SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REGIONALNI RAZVOJ

IN RAZVOJ PODEŽELJA Številka: 012-8/2013-3 Datum: 19.6.2013

1

Na podlagi 24. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08 in 8/10-ZSKZ-B) in 25. člena Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja z dne 23.7.2009, spremembe in dopolnitve z dne 18.1.2012 ter soglasja Vlade Republike Slovenije z dne 18.6.2013, Nadzorni svet Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja sprejema

SPLOŠNE POGOJE POSLOVANJA JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REGIONALNI RAZVOJ

IN RAZVOJ PODEŽELJA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen (vsebina Splošnih pogojev poslovanja)

(1) Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in

razvoj podeželja (v nadaljevanju besedila: sklad) določajo

- področje delovanja, namene in oblike spodbud,

- določbe o regionalnih državnih pomočeh,

- določbe o pomoči po pravilu de minimis,

- določbe o državnih pomočeh na področju primarne pridelave v kmetijstvu,

- določbe o spodbudah za projekte lokalne ter regionalne javne infrastrukture,

- merila in postopek za dodelitev spodbud,

- posebne pogoje pri dodeljevanju spodbud in

- pravice in obveznosti, postopek in pogoje ter način in kriterije za odlog in odpis ali delni odpis obveznosti –

(2) Splošni pogoji poslovanja sklada (v nadaljevanju: SPP) za posamezno obliko spodbud se upoštevajo kot sestavni del javnega razpisa.

II. PODROČJE DELOVANJA, NAMENI IN OBLIKE SPODBUD

2. člen (področje delovanja, nameni in oblike spodbud)

(1) Sklad v skladu s sprejetim letnim Poslovnim in finančnim načrtom objavlja javne razpise

za dodeljevanje spodbud. (2) Sklad lahko spodbude dodeli programsko posameznim upravičencem v izrednih primerih

na osnovi na Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), potrjenega programa ali projekta, pri čemer je potrebna predhodna priglasitev predvidene spodbude pristojnemu organu za nadzor državnih pomoči.

(3) Sklad je namenjen trajnejšemu doseganju javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Pri dodeljevanju spodbud sklad izvaja politiko spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja.

(4) Sklad dodeljuje spodbude na naslednjih področjih sofinanciranja: - začetne naložbe podjetniškega značaja, - lokalna in regionalna javna infrastruktura, - programi razvoja podeželja,

2

- projekti, ki imajo podlago v izvajanju nujnih ukrepov regionalne politike in (5) pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi. (6) Sklad dodeljuje spodbude kot:

1. posojila,

2. dolgoročne vloge v regijska garancijska, mikro posojila in druge podjetniške podporne sheme,

3. jamstva,

4. dodeljevanje nepovratnih sredstev:

subvencije začetnih projektov,

sofinanciranje stroškov dodelitve posojil,

sofinanciranje stroškov jamstev za najeta posojila,

sofinanciranje stroškov obresti, sofinanciranje stroškov zavarovanja,

sofinanciranje stroškov priprave študij izvedljivosti in

sofinanciranje stroškov dela. (7) Pri dodeljevanju vseh vrst spodbud se v postopkovnem delu upoštevajo določila SPP.

III. DOLOČBE O REGIONALNIH DRŽAVNIH POMOČEH – Skladno z Uredbo o

dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06 s spremembami in dopolnitvami)

3. člen

(pravne podlage)

(1) Pri dodeljevanju regionalnih državnih pomoči se upošteva Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: uredba).

4. člen

(regionalna karta)

(1) V skladu z uredbo je kot regionalna karta, ki prikazuje upravičeno območje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, določeno celotno ozemlje Republike Slovenije.

(2) Regionalna karta iz prvega odstavka tega člena velja do 31.12.2013.

5. člen (določitev intenzivnosti regionalnih državnih pomoči na osnovi regionalne karte)

(1) Najvišja dovoljena stopnja regionalnih državnih pomoči na upravičenem območju iz

prejšnjega člena lahko znaša do 30% upravičenih stroškov naložbe ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z naložbo za velika podjetja, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja lahko poveča za 10 odstotnih točk in za mala podjetja 20 odstotnih točk, razen za podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta.

(2) Za velike investicijske naložbe, katerih upravičeni stroški so večji od 50.000.000 evrov se dovoljena višina intenzivnosti regionalnih državnih pomoči določi v skladu s 17. členom SPP.

(3) Najvišja stopnja intenzivnosti pomoči za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na upravičenem območju iz 4. člena teh SPP lahko znaša:

- do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z naložbo, če podjetje izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 7. člena SPP.

- do 25 odstotkov upravičenih stroškov naložb ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z naložbo, če ima veliko podjetje manj kot 750 zaposlenih ali

3

200.000.000 evrov prometa, izračunano skladno s prilogo I Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9.8.2008, str 3; v nadaljnjem besedilu Uredba 800/2008/ES).

(4) Kadar podjetje prejme pomoč v obliki tveganega kapitala ter v prvih treh letih po prejemu tveganega kapitala in zaprosi za pomoč po teh SPP oz. po uredbi, znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči na upravičenem območju iz prejšnjega člena lahko do 24 odstotkov upravičenih stroškov naložb ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z naložbo za velika podjetja, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja lahko poveča za 8 odstotnih točk in za mala podjetja za 16 odstotnih točk, razen za podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta. Za mala in srednja podjetja, ki so prejela pomoč v obliki tveganega kapitala ter v prvih treh letih po prejemu tveganega kapitala zaprosijo za pomoč po teh SPP oz. po uredbi, znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči na upravičenem območju iz prejšnjega člena do 40 odstotkov upravičenih stroškov iz drugega odstavka 14. člena SPP.

(5) V primeru, ko bi razlika med najvišjo dovoljeno stopnjo intenzivnosti pomoči, po prvem in četrtem odstavku tega člena, presegla skupni znesek vloženega tveganega kapitala, se največja dovoljena višina pomoči, dodeljena po teh SPP oz. po uredbi, zmanjša samo za znesek vloženega tveganega kapitala.

6. člen

(področja uporabe) (1) Določbe III. poglavja SPP veljajo za regionalne državne pomoči, dodeljene v vseh

panogah gospodarstva, razen v ribištvu in premogovništvu. (2) Določbe III. poglavja SPP ne veljajo za pridelavo kmetijskih pridelkov, naštetih v Prilogi I

Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode ter proizvode, ki ustrezajo kodam 4502, 4503 in 4504 za plutaste izdelke.

(3) Določbe III. poglavja SPP veljajo za predelavo in trženje kmetijskih pridelkov in proizvodov, razen v primeru, kadar je: - znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine kmetijskih proizvodov, ki so ali

kupljeni od pridelovalcev ali jih je na trg dalo podjetje, ki trži ali predeluje kmetijske pridelke in proizvode,

- pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na pridelovalce. (4) Če se regionalna državna pomoč dodeljuje podjetju, ki večino dohodkov ustvari v sektorju

zračnega ali zemeljskega tovornega transporta, je treba poleg določb III. poglavja SPP upoštevati še posebna pravila, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja. Določbe uredbe oz. III. poglavja SPP ne veljajo za nabavo transportne opreme in transportnih sredstev.

(5) Regionalna državna pomoč podjetjem v jeklarstvu in železarstvu, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 29. točki 2. člena Uredbe 800/2008/ES, ni dovoljena.

(6) Regionalna državna pomoč podjetjem v industriji sintetičnih vlaken, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 30. točki 2. člena Uredbe 800/2008/ES ter regionalna državna pomoč podjetjem v ladjedelništvu, ni dovoljena.

(7) Regionalna državna pomoč podjetjem v težavah, v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1.10.2004, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah) in Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT-UPB2) (Uradni list RS, št. 44/07-uradno prečiščeno besedilo) ni dovoljena. Mala in srednja podjetja, ki delujejo manj kot tri leta od vpisa v register, se ne štejejo kot podjetja v težavah v smislu Smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v

4

težavah, razen, če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij.

(8) Določbe III. poglavja SPP ne veljajo za aktivnosti povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo.

(9) Določbe III. poglavja SPP ne veljajo za pomoč, ki daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega.

(10) Določbi petega in šestega odstavka tega člena teh SPP ne veljata za pomoč dodeljeno na podlagi drugega odstavka 14. člena SPP.

(11)Pri dodeljevanju regionalnih državnih pomoči za namene iz 7. člena Uredbe oz. 8. člena teh SPP se poleg določb uredbe in teh SPP upoštevajo tudi določbe Uredbe Komisije 800/2008/ES

(12)Določbe III. poglavja SPP veljajo tudi za posamične odobritve državne pomoči. Vloga mora izpolnjevati vsa merila iz uredbe in teh SPP. Pomoč se dodeli na podlagi individualne vloge, ki jo presoja posebna komisija, ki jo mora imenovati dajalec pomoči. S prejemnikom pomoči se sklene pogodba o dodelitvi sredstev, ki natančno opredeljuje terminski plan porabe sredstev in obveznosti prejemnika pomoči, vključno s poročili in dokazili o namenski porabi sredstev.

(13)Določbe III. poglavja SPP in uredbe ne veljajo za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na osnovi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti.

7. člen

(upravičenci) (1) Do regionalnih državnih pomoči so upravičene vse pravne in fizične osebe, ki se

ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njihovo statusno pravno obliko (v nadaljnjem besedilu: podjetja).

(2) Mala in srednja podjetja v tem poglavju SPP, so podjetja kot jih določa priloga I Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008/ES.

8. člen (nameni dodeljevanja)

(1) Regionalne državne pomoči se lahko dodelijo za sofinanciranje začetnih naložb. (2) Sofinancirajo se naložbe v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri:

- vzpostavitvi novega obrata,

- širitvi obstoječega obrata,

- diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in

- bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. (3) Opredmetena osnovna sredstva so: zemljišča, zgradbe, oprema in stroji. (4) Neopredmetena osnovna sredstva so: prenos tehnologije z nakupom patentov, licenc,

know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja. (5) Neposreden nakup premoženja podjetja, ki je prenehalo poslovati ali bi prenehalo

poslovati, če ne bi bilo prodano, se šteje kot začetna naložba, če je podjetje kupil neodvisen kupec. Pri nakupu podjetja se šteje kot začetna naložba strošek nakupa osnovnih sredstev podjetja, če so kupljena od tretje osebe po tržnih pogojih.

(6) Nakup delnic ali deleža podjetja, v primeru iz prejšnjega odstavka, se ne šteje kot začetna naložba in ni dopusten strošek.

9. člen

(instrumenti)

5

(1) Spodbude regionalnih državnih pomoči se dodeljujejo v obliki ugodnih posojil, subvencij začetnih naložb, sofinanciranja obrestne mere, jamstev, odpisov dolgov, v kolikor so le-ta zavarovana z običajnim zavarovanjem in če ne vključujejo neobičajnih tveganj.

Spodbude v obliki jamstev iz naslova regionalnih državnih pomoči se lahko dodelijo le skupaj z uporabo 51. člena teh SPP.

(2) Spodbude regionalnih državnih pomoči se lahko dodeljujejo z instrumenti iz prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni pogoji preglednosti iz 5. člena Uredbe 800/2008/ES.

(3) Po pravilu de minimis se spodbude regionalnih državnih pomoči lahko dodeljujejo z instrumenti iz prvega odstavka tega člena, če so izpolnjeni pogoji preglednosti iz 2. člena Uredbe Komisije (ES) 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/2006/ES).

10. člen

(preglednost pomoči)

(1) Pomoč v obliki ugodnega posojila se lahko dodeli, če je bruto ekvivalent dotacije izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki velja ob sklenitvi pogodbe in jo določi Evropska komisija.

(2) Spodbude ali državna pomoč v obliki jamstev se lahko dodeli malim in srednje velikim podjetjem. Višina pomoči se izračuna na podlagi premij varnega pristana, opredeljenih v tabeli v 3.3. točki Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (UL C št. 155/2008 z dne 20. 6. 2008, str. 10). Za majhna in srednje velika podjetja, ki nimajo zgodovine posojilne sposobnosti ali bonitetne ocene, se premijo varnega pristana določi v višini 3,8 odstotka. Višino državne pomoči predstavlja razlika med premijo varnega pristana in dejansko premijo, ki jo plača podjetje.

11. člen

(pogoji za dodelitev jamstev po pravilu de minimis)

(1) Državna pomoč po pravilu de minimis v obliki jamstev se lahko dodeli, če jamstvo ne presega 80 odstotkov posojila, zajamčeni del posojila pa ne sme presegati 1.500.000 eurov na podjetje ali 750.000 eurov na podjetje, ki deluje v cestnoprometnem sektorju. Višina državne pomoči je v primeru dosežene vrednosti zgornje meje posojila po tem odstavku enaka zgornji meji de minimis pomoči, določeni v Uredbi 1998/2006/ES. Če znaša zajamčeni del posojila, kateremu je jamstvo namenjeno, le določen delež zgornje meje posojila po tem členu, se šteje, da bruto ekvivalent dotacije jamstva ustreza enakemu deležu zgornje meje de minimis pomoči, določenem v Uredbi 1998/2006/ES.

12. člen (kumulacija pomoči)

(1) Zgornja meja intenzivnosti regionalne državne pomoči iz 5. člena SPP velja ne glede na

to iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena in, ali je pomoč dodeljena po več shemah hkrati.

(2) Regionalna državna pomoč za začetne naložbe in regionalna državna pomoč za ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z začetnimi naložbami, se lahko združita ob upoštevanju meje intenzivnosti iz 5. člena SPP.

(3) Če so stroški naložbe, ki so upravičeni do regionalnih državnih pomoči, v celoti ali delno upravičeni tudi do pomoči za druge namene ali po drugih shemah, veljajo za skupni del upravičenih stroškov najugodnejši pogoji iz posameznih shem.

6

(4) Spodbude ali regionalna državna pomoč za naložbe se ne sme združevati z državno pomočjo dodeljeno po pravilu de minimis glede na iste upravičene stroške, če bi s tem presegla intenzivnosti, določene v 5. členu SPP.

13. člen (poročanje o dodeljenih regionalnih državnih pomočeh)

(1) Vsako leto je potrebno do 28. februarja skladno z Zakonom o spremljanju državnih

pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) in Uredbo o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04, 22/07) poročati o prejemnikih teh pomoči za prejšnje leto upravljavcu regionalne sheme.

14. člen (upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški naložbe lahko zajemajo:

- stroške nakupa zemljišč, - gradnjo in nakup objektov, - nakup strojev in opreme, - stroške nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije z nakupom

patentiranih pravic, licenc, know-howa in nepatentiranega tehničnega znanja. Pri velikih podjetjih lahko upravičeni stroški nematerialnih naložb znašajo največ do 50% upravičenih stroškov celotne naložbe.

(2) Za mala in srednja podjetja so upravičeni stroški tudi stroški pripravljalnih študij in svetovanj, če so povezana z začetno naložbo, v višini do 50 odstotkov dejanskih stroškov, skladno z Uredbe 800/2008/ES.

(3) Upravičeni stroški so stroški pripravljalnih študij in svetovanj, ki jih zagotovijo zunanji izvajalci. Pomoč za svetovalne storitve majhnim in srednje velikim podjetjem, ki presega višino 2.000.000 eurov na podjetje in na naložbo, je potrebno priglasiti Evropski komisiji.

(4) Stroški, ki so povezani z zakupom sredstev, ki niso zemljišča ali zgradbe, se štejejo za upravičene stroške samo pod pogojem, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.

(5) Stroški zakupa zemljišč in zgradb se štejejo za upravičene stroške, če je zakupna pogodba sklenjena za obdobje najmanj petih let po predvidenem dokončanju naložbe za velika podjetja in najmanj treh let za mala in srednja podjetja.

(6) Razen pri malih in srednjih podjetjih in pri prevzemih morajo biti nabavljena osnovna sredstva nova. Pri prevzemu je treba vrednost osnovnih sredstev, pridobljenih z državno pomočjo, dodeljeno še pred nakupom, odšteti od vrednosti sredstev, ki so predmet nakupa.

(7) Upravičeni stroški za ustvarjanje delovnih mest, povezanih z izvedbo začetne naložbeso, pod posebnimi pogoji iz 16. člena SPP tudi stroški dela na novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki lahko zajemajo bruto plačo in obvezne prispevke za socialno varnost.

(8) V podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, stroški nakupa transportne opreme (premično premoženje) ne spadajo med upravičene stroške.

15. člen

(pogoji dodeljevanja) (1) Upravičenec do regionalne državne pomoči mora prispevati lastna sredstva v višini

najmanj 25% upravičenih stroškov, ki ne smejo vsebovati javnih sredstev. (2) Naložba mora ostati v regiji vsaj 5 let po zaključku. V kolikor so prejemniki regionalne

državne pomoči mala in srednja podjetja, mora naložba ostati v regiji vsaj 3 leta po zaključku.

7

(3) Regionalno državno pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem je mogoče dodeliti samo, če je prosilec zanjo vložil, vlogo za dodelitev državne pomoči pred začetkom izvajanja naložbe. Za začetek izvajanja naložbe se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek aktivnosti na naložbi. Pri dodelitvi regionalne državne pomoči velikemu podjetju se upoštevajo določila iz tretjega odstavka 8. člena Uredbe Komisije 800/2008/ES.

(4) Nematerialne naložbe se morajo uporabljati izključno v podjetju, ki je prejelo regionalno državno pomoč, obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo. Kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih, vključena morajo biti v osnovna sredstva podjetja in morajo vsaj pet let ostati v velikem podjetju in tri leta v malem ali srednjem podjetju, ki je prejelo regionalno državno pomoč.

16. člen (posebni pogoji dodeljevanja regionalne državne pomoči za ustvarjanje novih delovnih mest) (1) Regionalne državne pomoči za ustvarjanje novih delovnih mest se lahko dodelijo, če gre

za delovna mesta, ki so povezana z izvedbo nove naložbe . To pomeni, da se nanašajo na dejavnost, za katero je bila izvedena naložba in so ustvarjena v treh letih po končani naložbi. Upoštevajo se tudi delovna mesta, ustvarjena v treh letih po končani naložbi zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti s pomočjo nove naložbe.

(2) Povečanje števila delovnih mest se ugotavlja kot neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev.

(3) Če je regionalna državna pomoč za začetne naložbe povezana z odprtjem novih delovnih mest, morajo biti ta zasedena v treh letih po končani naložbi.

(4) Nova delovna mesta, odprta na podlagi nove naložbe, morajo ostati v regiji najmanj pet let, šteto od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno.

(5) Pri malih in srednjih podjetjih se lahko doba iz prejšnjega odstavka skrajša na tri leta, šteto od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno.

17. člen

(posebni pogoji za velike naložbene projekte) (1) Velik naložbeni projekt je nov projekt, pri katerem upravičeni stroški pri projektu

presegajo vrednost 50.000.000 eurov. Vrednost upravičenih stroškov mora biti izračunana na podlagi cen oziroma menjalnih tečajev na dan dodelitve regionalne državne pomoči ali pri velikih naložbah, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.

(2) Da se prepreči umetna razdelitev velikega projekta v več manjših projektov zaradi izogibanja določbam Uredbe, se za velik naložbeni projekt šteje tudi skupina posameznih projektov, ki posamezno ne dosegajo vrednosti 50.000.000 eurov, če podjetje ali podjetja v treh letih začno posamezne naložbe v osnovna sredstva, ki se lahko združena obravnavajo na ekonomsko nedeljiv način ali pomenijo ekonomsko celoto, v skupni vrednosti 50.000.000 eurov.

(3) Če pri naložbi vrednost upravičenih stroškov presega 50.000.000 eurov, se dovoljena intenzivnost regionalnih državnih pomoči iz 5. člena SPP določi na naslednji način:

- do 50.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 30% upravičenih stroškov naložbe, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije,

- med 50.000.000 eurov in 100.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 15% upravičenih stroškov naložbe, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije,

- nad 100.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 10,2% upravičenih stroškov naložbe, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije;

- Upravljavec regionalne sheme je dolžan v 10 dneh po dodelitvi regionalne državne pomoči velikemu naložbenemu projektu, ki ga predhodno ni potrebno priglasiti, Ministrstvu za finance poročati podatke, kot so opredeljeni v Prilogi II Uredbe 800/2008/ES.

8

(4) Individualna priglasitev regionalne državne pomoči Komisiji Evropske skupnosti je obvezna za vsako naložbo, pri kateri višina te pomoči iz vseh virov presega vrednost 22.500.000 eurov ali če skupna vrednost regionalne državne pomoči, iz vseh virov, presega 75 odstotkov vrednosti dovoljene regionalne državne pomoči pri naložbi, pri katerem upravičeni stroški dosegajo vrednost 100.000.000 eurov ob največji dovoljeni intenzivnosti iz 5. člena SPP.

(5) Veliki naložbeni projekti niso upravičeni do dodatkov za mala in srednja podjetja iz 5. člena SPP.

18. člen

(posebni pogoji za regionalno državno pomoč za novoustanovljena mala podjetja) (1) Poleg upravičenih stroškov iz 14. člena SPP se sofinancirajo še pravni, svetovalni in

administrativni stroški, ki so neposredno povezani z ustanovitvijo novega podjetja ter naslednji stroški, ki nastanejo v prvih petih letih od ustanovitve podjetja:

- obresti zunanjih finančnih virov in dividende na lastni kapital, uporabljen pri ustanovitvi novega podjetja, če te ne presegajo referenčne obrestne mere,

- povračilo stroškov najema proizvodnih prostorov, strojev in/ali opreme, - povračilo stroškov porabljene energije, vode, ogrevanja, davkov in

administrativnih taks, - povračilo amortizacije in stroškov zakupa proizvodnih prostorov, strojev in opreme

in - povračilo stroškov plač, vključno s povračilom obveznih socialnih prispevkov, če ti

niso vključeni v drugih oblikah ali virih regionalne državne pomoči. (2) Povračilo davka na dodano vrednost, davka na dobiček ali na dohodek ni upravičen

strošek. (3) Najvišja dovoljena intenzivnost regionalnih državnih pomoči za namene iz prvega

odstavka tega člena je 35% upravičenih stroškov naložbe, ki nastanejo tri leta po ustanovitvi podjetja oziroma 25% četrto in peto leto po ustanovitvi podjetja.

(4) Najvišja dovoljena višina regionalne državne pomoči posameznemu podjetju za namene iz prvega odstavka tega člena ne sme preseči 2.000.000 eurov, pri čemer znesek pomoči ne sme preseči 33% te vrednosti letno.

(5) Regionalna državna pomoč za namene iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena podjetjem, v katerih imajo kontrolni lastniški delež osebe, ki so imele lastniški delež v podjetju, ki je prenehalo poslovati, 12 mesecev od prenehanja prvotne družbe in katerega dejavnost je bila enaka ali podobna novoustanovljenemu podjetju.

(6) Državna pomoč za naložbe za namene iz prvega odstavka tega člena se ne sme združevati z državnimi pomočmi za iste naložbe, dodeljenimi po drugih shemah državnih pomoči, vključno s pomočmi, dodeljenimi po pravilu de minimis.

(7) Regionalne državne pomoči za namene iz prvega odstavka tega člena so dovoljene le podjetjem, ki so bila ustanovljena manj kot pet let pred odobritvijo pomoči.

(8) Do regionalne državne pomoči za namene iz prvega odstavka tega člena so upravičena samo podjetja, ki izpolnjujejo pogoje o neodvisnosti skladno z določbami priloge I Uredbe Komisije 800/2008/ES.

IV. DOLOČBE O POMOČI PO PRAVILU DE MINIMIS

19. člen (opredelitev)

(1) Pomoči po pravilu de minimis so pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo

konkurence in ne predstavljajo državne pomoči.

9

20. člen (opredelitev pomoči de minimis za gospodarstvo)

(1) Do pomoči, skladne z Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88

Pogodbe ES pri pomoči de minimis (v nadaljevanju besedila: pomoč de minimis za gospodarstvo) so upravičena podjetja v vseh sektorjih, razen tista podjetja, ki poslujejo v sektorju:

- ribištva in ribogojstva,

- primarne kmetijske pridelave,

- predelave in trženja kmetijskih proizvodov, v kolikor je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, ter če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na proizvajalce,

- pomoči za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,

- pomoči, pogojene s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega blaga,

- premogovništva. (2) Do pomoči niso upravičena tudi podjetja v težavah.

21. člen (višina pomoči de minimis za gospodarstvo)

(1) Skupni znesek pomoči dodeljene kateremukoli podjetju ne sme presegati zneska, določenega za pomoč de minimis v obdobju treh proračunskih let od zadnjega prejema takšne pomoči in velja ne glede na obliko pomoči ali zasledovani cilj. Skupni znesek pomoči de minimis za gospodarstvo ne sme presegati 200.000 EUR oziroma v cestnoprometnem sektorju 100.000 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let.

(2) Pomoč v obliki posojila ali v obliki nepovratnih sredstev se lahko pokriva do 100 odstotkov upravičenih stroškov. De minimis pomoč v obliki posojil se lahko dodeli le v primeru, ko je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati njen bruto ekvivalent dotacije. V primeru posojil se bruto ekvivalent dotacije izračuna na podlagi tržnih obrestnih mer, ki veljajo v času odobritve.

(3) Podjetje lahko za pomoč de minimis za gospodarstvo zaprosi za jamstvo v višini do 80 odstotkov vrednosti glavnice bančnega kredita za upravičene stroške, vendar ne sme presegati 1.500.000 EUR na podjetje, oziroma 750.000 EUR za podjetja, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju. Če podjetje pridobi posojilo v višini 1.500.000,00 EUR in zaprosi za jamstvo v višini 80%, se šteje, da mu je bila dodeljena državna pomoč v višini 200.000,00 EUR. Sredstva v obliki jamstev po shemi »de minimis« za gospodarstvo se lahko dodelijo le skladno z uporabo 51. člena teh SPP.

22. člen

(upravičeni stroški za pomoči de minimis za gospodarstvo)

(1) Med upravičene stroške za pomoči de minimis za gospodarstvo se štejejo: - materialni stroški projektov, ki pomenijo stroške nakupa strojev in opreme, nakupa

zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta,

- nematerialni stroški projektov, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja,

- stroški obratnih sredstev, stroški najema poslovnih prostorov in opreme, - stroški promocijskih aktivnosti, stroški zagona podjetja,

10

- stroški priprave in izdelave razvojne in investicijske dokumentacije ter študije in projektne dokumentacije za pripravo projektov gospodarske, turistične in podjetniške infrastrukture ter idejnih ali izvedbenih delov projektov širšega pomena,

- plače novo zaposlenih v podjetju, - stroški za realizacijo novega poslovnega programa, - stroški pridobivanja intelektualnih pravic, - drugi stroški odloga ali odpisa obveznosti, kot je podrobneje opredeljeno v IX.

poglavju SPP - .

(2) Med upravičene stroške ne spadajo stroški za nakup cestnih prevoznih sredstev.

23. člen (opredelitev pomoči de minimis za primarno kmetijsko proizvodnjo )

(1) Do pomoči, skladne z Uredbo Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o

uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje (UL L. št. 337/2007 z dne 21. 12. 2007, str. 35–41) (v nadaljnjem besedilu: pomoč de minimis za primarno kmetijsko proizvodnjo), so upravičena podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, ki so navedeni v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(2) Med pomoči de minimis za primarno kmetijsko proizvodnjo ne štejejo: - pomoči, katerih znesek se določi na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na

trg; - pomoči za dejavnosti, povezane z izvozom, to so pomoči, ki so neposredno

vezane na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo;

- pomoči, ki se dodelijo pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi;

- pomoči, dodeljene podjetjem v težavah.

24. člen (zgornja meja pomoči de minimis za primarno kmetijsko proizvodnjo)

(1) Skupni znesek pomoči de minimis za primarno kmetijsko proizvodnjo, odobrenih istemu

podjetju, ne sme presegati 7.500 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko sredstev - pomoči ali zastavljeni cilj.

25. člen

(upravičeni stroški za pomoči de minimis za primarno kmetijsko proizvodnjo) (1) Pomoč de minimis za primarno kmetijsko proizvodnjo se lahko odobri za pokritje do 100

odstotkov stroškov odloga ali odpisa obveznosti, kot je podrobneje opredeljeno v IX. poglavju SPP.

26. člen

(opredelitev pomoči de minimis za ribiški sektor) (1) Do pomoči, skladne z Uredbo Komisije (ES) št. 875/2007 z dne 24. julija 2007 o uporabi

členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis v ribiškem sektorju in o spremembah Uredbe (ES) št. 1860/2004 (UL L. št. 193 z dne 25. 7. 2007, str. 6–12) (v nadaljnjem besedilu: pomoč de minimis za ribiški sektor), so upravičena podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov, kot so opredeljeni v 1. členu Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva. (UL L št. 17 z dne 21. 1. 2000, str. 22–52).

11

(2) Med pomoči de minimis za ribiški sektor ne štejejo: - pomoči, katerih znesek se določi na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na

trg; - pomoči za dejavnosti, povezane z izvozom, to so pomoči, ki so neposredno

vezane na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo;

- pomoči, ki se dodelijo pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi;

- pomoči za povečanje ribolovne zmogljivosti, izražene v tonaži ali moči, kot določa točka n 3. člena Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L št. 358 z dne 31. 12. 2002, str. 59–80), če ne zadeva pomoči za posodobitev glavnega krova iz petega odstavka 11. člena navedene uredbe;

- pomoči za nakup ali izdelavo ribiškega plovila; - pomoči, dodeljene podjetjem v težavah.

27. člen

(zgornja meja pomoči de minimis za ribiški sektor) (1) Skupni znesek pomoči de minimis za ribiški sektor, odobrenih istemu podjetju, ne sme

presegati 30.000 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko pomoči ali zastavljeni cilj.

28. člen

(upravičeni stroški za pomoči de minimis za ribiški sektor) (2) Pomoč de minimis za ribiški sektor se lahko odobri za pokritje do 100 odstotkov stroškov

odloga ali odpisa obveznosti, kot je podrobneje opredeljeno v IX. poglavju SPP.

29. člen (kumulacija pomoči po pravilu de minimis)

(3) Poleg pomoči de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še

državna pomoč, če bi takšno seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost pomoči, določene za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske skupnosti.

V. DOLOČBE O DRŽAVNIH POMOČEH NA PODROČJU PRIMARNE PRIDELAVE V KMETIJSTVU

30. člen

(državne pomoči na področju primarne pridelave v kmetijstvu)

(1) Za dodeljevanje državnih pomoči na področju primarne pridelave v kmetijstvu se uporablja Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in sprememba Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L, št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3-21) (v nadaljevanju: uredba za skupinske izjeme).

(2) Sklad dodeljuje sredstva - pomoč za projekte v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo skladno s 4. členom uredbe za skupinske izjeme.

(3) Najvišji znesek pomoči, določen na podlagi uredbe za skupinske izjeme, se uporablja ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.

12

(4) Zgornja meja intenzivnosti državne pomoči na podlagi člena 4 uredbe za skupinske izjeme velja ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena po več shemah hkrati.

(5) Državna pomoč, dodeljena na podlagi uredbe za skupinske izjeme, se ne sme kumulirati s podporo de minimis glede na iste upravičene stroške, če bi s tem presegla intenzivnosti, določene v Uredbi za skupinske izjeme.

(6) Opredelitev temeljnih pojmov:

- »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87 (1) Pogodbe;

- »kmetijski proizvodi« pomeni:

- proizvode iz seznama v Prilogi I Pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000,

- proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki),

- proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3 (2) Uredbe EGS št. 1898/87;

- »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

- »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;

- »mala in srednje velika podjetja« (MSP) so mala in srednje velika podjetja, kakor so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 800/2008/ES;

- »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov. Obrestna mera, ki se uporabi za izračun zneska pomoči ob odobritvi ugodnega posojila, je referenčna obrestna mera, veljavna ob njegovi odobritvi;

- »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999;

- »projekt za nadomestitev« pomeni projekt, ki preprosto nadomesti obstoječo zgradbo ali stroj ali njune dele z novo, posodobljeno zgradbo ali strojem, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25% ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije. Za nadomestitev se ne šteje popolno rušenje najmanj 30 let starega kmetijskega poslopja in nadomestitev s posodobljenim poslopjem ali popolna prenova kmetijskega poslopja. Prenova se šteje za popolno, kadar stroški zanjo dosežejo najmanj 50% vrednosti nove stavbe.

(7) Upravičenci do sredstev - pomoči za projekte so kmetijska gospodarstva, ki se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja, in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter imajo sedež v Republiki Sloveniji.

(8) S projektom je treba doseči enega ali več ciljev, kar mora biti razvidno iz vloge na javni razpis:

- zmanjšanje proizvodnih stroškov,

- izboljšanje in preusmeritev proizvodnje,

- izboljšanje kakovosti,

- ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.

(9) Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju ne sme preseči 400.000 € v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 500.000 € na območjih z omejenimi dejavniki.

13

(10) Bruto intenzivnost pomoči ne sme preseči 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki oziroma do 40% na drugih območjih.

(11) Predmet podpore so naslednji sklopi projektov:

- gradnja, nakup ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo:

- v gradnjo, nakup ali posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo;

- v skladišča za krmo s pripadajočo opremo;

- nakup kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;

- nakup kmetijskih zemljišč, v vrednosti do 10% celotnega projekta, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotnega projekta;

- prva postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov ter prva postavitev oziroma prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov, vključno z jagodišči, in nasadov hmeljišč;

- nakup in postavitev steklenjakov, rastlinjakov, plastenjakov, tunelov in toplih gred, vključno s pripadajočo opremo;

- nakup in postavitev mrež proti toči.

- urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:

- v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi;

- v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih, ki niso javno dobro), vodno in ostalo infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih;

- v obnovo namakalnih sistemov, ki so v zasebni lasti, če taka projekt vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%;

(12) Splošni pogoji upravičenosti:

- izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovna institucija;

- ponudbo oziroma predračun za nameravan projekt;

- pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo projekta, kolikor se za to vrsto projekta izdajajo dovoljenja;

- gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,

- mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;

- projekt mora biti v skladu z veljavnimi standardi Skupnosti;

- kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naštetih specifičnih ciljev tega ukrepa, kar mora biti razvidno iz vloge;

- po zaključku projekta mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati novo uvedeni standard za dobro počutje živali;

- do pomoči so upravičena kmetijska podjetja, ki niso podjetja v težavah;

- imeti v obdelavi ustrezno površino lastnih ali zakupljenih kmetijskih površin za neškodljivo uporabo gnojevke, gnoja in gnojnice, in sicer največ 2,5 glavi velike živine na hektar (GVŽ/ha), na varstvenih pasovih virov pitne vode največ 1,9 GVŽ/ha, oziroma kot to določajo nacionalni predpisi za posamezna področja.

(13) Upravičeni stroški:

- stroški adaptacije hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenega standarda dobrega počutja živali, temelječega na zakonodaji Skupnosti;

- stroški novogradnje in adaptacije hlevov;

- stroški nakupa in montaže tehnološke opreme (za krmljenje, molžo, izločke…);

14

- nakup materiala, opreme in stroški novogradnje oziroma adaptacije pomožnih živinorejskih objektov (adaptacija gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda Nitratna direktiva ni mogoča. V sklopu novogradnje hlevov se lahko sofinancira novogradnja gnojišč in gnojnih jam);

- stroški nakupa kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;

- stroški prve postavitve ekstenzivnih trajnih nasadov ali postavitve oziroma prestrukturiranja (zamenjave sort) obstoječih intenzivnih trajnih nasadov (priprava zemljišča in postavitev opore in ograje, nakup večletnega sadilnega materiala, postavitev mrež proti toči …);

- stroški nakupa in postavitve steklenjaka, rastlinjaka ali plastenjaka, tunela ali tople grede s pripadajočo opremo;

- stroški nakupa in postavitve mrež proti toči;

- stroški nakupa opreme za ureditev pašnikov in obor (oprema za ograditev in pregraditev pašnika na pašne čredinke, pašni aparat, ureditev napajališč …);

- stroški izvedbe agromelioracijskih del, razen drenažna dela in material za drenažo, ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen, če tak projekt vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%;

- splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški študije za izvedljivost, projektne dokumentacije, nakup patentov in licenc …).

- pomoč se lahko dodeli upravičencu, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali.

(14) Spodbude se ne dodelijo za:

- davke, razne takse in režijske stroške,

- stroške zavarovanja,

- stroške za refinanciranje obresti,

- za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,

- preproste projekte za nadomestitev;

- za proizvodnjo proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode;

- drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen, če tak projekt vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%;

- nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč,

- nakup in zasaditev enoletnih rastlin,

- projekt v naložbe trgovine,

- nakup proizvodnih pravic.

(15) Znesek dodeljene spodbude se določi z javnim razpisom. (16) Posojilni pogoji pri dodeljevanju spodbud so določeni v 49. In 50. členu SPP, merila

in¸postopek dodelitve so določeni v VII. poglavju SPP, uporabljajo se tudi končne določbe iz X. poglavja SPP.

V.A SPODBUDE NA PODROČJU PRIMARNE PRIDELAVE V KMETIJSTVU NA PODROČJU IZVEN DRŽAVNIH POMOČI

31. člen

(1) Sklad lahko odobri tudi spodbude v obliki posojil projektom na področju primarne

pridelave v kmetijstvu, in sicer le za projekte kmetijskih gospodarstev, po posojilnih pogojih izven pravil državnih pomoči.

15

(2) Spodbude se lahko dodelijo v višini 100 odstotkov upravičenih stroškov. (3) Spodbude v obliki posojil se podeljujejo po obrestni meri, ki je enaka ali višja od veljavne

referenčne obrestne mere in zato ne vsebuje elementov državnih pomoči. (4) Upravičenci do pomoči v projekte so kmetijska gospodarstva, ki se uvrščajo med majhna

in srednje velika podjetja, in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter imajo sedež v Republiki Sloveniji.

(5) Pri podeljevanju teh spodbud se upoštevajo temeljni pojmi, kot so opredeljeni v 6. odstavku 30. člena teh SPP.

(6) S projektom je treba doseči enega ali več ciljev, kar mora biti razvidno iz vloge na javni razpis:

- zmanjšanje proizvodnih stroškov,

- izboljšanje in preusmeritev proizvodnje,

- izboljšanje kakovosti,

- ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.

(7) Pri podeljevanju teh spodbud se upoštevajo predmeti podpor, kot so opredeljeni v 11. odstavku 30. člena teh SPP ter upravičeni stroški, kot so opredeljeni v 13. odstavku 30. člena teh SPP. Poleg teh stroškov so upravičeni stroški tudi stroški samostojnega nakupa nepremičnin (kmetij in zemljišč), stroški nakupa živali ter enoletnih rastlin. Podpore se ne dodelijo za:

- davke, razne takse in režijske stroške,

- stroške zavarovanja,

- stroške za refinanciranje obresti,

- preproste projekte za nadomestitev;

- proizvodnjo proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode;

- drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen, če tak projekt vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%;

- projekt v naložbe trgovine,

- nakup proizvodnih pravic.

(8) Pri podeljevanju teh spodbud se upoštevajo splošni pogoji upravičenosti, kot so opredeljeni v 12. odstavku 28. člena teh SPP.

(9) Posojilni pogoji pri dodeljevanju spodbud so določeni v 49. in 50. členu SPP, merila in postopek dodelitve so določeni v VII. poglavju SPP, uporabljajo se tudi končne določbe iz X. poglavja SPP.

VI. DOLOČBE O SPODBUDAH ZA PROJEKTE LOKALNE IN REGIONALNE JAVNE INFRASTRUKTURE

32. člen

(spodbude za projekte lokalne in regionalne javne infrastrukture)

(1) Spodbude se dodeljujejo lokalnim skupnostim. (2) Upravičeni stroški so:

- nakup zemljišč, - nakup objektov in opreme, - gradnje in rekonstrukcije, - priprave investicijskih študij in projektov začetnih projektov.

(3) Neupravičeni stroški so: - refinanciranje oz. nadomeščanje starih posojilnih obveznosti in zakupa ter

nakup objektov in opreme, ki so predmet zakupa. (4) Spodbude lahko znašajo do 100 odstotkov upravičenih stroškov.

16

VI.A SPODBUDE NA PODROČJU PRED-FINANCIRANJA PROJEKTOV

33. člen

(pred-financiranje projektov, ki imajo odobrena evropska sredstva in podpisano pogodbo za njihov prejem)

(1) Sklad lahko dodeli posojila za realizacijo projektov upravičencev iz Republike Slovenije

na ozemlju Republike Slovenije in slovenskih partnerjev v čezmejnih programih, ki so kandidirali na razpisih za pridobitev evropskih sredstev, prejeli pozitivno odločitev ter imajo podpisano pogodbo o sofinanciranju za njihov prejem. Upravičenci do evropskih sredstev z odobrenim posojilom premostijo časovno vrzel do izplačila evropskih sredstev za izpeljani projekt.

(2) Upravičenci do teh posojil so: - pravne osebe, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je država in/ali občina oz.

občine, kot so: raziskovalne in razvojne ustanove, ustanove za izobraževanje in usposabljanje, ustanove zdravstvenega varstva, ustanove za varstvo naravne in kulturne dediščine, lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne akcijske skupine, itd, nevladne organizacije, kot so združenja, fundacije, gospodarske, kmetijske, obrtne in industrijske zbornice, grozdi, ki so registrirani kot neprofitne pravne osebe, pravne osebe zasebnega prava (družbe), ki izkazujejo neprofitni status in namen delovanja, kot so lokalne in regionalne razvojne agencije, registrirane kot podjetja, lokalne turistične organizacije, organizacije za usposabljanje, itd, javne ustanove za gospodarski razvoj, javna podjetja ter druge pravne osebe, kjer imata država ali občina delež v lastništvu vlagatelja;

- mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (glede na velikost po Uredbi 800/2008/ES),

- kmetijska gospodarstva, v skladu z Zakonom o kmetijstvu. (3) Posojila se dodeljujejo največ v višini 80 % sredstev, za katera ima vlagatelj dokument za

dodeljena nepovratna sredstva. (4) Sredstva se dodeljujejo v obliki posojil najmanj po referenčni obrestni meri. V kolikor so

vlagatelji odobrena sredstva prejeli po shemi državnih pomoči, je potrebno pri izvedbi pred-financiranja projektov upoštevati tudi pravila te sheme.

(5) Kot zadostno zavarovanje pri pred-financiranju projektov, ki imajo podpisano pogodbo o odobritvi evropskih sredstev, se upoštevajo menice.

VII. MERILA IN POSTOPEK ZA DODELITEV

34. člen (merila za izbiro)

(1) Pri programskem financiranju sklad dodeli prednostnim območjem ustrezno večji obseg

sredstev, pri javnih razpisih se določijo pri izboru dodatne točke projektom, ki prihajajo iz prednostnih območij. Prednostna območja izhajajo iz razvrstitve razvojnih regij ter občin glede na stopnjo razvitosti.1

(2) Shema vrednotenja podjetniških projektov vsebuje naslednje skupine kriterijev:

1 Zadnji veljavni sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti ter zadnji veljavni koeficienti razvitosti občin

17

- regionalni vidik lokacije investiranja (stopnja razvitosti razvojnih regij, stopnja razvitosti občin, stopnja brezposelnosti, obmejna problemska območja, idr.), skupno največ 30 točk;

- tržni in ekonomski elementi projekta, skupno največ 50 točk; - ocena vlagatelja, skupno največ 20 točk.

Da se projekt uvrsti v nadaljnjo obravnavo, mora doseči najmanj 45 točk po kriterijih tržni in ekonomski elementi projekta in ocena vlagatelja ter hkrati najmanj 25 točk samo po kriteriju tržni in ekonomski elementi projekta. Posamezni kriteriji pri določitvi kazalnikov stopnje razvitosti regij, občin, obmejnih problemskih območij, se ne smejo podvajati.

(3) Vse vloge z negativnim denarnim tokom, ekološko sporne projekte ter projekte brez realne možnosti za zavarovanje posojila, se kot neutemeljene zavrnejo.

(4) Uteži za posamezne skupine kriterijev sprejme direktor hkrati z razpisom in jih objavi v javnem razpisu/razpisni dokumentaciji.

(5) Sheme vrednotenja na drugih področjih dodeljevanja spodbud sprejme direktor in se določijo za vsak javni razpis posebej.

(6) Pri ocenjevanju kreditne sposobnosti upravičencev do posojil se smiselno uporabljajo predpisi Banke Slovenije, ki veljajo za banke.

35. člen

(omejitve pri dodeljevanju spodbud)

(1) Do pomoči sklada niso upravičeni vlagatelji: - ki izvajajo program prestrukturiranja oziroma so v težavah; - so v postopku stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije.

(2) Najvišji znesek posamezne spodbude ne sme presegati 10 % vrednosti namenskega premoženja sklada, ki je vpisano v sodni register.

(3) Ob dodelitvi spodbud: - skupna višina zadolženosti posameznega oz. potencialnega vlagatelja do sklada

ne sme presegati 10 % vrednosti namenskega premoženja sklada, ki je vpisano v sodni register;

- mora vlagatelj izkazovati sposobnost izpolnjevanja obveznosti ves čas trajanja pogodbenega razmerja;

- mora imeti vlagatelj za sredstva poravnane vse svoje zapadle obveznosti do sklada.

36. člen (merila za določitev namenske rabe sredstev)

(1) Dodeljene spodbude sklada morajo biti porabljene skladno z namenom njihove dodelitve. (2) Sklad spremlja izvajanje projekta na podlagi pogodb, sklenjenih na podlagi odločb o

dodelitvi, ne glede na določila posamezne pogodbe po upravno-pravni, tehnično-tehnološki in finančni plati, sklad v ta namen izvaja tudi oglede projektov, za katere so bile dodeljene spodbude.

37. člen (razpisna komisija)

(1) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s pisno odločbo

imenuje direktor sklada. Razpisna komisija deluje v skladu s SPP, delo komisije pa posebej določi direktor v Navodilu o poteku postopka dodeljevanja spodbud in delu strokovnih komisij.

38. člen

(javni razpis)

18

(1) Spodbude, ki jih dodeljuje sklad preko javnih razpisov, sklad objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletni strani, lahko pa tudi v drugih medijih.

(2) Končni tekst posameznega razpisa, na podlagi SPP ter Poslovnega in finančnega načrta sklada za tekoče leto, sprejme direktor sklada.

(3) V razpisu morajo biti opredeljene sledeče točke razpisa:

- pravna podlaga za izvedbo razpisa; - predmet oziroma vsebina razpisa ter nameni in višina razpisanih sredstev; - splošni in posebni pogoji; - finančni pogoji z obrestno mero, skupno dobo vračanja posojila, dobo

odplačevanja, moratorijem, stroški nadomestil ter način vodenja posojila ter najvišjim deležem sofinanciranja,

- drugi ustrezno prilagojeni pogoji za pridobitev jamstva, nepovratnih sredstev ali katere druge spodbude;

- merila za izbor ter navedba načina uporabe meril; - kazalci, ki bodo predmet kasnejše spremljave projektov; - vsebina vloge za prijavo; - rok in način prijave; - postopek pri izbiri z rokom, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o

izboru.

(4) Sklad lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa.

(5) Javni razpis predstavlja vabilo za zbiranje vlog tistih vlagateljev, ki menijo, da ustrezajo pogojem razpisa.

(6) Sklad lahko zahteva od vlagateljev tudi dodatno dokumentacijo na svoje ali vlagateljeve stroške (npr. izdelava strokovnega mnenja o projektu, preveritev zavarovanja).

39. člen (splošni pogoji)

(1) Splošni pogoji razpisov, skupni za vse namene in vrste spodbud so:

- vlagatelj mora predložiti zahtevo za spodbudo na predpisanem obrazcu, - vlagatelj mora predložiti ustrezno projektno dokumentacijo, - fizične osebe - začetniki morajo po zaključku projekta, v roku predpisanemu v

pogodbi, predložiti dokazila o registraciji dejavnosti, - spodbude so lahko namenjene za isti projekt praviloma enkrat, posamezna faza

projekta se lahko opredeli kot nov projekt, vendar z ustrezno vsebino in zaprto finančno konstrukcijo,

- projekti morajo ostati v regiji vsaj pet oziroma tri leta po zaključku projekta in - navedba skupin posameznikov, ki niso upravičeni do pomoči sklada.

(2) Direktor lahko določi za posamezen namen razpisa tudi dodatne specifične pogoje.

40. člen (finančni pogoji)

(1) Finančni pogoji razpisov so:

- skupna doba vračanja posojila praviloma ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta;

- črpanje sredstev je dokumentarno; v obliki nakazil izvajalcem ali refundacije že plačanih računov, v primeru odobrenega jamstva iz RGS črpanje posojila, namenskost in odplačevanje posojila spremlja banka posojilodajalka, jamstvo se banki izda ob dodelitvi posojila;

19

- vlagatelj regionalnih spodbud mora prispevati najmanj 25% upravičenih stroškov projekta v obliki lastnih sredstev;

- izjava vlagatelja spodbud, da ni prejel državnih pomoči oziroma opredelitev višine državnih pomoči za isti namen iz drugega javnega vira.

(2) Za vodenje spodbud, pripravo pogodb in druge stroške, povezane s spodbudo se plačuje nadomestilo v skladu s Tarifnim pravilnikom, ki ga v soglasju z nadzornim svetom sprejme direktor.

41. člen (razpisna dokumentacija)

(1) Sklad mora omogočiti vlagateljem vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo od dneva objave javnega razpisa.

(2) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki bodo omogočili vlagatelju izdelati popolno vlogo za dodelitev spodbude. Sklad mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev spodbude oziroma, ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje kot formalno popolna. Obvezne sestavne dele razpisne dokumentacije posebej določi direktor v Navodilu o poteku postopka dodeljevanja spodbud in delu strokovnih komisij.

42. člen (vložitev vloge)

(1) Vloga za dodelitev spodbude mora biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa. Rok za predložitev vlog mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji. Rok za vložitev vlog ne more biti krajši od 30 dni.

(2) Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti označen z "ne odpiraj – vloga" in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša.

43. člen

(obravnava vlog)

(1) Odpiranje prejetih vlog za dodelitev spodbud vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu ali v predvidenih rokih, če gre za zaporedno odpiranje vlog, pri čemer je rok od izteka roka za dostavo vlog do odpiranja največ osem dni.

(2) Odpiranje prejetih vlog ni javno.

(3) Odpirajo se samo v roku dostavljene pošiljke (ovojnice), ki vsebujejo vloge in sicer v vrstnem redu, po katerem so prispele v tajništvo sklada.

(4) O odpiranju vlog mora komisija sproti voditi zapisnik. Na odpiranju ugotavlja komisija popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost). Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije.

44. člen (pozivi za dopolnitev vlog)

(1) Strokovna služba sklada v roku najkasneje 8 dni od odpiranja vlog na seji komisije pisno pozove tiste vlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev je praviloma 8 dni oziroma ne sme biti daljši od 15 dni.

(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo.

20

45. člen (priprava predloga za dodelitev in zavrnitev vlog)

(1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog. Popolne vloge pridobijo najmanj 2 oceni

na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v javnem razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju voditi zapisnik. Strokovna komisija lahko k svojemu delu pritegne tudi strokovnjake iz delovnih področij glede na posamezno naravo razpisa, vendar s soglasjem direktorja. Prednost pri izbiri imajo projekti z večjim povprečnim številom točk po ocenjevanju.

(2) Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev in predlog za zavrnitev oziroma zavrženje vlog z navedbo pomanjkljivosti, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Predlog komisije se predloži v odločanje direktorju sklada.

(3) Vloge, ki prispejo po razpisanem roku, se zavržejo.

(4) Vloge, ki ne ustrezajo razpisnim pogojem, se kot neutemeljene zavrnejo.

(5) Vloge, ki se uvrstijo pod prag razpisanih sredstev, se kot neutemeljene zavrnejo.

(6) Vloge, pri katerih vlagatelji nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do sklada, se zavržejo.

46. člen

(odločanje o predlogu komisije in obveščanje o izboru)

(1) Direktor ne sme izdati odločbe o dodelitvi prejemnikov spodbude brez predloga komisije. V obrazložitvi odločbe mora utemeljiti svojo odločitev. Sklad v odločbi o dodelitvi spodbude določi tudi pogoje za dodelitev spodbud, v primerih, ko razpis omogoča razpon ali kombinacijo različnih virov. Sklad v odločbi upravičence tudi obvesti o številki sheme državnih pomoči. Višina državne pomoči se izračuna na dan, ko je sklenjena pogodba. Sklad o višini državne pomoči obvesti upravičenca.

(2) Hkrati z izdano odločbo o dodelitvi spodbud, sklad obvesti upravičence tudi o načinu sklenitve pogodbe o dodeljenih spodbudah, ki vsebuje:

- kraj in mesto sklepanja pogodbe, - praviloma tudi potrebno dokumentacijo za sklenitev pogodbe.

(3) Direktor je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti tudi vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve spodbude. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev.

(4) Sklad mora upravičencu posredovati odločbo o dodelitvi in ga hkrati pozvati k podpisu pogodbe. Če se prejemnik v roku, ki je naveden v odločbi, nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev spodbude.

47. člen

(priprava predloga za odobritev vlog jamstev regijske garancijske sheme)

Vloge za odobritev jamstev se vložijo pri izvajalcu jamstev regijske garancijske sheme.Odpiranje prejetih vlog vodi vsaj dvočlanska komisija izvajalca, ki ugotavlja popolnost oziroma nepopolnost vloge. Strokovna oseba izvajalca, ki vodi razpis, je dolžna v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvati tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne na dopolnitev. Strokovna oseba izvajalca tudi opravi strokovni pregled popolnih vlog in jih oceni. K svojemu delu lahko pritegne zunanje strokovnjake, vendar s soglasjem direktorja izvajalca jamstev. Na podlagi ocene vlog za garancijo in pozitivne odločitve banke o dodelitvi posojila pripravi strokovna oseba izvajalca predlog za obravnavo na kreditnem odboru. Kreditni odbor

21

ocenjuje ustreznost projektov prosilcev v skladu s kriteriji, ki so natančno opredeljeni na osnovi razpisnih pogojev.

Predlog kreditnega odbora se predloži v odločanje direktorju izvajalca jamstev.

Dodeljevanje jamstev se bo izvajalo v skladu s Pravilnikom o delovanju regijskih garancijskih shem.

48. člen

(sklepanje pogodbe)

(1) Za dodelitev spodbude se sklene pogodba med skladom in prejemnikom. Obvezne sestavine pogodbe so:

- naziv in naslov sklada in upravičenca spodbud; - namen, za katerega je spodbuda dodeljena; - v primeru posojila višina dodeljenih sredstev s posojilnimi pogoji; - rok porabe sredstev; - način nadzora nad namensko porabo sredstev; - način zavarovanja; - drugo, kar sledi iz določil javnega razpisa.

(2) Določba prejšnjega odstavka v zvezi s sklepanjem pogodb se smiselno uporablja tudi za pogodbe v primeru programskega dodeljevanja spodbud.

49. člen

(pritožbeni postopek)

(1) Vlagatelj vloge lahko vloži na sklad pritožbo v roku 8 dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Pristojni organ mora o pritožbi odločiti v roku 60 dni z odločbo.

(2) Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z upravičencem.

(3) Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog kot tudi ne kreditna ocena vlagatelja.

VIII. POSEBNI POGOJI PRI DODELJEVANJU SPODBUD

50. člen (posojilni pogoji)

(1) Sklad razpisuje posojila pod sledečimi osnovnimi pogoji:

- skupna doba vračanja posojila (razen za pred-financiranje) do 20 let, z vključenim moratorijem na odplačevanje glavnice posojila, vendar ne daljša kot ekonomska doba projekta;

- moratorij na odplačevanje glavnice posojila do 5 let (razen za pred-financiranje);

- obrestna mera se določi s Poslovnim in finančnim načrtom sklada za tekoče leto;

- prosilec mora zagotoviti ustrezen instrument zavarovanja posojila in

- višina odobrenega posojila ne more biti nižja od 5.000 eurov.

(2) Za pred-financiranje

- Posojilni pogoji: skupna doba vračanja posojila je največ 3 leta oz. za obdobje do izplačila nepovratnih sredstev. Vlagatelji lahko pridobijo moratorij na odplačevanje glavnice posojila do 3 leta.

51. člen (zavarovanje posojil, jamstev in subvencij začetnih projektov)

22

(1) Posojila, jamstva in subvencije začetnih projektov, ki se dodeljujejo iz namenskega premoženja sklada, se obvezno zavarujejo z menicami (razen pri fizičnih osebah) in/ali z izvršnico ter z enim ali več naslednjimi zavarovalnimi instrumenti (razen pri dodelitvah lokalnim skupnostim):

- vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije, Evropske centralne banke ter vlad in centralnih bank drugih držav Cone A, kot je opredeljeno v sklepu Banke Slovenije (glej 4. člen Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic Uradni list RS, št. 28/2007),

- nepreklicna garancija na prvi poziv bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, prvovrstnih bank držav članic in prvovrstnih tujih bank,

- prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih,

- nepreklicna jamstva Republike Slovenije, občin, vključno z garancijami na prvi poziv SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, ki so bile izdane do uveljavitve Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov, razen za dodeljene regionalne in kmetijske državne pomoči ter za dodelitev de minimis pomoči,

- bančne vloge, za katere je pogodbeno določena obveznost, da se uporabijo za poplačilo obveznosti do sklada,

- zastava nepremičnin (lahko tudi rastoča hipoteka),

- zavarovanje pri zavarovalnici,

- poroštvo pravnih in fizičnih oseb,

- zastava vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,

- zastava premičnin v skladu 5. točko tega člena,

- po posebnem predhodnem dogovoru s skladom, tudi z drugim ustreznim instrumentom zavarovanja, ki nudi zadostno zavarovanje za izpolnitev dolžnikovih obveznosti.

V primerih, ko sklad izvaja dodeljevanje spodbud začetnim projektom kot pogodbeni izvajalec, se zavarovanje izvaja v skladu z zahtevami naročnika.

(2) V primeru uporabe instrumenta zavarovanja, naštetega v peti alineji prvega odstavka, mora biti razmerje med zneskom dodeljene spodbude in zneskom bančne vloge najmanj 1 : 1,2.

(3) V primeru uporabe instrumenta zavarovanja, naštetega v šesti, deveti in deseti alineji iz prvega odstavka, mora biti razmerje med zneskom dodeljene spodbude in vrednostjo zavarovanj najmanj 1 : 2,0; o zahtevani vrednosti zavarovanj odloča sklad na osnovi ugotovljene kreditne ocene upravičenca.

(4) Zastava nepremičnin

a. Ocenjena vrednost nepremičnine mora znašati najmanj 1:2,0 dodeljenih spodbud.

b. V primeru že predhodnih vpisanih zastavnih pravic na v zastavo danih nepremičninah upravičenca lahko sklad dopusti vknjižbo na naslednje prosto mesto, če višina vrednosti nepremičnin omogoča zadostno, s kreditno oceno upravičenca ugotovljeno potrebno vrednost zavarovanja.

c. Za dokazovanje vrednosti nepremičnin se upoštevajo cenitve, izdelane v skladu s trenutno veljavnimi Mednarodnimi standardi ocenjevanja (MSOV) ali Slovenskimi poslovno finančnimi standardi 2 (SPS 2), ki jih opravi sodni cenilec ali pooblaščeni ocenjevalec pri slovenski instituciji za revidiranje. Upošteva se cenitev po tržni vrednosti nepremičnin, ki mora vsebovati tudi tržno analizo nepremičnine. Cenitev ne sem biti starejša od enega leta. V

23

cenitvi morajo biti navedene ID znaki ocenjenih nepremičnin. V primeru zavarovanja z nepremičnino, ki je predmet zastave in predmet nakupa, cenitev ni potrebna, upošteva se vrednost nepremičnine iz kupoprodajne pogodbe.

d. Zastavna pravica se vpiše na vse lastnike zastavljene nepremičnine (solastnike).

e. Zastavna pravica se praviloma vpiše na celoto nepremičnino, na določen delež nepremičnine pa le v primeru, ko le-ta predstavlja zaokroženo celoto.

f. Hipotekarno zavarovanje se sklepa pri notarju v obliki notarskega zapisa. V notarskem zapisu se stranke odpovedo pravici do pritožbe. V notarsko listino mora biti vložen en izvod pogodbe o dodeljeni spodbudi.

g. V primeru zaščitene kmetije se zavarovalna pravica vpiše na celotno zaščiteno kmetijo.

h. Obveznosti upravičenca do sklada se lahko zavarujejo tudi z nepremičninami, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, v skladu z določili 254. člena ZIZ.

i. V zavarovanje se lahko sprejme tudi rastoča hipoteka.

(5) Spodbude se z zastavo premičnin zavaruje v sledečih primerih:

- če so ročnosti odobrenih spodbud do 5 let,

- starost zastavljenih premičnin največ polovico ekonomske oziroma amortizacijske dobe, če je le ta krajša od ekonomske dobe,

- vrednost zavarovanja najmanj 1 : 3,0 in

- kreditna ocena upravičenca dopušča delno ali celotno zavarovanje odobrene spodbude s premičninami.

Pri spodbudah daljše ročnosti dopušča sklad zavarovanje terjatev z zastavo premičnin le nad vrednostjo 1 : 2, če na osnovi kreditne ocene upravičenca presodi, da je potrebno dodatno zavarovanje.

(6) Zavarovanje in dokazovanje vrednosti zavarovanja je strošek upravičenca. V primeru zavarovanja odobrene spodbude v znesku nad 200.000 eurov z zastavo nepremičnin, lahko sklad za ocenitev vrednosti nepremičnine naroči storitev ocenjevalca, ki ga plača upravičenec.

(7) O ustreznosti zavarovanj odloča izključno sklad. Zavarovanje mora biti veljavno še najmanj dva meseca po zapadlosti zadnjega obroka.

(8) Če upravičenec zavaruje obveznosti do sklada z več instrumenti hkrati, mora skupni seštevek vseh zavarovanj z zahtevanimi faktorji, zadoščati za pokritje celotne obveznosti do sklada.

(9) Pred koriščenjem sredstev je upravičenec dolžan nepremičnino ali premičnimi, vzeto v zavarovanje, zavarovati proti požaru in drugim nevarnostim za stvarno vrednost, zavarovalno polico pa vinkulirati v korist sklada in tako zavarovanje obnavljati vse do popolnega odplačila posojila.

52. člen

(dodelitev jamstev)

(1) Posamezno jamstvo se lahko izda v višini do 80 % obveznosti iz sklenjene ali bodoče posojilne pogodbe. V primeru, da vlagatelj z banko še ni sklenil posojilne pogodbe, izda sklad pogojno jamstvo, ki se po sklenitvi posojilne pogodbe v primeru, da ta vsebuje določila iz teh pogojev, nadomesti s pravim jamstvom.

24

(2) Posojilna pogodba praviloma ne sme vsebovati klavzule o pravici odstopa posojilodajalca (banke) od pogodbe in takojšnji zapadlosti celotnega posojila v vračilo v primeru, da posojilojemalec (prosilec) ne plača katerega od zapadlih obrokov. Odstop od pogodbe je možen samo v primeru izrecnega pisnega soglasja sklada. Pogoji posojilne pogodbe ne smejo odstopati od povprečne ravni pogojev, ki v času dodeljevanja jamstva veljajo v Republiki Sloveniji za ustrezno kategorijo posojilojemalca (prosilca) in namene, za katere je bilo posojilo dano.

(3) Jamstvo ima pravno naravo poroštva, pri čemer sklad jamči izključno in samo za odplačevanje posojila v višini odobrenega jamstva v skladu z določili iz prvega odstavka tega poglavja ali delnega zneska posojila, vključno s pogodbenimi obrestmi, ki se odplačuje po amortizacijskem načrtu (jamstvo za plačilo vseh ali posameznih obrokov vračila posojila v primeru delnega jamstva). V primeru izvajanja garancijskih shem se izdajajo garancije v deležu od odobrene glavnice posojila.

(4) Prosilec mora pred podelitvijo jamstva sklada z njim skleniti posebno jamstveno oziroma poroštveno pogodbo. Pogoj za sklenitev pogodbe je predložitev ustreznih zavarovanj za morebitne obveznosti sklada iz danega jamstva, na način kot ga opredeljuje poglavje o zavarovanju spodbud.

(5) Sklad izdaja poroštva skladno z zakonom o javnih skladih in s predpisi, ki urejajo javne finance. Podrobnejši način in kriterije za odobravanje jamstev na osnovi garancijskih shem sklad določi v posebnem pravilniku.

(6) Skupen obseg izdanih in nezapadlih poroštev sklada ne sme preseči trikratnika vrednosti kapitala in drugih dolgoročnih virov sklada, če drug zakon ne določa drugače.

IX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI, POSTOPEK IN POGOJI TER NAČIN IN KRITERIJI ZA ODLOG IN ODPIS ALI DELNI ODPIS OBVEZNOSTI – DE MINIMIS

53. člen

(pravice in obveznosti sklada)

(1) Direktor poleg dodeljevanja spodbud odloča tudi o vlogah, ki se nanašajo na spremembo pogodbenih določil ter

odpisu zamudnih obresti in nadomestil po Tarifnem pravilniku.

Spremembe ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih v 50. členu SPP. Izjema od te omejitve je sodelovanje sklada pri usklajenem prestrukturiranju dolgov podjetja, ki je zašlo v težave, če:

- sodelujejo vse banke upnice,

- se tako minimizirajo izgube vseh deležnikov in

- prepreči stečaj podjetja.

V takem primeru sme direktor ob soglasju nadzornega sveta pristopiti k »stand still« dogovoru, odobriti dodatni moratorij na odplačilo glavnice in podaljšanje dobe odplačevanja glavnice preko mejnih vrednosti, določenih v 50. členu SPP.

Sklad pri prestrukturiranju dolgov sodeluje pod enakimi pogoji kot vsi ostali udeleženci (upniki).

(2) Pri odločanju o vlogah za spreminjanje posojilnih pogojev (opredeljenih v 49. členu, izključujoč zavarovanje), prispelih na sklad, ki se ne nanašajo na razpisni postopek, direktor izdaja odločbe v skladu z zakonodajo s področja splošnega upravnega postopka.

(3) Pri odločanju o vlogah, ki se ne nanašajo na spreminjanje posojilnih pogojev direktor izdaja soglasja.

(4) Direktor pripravi predlog za odločanje na nadzornem svetu o naslednjih zadevah:

- o delnem ali celotnem odpisu glavnice;

25

- o odpisu rednih obresti; - o spremembi višine obrestne mere.

54. člen

(pravice in obveznosti vlagateljev in upravičencev)

(1) Vlagatelj in upravičenec imata pravico do pritožbe, če smatrata, da so odločbe direktorja v nasprotju s temi SPP in z javnim razpisom.

(2) Vlagatelji in upravičenci so dolžni posredovati skladu vse zahtevane podatke in dokumentacijo v skladu s SPP in javnim razpisom ter mu omogočiti ogled v skladu s pogodbo.

55. člen (postopek in pogoji ter način in kriteriji za odlog in odpis ali delni odpis obveznosti – de

minimis)

(1) Način in kriterije za odlog in odpis ali delni odpis obveznosti upravičencev sklad določi v posebnem aktu.

(2) Za izvajanje ukrepov iz tega poglavja SPP se smiselno uporabljajo določila členov iz poglavja IV:

- za področje primarne kmetijske proizvodnje členi 19, 23, 24, 25 in 26, - za področje ribiškega sektorja členi 19, 26, 27, 28 in 29, - za področja drugih sektorjev členi 19, 20, 21, 22 in 29.

(3) Sklad poroča o dodeljenih državnih pomočeh in o spremembi pogojev že dodeljenih državnih pomoči pri pristojnih organih za spremljanje državnih pomoči.

56. člen

(načini zavarovanja in obrestovanja odloga plačila, obročnega plačila dolga in spremembe dinamike plačila dolga do sklada)

(1) Zavarovanje v času odloga plačila, obročnega plačila in spremembe dinamike plačila ne

sme oslabiti zavarovanja, ki je bilo predhodno urejeno v pogodbi z upravičencem. V kolikor je bilo zavarovanje z zastavo nepremičnin, mora dolžnik izkazati, da premoženje, dano v zastavo, ni odsvojeno. V kolikor je bilo zavarovanje urejeno pri zavarovalnici, je dolžnik dolžan k spremembi dinamike plačila pridobiti predhodno soglasje zavarovalnice ter izkazati, da je polica vinkulirana le v korist sklada.

(2) Odlog plačila dolga in obročno odplačilo dolga sta lahko obrestovana najmanj v enaki višini, kot je bila opredeljena obrestna mera ob sklenitvi razmerja.

57. člen

(način prodaje terjatev sklada do dolžnikov, nad katerimi so uvedeni postopki prisilnih poravnav ali stečajev)

(1) Z dnem objave oklica začetka postopka prisilne poravnave ali stečaja nad dolžnikom v Uradnem listu Republike Slovenije so na podlagi teh SPP vse terjatve, ki jih sklad izkazuje do tega dolžnika, ponujene v prodajo. Ponudba za prodajo velja do pravnomočnosti sklepa sodišča o postopku prisilne poravnave ali zaključka stečaja. Sklad lahko v teh primerih smiselno uporablja določila predpisov o načinu prodaje terjatev Republike Slovenije v postopkih prisilnih poravnav ali stečajev za prodajo svojih terjatev. Pri tem se dejanja, ki se nanašajo na ministra za finance, nanašajo na upravo oziroma nadzorni svet sklada.

(2) Prodaja teh terjatev se opravi po postopku zbiranja ponudb. Prodajo teh terjatev sklada izvaja stalna komisija, ki jo na predlog ministrstva, pristojnega za regionalni razvoj, v

26

soglasju z ministrom, pristojnim za finance, imenuje vlada. Strokovno pomoč komisiji ter njeno koordinacijo zagotavlja sklad.

58. člen

(postopek in način prodaje in drugih oblik razpolaganja s finančnim ali stvarnim premoženjem sklada)

(1) Postopek in način prodaje in druge oblike razpolaganja s finančnim in stvarnim

premoženjem sklada izvaja ista stalna komisija, ki je imenovana za izvedbo prodaje terjatev sklada do dolžnikov, nad katerimi so uvedeni postopki prisilnih poravnav ali stečajev. Za izvajanje postopkov in načina prodaje se smiselno uporabljajo zakonodaja in predpisi, ki urejajo področje razpolaganja s finančnim ali stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

X. KONČNE DOLOČBE

59. člen (sankcije pri ugotovljenih odstopanjih dodeljevanja državnih pomoči)

(1) Sklad lahko odstopi od pogodbe in odpove ali odloži črpanje spodbud če:

- upravičenec ne dosega predvidenih učinkov projekta ali če ne upošteva določil javnega razpisa,

- upravičenec ne poravnava pogodbenih obveznosti, - so ugotovljena odstopanja od sprejetih pogodbenih obveznosti, - upravičenec preneha z rednim poslovanjem ali postane po mnenju sklada insolventen

oziroma če se je njegovo premoženje po mnenju sklada bistveno zmanjšalo, - je nad upravičencem oziroma njegovim premoženjem uveden stečajni, likvidacijski,

izvršilni oziroma drug postopek, ki bi po mnenju sklada lahko bistveno vplival na sposobnost izpolnjevanja obveznosti po pogodbi,

- so ugotovljene druge nepravilnosti pri porabi dobljenih sredstev. (2) Sklad zahteva takojšnje povračilo črpanih sredstev posojila, skupaj s celotno državno

pomočjo z obrestmi, ki veljajo za zamudne, in sicer od dneva nakazila do dneva vračila sredstev ter povračilo celotne državne pomoči, skupaj z obrestmi, ki veljajo za zamudne, in sicer od dneva nakazila do dneva vračila sredstev, če: - upravičenec dodeljena sredstva delno ali v celoti porabi nenamensko, - so podatki, ki jih je dal upravičenec ob vlogi za pridobitev spodbude oziroma ob

sklenitvi pogodbe neresnični ali nepravilni. (3) Kadar sklad odpove pogodbo iz drugih razlogov, je upravičenec dolžan plačati skladu v

roku petnajst dni od prejema njegove zahteve celotni pogodbeni znesek. (4) Če upravičenec ne realizira določila iz predhodnih odstavkov, sklad izrabi instrumente

zavarovanja o prisilni izterjavi ali vloži tožbo na sodišče oz. uporabi druge ukrepe. (5) Na podlagi ugotovljenih manjših odstopanj od pogodbe lahko direktor na novo uredi

pogoje, z ustrezno prenovo oziroma dopolnitvijo pogodbe.

60. člen (prehodna določba)

(1) Objava in postopki izvedbe javnih razpisov, kateri je bil objavljen pred začetkom

veljavnosti novih splošnih pogojev, se izvajajo in dokončajo po do sedaj veljavnih splošnih pogojih poslovanja z dne 23.7.2009.

61. člen

(uporaba in veljavnost SPP)

27

(1) Členi, ki urejajo dodeljevanje državne pomoči v obliki jamstev po 52. členu SPP na

osnovi garancijskih shem, se ne smejo izvajati do priglasitve sheme državnih pomoči in izdaje pozitivnega mnenja Ministrstva za finance. Pomoči za ukrep iz 30. člena splošnih pogojev se lahko dodeli po objavi identifikacijske številke prošnje za izvzetje iz obveznosti priglasitve na spletni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije.

(2) Z dnevom uveljavitve teh SPP prenehajo veljati splošni pogoji poslovanja z dne 23.7.2009. Vsi postopki, začeti pred sprejemom teh SPP, se končajo po tedaj veljavnih SPP.

(3) Ti SPP začnejo veljati naslednji dan po pridobljenem soglasju s strani vlade ter so objavljeni na spletni strani sklada.

Predsednik nadzornega sveta mag. Igor Strmšnik