdrav i t i , klateži, nezapos len i , k i od­klanjajo delo, brezdelneži. . . T e m tudi n e pr ipada nobena od s t a ln ih soc ia ln ih pomoči, saj ne gre dopuščuti, da bi t ak i l judje izko­riščali družbeno dobrodelnost , moreb i t i na račun nekoga, k i jo bolj potrebuje. Če smo že dv i gn i l i toke od n j ih , ne du bi j i h prev /.gojili, potem j i h vsuj ne gre pust i t i , da umre jo od lakote. V K r a n j u t a k i m l judem pomugajo s tako i m e n o v a n i m i »funkcional n i m i pomočmi«. D a den imo a lkoho l i k ne bi socia lne podpore, če bi jo ime l , pretop i l v p i

jačo, m u nudi jo začasno soc ia lno pomoč, pu še to po drobc ih .

Namesto da bi mu dal i mesečno »0.000 d i narjev, m u n a C e n t r u za soc ia lno delo vsak dun znova izstavi jo p r eh ramben i bon za 3,000 dinarjev, da gre l ahko na kos i lo v sa mopostrožno restavraci jo. Posebno gospo ska ju/ ina se za to vrednost ne dobi , a našit Ijiva enolončnica dobro ogreje želodec. T a strošek gre iz blagajne soc ia lnega sk rbs t vu , sodi pa med začasne in enkra tne denarno pomoči L jud i , k i j i h na ta način podpirajo v K r a n j u , ni ve l iko , n i t i deset j i h n i na za-stonjk , t rsk i h ran i v samopostrežni res tavra ci j i Zavest , da na ta način podp i ramo pešci co najbolj r e vn ih , pa čeprav so za to sami k r i v i , n a m olajšuje vest i n daje zudoščenje o humanos t i .

Žul pa tega ne moremo t rd i t i ob l judeh, k i se prav tako hrani jo na bone, o z i r oma ima

0$» jo to pravico, vendar ugodnost i i/. p ° n ^ večinoma ne izkoriščajo. G r e n a m r C ,egt upokojence, za tiste, k i ob sadov ih m i n i " dela stradajo Med njuni ;o l a k i , ki riiS° segli polne delovne dobe, pa j i m za 30 a 1

let de la pr ipada munj kot 200 tisoč d in * " j j . poko jn ine 1'remulo, da bi l ahko d o s t o j 0 , jj-ve l i ! M e d n j im i so upoko jen i zukonc i . ve od ene same pokojn ine , stroški pa S 0 >y do zadnj«' skra jnost i zategni l i pUs. Tud ^ k i m Center za soc ia lno delo na P o £ " ® ? m , ' kazov (odrezkov od poko jn ine in pok>'-n»J0 k a t e r i m i pr ikazu je jo astronomske, ,s t f ^ bivanja) i zstav l ja potrd i la ali bone. sredi meseca z m a n j k a borne pokoj y lahko odidejo vsaj na /.astonjsko ^ < ) ! j ' 0 i * ' dom upokojencev. Toda , resnic i na U u ^ ta ponižujoči koruk privošči le redko ^ Upoko jencem je globoko vsajen 1 '° '^^' zavest, da so z m i n u l i m delom veru iar l * ^ dovol j , da bi na starost dostojno žive • j da bi j im bilo treba prosi t i celo za hra

d . z. m

Jorek, 14. junija 1988 R A Z V E D R I L O j 9 . S T R A N G L A S

Turisti prihajajo Nam zanesljivo ni treba ugibati, kdaj se bo spet začela rekordna turisti-

d a sezona. Še tistih pet modrih Jugoslovanov, ki jim je kaj veš kako uspelo,

a so ostali imuni za samoupravno politiko in družbenopolitične manire vseh prt, tenkočutno zazna trenutek, ko se bodo začele k nam valiti trume turi­

stov. . Najprej se vržejo v delo cestarji, ki se po dneve in dneve igračkajo z risa-jem talne signalizacije, krpanjem udarnih jam in postavljanjem tabel za ob-

vu f '• n e ^ e P '^ P r e d železniškim prehodom, kjer se po pol ure sprehajajo a kci gor jn dol, si pa pred cestno zaporo... še pred koncem šolskega leta

r 5 2 e n ® r r io šolarje, da čistijo okolico — pod lažno vzgojno pretvezo, da pobi-anje čikov, konzerv in starih piskrov VZGAJA, si komunala pridobiva pomo-e smetarje, mi, stari, pa bomo še naprej odmetavali čike, konzerve in stare

P'skre...Sledi kup propagandnih turističnih akcij, ki jih prirejamo sami sebi, ta' ^ 6 C ' 0 d a n e s rtima niti en slovenski črpalkar niti enega samega prospek­ta* n a P r ' c a k o v a n e 9 a turističnega »buma«pa so kajpak humorni ukrepi ju. v ' a de . ki se zu devalvacijo dinarja svetu najprej prikupi, nato pa s podra-

t v ami preko vseh razumnih meja spet odkupi... Ne nazadnje sezono zanes-' 0 napoveduje občasno pomanjkanje bencina.

Zavedamo se, da je turizem najčistejša deviza, zato smo presrečni, ko j; slušamo ažurna poročila nezmotljive statistike, ki jih dnevno bruhajo sred-

T v a javnega obveščanja Le kdo ne bi bil vesel, ko sliši, da je bilo včeraj v °h'nju natančno 806 turistov, na Bledu 1.506 in v Kranjski gori 57? Velikodu-o oproščamo, če so pri takem preštevanju pozabili na tistih sedem tujcev,

itiM t r e n u t n o z a statistiko nedosegljivi: dva blejska inozemca sta čofnila nek a ' ^ e v Z a k i ; t r i ' e b o h i n i s k i turisti so se ves dan prestrašeno stiskali pod

k o lesko na Uskovnici, ker se jim je baje prikazal medved. Dva kranjsko-» 'ska turista pa sta se v Kompasu do poznih večernih ur nacejala z rad en-**° in statistični preštevalni dan prečepela na WC-ju. • Pri takem intenzivnem turističnem utripu bi se lahko statistika zavarova-r

s sporočilom ..letuje v Kranjski gori od 56 do 59 turistov germanskega in ko, ( ? n 8 ' i e 9 a porekla...« Tudi poreklo bi nas že enkrat moralo zanimati! Zdaj,

i bomo UDARNO pospravili vse notranje sovražnike, nam bodo še kako a v Prišli tuji. Lahko bi jih diferencirali, pač po tem, kako je rodna dežela ne-

Qa !^ o v 'ščarja tisti dan naklonjena našim gospodarskim revam in zadre-Pot k' n a m ' recimo, Turčija, kamor zdaj odhajamo na prijateljski obisk in dr l 6 ? 1 1 6 ! 5 6 gospodarske stike, kaj dala ali nam kje drugje izposlovala kakšno

°bčkeno malenkost, bi vseh dvanajst Turkov, ki letujejo pri nas, pustili lepo '" iru. Ostale pa bi, olala, mrcvarili na vsakem koraku...

Po letu 1992, ko nas bo EGS popolnoma izolirala, bomo le še turistična I S 2 a ' raj za sumljive avanturiste in čudaške vandrovce Tedaj bo treba biti I °irto previden! Le-ti ne bodo le vohali ivanjščic po naših njivah in se na vse

V e i 9e vozili z muzejskim vlakom, ampak se bodo vtikali tudi v druge zade-• l astne le eksotičnim deželam Ne bodo hoteli vedeti le, zakaj povprečni

pos lovan poseduje le dva para čevljev, odklanja meso in je nor na makaro-arnpak jih bo tudi nesramno zanimalo, zakaj je po šolah tako priljubljen

Predrnet STM (samoup s temelji marksizma) pnjevali našo vizijo svetle bodočnosti, ki je,

r2nega gospodarstva s temelji naše beraške malhe

Hudirjevo težko jim bomo po-to ve vsak otrok, v glorifikaciji

D. Sedej

N e w S w i n g O u a r t e t navduš i l N a P r i m s k o v e m pr i K r a n j u so o rgan i z i r a l i enega i zmed

0 s m i h jub i l e j n ih koncertov v o k v i r u s lovenske turneje ob 2°-letnici de lovanja New S w i n g Quar te ta . Z 21 i z b r a n i m i črn-s ^o-duhovn imi p e s m i m i je navdušil poslušalce i n p r i doda tk ih °§ rel nj ihove d l an i in gr la . New S w i n g Quartet , k i ga sesta­j a j o p rv i tenor ist Dare H e r i n g , d rug i tenor ist i n umetniški vodja Oto Pestner , bas ist M a r j a n Pe tan i n bar i ton is t Rado Razdevšek, je sp reml j a l tr io B o r u t a L e s j aka .

»Kvartet je nasta l leta 1968 v Šentjurju p r i Ce l ju , pe l i smo gospel i n črnsko duhovne pesmi , countrv , pa tud i kakšno slovensko,« p rav i Dare H e r i n g . »Prelomnic v de lovan ju je b i ­lo ve l iko . Prvo ploščo smo i z d a l i leta 1973 s črnsko d u h o v n i m i P e s m i m i . V m e s smo prepeva l i tud i druge s tvar i , popevke, n a ­še revo luc ionarne pesmi . Pe tkra t smo ce lo zmaga l i n a nare ­čni popevk i Ve s e l a jesen v M a r i b o r u . M e d s e d m i m i nastopi n ' k o l i n i smo osta l i brez nagrade. Uspešni smo b i l i n a S loven­c i popevk i i n n a M e l o d i j a h mor ja i n sonca . A z nastop i n a fazn ih fest iva l ih smo odneha l i , saj smo se vedno vračali k n a -s , m črnskim pesmim,« je dejal Oto Pestner .

V zo rn i k j i m je s k u p i n a Go lden Gate Quar te t in ob sreča-n J a S člani j i je O r l a n d u s Wi l son priporočil, da bi se izvedb lo-J-JM po svoje, na s l ovensk i način. To so tud i r a z v i l i z i z r a z i t im drug im tenor jem. Z a kvar te t p r ip rav l j a aranžmaje in pr i red­be Oto Pestner, k i tud i dost i kompon i ra . P r a v k a r je kvar te t iz­dal že sedemnajst i a l bum z nas lovom Deep R ive r . New Svving ^uar te t je nastop i l tudi v C a n k a r j e v e m domu in bodo posne-

na te lev iz i j i predvaja l i v dveh de l ih jun i j a . ry p a p i e r

N S K I P R E G O V O R I :

j . * n a L a d i s l a v a - po let je po v o d i s p l a v a .

tal, r ; S n ° J6 v r e m e k r e s n i c , a K o bo tud i žanjic.

1 1

JAZZ IMRNATIONAL Ljubljanski Cankarjev dom je z včerajšnjim dnem naširoko odprl vrata mednarodnemu fe­stivalu jazza. V siceršnji suši si vsekakor velja pogledati pro­gram:

Danes, 14. junija, bodo pri­kazovali v mali dvorani Cankar­jevega doma filme o jazzu ob 19.30 ter uro in pol kasneje v Palmi, Fiesta latina s plošč, l u -trišnji dan bo ob 20.30 večer pianistov, na katerem se bodo predstavili Dejan Pečenko, Silvo Stingl, Leonid Ptaško in Joanne Bracheen (njegov edini solo na­stop v Evropi), ob 23. uri jam session v Palmi.

Četrtek, 16. junija, v mali dvorani CD posnetek koncert

Milesa Davisa, zvečer pa se scena seli v poletno gledališče Križank. Ob 20.30 koncert Cassandra VVilson&trio. V petek, 17. junija, ob 20.30 bo nastopil Craig Harris - Tailgarter's tales, v soboto, 18. junija, pa bo ob 20.30, kot smo že napovedali, koncertiral Max Roach.

Čeravno ne pričakujemo ravno polne dvorane, si vseeno velja vstopni­ce predhodno zagotoviti pri blagajni Cankarjevega doma, kjer tudi pravi­jo, da so možne spremembe programa. Pri teh zadevah je seveda že tako, nikoli ne veš, kdaj bo kdo zbolel...

Del informacij in dela bo (je) opravljal tudi lani Kovačič, ki sicer men­da kar pridno ustvarja, posebno zanimiva je ena zadnjih stvaritev, ki jo je naslovil »generali«... v B

P R I J A Z E N N A S M E H SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO

M I R A K O C J A N Č I Č

Kupci so najbolj strogi kriti­ki, zato gre pohvali, ki pride iz njihovih vrst, verjeti brez poseb­nih zadržkov. Tokrat so jo na­menili Miri Kocjančič, poslovod-kinji v Mercatorjevi živilski tr­govinici v kranjskem nebotični­ku, kamor se iz Radovljice vozi četrto leto.

Prijetno presenečena zaradi nenadejane pohvale je poveda­la. »Trudimo se, da bi kupce čim hitreje in bolje postregle, da bi bile karseda prijazne, vendar se zgodi, da kakšen ostane tudi brez nasmeška. Trgovina je že tako majhna, odkar je za avto­busno postajo zaprta samopo­strežna, pa je pri nas še večji naval. Zato tudi sama pogosto stopim za prodajni pult, da bi

bila vrsta na drugi strani krajša. Mislim, da ljudje radi prihajajo v klasično trgovino, kjer je vez s prodajalcem bolj neposredna. Zal so zdaj taki časi, da ljudi že vsaka malenkost hitro razburi, na srečo pa se hitro tudi pomiri-

H . Jelovčan

Čvek • K a j P e l e s p l o h v e o

s i romaštvu Slavni braz i lski nogometaš Pele

se ukvarja le z reklamiranjem Pepsi-cole in z nogometom. M i n u ­le dni je v braz i lsk ih časopisih iz­javi l : »Tako sploh ne gre več na­

prej! Večina Brazilcev črne polti še naprej strada in tudi po sto le­tih suženjstva še naprej sodijo med najbolj siromašne prebivalce Brazilije.«

Dodal je še, da ga skrbi , ker je Braz i l i ja zapadla v najtežje eko­nomske razmere do zdaj. Sam Pe­le pa že leta in leta živi v svoji raz­košni v i l i v A m e r i k i in v Brazi l i jo prihaja le tedaj, ko snema novo reklamo.

Večer dobre glasbe in mode

Škofja L o k a , junija - Modni atelje Etino pero, frizerski sa ­lon Me ta ter salon nege in oblikovanja nohtov Janja, so organi­zatorji zanimive prireditve, ki bo v soboto , 18. junija, ob 20. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki . Večer dobre g lasbe, za katero bos ta poskrbe la ansambe l Pop des ign in gost večera Nace Junkar, bo popestr i la modna revija najnovejših modelov oblačil, pričesk in sodobnega načina nege in obl ikovanja nohtov. Vs topn ice po 10 tisoč dinarjev lahko kupite v recepcij i hotela Transturist, v modnem ateljeju Etino Pero v Kranju in v frizer­skem salonu Meta v Škofji Lok i . Na prireditvi bodo žrebali vstopnice, pripravljajo pa tudi zanimiv program, ki ga bo vodila Nataša Bešter.

• Stare hiše - turistična zanimivost Tujci, ki se poleti sprehajajo v trumah po starem delu

Radovljice, se najbrž ne morejo načuditi naši malomarnosti in nemarnosti, ko si ogledujejo pročelja nekaterih sicer arhi­tektonsko zanimivih hiš. Vogalna zgradba nekdanje knjigar­ne Državne založbe Slovenije, vsem na očeh propada, nič bolje pa se ne godi Linhartovi hiši. Še dobro, da tujci ne ve­do, da je bilo to domovanje prvega slovenskega dramatika.

Koga bi moralo biti zaradi tega sram?

• P o s t a j a b r e z i m e n a Ondan sta dva starejša angleška para, bržčas turista,

zgubljeno tavala okoli avtobusne postaje v Radovljici. Žalo­stno in milo sta si ogledovala vogale postaje in zaman spra­ševala mimoidoče, kje sta. Ni bilo človeka, ki bi jima znal po­vedati v angleščini...

Na avtobusni postaji, ki so jo obnovili predlanskim, na­mreč sploh ni napisa RADOVLJICA. Le kako naj se znajde tujec? Mar v Alpetouru mislijo, da napis ni potreben?

M a n j k a s p o d b u d e

Dve leti je že, če ne več, odkar se je častitljiva stara kranjska gim­nazija obdala z odranji, da bi dobila novo streho in fasado. Streha je že tu, fasada pa ne gre in ne gre od rok. Delavci so tu, pa jih spet ni, in dela čakajo. Tudi veliki transparent s korajžnim napisom NAPREJ , ki ga dijaki vsake toliko obesijo nad glavni vhod, nikogar ne premakne Dve leti in več se že tod pacajo ku­pi peska in malte, čistilke in profe­sorji bentijo, mularija nič ne pazi

Pobrskali smo po arhivih in našli zanimiv podatek, da so delavci Kranjske stavbne družbe začeli gimnazijo graditi 27. aprila 1896, pod streho, »fiksenfertig« pa je bila 10. septembra 1897 Torej v pičlem letu dni in štirih mesecih. Nova gimnazija je imela 10 velikih učilnic, vsako za okoli 56 učencev, risalni-

co, po eno sobo za geografske, prirodopisne in prirodoslovne zbir­ke ter prirodoslovno učilnico, rav-nateljevo pisarno in stanovanje, po­svetovalnico, tri prostore za knjižni­co, telovadnico in nad njo kapelo pa še stanovanje šolskega sluge in kleti. Ko je bil 18. septembra 1897 vzidan sklepni kamen in poslopje slovesno izročeno namenu, so meščani ta dan okrasili hiše. izobe­sili zastave, na otvoritvi pa so se vr­stili govori...

Mestna občina bo to poslopje vedno dobro vzdrževala, je bilo za­pisano v 2. členu pogodbe, sklenje­ne ob prevzemu »Cesarsko kralje­ve državne gimnazije v Kranju. To že, toda nič niso zapisali, na kako dolge roke naj bi to šlo. Kdo bi si pa takrat mislil, da bo čez 100 let treba še enkrat toliko časa samo

za fasado, kot prej za celo gimnazi­jo! Zdaj se dela toliko, kolikor pade od siskov. Ampak, denar tudi ni vse. Meni se zdi, da ni pravih spod­bud. Lahko so zidali včasih, ko so jim igrali Radetzkyjevo koračnico! To je bilo volje in veselja! Jo pa da­nes zašpilaj, si pa takoj v temi na­

rodov tn kdo VB" kje še! Nekaj bi se vendarle morali domisliti. Kaj pa ka­pela! Kapelce so spet aktualne. Bogve če ni prav ta gimnazijska, zapuščena in pozabljena, za vse kriva. Če bi bila v rožah, kot stahov-ska, bi morda že Marija kaj primiga-la...

e g o r e n j s k e v a s i

Anton H;imu\ geolo

° 9 a f c J na jd išča f o s i l o v j>.

kvici n ° l ( > , ) { > " ' ' ''' ' ! " ' ' ' ' Vij Q . ? V e t t - Home (domačini pra-tUrjj m ^ U > r P° s , i i ' i h fužinah, ka P o , ( > M i n , h najdbah je Vo la je v

u n i m > v a . Dr, An t o i ških n ) J ' h Ka/.pravah ~ S 0 i 7 x , a j d b u l > na S l ovenskem, ki "ajdb i U > , a U m / ' l l ) l s a l , u < i l " s k e r} v V o l a k i Zgorn jeperm Up« \ K 1 adbo favno kavkaškegu prav , ' U[ l 9 r » » m«sel tu. Tako le r i a D r u . , ' ^ s l e d n j i h 1 letih sem lil, , o l l k " 1'r.ilne,;,, m, d e l i , t S bi, , " " " ' " n " Vo lako šteti med Perm5if * tt 1 1 , 1 gornje *°nta u v m > v S loven i j i , f l o r i n e P o

S t u kšno favno doslej se tudi " n a m o n ik jer v S loven i j i in

» j 7 Jugos lav i j i . Setih ' / ^ ' " K ' J a je v teh štinde V e r i e t n ° ogromno nared i la , Večjtt

8 0 b i l a na jdena tudi <W S ( )

n u idi.šeu kot v V o l a k i , ven­sko ffil , k> urejajo sloven V°laki k o p o t n a najdišča j e » a t t i r j j e t n o Pozab i l i Nikj« Volaki 0 n e o r n « nJa j o in tudi S i l nob£ ! Z t i l e t a i n l e t a n i

" ial dei fosilov.

° J . d k a P n d e o d V l a h o v

ftri*a°na0lr|0k M ' m h l 1 ' ' v , ' d n " « m ' *• da ime V o l a k a pr ide od

lor

V o l a k a P i š e : D . D o l e n c

vo lkov. Otroška domišljija s i j i h je na r i sa l a tam daleč v gozdov ih za I.eskovico, nad .le/.gorcetn, za S r e d n j i m brdom. Vendar , kot razmišljajo zgodov inar j i , i m a vas ime po prvo tn ih , tu je rodn ih preb i va l c ih — V l a h i h . O k r o g letu 1200 je vp i sana kot Fe las i , poz­neje V l a h a , na koncu V o l u k a . Dolgo se je pisalo Vo l j aka , pred prvo svetovno vojno pa je dob i la končno ime V o l a k a , voda, k i te­če po grap i , pa Vola.ščica. Včasih je b i la ta b is t ra voda dobro izko-riseena pri I >ularju, tik pod izvi r om, je s ta la žaga, p r i Po r tunu je b i l m l i n , pr i Lovričku kovači-ja na vodni pogon, nižja sta b i la Gričurjev in Jakapov m l i n . S led­nja sta b i la med vojno j^ožgana, Gričarjevi so m l i n sicer obnov i l i , toda leta 1977 j c u m o l k n i l , ker ljudje tod v h r i b i h niso več sejal i žitu. Kortunov m l i n je prede lan v s tanovanjsko zgradbo, Dular -j evu žaga se je podr la , k e r n i b i ­lo človeka, k i b i jo vzdrževal, pruv tuko je pr i Lovričku premi ­nu la kovačija, tako da danes ob tej vodi n i ne m l i n u ne žage, je pu ma l a vodna e l ek t r a rna , k i so jo skupaj postav i l i Lovričkovi, Mrunovi in S i j a r i . Po f><i K W j i m daje. B i pu bi lo pros tora še za nekaj tuk.šnih e l ek t ru rn .

Še k r a v a n i m o g l a s k o z i g r a p o

V s u leta po vo jn i so va.šeani pr idno de la l i pota in utr jeva l i ter širili cesto s Hotav l j prot i Le-skov ic i . T u d i precej asfal ta so že položili; od celotne dolžine gra­pe, 2000 m od Klovžarja do D u ­lar ja , ostalo j i m je le še 500 m. Nekaj hiš ima tudi že telefone, nove številke, k i j i h tako težko čakujo, pa bodo dob i l i , ko bo raz­širjena nova cent ra lu v .Škofji Ix)ki in položen močnejši kabe l med Škofjo Ix)ko in Goren jo va­sjo ter povečana te le fonska cen­

t ra la v Goren j i vas i . Z a vodo v V o l a k i že od nekdaj n i proble­mov, ka j t i tu je to l iko studencev, to l iko dobre, zdrave vode, da i m a praktično v s a k a hiša svoje zajetje in svoj vodovod. E l e k t r i ­k a je v vas i posvet i la 8. septem­bra 1952. P r i J a k a p u je b i l »li-kof«. V e l i k p ra zn ik je b i l to za vas in Jakapov F rance je takra t na široko raztegoval meh .

Najhuje je bi lo za pota, saj so iz grape do posamezn ih kmet i j držale le kolovozne poti . Kakšna je b i l a pot prot i L e skov i c i , lepo pove pr imer , d a po grap i m i m o ska le nad Lovričkom Šinkovec

Nu mestu, kjer naj bi bil včasih grad sv. Heme, je stala Bajtarjeva bujta, danes pa je tu prijeten vikend. Kamni, ki oblikujejo terase, stopnice, ki vodijo k hiši, pa so po vsej verjetnosti ostanek nekda-njegu gradu.

n i t i k rave n i moge l pel jat i , kaj šele l i s tn ik . Po t em pa so se ne­kega dne raz jez i l i , s ta r i Lovričk je v ska lo i zk l e sa l luknje , Šinko­vec je da l za smodn ik pa s ta z m i n i r a l a ; tako je počasi nasta­j a l a pot prot i L e skov i c i , kjer je b i l a v R o b i d n i c i državna me ja z Itali jo. Danes vod i tu široka, as­fa l t i rana cesta, lepo je spe l ja la cesta v Čabi •ače, v Gradiše.

P o l v a s i v e n o , p o l v d r u g o f a r o

V o l a k a je b i l a že od nekdaj bolj d e l a vska vas. Večina j i h je golc-valo v Blegošu, ve l iko je bi lo za­pos l en ih v Škofji L o k i , K r a n j u , po vo jn i pa je da l g lavno zaposl i ­tev bližnji M a r m o r Hotavl je . Da ­nes so l judje iz Vo l ake zapos leni tudi v Je l o v i c i , v G ido r ju , v L T H , v r u d n i k u u r a n a , v A l p i n i v Go­ren j i vas i . Z a n i m i v o pa je, da spada pol vas i pod leskovško fa­ro, pol pa pod Goren jo vas. De l i ­tev i z v i r a še i z t i s t ih časov, ko je b i l a le g rapa de lavska . Tod so stale s k r o m n e hišice, n i b i lo nj iv, ne denar ja , t reba je bi lo d r u g a m za k r u h o m . Višje v h r i ­bu pa so stale močne kmet i je , K l e m e n , Gričar, J a k a p . T a de l vas i s i je v svojo faro vzel gore-njevaški župnik, ker je pač od n j i h več pričakoval, de l avska g rapa pa je prešla pod leskovško faro. No, danes tu n i več čiste kmet i j e , vs i gospodarj i so zapo­s l en i , v s i pa sk rbno obdelujejo svojo zemljo. Zadn ja leta so jo

Malči in Lojze Štremfelj, Lo-vričkova. Malči je dolga leta mlela v Gričarjevem mlinu, Loj/, ki je bil dolga leta direktor hotaveljskega Marmorja, pa je dal pobudo, da so vodo nad hišo, ki je včasih gnala Lovričkovo kovačijo, izkoristili za malo vodno elektrarno. - Foto: D. Do­lenc

tud i precej z r a vna l i , tako da sko­raj povsod l a h k o kose s kos i l n i ­c a m i . V s i po v rs t i pa so se posve­t i l i živinoreji, ka j t i edino ta i m a v teh h r i b o v i t i h p r ede l ih možno­sti razvo ja .

u r e j a D A R I N K A S E D E J

. « ^ 0 * J & < T O . T G L A S 10. S T R A N Torek, 14. junija

Taborniška ol impiada v K a m n i k u

O d r e d S v o b o d n e g a

K a m n i t n i k a se n e d a

Škofja L o k a , 4. jun i j a — Če veste, kaj je deseteroboj v a t l e t i ­k i , s i l a h k o tud i predstavl jate, ka j je S l o v ensk i taborniški p a r t i ­z a n s k i mnogobo j ( S T P M ) , k i je najtežje tekmovanje za t abo rn ike i n taborn ice , starejše od 15 let, ter k lubovce i n k lubovke . starejše od 20 let. S T P M traja t r i d n i , letos pa je b i l v K a m n i k u .

T a k o n a S T P M tekmuje jo petčlanske moške in ženske ek ipe v štirih kategor i jah . To je zahtevno tekmovanje , saj morajo v dveh dneh ek ipe prehod i t i od 17 do 25 k i lometrov s po ln im i n a h r b t n i k i , r a zen tega pa morajo rešiti k a r precej nalog. E k i p e so se zbra le že v petek i n že na začetku j i h je čakal topografski test z z n a k i , topo­g r a f s k i m »vozlom« in določanjem nadmorske višine, pa še pet vprašanj o poznavan ju d iv j ih užitnih ras t l in . Začelo je tudi deževa­t i , k a r je ver jetno vpl iva lo n a (ne)uspešnost nočnega s i gna l i z i r an ja z ba t e r i j am i . D v a člana ek ipe sta se pogovar ja la z Morse j e v im i z n a k i , šlo pa je za to, da čim prej i n čim prav i lne je oddata in sprej­me ta 30 znakov . S i gna l i z i ran j e je trajalo do 23. ure , ko sta dež i n m ise l n a zgodnje ju t ran je vstajanje pregna la še zadnje ponočnja­ke.

Vsta jan je je b i l uvod v naporno soboto, k i se je začela z vr iso-v a n j e m k o n t r o l n i h točk na snec ia lne zemljevide, k a r je terjalo pre­cej geometričnega znanja . Po 40 m i n u t a h so k r en i l e ek ipe n a pot, k jer so j i h čakale še druge naloge. S t re l ja l i so z zračnimi puškami i n r i s a l i sk ice i n p i sa l i opire pot i . Čakala j i h je še i z redno zahtevna s k i c a terena, sk i c a namišljenega m inskega pol ja, pa s igna l i zac i ja i n test znan ja prve pomoči. N a c i l ju so mora l i razen vseh teh na log oddat i še pro f i l terena. E k i p e so na c i l ju postav i le b i vak iz šotork i n ognjišče, na ka te r em so kasneje s k u h a l i golaž. Vse naloge so ocenjeval i s odn ik i , posebej pa so se ocenjevale divje rast l ine , na­brane med potjo.

Nede l ja je b i l a tudi naporna , saj je večina čutila posledice so­bo tn ih naporov. O k r o g 15. ure je bi lo vse jasno. K o t že vsa leta na­zaj so smetano pobra l i tri je odred i : Odred svobodnega K a m n i t n i k a iz Škofje Loke , Odred S ivega v o l ka i n Zmajev odred iz L jub l jane . Škofjeločani so pobra l i k a r polovico vseh možnih nagrad, lične in dragocene majo l ike . Z ravni jo znan ja so se l ahko pohva l i l i le k l u -bovci , de lno t abo rn ik i i n prvouvrščene tabornice , dobr i dve t re t j in i ek ip pa n i s ta pokaza l i kaj dost i . M e d go r en j sk im i e k i p a m i ve l ja omen i t i tud i Odred stražnih ognjev iz K r a n j a , k i se je med klubov-ci dobro bor i l , p r i t aborn i cah pa je vod K r o t k a r malce razočaral.

R E Z U L T A T I — tabo rn ik i (27 ekip) : 1. Odred svobodnega K a m ­n i t n i k a I 2570, 2. Zmajev odred 2477, 3. Odred svobodnega K a m n i ­t n i k a II 2003: tabornice (14): 1. O d r e d S i v i vo lk 2337, 2. Odred F r a n c Lešnik (Miklavž) 1499, 3. Odred svobodnega K a m n i t n i k a 1410; k l u -bovc i (14): 1. Odred S ivega v o l k a 2691, 2. Odred svobodnega K a m ­n i t n i k a 2357, 3. Zmajev odred in Odred močvirskih tu l ipanov (L ju­bl jana) 2327; k lubovke (2): 1. Odred dobre volje (L jubl jana) 1620, 2. Od r ed svobodnega K a m n i t n i k a 1541; skupno : 1. Odred svobodnega K a m n i t n i k a Škofja L o k a 8056, 2. Odred S ivega v o l ka 6908, 3. Z m a ­jev odred 5967.

I. Drakulič

15 let Športnega društva Komenda

P r a p o r z a j u b i l e j Komenda, 9. junija

— Športno društvo Komen­da, ustanovljeno pred 15 leti, je sprva združevalo štiri sekcije ozi­roma klube, danes pa j ih je § (šah, košarka, nogomet, strelstvo, kara­te, tenis, namizni tenis in smučar­ski klub), skupno pa je v njih bl izu 600 Članov. Sorazmerno bogati so tudi po objektih, letos pa j im na­meravajo dodati še teniška igrišča in garderobe za nogometaše in smučarje. V čast 15-letnemu

Primož Ulaga srečni očka

Komenčani so b i l i med p r v i ­m i , k i so našemu najboljše­m u smučarskemu s k a k a l c u Primožu U lag i čestitali k srečnemu dogodku , ro jstvu s i n a . Primož še n i vedel po­vedat i , a l i bo m a l i U laga tud i smučar a l i ne. Z a zdaj želi s amo to, d a bi b i l a z m a m o J a n o zdrava .

uspešnemu delovanju društva so v četrtek na športni in zabavni pr i ­reditvi v Komendi razvi l i svoj pra­por. Botra prapora sta bila Slavka Kermauner in Lojze Lah , pokrovi­telja pa krajevna skupnost Ko­

menda in Zveza telesnokulturnih organizacij kamniške občine. Predsednik Športnega društva Komenda Drago Bricel j je prapor izročil v varstvo praporščaku Lo-v ru Kernu .

X a četrtkovi prireditv i , k i jo je povezovala Barbara Jerman, v kulturnem programu pa so sodelo­vali ansambel Kr t , citrašinja Ta­nja Zaje in plesna skupina Fleš iz Most, so sodelovali številni domači in »uvoženi" športniki ter športni novinarji Henrik Ubeleis, M i rko Strehovec, Ivo Bajec, Jože Dekle-va in Darko Klarič. O svojih teni­ških načrtih so govorili obetavni komenški tenisači Katja Bricel j , Aljoša Martinjaš in Primož Taber-nik, o šahu so pripovedovali V i lma Lap, Petra Bidovec in njun trener Franc Poglajen, o obetavnem pio­nirskem nogometu pa sta pripove­dovala kapetan pionirskega mo­štva Roman Kos i rn ik ter trener Drago Zulič. Marko Lah in Tomaž Tabernik sta govorila o konjeni-štvu, gostje prireditve pu so bil i rallv voznika Romana Zrnec in Brane Kuzmič s sovoznikoma, ho­kejista Kompas Ol impi je Vojko Lajovec in Niko Zupančič,TVimož Llagu, Metja Jerman ter karateist Slavko Šolota.

Podeljena SO bila tudi posebna priznanja ustanoviteljem društva Janezu Kimovcu, Francu Zadrga lu in Marjanu Znidar ju.

J, Košniek

Športna značka za

najmlajše Škofja I-oku. 5. junija Končano |e tekmovanja

športna značka za 1. skupino, v katero so vključeni najmlajši iz vrtcev škofjeloške občine Pod strokovnim vodstvom vzgojiteljic so mladi vse leto nabiral i prva spoznanja o tolesnokulturnom udejstvovunju. Spo sobnosti pa so preverjali v kotulkanju, kolesarjenju, smučanju, igrah /. žogo in izletih v naravo. Z T K O Škofja Loka je še izpeljala podelitev d i ­plom dobrega športnika m športnih značk. \ a sporedu je bil zadnji od osmih izletov, izlet na Križno goro. Tu so bile podeljene zlate značko in diplome dobrega športnika. Podeljenih je bilo 377 zlatih značk in d i ­plom dobrega športnika, posebno diplomo pa je prejelo še 57 mlajših udeležencev, k i pa v akcij i že sodelujejo, vendar vseh nalog še niso opravi l i . Skupno je v akcij i za športno značko v prvi skupim sodelovalo 434 otrok. Razveseljivo je, da je bil v akcijo vključen velik del prodšol skth otrok in du v nekaterih programih sodelujejo tudi starši otrok, nu primer na izletih. Tudi na zadnjem i/letu na Križno goro je bilo tako in take; jo skupaj sodelovalo nad 750 otrok in odrasl ih. Vsi so tudi sodo lovali v družabnih igrah.

Trebu je omeniti vse, ki so pomagali pri uspešno akci j i . Ktikotu je podari la nalepke Vzgojiteljico in varuhinje so prejela praktične na grade, k i so j ih prispevali Kludivar, A lp ina in Centralni zavod zu na predek gospodinjstva. Škofjeloška enota Ljubljansko banke pa je p i l spevala denar za nakup drobnih športnih rekvizitov za akcije n.ijinlai še skupine.

. > M. K.d,uri,u ureja -JOŽE KOŽNjEK

V Podljubelju motokros za pokal A lpe Jad ran

M a r c o n v š a m p i o n s k e m s i j a j u Podl jube l j , 12. j un i j a — Peto leto že motokros i s t i Avstr i j e , Itali je i n Jugos lav i je tekmuje jo za poka l A l p e J a d r a n . Letošnja četrta d i r k a tega t ekmovan ja je b i l a v nedel jo v Pod l jube l ju . Čeprav n i b i l a n a ravn i svetovnega prvenstva , k a r neka j t a k i h d i r k je v Pod l jube l ju že b i lo , jo je spreml ja lo k a r precej g ledalcev, predvsem Tržičanov, k i ohranjajo zvestobo motošportu. N a obeh d i r k a h je v šampionskem s t i lu zmaga l I ta l i jan Th i e r r v M a r c o n , najboljša naša p a sta b i l a po pričakovanju M a r j a n Zdovc i n B e r n a r d Urban i j a .

S i c e r pa je b i l v nedeljo v Pod­l jubel ju dvo jn i spored. Tržičani so o rgan i z i r a l i tud i dve d i r k i za državno i n obenem republiško prvenstvo v kategor i j i do 80 cent. T u d i ta d i r k a je da l a svoje­ga j u n a k a . Obe je z l a h k a dobi l J ane z S i ta r , član ek ipe S loveni -jaavta iz L jub l jane . V drug i d ir­k i b i m u v zadn jem krogu že p r i ­dobl jena zmaga l ahko ušla, saj je padel , vendar je b i l a njegova

M a r j a n Zdovc, najboljši Jugo ­s lovan, je sedaj tretj i v t ekmova ­n ju za p o k a l A l p e J a d r a n .

prednost tako prepričljiva, da je b i l še vedno z l a h k a p rv i . Goren j ­c i smo ime l i v tej kategor i j i le enega dirkača, Aleša Kunčiča z B l eda , k i ga je v p r v i vožnji dole­te la d i skva l i f i kac i j a , v drug i pa je b i l o smi . S i ce r pa so b i l i v prv i d i r k i te kategor i je najboljši J a ­nez S i t a r (Sloveni jaavto) , G a ­šper Založnik (S lovenske K o n j i ­ce), De j an Vr tovec (Nova G o r i ­ca), Boštjan Trs t en jak (Sloveni­jaavto) i n Bo r i s C e r a r ( F A M L u ­kovica) . V d rug i d i r k i je prav tak s lav i l S i t a r , pa tud i Založnik je b i l d rug i . T re t j i je b i l Boštjan Trs ten jak , četrti B o r i s Ce ra r i n pet i De j an Vrtovec , Kunčič pa je b i l o sm i . V točkovanju za drža­vno prvenstvo je s l o v ensk im dir ­kačem zmešal štrene n a petem mes tu le Nenad S ipek iz Zabo­k a .

D i r k a A l p e J a d r a n za katego­ri jo do 250 cem je dvak ra t po­v zd i gn i l a na zmagova lno stopni­co I ta l i jana T h i e r r v j a M a r c o n a . Njegova prednost je b i l a oba­k ra t tako v e l i ka , d a je b i l a d i r k a že prezgodaj odločena. Ostrejši je b i l spopad za nas ledn ja me­sta. V p r v i d i r k i sta Marconovo slavje »zabelila« še L o r i s G a t t i

Start d i r k e v Pod l jube l ju . Tako j je potegn i l kasnejši zmagova l * M a r c o n (14). - Fo to : G . S i n i k

na d rugem mes tu i n M a r c o Fe l i -cett i n a t re t jem mes tu . Četrti je b i l Avs t r i j ec VVerner M i l l e r , pet i pa njegov pr i jate l j iz avstr i j ske­ga moštva C h r i s t i a n K o l l e r i t s c h . Naš najboljši M a r j a n Zdovc je b i l šesti i n B e r n a r d U r b a n i j a

o sm i . V drug i d i r k i pa je b i l d r u ­gi M i l l e r , tret j i L o r i s Ga t t i , četr­ti M a r c o Fe l ice t t i , pet i pa Zdovc, U r b a n i j a pa je ponov i l osmo me­sto.

K e r je do konca le še ena d i r ­k a z d v ema vožnjama, k i štejeta samostojno, je M a r c o n p rak t i ­čno že zmagovalec poka l a A l p e J a d r a n , Zdovc pa l ahko obdrži mesto med t r em i v o d i l n i m i .

Ob t em še e n a m i s e l . Res F škoda, d a se v r h u n s k i mo tok r 0 8 ' ta a t r a k t i v n a panoga , za kater 0

je v e l i k o z a n i m a n j a , u m i k a " Jugos lav i j e . Bližnja d i r k a t&. svetovno prvenstvo v OrehoV vas i je najverjetneje zadn ja kega r anga s p l o h v Jugoslavlj'* Stroškom, ne t o l i k o za organ£ zaci jo kot z a s ta r tn ine i n m** ' n a r o d n o dogovor jene v isoke fl*' grade dirkačem, k i so v tem rs*1' gu pro f es iona lc i , n i s m o več k 0*' Zadovo l j i t i se b o m o m o r a l i z mačimi d i r k a m i i n redki" ! 1

m e d n a r o d n i m i , z r a v en pa žele"' d a b i se kakovos t našega ra°W k r o s a d v i g n i l a ! . •

S l i k i : G . S i n i k J - KošnF

Veslaška regata na B ledu

O d l i č e n n a s t o p b l e j s k e g a č e t v e r c a B l ed , 12. jun i j a — N a d 500 veslačev i z dese t ih držav je sode lova lo n a m e d n a r o d n i b le jsk i veslaški regat i , k i je b i l a obenem t u d i ena od te­k e m za i zbor naše veslaške reprezetance n a o l i m p i j s k i h i g r ah .

V soboto je bi lo za tekmova­nje idea lno v reme, v nedeljo pa so nagajale plohe, vendar so B l e j c i t ekmovanje , n a ka t e r em

Na K o k r i c i i

Sejem navtike in počitniške opreme

K o k r i c a , 10. j un i j a — Športno društvo K o k r i c a p r i r e j a v soboto in nedeljo, 18. in 19. j un i j a , med 9. i n 19. uro pred osnovno šolo n a K o k r i c i 2. se jem nav t ike i n počitniške opreme. L a n i je b i l p r v i takšen sejem, želja po za­men jav i navtične, počitniške i n k a m p opreme ter osta lega pribo­ra za odd ih in rekreac i jo je bi lo ve l iko , zato na K o k r i c i p r ip ra ­vljajo takšen sejem tud i letos. Proda ja l i bodo rabl jene polne, j adra lne deske, p r iko l i ce , šotore, s k r a t k a vse, ka r rab imo na poči­tn i cah v h r i b i h , ob mor ju in je­ze r ih , naprodaj pa bo tud i nova oprema. P r e v z em b laga v proda­jo bo že v petek, 17. jun i j a , od 7. do 19. ure. V soboto, 18. jun i j a , ob 18. u r i pa bo na pr i redi tve­nem prostoru zabavn i večer z glusbo in srečelovom.

J . K .

Dve prireditv i T r i m k luba Sava

Pohod in balinanje Stražišče, 13. j u n i j a — T r i m

k lub S a v a i/. K r a n j u pr i ro ju v so­boto, 18. jun i ju , ob 9. u r i na na­ravnem t ravna tem balinišču pr i gas i l skem domu v Stražišču 8. t r imsko balinari|e 1'ante 88. Tek rnovanje bo po ve l javn ih bal i narekih p rav i l i h Igralo se bo na t rav i , tako kot nekdaj v s i tar s k e m Stražišču. Tekmovan j e bo ek ipno , za oba spola in brez sta rastnih omej i tev. Z a okrepčilo bodo poskrbe l i gas i lc i

V Stražišču bo pomembna pr i reditev tudi nas lednj i dan , 19. jun i ju , v nedeljo, med 6. in 11. uro. V tem času bo o rgan i z i run 10 jub i l e jn i t r i m s k i pohod nu 845 metrov v i sok i Jošt. Hoje |e

i e n o u r o , d e l n o po c e s t i , delno pu po senčnatih gozdnih stezah C i l j pohoda bo pri Domu B 0 1 1 - . . 1 Ru<-lgaja. T u d i letos pr iprav l ju jo organ iza tor j i i zkaanice in spo­m i n s k e značke zu udeležbo Do sedunj ih devet ih pohodov se je udeležilo 27911 p lanincev , od tega nuj več lota 1984, ko |e bilo nu po hodu 413 l jubitel jev hoje. T r i m s k i pohod bo v v sukom v remenu

T r i m s k i k lub Savu vus vabi na /eleni Jošt, du ohran i t e mladost, |e geslo pohodu.

J . K

so prvič nastopa l i tud i veslači iz Grčije, Turčije i n Avs t ra l i j e , uspešno pr ipe l j a l i do konca .

B l e j s k i čolni, posebej najbol j­ši, so se večinoma dobro držali. Posebej razvesel juje zmaga čet­ve rca brez k r m a r j a v postavi Mujkič, Prešeren, Janša i n M i r -

janič, k i si je z d o b r i m časom še bolj odpr l v ra ta za nastop n a o l i m p i j s k i h i g rah . B l e j c i so med d r u g i m premaga l i G r k e , k i v tej d i s c i p l i n i ve l iko pomeni jo . T u d i nasp loh je b i l a n a tej regat i kon­k u r e n c a zelo močna. N a B l e d u sta osta l i še dve zmag i . Zmaga l je k o m b i n i r a n i m l a d i n s k i dvo jn i dvojec (B led , Mlados t ) , p a član­s k i dvojec brez k r m a r j a Preše­r en i n Mujkič, k i je ves la l kot

B l e d II. Pog l e jmo še ostale v a £ st i tve b l e j s k i h čolnov n a tej & gat i . M e d m l a d i n c i je b i l s^'*jS J a n i Klemenčič tret j i , četver«* brez pa četrti. M e d člani jc & dvojec brez k r m a r j a B l ed I & t j i , dvojec brez k r m a r j a Kras vec in Mirjanič četrti i n dvoje c

k r m a r j e m d r u g i . M l a d i n c i so p. vo j i l i še dve t re t j i mest i : dvoj1 1

dvojec i n četverec brez k r rnar j * ; J . Košnje*!

Dvo jn i dvojec m lad incev B l e d a je b i l tret j i

Z vsemi močmi v cilj Foto: G . S in i "

Najboljša uvrstitev Pintarja

Krun j , 13. juniju — Kranjski dirkač .Janez Pintar je sodeloval na šesti d i rk i za evropsko prven­stvo v Mostu na Češkoslovaškem. Di rka l je v razredu do 80 cem in dosegel letošnjo najboljšo uvrst i­tev — peto mesto za Szabom (Madžarska), Nikolovom (Bolgari­ja), Koopmanom (Nizozemska) in Bordesem (Francija). .Janezova uvrstitev bi bila lahko še boljša, če ne bi imel težav z izpušno cevjo

Zmaga plavalcev Triglava

Krunj , 13, juniju — V kranj skem bazenu jo bilo pred tekmova­nje za jugoslovanski plavalni po kal za področje Slovenije. Sodelo vali so plavalci iz petih slovenskih klubov, zmagali pil so plavalci pr­ve ekipe Triglava pred Ljubljano, Ilirijo« Tr ig lavom II, Ol impi jo in Radovljico Posebej dobrih doeei kov ni bilo. Kar precej zmag so 01 vojih plavalci Tr ig lava in Rado vljice. Zmagali so Darjan Petnč (Triglav), kranjska članska štafeta 4 x 100 m mešano, Mel inkova (Ra dovljica), Kobueva (Radovljica), radovljiška štafeta članic 4 x 100 metrov, Štancar (Triglav), Knbiš (Triglav), Bo/.ikov (Triglav), pio­nirska štafeta Triglava 4 x 100 me trov, Sekanovičeva (Radovljica), Reboljeva (Triglav) in kranjska štafeta pionirk na 4 x 100 metrov.

L O D T E K M E D O T E K M E 3 P l a n i n s k i n o v i c i — K o n e c ma ja je b i l pohod s l o v e n s k i h železarjev A Uršljo goro. Pohoda se je udeležilo ve l i ko de lavcev S l o v e n s k i h žej za rn , saj je b i l to že 50. jub i l e jn i pohod, od k a t e r i h j i h je največ, ' o r gan i z i r a l a jeseniška Železarna. Pohod je b i l pr i j e ten , zaključek P. je b i l z družabnim srečanjem pr i Ivarčkem j e ze ru . Posebn ih P /nanj in zahva l so b i l i deležni udeleženci vseh 50 pohodov in želez f l

j i , k i so b i l i na pohodih več kot pe t indva jse tkra t . O b Ivarčkem j e 2 j ru je bi lo tudi srečanje f ok l o rn ih s k u p i n S l o v e n s k i h železarn. " Korošec j

Občni /bor p l a n i n s k e s k u p i n e P T T Kranj — 30. jub i l e jn i ob*£, zbor je b i l p r i koči v G o z d u nad K r i z a m i . Zb ra l o se je b l i zu 100 P ^ ninoev PTT K r a n j in n j ihov ih svojcev. O de lu je poročal predseduj! skup ine A lo j z Bavdek in deja l , d a je bi lo o r g a n i z i r a n i h več m a n j 5

iz letov, večja pa stu b i la dva : na T r i g luv in po poteh pur t i zunske lovice. K u l t u r n i p rogram so p r i p r a v i l i udeleženci. Nas topa l i so

.K

W od 4-letne M a n c e do staroste p lan incev I T T P r a p r o t n i k a , k i ja ru gra l na orgl ice Za novega p r edsedn ika je b i l i zvo l j en S tane Tuše«* Radovl j ic i I. Korošec

Balinanje Kepubliška liga — scv.-r: Čnče :

Slavija 19 S, Ljubljana : Loka 1000 10 H, Lesce : 5. avgust V II, Trulu Huje IS : 3, Zurja : Branik 1 1 : 7 . Vrstni red: 5. uvgusl (i, Trn Ul, Čnče, Huje 5, Zarja, Sluviju I, Branik 3, Loka 1000, Le .te, A. Bo sednjak 2.

T u r n i r tržiških šahistov — Člani Šahovskega društva Trfi£ j p r i r ed i l i r edn i h i t ropotezn i mesečni tu rn i r , nu k a t e r e m je tok Igralo le 12 šahistov. Z m a g a l je Srečo M r v a r , k i je zb ra l 10 točk, dijo pa Andre j I ,i >c 10, Pavel I ,oe i l , Bor i s Kogoj 7, A n t o n Kovačevi i td . — J . K i k e l j *

Veliki atletski poka l Slovenije — N a s tad i onu S t a n k a Mli»k.ajr v K r a n j u je bi lo gorenjsko prvenstvo za v e l i k i p i o n i r s k i atletsk 1 K ka l S loveni je Organ i za to r t ekmovan ja je b i l A t l e t s k i k lub T r i ^ L . sodeloval i pa so učenci iz 23 go r en j sk ih o snovn ih šol. Najbolj*' f) /ultat po tablicah je pri p i o n i r k a h dosegla I<orbegova (Stane ' ' a y v skoku v daljino s 540 centimetri, pri pionirjih pa Kavčič ( B n , , s

v -in enotnost) in Senk ( Junko in S t u n k o M l a k a r ) v teku nu 60 incf 1^! 7,3. V posamezn ih d i s c i p l i nah so zmaga l i med starejšimi p ioni r^ i i Ilnržen (heroja Bračiča) v teku na 00 metrov, Robnik (i/osce) v ^fi­na 300 metrov. Stojakovič (L ipn icu ) v t eku nu 1000 metrov, I>° r

va (Stune Žugur) v s k o k u v du l j ino , Ribaričeva (Cve tko Go lar ) v ' , ^ tu žogice, Bratstvo in enotnost v štafeti 4x100 metrov , BeStrovH ( ^ niča) v s k o k u v višino in Justinovu (BraLstvo i n enotnost ) v s u v " ^ i i igle Med starejšimi pionirji je v t eku na 60 metrov zmaga l ) f (Bratstvo in enotnost) , v t eku na 300 metrov Mikulčič ( B r u t s ^ ' < enotnost), v teku na 1000 metrov Bušelj ( K r a n j s k a gora), v sk<> -ii da l j ino KJep (S imon .Jenko), v s k o k u v višino Sillč (Bled), v . ' I 1 o | 1

krogle Cvitkovič (Brats tvo i n enotnost ) , v me tu žogice Mali (^'L,^ Jenko ) in v štafeti 4x100 metrov Bratstvo i n enotnost. F.kipno j * J i starejšimi pionirkami zmagnlu osnovnu šola Bratstva in eno"!' j/< med starejšimi pionirji pa prav tako Brutstvo In enotnost. — , Mohorčič ^ /

Torek, 14. junija 1988 1 1 . STRAN f ^ I ^ K S M E I G L A S

P R I M S tem naslovom smo označili celotno problematiko, ki se je pričela z areta­cijo Janeza Janše in kasneje nadaljevala z Ivanom Borštnarjem in Davidom Tasičem. Tokratna »mladinska stran« nastaja v času (sobota, 11. junij), ko

še vedno ni pravih informacij o omenjenih dogodkih. Pričujoče besede so poskus posnetka trenutnega razpoloženja v posameznih strukturah na Go­renjskem in hkrati odslikavanja določenih, vsaj za nekatere, že znanih reči.

M a r j a n G a n t a r , p r edsedn ik M S S Z D L z a Goren j sko : »Proble­mat ika je tud i n a G o r e n j s k e m doživela svoj odmev i n povzročila ne-Ojir med občani. Osebno m e n i m , d a je p redvsem potrebno spoštovati obstoječo zakonodajo, i n da je vse preveč različnih komentar jev , k i Povzročajo svojstveno s l iko , k a r b i b i lo drugače, če b i b i lo z vojaške strani več in fo rmac i j . K o l i k o r i m a m sam le-teh, bo prišlo tud i n a Go­jenj s k em do večjih reakc i j , če se bo zadeva preveč zav l ek la . Ob t em w omen i l še izkušnjo, k i s e m jo dob i l n a nedavnem t ekmovan ju m l a -« n v S L O - ne kaže genera l i z i ra t i odnosov J L A i n m l a d i kot slabe, n&sprotno!«

Džeri Adžibaba: »Primer Janša? M o r a m reči, d a je o t em p r i nas n a Hrvaškem, vsaj k o k i k o r je m e n i znano, dokaj malo in formaci j i n Pravzaprav ne v e m dobro, za kaj gre. M i s l i m , d a je Jugos lav i j i po­s ebno ve l i ko več enotnost i pa bomo lahko mirni.«

B r a n k o I sk ra , p r edsedn ik M S Z S za Goren j sko : »Nobenih po­sebnih raz logov n i za pol i t i zac i jo prob lema. Imamo ustrezne pravo­sodne organe i n zahtevajmo, d a se vse izva ja dosledno po zakon ih . v - e pa gre za s tvar i , k i so i z ven tega, mlade povsem podp i ram. T u d i sam s em za čim večji razvoj p rave demokrat i zac i j e v državi i n čim ^ar i j z a u p n i h gradiv . Sprašujem se, o kakšnih zadevah je v p r i m e r u Janše i n os ta l ih dveh govora, d a ne b i mogl i osta l i vedet i vsaj neko l i ­ko več. P r i t i s k i i z ven usta l j en ih n o r m pa l ahko fantom naredi jo še V e č jo škodo.«

B o g d a n A n k r s t : »Zame osebno to pomen i jugos l ovansk i po l i t i ­k i p r i t i sk . Ozad je vsega je denar , proces razv i t i -nerazv i t i . G r e za re-?ept, po ka t e r em je l ahko vsakdo nas lednj i , k i se bo znašel za rešet­kami . T u d i l judje, k i so b i l i še do včeraj apatični, so danes zgroženi, n i j i m vseeno. Ne gre za prob l em Janše, gre za p rob l em osnovn ih človekovih pravic«

Križnar, p r edsedn ik O O Z Z B Jesen ice : »Govoril bom v svo jem l r n e n u , naše predsedstvo bo o t em razprav l ja lo p r ihodn j i teden. Z ozirorn n a obstoječe stanje v državi, n a m vse to ne de la prav n i k a ­kršnih us lug . G r e za reči, k i občutno dvigajo politično atmosfero m e d ljudmi.« , .. Lojze K a l a n , p redsedn ik O K S Z D L Jesen i ce : »V začetku, ko je °uo rečeno, da so osuml j en i p r i p r t i , s em b i l prepričan, da bo javnost zvedela, za kaj gre. Osebno me mot i , ke r je prišlo n a vojaško sodišče l n ker tud i sedaj še javnost p ravzaprav ve zelo ma lo . Vse skupa j po­taja že v znemi r l j i vo , postopek raz i skave se preveč dolgo vleče.«

Fe rdo Rau t e r , p redsedn ik O K S Z D L K r a n j : »Ob vsem t em b i iz­postavi l p r edvsem dve s tvar i - v e l i ko večjo in f o rmi ranos t j avnos t i po £ n i s t ran i i n dosledno upoštevanje zakoni tos t i n a d rug i s t ran i . K o l i ­kor je men i znano, zaenkra t kakšnega posebnega v znemi r j en ja -ak-C l J - v K r a n j u ni.«

Jože H o r v a t : »Začenjam razmišljati, da n imajo v r o k a h noben ih Pravih dokazov , k e r je to l iko časa vse t iho. Ne v em, kaj vse l ahko še P r ' d e iz tega, če pa bo šlo tako napre j , v s ekako r nič dobrega. L jud i je ? t r ah . P a še to, da je c i v i l n i b ran i l ec povsem izključen iz postop­ka?...« x M a r k o V i d a l i : »Zame je to način, k i se dogaja v nedemokra t i -n>n državah - da je b i l a vmešana vo j ska i n m i l i c a , dva , med kate r i -

krat s n n h i l e l o b l a s t i - * c imajo resnično prave dokaze , naj to že en-'oročijo, ne pa, da so možne vsakovrs tne manipulacije.«

(Povzeto po Napreju. stev 4 5-19881

V O J S K A IN K R I T I K A

Ko je neka družbena struktura 40 let izven vsake družbene kritike, potem je razumljivo, da je nanjo zelo občutl j iva. Če je ta struktura vojska oziroma oborožene sile. potem je ta občutlj ivost toliko večja. Pri nas se je zgodilo prav to. Spremembe v vojski so bile manjše, kot spremembe v družbi , čeprav tudi družba ni na­predovala tako hitro, kot bi lahko in kot bi morala Prostor, ki je pod ognjem strelnega orožja med vojsko in civilno družbo se je povečal in vsaka kritika, ki ta postor na tak ali drugačen način prestopi, dozivi nemilostno mitraljiranje etiket, ki se imenujejo specialna vojna in celo kontrarevolucija.

Da tiskana beseda ne more škoditi vojski, vedo skoraj vse obstoječe vojske sveta, razen če stvar ni bolj kr i t ična, kot si lah­ko mislimo. Jaz misl im, da ni in da je v etiketah, ki zadnje čase lete na mladinski tisk in se posebno na slovensko Mladino polno praznih nabojev. Oziroma, da gre v glavnem za polit ične igre. ki preko vprašanja varnosti in obrambe rešujejo ali bolje rečeno za­pletajo, druga odprta družbena vprašanja ekonomije in nacional­nega vprašanja.

Vprašanje vojske je v tem trenutku v Jugoslaviji tista točka, na kateri je še vedno precej lahko doseči soglasnost vseh sed­mih polit ičnih oligarhij, kar predstavlja zelo močno pozicijo, za odpiranje ofenziv v primeru predloga za spremembo financiranja nerazvitih delov države ali za vzpostavljanje bolj realnih eko­nomskih kriterijev gospodarstva. To je polit ična realnost, katero je potrebno pri analizi kritike in proti kritike s področja obrambe v zadnjih nekaj letih spoštovati , ki pa sploh ne govori proti odpi­ranju teh vprašanj . Potrebno se je zavedati dejstva, da lahko vprašanje vojske v nekem trenutku postanejo k l jučna za nadalj­njo usodo narodov, ki živijo v današnj i Jugoslaviji zato vsak oportunizem dolgoročno samo škodo.

Ko neka družba v katastrofalnem ekonomskem položaju po­rabi za vojsko vec kot 5 "« nacionalne akumulacije mora zahte­vati kontrolo nad strukturo, ki ta sredstva troši .

Na vprašanja , ki se v družbi postavljajo, morajo skozi pro­stor, ki je pod ognjem strelnega orožja prihajati kompetentni odgovori ne pa etikete in žal i tve.

Ko se bo nekoč lahko odprto, potrpežlj ivo in agrumentirano govorilo o civilni s lužbi , enakopravnosti jezika in pisem v JLA. upoštevanje osebnosti v enoti, neideološki vojski in podobnim vprašan jem, bom prenehal skrbeti o prihodnosti te Jugoslavije.

Janez Janša

S l a v i c a i n M o j c a Borštner:

BILI SVA PRI OČETU

Škofja Ix>ka, 10. j un i j a -hčerki p r ip r t ega z a s t a v n i k a J I A Ivana Borštnerja sta pre tek lo

S r « d o o b i s k a l i svojega očeta.

V pe tkovem popoldnevu je de-l e g a c i j a s lovenske m lad inske or­ganizacije, k i so jo sestav l ja l i : ?ekretar R K Z S M S Dan i j e l Bo-2 , c . predsednica O K Z S M S Škof-J a L o k a T a n j a L a z a r in član Predsedstva O K Z S M S Škofja ^ k a Gregor C e r k v e n i k , n a do-m u ob i ska la hčerki p r ip r t ega l v a n a Borštnerja. Po ob i sku n a m j e Gregor C e r k v e n i k pove-a a l : »Mlajša, 16 l e tna S l a v i c a obiskuje P T T srednješolski cen-

v L jub l j an i , starejša. 19 l e tna r'ojca p a hodi n a srednjo druž-ooslovno-kulturološko šolo prav l a k 0 v L jub l j an i

Pred dvema o z i r oma e n i m le-">m sta se od matere iz O s i j e k a Presel i l i v Škof jo Ix)ko, k očetu. * samo okol je se nekako še n i -

^ a povsem vk l op i l i , čeprav s ta , o k a j samosto jn i . V šoli i m a ne-

* J večjih prob lemov Mo j ca , za-adi očitno slabše osnove pred­

hodne šole. (po o b i s k u so se n a š t ! f n k u * fcotjeloikega k l u b a

" u den tov dogovor i l i za konkre t -0 Pomoč p r i učenju, op.p.)

k * a r se tiče denar ja , vsaj zaen-at večjih prob lemov n imata ,

str Pf*Jbmata Stipendijo, s j . i r an i vojaških ob last i sta preje-d o h ° l o v i c o o c e t o v e g a osebnega sta D * 8 ^ Starih mi l i jonov ^ a preje l i od občinskega odbora turi' s l ' k e n J>ma pa so naveza l i l r

a » de lavc i škofjeloškega cen-a z a oocialno delo. V sredo s ta b i l i n a o b i s k u p r i

n ^ * t u , k i je t ra ja l s l ab ih 10 m i -p • V pogovoru so i zmen ja l i sta h e m o s e D n e s t v u r i - očetu stt - , a l i t u d i p i smo in paket od

t a r >h staršev Zal ^ i n P ( > m O * ' a obe je poka­

l a tudi očetova sestru.«

Jože A n t o l i n , p redsedn ik O S Z S K r a n j : »Osebno i m a m zelo me­šane občutke. Sprašujem se, kakšno je pravo ozadje, d a s i upajo to l i ­ko časa brez pravega i n f o rm i ran j a javnost i vleči postopek. Ob osta­l e m se je močno pokaza lo tud i dejstvo, da je problematična naša zakonoda ja , k i v marsičem očitno n i več v službi današnjega časa.«

F r a n c i Pungaršek, sekre tar O K S Z D L Tržič: »Vse prema lo i n ­formac i j , d a b i l ahko k a r k o l i kva l i f i c i r anega i z jav l ja l . V b i s t vu v s a k a država varu je svoje sk r i vnos t i (če je to v vprašanju), so p a l ahko ze­lo različne pot i . K a r pa se tiče kakšnega posebnega v znemi r j an j a občanov v naši občini, vsaj osebno n i s e m zas l ed i l nič posebnega.«

V e r a U m e k , predsedn ica O S Z S Tržič: »Zelo težko je da ja t i i z ja ­ve, ka j t i vse, k a r vem, sem p r eb ra l a v dnevnem časopisju. Odgovor­n i b i m o r a l i v večji me r i obveščati celotno javnost , da se ne b i v to l i ­k e m obsegu širilo razbur janje javnosti.«

A n t o n T o m a n , p redsedn ik O K S Z D L Radov l j i c a : »Človek l ahko v v e l i k i m e r i samo ugiba. Z d i se m i , da je vse skupa j bolj pos led ica n e p r i m e r n i h razprav o J L A , m o r a l i p a b i se zavedat i , da je danes tu­d i o J L A , ko t o v s em osta lem, po t rebna k o r e k t n a k r i t i k a . S i ce r p a se pridružujem m n e n j u IO R K S Z D L Slovenije.«

C i r i l Ažman, predsedn ik O S Z S Radov l j i ca : »Dogodke pozorno sp r em l j am po časopisju, vendar je težko k a r k o l i reči, če ne poznaš resničnega ozadja . P r edvsem b i se m o r a l a j avnos t pravočasno i n ob­j ek t i vno obveščati. K e r ne v e m za vsebino na jden ih dokumentov , težko rečem k a r k o l i drugega.«

M a r k o Dov jak : »Nekateri p o l i t i k i so se ma lo preveč i g ra l i , p a je pr ipe l ja lo do t renutne gospodarske si tuaci je , k j e r se sedaj poskuša vse skupa j politično reševati. M i s l i m , da se ve ve l i ko več, kot povedo javnos t i . Na j rečejo, za kaj gre, s icer bo res prišlo do kakšnih t rapa-r i j , k i pa j i h po tem ne bo več moč m i r n o reševati.«

S a n d i B a r t o l , p redsedn ik O S Z S Škofja L o k a : »Problem sprem­l j am skoz i s reds tva javnega obveščanja, tud i s a m pa se pridružujem mnen ju , da morajo javnost bolje i n f o rm i ra t i i n s t em ublažiti rasto­če nerazpoloženje. Škoda b i bi lo , če b i za rad i tega popust i l a de lovna v n e m a . «

N A S L O V O D B O R A

Za vse tiste, ki ne veste, kam pošiljati vaSe podpise, iz­jave, itd. v zvezi s primerom Janša, kot tiste, ki bi radi na kakršenkoli način pomagali priprtim in družinam priprtih, ponovno objavljamo pravi naslov: Časopis za kritiko znanosti (Odbor za varstvo človekovih pravic) Kersnikova 4. 61000 Ljubljana in žiro račun: 50101-678-47303 s pripisom Za od­bor za varstvo človekovih pravic, šifra 32 ter teleton: 061/319-498.

Z g o d o v i n a p r i m e r a Janša _

S O ČAKALI N A N J ? Pr imer Janša ima svojo zgodovino, zgodovino boja za frontnost

m l ad inske organizac i je , za podružbljanje s i s t e m a SLO i n DS, za d r u ­gačno armado, s k r a t k a za bolj demokratično odločanje.

11. kongres Z S M S , k i je b i l le ta 1984 v Novem mestu , se je opre­de l i l za frontnost i n samosto jnost m l ad inske organizac i je . J ane z Janša je b i l t akra t p redsedn ik komis i j e za S L O in D S , k i je p r i p rav i ­la tudi p rob l emsko konferenco o podružbljanju S L O i n D S . P rvo gra­divo, k i je b i lo namenjeno tej kon fe renc i , je b i lo po h i t r e m pos topku umakn j eno i n ven je prišla druga , prečiščena verz i ja . J e s e n i 1984 so se začele pr iprave n a nove vol i tve. Z vo l i t vami naj b i se tud i po t rd i l a samosto jna smer de lovanja m l a d i n s k e organizac i je . Pokaza l o pa se je ravno nasprotno. M l a d i n c i so se r a z k l a l i v dva tabora, zmaga l a p a je l i n i j a klasičnega m l a d i n s k e g a a k t i v i z m a . Govor i l o se je tud i o p i ­s m i h , k i naj b i s s t ran i C K Z K i n R K S Z D L posredova la občinskim kon f e r encam navod i l a z v rha . Janša, k i je ponovno k a n d i d i r a l za p redsedn ika komis i j e za S L O i n D S je letel s kand ida tne l iste, za kar imajo največ zas lug p r i t i s k i part i je i n socialistične zveze. F r a n c Šetinc, t ak ra t i p redsedn ik R K S Z D L , je ob m l a d i n s k i h vo l i t vah de­ja l , da Janša povzroča idejno zmedo , d a so njegove teze i n ideje o S L O i n D S nespre jeml j ive i n d a žali J L A . Šetinc je še de ja l , d a so se mora l i odločno upre t i t a k e m u nega t i v i zmu, k i vnaša med mlade pe­s im i z em .

Politična k a r i e r a je b i l a za Janšo tako končana. Nada l j e va l p a je z a k t i v n i m de lom p r i m i r o v n i s k u p i n i i n M l a d i n i . P o m l a d 1985 p a je p r i n e s l a nove zaplete. V Beog radu se je namreč p r i p rav l j a l a voja­ška pa rada i n M l a d i n a je b i l a p rva , k i je podvomi la o ustreznost p r i ­re janja parad v današnjem času. Po leg parade je Janša p i sa l tud i o domnevnem skrajšanju vojaškega r oka , o k a t e r e m se je t ak ra t le ugibalo. Reakc i j e so b i le hude. Jugos l o vansko časopisje je obsodi lo p isanje M l a d i n e , vojaški tožilec p a je zoper Janšo vložil obtožnico. V doslej neobjav l j enem interv ju ju , k i sem ga t ak ra t i m e l a z Janšo, je dejal : »Reakcije ob p i san ju o J L A so b i l e takšne, d a s e m v po l ure l e ­tel i z službe, vojaški tožilec pa je zahteva l , d a se prot i m e n i uvede p r e i skova ln i postopek. Dob i l sem dva poz iva za zaslišanje i n tud i že obtožnico, k i se nanaša n a oba mo ja članka v 7. številki M l a d i n e . V n j ih sem nap isa l , d a se bo vojaški r ok ver jetno skrajšal n a 12 mese­cev. S t em naj b i i z d a l vojaško tajnost, čeprav je b i lo to p redhodno že večkrat objavl jeno. V članku o p a r a d i p a naj b i nes t rpno nas topa l do oboroženih s i l . V s a stvar je, vsaj j a z tako m i s l i m , brez osnove, saj obtožnica temel j i na sub j ek t i vn ih domnevah.« Janši t a k r a t n iso so­d i l i , ke r je b i l postopek po t r eh mesec ih brez obrazložitve u m a -kn jen .O v s e m javnost sko ra jda n i b i l a i n f o r m i r a n a .

T r i le ta kasneje , spomlad i 1988 se m l a d i n s k a organ i zac i j a pono­vno p r i p rav l j a na vol i tve. Nervozo znotraj Z S M S povzroči Janševa l i s ta z r ad ika lno zas tav l j en im p rog ramom, k i zahteva drugačno m la ­d insko organizac i jo . L i s t a , k i za p r e d s e d n i k a postav l ja J a n e z a Janšo med po l i t iko ne na le t i n a najboljši odz iv . Predsedstvo R K Z S M S ve­čino z Janševe l iste ne uvrs t i med možne kand ida te , nekaj pa j i h le ostane. In med n j i m i Janša, k i se nekega dne znajde tud i v zaporu. A l i so ga čakali? L e t a i n leta se je b o r i l za neka j , k a r ob las t i n i uga­ja lo, za učinkovito i n konkre tno po l i t iko , nadzor j avnos t i nad delova­n jem po l i t ike i n armade,.. . In za rad i vsega, k a r se je z n j i m dogajalo, v e r j amem Janši in ne ob las t i . Vprašanje pa je, kakšno smer bo začr­tal proces prot i Janši, Tasiču i n Borštnerju - demokratičen a l i tota l i ­taren .

P e t ra Škofic

Fotografije so delo Gorazda Šinika m Franca Perdana za tekstovni del pa je poskrbel Vine Bešter

v^IU3W^10;GLAS 1 2 . STRAN OBVESTILA, OGLASI,, Torek, 14. junija 1988

3 B A G A T

J R 0 2 I s t e p

p o p o l n o m a o p r a v i č u j e v a š e

z a u p a n j e z e n o s t a v n i m

r o k o v a n j e m i n š t e v i l n i m i

m o ž n o s t m i š i v a n j a

D a b i v a m o l a j š a l i n a k u p

š i v a l n e g a s t r o j a v a m n u d i m o

6 mesečni brezobrestni kredit

Vabi vas poslovalnica

EUaDOUUllDFJhg)

I Z B R 4 L I S O ZK VAS

Te dni so v tovarniški trgovini TRIKON Kočevje na PLANINI III do­bili novo pošiljko izdelkov. Še posebno dobro imajo izbiro krat­kih hlač za vso družino, pa tudi dolgih hlač iz jeansa in tankih po­letnih materialov je dovolj na voljo v vseh številkah, za otroke in odrasle. Trgovina je odprta med tednom vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Pokličete jo lahko tudi po tel. 36-696. In da vas spomnimo, da nakup v to­varniški trgovini pomeni ugodnejši nakup.

O B V E S T I L O

DO ZASTAVA AVTO KRAGUJEVAC sprejema vplačila za vozila JUGO KORAL 45/55 in JUG01.1. ter 128 SKALA M.

Za vplačila do 22. junija 1988 na žiro račun delovnih organizacij v Kragujevcu, Boru, Nišu, Surdulici in Skopju odobrimo popust in zagotavljamo tovarniško ceno na dan vplačila.

Popust znaša od 400.000 do 800.000 din, odvisno od modela. Informacije na tel.: v Kragujevcu 034/65-910 int. 37, Boru 030/34-505, Nišu 018/65-461, Surdulici 017/85-115 in v Skopju 091/222-738.

T R Z N I D A N Blagovn ica

Kranj

U G O D E N N A K U P B O V S O B O T O ,

1 8 . J U N I J A 1 9 8 8 ,

O D 7 . 3 0 D O 1 7 . U R E

P R I D I T E S P L A Č A L O S E B O !

C E N T E R S R E D N J E G A U S M E R J E N E G A IZOBRAŽEVANJA J E S E N I C E

N a podlagi sk l epa Sve ta C e n t r a od 3.6.1988 ponovno objavl ja­mo prosta de la i n naloge

UČITELJ T E L E S N E V Z G O J E NADOMEŠČANJE D E L A V K E N A PORODNIŠKEM D O P U S T U

K a n d i d a t m o r a poleg splošnih pogojev, k i j i h predpisuje Za ­k o n o s redn jem usmer j enem izobraževanju i zpo ln jevat i še naslednje pogoje: da i m a v i soko izobrazbo - prof. te levadbe. Nastop de la 1.9.1988, do v rn i t ve de lavke s porodniškega dopu­sta.

P i sne pr i jave z dokaz i l i o izobraževanju pošljite v r o k u 8 d n i od dneva objave na naslov: Svet C e n t r a srednjega usmer jene­ga izobraževanja Jesen ice , C. bratov R u p a r 2.

ALPETOUR D O C R E I N A K R A N J Mirka Vadnova 8

objav l jamo

P R O D A J O

O B N O V L J E N I H T R A K T O R J E V

tip ŠTORE 404 tip I M T 558

O B N O V L J E N I H VILIČARJEV:

tip I N D O S 1,5 t in 2,5 t (diesel) Ogled i n prodaja je mogoča vsak de lavn ik od 6. do 14. ure na se rv i su D O C R E I N A v C e r k l j a h , U l . T one ta Fa j fa r ja 30. Infor­maci je po tel.: 064-42-164.

MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3. Kranj (v bližini gostilne Blažun)

Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal Se priporoča.

Akupunktura Moksibustiia Akupresura

STUDIO LIHNIDA

Ul. Janka Puclja 3 (Planina III)

tel.:34-523

ponedeljek, sreda, petek

od 16. do 20 ur«

2 metodo kitaiske tradicionalne

medicine m zelišči

odpravljamo prekomerno telesno težo, nespečnost,

nervozo, glavobol, težave v

hrbtenici, sklepih,

impotenco. odvaianie od

kaienia

Izvajamo učinkovito delno in celotno masažo te lesa

I Z B R - 4 L I S O Z k VAS

V MERKURJEVI specializirani prodajalni INSTALATER na Gregorčičevi 8 (za GLO­BUSOM) v Kranju s samopostrežnim načinom prodaje ponujajo dobro izbiro raz­novrstnega materiala za centralno ogrevanje, vodovodno inštalacijo, opreme za kopalnice »KOLPASAN«, keramičnih ploščic, materiala za zunanji vodovod, toplot­ne črpalke, celotne opreme za sončno ogrevanje, radiatorji, razni ventili, prirobni-ce, fitlngi vseh dimenzij do 3 col, naprirobnice in drugo. BREZPLAČNI PREVOZ, M O Ž N O S T O B R O Č N E G A ODPLAČEVANJA DO 3 - 6 O B R O K O V

mladinska knjiga k n j i g a r n e i n p a p i r n i c e

T O Z D V E L E T R G O V I N A P E L j u b l j a n a O D D E L E K K R A N J

Cenjene kupce obveščamo, da smo se preselili izpod knjigarne na Maistrovem D trgu 1 v nove prostore na PLANINO III, TRG PREŠERNOVE BRIGADE 10

(poleg trgovine Trikon)

V E S E L I B O M O V A Š E G A O B I S K A !

Torek, 14. junija 1988 1 3 . STRAN ®@J3IS GLAS

Kako se obvarujemo vlomilcev

Naklonjen sosed in pes čuvaj sta neprecenljiva ^ a n J » junija — Za Ljubljano, ki je minuli mesec gostila razstavo »Za varnost doma«, so jo

& tradicionalnem junijskem sejmu civilne zaščite dobili na ogled tudi Kranjčani. Prinaša BJ*j tehnično izpopolnjene primerke, od ključavnic, zapahov, zidnih trezorjev, do elek-jfonskih naprav, ki preženejo vlomilca. Tudi na Gorenjskem imamo nekaj veščin proizva­jalcev take opreme. Kriminalisti pa ob teh tehničnih in elektronskih čudesih dajejo še ne-

zdravorazumskih nasvetov, kako ravnati, da ne bomo okradeni.

Ljudje so žal še precej 'nep ismeni ' , k a r zadeva varovanje zasebnega premoženja, £ato je n a m e n razstave l judem dopovedat i , kako naj ravnajo, če bo p r i n j i h v loml jeno , ^ i r o m a , k a k o naj ravnajo , d a se j i m to ne ?° v primerilo,« je poveda l Vasilij Kosirnik, ^spektor za prevent ivo p r i U p r a v i za notra­nje zadeve v K r a n j u .

^ bo premoženje varno

»Da bomo v l o m i l c e m u b r a n i l i vstop v h i -s°i moramo dobro zavarova t i v ra ta . P r ipo ­ročamo namest i tev dveh mode rn ih ključav­nic različnih kons t rukc i j i n varova lno ver i ­g o . Ključavnico je t r eba v s a k i h neka j let ^men ja t i . T i t a n o v a cilindrična ključavnica

je ena boljših. Dobro pa je, če navzven Štrleče dele cilindričnih ključavnic še zava-^Jemo z varnostno rozeto, da se j i v l omi l ec n e more približati z v l o m i l s k i m orodjem.

t rd i n dolgotrajnejši oreh, tačas p a ga bo že kdo opaz i l p r i n jegovem početju i n ga pre­prečil a l i p a vsaj omogočil, da ga bodo h i t re ­je prijeli.«

Elektronika kot čuvaj

Pros to rsko varovanje z r a z n i m i a l a r m n i ­m i n a p r a v a m i še n i množično prodr lo v slo­venske domove. Večinoma zato, k e r je dra ­go, naši domov i pa ne hran i j o tolikšnega bo­gastva, d a b i j i h b i lo v redno za d r a g denar varovat i .

»Najceneje varu jemo s tanovanja z elek­t r o n s k i m i t ipa l i — senzor j i , k i zaznajo p r i ­sotnost človeka v prostoru,« pojasnjuje V a ­si l i j K o s i r n i k . »Storilec, k i je že v l o m i l , spro­

ža tržišču je že kar nekaj alarmnih naprav, ki učinkovito varujejo zasebno premoženje. Med njimi je tudi hišna ftlarmna naprava H A N domačega (go-renjskega) proizvajalca. Infrardeči senzor zazna lastno toploto sevanja °seb, ki pridejo v prostor, sam pa ne seva, zato je mogoče postaviti več takš-n * h tipal v prostor. Na »nezaželeno« °sebo se H A N odzove z zvokom in bli ­skavico. Svetlobni alarm je zlasti do­brodošel v stanovanjskih hišah, ki sto­le nekoliko odmaknjeno od naselja.

Ce postanemo žrtev vloma, se v vlom­ljenem stanovanju ničesar ne dotikaj -mo. Čim manj hodimo po prostorih, da s svojimi sledovi ne prikri jemo vlomil -čevih in tako ne otežu jemo preiskave. Seveda je treba o vlomu nemudoma obvestiti milico.

Poznamo tud i tako imenovano točkovno arovanje vrat , ko r a z n a dodatna zap i r a l a

Namestimo vsenaokrog po v r a t n i h o k v i r i h . *u<h" zapahi dobro varuje jo, prečni zapah po , S e J širini not ran jega k r i l a v ra t je moč od-£ l ePati tud i od zunaj . T u d i z nameščanjem ^ v i n s k i h mrež na o k n i h v l om i l c em otežu-d i? d o s t o p - M e d t e m ko se u k v a r j a z n j i m i , nyi- . J i n s n e l - g a ! ahko že kdo opaz i i n j a v i

j c i al i pa ga prežene. . "Harno tud i mas i vne V/ertheim ključav-

n i c e za zak lepanje težkih vrat, n a p r i m e r v c erkve a l i k l e t i . T u d i k rog l a namesto k l juke Jja zunanji strani vrat n i s laba zamise l , jjdaj pa varuje jo že tudi e l ek t ronske k l ju ­č n i c e , k i j i h odk l epamo na šifro. Možnosti Zavarovati dostop v hišo je torej ve l ik . Res­na j ih dobro poznajo tud i p ro fes iona ln i vlo­milci, tako da nobena n i stoodstotna. T o d a

e _ v r a t a dobro zavarujemo, bodo v l o m i l c u

ži s i reno (a l i b l i skav ico ) i n ta s i gna l opozor i okol ico , da se dogaja nekaj nenavadnega . Tako varovanje je p r ime rno z las t i z a v i k e n ­de a l i de lavnice , k jer utegne nas ta t i ob v lo­m u večja škoda. O napravah , k i j i h names t i ­mo, moramo poprej seveda obvest i t i bližnjo sosesko, najbolje p a še postajo m i l i c e n a t i ­s tem območju, da ob a l a r m u hi tro ukrepa jo . Če zaslišijo a l a r m sosedje, je najpametneje n e m u d o m a obvest i t i mi l i co . Če p a že odha­jamo pogledat, kaj se dogodi, bod imo pre­v idn i i n se ne izpostavl ja jmo. Z a p o m n i m o s i opis s tor i l ca , smer , k a m o r je pobegni l , i n prevozno sredstvo. To je dragocenejše, kot pa da se po nepot rebnem junačimo i n s tor i l ­ca poz i vamo k vdaji.«

Sezona dopustov — sezona vlomilcev

T o d a n i t i najboljša ključavnica n i t i v s a dodatna varova la n a m ne bodo pomaga la , če smo m a l o m a r n i i n pozab imo z a k l e n i t i a l i če ključe na i vno shran ju j emo pod predpraž­n i k i , n a podboj ih v ra t a l i n a o k e n s k i h pol i ­cah. T a mes ta so v l om i l c em ponavad i dobro znana . M e d dopust i , ko odhajamo za dlje časa zdoma, ve l ja upoštevati nekaj navod i l za varovanje , da ne bomo ob v rn i t v i k ru t o razočarani, če n a m bodo moreb i t i v l o m i l i .

Nekaj iz zbirke elektronskih čuvajev doma. — Foto: G. Šinik

»Bivališč ne puščajmo tako, da bodo na­ravnost v a b i l a moreb i tne v lomi lce . O odsot­nost i l as tn ikov najbolj jasno govori jo po ln i n a b i r a l n i k i , dv ign jen i predpražniki, t rdno i n trajno spuščeni n a o k e n s k i ro lo j i , p r i naj­bolj nep rev idn ih p a tud i l i s t i k i z nap i s om 'smo n a dopustu',« opozar ja Vas i l i j K o s i r ­n ik . »Povežimo se torej z najbližjimi sosedi , k i n a m bodo v odsotnost i najbol j pomaga l i , če bodo redno p r a z n i l i nab i r a ln ike , v sake to l iko časa odp i ra l i o k n a i n dv i ga l i rolete. Laže dostopna o k n a (denimo v pritličju) ka ­že ime t i zapr ta , lestve naj bodo pod k l j u ­čem, v s tanovanju pa n i k a r ne h r a n i m o več­j i h d e n a r n i h zneskov, z la tn ine i n d r u g i h dragot in . Če j i h že n a zaupamo b a n k i , sodi­jo v hišni trezor, ne pa med per i lo a l i pod b laz ino v postel j i . T u d i t a k a mes ta v l om i l ­cem n iso neznana .

In še en napotek, k i smo ga ponu ja l i tud i ob razs tav i : vredne predmete je dobro ime t i nekje označene. Če n a m j i h namreč odnese­jo, je verjetneje, d a j i h dob imo naza j , če j i h znamo podrobno op isat i , j i m določiti znam­ko, t ip , tovarniško številko, posebne oznake , k i smo j i h sam i od t i sn i l i t em predmetom. N a s e jmu smo ob omen jen i razs tav i de l i l i tud i nekakšne 'pomnike ' , lističe, n a katere si na tanko zapišemo vse o predmet ih , k i j i h h r a n i m o doma, pa naj gre za zlato, r a zna draga orodja, smuči, k r z n e n a oblačila, dra­gocene zb i rke , s l ike. . .

S i ce r p a l judem, k i žele kaj več vedet i o varovan ju lastnega premoženja, svetujemo, naj se obrnejo n a postajo mi l i c e a l i n a služ­bo za zat i ranje k r im ina l i t e t e p r i U p r a v i za notranje zadeve, k jer smo j i m n a voljo z na­sveti.«

D. Z. Žlebir

GORENJSKA NOČNA KRONIKA

M e h

t ožen i m e d p a k a r z

lubnik V r e s t a v r a c ^ i v Pod~ Mehmed mahal z no-ili T i z z i v a l k pretepu, so pri-£ "Plavi«. Žal so del predstave Že * a r n u d i l i , saj je bil Mehmed C j *sPotolčen in krvav po buti-i<ir. 0 Je b i l a prva pot z njim v i(lr^stveni dom.

s e j e v v r a t i h

sc je prestrašil Predos-rnu je sredi noči začelo

,. Kako

razbijati po vratih. Neznani mo­žak je v alkoholni omami zgrešil vas, hišo in vrata. Misleč, da je doma, je na vse pretege trkal in klical svojo »staro«, naj mu od­pre. Priklical pa je miličnike. Pravzaprav jih je priklical pre­strašeni domačin, ker ga je za­skrbelo za trdnost hišnih vrat.

V z t r a j e n p a j e

Že v lokalu Orly je Franci iz Kranja kršil javni red in mir. Možje v modrem so mu zatorej pokazali, kod se gre domov in mu zaželeli veselo snidenje pri

Kultura

N A S O N Č N I S T R A N I A L ?

ura strežbe na psu? vin h t n a S v e ' " t o govorimo o čistoči, o kulturi strežbe v trgo-in , n V ^"»tinskih lokulih in o skrbi za zdravje potrošniku • t a m l * * v e n a u r s e z d i . da o tem le govorimo, bolj malo pu SVJSjl < * a D ' s e r u zniere izboljšale. Ne vemo, kako se, deni-q ' počuti občan, ko najde v skorji kruha zapečen cigaretni čarT V s a ' a m ' kos žice; vemo pa, kako je reagiral Jeseni -j e

n a t o » kar se mu je primerilo v trgovini z živili — poklicul k r u h ° V - n a r ^ ' n ^ m P ° v e d « l »svojo /.godbo«. Ko je kupoval

n, je prodajalka poslinilu prste, du bi laže vzela s police je dM V***" z a v " a hlebec v papir in ga dulu občanu, ki je, kot ku l" * °k t e m z a v ' i a ' z očmi. Ali primer /. Hleda: občan je |hJ H . ' V U ' D u r e k * Pn>dajalec je nujprej /. rokumi po dolgem in z«,/"'' l , r e lip*»l papir, nato vanj i orodjem položil burek in na-n _ n|*r (z istimi rokami) preštel umazani denar. Ko je'prišel je S m j m l ^"Pec« J e z rokami spet otipaval papir... V Kranju se krn!"'* U ' K ' * ' 1 0 < d0*«*1« zataknila hrenovka, ko jo je vtikala v \iny}' , n J° i e popravila kar z rokumi. Ko ji je kupec resda ne-hi| nesramno dejal, da naj to hrenovko poje kar sama, je n Q

a C e ' ° ožuljena... In še primer i/ gostilne! Nutakar, ki očit-sic ° ' ̂ [a^en K°stinskega dela in le občasno priskoči na pomoč ' t r dokaj uglednemu gostilničarju, je v želji, da bi gostom M«»str e g e | c l m hitreje prekršil eno od načel kulturne strežbe: s

J e zašel v notranji del vrča za pivo... . Kje so razlogi za takšno ravnanje? Ne gre za ponuinjku-

v.Yx P° s . e l l ,nih (gostinskih In trgovskih) znanj in prakse, tem­ni L Z U s P'°šno kulturnost, družbeno omikanost, za odra/.

z k e materialne in duhovne razvitosti... C. Zaplotnik

sodniku za prekrške. A Franci je očitno hrepenel po takojšnjem srečanju, sicer ne bi izzival uso­de, gostov in točajke še v gostil­ni Gozd v Čirčah. Od tam so ga prepeljali v kletne prostore mili­ce, kjer je učakal jutro.

O b r a č u n a v a l a s

p e s t m i

Že dopoldne sta se Janez in Martin, sovražno razpoložena srečala na hodniku bloka na Planini. Pokazalo se je, da nista bila ogreta le za prepir, temveč tudi za pretep, kajti z batinami nista varčevala. Šele milica ju je prisilila, da sta sosedski obra­čun preložila na kasneje, upa­joč, da bosta miroljubnejša vsaj pred sodnikom za prekrške.

D v a k r a t » h e i l «

Igor z Godešiča je zadnjič gr­do izzival v Žireh. Enega tam­

kajšnjih miličnikov je prav pred vrati oddelka milice strumno pozdravil po nacistično. Seveda so ga takoj povabili noter, napi­sali prijavo zoper predrzneža, nato pa ga odslovili. Poduk očit­no ni pomagal, kajti Igor je ob slovesu znova dvignil desnico v pozdrav... Bil je povsem trezen.

M o ž z m e r j a l , o t r o c i

j o k a l i

Škofjeločanka ima res smolo. Le ogorek ji je padel iz rok, že se je zažgala odeja. Mož ji je zate­gadelj seveda temeljito izprašal vest. Otroci so ob tem silovito jokali. A to šc ni najhuje. Pani­ka je zgrabila še sosede, ti pa so alarmirali milico. In tako je ves Mestni trg vedel, kakšna je nji­hova soseda!

Pobili steklo mačko Jesen ice , 8. j un i j a — V eni od sto lpnic na Jesen i cah so uz r l i mačko in po njeni napada lnost i sod i l i , da je okužena s s tek l ino . Obole lo žival so zv l ek l i na želez­niški nas ip in us t re l i l i , vzorce t rup la pa pos la l i v anal i zo .

Kolesar umrl v trčenju z avtomobilom Trboje, 7. j un i j a — V križišču S m l e d n i k — Trboje — K r a n j se i« m i l n o ponesrečil 56-letni do­mačin M i l a n Pire . N a ko lesu se je pr ipe l ja l s s t ranske ceste iz s m e r i gost i lne Zar j a i n zapel ja l v križišče na g lavno cesto, ne d a bi se prepričal, a l i to lahko var­no s tor i . Iz smer i Medvod je prav tedaj pr ipe l ja l osebni avto. V o z n i k M i l a n Mavec , star 28 let, iz H ra s t i j , je takoj , ko je opaz i l ko lesar ja , začel zav i ra t i , vendar

m u nesreče n i uspelo preprečiti. Trčil je v kolesar ja , potem pa je avto odbi lo na naspro tn i vozn i pas, k jer se je zalete l v osebni avto, k i ga je nasprot i pr ipe l ja la vozn ica E l d a Verlič i z Hraš. H u ­do ranjenega ko lesar ja so odpe­l ja l i v Klinični center v L jub l ja ­no, vendar je že med prevozom u m r l .

D. Ž.

Kdo podcenjuje gasilce? »Kdor podcenjuje gasilske veselice, podcenjuje tudi ga­

silstvo,« mi je pred kratkim dejal »izprašani gasilec« iz enega od prostovoljnih društev v kranjski občini. Trditev, o kateri bi se sicer dalo razpravljati, pa vendarle kaže na veliko priza­devnost gasilskih društev, da na različne načine — in tudi s prirejanjem gasilskih veselic — zberejo denar za gradnjo pro­tipožarnih bazenov, za obnovo gasilskih domov in orodišč, za nabavo motornih črpalk in gasilskih vozil... Gasilska društva so v mnogih okoljih najdelavnejša med vsemi društvi in druž­benimi organizacijami. Še več: v nekaterih krajevnih skupno­stih so glavni pobudniki napredka, celo večja »avantgarda« kot krajevna organizacija zveze komunistov in smelejša v na­črtih in dejanjih od sveta (skupščine) krajevne skupnosti. Je zato kaj nenavadno, da nekatere gasilske organizacije (v ra­dovljiški občini) predlagajo, da bi njihov gasilski dom postal — dom krajanov, in da je ponekod občni zbor gasilskega dru­štva tudi neuradni zbor krajanov, na katerem ne razpravljajo samo o požarni varnosti, temveč tudi o povsem določenih krajevnih problemih.

Gasilskim društvom je uspelo vključiti v svoje delo mla­de in stare, ponekod tudi ženske, ljudi različnih znanj in po­klicev... Kot ugotavljajo v marsikaterem upravnem odboru, se dela v društvih še najbolj izogibajo občani z višjo in visoko šolo, pa čeprav bi jih še kako potrebovali, saj jim Gasilska zveza Slovenije nalaga vedno več strokovnih in zahtevnih na­log. Pa ne le to: neredka gasilska društva ugotavljajo, da ne­kateri izobraženci celo podcenjujejo delo gasilcev.

C. Zaplotnik

V a v t u n i b i l o s a d j a

Cisterna puščala fosforno kislino

Jesenice, 11. junija — N a je­seniško železniško postajo je pr ipe l ja l tovorni v l ak s p r i k l j u ­čeno c isterno, v ka t e r i je. b i l 75.000 k i l og ramov fosforne k i s l i ­ne, namenjene na Čehoslova-ško. Ugotov i l i so, d a p r i g lavnem ven t i lu c i s t e rna pušča, zato so n e m u d o m a obvest i l i gasi lce je­seniške Železarne. V e n d a r n j i ­hova pomoč n i b i l a potrebna, k e r je tehnično osebje z železni­ce napako odprav i lo . Izteklo k i ­s l ino , b i lo je je k a k i h 10 l i trov, so razredčili z vodo.

Kranj, 10. junija — Na Temeljnem sodišču Kranj so obsodili 27-let-nega Janeza Hribijana z Jesenic, carinika Carinarnice Jesenice, na poldrugo leto zapora, ker je 27. novembra lani na mejnem prehodu Ljubelj pomagal Jocu Tutiču, lastniku trgovine s tehničnim blagom v Miinchenu, spraviti čez mejo tehnično blago, vredno 25,6 milijona dinarjev. S tem mu je omogočil, da se je izognil plačilu 12,2 milijona dinarjev, kolikor bi znašale carinske dajatve. Sodba še ni pravno­močna.

K o t se je i zkaza lo kasneje , je Tutič p r ipe l j a l televizorje, video-rekorder je i n ostalo tehnično blago n a mejo s t r e m i avtomobi­l i , p r i čemer je zan imivo , da se v o z n i k i medsebojno niso pozna­l i . Tutič se je pe l ja l zdaj v e n e m i n zdaj v d rugem avtomobi lu , v p ros t oca r insk i con i me jnega prehoda L jube l j p a je zaukaza l , naj počajao, d a p r i p r a v i »teren« za p r ehod čez mejo. Peš se je od­prav i l skoz i predor n a našo s t ran , k jer je nagovor i l c a r i n i k a H r i b l j a n a i n ga pros i l za pomoč. B M W i n opel , enega je vo z i l naš državljan, drugega p a turški, s ta se res k m a l u z v r s t i l a v kolono, k jer je de la l H r i b l j a n , k i pa (v s k l a d u z dogovorom) voz i l n i preg leda l oz. n i oprav i l u radne dolžnosti. K o so miličniki U N Z K r a n j n a av tomob i l sk i cest i n a Torovem us tav i l i av tomobi la , se je i zkaza lo , da prevažata t ehn i ­čno blago ve l i ke v rednost i .

H r i b l j a n se je n a sodišču za­govarja l , d a n i t i s lu t i l n i , kaj je v

voz i l ih , saj naj b i m u Tutič de ja l , da sta B M W i n opel »polna« sad­ja , i n d a od tega, k e r avtomobi ­lov n i preg ledal , n i i m e l nobene ko r i s t i . De j a l je, d a je nasedel , r a vna l nespametno i n da tud i ob i ska v M i i n c h n u 15. i n 30. no­v e m b r a — obakra t se je srečal tud i s Tutičem — n i s t a i m e l a nič skupnega s »tihotaplje-njem»prek meje.

Z a t ov rs tna k a z n i v a de janja so predv idene zaporne k a z n i od pol leta do pet let. Sodišče se je odločilo za po ldrugo leto. P r i tem je upoštevalo, d a gre z a mladega človeka i n ves tnega de­lavca, k i doslej še n i b i l kazno­van , i n da od tega, ko je Tutiču pogledal skoz i prste, n i i m e l no­bene ko r i s t i . N i p a moglo m i m o tega, d a je d r u g e m u omogočil precejšnjo premoženjsko kor i s t i n d a je dejanje s tor i l p rav n a m e j n e m prehodu L jube l j , k jer je b i lo v zadn j i h le t ih več pr ime­rov, ko so b i l i c a r i n i k i z a r ad i po­dobn ih dejanj že obsojeni n a za­porne k a z n i .

K r a d e l t a m , k j e r j e d o b r o p o z n a l

r a z m e r e

Kranj, 10. junija — 21-letni Boris Bučan iz Britofa je v dveh mese­cih in pol storil sedem kaznivih dejanj, s katerimi je oškodoval so­sede, znance, družinske prijatelje, osnovno šolo, v katero je hodil...

Iz ene od s tanovan j sk ih hiš je odnesel 250 tisočakov i n 50 mark , iz druge žensko majico, iz tretje 15 k lobas , iz četrte b a r v n i te levizor, r ad i j ska sp re j emn ika , telefon i n druge tehnične predme­te, iz k o v i n s k i h garaž gradben i re f lektor , luč, obrezova ln ik lesa i n 10 k v a d r a t n i h metrov plute, iz gas i l skega d o m a kaseton, kovček,

.knjige.. . , iz osnovne šole v Predos l j ah dva zvočnika, kompas , nekaj gotovine i n kabe l . N a ta t inske pohode se je odprav l ja l v komb ine ­zonu, uporab l ja l je rokav ice , v e n e m p r i m e r u pa tud i sv i leno ma­sko.

Bučan se je želel zapos l i t i v P T T K r a n j , vendar ga niso spreje­l i , ke r n i dokončal šole, delo p r i o b r t n i k u pa je pust i l , k e r je m o r a l de lat i tud i ob sobotah i n nede l jah. Denar , k i so m u ga da ja l i starši, m u n i zadoščal, zato je začel k r a s t i . Z a k a z n i v a de janja se je pred nedavn im zagovar ja l n a T eme l j n em sodišču K r a n j , k jer se je v s e m oškodovancem opravičil i n j i m tud i ob l jub i l , da j i m bo škodo (gre za več kot m i l i j on dinarjev ) čimprej pov rn i l . Sodišče m u je i z r ek lo kazen eno leto in deset mesecev zapora . P r i t em je upoštevalo, da m u ne b i bi lo t reba k ra s t i , saj je denar za najnujnejše dob i l doma , razen tega p a tud i ve l iko število k a z n i v i h dejanj i n precejšnjo vrednost predmetov.

Silovito trčenje sredi ceste

Podgora, 11. junija — N a re­g i ona ln i cest i med Goren jo va­sjo i n Treb i jo , i zven nase l ja Pod­gora, je sred i ceste prišlo do si lo­v i t ega trčenja dveh avtomobi lov . 33-letni J a n e z M e n a r d iz Rov t p r i Loga tcu je voz i l »žabo«, Škof-jeločan J a n e z Tavčar, star 28 let, pa spačka. Po trčenju je slednje­ga odbi lo n a bank ino , nato pa se je p r e v r n i l po u s e k u i n n a s t reh i obs ta l pod reg iona lno cesto. H u ­do ran jenega so Tavčarja odpe­l ja l i v Klinični center v L jub l ja ­no, k j e r se bor i jo za njegovo ži­vl jenje.

Zdrsnil po melišču Gozd Martuljek, 12. junija —

V Špikovi s k u p i n i nad G o z d M a r t u l j k o m se je k m a l u po dva­najs t i ponesrečil 24-letni R o k K o l b l z Jesen ic . K o je i s k a l ste­zo, m u je na melišču spodrsni lo , d a je s t rmog lav i l 80 metrov glo­boko i n se hudo r a n i l po g lav i . K o so m u prišli n a pomoč gorsk i reševalci iz K r a n j s k e gore, se je sprožil še z eme l j sk i p laz i n se posu l e n e m u od reševalcev, Ma t ­jažu P r e z l ju z Jesen i c , n a noge. R a n j e n c a so s he l i kop te r j em od­pe l ja l i v do l ino. Zvečer p a so iz jeseniške bolnišnice sporočili, d a je ponesrečeni K o l b l podlegel h u d i m r a n a m .

ure j a CVETO ZAPLOTNIK

( M S S S & J J S I E E G L A S 1 4 . S T R A N / O B V E S T I L A , O G L A S I Torek , 14. junija 1

AA H o t e l s k o - turistična de l ovna organ izac i j a » G O R E N J K A « , n.sol.o. J E S E N I C E , P reše rnova 16

N a podlag i sk l epa de lavskega sveta D O z dne 28.1.1988 razp i ­sna komi s i j a razpisuje de la i n naloge

I N D I V I D U A L N E G A P O S L O V O D N E G A O R G A N A D E L O V N E O R G A N I Z A C I J E

K a n d i d a t m o r a poleg splošnih pogojev izpolnjevat i še nas led ­nje pogoje:

— da i m a v i soko al i višjo šolsko izobrazbo ekonomske , p ra ­vne a l i o rgan izac i j ske smer i ,

— da i m a na jmanj 5 let de l ovn ih izkušenj — akt ivno znan je tujega j e z i k a — d a izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovo rom o

uresničevanju kad rovske po l i t ike v občini Jesen ice , — m a n d a t r a z p i s a n i h de l in na log traja 4 leta

O d k a n d i d a t a pr ičakujemo, d a predloži p r o g r a m de la za m a n ­datno obdobje.

P i sne ponudbe s pri loženimi dokaz i l i o izpo ln jevanju pogojev in s k r a t k i m op i som dosedan j ih de lovn ih izkušenj naj k a n d i ­dati pošljejo v 15 d n e h po objavi n a naslov: A B C P O M U R K A , H T D O G o r e n j k a Jesen ice , P rešernova 16, 64270 Jesen ice , s p r i p i s o m »za razp i sno komis i jo I PO « .

I s k r a E lek t romoto r j i , p.o. Industr i ja e lektromotor jev in gospod in j sk ih aparatov 64228 Že lezniki , O t o k i 21

N a š a de lovna organ izac i j a e lektromotor jev i n gospod in j sk ih aparatov vab i k sode lovanju mlade, amb ic iozne sodelavce. Že ­l imo, da se n a m pridružite in postanete član naše D O , kjer bo­ste ime l i ve l ike možnosti ustvar ja lnega dela, nada l jn jega usposab l jan ja in izobraževanja d o m a in v tuj ini , pr i z n a n i h f i r m a h in inst i tuc i jah , s ka t e r im i , kot p o m e m b e n izvoznik , že dolgo uspešno sodelu jemo.

Z a de la in na loge v tehničnem sektor ju objavl jamo prosta de­la in naloge:

1. S A M O S T O J N I K O N S T R U K T E R I.

Pogoji : v i s o k a s t rokovna i zobrazba strojne smer i in 4 leta de­l ovn ih izkušenj

2. S A M O S T O J N I K O N S T R U K T E R II.

Pogoji : v i s o k a s t rokovna i zobrazba strojne sme r i in 2 leti de­lovn ih izkušenj višja s t rokovna i zobrazba strojne smer i in 4 leta de­l ovn ih izkušenj

De lovno razmer je bomo sk len i l i za nedoločen čas s t r imese ­čnim p o s k u s n i m de lom.

K a n d i d a t e vab imo , da pošljejo p isne pri jave z dokaz i l i o izo­brazb i v 8 d n e h po objavi na naslov: I S K R A E lek t romotor j i , Železniki, O t o k i 21. K a n d i d a t i bodo o izbir i obveščeni v r o k u 30 dn i po p re teku objave.

ALPETOUR Ti tov trg 4/b 64220 Š K O F J A L O K A

S O Z D A L P E T O U R Š K O F J A L O K A razpisuje na podlagi sk le ­pa de l avskega sveta T O Z D Mehan ične de lavn ice Škofja L o k a de la in naloge

T E H N I Č N E G A V O D J E T O Z D M E H A N I Č N E D E L A V N I C E

Poleg pogojev, p r edp i s an ih v 511. čl. Z Z D in pogojev iz druž­benega dogovora o uresničevanju kad rovske pol i t ike v občini, morajo kand ida t i izpolnjevat i še nas lednje pogoje:

— v i s oka al i višja i zobrazba strojne s m e r i — 3 oz. 5 let de l ovn ih izkušenj v a v t o m e h a n s k i s t roki .

Z a opravl janje r a zp i s an ih del in na log bo i zb ran i kand ida t i m e n o v a n za 4 leta, z možnostjo ponovnega kand id i r an j a .

P i sne ponudbe z op i som dosedan j ih de lovn ih izkušenj in do­kaz i l i o i zpo ln jevan ju z ah tevan ih pogojev naj kand ida t i poš­ljejo v 8 d n e h po objavi r azp i sa v časopisu n a naslov: S O Z D A lpe tou r k ad rov sk i sektor Škofja L o k a , T i t ov trg 4/b z o znako »za razpis« .

D e l a v s k i svet se bo o izbir i k and ida t a odločil v 30 d n e h po končanem zb i ran ju prijav. K a n d i d a t e bomo o izbir i obvst i l i v 15 d n e h po izb i r i .

G I P G R A D I Š L J U B L J A N A T O Z D L E S N O I N D U S T R I J S K I O B R A T Š K O F J A L O K A Kidr ičeva 56 64220 Š K O F J A L O K A

G I P G R A D I Š L J U B L J A N A T O Z D L E S N O I N D U S T R I J S K I O B R A T Š K O F J A L O K A objavl ja prosta de la i n na loge

G O S P O D A R S K O F I N A N Č N E G A P O M O Č N I K A D I R E K T O R ­J A T O Z D

P O G O J I : — na jmanj višja i zobrazba e k o n o m s k e sme r i — na jmanj pet o z i r o m a tri leta de l ovn ih izkušenj v kn j igovod ­

stvu

K a n d i d a t i naj pošljejo pr i jave z dokaz i l i o izpo ln jevan ju pogo­jev v 15 d n e h po objavi .

K a n d i d a t i pošljejo pr i jave oz. vloge v 15 d n e h po objavi n a na ­slov G R A D I Š T O Z D L I O Š K O F J A L O K A , Kidr ičeva c. 56.

M A U O G L A S I R f l 2 N O P R Q p f l M

Z V E Z A T E L E S N O K U L T U R N I H O R G A N I Z A C I J O B Č I N E K R A N J P a r t i z a n s k a 37, 64000 K R A N J

Razp isu je prosta de la in naloge

S T R O K O V N I D E L A V E C Z A V R H U N S K I Š P O R T

Poleg splošnih pogojev m o r a kand ida t izpolnjevat i nas lednje pogoje:

— da i m a v i soko al i višjo izobrazbo te lesnoku l turne sme r i — da i m a na jmanj tr i leta de l ovn ih izkušenj n a podobn ih de­

l ih in na logah — sposobnost o rgan iz i r an ja in k o m u n i c i r a n j a z l judmi

K a n d i d a t i naj pošljejo p isne pri jave z dokaz i l i o izpo ln jevan ju pogojev v 15 d n e h n a naslov: Z T K O K r a n j ; Odbo r za de lovna razmer ja , P a r t i z a n s k a 37, K r a n j .

O J E L O V I C A Š K O F J A L O K A

O d b o r za kadre , izobraževanje in družbeni s tandard ponovno objavlja prosta de la i n naloge

V O D E N J E S T R O Š K O V N E G A K N J I G O V O D S T V A - 1 de lavec

Pogoji : V I . stopnja s t rokovne izobrazbe e k o n o m s k e sme r i in nad 24 mesecev de lovn ih izkušenj v s t rok i al i V . stop­nja s t rokovne izobrazbe e k o n o m s k e smer i in nad 48 mesecev de lovn ih izkušenj v s t rok i . .

Z a objavl jena de la in naloge bomo sk len i l i de lovno razmer je za nedoločen čas, s p o l n i m d e l o v n i m časom in 3 mesečnim po­s k u s n i m de lom.

K a n d i d a t i naj pošljejo p isne pri jave z dokaz i l i o izpoln jevanju pogojev v roku 8 dn i od objave na naslov: Je lov ica , lesna indu ­stri ja, Škofja L o k a , Kidr ičeva 58, k a d r o v s k a služba.

K a n d i d a t e bomo o izbir i obvest i l i v 30 dneh po izteku objave.

C t f A L M I R A J a l n o v a 2 64240 R A D O V I J I C A

N a osnovi sk l epa odbora za de lovna razmer ja p r i T O Z D T R ­G O V I N A A L M I R A - a l p ska m o d n a industr i ja Radov l j i ca raz­p isu jemo v novoustanov l j enem poslovno p roda jnem cent ru P r i s tava n a B l e d u prosta de la in naloge

V O D E N J E , P R O D A J A IN S V E T O V A N J E P R I P R O D A J I

Pogoji : V . stopnja zahtevnost i sme r tekst i l , ob l ikovanje , ko­merc i a l a in 3 leta de lovn ih izkušenj pr i naveden ih de­lih ak t i vno znanje tujega j e z ika poznavan je predpisov o pos lovanju z gotovino (za de la vodenje in svetovanje) IV. stopnja zahtevnost i smer prodaja lec in 2 leti i zku šenj v prodaj i (za de la prodaje)

Nastop dela po dogovoru .

Za in te res i r ane kand idate vab imo , da oddajo pisne pr i jave z dokaz i l i o izpoln jevanju r a zp i s an ih pogojev v roku 8 dn i od dneva objave og lasa na naslov: » A L M I R A « - a l p ska m o d n a in ­dustr i ja Radov l j i ca za odbor za de lovna razmer j a T O Z D T R ­G O V I N A Radov l j i ca - J a l n o v a u l i ca št. 2.

t e l : 2 7 9 6 0 cer ta J1A16

APARATI STROJI

Barvni TV iskra horizont, 55 cm, pro-dam. Te l : 38-297, po 19. uri 9142 Prodam barvni TV gorenje corting, star 8 let. Bregant, Razgledna 15, Je-senice, tel.: 82-429 9173 TV iskra črno-bel, 1,5 let star, ugodno prodam. Te l : 25-858, po 19. uri 9175 Prodam puhalnik SEKAČ. Ješe, Sr. Dobrava 1, pri Kropi 9193 Ugodno prodam dobro ohranjeno ro­tacijsko KOSILNICO sip 135. Polajnar, Sp. Brnik 11 9202 Prodam ELEKTROMOTR R-K dvojne moči, 8,6 KW in 12 KW. Mulej, Selo 39, Bled 9208 Prodam TV grunding, 63 cm, daljinsko upravljanje (10 let), štedilnik kuppers-busch ITPP 40 cm, nerabljen in dikalno KOLO 24 col. Nada Rus, Britof 229, tel.: 39-357 9215 Prodam Scharppov RADIO KASETO­FON z APSS sistemom. Kapus. Zaloše 6, Podnart 9221

GRADBENI MATERIAL

Prodam italijanski športni VOZIĆEK

Tel.: 38-930. od 14. ure dalje Prodam HLEVSKI GNOJ. Gorice Golnik Prodam dva športna otroška VOZlCl^ za dvojčke (tribuna) in italijanski AVTOSEDEŽ. Gorice 7, Golnik

Ugodno prodam športni voziček p»fl; nahrbtnik in stolček chiso. H 62-468, popoldan 90» Prodam globok otroški VOZIČEK.lefn-no rdeč žamet, dobro ohranjen. TrbojjJ 142 9167

Prodam globok otroški VOZ IČEKr^ raj nov. Tel.: 51-175 918? Prodam načrt stanovanjske HIŠE, no-beli prenosni TV in čistilni STROJ na paro. Tel.: 83-028 ali 81 -356 j ] 8 ; Prodam otroški AVTOSEDEŽ in molKJ kolo favorit. Tel.: 36-824 _9J9» Prodam otroški AVTOSEDEŽ, pegVO' ZIČEK in otroški nahrbtnik. Janin« Košnik, C. na Brdo 39, kokrica, tet-28-295, do 15. ure _9JJ? Prodam svetlo modro poročno oble-ko(z volanci in belimi čipkami) št. 42. Te l : 80-142, od 18. do 21. ure 920]

KOZMETIČNI S A L O N

V E R O N I K A JENKOVA 4, Tel.: 25-013

Prodam dva rabljena OKNA 120 x 150 z roleto in polovičar 120 x 50 ter ra­bljen kombiniran(kromiran) ŠTEDIL-NIK. Luže 6, Šenčur 9171 Prodam suhe smrekove deske, debeli­ne 2 cm. Pungart 9, Škofja Loka 9204 Prodam 3 do 4 kub. m ivernih PLOŠČ I. vrsta, primerne za sušilne. Bobovk 4

9219 Ugodno prodam 19 kvad. m kerami­čnih PLOŠČIC. Tel.: 40-048, popoldan

9220 Ugodno prodam železno konstrukcijo 6 x 10 m, brez kritine. Uporabna za de­lavnico, garažo, lopo. Prodam LES s plohi 5 cm lipa, elmovc in češnja. Tel.: 75-371 9225

Prodam 30 kvadratov kombi plošč 5 cm, 20 kvad. bukovega lamelnega par­keta in 5 plošč bakra. Eržen Anica, Zg. Bitnje 167, tei.: 22-525 9242

Prodam komplet etažno centralno (peč TVT 23.000 ccal, radiatorji, črpal­ka.)Tel.: 83 881 9246

Prodam hrastove plohe in deske. Tel.: 28-733 9252

STAN. OPREMA

Prodam električni ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elek.) ter HLADILNIK 170 litrski Tel.: 70 456 9180 Zelo ugodno prodam KAVČ in dva fo­telja. Tel : 37-388 9186 Prodam kotno sedežno garnituro, vsak element raztegljiv v ležišče. Tel.: 28 326 9210 Ugodno prodam dve leti staro sede žno GARNITURO. Tel : 27-995 9236 Ugodno prodam kombinirani HLADIL NIK s 50 litrskim zamrzovalnikom Ogled po 15. uri. Jenko, Jelenčeva 2, tel.: 26-798 9237 Prodam otroško POSTELJICO z jogi jem in otroški ČOLN. Tel : 33 216 9247

Z A N E S L J I V A , I Z P O P O L N J E N A M E T O D A Z A O D S T R A N J E V A N J E

C E L U L I T J P O P O L N A N E G A O B R A Z A , P E D I K L M

D E P I L A C I J A

ZAPOSLITVE A Honorarno delo! Kataloški način

po-nudbe in pridobivanje novih članov Zaželjen lasten prevoz. Visoke pro^1' je! Tel.: (064) 33-902, od 17. do 19. ur^ Za akvizitersko prodajo zdravstveni ' artikla nudimo honorarno zapo*1'*0!. Te l : 28-702 9 J Redno zaposlim dva mlada fanta. Tjjjj

26-742 J®>

Honorarno zaposlim ŠIVIUE (delo2 domu). Tel.: (064) 45-066 Iščemo potnike za prodajo pravljic jjj kasetah in slikanic. Izredna stimulac'1 in takojšnje plačilo. Šifra 1

NOST

p « !

Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKAJ J A. OD po dogovoru. Tel.: 23-143j*> Gostilna Bizjak zaposli dekle za str8., bo. Tel. 45-017

Honorarno delo na terenul Katal°! prodaja in pridobivanje novih čl8n . ter visoke provizije! Izbira terensjjjj dogovoru. Zaželjen prevoz. Tel. 41 136

gorenjski tisk Moše Pi jadeja 1, p.p. 81 64000 K R A N J

Objavl ja L I C I T A C I J O N A S L E D N J E G A O S N O V N E G A S R E D ­S T V A :

naz iv razvi ja lni stroj proizvaja lec L i i tz D a n s k a mode l PH 1 - 1009 leto proizvodnje 1972 izk l i cna c ena 1.500.000 d in (skupaj s še razpo­

ložljivimi r e ze r vn im i deli)

Og led stroja je možen na ul ic i M i r k a V a d n o v a 6, K r a n j .

P i sne pr i jave pošljite na naslov G o r e n j s k i tisk, p.o., K ran j . Moše Pi jade ja 1, 64000 K r a n j v 15 dneh po objavi .

E L I T A Z A V A S - L I S C A Z A V A S I ^ Z A V Z N E M I R L J I V E T R E N U T K E D O M A I N N A P L A Ž I

XjSJtjr\_J k r a n j T E D E N L I S C E o d 1 0 , d o 1 8 . j u n i j a v p r o d a j a l n a h M O D A in M A J A

Izredna ponudba kakovostnih izdelkov iz uvoznega programa, programa ADRIA. vseh vrst kopalk in ostalih izdelkov LISCA Sevnica.

Ž e l i m o v a m , d a b i s e p r i j e t n o p o č u t i l i v i z d e l k i h L I S C A .

M l Z V A M I — V I Z N A M I

! *ek. 14. junija 1988 1 5 . S T R A N @^o)J iy^Kfc3JgJMCa-AS

Jodam brako PRIKOLICO. Tel.: *218 9213 Vodarn ŠOTOR zs 5 oseb, francoske «delave. enkrat rabljen. Sp. Duplje 5 f L 9234

V O Z I L A

Prodam PEUGOT 205 GRD - diesel. ,,!!r 1 9 mesecev. Tel.: 23-341 do 15. uro

fyxJam z | e t n i k 1 9 8 0 d o b r o o n r a . ^aSlLfabnica 33. popoldan

^ O D A M DOBRO OHRANJEN IN r °?ATNO OPREMLJEN J U G O 45A, g * 87 16.000km (modra, metalik). S3l!gtič^Senčur, Pipanova 76 (bloki). £odam karambolirano ZASTAVO 101. 1^66-285

N O V O V K R A N J U

J J O V A T R G O V I N A S Č O ­K U V TAVČARJEV I U L I C I

7

O D P R T O O D 9 D O 19 URE

r l ? d ! m R 4 - 'etnik 1976, cena 120 S M . j ^ ^ K ^ ^ 9172 '°darn Z 101, letnik 1979. Tel.: 81-812,

^ečer 9 1 7 4

Prodam B M W 518, dobro ohranjen. Tel.: dopoldan 82-861 8941 Prodam FlCKA, letnik 1377, obfiOvijerv Mohorič, Zg. Besnica 56, po 19. uri

8966

Prodam osebni avto GOLF, letnik 1978, črne barve. Tel.: 21-843, dopoldan

9176 Prodam 125 P, letnik 1978, registriran do junija 1989, zelo dobro ohranjen. T e l : 42-157 9178 Prodam DIANO, letnik 1981 in SPA­ČKA po delih. Ribno Zapižem 5, Bled

9179 Prodam LADO 1500. Tel.: 83-622 9181 Prodam V W hrošč 1200 J , letnik 1976. Tel.: 33-573 9183 MOPED AUTOMATIK 3, poceni pro­dam. Rekar, Hrastje 10, Kranj 9187 Prodam R 4, letnik 1980. Konc, Golnik 149 9188 Prodam LADO 1200, letnik 1973, regi­striran vse leto. Potoče 27, Preddvor

9190 Prodam avto R 11 GTS, original fran­coski, praktično nov. Tel.. 79-493 ali 79-691, dopoldan 9194

Prodam R 4 GTL, prva registracija no­vember 1983, 60.000 km. Repnje 2, Vo­dice, popoldan 9203 OPEL A S C O N A 1,6 S lux, letnik 1982, uvožen, 5 vrat, metalne barve, 53.000 km, ugodno prodam. Tel.: 73-263 9209 Prodam ali zamenjam za bife prikolico MOTO GUZZI850. Tel.: (061) 571 -830

9212

Prodam Z 101, letnik 1975, registracija do marca 1989, motor APN 6 in 60 ba­sno HARMONIKO. Zver, Frankovo nas. 174, Škofja Loka 9214 Prodam Z 101 M, spredaj karambolira-no, letnik 1980. Tel.: 51-814 9216 Prodam APN 6, star dve leti. Polajnar, Britof 3 9218 V W 1200, vozen, neregistriran, z re­zervnimi deli, cena 30 S M , prodam. Tel.: 74-736 9227

O S M R T N I C A

Sporočamo žalostno vest, d a nas je zapus t i l naš ata

FELIKS - SREČKO DRAŠLAR upokojeni železničar

Od njega se bomo pos lov i l i v torek, 14. j un i j a , ob 16. u r i n a kran jskem pokopališču. Do pogreba leži v mrliški vežici n a

k r a n j s k e m pokopališču.

ŽALUJOČI: žena Ko/ i s hčerama, sestra M a l k a i n ostalo sorodstvo

K r a n j , 13. jun i j a 1988

Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapust i l

J A N K O Š R A J upoko jen i P T T delavec

Od njega smo se pos lov i l i v ponedel jek, 6. j un i j a 1988, n a pokopališču v Lescah . O h r a n i l i ga bomo v t ra jnem

spominu .

De l avc i T O Z D za P T T promet Radov l j i ca

Z A H V A I A

Ob n e n a d n i s m r t i d ragega moža in s t r i ca

F R A N C A K E R N A ^ z a h v a l j u j e m o v s em in v s a k e m u posebej, k i ste ga sp r emi l i

zadnj i pot i , da rova l i cvetje a l i drugače počastili njegov spo-n ter m i i z r a z i l i sožalje. H v a l a govo rn iku , g. župniku in

pevcem za lepo oprav l j en pogrebn i obred.

ŽALUJOČA ŽENA IVANKA

Trstenik, junij 1988

U M R L J E

POLDE KEJŽAR Ai v

z n a n d r u ž b e n o p o l i t i č n i d e l a v e c , a r » č a s o p i s n e g a s v e t a G o r e n j s k e g a g l a s a

U R E D N I Š T V O G O R E N J S K E G A G I A S A

s o d e ? ° r o č a m o žalostno vest, da nas je zapust i l naš lavec iz tozda T o v a r n a av topnevmat ika — služba

za razvoj in tehnologi jo

F R A N C K R A N J C

Od roj . 1945

n J e g a smo se pos lov i l i v sredo, dne 8. j un i j a 1988, ob 15. u r i na k r a n j s k e m pokopališču

S I N D I K A L N A O R G A N I Z A C I J A S A V A K R A N J

Prodam AVTOMATIK A 3 1986. Tel.: 60-415

ML, letnik 9228

Nujno prodam vVAKiBuRG KARA­VAN, vozen, neregistriran obnovljen. Cena po dogovoru. Janez Dobravec, Titova 22, Jesenice 9230 Prodam FIAT 750, letnik 1974, neregi­striran, v vozenem stanju. Tel.: 69-461, dopoldan 9232 Ugodno prodam nova desna VRATA za GOLF, stari tip. Tel.: 75-010, int. 457, dopoldan 9239

TeTi 9243

MAZDO 1500, poceni prodam. 25-029, popoldan Prodam Z 750, letnik 1976, prva regi-stracija 1977. Predoslje 117, Kranj 9245 Poceni prodam star tip Z 750 in star V W 1600 karavan, oboje za dele. Gore-njesavska 57( pri smučarski skakalni-ci), Kranj 9248 Ugodno prodam MOTOR APN 6. Tel.: 47-221 9251 Prodam R 4, letnik 1977, registriran in v voznem stanju. Matija Perko, Na Lo­gu 18, Tržič, tel.: 51-267 9253

Prodam 2 meseca stare JARKICE. Až-man, Suha 5, tel : 43-010 9144 Oddam črno miado M U C O . Mlekarska 19, Kranj, tel: 34-670 9166 Prodam mlado jalovo KRAVO. Luže 6, Šenčur 9170 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Tel.: 66-343 9177 Prodam črno križano TELIČKO, 6 ted­nov staro. Tel.: (061) 627-171 9182 Pritlikave črne P U D U E odličnih star­šev, prodam. Te l ; 39-869 9191 Prodam KRAVO po izbiri. Papler Vik-tor, Leše 10, Tržič 9197

Prodam dva okrog 40 kg težka PRAŠI­ČA, ali ju zamenjam za teleta za zakol. Oglasite se v soboto ali nedeljo. Ka-pus, Studenčice 10 9205 Prodam KRAVO, ki bo drugič telila. Vr-ba 3, Žirovnica 9240 Prodam 11 tednov starega TELIČKA. Tel.: 65-008 9241 JARČKE, odlične nesnice, dobite v Srednji vasi 7, Golnik-Bidovec 9249

P O S E S T I O B V E S T I L A

Kupim gradbeno PARCELO na Gorenj­skem. Šifra: GOTOVINA 9206 Kupim manjšo HIŠICO nji Gorenj­skem. Šifra: KMEČKA HIŠA 9207 Komunalno opremljeno PARCELO z gradbenim dovoljenjem za vrstno hišo v bližini Kranja, prodam. Šifra: NAJ­BOLJŠI PONUDNIK 9235

K U P I M

Kopač nakladač priključek za na trak­tor kupim. Franc Skok, Ropretova 25, Mengeš, tel.: (061) 737-121 9189 Kupim enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: GOTO­VINA 70 9211 Kupim suhe Te l : 45-313

smrekove COLARICE. 9229

Izdeujem CISTERNE za kurilno olje in instalacije centralne kurjave. Tel.: 79-820, zvečer 8889 Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obsoječo ELEKTROINSTA-LACIJO, Jože Benedičič, ELEKTROIN-STALACIJE, Prezrenje 22, Podnart, tel.: 70-482 8893 VODOVODNE INSTALACIJE NA NO­VI HIŠI , kot tudi popravila, vam izgo-tovi obrtnik. ( DO 30. JUNIJA ŠE STA­RE CENE1). Tel.: 28-427 8962 ROLETE, žaluzije nove, večja popravila za privatni in družbeni sektor, TERMO-FOL ZAVESE, poleti hladi prostor, po­zimi zadržuje topoloto v prostoru. Po­sebna korist bi bila v podstrešnih sta­novanjih. Naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radvoljica, tel.: (064) 75-610 9038 Popravljamo TV sprejemnike in obna­vljamo oslabele TV ekrane. Tel.: 39-886 9044

Prodam 79-553

FIAT 750, letnik 1982. Tel.: 9196

Prodam Z 750, letnik 1977. Tel. 75-335 9199

S T A N O V A N J A

Oddam STANOVANJE za 15. mese­cev, najboljšemu plačniku. Jezerska 94, Kranj 9169

P R I R E D I T V E

V petek, 17. junija ob 20. uri v Vogljah OTVORITEV VRTA. Zabava skupina F +. Prireditev bo ob vsakem vremenu

9233

Ž I V A L I

Prodajamo rjave JARČKE, različnih starosti. Beleharjeva 49, Šenčur 8964 JARKICE rjave, stare 10 tednov, pro­dam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka

9117

Z A H V A L A

Ob smr t i našega očeta

JANEZA RAVN IKARJA se iskreno zahval jujemo sorodnikom, sosedom, pr i jate l jem i n znancem, D o m u učencev Škofja L o k a i n Godb i M i l i c e L jub l j ana za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje i n številno spremstvo na njegovi zadnj i pot i . K va r t e tu t rob i l Škofja L o k a se zahval ju jemo za za­igrane žalostinke, osebju zdravstvenega doma i n Cen t ru s lep ih v Škofji L o k i za skrb i n

nego med njegovo boleznijo, g. župniku pa za lep pogrebni obred.

V S I N J E G O V I

Škofja L o k a , 8. jun i ja 1988

Z A H V A L A

Ob nenadn i i n boleči i zgubi našega dragega moža, očeta i n dedka

M I R K A GRICARJA se i skreno zahval jujemo sorodn ikom, sosedom, prijate­l jem in znancem, k i so n a m pomagal i , i z r e k l i sožalje, darova l i cvetje i n ga pospremi l i na njegovi zadnj i pot i . Zahval ju jemo se tudi govorn iku za poslovi lne besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke. Še posebno pa se lepo zahval jujemo g. župniku za lepo opravl jeni pogrebni obred, ter vsem, k i ste ga v tako v e l i k em številu pospremi l i na njegovi zadnj i pot i .

V s e m še enkra t hva la .

ŽALUJOČI V S I N J E G O V I

Z A H V A L A

Ob boleči i n mnogo pre ran i i zgubi našega dragega brata , str ica, svaka, b ra t ranca i n nečaka

J A N E Z A JANCA p. d. Mihovčevega

se iskreno zahval ju jemo sosedom za pomoč v najtežjih t r enutk ih , sorodn ikom, vaščanom, pr i jate l jem i n znan­cem, k i ste n a m k a k o r k o l i pomagal i , i z r ek l i sožalje, da­rova l i cvetje i n ga tako številno pospremi l i na njegovi zadnj i pot i . Zahva l a tud i g. župniku iz Besnice i n ka ­

p lanu iz Stražišča za oprav l jen i pogrebni obred.

V S I N J E G O V I

Besn i ca , 27. maja 1988

Z A H V A L A

Ob boleči i zgubi dragega moža, očeta i n zeta

FRANCIJA K R A J N C A

se i skreno zahval ju jemo vsem, k i ste ga v tako ve l i kem številu spremi l i na zadnj i pot i . Posebna zahva la vel ja njegovim sodelavcem T A P - S R T za nesebično pomoč, s i nd i ka ln i organizac i j i tovarne S A V A , pevcem Brat je Zupan , g. župniku za obred. Zahva lo smo dolžni tudi sosedom, k i so n a m v teh težkih t r enu tk ih stal i ob

s t ran i .

Žena M a r i c a , s in Rob i i n ostalo sorodstvo

Z A H V A L A

Ob i zgubi našega dragega bra ta i n s t r i ca

MIHA ŠTIRNA

se iskreno zahval ju jemo sosedom, pr i jate l jem i n so­rodn ikom za nesebično pomoč i n vsem, k i ste sočustvo­va l i z nami , darova l i cvetje i n ga spremi l i na njegovi zadnj i pot i . H v a l a g. župniku za pogrebni obred i n J a ­

nezu R e b e r n i k u za besede p r i odpr tem grobu.

ŽALUJOČI V S I N J E G O V I

Možjanca, 6. jun i ja 1988

V SPOMIN

Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite kako trpela sem in večni mir mi zaželite.

13. jun i j a m ineva žalostno leto, odkar odšla si d raga mama, s tara mama , babica

ROZALIJA JAZBEC Odšla si tja, kjer n i t rp l jenja ne gorja,

a v naših src ih osta la je p razn ina .

H v a l a vsem, k i obiskujete njen grob.

V S I N J E N I

Z A H V A L A

Ob smr t i moža, očeta, b ra ta i n str ica

DRAGA MATANOVIĆA

se i skreno zahval ju jemo sorodnikom, sostanovalcem, znancem, n jegov im sodelavcem D O I skra K i b e r n e t i k a i n tozd Števci — elektroforeza I sk ra za izrečena soža-lja, podarjeno cvetje i n denarno pomoč. Zahva l ju jemo se tudi pevcem za lepo zapete pesmi , osebju bojnice G o l n i k — in t e rn i oddelek, posebno pa g. k a p l a n u za le­po opravl jen pogrebni obred, ter vsem, k i ste ga v tako v e l i k em številu pospremi l i na njegovi zadnj i pot i .

V s e m še enkra t hva la .

V S I N J E G O V I

K r a n j , 7. jun i ja 1988

m a l i o g l a « ! t e l . 2 7 9 6 0

N O V I C E Bi D O G O D K I

Težko delo na enem najvišjih stopnišč

L e p š a p o t d o s l a p a S a v i c e Bohinj, 10. junija — Tam okrog sto tisoč obiskovalcev si vsako leto ogleda slap Savice, ki pribuči izpod triglavskih gora. Poleg turistov, ki obiskujejo Bohinj, so najzvestejši obiskovalci mladi, saj se pot marsikatere šolske ekskurzije ustavi tudi ob veličastnem slapu.

M o r d a se bo kdo od p lan incev a l i z ves t ih ob iskova lcev s lapa Sav ice ob gorn jem nas l ovu raz­vese l i l , češ — končno so ured i l i pot od B o h i n j s k e g a j e z e ra do D o m a Sav i ca . P a t e m u n i tako. Pot, po ka t e r i se vsak dan pr ipe­lje n a deset ine avtobusov i n n a stot ine osebn ih avtomobi lov , je le ma lo boljša m a k a d a m s k a ce-

Srednje vas i . L a n i avgusta je b i l tukaj močan v ihar , k i je poško­doval pot in stopnišče do s lapa Sav ice . T a k o smo v u p r a v n e m odboru našega turističnega d ru ­štva odločili, da je t reba pot po­prav i t i i n obnov i t i , ter dodat i manjkajoče stopnišče. Že dose-daj je do s lapa vodi lo nekaj več kot petsto stopnic, po končani z i -

-/ G L A S O V A A N K E T A

Počitnice so postale (pre)velik strošek

V veliko pomoč pri gradnji novih stopnic je tudi konj. Edino prevo­zno sredstvo, ki zmore visoko v breg.

sta, n a več k r a j i h posuta i n za vožnjo nič kaj pr i j e tna .

Zato p a bo lepši t i s t i del , k i vo­d i napre j , koder je t r eba hod i t i peš. »Več let smo pot le popra­v l ja l i , prvič pa smo jo res u r ed i l i leta 1971. Seveda je b i lo t r eba takra t še ves ma te r i a l od peska naprej nanos i t i s kon j i , p r i če­mer so n a m pomaga l i nosači i z

dav i p a j i h bo oko l i petsto petde­set. Z Zavodom za spomeniško varstvo smo se odločili, da nare­d imo gran i tne stopnice, k i bodo vde lane v teren. Z de l om smo za­čeli s red i ma ja i n računamo, da bo končano do konca tega mese­ca. Izvajalec de l je G radbeno podjetje Boh in j , pomagajo pa nosači iz Stare Fužine, saj je to

Slap Savice si vsako leto ogleda­jo številni obiskovalci. Po no­vem bodo morali do vrha preho­diti več kot sto petdeset stopnic.

takšno področje, d a je t reba g radben i ma t e r i a l znos i t i a l i prepe l ja t i s kon jem. M a l o je mo­ti lo s labo vreme, pa tud i obisko­va l c i , k i j i h je vsak d a n precej . T a k o od konca a p r i l a do okto­bra , ko proda jamo kar te , našte­j emo m e d 70 i n 80 tisoč obisko­va l c i , nekaj pa j i h p r iha j a tud i prej i n kasneje , tako da lahko rečem, d a s i slap Sav ice vsako leto ogleda preko sto tisoč l jud i . Čeprav bo inves t i c i j a za novo pot precej v e l i k a (računamo, da bo nekaj več kot 10 mi l i j onov d i ­narjev), je nujno potrebna, kot b i b i lo nujno potrebno nared i t i tud i pot do D o m a Sav i ca , z a k a ­tero l ahko rečem, da je sloven­s k a nac i ona lna s ramota , saj se že grad i , odkar p o m n i m , pa še vedno n i nič narejeno,« pravi Cene Resman, tajnik Turistične­ga društva Bohinj-jezero, ki ima na skrbi enega biserov Triglav­skega narodnega parka.

V . S t anovn ik

Kranj, 10. junija — Te dn i , ko je postalo ži­vl jenje spet precej dražje, je m a r s i k d o dokon­čno opust i l m ise l n a letošnje počitnikovanje ob mor ju a l i v top l i cah . V turističnih agenc i jah pravi jo , da zaenkra t odpovedi počitnic n i ve l i ­ko, saj večino ho te l sk ih gos t insk ih organizac i j prav za rad i tanjšega žepa domačih tur istov, cen za domače goste n i povišala. Več pa je od­povedi počitnic v de lovn ih o rgan i zac i j ah , saj

Nataša Šav s iz Kranja: »Na dopust g r em n a Brač i n s icer s šotorom. T a k o se l ahko nekaj p r i ­h r a n i , p r edvsem p a n a mor ju n i s i n a n ikoga r v e zan — l ahko ješ, ka ­dar hočeš, vstajaš, k a ­dar hočeš. V s a leta že h o d i m polet i tabor i t , k e r m i je takšen način do-pustovan ja najbolj všeč.«

Pavla Oman iz Kranja: »Sem upoko j enka , ven­dar p a s i b o m dopust privoščila v Čateških to­p l i cah . Seveda ne v ho­te lu, ka j t i to je danes res drago, ampak v I s k r i n i p r i k o l i c i , k jer s em b i l a pred upokoj i t ­vi jo v službi. T r i smo se zbrale skupa j , same bo­mo kuha le , p a bo neka­ko šlo. D a b i šla na mor­

je n i s e m razmišljala, saj je leto dolgo, t reba je plačevati stanovanje , pa hrano , d rva . Vse to p a je drago, tako d a mars i kdo zato raje ne gre n a počitnice. T i s t i , k i pa gredo, mora jo vse leto h r a n i t i denar i n m i s l i t i n a to.«

mars i k j e n iso uspe l i zbra t i denar ja za regresi­ranje počitnic delavcev, s tanovanja a l i počitni­ške pr iko l i c e de l avn ih organizac i j p a so z8 m a r s i k o g a (predvsem za tiste z najnižjimi o s ebn im i dohodk i , k i s i drugačnih počitnic ne morejo privoščiti) tud i že posta la predraga , & k t e m u prištejemo še ceno benc ina , drago hra­no, gost inske usluge (okrog dva tisoč za pivO< tisoč za sladoled) je razlogov, d a se odpovem? počitnicam, dovolj .

Meta Benčič iz Kranja: »Z družino gremo v

U m a g , v v i k e n d , k i sicer n i naš. V naši t ovarn i ni­smo dob i l i r eg resa i n ta­ko sedaj m a r s i k d o odpo­ve počitnice v tovarniški p r i k o l i c i . T u d i zaradi drag in je s i j i h ne more več vsak privoščiti, saj so druge s tvar i tako dra­ge, da večini od plače le malo ostane. S a m a pa bi

se raje odpovedala čemu drugemu, kot počitni­cam.«

Brane Medja iz Kranja: »Na počitnice g r em v Pulo , v d o m od Jelovice. Če greš p reko svoje de­lovne organizac i je , p 0 ' t em to še n i tako hud strošek, posebno če do­biš tud i regres. Vendar pa opažam, d a j i h veliko l e tn i dopust porab i za delo, da t ak ra t nekaj za­služijo. Venda r , če imas otroke, m i s l i m , da je tre­

b a i t i n a dopust tud i za rad i zdrav ja . Težko p a

je, če je otrok ve l iko , dohodek pa majhen.« V . Stanovnik

S l i k e : G . Šinik

Sporne najemnine za osnovnošolske telovadnice

Klobčič se plete in ne razplete Radovljica, 8. junija — Problem, ki se v radovljiški občini vleče kot jara kača že od predlanske jeseni, se imenuje »najemnina za osnov­nošolske telovadnice.«

Čeprav gre p r i t em za povsem s t rokovno vprašanje — kolikšna je p r a v i l n a i n za obe s t ran i , z a šole i n za športne k lube , še spre­j em l j i v a cena oz. na j emn ina , k i bo p r v i m omogočala redno vzdr­ževanje te lovadnic i n kr i t j e stro­škov, d r u g i m pa redno vadbo i n t ekmovan j a — se zd i , da dob iva p rob l em že politične razsežno­st i . L e k a k o naj si namreč raz la ­gamo, d a so sporne na j emn ine postale ma lodane g lavna t ema decembrske p rog ramske seje radovljiške Socialistične zveze i n da so bi le na j emnine pred k r a t k i m na dnevnem redu seje predsedstva občinske konferen­ce S Z D L ? Ce je kdo pričakoval, d a bo predsedstvo t ist i razsod­

n ik , k i bo določil ceno za upora­bo osnovnošolskih te lovadnic , se je ka jpak uštel. Predsedstvo je ravna lo pametno i n predlaga lo , naj se p r eds t a vn ik i o snovn ih šol (ravnatel j i ) , t e l esnoku l turne skupnos t i i n zveze t e l esnoku l -t u r n i h organizac i j s a m i dogovo­ri jo za takšne na jemnine , »ki bo­do spre jeml j i ve za upo rabn ike te lovadnic , h k r a t i pa bodo p o k r i ­le t iste stroške, k i nastanejo do­datno za rad i podaljšane dobe uporabe telovadnic« To h k r a t i tud i pomen i , d a v namen ine n i mogoče vračunati t i s t ih stro­škov, k i j i h že v celot i plača izo­braževalna skupnost , i n da na­j emn ine ne morejo predstav l ja t i e konomske cene.

Obe s t ran i , k i sta doslej že t r i ­k r a t sed l i z a isto mizo i n se do­slej še n i s t a ničesar dokončnega dogovor i l i , bosta mora l i z odprt i ­m i k a r t a m i za isto mizo še četr­tič, petič, moreb i t i tud i šestič, sedmič... Druge rešitve n i i n je ne bo. K o namreč poslušamo prob leme e n i h in d rug ih , se n a m zdi , da imajo oboj i prav. Športna društva i n k l u b i životarijo, v s i po v r s t i so v dena rn i s t i sk i , zato j i h je ra zumet i , da težko plaču­jejo na j emn ino ( trenutno je 15 tisoč d inar jev na uro), za katero dokazuje jo , d a j e med najvišjimi v S l oven i j i i n celo neka jk ra t v i ­šja kot v neka t e r ih občinah. Svoj »prav« imajo tud i šole: sa­me mora jo poskrbe t i za čiščenje te lovadnic , plačevati električno energi jo, ogrevanje, vodar ino , same k r i t i stroške poprav i l a

Občinski p lan lovi republiškega

Sporna vsa lokacijska dovoljenja Škofja Loka. 10. junija — Včasih so nas učili, da se planira od spodaj navzgor; da je občinski plan mogoče sestaviti šele, ko svoje načrte razkrijejo v tovarnah, krajevnih skupnostih, in ­teresnih skupnostih. Odnos občinski-republiški plan pa je, vsaj kar zadeva prostor, znatno bolj zapleten. Samo dve slo­venski občini imata baje že blagoslov, da je njun dolgoročni plan skladen z obveznimi izhodišči iz dolgoročnemu planu Slovenije. Nobena od teh dveh občin ni Škofja I.oka.

D o k l e r d o k u m e n t a uradno n i s ta n a is t i va l ovn i dolžini, so v b is tvu ne zakon i t a vsa lo­k a c i j s k a dovol jenja, k i j i h v škofjeloški občini k l jub t emu izdajajo, saj meni jo , da i m a življenje vendar le prednost pred črko na pap i r ju . Ne mo­rejo pa se lot i t i n eka t e r ih , s i ­cer načrtovanih, širše po­

m e m b n i h nalog, kot so, deni mo, s tanovan jska poz idava K a m n i t n i k a , p l i n i f i kac i j a , g ramozn i ca v Retečah, obrt­na cona. Nepremag l j i vo oro­žje peščice l jud i , k i stoje na poti , je prav občinski p l an do leta 2000, k i n i usk la j en z re­publiškim. N a drug i s t ran i pa čaka na spremembo ob­

činskega p lana v s m i s l u pre­razporedi tve kmet i j skega zemljišča v stavbno na jmanj 150 v log posamezn ikov .

P r e d v i d o m a septembra , to­rej po po le tn ih počitnicah, bodo delegat i zborov škofje­loške skupščine dob i l i n a m i ­zo poskus usk lad i t ve občin­skega dolgoročnega p l a n a z republiškimi izhodišči, po

b lagos lovu republiške med­resorske komis i j e pa bo tre­ba še na f o r m a l n o p r a v n o pot spre j ema sp r ememb o z i r oma dopoln i tev občinskega dolgo­ročnega i n srednjeročnega družbenega p lana. .

Jelovčan

športnih naprav i n vzdrževanja te lovadnic .

P r o b l e m a okrog na j emn in pa bržčas sp loh ne bi bi lo, če b i r a ­dovljiška občina i m e l a posebno (športno) te lovadnico, k i b i jo uporab l ja la domača društva i n tur i z em. N a B l edu se o takšni te­lovadnic i že lep čas govori , ven­dar, žal, samo govori...

C. Zap lo tn ik

P o m l a d n i p l e s 8 8 n a

B l e d u

G o r e n j s k a m l a d i n a bo i m e l a v sredo i n četrtek eno r edk ih p r i ­ložnosti, d a s i ogleda najboljše p lesne skup ine iz vse Sloveni je , k i bodo nastopi le v sredo i n četr­tek v Fes t i va ln i dvo ran i n a B le ­du na skupaj štirih predstavah. P r v i dan ob 11. dopoldne se bodo predstav i le pretežno plesne s k u ­pine, v ka t e r ih plešejo osnovno­šolci i n sicer iz L jub l jane , M a r i ­bora , S l oven j sk ih Kon j i c , Ti to­vega Ve l en ja in Žirovnice, ter popoldne p lesna s k u p i n a Hop-H o p z B leda , K a z i n a iz L jub l ja ­ne, P i o n i r s k i dom, pa skup ine iz V i tomurcev , Limbuša in Cel je . V četrtek ob 11. u r i se bodo pred­s tav i l i m lad inc i in sicer: Ba l e tna šola iz L jub l jane , s tudio iz Nove Go r i c e in Ce l ja , Nova iz K r a n j a , L a i iz Izole, Nero i z M a r i b o r a ter s k u p i n a iz P i r a n a .

Četrtkov popoldne je name­njen r ev i j skemu plesu, predsta­va pa se bo pričela ob 15. u r i . Na­stopi le bodo naše najuglednejše i n uvel jav l jene plesne skup ine : plesno gledališče M a s h i/. K r a ­nja, Ba l e tna šola iz L jub l jane , E l e k t r a iz Tržiča, M e d i a iz Ti to­vega Ve len ja , s k u p i n a k u z i n a in seveda najpopularnejša med nj i ­m i — A r r u b a iz L jub l jane .

dm

Protest slovenskih novinarjev Nezadovo l js tvu i n zaskrb l j enos t i s lovenske javnost i ob

aretac i j i Janše, Borštnerja in Tasiča i n kasnejšim postopkom p r e i skova ln ih organov so se pridružili tud i s l ovensk i novinar­j i . Najpre j so svoje občutje protestno i z r a z i l i neka te r i novi­n a r s k i ak t i v i , v sredo pa se j i m je pridružil tudi u p r a v n i odbor Društva nov inar jev Sloveni je , i n s icer n a i z r edn i sej i , k i jo j e

zarad i obravnave a k t u a l n i h vprašanj sk l i c a l p redsedn ik dru­štva Bo r i s Bergant .

V r a zp rav i na omenjen i sej i so p r eds tavn ik i nov inarsk ih akt ivov iz Sloveni je povedal i , da je v n j ihov ih v r s tah precej k r i t i k e na dogajanja v zvez i z aretaci jo Janše, Boštnerja m Tasiča. S l ovenske nov inar je s k r b i postopek p r e i skova ln ih or­ganov, k i je po n j ihovem mnen ju v nasprot ju z demokratični' m i i n h u m a n i m i odnosi , k i naj b i b i l i s icer med osnovn imi na' čeli našega političnega s i s tema i n družbenega delovanja-Očitno je, so m e n i l i na omenjen i sej i , da tud i naši z akon i nisjj povsem v s k l a d u z demokrac i j o in h u m a n i z m o m , zato bi j 1* 1

bi lo t reba čim prej spremen i t i . Še posebno nezadovol jn i pa s° s lovensk i nov inar j i p r i tej zadevi z obveščanjem javnost i , to* rej z zadevo, k i najbolj posega v nj ihovo pok l i cno področje- .

Po živahni razprav i i n usk la j evan ju mnenj so na se]1

upravnega odbora Društva nov inar jev S loveni je spreje l i n 8 ' s lednjo izjavo:

Društvo novinarjev Slovenije ugotavlja, da je »prim e

Janša, Borštner, Tasić« tudi zaradi doslej znanih postopki in metod povzročil hujše vznemirjanje javnosti. Upravni ° \ bor ocenjuje, da so člani društva in množična občila dobj; opravili svojo poklicno dolžnost in ob nezadostnih urad«", pojasnilih po svojih močeh prispevali k obveščanju javnost'

Upravni odbor poziva člane, da si v svojem poklicnem delu naprej prizadevajo za objektivno razgrnitev dejstev in da pj1

tem dosledno spoštujejo ustavnost in zakonitost ter kodek* profesionalne etike.

Večina aktivov DNS je javno izrazila svoje sodbe in za­skrbljenost glede spoštovanja ustavnosti in zakonitosti, cl<j" vekovih pravic in demokratizacije naše družbe. Društvo noV»' narjev Slovenije podpiru sedanje akcije odbora za varstv0

človekovih pravic. Ob tem, ko podpiru samostojnost sodstva in izraža priznanje zadnjim rezultatom tega procesa v Slove* niji, DNS zahteva, da svet za varstvo ustavne ureditve H Slovenije, pristojni organi skupščine SR Slovenije, kakor tu» delegati iz Slovenije v pristojnih telesih skupščine SFRJ, n e ' mudomu preverijo zakonitosti preiskovalnih postopkov v

»primeru Janša, Borštner, Tasić in o tem takoj obvestijo j« v^ nost. DNS daje tudi pobudo zu spremembo vseh tistih zakofl' skih določil, ki zavirajo utrjevanje demokratičnega samo*1' pravnega socializma. \t S-

B r z o j a v k a z z a m u d o Škofja Loka, 11. junija — K o t p r v i mož občinskega oddel­

k a za l judsko obrambo in dežurni na dan 2. jun i j a , ko je v sel­ški S o r i za rad i zas t rup i tve pog in i lo za približno t r i tone r ib , je o nada l j e van ju tega dogodka Fed ja VraniČar v torek s e znan i l tud i člane škofjeloškega izvršnega sveta. Ogorčen je b i l , k e r so ga o pomoru obvest i l i šele ok rog pete ure popoldne 2. j u n i ­ja , m e d t e m ko so neka t e r i k ra j an i opažali čudno obnašanje p r i r i b a h že dopo ldne i n so ribiči b i l i na prizorišču že okrog ene.

K r a t k a Vraničarjeva pr ipoved se je mes toma slišala bolj kot h u m o r e s k a i n ne tragedi ja . Poveda l je namreč, da so, ko so v štabu f i v i l n e zaščite vendar le zvede l i za zastrupi tev , l ju­d em komaj preprečili, d a pog inu l ih r ib niso spek l i in pojedl i . K o so r ibe pob i ra l i iz Sore , so bi le nekatere brez glav. P o m e n i , d a so j i h požrle divje race i n bodo posledice zastrupi tve čutile tud i one.

Višek pr ipoved i p a je b i l a obnova t e l eg rama — in fo rmac i ­je o pog inu z dne 3. j u n i j a , k i jo je Fed ja Vraničar dob i l Iz C e n t r a za obveščanje 7. j u n i j a ok rog pol devet ih dopoldne (!).

H . Jelovčan

Blejska turistična nedelja - V nedeljo je blejski turistični utrip poleg mednarodne veslaške regate popestrila tudi zanimiva razstava pa-•emtklh mačk, ki jo je v Golf hotelu na Bledu pripravilo kamniško felinološko društvo. Prireditev je privahilu številne izletnike in blej­ske turiste. Zveza felinoloških društev Slovenije pa pripravlja po­dobno razstavo tudi konec tedna v Kranju. V soboto, 18.Junija, bo razstava v Delavskem domu v Krunju. - A . Z. - Foto: G. Sinik

3 . G L A S O V A P R E J A N a temo

» K r i z a in i z v r š n a oblast«« bo tokrat gost »Glasove

pre je « in vod i te l ja V ik to r j a Žaklja, p r e d s e d n i k

s l o v e n s k e g a izvršnega sveta D u š a n Š i n i g o j .

d C o vas zanima, kaj bosta povedala, će bi ' , l

sami kaj povedal i ali vprašali, javite svojo 1 , 1

l e ž b o na številko 21-860 (tajnica u r e d n f e t v ^ Rezervirali vam b o m o sede/ v restavraciji N ° zumacija je 7500 dinarjev.

Pre ja bo v petek, 17. juni ja 1988, o b 20. u r i v restavrac i j 1

hote la C r e i n a v Kran ju .