SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVASplošno o civilnem pravu

Zasebno pravo civilno pravo Splošni del civilnega prava

Obligacijsko pravo

Stvarno pravo

Dedno pravo

Družinsko pravo(?)

-Civilno pravo predstavlja panogo zasebnega prava, ki funkcionira kot splošni del zasebnega prava. Predmet pravnega urejanja so primarno premoženjska pravna razmerja, izjemoma nepremoženjska, kadar imajo ta zvezo s premoženjskimi in zahtevajo civilnopravno varstvo.

-temeljni institut civilnega prava so premoženjske pravice to so tiste pravice, ki jih je mogoče ovrednotiti z denarjem (npr. lastninska pravica). Obstajajo pa tudi pravice, ki niso premoženjske narave, so pa z njimi povezane (npr. osebnostne pravicenamenjene varstvu osebnosti, osebnostskupek določenih psihofizičnih sposobnosti)

-Načela civilnega prava:

a) načelo enakopravnosti

b) načelo dispozitivnosti

c)načelo avtonomije volje

-Definicija: Pravna panoga zasebnega prava, ki ureja premoženjska razmerja med enakopravnimi subjekti na temelju avtonomije volje in dispozitivnosti, ter tista nepremoženjska pravna razmerja, ki uživajo premoženjsko pravno varstvo.

Splošni del civilnega prava

-Pravna pravila, načela in instituti, ki so skupni celotnemu civilnemu pravu + tista pravila, načela in instituti, ki ne spadajo v nobeno izmed podpanog civilnega prava.

-SUBJETKI- fizične in pravne osebe

-OBJEKTI- pravice civilnega prava + predmeti oblastvenih pravic

-PRAVNI POSLI- instrument oblikovanja, spreminjanja in ukinjanja razmerij

1

-OSEBNOSTNE PRAVICE

Viri civilnega prava

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Neke izrecne regulative civilnega prava v ustavi ni, kljub temu pa lahko v njej najdemo nekaj določb, ki so ključnega pomena za civilno pravo:

33 .člen pravica do zasebne lastnine in dedovanjajedro civilnega prava

35. člen varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic

37.,38.,49. Člen varstvo zasebnosti

42. člen pomemben 2. Odstaveksvoboda združevanja podlaga za vse pravne osebe

53.- 56. člen temelj družinskega prava

60. člen avtorske pravice

III. poglavje omejevanje lastninske pravice

74. člen svobodna gospodarska pobuda iz nje izvira avtonomija volje v zasebnem pravu

ZAKON področni temeljni zakoni/zakoniki + stranska, dodatna zakonodaja

-Temeljni zakoni: Obligacijski zakonik-OZ, Stvarnopravni zakonik-SPZ, Zakon o dedovanju-ZD, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerij-ZZZDR (v prihodnosti Družinski zakonik?)

-Specialna zakonodaja: Zakon o notariatu, Zakon o nepravdnem postopku, Stanovanjski zakon, Zakon o nepremičninskem posredovanju, Zakon o zemljiških zemljiščih, Zakon o zemljiški knjigi,...

- Iz vseh temeljnih zakonov skušamo izluščiti vse kar je splošno in vse to tvori Splošni del civilnega prava.

-Velik vpliv v civilnem pravu imajo pravna načela, prav tako pa je za civilno pravo ključna analogija, saj je veliko pravnih praznin3. Člen Zakona o sodnikih

-ODZ Obči državljanski zakonik Uporablja se za pravne praznine, ki jih je povzročila njegova razveljavitev 1945. Danes v sodni praksi verjetno potreba po uporabi ODZ-ja ne obstaja več, saj so te pravne praznine ob pregledu sodne prakse sproti zapolnjevali z novimi slovenskimi zakoni.

LEX CONTRACTUS V civilnem pravu ima velik pomen dispozitivno urejanje, zato je veliko norm dispozitivnih in prav te nove norme, ki zamenjajo stare so lex contractus Če ni kogentnih norm nas v prvi vrsti zanima kaj so se stranke odločile,

2

potem lahko preverimo, če to ustreza določeni avtonomiji volje oziroma če je to dopustno in če ni šele potem pogledamo kako je to urejeno v zakonski normi.

SOFT LAW navodila napotki, ipd., ki jih izdajajo stranke, pravne osebe, ipd., ki določajo kako bodo razlagale določene normeneobvezujoče norme

BLANKETNE NORME morala + običaji-uzance(ti so še posebej pomembni v gradbeništvu)

PREDPISI EU Direktive in uredbe čedalje bolj vplivajo na CP, čeprav še niso posegle v njegovo jedro. Urejajo bolj obrobne zadeve(varstvo potrošnikov ipd.). Nakazujejo se večji vplivi.

Kodifikacije civilnega prava

-Kodifikacije v našem pravnem redu nimamo; imamo samo parcialne zakonike(OZ,SPZ,..)

-Kodifikacija CP predstavlja ambicijo, da na enem mestu uredimo celoten sistem civilnega pravacelotna združitev vseh pravil na enem mestu. Inspiracijo za tako početje predstavlja Justinijanova kodifikacija.

-V 19.stoletju pride do izbruha različnih kodifikacij civilnega prava:

* Code civil (1804) V času I. Francoske republikeNapoleon BonaparteDojema se ne le kot pravni temveč tudi ko civilizacijski dosežek. Ta kodifikacija je pomembna zato, ker ima dualistični pristop k ureditvi CP in trgovinskega prava za trgovinsko pravo se sprejme posebna kodifikacija Code commerce. Code civil ima velik vpliv na kasnejše kodifikacije. Veliko držav ga prenese v svojo zakonodajo in velik del držav ima še danes podobno ali identično zakonodajo kot je Code civil (frankofonske države Španija, Portugalska, Belgija, Italija, skoraj celotna Srednja in Južna Amerika, Quebec, Louisiana-edina zvezna država ZDA) romanski sistem

* ODZ/ABGB(1811) V svetovnem merilu ni tako pomemben kot Code civil, vendar je za naše pravo ključnega pomena. Zanj je značilno, da je sistematizacija pravnih norm še vedno v izgradnji. Bistveno bolj kot Code civil povzame veljavno rimsko pravo, ki je takrat veljalo ko obče pravo temelj germanskega sistema( več rimskega prava, zakoni so pisani v nemškem jeziku.) ODZ je za nas veljal do 1945, za ogrsko polovico države najprej ni veljal, potem je nekaj časa veljal, leta 1867 pa ga ob uvedbo dualizma Madžari zopet odvržejo, Hrvati, ki spadajo pod Ogrsko pa ga obdržijo. Med 1.sv. vojno se sprejmejo 3 delne novele, da bi ODZ bolj približali modernejšemu nemškemu BGB-ju. Te novele so veljale le v avstrijskem delu države in Dalmaciji. Naša zakonodaja na civilnem področju je v veliki meri izvirujoča iz ODZ-ja.

* Ob koncu 19.stoletja pride do drugega vala nastajanja kodifikacij civilnega prava. Vmes se v Evropi razvija pandektna šola, ki temelji na občem rimskem pravu. Razvija se pandektni sistem civilnega prava, za razliko od justnijanovega sistema. Leta 1900 nastane BGB, ki je prav kodifikacija, ki vsebuje posebno knjigo splošnega dela civilnega prava in pa ostala področja CP (obligacijsko, dedno, stvarno,..)pandektni

3

sistem. Podobno zakonodajo imajo Kitajska, Japonska, Rusija, Italija(1942; najprej imajo podobno zakonodajo kot Code civil). Ta zakonik je še danes vzor vsem ostalim kodifikacijam. Posredno je vplival na slovensko zakonodajo 3 novele ODZ-ja, po letu 1945, ko se ODZ odpravi, se v našo zakonodajo prevzemajo koncepti BGB-ja (objektivna koncepcija posesti, sistem ipso iure prehoda zapuščine na dediča- ni več ležeče zapuščine tako kot v ODZ-ju.) Tudi pravo RS se je pri reformiranju zgledovalo po BGB-ju, čeprav so temeljne predpostavke našega prava še vedno posnete po ODZ-ju.

* Germanski(BGB,ODZ) + romanski sistem(Code civil)= civilno pravo, kot nasprotje common law-u

* Codice Civile(1942)Italija

* ZGB + OR(1912) Švica Po prvi svetovni vojni je to zakonodajo sprejela Turčija, kjer še danes velja podobna zakonodaja monizem (tudi Codice civile zgled za naš OZ) trgovinsko in civilno pravo sta urejeni na enem mestumonizem urejanja CP

* NWB(1992) Nizozemska najmodernejša evropska kodifikacijamonizem, vsebinsko pa podobno nemškemu pravunov razvoj sistematizacije CP. 16.člen SPZ izvira iz NWB.

-Te različne kodifikacije povzročijo to, da v Evropi pride do različnih pravnih sistemov problem izobrazbe

-V drugi polovici 20. Stoletja se postavi vprašanje ali so kodifikacije še sploh smiselne, saj je veliko število parcialnih zakonov dekodifikacija CP

-Na drugi strani pa v Evropi istočasno teče projekt za pripravo skupnega evropskega zakonika CZEU.

Civilnopravno razmerje

- pravno razmerje, ki je regulirano s pravili civilnega pravadružbeno urejen odnos med subjekti prava in temelji na pravicah in dolžnostih

- V civilnem civilnopravnem razmerju lahko ima samo ena stranka pravice in ena dolžnosti, lahko pa je razmerje vzajemno in sta obe stranki hkrati nosilki pravic in dolžnosti.

- Ponavadi je civilnopravno razmerje premoženjsko, izjemoma je lahko nepremoženjsko (nepremoženjske pravice in dolžnosti, ki so povezane z premoženjskimi – osebnostne pravice – nimajo tržne vrednosti, vendar pa poseg v te pravice pripelje do premoženjskih pravic – odškodninska terjatev).

-Razmerje se lahko nanaša na nek subjekt, ravnanje subjektov oz. na prepoved določenega ravnanja-- na neko terjatev – obligacije.

4

-Lahko pa se te pravice nanašajo še vedno na subjekte in na nekatere druge predmete – stvarne pravice – zahtevki glede stvari.

Objekti ali predmeti civilnega prava

- objekti I. reda

* osebe/subjekti jih lahko uporabljajo – njihova kvaliteta je uporaba. To so: stvari, duhovne stvaritve in opredmeteni izrazi oseb ( specifična situacija, kadar se elementi osebnosti določenega subjekta spojijo z določeno stvarjo, tako da jih ni več mogoče ločiti – nastane hibrid med stvarno in osebnostno pravico – npr. umetniška fotografija določene osebe(stvar, duhovna stvaritev in opredmeteni izraz osebnosti), tonski avdio zapisi človeškega glasu, avdio-video zapisi, druge oblike upodabljanja osebvarovano z osebnostnimi pravicami)

-objekti II. reda

* Z njimi se lahko razpolaga(možnost, da se jih lahko prenese, spremeni, obremeni ali ukine). To so pravice.

* oblastvene pravice- z njihovo pomočjo se ustvarja pravna oblast nad subjekti I. reda.

- Štejemo, da pravice ne pripadajo osebi na podlagi neke oblastvene pravice, temveč nam pripadajo neposredno na določeni pravici nimamo oblastvene pravice.

Pravice CP (objekti II. reda)

= pravno zavarovana možnost, da lahko od osebe zahtevamo neko ravnanje

- Posebna kategorija pravic, ki se regulirajo z civilnopravnimi pravili, primarno se nanašajo na premoženjske pravice

- Pravno zavarovani premoženjski interesi določenih oseb.

-LOČIMO:

1. abstraktne (zapisane v zakonski normi; pripadajo vsakomur, ki izpolnjuje pogoje za njihovo pridobitev) in konkretne

2. popolne- civilne (temeljno upravičenje + pravovarstveno upravičenje) in nepopolne- naturalne (ni pravovarstvenega upravičenja)192 OZ

3. absolutne (erga omnes učinek- učinkujejo nasproti vsakemu- npr. lastninska pravica reivindikacijska tožba- tožba na vrnitev stvari v neposredno posest), relativne ( domet učinka je bistveno ožji, učinkujejo samo zoper točno določeno osebo- inter partes učinek- med strankami pravnega razmerja- npr.

5

obligacijska terjatev NAJEMNA PRAVICA-lastnik ne more zahtevati najete stvari v posest in uporabo) in kvazi-absolutne (relativne pravice, ki so se zaradi določenega dejstva samo v nekaterih pogledih začele obnašat kot absolutne pravice- npr. predkupna pravica, ki se zapiše v zemljiško knjigo in pridobi materialno-publicitetni učinek)

4. premoženjske ( izražene v denarni vrednosti, ki se izoblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpraševanja- posledica tega je, da so prenosljive; določene pravice pa so v pravu določene kot premoženjske, a neprenosljive- npr. osebna služnost užitka) in nepremoženjske (neprenosljive, na osebo vezane pravice, katere vrednosti ni mogoče določiti v denarju)

5. deljive (možno jih je po vsebini razdeliti na več oseb – npr. solastninadelitev je namišljena, saj bi drugače šlo za več pravic) in nedeljive (narava upravičenj je takšna, da ne omogoča delitve – npr. osebna služnost užitka)

6. samostojne (tiste, ki so sposobne obstajati same zase in v svoji obstojnosti niso odvisne od drugih pravic- lahko v odnosu do nesamostojnih funkcionirajo kot glavna pravica) in nesamostojne (niso sposobne obstajati same zase in so v svoji obstojnosti odvisne od drugih pravic – stranske pravice-- akcesorne pravice pravna akcesornost:

a) akcesorna pravica ne more nastati brez tega, da bi že prej obstajala glavna pravica

b) ves čas obstajanja se akcesorne pravice ravnajo po glavni

c) če preneha glavna pravica, to prizadene tudi stransko pravico, akcesorne pravice lahko prenehajo tudi samostojno, a to ne vpliva na glavno pravico

-pravno akcesornost v njeni najčistejši zgoraj navedeni obliki v praksi zelo težko najdemo.

Primer: ZASTAVNA PRAVICA (128. čl SPZ) – pravica do prednostnega poplačila za vrednost terjatve iz zastavljene stvari-tipični primer akcesorne pravice :

*Lahko se ustanovi za bodoče in pogojne terjatve (129. čl) to pomeni, da nastane v času, ko glavne pravice še ni izjema od tega, da lahko akcesorna pravica nastane samo če prej obstaja glavna pravica.

*37. čl. SPZ: Če preneha terjatev, preneha tudi zastavna pravica, razen če zakon določa drugače-- npr. hipoteka(zastavna pravica na nepremičnini) (138.čl SPZ) preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige izjema od tega da dogajanje z glavno pravico dejansko prizadene akcesorno.

-DELITEV PRAVIC GLEDE NA SISTEMSKO UMESTITEV PRAVIL, KI TE PRAVICE REGULIRAJO ZNOTRAJ SISTEMA CP:

1. obligacijske pravice, stvarne pravice, dednopravne pravice, družinsko-pravne pravice

6

2. in personam(osebne), in rem(stvarne) --> starejša delitev, v sodobni pandektni dogmatiki se ne uporablja

DELITEV PRAVIC PO VSEBINI:

1.) OBLASTVENE PRAVICE– predmet pravice je vzpostavljanje pravne oblasti nad objekti I. Reda:

a) stvarne pravice- delijo se na temeljno stvarno pravico (lastninsko pravico) in izvedene stvarne pravice (zastavna pravica, pravica zemljiškega dolga, stvarno ali realno breme, služnosti, stavbna pravica). Velja načelo numerus clausus poznamo samo toliko stvarnih pravic, kot jih določa zakon; lahko se spreminja

*Razlike med temeljno in izvedenimi pravicami:

Lastninska pravica predstavlja najvišjo stopnjo oblasti, ki jo lahko subjekt nad stvarjo ima, vse druge predstavljajo nižjo oblastvene.

Vse izvedene pravice nastanejo tako, da se izvedejo iz lastninske pravice – z razpolaganjemiz lastninske pravice se odvzame del upravičenj in se jim doda pravovarstveno upravičenje

Lastninska pravica je po definiciji pravica na lastni stvari, izvedene pravice pa so praviloma stvarne pravice na tuji stvari- izjema je zemljiški dolg, ki nastane na lastni stvari, a vendar na lastni stvari ne učinkuje-- funkcionirati začne šele ko je na tuji stvari.

ZEMLJIŠKI DOLGpravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine

b) pravice intelektualne lastnine- spadajo med oblastvene pravice poleg stvarnih

Delijo se na avtorsko in sorodne pravice (pravice iz ustvarjanja umetniških del + derivati avtorskih pravic- nižja stopnja monopola- varujejo avtorja pred posnemanjempravice izvajalcev; pravice ustvarjalnih, znanstvenih knjižnih del) ter pravice industrijske lastnine (gre za monopolne pravice izkoriščanja duhovnih pravic stvaritev- izumov (patent), odkritij, oblikovanja (model), znakov razlikovanja (storitvene in blagovne zanmke) , ipd.- danes lahko področje, ki ureja pravice industrijske lastnine štejemo kot posebno izločeno panogo zasebnega prava- pravo intelektualne lastnine).

2.) OSEBNOSTNE PRAVICE

Tako kot oblastvene so absolutne.

Namenjene varovanju človekove osebnosti- z njimi lahko posameznik pred drugimi zavaruje svoje interese

So nepremoženjske in neprenosljive – človekove osebnosti ne moremo ovrednotiti v denarju, vendar če so kršene, lahko pride zaradi te kršitve do odškodninske terjatve.

7

Njihov obstoj je vezan na posameznika katerega osebnost varujejo.

Uživajo dvojno varstvo kot temeljne človekove pravice in kot osebnostne pravice

3.) TERJATVE IN ZAHTEVKI MATERIALNEGA PRAVA

Terjatve so najbolj tipični zahtevki materialnega prava nastale v meri obligacijskega prava

To so pravice na podlagi katerih lahko upnik od druge stranke v pravnem razmerju (dolžnika) zahteva, da mu nekaj da, zagotovi, opusti ali dovoli.

Terjatve nastanejo iz kontraktov, kvazikontraktov, deliktov in kvazideliktov.

Nekaj zahtevkov materialnega prava(ki niso iz obligacijskega prava): reivindikacijski zahtevek, negatorni zahtevek,...

Zahtevki materialnega prava niso isto kot zahtevki procesnega pravazahtevki, ki jih postavljamo v določenem postopku pred določenimi organi- npr. tožbeni zahtevek

Procesni zahtevek zelo pogosto temelji na zahtevku materialnega prava, ni pa nanj absolutno vezan. Je pa res, da bo sodišče ugodilo procesnemu zahtevku samo če bo ta temeljil na zahtevku materialnega prava npr. A je dolžan B-ju 100 denarnih enot in B vloži tožbo, da mu je A dolžan 100 denarnih enot; če bi B vložil isto tožbo proti A-ju, pa mu ta sploh ne bi bil kaj dolžan, bi sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno ( ni ustreznega materialnega zahtevka)

Treba je ločevati trenutek, ko pravica nastane in časovni trenutek zapadlosti pravice ( to je trenutek od katerega naprej lahko zahtevamo, da nam nekdo neko pravico izpolni) - ta dva trenutka sta lahko istočasna lahko pa sta ločena z rokom. Tukaj pa je še trenutek izpolnitve, ki je prav tako lahko od ostalih dveh časovno ločen ali pa z njima istočasen pripelje do prenehanja terjatve

4.) OBLIKOVALNE PRAVICE

Svojim imetnikom dajejo možnost, da z enostransko izjavo volje vplivajo na nastanek, spremembo ali ukinitev pravice (oblikovanje pravnega razmerja) na svoj ali tuj pravni položaj, pravno razmerje in pravice.

Z njimi se ustvarjajo in ukinjajo pravice, ki se tičejo drugih pravic.

Oblikovalne pravice so pravice, da oblikujemo pravno razmerje.

Vplivajo z enostransko izjavo volje tudi na položaj druge stranke

Včasih jih najdemo tudi pod besedo opcije.

Nekaj oblikovalnih pravic: odstopno upravičenje pri pogodbah, odkupna pogodba,..

oblikovalne tožbene pravice- Posebna vrsta oblikovalnih pravic, pri katerih mora biti enostranska izjava volje podana pred pristojnim državnim organom in šele če jo ta prizna in ugotovi, da ta obstaja in o tem izda pravnomočno sodbo, nastanejo učinki te pravice- npr. izpodbojna pravica, tožba za razveljavitev zakonske zveze, ipd. učinek nastane s pravomočnostjo

8

5.) PRIČAKOVALNE PRAVICE

Z njimi se imetnikom teh pravic nudi dodatno varstvo v situaciji, ko določena pravica še ni nastala, je pa v fazi nastajanja in je že tako razvita, da si zasluži pravno varstvo- to je torej nekakšna predstopnja pravice.

Temeljno upravičenje nosi tista pravica, katere nastanek pričakujemo.

Treba je opozoriti, da vsakršno pričakovanje da bomo pravico dobili, še ni pričakovalna pravica, zato je ključno, da razlikujemo katere pravice so pričakovalne in katere niso:

* Kadarkoli lahko kdorkoli drug razen tistega, ki neko pravico pričakuje, prepreči nastanek te pravice to ni pričakovalna pravica.

*Ko pa lahko samo tisti, ki neko pravico pričakuje prepreči njen nastanek, je to pričakovalna pravica.

Tipični primer je obročni kup z pridržkom lastninske pravicekup na obrokeprodajalec si pridrži lastnino, dokler ni poplačana celotna kupninatako ima kupec pričakovalno pravico, da bo dobil lastninsko pravico, a jo bo dobil, le če bo poplačal celotno kupnino)

6.) ČLANSKE IN UDELEŽBENE PRAVICE

Pravice članov pravnih oseb korporacijskega tipa in pravnih oseb societetnega tipa ( npr. da lahko sodelujejo v njihovih organih)

Če so člani vložili kaka sredstva, lahko z njimi zahtevajo povrnitevpri nepridobitnih pravnih osebah

V nekaterih pridobitnih pravnih osebah si člani med seboj delijo dobiček – pravica do udeležbe na dobičku.

7.) UGOVORI MATERIALNEGA PRAVA

Njihovo temeljno upravičenje je onemogočanje drugih pravic so protipravice

Uveljavitev ugovora zadrži učinkovanje nasprotne pravice- npr. ugovor zastaranja.

Pridobivanje pravic

-Pridobivanja pravic ne smemo enačiti z razpolaganjem s pravicami (prenos, sprememba, obremenitev, ukinitev,...).

-Razpolaga je lahko, ne pa nujno zrcalna slika pridobivanja – nekdo s pravico razpolaga, drugi pa jo s tem pridobiva.

-V grobem je sistem pridobivanja pravic prevzet iz tradicije avstrijske oziroma nemške pravne tradicije.

-Osnovna formula za pridobivanje je TITULUS + MODUS

9

Titulus ali pravni naslov

-Pravni temelj, ki mora obstajati, da se lahko neka pravica pridobi

Lahko je: pravni posel, zakon, odločba pristojnega organa ter pogojno dedovanje (pogojno, ker je v bistvu pridobivanje pravic na podlagi zakona, a v povezavi s pravnim poslom).

-Če pravnega naslova ni, pridobitev pravice ni veljavna – nedovoljena obogatitev.

Modus ali pridobitni način

-Dodatno dejstvo, ki mora biti izpolnjeno, da pride do nastanka ali pridobitve pravicepogoj, ki mora nastopiti

-Lahko je nek realen akt, ki ga moramo opraviti ali pa samo neko dejstvo, zaradi katerega se bo aktivirala neka zakonska predpostavka (npr. vpis v zemljiško knjigo; akt prilastitve pri okupaciji)

- Modus pri odločbi je njena pravnomočnost

Ločimo dva velika sistema pridobivanja pravic: originarno (izvirno) pridobivanje pravic in derivativno (izvedeno) pridobivanje pravic

Originarno pridobivanje pravic

-Temelji na zakonu

- do takšne pridobitve pravic pride, če so izpolnjeni v zakonu predpisani pogojimodus

-Nekatere orginarne pridobitve pravic : okupacija (50 čl. SPZ), priposestvovanje (43. ćl. SPZ), predelava nove premičnine,...

Pogoji priposestvovanja: dobrovernost, posest in čas

-2 najpomembnejši lastnosti:

* pravica, ki jo pridobimo originarno nastane na novo (manj jasno pri priposestvovanju, a vseeno originarno, saj prejšnjemu lastniku pravica ugasne, priposestvovalec pa na novo dobi pravico)

* glede te pravice nimamo pravnih prednikov

Derivativno pridobivanje pravic

-Pravica, ki jo pridobivamo je izpeljana od nekoga drugega- ni nova pravica- to pomeni, da so vsaj nekateri elementi te pravice obstajali že prej pri drugi osebi.

10

Poznamo dve kategoriji derivativnega pridobivanja pravic:

* translativni način – Situacija, ko nekdo, ki je pravico že imel, to pravico prenese na drugega.

*konstitutivni način – Situacija, ko nekdo, ki ima neko pravico, iz te pravice izvzame določena upravičenja in jih prenese na nekoga drugega in s tem oblikuje novo pravico – na nek način je to nova pravica, a je njeno jedro upravičenj že prej obstajalo v drugi pravici, zato je ta pravica izvedena.

-V tem primeru imamo pravne prednike – to so tiste osebe od katerih smo te pravice pridobili.

-NAČELO NEMO PLUS IURIS – Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam

-Pogosto se zgodi, da zaradi varstva določenih pravic pravni red to načelo preskoči to potem ni več derivativna pridobitev.

-Ta način pridobivanja pravic delimo še na univerzalno in singularno pridobitev pravic:

UNIVERZALNA PRIDOBITEV – Pridobitev pravic v skupkih brez posebne individualizacije pravic, ki se pridobivajo (npr, da prenesemo celotno premoženje) – takšna oblika prenosa je problematična iz vidika pravne varnosti, ker ne vemo kaj vse ti skupki zajemajo, zato je ta prenos pravic predviden samo izjemoma v točno določenih situacijah, ko predvideva zakon sukcesija – primer dedovanja, statusno preoblikovanje,...

SINGULARNA PRIDOBITEV – Vsaka pravica, ki se prenaša je posamično individualizirana. Zato ta pridobitev pomeni boljšo rešitev od univerzalne, saj se tu točno ve katere pravice se prenašajo. Pravo v glavnem predvideva singularen prenos pravicpravica mora biti individualizirana – individualizacijo pravic, ki se prenašajo zahteva načelo specialnosti. splošen način prenašanja pravic

Pridobitev pravic na podlagi pravnega posla

-derivativno, singularno, pravnoposlovna (temelji na pravnem poslu) in translativna pridobitev pravic

-TITULUS + MODUSda lahko pridobimo pravico potrebujemo:

1. zavezovalni pravni posel = iustus titulus

2. razpolagalni pravni posel

3. morda poseben pridobitni način v ožjem pomenu besede

-Zavezovalni pravni posel je iustus titulus ali pravni naslov; razpolagalni pravni posel in pridobitni način pa sta skupaj modus adquirendi (v širšem pomenu)

11

1. Zavezovalni pravni posel je pravni naslov, ki nam bo dal pravno podlago, da pridobimo pravico. Je tisti pravni posel ki ustvarja zavezo k prenosu pravice gre za obligacijske pogodbe o odsvojitvi (kupoprodajna, darilna,..). Je nujno potreben pogoj za kasnejši prenos pravice, s prenosom pa se v tej fazi ne zgodi nič, obstaja samo zaveza za prenos. Glede obličnosti zavezovalnega pravnega posla velja načelo konsenzualnosti. To pomeni za pravni posel ni potrebna določena oblika, razen če zakon določa drugače. Če gre za nepremičnine bomo za prenos lastninske pravice potrebovali pisno obliko zavezovalnega pravnega posla.

2. V fazo prenosa pridemo šele v drugi fazi, v fazi modus adquirendi (v širšem pomenu) – razpolagalni pravni posel je izjavljanje volje, da želimo prenesti praviceizraz razpolagalne volje. Nujno ga rabimo za prenos pravice. Razpolagalni pravni posel ni nujno pogodba. Razlikujemo razpolagalni pravni posel za nepremičnine in premičnine.

Za nepremičnine je razpolagalni pp zemljiškoknjižno dovolilo oziroma intabulacijska klavzula (23.člen SPZ). To je izrecna, nepogojna izjava tistega katerega pravica se prenaša – enostranski pravni poselmora biti v pisni obliki in uverjeno. Vidimo da je v tem primeru zavezovalni posel dvostranski, razpolagalni posel pa enostranski.

Za premičnine pa je razpolagalni pravni posel inominatna oziroma skrita pogodba, torej dvostranski pravni posel, ki je praviloma nedoločena in se skriva za tradicijo (konkludentna izjava volje – s tem ko stvar izročim premičnino izjavim voljo). Cesija- razpolagalni pravni posel o prenosu terjatev/ Indosament – namenjen prenosu pravic iz vrednostnih papirjev, ki se prenašajo po odredbi

Cesija- razpolagalni pravni posel (dvostranski pravni posel- pogodba o cesiji) o prenosu vseh pravic, kadar ni drugače določeno (navadno oziroma največkrat terjatev). Lahko je neoblična, pri prenosu vrednostnih papirjev pa mkora biti v pisni obliki. Prav tako potrebuje kot temelj zavezovalni pravni posel, ki pa ni obličen, čeprav pa so pogodbe o cesiji navadno zapisane. Velja načelo nevtralnosti cesionarjevega položaja – njegov položaj se s prenosom terjatve ne sme poslabšati. Cezus mora biti o prenosu terjatve obveščen z notifikacijo, vendar to ni pridobitni način v ožjem pomenu besedez notifikacijo pride do učinkov cesijecesus ne more več izpolniti cedentu

Indosament – Razpolagalni posel namenjen prenosu pravic iz vrednostnih papirjev, ki se glasijo na odredbo – ORDERSKI VREDNOSTNI PAPIRJI – strogo obličen in enostranski pravni poselIndosantindosatarIndosament za razliko od cesije ne varuje dolžnikovega položaja. Z prenosom se položaj dolžnika poslabša (če ima ugovore proti indosantu, jih potem proti indosatarju nima več). S tem pa se olajša prometnost trgovanja z vrednostnimi papirji.

12

3. Včasih pa poleg razpolagalnega pravnega posla potrebujemo še pridobitni način v ožjem pomenu besede, ki je drugačen za nepremičnine + registrske stvari in premičnine. Za premičnine je pridobitni način v ožjem pomenu besede TRADITIO. Za nepremičnine in registrske stvari(imajo velik gospodarski pomen in vrednost) pa vpis v javni register, ki ima vpliv materialne publicitete (npr. zemljiška knjiga, ladijski register, register letal)

TRADITIO: a) dejanska izročitev, b) simbolična izročitev – neko simbolno dejanje, ki simbolizira celotno izročitev, c) izročitve z izjavo (posestni konstitut – Prenos lastninske pravice, pri čemer želi dosedanji lastnik po prenosu lastninske pravice obdržati stvar v posesti iz drugega pravnega naslova; izročitev na kratko roko – Obratna situacija od posestnega konstituta – pridobitelj lastninske pravice ima že pred njenim prenosom posest nad stvarjo – z izjavo tistega, ki prenaša lastninsko pravico, to pridobi; izročitev na dolgo roko – Prenos lastninske pravice, takrat, ko se stvar nahaja pri tretji osebiče ima tretji na stvari neko pravico, ki izključuje druge do uporabe

Vse to kar mi obravnavamo kot zavezovalni pravni posel, razpolagalni pravni posel in pridobitni način v ožjem pomenu besede, ponavadi v resničnosti srečamo v obliki ene listine.

Odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom

-2 različni rešitvi:

Abstrakten odnoskavza in potrebna (BGB) Kavzalen odnos(naše pravo-ODZ)

-Vprašanje ali zavezovalni pravni posel predstavlja kavzo razpolagalnega? Ali razpolagalni pp sploh potrebuje zavezovlanega) Od tod sledi razlikovanje pravnih poslov na abstraktne in kavzalne pravne posle.

-Na to vprašanje se je skušalo odgovoriti z proučevanjem rimskega prava. Prišlo je do tega, da BGB temelji na abstraktnosti, ODZ pa na kavzalnosti, ki je značilna tudi za naše pravo – 40 člen SPZ . Za pridobitev pravice se zahteva veljaven pravni posel Zavezovalni pravni posel je kavza razpolagalnega , če zakon ne določa drugače.

-Razpolagalni pravni posel je ključen za prenos pravice, a da bi bil veljaven potrebujemo veljavno kavzo v obliki zavezovalnega pravnega posla – to pomeni, da neveljavnost zavezovalnega pravnega posla povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla.

-Za uspešnost prenosa pravic morata biti torej veljavna oba pravna posla.

-Izjema od kavzalnosti je določena v Zakonu o gospodarskih družbah, in sicer v delu, ki ureja pridobivanje lastnih delnic – gospodarska družba kupuje lastne delnice.

13

Pridobitev od neupravičene osebe-Razpolaga lahko samo tisti, ki ima razpolagalno upravičenje, razen če to pravico zakon odvzamestečaj, aki če je ta razpolagalna pravica izčrpana

-Načelo Nemo plus iuris

-Pri pridobitvi od neupravičene osebe pravo naredi izjemo od načela Nemo plus iuris – včasih se imenuje tudi A NON DOMINO PRIDOBITEV (pridobitev od nelastnika) :

-Premičnine ( 64. Čl SPZ):

* princip 3x3

* Izpolnjeni morajo biti 3 pogoji v eni izmed treh možnih situacij.

* 3 pogoji so: a) da gre za premičnino b) da gre za pridobivanje na podlagi odplačnega posla + izročitev in c) da je pridobitelj v dobri veri morajo biti kumulativno izpolnjeni

* 3 situacije: a) kup na javni dražbi, b) prodajalec mora opravljati registrirano dejavnost (s tem se ukvarja poklicno) in c) prodajalec je dobil posest po volji lastnika

tako lahko prenese lastninsko pravico tudi tat, če je npr. podnevi trgovec, ponoči pa tat

* 5. odstavek 64. člena SPZ daje določeno varstvo lastniku.

* Gre za orginarno pridobitev na podlagi zakonapravica nastane na novo

* vprašanje ukradenih avtomobilov.

- Nepremičnine (8 čl. ZZK-1) :

*načelo zaupanja v ZK

*Zaradi zaupanja v zemljiškoknjižne podatke ne sme biti nihče oškodovan.

*To kar piše v zemljiški knjigi, je izpodbojna domneva obstaja možnost, da je neka oseba vpisana v ZK, pa v materialnem smislu ni lastnik, ker npr. zavezovalni pp ni bil veljaven in s tem tudi ne prenos lastninske pravicemožnost izpodbijanja pride do tega, da imamo enega knjižnega lastnika in enega lastnika v materialnem smislu tipični primer pri priposestvovanju. V ZK je vpisan še prejšnji lastnik, ki pa ni več upravičen do stvari( do priposestvovanja po 10-ih letihv ZK je vpisan še vedno lastnik A, upravičen pa priposestvovalec B, tretja oseba C pa kupi to od domnevnega lastnika Alastninsko pravico dobi C

14

*Če tretja oseba kupi stvar od knjižnega lastnika in je pri tem v dobri veri, potem ta pridobi lastninsko pravico na tej stvari po zakonu isto velja za hipoteko, saj banka verjame ZK .

*2. odstavek 8. člena ZZK-1: Kdor ne poskrbi za vpis svoje lastninske pravice v ZK, sam nosi posledice tega ravnanja.

Ugovor zastaranja-Je pravica materialnega prava sodi v kategorijo protipravic, ki so namenjene temu, da z njimi trajno zadržimo učinkovanje nasprotne pravice.

-Ni enako kot zastaranje. Zastaranje v širšem pomenu je institut, ki vsebuje tudi ugovor zastaranja. V ožjem pomenu pa je pogoj za nastanek ugovora zastaranja.

-Ugovor zastaranja učinkuje na nasprotno pravico tako, da zadrži njeno učinkovanje.

-Ugovori materialnega prava so naperjeni proti materialnim pravicam, včasih pa jih uporabimo tudi v postopkih pred državnimi organi kot procesne ugovore.

-Ugovor zastaranja ureja OZ od 335. čl. dalje.

-Zastaranje učinkuje tako, da preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.

-Zastaranje je proces, ki pripelje do ugovora zastaranja, na samo terjatev pa ne vpliva šele z ugovorom zastaranja postane obveznost naturalna.

-Zastaranja in ugovora zastaranja pa ne smemo enačiti z prekluzijo – prenehanjem pravice:

1.) Pri zastaranju originarno pridobivamo ugovor, posledica tega pa je naturalna pravica. Prekluzija učinkuje tako, da pravica preneha neposredno na podlagi prekluzivnega roka.

2.) Zastaranje je institut materialnega prava, prekluzija je prav tako institut materialnega prava, vendar še pogosteje institut procesnega prava (npr. izguba pravice do uveljavljanja procesnih sredstev).

3.) Zastaranje učinkuje samo na terjatve in zahtevke materialnega, prekluzija pa učinkuje tudi na druge pravice.

4.) Zastaranje je urejeno generalno (splošna ureditev v zakonu, ki velja za vse pravice, ki imajo naravo, da zastarajo, razen če zakon ne določa drugače), prekluzija pa specialno (za vsako pravico, ki prekludira mora biti določeno, da prekludira in pa specialno določen rok).

5.) Pri zastaranju imamo generalno določene motnje, ki se lahko dogajajo v teku zastaralnih rokov (zadržanje in pretrganje), pri prekluziji takšnih motenj ni.

15

6.) Če pride do zastaranja bo sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, v primeru prekluzije pa bo tožbeni zahtevek zavržen to pomeni, da sodišče ni meritorno odločalo o zadevi sploh se ni spustilo v odločanje ali obstaja pravni temelj za tožbeni zahtevek.

-Temeljni pogoj za zastaranje je, da pravica skozi določen čas ni bila uveljavljena, zastaranje pa nastane z zadnjim dnem zastaralnega roka.

-Zastaranja ni mogoče izločiti z dogovorom, vendar pa zakon omogoča, da se zastaranju odpovemo (tudi ugovoru zastaranja)

-Posebnosti zastaranja se pojavijo pri akcesornih pravicah (343 in 344. čl. OZ):

*344. čl. Ko zastara glavna terjatev, zastara tudi akcesorna terjatev. To pride v poštev samo takrat, ko bi akcesorna pravica po svojem zastaralnem roku zastarala kasneje kot glavna in takrat če glavna pravica preneha.

*343. čl. Terjatev in zastavna pravica učinek zastaranja je takšen, da zastavna pravica kot takšna ni prizadeta. Čeprav je bila terjatev zastarana, se je za glavnico terjatve iz nje možno poplačati.( Ko preteče čas zastaranja, se upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, lahko poplača le iz obremenjene stvari, če jo ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi.)

Računanje zastaralnih rokov-Splošno pravilo je, da začne zastaralni rok teči prvi dan po zapadlosti terjatve in se konča ob poteku zadnjega dne zastaralnega roka.

1. izjema: Tek zastaralnega roka je od samega začetka zadržan. To pomeni, da zastaralni rok ob zapadlosti ne začne teči, ampak šele ko odpade ovira, ki mu to preprečuje.

2. izjema: subjektivni in objektivni rok – subjektivni rok je vezan na subjektovo vedenje o nekem dejstvu, objektivni pa je vezan na neko objektivno dejstvo. Večinoma je postavitev objektivnega roka skladna s splošnim pravilom, subjektivni roki pa tečejo znotraj objektivnega roka.

*Primer: Objektivni zastaralni rok je 5 let in ko se izteče ta rok, terjatev zastara. Subjektivni rok pa je 3 leta in začetek tega roka nastopi v prvem letu teka objektivnega roka. Zastaranje je zaradi tega subjektivnega roka nastopilo v 4. letu teka objektivnega roka

*Objektivni rok je neke vrste maksimalni rok znotraj katerega mora priti do zastaranja, subjektivni rok pa je rok znotraj objektivnega roka zaradi katerega lahko pride do zastaranja.

3.izjema: Zastaralni rok začnemo šteti šele prvi dan naslednjega leta. Takšno štetje se zgodi v primeru komunalnih terjatev.

16

-V iztečeni zastaralni rok se vštevajo tudi iztečeni zastaralni roki naših univerzalnih prednikov.

Zastaralni roki se v CP delijo na splošnega in posebne.

*SPLOŠNI- pride v poštev vedno takrat, kadar nimamo kakšnega specialnega zastaralnega roka 5 let

*POSEBNI: različni zastaralni roki za različne kategorije terjatev.

a) občasne terjatve – 3 leta

b) terjatve iz gospodarski pogodb – 3 leta 13. člen OZ 2 kriterija za gospodarske pogodbe:1.) subjektivni kriterij: pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti.2.) objektivni kriterij: pogodbe, ki jih sklepajo tudi negospodarski subjekti, kadar so registrirani za opravljanje pridobitnih dejavnosti in sklepajo pogodbo v okviru te pridobitne dejavnosti (npr. društva).c) odškodninske terjatve – delijo se na deliktne in poslovne.*Pri deliktnih poznamo subjektivni in objektivni rok. Objektivni rok poteče po 5 letih od nastanka škode. Subjektivni rok pa teče od trenutka ko izvemo za nastalo škodo in je 3 leta. Tukaj pa je še specialno pravilo:1.) če se škoda povzroči s kaznivim dejanjem, se v primeru, da je daljši uporabi kazenskopravni rok.2.) če škoda nastane zaradi korupcije3.) ali pa če škoda nastane z spolnim nasiljem nad mladoletnikiV zadnjih dve primerih traja subjektivni rok 5, objektivni pa 15 let*Poslovne terjatve nastanejo zaradi kršitev pogodb. Uporabi pa se takšen rok kot se uporabi za terjatve iz pogodbe.d) terjatev na izstavitev ZK listine – 10 lete) judikaturne terjatve (356. čl. OZ) – 10 letf) komunalne terjatve(355. čl. OZ) – 1 leto* - odvisno od tega kdaj zapade terjatev

Motnje v teku zastaralnih rokovZADRŽANJE- Zastaranje zaradi nastopa določenega dejstva sploh ne začne teči in začne teči pozneje ali pa se v teku zaradi določenega dejstva ustavi in začne ponovno teč po prenehanju tega določenega dejstva in sicer od tiste točke kjer se je ustavilo. Obe situaciji se lahko kumulirata, čeprav do tega praviloma ne prihaja.

-V času zadržanja zastaralni rok ne teče.

-358 – 363 čl. OZ dejstva zaradi katerih nastopi zadržanje (nepremagljive ovire, med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, za terjatve oseb v vojaški službi)

-Z vložitvijo tožbe za uveljavitev terjatve nastopi zadržanje zastaralnega roka

PRETRGANJE – Zaradi določenega dejstva zastaranje preneha teči, zastaralna doba se izniči in po prenehanju določenega dejstva začne teč na novo.

-2 dejstvi, ki to povzročita:

17

1.) pripoznava dolga – dolžnik svoj dolg pripozna z izjavo ali konkludentnim ravnanjem (da nekaj plača na račun)

2.) oprava ustreznega dejanja za uveljavitev terjatev pred pristojnim organom ( npr. tožba)

Varstvo pravic-Varstvo pravic lahko razdelimo v tri sklope in sicer na državno varstvo, dovoljeno samopomoč in avtonomno varstvo

DRŽAVNO VARSTVO

-Od določenega državnega organa zahtevamo, da zavaruje naše pravice v zakonsko predpisanem postopku

-Lahko je :

1.) neposredno varstvo pravic v t.i. civilnopravnih postopkih : pravdni in nepravdni postopki (npr. izvršilni postopek)

Pravdni postopek se začne na podlagi tožbe ,ki je lahko dajatvena , oblikovalna ali ugotovitvena in takšne so potem posledično tudi različne sodbe, s katero pravdni postopek praviloma rezultira. Sodba lahko sama ustvari želene učinke ali pa funkcionira kot izvršilni naslov, ki mu sledi izvršilni postopek. Sodba funkcionira kot izvršilni naslov samo v primeru, da je tožba in posledično sodba dajatvena, saj v drugih dveh primerih že sama po sebi ustvarja želen učinek.

Pravo pa nam omogoča bližnjico, da preskočimo tožbo in pridemo neposredno do izvršilnega naslova in sicer tako, da na podlagi verodostojne listine vložimo predlog za izvršbo. Verodostojna listina je listina na katero se lahko tožnik in ki dokazuje obstoj terjatve, urejena pa je v Zakonu o izvršbi (ZIZ). V takem primeru torej za izvršbo ne potrebujemo izvršilnega naslova, saj sodišče verjame verodostojni listni in izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki v tem primeru nadomešča sodbo.

2.) posredno uporaba postopkov, ki primarno niso namenjeni varstvu civilnih pravic (javno pravo – adhezijski postopek v kazenskem pravu)

DOVOLJENA SAMOPOMOČ

-Samopomoč je dovoljena samo v določenih primerih in je strogo pravno regulirana.

-To je ravnanje, kjer z lastnim ravnanjem poskušamo zavarovati lastne ali tuje dobrine, pri čemer pravni red temu ravnanju daje legitimacijo s tem, da temu ravnanju odvzame kaznivost in odškodninsko odgovornost – pri skrajni sili je oškodovanec, ki ni povzročitelj upravičen do odškodnine – če pa je povzročena

18

škoda večja od grozeče škode bo odgovarjal tudi ta, ki je povzročil to škodo z institutom skrajne sile.

-Dovoljena je takrat ko grozi neposredna nevarnost, ko je zaščita nujna in pa če način odvračanja ustreza okoliščinam

-silobran, skrajna sila, pridržna (retencijska pravica), varstvo posesti(31. člen SPZ) Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

-Retencijska pravica upnik lahko zadrži drugo dolžnikovo stvar, ki jo ima v posesti, če ima nasproti njemu neporavnano terjatev.

Vprašanje je, ali lahko zadržimo neko stvar proti volji dolžnika? V našem pravu izrecne določbe o tem ni, vendar lahko rečemo, da lahko Vsako zadržanje presojamo posebej po pogojih za dovoljeno samopomoč.

Posebnost pri tej pravici je, da lahko dolžnik predlaga, da to pridržano stvar zamenja z drugo njegovo stvarjo.

AVTONOMNO VARSTVO

-Varstvo pri katerem se dogovorita o rešitvi spora subjekta, ki sta v njem udeležena sama ali pa rešitev prepustita tretji osebi.

-Ta način se uporablja na temelju avtonomije volje in načela dispozitivnosti

-Zajema tri oblike, kjer s ciljem nekega kvaziprocesa želimo zaščititi svojo pravico:

1.) pogajanja poravnava Ima naravo materialne pogodbe. Poravnava ima tudi možnost, da postane izvršilni naslov (notarski zapis o poravnavi, ki funkcionira kot izvršilni naslov)

2.) ARS – alternativno reševanje sporov Skupno ime za eno paleto sorodnih situacij, ki pripeljejo do rešitve spora. Med najbolj znanimi oblikami so mediacija (lahko poteka na sodišču ali izven sodišča), koncilidacija ter zgodnja nevtralna ocena spora

3.) arbitraža oblika nedržavnega sojenja Arbitražni senat (tribunal) izda arbitražno odločbo, ki je izenačena z sodbo sodišča in je tudi izvršilni naslov. Arbitraža je enostopenjski postopek brez pravnih sredstev, kar pomeni da je hitrejši postopek od sodnega. Največkrat so predmet arbitraže dejanska stanja, ki so zelo zapletena in sodniki nimajo zadostnega znanja za reševanje takšnih sporov.

Objekti I. reda

19

Stvari - v civilnem pravu imajo največjo vlogo

-Kaj stvar sploh je? SPZ (15. člen- skoraj identičen 90.čl. BGB) samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje 3 lastnosti:

1.) samostojnost

2.) telesnost stvari so deli narave; ta zahteva prevzeta iz nemškega prava

3.) obvladljivost Za pravo niso zanimivi predmeti nad katerimi ni mogoče vzpostaviti človekove oblasti. Ta zahteva je lahko relativna ampak vsaj neka stopnja verjetnosti do tega, da je stvar obvladljiva mora obstajati.

-2.odst. 15. čl. SPZ-ja nam pove, da so stvari tudi energija in različna valovanja, ki jih je mogoče obvladovati.

-Stvar je možno deliti na enostavne in sestavljene stvari. Enostavne so tiste, ki jih brez tega, da bi jih uničili ali poškodovali, ni mogoče razdeliti na manjše dele. Sestavljene pa imajo več različnih delov glavna stvar + njeni sestavni deli (sestavine)

-1. odst. 16.čl. - Sestavina je vse kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari

-2 odst. 16. čl. –(Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loči od glavne stvari.) Ko se neka stvar vgradi, spoji z glavno stvarjo, izgubi svojo samostojnost, torej izgubi sovjo naravo samostojnega predmeta in tako deli posledično isto usodo kot glavna stvar (npr. Če nekdo vgradi tujo stvar v svojo glavno stvar pridobi na tej sestavini lastninsko pravico) –Accessio cedit principali

-pritikline (Ne zamenjuj z sestavinami!!!) Premična stvar, ki po splošnem prepričanju služi polepšanju ali gospodarski rabi druge stvari. Je samostojna stvar in ni spojena z glavno stvarjo – gre za funkcionalno povezavo in ne fizično. Tipični primeri: okrasni pokrov na kolesih avtomobila, avtoradio, ki je naknadno vgrajen v avtomobil, vrtni palčki, pohištvo v stanovanju pod pogojem, da ni spojeno (v smislu montaže) z stanovanjem, mehanizacija, ki služi obdelovanju kmetijskih zemljišč, ipd. Pritikline sicer so samostojni predmeti oblastvenih pravic, vendar v dvomu delijo usodo glavne stvari.

-plodovi 2 fazi obstoja. Primarno se razumejo kot naravni produkti določene stvari. Te plodove imenujemo naravni plodovi. Dokler so ti plodovi spojeni z stvarjo katere produkt so, se obravnavajo kot njena sestavina. Z tistim trenutkom, ko pride do ločitve od stvari, katere produkt plod je, postane le ta samostojna stvar.

20

Poleg naravnih plodov pa poznamo v pravu tudi civilne plodove. Denarne terjatve, ki jih ustvarjamo z nekimi stvarmi analogno imenujemo civilni plodovi. Civilni plod se največkrat osamosvoji, ko je plačan prej je sestavina druge stvari.

-Najpomembnejša je delitev stvari na nepremičnine in premičnine, zato ker po tej delitvi delimo tudi celotno stvarno pravo določene stvarne pravice lahko obstajajo samo na nepremičninah ( zemljiški dolg, stavbna pravica, pravica realnega bremena) in te sodijo v okvir nepremičninskega stvarnega prava

1.) NEPREMIČNINE - zemljišča

*18. čl. SPZ definicija: Prostorsko odmerjen del določene površine skupaj z svojimi sestavinami. Kot prostorsko odmerjen del površine se smatra parcela kot enota zemljiškega katastra, ki ima 2 identifikatorja: katastrska občina in parcelna številka. Zemljiška knjiga temelji na teh dveh podatkih, poleg tega pa vsebuje še vložno številko.

*Kaj pa sestavine zemljišča?

8. čl. SPZ načelo povezanosti objekta in zemljišča Superficies solo cedit Kar je po namenu trajno spojeno z nepremičnino je del le te. Vse kar je nad in pod zemljiščem in je po namenu trajno spojeno z njim.

Izjeme od tega načela:

1.) Etažna lastnina:

Gre za poseben pravno reguliran režim (SPZ čl. 105 in sledeči). Gre za situacijo, ko se na zemljišču nahaja stavba, ki jo je mogoče razdeliti na posebne dele – etaže. Kot samostojni predmet nastopi vsak ta posebni del. Pri etažni lastnini je ta posebni del stavbe glavna stvar. Da se v stavbi vzpostavi ta režim, je treba vzpostaviti etažno lastnino To se naredi tako, da se načelo Superficies solo cedit obrne na glavo. Skupni deli stavbe postanejo sestavine posebnega dela, ki postane glavna stvar. Skupni deli ne morejo pripadati samo enemu posebnemu delu. Ta problem se rešuje z akcesorno solastnino z solastnino ne moremo razpolagati neodvisno od posebnega dela.

2.) Stavbna pravica – navidezna izjema:

Definicija stavbne lastnine je podana v 256. čl. SPZ. Zemljišče, na katerem stoji zgradba, za katero bi sklepali, daje po načelu Superficies solo cedit last lastnika zemljišča. Stavbna pravica pa se vrine med zemljišče in stavbo učinek načela Superficies solo cedit je pretrgan, zato stavba funkcionira kot samostojna stvar.

Vendar 2. odst. 256. čl. SPZ določa, da lahko traja ta pravica največ 99 let Zato je to navidezna izjema. Imetnik stavbne pravice ima enaka upravičenja kot lastnik, z eno izjemo, da lastninska pravica ne more biti oročena, kar pa stavbna pravica je. Stavbno pravico je mogoče obremeniti, a samo za čas dokler traja stavbna pravica.

21

2.) PREMIČNINE

*Premičnina je določena z negativno definicijo Vse kar ni nepremičnina je premičnina

-Pravo priznava, da se več samostojnih stvari poveže v funkcionalno povezavo in delujejo kot ena stvar (npr. čevlji) in kot skupen predmet lastninske pravice.

-Stvari, ki služijo javnemu interesu:

JAVNO DOBRO namenjene splošni rabi, so izven pravnega prometa, v praksi so last države ali lokalnih skupnosti (vodna zemljišča, parki,cest, ipd.) v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba)

JAVNE STVARI služijo posredno splošni koristi. So v lasti države ali lokalnih skupnosti npr. Občina je lastnik neke zgradbe, vendar ker občina zagotavlja neko splošno korist za vse svoje občane, zato tudi ta zgradba posredno služi javni koristi.

-Nikogaršnje stvari: Lahko so izvorno nikogaršnje ali pa to postanejo po opustitvi. Za njih je značilno, da jih lahko okupiramo.

-Izgubljene stvari: Za njih ni mogoče vedeti ali komu pripada ali ne. To pomeni, da vsaka najdena stvar ni nikogaršnja stvar.

- Zamenljive in nezamenljive stvari : Ta delitev je pomembna kadar je stvar predmet določene izpolnitve obveznosti.

-Deljive in nedeljive: Deljive se lahko delijo brez bojazni za njihov obstoj, nedeljive pa ne.

-Ocenljive in neocenljive: Ocenljive se dajo oceniti v denarni vrednosti, neocenljive pa ne.

-Potrošne in nepotrošne: Potrošne se ob enkratni uporabi potrošijo, nepotrošne pa ne.

-Stvari v pravnem prometu (npr. orožje, ki ne potrebuje dovoljenja), stvari izven pravnega promet (npr. vojaško orožje) in stvari v omejenem pravnem prometu (npr. orožje)

Posebne kategorije stvari1.) Deli človekovega telesa – Problem je v tem, da so to deli subjekta prava. Deli človekovega telesa tudi po ločitvi od telesa ostanejo pod varstvom osebnostnih pravic. Deli človekovega telesa se lahko tretirajo kot objekt, če se že po svoji naravi lahko ločujejo od človekovega telesa (lasje, nohti, izločki,…) . Za preostale pa velja, da niso stvari v smislu civilnega prava.

22

2.) Vrednostni papirji – Problem je v tem, da se pravica in stvar združita v neko celoto. Na eni strani imamo papir, na drugi strani pa neko pravico, ki se na ta medij prilepi. Gre za spoj objekta I. in II. reda. Mogoče jih je deliti na popolne in nepopolne. Popolni – takrat, ko se pravica popolnoma spoji z stvarjo, tako da začne delovati kot stvar. Ves pravni promet s to pravico bo potekal tako kot promet z lastninsko pravico nad papirjem. – To so prenosni oziroma imetniški vrednostni papirji.

Nepopolni – pravica se je sicer spojila z papirjem, vendar za prenos pravice ne zadošča sama izročitev vrednostnega papirja, ampak je potreben še poseben pravni posel – cesija oziroma indosament. Tisti, ki potrebujejo cesijo so imenski vrednostni papirji; tisti, ki pa za uspešen prenos potrebujejo indosament pa so orderski vrednostni papirji. Orderski vrednostni papirji se prenašajo po odredbi in so bolj primerni za gospodarski promet. Imenski vrednostni papirji pa se prenašajo po imenu in se glasijo na imetnika pravice.

3.) Živali – Vse skupaj je povezano z vprašanjem o obstoju pravic živali.

Čeprav obstajajo pritiski, da bi se živalim priznale pravice, torej da se jim da subjektiviteta, de lege lata (po sedanjem pravu) živali nimajo subjektivitete. Po našem pravu so stvari. Pravni red pa priznava, da živali niso identična drugim stvarem, zato jim nudi posebno zaščito. Zakon o zaščiti živali, ki omejuje lastninsko pravico imetnika živali

4.) Opredmeteni izrazi oseb in materializirana avtorska dela

Opredmeteni izrazi oseb – spoj stvari in delov človekove osebnosti, ki je varovana z osebnostnimi pravicami.

Avtorska dela – spoj materiala in duhovne stvaritve knjiga

5.) Denar – Problematična stvar, ker mu civilno pravo v preteklosti ni posvečalo dovolj pozornosti. Problem je v tem, da je pri denarju mogoče razlikovati med stvarjo, ki predstavlja denar (bankovci, kovanci) in denar v netelesnem pomenu besede (elektronsko bančništvo, kartice,…)

Problem je tudi, ker bankovci in kovanci predstavljajo denarno vrednost. Denarna vrednost pa je abstraktno menjalno sredstvo. Denar pa je tudi abstraktno merilo našega premoženja ipd.

Denarju njegovo avtoriteto daje država s tem, ko ima monopol nad izdajanjem le tega marsikje ima država lastninsko pravico nad stvarjo, ki predstavlja denarno vrednost (bankovec, kovanec) , torej je tisti, ki ima denar lastnik samo abstraktne denarne vrednosti te stvari od tod sled prepoved uničevanja denarnih bankovcev ali kovancev. Nekatere države pa priznavajo lastniku denarne vrednosti, tudi lastninsko pravico nad stvarjo, ki predstavlja to denarno vrednost.

23

Problem pa je tudi to, da denar lahko funkcionira tudi kot numizmatična stvar denar se obnaša kot navadna stvar oziroma ima dvojno vrednost numizmatično in tisto, ki jo predstavlja.

Drugi objekti I. reda- avtorska dela- izumi- znaki razlikovanja- opredmetena osebnost

-POSEBEJ! Premoženje (osebno + skupno)

Je skupek premoženjskih pravic, ki spadajo pod skupen premoženjski režim v pravnem prometu zagotavlja jamstvo, da bodo upniki lahko poplačani iz premoženja. Ni poseben objekt I. reda, temveč je skupek objektov I. reda. Predstavlja tudi varovalo pred posegom v našo osebnost, če smo nekaj dolžni nihče ne sme biti zaprt zato ker ne izpolni svoje obveznosti. Vsak od nas jamči za svoje obveznosti z osebnim premoženjem.

Poleg osebnega premoženja lahko ima posameznik tudi skupna premoženja, ki spadajo pod skupne premoženjske režime. Gre za naše premoženjske pravice, ki pa istočasno pripadajo še drugi osebi, tako da deleži niso razdeljeni. Z takšno pravico sami ne moremo razpolagati, saj lahko z njo razpolagamo samo skupaj z soimetniki te pravice.

Istočasno upniki ne morejo poseči v te pravice, saj morajo najprej doseči, da se to premoženje razdeli.

V ta premoženjski režim sodijo predvsem tiste pravice, ki jih pridobivamo z delom tekom zakonske zveze, skupno premoženje dedičev, ki še ni razdeljeno, ipd.

Nastajanje skupnega premoženja s pravnim poslom, tedaj ko bi stranke to želele ni dopustno, saj takšno premoženje skriva osebno premoženje pred upniki, zato je takšno skupno premoženje dopustno samo pod pogoji ki jih določa zakon.

Zakon predvideva kriterij za razdelitev premoženja med zakoncema in sicer 50:50, kar pa ne pomeni, da je premoženje že od začetka razdeljeno, prav tako pa je ta domneva izpodbojna.

Izvenzakonska zveza je v tem pogledu izenačena z zakonsko.

Zakonci lahko tekom zakonske zveze s pravnimi posli delijo skupno premoženje, za kar je potreben notarski zapis ali s sodnim postopkom; upniki to storijo s tožbo.Ni pa mogoče ukiniti posebnega premoženjskega režima.

Tekom življenja lahko imamo več skupnih premoženj, temeljno premoženje za poplačilo upnikov pa je osebno premoženje.

24

Subjekti civilnega prava-Enaki kot subjekti prava nasploh.

-Zanimajo nas kot nosilci pravic in dolžnosti in kot stranke civilnopravnih razmerij.

-fizične(pravna personifikacija človeka) in pravne osebe (določena skupina oseb ali namensko izločeno premoženje, ki mu pravni red priznava subjektiviteto)

-Za njihovo sodelovanje v pravnem prometu so najpomembnejše SPOSOBNOSTI:

pravna sposobnost – sposobnost biti nosilec pravic in dolžnostikdor jo ima, je subjekt prava

sposobnost za dejanja (poslovnaopravljati posle v pravu in deliktna)

sposobnost biti stranka, procesna sposobnost in postulacijska sposobnost - subjektom omogočajo da sodelujejo v(sodnem postopku) pravnem prometu

OSEBNO STANJE (STATUS)

-Skupek individualnih lastnosti, po katerih se oseba civilnega prava loči od druge in na katere pravni red veže pravne posledice npr. ena izmed teh lastnosti je kraj bivanja.

-Glavni elementi osebnega stanja za fizične osebe so: ime, prebivališče, državljanstvo,..; za pravne osebe pa: ime(firma), sedež, pripadnost.

-Osebna stanja se evidentirajo v različnih evidencah kot so matični register, evidenca državljanstva in register pravnih oseb (sodni register, register društev)

FIZIČNA OSEBA-To je živ človek kot pravni subjekt, ki nastane z rojstvom, ki je pravno kvalificiran kot dokončan porod živega otroka. Fizična oseba s tem trenutkom tudi pridobi pravno sposobnost. Izjemoma pa je lahko pravna sposobnost priznana že spočetemu, a še nerojenemu otroku, v kolikor gre za njegove koristi (125. čl ZD)nasciturus. Kljub temu pa otrok pridobi pravno sposobnost šele z rojstvom.

-Fizična oseba preneha z smrtjo, razglasitvijo pogrešanega za mrtvega ali s potrditvijo smrti.

Smrt je potrebno evidentirati, zato lahko samo zdravnik ugotovi, da je prišlo do smrti. V izjemnih situacijah lahko smrt ugotovijo tudi druge osebe (npr. v vojni). Kadar pa iz določenih vzrokov potrditev medicinske stroke ni mogoča, potrem je potreben pravni postopek, s katerim se to ugotovi( npr. razglasitev pogrešanega za mrtvega).

SPOSOBNOST ZA DEJANJA

Sposobnost, da subjekt prava opravlja dejanja, ki jim pravni red predpisuje pravne posledice

25

a) poslovna sposobnost – sposobnost za opravljanje in sklepanje pravnih poslov in sposobnost pravno relevantnega izražanja poslovne volje (ZZZDR, ZNP, OZ)

- Pridobi se 18 letom ali z sklenitvijo zakonske zveze pred 18 letom ter po odločbi z roditeljstvom (117. čl ZZZDR), pod pogojem da se subjekt zaveda posledic svojega ravnanja.

- Poleg popolne poslovne sposobnosti poznamo tudi nižje stopnje poslovne sposobnosti:

delna ( s 15. letom) – sposobnost sklepanja manj pomembnih pravnih poslov, ki ne predstavljajo večjih posledic ali težjih finančnih obveznosti, razpolaganja z večjim premoženjem, razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Subjekt s takšno sposobnostjo lahko sklene npr. pogodbo o zaposlitvi, lahko pa tudi sestavi oporoko – 117. čl ZZZDR.

specialna ( s 15. letom in zaposlitvijo) – 112. čl ZZZDR. Osebe s takšno sposobnostjo so dolžne prispevati k stroškom za svoje preživljanje in izobraževanje, z ostankom pa lahko prosto razpolagajo. To pomeni, da so glede svoje plače popolno poslovno sposobne – limitirana popolna poslovna sposobnost .

- Do 15. leta starosti fizična oseba nima nobene poslovne sposobnosti. Če oseba mlajša od 15 let sklene kakšen pravni posel, je ta posledično ničen (to je določila sodna praksa), nepomembne posle pa se rešuje z obogatitvenimi zahtevki.

-Problem, ki ga naša zakonodaja ne ureja je, da v realnosti otroci mlajši od 15 let sklepajo različne pravne posle (kupujejo v trgovinah,…). Tega problema ne ureja tudi predvideni novi Družinski zakonik. Možna rešitev bi bila konstrukcija sla (otrok je samo sel starševmedij, ki prenaša voljo svojega zakonitega zastopnika), druga možnost je, da so pravni posli sicer nični vendar konvalidirajo (nepomembni pravni posli), tretja možnost pa je s pomočjo obogatitvenih zahtevkov

- Osebe, ki sploh nimajo ali pa nimajo potrebne poslovne sposobnosti za opravo nekega pravnega posla morajo imeti svojega zastopnika za opravljanje pravnih poslov.

- Možen je postopek pred sodiščem za podaljšanje roditeljske pravice, katere posledica je, da oseba z 18. letom ne pridobi poslovne sposobnosti ali odvzem poslovne sposobnosti, katerega posledica je, da se odvzame že pridobljena poslovna sposobnostker bi lahko škodovali sebi ali drugim. V takem primeru obseg odvzema določi sodiščelahko je delen(npr. samo odvzem sposobnosti opravljati posle z nepremičninami) ali popoln

b) deliktna sposobnost – sposobnost odškodninsko odgovarjati za delikte (OZ)

protipravnemu ravnanju se prepišejo posledice

26

- Relevantna za obstoj odškodninske odgovornosti Gre za krivdno odškodninsko odgovornost.

- Domneva se, da z 14 letom dobimo takšno stopnjo zavedanja o posledicah svojega ravnanja, da nam pravni red pripiše popolno deliktno sposobnost.

- 7-14 let – pogojna deliktna sposobnost. Če se dokaže, da je bil subjekt pri povzročitvi škode zmožen razsojati.

- do 7 let – deliktna nesposobnost (137.čl OZ). Do 7. leta odgovarjajo starši objektivno, po 7. letu pa krivdno (142. čl OZ). Tudi, če je otrok zaupan komu drugemu v varstvo odgovarjajo starši za slabo vzgojo. (142/III OZ Starši ne odgovarjajo, če je škoda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu, in če je ta zanjo odgovoren)

- Oseba z motnjo v duševnem razvoju, težavami v duševnem zdravju ali nerazsodnostjo ni deliktno sposobna (odgovarja oseba z dolžnim nadzorom).

- Prehodna nerazsodnost ( actio libera in causa- 136. čl OZ).

SPOSOBNOSTI PROCESNEGA PRAVA

a) sposobnost biti stranka (76. čl. ZPP)

- Sposobnost biti subjekt pravnega razmerjasposobnost biti stranka (delno se prekriva s pravno sposobnostjo

- Imajo jo fizične in pravne osebe + podeljena sposobnost Lahko jo pridobijo nekatere združevalne oblike, ki niso pravne osebe (npr. družba civilnega prava – societas). To sposobnost jim podeli sodišče in v tem se ta sposobnost razlikuje od pravne sposobnosti, čeprav se večjem delu prekriva z njo.

b) procesna sposobnost (77. čl. ZPP)

- Sposobnost pravno relevantno izražati voljo v CP postopku, voljo za opravo procesnih dejanj.

-To sposobnost imajo tisti, ki imajo popolno poslovno sposobnost – v celoti se prekriva z njo.

- Kdor te sposobnosti nima je zastopan po zakonitem zastopniku.

- Ne poznamo delne procesne sposobnosti.

c )postulacijska sposobnost

- Sposobnost samostojnega nastopanja pred državnim organom. Lahko zadeva samo fizično nastopanje pred sodiščem ali pa pisno naslavljanje sodišča.

27

- Razlogi za odvzem postulacijske sposobnosti so odvisni od dojemanja sodstva v odnosu do družbe. V angleškem pravu vse osebe nimajo postulacijske sposobnosti, ampak jo imajo samo posebni odvetniki (baristers). V slovenskem pravnem redu je postulacijska sposobnost postavljena zelo široko. Vsi, ki imajo popolno poslovno sposobnost, jo imajo za vse civilne postopke, razen za tiste z izrednimi pravnimi sredstvi zastopanje po zakonitem zastopniku.

PRAVNA OSEBA-umetno, s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt, ki je sposoben biti nosilec pravic in dolžnosti

-ELEMENTI:

a)substrat: ljudje (personalni), kapital (materialni) ali oboje skupaj

b)namen (cilj; ključen za to, da določimo substrat) in dejavnost ( aktivnost, ki jo pravna oseba izvaja za doseganje namena)

c)organizacijska struktura – organi, ki upravljajo z pravno osebo navznoter (poslovodstvo) in navzven (zastopanje). Organi so lahko avtonomni (sami člani) ali heteronomni (osebe, ki niso člani).

-Obstajajo pravne osebe javnega in zasebnega tipa. Nas zanimajo predvsem pravne osebe zasebnega tipa, zato ker:

* so lahko stranke CP razmerij

* pravne osebe zasebnega tipa že same po sebi predstavljajo CP razmerje (med člani korporacij)

-Pravne osebe javnega tipa lahko vstopajo v CP razmerje, vendar pa ne predstavljajo CP razmerij. Za njih veljajo pravila javnega prava. V največji meri v CP razmerja vstopa država, ki je urejena z ustavo.

-Pravne osebe javnega tipa imajo posebno nalogo izvrševanja javnopravnih nalog.

-Kriteriji ločevanja pravnih oseb javnega in zasebnega prava:

* ustanovni akt

* obvezen obstoj

* izvajanje javnih pooblastil

* prenos državnih oblastnih nalog

* obvezno članstvo (v zbornicah zdravnikov v zdravniških zbornicah)

* uporaba prisilnih sredstev

28

* javno financiranje in dolžnost javnih naročil

Temeljna načela, ki veljajo za pravne osebe zasebnega tipa Načelo numerus clausus – omejeno število tipov pravnih oseb

Načelo enakopravnosti pravnih subjektov (na temelju 14. in 22. čl. URS) nasproti fizičnim osebam

načelo avtonomije volje in dispozitivnosti Treba je priznati članom korporacije, da na podlagi avtonomije volje dispozitivno urejajo razmerja med njimi.

Ustanovitev pravne osebe zasebnega tipa:-SISTEM:

a) normativni registracijski Za vse normativne sisteme je značilno, da morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji za ustanovitev pravne osebe. To ugotavlja poseben organ, torej je konstitutivni akt pravne osebe odločba tega organa. V normativnem registracijskem sistemu pa je ta odločba šele podlaga za vpis v javni register. Pri nas se po tem sistemu ustanavlja večina pravnih oseb zasebnega prava

b) koncesijski Temelji na tem, da pravna oseba nastane z dovoljenjem državnega organa, k ima diskrecijo. Konstitutivni naravo ima dovoljenje tega organa. Pri nas se na ta način ustanavljajo ustanove.

- elementi za nastanek pravne osebe:

1.) ustanovitveni akt, ki se sprejme po posebnem postopku (zasebni pravni akt pravni posel pravne osebe zasebnega prava; pri pravnih osebah javnega tipa je to lahko tudi splošen pravni akt.)

2.)zagotovitev substrata

3.)vpis v register (normativni registracijski sistem) ali soglasje (koncesijski sistem)

-obdobja ustanovitve:

1.) faza pred sprejemom ustanovnega akta

2.) faza, ko je sprejet ustanovni akt na podlagi tega med osebami, ki ustanavljajo pravno osebo nastane pravno razmerje

3.) faza po vpisu v register oziroma po pridobitvi soglasja za ustanovepravna oseba že obstaja

-Vmesno obdobje med sprejemom ustanovnega akta in vpisom v register oziroma pridobitvijo soglasja (pred pridobitvijo pravne sposobnosti) je najbolj problematično:

29

* pomembna vprašanja, ki se pojavljajo v tem obdobju so: vprašanja v zvezi z odgovornostjo za prevzete obveznosti, vprašanja pripadnosti pravic, ipd.;

* v tem vmesenem obdobju takšne tvorbe imenujemo s posebnimi imeni (preddružba, preddruštvo, predustanova, predzadruga)ko je že sprejet ustanovni akt, ni pa še soglasja oziroma še ni bilo vpisa v ustrezen register

*Korporacije se v takem primeru presojajo kot societas (analogno 5. čl. ZGD), sodna praksa pa širi uporabo na druge pravne osebe5 čl. ZGD/II in III (Če kdo pred vpisom družbe v register nastopa v njenem imenu, je odgovoren osebno z vsem svojim premoženjem; če je teh oseb več, so odgovorne solidarno. Če pri takem nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice, jih morajo po vpisu družbe v register prenesti na družbo, razen če družba nasprotuje prevzemu.)

Sposobnosti pravne osebe-pravna

-poslovna (lastne nimajo, zato se le ta presoja po organih in zastopnikih)

-deliktna (prav tako se presoja po organih in zastopnikih po organih in zastopnikih – odgovornost za organ ali zaposlene – 147 in 148 OZ)

-Sposobnost biti stranka

-Procesna: po organih in zastopnikih

-Postulacijska: po organih in zastopnikih

Identifikacija pravne osebe-ime oziroma firma – Praviloma statusna oblika in namen/dejavnost (ime mora izražati za katere vrste pravno osebo gre, ter za kakšen namen je bila ustanovljena ustanova oziroma katero dejavnost opravlja) ter drugo (fantazijski dodatki)da se še bolj loči id drugih oseb

-sedež – kraj

-poslovni naslov – Naslov na katerem se nahaja sedež pravne osebe.

-davčna številka

matična številka – pridobi jo z registracijo podobna EMŠO fizični osebi

-številka sodnega registra (Srg številka)

Prenehanje pravne osebe-Razloge določa zakon ali ustanovni akt

-Načini prenehanja:

a) ex lege

30

b) odločba pristojnega organa prisilno prenehanje

c) samoprenehanje Avtonomna odločitev članov, da pravna oseba preneha. Tudi tu je potrebna odločba pristojnega organa.

-Posledice prenehanja: izguba pravne sposobnosti, izbris iz registra, prenos premoženja (prej se še poplačajo upniki) na člane, drugo PO,..; prenos obveznosti

Vrste pravnih oseb zasebnega prava-korporacije: prosta fluktuacija članstva; avtonomni organi (zbor članov); uprava načeloma od nečlanov; neodgovornost članov za obveznosti (društvo, d.d., k.d.d., d.o.o., zadruga)

-pravne osebe societetnega tipa: fluktuacija članstva vpliva na obstoj pravne osebe; uprava od članov; osebna odgovornost članov; pravna osnova v družbi CP (d.n.o., davčna družba,..)

-pravne osebe ustanovnega tipa: namembno premoženje; heteronomni organi; ni članov (ustanove) so samo prejemniki koristi.

-zasebni zavodi: Ta oblika je unikum slovenskega prava. Primarno so zavodi urejeni kot javni zavodi (univerza, šole, vrtci,…)pravne osebe javnega prava. Zakon o zavodih pa dopušča ustanovitev tudi zasebnikom in sicer na področjih, ki sicer sodijo v javno sfero. Velik del nevladnih organizacij funkcionira kot zasebni zavodi. Zavodi so pravzaprav neke mešane tvorbe. Po eni strani so podobni korporacijam (potrebujejo člane), po drugi strani pa ustanovam - potrebno premoženje za udejanjanje namena.

DRUŠTVO-Društvo je temeljna korporacija. V veliki meri vsebuje vse tiste prvine, ki jih korporacije imajo

-Nadzorujejo jih upravne enote (ministrstvo za notranje zadeve. To je posledica tega, da je veliko društev politične narave, poleg tega društva nastanejo z združevanjem oseb, kar je lahko v določenih situacijah problematično zato si je, zgodovinsko gledano, država vedno želela imeti nadzor nad njimi. V praksi je to lahko problematično, saj društvo kot pravna oseba zasebnega prava temelji na načelu dispozitivnosti in avtonomiji volje, zato Zakon o društvih ureja le temeljne zadeve. Problematično je predvsem to, da upravna enota, kot javni organ omejuje to avtonomijo volje in dispozitivnost.

-Je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji skladno z zakonom (ZDru-1) ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.

-Namen, cilj, dejavnost in način delovanja se določijo v temeljnem aktu društva.

31

-Deluje nepridobitno, kar pomeni, da ne sme biti dobičkonosno. Izjemoma je pridobitna dejavnost lahko ena od pomožnih dejavnosti za doseganje namena društva.

-Društvo lahko ima neke vrste dobiček, kadar ima več prihodkov kot pa odhodkov, vendar to ni pravi dobiček, saj člani nimajo pravice z njim razpolagati, ampak se mora ta denar porabiti v skladu z namenom, s katerim je bilo društvo ustanovljenopresežek dohodka nad odhodkom

-Za obveznosti odgovarja društvi, zastopnik pa za zakonitost poslovanja

- ima članeprostovoljnost in enakopravnost pristopa (vsak lahko vstopi pod enakimi pogoji)

Ustanovitev društva-Za ustanovitev društva so potrebne najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe (razen gospodarske družbe za enako dejavnost kot je njihova)dovolj, da je delna poslovna sposobnost

-Na ustanovnem zboru je potrebno sprejeti sklep o ustanovitvi, temeljni akt društva in potrebno je izvoliti zastopnika društva, ki mora biti popolnoma poslovno sposobna fizična oseba (ki bo vodil posle in jo zasopal).

-Vse to pripelje do tega, da nastane preddruštvo, za dokončen nastanek društva pa je potreben še vpis v registerpridobitev subjektivitete

Člani društva-Ustanovni so najmanj 3 poslovno sposobne fizične oz. pravne osebe.

-Kasneje lahko pod enakimi pogoji pristopi vsakdo.

-Članstvo je osebno, pravno osebo v društvu pa zastopa pooblaščena oseba.

-Samostojen vstop v društvo je mogoč z dopolnjenim 15. letom.

- Članske pravice uresničujejo z delom v organih.

Temeljni akt društva-Ime in sedež

-Namen in cilj ter dejavnost in naloge

-Pogoji in način včlanitve ter prenehanje članstva

-Pravice in obveznosti članov

-Način zastopanja društva

-Financiranje društva ter nadzor poslovanja

32

-Način zagotavljanja javnosti dela

-Spremembe in dopolnitve akta

-Način prenehanja in razpolaganje s premoženjem

Ime društva-Če društvo nima sedeža na dvojezičnem območju, mora biti načeloma v slovenskem jeziku.

-Imeti mora razlikovalni učinek

-Ne sme biti zavajajoče in žaljivo.

-Vsebovati mora besedo društvo, združenje ali klub in iz imena mora biti razvidna dejavnost društva. Poleg tega lahko ima dodatek (npr. Šahovsko društvo Tekač).

-Ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.

-Za uporabo imena državnega/občinskega organa, gospodarske družbe, pravne osebe ali osebnega imena znamenite osebe je potrebno dovoljenje – za umrlo osebo da dovoljenje zakonec ali otrok, če jih ni pa starši in potomci do 3. kolena.

Organi društva-Določijo se s temeljnim aktom (vrsta, sestava, pristojnosti, odgovornost,…)delno to ureja zakon o društvih

-Ločimo jih lahko na mandatorne (nujne za obstoj društva) in fakultativne (društvo jih lahko ima, ni pa nujno)

-Mandatorni: zastopnik društva in zbor članov

-Fakultativni: po lastni izbiri (npr. komisija, blagajnik, ipd.)

-Odločanje zbora članov:

1.) sklic zbora obstajajo različni načini za sklicevanje zbora članov

2.) ugotavljanje sklepčnosti sklepčnost določi temeljni akt društva, sicer pa se zahteva navzočnost več kot polovice vseh članov z veljavnim odločanjem večine navzočih sklepčnost je ključna za odločanje.

3.) večina navadna, kvalificirana, absolutna dvotretinjska,…

-Člani društva imajo pravna sredstva proti odločitvam organov:

* pritožbe: uredi jih temeljni akt, sicer pritožba na zbor članov (določa zakon)odločitev je dokončna

33

* Možna je tudi tožba, če je bila izkoriščena pritožba. Tukaj gre za civilnopravno razmerje med člani društva in iz tega razmerja izhaja tudi tožba.

Prenehanje društva-pripojitev (društvo A se pridruži društvu B in s tem preneha obstajati) ali spojitev z drugim društvom (društvo A in B se združita in nastane društvo C).

-po volji članov (sklep, ki poleg prenehanja društva uredi tudi prenos premoženja prenesti se mora na neko druge nepridobitno organizacijo ne sme se razdeliti med člane društva)preneha šele z izbrisom iz registra ne s samim sklepom

-stečaj (univerzalna izvršba) Želi se vzpostaviti enakopravni položaj upnikov, za razliko od prisilne (individualne izvršbe), kjer velja prior tempore, potior iure upniki vložijo izvršbo(kdor je prej ima prednost pred izplačilom pred drugim)

-sodna prepoved (Društvo preneha prisilno na podlagi odločbe sodišča, če društvo opravlja prepovedano dejavnost ali pa opravlja prepovedane politične dejavnosti rušenje ustavne ureditve, razpihovanje sovraštva, pozivanje k vojni, ipd). O tem odloči upravno sodišče na podlagi predloga državnega tožilca.

- na temelju zakona (če je v času 5 let 2x kaznovano, ker presežka prihodkov ne uporablja za namen društva)

USTANOVA-Na določen namen vezano premoženje

-Namen mora biti splošnokoristen ali dobrodelen

*splošnokoristen: znanost, kultura, šport, izobraževanje, …*dobrodelen: za osebe, ki so pomoči potrebne

-Pogoj: krog oseb je lahko omejen, vendar ni poimensko določen ali omejen na člane družine

Ustanovitev ustanove-Ustanovi jo lahko domača ali tuja fizična ali pravna oseba

-Pravni posel inter vivos (notarski akt) ali mortis causa (oblika oporoke)

-Vsebina ustanovitvenega akta: ime in sedež/prebivališče ustanovitelja, ime in sedež ustanove, navedba premoženja in vrednost, namen ustanove, način in postopek imenovanja članov uprave, poimenska navedba članov prve uprave. Fakultativno tudi druge določbe.

-Člane uprave lahko določi tudi organ za imenovanje, način imenovanja pa pravila ustanove

34

-Notarski akt notar v 15 dneh predloži pristojnemu organu skupaj z dokazili, oporoko pa takoj vroči zapuščinsko sodišče.

Ustanovitveno premoženje-Temelj vsake ustanove

-To je lahko: denar, premičnine in nepremičnine ter premoženjske pravice

-Denar mora biti nakazan na poseben račun – ne da se dvigniti nazaj, ko je enkrat nakazan.

-Za nedenarno premoženje je potrebna cenitev sodnega cenilcaizročeno tako, da lahko ustanova z njim prosto razpolaga

-Premoženje mora biti izročeno tako, da lahko organ/skrbnik/ustanova z njim prosto razpolaga

-Premoženje mora biti primerno namenu ustanove.

-Premoženje se lahko poveča v skladu z aktom o ustanovitvi in pravili ustanove (donacije, investicije).

-Prihodki se lahko porabijo le za namen, za katerega je bila ustanova ustanovljena. Zmanjšanje premoženja je možno le, če tako predvideva akt ali s soglasjem organa odloči uprava. Soglasje je potrebno tudi za razpolaganje z nepremičnino.

Pridobitev subjektivitete ustanove-Pristojni organ je ministrstvo, v katerega delovno področje sodi namen ustanove ali vsaj pretežen namen. Če ga ni mogoče ugotoviti je to MNZ.

-Organ izda soglasje: če je akt o ustanovitvi veljaven, namen splošno-koristen in dobrodelen, zagotovljeno ustanovitveno premoženje (zadostno in primerno!) in ustanovitev ni v nasprotju z javnim redom organ ima diskrecijo.

-Soglasje se na stroške ustanove objavi v Uradnem listu

-Ustanova je ustanovljena z dnem izdaje soglasja. Soglasje pa MNZ vpiše tudi v evidenco ustanov.

Ime in sedež ustanove-Ime mora vsebovati besedo ustanova, dodana pa mora biti označba namena, ustanovitelja ali druga označba z razlikovalnim učinkom (npr. Ustanova za štipendiranje mariborskih študentov)

-Sedež ustanove mora biti v RS in ga določi ustanovitelj

Sprememba ustanovnega akta-Ustanova nima članov!

35

-Uprava lahko v skladu z aktom o ustanovitvi spremeni ime, sedež ali namen ustanove, upošteva pa voljo in namen ustanovitelja in dolžnost ravnanja s premoženjem s skrbnostjo dobrega gospodarja

-Spremembe so veljavne, če da soglasje pristojen organ.

Akti ustanove-Pravila/statut, ki jih sprejme ustanovitelj ali uprava: organizacija, organi, imenovanje novih članov uprave, način odločanja, upravljanje in zastopanje, razpolaganje s prihodki

-Soglasje da pristojni organ – za predložitev v treh mesecih po soglasju k ustanovitvi odgovarja uprava, ki jo lahko pristojni organ sicer razreši

-Lahko ima tudi druge akte – npr. pravilnik o štipendiranju

Organi ustanove-Ustanovo upravlja neprofesionalni organ uprava – vrši poslovodstvo, zastopanje;

-Ostali organi so fakultativni. Če je več živih/obstoječih ustanoviteljev se lahko oblikuje »skupni organ ustanoviteljev«, ki pa nima pristojnosti uprave. Lahko ima tudi skrbnika.

-Uprava ima najmanj 3 člane. Biti morajo poslovno sposobni, ne smejo biti zaposleni v ustanovi ali nadzornemu organu

-Člane uprave razrešijo na predlog ustanoviteljev ali donatorjev ali po uradni dolžnosti z aktom pristojnega organa.

-Uprava zastopa ustanovo in opravlja druge naloge ter upravlja premoženje s skrbnostjo dobrega gospodarja.

-Odloča z večino ali po pravilih.

-Člani uprave imajo pravico do nagrade in povrnitve stroškov po merilih, ki jih sprejme uprava in potrdi pristojni organ.

Prenehanje-Ustanova preneha, če premoženje ne zadošča za namen, če namen postane nemogoč, če organ ugotovi, da ni pogojev za obstoj ustanove ali če se namen ustanove izpolni

-O prenehanju odloči uprava s soglasjem organa ali sam pristojni organ ob upoštevanju volje in namena ustanovitelja. O tem se obvesti sodišče, ki izvede likvidacijo.

-Preostanek premoženja se dodeli drugi ustanovi, ki izvaja enak namen, če pa take ni pa tisti, ki izvaja podoben namen.

36

-Prenehanje se objavi v uradnem listu in ustanova se izbriše iz evidence

Splošni del civilnega prava

FUNDACIJA-Pravne osebe, ki so ustanovljene v splošnokoristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost.

-To je lahko ustanova, lahko pa tudi druga pravna oseba, npr. zavod.

-Pod temi pogoji se lahko v imenu oz. firmi uporablja pristavek fundacija.

RAZVOJNE PREDOBLIKEso pravna podlaga

Skupnosti-So združevalne oblike, ki temeljijo na (praviloma naključni) skupnosti premoženja

-Ločimo:

*a) po deležih solastnina

*b) skupnoročneskupnopremoženjski režim

-Po deležih: solastninske (65. Čl. SPZ), naključne (1003. Čl OZ), solidarnost upnikov (406. Čl. OZ) itd.

-Skupnoročne: skupna lastnina (72. Čl. SPZ), skupno premoženje zakoncev (51. Čl. ZZZDR), skupnost dedičev (145. Čl. ZD)pravica pripada članom skupnosti na skupno rokopravica ne pripada nobenemu posebej

-Pravica pripada več osebam hkrati

-Upravljanje s stvarjo: redna in izredna uprava

-Razlika med a in b je v možnosti razpolaganja s pravicami a lahko prosto razpolaga s svojim deležem, pri b pa to ni možno

-Prenehanje z razdelitvijo premoženja: pravnoposlovna (dogovor), prisilna (sodba), dejanska oz. civilna (prodaja in razdelitev premoženja)

Societeta – družba civilnega prava-990. Čl. OZ: Z družbeno pogodbo se dve ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je določeno s pogodbo.

-Lahko je golo pogodbeno razmerje (tudi konkludentno) ali pa temelji na skupnosti (po deležih)

37

družbeniki nimajo premoženjasocietete brez premoženja

-Po namenu je lahko trajna ali priložnostna (za opravo določenega poslako je končan preneha obstajati)

-Uprava je načeloma naravnana po družbenikih (upravljajo jo družbeniki) – sprememba družbenikov pomeni spremembo identitete.

-Družba je lahko notranja ali zunanja. Pri zunanji družbi se odgovarja za obveznosti družbe. Zunanja pravice in obveznosti dobivajo vsi člani družbesolidarna odgovornost. Notranjanpr. A pridobi pravice in dolžnosti, ki jih mora šele prenesti na ostale družbenike

-Pridobljeno premoženje pripada po družbenikom po deležih.

Fiducija-Pravni posel na podlagi zaupanjazahteva višje stopnje skrbnosti

-Inominaten kontrakt strogo osebne narave, razen fiducio cum creditore (201. Čl. SPZ).

Fiduciarna pogodbafiduciarno prenesemo premoženje na drugo osebo (lahko ji določimo, v kakšen namen naj uporablja to premoženje)lahko so nevarne, ker se lahko upniki fiduciarja poplačajo iz fiduciarnega premoženja

-Pogodba s katero se ena oseba drugi zaveže, da bo ravnala v skladu z njenimi navodili in na temelju medsebojnega zaupanja.

-Trust: vmesna stopnja med fiducijo in ustanovo: premoženje se osamosvoji, a še ni pravna oseba (upniki zato ne morejo poseči po njem), na drugi strani pa pogodbeno razmerje

-Primer: A prenese lastninsko pravico na B, ta pa se A-ju zaveže, da bo premoženje uporabljal le v namen, določen s pogodbo, sicer bo npr. pogodba prenehala veljati in bo premoženje prešlo nazaj na osebo A

PRAVNI POSLI-Def: voljno izjavno dejanje na katerega pravni red navezuje pravno posledico

-Osnova pp je izjava volje, pravni red pa lahko kot pogoj za nastop pravne posledice predpiše tudi druge predpostavke.

-brez izjave poslovne volje (konsenza) pp sploh ni

-Posledica je lahko nastanek pravic, razpolaga, …

38

-Vse izjave volje niso pravni posli pravni posli niso:*realna ravnanja (materialni akti)ni potrebna izjava volje (npr. izdelava nove stvari)volja ni bistvena, bistveno je ravnanje* ravnanja zaradi zavarovanja položaja (npr. grajanje stvarne napake)obvestimo prodajalca zaradi napake in da naj jo odpravitakšna izjava volje ni pp*izjave volje z dejanskim učinkom (npr. poziv k plačilu – zapadlost)*notifikacije (npr. pri cesiji)

Vrste pravnih poslov-enostranski (sprejemni – pooblastilo, nesprejemni – oporoka) / dvostranski (soglasje volj, enostransko ali dvostransko obvezujoči) / večstranski (sklepi)priti mora do ujemanja volje (zrcalno ujemanje)

-zavezovalni / razpolagalni

-kavzalni / abstraktni (ček, menica, bančna garancija, pridobivanje lastnih delnic)

-odplačni(aleatorni) in neodplačni(lukrativni)

-civilni, gospodarski in potrošniški

-obligacijski, stvarnopravni, dednopravni, družinskopravni

Načini izjave volje-Izrecno: ustno, pisno( vsi podpišejo oz. izmenjajo podpisane listine oz. znak pred dvema pričama), elektronsko (je veljavno a nadomešča ustno ali pisno izjavljanje voljepotreben je podpis z digitalnim potrdilom)

-Simbolično (dvig roke)

-Konkludentnoizražanje volje z ravnanjem, s katerim je mogoče nedvomno sklepati izjavo volje

-Molk (!): ne šteje za izjavo volje: lahko če se stranki tako dogovorita ali za neko dlje časa trajajoč biznis (če je bil že prej dogovor)

-POSLOVNA VOLJA: IZRAŽENA, ZAVEST O IZRAŽANJU, ZAVEST O POSLEDICI, ŽELJA PO POSLEDICI!

Predpostavke za veljavnost pravnega posla-Izražena poslovna volja: svobodna in prava kadar zakon ne pravi ničesar, se lahko izjava poslovne volje poda na katerikoli način, drugače pa na poseben predpisan način

-Poslovna sposobnost

39

-Spoštovanje predpisane oblike

-Dopustnost, možnost in določenost predmeta

-Obstoječa in dopustna kavza

-Druge – če jih predpiše zakon npr. razpolagalna moč, pri razpolagalnem pravnem poslu

če ne izpolnjuje predpostavkneveljavnost pplahko pripelje do izpodbojnosti ali ničnosti (oblike, poslovne sposobnosti, predmeta, kavze)

Napake glede volje-Mentalna rezervacija – irelevantna, ker ni izražene volje

-Ni volje ali ni konsenza – disenz (sankcija neobstoj pravnega posla)

-Napake volje v ožjem pomenu besede:

*absolutna silapp sploh ne nastane*grožnja (relativna sila utemeljen strah – 45. Čl. OZ tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.*zmota (opravičljiva (ravnanje z zadostno skrbnostjo, drugače ni pravno relevantna) in bistvena + zmota v osebi, predmetu, sestavinah posla in nagibu (motivi pri neodplačnih))*prevara: Povzročitev zmote ali preprečitev, da bi druga oseba spoznala, da je v zmoti ni treba, da je bistvena. Povzroči izpodbojnost pp. Lahko jo povzroči sopogodbenik ali tretja oseba Če prevara tretja oseba in sopogodbenik za to ni vedel je posel veljaven če je ODPLAČEN.

*absolutna simulacija: npr. prezadolženec prenese premoženje na ženo da »ne morem« plačati upnikom; takšnega pravnega posla sploh ni želel tak pp je ničenničnost učinkuje samo med strankami in je ni mogoče uveljavljati nasproti 3. dobroverni osebi*relativna simulacija: s pravnim poslom želimo prikriti drug pravni posel simulirani velja, če so izpolnjene predpostavke za veljavnost pravnega poslaprekrivamo obstoj nekega pp, ker želimo doseči določene učinke

-Sankcija: izpodbojnost pravnega posla

Napake poslovne sposobnosti1.) Oseba, ki sklepa pravni posel nima poslovne sposobnosti (stara je manj kot 15 let) Sankcija takšne napake je neobstoj oziroma ničnost pravnega posla. OZ tega ne predpisuje, ampak je to razvila pravna stroka.

40

2.) Oseba, ki sklepa pravni posel nima ustrezne poslovne sposobnosti (stara je od 15 dol 18 let ali pa ji je bila poslovna sposobnost odvzeta ali pa podaljšana roditeljska pravica) Sankcija takšne napake je izpodbojnost pravnega posla. Zastopnik takšne osebe pa lahko pravni posel naknadno odobri, kar odpravi neveljavnost.

Napake oblike-Naše pravo v večini primerov sloni na konsenzualnosti oziroma neobličnosti pri sklepanju pravnih poslov, kar pomeni, da za veljavnost pravnega posla ni potrebna nobena posebna oblika, razen če zakon določa drugače.

-Naše pravo pa pozna tudi realne kontrakte (da obveljajo, je treba poleg konsenza tudi nekaj dati), katerih tipični primer v našem pravu je pogodba o ariaro je treba tudi izplačati, da pogodba sploh velja

-Obličnost:

1.) Forma ad valorem: Oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla po zakonu ali pa po dogovoru med strankami sankcija za nespoštovanje oblike za veljavnost je ničnost pravnega posla.

2.) Forma ad probationem: Oblika je pogoj za dokazovanje pravnega posla pred državnim organom. Pravni posel, ki nima te oblike je veljaven, vendar se ga ne da dokazati pred državnim organom (npr. zemljiškoknjižni postopek vedno je treba predložiti listino)

*možnost konvalidacije (52. čl. OZ Situacija, ko pravni red določa, da morajo biti pravni posli o prodaji nepremičnin v pisni obliki (58. čl. OZ). Ta člen pa določa od tega izjemo. Če bi morala biti pogodba sklenjena pisno, pa ni bila, pravni posel velja, če so stranke že v pretežni meri izpolnile svoje obveznosti, ki so iz nje nastali, razen če iz namena, zaradi katerega je bila oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.)

Napake predmeta-Določbe glede predmeta pogodbe se nahajajo v 34. in sledečih členih OZ-ja.

-Predmet pravnega posla je dati, storiti ali trpeti, v kolikor gre za obligacijske pogodbe, poleg tega pa je lahko predmet pravnega posla še kaj drugega (npr. prenesti,..)

-Predmet pravnega posla = vsebina pravnega posla, ki mora biti:

1.) mogoča

2.) dopustna

3.) določena ali določljiva Določljiva mora biti pri obligacijskih pravnih poslih, določena pa pri drugih vrstah pravnih poslov (npr. pri razpolagalnih pravnih poslih).

41

Določljivost pri obligacijskih pogodbah pomeni, da je predmet oziroma vsebine pogodba v sklenitveni fazi določljiv, v solucijski fazi pa določen.

-Če predmet oziroma vsebina pravnega posla ni možna ali dopustna ali dovolj določena je posledica tega ničnost pravnega posla.

Napake kavze-Določbe o kavzi zavezovalnega pravnega posla najdemo v 39. čl. OZ-ja.

-Kavza je objektivni gospodarski smoter pravnega posla. To ni enako nagibu oziroma motivu. Kavza mora biti dopustna, njen obstoj pa se domneva.

-Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.

-Če kavze ni ali pa je nedopustna, je posel ničen

-Nagib: Nedopusten bistveni nagib ene stranke, za katerega druga stranka ve, pomeni ničnost odplačnega pravnega posla. Nedopusten pravni nagib ene stranke pa vedno pomeni ničnost neodplačnega pravnega posla.

Sankcije za neizpolnjevanje predpostavk1.) Neobstoj pravnega posla (ni izražene poslovne volje)

2.) Ničnost pravnega posla (absolutna neveljavnost – Pravni posel ne velja od samega začetka.)

3.) Izpodbojnost pravnega posla (relativna neveljavnost – Če je pravni posel izpodbojen, je v trenutku sklenitve veljaven, če pa ga katera od strank izpodbija postane neveljaven. Pravni posel je lahko izpodbijan v določenem prekluzivnem roku, po poteku tega roka pa postane neizpodbojen. Viseč pravni posel pravimo izpodbojnemu pravnemu poslu od trenutka sklenitve pa do poteka prekluzivnega roka za izpodbijanje.

4.) Pravni posel lahko predvideva tudi kakšno drugo sankcijo (npr. neiztožljivost pri darilni pogodbi – Pri donatio imperfecta, kjer se nekdo samo zaveže, da bo nek predmet izročil, s tem nastane pogodba, ki ni iztožljiva pogodba je naturalna. Pri donatio perfecta, kjer se predmet takoj izroči takšne situacije ni.)

Ničnost-Strožja sankcija kot izpodbojnost.

-Pravni red določa, da so nični vsi pravni posli, ki nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom

-Posledice ničnosti:

*pravni posel ne učinkuje ex tunc (za nazaj, že od samega začetka)

42

*kondikcija (obogatitveni zahtevek, ki ga vloži oseba, ki je nekaj izpolnila na podlagi ničnega pravnega posla)

*odškodninski zahtevek

-Na ničnost se pazi ex officio, uveljavljanje ničnosti pa ne zastara. V praksi bo sodišče pazilo na ničnost, če mu bodo predloženi določeni dokazi, ki kažejo na obstoj ničnosti. Tudi, če bo sodišče razpolagalo z določenimi dokazi, še ne bo odločalo o ničnosti, temveč je treba poslati procesni ugovor ( v primeru, da je nekdo tožen na izpolnitev iz naslova nične pogodbe) ali pa vložiti tožbo na ugotovitev ničnosti.

-Kasnejše prenehanje vzroka za ničnost nanjo ne vpliva

OMILITVE NIČNOSTI

-presoja namena predpisa, ki je kršen86/I OZ Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

-obstanek pogodbe pri enostranski prepovedi pogodbe -86/II OZČe je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice.

-delna ničnost – 88 OZ – Omogoča, da ostane pravni posel v veljavi tudi, če je kakšen njegov del ničen, razen, če gre za ključno določilo (bistvene sestavine pravnih poslov) ostane pogodba v veljavi celo takrat, ko je bilo nično določilo zanjo pogoj ali odločilen nagib, če je namen ugotovitve ničnosti prav v tem, da bi se pogodba znebila tega določila in bi veljala brez njega.

-konverzija – 90/II OZ in 58 OZ

Izpodbojnost-V primeru omejene poslovne sposobnosti, napake volje ali drugih primerov, ki jih določa zakon (npr. čezmerno prikrajšanje).

-Uveljavlja se s tožbo (oblikovalna tožbena pravica).

-Posledice ničnosti so neveljavnost posla (ex tunc ali ex nunc), kondikcija in odškodninska odgovornost.

-Uveljavljanje te oblikovalne tožbe je oročeno z splošnim subjektivnim (1leto) in objektivnim (3 leta) prekluzivnim rokom.

Oprava in sklenitev pravnega posla-Enostranski posel je opravljen, ko je izražena volja in ko je ta po potrebi sprejeta pri drugi osebi.

43

-Dvostranski posel pa je sklenjen, ko je dosežen konsenz med strankami.

-Večstranski pa, ko je dosežena predpisana večina

Sklepanje pogodb1.) Izmenjava ponudbe (offerta) in sprejema/akcepta (acceptio).

2.) Dosežen konsenz zrcalna slika izmenjave ponudbe in sprejema

- Z dosegom konsenza je pravni posel nastal

-Pred sklenitvijo pravnega posla se odvijajo pogajanja. Pogajanja ne zavezujejo, lahko pa stranke odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo nasprotni stranki med pogajanjem.

-Če je posel obličen, velja samo oblično izražena volja,veljavni pa so stranski ustni dogovori, ki niso v nasprotju z vsebino pogodbe ali njenim namenom. Veljavni so tudi ustni dogovori, ki olajšujejo položaj strank, če je oblika predpisana v njihovo korist.

Ponudba-Da bi bila ponudba veljavna mora vsebovati vse bistvene sestavine pogodbe (objektivnepredpiše jih zakon in subjektivne stranke določijo, da je nekaj pogoj za veljavnost pravnega posla)

-Ponudba je obvezna (Ko smo enkrat dali ponudbo nas ta veže in je ne moremo kar enostavno preklicati, razen če se to pravilo izrecno ne izključi oziroma to izhaja iz določenih okoliščin.)

-Ponudba prejemnika ponudbe veže z rokom. Če je nasprotna stranka ob ponudbi prisotna mora dati takojšen akcept. Če ponudba ne vsebuje roka prejemnika ponudbe veže nek razumen čas, ki je odvisen od okoliščin. Rok veže prejemnika ponudbe tudi glede zavrnitve ponudbe.

-Preklic velja le, če prispe pred ali hkrati z dano ponudbo oziroma

-Posebnosti: -razstavno blago (23 OZ) Razstavljanje blaga z označitvijo cene se šteje za ponudbo, če ne izhaja iz okoliščin primera ali iz običajev kaj drugega., -katalogi in oglasi Niso ponudba, ampak vabilo k ponudbi, vendar pošiljatelj takšnih vabil odgovarja za škodo, ki je nastala ponudniku, če brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe.

-Oblika ponudbe se ravna po obliki pogodbe.

Akcept-Akcept učinkuje, ko ga prejme ponudnik (po tem se presoja kraj in čas sklenitve pogodbe).

-Lahko je konkludenten.

44

-Posebnost velja kadar naslovnik poda akcept skupaj s predlogom za spremembo pogojev. To je nasprotna ponudba, razen če bistveno ne spreminja ponudbe (29/III OZ določbe kdaj se šteje, da ti novi pogoji bistveno spreminjajo ponudboceno, plačilo, kakovost ali količino blaga, kraj in čas dobave, obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo ali na reševanje sporov

-zapozneli akcept je nova pozudba

Posebnosti-Predpogodba (33 OZ) Pogodba, ki se od drugih pogodb loči po specifičnem predmetu (pogodba s katero se zavežemo skleniti neko pogodbo). Bistvene sestavine predpogodbe so obveznost skleniti pogodbo in bistvene sestavine glavne pogodbe. Predpogodba mora biti sklenjena v takšni obliki kot se zahteva za pogodbo. Od sklenitve predpogodbe teče 6-mesečni rok za sklenitev glavne pogodbe. Predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe.

-Punktacija (885 ODZ) Če so se stranke dogovorile o nekih točkah pogodbe in jih zapisale so te točke zavezujoče.

-Okvirna pogodba (praksa) Stranke z eno pogodbo ustvarijo okvirno obligacijsko pogodbo, ki vsebuje modalitete za sklepanje nadaljnjih pogodb. Pogosta je v gospodarstvu. Lahko bi rekli, da predstavlja pravni okvir za bodoče poslovanje.

-Uporaba splošnih pogojev pogodbe (120 in 121 OZ) splošni pogoji so lista klavzul, ki jo napiše stranka in jo vključi v pogodbo (npr. zavarovalne police). Ključno je, da so ti pogoji javno objavljeni, da se nasprotna stranka lahko z njimi seznani.

-Pristopna (formularna) pogodba (83 OZ) Pogodbo sestavi ena stranka, druga pa ima samo možnost vzemi ali pusti. Pri teh pogodbah velja, da se, če se pojavi dvom pri razlagi pravnega posla, razlaga takšna pogodba v škodo sestavljavca.

-Kontrahirna dolžnost (17 OZ) Ena stranka nima možnosti zavrnitve sklenitve pogodbemora po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene.

-opcije (oblikovalna upravičenja) – 38/V SPZLastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko časovno omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke.

Razlaga pravnih poslov-Izjave volje se načeloma razlagajo tako kot se glasijo. Toda, pri tem se išče prava volja stranke oziroma strank, skupni nameni strank in upoštevajo se načela civilnega prava - 82 OZ.

-Pri formularnih pogodbah velja domneva o razlagi v prid stranki, ki pristopa.

45

-Pri neodplačni pogodbi je razlaga v korist dolžnika, pri odplačnih pa v korist vzajemnostida so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju)

-Možna je razlaga pomena in namena po tretji osebi (arbitrarnost).

-Oporoka se razlaga po oporočiteljevem namenu, v dvomu pa v korist zakonitemu dediča ali osebe, ki ji je z oporoko naložena obveznost – 84 ZD

Zastopanje-Opravljanje določenih dejanj izražanja volje za druge osebe. Pri zastopanju obstajata dve pravni razmerji in sicer notranje, ki se vzpostavi med zastopanim in zastopnikom in zunanje, ki se vzpostavi proti 3. osebi.

-Poznamo dve vrsti zastopanja:

1) direktno – v imenu in na račun zastopanega

2.) indirektno – v imenu zastopnika in na račun zastopanega

-V našem pravu je direktno zastopanje pravilo, indirektno pa izjema zaradi preglednosti pravnega prometa.

-Zastopanje mora temeljiti na določenem pravnem temelju, ki je lahko:

1.) zakon (zakonsko zastopanje) – Zastopnik po zakonu je direktor pravne osebe in pa tisti, ki ima poslovno pooblastilo (to pooblastilo imajo določene osebe, ki so zaposlene v pravni osebi in imajo glede na opis delovnih nalog dolžnost sklepanja pogodb)

2.) drug pravni akt – npr. prokura (prokuristi so posebne vrste zastopniki)

3.) pooblastilo

Pooblastilo-Je enostranski pooblastilni pravni posel.

-Oblika, ki se zahteva za pooblastilo, je enaka kot za tisti pravni posel za katerega je zastopnik pooblaščen.

-Načeloma je neprenosljivo in ga zastopnik ne more prenesti na drugo osebo, saj zastopani za izbiro svojega zastopnika odgovarja. Prenos je možen samo izjemoma, če je to dovoljeno po zakonu ali če zastopani to dovoli s pravnim poslom.

-Vedno ga je mogoče preklicati ali zožiti brez kakršne koli oblike, tudi če je bilo dano oblično.

46

-Pooblastilo kot enostranski pravni posel ima samo eno vsebino in sicer upravičenje ne pa obveznosti. Zato je praviloma povezano z drugim pravnim poslom (npr. mandatom).

Posebni primeri1.) Prekoračitev pooblastil Zastopnik preseže obseg upravičenj, ki mu je bil dan. Tak pravni posel lahko zastopani naknadno odobri, če pa ga ne, zastopani in zastopnik solidarno odgovarjata za škodo dobroverni tretji osebi. Posel torej ne velja.

2.) Sklepanje po preklicu ali zožitvi pooblastil Zastopani lahko pravni posel naknadno odobri, sicer pa pravni posel navkljub preklicu velja naproti dobroverni tretji osebi, zastopani pa lahko zahteva odškodnino od zastopnika, ki je odgovoren za kršitev pooblastil.

3.) Zastopanje brez temelja Poseben primer poslovodstva brez naročila. Posel se lahko zastopani naknadno odobri, sicer pa zastopnik odškodninsko odgovarja dobroverni tretji osebi.

Pogoj-Urejen je v 59. in sledečih členih OZ.

-Je negotovo dejstvo na katero se veže nastanek pravne posledice (nastanek, učinkovanje, prenehanje pravnega posla, preoblikovanje razmerja, ipd.) Za razliko od rimskega prava v našem pravu ni definiran kot objektivno negotovo dejstvo, ampak samo kot negotovo dejstvo.

-Ločimo odložni in razvezni pogoj. Odložni pogoj odlaga pravne posledice pravnega posla, razvezni pa učinkuje tako da bo pravna posledica, ki že velja prenehala z izpolnitvijo pogoja.

-Nedopustni pogoj povzroči ničnost pravnega posla, prav tako tudi nemogoč odložni pogoj, nemogoč razvezni pogoj pa se šteje za neobstoječega.

-Če nepoštena stranka prepreči nastop pogoja v njeno breme, se pogoj šteje za izpolnjenega in obratno.

Rok-Je potek časa ali nastop časovnega trenutka, na katerega se veže pravna posledica.

-Poznamo odložni in razvezni rok.

-Računanje rokov je urejeno v 62 čl. OZ

(1) Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva.

47

(2) Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca.

(3) Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik.

(4) Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina – petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu, če ne izhaja kaj drugega iz namena strank, iz narave pogodbenega razmerja ali iz običajev.

-Pomemben je tudi za zastaranje, prekluzijo in priposestvovanje.

Osebnostne pravice-Osebnostne ali človekove pravice?

Osebnostne pravice so hkrati človekove in civilne pravice. Kot človekove pravice učinkujejo predvsem vertikalno (neposredno nasproti državi in posredno nasproti tretjim osebam –Drittwirkung učinek). Kot civilne pravice pa neposredno učinkujejo proti tretjim osebam.

-horizontalni učinek

-Enotna pravica ali pluralnost?

V evropskih kontinentalnih pravih sta navedena oba sistema. V germanskih pravnih redih je uveljavljena enotna osebnostna pravica, v romanskih sistemih pa je uveljavljen pluralni sistem osebnostnih pravic. V Sloveniji imamo pluralni sistem osebnostnih pravic, kar pa nima praktičnih posledic.

Zgodovinski razvoj:

Rimsko pravo: actio iniuriarum aestimatoria

Deliktna tožba zaradi poškodovanja osebe

Telo, čast, zdravje so dobrine

Kant: Pravica do svobode je prapravica

Značilnosti-Pripadajo človeku kot takšnemu, smiselno pa tudi pravnim osebam, če je to smiselno na podlagi načela enakopravnosti subjektov.

-Objekt varovanja osebnostnih pravic je človekova osebnost – skupek psihofizičnih lastnosti.

48

-Pripadajo vsem enako, glede na stopnjo razvitosti osebnosti. Enake osebnostne pravice priznavamo tistim, ki so si v bistvenem podobni.

-So nepremoženjske, neprenosljive in nepodedljive absolutne pravice, ki se jim ni možno odreči.

-So civilne pravice, ker uživajo premoženjsko varstvo.

-Ker so temeljne pravice, za njih veljajo enaka pravila omejevanja kot za ostale temeljne pravice.

- Vsebinsko se spreminjajo glede na družbene in tehnične razmere.

-Prenehajo s smrtjo, a »residium« pravic ostane in varuje pieteto. Te elemente pravic lahko kot neke vrste zastopniki umrlega uveljavljajo njegovi sorodniki.

-Problem zastaranja (denarni in nedenarni zahtevki).

Katere so osebnostne pravice?-Zakon ne določa kataloga osebnostnih pravic, zato je ta bolj kot ne teoretični konstrukt.

-Finžgar:

*pravica do življenja

*pravica do zdravja

*pravica do telesne integritete

*pravica do svobode

*pravica do časti in ugleda

*pravica do imena

*pravica do osebne integritete

*pravica do lastne podobe

*pravica do tajnosti pisanja

*pravica do lastnega glasu

*pravica do zasebnosti

*pravica do duševne integritete

-človekove pravice kot osebnostne pravice

49

Varstvo osebnostnih pravic-ugotovitvena tožba (181 ZPP, 178/3 stav. OZ) Tožba s katero zahtevamo ugotovitev kršitve osebnostnih pravic. Sodna praksa temelji na tem, da se pravni interes za to tožbo ne izkazuje, če imamo na voljo dajatveno tožbo.

-zahteva za preklic izjave (178 OZ)

-zahteva za prenehanje kršitve osebnostne pravice in odstranitveni zahtevek (134 OZ)

-odškodninski zahtevek:

*negmotna škoda (178 -185 OZ) Škoda, ki je ni mogoče denarno izraziti. Pripada nam pravična odškodnina (npr. odškodnina za zlom roke, skazitev in duševno trpljenje zaradi tega).

*gmotna škoda (177 OZ)

Odškodninske zahtevek obstaja, če so izpolnjene določene predpostavke:

1.) nastati mora škoda2.) povzročitelj škode mora ravnati protipravno – protipravno dejstvo3.) obstajati mora vzročna zveza med protipravnim dejstvom in nastalo

škodo4.) krivda oziroma objektivna odgovornost

Dokazno breme glede krivde in objektivne odgovornosti je na obtoženemu, ostale tri predpostavke pa mora dokazovati tožnik.

-obogatitveni zahtevek – verzija (190/I + analogno 198 OZ) Oškodovanec lahko zahteva povrnitev premoženja, ki ga je nekdo dobil z nedopustnim posegom v njegovo osebnost.

+posredno javno varstvo (URS, KZ-1, EKČP)Primeri iz vaj

-popravek objavljenega besedila

Primeri iz vaj

1.) . A je vzel od B-ja na posodo B-jev gradbeni stroj. B pa mu še ni vrnil 50.000e terjatve, ki je že zdavnaj zapadla. A ga je že nekaj časa brezuspešno pozival na plačilo, nakar je tudi vložil tožbo.

50

Ali lahko pridrži B-jev stroj do poplačila terjatve? Ali lahko stroj tudi proda in se iz njegove vrednosti poplača? Navedi in utemelji upoštevajoč pri tem relavantne predpise?

Pri tem primeru je pomembno, da poznamo naravo posodbene pogode. Posodbena pogodba (prav tako tudi shranjevalna) vsebuje vrnitveni zahtevek in zato retencijska pravica nanjo ne učinkuje. Iz tega torej tudi sledi, da stroja ne sme prodati in se iz njegove vrednosti poplačati.

V primerih, v katerih bi upnik imel retencijsko pravico, bi se lahko na njeni podlagi poplačal iz dolžnikove stvari, ki bi jo imel v posesti, če bi preden bi se za to odločil, pravočasno svoj namen prodaje sporočil dolžniku264 OZ. Vendar v tem primeru upnik nima pridržne (retencijske) pravice.

2.) . A je prodal s pridržkom lastninske pravice B-ju zlato zapestno uro znamke Rolex. Zatem je B, ki ni plačal kupnine uro odnesel k zlatarju, ki redoma odkupuje tovrstne predmete in mu jo prodal za 3.000e. Dogovorjene kupnine A-ju ni poravnal. A je odkril, kje se nahaja njegova ura in slednjo zahteval od zlatarja nazaj. Ali bo uspel?

V tem primeru gre za vprašanje ali je zlatar na podlagi 64. čl. SPZ (a non domino pridobitev) pridobil na uri lastninsko pravico. Za a non domino pridobitev lastninske pravice na premični stvari je pomembno, da so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji Stvar mora biti premičnina, pridobljena mora biti na podlagi odplačnega pravnega posla z dejansko ali simbolično izročitvijo, pridobitelj mora biti v dobri veri in pridobitev se mora odviti v eni iz med možnih situacij:1.) kupljena je na javni dražbi ali 2.)pri prodajalcu, ki opravlja registrirano dejavnost oziroma se s tem poklicno ukvarja ali pa 3) če je prodajalec stvari dobil posest po volji lastnika.

V tem primeru lahko ugotovimo, da so izpolnjeni vsi pogoji za zlatarjevo pridobitev lastninske pravice po 64. čl. SPZ. Ura je premična stvar, pridobil jo je na podlagi odplačnega pravnega posla z dejansko izročitvijo, bil je v dobri veri in B, ki je v tem primeru prodajalec je imel uro v posesti po volji A-ja. Iz tega lahko sklepamo, da A z svojim zahtevkom nasproti zlatarju ne bo uspel.

3.) Katere izmed naštetih pravic so glede na vsebino absolutne (učinkujejo ergo omnes) in imajo premoženjsko vrednost.

Terjatvene pravice. NE

Oblastvene pravice. DA

Oblastvene pravice in terjatvene pravice. NE

Sodelovalne pravice in osebnostne pravice. NE

Sodelovalne pravice in terjatvene pravice. NE

51

4.) A se je ustno dogovoril z B jem o prodaji terjatve, ki jo ima zoper dolžnika D v višini 10.000e za 5.000e. Prav tako sta se ustno dogovorila, da se terjatve prenesejo na B-ja- Obkroži pravilno!

a) Terjatev je veljavno prešla na B-ja DA

b) Terjatev ni prešla , ker ni bila spoštovana pisna oblika odstopa

c) Terjatev ni prešla, ker ni bila spoštovana pisna oblika prodaje pogodbe, zaradi česar tudi odstop ni veljaven.

d) Terjatev ni prešla, ker nista bili spoštovani biti pisni oblika odstopa niti pogodbe.

d) Terjatev ni prešla, ker stranki nista podpisali indosamenta kar je v posledici načela kavzalnosti povzročilo neveljavnost cesije.

V tem primeru je edini možen in logičen odgovor A zato ker ne prodajna pogodbe in ne cesija za svojo veljavnost ne potrebujeta nobene posebne oblike.

5.) A,B in C želijo ustanoviti društvo prijateljev piva kozorog. Navedi kateri organ je po predpisih, ki urejajo društvo pristojen za registracijo tega društva! Kaj pa če bi želeli ustanoviti delniško družbo (DD).

Društvo se ustanovi na upravni enoti, delniška družba pa se ustanovi z vpisom v sodni register okrožno sodišče.

6.) A je osebi B brez obrestno posodil 1.000e. Rok za vračilo posojila je bil 1.1.2007. Ker B posojila v roku ni vrnil, je sedaj v dolžniški zamudi in dolguje glavnico skupaj z zamudnimi obrestmi. Dne 6.6.2007 A pisno s priporočeno pošiljko s povratnico pozove osebo B, naj mu izpolni obveznosti. Ali je to vplivalo na tek zastaralnega roka in če kako? A in B sta bila do 1.3.2007. v zakonski zvezi (to je dan nastopa pravnomočnosti sodbe o razvezi). Kdaj bo zastarala obveznost plačila glavnice in kdaj obresti?

Pisna pošiljka na zastaralni rok nima nobenega vpliva. Glavnica bo zastarala 5 let po razvezi, obresti zastarajo sukcesivno, kar pomeni, da zastarajo najkasneje skupaj z glavnico, saj so akcesorne obveznosti.

7.) A-jev umetniški kip je bil na popravilu pri restavratorju R-ju. Kip je A že pred časom zastavil zastavnemu upniku ZU-ju, čigar terjatev še ni bila poplačana. V času trajanja popravila je A kip prodal B-ju s pridržkom lastninske pravice za znesek 200.000e, o prodaji pa je obvestil tudi restavratorja R-ja. Čez teden dni je restavrator R kip tudi izročil B-ju, ki ga je čez en mesec prodal nič hudega slitečemu C-ju. B kupnine ni plačal, uato A zahteva kot lastnik kip nazaj.

52

Ali ima prav? Kdo je lastnik kipa? Kako je z obstojem zastavne pravice ZU na kipu? Kakšni bi bili stvarnopravni položaji na kipu, če bi ga C vzidal v hišno nišo svoje vile v Ljubljani?

Pri tem primeru sta na voljo dve različni možnosti, odvisno od tega kaj sta se pogovarjala A in R. Če je A R-ju ob tem ko ga je obvestil o prodaji naročil, da naj kip izroči B-ju gre za tipični primer longa manu traditio. V tem primer je posledično C na podlagi 64. člena SPZ pridobil na kipu lastnino izvirno (a non domino), kar pomeni,da je s tem prenehala tudi zastavna pravica, saj lastninska pravica ne more biti že v naprej omejena oziroma ne more nastati že omejena pravica.

Če pa je A R-ja samo obvestil o prodaji in nič drugega ne gre za longa manu traditio in je potem takem A še vedno lastnik, saj R ni imel razpolagalnega upravičenja oziroma razpolagalne moči za prenos lastninske pravice. V tem primeru zastavna pravica na kipu ostane.

Če bi C kip vzidal v hišno nišo svoje vile, A-jeva lastninska pravica ugasne, prav tako zastavna pravica, razen v primeru, če bi C zanjo vedel. A bo v tem primeru(če R ni imel razpolagalnega upravičenja in je prišlo do C-jeve vzidave kipa) lahko terjal od B-ja odškodnino.

Pri določbah 64. člena SPZ-ja je pomemben še . odstavek, ki pravi, da če je prišlo v drugem kolenu do prenosa s konstitutom, se šteje, da so pogoji po 64. členu za a non domino pridobitev lastninske pravice izpolnjeni šele takrat, ko pride do dejanske izročitve.

8.) Kakšna je razlika med pravnimi posli in realnimi ravnanji (akti)? Navedite primer enega in drugega

Pravni posli so izjava volje, realna dejanja pa ne. Pravni posli so cesija, prodajna pogodba, … Realni akti pa so tradicija, povzročitev škode,…

9.) A je bil nekoliko nepošten. Odločil se je, da bo objavil oglas, s katerim bo prodal osebno vozilo, ki pa je bilo v lasti njegovega znanca B-ja. Tako je objavil, da prodaja osebno vozilo znamke Ranault, serijska št. XXX, za 10.000 EUR. Na A-jev oglas se je najprej oglasil C, s katerim se je A tudi srečal in sta sestavila pisno pogodbo o nakupu vozila. Pri tem se je izdajal za njegovega lastnika. Povsem enako se je pripetilo, ko se je na isti oglas javil D, s katerim sta tudi sestavila pisno pogodbo. Zatem pa se je A o prodaji istega avtomobila ustno dogovoril še z E-jem, le da se je v tem primeru izdajal za B-jevega zastopnika, četudi to ni bilo res. C in E sta A-ju znesek kupnine tudi takoj izročila. Naslednji dan je A prišel k B-ju in ga zaprosil, da mu posodi vozilo za kakšno uro in B mu je tudi izročil ključe. Ključe pa je A odnesel in izročil E-ju. Kako je z lastninsko pravico na vozilu?

Obkroži pravilne odgovore:

53

a) Pogodbi med A in C in A in D sta veljavno sklenjeni.

b) Pogodbi med A in C in A in D nista veljavni, ker je A prodal tujo stvar.

c)Pogodba med A in E je veljavna. –ni, ker je a zastopal brez pooblastila

d) Pogodba med A in E ni veljavna, A bo odgovarjal E-ju za morebitno škodo.

V tem primeru gre za zastopanje brez pooblastila, ki ima za posledico neveljavnost pravnega posla.

e) Pogodba med A in E ni veljavna, A in B bosta odgovarjala solidarno E-ju za morebitno škodo.

f) Lastnik avtomobila je C, ker mu je bil avtomobil prvemu prodan

g) Lastnik avtomobila je B, ker velja načelo, da ne moreš prenesti več pravic, kot jih imaš.

h) Lastnik avtomobila je E, ki je pridobil lastninsko pravico na podlagi zakona.

10.) A je prišel v gostilno in vprašal: “ali bi lahko dobil kosilo?” Gostilničar mu je odvrnil, da se pri njem ničesar ne more dobiti in: “tukaj se je samo za denar, saj tudi mesar meni ne da ničesar zastonj.” A je privolil in takoj zatem bil postrežen z izdatnim kosilom. Po kosilu je A terjal od gostilničarja denar, saj je le-ta dejal, da se pri njem jé samo za denar. Gostilničar pa se s tem ne strinja in zatrjuje, da bi moral A njemu izročiti denar. A je vložil tožbo in gostilničar zatem nasprotno tožbo.

Kdo ima prav? Utemeljite.

Pri tem primeru imamo na voljo dve različni možnosti.

a) Ni bilo soglasja volje in govorimo o disenzu, pogodba ni nastala. Ni kavze. Očitno je bilo, da ni bilo prave volj in zato ni bila sklenjena pogodba. B je A-ju izpolnil neko storitev, zato je A prišel do no neupravičene pridobitve

b) Je pa še druga možnost, da že po zdravi pameti ne moremo šteti izjave inverzno ampak je razvidna logika, da mora A plačati. Sodišče bi reklo, da ni disenza, ker bi A moral razbrati, kaj je gostilničar mislil in pogodba ostane veljavna. Razlagamo, kot ustreza splošnim določilom obligacijskega prava. Torej mora A plačati.

11.) Navedi, kateri institut je na nepremičninskem področju ekvavilent (ustreznik) pridobitvi od razpolagalno nesposobne osebe (a nón domino pridobitev) iz 64. Člena SPZ.

Navedi tudi konkretni primer uporabe takšnega instituta.

54

Načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

Tisti, ki se zanese na podatke o pravicah, ki so zapisani v zemljiški knjigi ne sme zaradi tega trpeti kakršnih koli posledic. Tukaj se potem ugotavlja le dobra vera.

Teorija, ki smo jo obravnavali na vajahPRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV

-Vrednostni papir je papir na katerega se inkorporira terjatev. Teorija prava vrednostnih papirjev loči dve pravici:

1.)pravica do papirja

2.)pravica iz papirja (terjatev) prenese se skupaj z papirjem.

-Vrednostne papirje lahko delimo glede narave pravice na obligacijskopravne, stvarnopravne (samo zemljiški dolg se lahko inkorporira na papir), korporacijske pravice (večinoma delnice delničarji imajo korporacijske pravice in delničar ni lastnik družbe),…) ali pa glede na način prenosa na:

a) imetniški ali prinosniški vrednostni papirji Glasijo se na imetnika Najbolj popolni vrednostni papirji. Prenašajo se po pravilih stvarnega prava. Pravica je popolnoma inkorporirana na papir. Pridobitni način za to vrsto vrednostnih papirjev je traditio.

b) orderski ali vrednostni papirji po odredbi Zahtevajo poseben obličen razpolagalni pravni posel. Na papirju mora pisati po odredbi…(neka oseba). Pridobitni način je traditio. Zapisu na papirju rečemo indosament. razpolagalni pravni posel.

c) imenski ali recta vrednostni papirji Glasijo se na ime. Problematični zato, ker zakon predpisuje, da se pravica iz papirja prenaša s cesijo potem pa se še pravica na papirju prenese z traditio. Zakon za to vrsto vrednostnih papirjev predpisuje oblično cesijo, ki se približuje indosamentu.

55