SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE · 2015. 6. 30. · Trbovlje, Zagorje), nekaj pa tudi iz Litije in...

SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE

Rudarska cesta 9, 1420 TRBOVLJE

POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2011

Trbovlje, februar 2012

Letno poročilo o poslovanju SBT v letu 2011 2

SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE Rudarska cesta 9, 1420 TRBOVLJE

LETNO POROČILO

ZA LETO 2011 ODGOVORNA OSEBA: MARINA BAROVIČ, UNIV.DIPL.EKON.

FEBRUAR 2012


KAZALO KAZALO STRAN

UVOD 4OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA 5PREDSTAVITEV ZAVODA 7PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA 8VODSTVO ZAVODA 10PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA 11POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2011 151. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE 162. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA 173. LETNI CILJI Z AVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV 174. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 19 4.1. REALIZACIJA LETNIH CILJEV 19 4.2 . REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA 22 4.2.1 . Glavne znači lnosti pogodbe z ZZZS 22 4.2.1 .1. Pos ledi ce sprejeti j Aneksov št. 1, 2 in 3 k SD 2011 23 4.2.1 .2. Nacionaln i razpis 24 4.2.1 .3. Arbitraža 24 4.2.1 .4. Prestrukturiran je obstoječih programov 26 4.2.2 . Uresn ičevanje planiranega f izičnega obsega dela v letu 2011 do ZZZS in os ta lih plačn ikov 26 4.2.2 .1. Obrazložitev odstopanj realizacije za leto 2011 glede na realizacijo za leto 2010 te r 26 realizacije v letu 2011 glede na plan v letu 2011 4.2.2 .2. Podrobnejš i pregled delovnega programa (primeri , ležalna doba, zasedenost, obiski v 31 specia lis tičn i dejavnos ti , dia lize) v obdobju 2008 -2011 4.3 . POSLOVNI IZID 375. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU 38 PROGRAMA DELA 6 . OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 397. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOST I POSLOVANJA 39 7 .1. KAZALNIKI POSLOVNE UČINKOVITOSTI 42 7 .2. F INANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA 438. OCENA STROKOVNE UČINKOVITOSTI - KAKOVOSTI IN VARNOSTI 44 8.1. KAZ ALNIKI KAKOVOSTI 44 8.2. KAZ ALNIKI KLINIČNIH POTI 47 8.3. STROKOVNI NADZORI S SVETOVANJEM PRI ZDRAVNIKIH 53 8.4. ZADOVOLJSTVO PACIENTOV IN ZAPOSLENIH 53 8.5. NAČRT INTEGRITETE 549. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC 5410. POJASNILA NA PODROČJIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO BILI DOS EŽENI 6011. OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA 6212. DRUGA POJASNILA, KI VSEB UJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE P OLITIKE IN 62 POROČILO O INVEST ICIJSKIH VLAGANJIH 12.1.1. Analiza kadrovanja in kadrovske pol itike 64 12.1.2. Izobraževanje zaposlen ih 72 12.2. POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 73RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2011 821. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN P RILOGAM BILANCE STANJA 84 SREDSTVA 84 LAS TNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 912. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV 77 ANALIZA PRIHODKOV 93 ANALIZA ODHODKOV 94 POSLOVNI IZID 98 2.3.1 . Pojasnila k pos tavkam izkaza prihodkov i n odhodkov določenih uporabnikov po načelu 98 denarnega toka 2.3.2 . Pojasnila k izkazu računa finančn ih terjatev in naložb določenih uporabnikov 98 2.3.3 . Pojasnila k izkazu računa financi ran ja določenih uporabnikov 98 2.3.4 . Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določen ih uporabnikov po vrstah dejavnos ti 983. POROČILO O PORABI SREDSTEV POSLOVNEGA IZIDA V SKLADU S SKLEPI SVETA ZAVODA 994. PREDLOG RAZPOREDITVE UGOTOVLJENEGA POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2011 995. POROČILO O IZVEDENIH INVEST ICIJSKIH VLAGANJIH V LETU 2011 100 5.1. POROČI LO O OPRAVLJENIH INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2011 101STROKOVNA POROČILA VODSTVENIH DELAVCEV 103DELO ORGANOV ZAVODA 138

FEBRUAR 2012


UVOD Nekdo je nekoč zapisal: »Čas je naša najbolj dragocena sestavina, naše največje bogastvo;

ker se v njem nahajajo naš uspeh, naša sreča in nenazadnje naša usoda.«

Kako hitro čas beži se zavemo šele, ko že dodobra zakoračimo v novo leto, ko se misli umirijo,

se vrnemo v ustaljen tempo življenja in dela in se spet znajdemo pred pisanjem poročila, ki je

pred vami.

Povzeti poročilo v uvodu v nekaj stavkih ali mislih je težko delo. Toliko vsega je bilo, kar je

zaznamovalo preteklo leto. Dobrih in slabih stvari, konfliktov, upanj o prihodnosti, lahko bi

rekli, da smo včasih celo sanjali sanje. Vedno si moramo dovoliti upati in sanjati, saj na ta način

rastemo, se razvijamo in pripomoremo k zadovoljstvu tako sebe kot drugih.

Kljub vzponom in padcem je bilo leto 2011 v končni fazi uspešno leto. Lahko smo ponosni na

še eno uspešno leto in na pečat, ki ga je čisto vsak posameznik pustil v delovanju bolnišnice in v

medosebnih odnosih. Lahko rečemo, da smo delali z namenom, za katerega smo bili

ustanovljeni, delali smo za ljudi in z ljudmi.

Naj zaključim z najljubšim citatom iz zgodbice Mali princ francoskega pisatelja Antoine de

Saint-Exupéry-ja: »KDOR HOČE VIDETI, MORA GLEDATI S SRCEM. BISTVO JE OČEM

NEVIDNO«.

Prepričana sem, da če boste pogledali s srcem boste v tem poročilu našli tudi delček samega

sebe,in želim, da bi tudi v prihodnje večkrat »gledali s srcem«.

FEBRUAR 2012


OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA

IME: Splošna bolnišnica Trbovlje SEDEŽ: Rudarska cesta 9, 1420 Trbovlje MATIČNA ŠTEVILKA: 5055121 DAVČNA ŠTEVILKA: 99756650 ŠIFRA UPORABNIKA: 27928 ŠIFRA DEJAVNOSTI 86.100 ŠTEVILKA TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA: 01100-6030279252 TELEFON: 035652500 FAX: 035626727 E-MAIL: [email protected] SPLETNA STRAN: http://sl.sb-trbovlje.si USTANOVITELJ: Vlada Republike Slovenije DATUM USTANOVITVE: ustanovitev po zadnji veljavni zakonodaji – leto 1993, prvi sklep Vlade RS št. 022-03/93-3/4-8 z dne, 4.3. 1993 DEJAVNOST Dejavnost zavoda je določena v 8. členu Statutu Splošne bolnišnice Trbovlje, ki se glasi: »Zavod odpravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, ki obsega

- specialistično ambulantno dejavnost - specialistično bolnišnično dejavnost - bolnišnično lekarniško dejavnost - zunanjo trgovinsko dejavnost za potrebe zavoda - gospodarsko dejavnost, ki je namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.

Dejavnost iz prejšnjega odstavka se v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) glasi:

- trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili (G 47.110) - trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi izdelki (G 47.730) - cestni tovorni promet (H 49.410) - dejavnost restavracij in druga strežba jedi (I 56.1) - priložnostna priprava in dostava jedi (I 56.210) - druga oskrba z jedmi (I 56.290) - oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin (L 68.200) - dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup (N 77.330) - dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup (N 77.390) - splošno čiščenje stavb (N 81.210) - bolnišnična zdravstvena dejavnost (Q 86.100) - splošna zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost (Q 86.210) - specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost (Q 86.220) - druge zdravstvene dejavnosti (Q 86.909) - dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic (S 96.010).«

FEBRUAR 2012


ORGANI ZAVODA Organi zavoda so določeni v 23. členu Statuta Splošne bolnišnice Trbovlje in so:

svet zavoda direktor zavoda strokovni direktor zavoda strokovni svet zavoda.

SVET ZAVODA Svet zavoda je organ upravljanja. Sestavlja ga 7 članov, ki so predstavniki:

ustanovitelja (4 člani) občine Trbovlje (1 član) Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (1 član) delavcev zavoda (1 član).

Člani Sveta zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje (mandat od leta 2009 do 2013) so bili v letu 2011:

Doc.dr. Avgust Župevc, dr.med., višji svetnik, predstavnik ustanovitelja, predsednik sveta zavoda

Ljubo Žužek, univ.dipl.ing.grad.,univ.dipl.ekon., predstavnik ustanovitelja Avgust Rebič, univ.dipl.prav., predstavnik ustanovitelja Dušan Kidrič, univ.dipl.ekon., predstavnik ustanovitelja Mag. Jakob Ceglar, univ.dipl.ekon., predstavnik ZZZS Zupančič Kastelic Helena, univ.dipl.nov., predstavnica občine Trbovlje Leskovar Boštjan, dr. med., predstavnik Splošne bolnišnice Trbovlje, namestnik predsednika

sveta zavoda od 20.10.2011 dalje. Konstitutivna seja sveta zavoda je bila 15. 10. 2009. DIREKTOR ZAVODA Direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda. Zavod predstavlja in ga zastopa in nosi odgovornost za zakonito delovanje zavoda ter za poslovni uspeh zavoda. Imenuje in razrešuje ga svet zavoda s soglasjem Vlade Republike Slovenije. Mandat direktorja traja štiri leta, po preteku te dobe je lahko ponovno imenovan za direktorja zavoda. STROKOVNI DIREKTOR ZAVODA Strokovni direktor zavoda vodi strokovno delo v zavodu in je odgovoren za strokovnost dela zavoda. Odgovarja tudi za uresničevanje strokovnega razvoja in povezovanja z drugimi zdravstvenimi zavodi. Imenuje in razrešuje ga svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta zavoda. Njegov mandat ravno tako traja štiri leta in ga lahko po preteku mandata ponovno imenujejo. STROKOVNI SVET ZAVODA Strokovni svet zavoda je kolegijski strokovni organ zavoda za področje medicine. Obravnavajo vprašanja s področja medicinskega strokovnega dela ter predlagajo ustrezne rešitve in priporočila iz medicinskega področja. Strokovni svet zavoda sestavljajo:

Mag. Gračner Ana, dr.med., strokovna direktorica od 1.5.2011 dalje, do 1.5.2011 asist.mag. Černi Igor, dr.med.

Černuta Rafael, dr.med., predstojnik internega oddelka Rifel Marko, dr.med., predstojnik kirurškega oddelka Mag. Jurca Miroslav, dr.med., predstojnik ginekološko porodnega oddelka Mag. Terzić Nenad, dr.med., predstojnik pediatričnega oddelka Uršič Tomaž, dr.med., predstojnik oddelka za anestezijo in reanimacijo Adamlje Anton, dr.med., predstojnik oddelka za dializo

FEBRUAR 2012


Kirn Senica Alenka,dr.med.,predstojnica oddelka za radiologijo Mag. Čede Zora, spec.med.biokem., predstojnica laboratorija za klinično kemijo Pintarič Darja, fizioterapevt, predstojnica oddelka za fizikalno rehabilitacijo Martinčič Tatjana, mag.farm., predstojnica bolnišnične lekarne Hribar Božica, dipl.med.s.,pomočnica direktorice za zdravstveno nego od 1.7.2011 dalje, prej

Pavčnik Nevenka, prof.zdrav.vzgoje.

Strokovni svet zavoda vodi strokovni direktor zavoda. PREDSTAVITEV ZAVODA Splošna bolnišnica Trbovlje je ena izmed 11 slovenskih splošnih bolnišnic. Po ustanovnem aktu opravlja dejavnost na primarnem in sekundarnem nivoju. Na primarnem nivoju se tako izvajata dejavnosti:

zdravstveno varstvo žensk (dispanzer za žene) fizioterapevtske storitve.

Na sekundarnem nivoju je dejavnost razdeljena na:

1. specialistično bolnišnično dejavnost, v katero sodijo - akutna bolnišnična obravnava pacientov - neakutna bolnišnična obravnava pacientov (zdravstvena nega) - spremstvo staršev v primeru hospitalizacije otrok (spremstvo do 5,99 let in doječe matere) 2. specialistično ambulantno dejavnost na internističnem, kirurškem, ortopedskem, urološkem,

nevrološkem, anesteziološkem, pediatričnem, ginekološkem, radiološkem in ultrazvočnem področju.

3. dializno dejavnost. Od vseh bolnikov hospitaliziranih v slovenskih sekundarnih bolnišnicah, država nameni za zdravljenje bolnikov v Splošni bolnišnici Trbovlje 1,55 % vseh sredstev za akutno bolnišnično obravnavo (v letu 2010 pa 1,46 %). V akutni bolnišnični obravnavi se zdravi 68 % prebivalcev iz Zasavja (v letu 2010 71%), 32 % pa iz drugih regij. Za izvajanje akutne bolnišnične obravnave ima bolnišnica na razpolago 106 bolniških postelj, za izvajanje neakutne bolnišnične obravnave pa 16 postelj. Povprečna ležalna doba je bila v letu 2011 4,5 dni (v letu 2010 pa 4,85 dni). V akutni bolnišnični obravnavi se je zdravilo 6.554 pacientov ( v letu 2010 pa 6.721). V specialističnih ambulantah je bilo 59.400 obiskov vseh pacientov, kar je 0,9 % manj kot leta 2010, kjer pa niso upoštevani obiski na oddelku za radiologijo in ultrazvok, v gastroenterologiji, v kardiologiji, fizioterapiji laboratoriju za klinično kemijo in mamografiji. V Trboveljski porodnišnici je bilo v letu 2011 526 porodov. Število porodov je v primerjavi s prejšnjim letom naraslo (521) za 1%. Upamo, da so bo ta trend ob uvajanju novosti na porodnem oddelku nadaljeval tudi v bodoče. V letu 2011 je bilo opravljenih 8.663 dializ, kar je 1,1 % manj kot prejšnje leto, vendar se potrebe po dializi v zadnjem času vse večje. Dializni bolniki prihajajo predvsem iz Zasavskih občin (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje), nekaj pa tudi iz Litije in Šmartna pri Litiji. Celotni prihodek je v letu 2011 znašal 14.929.335 EUR, od tega iz zdravstvene dejavnosti 96 % (v letu 2010 je bil ta odstotek 96,8 % vseh prihodkov). V Splošni bolnišnici Trbovlje je v letu 2011 dejavnost izvajalo 284 zaposlenih javnih uslužbencev, od tega 19 za določen čas. Zdravstvenih delavcev je bilo zaposlenih 180, zdravstvenih sodelavcev 15,5, nezdravstvenih delavcev 77,5 in pripravnikov z medicinsko izobrazbo 11. Pri izvajanju dejavnosti v Splošni bolnišnici Trbovlje so kot prejšnja leta sodelovali tudi zunanji sodelavci, predvsem pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva in nekaterih specialistično ambulantnih dejavnosti (ortopedija, urologija, nevrologija), ter pri zagotavljanju redne dejavnosti (radiologija, anestezija in operativna dejavnost). Zunanji sodelavci so delali v različnih pogodbenih razmerjih.

FEBRUAR 2012


FEBRUAR 2012

ORGANIZACIJA ZAVODA S Statutom je določeno, da se zdravstvena dejavnost izvaja na oddelkih, enotah in službah, nezdravstvena dejavnost pa se opravlja v enotah ali službah. Za izvajanje akutne in neakutne bolnišnične dejavnosti imamo organiziranih pet oddelkov:

interni oddelek kirurški oddelek pediatrični oddelek ginekološko porodni oddelek negovalni oddelek

Druge zdravstvene dejavnosti se izvajajo na:

oddelku za anestezijo in reanimacijo oddelku za dializo oddelku za radiologijo laboratoriju za klinično kemijo oddelku za fizikalno rehabilitacijo bolnišnični lekarni

Kot samostojna služba je organizirana služba zdravstvene nege. Vse od leta 2006 dalje se v laboratoriju za klinično kemijo ne izvajajo laboratorijske preiskave, leta 2008 pa je oddelek za transfuzijo prešel pod okrilje Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. Za potrebe zdravstvenih oddelkov je organizirana tudi patoanatomska dejavnost. Klinične obdukcije se od 1.9. 2009 dalje opravljajo v Splošni bolnišnici Celje, v skladu s podpisano pogodbo. V okviru temeljnih oddelkov delujejo specialistične ambulante:

kirurške ambulante: splošna kirurška ambulanta, travmatološka, varikološka, proktološka, ambulanta za male operativne posege, ambulanta za stomo in urgentna kirurška ambulanta

internistične ambulante: nefrološka, antitrombotična, kardiološka, gastroenterološka, diabetična in urgentna interna ambulanta

ginekološke ambulante: splošna ginekološka ambulanta, ambulanta za rizično nosečnost, urološka ambulanta, ambulanta za moško in žensko subfertilnost, mamografija, ambulanta za bolezni dojk in urgentna ginekološka ambulanta.

pediatrične ambulante: splošna pediatrična ambulanta, alergološka ambulanta, nefrološka pediatrična ambulanta, neonatalna ambulanta in urgentna pediatrična ambulanta.

Poleg zgoraj naštetih ambulant v bolnišnici delujejo tudi:

ortopedska ambulanta nevrološka ambulanta urološka ambulanta radiološka, CT in ultrazvočna ambulanta.

Nezdravstvene dejavnosti v zavodu pa se opravljajo v okviru:

upravno računovodske službe tehnične službe higiensko servisne službe prehrambene službe oskrbovalne službe.

Notranja organizacija Splošne bolnišnice Trbovlje je določna s Pravilnikom o notranji organizaciji, sprejetim leta 2005 in dopolnjenim leta 2008.


Organizacijska shema:

SBT

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST

NEZDRAVSTVENADEJAVNOST

NOSILNI BOLBIŠNIČNI ODDELKI

STROKOVNO MEDICINSKAPODROČJA

SLUŽBA ZDRAVSTVENE NEGE

INTERNI ODDELEK

PEDIATRIČNI ODDELEK

KIRURŠKIODDELEK

GINEKOLOŠKOPORODNI ODDELEK

INTERNI ODDELEK

ENOTA ZAINTENZIVNO NEGO

SPECIALISTIČNEAMB.S FUNKC. DIAG.

PEDIATRIČNIODDELEK

SPECIALISTIČNE AMB.S FUNKC. DIAG.

KIRURŠKI ODDELEK

SPECIALISTIČNE AMB. S FUNK.DIAG.

ORTOPEDSKAAMBULANTA

GINEKOLOŠKI ODDELEK

PORODNI ODDELEK

SPECIALISTIČNEAMB.S FUNK.DIAG.

DISPANZER ZA ŽENE

ODD. ZA ANESTEZ. IN REANIM.

ODDELEK ZA DIALIZO

ODDELEK ZARADIOLOGIJO

ODDELEK ZA .FIZIK. REHABILITAC.

BOLNIŠ. LEKARNA

ENOTA INTENZIVNENEGE OPER. STROK

SPECIALISTIČNEAMBULANTE

ENOTA ZARADIOLOGIJO

ENOTA ZAULTRAZVOK

LABORATORIJ ZAKLINIČNO KEMIJO

ENOTA ZABOLNIŠNIČ. DEJAVNOST

ENOTA ZA OSNOVNODEJAVNOST

ENOTA ZA ZDRAVST.NEGO

ZDRAVSTVENA OSKRBAV AMB.- FUNK.DIAG.

CENTRALNAINŠTRUMENTARSKA SL

S STZERILIZACIJO.

ENOTA ZANEGO

ENOTA ZA PORODNOIN OBPORODNO NEGO

ENOTA ZA INTENZIVONEGO IN AR

ENOTA ZA DIALIZO

ADMINISTRATIVNE ENOTE

ENOTE OSKRBE

ZDRAVSTVENAADMINISTRACIJA

UPRAVNORAČUNOVODSKA

SLUŽBA

SPLOŠNA SLUŽBA

RAČUNOVODSTVO

SLUŽBA ZA INFORMAC.TEHNOLOGIJO

OSKRBOVALNASLUŽBA

PREHRAMBENASLUŽBA

SLUŽBA ZA HIGIENO

TEHNIČNA SLUŽBA

ENOTA ZAČIŠČENJE

ENOZA ZATRANSPORT

ENOTA ZA OSKRBO S PERILOM

ENOTA ZA VZDRŽEV.IN PREVOZ

RECEPTORSKO-VRAT.ENOTA S PORED.TEL.ZVEZ

ENOTA ZA DIALIZO

NEFROLOŠKA AMB

NEGOVALNI ODDELEK

SBT

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST

NEZDRAVSTVENADEJAVNOST

NOSILNI BOLBIŠNIČNI ODDELKI

STROKOVNO MEDICINSKAPODROČJA

SLUŽBA ZDRAVSTVENE NEGE

INTERNI ODDELEK

PEDIATRIČNI ODDELEK

KIRURŠKIODDELEK

GINEKOLOŠKOPORODNI ODDELEK

INTERNI ODDELEK

ENOTA ZAINTENZIVNO NEGO

SPECIALISTIČNEAMB.S FUNKC. DIAG.

PEDIATRIČNIODDELEK

SPECIALISTIČNE AMB.S FUNKC. DIAG.

KIRURŠKI ODDELEK

SPECIALISTIČNE AMB. S FUNK.DIAG.

ORTOPEDSKAAMBULANTA

GINEKOLOŠKI ODDELEK

PORODNI ODDELEK

SPECIALISTIČNEAMB.S FUNK.DIAG.

DISPANZER ZA ŽENE

ODD. ZA ANESTEZ. IN REANIM.

ODDELEK ZA DIALIZO

ODDELEK ZARADIOLOGIJO

ODDELEK ZA .FIZIK. REHABILITAC.

BOLNIŠ. LEKARNA

ENOTA INTENZIVNENEGE OPER. STROK

SPECIALISTIČNEAMBULANTE

ENOTA ZARADIOLOGIJO

ENOTA ZAULTRAZVOK

LABORATORIJ ZAKLINIČNO KEMIJO

ENOTA ZABOLNIŠNIČ. DEJAVNOST

ENOTA ZA OSNOVNODEJAVNOST

ENOTA ZA ZDRAVST.NEGO

ZDRAVSTVENA OSKRBAV AMB.- FUNK.DIAG.

CENTRALNAINŠTRUMENTARSKA SL

S STZERILIZACIJO.

ENOTA ZANEGO

ENOTA ZA PORODNOIN OBPORODNO NEGO

ENOTA ZA INTENZIVONEGO IN AR

ENOTA ZA DIALIZO

ADMINISTRATIVNE ENOTE

ENOTE OSKRBE

ZDRAVSTVENAADMINISTRACIJA

UPRAVNORAČUNOVODSKA

SLUŽBA

SPLOŠNA SLUŽBA

RAČUNOVODSTVO

SLUŽBA ZA INFORMAC.TEHNOLOGIJO

OSKRBOVALNASLUŽBA

PREHRAMBENASLUŽBA

SLUŽBA ZA HIGIENO

TEHNIČNA SLUŽBA

ENOTA ZAČIŠČENJE

ENOZA ZATRANSPORT

ENOTA ZA OSKRBO S PERILOM

ENOTA ZA VZDRŽEV.IN PREVOZ

RECEPTORSKO-VRAT.ENOTA S PORED.TEL.ZVEZ

ENOTA ZA DIALIZO

NEFROLOŠKA AMB

NEGOVALNI ODDELEK

FEBRUAR 2012


VODSTVO ZAVODA Direktorica: Marina Barovič, univ.dipl.ekon. Strokovna direktorica: Mag. Gračner Ana, dr.med. od 1.5.2011 dalje, prej asist.mag. Černi Igor, dr.med. Pomočnica direktorice za zdravstveno nego: Božica Hribar, dipl.m.s., od 1.7.2011 dalje, prej Nevenka Pavčnik, prof.zdrav.vzgoje. Na podlagi 21. člena Statuta Splošne bolnišnice Trbovlje in Pravilnika o notranji organizaciji zavoda vodijo posamezne dejavnosti: Zdravstvene dejavnosti Nosilni bolnišnični oddelki ČERNUTA Rafael, dr.med., predstojnik internega oddelka Mag. JURCA Miroslav, dr.med., predstojnik ginekološko porodnega oddelka RIFEL Marko, dr.med., predstojnik kirurškega oddelka Mag. TERZIĆ Nenad, dr.med.,predstojnik pediatričnega oddelka. Medicinsko strokovna področja ADAMLJE Anton, dr.med., predstojnik oddelka za dializo URŠIČ Tomaž, dr.med., predstojnik oddelka za anestezijo in reanimacijo SENICA KIRN Alenka, dr.med., predstojnica oddelka za radiologijo Mag. ČEDE Zora, spec.med.biokem., predstojnica laboratorija za klinično kemijo PINTARIČ Darja, fizioterapevt, predstojnica oddelka za fizikalno rehabilitacijo MARTINČIČ Tatjana, mag.farm., predstojnica bolnišnične lekarne Služba za zdravstveno nego HRIBAR Božica, DMS, pomočnica direktorice za zdravstveno nego KRNC Melita, DMS, strokovni vodja VII (nadzorna sestra internega oddelka) LOVŠE Manca, VMS, strokovni vodja VII (nadzorna sestra ginekološko porodnega oddelka) DOBERŠEK Olgi, VMS, strokovni vodja VII (nadzorna sestra kirurškega oddelka) MACERL Katja, DMS, strokovni vodja VII (nadzorna sestra pediatričnega oddelka) HRIBERNIK Danica, VMS, strokovni vodja VII (nadzorna sestra oddelka za dializo) DUŠAK Barbara, DMS, strokovni vodja VII (nadzorna sestra oddelka AR in EIN) LAVRAČ TRAMPUŠ Ana, DMS, strokovni vodja VII (glavna inštrumentarka) DRNOVŠEK Miloš, dipl.radiol.ing., vodja III (odgovorni radiološki inženir) GROBLJAR Marija, lab.tehnik, vodja VII (odgovorna lab. tehnica) Nezdravstvene dejavnosti GORJUP KRIŽAJ Martina, vodja VIII (vodja zdravstvene administracije) SENČAR Olga, vodja VI (vodja oskrbovalne službe in vodja javnih naročil) ROTER Manja, vodja VIII (vodja prehrambene službe) DOLINAR Mirjana, vodja VI (vodja službe za higieno) GAŠPARIČ Božo, Vodja VI (vodja tehnične službe) AJDIŠEK Pavli, vodja VIII (vodja kadrovske in splošne službe) HUMSKI Romana, vodja VI (vodja plana, analiz in finančne službe) KREVL Liljana, vodja VIII (vodja knjigovodstva). V letu 2011 smo prejeli soglasje Vlade RS k Spremembam in dopolnitvam Statuta, katere so se nanašale na javni razpis za imenovanje predstojnikov nosilnih bolnišničnih oddelkov, predstojnikov medicinsko strokovnih področij in pomočnice dir. za zdravstveno nego. V mesecu maju je bil objavljen razpis za zasedbo delovnih mest. Predstojniki in pom.dir.za zdravstveno nego so bili imenovani za mandatno obdobje 4 let oz. do poteka mandata strokovnega direktorja.

FEBRUAR 2012


FEBRUAR 2012

PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA Za celovito in kakovostno obravnavo bolnikov so ključnega pomena kadri, v okviru tega pa še posebej ustrezna kadrovska struktura. V Splošni bolnišnici Trbovlje se še vedno, tako kot nekaj let nazaj, srečujemo z akutnim pomanjkanjem zdravnikov na skoraj vseh področjih dejavnosti, še zlasti pa je deficit na področju interne medicine, anestezije, pediatrije in radiologije. V poletnih mesecih smo tako zaposlili dva specialista ginekologije in porodništva in s tem vsaj na tem področju zmanjšali kadrovsko stisko in eno specialistko pediatrije. Za izvajanje dejavnosti je bilo v bolnišnici na dan 31. 12. 2011 zaposlenih 284 javnih uslužbencev za določen in nedoločen čas, od tega 206,5 zdravstvenih in 77,5 nezdravstvenih delavcev. V tem podatku so všteti tudi pripravniki in specializanti, kateri imajo sklenjeno pogodbo z našo bolnišnico. V poslovnem poročilu je prikazan program dela iz zdravstvenih storitev. Pri realizaciji le tega je neposredno in posredno sodelovalo naslednje število zaposlenih po stanju na dan 31. 12. 2011 ( v tem prikazu niso navedeni zunanji sodelavci, ki delajo tako po pogodbah o poslovnem sodelovanju kot po podjemnih pogodbah): INTERNI ODDELEK

DOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ1. Zdravniki specialisti 5 52. Specializanti 2 23. Sobni zdravniki 0 04. DMS 3 35. VMS 4 46. SMS, TZN,TZ 21 217. Bolničarke 3 38. Bolniške strežnice 1 1

SKUPAJ 39 39

GINEKOLOŠKO PORODNI ODDELEKDOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ

1. Zdravniki specialisti 1 3 42. Specializanti 3 33. Sobni zdravniki 0 04. DMS 4 45. VMS 3 36. DMS babice 1 3 47. SMS babice 3 38. SMS, TZN,TZ 12 129. bolničarke 1 110. bolniške strežnice 4 4

KIRUR

SKUPAJ 2 36 38

ŠKI ODDELEK (S STERILIZACIJO-SMS)

DOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ1. Zdravniki specialisti 4,8 4,82. Specializanti 1 13. Sobni zdravniki 0 04. DMS 2 25. VMS 3 36. SMS, TZN,TZ 25 257. Bolničarke 2 28. Bolniške strežnice 1 1

SKUPAJ 38,8 38,8


FEBRUAR 2012

PEDIATRIČNI ODDELEKDOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ

1. Zdravniki specialisti 4 42. Specializanti3. Sobni zdravniki 1 0 14. DMS 2 25. VMS 0 06. SMS, TZN,TZ 7 77. Bolničarke 1 1

SKUPAJ 15

SKUPAJ 12 13

1 14

EIN IN ARDOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ

1. DMS 1 12. VMS 0 03. SMS, TZN,TZ 1 11 12

1

ODDELEK ZA ANESTEZIJO IN REANIMACIJODOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ

1. Zdravniki specialisti 4 42. Specializanti 1 13. Sobni zdravniki4. DMS 6 65. VMS 0 0

ODDELEK ZA RADIOLOGIJODOLO

SKUPAJ 11 11

ČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ1. Specializanti 2 22. Dip.radiološki inženir 5 53. Višji radiološki inženir 1 14. SMS, TZN,TZ 1 1

ODDELEK ZA DIALIZO

DOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ1. Zdravniki s

SKUPAJ 9 9

pecialisti 2 22. DMS 1 13. VMS 2 24. SMS, TZN,TZ 10 10

ODDELEK ZA FIZIKALNO REHABILITACIJO

DOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ1. Dipl.fizioterapevt 2 22. Višji fizioterapevt 4 4

LABORATORIJ ZA KLINIČNO KEMIJODOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ

1. Medicinski biokemik s

SKUPAJ 15 15

SKUPAJ 6 6

pecialist 1 12. Analitik v lab.medicini3. inž.lab.biomedicine 1 14. Laboratorijski tehnik 9 9

SKUPAJ 11 11


FEBRUAR 2012

BOLNIŠNIČNA LEKARNADOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ

1. Magister farmacije 1 12. Farmacevtski tehnik 2 1 3

SKUPAJ 2 4

SKUPAJ 12 14

2

ZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJADOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ

1. Vodja 1 12. Zdravstveni administrator 2 11 13

2

HOS IN HSS

DOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ1. Sanitarni inženir-vodja 1 12. Čistilka 12 123. Strežnica 5 5

PREHRAMBENA SLUŽBADOLO

SKUPAJ 18 18

ČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ1. Vodja 1 12. Kuhar 3 33. Dietni kuhar 8 84. Kuharski pomočnik 2 2

TEHNI

SKUPAJ 14 14

ČNO VZDRŽEVALNA SLUŽBA

DOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ1. Vodja 1 12. Vratar receptor 5 53. Vzdrževalec 5 5

OSKRBOVALNA SLUŽBADOLO

SKUPAJ 11 11

ČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ1. Vodja javnih naročil 1 12. Ekonomski referent 1 1

UPRAVNO ADMINISTRATIVNA SLUŽBADOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ

1. Direktor 1 12. Strokovni direktor 0,2 0,23. Pomočnica za zdrav.ne

SKUPAJ 2 2

go 1 14. Vodja 3 35. Univ.dipl.pravnik 1 16. Univ.ekonomist 1 17. Ekonomski tehnik, gimnaz.maturant 7 7

PRIPRAVNIKIDOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ

1. Zdravniki 3 32. Biokemik-analitik v laboratori

SKUPAJ 14,2 14,2

jski medicini 1 13. Dipl.rad.inž. 1 14. SMS, TZN,TZ 6 6

SKUPAJ 11 11


ZAPOSLENI NA DAN 31.12.2012

DOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ1. Zdravniki specialisti 1 22,8 23,82. Specializanti 0 9 93. Sobni zdravniki 1 0 14. DMS 0 19 195. VMS 0 12 126. Dipl.babica 1 3 47. Babica-srednja 0 3 38. SMS,ZT 1 87 889. Bolničarke 0 7 710. Strežnice op. 0 6 611. Dipl.radiološki inž. 0 5 512. Radiološki inž. 0 1 113. Dipl.fizioterapevt 0 2 214. Višji fizioterapevt 0 4 415. Medicinski biokemik specialist 0 1 116. Analitik v laboratorijski medicini 0 0 017. Inženir laboratorijske biomedicine 0 1 118. Laboratorijski tehnik 0 9 919. Mag. farmacije 0 1 120. Farmacevtski tehnik 2 1 321. Zdravstveni administrator 2 11 1322. Čistilka 0 12 1223. strežnica HOS 0 5 524. Dietni kuhar 0 8 825. Kuhar 0 3 326. Kuharski pomočnik 0 2 227. Vratar receptor 0 5 528. Vzdrževalec 0 5 529. Ek.ref. V oskrbovalni službi 0 1 130. Vodja 0 8 831. Ekon.tehnik,gimn.maturant 0 7 732. Univerzitetni ekonomist 0 1 133. Univ.dipl.pravnik 0 1 134. Direktor 0 1 1

35. Strokovni direktor 0 0,2 0,236. Pomočnica direktorice za zdrav.nego 0 1 137. Zdravnik pripravnik 3 0 3

38. Biokemik,analitik v lab.medicini-pripravnik 1 0 139. SMS pripravnica 6 0 640. Radiološki inž. Pripravnik 1 0 1

SKUPAJ 19 265 284

FEBRUAR 2012


POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2011

ODOVORNA OSEBA: MARINA BAROVIČ, UNIV.DIPL.EKON.

FEBRUAR 2012


1. ZAKONSKE PODLAGE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA

A. Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov: Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 121/1991, 451/1994 Odl.US:U-I-104/92, 8/1996,

18/1998, Odl US: U-I-34/98, 36/2000 ZPDZC, 127/2006-ZJZP), Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04, 23/05, 58/08 – ZZdrS-E, 15/08,

77/08 ZDZdr), Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1,

63/2003, Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004,36/2004 UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008,107/10),

Določila Splošnega dogovora za leto 2010 in 2011 z aneksi, Pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2011 z aneksi z ZZZS

B. Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila: Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08,

42/2009, 38/2010-ZUKN, 107/10, 11/11-UPB4), Zakon o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10) Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C, 114/06- ZUE), Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list

RS, št. 33/11) Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije

za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10),

Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/2010, 60/2010-pop., 104/10, 104/11),

Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11),

Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10),

Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09 in 58/10),

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/03),

Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03),

Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09),

Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št. 7/2010).

Navodilo v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno službo in tržno dejavnost Ministrstva za zdravje (št. 012-11/2010-20 z dne 15. 12. 2010)

C. Interni akti zavoda Statut Splošne bolnišnice Trbovlje Pravilnik o računovodstvu in finančnem poslovanju Pravilnik o notranji organizaciji zavoda Pravilnik o dežurstvu in stalni pripravljenosti v Splošni bolnišnici Trbovlje Pravilnik o delovnem času Pravilnik o mentorstvu Drugi splošni akti.

FEBRUAR 2012


2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA Svet zavoda je na 3. redni seji, ki je bila 13. 5. 2010 sprejel Strateški plan Splošne bolnišnice Trbovlje za obdobje od 2010 do 2014. Povzetek strateških ciljev in poti doseganja so naslednje: 1.1.1. Vidik bolnikov

1. Povečano zaupanje, zadovoljstvo bolnikov 2. Povečana naklonjenost lokalne skupnosti – izboljšana zunanja podoba bolnišnice

1.1.2. Vidik rasti in razvoja 1. Obnavljanje števila zaposlenih 2. Izboljšanje klime v organizaciji 3. Nadgrajevanje formalne in neformalne izobrazbe zaposlenih 4. Uskladitev števila delavcev s financiranimi

1.1.3. Vidik notranjih procesov 1. Prilagoditve na področju spektra storitev 2. Standardizacija določenih procesov dela 3. Management zdravstvenih storitev 4. Verifikacija posameznih dejavnosti

1.1.4. Vidik poslovanja

1. Povečana dobičkonosnost poslovnih sredstev 2. Investicije

3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV Operativni cilji v letu 2011 V planih za leto 2011 smo se odločili, da bomo zasledovali naslednje cilje (prepis iz planov za leto 2011): 1. VIDIK BOLNIKOV 1.1. Povečano zaupanje, zadovoljstvo bolnikov - Ažuriranje obstoječih kliničnih poti in dopolnitev s kazalniki spremljanja uspešnosti na področjih, kjer kazalniki še niso definirani, analiz kazalnikov in predlogi sprememb. - Izvedba izobraževanja s področja komuniciranja za ciljne skupine I. del. - Izvedba anket o zadovoljstvu bolnikov (nacionalne, lastne vsaj ena). 1.2. Povečana naklonjenost lokalne skupnosti – izboljšana zunanja podoba bolnišnice - Aktiviranje nove spletne strani - Prenova kirurškega oddelka, dializnega oddelka. - v primeru vključitve v projekt energetske sanacije prenova zunanjosti bolnišnice. - v primeru protipožarne sanacije – evakuacijskih poti – ureditev zunanjih poti bolnišnice. - Za izboljšanje notranje (organizacijske (klime) naj bi se vzpostavili redni pogovori vsaj dvakrat letno med vodstvom bolnišnice in vsemi zaposlenimi. 2. VIDIK RASTI IN RAZVOJA 2.1. Obnavljanje števila zaposlenih - Redno sodelovanje s šolami za izvajanje vaj v okviru učne bolnišnice za srednje in diplomirane medicinske sestre, radiološke inženirje, v primeru potreb pa tudi na področju laboratorijske diagnostike in fizioterapije. - Izboljšanje pogojev dela zaposlenih preko investicijskih del. 2.2. Izboljšanje klime v organizaciji - Ciljno zbiranje podatkov o dosežkih na posameznih področjih zaposlenih znotraj in zunaj bolnišnice teh oznanjevanje dosežkov. - Materialno in nematerialno podpiranje pridobivanja formalne in neformalne izobrazbe v okviru ekonomskih možnosti.

FEBRUAR 2012


2.3. Nadgrajevanje formalne in neformalne izobrazbe zaposlenih - Pomoč pri pridobitvi izobrazbe zaposlenih z možnostjo prerazporeditve na ustrezno delovno mesto v okviru ekonomskih možnosti. - Izobraževanja s področja komuniciranja in kakovosti. - Standardizacija postopkov znanja na določenem delovnem mestu in spremljanje le-tega. 2.4. Uskladitev števila zaposlenih s financiranimi - Obnavljanje števila zaposlenih po odhodu v okviru financiranih delavcev. 3. VIDIK NOTRANJIH PROCESOV 3.1. Prilagoditev na področju spektra storitev - Internistika: transezofagealna ehokardiografija, nadgradnja tkivne dopplerske ehokardiografije, endo UZ trebuha - Kirurgija: TEP kolka (totalna endoproteza), artoskopije ostalih venskih sklepov,

enostavnejši operativni posegi na perifernem ožilju (začetki vaskularne kirurgije). - Negovalni oddelek: ločitev od akutne obravnave. - Uvedba samoplačniških storitev: na področju radiologije. 3.2. Standardizacija določenih procesov dela - Pregled obstoječih kliničnih poti, prevetritev, postavitev kazalcev, analiza in predlogi za izboljšanje. 3.3. Management zdravstvenih storitev - Tekoče spremljanje dela, analiza dela, reakcije ob odstopanju. - Naročanje v bolnišnično lekarno z elektronskim podpisom, brez papirnatih naročil - Aktivnosti za avtomatsko analizo dela v OP. - Aktivnosti na področju priprave podatkov za spremljanje porabe v OP in EIN. - Uvajanje dnevne bolnišnice: po prioritetah posameznih dejavnosti. 3.4. Verifikacija posameznih dejavnosti - Aktivnosti za pridobitev standarda ISO 9001. - Spremljanje kakovosti dela po vnaprej določenih kazalnikih kot predpogoj za akreditacijo bolnišnice - Izvajanje notranje revizije preko pooblaščene inštitucije in samoocenitvenega vprašalnika z enako vsebino kot v letu 2010. Notranja revizija se bo nanašala na obračun plač, osebnih prejemkov, povračil stroškov, podjemne pogodbe, nabave blaga, storitev in gradenj. 4. VIDIK POSLOVANJA 4.1. Povečana dobičkonosnost poslovnih sredstev - Kontroling izvajanja programov dela s porabo resursov. 4.2. Investicije 4.2.1. Investicijska vlaganja s strani MZ in evropskih sredstev - Iz evropskih sredstev naj bi potekala izgradnja urgentnih centrov v slovenskih bolnišnicah. Urgentni center je predviden tudi v Splošni bolnišnici Trbovlje. - Nadaljevanje projekta protipožarne sanacije bolnišnice - Nabava digitalnega mamografskega aparata 4.2.2. Investicijska vlaganja iz sredstev bolnišnice - dokup in obnova inštrumentarija za ginekološko dejavnost in delno kirurški oddelek - mehčalec vode za sterilizacijo - reverzna ozmoza in razvod vode - sofinanciranje nakupa sterilizatorjev - obnova kirurškega oddelka - zamenjava talnih oblog na internem oddelku - obnova predstojniških sob na internem, kirurškem oddelku - preureditev garderob pacientov za potrebe osebja - prenova bolniških prostorov – negovalni oddelek - pohištvena oprema dializni in otroški oddelek 4.2.3. Investicijska vlaganja v projektno dokumentacijo - projekt prestavitev meteorne in kanalizacijske vode - projekt za preureditev centralnega ogrevanja v ZD Trbovlje, - projekti za OPPN, kirurgijo, negovalni oddelek, opremo dialize in otroškega oddelka - projekt za energetsko sanacijo.

FEBRUAR 2012


4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 4.1 REALIZACIJA LETNIH CILJEV

1. VIDIK BOLNIKOV

1.1. Povečano zaupanje, zadovoljstvo bolnikov 1.1.1. Standardizacija procesov dela

Število kliničnih poti in standardov v bolnišnici Dejavnost Klinične poti in standardi, ki funkcionirajo Interna KP za zdravljenje akutnega koronarnega sindroma Dializa Posodobitev standardov dializne dejavnosti Ginekološko – porodna KP za histeroskopijo

KP za vaginalno histerektomijo KP za abdominalno histerektomijo KP za arteficielni abortus KP za LSK KP za SIV

Kirurška KP za operacijo krčnih žil KP za hernioplastike KP za OSMex KP za artroskopije KP za operacijo žolčnika

Pediatrična KP za zdravljenje okužbe sečil KP za zdravljenje akutnega poslabšanja astme KP za zdravljenje pljučnice KP za zdravljenje črevesnih bolezni

Prehrambeni obrat HACCP sistem in njegove posodobitve Oskrbovalna služba Uvedeno je izpolnjevanje evidenc – zahteve HAACP (čiščenje skladišča, temperature živil ,

roki….) HOS in HSS KP dnevnih in generalnih čiščenj

KP ravnanja z odpadki KP preprečevanja bol. okužb preko vode KP za ravnanje s perilom

Laboratorij za klinično kemijo Opis posameznih aktivnosti z ISO standardom 9001: proces nabave, hranjenja in odstranjevanja zdravil ter ostalega zdravstvenega materiala proces zagotavljanja zdravil in ostalega zdravstvenega materiala na oddelke

ISO standardi: v letu 2011 so bili v celoti popisani procesi obravnave bolnika na kirurškem oddelku, bolnice in porodnice na

ginekološko - porodnem oddelku, otroka na pediatričnem oddelku. V celoti so še popisani procesi dela v lekarni, oddelku za fizikalno rehabilitacijo, higiensko oskrbovalni službi. Za vse ostale zdravstvene in nezdravstvene službe pa so procesi delno popisani.

1.1.2. Izboljšana komunikacija med zaposlenimi in bolniki Ure informacij

Interni oddelek Vsak dan na oddelku od 12.00 do 13.00 ure Oddelek za anestezijo in reanimatologijo V dnevnem prostoru, časovno po potrebi. Pediatrični oddelek Ob rednih vizitah in sprejemih Kirurški oddelek Delovniki: 13.30 do 14.00 v zdravniški sobi, vikend: po dogovoru Ginekološko - porodni oddelek V bolnišnici z osebnim kontaktom z lečečim zdravilom, bolnico in svojci.

1.1.3. Prenova bivalnih prostorov

Kirurgija: trakt za dnevno bolnišnico in operirance - prospektivni primeri (november 2011). Pediatrija: novi prostori (oktober 2011). Interna: menjava tal na enem od dveh traktov. Prenova predstojniške sobe. Začetek izvajanja novih prostorov dialize, neakutne bolnišnične obravnave. Začetek saniranja požarne varnosti. (I. faza končana februar 2011.) Prenova enote za intenzivno nego (maj, junij 2011). Dokončanje prenove laboratorija za klinično kemijo (februar 2011). Začetek projekta ustanavljanja CNMP (Center za nujno medicinsko pomoč). Prenova garderob za potrebe higiensko servisne službe, pripravnikov, specializantov, dijakov in študentov na praksi. Adaptacija sterilizacije (izvedena 2011).

1.1.4. Bolnišnične ankete: nerealizirano

1.2. Povečana naklonjenost lokalne skupnosti - izboljšana zunanja podoba bolnišnice 1.2.1. Standardizacija procesov dela (glej točko 1.1.1.)

FEBRUAR 2012


1.2.2. Izboljšana komunikacija med zaposlenimi in bolniki Ure informacij in prostori za dajanje informacij svojcem: glej tabelo pod točko 1.1.2. Prenova spletne strani: nerealizirano.

1.2.3. Prenova bivalnih prostorov (glej točko 1.1.3.) 1.2.4. Prenova zunanjosti bolnišnice

Sodelovanje v projektu za pridobitev sredstev za energijsko sanacijo bolnišnice; čaka se 2. razpis. Pridobitev podrobnega prostorskega načrta (OPPN) kot podlaga za investicijska dela (urgentni center, požarna sanacija II. faza).

1.2.5. Izboljšanje organizacijske klime Rezultati SiOK: odgovarjalo je več zaposlenih kot v prejšnjih dveh letih. Izboljšal se je odnos zaposlenih do kakovosti, povišala se je

motivacija in zavzetost, pripadnost organizaciji in inovativnost in iniciativnost. Slabo so zaposleni ocenjevali kategorije notranjega komuniciranja in informiranja, razvoja kariere in nagrajevanja. V splošnem je zadovoljstvo zaposlenih dobro, je nekoliko nižje kot je bilo lani, ocena se sklada s srednjo oceno o zadovoljstvu v celotnem zdravstvenem sistemu.

2. VIDIK RASTI IN RAZVOJA

2.1. Obnavljanje števila zaposlenih 2.1.1. Učna enota

Oblikovanje učnih poti za mlade zdravnike - študente, zdravnike pripravnike, sobne zdravnike in specializante: realizirano V naši bolnišnici potekajo redne praktične vaje v okviru rednega kabinetnega pouka za srednjo zdravstveno šolo Zagorje. Naknadno

se dijaki še izobražujejo v obliki praktičnega usposabljanja. Študentje visokih zdravstvenih šol pa lahko v vseh naših oddelkih izvajajo klinični praktikum.

2.1.2. Izboljšanje organizacijske klime (glej točko 1.2.5.) Izboljšanje pogojev dela s poudarkom na mladih zaposlenih. Zaposlovanje mladih ima svoje prednosti in slabosti, ki se odražajo

v daljših odsotnostih zaradi porodniških dopustov, nege, začetnega usposabljanja, ki je v nekaterih dejavnostih izredno dolgo in povzroča dodatne stroške, ki se obrestujejo šele v srednji življenjski dobi.

Prikaz spremenjene strukture zaposlenih

Starost Število 2011

Število 2012

Struktura 2011

Struktura 2012

Od 0 do 20 let 1 2 0,37 0,70 Od 21 do 30 let 42 45 15,50 15,85 Od 31 do 40 let 47 54 17,34 19,02 Od 41 do 50 let 104 98 38,38 34,51 Od 51 do 60 let 74 80 27,31 28,17 Od 61 let naprej 3 5 1,11 1,76 Skupaj 271 284 100 100

2.1.3. Specializacija storitev in uvajanje tehnoloških izboljšav

Dejavnost Predvidena tehnološka izboljšava Bolnišnica Začetek projekta ustanavljanja CNMP (Center za nujno medicinsko pomoč).

Premestitev dialize, uvajanje nove organizacijske oblike Centra za intenzivno nefrologijo. Ustanovitev negovalnega oddelka.

Oddelek za anestezijo in reanimatologijo

Projekt VAP, zdravljenje obporodne bolečine, kolonoskopije z analgosedacijo, projekt racionalne porabe zdravil.

Ginekološko – porodna Alternativni porodi. Nove metode tehnik operiranja stresne inkontinence.

Kirurška Uvajanje dnevne bolnišnice. Nove tehnike operacij: laparoskopska kirurgija debelega črevesja, plastika prednje križne vezi, intramedularno žebljanje nadlahtnice, stegnenice, MIPO tehnike operiranja zlomov.

Pediatrična Pridobitev novih prostorov. Prestavitev pediatričnih bolnikov s kirurškimi obolenji na pediatrični oddelek.

Radiološka Uvajanje CT diagnostike Nadaljevanje projekta nabave digitalnega RTG aparat za mamografijo

Fizioterapija Program rehabilitacije po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Laboratorij Integriran sistem za biokemijo in imunologijo, kjer večino preiskav izvajamo iz primarne epruvete

(prihranek pri materialnih stroških in večja zanesljivost). Uvedli smo preiskavo HCO3 – s tem se je zmanjšalo število plinskih analiz (prihranek pri materialnih stroških.

Prehrambeni obrat Priporočila Ministrstva za zdravje in uvajanje le teh v okviru finančnih zmožnosti HOS in HSS Krpe za tla smo delno prali v naši pralnici in s tem zmanjšali stroške pranja. Oskrbovalna služba V medzidku smo dobili nov prostor za skladišče čistil in pisarniškega materiala. S tem je tudi

osebju, ki prihaja po material skrajšana pot in omogočen lažji transport na oddelke. Zdravstvena administracija Z uvedbo računalniške transkripcije in zvočnega zapisa so diktati veliko bolj razumljivi, s tem se je

zmanjšalo število napak v administraciji in zdravniškem diktatu. S spremljanjem sledljivosti se je zmanjšal tudi vpogled v vse izvide in obravnave na oddelkih in ambulantah, razen v primeru iskanja

FEBRUAR 2012


izvidov iz obravnav za potrebe trenutnega obiska v ambulantah. Žal precejšnje število zaposlenih, ki so bili na računalniških tečajih in imajo svojo profesionalno kartico ter gesla, še vedno noče uporabljati le-teh.

2.1.4. Standardizacija procesov dela (glej točko 1.1.1.)

2.2. Izboljšanje klime v organizaciji

2.2.1. Spremenjen način motiviranja zaposlenih Oznanjevanje pomembnih dosežkov posameznikov na strokovnih kolegijih. Vsakodnevni nekajminutni sestanek v času malice- sprotno razreševanje nesporazumov in tekoče problematike, pobude delavk,

pohvale. Obravnava zapisnika, ki sledi rednim pregledom s strani Sinet –a in dogovor o korektivnih ukrepih. »Ustne pohvale«, možnost napotitve na kakšno dodatno izobraževanje. Organiziramo mesečne sestanke zaposlenih, na katerih izmenjujemo mnenja in stališča o mogočih izboljšavah v delovnem procesu.

Izoblikujejo se predlogi, o katerih razpravljamo in usklajene vpeljemo v delovni proces. Na oglasni obešena potrebna in nujna obvestila za delo, služi tudi manj resnim zanimivostim, ki popestrijo in motivirajo zaposlene. Ustna pohvala, zahvala, upoštevanje želja zaposlenih glede dopustov, programa. Glede na to, da lahko redko motiviramo z denarnimi izplačili je motivacija kot taka zelo težka, saj v teh časih vsakdo gleda na

materialne koristi. Vsekakor pa je motivacija tudi ekipa in potrditev. Dejstvo je, da motiviranost sprožijo tudi zgledi svojih ožjih sodelavcev, ki trenutno še »vlečejo«, žal pa sem prepričana, da dolgo tudi to ne bodo več. Pogovori, smeh, kavica, razumevanje, pohvala in tudi graja ter pripravljenost pomagati drug drugemu je sicer »preživela« motivacija, vendar je morda trenutno poleg zgledov še edino, kar premoremo.

2.2.2. Spremljanje organizacijske klime Letni razgovori strokovne direktorice s predstojniki.

2.2.3. Specializacija storitev in uvajanje tehnoloških izboljšav (glej tabelo pod točko 2.1.3.) 2.2.4. Spreminjanje organizacijske strukture

Oblikovanje tima za konstrukcijo žilnih pristopov za dializne bolnike, Skupno vodenje, skupne vizite kirurške strani enote za intenzivno nego s strani kirurgov in anesteziologov, Skupno vodenje in skupne vizite pediatrov in kirurgov pediatričnih bolnikov s kirurškimi obolenji.

2.2.5. Nadgrajevanje formalne in neformalne izobrazbe zaposlenih S tekočim izobraževanjem.

2.3. Nadgrajevanje formalne in neformalne izobrazbe zaposlenih

2.3.1. Pridobivanje formalne izobrazbe Trenutno ima štipendijo za nadaljevanje šolanja 7 študentov in 1 dijak, bolnišnica pa delno financira 10 zaposlenih za pridobitev višje

izobrazbe, od tega 7 medicinskih sester in 3 s področja nezdravstvene dejavnosti, prav tako financiramo 7 specializacij. 2.3.2. Pridobivanje neformalne izobrazbe

Zaposleni so bili odsotni zaradi izobraževanj skupaj 362 dni , kar pomeni, da je bil posamezni zaposleni iz medicinskega področja na izobraževanju povprečno 2,2 dni. Od tega je bilo aktivne udeležbe 10%.

V bolnišnici smo organizirali več izobraževanj iz področja protimikrobnega zdravljenja, antikoagulantne terapije, imeli smo MM konferenco na temo septičnega artritisa.

S področja zdravstvene nege je bilo realiziranih 10 predavanj in sicer: Bolnišnične okužbe, Razjeda zaradi pritiska, Vloga očeta pred, med in po porodu, Zdravstvena nega otroka z alergijo, zdravstvena vzgoja bolnika z astmo, Zdravstvena nega žilnih pristopov za hemodializo, Vpliv zdravil na laktacijo, Kronično vensko popuščanje in kompresijska terapija, Komunikacija in medsebojni odnosi, Prehrana in sladkorna bolezen, Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem.

2.3.3. Interni kadrovski normativi na področju zdravstvene nege Projekt je v teku. Zaenkrat nam še ni uspelo sprejeti takšnih normativov, ki bi ustrezali vsem delovnim skupinam s področja zdravstvene nege. 2.4. Uskladitev števila zaposlenih delavcev s financiranim

2.4.1. Obnavljanje števila zaposlenih Število zaposlenih ni usklajeno s financiranimi, saj se vsi zunanji sodelavci financirajo iz materialnih stroškov, kar vpliva na klimo zaposlenih in standard pacientov.

2.4.2. Kadrovski normativi na področju zdravstvene nege (glej točko 2.3.3.)

3. VIDIK NOTRANJIH PROCESOV

3.1. Prilagoditve na področju spektra storitev 3.1.1. Uvajanje in ukinjanje kliničnih storitev: v prilogi 1 3.1.2. Povečan obseg uvajanja samoplačniških storitev

Dejavnost Predvidene samoplačniške storitve Laboratorij Osnovne laboratorijske preiskave (realizirano - 953 samoplačniških preiskav). Fizioterapija Od konca leta 2010 poteka samoplačniška ponudba za vse storitve, ki se izvajajo v ambulanti. Kirurgija Ambulanta za majhne posege (ni bilo povpraševanja).

Laserske korekcije kozmetičnih nepravilnosti. Radiologija Samoplačniška ambulanta za UZ preglede (ni bilo povpraševanja).

FEBRUAR 2012


3.1.3. Uvajanje novih dejavnosti, specializacija in uvajanje tehnoloških izboljšav (glej tabelo pod točko 2.1.3.) Uvajanje novih zunanjih aktivnosti

Dejavnost Predvidena zunanja aktivnost Interna Ambulanta za diabetično stopalo

Dejavnost interventne nefrologije Ginekološko – porodna Alternativni porodi, uvajanje epiduralne analgezije. Kirurška Ambulanta za kronične rane

Ambulanta za male posege Pediatrična Radiološka CT preiskave

Angiografije Fizioterapija Popoldanska ambulanta skupaj s samoplačniško ambulanto

Rehabilitacija bolnikov po rekonstrukciji sprednje križne vezi

3.2. Standardizacija procesov dela (glej točko 1.1.1.)

3.3. Management zdravstvenih storitev 3.3.1. Postopno spreminjanje organizacijske strukture

Natančno držanje pravil o vnosu podatkov operacije za operirance na kirurškem in ginekološkem oddelku; tedenski pregled vnesenih podatkov, odprava odstopanj.

Sodelovanje kirurgov in anesteziologov med delom v intenzivni enoti - skupne vizite, skupne konzultacije problematičnih bolnikov. Sodelovanje med kirurgi in pediatri med skupnim vodenjem pediatričnih bolnikov s kirurškimi obolenji. Sodelovanje med kirurgi in internisti skozi celostno oskrbo bolnikov, ki potrebujejo dolgotrajno dializno zdravljenje.

3.3.2. Kontroling izvajanja programov dela Tedensko spremljanje realizacije operativnega programa, ukinitev operativnega dneva pri ginekologih. Tedensko spremljanje realizacije operativnega programa, kratkoročno taktično planiranje in usklajevanje različnih delovnih skupin v

operacijskih dvoranah Mesečno spremljanje in analiziranje porabe materiala v OP, na oddelkih. Dvig povprečne uteži opravljenih storitev: projekt je v teku. Uvajanje dnevne bolnišnice: projekt je v teku.

3.4. Verifikacija posameznih aktivnosti Laboratorij za klinično biokemijo: cilj dosežen Center za bolezni dojk: verifikacija pri IVZ je dosežena. Bolnišnična lekarna nima pogojev za verifikacijo, ker ne ustreza standardom glede potrebnih prostorskih resursov. Rešitev bo podana

v prihodnjih letih glede na proste vire financiranja in prioritete znotraj bolnišnice. 4. VIDIK POSLOVANJA

4.1. Povečana dobičkonosnost poslovnih sredstev 4.1.1. Standardizacija procesov dela (glej točko 1.1.1.) 4.1.2. Obnavljanje števila delavcev (glej točko 2.4.1.) 4.1.3. Management zdravstvenih storitev (glej točko 3.3.)

4.2. Investicije

4.2.1. Obnavljanje medicinske opreme Večja nabava je bila nabava dveh sterilizatorjev s termodezinfektorjem, zamenjava vrat v centralni stavbi bolnišnice, obnova ginekološkega inštrumentarija za histološke in endoskopske operacije, nabava inštrumentarija za izvajanje artroskopskih posegov. 4.2.2. Adaptacija notranjosti bolnišnice (glej točko 1.1.3.) 4.2.3. Prenova zunanjosti bolnišnice (glej točko 1.2.4.) 4.2.4. Posodobitev prostorov in procesov dela (glej točko 1.1.3., 1.2.4., 4.2.1.) 4.2.5. Požarna sanacija bolnišnice (glej točko 1.1.3., 1.2.4.)

4.2. REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA 4.2.1. Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS Zdravstvene storitve Splošna bolnišnica Trbovlje opravlja na osnovi Pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev, ki jo vsako leto podpiše z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V poslovnem letu zdravstveni zavodi, tako tudi bolnišnica, dejansko delujejo na osnovi dveh pogodb, kajti poslovno leto ni enako pogodbenemu letu. Za obdobje od 1. januarja do 31. marca tekočega leta namreč velja

FEBRUAR 2012


pogodba o izvajanju zdravstvenih storitev iz preteklega leta (2010), od 1. aprila dalje pa velja nova pogodba. Podlage za pripravo vsakoletne pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev so v Splošnem dogovoru za tekoče leto, ter v morebitnih aneksih k temu dogovoru. Partnerji pri sprejemanju Splošnega dogovora so Ministrstvo za zdravje, ZZZS, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (ta zastopa vse zdravstvene zavode), Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnost socialnih zavodov Slovenije in Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije. Ena izmed prilog Splošnega dogovora za leto 2011 se je nanašala tudi na model končnega obračuna akutne bolnišnične obravnave. Model je kompliciran, še vedno nerazumljiv in na njegovi osnovi ni možno pri posameznem izvajalcu zdravstvenih storitev predvideti končni obračun. Že v letu 2010 se mu je pridružil tudi model obračuna opravljenih CT storitev, ki je tudi v letu 2011 ostal nerazumljiv. Izhodišča za poslovanje v letu 2011 so bila po vsebini podobna prejšnjim letom, cene so bile še naprej nižje za 2,5 odstotka glede na dogovorjena izhodišča, sredstva amortizacije za 20 odstotkov, ravno tako se še vedno v valorizacijah ni upoštevalo napredovanje zaposlenih, vkalkuliranih ni bilo sredstev za delovno uspešnost in za odpravo tretjega nesorazmerja v plačah, kar Zakon o interventnih ukrepih zamrzuje tako za leto 2011 kakor tudi za leto 2012. 4.2.1.1. Posledice sprejetij Aneksov 1, 2 in 3 k SD 2011 Vsebina aneksa št. 1, ki je vplivala na izvajanje dejavnosti v bolnišnici, se je nanašala na:

prenos programa iz ABO v SAD (diagnostična histeroskopija) spremembo cen LZM v ginekološkem dispanzerju določitev povprečnega dopustnega čakanja pacientov v specialističnih ambulantah oz.

funkcionalni diagnostiki, če zdravnik ne opravlja urgentnih storitev – 20 minut dodali so se standardi za medikamentozni splav, diagnostično histeroskopijo podan je bil model obračuna CT preiskav, dodale so se nove šifre CT preiskav s cenami zapisniki nadzorov, ki jih izvaja ZZZS nad pravilnim obračunom zdravstvenih storitev se

posredujejo Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, katere objavi na svoji spletni strani spremenilo se je navodilo o napotitvi zavarovane osebe iz urgentne specialistične

ambulante na akutno bolnišnično obravnavo izvajalci morajo uvesti dve novi kliničnih poti, skupaj jih je potrebno imeti 12 in jih objaviti

na spletni strani.. Vsebina aneksa št. 2, ki je vplivala na izvajanje dejavnosti v bolnišnici, se je nanašala na:

določitev razmerja med prvimi in kontrolnimi pregledi na podlagi realizacije pregledov za obdobje od 1.9. 2010 do 31. 3. 2011 z vidika dodatnih plačil prvih pregledov, če bi bili prekoračeni v višini 10 %

izvedbo nacionalnega razpisa, kateri naj bi se izvedel do konca leta 2011 za leto 2012 način planiranja CT preiskav v letu 2012, če program v letu 2011 ne bo realiziran (na

realizacijo leta 2011) spremenil se je delež realizacije preventivnega programa v dispanzerjih za žene (povečan na

80 %) 1.4. 2011 so se dogovorile čakalne dobe z ZZZS, ki jih je mesečno potrebno poročati IVZ in

kvartalno ZZZS po končanem zdravljenju bo potrebno zavarovancem izstaviti specifikacijo opravljenih in

Zavodu zaračunanih storitev (1. 1. 2012) nov način spremljanja in obračunavanja proktoskopij, rektoskopij, ligatur in sklerozacij z

veljavnostjo od 1.7.2011 dalje.

FEBRUAR 2012


Vsebina aneksa št. 3, ki je vplivala na izvajanje dejavnosti v bolnišnici, se je nanašala na: znižanje dodatkov za posebne pogoje dela (dežurstvo) za 0,7 indeksnih točk (velja od

1.1.2011) znižanje administrativno tehničnega kadra v standardih za specialistično ambulantno

dejavnost in dializno dejavnost iz 17,25 % na 16,77 % (velja od 1.11.2011) znižanje kadrovskega normativa pri vseh vrstah dializ na področju števila zdravnikov,

poveča pa se kadrovski normativ za medicinske sestre (velja od 1.11.2011) znižanje materialnih stroškov pri vseh vrstah dializ (velja od 1.11.2011) 1. januarja 2012 ZZZS in IVZ uvedeta novo klasifikacijo (seznam) SPP s pripadajočimi

utežmi (prevladuje znižanje) ZZZS bo izvajalcem plačal preseganje programa na področju določenih prospektivnih

primerov do 20 %, prve preglede pa do 10 % število posegov na letni ravni, ki je pogoj za sklenitev pogodbe o izvajanju tega posega,

se poveča iz 50 primerov na 75 posegov s 1. 1. 2012. 4.2.1.2. Nacionalni razpis v letu 2011 V Splošnem dogovoru za leto 2011 je bilo v 25. členu določilo, da bo ZZZS izvedel nacionalni razpis za izbor najugodnejših ponudnikov za izvedbo vnaprej določenih zdravstvenih storitev. Razpis je bil tako objavljen v mesecu novembru 2011, vendar za leto 2012. Glede na razpisane programe, se je bolnišnica lahko prijavila na: - artroskopije - odstranitev osteosintetskega materiala - operacija ženske stresne inkontinence - ortopedska operacija rame. Določitev števila storitev in predvsem finančnih sredstev za nacionalni razpis je bila določena tako, da se je vsem izvajalcem zmanjšal redni prospektivni program za 30 %, Prijavo smo oddali na vse štiri programe. V primeru, da se na nacionalni razpis ne bi prijavili, bi tako izgubili del rednega programa. Splošna bolnišnica Trbovlje bo morala v okviru nacionalnega razpisa v letu 2012 opraviti 28 operacij odstranitve osteosintetičnega materiala in 25 operacij ženske stresne inkontinence, za kar smo bili na razpisu izbrani. 4.2.1.3. Arbitraža Po prejemu Aneksa št. 3 k Pogodbi o izvajanju zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2011, je bolnišnica v začetku maja vložila predlog (in ga kasneje tudi dopolnila) za arbitražo z naslednjo vsebino: »Na podlagi 31. in 32. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2011 in 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju vlagamo pisno zahtevo za arbitražo, ker se ne strinjamo z Aneksom št. 3 k pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2011, prejetega dne 28. 4. 2011 iz naslednjih razlogov:

1. ker se ne strinjamo s 5. členom Aneksa 3 pri šifrah dejavnosti 201 025, 201 031, 201 032 2. ker se ne strinjamo s strukturo CT preiskav 3. ker se ne strinjamo s povprečno utežjo za ABO.

OBRAZLOŽITEV: Ad 1) V okviru šifre dejavnosti 201 025 – internistika, revmatologija, nefrologija se izvajajo nefrološki pregledi in pregledi v antitrombotični (antikoagulativni) ambulanti. Znano je, da ima pacient v antitrombotični ambulanti v povprečju do 12 pregledov na leto (raz vidno tudi iz standarda za primarni nivo). Pri tej dejavnosti se to razmerje v predlogu aneksa 3 ni upoštevalo.

FEBRUAR 2012


V okviru šifre dejavnosti 201 031 – urologija in 201 032 – ortopedija smo v letu 2010 spreminjali obseg dela. Ker to ni bilo dogovorjeno v letu 2009, kar predstavlja izhodišče za določitev števila pregledov in razmerja, je potrebno to upoštevati pri določitvi razmerja. Na področju spremljanja prvih in ponovnih pregledov po realizaciji leta 2009 se postavlja tudi vprašanje pravilnosti opredelitve prvih in ponovnih pregledov glede na definicije, ki so bile objavljene v Navodilih za evidentiranje in obračunavanje zdravstvenih storitev št.: 24. V prvih pregledih so tako v prejšnjih obdobjih upoštevani tudi prvi obiski v tekočem letu – ki so po novem le za statistične namene. Ad 2) CT dejavnost je bolnišnica pričela izvajati šele v mesecu avgustu 2010. Za določitev strukture CT preiskav je potrebno daljše obdobje, kar je bilo ugotovljeno tudi na arbitraži, dne 11.11.2010. Ad 3) Spreminjanje doktrine zdravljenja, sodobna diagnostika in razvoj farmacevtske industrije spreminjajo tudi načine zdravljenja v akutni bolnišnični obravnavi na način, da se določene bolezni zdravijo na ambulantni način. Temu sledi tako uradna zdravstvena politika kot izvajalci. Tudi v Splošni bolnišnici Trbovlje upoštevamo in podpiramo takšen način dela, ob upoštevanju zadostnega števila primerov, ki zagotavlja določeno strokovnost in kvaliteto opravljenih storitev, kar pa se odraža na povprečni uteži SSP. Na osnovi tako upoštevanih usmeritev zdravljenja se povprečna utež iz leta v leto dviguje (npr. leta 2007 je bila 1,1029, leta 2008 1,1317, leta 2009 1,22, leta 2010 1,22 po korekciji umetne ventilacije, v letu 2011 je v prvem tromesečju 1,23). Program se predvsem spreminja na področju internističnih in kirurške dejavnosti, ki je posledica tudi izvajanja dializne dejavnosti. Na področju kirurgije se povečuje število abdominalnih laparaskopskih operacij (tudi posledica izvajanja SVIT programa), parcialnih kolčnih protez pri frakturah kolka, posegov na kolenu (ruptura ACL, ruptura menisci), konstrukcije žilnih pristopov pri dializnih bolnikih (AV fistule, trajni tunelizirani dvolumski dializni katetri), na področju internstične dejavnosti pa abdominalna, pljučna in srčna obolenja. Povečuje se tudi število bolnikov v intenzivnih enotah, ki zahtevajo stalno podporo dihanja (umetna ventilacija). Na področju žilnih pristopov – zagotavljamo trajne pristope za hemodializo – enostavne in komplicirane AV fistule, AV fistule z grafti, kombinirane AV fistule, trajni tunelizirani dvolumenski dializni katetri in reševanje zapletov na vseh omenjenih dializnih žilnih pristopih. Na tem področju imamo več kot desetletne izkušnje. Imamo izdelano klinično pot za diagnostiko bolnika pred konstrukcijo kateregakoli žilnega pristopa, samostojno opravljamo klinične preglede, UZ diagnostiko in angiografsko diagnostiko žilja rok. Obvladujemo konstrukcije enostavnih AV fistul, kompliciranih nativnih AV fistul, grafitov in kombiniranih AV fistul. Po naših podatkih trenutno edini redno vstavljamo trajne tunelizirane dvolumske dializne katetre za potrebe kronične dialize (v skladu s smernicami vascularne access society in v skladu z DOQI smernicami. PREDLAGAMO NASLEDNJO ODLOČITEV ARBITRAŽE Ad 1 Razmerje med prvimi in kontrolnimi pregledi naj bo naslednje: Šifra dejavnosti

Naziv dejavnosti Število prvih pregledov

Število kontrolnih pregledov

Razmerje kontrolni/prvi pregledi

1 2 3=2/1 201 025 internistika, revmatologija,

nefrologija 176 17.675 100,43

201 031 urologija 645 516 0,8 201 032 ortopedija 1.139 340 0,3 Ad 2 Struktura CT preiskav naj bo naslednja: Specialistična ambulantna dejavnost Število preiskav Računalniška tomografija – CT skupaj 2.500 CT glave in vratu 927 CT skeleta 574 CT toraks in abdomen 847 CT angiografije 152 CT srca 0 Specialna CT slikanja 0

FEBRUAR 2012


Ta struktura CT preiskav velja od 1.4.2011 dalje – preračunano na sorazmerni del standarda. CT preiskav srca in specialna CT slikanja ne izvajamo v Splošni bolnišnici Trbovlje. Ad 3 Predlagamo dvig povprečne uteži na 1,23 z obrazložitvijo iz tega dopisa.« Zahtevku za arbitražo je bilo delno ugodeno s tem, da se je Splošni bolnišnici Trbovlje priznalo povečanje uteži s 1. 11. 2011. Sklep je bil pogojno sprejet in sicer bi veljal v primeru, če bi ZZZS na podlagi rezultatov nadzora ABO v obdobju januar – junij 2011 ugotovil, da priznano povečanje ni posledica napačnega evidentiranja in obračunavanja. Na podlagi nadzorov po mnenju ZZZS ni bilo pogojev za realizacijo sklepa arbitraže. 4.2.1.4. Prestrukturiranje obstoječih programov Na podlagi določil Splošnega dogovora za leto 2011 in njihovih prilog smo v mesecu septembru vložili predlog za prestrukturiranje programov. Prestrukturiranje smo predlagali na področju specialistično ambulantne dejavnosti (rentgen, ultrazvok, kirurgija – urgentna ambulanta, kirurgija – neoperativna, urologija, bolezni dojk, mamografija in ginekologija) ter na področju prospektivnih primerov. Predlog smo utemeljevali s tem, da se potrebe prebivalcev na področju Zasavja spreminjajo, da smo pripomogli s krajšanju čakalnih dob s ciljnim opravljanjem posegov, ki jih prebivalci potrebujejo in vplivom izvajanja preventivnega programa DORA v Zasavju. Na predlog prestrukturiranja je moralo podati soglasje tudi MZ, kar je bilo izvedeno šele v mesecu januarju 2012. Podali smo še dodatni predlog prestrukturiranja, in sicer CT preiskav in neakutne obravnave, vendar na naš predlog ni bilo podano soglasje. 4.2.2. Uresničevanje planiranega fizičnega obsega dela v letu 2011 do ZZZS in ostalih plačnikov z obrazložitvijo Na podlagi podpisane pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev je bil planiran program realiziran na področju akutne bolnišnične obravnave, ni pa bil realiziran na področju neakutne bolnišnične obravnave, CT slikanj in v nekaterih specialističnih ambulantah. Na področju dializne dejavnosti je bil v letu 2011 program večinoma realiziran (spremenila se je struktura dializ). Podrobnejši pregled je razviden v obrazcu 1. Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2011 (1. del in 2. del) 4.2.2.1. Obrazložitev odstopanj realizacije v letu 2011 glede na realizacijo leta 2010 in glede na plan 2011 Iz obrazca 1 (podatki se nanašajo na ZZZS) je razvidno, da je bil fizični obseg dela na področju akutne bolnišnične obravnave glede na plan presežen za 1,09 % oziroma za 70 primerov, obteženi primeri pa za 7,2 % oziroma 527 uteži.. Povprečna utež je bila 1,205 in je za 7,01 % večja od planirane povprečne uteži, kar pomeni, da so se še vedno obravnavali zahtevnejši primeri in je takšen trend povečanja v skladu z opredeljenimi cilji zavoda. Povprečna ležalna doba je bila 5,57 dni brez dnevnih hospitalizacij, z dnevnimi hospitalizacijami pa 4,5 dni. Povprečna zasedenost bolniških postelj je bila 76,27 % , kar je v primerjavi z realizacijo leta 2010 nižje za 3,55 indeksne točke, v primerjavi s planom za leto 2011 pa nižje za 6,43 indeksne točke. Število oskrbnih dni neakutne obravnave (NBO) ni bilo realizirano v skladu s planom, indeks realizacije je 60,93 odstotka. Na podlagi arbitraže v letu 2010 je bilo SB Trbovlje dodeljenih dodatnih 2.600 BOD dodatnega števila neakutne obravnave, kar smo utemeljevali z upravičenostjo organizacije posebnega oddelka za neakutno obravnavo bolnikov (16 postelj). Razlog nerealizacije plana NBO je v tem, da smo v letu 2011 adaptirali dva nosilna oddelka in pristopili k prenovi neizkoriščenih prostorov za potrebe NBO. Sanacijska dela so se zaradi nepredvidenih del podaljšala.

FEBRUAR 2012


Tudi prospektivni program na področju kirurgije je bil skoraj v celoti realiziran, odstopanja so v letošnjem letu zelo majhna (največ 2,5 odstotne točke pri realizaciji odstranitve osteosintetskega materiala, žolčnih kamnov). Število oskrbnih dni za doječe matere in sobivanje staršev pri hospitaliziranem otroku je bilo v primerjavi z letom 2010 nižje, dnevi se plačujejo glede na dejansko realizacijo. Na področju specialistične ambulantne dejavnosti je bil program presežen a) do 10 %:

v diabetološki ambulanti ginekološki ambulanti kirurški urgentni ambulanti v pediatrični nefrološki ambulanti v anesteziološki ambulanti.

Razlog za prekoračitev programa je krajšanje čakalnih dob, kar predpisuje Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, oziroma v načinu dela, da so čakalne dobe minimalne. b) nad 10 %:

v proktološki ambulanti (s 1.7., ko je bil podan nov način obračuna tudi same proktoskopije in rektoskopije)

v urgentni pediatrični ambulanti za 12, % ter v laboratorijski dejavnosti.

Program v specialističnih ambulantah ni bil dosežen a) do 10 %:

v odrasli nefrološki ambulanti, realizacija 96,60 % plana v antitrombotični ambulanti, realizacija 93,63 % plana v gastrenterološki ambulanti, realizacija 95,47 % plana v urgentni internistični ambulanti, realizacija 93,91 % plana v ortopedski ambulanti, realizacija 90,14 % plana.

b) pod 10 %: v kardiološki ambulanti, realizacija 88,70 % plana v nevrološki ambulanti, realizacija 74,96 % plana v urološki ambulanti, realizacija 88,20 % plana v varikološki ambulanti, realizacija 74,48 % plana v centru za bolezni dojk, realizacija 83,47 % plana na mamografijia, realizacija 88,73 % plana pri preiskavah CT, realizacija 66,92 % plana pediatrična ambulanta, realizacija 79,31 % plana otroška alergološka ambulanta, realizacija 83,97 % plana.

Vzroki izpada so predvsem objektivne narave, in sicer: v nevrološki in urološki ambulanti samo s pregledi ni moč doseči standarda, ampak le s pomočjo funkcionalne diagnostike, ki se pa v teh ambulantah izvaja v manjšem obsegu; pri CT diagnostiki je trend priliva pacientov glede na novo uvedeno dejavnost počasnejši kot pa smo predvideli; v centru za bolezni dojk pa je bilo še vedno čutiti vpliv preventivnega programa DORA, ki je preusmeril priliv v redno dejavnost. Glede na še veljavno metodologijo obračuna, ki je določena v Splošnem dogovoru za leto 2011, je bil finančni izpad zaradi nerealizacije števila točk v nevrološki, urološki, kirurški, kardiološki, alergološki, antitrombotični ambulanti, na področju mamografije in centra za bolezni dojk. Na primarnem nivoju se izvajata fizioterapija in dejavnost izbire osebnega ginekologa. V fizioterapiji je program prekoračen za 3,03 %, medtem ko je v dispanzerju za žene realizacija 98,40 %.

FEBRUAR 2012


Na dializni dejavnosti skupni plan ni bil dosežen v višini 1,01 %, glede na realizacijo leta 2010 je bilo opravljenih 90 dializ manj. Spremenjena je bila struktura dializ I, II in III. Dialize se plačujejo na podlagi realizacije. Iz tabel o številu pregledov po posameznih specialističnih ambulantah je razvidno, da se je število obiskov na nivoju celotne bolnišnice zmanjšalo za 0,9 % glede na realizacijo leta 2010, kar predstavlja 541 obiskov. Indeks realizacije prvih pregledov je v letu 2011 za 7,89 % manjši kot leta 2010 oziroma za 2283 obiskov, ponovnih pregledov pa je bilo leta 2011 za 5,62 % več kot leta 2010, kar predstavlja 1742 ponovnih pregledov. Razlago je moč iskati tudi v na novo definiranih prvih in ponovnih obiskih (pravilu), da ima lahko pacient samo enkrat v življenju prvi pregled za isto diagnozo pri istem izvajalcu. Razmerje med prvimi in ponovnimi pregledi je bilo v letu 2011 1:1,23, v letu 2010 pa 1:1,07. Tabela 2: Primerjava finančnih načrtov iz Pogodbe 2010 in Pogodbe 2011 (vključno z Aneksom 1, 2 in 3 k SD 2011) v EUR ter v deležih v primerjavi s celotno dejavnostjo

Zap.štev.

DEJAVNOST POGDOBA 2010STRUKTURA

FINANC.2010POGODBA 2011

STRUKTURA FINANC.2011

PLAČANA REALIZACIJA

2011

INDEKS EUR2011/EUR

2010

EUR % EUR % EUR 11/10

1. AKUTNA BOLNI.OBRAVNAVA 8.758.414 62,89 8.823.601 60,76 8.006.395 100,74

2. NEAKUTNA BOLN.OBRAVNAVA 354.307 2,54 593.292 4,09 313.210 167,45

3. DOJEČE MATERE 16.736 0,12 17.014 0,12 12.224 101,66

4.SOBIVANJE STARŠA OB HOSPITALIZIRANEM OTROKU 26.213 0,19 26.631 0,18 25.007 101,59

5. OSNOVNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 291.215 2,09 294.836 2,03 258.095 101,24

6. SPECIALISTIČNA AMB.DEJAVNOST 1.743.255 12,52 1.853.086 12,76 1.541.297 106,30

7. FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA 616.470 4,43 843.423 5,81 707.176 136,81

8. DIALIZE 2.068.025 14,85 2.012.774 13,86 1.919.007 97,33

9. PATOHISTOLOŠKE PREISKAVE 51.033 0,37 57.509 0,40 49.193 112,69

SKUPAJ 13.925.668 100,00 14.522.166 100,00 12.831.605 104,28

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

70,00

AKU

TNA

BO

LNI.O

BRAVNAVA

NEA

KUTN

A

BO

LN.O

BRA

VNAVA

DO

JEČE M

ATERE

SO

BIV

ANJE STA

RŠA

OB

HO

SPITA

LIZIRA

NEM

OSNO

VNA

ZDRA

VSTV

ENA

DEJA

VNO

ST

SPEC

IALIS

TIČNA

AM

B.DEJA

VNO

ST

FUNKCIO

NALN

A

DIA

GNO

STIKA

DIA

LIZE

PATO

HISTO

LOŠKE

PREIS

KAVE

Primerjava fin.načrtov Pogodbe 2010 in 2011 in deleži pos.dejavnosti v letih 2010 in 2011

STRUKTURA FINANC. 2010

STRUKTURA FINANC. 2011

FEBRUAR 2012


Tabela 3: Struktura ABO po dejavnostih v številu primerov in uteži (do ZZZS), vključno s prospektivnimi primeri

Kirurgija 1.966 2.579,70 1.986 2.807,24 101,02 108,82 30,56 35,84

Internistika 1.656 2.704,38 1.656 2.993,81 100,00 110,70 25,48 38,22

Ginekologija 2.087 1.456,23 2.239 1.582,88 107,28 108,70 34,45 20,21

Pediatrija 720 568,80 618 449,34 85,83 79,00 9,51 5,74

ORL

Okulistika

SKUPAJ 6.429 7.309,11 6.499 7.833,27 101,09 107,17 100,00 100,00

FN 2011 Realizacija 2011 Indeks real.11/FN 2011 Struktura 2011

Število primerov Število uteži

Število primerov

DejavnostiŠtevilo uteži UtežiPrimerovŠtevilo uteži

Število primerov

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Število primerov Število uteži Število primerov Število uteži

Realizacija 2010 Realizacija 2011

ŠTEVILO PRIMEROV IN UTEŽI

Pediatrija

Ginekologija

Internistika

Kirurgija

FEBRUAR 2012


Tabela 4: Prospektivno načrtovani primeri v letu 2011

Operacija sive mreneOperacija nosu in grlaOperacija na odprtem srcuPTCA

Operacija na ožilju-arterije in veneOperacija na ožilju - krčne žile 330 336 101,82KoronarografijaAngiografijaOperacija kile 215 214 99,53Operacija žolčnih kamnov 157 156 99,36Endoproteza kolkaEndoproteza kolenaOrtopedske operacije rameOperacija golšeArtroskopija 56 66 117,86Endoproteza gležnjaOperacija hrbteniceOperacija karpalnega kanalaHipertrofija prostate - operativno zdravljenjeOperacija morbidne (bolezenske) debelosti

Odstranitev osteosintetskega materiala 74 72 97,30Oploditev z biomedicinsko pomočjo-spontani ciklusOploditev z biomedicinsko pomočjo-stimulirani ciklusPorod 533 526 98,69Splav 216 216 100,00

Lažji posegi na zunanjem delu ženskega rep.sistema

150 195 130,00

Operacija stresne inkontinence 50 68 136,00Lažji posegi na ušesu, nosu, ustih in grluZdravljenje rakavih bolnikovSKUPAJ 1781 1849 103,82

Naziv programa FN 2011Realizacija

2011 Indeks

real.11/plan 11

FEBRUAR 2012


Tabela 5: Primeri, preneseni iz hospitalne dejavnosti v ambulantno dejavnost

Naziv programa FN 2011 Realizacija 2011Indeks

real.11/FN11

Priprava in aplikacija zdravilMedikamentozni splavHisteroskopska operacijaOperacija na venah z lasersko tehnologijoOperacija kileOperacija krpalnega programaProktoskopija 361 430 119,11Sklerozacija 318 142 44,65Diagnostična histeroskopija 3 3 100,00Rektoskopija 185 177 95,68Ligatura

SKUPAJ 867 752 86,74 Na podlagi Aneksa št. 1 k SD za leto 2011 smo morali del posegov iz ABO prenesti v SAD. Glede na strokovno obrazložitev ginekološke stroke se pacientke z medikamentoznim splavom in s histeroskopskimi posegi zaradi subjektivnih odzivov bolnic, povečanih možnosti za pooperativne zaplete in s tem daljše okrevanje ne izvajajo v SAD. Pri proktoskopiji, rektoskopiji, sklerozaciji in ligaturah je bil s 1. 7. 2011 uveden nov standard obračunavanja storitev in podatki v tabeli ne pomenijo prenosa iz hospitalne dejavnosti v ambulantno. 4.2.2.2. Podrobnejši pregled delovnega programa (primeri, ležalna doba, zasedenost, obiski v specialistični dejavnosti in dialize) v obdobju 2008 – 2011

ŠTEVILO PRIMEROV – PACIENTOV V OBDOBJU 2008 – 2011 oddelki Letni Realizacija Letni Realizacija Letni Realizacija Letni Realizacija

strok.enote plan 2008 jan.-dec.08 plan 2009 jan.-dec.09 plan 2010 jan.-dec.10 plan 2011 jan.-dec.11

interni 1.656 1.640 1.656 1.653 1.658 1.783 1.659 1.682gin.-por 2.045 2.132 2.045 2.164 2.092 2.116 2.092 2.246

kirurški redni 1.902 1.905 1.827 1.841 2.012 2.073 1.941 2.007

pediatrični 685 747 685 705 711 749 720 619

FEBRUAR 2012


FEBRUAR 2012

POVPREČNA ZASEDENOST POSTELJ GLEDE NA PLAN IN REALIZACIJO V LETIH 2008 – 2011

oddelki Letni Realizacija Letni Realizacija Letni Realizacija Letni Realizacija


interni 90,00 91,51 90,00 90,26 90,00 82,46 90,00 82,53gin.-por 75,00 80,01 75,00 77,74 75,00 76,75 75,00 75,18

kirurški 80,00 79,01 80,00 75,48 80,00 81,51 80,00 73,32

pediatrični 75,00 67,49 75,00 62,88 75,00 67,64 75,00 56,44

POVPREČNA PLANIRANA IN REALIZIRANA LEŽALNA DOBA PO ODDELKIH V LETIH OD 2008 DO 2011 oddelki Letni Realizacija Letni Realizacija Letni Realizacija Letni Realizacija


interni 8,75 8,99 8,73 8,74 8,74 7,43 8,74 7,88gin.-por 3,09 3,16 3,08 3,02 3,08 3,04 3,02 2,81

kirurški 4,77 4,71 4,95 4,39 4,67 4,45 4,67 4,13

pediatrični 3,21 2,65 3,20 2,60 3,20 2,64 3,05 2,66

Povprečna ležalna doba na oddelkih SBT v letih 2008 - 2011

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00

8,00

9,00

10,00

interni gin.-por kirurški pediatrični

Realizacija jan.-dec.08




BOLNIŠKO OSKRBNI DNEVI V OBDOBJU 2008 – 2011 Letni Reali zacija % realizacije Letni Realizacija % realizacije Letni Realizacija % realizacije Letni Realizacija % realizacije

plan 2008 jan.-dec.08 jan.-dec.08 plan 2009 jan.-dec.09 jan.-dec.09 plan 2010 jan.-dec.10 jan. -dec.10 plan 2011 jan.-dec.11 jan.-dec.11

interni 14.494 14.737 101,68 14.457 14.496 100,27 14.475 13.243 91,49 14.500 13.255 91,41

Gin.-por 6.314 6.735 106,67 6.297 6.526 103,64 6.309 6.443 102,12 6.318 6.311 99,89

Kirurški 9.077 8.964 98,76 9.052 8.541 94,35 8.299 9.223 111,13 9.064 8.296 91,53

Pediatrični 2.196 1.976 89,98 2.190 1.836 83,84 2.273 1.975 86,89 2.196 1.648 75,05

SKUPAJ 32.081 32.412 101,03 32.081 31.399 98,13 31.356 30.884 98,49 32.078 29.510 91,99

Oddelek


Realizacija Reali zacija Realizacija Realizacija

jan.-dec.08 jan.-dec.09 jan.-dec.10 jan.-dec.11

interni 14.737 14.496 13.243 13.255



gin.por. 6.735 6.526 6.443 6.311



kirurški 8.108 8.964 9.223 8.296



pediatriči 1.976 1.836 1.975 1.648

Oddelek

Oddelek

Oddelek

Oddelek

Interni oddelek - gibanje števila bolniško oskrbnih dni od leta 2008 do 2011

12.00012.50013.00013.50014.00014.50015.000

jan.-dec.08 jan.- dec.09 jan.-dec .10 jan.-dec.11

Real izaci ja Real izaci ja Rea lizac ija Real izaci ja

Ginekološko porodni oddelek - gibanje bolniško oskrbnih dni od leta 2008 do 2011

6.0006.1006.2006.3006.4006.5006.6006.7006.800


Real izaci ja Realizacija Real iz aci ja Realizacija

Kirurški oddelek - gibanje števila bolniško oskrbnih dni od leta 2008 do 2011

7.5008.0008.5009.0009.500


Realizacija Realizacija Realizacija Realizacija

Pediatr iči oddelek - gibanje števila bolniško oskrbnih dni od leta 2008 do 2011

1.4001.500

1.600

1.7001.800

1.900

2.0002.100


Realizacija Realizacija Realizacija Realizacija

OBSEG DELA V SPECIALISTIČNIH AMBULANTAH V OBDOBJU 2008-2011 (V TOČKAH) Special istična Letni Reali zacija % realizacije Letni Realizacija % realizacije Letni Realizacija % realizacije Letni Realizacija % realizacije

ambulanta plan 2008 jan.-dec.08 jan.-dec.08 plan 2009 jan.-dec.09 jan.-dec.09 plan 2010 jan.-dec.10 jan. -dec.10 plan 2011 jan.-dec.11 jan.-dec.11

internistične 200.141 200.562 100,21 203.495 206.353 101,40 213.925 217.923 101,87 217.344 204.781 94,22nevrološka 9.106 4.687 51,47 9.106 5.383 59,11 9.106 6.562 72,06 9.106 6.827 74,97ginekološke 85.255 85.767 100,60 83.038 89.519 107,80 83.309 82.032 98,47 83.276 78.011 93,68

kirur.+urol. 129.044 142.674 110,56 129.944 142.225 109,45 135.072 129.915 96,18 131.483 118.996 90,50ortopedske 17.729 10.702 60,36 17.729 11.372 64,14 14.405 11.374 78,96 13.297 12.002 90,13pediatrične 28.447 30.161 106,03 28.447 29.180 102,58 29.294 29.381 100,30 29.206 28.433 96,98

SKUPAJ 469.722 474.553 101,03 471759 484.032 102,60 485.111 477.187 98,37 483.712 449.050 92,83

FEBRUAR 2012


FEBRUAR 2012

Special istična Realizacija Realizacija Realizacija Realizacija

ambulanta jan.-dec.08 jan.-dec.09 jan.-dec.10 jan.-dec.11

internistične 200.562 206.353 217.923 204.781

nevrološka 4.687 5.383 6.562 6.827

ginekološke 85.767 89.519 82.032 78.011

kir.+ urol. 142.674 142.225 129.915 118.996

ortopedska 10.702 11.372 11.374 12.002

pediatrične 30.161 29.180 29.381 28.433

skupaj 474.553 484.032 477.187 449.050











Realizacija točk v vseh specialističnih ambulantahv letih 2008 - 2011

Special istične Realizacija Realizacija Realizacija Realizacija

ambulante jan.-dec.08 jan.-dec.09 jan.-dec.10 jan.-dec.11

internistične ambulante

190.000195.000200.000205.000210.000215.000220.000


Real izacija Realizaci ja Reali zacija Real izacija

Nevrološka ambulanta

02.0004.0006.0008.000


Real izacija Real izacija Realizacija Real izacija

Ginekološke ambulante

70.00075.00080.00085.00090.00095.000

jan.-dec.08 jan.- dec.09 jan.-dec.10 jan.-dec.11

Real izaci ja Real izaci ja Realizaci ja Real izaci ja

Kirurška in urološka ambulanta

100.000110.000120.000130.000140.000150.000


Real izaci ja Reali zaci ja Realizacija Real izaci ja

Ortopedska ambulanta

10.00011.00012.00013.000


Real izacija Realizaci ja Realizacija Realizacija

Pediatrične ambulante

27.00028.00029.00030.00031.000


Reali zaci ja Realizacija Real izacija Real izaci ja

Realizacija točk v vseh specialističnih ambulantah

400.000450.000500.000


Reali zaci ja Realizacija Reali zacija Realizacija

OBSEG DELA V MEDICINSKO STROKOVNIH ENOTAH V OBDOBJU 2008 – 2011 (v točkah) oddelki Letni Reali zacija % realizacije Letni Realizacija % realizacije Letni Realizacija % realizacije Letni Realizacija % realizacije

strok.enote plan 2008 jan.-dec.08 jan.-dec.08 plan 2009 jan.-dec.09 jan.-dec.09 plan 2010 jan.-dec.10 jan. -dec.10 plan 2011 jan.-dec.11 jan.-dec.11

Fizioterapija 74.412 75.143 100,98 74.412 75.132 100,97 74.412 76.068 102,23 74.412 76.735 103,03Radiologija 130.526 135.532 103,84 132.170 136.517 103,29 138.358 146.134 105,62 140.421 138.712 98,73

Anest.reanim. 32.482 25.491 78,48 27.860 26.106 93,7

Klinični lab. 151.976 214.437 141,10 181.900 203.701 111,99 182.200 202.888 111,35 182.200 235.741 129,39


FEBRUAR 2012

oddelki Realizacija Reali zacija Realizacija Realizacija

strok.enote jan.-dec.08 jan.-dec.09 jan.-dec.10 jan.-dec.11

Fizioterapija 75.143 75.132 76.068 76.735

Radiologija 135.532 136.517 146.134 138.712

Anest.rean. 25.491 26.106

Klinični lab. 214.437 203.701 202.888 235.741







Fizioterapija

74.000

74.500

75.000

75.50076.000

76.500

77.000

jan.-dec.08 jan.-dec .09 jan.-dec .10 jan. -dec.11

Rea lizac ija Real izaci ja Reali zacija Reali zacija

Radiologija

130.000

135.000

140.000

145.000

150.000

jan.- dec.08 jan.-dec.09 jan.-dec .10 jan. -dec.11

Realizac ija Rea lizaci ja Real izaci ja Realizacija

Anest.rean.

25.00025.20025.40025.60025.80026.00026.200

jan.-dec.08 jan.-dec .09 jan. -dec.10 jan.-dec.11

Realizac ija Real izacija Realizac ija Real izaci ja

Klinični lab.

180.000

190.000

200.000

210.000

220.000

230.000

240.000

jan.-dec.08 jan. -dec.09 jan.-dec.10 jan. -dec.11

Realizac ija Reali zacija Real izaci ja Reali zacija

REALIZACIJA ŠTEVILA DIALIZ V OBDOBJU 2008 – 2011 Plan 2008 Real iz.2008 Plan 2009 Realiz.2009 Plan 2010 Realiz.2010 Plan 2011 Realiz.2011

Število vseh dializ 8.628 9.156 8.583 8.752 8.6639.806 9.281 8.750

Plan 2008 Real iz.2008 Plan 2009 Realiz.2009 Plan 2010 Realiz.2010 Plan 2011 Realiz.2011

Dializa I 2.674 2.968 2.996 2.180 1.768 1.820 983Dializa II 534 710 228 700 366 300 334Dializa III 5.948 6.128 5.359 6.401 6.618 6.630 7.3465.425

2162.987

Delež posameznih vrst dializ glede na plan in realizacijo v letih 2008 - 2011

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Plan 2008 Realiz.2008 Plan 2009 Realiz.2009 Plan 2010 Realiz.2010 Plan 2011 Realiz.2011

Dializa I Dializa II Dializa III


FEBRUAR 2012

Plan - realizacija vseh dializ v letih 2008 - 2011

7500

8000

8500

9000

9500

10000

Plan 2008 Realiz.2008 Plan 2009 Realiz.2009 Plan 2010 Realiz.2010 Plan 2011 Realiz.2011

GIBANJE ŠTEVILA PREGLEDOV V SPECIALISTIČNIH AMBULANTAH SBT V OBDOBJU 2008-2011 Vsi obiski Prvi obiski Ponovni obiski

Specialistična ambulanta 2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011

Skupaj internistične ambulante 23.110 23.744 24.460 23.925 6.153 6.063 6.102 5.605 16.957 17.681 18.358 18.320

Nevrol.ambul.od 1.9.07 dalje 558 638 732 741 389 476 548 546 169 162 184 195

Skupaj kirurške ambulante 16.399 16.057 17.707 17.928 9.142 9.174 9.843 10.145 7.257 6.883 7.864 7.783

Skupaj ginekološke ambulante 12.164 12.495 11.747 11.499 8.485 8.582 8.173 6.288 3.679 3.913 3.574 5.211

Skupaj pediatrične ambulante 3.694 3.714 3.633 3.627 2.792 2.955 2.941 2.845 902 759 692 782

1.638 1.794 1.662 1.680 1.262 1.381 1.344 1.239 376 413 318 441

Skupaj vse spec ialist. amb.SBT 57.563 58.442 59.941 59.400 28.223 28.631 28.951 26.668 29.340 29.811 30.990 32.732

Internistična ambulanta 784 775 931 697 743 699 849 563 41 76 82 134

Ant it rombotična ambulanta 14.387 15.232 15.865 15.728 930 962 958 1.024 13.457 14.270 14.907 14.704

Nefrološka ambulanta 1.081 996 726 682 864 742 445 323 217 254 281 359

Urgentna inter. ambulanta 2.653 2.609 2.572 2.571 2.631 2.583 2.565 2.558 22 26 7 13

Diabetološka ambulanta 4.205 4.132 4.366 4.247 985 1.077 1.285 1.137 3.220 3.055 3.081 3.110


Kirurška ambulanta 9.794 8.807 10.140 9.252 3.888 3.202 3.593 3.230 5.906 5.605 6.547 6.022

Varikološka ambulanta 1.005 942 999 1.082 805 806 878 975 200 136 121 107

Proktolo ška ambulanta 922 983 1.156 1.335 360 408 596 564 562 575 560 771

Ambulanta za bolnike stomo 185 155 184 155 7 7 12 10 178 148 172 145

Urgentna kirurška ambulanta 3.899 4.466 4.281 4.946 3.727 4.359 4.202 4.829 172 107 79 117

Urolo ška amb.od 1.11.07 dalje 594 704 947 1.158 355 392 562 537 239 312 385 621


Gin.amb.-izbrani osebni ginek. 5.675 5.495 5.243 5.057 3.510 3.444 3.516 3.374 2.165 2.051 1.727 1.683

Ginekološka ambulanta 531 464 404 351 325 336 288 250 206 128 116 101

Ord. za moškosubfertilnost 50 62 65 55 50 58 63 53 0 4 2 2

Urolo ška ordinacija 170 188 150 73 106 129 87 56 64 59 63 17

Onkološka ambulanta 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Amb. za rizično nose čnost 1.213 1.830 1.868 1.946 281 387 410 435 932 1.443 1.458 1.511

Amb. za žensko subfertilnost 108 103 62 131 37 33 23 32 71 70 39 99

Center za bolezni dojk 3.791 3.795 3.519 3.168 3.695 3.699 3.414 1.496 96 96 105 1.672

Urgentna ginekološka ambulanta 626 558 436 718 481 496 372 592 145 62 64 126


Pediatrična ambulanta 174 177 169 193 24 31 14 35 150 146 155 158

Nefrološka pediatrična ambulanta 279 296 266 292 101 155 132 150 178 141 134 142

Neonatalna ambulanta 101 143 150 129 86 114 127 122 15 29 23 7

Alergološka ambulanta 996 868 801 911 469 442 450 465 527 426 351 446

Urgentna pediatrična ambulanta 2.144 2.230 2.247 2.102 2.112 2.213 2.218 2.073 32 17 29 29


Ortopedska ambulanta

2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011

GIBANJE ŠTEVILA PREGLEDOV V URGENTNIH AMBULANTAH V OBDOBJU 2008 – 2011 Vsi obiski Prvi obiski Ponovni obiski

2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011

Urgentna inter. ambulanta 2.653 2.609 2.572 2.571 2.631 2.583 2.565 2.558 22 26 7 13

Urgentna kirurška ambulanta 3.899 4.466 4.281 4.946 3.727 4.359 4.202 4.829 172 107 79 117

Urgentna ginekološka ambulanta 626 558 436 718 481 496 372 592 145 62 64 126

Urgentna pediatrična ambulanta 2.144 2.230 2.247 2.102 2.112 2.213 2.218 2.073 32 17 29 29

Skupaj urgentne amb. 9.322 9.863 9.536 10.337 8.951 9.651 9.357 10.052 371 212 179 285


4.3. POSLOVNI IZID

Tabela 5: Poslovni izid po letih v EUR

LETO 2010 LETO 2011 INDEKS 11/10

Poslovni izid

Delež izgube/presežkav celotnem prihodku

232.083 248.890 107,24

1,58 1,67

232.083 248.890 107,24

14.654.567 14.929.335 101,87

14.422.484 14.680.445 101,79

Prihodki

Odhodki

Davek od dohodka pravnih oseb

POSLOVNI IZID z upoš.davka

V letu 2011 smo se še vedno spopadali z restriktivno politiko v zdravstvenem sistemu zaradi recesije v državi in s tem posledično varčevanjem ZZZS, kar se je odražalo v rebalansu finančnega načrta ZZZS konec leta. Tudi leto 2011 je tako predstavljalo uganko glede poslovnega izida vse do konca leta, saj nismo vedeli kakšna bo realizacija programa in kakšen bo končen obračun zdravstvenih storitev glede na model iz Splošnega dogovora. Napovedovanje rezultata je bilo onemogočeno tudi zaradi pozno dano soglasje na predlog prestrukturiranja programa in posledic izvedbe nadzora po sklepu arbitraže zaradi predloga po povečanju povprečne uteži. Poslovni izid je bil tako odvisen od:

učinkov vzdržnosti zdravstvenega sistema zaradi recesije v realnem sektorju; uresničevanje posameznih ukrepov na državnem nivoju, je bilo odvisno od prilivov v blagajno ZZZS in prilagajanja finančnega načrta le temu,

od prilagoditve pogojev poslovanja v bolnišnici z varčevalnimi ukrepi, od realizacije fizičnega obsega programa, od uspeha na arbitraži, od uspeha prestrukturiranja, od učinkov modela končnega obračuna ABO, NBO, SAD in CT, od realizacije nezdravstvenih prihodkov, od predpisov na področju ugotavljanja izidov poslovanja.

Zaradi neugodnih pogojev poslovanja tako zunaj kot znotraj bolnišnice, smo skozi celo leto 2011 napovedovali izgubo v poslovanju za leto, kar bi se tudi zgodilo, če ne bi:

delno realizirali notranje varčevalne ukrepe predpisi na področju ugotavljanja rezultata poslovanja (sredstva amortizacije, ki presegajo

financiranja sredstev, se ne prikazujejo kot rezervacije ampak se poračunajo preko rezultata v višini obračunane amortizacije) in nedokončanih investicijskih vlaganj,

ugodne rešitve predloga za prestrukturiranje specialističnih ambulant in prospektivnih primerov. Lahko bi dosegli boljši poslovni rezultat, če bi:

realizirali NBO CT preiskave opravili ves program v specialističnih ambulantah.

Za bolnike pa je najbolj tragično to, da smo izgubili cca 40 % CT programa oz. 1.100 preiskav, kajti SD za leto 2012 določa, da se bo nerealiziran program prenesel na druge dejavnosti.

FEBRUAR 2012


Prihodki iz zdravstvenih storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja so bili v letu 2011 manjši za 136.000 EUR, prihodki iz doplačilnega dela so bili večji za 64.000 EUR, saj smo imeli preseženo realizacijo iz ABO, prihodki iz naslova tržnih dejavnosti pa so bili tudi realizirani nad planov v višini 24.000 EUR, preko 100.000 EUR pa smo prejeli iz naslova prelivanja na nivoju Slovenije. Iz nezdravstvenih storitev je prihodek večji za 108.000 EUR. Na prihodkovni strani je bil v letu 2011 izpad prihodka iz zdravstvenih storitev na področju specialistične ambulantne dejavnosti v višini 104.000,00, na področju CT diagnostike 152.000,00, sobivanja staršev in doječih mater 6.236,00, neakutne bolnišnične oskrbe 230.000 EUR. Dejstvo je, da tudi če bi realizirali ves program, to ne bi predstavljalo v celoti povečanja ostanka prihranka, vendar bi nam prav gotovo omogočalo lažje poslovanje, fiksni stroški pa bi prav gotovo bili prihranek, izgubili pa smo tudi sredstva za prepotrebne investicije, medtem ko pa smo morali odvajati v sklad za investicije sredstva od planiranih sredstev (dvakratna izguba). Na poslovni rezultat oz. na normalno poslovanje bolnišnice v smislu normalne obremenitve zaposlenih, nudenja boljšega standarda bolnikom in uporabe sodobnejših pripomočkov pri zdravljenju bolnikov pa bi pripomogla realizacija sklepa arbitraže – priznanje realizirane povprečne uteži, ki odraža zahtevnost obravnave bolnikov. Nedopustno je diskriminatorno obravnavanje nekaterih izvajalcev zdravstvenih storitev na sekundarnem nivoju z vidika priznavanja opravljenega dela, ki se odraža v obliki višje povprečne uteži že nekaj let. Materialni stroški so bili tudi leta 2011 večji od planiranih za 5,6 % v primerjavi z realizacijo leta 2010 pa so večji za 3,8 %. Na povečanje stroškov nad planiranimi je vplivala poraba zdravil in sanitetnega materiala, krvi in krvnih derivatov, stroški rezervnih delov in popravil, pisarniški material, stroški ogrevanje (cene višje za cca 21,9 %), storitve zunanjih sodelavcev pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva in nujne medicinske pomoči v obliki podjemnih pogodb in drugih oblikah sodelovanja. Plače v letu 2011 v primerjavi s planiranimi niso bile prekoračene, ker še niso bile realizirane nove zaposlitve zaradi izvajanja NBO. Iz primerjave plana in realizacije prihodkov in odhodkov je razvidno, da so bila sredstva amortizacije obračunana v nižjem znesku kot pa so bila planirana. Razlog je v tem, da večina investicijskih vlaganj (dializa, NBO, bolniške postelje, reverzna ozmoza) niso bile dokončane v letu 2011. Tako se je preko metodologije prikaza rezultatov poslovanja kot presežek prihodkov nad odhodki prikazuje manjša obračunana amortizacija kot pa je bila planirana v višini 248.000 EUR. V primeru, da bi obračunali amortizacijo v planirani višini, bi izkazovali presežek odhodkov nad prihodki v višini 52.000,00 EUR. Ker sredstva amortizacije predstavljajo vir investicij, ostanek prihodka pomeni že porabljena sredstva za investicijska vlaganja v letu 2011, 52.000,00 EUR pa predstavlja nepokrite investicije v letu 2011. 5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA Končna realizacija delovnega programa je odvisna tako od objektivnih kot od subjektivnih dejavnikov. Najprej je odvisna od števila pacientov za vnaprej načrtovano število posegov, na kar dejansko ne moremo vplivati, kar potrjujejo tudi čakalne dobe (izredno kratke). Na izvajanje programa dela znotraj bolnišnice pa v največji meri vpliva število izvajalcev, ki jih je ob nenadnih izpadih in prekinitvah delovnega razmerja ni mogoče nadomestiti. Zelo pomemben dejavnik doseganja načrtovane realizacije delovnega programa je tudi optimalna organizacija dela, ki kljub naporom, po mojem mnenju, še vedno ne dosega optimuma saj je ponekod še vedno prisotno prepričanje, da se v zdravstvu težko oz. ne more planirati. Dobra organizacija dela in enakomerna obremenitev zaposlenih lahko bistveno izboljša notranjo klimo v bolnišnici. V končni fazi pa na finančni učinek končne realizacije delovnega programa vpliva zapleten model končnega obračuna bolnišnične obravnave (tako akutne kot neakutne) in CT preiskav, pri katerem dejansko ne veš, kaj se bo zgodilo oz. koliko sredstev bomo prejeli.

FEBRUAR 2012


6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV Vsak človek je v neki meri tudi subjektiven in pristranski, zato je ocena uspeha odvisna tudi od njegovih vrednot, prepričanj in zastavljenih ciljev in ne samo od numeričnih kazalnikov. Z vidika teh je bila večina zastavljenih ciljev na poslovnem področju dosežena. Na drugi strani pa uspeh delovanja bolnišnice kot celote ni najboljši, saj so nekateri cilji ostali nerealizirani ali delno realizirani zaradi objektivnih vzrokov kot so pomanjkanje zdravnikov in s tem preobremenjenost obstoječega kadra, samofinanciranje specializacij in zaradi subjektivnih vzrokov (težko sprejemanje racionalizacij, pomanjkanje posluha za spremembe in novosti in preobremenjenost nekaterih poklicnih skupin). Doseganje letnih ciljev je podrobneje opisano v točki 4.1. 7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA Učinkovitost poslovanja pomeni gospodarno porabo javnih sredstev, medtem, ko uspešnost poslovanja obravnavamo z vidika doseganja ciljev bolnišnice v povezavi s cilji zdravstvene politike. Kazalci poslovanja kot takšni zato niso vedno pravo merilo za ugotavljanje gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja. Kljub vsemu kazalci poslovanja kažejo trend gospodarnosti in učinkovitosti. Kazalce v zdravstvu si lahko razlagamo z vidika pacientov, ki so zdravstvene storitve koristili, z vidika bolnišnice ali z vidika zdravstvene politike. Iz kazalcev lahko razberemo, da je bolnišnica v letu 2011 poslovala učinkovito, saj je prejeta javna sredstva porabila v skladu z namenom za katerega so bila prejeta in smo nekatere predvidene zdravstvene storitve presegli v korist zavarovancev. Dejavnost smo v letu 2011 opravljali z obstoječimi in novimi opremskimi in prostorskimi resursi, saj se je pediatrični oddelek preselil v nove prostore, prostorsko stisko oddelka za dializo pa smo reševali z delom v treh izmenah. Tudi v letu 2011 je bolnišnico pestilo izrazito pomanjkanje ključnih kadrov, kar dolgoročno poskušamo reševati s štipendiranjem in financiranjem specializacij iz tekočih sredstev, kratkoročno pa s sklepanjem podjemnih in drugih pogodb civilnega prava z zunanjimi izvajalci. SB Trbovlje je majhna bolnišnica, zato je potrebna velika mera gospodarnosti, da lahko pri enaki ceni storitve in pri manjšem obsegu zdravstvenih storitev, v primerjavi z drugimi bolnišnicami, dosega gospodarno poslovanje. Na učinkovito poslovanje vpliva tudi hiter obrat sredstev, saj so povprečne vezave zalog še vedno kratke. Zaloge v bolnišnični lekarni so konec leta 2011 znašale 170.000 EUR, kar pomeni povprečno vezavo obratnih sredstev 17 dni oziroma 68 % povprečne mesečne porabe zdravil in sanitetnega materiala. Zaloge nezdravstvenega materiala so bile minimalne. Že od leta 2007 se sistematično v okviru letnih poročil zbirajo kazalci poslovne učinkovitosti na sekundarnem in terciarnem področju, ki pa žal še vedno niso bili posredovani javnim zavodom za potrebe analiz, primerjav in izboljšav. V začetku leta 2012 smo prejeli analizo podatkov za našo bolnišnico in primerjavo s povprečjem drugih slovenskih bolnišnic, kar pa za uporabo in eventuelno ukrepanje ni dovolj. Zbrani podatki se na državnem nivoju najverjetneje uporabljajo za doseganje različnih ukrepov in ciljev zdravstvene politike. Nepravilna interpretacija kazalcev poslovne učinkovitosti je tako v preteklosti že povzročila diskreditacijo bolnišnice v zvezi s Strategijo razvoja ginekološko porodniške dejavnosti v Sloveniji do leta 2020. Z vidika ocene gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja so nedvomno pomembni tudi učinki nadzorov o pravilnosti obračunavanja zdravstvenih storitev, ki jih izvaja ZZZS. Leto 2011 je zaznamovalo večje število nadzorov s strani ZZZS v Splošni bolnišnici Trbovlje. Pričelo se je z nadzorom diabetologije, kjer bistvenih nepravilnosti ni bilo ugotovljenih, opozorili so na ozek nabor zabeleženih

FEBRUAR 2012


storitev in prepogoste kontrole glikiranega hemoglobina. V mesecu avgustu je sledil 1. del rednega nadzora SPP kot realizacija sklepa arbitraže zaradi priznanja višje povprečne uteži. Nadzori so bili ciljno usmerjeni. Pri prvem nadzoru je bilo ugotovljeno (po mnenju nadzora) nepravilno kodiranje in obračunavanja AV fistul. Na zapisnik je bila dana pritožba, vendar nadzor naših obrazložitev in argumentov ni upošteval. V mesecu septembru je sledil drugi del nadzora SPP, napake so bile minimalne. ZZZS je nadziral tudi dejavnost fizioterapije in centra za bolezni dojk. Nepravilnosti niso odkrili. Tudi pri nadzoru CT dejavnosti so odkrili le eno nepravilnost (kazen za nepravilnost je bila stornacija preiskave in še 500,00 EUR). Konec leta 2011 pa je ZZZS opravil še izredni nadzor o pravilnosti obračunavanja SPP. Tudi ta nadzor je bil v povezavi z realizacijo arbitražnega zahtevka. Nadzor sta opravljala dva zdravnika. Med drugim sta ponovno preverjala pravilnost kodiranja AV fistul. Pri pravilnosti kodiranja AV fistul sta zavzela zopet drugačno stališče kot pa je bilo ugotovljeno pri prvem nadzoru. Ugotovljene so bile tudi nekatere druge nepravilnosti. Na začasni zapisnik smo podali ugovor, vendar naši argumenti niso bili upoštevani. Dejstvo je, da sami nadzorni zdravniki niso vedeli, kako se pravilno kodirajo AV fistule, saj smo razpolagali s petimi različnimi načini kodiranja istega posega. Na arbitraži je bilo v povezavi s priznanjem povprečne uteži sprejeto tudi stališče, da prepuščamo pripravo metodologije o ugotovitvah nadzora ZZZS v prepričanju korektnosti ravnanja ZZZS in upoštevanja temelja arbitraže. Strokovna služba ZZZS je metodologijo pripravila na način, da ni sledila temelju arbitraže in nas obvestila, da se nam višja povprečna utež ne prizna. Organiziran je bil sestanek na MZ glede ravnanja ZZZS (v enakem položaju so bile še bolnišnica Brežice, Ptuj in Izola), vendar je bilo povedano, da je MZ pri tem nemočno. Obljubljen je bil tudi sestanek vseh štirih bolnišnic pri generalnem direktorju ZZZS, vendar do danes do sestanka ni prišlo. Prav tako je bil organiziran sestanek na ZZZS OE Ljubljana glede pojasnil kodiranja AV fistul. Naleteli smo na popolno nerazumevanje. Iz vsega tega lahko sklepam, da je sistem nadzorov nesistemsko urejen, vprašanje je tudi če je takšen postopek pravilen, saj o ugovoru na zapisnik odloča isti organ, ki je nadzor izvajal. Žal v Sloveniji trenutno ni neke neodvisne, strokovne komisije, ki bi presojala o pravilnosti kodiranja posameznih obolenj. Izvajalci smo prepuščeni na milost in nemilost nadzornim zdravnikom in ZZZS. Edina pravna pot, ki je na razpolago v takšnih situacijah, je tožba na sodišče. Na gospodarnost poslovanja vplivajo tudi inšpekcijski nadzori. Opravljeni so bili naslednji inšpekcijski nadzori:

redni zdravstveni inšpekcijski nadzor (2x) v zvezi s čakalnimi seznami redni nadzor zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti živil in hrane redni inšpekcijski nadzor obvladovanja bolnišničnih okužb in ravnanja z odpadki, pregled

vpisa zdravnikov v register pri Zdravniški zbornici Slovenije redni inšpekcijski nadzor varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami nadzor ravnanja z dokumentarnim arhivom, s poudarkom na rokih in načinu arhiviranja.

Bistvenih kršitev pri teh nadzorih ni bilo ugotovljenih. V letu 2011 je bil izveden upravni nadzor Ministrstva za zdravje glede izvajanja neaktune bolnišnične obravnave, organiziranosti negovalnega oddelka in kadrovske strukture zaposlenih na oddelku, urnikov in vodenja dokumentacije pacientov na negovalnem oddelku. Po informacijah nepravilnosti tudi pri upravnem nadzoru niso ugotovili vendar končnega zapisnika še nimamo. Preglednica o vrstah in količini zbranih odpadkov nam prikazuje, da se stopnja osveščenosti glede ločevanja odpadkov iz leta v leto povečuje.

FEBRUAR 2012


Tabela: Pregled odpadkov VRSTA ODPADKA Količina 2010 Količina 2011

Odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranitvi - 18 01 03*-

3.124 kg 5.175,55 kg

Deli teles in organov –18 01 02- 299,5 kg 607,3 kg Neuporabna zdravila in narkotikov 26 kg 7 kg Papirna in kartonska embalaža – 15 01 01 -

13.501 kg 13.244 kg

Mešani komunalni odpadki - 20 03 01 -

60.940 kg 48.020 kg

Jedilno olje in maščobe - 20 01 25 -

430 kg 320 kg

Organski kuhinjski odpadki - 20 01 08 -

4.572,2 kg 16.829 kg

Odpadni tiskarski tonerji - 08 03 18 -

175,1 kg 92 kg

Razvijalci in aktivatorji - 01 01 01* -

1.929 kg 1.176 kg

Fiksirne raztopine – 09 01 04*- 1.975 kg 982,5 kg Filmi in fotografski papir – 09 01 07*-

48 kg 28 kg

Odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo ne zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranitvi- 18 01 04 -

23.600 kg 43.060 kg

Steklo – 15 01 07 - 1290 kg 2.100 kg Plastika – 15 01 02 - 3.990 kg 5.280 kg Kovinska embalaža – 15 01 04- 70 kg 50 kg Lesna embalaža -15 01 03 - 9.050 kg Kemikalije, ki niso v -18 01 06*- -18 01 07-

4 kg 0 kg

Na gospodarnost in učinkovitost so v preteklem letu vplivali tudi varčevalni ukrepi, ki so bili sprejeti v bolnišnici v preteklih letih. Vsi ukrepi niso prinesli načrtovanega učinka, ker nad izvajanjem ni bilo pravega nadzora oziroma se pri pregledu realizacije sklepov ni preverjala učinkovitost sprejetih sklepov. Sklepi so bili sprejeti na področju plač in materialnih stroškov, in sicer: I. PLAČE – organizacijske spremembe Še vedno so bili aktualni sklepi 26. seje strokovnega sveta, dne 7.5. 2010:

skupna pripravljenost ginekologov in kirurgov delo zunanjih izvajalcev (redno delo ali ambulantno delo) se zmanjša na najnujnejše

izvajanje programa v smislu doseganja programa v primeru praznika na delavnik naj bi opravljali delo redno zaposleni Splošne bolnišnice

Trbovlje število izvajalcev na praznik, ki je na delavnik, je enako kot na nedeljo razpored dežurstev se napiše do 28. v mesecu za naslednji mesec in se posreduje na

upravo bolnišnice. 42. seja strokovnega sveta, dne 5.1. 2011 je zadevala predvsem aktualen Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva. Oblike dela za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva za zdravnike na internem, kirurškem, ginekološko porodnem oddelku in oddelku za anestezijo:

1. Redno delo: od ponedeljka do petka, od 7.00 ure do 15.00 ure oz. do 23.00 ure (v odvisnosti od kadrovske zasedbe)

2. Podaljšano delo: od ponedeljka do petka, od 15.00 ure do 23.00 ure sobota, nedelja, praznik od 7.00 ure do 23.00 ure

(v odvisnosti od kadrovske zasedbe)

FEBRUAR 2012


3. Dežurna služba: od ponedeljka do petka od 23.00 ure do 7.00 ure sobota, nedelja, praznik od 23.00 ure do 7.00 ure.

Dežurstvo na posameznih strokovnih področjih se opravlja po opredeljenih delovnih mestih. Oblika dela za zdravnika po dežurni službi je redno delo od 7.00 ure do 15.00 ure. V primeru bolezni ali prekomerni obremenitvi v dežurni službi lahko zdravnik koristi dopust, proste ure ali ure podaljšanega dela predhodnega dne. V času dežurne službe se beležijo storitve. II. DRUGI UKREPI Še vedno so bili aktualni sklepi 29. seje strokovnega sveta:

delo mora biti organizirano na način, da ne nastaja višek ur. Na 43. seji strokovnega sveta, dne 27. 1. 2011, je bil sprejet sklep da je potrebno zmanjšati laboratorijske stroške. Za doseganje tega je potrebno upoštevati vse ukrepe, ki so bili sprejeti:

pri naročanju diagnostičnih preiskav, ki se delajo v bolnišničnem laboratoriju se obvezno upošteva shema diagnostičnih preiskav, ki je bila sprejeta na strokovnem sestanku, dne 23.5.2008

tuje laboratorijske in histološke storitve se naročajo glede na indikacijo v dogovoru s predstojnikom oddelka.

Na 44. seji strokovnega sveta, dne 10.2. 2011 so bili glavna problematika reševalni prevozi. Sprejeti so bili naslednji zaključki:

nenujni reševalni prevozi dopoldan (planirani v naprej)-zagotovljeno spremstvo s strani ZD Trbovlje, razen kadar bolnišnica zahteva spremstvo bolnišničnega osebja

sanitetni prevozi dopoldan prevozi dializnih bolnikov v okviru finančnih sredstev povezovanje med sekundarnim in primarnim nivojem je nujno, zato je potrebno sodelovanje

vseh zdravstvenih zavodov v Zasavju, tudi ZD Zagorje. Na 2. seji strokovnega sveta, dne 30. 9. 2011 je bil sprejet sklep, da se morajo dežurne liste, ki morajo vsebovati vse vrste odsotnosti, oddati do 20. v mesecu za naslednji mesec. III. MATERIALNI STROŠKI Tudi na področju materialnih stroškov je še vedno aktualen sklep 26. seje strokovnega sveta, dne 7.5. 2009 s področja citoloških in patohistoloških preiskav, da jih je potrebno natančno evidentirati za vse paciente in sklep 27. seje strokovnega sveta, dne 4. 6. 2009, da je potrebno pri naročanju krvi in krvnih derivatov upoštevati sprejete smernice in ravnati racionalno. Na 43. seji strokovnega sveta, dne 27. 1. 2011 je bil sprejet sklep, da Splošna bolnišnica Trbovlje javni razpis za zdravila pripravi samostojno, kar se je nanašalo na poziv MZ, da sodelujemo v skupnem javnem naročilu. 7.1. KAZALNIKI POSLOVNE UČINKOVITOSTI Obrazec 7: Kazalniki učinkovitosti 2011 Kazalniki so določeni v prilogi BOL II/b-8 Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2011 in so izpolnjeni v skladu z metodologijo.

FEBRUAR 2012


7.2. FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA Tabela 6: Finančni kazalniki poslovanja

KAZALNIK LETO 2010 LETO 2011 INDEKS 11 / 10

1. Kazalnik gospodarnosti 1,0161 1,0170 100,082. Delež amortizacijskih sred.v pogodbah ZZZS 0,0500 0,0509 101,803. Delež porabljenih AM sredstev 0,8237 0,7024 85,274. Stopnja odpisanosti opreme 0,7824 0,8345 106,655. Dnevi vezave zalog materiala 0,0537 0,0551 102,766. Koeficent plačilne sposobnosti 1,0000 1,0000 100,007. Koeficent zapadlih obveznosti 0,0000 0,00008. Kazalniki zadolženosti 0,5289 0,5013 94,789. Pokrivanje karatkoročnih obveznosti z gibljivimi sredstvi 1,6933 1,8054 106,6210. Prihodkovnost sredstev 1,2114 1,1831 97,67

Kazalnik gospodarnosti je odvisen od višine prihodkov in odhodkov in je komentar pod točko 4.3 in v uvodu k točki 7. Delež amortizacijskih sredstev v celotnem prihodku po pogodbi z ZZZS se je v letu 2011 glede na leto 2010 malenkostno povečal, vendar je ta kazalec odvisen od elementov kalkulacije oz. od strukture programa. V letu 2011 se nam je povečal program CT preiskav in NBO. Že leta 2009 so se sredstva v cenah zdravstvenih storitev za investicije v obliki amortizacije znižala za 20 % in še enkrat v obliki znižanja cen za 2,5 %. Ta ukrep je bil v letu 2011 še vedno aktualen. Obračunana amortizacija je v primerjavi z letom 2010 nižja za 4,83 %, na kar so med drugim vplivale tudi še nerealizirane nabave, povezane z zamikom dokončanja GOI del pri pediatriji, dializi in neakutni obravnavi. Za investicijska vlaganja, kjer je vir državni proračun oz. investicijski sklad pri MZ, se amortizacija obračunava v breme sredstev upravljanja. Posledica v letu 2010 spremenjenega načina prikazovanja financirane amortizacije preko cen zdravstvenih storitev in iz drugih virov, je tudi ta, da se med prihodki upošteva dejansko prejeta sredstva za investicije v cenah zdravstvenih storitev in drugih prihodkov, med odhodki pa dejanska višina obračunane amortizacije. V primeru, da tekom leta porabimo vsa sredstva za investicije, obračunana amortizacija pa bo nižja kot financirana, bo to povzročilo nelikvidnost bolnišnice, če ne bo rezultat poslovanja pozitiven in sicer vsaj v višini razlike med obračunano in financirano amortizacijo. Ostenek prihodka se mora v takih primerih obvezno nameniti za pokrivanje že izvedenih investicijskih vlaganj. V takšnih primerih je rezultat poslovanja fiktivno pozitiven. Iz rezultata poslovanja za leto 2011 je razvidno, da je bolnišnica še vedno del presežka odhodkov na prihodki financirala iz sredstev investicij (cca 52.000,00 EUR). Kazalnik stopnja odpisanosti opreme je precej slab pokazatelj dejanskega stanja. Stopnja odpisanosti opreme je zelo visoka in je v primerjavi z letom 2010 višja za 6,65 %. Praviloma ima večina opreme tako medicinske kot nemedicinske daljšo življenjsko dobo kot pa je predpisana stopnja odpisa in še ni tehnološko in ekonomsko zastarela. Po predpisani metodologije pa je procent odpisanosti zelo visok. Dnevi vezave zalog materiala (zdravstvenega in nezdravstvenega) so dokaj nizki. Kazalnik nam pove, koliko dni je potrebno, da se v bolnišnici zaloge materiala obrnejo. Čim nižji kazalnik pomeni čim učinkovitejše ravnanje z zalogami in posledično nižje stroške financiranja materiala. V primerjavi z letom 2010 se je ta kazalnik minimalno povečal. Koeficient plačilne sposobnosti je v današnjem času vsesplošnega pomanjkanja denarnih sredstev nedvomno zelo pomemben kazalnik. Kazalnik nam pove v kolikšnem času smo sposobni poravnati svoje obveznosti. Vrednost koeficienta 1,0 nam pove, da svoje obveznosti poravnamo v dogovorjenih rokih. Koeficient zapadlih obveznosti nam pove višino obveznosti, ki jih nismo poravnali v dogovorjenih rokih. Vrednost koeficienta 0,00 pomeni, da nimamo neporavnanih obveznosti.

FEBRUAR 2012


Koeficient zadolženosti nam prikazuje razmerje med obveznostmi do delavcev, dolgoročnimi rezervacijami in celotnimi obveznostmi. V primerjavi z letom 2010 se je zmanjšal za 5,22 %. Kazalnik pokrivanja kratkoročnih obveznosti z gibljivimi sredstvi nam pove ali smo svoje kratkoročne obveznosti sposobni poravnavati s kratkoročnimi sredstvi, se pravi brez najemanja posojil pri bankah. Vrednost kazalnika je nad 1, kar pomeni, da nam uspeva kratkoročne obveznosti financirati s kratkoročnimi sredstvi. V primerjavi z letom 2010 pa smo pri tem kazalniku za 6,62 % uspešnejši. Kazalnik prihodkovnost sredstev nam pove, kakšen delež vrednosti osnovnih sredstev predstavljajo prihodki iz poslovanja. V letu 2011 znaša to razmerje 1,1831 in je v primerjavi z letom 2010 za 2,3 % nižje. 8. OCENA STROKOVNE UČINKOVITOSTI – KAKOVOSTI IN VARNOSTI Kakovost zdravstvene obravnave je temelj uspešnega zdravljenja. Da bi lahko zagotovili ustrezno kakovost zdravstvenih storitev, je potrebno izpolniti določena pričakovanja glede učinkovitosti in varnosti zdravstvenega sistema. Smisel svojega delovanja bolnišnica vidi v tem, da bo postala uspešna in konkurenčna bolnišnica, kar bo nedvomno lahko dosegla samo s spoštovanjem vrednot, ki se izražajo v medsebojnem strpnem in korektnem sodelovanju, v spoštovanju vrednot in integritete posameznika in v pozitivnem odnosu do sprememb in razvoja. V prvi vrsti je cilj bolnišnice bil in bo zadovoljen pacient in na drugi strani zadovoljen uslužbenec, s tem pa posledično tudi dvig kakovosti opravljanja storitev v bolnišnici. 8.1 KAZALNIKI KAKOVOSTI Na osnovi 19. člena Priloge II/B – Oblikovanje in financiranje programov v bolnišnicah Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2011 je potrebno spremljati kazalnike kakovosti v zdravstvu. Metodologija in navodila za izračun so opredeljena v Priročniku o kazalnikih kakovosti v zdravstvu. Kazalniki se zbirajo na MZ in Zdravniški zbornici Slovenije v okviru projekta »Kakovost v zdravstvu«. Kazalnike, ki so določeni s SD moramo izvajalci vsake 3 mesece posredovati na MZ in jih objaviti na svoji spletni strani. Nekateri kazalniki so obvezni za vse izvajalce, drugi kazalniki pa so odvisno od dejavnosti oz. primerov, ki se obravnavajo v bolnišnicah. Tabela: Obvezni kazalniki kakovosti po posameznih četrtletjih leta 2011

januar - marec april - junij julij - september oktober - december

Razjede zaradi pritiska 0,0104 0,0130 0,0134 0,0049

Razjede zaradi pritiska (pridobljene v SBT) 0,0021 0,0050 0,0032 0,0000

Čakalna doba na CT 0,0400 0,0400 0,0200 0,0200

Učinkovitost dela v operacijskem bloku 1 0,7500 0,6000 0,5300 0,8800

Učinkovitost dela v operacijskem bloku 2 0,1700 0,1400 0,1300 0,1900

Pooperativna trombembolija 0,0029 0,0000 0,0000 0,0000

Poškodbe z ostr imi predmeti (osebje) 0,0000 0,0000 0,0100 0,0100

Padci pacientov 0,8700 1,3600 0,5700 0,1300

Nenamerna punkcija ali laceracija 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000

Kolonizacija z MRSA 0,3300 0,6700 0,6700 0,7100

Bolniki z AMI, ki jim je bila predpisana acet.kislina ob

odpustu

2011

0,9200 0,9400 1,0000 0,8100

Kazalnik

Razjede zaradi pritiska ali preležanine nakazujejo na kvaliteto zdravstvene nege in zmanjšujejo kakovost življenja pacientov, pacienti pa zaradi njih pogosto potrebujejo dolgotrajnejšo bolnišnično obravnavo. Delež pacientov, ki so imeli preležanino med 1000 sprejetimi pacienti, je bil skozi celo leto

FEBRUAR 2012


2011 približno enak in dokaj nizek. Za bolnišnico je nedvomno pomembnejši kazalnik razjede zaradi pritiska, ki so jih pacienti pridobili v bolnišnici. Ta kazalnik je skozi celo leto padal in bil v zadnjem tromesečju celo 0, iz česar lahko sklepamo, da je zdravstvena nega bolnikov na zelo visoki ravni. Čakalna doba na CT za hospitalizirane paciente spremljamo posebej, saj ti pacienti niso zajeti v poročilu o čakalnih dobah, ki jih mesečno javljamo na IVZ. Hospitalizirani pacienti so v povprečju na izvedbo računalniške tomografije čakali 3 ure. Delež se je po posameznih kvartalih zmanjševal, nakazuje pa na kratko čakalno dobo za opravljanje storitev CT. Namen kazalnika »Učinkovitost dela v operacijskem bloku« je prikaz optimalne izrabe kapacitet, saj lahko z boljšo organizacijo dela dosežemo povečanje izrabe operacijskih sob in s tem skrajšanje čakalnih dob, uvajanje sprejemanja rezervacij za elektivne posege in zmanjšanje števila odpovedanih operacij. V bolnišnici smo prikazovali izkoriščenost operacijskih sob z dvema podkazalnikoma saj nimamo operacijske sobe razdeljene na elektivne in urgentne operacije. Tako smo v prvem primeru za izračun kazalnika upoštevali število ur s prisotnim osebjem glede na delovni čas (od 8.00 do 15.00 ure), kot da je to operacijska soba za elektivne posege. Pri drugem načinu izračuna smo upoštevali, kot da je to mešana operacijska soba, kjer je 24 ur na dan, vse dni v tednu prisotna operacijska ekipa. S tem smo zajeli tudi operacije v času dežurstva. Oba kazalnika nakazujeta dokaj dobro izkoriščenost operacijskih sob, z manjšim odstopanjem v poletnih mesecih. Kazalnik »Pacienti z AMI«, ki jim je bila ob odpustu predpisana acetilsalicilna kislina, je pomemben, saj je Meta-analiza pokazala, da se je zaradi zdravljenja z ASK znatno zmanjšalo število resnih žilnih zapletov in smrti zaradi bolezni ožilja. Kazalnik v bolnišnici je visok, ter se med letom bistveno ne spreminja, kaže pa na to, da je zavedanje pozitivnih učinkov tovrstnega zdravljenja prisotno. Kazalnik »Pooperativna trombembolija« kaže na delež pacientov z globoko vensko trombozo ali pljučno embolijo po kirurških posegih in predstavlja pomemben rezultat ukrepov za pacientovo varnost med kirurškimi posegi. Kazalnik je skozi celo leto minimalen, oziroma je njegova vrednost 0. Kazalnik Poškodbe z ostrimi predmeti – osebje odraža varne delovne pogoje v bolnišnici. Kazalnik je bil skozi celotno leto 2011 dokaj nizek, kar pomeni, da je osebje bolnišnice pri ravnanju z ostrimi predmeti (največkrat iglami) pazljivo. Padci pacientov so pokazatelji kakovosti zdravstvene oskrbe. Vsaka zdravstvena institucija, ki uvaja proces kakovosti in varnosti pri oskrbi pacienta, bi morala v program vključiti tudi preprečevanje padcev. To lahko dosežemo z vzpostavitvijo ustrezne klime v timu, pomembni pri tem pa sta tudi motivacija sodelavcev in podpora vodstva. Kazalnik se je v letu 2011, razen v drugem tromesečju, vseskozi zniževal. Nenamerna punkcija ali laceracija bolnika pove delež hospitaliziranih bolnikov, pri katerih je med kirurškim postopkom prišlo do nezgodnega reza, vboda ali raztrganine. Kazalnik je skozi leto 2011 ostal enak, 0. Kazalnik »Kolonizacije z MRSA« – z ustreznim izvajanjem iskanja nosilcev MRSA ob sprejemu v bolnišnico in med samim zdravljenjem ter ustreznim ravnanjem (razkuževanje) lahko preprečimo širjenje MRSA. Kazalnik ima ugoden ekološki pomen in ugoden finančni učinek, saj so protimikrobna zdravila draga, praviloma pa se podaljšuje tudi hospitalizacija pacientov. V SBT je bil kazalnik skozi celo leto konstanten.

FEBRUAR 2012


KAZALNIKI KAKOVOSTI PO ČETRTLETJIH LETA 2011

0,0000

0,2000

0,4000

0,6000

0,8000

1,0000

1,2000

1,4000

1,6000

Razjeda zaradipritiska

Razjede zaradipritiska

(pridobljene v

SBT)

Čakalna dobaza CT

Učinkovitostdela v

operacijskem

bloku 1

Učinkovitostdela v

operacijskem

bloku 2

Bolniki z AMI, kijim je bila

predpisana

acet.kislina ob

odpustu

Pooperativnatrombembolija

Poškodbe zostrimi

predmeti

(osebje)

Padci pacientov Nenamernapunkcija ali

laceracija

Kolonizacija zMRSA


Tabela: Kazalniki ginekologije in porodništva po posameznih četrtletjih leta 2011


Ginekološke operacije - izguba krvi 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000Perinatologija - Apgar 5' 0,0000 0,0400 0,0240 0,0430

Perinatologija - transfuzije 0,0740 0,0240 0,0000 0,0000Perinatologija - porodi brez intervencij 0,3390 0,3540 0,3280 0,2840

Kazalnik2011

0,0000

0,1000

0,2000

0,3000

0,4000

Ginekološke operacije- izguba krvi

Perinatologija - Apgar5'

Perinatologija -transfuzije

Perinatologija - porodibrez intervencij

Kazalniki kakovosti gin-por

jan-mar

apr-jun

jul-sep

okt-dec

Na področju ginekologije in porodništva se podatki za kazalnike kakovosti posredujejo Zdravniški zbornici Slovenije v okviru projekta Kakovost v zdravstvu. Tukaj podajamo samo kazalnike kakovosti, ki niso objavljeni na spletni strani kakovost v zdravstvu. Kazalnik izgube krvi pri ginekoloških operacijah meri klinično uspešnost in učinkovitost oddelka ter posameznika. V SB Trbovlje je bil delež izgube krvi konstantno 0. Za področje perinatologije se spremlja kazalnik Apgar – 5'. Tudi ta spada v skupino kazalnikov, ki kažejo na klinično uspešnost in učinkovitost oddelka in posameznika. Skozi celo leto je bil kazalnik kosntantno nizek. Delež transfuzij med in po porodu pri porodnicah brez predhodne anemije je bil v letu 2011 nizek v primerjavi s številom vseh porodov. Kazalnik porodov brez intervencij (kar pomeni brez indukcije, epiziotomije in carskega reza) je v vseh tromesečjih primerljiv in med njim ni velikih odstopanj v primerjavi z vsemi porodi. Druge kazalnike, ki smo jih ob pričetku leta 2012 za lansko leto posredovali MZ, prikazujemo v spodnji tabeli. Primerjave in razlage bomo podali naknadno, ko bo s strani MZ podana analiza.

FEBRUAR 2012


Tabela: Obvezni kazalniki kakovosti za leto 2011

Profilaktična raba antibiotikovkolorektalna operacija 1,0000

zamenjava kolka 0,0000

histerektomija 0,0000

Kazalnik 2011

Čakanje na operacijo v bolnišnici po zlomu kolka65+ 0,5740

Pogovor o kazalnikih kakovosti

8.2. KAZALNIKI KLINIČNIH POTI Število kliničnih poti, ki jih mora imeti posamezna bolnišnica, je določeno v 20. členu Priloge BOL II/B – Oblikovanje in financiranje programov v bolnišnicah Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2011. Po tem določilu in po določilu Aneksa št. 1 k SD naj bi imeli v letu 2011 vpeljanih 12 kliničnih poti. Poročilo o kliničnih poteh je bilo posredovano na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Klinične poti so obvezne tudi za posege iz nacionalnega razpisa in smo jih v mesecu novembru pri prijavi na nacionalni razpis priložili prijavi. Pri izdelavi kliničnih poti naj bi si pomagali s priročnikom, ki ga je izdalo Ministrstvo za zdravje. V spodnji tabeli pa prikazujemo klinične poti, ki jih v bolnišnici uporabljamo. V poglavju 4.1, točka 1.1.1. so vidne klinične poti, ki jih uporabljamo v SB Trbovlje. Nekateri oddelki spremljajo tudi posamezne kazalnike iz kliničnih poti in njihove ugotovitve so razvidne iz spodnjih tabel.

FEBRUAR 2012


Tabela 8: Kazalniki kliničnih poti PEDIATRIČNI ODDELEK ZDRAVLJENJE PLJUČNICE Kazalnik vsebuje:

1. Čas od prihoda v sprejemno ambulanto do prve aplikacije antibiotika.2. Čas od začetka terapije do kliničnega izboljšanja.3. Pogostnost menjave antibiotika.4. Doziranje kisika na podlagi sprotnega merjenja zasičenosti hemoglobina s kisikom.5. Ležalna doba.

št. ELEMENTI SPREMLJANJA 2007 2008 2009 2010 2011% % % % %

1. Čas od prihoda v ambulanto do prve aplikacije antibiotikamanj kot 3 ure po prihodu 30,5 41,0 48,50 41,5 62,9manj kot 48 ur po prihodu 69,5 58,9 51,50 58,4 37

2. Čas od začetka terapije do kliničnega izboljšanja 96,4 94,9 88,20 95,4 92,6po 24-72 urah od začetka zdravljenja

3. Zamenjava antibiotika 1,2 1,2 24,50 15,4 14,84. Potreben dodaten kisik 21,4 26,9 27,90 23,1 7,45. Povprečna ležalna doba (dni) 4,5 4,5 3,90 5,1 5,4

REZULTAT ZA LETO 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011

ZDRAVLJENJE AKUTNEGA GASTROENTEROKOLITISA ZARADI ČREVESNE OKUŽBE Kazalnik vsebuje:

1. Čas od prihoda v sprejemno ambulanto do odvzema krvi za preiskave.2. Čas od sprejema do aplikacije infuzije3. Povprečna ležalna doba. 4. Dajanje ustnih in pisnih navodil za prehrano ob odpustu.

št. ELEMENTI SPREMLJANJA 2007 2008 2009 2010 2011% % % % %

1. Čas od prihoda v ambulanto do odvzema krvi za preiskave.manj kot 1 ura od sprejema 92,3 94,1 100 88,2 100

2. Čas od sprejema do aplikacije infuzije manj kot 1 ura od sprejema 57,9 58,8 53 70,6 33,4

3. Povprečna ležalna doba (dni) 2,7 2,5 1,9 3 3,64. Dajanje ustnih in pisnih navodil za prehrano ob odpustu. 92,0 82,0 100 100 100

Kazalnik vsebuje:1. Čas od sprejema na oddelek do prejema inhalaci je BD2. Čas od začetka terapije do kliničnega izboljšanja3. Čas izboljšanja kliničnega stanja, ko dodatek kisika ni bil več potreben4. Povprečna ležalna doba

2009 2010 2011št. % % %1. Čas od sprejema na oddelek do prejema inhalaci je BD

manj kot 30 min od sprejema 33,3 40 100več kot 30 min od sprejema 44,4 60

2. Čas od začetka terapije do kliničnega izboljšanjapacienti so kisik potrebovali do normalizacije od 1do 3 ure 55,5 100 100pacienti so kisik potrebovali do normalizacije od 3 do 5 ur 22,2

3. Čas izboljšanja kliničnega stanja, ko dodatek kisika ni bil več potrebenizboljšanje kliničnega stanja od 24 do 48 ur 66,6 100 100zboljšanje kliničnega stanja od 48 do 72 ur 11,1

5. Povprečna ležalna doba (dni) 2,4 2,8 4

REZULTATI ZA LETO 2009, 2010, 2011ELEMENTI SPREMLJANJA

ZDRAVLJENJE ASTME

REZULTAT ZA LETO 2007, 2008, 2009, 2010, 2011

FEBRUAR 2012


ZDRAVLJENJE SEČILKazalnik vsebuje:

1. Čas od prihoda v sprejemno ambulanto do prve aplikacije antibiotika.2. Povprečna ležalna doba (dni )

2009 2010 2011št. % % %1.

manj kot 24 ur od sprejema 83,3 65,2 57,12. Povprečna ležalna doba (dni) 10,7 5,3 5,4

KIRURŠKI ODDELEK OPERACIJE ŽOLČNIH KAMNOV

Kazalnik vsebuje1. štev ilo konverzij2. zacelitev rane3. težave po operaciji

REZULTATI ZA LETO 2011

ELEMENTI SPREMLJANJA (4 tedne po operacij i) Št. %1. štev ilo operacij 155 1002. štev ilo konverzij 3 1,93. zacelitev rane 155 1004. težave po operaciji 3 1,9

OPERACIJE KILE

Kazalnik vsebuje:1. štev ilo operacij2. š tev ilo okužb operativne rane3. bolečina po operativnem posegu4. kavaliteta življenja po operativnem posegu


ELEMENTI SPREMLJANJA (4 tedne po operacij i) Št. %1. štev ilo operacij 215 1002. štev ilo okužb operativne rane 53. bolečina po operativnem posegu

brez 82občasne bolečine 18

4. kavaliteta življenja po operativnem posegubolje 89enako 9slabše 2

ARTROSKOPIJE

Kazalnik vsebuje:1. štev ilo operacij2. iz liv3. gibljivost4. bolečina, ki potrebuje analgetik5. aktivnosti


ELEMENTI SPREMLJANJA (4 tedne po operacij i) Št. %1. štev ilo operacij 50 1002. iz liv 03. gibljivost

normalna 954. bolečina, ki potrebuje analgetik 05. aktivnosti

normalno kot pred poškodbo 41normalna hoja bre z športa 47zmanjšana gibljivost 5

Čas od prihoda v sprejemno ambulanto do prve aplikacije antibiotika.

REZULTATI ZA LETO 2009, 2010, 2011ELEMENTI SPREMLJANJA

FEBRUAR 2012


FEBRUAR 2012

GINEK OLO ŠK O POROD NI ODD EL EK P REKINITV E NOSEČNO STI V LETU 2 007, 2008 , 200 9, 2 010, 2011

K azalnik vsebu je:1. Sta rost pacientk 2. s ta n pacientk3 . izobrazba pacientk4. š tev ilo predhodnih porodov 5. š tev ilo predhodnih sp lavo v 6. povp rečno števi lo mesecev o d zadnje nosečnos ti do prek initve nosečnosti7 . kon tracepcijske metode8. povp rečna v išina nosečnosti ob p reki nitvi9. v rsta posega p ri prekin itv i nosečnosti10. v rsta anes tez ije11. RH desenz ibil iza ci ja12. medi ci nsko i ndicirane p rek initve nosečnosti13. d rugi posegi med p reki nitvijo nosečnosti

Za p.št. EL EMEMNTI SPREML JANJ A 2 007 2 008 200 9 2 010 201 1% % % %

1 . STAROST PACIENTK :med 10-19 let 22,0 27 ,7 2,1 0 ,4 3 ,51med 20-29 let 37,0 30 ,4 36 ,7 32 ,9 36,84med 30-39 let 46,0 28 ,5 46 ,4 52 ,6 49,12med 30-39 let 15,0 13 ,4 19 ,7 14 ,1 10,53

2 . STAN PACIENTK :samske oz .razvezane 63,0 60 ,4 63 ,3 59 ,7 61,58poročene 37,0 39 ,6 33 ,8 40 ,3 38,42

3 . IZ OBRAZBA PACIENTK :n izka 41,0 10 ,0 21 ,1 11 ,4 10,23s rednja 45,0 41 ,2 62 ,9 57 ,4 59,32s rednja oz .visoka 14,0 18 ,8 6,8 31 ,1 30,45

4 . ŠTEVILO PREDHODNIH PORODOV :0 29,0 15 ,8 26 ,6 30 ,8 32,161 28,0 33 ,6 31 ,2 28 ,8 28,632 32,0 36 ,4 30 ,8 30 ,9 29,963 7 ,0 17 ,8 9,3 8 ,1 7 ,054 3 ,0 2 ,0 2,1 1 ,7 1 ,325 ali ve č 1 ,0 2 ,4 0,0 0 ,4 0 ,88

5 . ŠTEVILO PREDHODNIH SPLAVOV :0 50 50 ,9 55 ,3 57 ,02 64,291 36,0 27 ,66 31 ,6 30 ,21 22,772 11,0 15 ,813 2 ,0 2,76 2,5 2,12 3 ,134 0 ,5 1,97 1,3 2,12 0 ,895 ali ve č 0 ,5 0,79 0,4 0,42 0 ,88

6 . POVPREČNO ŠTEVILO MESECEV OD ZADNJE NOSEČNOSTI DO PREK INI TVE NOSEČNOSTI 60 ,18 36 ,67 47 35 ,57 38,28

7 . KONTRACEPCIJSKE METODE :n ič 29,0 22 ,3 97 ,8 97 ,09 20,8hormonska kon trace

8,9 8,08 8 ,04

pci ja 56,0 62 ,4 0,8 1,69 66,59matern. vložek 9 ,1 10 ,6 0 0 ,8 4 ,78os ta lo 5 ,9 3 ,6 1,3 0 ,4 7 ,83

8 . VIŠ INA NOSEČNOSTI OB PREKINITVI:od 5-5 ,9 tedna 4 ,0 6 ,7 4,6 3 ,9 10,04od 6-6 ,9 tedna 18,0 26 ,8 15 ,2 21 ,5 24,89od 7-7 ,9 tedna 24,0 18 ,9 18 ,1 24 ,9 24,89od 8-8 ,9 tedna 22,0 21 ,7 20 ,7 15 ,9 10,92od 9-9 ,9 tedna 15,0 14 ,2 18 ,1 12 ,4 10,04od 10 -10,9 tedna 7 ,0 5 ,1 16 6 ,9 7 ,42od 11 -11,9 tedna 2 ,0 3 ,5 2,1 7 ,3 3 ,93od 12 -12,9 tedna 4 ,0 1 ,2 1,3 3 ,9 2 ,6213 a li več 4 ,0 1 ,5 3,8 3 ,4 5 ,24

9 . VRSTA POSEGA PRI PREK INI TVI NOSEČNOSTI:vakum extrakcija in kontro la kirete 91 ,9 83 ,8 80,44vakum extrakcija 0,4 0 ,4 2 ,22d ila tacija in kiretaža 4,6 4 ,7 6 ,67pros tagland ini 1,3 7 ,7 7 ,56iz venma ter ična nosečnost 0,4 3 ,4 3 ,11

10. VRSTA ANESTEZIJE:in travensko z ma sko 96,7 98 ,8 98 ,7 96 ,3 90,23endotrahea lna 3 ,3 1 ,1 0 3 ,7 1 ,33brez anestez ije 8 ,44

11. RH DESENZBI LI ZACIJA 18,0 21 ,3 19 ,4 23 ,4 14,4712. MEDICINSKO INDICIRANE PREK INI TVE NOSEČNOSTI 24,0 26 ,0 33 ,8 41 ,3 36,09


OPERATIVNO ZDRAVLJENJE STRESNE URINSKE INKONTINENCE PRI ŽENSKAH V LETU 2007, 2008, 2009, 2010, 2011

Kazalnik vsebuje

1. starost2. izobrazba3. delovne obremenitve

4. število porodov5. predhodni operativni posegi zaradi urinske inkontinence6. drugi predhodni ginekološki operativni posegi

7. menopavzni status8. vrsto operacije9. vrsto anestezije

10. trajanje operacij11. intraoperativne komplikacije12. postoperativne komplikacije

13. spontana mikcija v 12 do 24 urah14. število dni do rezidualnega urina manj kot 100 ml15. antibiotična zaščita

16. celotni čas hospitalizacijeZap.št. ELEMEMNTI SPREMLJANJA 2007 2008 2009 2010 2011

% % % % %

1. Srarostmanj kot 30 let 0,0 0 0 0

med 31-40 let 7,7 4 7,69 7med 41-50 let 30,7 14 41,02 15med 51-60 let 36,5 38 23,07 16

več kot 60 let 25,0 44 28,2 122. Izobrazba

nižja 47,2 33,1 26 24,03 23

srednja 49 52,4 68 52,1 17višja ali visoka 3,8 14,5 6 23,87 10

3. Delovne obremenitve

nezahtevna 28,3 19,6 24 17,94 11lažje fizično 45,3 57,0 48 46,15 25težje fizično 26,4 32,4 28 35,89 14

4. Število porodov1 12,6 7,7 18 20,51 92 52,8 53,8 44 66,66 29

3 16,9 28,9 18 7,69 44 in več 7,7 7,7 20 0 4po carskem rezu 1,9 20 0 4

5. Predhodni operativni posegi zaradi inkontinence 11,3 13,4 46 17,94 146. Drugi predhodni ginekološki operativni posegi 35,8 34,8 28 35,897. Menopavzni status

predmenopavza 26,4 42,8 28 43,59 23pomenopavza 73,6 57,2 72 56,41 27

FEBRUAR 2012


FEBRUAR 2012

Zap.št. ELEMEMNTI SPREMLJANJA 2010% % %

1. OPERACIJA

TVT -tehnika suprapubično 6 11,3 0 0,0 1 2 2 4TVT -tehnika opturator 47 88,7 21 40,4 36 24 48 14 28TVT- tehnika secur 31 59,6 64 11 22 2 4

TVT-abbrevo 3 6 30 60TVT-exact 11 22 2 4

2. VRSTA ANESTEZIJE

lokalna 50 94,3 40 76,9 68 1 2 0 0splošna 3 5,7 12 23,1 32 49 98 50 100

3. TRAJANJE OPERACIJE

do 15 min 36 67,9 37 71,2 48 19 38 7 14od 16 do 20 min 9 17 15 28,8 42 18 36 9 18od 21 do 25 min 8 15,1 0 0,0 10 13 26 34 68

4. INTRAOPERATIVNE KOMPLIKACIJEbrez komplikacij 51 96,2 48 92,3 92 50 10 49 98s komplikacijami 2 3,8 4 7,7 8 1 2

5. POSTOPERATIVNI POSEGbrez komplikacij 47 86,7 47 90,4 56 48 96 49 98s komplikacijami

*retenca urina 2 4,4 0 0,0 14*uroinfekt 2 5,7 2 3,8 10

*druge težave 2 3,8 3 5,8 10 2 4 1 26. SPONTANA MIKCIJA

do 24 ur 52 98,1 50 96,2 84 1 2 39 78

po 24 urah 1 1,9 2 3,8 16 49 98 11 227. ŠTEVILO DNI DO REZIDUALNEGA URINA MANJ KOT 100 ML 50 96,2 80

do 24 ur 2 3,8 20 49 98 38 76

do 36 ur 1 2 12 248. ANTIBIOTIČNA ZAŠČITA -enkratna doza 53 100 52 100,0 100 27 54 31 629. ODPUST IZ BOLNIŠNICE

odpuščene prvi postoperativni dan 23 44,2 0 0 0 20 40odpuščene drugi postoperativni dan 50 94,3 23 44,2 80 29 58 25 50odpuščene tretji postoperativni dan 3 5,7 6 11,6 20 5 10 5 10

odpuščene četrti postoperativni dan 16 3210. STANJE OB ODPUSTU

brez inkontinence 52 98,1 50 96,1 84 45 90 48 96

izbolšano 2 3,9 16 5 10 2 4SKUPAJ 52 100,0 50 100 50 100

Posto

%

perativne komplikacije so zelo redke in njihov odstotek je nižji kot prejšnje leto.Ugotavljamo, da je operativna terapija ženske stresne inkontinence z metodo TVT, uspešna ne glede ali gre za tehniko obturator ali tehniko secur.

2011

Podatki o uspešnosti v kasnejših letih živl jenja po posameznem posegu so težko dosegljivi, ker se pacientkw po posegih pod kontrolo svojega osebnega ginekologa in s podatki v glavnem ne razpolagamo. Razpolagamo s podatki pacientk iz naših ginekoloških specialističnih ambulant v SBT.

V operativni tehniki prevladujeta dve metodi, tehnika TVT secur in tehnika TVT obturator. Opazen je porast številaoperacij v tehniki TVT secur, vendar pa je število postoperativnih ugodnih rezultatov po daljšem času ugodnejše pri

Mikci jske težave kot uhajanje urina ali urinska inkontinenca so v povezavi s starostjo, številom porodov, številom

predhodnih OP posegov, težjim delom, stopnjo izobrazbe in informiranostjo. V letošnjih podatkih je opazen porastštevila posegov v starosti med 51. in 60. let., glede na lanskoletne podatke , kjer je bilo več operiranih po 60. letu

starosti. Opazna je sprememba tudi glede števila porodov, ko opažamo porast inkontinence že po enem porodu

in po treh porodih. posegi po večjem številu porodov so zelo redki.om

20082007 2009

Za dobro počutje pacientov, kar je tudi sestavni del kakovosti, poskrbijo tudi drugi Božični koncert moškega pevskega zbora Zarja


8.3 STROKOVNI NADZORI S SVETOVANJEM PRI ZDRAVNIKIH Kakovost dela zdravnikov se preverja tudi s strani Zdravniške zbornice Slovenije na osnovi Pravilnika o strokovnem nadzoru s svetovanjem. V letu 2011 ni bilo opravljenega nobenega tovrstnega nadzora pri zdravnikih v SB Trbovlje. 8.4. ZADOVOLJSTVO PACIENTOV IN ZAPOSLENIH V letu 2011 se ni izvajala nacionalna anketa o zadovoljstvu pacientov, kar je organiziralo MZ. Na MZ so sprejeli usmeritev, da se ankete o zadovoljstvu pacientov ne izvajajo vsako leto Izvedena pa je bila anketa o zadovoljstvu zaposlenih na enak način kot prejšnja leta. Anketo je izvedel zunanji izvajalec OCR svetovanje in raziskave Primož Bitenc s.p., Maribor (pretekla leta jo je izvajal isti izvajalec, vendar preko firme AT Adria). V anketi je sodelovalo 46 zaposlenih, anketnih listov je bilo razdeljenih 120. Povzetek ankete je razviden iz spodnje tabele. Zelena barva pomeni najvišjo oceno v okviru opazovane skupine, bela barva označuje elemente, ki so še vedno nad povprečjem, vendar ne tako izraziti, rumena barva označuje predmete, ki so pod povprečjem, vendar ne tako izrazito in rdeča barva označuje najnižje rezultate. Iste barve se uporabljajo tudi za razlike. Notranja klima v Splošni bolnišnici Trbovlje

Pregled kategorij

Zdravstvo 2007 - Splošna

bolnišnica Trbovlje







Zdravstvo 2010

SiOK 2009

razlika 10->09

razlika 10->08

razlika -> zdravstvo

10

Odnos do kakovosti 3,46 3,62 3,44 3,69 3,63 3,71 0,25 0,07 0,06

Motivacija in zavzetost

3,33 3,50 3,30 3,53 3,38 3,47 0,23 0,03 0,15

Notranji odnosi 3,01 3,33 2,97 3,50 3,26 3,32 0,53 0,17 0,24

Pripadnost organizaciji

3,10 3,46 3,26 3,40 3,39 3,45 0,14 -0,06 0,01

Inovativnost in iniciativnost

3,33 3,50 3,29 3,38 3,44 3,56 0,09 -0,12 -0,06

Vodenje 2,96 3,27 3,07 3,26 3,25 3,32 0,19 -0,01 0,01

Organiziranost 2,99 3,26 2,98 3,26 3,19 3,25 0,28 0,00 0,07

Strokovna usposobljenost in učenje

3,16 3,07 2,99 3,24 3,30 3,34 0,25 0,17 -0,06

Poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev

2,99 3,33 3,00 3,19 3,19 3,25 0,19 -0,14 0,00

Razvoj kariere 2,89 2,96 2,79 2,95 2,81 2,78 0,16 -0,01 0,14

Notranje komuniciranje in informiranje

2,72 3,02 2,76 2,94 3,04 3,10 0,18 -0,08 -0,10

Nagrajevanje 2,52 2,66 2,58 2,81 2,64 2,76 0,23 0,15 0,17

Dodatna vprašanja o sistemih

2,76 2,97 2,71 2,77 2,91 3,18 0,06 -0,20 -0,14

Primerjalna vprašanja

3,02 3,54 3,07 3,46 3,33 3,35 0,39 -0,08 0,13

Zadovoljstvo 3,34 3,54 3,18 3,52 3,49 3,51 0,34 -0,02 0,03

Max N 65 40 46 46 1896 / / / /

Povprečje 3,02 3,25 3,02 3,24 3,20 3,27 0,22 -0,01 0,04

FEBRUAR 2012


Rezultati merjenja organizacijske klime kažejo, kako naši zaposleni dojemajo svoje delovno okolje. Nekatere stvari vidijo v boljši luči, druge manj optimistično. Iz spodnje tabele vidimo, da se notranja klima v bolnišnici na določenih področjih ne spreminja bistveno, na določenih področjih pa je stanje po mnenjih anketiranih slabo. Rezultati notranje klime v zdravstvu kot celota Močna področja v zdravstvu so:

Srednje ocenjena področja v zdravstvu so:

Področja, ki za zdravstvo predstavljajo izziv:

8.5. NAČRT INTEGRITETE Integriteta je po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacije pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da ne bi bila neka funkcija ali pristojnost uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. V mesecu aprilu 2011 smo v Splošni bolnišnici Trbovlje v skladu s smernicami za oblikovanje načrtov integritete oblikovali delovno skupino za oblikovanje načrta integritete. Naloge delovne skupine so bile oceniti posamezna tveganja iz registra tveganj in predlagati ukrepe za izboljšanje in potrditi načrt izboljšav in vzpostaviti sistem nadzora nad izvajanjem sprejetega načrta integritete. Končno poročilo je bilo 5.6.2011 posredovano protikorupcijski komisiji. 9. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC Notranji nadzor javnih financ moramo izvajati v skladu z Zakonom o javnih financah, Strategijo notranjega nadzora javnih financ v Republiki Sloveniji v obdobju od 2005 do 2008, Zakonom o računovodstvu, Navodilom o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna. Ker v Splošni bolnišnici Trbovlje nimamo oblikovanega posebnega oddelka za revizijo ali zaposlenega notranjega revizorja, določene naloge s tega področja oddajamo zunanjemu izvajalcu in jih izvajamo tudi preko samoocenitvenega vprašalnika, da lahko pripravimo izjavo o notranjem nadzoru javnih financ.

FEBRUAR 2012


IZJAVA O NOTRANJEM NADZORU JAVNIH FINANC Izjava poda poročilo o ustreznosti vzpostavljenega sistema notranjega nadzora. Urad RS za nadzor proračuna je z namenom razpolaganja s celovitejšim pregledom nad zagotavljanjem notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih v obrazcu Izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ dodal novo točko o načinu zagotavljanja notranjega revidiranja. V zaključnem delu izjave je potrebno navesti najpomembnejše ukrepe za izboljšanje sistema notranjega nadzora. Podatki za izpolnitev izjave o notranjem nadzoru javnih financ so se pridobili z izpolnjevanjem samoocenitvenih vprašalnikov. Prejemniki in sklopi vprašanj so razvidni iz spodnje preglednice. Samoocenitveni vprašalnik so izpolnjevali decembra 2011. Zap.št. PODROČJE PREJEMNIKI VPRAŠALNIKOV 1. NOTRANJE (KONTROLNO OKOLJE) 1.1. Neoporečnost in etične vrednote Vodja kadrovske službe 1.2. Zavezanost k usposobljenosti in upravljanju

s kadri Vodja kadrovske službe

1.3. Filozofija vodenja in način vodenja Predstojniki,vodje enot, pom.dir.za ZN 1.4. Organizacijska struktura Predstojniki,vodje enot, pom.dir.za ZN 2. UPRAVLJANJE S TVEGANJI Predstojniki,vodje enot, pom.dir.za ZN 2.1. Ocenitev ciljev Predstojniki,vodje enot, pom.dir.za ZN 2.2. Ocenitev tveganj Predstojniki,vodje enot, pom.dir.za ZN 3. KONTROLNE DEJAVNOSTI Predstojniki,vodje enot, pom.dir.za ZN 4. INFORMIRANJE IN KOMUNICIRANJE Predstojniki,vodje enot, pom.dir.za ZN 5. NADZIRANJE Predstojniki,vodje enot, pom.dir.za ZN Metodologija obdelave odgovorov: - vsak posamezni odgovor je potrebno ovrednotiti z ocenami od 0 do 4. Ocena kaže na to, kolikšen delež poslovanja posameznega področja oziroma poslovnega procesa pokriva posamezna komponenta iz samoocenitvenega vprašalnika. Predlog je prikazan v spodnji tabeli. Možni odgovori iz samoocenitvenega vprašalnika Ocena Obseg poslovanja

DA – na celotnem poslovanju 4 100 % DA – na pretežnem delu poslovanja 3 70 % DA – na posameznih področjih poslovanja 2 30 % NE – uvedene so začetne aktivnosti 1 0 % NE - 0 0 0 % Za vsak posamezni poslovni proces se bo izračunala povprečna ocena po naslednjih komponentah:

notranje kontrolno okolje upravljanje s tveganji kontrolne dejavnosti informiranje in komuniciranje nadziranje

Iz ocen posameznih poslovnih procesov naj se izračuna povprečje za celotni zavod. Posebnosti:

v primeru, da na posamezno vprašanje ni danega odgovora in hkrati ni obrazložitve razloga, zakaj odgovora ni (primer: da ocenjevalec ne zna odgovoriti, da nima pristojnosti, da to ni področje, ki ga pokriva itd.) se ga oceni z 0 oziroma isti odgovor kot NE.

v primeru, da je označen pritrdilni odgovor, ni pa navedenega dokumenta, ki bi odgovor utemeljil, se tak odgovor oceni 1, oziroma isto kot NE – uvedene so začetne aktivnosti.

NOTRANJA REVIZIJA Ker bolnišnica nima zaposlenega notranjega revizorja, je bil v letu 2008 preko Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije izpeljan javni razpis za izbiro izvajalca za izvedbo notranjega revidiranja. Najugodnejši ponudnik je bila revizijska družba JPA Abeceda revizija d.o.o. PE Maribor.

FEBRUAR 2012


V skladu s podpisano pogodbo za izvedbo notranje revizije so bili opravljeni postopki notranjega revidiranja na področju plač, podjemnih pogodb in javnih naročil v smislu odkrivanja šibkih točk sistema in odpravljanja oziroma izboljševanja teh, z namenom, da se zagotovi poslovanje v skladu z zakoni in drugimi predpisi in navodili. Predlogi in ugotovitve revizijske hiše so bili:

sprejem dopolnitev internih aktov s krogotokom dokumentacije sprejem internih navodil na področju javnih naročil dopolnitev akta o sistematizaciji dodatno šifriranje vrst izplačil znotraj sistema plač z zunanjimi sodelavci podpisati nove pogodbe o sodelovanju v razpisno dokumentacijo pri javnih naročilih vključiti tudi stroške vzdrževanja opreme.

FEBRUAR 2012


FEBRUAR 2012

IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC

v / na (naziv proračunskega uporabnika)


(sedež proračunskega uporabnika, šifra in matična številka)

RUDARSKA CESTA 9, TRBOVLJE

Šifra: 27928

Matična številka: 5055121

Podpisani se kot predstojnik proračunskega uporabnika zavedam odgovornosti za vzpostavitev in stalno izboljševanje sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja v skladu s 100. členom Zakona o javnih financah z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljev poslovanja in uresničevanje proračuna.

Sistem notranjega nadzora javnih financ je zasnovan tako, da se tveganja, da splošni in posebni cilji poslovanja ne bodo doseženi, obvladujejo na še sprejemljivi ravni ter daje razumno, ne pa tudi absolutnega zagotovila o uspešnosti poslovanja in o doseganju ciljev. Temelji na nepretrganem procesu, ki omogoča, da se opredelijo ključna tveganja, verjetnost nastanka in vpliv določenega tveganja na doseganje ciljev in pomaga, da se tveganja obvladuje uspešno, učinkovito in gospodarno.

Ta ocena predstavlja stanje na področju uvajanja procesov in postopkov notranjega nadzora javnih financ v / na (naziv proračunskega uporabnika)


Oceno podajam na podlagi:

* ocene notranje revizijske službe za področja:

Revizijska hiša je v letu 2011 pregledala plače, podjemne pogodbe in javna naročila, v smislu odkrivanja šibkih toč sistema in odpravljanja oz. izboljševanja le-teh, z namenom, da se zagotovi poslovanje po zakonih in drugih predpisih ter navodili, ki jih sprejema vodstvo zavoda. Ter predlagala , da se sprejmejo dopolnitve internih aktov s krogotokom dokumentacije, da se sprejmejo interna navodila na področju javnih naročil .Posamezne ugotovitve: dopolnitev akta o sistemizaciji; dodatno šifriranje vrst izplačil znotraj sistema plač; zavod nima ustreznega vira za izplačilo povečanega obsega dela;predlog,da s podjemniki, kateri nimajo natančno opredeljena merila opravljenega dela sklenejo nove pogodbe; da zavod v razpisno dokumentacijo vključi tudi stroške vzdrževanja opreme;da večjo pozornost namenimo izbiri vabljenih podjetij; ugotavljajo, da v predračunu ni vseh artiklov, ki jih dobavitelj zaračuna zavodu. * samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja:

KADROVSKE SLUŽBE, PODROČJE IZVAJANJA ZDRAVSTVENIH STORITEV – STORITEV ZDRAVLJENJA IN ZDRAVSTVENE NEGE, OSKRBOVALNA SLUŽBA, VZDRŽEVANJE OPREME, PROSTOROV, LABORATORIJSKE DEJAVNOSTI, LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI, FIZIOTERAPIJE, PREHRAMBENE SLUŽBE

* ugotovitev (Računskega sodišča RS, proračunske inšpekcije, Urada RS za nadzor proračuna, nadzornih organov EU,…) za področja:

Nadzori oz. revidiranje s strani teh organov v letu 2011 ni bilo.

V / Na (naziv proračunskega uporabnika)


je vzpostavljen(o):


FEBRUAR 2012

1. primerno kontrolno okolje (predstojnik izbere od naslednjih možnosti, ): samo eno v označeno polje vpišite X

a) na celotnem poslovanju,

b) na pretežnem delu poslovanja,

c) na posameznih področjih poslovanja, X

d) še ni vzpostavljeno, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,

e) še ni vzpostavljeno, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi

2. upravljanje s tveganji:

2.1. cilji so realni in merljivi, tp. da so določeni indikatorji za merjenje doseganja ciljev (predstojnik izbere samo eno od naslednjih možnosti):



c) na posameznih področjih poslovanja,

d) še niso opredeljeni, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, X

e) še niso opredeljeni, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi

2.2. tveganja, da se cilji ne bodo uresničili, so opredeljena in ovrednotena, določen je način ravnanja z njimi (predstojnik izbere samo eno od naslednjih možnosti):




d) še niso opredeljena, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, X

e) še niso opredeljena, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi

3. na obvladovanju tveganj temelječ sistem notranjega kontroliranja in kontrolne aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven (predstojnik izbere od naslednjih možnosti: samo eno



c) na posameznih področjih poslovanja, x

d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,

e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi

4. ustrezen sistem informiranja in komuniciranja (predstojnik izbere od naslednjih možnosti): samo eno



c) na posameznih področjih poslovanja, X

d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,

e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi

5. ustrezen sistem nadziranja, ki vključuje tudi primerno (lastno, skupno, pogodbeno) notranje revizijsko službo (predstojnik izbere samo eno od naslednjih možnosti):



FEBRUAR 2012



d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, X

e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.

6. notranje revidiranje zagotavljam v skladu s Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (predstojnik izbere samo eno od naslednjih možnosti):

a) z lastno noranjerevizijsko službo,

b) s skupno revizijsko službo,

c) z zunanjim izvajalcem notranjega revidiranja, X

d ) nisem zagotovil notranjega revidiranja.

V letu 2010 sem na področju notranjega nadzora izvedel naslednje pomembne izboljšave (navedite 1,2 oziroma 3 pomembne izboljšave):

1. Obdržati nivo že pridobljenih standardov. 2. Sprejemanje in obdelava naročil oddelkov v elektronski obliki. 3. Izdelava novega pravilnika o naročanju blaga. 4. Naročanje pacientov v elektronsko čakalno knjigo.

Kljub izvedenim izboljšavam ugotavljam, da obstajajo naslednja pomembna tveganja, ki jih še ne obvladujem v zadostni meri (navedite: 1, 2 oziroma 3 pomembnejša tveganja in predvidene ukrepe za njihovo obvladovanje):

1. Premajhni število financiranih delavcev s strani države. Standardizacija kadrovskih normativov po posameznih dejavnostih.

2. Pridobitev ISO 9001. Aktivnosti se načrtujejo, izvajajo, vključeni so vsi odgovorni.

3. Perilo naročeno po javnem razpisu je slabše kvalitete. Na razpisu označiti kvaliteto materiala.

4. Vodenje naročil ter samega popravila opreme. Nabava programa o sledljivosti popravil in naročil.

Ime in priimek predstojnika proračunskega uporabnika:

Marina BAROVIČ, univ.dipl.ekon.

Podpis predstojnika proračunskega uporabnika:

V spodnjih grafih je prikazana primerjava rezultatov samoocenitve po posameznih elementih notranjega nadzora javnih financ v obdobju zadnjih štirih let in povprečna ocena po samoocenitvi za zadnja štiri leta.

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

2008 2009 2010 2011

Primerjava povprečnih ocen po elementih NNJF

NK OLOLJE

UPRAVLJANJE S TVEGANJI

KONTROLNE DEJAVNOSTI

INFORMIRANJE IN KOMUNICIRANJE

NADZIRANJE


Samoocena notranjega nadzora javnih financ je skozi vsa leta analize približno na enaki ravni.

0

0,5

1

1,5

2

2,5

2008 2009 2010 2011

Povprečna ocena NNJF - po samoocenitvi

Povprečna ocena NNJF

Tudi povprečna ocena se skozi leta analize ni bistveno spremenila. Področje notranjega nadzora javnih financ je v poslovni praksi prisotno že vrsto let in je postalo že del okolja zdravstvenega zavoda. Zakonski normativi, ki področje notranjega nadzora javnih financ urejajo in poleg vse večjega pomena, ki ga temu pripisuje MZ, nam dajejo zadosten argument, da moramo cilje, naloge in aktivnosti, ki izhajajo iz samoocen vključiti v procese finančnega načrtovanja in letnega poročanja bolnišnice. REGISTER TVEGANJ Register tveganj na ravni zavoda je bil vzpostavljen že v letu 2008. V okviru izdelave načrta integritete smo v letu 2011 na novo pregledali in ocenili tveganja in verjetnosti za njihov nastanek ter posledice, ki bi jih to imelo na bolnišnico. 10. POJASNILA NA PODROČJIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO BILI DOSEŽENI Cilji in realizacija le teh je opisana v točki 3., na področju doseganja fizičnega obsega dela v točki 4.2.3., ocena uspeha in težav pri realizaciji pa v točki 6. V spodnji tabeli prikazujemo samo cilje, ki niso bili realizirani in razlogi za nedoseganje.

1. Povečano zaupanje, zadovoljstvo bolnikov Naloge: Izvedba izobraževanja s področja komuniciranja za ciljne skupine I. del Razlog nerealizacije: nezainteresiranost in pomanjkanje virov za te namene 2. Povečana naklonjenost lokalne skupnosti – izboljšana zunanja podoba bolnišnice

Naloge: Aktiviranje nove spletne strani Razlog nerealizacije: pomanjkanje časa Prenova dializnega oddelka Razlog nerealizacije: zamik dokončanja zaradi težav v gradbeništvu V primeru vključitve v projekt energetske sanacije prenova zunanjosti bolnišnice Razlog nerealizacije: drugi razpis še ni objavljen V primeru protipožarne sanacije - evakuacijskih poti – ureditev zunanjih poti bolnišnice Razlog nerealizacije: razpis s strani MZ še ni objavljen Za izboljšanje notranje (organizacijske klime) naj bi se vzpostavili redni pogovori vsaj dvakrat letno med

vodstvom bolnišnice in vsemi zaposlenimi. Razlog nerealizacije: Delno realizirano, večina, ki naj bi vodila letne razgovore še ni usposobljena, pomanjkanje časa in virov sredstev

FEBRUAR 2012


10.1.3. Vidik rasti in razvoja

2. Izboljšanje klime v organizaciji

Naloge: Ciljno zbiranje podatkov o dosežkih na posameznih področjih zaposlenih znotraj in zunaj bolnišnice ter teh oznanjevanje dosežkovRazlog nerealizacije: način zbiranja še ni dogovorjen, prenos v leto 2012 3. Nadgrajevanje formalne in neformalne izobrazbe zaposlenih Naloge: Izobraževanja s področja komuniciranja in kakovosti Razlog nerealizacije: nezainteresiranost in pomanjakanje virov za te namene, prenos v leto 2012 Standardizacija postopkov znanja na določenem delovnem mestu in spremljanje le-tega Razlog nerealizacije: pomanjkanje časa, prennos v leto 2012

10.1.4. Vidik notranjih procesov

4. Verifikacija posameznih dejavnosti Naloge: Aktivnosti za pridobitev ISO standarda 9001 Razlog nerealizacije: prezahtevnost programov, prenos v leto 2012

1. Prilagoditve na področju spektra storitev Naloge: Internistika: transezofagealna ehokardiografija, nadgradnja tkivne dopplerske ehokardioagrafije, endo UZ

trebuha Razlog nerealizacije: pomanjkanje kadra in opreme Kirurgija: TEP kolka, artoskopije ostalih velikih sklepov, enostavnejši operativni posegi na perifernem ožilju

(začetki vaskularne kirurgije) Razlog nerealizacije: še nebavljena oprema in inštrumentarij ter usposobljenost Uvedba samoplačniških storitev: na področju radiologije – nerealizirano zaradi Razlog nerealizacije: pomanjkanje kadra, prenos v leto 2012 3. Management zdravstvenih storitev Naloge: Aktivnosti na področju priprave podatkov za avtomatsko analizo dela v OP Razlog nerealizacije: delno realizirano s spremljanjem časov, poraba materila se prenese v leto 2012 zaradi prezahtevnosti Aktivnosti na področju priprave podatkov za spremljanje porabe v OP in EIN Razlog nerealizacije: prezahtevnost programov, prenos v leto 2012

FEBRUAR 2012


10.1.5. Vidik poslovanja 2. Investicije Naloge: Urgentni centri v slovenskih bolnišnicah Razlog nerealizacije: sprememba metodologije določevanja centrov, prenos v leto 2012 Mehčalec vode za sterilizacijo Razlog nerealizacije: pomanjkanje virov, prenos po 2012 11. OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA Učinki poslovanja bolnišnice se v pozitivnem in negativnem smislu odražajo v počutju bolnikov in zaposlenih v bolnišnice, v okolju, v katerem bolnišnica deluje, na njene poslovne partnerje. Finančno stabilno in likvidno poslovanje bolnišnice, v smislu da lahko poravnava svoje zapadle obveznosti v končni fazi vpliva tudi na plačilno sposobnost poslovnih partnerjev, z rednim izplačevanjem obveznosti do delavcev nudi varno in stabilno zaposlitev in s tem vpliva na stopnjo brezposelnosti v občini in širše in na dvig ostalih makroekonomskih kazalcev občine. S svojo ozaveščenostjo o ločenem zbiranju odpadkov, bolnišnica vpliva na čistejše okolje in nenazadnje nudi zdravstvene storitve 68 % prebivalcem Zasavja, ki so hospitalizirani, z zdravljenjem poskrbi za hitrejše vračilo delavcev v svoja delovna okolja s tem posledično tudi znižuje stroške družinskih proračunov, ker se ljudje zdravijo v domačem okolju in nenazadnje tudi stroške javnih izdatkov (povračilo prevoznih stroškov, reševalnih vozil, stroški absentizma…). 12. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH Na področju kadrovanja in kadrovske politike v letu 2011 lahko izpostavimo problem deficitarnosti predvsem zdravniškega kadra, kar je značilnost večine izvajalcev zdravstvenih storitev v Sloveniji in tudi v naši bolnišnici. Za reševanje kadrovskih problemov je bil konec leta 2010 sprejet Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist. Prejeli smo nekaj ponudb tujih zdravnikov za redno delo v bolnišnici. Izdali smo tudi nekaj »pisem o nameri« za redno zaposlitev, da bi tujci lahko izpeljali formalne postopke pridobitve priznanja kvalifikacij. Žal zakon ni dosegel svojega namena, saj so postopki še vedno izredno dolgi. Do sedaj še ni prišlo do zaposlitev tujcev. Dobro izobražen in strokoven kader na vseh področjih je za delo vsake bolnišnice zelo pomemben, vendar smo pri politiki zaposlovanja žal omejeni s finančnimi sredstvi. Pri vodenju zadovoljive kadrovske politike pa se srečujemo še z nerealnimi kadrovskimi normativi, kateri niso upoštevani v standardih financiranja in povzročajo nerazumevanje in slabo klimo med zaposlenimi, neizdelanim sistemom dodatnega usposabljanja novo zaposlenih ali premeščenih uslužbencev na druga delovna mesta. Sistem izobraževanja ne odigra svoje funkcije v smislu pridobitve potrebnih znanj za opravljanje del. Dejstvo, da je razvoj in obstoj bolnišnice odvisen od dobrega in ustreznega kadra nas je prisilo k iskanju poti in načinov, kako bi zapolnili kadrovsko vrzel in predvsem mlade vzpodbudili, da bi si zaposlitev po končanem šolanju iskali v domači bolnišnici. Priložnost se nam je ponudila v sodelovanju pri štipendiranju deficitnih skupin, v sodelovanju z Regionalnim centrom za razvoj. Upamo, da bodo mladi opravičili naše zaupanje in s svojim dobrim delom in pripadnostjo opravičili pregovor: »Na mladih svet stoji.« Ankete o notranji klimi v bolnišnici, ki jih v naši bolnišnici izvaja zunanje podjetje, kažejo na izboljšanje odnosov v bolnišnici. Vsi pa se zavedamo, da problem je in ostaja največkrat v nas samih.

FEBRUAR 2012


Nezadovoljstvo, negativna energija in pomanjkanje motivacije, nas vse prevečkrat pripeljejo v konfliktne situacije. Te pa se nenazadnje odražajo v rezultatih in delu bolnišnice kot celote. Na drugi strani lahko izpostavimo, da smo tudi v letu 2011 sami financirali večino specializacij (7) in v okviru zmožnosti financirali šolanje ob delu našim delavcem, za katere upamo, da bodo nekoč s svojim znanjem in dosežki pripomogli h kvalitetnemu izvajanju zdravstvenih storitev. Pri izvajanju zdravstvenih storitev in zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva so sodelovali zdravstveni delavci, predvsem zdravniki iz drugih zdravstvenih zavodov preko podjemnih ali drugih pogodb civilnega prava.

FEBRUAR 2012


12.1.1. Analiza kadrovanja in kadrovske politike Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2011 (v prilogi) Kot je že v prejšnjem poglavju povedano, je tudi leto 2011 zaznamovano kot leto mnogih prizadevanj na področju zaposlovanja, kajti pomanjkanje zdravniškega kadra, ki je ključen za delo bolnišnice, še vedno ostaja. Ker vemo, da je obstoj in razvoj bolnišnice odvisen prav od ustreznega kadra, smo iskali poti in načine, kako bi dolgoročno zapolnili kadrovsko vrzel in mlade vzpodbudili, da bi se po končanem študiju zaposlili v Zasavju. Priložnost se nam je ponudila z vključitvijo v regijsko štipendijsko shemo, ki pomeni za Splošno bolnišnico Trbovlje dolgoročno naložbo in je danes najpomembnejši vir pri pridobivanju ključnega kadra. Prepričani smo, da bomo v nekaj prihodnjih letih prav s pomočjo štipendij zapolnili kadrovski deficit in na ta način zagotovili celovito zdravstveno oskrbo občanom, obenem pa tudi bistveno prispevali k razvoju Zasavske regije. Prvi rezultati so znani, saj smo zaposlili že tri štipendiste, kateri so se vključili v delo v bolnišnici in nadaljujejo svojo poklicno kariero s specializacijo ali pa se nanjo pripravljajo. Še vedno so cilji, vizija in strategija kadrovske politike usmerjeni v zagotavljanje zadostnega, ustrezno usposobljenega, izobraženega in motiviranega kadra za zagotavljanje strokovno kvalitetnega izvajanja programa zdravstvenih storitev v okviru razpoložljivih sredstev. Ne glede na vsa prizadevanja,na kadrovskem področju je pri posameznih skupinah zaposlenih kljub temu prisotno nezadovoljstvo, negativna energija, kar posledično vpliva na slabe medsebojne odnose. Vsako leto poudarjamo v poročilu, da je kadrovanje eno izmed ključnih področij kadrovskega dela. S pripravo preglednih analiz zaposlenih lahko le-te služijo kot pripomoček številnim drugim analizam na različnih področjih V nadaljevanju predstavljamo stanje zaposlenih v Splošni bolnišnici Trbovlje na dan 31.12.2011. Zaposlenih je bilo 284 delavcev, od tega: 265 za nedoločen in 19 za določen čas, od skupno zaposlenih je 207 zdravstvenih in 77 ne zdravstvenih delavcev. Povprečna mesečna zaposlitev je 279.

FEBRUAR 2012


FEBRUAR 2012

STRUKTURA IN GIBANJE ZAPOSLENIH ZA NEDOLOČEN ČAS V OBDOBJU 2008 – 2011 2 008 200 9 20 10 2011

Z dra vnik 23 25 3 1 31,8B iok e m ik-a nal i ti k v lab.m e di c in i 2 2 0S pe cial is t biok e mik 1 1 1 1F arm a cev t 1 1 1 1D ip l.m ed .s es tra ,dipl .babi ca, vi šja m e d.se st ra 31 32 3 1 35D ip lom i ran i rad iološ ki in že ni r, v išj i ra diološk i inž e nir 4 5 6 6D ip lom i ran i fi ziote rape vt , v išj i fi z iote ra pe vt 6 6 6 6Inž e ni r lab oratori j sk e biom e dicin e 0 0 0 1S an itarn i in že n ir 1 1 0,5 0,5Z dra vstve ni t e hnik , ba bic a 83 84 8 5 90La bora to rij sk i t e hnik 10 9 9 9F arm a cev ts ki te hn ik 2 2 2 1B oln iča r 7 7 7 7Z dra vstve ni a dm in is tra tor 13 12 1 2 12N e z drav stv en i de lavci 60 57 56,5 63,7S k upa j z apo sle ni za n ed oloče n čas 24 4 2 44 248 2 65

ŠTEVILO DEJ AN SKO Z APO SL ENIH, P RIZ N AN IH PO P O GO DB I IN DEJA NSKO P LAČA NIH

200 8 20 09 2010 20

200 8 20 09 2010 20

R az l ika m ed prizn anim i in plačanim i 12 ,5 0 8,02 14 ,97 1 6,36200 8 20 09 2010 20

200 8 20 09 2010 20

11

11

11

11

Skupa j zapo sleni za n ed oločen čas 24 4 2 44 248 2 65

Skupa j zapo sleni po pog odbi z Z Z ZS 267 ,0 0 2 66,25 258 ,57 2 62,5Skupa j zapo sleni po pog odbi s SB T 269 ,5 0 2 68,18 258 ,99 26 2,91Skupa j zapo sleni plačani iz ur 282 ,0 0 2 76,20 273 ,96 27 9,27

Skupa j zapo sleni za n ed oločen čas 24 4 2 44 248 2 65Skupa j zapo sleni po pog odbi z Z Z ZS 267 ,0 0 2 66,25 258 ,57 2 62,5Skupa j zapo sleni po pog odbi s SB T 269 ,5 0 2 68,18 258 ,99 26 2,91Skupa j zapo sleni plačani iz ur 282 ,0 0 2 76,20 272 ,90 27 9,27

20 08 20 09 20 10 2 01 1

Skupa j zapo sleni po pog odbi z Z Z ZS 267 ,0 0 2 66,25 258 ,57 2 62,5Skupa j zapo sleni plačani iz ur 28 2 276,2 272 ,90 27 9,27

Skupa j zapo sleni po pog odbi 26 7 2 66,25 258 ,57 2 62,5Skupa j zapo sleni za n ed oločen čas 24 4 2 44 248 2 65Razl ika m ed z ap osl e ni mi p o p ogod bi in z apo sl enim i za nedol oč e n č as 2 3 22,25 10 ,57 -2,5

R azli ka m ed pr izn an im i za p os le n im i in p la čan i m i i z u r 2 00 8 - 2 01 1

0200 0400 0

2 82 276 ,2 27 2, 90 27 9,2 7

2 67 ,00 2 66 ,25 25 8, 57 2 62, 5

S kup a j z apos len i po p ogodb i

Ra zl ika m ed z ap os le nim i pr iz na nim i po po g o db i in z a po slen im i z a n ed olo čen čas v letih 2 008 - 201 1

-100

102030

244 244 248 26 5

Razlika med z aposlen imi po pogodbi in z aposlenimi za nedoločen čas

R az lika med pri zn anim i zapos lenimi in pla čanim i iz ur 20 08 - 20 11

200 ,00250 ,00300 ,00

2 00 8 2 00 9 20 10 20 11

s kup a j za p o sl e ni p o p o g o d b i z Z ZZ S sku p a j z a p o sle ni p la ča ni i z ur

R az lika med zap os len imi p rizna nimi p o p ogod bi in za pos lenimi za nedolo čen č as v le tih 2 008 - 2 011

230

240

250

260

270

2008 2009 2010 2011

skupa j zaposle ni po pogodbi skupaj zaposlen i za nedoloče n čas


V spodnjih tabelah prikazujemo nekatere analize kadrovskih podatkov.

Struktura zaposlenih po starostiStruktura Struktura

2010 2011Od 0 do 20 let 1 2 0,37 0,7Od 21 do 30 let 42 45 15,5 15,85Od 31 do 40 let 47 54 17,34 19,02Od 41 do 50 let 104 98 38,38 34,51Od 51 do 60 let 74 80 27,31 28,17Od 61 let naprej 3 5 1,11 1,76Skupaj 271 284 100 100

Število 2011

StarostŠtevilo 2010

Starostna struktura zaposlenih v letu 2010 in 2011

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Od 0 do 20 let Od 21 do 30 let Od 31 do 40 let Od 41 do 50 let Od 51 do 60 let Od 61 let naprej

starostna struktura2010starostna struktura2011

Struktura zaposlenih glede na spol in starostŽenske Moški Moški2011 2010 2011

Od 0 do 20 let 1 2 0 0Od 21 do 30 let 36 36 6 9Od 31 do 40 let 45 52 2 2Od 41 do 50 let 96 92 8 6Od 51 do 60 let 58 65 16 15Od 61 let naprej 1 1 2 4Skupaj 237 248 34 36

Ženske 2010

Starost

Primerjava zaposlenih po spolu in starosti 2010 in 2011

0

50

100

150

200

250

Od 0 do 20 let Od 21 do 30let

Od 31 do 40let

Od 41 do 50let

Od 51 do 60let

Od 61 letnaprej

moški 2011

moški 2010

ženske 2011

ženske 2010

Število zaposlenih glede na delovno doboŠtevilo Število Struktura 2010 2011 2011

Od 0 do 5 let 46 53 16,97 18,66

Od 6 do 10 let 13 19 4,8 6,69Od 11 do 15 let 25 27 9,23 9,51

Od 16 do 20 let 10 15 3,69 5,28Od 21 do 25 let 33 23 12,18 8,1

Od 26 do 30 75 64 27,68 22,54Od 31 do 35 57 66 21,03 23,24

Od 35 do 40 12 17 4,43 5,99Skupaj 271 284 100 100

Delovna doba Struktura 2010

Struktura zaposlenih po delovni dobi leta 2010 in 2011

0

5

10

15

20

25

30

Od 0 do 5let

Od 6 do10 let

Od 11 do15 let

Od 16 do20 let

Od 21 do25 let

Od 26 do30

Od 31 do35

Od 35 do40

struktura 2010

struktura 2011

V zavodu z leti vedno bolj narašča število zaposlenih, ki zasedajo delovna mesta v višjih tarifnih skupinah. Bolnišnica v okviru možnosti vsako leto financira zaposlene za pridobitev višje izobrazbene strukture. ZAPOSLOVANJE Zaposlovanje primernega kadra je zelo zapleten in zahteven proces. Kljub aktivni politiki zaposlovanja za deficitarna področja posamezne specialnosti na trgu dela enostavno ni. Kadrovsko področje vsekakor velja za področje, kjer se potrebe po novem ali nadomestnem kadru nenehno prepletajo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. S podaljševanjem delovnega staža, s staranjem zaposlenih, neenakomerno obremenitvijo posameznih skupin zaposlenih, prihaja do iztrošenosti pri delu, kar se še vedno odraža na vse večji odsotnosti zaradi bolezni. Večina se jih zaključi z invalidskimi ocenami in omejitvami, kar pa vodi k vse večjim naporom pri sestavljanju timov za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in zdravstvene oskrbe. Na področju zdravstvene nege in v nezdravstvenih službah je bila večina novih zaposlitev kot nadomestne zaposlitve zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti in porodnih dopustov. Kljub večkratnim razpisom nam ni uspelo zaposliti farmacevta, za kar je verjetno razlog tudi v nižji plači kot pa je le ta v farmacevtskih družbah, veledrogerijah ali zunanjih lekarnah.

FEBRUAR 2012


Kot že v preteklih letih, tudi v letu 2011 nismo uspeli zaposliti vseh manjkajočih zdravnikov, kar povzroča bolnišnici dodatne težave pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, saj pomanjkanje kadra določenih specialnosti pomeni večjo obremenitev obstoječih zaposlenih in zaposlovanje pogodbenih sodelavcev. Sprotne težave pri izpadih v ambulantnem delu in pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva še vedno rešujemo s sklepanjem različnih vrst pogodb s področja civilnega prava za občasno in začasno pogodbeno delo. Po več kot dveh letih vodenja postopka za zaposlitev dveh zdravnic specialistk za področje interne medicine, smo sicer obe zaposliti, vendar je ena izmed njiju že prekinila delovno razmerje z našo bolnišnico v maju 2010. Druga pa je v odpovednem roku. Tudi zaposlitev specialistke pediatrije – tujke, v postopke smo vložili še več truda, od ureditve stanovanja, do pridobitve soglasja ministra za zdravje po izrednem povečanju plače, ni obrodila sadov, zdravnica je v mesecu avgustu 2011 prenehala z delom. Je pa leto 2011 vsekakor spodbudno glede zaposlovanja zdravnikov specialistov, saj smo bili uspešni predvsem pri zaposlitvi zdravnika specialista ginekologije in porodništva – državljana Bolgarije in specialistke ginekologije in porodništva. Zdravnica je prvo sklenila delovno razmerje kot specializantka, po uspešno opravljenem specialističnem izpitu, za kar ji tudi čestitamo, pa je sklenila delovno razmerje z našo bolnišnico za nedoločen čas. S temi zaposlitvami se je nekoliko omilila dolgoletna kadrovska podhranjenost ginekološko porodnega oddelka. Poleg štirih ginekologov so na oddelku zaposlene še tri specializantke, katere specializacijo plačuje bolnišnica iz tekočih sredstev. Koncem leta se je odločila za zaposlitev v naši bolnišnici tudi specialistka pediatrije, domačinka. V mesecu novembru je opravila specialistični izpit. Za uspešno opravljen specialistični izpit ji tudi čestitamo. S to zaposlitvijo se je prav tako omilila kadrovska stiska na pediatričnem oddelku. Volontersko pripravništvo smo omogočili zdravnici iz Makedonije, ki je kandidatka za specializacijo iz interne medicine. Zaposlili smo tudi našo štipendistko, najprej za opravljanje pripravništva, na to pa je kandidirala za specializacijo iz anestezije, katera ji je bila odobrena in se njena zaposlitev sedaj financira iz državnih sredstev. Pred prijavo na razpis za pridobitev specializacije pri Zdravniški zbornici Slovenije sta tudi zdravnika, ki sta bila štipendista naše bolnišnice, eden je kandidat za specializacijo iz pediatrije, drugi pa iz kirurgije. Bolnišnica ob koncu leta financira iz tekočih lastnih sredstev 7 specializacij, medtem ko se dve financirata s strani države. Kljub večkratnim prijavam naših specializantk na objave pri Zdravniški zbornici Slovenije, da bi se njihove specializacije financirale iz državnih sredstev - iz mreže, doslej do odobritev še ni prišlo. Zdravniška zbornica Slovenije je tudi za leto 2012, v letu 2011 zbirala podatke o potrebah po zaposlitvi specialistov kot podlago za pripravo razpisa potrebnih specializacij za celotno Slovenijo. Sporočili smo podatke, da do leta 2017 oz. 2018 potrebujemo 20 zdravnikov specialistov na vseh specialnostih. Ponovno velja posebej poudariti, da Zdravniški zbornici Slovenije kontinuirano že več kot 10 let posredujemo podatke o številu zdravnikov, ki jih potrebujemo in kateri naj bi bili podlaga za razpis in dodelitev specializacij. Vendar žal, kandidatom iz Zasavja niso odobrene specializacije, kar lahko sedaj zanesljivo trdimo. V vseh teh letih sta bili odobreni le dve specializaciji. Prav tako s strani Zdravniška zbornica Slovenije ni bil napoten noben zdravnik specialist po končani specializaciji za zaposlitev v bolnišnici, kar je tudi funkcija zbornice. Za spremembo načina dodeljevanja specializacij nima posluha tudi Ministrstvo za zdravje. Sprašujem se, le kaj je narobe v tem Zasavju, da se nas vsi izogibajo? Bomo res prepuščeni izumrtju? Ne smemo biti in ne bomo. Na Zbornico se že na ponižujoč način obračamo s prošnjami po napotitvah specialistov ali vsaj specializantov na kroženje.

FEBRUAR 2012


V letu 2011 smo imeli zaposlenih 9 zdravnikov pripravnikov od katerih so trije naši štipendisti. Za sistematično in kvalitetno opravljanje pripravništva zdravnikov so bile izdelane smernice, katere smo poskušali maksimalno upoštevati. Od načrtovanih zaposlitev v lanskem letu smo realizirali vse, razen zaposlitve zdravnikov in farmacevta. Prihodi V letu 2011 smo zaposlili 32 delavcev, večino za določen čas, za čas opravljanja pripravništva, začetni del specializacij, nadomeščanje odsotnosti zaradi bolniškega staleža in večjega števila porodniških dopustov. Nekatere od teh zaposlitev pa so bile nadomestne zaposlitve zaradi upokojitev. Vse več je iskalcev zaposlitev diplomiranih medicinskih sester, oz. zdravstvenikov, za to ni več problema pri zaposlovanju le – teh, kar je bila značilnost preteklih let. Ravno tako je velika ponudba srednjih medicinskih sester. Problem pri zaposlovanju nastaja le pri delovnih mestih, kjer je potrebno daljše usposabljanje (anestezija, inštrumentarke, intenzivna nega, dializa…). S sprejetim pravilnikom o izobraževanju smo tudi pri teh zaposlitvah, prerazporeditvah določili pravila za čas trajanja usposabljanja po točno določenem programu (kompetencah), kateri pa žal s strani negovalnega kadra še ni izdelan. Prerazporeditve V preteklem smo izvedli 40 premestitev oz. prerazporeditev, bodisi zaradi dokončanja šolanja na višji stopnji, opravljenega strokovnega izpita, specialističnega izpita, usposabljanja. Kroženje v času specializacije S strani Zdravniške zbornice je bilo na kroženje v okviru specializacij napotenih 8 specializantov, in sicer: trije specializanti za področje splošne kirurgije, ena specializantka s področja pediatrije, ki je hkrati tudi kandidatka za zaposlitev v naši bolnišnici, ena s področja ginekologije in porodništva, dva specializanta družinske medicine, en specializant s področja interne medicine. Pripravniki V letu 2011 je ob financiranju oz. sofinanciranju ZZZS ali Zavoda za zaposlovanje opravilo pripravništvo: 9 zdravnikov, 1 univerzitetna biokemičarka, 1 radiološka inženirka, 12 zdravstvenih tehnikov, 2 farmacevtski tehtnici, skupaj 25. Kroženje v času pripravništva zdravstvenih tehnikov iz drugih zavodov (DSO Izlake, Trbovlje, ZD Radeče…) 15 napotitev srednjih medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov. Strokovni praktikum 9 študentov je opravljalo strokovni praktikum. Strokovni praktikum se opravlja le na podlagi sklenjenih pogodb z zdravstvenimi fakultetami. Obvezna praksa – Visoka šola za zdravstvo Maribor Obvezno prakso je opravljalo 8 udeležencev. Visoka šola za zdravstvo Novo mesto Prakso je opravljalo 7 udeležencev. Obvezna delovna praksa – Zasavska ljudska univerza Obvezno prakso je opravljalo 25 dijakov. Praktično usposabljanje z delom Na praktičnem usposabljanju z delom je bilo 50 udeležencev. Volonterska praksa Volontersko prakso je opravljala 1 udeleženka.

FEBRUAR 2012


FEBRUAR 2012

Družbeno koristno delo V sodelovanju s Centrom za socialno delo Trbovlje smo izvajali tudi družbeno koristno delo za 3 občane, dva za področje rednega vzdrževanja in eden za pomoč v kuhinji. Štipendiranje V zadnjih letih štipendiramo oz. smo štipendirali 7 študentov medicinske fakultete, v šolskem letu 2011/2012 pa tudi iz drugih fakultet. Bolnišnica trenutno štipendira: 6 študentov medicinske fakultete 1 študentko farmacije 1 študenta radiološke tehnologije. Šolanje ob delu Tudi v leto 2011 smo precej pozornosti namenili strokovnem razvoju zaposlenih, predvsem njihovi pridobitvi formalne izobrazbe. Zaradi velikega interesa v šolskem letu 2010/2011 in omejene kvote sredstev v planih smo se odločili za delno kritje šolnin. Trenutno sofinanciramo šolnino 10 zaposlenim, in sicer: 7 vpisanim na Zdravstveno fakulteto-smer zdravstvena nega, 1 na srednji gostinski šoli Zagorje- smer kuharstvo, 1 za strojnega tehnika in 1 na visoki šoli za strojništvo. V letu 2011 sta uspešno zaključili študij na Fakulteti za zdravstveno nego dve diplomirani medicinski sestri, za uspešen zagovor diplome jima čestitamo. Odhodi zaposlenih 19 delavcem je delovno razmerje prenehalo iz različnih vzrokov: upokojitve, pretek določenega časa in drugo. Upokojitve Upokojilo se je 6 delavcev: - zdravnica specialistka splošne kirurgije, ki je pred upokojitvijo opravljala tudi naloge predstojnice kirurškega oddelka, 1 SMS iz ginekološko porodnega oddelka, 1 ekonomska referentka-skladiščnica, 1 zdravstvena administratorka in 2 čistilki. ZAPOSLENI ZA DOLOČEN IN NEDOLOČEN ČAS PO SKUPINAH IN IZOBRAZBI V LETIH 2008, 2009, 2010,2011

Stop.str.izob. leto VII VII VI V IV III II I skupaj

specialisti zdravnik specializant sekundariJ DMS ostali VMS ostali SMS ostali

Zdavstveni 2008 22 7 3 18 6 15 5 87 7 170

delavci 2009 23 7 21 6 16 5 88 7 173

2010 24 8 23 8 12 5 88 7 175

2011 24 1 9 24 7 12 5 91 7 180

Zdravstveni 2008 1 3 1 12

sodelavci 2009 1 3 1 12

2010 1 1 1 11

2011 1 2,5 0 12

Nezdravstveni 2008 2 3 24 16 32 1 78

delavci 2009 2 3 23 17 29 1 75

2010 3 4 23 16 30 1 77

2011 3 3,5 24 17 29 1 77,5

Pripravniki z 2008 2 1 1

medic. izobr. 2009 4 4 8

2010 3 2 5

2011 3 2 6

2008 23 2 7 3 34 16 4 88 36 23 32 1 269

Skupaj 2009 24 4 7 37 17 4 92 36 24 29 1 275

2010 25 3 8 35 17 5 90 34 23 30 1 271

2011 25 4 9 36 19,5 3,5 97 36 24 29 1 284

Od skupaj 2008 2 4 5 3 2 5 1 1 2

zaposlenih za 2009 4 4 1 5 2 8 4 1 2 31

določen čas 2010 2 3 4 2 1 5 2 2 2 23

2011 1 4 1 2 7 4 19

17

17

14

15,5

4

11

25

Objave prostih delovnih mest Skrbimo za mesečne objave zdravnikov v številnih sredstvih javnega obveščanja z nudenjem stanovanja v Trbovljah in za sprotne objave prostih delovnih mest zaradi bolniških izpadov in porodniškega dopusta in upokojitev.


FEBRUAR 2012

Napredovanje zaposlenih V preteklem letu se zaradi sprejema interventnega zakona ni izvedlo napredovanje zaposlenih, izpeljati smo morali le oceno delovne uspešnosti vseh, ki so bili v letu 2010 vsaj 6 mesecev zaposleni.

Število zaposlenih po posameznih tar. skupinah Število Struktura Struktura2011 2010 2011

I 1 1 0,37 0,35II 30 29 11,07 10,21

III 0 0 0 0IV 23 24 8,49 8,45

V 124 132 45,76 46,48VI 5 5 1,85 1,76

VII/1 47 49 17,34 17,25VII/2 15 18 5,54 6,34

VIII 26 26 9,59 9,16Skupaj 271 284 100 100

Tarifna skupina Število 2010

Struktura zaposlenih po tarifnih skupinah v letih 2010 in 2011

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

I II III IV V VI VII/1 VII/2 VIII

Struktura po tar.skupinah 2010

Struktura po tar.skupinah 2011

Šte vi lo u r o pr av ljen eg a re d ne ga d ela Š tev ilo de lav c ev iz ur re dn eg a de la

20 0 8 2 00 9 2 0 10 20 1 1 2 0 08 20 0 9 2 01 0 2 0 1 1

Re d no d op o ld a nsko de lo 2 41 .0 26 2 2 9 .0 0 4 24 7 . 73 2 2 4 8.5 6 6 1 1 5 ,4 3 10 9 , 6 8 1 1 8 ,6 5 1 1 9 ,05

Po p ol d ans ko o z .i zme nsko d e lo 1 11 .3 78 1 2 1 .1 1 6 10 3 . 13 0 1 0 2.0 3 3 5 3 ,3 4 5 8 , 0 1 4 9 ,3 9 4 8 ,87

N oč no d el o 40 .6 30 4 1 .4 0 5 4 5 . 91 9 4 6.4 6 1 1 9 ,4 6 1 9 , 8 3 2 1 ,9 9 2 2 ,25

N ed el js ko d el o 24 .8 44 2 3 .9 9 7 2 6 . 13 7 2 7.0 9 7 1 1 ,9 0 1 1 , 4 9 1 2 ,5 2 1 2 ,98

Pr azn i č no d el o 9 .0 84 7 .4 8 0 9 . 42 6 1 0.0 7 5 4 ,3 5 3 , 5 8 4 ,5 1 4 ,83

Sl užb ena od s otnos t 4 52 0 ,2 2 0 , 0 0 0 ,0 0 0 ,00

Str oko vno izo b ra ževa n j e 3 .2 88 2 .0 5 4 2 . 73 3 3.2 7 4 1 ,5 7 0 , 9 8 1 ,3 1 1 ,57

Sp e ci a li za ci je 2 . 9 74 3 .5 2 7 3 . 27 1 3.3 4 3 1 ,4 2 1 , 6 9 1 ,5 7 1 ,60

Re d ne ure p o 1 4 6. č le nu ZDR 92 3 3 0 ,0 4 0 , 0 2 0 ,0 0

SK UP AJ 4 33 .7 67 4 2 8 .6 1 5 43 8 . 34 8 4 4 0.8 4 9 2 0 7 ,7 4 20 5 , 2 8 2 0 9 ,9 4 2 1 1 ,13

Š te vilo ur opr avlje n eg a r ed ne ga d el a

2 00 8 2 0 09 20 1 0 2 0 11

s ku paj 43 3 .76 7 4 28 .6 15 4 3 8 .3 4 8 4 40 .84 9

S T R UKT U RA VR S T UR IZ V AJ AL CE V IZ RE DN E G A D EL A V LE T IH 2 008 - 201 1Vrs ta r ed neg a d el a Š tev i lo d el avc e v i z ur o pr a vl j ene ga i zere d neg a d el a

20 0 8 2 00 9 2 0 10 20 1 1 2 0 08 20 0 9 2 01 0 2 0 1 1

N ed el js ke na d ure 56 8 ,63 3 9 9,0 0 2 7 5 ,5 0 4 .0 30 ,0 0 0 ,2 7 0 , 1 9 0 ,1 3 1 ,93

Pr azn i č ne na d ure 16 6 ,18 1 2 8,0 0 8 6 ,5 0 8 49 ,5 0 0 ,0 8 0 , 0 6 0 ,0 4 0 ,41

N oč ne na d ure 39 2 ,63 4 6 3,5 0 1 5 5 ,5 0 49 ,0 0 0 ,1 9 0 , 2 2 0 ,0 7 0 ,02

Iz r ed no d e lo 3 .82 2 ,45 3. 4 3 5,5 7 2 .8 3 7 ,8 3 12 .9 95 ,0 0 1 ,8 3 1 , 6 5 1 ,3 6 6 ,22

Iz r ed no d e lo - p ri pr av l j eno st 79 6 ,10 5 1 5,0 0 8 5 8 ,5 0 1 .7 42 ,0 0 0 ,3 8 0 , 2 5 0 ,4 1 0 ,83

N ad o me šča nje bo ln i ške 30 6 ,00 6 3 7,0 0 2 9 1 ,0 0 9 84 ,5 0 0 ,1 5 0 , 3 1 0 ,1 4 0 ,47

N ad o me šča nje RL D 0 ,00 8 1,0 0 1 9 ,0 0 0 , 0 4 0 ,0 1 0 ,00

N ad o me šča nje zar ad i izo b ra ževa nj a 0 ,00 8 ,0 0 0 , 0 0 0 ,0 0 0 ,00

N ad o me šča nje neza se de nih d e l 0 , 00 3 2,0 0 0 ,0 0 0 , 0 2 0 ,0 0 0 ,00

N ad o me šča nje po ro dni ške g a d o p. 0 , 00 0 ,0 0 0 , 0 0 0 ,0 0 0 ,00

Am b u la ntne na d ure 1 .95 2 ,58 1. 2 4 0,8 9 1 .6 3 3 ,7 6 1 .5 09 ,1 0 0 ,9 4 0 , 5 9 0 ,7 8 0 ,72

Skup a j ob iča jne na dur e 8 .00 4 ,57 6. 9 3 1,9 6 6 .1 6 5 ,5 9 22 .1 59 ,1 0 3 ,8 3 3 , 3 2 2 ,9 5 1 0 ,61

Efe k tivne de žurne ur e 2 8 .48 3 ,71 4 0. 4 2 3,0 0 3 7 .7 7 1 ,0 0 23 .1 35 ,0 0 1 3 ,6 4 1 9 , 3 6 1 8 ,0 9 1 1 ,08

SK UP AJ 3 6 .4 8 8 ,3 47 . 3 55 ,0 4 3 .9 3 6 ,6 4 5 .29 4 ,1 1 7 ,4 8 2 2 , 6 8 2 1 ,0 4 2 1 ,69

N ad om .ne z. de l.m .2 00 7 - iz

0 ,00

pla č ilo NU - ve č op rav lje ne ur e iz pr e te k lih le t - 1/ 3 na d an 3 1. 10 .20 07G iba nje na du r

200 8 20 09 2010 20 11

sku pa j 3 6 .4 8 8 ,3 4 7 .35 5 ,0 4 3. 9 3 6 ,6 4 5 .2 9 4 , 1

Vr sta red n eg a d ela

Š te v il o ur op ra vl je neg a izre d neg a d ela

Z m an jše va n je ur red n e g a d e la v l et ih 2 008 - 20 11

4 33 .76 74 28 .61 5

43 8.3 48

4 40 .84 9

42 0. 00042 5. 00043 0. 00043 5. 00044 0. 00044 5. 000

20 08 2 00 9 20 10 2 01 1

Št ev i lo u r op ra v lje neg a re dne ga de la

G ib a n je n a d u rn eg a d ela v let ih 200 8 - 2 01 1

36 .4 88, 347 .3 55, 0 4 3.9 36 ,6

45 .29 4,1

0,010. 00 0,020. 00 0,030. 00 0,040. 00 0,050. 00 0,0

2 008 20 09 2 01 0 20 11

G iba nje nad ur

Z m an j šev an je u r re d n eg a d ela v let ih 200 8 - 2 01 1

43 3.7 6742 8.6 15

43 8.3 48

44 0. 849

4 20 .00 04 25 .00 04 30 .00 04 35 .00 04 40 .00 04 45 .00 0

2 .00 8 2.0 09 2 .01 0 2.0 11

G ib an j e n a d ur ne g a de la v let ih 2 00 8 - 2 01 1

3 6.4 88 ,347. 35 5,0 43 .93 6,6

4 5.2 94 ,1

0,010. 00 0,020. 00 0,030. 00 0,040. 00 0,050. 00 0,0

20 08 20 09 20 10 20 11

Z m an jš ev an je u r re d ne g a de la v let ih 2 00 8 - 2 01 1

433 76 7,3 4428 61 5,2

4 38 348

4 40 849

42 00 0042 50 0043 00 0043 50 0044 00 0044 50 00

20 08 200 9 2 01 0 2 011

Št ev i lo u r opra vl jen eg a re dne ga de la

G ib an je n ad u rn e g a d e la v l et ih 2 008 - 20 11

3 64 88 ,284 73 54 ,96 4 39 36 ,59

4 529 4, 1

0100 00200 00300 00400 00500 00

20 08 2 00 9 20 10 2 01 1

G iba nje na dur

Z m anjš e van je ur re dn eg a de la v le tih 2 008 - 2 011

43 37 67,3 4

428 61 5,2

4 38 348

4 40 84 9

420 00 0425 00 0430 00 0435 00 0440 00 0445 00 0

2.00 8 2.0 09 2 .0 10 2 .01 1

Giba nje nad ur ne ga d ela v le tih 200 8 - 201 1

3 648 8, 2847 35 4,9 6 4 393 6, 59

45 294 ,1

0

100 00200 00

300 00

400 00500 00

20 08 2 009 201 0 20 11


FEBRUAR 2012

Bolniški stalež Prvo in drugo poletje je bolnišnico zaznamoval znaten bolniški stalež. Podroben prikaz je razviden iz tabel. Poškodbe pri delu Prijavljenih je bilo 14 poškodb pri delu, kar predstavlja 4,93 % zaposlenih.

Število izpadlih ur Število izpadlih de lavcev Število vseh zaposlenih % izpada zaposlenih

2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011

Interni oddelek 8.028 8.124 7.416 9.112 3,84 3,89 3,55 4,36 37 39 36 39 10,39 9,98 9,87 11,19

Kirurški oddelek 7.422 6.224 5.730 9.336 3,55 2,98 2,74 4,47 37 39 39 39 9,61 7,64 7,04 11,46

Gin-por . Oddelek 7.186 7.056 8.416 3.324 3,44 3,38 4,03 1,59 33 34 35 38 10,43 9,94 11,52 4,19

Pediatrični oddelek 1.366 1.960 724 736 0,65 0,94 0,35 0,35 15 13 14 15 4,36 7,22 2,48 2,35

Odd.za anest.in reanim. 2.738 3.696 2.000 3.680 1,31 1,77 0,96 1,76 9 9 11 11 14,57 19,67 8,71 16,02

Odd.za radiologijo 1.645 1.112 1.984 4.364 0,79 0,53 0,95 2,09 6 7 9 9 13,13 7,61 10,56 23,22

Odd.za transf. krvi 88 80 120 0,04 0,04 0,06 0,00 1 0 1 4,21 0,00 5,75 0,00

Enota za dializo 1.476 528 840 1.360 0,71 0,25 0,40 0,65 15 15 15 15 4,71 1,69 2,68 4,34

Enota za intenzivno nego 2.166 5.016 2.384 1.048 1,04 2,40 1,14 0,50 12 14 12 13 8,64 17,16 9,51 3,86

Klin.kem. laboratorij 771 922 2.400 344 0,37 0,44 1,15 0,16 13 14 11 11 2,84 3,15 10,45 1,50

Odd. za fizikalno rehab. 1.738 1.208 392 1.800 0,83 0,58 0,19 0,86 6 6 6 6 13,87 9,64 3,13 14,37

Bolnišnična lekarna 96 1.064 1.020 1.956 0,05 0,51 0,49 0,94 3 3 3 4 1,53 16,99 16,28 23,42

Zdravstvena administr . 1.306 3.252 3.332 3.148 0,63 1,56 1,60 1,51 13 13 14 14 4,81 11,98 11,40 10,77

Higien.oskrbov. služba 4.443 4.056 4.172 2.660 2,13 1,94 2,00 1,27 19 18 19 18 11,20 10,79 10,52 7,08

Prehrambena služba 3.179 3.222 1.923 1.674 1,52 1,54 0,92 0,80 15 14 13 14 10,15 11,02 7,08 5,73

Tehnične službe 1.677 1.452 1.828 1.464 0,80 0,70 0,88 0,70 11 11 11 11 7,30 6,32 7,96 6,37

Oskrbovalna s lužba 214 1.408 1.384 712 0,10 0,67 0,66 0,34 2 2 2 2 5,12 33,72 33,14 17,05

Upravno rač.služba 1.093 1.452 1.436 2.776 0,52 0,70 0,69 1,33 15 14 15 14 3,49 4,97 4,58 9,50

Pr ipravniki,sekundariji 2.017 664 104 784 0,97 0,32 0,05 0,38 7 10 5 11 13,80 3,18 1,00 3,41

SKUPAJ 48.649 52.496 47.605 50.278 23,30 25,14 22,80 24,08 269 275 271 284 8,66 9,14 8,41 8,48

BOLNIŠKA DO 30 DNI

2008 2009 2010 2011 Razlika Razlika Razlika 2008 2009 2010 2011

1 2 3 4 1-2 2-3 3-4

bolezni 11.978 17.357 11.140 15.093 -5.379 6.216 -3.953 bolezni 11.978 17.357 11.140 15.093

nesreča pri delu 976 1.147 2.870 2.001 -172 -1.723 869 nesreča 976 1.147 2.870 2.001

Skupaj 12.953 18.504 14.010 17.094 -5.551 4.494 -3.084

BOLNIŠKA NAD 30 DNI

2008 2009 2010 2011 Razlika Razlika Razlika 2008 2009 2010 2011

1 2 3 4 1-2 2-3 3-4

Bolezni in vse nesreče 14.294 12.901 14.379 17.198 1.392 -1.478 -2.819 Bolezni 14.294 12.901 14.379 17.198

Nega in spremstvo 736 1.000 1.130 768 -264 -130 362 Nega in 736 1.000 1.130 768

Porodni dopust 13.680 13.376 11.760 9.020 304 1.616 2.740 Porodni 13.680 13.376 11.760 9.020

Refundacija 6.986 6.715 6.326 6.198 271 389 128 Refunda 6.986 6.715 6.326 6.198

SKUPAJ 35.696 33.992 33.595 33.184 1.704 398 411

PREGLED ODSOTNOSTI Z DELA V SBT ZARADI VSEH OBLIK DOPUSTOV

SLUŽBENIH POTOVANJ, IZOBRAŽEVANJ V LETIH 2008,2009,2010,2011

Število izpadlih delavcev

2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 Število izpadlih ur

Študijski dopust 824 1.128 1.072 1.320 0,39 0,54 0,51 0,63 2008 2009 2010 2011

redni letni dopust 70.541 66.565 64.889 67.429 33,78 31,88 31,08 32,29 SKUPA 78.805 73.853 73.086 75.809

Izredni dopust 990 579 1.121 443 0,47 0,28 0,54 0,21

Službena odsotnost 204 0,10 0,00 0,00 0,00

Strokovno izobraževanje 3.272 2.054 2.733 3.274 1,57 0,98 1,31 1,57

Specializacija 2.974 3.527 3.271 3.343 1,42 1,69 1,57 1,60

SKUPAJ 78.805 73.853 73.086 75.809 37,74 35,37 35,00 36,31

Število izpadlih ur

ORG.ENOTA

Oddelek

Oddelek

Oddelek

BOLNIŠKA DO 30 DNI

0

5.000

10.000

15.000

20.000

bolezni nesreča pri delu

2008

2009

2010

2011


0

5.000

10.000

15.000

20.000

Bolezni in vse nesreče Nega in spremstvo Porodni dopust Refundacij a

2 00 8

2 00 9

2 01 0

2 01 1

ŠTEVILO IZPADLIH VSEH VRST DOPUSTOV 2008 - 2011

70.000

72.000

74.000

76.000

78.000

80.000

2008 2009 2010 2011

BOLNIŠKA DO 30 DNI

0

5000

10000

15000

20000


2007

2008

2009

2010


0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

Bolezni in vse nesreče Nega in spremstvo Porodni dopust Refundacija

20 07

20 08

20 09

20 10


70.000

72.000

74.000

76.000

78.000

80.000

2008 2009 2010 2011

BOLNIŠKA DO 30 DNI

0

5000

10000

15000

20000


2008

2009

2010

2011


0

5000

10000

15000

20000

Bolezni in vse nesreče Nega in spremstvo Porodni dopust Refundacij a

2 00 8

2 00 9

2 01 0

2 01 1


70000

72000

74000

76000

78000

80000

2008 2009 2010 2011

BOLNIŠKA DO 30 DNI

0

5000

10000

15000

20000


2007

2008

2009

2010


0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

Bolezni in vse nesreče Nega in spremstvo Porodni dopust Refundacija

20 07

20 08

20 09

20 10


70000

72000

74000

76000

78000

80000

2008 2009 2010 2011


Invalidi in invalidski postopki V bolnišnici je zaposlenih 31 invalidov, kar pomeni 10,92 % od vseh zaposlenih delavcev. V letu 2011 so pridobile status invalidne osebe 4 delavke. Struktura invalidov glede na dela in naloge je naslednja: 21 zdravstvenih delavcev in sodelavcev, 10 nezdravstvenih delavcev; v skrajšanem delovnem času dela 14 invalidov. Tudi v letu 2011 se beleži porast invalidskih postopkov, kar 9 jih je bilo. Ker vsakodnevne zdravstvene omejitve zaposlenih povzročajo ne malo problemov in nezadovoljstva tako s strani samih delavcev kot s strani pristojnih, katerih naloga je, da poskrbijo za ustrezno razporeditev v okviru danih možnosti, ob dejstvu, da novih zaposlitev zaradi omejitev dela na podlagi invalidnosti ni. Kvota za invalide Za področje zdravstva je določena 6 % kvota zaposlenih invalidov. Bolnišnica mesečno Skladu za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov posreduje mesečne podatke o zaposlenih invalidih, na podlagi tega smo upravičeni do plačila prispevkov iz plač invalidov, ki so v kvoti in do nagrade iz tega naslova. Povprečno smo bili v lanskem letu upravičeni do plačila prispevkov iz tega naslova 13 delavcem. Obdobni pregledi Redno spremljanje zdravstvenega stanja zaposlenih vključuje tudi predhodne, obdobne in usmerjene zdravniške preglede. V letu 2011 je 81 delavcev opravilo različne zdravniške preglede (obdobne/usmerjene/pred zaposlitvijo): obdobnih 52 (38 Medicina dela Trbovlje, 14 v Ljubljani, 26 pred zaposlitvijo in 3 družbeno koristno delo). 12.1.2. Izobraževanja zaposlenih Na podlagi Pravilnika o izobraževanju so se zaposleni izobraževali znotraj in zunaj bolnišnice. Del izobraževanj je potekal s pomočjo donacijskih sredstev. Izobraževali so se na tečajih, seminarjih, kongresih, simpozijih. Zaposleni so se usposabljali iz varstva pri delu in požarnega varstva. V letu 2011 smo izvedli tudi vajo SAVA 2011, kjer so udeleženci pridobivali znanja in izkušnje kako ravnati v primeru naravnih nesreč.

2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011

interni oddelek 9 68 48 63 9 7 28 13 18 75 76 76

kirurški oddelek 46 47 40 54 25 12 17 23 71 59 57 77

gin.-por.oddelek 10 15 7 30 12 15 22 21 22 30 29 51

pediatrični oddelek 7 10 9 27 6 6 11 8 13 16 20 35

oddelek za AR 18 10 30 31 18 21 26 24 36 31 56 55

radio loški oddelek 5 7 10 34 49 8 10 34 54 15

oddelek za dializo 7 24 30 8 12 15 11 15 12 39 41

zdravstvena nega-EIN 11 55 18 8 11 55 18 8

klinično kem.laboratorij 23 41 23 29 23 41 23 29

fizioterapija 11 3 11 6 11 3 11 6

bol.lekarna 7 7 11 11 7 7 11 11

zdravstvena administracija 1 0 0 0 1 0

tehnične službe 1 2 7 0 1 2 7

prehrambeni obrat 1 1 0 1 0 1 0

oskrbovalna služba 1 3 1 2 1 3 1 2

higiensko oskrb.služba 1 1 2 0 1 1 2

upravno administr.služba 12 22 18 18 17 22 18 18 29

sekundariji 22 22 0 0 0

sindikati 3 5 3 4 3 5 3 4

Skupaj 119 150 163 242 89 128 137 120 78 113 121 86 274 391 421 448

*v zdravstveno nego so zajeti: interni, kirurški, ginekološko porodni, dializa, AR in EIN ter pediatrični odd.

Org.enotazdravniki medicinske sestre drugi Skupaj dni

FEBRUAR 2012


Vaja Sava 2011

Poleg opravljenih strokovnih izobraževanj, so naši delavci tudi aktivno sodelovali na seminarjih ali kongresih, in sicer: GERJEVIČ BOŽENA, dr.med. 1. Evropski anesteziološki kongres Euroanaesthesia 2011, Amsterdam, 11. do 14.6.2011 2. 24. anesteziološki simpozij Alpe Adria, Bled, 16. do 18.9.2011 HRIBAR BOŽICA 1. 8. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenija 2. Strokovno srečanje Pomen in vloga enterostomalne terapije v zdravstveni negi, Novo mesto, 20.10 2011 KALAN UŠTAR KATJA, dr.med. 1. Tečaj dodatnih postopkov oživljanja, Bovec, 8. do 10.4.2011 2. Obnovitveni tečaj dodatnih postopkov oživljanja, Ljubljana, 15.4.2011 3. Tečaj dodatnih postopkov oživljanja-program za izvajalce, Maribor, 6. do 8.5.2011 4. Tečaj ALS, Kamnik, od 25. do 27.11.2011 LESKOVAR BOŠTJAN, dr.med. 1. AKS, Bled, 25. in 26.3.2011 RIFEL MARKO, dr.med. 1. ATLS Provider Course, Ljubljana, 5. do 7.5.2011 2. ATLS course, Ljubljana, 1. do 3.12.2011 KOS GRAŠIČ MARUŠA, dr.med. 1. ATLS Provider Course, Ljubljana, 29., 30.9. in 1.10.2011 Fotodokumentacija iz utripa bolnišnice 12.2. POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH V LETU 2011 Obrazec 4: Poročilo o investicijskih vlaganjih 2011

Tudi v letu 2011 so investicijska dela potekala v skladu s potrjenimi finančnimi plani za leto 2011. Svet zavoda je osnovna investicijska vlaganja sprejel na 6. redni seji, dne 24. 2. 2011, spremenil pa z rebalansom, dne 24.10.2011. V letu 2011 je bila nabavljena naslednja večja medicinska oprema:

FEBRUAR 2012


zamenjava in obnova inštrumentarija za laparaskopske in histeroskopske posege za potrebe ginekologije

dokup inštrumentarija za artroskopske posege injektor za kontrastne preiskave na CT diagnostiki (MZ) nadgradnja CT aparata (MZ in SBT) fetalni dopplex 2 pulsna oksimetera 2 pregledovalni mizi sofinanciranje nakupa termodezinfektorja sofinanciranje nakupa dveh sterilizatorjev.

Tudi v letu 2011 smo nekatera sredstva prejeli kot donacijo, za kar se donatorjem zahvaljujemo. Tako so na dializnem oddelku dobili nov dializni aparat in del opreme za laparaskopske posege na ginekološko porodnem oddelku. Podarjeni pa so bili še električni stetoskopi. Nabavljena je bila tudi medicinska oprema manjše vrednosti, ki pa vseeno sodi med medicinsko opremo, kot so stetoskopi, prenosne kisikove bombe. V enoti intenzivne nege so se nabavili bolniški kanali z vso infrastrukturo. Ministrstvo za zdravje je delno financiralo nadgradnjo za CT in nakup injektorja za kontrastne preiskave v višini 112.800 EUR in nakup dveh sterilizatorjev v višini 120.000 EUR. V finančnih planih je bilo tudi financiranje nabave digitalnega mamografskega aparata s strani MZ, vendar je ta investicija zaradi znižanja proračunskih sredstev po rebalansu postala investicija bolnišnice. Med večjimi investicijami v drugo opremo lahko omenimo predvsem nadgradnja telefonske centrale, pohištvo za potrebe kirurškega oddelka, internega oddelka in novega pediatričnega oddelka. Pri prenovi garderob je bila potrebna nabava novih garderobnih omar. Nabavljeni so bili tudi novi skladiščni regali, računalniki, tiskalniki, monitorji, telefonski aparati. V bolnišnični kuhinji smo iz odškodnine zavarovalnice zaradi poplav v letu 2010 nabavili nadomestno opremo: zamrzovalno omaro, lupilec krompirja in pomivalni stroj. Med pomembne investicije v letu 2011 sodi tudi investicija v dvižno zapornico in registrski terminal in na področju neopredmetenih sredstev nadgradnja računalniških programov BIRPIS21, RAF, LIRPIS ter kabelsko komunikacijskega sistema v višini 72.592 EUR. V letu 2011 smo izvajali aktivnosti za napovedano 2. objavo razpisa s strani MZ za prijavo na projekt energetske sanacije, ki v letu 2011 ni bil izveden. V mesecu februarju 2011 so bila končana dela 1. faze požarne sanacije bolnišnice (zamenjava vrat, hidrantov, inštalacij). Dela je financiralo MZ v višini 273.346 EUR. Investicijska dokumentacija (DIIP, IP) je bila izdelana za nakup mamografa in nadaljevanje požarne sanacije bolnišnice-2. faza. Za nadaljevanje investicijskih del v bolnišnici (urgentni center, požarna ureditev okolice-2. faza) je bilo potrebno spremeniti obstoječ ureditveni načrt, zato je bil izdelan nov OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) in sprejet na občinskem svetu občine Trbovlje v mesecu septembru 2011. Za realizacijo investicijskih vlaganj so bili naročeni naslednja projektna dokumentacija: projekt prestavitve meteorne in kanalizacijske vode v povezavi z izgradnjo medzidka, projekt za preureditev centralnega ogrevanja v ZD Trbovlje, projekti za preureditev desnega prizidka kirurgije in delno internega oddelka in male OP posege, projekt za negovalni oddelek, projektna dokumentacija za pohištveno opremo na pediatričnem in dializnem oddelku. V zvezi z vsemi investicijskimi deli, financiranimi s strani bolnišnice, so bile sklenjene tudi pogodbe o izvajanju nadzora, dodatno pa je bila sklenjena še pogodba za projektantski nadzor izgradnje dialize in pediatrije Za potrebe pediatrije, dialize, negovalnega oddelka in naročanja pacientov na preglede in posege (odzivniki) je bila izvedena tudi nadgradnja obstoječe Philips telekomunikacijske opreme in nadgradnja internega brezžičnega DECT omrežja in dobava novih telefonskih aparatov ter priključitev novih tehnologij.

FEBRUAR 2012


Glavna investicijska dela pa so se nanašala na dokončanje obnove laboratorija za klinično kemijo (začeto v novembru 2010 in končano v februarju 2011, investitor MZ), preselitev pediatričnega oddelka na novo lokacijo (medzidek med centralno in pediatrično stavbo, investitor GOI del MZ), medzidek predstavlja tudi nadaljevanje požarne sanacije bolnišnice zaradi evakuacijskih poti, pričetek adaptacijskih del starega pediatričnega oddelka za preselitev dialize (pričetek v novembru 2011, dokončanje v februarju 2012, investitor GOI del MZ), pričetek adaptacije dela I. etaže pediatrične stavbe za potrebe negovalnega oddelka (pričetek november 2011, dokončanje januar 2012, investitor SBT). Za preselitev dializnega oddelka je bilo potrebno nabaviti tudi novo reverzno ozmozo za pripravo vode skupaj z razvodom vode, ki je bil tehnološko zelo zahteven projekt. Javno naročilo za dobavo reverzne ozmoze je bilo objavljeno v mesecu juniju 2011, dobava v oktobru 2011, montaža skupaj z razvodom vode pa je bila končna v mesecu februarju 2012. Investicija znaša cca 148.000,00 EUR, investitor je bolnišnica. V letu 2011 smo izvedli vsa potrebna dela za priključitev kanalizacije na centralno čistilno napravo. Med izvajanjem del v pediatrični stavbi (dializni oddelek, negovalni oddelek) in izgradnje medzidka je delo v otroško šolskem dispanzerju ZD Trbovlje bilo izredno moteno in otežkočeno. Če ne bi naleteli na njihovo potrpežljivost, razumevanje in sodelovanje, si ne znam predstavljati, kako bi bilo možno izvesti vsa dela. Zato se tudi na tem mestu zahvaljujem tako vodstvu ZD Trbovlje kot osebju v pediatrični stavbi, da so z veliko tolerantnostjo sodelovali pri delih z zavedanjem, da je to v korist pacientov, kar pa naj bi bila glavna vrednota zdravstvenega osebja. Fotodokumentacija investicijskih del Montaža sterilizatorjev in termodezinfektorja

Laboratorij za klinično kemijo je pred sanacijo izgledal takole

FEBRUAR 2012


Sanacija laboratorija za klinično kemijo

Star pediatrični oddelek:

FEBRUAR 2012


Gradnja prostorov za preselitev pediatrije in priprava evakuacijskih poti

FEBRUAR 2012


Ideja za preselitev dialize se je rodila na enem izmed sestankov Društva ledvičnih bolnikov Zasavja

Pričetek del za preselitev dialize

FEBRUAR 2012


Sanacija desnega prizidka kirurškega oddelka in internega oddelka

FEBRUAR 2012


Prenova Enote za intenzivno nego

Priprava prostorov za preselitev negovalnega oddelka

FEBRUAR 2012


11.3. POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2011 Obrazec 5: Poročilo o vzdrževalnih delih 2011 V okviru investicijsko vzdrževalnih del je bilo porabljenih sredstev skupaj z nadomestnimi deli približno 331.000 EUR, od tega za vzdrževanje in informacijskih sistemov, za večja popravila medicinske in nemedicinske opreme in za servisiranje medicinske in nemedicinske opreme. Med večjimi nadomestnimi deli so bili deli za kirurške omarice, ročaji, prijemalke, kljukice in pretvornik v višini 8.419 EUR in na oddelku za radiologijo rezervni deli za aparat diagnost 96 v višini 15.983 EUR. Poleg teh so bila opravljena tudi druga manjša tekoča vzdrževalna dela. Pri pripravi poslovnega poročila so sodelovali vsi zaposleni na upravi, zato jim zahvala za ves trud še posebej pa Pavli Ajdišek, Liljani Krevl, Romani Humski in Katji Majnardi. Priloge:

Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2011 (1. in 2. del) Obrazec 7: Kazalniki učinkovitosti 2011 Obrazec 3: Spremljanje kadov 2011 Obrazec 4: Poročilo o investicijskih vlaganjih 2011 Obrazec 5: Poročilo o vzdrževalnih delih 2011

Direktorica Marina Barovič, univ.dipl.ekon.

FEBRUAR 2012



RAČUNOVODSKO POROČILO

ZA LETO 2011 ODGOVORNA OSEBA ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKEGA POROČILA: LILJANA KREVL ODGOVORNA OSEBA: MARINA BAROVIČ, UNIV.DIPL.EKON.

FEBRUAR 2012


RAČUNOVODSKO POROČILO VSEBUJE NASLEDNJE PRILOGE:

1. Priloge iz Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10, 104/10):

a) Bilanca stanja b) Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (priloga 1/A) c) Stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb in posojil (priloga 1/B) d) Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov ( priloga 3) e) Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka ( priloga 3/A) f) Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov ( priloga 3/A-1) g) Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov ( priloga 3/A-2) h) Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti (priloga 3/B)

Priloga kopija obrazcev oddanih na AJPES s kopijo potrdila o oddaji.

2. Dodatne priloge ministrstva brez bilančnih izkazov:

- Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2011 (1. in 2. del) - Obrazec 2: Izkaz prihodkov in odhodkov 2011 - Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2011 - Obrazec 4: Poročilo o investicijskih vlaganjih 2011 - Obrazec 5: Poročilo o vzdrževalnih delih 2011 - Obrazec 6: Poročilo o terciarni dejavnosti 2011 - Obrazec 7: Kazalniki učinkovitosti 2011 RAČUNOVODSKO POROČILO VSEBUJE NASLEDNJA POJASNILA: 1. Pojasnila k postavkam bilance stanja in prilogam k bilanci stanja 2. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov Analiza prihodkov (konti skupine 76) Analiza odhodkov (konti skupine 46) Analiza poslovnega izida

Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka Pojasnila k izkazu računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov Pojasnila k izkazu računa financiranja določenih uporabnikov Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti 3. Poročilo o porabi sredstev poslovnega izida iz leta 2010 4. Predlog razporeditve ugotovljenega poslovnega izida za leto 2011

FEBRUAR 2012


1. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K BILANCI STANJA

SREDSTVA A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU Konti skupine 00 in 01 – Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve ( AOP 002 in 003) V bilanci stanja izkazujemo naslednja stanja: Konto Naziv konta 2010 2011 Indeks 003 Dolgoročne premoženjske pravice 183.467 733.967 400 01 Popravek vrednosti 122.530 240.363 196 00-01 Sedanja vrednost neopremetenih osnovnih

sredstev 60.937 493.604

810

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev se je v letu 2011 povečala za 550.500 EUR, sedanja vrednost znaša 60.937 EUR. Amortizacija neopredmetenih sredstev za leto 2011 znaša 117.833 EUR. Iz sredstev redne amortizacije smo nabavili: nadgradnjo BIRPI21, RAF,LIPPIS, office, kabelsko komunikacijski sistem, iz sredstev ustanovitelja smo prejeli PACS; HIS in RIS sistem za digitalizacijo. Konti skupine 02 in 03 – Nepremičnine (AOP 004 in 005) Konto Naziv konta 2010 2011 Indeks 020 Zemljišča 360.710 360.710 100 021 Zgradbe 3.711.731 4.218.197 114 023 Nepremičnine v gradnji ali izdelavi 214.849 200.595 93 02 Skupaj AOP 004 4.287.289 4.779.501 111 03 Popravek vrednosti nepremičnin AOP 005 1.072.970 1.182.899 110 02-03 Sedanja vrednost nepremičnin 3.214.319 3.596.602 112 Nabavna vrednost nepremičnin se je v letu 2011 povečala za 11 % in znaša 4.779.501 EUR Odpisana vrednost nepremičnin znaša 1.182.899 EUR , sedanja vrednost znaša 3.596.602 EUR. Amortizacija nepremičnin za leto 2011 je 117.833 EUR. Investicije, v višini 222.998 EUR, so bile: obnova kirurškega oddelka ter internega oddelka, dokumentacija za nadaljevanje protipožarnih ukrepov, napeljava kisika, ureditev oddelka za neakutno obravnavo bolnikov, vir za investicije je tekoča amortizacija in sredstva poslovnega izida. Za protipožarno sanacijo in odvetniške storitve za CT smo prejeli sredstva od ustanovitelja v višini 276.454 EUR, v letu 2010 smo od ustanovitelja že prejeli 64.467 EUR za protipožarno sanacijo.

FEBRUAR 2012


FEBRUAR 2012

Zgradbe:

Velikost stavbe Vrsta rabe Štev.parcele

oz. dela stavbe

111 gospodarsko poslop. 75/2.S

38 gospodarsko poslop. 1532.S

161 gospodarsko poslop. 1533.S

1739 poslovna stavba 643.S

121 stanovanjska stavba 644.S

6 neraz.-gradbeni objekt 644.S

19 gospodarsko poslop 645.S

234 stanovanjska stavba 1534.S

177 funkcionalen objekt 464/1

22 funkcionalen objekt 465/2

982 poslovna stavba 464/2

3.610,00 Stanje zgradb na 31.12.2011 znaša 2.850.049 EUR Zemljišča:

Velikost parcele Vrsta rabe Štev.parcelem2950 zelenica 380/1

6619 zelenica 460/12 zelenica 460/6

129 zelenica 460/5154 zelenica 465/199 zelenica 380/10

1494 zelenica 380/559 dvorišče 4

4327 dvorišče 4775 zelenica 467/3

1535 zelenica 467/223 zelenica 380/1387 njiva 380/8

942 zelenica 462/2327 parkirišče 4412 zelenica 462/475 dvorišče 1534.S43 dvorišče 434 dvorišče 4

209 zelenica 464/3892 dvorišče 4381 zelenica 464/1105 zelenica 464/1

19673

65/365/2

62/3

64/364/3

64/1

Stanje zemljišča na 31.12.2011 znaša 360.710 EUR. Za nepremičnine imamo, zemljiško knjižno dokumentacijo.


Konti skupine 04 in 05 – Opredmetena in druga opredmetena osnovna sredstva (AOP 006 in 007 ) Konto Naziv konta 2010 2011 Indeks 040 Oprema 6.077.756 6.058.554 99 041 Drobni inventar 930.507 944.464 102 047 Oprema in druga opr.os.s., ki se pridobivajo 479.986 6.109 1 04 Skupaj AOP 006 7.488.251 7.009.127 94 05 Popravek vrednosti opreme AOP 007 5.859.085 5.849.045 99 04-05 Sedanja vrednost opreme 1.629.166 1.160.082 71 Nabavna vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2011 zmanjšala za 6 % in znaša 7.009.127 EUR. Odpisana vrednost znaša 5.849.045 EUR, sedanja vrednost znaša 1.160.082 EUR. Amortizacija za opremo je 487.245 EUR. V tekočem letu je bila pridobljena naslednja oprema: instrumentarij za ACL, instrumentarij za ginek.operacijsko, autocon, pulse oksimeter, 2 kom miza pregledna, fetalni dopplex, tiskalniki, monitorji, računalniki, razno pohištvo, različni stoli, police za arhiv, dvižna zapornica, registracijski terminal, hladilnik, kuhalna plošča zamrzovalno omaro, lupilec krompirja, pomivalni stroj, bolniško perilo in delovno obleko… v vrednosti 496.201 EUR. Med letom smo opravili tudi odpise opreme: diktafoni, razno pohištvo, računalniki v skupni vrednosti 414.946 EUR, sedanja vrednost odpisane opreme se je knjižila v breme odhodkov. Odpis neuporabnega drobnega inventarja, katerega vodimo posamično ter skupinsko, je v vrednosti 80.881 EUR. Pri inventuri ugotovljeni manjko, se je po sklepu sveta zavoda in na predlog glavne inventurne komisije odpisal, ugotovljeni višek pa se je pripisal v evidenco opreme. Večina opreme, katero zavod uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, je odpisane: aparat za cholecystektomijo – laparaskop, anestezijski aparati, aparat za obemenilno testiranje, operacijske mize, avtoklavi, RTG aparati, mamograf, monitorji, harmonični skalpel, dializni aparati, s tem pa so povezani tudi stroški vzdrževanja. Konti skupine 06 – Dolgoročne finančne naložbe (AOP 008) Za leto 2011 zavod ne izkazuje dolgoročne finančne naložbe. Konti skupine 07 – Dolgoročno dana posojila in depoziti (AOP 009) Za leto 2011 zavod ne izkazuje dolgoročno danih posojil in depozitov. Konti skupine 08 – Dolgoročne terjatve iz poslovanja (AOP 010) Konto Naziv konta 2010 2011 Indeks 085 Dolgoročne terjatve iz poslovanja - ostale dolgoročne terjatve iz poslovanja 13.758 8.751 64 089 Oslabitev vrednosti dolgoročnih terjatev iz

poslovanja 4.743 3.235 68

08 Skupaj 9.015 5.516 61 Dolgoročne terjatve so se v letu 2011 zmanjšale za 5.007 EUR. Predstavljajo terjatve do kupcev stanovanj, ki so bila prodana na obročno odplačevanje po stanovanjskem zakonu. Vrednost točke za leto 2011 se ni spremenila. V bilanci stanja je del dolgoročnih terjatev iz poslovanja 2.708 EUR, ki zapade v plačilo v letu 2012, izkazan med kratkoročnimi terjatvami do kupcev.

FEBRUAR 2012


B) KRATKOROČNA SREDSTVA (RAZEN ZALOG) IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Konti skupine 10 – Denarna sredstva v blagajni in takoj unovčljive vrednostnice ( AOP 013 ) Denarna sredstva v glavni blagajni znašajo 125 EUR, na pediatričnem oddelku 9,99 EUR, zdravstvena administracija 12,52 EUR, v prehrambenem obratu 30,00 EUR, kar je v skladu z blagajniškim maksimumom. Konti skupine 11- Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah ( AOP 014 ) Denarna sredstva na podračunu znašajo na dan 31.12.2011 267.617 EUR. Konti skupine 12 – Kratkoročne terjatve do kupcev (AOP 015) Kratkoročne terjatve do kupcev znašajo na dan 31.12.2011 180.584 EUR. Stanje terjatev predstavlja 1,2 % celotnega prihodka, kar pomeni, da se le te poravnavajo v 30 dneh, oziroma v skladu s plačilnimi pogoji zavoda. 1200 Terjatve do kupcev za zdravstvene stor. 2010 2011 Indeks Terjatve do zavarovalnice Vzajemna 171.222 62.389 36 Terjatve do zavarovalnice Adriatic 40.438 17.661 44 Terjatve do zavarovalnice Triglav 23.950 21.937 92 Terjatve do pravnih oseb in samost. podjetnikov 1.645 1.625 99 Terjatve do samoplačnikov za obvezno in

dodatno zavarovanje 54.201 70.596 130

Skupaj 291.456 174.208 60 12002

Terjatve do kupcev za nezdravstvene storitve 3.944 3.668 93

1208 Terjatve do kupcev – dvomljive in sporne 25.337 29.642 117 1290 Oslabitev vrednosti kratkoroč terjatev do

kupcev -25.337 -29.642 -117

Terjatve do zavarovalnic Vzajemna , Adriatic, Triglav, v vrednosti 101.987 EUR, predstavljajo terjatve za izstavljene račune za mesec december ter prefakturirane račune. Terjatve, v vrednosti 70.596 EUR, do samoplačnikov pa predstavljajo tekoče in že zapadle obveznosti za obvezno in dodatno zavarovanje. V letu 2011 je zavod oblikoval popravke terjatev na način pregleda vsake neporavnane terjatve in na podlagi sodil o realnosti pričakovanj poplačil odprtih terjatev. Oslabitev terjatev v rednosti 6.788 EUR je zavod knjižil v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov. Med terjatvami do kupcev za nezdravstvene storitve zavod izkazuje provizijo do zavarovalnic Adriatic, Triglav, Vzajemna, najemnine za poslovne prostore, parkirnine, račune za odpadni material, terjatve za trženje oglasnih površin. Neplačane terjatve bi za zavod predstavljale likvidnostne težave, v primeru, da se plačilni rok do obveznosti do dobaviteljev skrajša. V bilanci stanja je del dolgoročnih terjatev iz poslovanja 2.708 EUR, ki zapade v plačilo v letu 2012, izkazan med kratkoročnimi terjatvami do kupcev.

FEBRUAR 2012


Konti skupine 13 – Dani predujmi in varščine (AOP 016) Dani predujmi znašajo na dan 31.12.2011 2.750 EUR in se nanašajo na vnaprejšnja plačila dobaviteljem z vrednostjo dobavljenih količin oziroma vrednostjo opravljenih storitev. Med varščinami pa zavod izkazuje varščine za prejeto embalažo od dobaviteljev v vrednosti 44 EUR. Konti skupine 14 – Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta (AOP 017) Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta znašajo na dan 31.12.2011 2.640.070 EUR, predstavljajo tekoče terjatve in so naslednje: Zap.št. Naziv uporabnika EK Znesek 1. Zavod RS za transfuzijsko medicino 8.805

2. Zdravstveni dom Trbovlje 10.195 3. Ministrstvo za finance - zakladnica 2.110.000 4. Zavod za zdravstveno zavarovanje

Slovenije 503.569

5.

Splošna bolnišnica Jesenice 40.383

Izkazane terjatve so delno bile poravnane v mesecu januarju in februarju 2012. Konti skupine 15 – Kratkoročne finančne naložbe (AOP 018) Za leto 2011 zavod ne izkazuje kratkoročnih finančnih naložb. Konti skupine 16 – Kratkoročne terjatve iz financiranja (AOP 019) Za leto 2011 zavod ne izkazuje kratkoročnih terjatev iz financiranja. Konti skupine 17 – Druge kratkoročne terjatve (AOP 020) Druge kratkoročne terjatve znašajo na dan 31.12.2011 48.350 EUR in so naslednje: Konto Naziv konta 2010 2011 Indeks 170 Kratkoročne terjatve do državnih in drugih

institucij 19.708 42.420 215

174 Terjatve za vstopni DDV 581 692 119 175 Ostale kratkoročne terjatve 5.279 5.238 99 17 Skupaj 25.568 48.350 189 Kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij izhajajo iz naslova nadomestil za bolniško odsotnost za mesec november in december, invalidnin za mesece: oktober, november in december v vrednosti 42.420 EUR. Ostale kratkoročne terjatve sestavljajo najemnine za stanovanja dana v upravljanje Našemu okolju in Spektru ter že zapadlo terjatev do Oglaševalske galerije.

FEBRUAR 2012


Konti skupine 19 – Aktivne časovne razmejitve (AOP 022) Aktivne časovne razmejitve znašajo na dan 31.12.2011 4.537 EUR in so naslednje: Konto Naziv konta 2010 2011 Indeks 190 Kratkoročno odloženi odhodki 1.098 330 30 191 Prehodno nezaračunani prihodki 2.329 4.207 181 19 Skupaj 3.427 4.537 132 Med kratkoročno odloženimi odhodki zavod izkazuje vnaprej plačane stroške, ki se nanašajo na obdobje po izteku obračunskega obdobja za katero se sestavlja bilanca stanja. Prehodno nezaračunani prihodki predstavljano obračunane obresti od vezave prostih denarnih sredstev pri EZR. C) ZALOGE Stanje zalog na dan 31.12.2011 znaša 183.098 EUR. Zaloge zadoščajo za 17 dnevno poslovanje. Zaloge materiala so vrednotene po nabavnih cenah skupaj z vsemi odvisnimi stroški, ki sestavljajo končno nabavno vrednost. Sestavni del nabavne cene je tudi DDV v višini po odbitku odbitnega deleža. Konto Naziv konta 2010 2011 Indeks 31 Zaloge materiala – tehnični material 1.999 1.531 77 Zaloge materiala – za čiščenje ,oseb.

Hig.,pranje 1.029 1.011 98

Zaloge materiala – pisarniški material 2.354 8.492 361 Zaloge materiala - živila 1.568 1.553 99 Zaloge materiala – kri in derivati Zaloge materiala - zdravila 165.765 170.511 103 -gotova zdravila - specialitete 57.088 60.596 106 -farmacevtske kemikalije 684 1.706 249 -galenski pripravki 44 35 80 -reagensi in analitske kemikalije 28.237 19.790 70 -široka potrošnja, čaji, diet 902 1.437 159 -razkužila 1.349 1.115 83 -obvezilni material 9.933 13.301 134 -dializa 37.956 35.819 94 -galenski pripravki 574 479 83 -magistralni pripravki 217 13 6 -galenski standardi 4.802 5.853 122 -lastno blago široke potrošnje 1.136 1.522 134 -transfuzijski material 197 158 80 -potrošni material –rez.šifre 12.224 17.015 139 -embalaža 508 603 119 - osteosintetični material 1.422 -šivalni material 138 -RTG material 1.249 1.850 148 -neregistrirana zdravila 4.891 7.699 157 -saniteta-sterilni seti 958 842 88 - derivati 325 -vakutejnerski odvzem krvi 832 593 71 -otroška hrana 99 85 86 3 Skupaj vse zaloge 172.715 183.098 106

FEBRUAR 2012


OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Konti skupine 20 – Kratkoročne obveznosti za prejete predujme in varščine (AOP 035) Stanje kratkoročnih obveznosti za predujme in varščine znaša na dan 31.12.2011 146 EUR in se nanaša na napačno nakazilo Doma starejših občanov Hrastnik. Znesek je bil v mesecu januarju 2012 vrnjen. Konti skupine 21- Kratkoročne obveznosti do zaposlenih (AOP 036) Kratkoročne obveznosti do zaposlenih zanašajo na dan 31.12.2011 545.317 EUR in se nanašajo na obveznosti za izplačilo plač, dela regres in socialne pomoči za mesec december. Obveznost do zaposlenih je bila v celoti poravnana v mesecu januarju 2011. Konti skupine 22 – Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev (AOP 037) Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan 31.12.2011 741.032 EUR. Obveznost do dobaviteljev poravnavamo v roku od 8 do 60 dni v skladu s dogovori in pogodbami. Konti skupine 23 –Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja (AOP 038) Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja znašajo na dan 31.12.2011 160.256 EUR in se nanašajo na naslednje obveznosti: Konto Naziv konta 2010 2011 Indeks 230 Kratkoročne obveznosti za dajatve 105.577 104.211 99 231 Obveznost za DDV 4.954 4.997 101 234 Ostale kratkoročne obveznosti iz poslovanja 12.458 11.147 89 235 Obveznosti na podlagi odtegljajev od

prejemkov zaposlenih 41.594 39.901 96

23 Skupaj 164.583 160.256 97 Konti skupine 24 – Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta (AOP 039) Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta znašajo na dan 31.12.2011 343.735 EUR in se nanašajo na naslednje obveznosti: Konto Naziv konta 2010 2011 Indeks 240 Kratkoročne obveznosti do nepos. uporab.

države 147.012 146.947 100

242 Kratkoročne obveznosti do posrednih uporabnikov proračuna države

181.894 194.449 107

243 Kratkoročne obveznosti do posrednih uporabnikov proračunov občine

412 2.339 568

24 Skupaj 329.318 343.735 104

FEBRUAR 2012


Konti skupine 25- Kratkoročne obveznosti do financerjev (AOP 040) Del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v plačilo v letu 2012, je v višini 22.469 EUR. Konti skupine 26 – Kratkoročne obveznosti iz financiranja ( AOP 041) Za leto 2011 zavod ne izkazuje kratkoročnih obveznosti iz financiranja. Konti skupine 29 – Pasivne časovne razmejitve (AOP 043) Na kontih podskupine 290 – vnaprej vračunani odhodki izkazujemo: Opis Znesek Škodni zahtevek 46.000 Vnaprej vračunani odhodki – zavarovanje premoženja -15.981 Skupaj 30.019 LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI Konti skupine 92 – dolgoročne pasivne časovne razmejitve Na kontih podskupine 920 – dolgoročno odloženi prihodki Stanje oz. sprememba Znesek Dolgoročno odloženi prihodki neporabljena AM 1.946.872 Dolgoročno odloženi prihodki za nakup opredmetenih osnovnih sr. izobraževanje delavcev ter nagrada za preseganje kvote invalidov

107.458

Stanje na dan 31.12.2011 2.054.330 V skladu s Pravilnikom o spremembi Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava Ur.list. RS štev. 58/2010), se črta določilo glede oblikovanja PČR v primeru, ko znesek za pokrivanje stroškov amortizacije, ki je vračunan v vrednost prodanih storitev ali proizvodov obračunskega obdobja, presega znesek stroškov amortizacije tega obračunskega obdobja. Izkazujemo tudi dolgoročno odložene prihodke za nakup osnovnih sredstev – donacije v višini 77.694 EUR in nagrado za preseganje kvote ter obresti v višini 29.764 EUR. Na kontih podskupine 922 – prejete donacije, namenjene nadomeščanju stroškov amortizacije Stanje oz. sprememba Znesek Stanje na dan 1.1.2011 212.603 Prejem 31.062 Amortizacija -63.582 Stanje na dan 31.12.2011 180.083

FEBRUAR 2012


Konti skupine 93 – dolgoročne rezervacije Na kontih podskupine 931 – dolgoročne rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih odhodkov Za leto 2011 zavod ne izkazuje dolgoročnih rezervacij iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih odhodkov. Na kontih podskupine 935 – druge dolgoročne rezervacije Stanje oz. sprememba Znesek Stanje na dan 1.1.2011 148.894 38.351 Stanje na dan 31.12.2011 187.245 Izkazujemo dolgoročne rezervacije iz naslova sredstev po Zakonu o invalidih v znesku 187.245 EUR, za namene pokrivanja izpada prihodka zaradi večje bolniške odsotnosti, izboljšanje delovnih pogojev za invalide, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest za invalide ter za pokrivanje stroškov plač invalidov. Konti skupine 96 – Dolgoročne finančne obveznosti Za leto 2011 zavod ne izkazuje dolgoročnih finančnih obveznosti. Konti skupine 97 – Druge dolgoročne obveznosti Stanje na kontu 971 – dolgoročne obveznosti v višini 60.779 EUR, se nanaša na nadgradnjo programov BIRPIS 21, RAF in LIRPIS21. Del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v plačilo v letu 2012 znaša 22.469 EUR na kontu 250 – kratkoročne obveznosti do financerjev. Konti skupine 98 – Obveznosti za neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva Konti podskupine 980 – Obveznosti za neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva Stanje obveznosti za neopredmetena stredstva in opredmetena osnovna sredstva znaša na dan 31.12.2011 3.598.298 EUR. Povečanja in zmanjšanja stanja so bila med letom naslednja: Stanje oz. sprememba Znesek Stanje na dan 31.12.2010 3.448.006 + prejeta sredstva v upravljanje s strani ustanovitelja 509.255 - zmanjšanje stroškov amortizacije , ki se nadomešča v breme obveznosti do virov sredstev

156.138

- združevanje AM 150.478 +nakup opreme iz presežka prihodkov - AM opreme 52.346 Stanje na dan 31.12.2011 3.598.298 Konti podskupine 981 – obveznosti za dolgoročne finančne naložbe

FEBRUAR 2012


Za leto 2011 zavod ne izkazuje obveznosti za dolgoročne finančne naložbe. Konti skupine 985 presežek prihodkov nad odhodki Stanje oz. sprememba Znesek Stanje na dan 31.12.2010 432.902 Presežek prihodkov nad odhodki za leto 2011 248.890 Stanje na dan 31.12.2011 681.792 Konti izvenbilančne evidence Med konti izvenbilančne evidence zavod izkazuje: garancijo Probanke za izvajalca Rudis za sanacijo oken in vrat, Ginekološke operacijske dvorane ter obnovo RTG oddelka, garancijo za sancijo streh, garancijo za sanacijo kopalnic, ureditev oddelka za RTG, obnovo kirurškega ter internega oddelka garancije za čas garancijske dobe osnovnih sredstev, evidenco računov za adaptacijo, rekonstrukcijo in dozidavo Splošne bolnišnice Trbovlje za specialistično, ambulantno in urgentno službo, centralni operacijski blok ter funkcionalno sanacijo bolniških oddelkov, državne blagovne rezerve.

2. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV

Obrazec 1: IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV ANALIZA PRIHODKOV Celotni prihodki doseženi v letu 2011 so znašali 14.929.335 EUR in so bili za 1,87 % višji od doseženih v letu 2010 in 0,41 % višji od načrtovanih. Prihodki od poslovanja predstavljajo 99.24 %, prihodki od financiranja 0,20%, izredni prihodki 0,56 % in prevrednotovalni prihodki 0 % glede na celotne prihodke za leto 2011. Finančni prihodki so zanašali 30.173 EUR in predstavljajo 0,20 % delež v celotnih prihodkih, prejeli smo jih iz naslova prejetih obresti za občasne vezave depozitov prostih denarnih sredstev v vrednosti 28.807 EUR in obresti na rednem podračunu v vrednosti 1.366 EUR. Neplačani prihodki znašajo 612.743 EUR. V celotnem prihodku prestavljajo 4,10 %, kar pomeni, da se plačila realizirajo v enomesečnem roku. Postopke izterjave je potrebno dosledno izvajati, vsem nerednim plačnikom se med letom pošiljajo opomini. Komisija za popis obveznosti in terjatev je sprejela sklep, da se pacientom, ki nimajo urejenega obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja sprotno zaračunavajo zdravstvene storitve. V primeru hospitalizacije pa je potrebno zahtevati garancijo – avans za plačilo zdravstvenih storitev. Ugotavljamo, da je vse več primerov, da bi morali za paciente, kateri nimajo urejenega obveznega oz. prostovoljnega zavarovanja, iskati novo stalno prebivališče, ker izstavljeni računi in opomini prihajajo nazaj z oznako, da je oseba preseljena ali naslov neznan – za kar pa nimamo pravne podlage.

FEBRUAR 2012


Prihodki Doseženo 2010

Plan 2011 Doseženo 2011

Indeks Real11/plan11

STR 2011

Iz obveznega zavarovanja 12.704.023 12.988.236 12.851.789 99,88 86,08 iz dodatnega prost. zavarovanja

1.364.789 1.400.527 1.464.765 104.59 9,81

Iz doplačil do polen cene zdravstvenih storitev, od nadstandardnih storitev, od samoplačnikov, od ostalih plačnikov in od konvencij

107.557 72.905 97.273 133,42 0,65

Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev

465.564 371.280 401.756 108,21 2,69

Finančni prihodki 12.552 15.000 30.173 201,15 0,20 Prihodki od prodaje blaga in materiala

82 20.965 83.579 398,66 0,56

Skupaj prihodki 14.654.567 14.868.913 14.929.335 100 Prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so v primerjavi s planom manjši za 0,12 %, in predstavljajo 86,08 % glede na celotne prihodke, v primerjavi z letom 2010 so se prihodki od obveznega zavarovanja povečali za 1,16 %. V primerjavi z letom 2010 so prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za bolnišnično dejavnost večji za 1,34 % in predstavljajo 65,02 % glede na prihodke pridobljene iz zdravstvenih storitev. Prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za ambulantno dejavnost so v primerjavi z letom 2010 višji za 0,36 % in predstavljajo 17,96 % glede na prihodke iz pridobljene iz zdravstvenih storitev. Prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – dializa so v primerjavi z letom 2010 višji za 1,55 % in predstavljajo 14,93 % glede na prihodke pridobljene iz zdravstvenih storitev. Prihodki od dodatnega prostovoljnega zavarovanja so za 4,59 % višji v primerjavi s planom in predstavljajo 9,81 % glede na celotne prihodke. V primerjavi za letom 2010 so prihodki višji za7,33 %. Prihodki iz doplačil do polne cene zdravstvenih storitev od nadstandardnih storitev, od samoplačnikov, ostalih plačnikov in od konvencij so v primerjavi s planom višji za 33,42 % in predstavljajo 0,65 % glede na celotne prihodke. V primerjavi z letom 2010 so prihodki manjši za 9,56 % . Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev so glede na plan višji za 8,21 % in predstavljajo 2,69 % glede na celotne prihodke, v primerjavi z letom 2010 so prihodki manjši za 13,71 %. Finančni prihodki so večji v primerjavi s planom za 101 % in predstavljajo 0,20 % glede na celotne prihodke, v primerjavi z letom 2010 so višji za 140,38 %. Drugi prihodki in od prodaje blaga in materiala so glede na plan višji za 298 %. Med druge prihodke smo knjiži plačilo UKC Ljubljana odpisane terjatve v višini 12.788 EUR. 2.2. ANALIZA ODHODKOV Celotni odhodki doseženi v letu 2011 so znašali 14.680.445 EUR in so za 1,79 % višji od doseženih v letu 2010 in manjši 1,27 % od načrtovanih. Odhodki iz poslovanja predstavljajo 99 %, finančni odhodki 0% glede na celotne odhodke za leto 2011.

FEBRUAR 2012


1.) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (AOP 671) so v letu 2011 znašali 5.805.581 EUR in so bili za 4,1 % višji od doseženih v letu 2010 in za 5,79 % višji od načrtovanih. Delež v celotnih odhodkih znaša 39,55 %. Stroški materiala AOP 873 (konto 460) so v celotnem zavodu v letu 2011 znašali 3.854.524 EUR in so bili za 4,63 % višji od doseženih v letu 2010 in za 4,70 % višji od načrtovanih. Delež glede na celotne odhodke zavoda znaša 26,26. Poraba zdravil in zdravstvenega materiala se je v primerjavi z letom 2010 povečala za 3,01 %, v primerjavi s planom je višja za 5,29 %; kri in krvni derivati so v primerjavi z letom 2010 višji za 14,99 % ter za 15,10 % višji od planiranih; Nezdravstveni material je v primerjavi z letom 2010 višji za 14% in 1,78 % višji od plana .Material za popravilo in nadomestni deli so v primerjavi za letom 2010 višji za 152,73 % ter odstopaj od plana za 116,80 % ( nabava rezervnih delov za diagnost 96, ter delov za elektrokirurško enoto); pisarniški material je v primerjavi z letom 2010 višji za 8 %, v primerjav s planom je višji za 6,77 %; uradni listi in časopisi so v primerjavi z letom 2010 in planom višji za 40 % ; goriva so se v primerjavi s letom 2010 povečala za 11,39 % ter so za 19,46 & višja od planiranih. Stroški storitev AOP 874 (konto 461) so v celotne zavodu v letu 2011 znašali 1.951.327 EUR in so bili za 3,09 % višji od doseženih v letu 2010 in za 8,01 % višji od načrtovanih. Delež glede na celotne odhodke zavoda znaša 13,29 %. Reševalni prevozi so v primerjavi z letom 2010 in planom višji za 200%; Izdatki za tekoče in investicijsko vzdrževanje je v primerjavi z letom 2010 višje za 117,05 % in za 1% višje od planiranega; izdatki za strokovno izobraževanje so v primerjavi z letom 2010 višji za 41,12 %, v primerjavi s planom so višji za 20%; Stroški upravljanja stanovanj so v primerjavi z letom 2010 višji za 85 % ter v primerjavi s planom višji za 21,65 % ( obnova centralnega ogrevanja). Kadrovska problematika na področju zaposlovanja predvsem zdravnikov vseh specialnosti je znana praktično vsem. Število zdravnikov primanjkuje, še težje pa pridemo do zaposlitve v manjših zdravstvenih zavodih, med katere spada tudi Splošna bolnišnica Trbovlje. Vzroki zaposlovanja zunanjih sodelavcev so v

- pomanjkanju zdravnikov za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in v okviru tega tudi redne dejavnosti (pediatrija, radiologija, anestezija, interna medicina, kirurgija, ginekologija)

- izpadu bolnišničnih zdravnikov zaradi porodniške odsotnosti, v uveljavljanju pravic s področja otroškega varstva

- uvajanju nove dejavnosti (kirurgija) - izvajanju redne dejavnosti, ki pa ni v obsegu, kjer bi bila smotrna redna zaposlitev

(nevrologija, ortopedija, urologija).

FEBRUAR 2012


1. Število zunanjih zdravnikov po specialnostih

ODDELEK Razlog sklenitve pogodbe Število

izvajalcev

Interni oddelek Dežurstvo, diabetična ambulanta, antitrombotična

ambulanta, urgentna endoskopija 7

Ginekološko porodni oddelek Pripravljenost, odčitavanje mamografskih slik,

onkološka konzultacija, redno delo 5 Kirurški oddelek Dežurstvo, uvajanje novih dejavnosti 4 Pediatrični oddelek Redno delo, dežurstvo, nefrološka ambulanta 8 Oddelek za AR Redno delo, dežurstvo 14

Oddelek za radiologijo Ultrazvočna dejavnost, odčitavanje rtg slik, CT

dejavnost 8 Ortopedska ambulanta Ambulanta 3 Urološka ambulanta Ambulanta 2 Nevrološka ambulanta Ambulanta 2 Lekarna Redno delo 1 SKUPAJ 54

Vsem zunanjim sodelavcem, razen koncesionarjem, smo posredovali dopise, kjer smo jih zaprosili, da morajo priskrbeti soglasja matičnih delodajalcev. Od vseh smo prejeli soglasja. 2. Prikaz stroškov za zunanje sodelavce

ODDELEK Redno delo

Uvajanje novih dejavnosti Dežurstvo Pripravljenost

Ambulantna dejavnost Skupaj v EUR

Interni oddelek 126.646 38.083 164.729 Ginekološko porodni oddelek 61.075 45.070 462 17.260 123.868 Kirurški oddelek 1.343 8.166 5.171 2.057 16.737 Pediatrični oddelek 48.259 13.843 62.102 Oddelek za AR 37.893 72.920 372 111.186 Oddelek za radiologijo (tudi hospitalna dejavnost) 176.082 176.082 Ortopedska ambulanta 25.505 25.505 Urološka ambulanta 26.400 26.400 Nevrološka ambulanta 17.800 17.800 Lekarna 535 535 SKUPAJ 100.312 8.166 298.066 2.892 315.509 724.945

2.) STROŠKI DELA so v letu 2011 znašali 8.315.257 EUR in so bili za 0,50 % manjši od doseženih v letu 2010 in za 2,59 % manjši od načrtovanih. Delež v celotnih odhodkih znaša 56,64 %. Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2011 je zanašalo 279 zaposlenih in se je primerjavi z letom 2010 povečalo za 6 zaposlenih oz. za 2,2 %. Povprečna bruto plača je zanašala 1.848 EUR in se je zmanjšala v primerjavi s preteklim letom za 1,96 % in je v primerjavi s planirano za 5,09 % večja. V preteklem letu je bilo izplačano 692 EUR regresa za letni dopust na delavca.

FEBRUAR 2012


Nadomestila osebnih dohodkov za boleznine v breme zavoda so bila izplačana za 24.156 delovnih ur, v breme ZZZS 18.140 delovnih ur in v breme ZPIZ-a 6.016 delovnih ur. Boleznine skupaj predstavljajo 3,93 % obračunanih delovnih ur. 3.) STROŠKI AMORTIZACIJE so v letu 2011 znašali 446.863 EUR in so bili za 4,83 % nižji od doseženih v letu 2010 in za 40,24 % nižji od načrtovanih. Delež stroškov amortizacije v celotnih odhodkih znaša 3,04 %. Amortizacija je obračunana po predpisanih stopnjah v znesku 721.648 EUR:

- del amortizacije, ki je bil vračunan v ceno znaša 446.863 EUR, od tega znaša združena amortizacija po ZIJZ 150.478 EUR,

- del amortizacije, ki je bil knjižen v breme obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje, znaša 156.138 EUR (podskupina 980) in

- del amortizacije v breme sredstev prejetih donacij znaša 66.301 EUR (podskupina 922). - del amortizacije, ki je bil knjižen v breme sredstev iz presežka, znaša 52.346 EUR

Opremo, ki ne presega 500 EUR zavod vodi posamično in skupinsko, odpiše se 100 % ob nabavi. Odpisi opreme, katero vodimo posamično, so bili: pohištvo za pediatrični oddelek, kirurški in interni oddelek, različni stoli, hladilnik, steklokeramična plošča, skladiščni regali, računalniki, tiskalniki, pulsni oksimeter…., strokovne knjige, v skupni vrednosti 67.199 EUR. Opremo, katero vodimo skupinsko delimo na zdravstveni, splošni, perilni del ter delovno obleko. Odpisi opreme katero vodimo pod zdravstveni del, so: stetoskopi, prenosna kisikova jeklenka v vrednosti 2.654 EUR. Odpisi splošnega dela opreme so bili: koši za smeti, kasete za brisače, košarice za popise, milniki, sesalec za prah, transportni boxi…..v vrednosti 8.115 EUR. Odpis perilnega dela: brisače, bluze in hlače ter hlače operacijske, bodi otroški, komprese, kirurški plašči, nadprti, prti, servieti pisani ter beli, pižame, plenice, rjuhe, srajce spalne, vreče za umazano perilo, v vrednosti 9.433 EUR. Odpis delovne obleke: različne hlače, halje, krila, majice, jope- tunike, v rednosti 6.762 EUR. Odpisi predstavljajo 13,05 % celotne obračunane amortizacije. 4.) REZERVACIJE zavod ne izkazuje rezervacij. 5.) OSTALI DRUGI STROŠKI so bili v letu 2011 obračunani v znesku 92.931 EUR. Predstavljajo plačila za: nadomestilo za stavbno zemljišče v višini 7.575 EUR, članarine zbornicam in strokovnim združenjem 13.888 EUR, pristojbine za javne ceste, plačilo upravne takse v višini 169 EUR, štipendije v višini 13.197 EUR, izdatke za varstvo okolja za delovna sredstva in zaposlene v višini 58.103 EUR. 6.) FINANČNI ODHODKI so v letu 2011 znašali 634 EUR in predstavljajo obračunane obresti za prejete nagrade za zaposlovanje invalidov nad kvoto. 7.) DRUGI ODHODKI so v letu 2011 znašali 11.065 EUR in predstavljajo denarne kazni po opravljenem strokovnem nadzoru, odpis zdravil zaradi poteka roka uporabe v višini 1.736 EUR, inventurne odpise v višini 61 EUR. 8.) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI so v letu 2011 znašali 7.844 EUR in so nastali zaradi oslabitve terjatev, ter prodaje osnovnih sredstev.

FEBRUAR 2012


POSLOVNI IZID Razlika med prihodki in odhodki izkazuje pozitivni poslovni izid – presežek prihodkov nad odhodki v višini 248.890 EUR. Davek od dohodkov pravnih oseb je bil v letu 2011 obračunan v znesku 0 EUR, kar pomeni, da je poslovni izid obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka 248.890 EUR. Razlika med izkazom prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov ni enaka izkazanemu poslovnemu izidu v bilanci stanja na podskupini kontov 985 izhaja zaradi neporabljenega poslovnega izida iz preteklih let. Doseženi poslovni izid je za 7,24 % višji od doseženega v preteklem letu . 2.3.1. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN DOHODKOV DOLOČENIH

UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka služi spremljanju gibanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Presežek odhodkov nad prihodki v tem izkazu znaša 174.505 EUR in se od ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki določenih uporabnikov razlikuje za 423.395 EUR. Razlika predstavlja neporavnane terjatve. 2.3.2. POJASNILA K IZKAZU RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH

UPORABNIKOV V letu 2011 zavod ne izkazuje finančnih terjatev in naložb. 2.3.3. POJASNILA K IZKAZU RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV Promet je izkazan pod AOP 573 in je enak AOP 486. 2.3.4. POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV

PO VRSTAH DEJAVNOSTI

LETO 2010 LETO 2010 Prihodki Odhodki Poslovni izid Prihodki Odhodki Poslovni izid javna služba 14.547.042 14.316.663 230.379 14.806.609 14.578.107 228.502 tržna dejavnost 107.525 105.821 1.704 122.726 102.338 20.388 Skupaj zavod 14.654.567 14.422.484 232.083 14.929.335 14.680.445 248.890 Poslovni izid dosežen pri izvajanju javne službe znaša 228.502 EUR, iz naslova izvajanja tržne dejavnosti pa 20.388 EUR. Prihodki iz naslova javne službe so se v primerjavi z letom 2010 povečali za 1,78 %, iz naslova tržne dejavnosti so v primerjavi z letom 2010 povečali za 14,14 % . Prihodki in odhodki tržne dejavnosti so nastali z opravljanjem naslednjih tržnih dejavnosti:

- prihodki od najemnim (stanovanj, opreme, poslovne prostore, parkirišče) - prihodki od prodaje odpadkov - prihodki od družbene prehrane

FEBRUAR 2012


- drugi prihodki (sterilizacija, prevozi, provizija, vzdrževanje čistilne naprave, trženje oglasnih površin, prihodki od znanstveno raziskovalne dejavnosti).

Finančne prihodke ( obresti od vezave prostih denarnih sredstev pri EZR in obresti sredstev na računu), druge prihodke od odškodnin in kazni (odškodnina za poškodovano opremo), prihodke od donatorskih sredstev ter druge prihodke od vračila šolnine in zapadle obveznosti smo upoštevali med prihodke iz naslova javne službe. Razmejevanje odhodkov na dejavnosti javne službe in na tržno dejavnost je bilo izvedeno v skladu z naslednjimi sodili: razmerje med prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu ter celotnimi prihodki (0,6971). 3. POROČILO O PORABI SREDSTEV POSLOVNEGA IZIDA V SKLADU S SKLEPI SVETA

ZAVODA Predlog za razporeditev sredstev poslovnega izida za leto 2010 znesku 232.083 EUR je: da se sredstva porazdelijo za investicijska vlaganja in sicer za ureditev oddelka za neakutno obravnavo bolnikov. Sredstva so bila v letu 2011 porabljena v višini 41.260 EUR, za druga dela pa bodo situacije izdane v letu 2012. 4. PREDLOG RAZPOREDITVE UGOTOVLJENEGA POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2011 Predlog za razporeditev sredstev poslovnega izida za leto 2011 v znesku 248.890 EUR je: sredstva se razporedijo za investicijska vlaganja oz. za že naročene investicije v letu 2011 po sprejetih planih investicij za leto 2011. Trbovlje, 14.2.2012 Liljana Krevl Marina Barovič, univ.dipl.ekon.

FEBRUAR 2012


5. POROČILO O IZVEDENIH INVESTICIJSKIH VLAGANJIH V LETU 2011 NEOPREDMETENA SREDSTVA: Neopredmetena sredstva so se povečala za 550.500 EUR .Iz sredstev tekoče amortizacije smo nabavili: nadgradnjo BIRPI21, RAF,LIPPIS, office, kabelsko komunikacijski sistem v višini 72.592 EUR. Iz sredstev ustanovitelja smo prejeli PACS; HIS in RIS sistem za digitalizacijo v višini 477.908 EUR. Razlika med stanjem in gibanjem neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter Poročilom o investicijskih vlaganjih je 477.908 EUR , ker je bil PASC, HIS in RIS sistem v letu 2010 voden med opremo – sredstva v pridobivanju.. NEPREMIČNINE: Investicije v letu 2011 so bile: obnova kirurškega oddelka ter internega oddelka, ureditev oddelka za neakutno obravnavo bolnikov v višini 162.080 EUR. Vir za investicijo so sredstva poslovnega izida. Dokumentacija za nadaljevanje protipožarnih ukrepov, napeljava kisika, nabava vrat izdelava sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta, v višini 60.918 EUR. Vir za investicije je tekoča amortizacija. 276.454 EUR smo prejeli iz sredstev ustanovitelja za protipožarno varnost ter odvetniške storitve za CT. OPREMA Medicinska oprema V tekočem letu je bila pridobljena naslednja medicinska oprema: instrumentarij za ACL, instrumentarij za oper.ginekologijo, autocon, pulse oksimeter, 2 kom miza pregledna, fetalni dopplex v višini 81.319 EUR , katera je bila nabavljena iz sredstev tekoče amortizacije. V naravi smo prejeli: dializni aparat in sestavni del za video linijo v višini 20.888 EUR. Od ustanovitelja smo prejeli: 2 kom sterilizator, temodezinfektor, Urlich CT injektor ter programsko nadgradnjo za CT v višini 232.800EUR. Iz sredstev amortizacije smo nabavili opremo, katero vodimo pod zdravstveni del in sicer: stetoskop, prenosno kisikova bombo v višini 593 EUR. Iz donatorskih sredstev v naravi smo prejeli 4 kom električni stetoskop v višini 2.062 EUR. Razlika med stanjem in gibanjem neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter Poročilom o investicijskih vlaganjih je 597 EUR, ker je bil del za nabavo sterilizatorjev v letu 2010 voden med nepremičninami. Nemedicinska oprema Pomembnejše nabave nemedicinske opreme so: tiskalniki, monitorji, računalniki, razno pohištvo, različni stoli, police za arhiv, dvižna zapornica, registracijski terminal, hladilnik, kuhalna plošča, dograditev telefonske centrale v višini 121.121 EUR; dec telefoni s katerimi smo podaljšali dobo uporabnosti opreme na način, da smo zmanjšali popravke vrednosti za znesek 2.337 EUR. Vir za nabavo opreme je tekoča amortizacija. V naravi smo prejeli: 2 kom tiskalnik v višini 597 EUR. Iz odškodnine smo nabavili zamrzovalno omaro, lupilec krompirja, pomivalni stroj v višini 10.174 EUR. Nabava opreme, katero vodimo pod splošni del, je: blazina zaščitna, koši za smeti, košarice za popise, stopničke k pregledni mizi, sesalec za prah, sušilec za lase, transportni boxi v višini 8.055 EUR. Opremo, katero vodimo pod perilni del smo nabavili v višini 9.433 EUR in sicer: brisače, bluze in hlače ter halje operacijske, bodi otroški, komprese, kirurški plašči, nadprti, prti, servieti pisani ter beli, pižame, plenice, rjuhe, srajce spalne, vreče za umazano perilo. V vrednosti 6.762 EUR smo nabavili delovno obleko in sicer: različne hlače, halje, krila, majice, jope- tunike. V naravi smo prejeli grelnik vode in mikrovalovno pečico višini 60 EUR.

FEBRUAR 2012


5.1 POROČILO O OPRAVLJENIH INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2011 Med stroške tekočega vzdrževanja prištevamo razna manjša popravila opreme, delovnih priprav in pripomočkov ter vzdrževanje delovnih prostorov. Med stroške investicijskega vzdrževanja pa sodijo večja popravila delovni sredstev in prostorov. Med stroške vzdrževanja evidentiramo tudi stroške vzdrževanja, prenavljanja, posodabljanja in prilagajanja tekočim spremembam računalniških programov in računalniške mreže. Stroški vzdrževanja računalniških programov so v letu 2011 znašali 60.751 EUR (v letu 2010 51.115 EUR), od tega so bili stroški za vzdrževanje programa za registracijo in obračun zdravstvenih storitev, lekarniškega in materialnega poslovanja ter računalniškega programa za spremljanje novorojenčkov 34.529 EUR (v letu 2010 24.234 EUR), stroški za vzdrževanje glavne knjige, drobnega inventarja, osnovnih sredstev, saldakontov in davčne knjige so bili 2.370 EUR (v letu 2010 2.300 EUR), stroški za vzdrževanje programa za obračun plač 6.613 EUR (v letu 2010 7.033 EUR), stroški vzdrževanja programa za dializo so znašali 1.225 EUR, stroški vzdrževanja računalniške opreme in mreže z materialom pa 5.645 EUR (v letu 2010 3.922 EUR). Med večjimi stroški za vzdrževanje so tudi stroški za vzdrževanje dializnih aparatov v višini 37.656 EUR, laboratorijskega programa v višini 10.368 EUR, telefonske centrale in dect sistema 6.476 EUR, vzdrževanje dvigal in obnova dvigala v višini 19.405 EUR, priključitev na čistilno napravo 8.689 EUR. Pregled nekaterih stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja po stroškovnih mestih:

- interni oddelek: popravilo gastroskopa 1.784 EUR, popravilo aparata čiščenje in dezinfekcijo 2.917 EUR, popravilo video linije 753 EUR, popravilo ultrazvoka 10.2475 EUR, popravilo prijemalke 347 EUR, beljenje garderob 219 EUR, popravilo klime 228 EUR;

- kirurški oddelek: popravilo operacijske mize 261 EUR, razna popravila instrumentov 539 EUR, popravilo inštrumentarija za laparaskop 3.887 EUR, popravilo EKG 317 EUR, popravilo aparata SYNTHES 2.781 EUR, beljenje krg. ambulante in garderobe 1.540 EUR, popravilo blatexa 332 EUR ;

- ginekološko porodni oddelek: popravilo hysteroskopa 1.016 EUR, popravilo ultrazvoka 1.039, popravilo CTG-ejev 970 EUR, popravilo monitorja 1.674 EUR, popravilo grelne blazine 609 EUR, popravilo kompleta za minimalno invazivno krg 4.193 EUR, elektro kirurške enote 1.497 EUR, popravilo pregledne luči 601 EUR, avdiometra 612, beljenje garderob 219 EUR, popravilo omar 228 EUR;

- pediatrični oddelek: popravilo inkubatorja 361 EUR, popravilo infuzijske črpalke 253, popravilo aparata za merjenje NO v izpihanem zraku 72EUR, čiščenje odtočnih cevi 225 EUR;

- oddelek za anestezijo in reanimacijo: popravilo ter servis .aparatov Julian in Sulla 3.056 EUR, servis aparatov Datex ohmeda 2.565 EUR, popravilo monitorja 642 EUR, popravilo defibrilatorja 188 EUR , popravilo laringoskopa 130 EUR;

- enota za intenzivno nego in AR: popravilo IVAC črpalk 4.266 EUR, popravilo defibrilatorjev 163 EUR, popravilo perfuzorja 251 EUR, popravilo respiratorjev 4.037 EUR, beljenje 2.986 EUR;

- oddelek za radiologijo: pop. RTG aparata Diagnost 96 15.730 EUR, pop. aparata in vzdrževanje GTI Eleva 28.501 EUR, popravilo ultrazvoka 290;

- oddelek za dializo: vzdrževanje gambrojevih dializatorjev 20.884 EUR, (v letu 2010 27.717 EUR), vzdrževanje dializnih aparatov Integra 16.772 EUR, popravilo ultrazvoka 370 EUR, popravilo monitorja 127 EUR, popravilo 24 urni merilca krvnega tlaka 931 EUR ;

- laboratorij: popravila laboratorijskih aparatov : HMX/AL 2.944 EUR, AVL 1.735 EUR, cobas 795 EUR, aparat LH 750 7.610 EUR, pomivalni stroj 1.957 EUR, elektroforeze 357 EUR OMNI32 1.156 EUR;

- fizioterapija: popravilo artromota 509 EUR, aparata za EMG 72 EUR, popravilo eltraka 152 EUR, popravilo EASY FLEX 1.111 EUR, popravilo omar 228 EUR;

- sterilizacija: popravilo in servis sterilizatorjev 6.611 EUR, dezinfektorja 144, popravilo mehčalne naprave 1.141 EUR, beljenje 301 EUR;

- prehrambena služba: popravilo pečice 503 EUR, popravilo hladilnikov 1.183 EUR; - tehnične službe: popravilo kosilnice 561 EUR, popravilo in servis avta 6.173 EUR, servis faksa

232 EUR;

FEBRUAR 2012


- splošno stroškovno mesto: vzdrževanje telefonske centrale 6.476 EUR, vzdrževanje okolice 1.775 EUR, obnova stanovanj 5.349 EUR, elektroinštalacijska dela 3.594 EUR, obnova centralnega ogrevanja 24.476 EUR, obnova dvigala 13.537 EUR, priključitev na čistilno napravo 8.689 EUR, beljenje 3.394, popravilo diktafonov 748 EUR, servis avtomobila 630 EUR, čiščenje kanalizacije 1.433 EUR, popravilo pralnega stroja 139 EUR , gradbena dela 1.660 EUR;

- upravno računovodska služba: vzdrževanje fotokopirnega stroja 2.608 EUR, popravilo omar 228 EUR,.

Med stroški vzdrževanja pa niso prikazani nekateri rezervni deli oz. nadomestni deli za aparature ali opremo. Nabavljeni so bili naslednji nadomestni deli:

- interni oddelek: deli za bolniške omarice, različni kabli, xenon žarnice v višini 3.288 EUR; - kirurški oddelek: deli za bolniške omarice, ročaji, prijemalke, kljukice, pretvornik v višini 8.419

EUR; - ginekološko porodni oddelek: deli za bolniške omarice, EKG kabel, monopolarna igla v višini

1.174 EUR; - pediatrični oddelek: akumulator za 24 – urni merilec višini 93 EUR; - oddelek za AR: razni akumulatorji, kabli, senzorji, reducirni ventili v višini 919 EUR; - enota za intenzivno nego in AR: razni kabli, senzor, žarnice v višini 2.465 EUR; - oddelek za radiologijo: kabel, rezervni deli za diagnost 96 v višini 15.983 EUR; - oddelek za dializo: kabel v višini 422 EUR; - prehrambena služba: grelec, kolo za servirni voziček v višini 1.300,00 EUR.

FEBRUAR 2012



STROKOVNA POROČILA VODSTVENIH DELAVCEV ZA LETO 2011

FEBRUAR 2012



POROČILO STROKOVNE DIREKTORICE ZA LETO 2011 V dobri polovici prejšnjega leta smo si prizadevali zmanjševati posledice in odpravljati sistemske napake, ki so najbolj bremenile celotno bolnišnico. Razmejili smo Enoto intenzivne nege na del intenzivne nege in del intenzivne terapije, kar je osnova za opredeljevanje obremenitve zaposlenih v tem oddelku. Za bolj kvalitetno oskrbo kirurških bolnikov, ki ležijo na tem oddelku, smo uvedli skupne vizite kirurgov in anesteziologov. Začeli smo intenzivne dogovore za odčitavanje urgentnih CT izvidov v SB Celje, trenutno smo tik pred podpisom pogodb. Pričeli smo z natančnim kontrolingom opravljenega dela v operativnih dvoranah, na podlagi rezultatov smo racionalizirali program na ginekološkem oddelku. S preverjanjem nadaljujemo in poskušamo odpravljati napačne vnose podatkov z namenom, da bomo lahko avtomatsko z računalniškim programom izračunali pomembne parametre, ki nas zanimajo. Uvedli smo novo dejavnost in ustanovili Oddelek za Neakutno bolnišnično oskrbo. Zanj smo napisali nova interna pravila in tam zdravili svoje primerne bolnike. Ugotovili smo, da je naših bolnikov za obseg, ki nam je bil priznan, občutno premalo, zato z letom 2012 ciljamo na ustrezne bolnike iz drugih bolnišnic. V začetku tega leta planiramo tudi preselitev celotnega oddelka na novo lokacijo. Oddelek za pediatrijo smo preselili v nove prostore in se dogovorili, da so na tem oddelku zdravljeni tudi pediatrični bolniki s kirurškimi obolenji, ki so bili do sedaj vodeni na kirurškem oddelku. Zato je potrebno sodelovanje pediatrov s kirurgi. Imajo skupne dopoldanske in popoldanske vizite, na katerih se skupaj dogovorijo o zdravljenju otroka. Na kirurškem in dializnem oddelku smo poglobili sodelovanje, rezultat je veliko število konstruiranih AV fistul, tako enostavnih kot kompliciranih in nizko število zapletov. Nejasnosti v poteku različnih obravnav bolnikov smo poskušali medsebojno razjasniti in najbolj ustrezen potek zdravljenja zapisati v notranjih navodilih, ki jih je sedaj že kar veliko. Do sedaj smo z zunanjim sodelavcem popisali 10 procesov dela, ki ustrezajo ISO standardu 9001. V tem letu imamo namen na podlagi tega standarda pridobiti akreditacijo za NIAHO standarde. Organizirali smo kar nekaj predavanj. Prvi je bil na temo antibiotičnega zdravljenja in mikrobiološkega statusa naše bolnišnice. V tem letu imamo tudi namen izdelati smernice empiričnega zdravljenja za celotno bolnišnico. Drugi je bil na temo prevajanja bolnikov z antikoagulantnega zdravljenja na nizkomolekularne heparine in nazaj. Imeli smo MM konferenco iz zdravljenja septičnega artritisa. Nadaljevali smo s projektom ustanavljanja CNMP za Zasavsko regijo. Sestala se je komisija za bolnišnične okužbe, katerih članstvo smo že osvežili, obnovili in posodobili smo interna navodila o jemanju kontrolnih brisov bolnikov s tveganjem za bolnišnične okužbe. Začeli smo z letnimi razgovori predstojnikov s strokovno direktorico, v tem letu jih bomo razširili na vse zaposlene. Opozorilne nevarne dogodke smo vedno spremljali, analizirali stanje in na njeni podlagi poskušali uvesti sistemske rešitve v izogib ponovnim težavam. Sestal se je transfuzijski bolnišnični odbor, ki je ugotavljal, da narašča poraba koncentriranih eritrocitov (KE), poraba sveže zmrznjene plazme je stabilna, prav tako je stabilna poraba koncentriranih trombocitov. Njegova predsednica Mali Polonca se je obvezala, da bo oblikovala notranje smernice za racionalno porabo pripravkov iz krvi. Naredili smo kar nekaj dobrega dela, premiki so majhni, a vodijo v pravo smer. Če bomo vztrajni, nam bo morda uspelo.

Mag. Ana Gračner, dr. med. Strokovna direktorica

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE ZDRAVSTVENA NEGA

POROČILO O DELU SLUŽBE ZDRAVSTVENE NEGE ZA LETO 2011

Zaradi zamenjave pomočnice direktorice za zdravstveno nego je poročilo službe zdravstvene nege za leto 2011 od 01.07. dalje. Delo in poslanstvo medicinske sestre, babice ali tehnika zdravstvene nege je izvajanje visoko kakovostne in varne zdravstvene nege in oskrbe pacientom za celotno obdobje bivanja v bolnišnici. Za paciente je v letu 2011 skrbelo 31 diplomiranih/višjih medicinskih sester, 4 diplomirane babice, 3 babice (srednje), 86 srednjih medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov in 13 bolničark/strežnic, ki so bile razporejene po posameznih oddelkih in ambulantah. V letu 2011 je zdravstvena nega na bolnišničnih oddelkih obravnavala bolnike, ki so bili razporejeni v sledeče kategorije zdravstvene nege: Kategorizacija ZN

Število pacientov

Povprečno število pacientov na dan

Brez kategorije, sprejemi 1.321,9 3,6 I. 4.912,74 13,5 II. 11.443,51 31,4 III. 10.761,87 29,5 IV. 537 1,5

SKUPAJ 29.025,8 79.52 V letu 2011 smo nadaljevali z izvedbo internih strokovnih izobraževanj za MS, ki so bila ovrednotena s strani Zbornice – zveze z licenčnimi točkami. Seznam ISI 2011: NASLOV PREDAVANJA PREDAVATELJ /

PREDAVATELJICA Bolnišnične okužbe Boža Hribar Razjeda zaradi pritiska Alja Pišek Vloga očeta pred, med in po porodu Petra Lenart Zdravstvena nega otroka z alergijo, zdravstvena vzgoja bolnika z astmo

Nevenka Klopčič, Vodlan Marija

Zdravstvena nega žilnih pristopov za hemodializo Maja Kreže Vpliv zdravil na laktacijo Diana Pavlič Kronično vensko popuščanje in kompresijska terapija Alenka Repe Komunikacija in medsebojni odnosi Andreja Golob Prehrana in sladkorna bolezen Barbara Dušak Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem Sonja Čož Predavateljice so vsa predavanja izredno kvalitetno pripravile in jih predstavile. Povprečno se je predavanj udeležilo okrog 25 slušateljev. Kongresov, simpozijev in strokovnih srečanj smo se zaposleni v zdravstveni negi udeleževali izven bolnišnice z aktivno udeležbo. Kot učna ustanova smo omogočili opravljanje praktičnega pouka dijakom Srednje šole Zagorje in praktičnega usposabljanja z delom (PUD) dijakom Srednje šole Zagorje, Srednje zdravstvene šole Celje in Zasavske ljudske univerze. Dijaki ZLU so v bolnišnici opravljali tudi poklicno maturo.

FEBRUAR 2012


Ravno tako so pri nas opravljali klinične vaje in obvezni praktikum redni in izredni študentje Zdravstvene fakultete Ljubljana, Fakultete za zdravstvene vede Maribor, Visoke šole za zdravstvo Novo mesto in Visoke zdravstvene šole Celje. V letu 2011 so uspešno zaključili pripravništvo 4 pripravniki TZN, 6 pripravnic pripravništvo še pripravlja. Sodelovali smo tudi z ZD in DSO, ter njihovim pripravnikom omogočili, da so obvezne vsebine opravili pri nas. Pričeli smo z pisanjem Standardnih operativnih postopkov in oblikovati dokumentacijo zdravstvene nege, ki bo enotna za celo bolnišnico. Aktivno sodelujemo pri popisovanju procesov za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001. Do sedaj je popisanih in dokončanih že 10 procesov:

kirurški oddelek – bolnišnična obravnava pacienta

ginekološko porodni oddelek – obravnava pacientk na področju reproduktivnega zdravja

interni oddelek – bolnišnična obravnava

pediatrija – bolnišnična obravnava

kirurški oddelek – proces v operacijski dvorani

oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo – proces 24 urne obravnave pacienta

oddelek za fizikalno rehabilitacijo – bolnišnična obravnava

lekarna – proces zagotavljanja zdravil in ostalega zdravstvenega materiala na oddelke in

proces nabave, hranjenja in odstranjevanja zdravil ter ostalega zdravstvenega materiala

HSS in HOS – proces ravnanja s perilom; proces varovanja notranjega okolja in proces

varovanja zunanjega okolja

Boža Hribar – proces izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v SBT. Božica HRIBAR, dipl.m.s. pomočnica direktorice za zdravstveno nego

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TROVLJE INTERNI ODDELEK

POROČILO O DELU NA INTERNEM ODDELKU V LETU2011 IN SMERNICE INTERNISTIČNE DEJAVNOSTI V LETU 2012

1. Realizacija programa Realizacija programa je razvidna iz letnega poročila. Izpad programa na področju kardiologije in gastroenterologije je posledica odhoda dveh zdravnikov z odd. v drugo ustanovo ter specializantke na kroženje v Ljubljano. 2. Področje strokovnega dela Interni oddelek z enoto za intenzivno terapijo ima skupaj 45 postelj, kjer obravnavamo splošne internistične bolnike ter usmerjene bolnike s področja kardiologije, pulmologije, gastroenterologije, nefrologije, diabetologije, angiologije. Ambulantno specialistična dejavnost: kardiološka amb., diabetološka amb., antitrombotična amb., gastroenterološka amb., urgentna interna amb., nefrološka amb. Funkcionalna diagnostika za ambulantne in hospitalizirane bolnike: UZ srca, obremenilno testiranje, holter EKG, holter meritev krvnega tlaka, duplex ven ter arterij spodnjih ter zgornjih okončin, endoskopija zgornjih ter spodnjih prebavil. Organizacija dela: Večina ambulant poteka v popoldanskem času, deloma so ambulante razporejena tudi v popoldanski čas in sicer diabetološka amb. ter amb. za UZ srca. Urgentna interna amb. poteka vse dni v tednu 24 ur dnevno. Po potrebi sodelujemo z drugimi ustanovami v KC Ljubljana ter SB Celje. Predvsem s kardiološko kliniko Ljubljana, centrom za intenzivno interno medicino KC Ljubljana in gastroenterološko kliniko, infekcijsko kliniko. Sodelujemo s kardiološkim oddelkom ter urološkim oddelkom ter nevrološko amb., kamor po potrebi napotimo bolnike iz urgentne interne amb. Od drugih inštitucij sodelujemo z Inštitutom na mikrobiologijo, Rentgentskim inštitutom UKC Ljubljana, Zavodom za transfuzijo krvi Ljubljana… 2. Področje kadrov Ves čas je pereče pomanjkanje zdravnikov specialistov internistov. Pri organizaciji dežurne službe nam pomagajo specialisti internisti iz UKC Ljubljana in Maribora ter iz SB Celje. Ves čas si prizadevamo, da bi pridobili nove zdravnike, prav tako zdravnike drugih ustanov za pomoč pri delu v ambulantah ter urgentni int. amb. V l. 2011 je bila dežurna služba organizirana na sledeči način: med tednom 8-urna dežurna služba, v soboto in nedeljo 24-urna dežurna služba. Strokovno izobraževanje je v letu 2011 potekalo organizirano ter načrtovano, prav tako RLD. Zasedba drugih zaposlenih na internem odd. je v skladu s sistematizacijo, vendar nastopijo težave v primeru bolniške odsotnosti ter porodniške odsotnosti. Zunanji sodelavci so vključeni v dežurno službo ter v diabetološki ambulanti. 3. Področje prostorov in delovnih sredstev Prostori so dobro vzdrževani ter obnovljeni. Delovni pogoji so dobri, prav tako medicinska ter nemedicinska oprema, ki jo skušamo redno obnavljati. Nove dejavnosti so pogojene z nabavo novih aparatur (endo UZ, transezofagialna ehokardiografija, obremenitvena ehokardiologija). 4. Problematika Kritično pomanjkanje specialistov interne medicine. S preselitvijo neakutnih bolnikov na negovalni odd. v letošnjem letu se bo v določeni meri interni oddelek s tem razbremenil.

FEBRUAR 2012


5. Sugestije Prizadevati si moramo v prihodnosti za pridobitev programa s področja pulmologije in angiologije. 6. Novi diagnostični in terapevtski postopki Transezofagealna ehokardiografija, nadgradnja tkivne dopplerske ehokardiografije, endo UZ trebuha. Nove dejavnosti so pogojene z nabavo ustreznih aparatur. 7. Smernice pri razvoju internistične dejavnosti v l. 2012: - kardiologija Nadaljevali bomo z dosedanjo dejavnostjo in sicer neinvazivno funkcionalno diagnostiko srca: ehokardiografijo, obremenilno testiranje, holter EKG, holter meritev krvnega tlaka, tkivna dopplerska ehokardiografija ter stresna dobutaminska ehokardiografija. Redno poteka kardiološka amb, amb. za srčno popuščanje trenutno poteka v sklopu kardiološke ambulante. - angiologija Obravnavamo bolnike v sklopu diabetološke, kardiološke in nefrološke amb. Dodatnega programa za potrebe angiologije nimamo. Poleg pregledov opravljamo duplex perifernih arterij, vratnih ven, ven spodnjih okončin, zgornjih okončin ter AV fistul. Sodelujemo z rentgenologom ter žilnim kirurgom. - gastroenterologija Nadaljevali bomo z dosedanjo dejavnostjo: endoskopija zgornjih prebavil, spodnjih prebavil, vstavljanje PEG. Predvidevamo razširitev terapevtskih postopkov pri krvavitvah iz zgornjih prebavil in sicer uporabo tkivnega lepila, ligatur. Zdravljenje z argon plazmo že poteka. Na novo predvidevamo endo UZ trebuha. - pulmologija Programa za pulmološko dejavnost nimamo, še naprej si bomo prizadevali za pridobitev programa, zlasti sedaj ko je možno opraviti tudi CT diagnostiko. V prihodnosti bi bilo potrebno razmišljati o uvedbi alergološke ambulante. - diabetologija Ambulanta poteka 3 krat tedensko, od tega 1 krat tedensko v popoldanskem času. V sklopu diabetološke amb. poteka sistematsko merjenje gleženjskih indexov, obravnava diabetičnega stopala, želimo uvesti tudi zdravljenje z inzulinsko črpalko. - nefrologija V enoti intenzivne nege ter terapije izvajamo vse oblike dializnega zdravljenja pri bolnikih, ki niso zmožni transporta na dializno enoto. Izvajamo vso neinvazivno diagnostiko ledvičnih bolezni. - hematologija Izvajamo osnovno laboratorijsko diagnostiko, punkcije kostnega mozga, konzultiramo se s hematologi UKC Ljubljana. - opredelitev glede razvoja drugih zdravstvenih dejavnosti Laboratorijska dejavnost je dobra. Izkazuje se vse večja potreba po fizioterapiji in rehabilitaciji bolnikom po možganski kapi, po miokardnih infarktih ter pri vseh težje pokretnih bolnikih, ki jih je iz leta v leto na internih odd. več. - povezovanje z drugimi oddelki Organizirana je konziljarna služba. Sodelujemo s kirurgi ter invazivnimi radiologi na področju konstrukcije AV fistul. - novi diagnostični in terapevtski postopki - stresna ehokardiografija, - transezofagealna ehokardiografija, - širitev terapevtskih postopkov pri krvavitvah iz zgornjih prebavil z uporabo tkivnega lepila, ligatur ter zdravljenja z argon plazmo, endo UZ trebuha, - uvajanje zdravljenja z inzulinskimi črpalkami. 8. Plan kadrov V skladu s sistematizacijo sprejet na strokovnem kolegiju, potrebe po novih specializantih redno pošiljamo na zdravniško zbornico. Žal je problem zaradi skupne regije s kliničnim centrom, kjer se zaposlijo praktično vsi specializanti predvideni za ljubljansko regijo, kamor tudi mi spadamo. Predstojnik internega oddelka Rafael Černuta, dr.med., specialist interne medicine

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE KIRURŠKI ODDELEK

POROČILO O DELU NA KIRURŠKEM ODDELKU V LETU 2011

Na kirurškem oddelku SBT imamo 31 postelj , poleg tega pa še 6 postelj v EIN.. V letu 2011 smo realizirali 2041 akutnih obravnav( 103% realizacija) ,od tega 223 enodnevnih ( 11%), na 31 oddelčnih in 6 posteljah v EIN. Natančni podatki realizacije so podani v »PREGLED REALIZACIJE DELOVNEGA PROGRAMA ZA SPLOŠNO BOLNIŠNICO TRBOVLJE OD 01.01.2011 DO 31.12.2012«, in jih ne bom ponovno navajal. Delo kirurškega oddelka je razpeto med tremi delovišči-delo na oddelku,delo v operacijskih dvoranah in delo v ambulantah. DELO NA ODDELKU Delo na oddelku poteka na dveh z RTG oddelkom ločenima enotama (31 postelj) in v EIN (6 postelj),kjer sodelujemo z anesteziologi. Na oddelku je redno zaposlenih 5 specialistov kirurgov1DMS in 3 VMS in 13 SMS in 1 bolničarko. Delo poteka od 07:00 ure,ko imamo pol ure za sobne vizite,ki jih opravijo sobni zdravniki ob spremstvu DMS in SMS. V drugi polovici leta smo ob elekciji novega predstojnika nekoliko reorganizirali delo na oddelku,uvedli smo skupni jutranji raport zdravnikov kirurškega oddelka,kirurškega anesteziologa ,nadzorne sestre oddelka in glavne inštrumentarke,kjer se preda poročilo dežurnega zdravnika,opažanja nadzorne sestre in se skupaj pogovorimo o stokovnih in organizacijskih težavah.Sestanek je kratek in traja v omenjeni sestavi 10 minut. Obdržali smo dobro prakso ponedeljkove in petkove glavne vizite ob 07:40 uri,na katerih sodelujejo vsi sodelujoči v procesu zdravljenja,vključno s fizioterapevtkami. Ob osmi uri se glede na dnevni program dela razporedimo po deloviščih. Uvedli smo tudi raport ob 14:30 uri,na katerem se srečamo zdravniki oddelka in nadzorna sestra,se pogovorimo o do takrat sprejetih izvidih preiskav,predamo paciente dežurnemu zdravniku in se dogovorimo o planu za naslednji dan. Odpustnice praviloma pacienti prejmejo na dan odpusta,čim prej (v kolikor to ni mogoče,prejmejo začasno odpustnico).V kolikor so odpuščeni popoldan v sklopu enodnevne bolnišnice ,se odpust napiše dopoldan,dežurni zdravnik po pregledu pacienta le preveri pravilnost napisanega in pacientu vroči dokončno odpustnico.Le izjemoma se pišejo začasne odpustnice. Dokumentacijo po ureditvi (SOP O03A-ureditev popisov) s strani DMS in administratorke,prejme v vpogled predstojnik oddelka,ki preveri pravilnost vsebine,uteži,soglasja ,podpise in s podpisom na prvi strani popisa dovoli vložitev dokumentacije v arhiv. Na oddelku imamo večje število že uveljavljenih kliničnih poti operavije žolčnika,varic.kil in v letu 2011 smo uvedli KP za OSM-ex. Ohranili smo za paciente varen način pregleda v Anesteziološki ambulanti ob ponedelkih ter nato sprejem na jutro operacije v tekočem tednu,kar je eden od faktorjev za skrajšanje trajanja hospitalizacij. Natančneje,na podlagi letnega plana prospektivnih primerov ,naročamo paciente v »Knjigo naročanja« in računalniško v Čakalno listo .Vsi pacienti že v ambulanti prejmejo navodilo za izbranega zdravnika in privolitvena obrazca za poseg in anestezijo.

FEBRUAR 2012


Nato ob rednem mesečnem preverjanju realizacije ta števila po potrebi korigiramo.S tem smo si ustvarili čakalno dobo za večino prospektivnih primerov 2-3 tedene,razen za varice,kjer pa je 7 tednov.Čakalne dobe redno objavljamo na naši spletni strani. Možnosti izboljšav:

- Poskus uvedbe za paciente prijaznega načela »vsi odpusti napisani do 10 ure« (diktiranje,pisanje predvidenih odpustov dan naprej…)

- elektronska dokumentacija v birpisu-skeneranje vseh dokumentov,ki niso v birpisu - ureditev arhiva,skrbnika arhiva,dokumentiranje izposoja dokumentacije…. - Uvedba novih KP predvsem na področju poškodb

OPERACIJSKI BLOK Delo v operacijskem bloku poteka od 7 do 15 ure po dan prej napisanem in po potrebi po jutranjem raportu prirejenem programu. Delamo v dveh operacijskih sobah,v prvi opravljamo večinoma aseptične in endoskopske oz. laparoskopske posege,ki potrebujejo video stolp,v drugi pa večino septičnih operacij (črevesne operacije,amputacije…). Ob dnevih ko poteka program v dveh op. dvoranah, delamo lažje posege,ki ne potrebujejo električnega skalpela. V letu 2011 smo opravili 1303večjih operativnih posegov. Realizirali smo prospektivne primere v naslednjem obsegu:

Operacija žolčnih kamnov-155/157 (98,7%), rezultat ankete ki jo izpolnjujemo za MZZ 4 teden po operaciji:

- št.konverzij…3/155 (1,9%) - zacelitev rane….155/155 (100%) - težave po op…..3/155 (1.9%)

Operacija kile – 218/215 (101,4%)%), rezultat ankete ki jo izpolnjujemo za MZZ 4 teden po operaciji:

- št.okužb operativne rane…5%,nihče ni bil ponovno sprejet zaradi okužbe - bolečina 82% brez, 18 % je imelo občasne bolečine,večinoma brez analgezije,v

nobenem od teh primerov ni bil potreben ponovni operativni poseg. - Kvaliteta življenja po posegu…89% bolje kot pred operacijo, ostalo enako in le 2%

slabše kot pred operacijo Artroskopije 66/50 (132%), rezultat ankete ki jo izpolnjujemo za MZZ 4 teden po operaciji:

- Izliv 0% - Gibljivost je v 95% normalna - Bolečina ki potrebuje analgetik 0% - Aktivnosti…v 41% normalno kot pred poškodbo,47 normalna hoja a brez športa, 5 %

jih je šepalo (4 tedne po posegu) Operacija krčnih žil 355 / 330 ( 107%) ,ankete v varikološki ambulanti zaradi problemov z računalniškim sistemom nismo izpolnjevali.

Na področju travmatologije smo pričeli z intramedularnim žebljanjem stegnenice in golenice,z novimi tehnikami žebljanja nadlahtnice,aplikacijo plošče v zgornji del nadlahtnice,nadaljevali smo z vgradnjo delnih kolčnih protez pri zlomih vratu stegnenice,začeli smo z oskrbo zlomov golenice s tehniko minimalnega pristopa.Junija smo pričeli z operacijami prednje križne vezi kolena.,fiksiranjem poškodbe meniskusov s puščicami in šivi. Na področju abdominalne kirurgije smo poleti pričeli z novo tehniko laparoskopskega operiranja debelega črevesja in do konca leta opravili 35 operacij debelega črevesja,od tega 5 laparoskopskih operacij.

FEBRUAR 2012


Nadaljevali in povečali smo število operacij AV fistul,na tem področju se je zelo dobro uveljavilo sodelovanje z internisti,v team se je vključila še ena kirurginja. Povečali smo tako število kot tudi delež operacij krčnih žil z radiofrekventno tehniko (13% vseh operacij krčnih žil). Od opreme smo dobili v letu 2011 navkljub večkratnim urgencam,le set za plastiko prednje križne vezi. Tako imamo v letu 2012 v planu nujnih nabav,poleg ostale opreme še operacijsko mizo z dodatki za posege na ramenskem sklepu,ki sedaj potekajo na za paciente nevarni,za operaterja pa skoraj neuporabni operacijski mizi,električni skalpel,ki nam bo omogočil hkratno delo v dveh operacijskih dvoranah tudi za operacije,ki to opremo potrebujejo.Nujno rabimo tudi baterijsko vrtalko s katero delamo vse posege na skelet (sedanjo imamo v izposoji !!) Možnosti izboljšav:

- Organizacija dela,ki bo omogočala menjavo kadra med posegi in s tem kontinuirano delo,brez prekinitev zaradi malice (dodatno do 1 poseg na dan )

- Skrajšanje časa zamenjave pacientov z uporabo »septične operacijske« kot pripravljalnico pred oz. recovery po operaciji (ob dnevih,ko ne delamo v dveh operacijskih)

- Kontrola vnosa vseh šifer operativnih posegov v Birpis ob koncu meseca (že poteka v letu 2012)

- Kontrola vnesenega besedila operativnega posega v birpis (že poteka v letu 2012) AMBULANTNA DEJAVNOST Na kirurškem oddelku je vpeljanih več specialističnih ambulantnih dejavnosti. Redni delovni čas ambulant je od 8:00 do 15:00 ure,izjema sta Varikološka (sreda 12:00-18:00),Stoma ambulanta vsak 3 četrtek v mesecu od 14 do 17 ure. V drugi polovici leta smo uvedli nekaj sprememb glede same dokumentacije,ukinili smo pisanje dvojnikov izvidov,uvedli smo privolitvene liste za vse posege,redno se vnašajo časi posegov v birpis. Na področju ambulantne dejavnosti smo v mesecu septembru dodali dve dodatni kontrolni travmatološki ambulanti (torek in četrtek)in s tem močno zmanjšali obremenitev prve in urgentne ambulante,ter uvedli večjo disciplino ,nadzor,predvsem pa pacientom prijaznejšo obliko z naročanjem kontrol na termine. Uvedli smo tudi ambulanto za male posege,ki poteka vsako sredo od 8 do 10 ure,v njej dela po programu predpisan zdravnik in medicinska sestra. V ambulanti za prve preglede smo beležili slabšo realizacijo napram prejšnjim letom (90%),vzrokov je najverjetneje več,najverjetneje tudi demografski,pomankanje subspecialističnih uslug…. V urgentni ambulanti smo imeli 156% realizacijo,vzrok tako velikega števila najverjetneje ni v večjem številu urgentnih primerov,ampak v pravilnejšem vnašanju podatkov,znižanem pragu za napotitev v specialistično ambulanto s strani napotnih zdravnikov… V Proktološki ambulanti smo presegli plan z 126%. Opravili smo 70 gastroskopij in 246 kolonoskopij (samo ena zdravnica!!) IZOBRAŽEVANJE ,KVALITETA V drugi polovici leta smo uvedli petkova strokovna predavanja ,na katerih smo predstavljali zanimive in aktualne strokovne teme. Redno smo se udeleževali strokovnih srečanj in sestankov.Na oddelku imamo tri zdravnike z opravljenim ATLS tečajem,dva sva učitelja, imamo člana Nadzornega odbora Društva Travmatologov Slovenije,preko katerega aktivno sodelujemo v kreiranju politike slovenske urgentne službe. Ena od zdravnic je uspešno opravila tečaj MRMI in na podlagi naučenega zelo uspešno organizirala in vodila vajo Sava 2011. Na oddelku poteka kontinuirana edukacija pripravnikov in specializantov,za kar skrbimo trije glavni mentorji. Možnosti izboljšav:

- zaprosilo za naziv asistenta kirurgije,kar bo omogočilo delo s študenti medicine

FEBRUAR 2012


Naše delo ocenjujemo na večih področjih.Izpolnjujemo s strani ministrstva predpisano anketo vezano na prospektivne primere,preko spleta vnašamo podatke v projekt kakovosti na področju operacij žolčnih kamnov in v zadnjem času tudi operacije kolka,redno tudi posredujemo podatke vezane na kazalnike kakovosti Ministrstvu za zdravje,. Kot predstojnik ocenjujem dobro delovno klimo in visoko strokovnost opravljenega dela kljub občasnemu pomankanju kadra. Predstojnik kirurškega oddelka Marko Rifel dr. med. specialist splošne kirurgije

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE GINEKOLOŠKO PORODNI ODDELEK POROČILO O DELU NA GINEKOLOŠKO PORODNEM ODDELKU V LETU 2011 Ginekološka in porodniška stroka obravnava zdravstveno varstvo reprodukcijske sfere in maternalno zdravstveno varstvo na področju predporodne, obporodne in poporodne nege in terapije. SB Trbovlje je izrazito regionalna bolnišnica in ginek. porodn. oddelek deluje kot regionalni center ginekološke in porodniške dejavnosti v strokovnem pomenu, pa tudi v kadrovskem in organizacijskem pomenu. Eno tretjino svojega programa pa ginek. porodni oddelek realizira z bolnicami iz drugih slovenskih regij. V mreži sekundarnega nivoja ginekološko porodne dejavnosti je skupaj z ginek. porodnim oddelkom SBT 14 javnih zdravstvenih zavodov. Dejavnost poteka na področjih:

- hospitalne specialistične dejavnosti - ambulantne specialistične dejevnosti

Dejavnosti morajo biti strokovno kakovostne, ekonomsko učinkovite in v zadovoljstvo uporabnikov. Zadovoljitev teh kriterijev je izredno težka in odgovorna naloga, ker na zdravje prebivalstva in izvajanje zdravstvenega varstva vplivajo zelo številni, kompleksni in med seboj povezani dejavniki. HOSPITALNA SPECIALISTIČNA DEJAVNOST Za izvajanje te dejavnosti je imel ginekološko porodni oddelek v l. 2011 23 bolniških postelj, od tega 10 postelj za področje porodništva in 13 postelj za ginekologijo. V to število je zajetih 5 postelj za intenzivno nego bolnic in 12 posteljic za novorojence, od tega dve za intenzivno nego. Program strokovnega dela je bil v l. 2011 podoben, kot v preteklih letih. Obsega vso ginekološko in porodniško dejavnost v smislu diagnostike in terapije, razen strokovnih področij, ki se doktrinarno oz. po dogovoru izvajajo v terciarnih centrih. Predvsem gre za maligna obolenja genit. organov v kasnejših stadijih bolezni in visoko rizične nosečnosti, kot so grozeči prezgodnji porodi, ki jih v okviru tako imenovanega transporta in utero premeščamo bodisi v Porodnišnico Ljubljana, bodisi v center za intenzivno nego kirurških strok v UKC Ljubljana. Za izvajanje strokovnega programa smo strokovno usposobljeni in tudi primerno opremljeni. Kadrovska zasedba zdravnikov specialistov :trije, katerim se je pridružil v drugi polovici leta četrti specialist. Bolnišnica usposablja tudi tri mlade specializantke, katere bodo predvidoma končale specializacijo v letu 2015 do 2016. Z aparaturami in instrumentarijem smo relativno dobro opremljeni, pripomniti pa je treba, da intenzivnost dela tako na diagnostičnem in terapevtskem področju zahteva tehnično visoko opremljenost, izjemno dobro strokovno znanje ter sodelovanje oz. multidisciplinaren pristop in odlično organizacijo dela. V endoskopskem delu operativnega programa je bila zelo moteča iztrošenost nekaterih komponent, video operativne linije, kar je že vplivalo na kvaliteto dela. Uspelo nam je koncem leta pridobiti novo video linijo. Drug problem s tega področja je endoskopski instrumentarij, ki je večino namenjen enkratni uporabi, kar pa zelo podraži operativo, v programu SPP-ja pa je ocena za to dejavnost prenizka za ugodno finančno poslovanje. PORODNIŠKA DEJAVNOST Ugotavljamo razveseljivo dejstvo, da je že četrto leto število porodov v porastu, kar je splošno slovenski trend. Rezultati na področju porodništva in perinatologije so prikazani v letnih perinatalnih poročilih na državnem nivoju in so za naš ginek. porodn. oddelek v pogledu kvalitete povsem primerljivi z drugimi zavodi in na nekaterih področjih tudi boljši. Število porodov 527, število rojstev 530, rodilo se je 282 dečkov ( to je 53.2%) in 248 deklic. ( 46.8%). Mrtvorojen eden ( 0.18%), umrl med porodom nobeden, 3 x smo imeli dvojčke. Dve tretjini porodnic oz. rojstev je iz zasavskih občin, ena tretjina od drugod. Ob terminu je bilo rojenih 495 otrok

FEBRUAR 2012


( 93.3%), v 32. -36. tednu je bilo rojenih 29 otrok ( 5.4%), v 28. -32. tednu je bilo rojenih 1 otrok ( 0.18%) v 22. -28- tednu ni bilo rojstev. Po 42 tednu je bil rojen 1 otrok ( 0.18%). Transport in utero v l. 2011 je bilo 11 ( 2%). Partner je bil prisoten ob porodu 460x ( 87.3%). Od vseh novorojenih otrok jih je bilo 99 premeščenih ( 18,62 %), od tega na pediatrični oddelek 83 ( 15.10 %), 6 otrok (1.13%) na neonatalni oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani ter 10 otrok ( 1.81 %) v UKC –kirurški oddelek operativnih strok. Obrazložitve za premestitve otrok bi moralo biti podano v poročilih pediatričnega oddelka SBT, ki izvaja neonatalno dejavnost. Razmerje otrok rojenih ob terminu in prezgodaj je v strokovnem smislu v slovenskem merilu zelo ugodno, kar govori za kvalitetno predporodno in obporodno oskrbo. 201 (38.15 %) porodov je bilo operativnih, 118 ( 22.4%)urgentni carski rezi in 47 ( 8.91%) elektivni carski rezi ter 36 ( 6.84%) vaginalni operativni porodi. Podatki so primerljivi z podatki drugih slovenskih porodnišnic. Težjih komplikacij v samem porodnem dogajanju nismo imeli, med porodom ali po porodu ni umrla nobena porodnica. Pomankljivost, ki traja že nekaj let pa je obporodna analgezija. Ginekologi se trudimo doseči večje sodelovanje anesteziološke službe, vendar v glavnem z izjemo ene zdravnice ansteziologinje, ki se trudi po svojih močeh z epiduralno analgezijo. Vsekakor bo potrebno na tem področju doseči pomemben premik. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Opravili smo ves predvideni operativni program in rutinske postopke uvedli endoskopske korekcije malformacij maternice in endoskopsko operiranje večjih benignih tumorjev na notranjih genitalnih organih. Zelo ugodno je razmerje abdominalnih in vaginalnih operacij, ker tradicionalno gojimo in ohranjamo kvalitetno vaginalno operiranje. Zgodnja in zanesljiva je diagnostika in terapija in terapija izvenmaternične nosečnosti. Povsem smo osvojili in nadalje razvijamo operativo ženske urinske inkontinence ter terapijo spremenjene statike medeničnega dna oz. medeničnih organov. STATISTIČNI PRIKAZ Število postelj: 23 ( 100 %), povprečna zasedenost 75%, kar znaša 123% plana, štev. oskrbovancev 2246 ( 107.36%), povprečna ležalna doba je 2.84%, kar znaša 93.04%, kar pomeni, da zmanjšujemo ležalno dobo, štev. oskrbnih dni 6311, kar znaša 99.89%. Z drugih regij realiziramo cca 35 % programa. Podatki dokazujejo visoko intenzivnost dela na ginek. porodnem oddelku, še zlasti, če upoštevamo strukturo in število zaposlenih na oddelku. Akutna bolnišnična obravnava: 108.77 %, realizacija SPP uteži 108.70 in povprečna utež 101,32. Izvršenih je bilo 2146 operativnih posegov, od tega srednjih in malih posegov 1388 in 758 velikih posegov. Neakutna bolnišnična obravnava je bila realizirana s 30.16 %. AMBULANTNA SPECIALISTIČNA DEJAVNOST Izvajamo ambulantne specialistične dejavnosti in dejavnosti primarnega zdravstvenega nivoja v dovoljenem obsegu. To pomeni, da zdravnik deluje kot zdravnik specialist in kot osebni ginekolog. Strokovno področje je diagnostika in terapija ginek. obolenj, tveganih patol. nosečnosti, moške in ženske infertilnosti, uroginekologije, funkcionalne dejavnosti, kot so AS, CTG, uroginekološke preiskave, Center za bolezni dojk, ginek. onkološki konzilij, komisija I. st. za prekinitev nosečnosti in odobritev sterilizacij. STATISTIČNI PRIKAZ: Specialistična amb. dejavnost :izvršenih 1328 pregledov, od tega prvih 979 pregledov. Na nivoju ginekološkega dispanzerja je realiziranih 6784 pregledov. CBD V ABD Trbovlje smo opravili 2716 mamografij od tega 2709 pri ženskah in sedem mamografij pri moških. Prvih pregledov je bilo 779, kontrolnih pregledov 1930. Pregledi po starostnih skupinah: pod 40 let: 65, med 40-49 let: 912, med 50-59 let: 858, med 60-69 let: 537, med 70-79 let: 308 in nad 80 let: 29. Ciljanih slikanih je bilo 112 ( 4.1%). Na O.I. napotenih 17 bolnic, od tega potrjenih 12 karcinomov. Pri eni bolnici je karcinom citološko potrjen, bolnica čaka na operacijo. Pri 6 bolnicah karcinom brez zasevkov v bezgavke, dve bolnici z zasevki v bezgavke, za tri bolnice ( zaradi starosti sta dve na hormonski terapiji in ena na KTH) pa

FEBRUAR 2012


podatka o bezgavkah ni in prav tako ne za bolnico, ki še čaka na operacijo. Pri dveh bolnicah je bil karcinom potrjen že v ABD Trbovlje, pri enih od teh ni bil diagnosticiran v projektu DORA. Starostne skupine odkritih karcinomov: 50-59 let: 3 karcinomi, 60-69 let: 4 karcinomi, 70-79 let: 3 karcinomi, nad 80 let: 2 karcinoma. Pri 4 bolnicah je bilo benigno obolenje. Za eno bolnico od KRPAN-a nismo dobili podatka o ugotovitvah Primerjava z obiskom v letu 2010: leta 2010 je bilo 3153 mamografij, letos 437 manj, kar znaša 13.86%. UZ diagnostika: 2394 pregledov, od tega 810 pregledov iz dispanzerja za žene, 1141 special.pregledov in UZ dojk 443 pregledov CTG: 2280 pregledov AS: 70 pregledov Onkološki konzilij: 181 pacientk PAP brisi: 1591 ZDRAVSTVENO OSEBJE Realno število zaposlenih je sicer konstantno z rahlim upadanjem zaradi upokojitev in prekinitev delovnega razmerja. Generacijska luknja, ki se počasti zapolnjuje pri zdravniškem kadru ima še vedno posledice na tekoče delo. Zaradi mladih specializantk in mladih specialistov je potreben dodatni napor starejših kolegov v smislu edukacije. Pomanjkanje kadra se kaže tudi v funkcionalnem delu, kjer sta dve in pol medicinski sestri in ena administratorka absolutno premalo za celotno dejavnost funkcionalnega trakta. Kar pomeni, da je ena sestra zaposlena v CBD, polovico sestre opravlja delo na sprejemih, UZ abdomna in dojk in ostane samo ena sestra in ena administratorka za amb. dejavnost, pri čemer je del te administrativne moči vezan tudi na delo oddelku. Izpade smo nadomeščali v glavnem znotraj oddelčnega zdravstvenega osebja, deloma pa tudi z ponovnim angažmajem že upokojenih zdravstvenih delavcev. Vsa leta občasno sodelujejo pri delu na oddelku in v dežurni službi zdravniki specialisti ginekologi iz zdravstvenih domov in iz terciarnega centra. Pri dejavnosti Centra za bolezni dojk je nujno potrebno upoštevati, da sodelujemo z zunanjim honorarnim rentgenologom, ki svoje delo izvaja izjemno kvalitetno in nam omogoča konstanten stik z OI v Ljubljani. SODELOVANJE Z DRUGIMI ODDELKI V SBT IN USTANOVAMI IZVEN SBT Znotraj bolnišnice dobro sodelujemo z vsemi oddelki, pri obravnavi konkretnih problemov pa občasno prihaja do nepotrebnih napetosti. Sodelujemo z UGK v Ljubljani in v Mariboru, zlasti na področjih porodniške in operativne dejavnosti. Udeležujemo se strokovnih izpopolnjevanj in učnih delavnic in občasno gostujejo na oddelku tuji oz. zunanji specialisti pri konkretnih projektih širjenja zlasti operativnih dejavnosti. INVESTICIJE V zadnjih letih je bolnišnica izjemno napredovala pri izboljšanju pogojev za opravljanje strokovnega dela in zlasti operativne dejavnosti in tudi pri izboljševanju higienskih pogojev in nastanitev bolnikov. Tudi vlaganje v posodobitve medicinske opreme potekajo razmeroma dobro, v okviru finančnih možnosti in upamo, da bosta oba trenda tudi v prihodnje pozitivna. Nujna je potrebna nabava novega digitalnega mamografa, s katerim bi lahko pokrivali vso dosedanjo dejavnost CBD-ja in po dogovoru tudi priključili projekt DORA za Zasavje. UVAJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI V BOLNIŠNICAH Poteka v skladu z navodili. Redno se izvajajo redne dnevne vizite zjutraj in popoldan, pogovori o varnosti 1 x tedensko in redne morbilitetne in mortalitetne konference. Zahtevni posebni kazalniki:

- število padcev iz postelje – jih ni bilo - število preležanin – jih nismo imeli - čakanje na odpust – ga praktično ni - nenačrtovan ponovni sprejem v bolnišnico v 7 dneh po odpustu za isto boleznijo- skoraj ni - bolnišnične okužbe - težjih okužb nismo imeli, MRSE ni bilo

FEBRUAR 2012


Kazalniki uspešnosti kliničnih poti za operativno terapijo stresne urinske inkontinence in kazalniki za prekinitve nosečnosti, laparoskopske operacije, punkcije telesnih organov… so v posebni prilogi tega poročila. Narejena je tudi klinična pot laparoskopsko spremljanje vnetnih pelvičnih obolenj ter punkcije telesnih organov. Predstojnik ginekološko porodnega oddelka: mag. Miro Jurca,dr.med. specialist ginekologije in porodništva

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE PEDIATRIČNI ODDELEK

POROČILO O DELU NA PEDIATRIČNEM ODDELKU V LETO 2011

Pediatrični oddelek SB Trbovlje opravlja bolnišnično in specialistično ambulantno dejavnost sekundarne ravni zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike do 19 let iz področja Zasavja in bližnje okolice. Zagotavlja neprekinjeno pediatrično oskrbo hospitaliziranih bolnikov na otroškem oddelku, otroških bolnikov na kirurškem oddelku ter novorojencev na porodnem oddelku SB Trbovlje. Poleg tega opravlja dežurno službo za otroke in mladostnike za primarno raven za občino Trbovlje. Na pediatričnem oddelku smo v letu 2011 obravnavali 619 bolnih otrok in mladostnikov, kar je 14 % manj, kot je bilo planirano Povprečna ležalna doba je bila 2,9 dni in je bila za 0,15 dni krajša od načrtovane. Tako kratko ležalno dobo smo dosegli z intenziviranjem diagnostičnih in terapevtskih ukrepov pri bolnikih. Struktura obolenj,zaradi katerih so bili otroci hospitalizirani, je bila podobna kot preteklo leto. Prevladovale so akutne okužbe dihal, prebavil in sečil, sledile so alergijske bolezni in bolezni neonatalnega obdobja.Vsi bolniki so bili obravnavani po sodobnih diagnostičnih in terapevtskih metodah, ki se uporabljajo v sodobni pediatriji.Pri obravnavi določenih obolenj smo potrebovali tudi strokovno pomoč drugih specialistov naše bolnišnice ( interniste, kiruge, ginekologe, anesteziste in radiologe), s katerimi smo uspešno in dobro sodelovali. Zaradi zahtevnejših preiskav in zdravljenja je bilo 16 bolnikov premeščenih v UKC Ljubljana, na oddelku ni umrl noben pacient. Enodnevno hospitalizacijo smo imeli pri 51 pacientih. Ker si prizadevamo za otrokom prijazno bolnišnico, smo omogočili enemu izmed staršev sobivanje skupaj z otrokom v bolnišnici.To možnost je izkoristilo kar 395 staršev, kar je 11,8 % manj kot v letu 2010. V okviru oddelka so delovale tudi usmerjene specialistične ambulante, in sicer: alergološko-pulmološka, nefrološka, neonatološka, splošna pediatrična in urgentna pediatrična ambulanta, v katerih je bilo pregledanih in oskrbljenih 3606 otrok in mladostnikov, kar je 0,7 % manj kot leta 2010(3634). V alergološki ambulanti smo diagnostično in terapevtsko obravnavali bolnike z alergijskimi obolenji dihal, kože, čutil in prebavil.Izvajali smo kompletno diagnostiko, vključno z alergološkim kožnim testiranjem, pri bolnikih z bronhialno astmo pa tudi z meritvijo pljučne funkcije (spirometrijo) in obremenilnim nespecifičnim dihanim testom z metaholinom.Delamo meritve z novim aparatom medisoft FE NO. V nefrološki ambulanti smo obravnavali bolnike z okužbami in vnetnimi obolenji sečil, nočno enurezo in arterijsko hipertenzijo.Pri le-teh smo izvajali poleg ostalih preiskav tudi 24 urno merjenje krvnega tlaka. V neonatološki ambulanti smo spremljali novorojence, ki so bili ob rojstvu bolni in so potrebovali zdravljenje in posebno nego.V ambulanti spremljamo njihov razvoj in napredovanje. V ambulanti nujne medicinske pomoči smo nudili kompletno pediatrično oskrbo vsem zbolelim in poškodovanim otrokom in mladostnikom, ki so prihajali iz vseh treh zasavskih občin, Radeč in Litije z ali brez napotnice v času, ko dispanzerji v zdravstvenih domovih niso delali. Čakalne dobe za pregled v specialistični ambulanti ali za sprejem na oddelek nismo imeli. Dobro smo sodelovali z vsemi zasavskimi otroškimi in šolskimi dispanzerji ter Pediatrično kliniko in drugimi pediatričnimi oddelki Kliničnega centra ter otroškim oddelkom SB Celje. Tudi v letu 2011 smo se srečavali s hudo kadrovsko stisko pri zdravnikih.Do meseca avgusta so bili na oddelku prisotni trije zdravniki.Nato nas je zapustila Lili Mikecin,dr.med. Pri organizaciji 24-urne dežurne službe smo vključili zunanje pediatre. Pri razporeditvi delovnega časa smo se prilagajali številu pacientov na oddelku. Pri zdravljenju z antibiotiki smo upoštevali priporočila Komisije za antibiotike v KC, ki jo vodita prof.dr.Čižman in prof.dr. Beovič. Zaradi doslednega izvajanja preventivnih higienskih ukrepov kljub številnim bolnikom z infekcijskimi obolenji hišnih okužb nismo imeli.Vse to je pripomoglo k boljši kvaliteti dela in znižanju materialnih stroškov poslovanja.

FEBRUAR 2012


Skrbeli smo tudi za izobraževanje zaposlenih. Zdravniki in sestre so se udeležili več strokovnih sestankov in simpozijev in znanje, ki so ga pridobili, prenesli v delo z bolniki na oddelku in v ambulantah. Udeleževali smo se strokovnih srečanj, novosti iz teh smo si predajali pri dnevnih raportih. Zdravniki pediatričnega oddelka pa smo opravljali tudi mentorsko delo specializantom in sekundarijem. 18.11.2011 smo pričeli z preselitvijo v novi medzidek pediatrije.28.11. je pričela z delom po specialističnem izpitu Romana Hudomalj,dr.med. Na oddelku imamo izdelane 4 klinične poti- za pljučnico , ak.črevesno okužbo, astmo in uroinfekcije. Število primerov kliničnih poti v letu 2011 je bilo 27 za pljučnico, 3 za ak. črevesne okužbe, 1 za astmo in 21 za uroinfekte. Spremljani kazalniki uspešnosti klinične poti zdravljenja pljučnice na pediatričnem oddelku:

1. 62,9 % pacientov je prejelo prvo dozo antibiotika v času krajšem od 3 ure po prihoda v sprejemno ambulanto,37 % pa daljšem od 3 ure od sprejema.

2. 92,6 % pacientom se je klinično stanje izboljšalo po 24-72 urah po začetku zdravljenja. 3. 14,8 % pacientov je potrebovalo zamenjavo antibiotika. 4. 7,4 % pacientov je potrebovalo dodatek kisika. 5. Povprečna ležalna doba je bila 5,4 dni.

Spremljani kazalniki uspešnosti klinične poti zdravljenja akutnih črevesnih okužb na pediatričnem oddelku: 1. 100 % pacientom so v manj kot 1 uri odvzeli kri za preiskave.

2. 33,4 % pacientov je prijelo infuzijo v manj kot 1 uri od sprejema, 66,6 % pacientov pa v več kot 1 uri od sprejema.

3. Povprečna ležalna doba je bila 3,6 dni. 4. vsem pacientom smo dali ustna in pisna navodila za prehrano ob odpustu.

Spremljani kazalniki uspešnosti klinične poti zdravljenja astme na pediatričnem oddelku:

1. 100 % pacientov je prejelo inhalacijo BD v manj kot 30 min od sprejema. 2. 100 % pacientov je za normalizacijo sat. 02 potrebovalo 1-3 ure . 3. 100 % pacientov se je klinično stanje, ko dodatek kisika ni bil več potreben, izboljšalo od 24

do 48 ur. 4. Povprečna ležalna doba je bila 4 dni.

Spremljani kazalniki uspešnosti klinične poti zdravljenja sečil na pediatričnem oddelku:

1. 57,1 % pacientov je prejelo antibiotično terapijo v času manj kot 24 ur. 2. Povprečna ležalna doba 5,4 dni. Opremljenost z medicinskimi pripomočki in ostalimi delovnimi sredstvi je primerna. Vzdrževanje obstoječe opreme je v glavnem zadovoljivo. Predstojnik pediatričnega oddelka: Mag. Nenad Terzić,dr.med. specialist pediatrije

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE ODDELEK ZA DIALIZO

POROČILO O DELU NA ODDELKU ZA DIALIZO V LETO 2011

Oddelek se še vedno nahaja v obstoječih prostorih. Imamo 9 rednih in 1 zasilno posteljo v pritličju in 2 v kleti. Intenzivno potekajo zaključna dela na novem oddelku za dializo v katerega se predvidoma selimo v mesecu februarju 2012. 1.KRONIČNA HEMODIALIZA_ Na novo je bilo v letu 2011 sprejetih v program nadomestnega zdravljenja 15 bolnikov: iz Litije 2 iz Hrastnika 3, iz Zagorja 5 in iz Trbovelj 5 . 15 bolnikov je umrlo. 31.12. 2010 je bilo na dializi 54 (60 leta 2008, 53 leta 2009, 53 v letu 2010) Naredili smo naslednje število dializ : Dializa I(kronična bikarbonatna dializa): 983, dializa II(akutne HD )334 , dializa III: kronične komplicirane HD: 7345 skupaj 8662, kar je 98,99 % plana za leto 2011. 2. AKUTNA HEMODIALIZA : V letu 2011 smo imeli manj težkih bolnikov, ki bi potrebovali dolgotrajno intenzivno dializo v intenzivni enoti. Skupaj smo obravnavali 37 bolnikov z akutno odpovedjo ledvic, 12 bolnikov je prešlo v KOL in ostalo na hemodializi. 3. NEFROLOŠKA AMBULANTA : - Število ambulantnih pregledov : skupaj : 649 - Število 24 urnih meritev RR : 149 4. INTERVENTNA NEFROLOGIJA - UZ preiskav ožilja : 201 (samo za potrebe žilnega pristopa ) - Fistulografije se delajo na rtg oddelku (37), - vstavljanje vseh vrst dializnih katetrov ,tako na oddelku kot tudi na rentgenskem oddelku s diaskopsko kotrolo lege vstavljenega katetra, v tem primeru gre za tunelizirane trajne dvolumenske katetre(16, začasnih 41). - trombolize(10) , - PTCA na RTG inštitutu v Ljubljani (27) . - Po predhodnem operacijskem načrtu je bilo v letu 2011 v tukajšnji bolnišnici narejeno 34 - rekonstrukcije AVF: 15 fistul . Dializa poteka v treh izmenah od ponedeljka do petka ,ob sobotah v dveh izmenah in nedeljo v eni in sicer v večerni izmeni. Za potrebe dializne dejavnosti se izvajajo naslednji diagnostični postopki : UZ preiskava AVF , ki se izvaja z lastnim UZ aparatom na oddelku za dializo, ostale preiskave pa na UZ aparatu rentgenskega oddelka. V letošnjem letu smo imeli nekaj bolnikov s prisotno ESBL Klebsielo oziroma E coli.V danih prostorih lahko izvajamo samo standardne ukrepe in kontaktno izolacijo znotraj sobe. Sodelovanje : Na strokovnem področju sodelujemo z internim oddelkom: v diabetični, urgentni in antitrombotični ambulanti, pri delu z ležečimi bolniki, konziliarni službi ,s kirurškim oddelkom pri izvajanju omenjene konzilijarne službe internega oddelka, pri izvajanju akutne dialize v KI intenzivni enoti ; laboratorijem, anestezijo v primeru reanimacij na oddelku za dializo, Klinične poti :1. Obravnava zapletov AVF: 2. Spremljanje zdravljenja anemije KADRI Na dializi sva 2 specialista. Sestre : ena DMS, 2 VMS, 8 SMS. Izobraževanje je potekalo po programu v okviru možnosti in zahtev.

FEBRUAR 2012


Prvič smo imeli specializante iz interne medicine na kroženju v SBT in v okviru tega kroženja je bilo tudi kroženje na HD. Mentorja specializantom: dr.Leskovar : neposredni dr.Drnovšku, glavni : Simona Poznič, Radmila Lazič Pripravništvo : glavni mentor za področje interne medicine dr.Adamlje Urška Gašparut Sodelujeva tudi v nekaterih republiških inštitucijah in sicer: - dr. Adamlje :Stalna strokovna skupina za dializo, -dr.Leskovar :RTV SLO : Sodelovanje v oddaji Prašna dežela -Dr.Leskovar : Republiška KOBO, -ESC EURO Observation Research Programe Oprema : Povprečna starost aparatov je okoli 4 leta, , ena prizmaflex 5 let in ena eno leto . Aparatura za reverzno ozmozo je stara 15 let. Ohranjamo delež dialize 3. Sodelujemo z SB Celje in DC Vojnik, DC Novo Celje, UKC RTG inštitut sodelujemo predvsem na področju diagnostike delovanja in reševanje in konstrukcij AVF.Povdarek je inovativnih pristopih reševanja stenoz,( v pripravi za objavo= KC klinični oddelek za nefrologijo, sodelujemo na področju izobraževanja zdravnikov, sester in bolnikov s področja KLB SB Jesenice in SB Novo mesto, sodelujemo na področju akutne dialize s pomočjo našega svetovanja glede delovanja in uporabe dializnih monitorjev za kontinuirane dializne metode in svetovanja načina in vrste nadomestnega zdravljenja ledvične funkcije akutno bolnih bolnikov v EIN. Objave, prispevki:, strokovna srečanja : 1. Dr.Adamlje : - Nekateri vidiki zdravljenja anemije ZD Zagorje 2. Dr. Leskovar : - AKS : kako obravnavamo bolnika s sumom na AKS - Vascular Access Congress , Istanbul , Poster :Is The Thrombolysis of Native AVF with Giant Aneurismatic Dilatations the final Event? - DLB: zloženka : Otroci pazite svoje ledvice - RTV SLO: Oddaja Prašna dežela - DLB Zasavje :priprava 2 zloženk o KLB Glede na opisano smo s strokovnim delom lahko večinoma zadovoljni. Deloma so obnovljeni dializni monitorji. Predvsem na področju žilnega pristopa so rezultati izjemni. Pri akutni HD zagotavljamo tudi z lastnim znanjem in obstoječo tehnologijo optimalno izvedbo. Pri kronični HD povečujemo delež on-line hemodialfiltracija, ki se je dokazala z boljšim preživetjem pri HD bolnikih. Tudi za nekatere osnovne obveznosti pa nam še bolj zmanjkuje časa, ker se povečuje zdravniška kadrovska stiska , kar se še intenzivneje nadaljuje v letu 2012. Premalo sestrskega in zdravniškega izobraževanja glede na priporočila. Neustrezni prostori za sedanji obseg in potrebno kvaliteto dela in standard bolnikov ki se bo razrešil z novim centrom . Neurejena pripravljenost za 24 urno pokrivanje potreb po HD vse dni v tednu tako za zdravnike, kot za sestre , kar bi radi rešili z novim dializnim oddelkom. Še vedno delo v treh izmenah do preselitve nato 2 izmeni. Nezmožnost zagotavljanja optimalne oskrbe bolnikov v nočni izmeni, kar bo tudi odpadlo. Zaključek: Čakamo na preselitev v novi dializni oddelek. Nujno potrebujemo zdravnike, ki so nosilci novih dejavnosti . Pravočasno nadomestiti eventuelne kadrovske odhode. Le ob iskušenih dializnih sestrah lahko nove sestre pridobijo ustrezna znanja in veščine za v veliki meri samostojno delo. Hospitalni oddelki za dializo imajo širše poslanstvo in zato večji obseg dela tako pri zdravnikih kot pri sestrah. Za dobro dializo je potrebna stand by bolnišnica, in samostojnost na področju žilnega pristopa.

FEBRUAR 2012


Po možnosti bi želeli povečati komunikacije z osebnim zdravnikom , znotraj SBT in znotraj dializnega oddelka . Organizirati vsaj na 2 meseca strokovno organizacijske sestanke na Oddelku, kar ni bilo izvedeno v 2011. Predstojnik oddelka za dializo Anton Adamlje, dr. med. specialist interne medicine

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE ODDELEK ZA ANESTEZIOLOGIJO IN REANIMACIJO

POROČILO O DELU NA ODDELKU ZA ANESTEZIJO IN REANIMACIJO V LETU 2011 Delovišča in obseg dela Oddelek za anestezijo in reanimacijo zaposljuje 4 specialiste anesteziologe in enega specializanta anestezije , kot tudi 6 diplomiranih zdravstvenikov. Pravkar tudi potekajo pogovori z mladim zdravnikom splošne medicine, ki je zainteresiran za specializacijo iz anestezije. Organogram SBT definira naša delovišča in s tem tudi naše kompetence. Pokrivamo program kirurške in ginekološke operative. Naša je terapije akutne in kronične bolečine, s poudarkom na perioperativno bolečino, bolečino rakovih bolnikov in tudi obporodno bolečino. Anesteziološki oddelek je zadolžen za organizacijo CPR, čeprav v praksi interni oddelek uspešno rešuje večino tovrstne urgence na lastnem oddelku. EIN je po organogramu razdeljena na kirurški in internistični del. Ker nam po razrezu pripada 1,5 postelj po tipu EIT, preostale postelje zasede recovery kirurške pooperative, ki ga 24 ur nadzoruje anesteziolog. Prazne postelje so namenjene bolnikom , ki so na kirurškem opazovanju ali pa so del kirurške nege, te bolnike vodi po dogovoru dr.Kososva. Po dogovoru pediatrične bolnike pregleda poleg pediatra še anesteziolog, ki opravi preoperativni pregled in oceno bolnika. Dodeli tudi premedikacijo. Preoperativne pregled odraslih kirurškega oddelka opravimo v temu namenjeni ambulanti. Termin je ponedeljek 8.00 – 15.00. Dogovor je, da zaradi elastičnosti v realizaciji operative po potrebi pregledujemo bolnike tudi zunaj termina. Ginekološki preoperativni pregledi se izvajajo v glavnem na oddelku . Ambulanta za zdravljenju bolečine je šele v nastajanju, po dogovoru bo prevzela organizacijo dr. Gerjevič. V letošnjem letu pa smo začeli tudi z organiziranim zdravljenjem obporodne bolečine. Organizacijo je prevzela dr. Kalanova. Zaradi pričakovanih alergičnih reakcij pri kontrastnih preiskavah na Oddelku za rentgenologijo smo organizirali standby. Letos smo začeli z analgosedacijo pri colonoskopiji. Sodelovanje z dr. Kosovo je zgledno. Ta projekt predstavlja tudi potencialno tržno nišo. Lokacija reanimacijskega prostora je zaradi prostorske stiske še vedno žgoč problem. Začasni dogovor je, da je to improvizirana lokacija v sklopu sprejemne ambulante. Planiran je javni konkurs za nakup anesteziološkega aparata. V ta namen smo testirali tudi aparata dveh proizvajalcev. Ocena je bila narejena. Nabave prepotrebnega defibrilatorja v ginekološki operacijski dvorani letos nismo dočakali. Postavili smo zahtevek za nujno nabavo. Nujna je tudi nabava dveh monitorjev,infuzijskih črpalk in pulznih oximetrov. Ob letnem planu nabave smo posebej povdarili, da se jasno zavedamo recesije in da so planirana sredstva zreducirana na nujen minimum, kar pomeni, da bi nerealizacija nabave povzročila zastoj dejavnosti. Projekti, racionalizacija, optimalizacija V sklopu projekta VAP, smo si zastavil kot cilj zmanjšanja števila pljučnic bolnikov na ventilatorju. Projekt je prevzela VDS Dušak. Prihajajoča recesija zahteva reorganizacijo dela na oddelku. Na osnovi cost-benefit analize je bila odprta knjiga Bridiona, ker kaže ocena, da je število pooperativnih seps hud finančni pritisk na bolnišnico / po ocenah stane sepsa okoli 20.000 – 26.000 EUR, pljučnica, ki ni na ventilatorju, pa lahko celo 6000 eurov. Narejena je bila ponovna analiza porabe parenteralne prehrani v EIN in tu je bilo racionaliziranih 8ooo EUR. V sodelovanju z računalniškim podjetjem ,ki je posodilo računalniški program, ki je sicer še v razvojni fazi in je namenjen analizi stroškov v porabi zdravil med anestezijo, smo naredili pilotsko analizo porabe anestetikov. Grobi izračuni kažejo da bi lahko klasično sevofluransko uro pocenili iz 12 EUR na 2,44 EURa in s tem bistveno zmanjšali porabo anestetikov.

FEBRUAR 2012


Zaradi spremenjene populacije, delamo z vedno bolj staro in huje bolno populacij bolnikov, seveda zato cene, kot tudi obremenitve osebja, neproporcialno naraščajo. Izobraževanje Z uvedbo internetnega dostopa do velikih baz podatkov, kot tudi postavitvijo interneta v operacijske dvorane, smo dobili zdravniki možnost do tekočih informacij. Izobraževanje dr. Vrečarjeve poteka po načrtu , z redni nadzorom nad progresom specializantke. Da bi omogočili enakomerno izobraževanje smo prestrukturirali dosedanji koncept izobraževanja na kongresih. Notranja organizacija Dežurna služba poteka s pomočjo zunanjih sodelavcev. Zaradi optimalizacije dela smo uvedli: - redno prosotnost anseteziologa pri jutranjem načrtovanju operative krg oddelka - 7.05 jutranji sestanek oddelka - 7.10 jutranjo kirurško-anesteziološko vizito v EIN - obvezno dokumentacijo zdravnikovega dela v intenzivni enoti v BIRPIS - tipizirano začasno odpustnico z navodili oddelčnemu zdravniku - knjigo dežurstev z evidentiranjem popoldanskega in nočnega dela - kot cilj smo si zadali redne kontakte z predstojnico lekarne, vsaj vse dotlej dokler ne bo zaposlen klinični farmacevt - kontakte s predstavniki farmacevtskih družb smo preorganizirali na tak način, da bi lahko postali transparentnejši. - DMS Dušak je prvzela sledenje nad pooperativnimmi komplikacijami na oddelkih. Delovni prostori Problematika dežurnih služb ostaja ista . Predstojnik oddelka za anestezijo in reanimacijo Tomaž Uršič, dr.med. Specialist anestezije in reanimacije

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE ODDELEK ZA RADIOLOGIJO

POROČILO O DELU NA ODDELKU ZA RADIOLOGIJO V LETU 2011 V letu 2011 smo opravljali na oddelku za radiologijo za potrebe oddelkov Splošne bolnišnice Trbovlje zdravstvenih domov, zasebnikov Zasavja ter širše ljubljanske in celjske regije RTG in UZ storitve, ter CT preiskave. Oddelek je, razen mamografije, že v celoti digitaliziran, povezava HIS, RIS in PACS v bolnišnici je uspešno vzpostavljena. Numerični pokazatelji delovanja oddelka

PLAN ZA CELOTNO DEJAVNOST za leto 2011 Skupaj RTG 91.051 UZ 49.370

Skupaj RTG in UZ 140.421 Pregled realizacije delovnega programa od 01.01.2011 – 31.12.2011

Plan za 2011 Realizacija do 31.12.2011 Indeks izvršitve za cel. dej. za ZZZS za cel. dej. za ZZZS za cel.dej. za ZZZS

Skupaj RTG 91.051 89.370 83.181 81.858 91,36 91,26

UZ 49.370 49.370 55.531 55.452 112,48 112,32

Skupaj RTG in UZ

140.421 139.100 138.712 137.336 98,78 98,73

PREGLED REALIZACIJE DELOVNEGA PROGRAMA V LETIH 2005 - 2011

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 točke RTG + UZ 112.572 121.492 131.644 135.579 136.517 146.134 138.712 RTG 75.969 75.580 82.290 84.922 85.519 89.960 83.181 UZ 36.603 45.912 49.354 50.657 50.998 56.174 55.531 št. radioloških ing. 4 5 5 6 6 št. sester 1 + 1/2 1/2 1/2 1/2 1/2 Kadrovska struktura na radiološkem oddelku:

- pet zdravnikov specialistov radiologov, ki opravljajo delo pogodbeno, - ena specializantka radiologije od 1.4.2009, druga specializantka radiologije od 1.6.2010 - šest redno zaposlenih radioloških inženirjev, - ena pripravnica – radiološka inženirka od 14.11.2011 - srednja medicinska sestra za polovičen delovni čas, - ena administratorka

Delovni čas na radiološkem oddelku: Redno delo:

- Zdravniki: na oddelku ni redno zaposlenega specialista radiologa, pet jih dela pogodbeno. Da bi delo na oddelku potekalo tekoče, je zagotovljena prisotnost enega od radiologov vsak

FEBRUAR 2012


dopoldan od ponedeljka do petka. Ostala odčitanja rentgenogramov se opravlja v popoldanskem času po določenem mesečnem razporedu;

- radiološki inženirji: delovni čas dopoldan od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 19. ure, vse dni v tednu;

- srednja medicinska sestra: dela skrajšan delovni čas dopoldan, prihod na delo vsak dan prilagaja prihodu radiologa;

- administracija: delovni čas od 7. do 15. ure Delo izven delovnega časa: Rentgenske storitve na radiološkem oddelku se za potrebe bolnišnice opravljajo neprekinjeno – izven rednega delovnega časa opravljajo delo radiološki inženirji: - od ponedeljka do petka od 19. ure do 7. ure zjutraj v dveh oblikah:

- od 19. do 22. ure obvezna prisotnost (dežurstvo), - od 22. do 7. ure zjutraj pripravljenost na domu,

- sobota, nedelja in prazniki: od 19. do 7. ure dežurstvo. Za urgentne primere (RTG in UZ), kjer je potreben radiolog, je sklenjena pogodba z radiologinjo. Za urgentne CT preiskave toraxa je sklenjena pogodba za teleradiološko odčitavanje z radiologom iz Golnika, pogodba za CT preiskave glave in trebuha pa kljub dolgotrajnim pogajanjim z Upravo v Splošni bolnišnici Celje in Kliničnega centra Ljubljana do konca leta še ni bila podpisana. Edukativni procesi na oddelku: Izobraževanja potekajo v skladu z določili Kolektivne pogodbe in Pravilnikom o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju SBT v skladu z možnostjo nemotenega izvajanja delovnega procesa. Radiološki inženirji so se v letu 2011 udeleževali stalnih izobraževanj, ki jih organizira Društvo radioloških inženirjev Slovenije. So tudi mentorji študentom. Opis prostorov in opreme: V letu 2010 je bil Radiološki oddelek precej prenovljen, diagnostike – RTG, CT in UZ so locirane v pritličju SBT med obema deloma kirurškega oddelka. Mamografska diagnostika je še dislocirana pod pediatričnim oddelkom, vendar bo z nabavo mamografskega digitalnega aparata tudi ta diagnostika locirana na Radiološkem oddelku. Uvajanje novih tehnologij: Digitalizacija na Radiološkem oddelku in z oddelki Splošne bolnišnice Trbovlje je v letošnjem letu brez večjih težav uspešno stekla, prav tako teleradiološko diagnosticiranje. Z nabavo novega digitalnega mamografa bo Radiološko oddelek v celoti digitaliziran. Osnovne CT preiskave smo razširili tudi na preiskave žilja (karotid), ter CT artrografije. Ocena stanja: Pomanjkljivosti: Kadrovske težave ostajajo enake kot v letu 2010 in sicer:

- ni redno zaposlenega specialista radiologa, - ob 100 % programu za CT bo potreben še en diplomirani inženir radiologije.

Pozitivni trendi: - popolna digitalizacija Radiološkega oddelka - s CT preiskavami je diagnosticiranje skrajšano, pacientov ni potrebno voziti na preiskave v

druge bolnišnice - čakalna doba za CT je zelo kratka, paciente pridobivamo tudi iz drugih regij - kratka je tudi čakalna doba za določene UZ preiskave (precej pacientov prihaja iz drugih

regij) Opis postopkov za odpravo pomanjkljivosti:

- v zadnji polovici leta so stekle priprave za nabavo novega digitalnega mamografskega aparata

- nujna bo nabava novega UZ aparata

FEBRUAR 2012


- v naslednjih letih je potrebno razmišljati tudi o nabavi aparata za MRI - redna kontrola kazalcev kakovosti (čakalna doba za CT) - izvajamo aktivnosti za pridobitev ISO standarda

Predstojnik oddelka za radiologijo

Alenka Senica Kirn, dr. med. specialistka radiologije

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE ODDELEK ZA FIZIKALNO REHABILITACIJO

POROČILO O DELU NA ODDELKU ZA FIZIKALNO REHABILITACIJO V LETU 2011 V letu 2011, so se na Oddelku za fizikalno terapijo izvajale storitve v specialistični ambulantni dejavnosti in na bolnišničnih oddelkih, ki so bile vsebinsko in količinsko podobne kot leto prej. Čakalna doba v ambulanti je bila skozi leto od 30 do 60 dni. Paciente s svežimi poškodbami smo obravnavali prednostno. Letni plan fizioterapevtskih storitev je bil isti kot prejšnje leto in sicer 74412 točk, realizacija programa je bila 103.03%. Delovni čas ambulante je bil od ponedeljka do četrtka od 6.00 do 17.00 in petek od 6.00 do 14.00. Aparaturna opremljenost je bila enaka kot leto prej. Skozi celo leto je potekala tudi samoplačniška dejavnost. Največ so se izvajale storitve manualne terapevtske obravnave bolečinskih točk in nameščanje terapevtskih kineziotape-trakov. Skupaj je bilo opravljenih za 121 ur samoplačniške dejavnosti. Bolnišnična obravnava je potekala podobno kot prejšnja leta na vseh oddelkih. Največje število obravnavanih pacientov je bilo na internem oddelku. Delo na oddelku je potekalo med tednom v dopoldanskih urah. V soboto je dežurna terapevtka na oddelku opravila nujnejše storitve. V sodelovanju s kirurškim oddelkom, smo pripravile interni program za rehabilitacijo bolnikov po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Njihova rehabilitacija se prične takoj po operaciji na oddelku in se po odpustu nadaljuje v naši ambulanti. V letu 2011 smo se udeležile naslednjih izobraževanj:

Strokovno srečanje in volilni občni zbor ( 1 dan ) Kronična mešana nerakava bolečina ( 1 dan ) Herpes zoster in postherpetična nevralgija ( 1 dan ) Nevromuskularni taping v fizioterapiji ( nadaljevalni tečaj, 2 dni ).

Približno od polovice leta, ena od terapevtk koristi porodniški dopust. Štiri terapevtke so hodile v službo od 6h do 14h, ena pa od 9h do 17h. Predstojnica oddelka za fizikalno rehabilitacijo Darja Pintarič , fizioterapevtka

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE LABORATORIJ ZA KLINIČNO KEMIJO

POROČILO O DELU LABORATORIJA ZA KLINIČNO KEMIJO SB TRBOVLJE V LETU 2011 Laboratorij za klinično kemijo SBT opravlja laboratorijske preiskave za potrebe Splošne bolnišnice Trbovlje in njenih specialističnih ambulant ter za zunanje naročnike širše okolice in samoplačnike. V letu 2011 smo povečali število preiskav skoraj na vseh področjih – približno za 3%. Uvedli smo novo preiskavo standardni bikarbonat za potrebe naše bolnišnice in s tem prihranili pri materialnih stroških (brizge). V mesecu juniju 2011 smo namestili nov integriran sistem za imunologijo in biokemijo Cobas 6000 in nanj prenesli vse preiskave z drugih analizatorjev. Na tem sistemu smo aplicirali preiskavo »glikirani hemoglobin« iz venske in kapilarne krvi. V decembru smo pričeli z uvajanjem nove preiskave »vitamin D«. Preiskavo i-PTH že rutinsko izvajamo za potrebe SB Trbovlje. Zamenjali smo tudi sistem za deionizirano vodo (januar 2011). Konec decembra 2011 je bilo v našem laboratoriju zaposlenih 12 delavcev. V mesecu februarju 2011 smo za določen čas (pripravništvo) zaposlili delavko z univerzitetno izobrazbo iz biokemije Delo je v letu 2011 potekalo v treh izmenah, čez vikend pa kombinirano z dežurno službo. Še vedno naši delavci popoldne, ponoči in med vikendi ter prazniki opravljajo delo na oddelku CTD – ZTM Ljubljana. V mesecu decembru smo v izmensko delo vključili novo moč. Oktobra 2011 smo organizirali izobraževanje na temo »Glikiran hemoglobin«. Udeležili so se ga zaposleni v laboratorijih ZD iz Zasavja. Udeležili smo se izobraževanj, ki jih organizira SZKK za laboratorijske inženirje biokemije in laboratorijske tehnike. . Januarja 2011 smo končali z adaptacijo laboratorijskih prostorov. Zavedamo se, da je pri našem delu zelo pomembna kvaliteta dela, zanesljivost, natančnost in hitrost. Zato vsakodnevno preverjamo rezultate preiskav z notranjo kontrolo kvalitete. Vključeni smo tudi v zunanje kontrole kvalitete dela: SNEAQS, RIQAS , INSTAND in angleško kontrolo virusnih označevalcev. Za vse te kontrole imamo potrdila o udeležbi in potrebne certifikate. Rada bi pohvalila svoje sodelavke za njihovo požrtvovalno delo, da ohranjamo visok strokovni nivo dela, čeprav nimamo zaposlenega analitika v laboratorijski biokemiji.

Predstojnica laboratorija Mag. sci. Zora Čede uni. dipl. biol. specialist medicinske biokemije

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE BOLNIŠNIČNA LEKARNA

POROČILO O DELU LEKARNE V LETU 2011 Področje strokovnega dela Zaposleni v lekarni smo v glavnem opravljali delo v bolnišnični lekarni kar pomeni, da nismo bili prisotni na oddelkih, razen pri določenih nalogah, kot je redni nadzor zaloge narkotikov. V lekarni smo zagotavljali oskrbo bolnišničnih oddelkov in ostalih enot z gotovimi registriranimi in neregistriranimi zdravili, magistralnimi zdravili, galenskimi izdelki, sanitetnim materialom, različnimi medicinskimi pripomočki, dializnim materialom in laboratorijskimi reagenti ter ostalim laboratorijskim potrošnim materialom. Medicinski potrošni material smo naročali po veljavnih pogodbah javnega naročila ali na podlagi povpraševanj, po ugodnih ponudbah. Za zdravila nismo uspeli izpeljati javnega razpisa, zato smo z finačnega vidika naročali cenejša medsebojno zamenljiva zdravila, zdravila s finančnimi popusti, prejeli pa smo tudi po prometu natural rabate in donirana zdravila. V letu 2011 je bilo za približno 25.500 eur gratis prejema zdravil. Za omejitev porabe materialnih stroškov, so bili z vidika varčevalnih ukrepov po stroškovnih mestih postavljeni mesečni limiti. Ukinili smo izdajo določenih , med njimi rezervnih protimikrobnih zdravil na poseben obrazec, za posameznega bolnika in jih zopet začeli izdajati po naročilu oddelka. Na oddelkih nismo imeli nobenega depoja zdravil. Na podlagi potreb po nabavi neregistriranih zdravil, smo obnovili in pripravili nove predloge za interventni uvoz zdravil. V letu 2011 je bila skupna vrednost izdanega blaga, vključno z dializnim in laboratorijskim materialom 3.014.769. eur, kar je za 3,92% več kot v letu 2010. Pri analizi izdanega materiala, registrirana in neregistrirana zdravila predstavljajo 37,97% izdaje, kar je primerljivo z izdajo zdravil v letu 2010 (v letu 2010 38%), magistralna zdravila, vključno z galenskimi izdelki 2,1% (v letu 2010 2,2%), zdravstveni potrošni material kot so razkužila, sanitetni material, dializni material, rtg material, šivalni material, operacijsko perilo za enkratno uporabo, implantati in osteosintetski material ter ostali med. potrošni material 48,1% (v letu 2010 48,2 %), laboratorijski reagenti z laboratorijskim potrošnim materialom 10,9% (v letu 2010 10,8 %), enteralna prehrana, otroška hrana, farmacevtske surovine-kemikalije in embalaža 0,9% (v letu 2010 0,8 %). V primerjavi z letom 2010 nimamo večjih odstopanj pri porabi materialnih stroškov po skupinah blaga. V naši lekarni smo pripravljali magistralna zdravila po ustaljenih recepturah, ki zajemajo mazila, razkužila, pripravke za peroralno uporabo kot so različni praški, med njimi največ praškov za odvajanje, s katerimi smo pokrivali potrebe internistične in kirurške ambulante. Lastnih lekarniških pripravkov smo v letu 2011 izdali v vrednosti 13.202 eur, kar je za 9,4% več kot v letu 2010. V zadnjih letih se nam povečuje izdaja teh pripravkov, kar nas dodatno obremenjuje pri opravljanju dela v lekarni z razpoložljivim kadrom, zato obstaja možnost, da bomo morali pri enakih pogojih dela zmanjšati magistralno pripravo zdravil in jih nadomestili z gotovimi zdravili. Sterilne magistralne in galenske pripravke (sterilne infuzijske raztopine in injekcijske raztopine, sterilni koncentrati za v infuzijo, sterilni geli, sterilni pripravki za oči..), ki pri pripravi zahtevajo izpolnjevanje še dodatnih pogojev za prostore, opremo, kader, smo naročali v lekarni UKC Ljubljana. Njihova vrednost izdaje je bila 50.084 eur (1,66%). Lekarna dodatnih prostorov za shranjevanje blaga ni dobila, zato smo morali dnevno obnavljati zaloge. Povprečna mesečna vrednost zalog blaga v lekarni je bila 104.055 eur, kar je za 6,1% več kot v letu 2010. Kljub prostorski stiski smo nekoliko povečali zalogo blaga, ker je bila dobava pogosto motena in oddelkov nismo mogli oskrbeti s potrebnim materialom. Zaradi novega bolnišničnega prizidka smo izgubili prostor za sprejem blaga, kar nam je še dodatno otežilo delo v lekarni in poslabšalo pogoje za opravljanje lekarniške dejavnosti. Elektronska naročila oddelkov smo sprejemali dnevno in tudi dnevno pripravljali blago za izdajo. Za blago, ki ga nismo imeli na zalogi, smo vodili evidenco (defektna lista) po stroškovnih mestih. Naročila dobaviteljem smo v glavnem oddajali elektronsko, tudi preko spletnega portala dobaviteljev ali z elektronsko pošto.

FEBRUAR 2012


V lekarni smo tudi zbirali odpadna zdravila iz zalog lekarne in oddelkov, ki smo jih oddali veletrgovcu, ki je pooblaščen za zbiranje teh odpadkov. Teža zbranih odpadnih zdravil je bila 7 kg, kar ni veliko v primerjavi z letom 2010, ko je bilo odpadkov za 57kg. Letna vrednost odpisanega materiala iz lekarniških zalog, vključno z zdravili, je bila 2.579,59 eur (v letu 2010 4.679,61 eur), kar je 0,13 % letne nabavne vrednosti materiala. Evidence odpadnih zdravil iz oddelčnih zalog nismo vodili. Pri letni inventuri je bilo za 1.377,05 eur uskladitve zalog blaga. Bolnišnica je morala za izvajanje jodove profilakse v primeru jedrske nesreče prevzeti in shraniti tablete kalijevega jodida iz državnih blagovnh rezerv, pri čemer smo imeli zaradi večje količine težave pri iskanju ustreznega prostora, saj smo morali shraniti 9 palet zdravila, to je 46.050 škatlic. S strani Zavoda RS za blagovne rezerve je bil tudi že izveden kontrolni pregled uskladiščenja tablet kalijevega jodida, pri čemer je bilo ugotovljeno, da smo zagotovili sprejemljiv skladiščni prostor, potrebno bo le namestiti termo- in vlagometre za vodenje evidence pogojev shranjevanja zdravil, ki bo skrb lekarne. Začeli smo z aktivnostmi za akreditacijo zdravstvene dejavnosti, ki se opravlja v SB Trbovlje. Na začetku smo morali opisati procese dela v lekarni. Na področju izvajanje lekarniške dejavnosti v bolnišnici smo prepoznali dva procesa, ki zagotavljata preskrbo bolnišnične lekarne in bolnišničnih oddelkov z zdravili in ostalim zdravstvenim materialom. Pri posameznem procesu dela smo prepoznali aktivnosti, s katerimi se proces začne in tudi zaključi, z izpolnitvijo potreb naročnika. Pri opisu posameznih aktivnosti smo izpostavili še nedorečena navodila oziroma pomanjkanje posameznih dokumentov, za kakovostno opravljanje posameznih aktivnosti ali neustrezno upoštevanje že sprejetih internih navodil. Zbirali smo različne podatke s področja porabe zdravil in medicinskih pripomočkov. Obstoječi lekarniški program se je nadgrajeval z novimi verzijami, z namenom pripravljanja različnih podatkov z vidika materialnih stroškov. Kadrovska struktura V letu 2011 smo imeli pri enem farmacevtskem tehniku odpoved delovnega razmerja, pri drugem celoletni bolniški stalež, zato smo zaposlili dva farmacevtska tehnika-pripravnika, ki sta tekom leta opravila strokovni izpit. Še vedno pa smo ostali pri enem magistru farmacije, ki je vodja lekarne. Delovni čas Lekarna je bila za oddelke odprta od 7 ure do 15 ure, ob sobotah zaprta, rednega dežurstva ni bilo, prav tako ne stalne pripravljenosti zaposlenih. Izdaja zdravil izven rednega delovnega čas je bila planirana med prazniki, ko je bila lekarna za oddelke zaprta več kot tri dni. Zaradi kadrovskega deficita in zagotavljanja prisotnosti dveh delavcev v lekarni, smo morali preostanek letnega dopusta prenesti v naslednje leto. Povečalo se je tudi število delavcev iz ur. Strokovno izobraževanje in napredovanje Izobraževanje farmacevtskega kadra v letu 2011 je vključevalo udeležbo farmacevtskih tehnikov pripravnikov na obveznih seminarjih LZS in udeležbo magistra farmacije na nekaterih zunanjih strokovnih predavanjih. Specializacija iz klinične farmacije ni bila vpisana. Nabave strokovne literature ni bilo. Področje investicij, prostori, oprema V letu 2011 nismo realizirali planirane nabave opreme (lekarniška tehtnica, računalnik), drobnega inventarja (merila temperature in vlage, voziček za transport), prav tako ni bilo investicij v vzdrževanje opreme in prostorov. Nabavo opreme bomo vključili v plane za leto 2012. Predstojnica bolnišnične lekarne Tatjana Martinčič, mag.farm.

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE ZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJA

POROČILO O DELU ZDRAVSTVENE ADMINISTRACIJE V LETU 2011 Delo v zdravstveni administraciji je potekalo v dopoldanskem in popoldanskem delovnem času – glede na potrebe oddelkov in delujočih ambulant – od 6.00 do 22.00 ure, kar je bilo večkrat težko zagotoviti zaradi poznega posredovanja terminov ambulant. V lanskem letu se je upokojila ena delavka, ki je delala na 4 ure, druga delavka pa je bila v bolniškem staležu in je kasneje nastopila porodniški dopust. Dve administratorki sta bili sprejeti za nedoločen čas. Zaradi obsega dela in organizacije dela oddelkov in ambulant sta bila v mesecu juliju in v mesecu avgustu za dobo enega leta sprejeta en administrator in ena administratorka. Administratorka, ki je bila sprejeta v mesecu avgustu je po dveh dneh nastopila bolniški stalež in šele v pričetku novembra pričela z delom – na 4 ure, kar ni bistveno pripomoglo k reševanju celodnevnega oz. podaljšanega dela administratork, medtem ko je administrator na RTG oddelku pričel s samostojnim delom v manj kot mesecu dni. Na RTG oddelku je še vedno praktično v večini naročala na UZ preiskave administratorka kljub dvoletnemu prigovarjanju in iskanju rešitev (?) ter kljub temu, da administrativni delavci niso kompetentni za naročanje na preiskave, kar je povzročilo kar precejšen razdor med zaposlenimi ter se je poznalo tudi pri sami kvaliteti administrativnega dela ter (ne)pravočasnega pisanja izvidov. Pojavil se je „trend“ s strani zdravnikov (po večini predstojnikov), da izbirajo administratorke, ki po njihovem lahko delajo na določenih oddelkih oz. ambulantah. Način komunikacije je bil večkrat nesramen (mobing, šikaniranje) in je pripomogel samo k temu, da se je še dodatno poslabšala delovna klima ter ovirala delo v ambulantah in na oddelkih. Zaradi prilagajanja vsem delujočim ambulantam in njihovim uram pričetka dela (najkasnejša ambulanta v bolnišnici prične z delovanjem ob 17.00 uri) so se morale administratorke prilagajati in večkrat opravljati delo preko 8 ur dnevno, kar se je poznalo na številu ur v dobro. Hitrost prilagajanja, nadomeščanja in specifičnosti različnih oddelkov in ambulant pa se žal odraža tudi v kvaliteti opravljenega dela. V drugi polovici leta se je pediatrična administracija preselila v nove prostore, kirurška administracija pa je bila na novo opremljena. Nad novo opremljeno administracijo smo kirurške administratorke navdušene, saj tudi opremljenost pisarn pripomore k večji produktivnosti in zadovoljstvu pri delu. Zaradi preurejanja bolnišnice je bilo potrebno prestaviti centralni arhiv bolnišnice, kjer smo našli tudi stvari, ki tja ne sodijo (arhiviranje ginekološkega oddelka – ginekološki brisi, trakovi s številkami za novorojenčke in matere, igle...). Arhiv je bil prestavljen začasno in ga bo potrebno urediti takoj, ko bodo zanj namenjeni trajni prostori. V lanskem letu strokovnega izobraževanja ali izpopolnjevanja v zdravstveni administraciji ni bilo. Martina Gorjup Križaj Vodja zdravstvene administracije

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE HOS, HSS

POROČILO O DELU ENOTE V LETU 2011 V začetku leta 2011 je bilo v naših enotah sledeče število zaposlenih; v HOS-1 perica in v HSS-15 čistilk za nedoločen čas in 2 čistilka za določen čas. V aprilu je bila sprejeta nova čistilka za določen čas, v juliju in novembru pa sta se upokojili dve delavki, dve delavki pa sta se upokojili za 4 ure. Delovni čas je bil za večino delavk od 6.00 do 14.00 in od 14.00 do 20.00 ure, razen na pediatriji od- 7.00 do 14.00 ure in na stopnišču- 10.00 do 14.00 ure ter popoldan na dializi in upravi- od 14.00 do 22.00 ure. Ob sobotah, nedeljah in večjih praznikih je bil delavnik od 6.00 do 18.00 ure. V pralnici je delo potekalo od 6.00 do 14.00 ure ob delovnikih, ob sobotah od 6.00 do 12.00 ure. V laboratoriju pa so ob sobotah od 6.00 do 14.00 ure potekala generalna čiščenja. Tudi leta 2011 so v bolnišnici potekala adaptacijska dela. Vsa sprotna čiščenja so opravljale delavke HSS, precej pa so pomagale tudi pri praznjenju in opremljanju prostorov. V letu 2011 izobraževanja na področju HCCAP-a in varstva pri delu za čistilke ni bilo. Sama pa sem bila v decembru na seminarju na temo preprečevanja legioneloz. V minulem letu je bilo 616 dni odsotnosti zaradi koriščenja rednega letnega dopusta, 7 dni zaradi izrednega dopusta in 524 dni zaradi bolniške odsotnosti. 32 delovnih dni je delo potekalo v polovičnem delovnem času- 4 ure. Izvajan je bil tudi nadzor nad pitno vodo- 4X so bili odvzeti vzorci za mikrobiološke analize (23 vzorcev). Odvzeta sta bila tudi vzorca vode po adaptaciji na CTD in na novi pediatriji. 4X so bili odvzeti vzorci za ugotavljanje prisotnosti legionele (39 vzorcev). Izvedeni so bili tudi vsi predvideni preventivni ukrepi v okviru preprečevanje legionel v vodovodnem omrežju. Izveden je bil tudi klorni šok po vseh posegih v vodovodno omrežje -adaptacija. Na stari pediatriji je bila zaradi prisotnosti legionel v vodovodnem sistem v zobnih ambulantah opravljena dezinfekcija vodovodnega sistema s strani inštituta za sanitarno inženirstvo. Dvakrat je bil odvzet tudi vzorec destilirane vode v lekarni za fizikalno kemijske preiskave. Prav tako je bil odvzet vzorec pitne vode za fizikalno kemijske preiskave. Trikrat so bili v kuhinji odvzeti brisi na snažnost (27 brisov). Vzorec hrane je bil odvzet dvakrat. POROČILO O RAVNANJU S PERILOM ZA LETO 2011 V letu 2011 se je bolnišnično perilo pralo v pralnici SALESIANER MIETTEX PERITEKS v Trzinu. Oprali so nam 185.516,4 kg perila , kar je stalo 121.698,76 EUR, skupaj s šivanjem, kemičnim čiščenjem in označevanjem perila pa 122.889,06 EUR. S samim pranjem smo bili dokaj zadovoljni, saj je bilo belo perilo res belo, barvasto pa je precej obledelo. Bilo pa je kar nekaj reklamacij, ki smo jih bolj ali manj uspešno rešili. Manj zadovoljni smo bili z likanjem uniform, saj so včasih slabo zlikani predvsem ovratniki in predel okrog gumbov. Naše perilo se je mešalo s perilom iz drugih bolnišnic in se izgubljalo. Kilažo umazanega perila je bilo zelo težko usklajevati, ker imajo oni talno tehtnico, pri nas pa je vmes še človeški faktor, ker tehtamo vsako vrečo s perilom posebej. Precej perila se je med pranjem uničilo, saj je kvaliteta bombaža vsako leto slabša, pralna sredstva pa agresivnejša Nekaj uničenega perila so upoštevali in obračunali pri ceni pranja. Označevali so nam tudi uniforme vendar so se nalepke včasih odlepile in so se tudi za to uniforme zgubljale. RAVNANJE S PERILOM V BOLNIŠNICI Umazano perilo se je na oddelkih zbiralo v vreče, ki so jih z dvigalom za umazano perilo pošiljali v pralnico. Ko se je dvigalo pokvarilo, smo vreče na oddelkih sproti nalagali na vozičke. Ločeno se je zbiralo bolniško perilo, uniforme, krpe za čiščenje, kuhinjsko perilo in perilo bolnikov s kužnimi boleznimi (v PVC vrečah). V pralnici se je perilo v vrečah stehtalo in zložilo na vozove. Polni vozovi so pokriti čakali v umazanem delu pralnice na odvoz, ki je potekal ob 6.00 uri. Razlaganje in nalaganje perila v avto se je vršilo pri vhodu v KRG ambulanto. Iz oddelkov so umazano perilo sproti pošiljali v pralnico od 6.00 do 14.00 ure, popoldan in ponoči pa se je zbiralo na vozičkih na oddelku. Večino krp za tla smo oprali v navadnem pralnem stroju v naši pralnici–skupaj 6.515 kg krp, od oktobra dalje pa je stroj pokvarjen.

FEBRUAR 2012


Čisto perilo so za večje oddelke (INT, GIN, KRG in DIAL.) delno sortirali že v Periteksu na pokrite vozičke in so bili na oddelke dostavljeni do 6.30 ure. Za manjše enote (LAB, FTH, pediatrijo, kuhinjo in operacijske) pa smo perilo sortirali v pralnici. V pralnici je potekalo sortiranje in izdaja uniform, po katere je prihajalo osebje z oddelkov. Čisto perilo se je na oddelkih shranjevalo v za to namenjene omare, nekaj pa so ga imeli kar na servirnem vozičku za sprotno uporabo. V pralnici je na zalogi ostajala minimalna količina posameznih artiklov. Ker je ležalna doba bolnikov vedno krajša, se posteljno in bolniško perilo večkrat obrne in hitreje izrabi kot prej, kvaliteta perila pa je tudi čedalje slabša. Precej perila se je izgubilo iz bolnišnice z bolniki, med odpadkih, med pranjem, z reševalci….za to je prihajalo tudi do pomanjkanja določenih artiklov predvsem ob ponedeljkih, ker ob nedeljah ni dostave perila.

VARSTVO OKOLJA Na področju varstva okolja imamo za izvajanje nalog sklenjeno pogodbo s firmo Sinet d.o.o. iz Hrastnika. Splošna bolnišnica Trbovlje ima sprejet Načrt gospodarjenja z odpadki v katerem so opredeljeni vsi nevarni in nenevarni odpadki, ki nastanejo v bolnišnici:mešani komunalni odpadki, papir in kartonska embalaža, kovinska embalaža, odpadni tiskarki tonerji, plastika, steklo, deli teles in organov, odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranitvi, odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo ne zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranitvi, neuporabna zdravila, odpadki pri fotografskih dejavnostih (razvijalec, fiksir, filmi), organski kuhinjski odpadki in jedilno olje ter maščobe, kemikalije. Bolnišnica ima izdelan Načrt gospodarjenja z odpadki in Navodilom o ravnanju z odpadki v objektu. Vsi odpadki se zbirajo na predpisan način in v ustrezni embalaži, odstranjujejo pa jih pooblaščeni zbiralci. Načrt gospodarjenja z odpadki in Navodilom o ravnanju z odpadki v objektu je nadzorovan s strani zdravstvenega inšpektorata in po potrebi dopolnjen oziroma spremenjen glede na spremembe v zakonodaji in zahteve inšpekcijske službe. Odpadki se evidentirajo na posameznih evidenčnih listih na samem kraju zbiranja (npr. kuhinja, RTG, pralnica, TVO). V letu 2011 se je izvajal tudi redni monitoring odpadnih voda 3x letno. Ker se odplake iz bolnišnice čistijo na centralni čistilni napravi, so odvzeti vzorci ustrezali predpisom. Vodja HOS in HSS Mirjana Dolinar

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE PREHRAMBENI OBRAT

POROČILO O DELU PREHRAMBENEGA OBRATA V LETU 2011 V prehrambenem obratu Splošne bolnišnice Trbovlje se vrši priprava hrane za uslužbence ter priprava, transport in razdeljevanje dietne hrane za oskrbovance. Število obrokov niha, odvisno od števila pacientov. Pripravljamo povprečno 13 različnih diet dnevno. V letu 2011 je bilo zaposlenih 14 delavcev, od tega je 6 delavcev starejših od 50 let. Ena delavka opravlja delo s skrajšanim delovnim časom na 4 ure, ena delavka pa delo na 6 ur – 5 dni v tednu. Obe delavki imata oceno invalidnosti III stopnje. Bolniškega staleža je bilo v letu 2011 – 152 dni. Število presežka ur v letu je bilo 386, rednega letnega dopusta za 2011 se prenese v leto 2012 - 119 dni. Naročanje hrane oddelkov poteka preko računalnikov, vendar še vedno prihaja do odstopanj med oddelki in kuhinjo. S pomočjo strokovnega sodelovanja uvajamo novosti v HACCP sistem, ki zajema ves notranji nadzor nad živili. Opravili smo izobraževanje na tem področju, ter pri mesečnih pregledih kuhinje odpravili pomanjkljivosti. Izobraževali smo se tudi na področju priprave dietnih jedi za različne bolezni, po smernicah Ministrstva za zdravje. Vodja prehrambenega obrata Manja Roter

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE OSKRBOVALNA SLUŽBA

POROČILO O DELU V LETU 2011

Delo v oskrbovalni službi poteka v dopoldanskem času, brez delovnih sobot. V službi sva zaposleni dve delavki in sicer skladiščnik, ki je tudi materialni knjigovodja in vodja oskrbovalne službe in javnih naročil. Služba skrbi za nabavo živil, čistilnih sredstev, materiala za osebno higieno, pisarniškega materiala, obrazcev, materiala za vzdrževanje in izdajo tega materiala na oddelke, ter vodenje materialnega knjigovodstva.. Vodja oskrbovalne službe skrbi za izdajo naročilnic za popravilo aparatur v bolnišnici. Kot vodja HACCP ekipe izvaja kontrolo nad pravilnim skladiščenjem živil, skrbi za vodenje evidenc, izvaja kontrolo higienskega stanja v kuhinji in koordinira delo z zunanjo institucijo Sinet d. d.. Pripravlja tudi dokumentacijo za izvedbo javnih naročil. V letošnjem letu smo imeli dovolj možnosti za izobraževanje, oziroma obisk potrebnih seminarjev. Pridobili smo nov prostor za skladišče čistil in pisarniškega materiala. Želeli bi, da bi se končno uredil promet okrog bolnišnice, oziroma odpravilo parkiranje na nedovoljenih mestih, kar bi nam močno olajšalo delo, saj je normalna dostava blaga večkrat onemogočena, skladiščnik namreč večkrat opravlja delo redarja. Problem je nadomeščanje skladiščnika v času dopusta in bolniške odsotnosti Vodja oskrbovalne službe in JN Olga Senčar

FEBRUAR 2012


SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE TVS POROČILO O DELU TVS V LETU 2011 INVESTICIJE 2011 V SBT so se v letu 2011izvajale investicije na področju gradnje in prenove bolnišničnih oddelkov:

prestavitev vročevoda; prenova intenzivnega oddelka KRG in INT z vgradnjo s sodobnimi bolnišničnimi kanali

proizvajalca Medicop; prenova laboratorija; izgradnja nove Pediatrije v sklopu z oddelkom Hemodialize, ki je trenutno v zaključni fazi; v ZD je bila izvedena zamenjava stenskega ogrevanja z vgradnjo radiatorjev; prenova desnega dela KRG oddelka; delna prenova desnega dela INT oddelka; prenova TRF oddelka; gradnja novega oddelka NBO, ki je trenutno v zaključni fazi; realizirana je bila 1 faza požarne sanacije, ki zajema evakuacijske poti z zasilno razsvetljavo,

Armstrong stropov, varčne dnevno nočne razsvetljave in vgradnja požarnih vrat v sklopu požarnih sektorjev;

zamenjava treh elektro omaric na intenzivnem, porodnem in KRG oddelku - levi del; v starem delu je bila izvedena zamenjava nedelujočega dvigala za umazano perilo z novim

malo tovornim dvigalom. V vseh zgoraj navedenih investicijah je imela TVS nalogo: koordiniranje z izvajalci, prestavljanje osnovnih sredstev vključno s pohištvom na začasne lokacije, odvoz odpisanih osnovnih sredstev, raznega materiala in odpadkov. Poleg rednega dela je v TVS potekalo veliko aktivnosti na čiščenju in odstranjevanju kosovnih odpadkov iz obeh prostorov pralnic, toplotnih podpostaj, glavnega elektro prostora in predvsem na lokacijah kjer so se izvajala investicijska dela. Dodatno obremenitev nam je predstavljala dostava hrane, ki je bila zaradi gradnje prizidka po povezovalnem hodniku onemogočena. KADROVSKA ZASEDBA V TVS Glede na obseg del in aktivnosti v TVS so vsi maksimalno zaposleni, kar je razvidno iz stanja starega dopusta in ur v dobro. V primeru, da je kdo v vratarski službi v bolniški odsotnosti ali koristi redni letni dopust ga je treba nadomestiti z delavcem iz vzdrževanja. Menjava poteka tudi na delovnem mestu šoferja tako, da je vsaka odsotnost posameznika moteča. V vratarski službi gre v mesecu juliju v pokoj Miha Kastelic za katerega bo potrebno najti kadrovsko zamenjavo. Kadrovska zasedba v vratarski službi je z omejitvami delavk, zato je težko izdelati urnik, ki bi omogočal enakomerno pokritost po izmenah in salda ur za izplačilo. Predlagam, da se za delavko Zdenko Sakič najde delavka z enakimi omejitvami tako, da bi lahko skupaj pokrivale eno izmeno, v kolikor je možna notranja prerazporeditev. Razmisliti je potrebno tudi o novem delovnem mestu elektronika, ki bi se lahko specializiral za popravilo medicinskih aparatov za katere imamo trenutno zunanje serviserje. Tu imam predvsem v mislih podoben sistem, ki ga imajo v bolnišnici Celje, seveda pa je potrebno izdelati analizo stroškov na podlagi katerih bi ugotovili ali je takšna zaposlitev upravičena. IZOBRAŽEVANJE V bolnišnici se stalno povečuje obseg del, ki je v upravljanju vzdrževanja. Vse več je dodatnih novih naprav za katere je potrebno imeti obdobna izobraževanja, zato je potrebno posvetiti več pozornosti in sredstev za izobraževanje posameznikov. Izdelati je potrebno letni načrt izobraževanj na področjih, ki so specifične na področju vzdrževanja objektov.

FEBRUAR 2012


MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Motivacija ima zelo pomembno vlogo za zadovoljstvo delavca, saj spodbuja posameznike, da naloge opravljajo še kvalitetnejše in z večjim zagonom. Delavca za dobro opravljeno delo lahko motiviramo ustno z lepo besedo, kar ima v večini primerov zelo pozitiven učinek. Za izjemne dosežke, marljivost in pripadnost podjetju pa bi bilo potrebno stimulirati materialno z stimulacijskim modelom, ki bi to omogočal. Ena izmed nagrad je napredovanje bodisi glede na delovno mesto ali plačilni razred predvsem za tiste, ki so željni dokazovanja, so samoiniciativni in ambiciozni. Nagrada posameznikov za posebne dosežke bi bila lahko izvedljiva npr. z rezervacijo vikend paketa ali storitvijo v kakšnem letovišču ali termah. NUJNA INVESTICIJSKA DELA Tu gre predvsem za opravila, kjer je potrebna sanacija zaradi dotrajanosti materialov in zmanjševanju stroškov na področju energijske učinkovitosti. V to skupino opravil spadajo dela in naloge:

zamenjava dotrajanih strojnih inštalacij; zamenjava starih radiatorjev in vgradnja termostatskih ventilov; zamenjava starih elektro omaric ter dvižnih dovodnih vodov; obnova toplotnih podpostaj (v sklopu energijske učinkovitosti); izdelava fasade na celotnem objektu bolnišnice (v sklopu energijske učinkovitosti); vgradnja sončnih kolektorjev za uporabo sanitarne vode (v sklopu energijske učinkovitosti); letni servis klima naprav in klimatov; nadzor elektro del mora zagotoviti, da se odpravijo pomanjkljivosti delovanja naprav pri

morebitnem izpadu električne energije – UPS v laboratoriju in RTG oddelku.

PLAN INVESTICIJ V TVS Osnovno ročno strojno orodje je v oddelku vzdrževanja velik del pokvarjeno in neuporabno, saj je staro tudi preko 30 let. Za nemoteno delo je potrebno nabaviti orodje, ki smo ga dali v plan za tekoče leto 2012. Da delo poteka nemoteno velik del orodja nosimo od doma. Za boljšo skrb in evidenco nad orodjem predlagam osebno zadolžitev. V primeru snežnih vremenskih razmer predlagam, da se nabavi snežna freza, ki glede na relativno nizko nabavno vrednost omogoča hitro in učinkovito čiščenje pešpoti, parkirišč predvsem tam, kjer je z velikimi plugi nedostopno. ZAKLJUČEK Ocenjujem, da je bilo preteklo leto 2011 za TVS zelo aktivno in uspešno. Odziv na klice bolnišničnega osebja je bil takojšen, le v primeru več opravil hkrati so se določile prioritete in se izvajale glede na pomembnost. Poleg rednega dela so potekale aktivnosti, ki so bile vezane na zgoraj omenjene investicije vključno z razpolago in pomoč zunanjim izvajalcem investicijskih del. Delo v TVS je potekalo z minimalnimi zalogami in stroški. Glede na opravljena dela in aktivnosti v preteklem letu moram pohvaliti celotni kolektiv TVS. Vodja TVS Božo Gašparič

FEBRUAR 2012



DELO ORGANOV ZAVODA V LETU 2011

SVET ZAVODA STROKOVNI SVET

FEBRUAR 2012


PREGLED SKLEPOV SVETA ZAVODA SPLOŠNE BOLNIŠNICE TRBOVLJE V LETU 2011 V letu 2011so člani sveta zavoda imeli 4 redne seje . 6. redna seja sveta zavoda, dne 10.2.2011 Glavne točke dnevnega reda so bile:

Izvolitev predsednika sveta zavoda Obravnava inventurnega elaborata za leto 2010 Spremembe in dopolnitve Statuta Splošne bolnišnice Trbovlje Informacije, vprašanja in pobude

Sprejeti so bili naslednji sklepi: 39. SKLEP Potrdi se predlagani dnevni red. 40. SKLEP Potrdi se zapisnik 5. redne seje sveta zavoda z dne 2.12.2010 skupaj z realizacijo sklepov. 41. SKLEP Člani sveta zavoda so za preostanek mandata, ki poteče 15.10.2013, izvolili doc. dr. Avgusta Župevca, dr. med. 42. SKLEP Člani sveta zavoda potrdijo inventurni elaborat za leto 2010, ki je sestavljen iz vseh poročil inventurnih komisij, s predlaganimi spremembami v poslovnih knjigah. Inventurni elaborat je sestavni del tega sklepa. 43. SKLEP Sprejmejo se spremembe in dopolnitve Statuta javnega zavoda Splošne bolnišnica Trbovlje v predlagani vsebini in se posredujejo v soglasje ustanovitelju. 7. redna seja sveta zavoda, dne 24.2.2011 Glavne točke dnevnega reda so bile:

Letno poročilo za leto 2010 Program dela in finančni načrt za leto 2011 Informacije, vprašanja in pobude

Sprejeti so bili naslednji sklepi: 44. SKLEP Potrdi se predlagani dnevni red. 45. SKLEP Potrdi se zapisnik 6. redne seje sveta zavoda z dne 10.2.2010 skupaj z realizacijo sklepov. 46. SKLEP Sprejeme se letno poročilo za leto 2010. Presežek prihodkov nad odhodki se nameni za investicijska vlaganja v letu 2011. 47. SKLEP

FEBRUAR 2012


Program dela in finančni načrt za leto 2011 se sprejmejo v predlagani vsebini s tem, da se spremenijo kadrovski plani tako, da se frarmacevtskega tehnika nadomesti z magistrom farmacije, proučijo pa se tudi možnosti zaposlitve zdravstvenega informatika (koderja) in možnost organizacije centralne administracije. 48. SKLEP Na podlagi 34. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami) in na podlagi 26. člena v povezavi z 32. členom Statuta Javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Trbovlje, Svet zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje objavlja prosto delovno mesto strokovnega direktorja zavoda M/Ž. Kandidat za imenovanje na funkcijo strokovnega direktorja zavoda mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:

– univerzitetna izobrazba medicinske smeri, – opravljena specializacija s področja bolnišničnih dejavnosti, – najmanj pet let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljalskimi znanji.

Kandidat za strokovnega direktorja zavoda mora prijavi podati program strokovnega dela in razvoja stroke v zavodu. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi z nastopom dela 1.5.2011 za mandatno obdobje 4 (štiri) leta. Delovno razmerje za strokovnega direktorja se sklepa s krajšim delovnim časom in sicer za največ 20 ur tedensko za čas trajanja mandata, za preostali delovni čas do polnega delovnega časa pa se sklene pogodbo o zaposlitvi na področju specializacije kandidata. Rok, do katerega se sprejemajo prijave, je 15 dni od dneva objave. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zakonskih pogojev in posebnih pogojev, ki jih določa Statut Javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Trbovlje ter programom strokovnega dela in razvoja stroke v zavodu, kandidati pošljejo na naslov: Svet Javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska 9, 1420 Trbovlje, z oznako: Ne odpiraj! »Prijava na razpis strokovnega direktorja bolnišnice M/Ž«. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 30 dni od objave razpisa. 49. SKLEP Na podlagi 26. člena Statuta Splošne bolnišnice Trbovlje se imenuje Komisija za pregled prispelih vlog in opredelitev ustreznosti vlog glede na razpisne pogoje objavljenega razpisa za strokovnega direktorja v naslednji sestavi: Rifel Marko, dr.med. – predsednik Barbara Jerman, univ.dipl.prav. – članica Pavli Ajdišek, vodja kadrovske službe – članica. Komisija mora podati poročilo v roku 2 dni po poteku roka za prijavo strokovnemu svetu in svetu zavoda. Komisija ugotavlja izpolnjevanje formalnih pogojev na osnovi naslednjih dokazil:

– univerzitetna izobrazba medicinske smeri: kandidat izpolnjuje pogoje, če ima diplomo medicinske fakultete

– opravljena specializacija s področja bolnišničnih dejavnosti: kandidat izpolnjuje pogoje, če ima veljavno licenco s področja bolnišničnih dejavnosti

– najmanj pet let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljalskimi znanji: Kandidat izpolnjuje pogoje, če ima najmanj pet let delovnih izkušenj ter ob tem tudi ustrezna organizacijska in upravljalska znanja. V upravljalska in organizacijska znanja lahko sodijo vsa dela (ne le vodstvena), kjer je delavec moral organizirati delo, samostojno odločati o posameznih vprašanjih, voditi ali usmerjati skupino sodelavcev in podobno.

– priložen program strokovnega dela in razvoja stroke v zavodu.

50. SKLEP Kandidat, za katerega poda strokovni svet pozitivno mnenje, se predstavi na seji sveta zavoda.

FEBRUAR 2012


8. redna seja sveta zavoda, dne 24.3.2011 Glavne točke dnevnega reda so bile:

Imenovanje strokovnega direktorja zavoda ter razvrstitev v plačni razred Sprejeti so bili naslednji sklepi: 51. SKLEP Potrdi se predlagani dnevni red. 52. SKLEP Potrdi se zapisnik 7. redne seje sveta zavoda z dne 24.2.2011 skupaj z realizacijo sklepov. 53. SKLEP Mag. Ano Gračner, dr.med. se imenuje za strokovno direktorico Splošne bolnišnice Trbovlje za mandatno obdobje štirih let. Mandat prične teči s 1.5.2011. Z imenovano se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, za čas trajanja mandata. Pogodba o zaposlitvi se sklene za 8 ur na teden, preostali delovni čas pa dela na dosedanjem delovnem mestu. Na podlagi Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju in predloga direktorice bolnišnice se za delovno mesto strokovnega direktorja določi 54. plačni razred. 9. redna seja sveta zavoda, dne 20.10.2011 Glavne točke dnevnega reda so bile:

Potrditev mandata nadomestnega člana sveta zavoda – predstavnika delavcev zavoda in imenovanje namestnika predsednika sveta zavoda

Poročilo o poslovanju bolnišnice v obdobju januar – avgust 2011 Prvi rebalans finančnih planov za leto 2011 Imenovanje članov inventurnih komisij za izvedbo popisa za leto 2011 Informacije, vprašanja in pobude

Sprejeti so bili naslednji sklepi:

54. SKLEP Potrdi se predlagani dnevni red. 55. SKLEP Potrdi se zapisnik 8. redne seje sveta zavoda z dne 24.3.2011 skupaj z realizacijo sklepov. 56. SKLEP Nadomestni član sveta zavoda kot predstavnik delavcev zavoda je za preostali del mandata sveta zavoda Boštjan Leskovar, dr.med., ki je hkrati tudi namestnik predsednika sveta zavoda. 57. SKLEP Člani sveta zavoda se seznanijo s poročilom o poslovanju Splošne bolnišnice Trbovlje v obdobju januar – avgust 2011 z naslednjimi ukrepi:

- maksimalno realizirati program dela do konca leta, predvsem na področju SAD in NBO - izkoristiti vse možne kadrovske in prostorske kapacitete - optimizirati razporeditve zaposlenih, kjer to dopuščajo kadrovske možnosti (operacijske

dvorane in spremljajoč kader glede na znano zasedenost operacijskih dvoran) in uvedba rednega dela popoldan, kjer je to možno

- pred naročilom v bolnišnični lekarni preveriti oddelčne zaloge - naročati laboratorijske preiskave brez »šablon« - naročati kri in krvne derivate v rednem delovnem času, razen v primerih urgence

FEBRUAR 2012


- realizirati zaključke strokovnega sveta - za vse ukrepe je potrebno uvesti konkretni nadzor (kdo in kdaj).

58. SKLEP Uprava bolnišnice zaprosi ZZZS za tolmačenju sklepa ZZZS v zvezi z arbitražo in metodologijo priznavanja uteži. Zaprosilo se posreduje tudi mag. Jakob Ceglarju, univ. dipl. ekon. s prošnjo o posredovanju. 59. SKLEP Člani sveta zavoda dajejo pobudo za imenovanje neodvisne skupine na nivoju celotne Slovenije, ki bo ažurirala nove postopke na področju spremljanja skupin primerljivih primerov in s tem tudi uteži. 60. SKLEP Člani sveta zavoda se strinjajo s sprožitvijo sodnega postopka v primeru nadzora AV fistul proti ZZZS po dokončnem prejemu odgovora s strani pravne službe ZZZS in po presoji učinkov sodnega postopka oz. pred pričetkom sodnega postopka je potrebno pretehtati prednosti in slabosti le-tega. 61. SKLEP Člani sveta zavoda potrdijo Prvi rebalans finančnih planov za leto 2011. 62. SKLEP Potrdijo se člani inventurnih komisij in roki za izvedbo popisa premoženja Splošne bolnišnice Trbovlje za leto 2011.

FEBRUAR 2012


PREGLED POVZETKOV ZAPISNIKOV STROKOVNEGA SVETA, KOLEGIJA DIREKTORICE IN KOLEGIJA ZDRAVSTVENE NEGE STROKOVNI SVET Strokovni svet bolnišnice sestavljajo: strokovna direktorica, pomočnica direktorice za zdravstveno nego, predstojniki nosilnih bolnišničnih oddelkov in strokovno medicinskih področji. Pregled obravnavanih tem na strokovnem svetu: 42. seje strokovnega sveta, dne 5.1.2011 Glavne točke dnevnega reda so bile:

Organizacija neprekinjenega zdravstvenega varstva v letu 2011 Sklep strokovnega sveta: Oblike dela za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva za zdravnike na internem, kirurškem, ginekološko porodnem oddelku in oddelku za anestezijo:

3. Redno delo: od ponedeljka do petka, od 7.00 ure do 15.00 ure oz. do 23.00 ure (v odvisnosti od kadrovske zasedbe)

4. Podaljšano delo: od ponedeljka do petka, od 15.00 ure do 23.00 ure sobota, nedelja, praznik od 7.00 ure do 23.00 ure

( v odvisnosti od kadrovske zasedbe) 4. Dežurna služba: od ponedeljka do petka, od 23.00 ure do 7.00 ure sobota, nedelja, praznik, od 23.00 ure do 7.00 ure

Dežurstvo na posameznih strokovnih področjih se opravlja po opredeljenih delovnih mestih. Oblika dela za zdravnika po dežurni službi je redno delo od 7.00 ure do 15.00 ure. V primeru bolezni ali prekomerni obremenitvi v dežurni službi lahko zdravnik koristi dopust, proste ure ali ure podaljšanega dela predhodnega dne. V času dežurne službe se beležijo storitve. Glede na obrazložitve predstojnika, mag. Terzič Nenada, dr.med. se na pediatričnem oddelku organizacija dela za zdravnike ne spremeni. Za druga strokovna področja velja enaka časovna razporeditev in oblika dela kot za zdravnike. 43. seje strokovnega sveta, dne 27.1.2011 Organizacija MM konferenc v prvih mesecih leta 2011:

- januar: ginekološko porodni in kirurški oddelek - februar: ginekološko porodni oddelek - marec: pediatrični oddelek - april: oddelek za anestezijo - maj: interni oddelek.

Predstojniki posameznih oddelkov pripravijo strokovne teme in datume izvedbe MM konferenc do 15. februarja 2011 in jih posredujejo na upravo bolnišnice. Sprejet je bil sklep: Splošna bolnišnica Trbovlje v letu 2011 javni razpis za zdravila pripravi samostojno in zaradi nedorečenosti v posredovani dokumentaciji s strani Ministrstva za zdravje ne pristopi k skupnem javnem razpisu za nekatera draga zdravila. Za zmanjšanje laboratorijskih stroškov je bil sprejet sklep: Upoštevati je potrebno vse ukrepe, ki so bili sprejeti:

FEBRUAR 2012


- Pri naročanju diagnostičnih preiskav, ki se delajo v bolnišničnem laboratoriju se obvezno upošteva shema diagnostičnih preiskav, ki je bila sprejeta na strokovnem sestanku, dne 23.5.2008

- Tuje laboratorijske in histološke storitve se naročajo glede na indikacijo v dogovoru s predstojnikom oddelka.

Sprejet je bil sklep: Glede problematike reševalnih prevozov se najprej organizira strokovni sestanek z vodstvom ZD Trbovlje. Na sejo strokovnega sveta se povabi vodstvo ZD Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Glede kadrovske problematike pri zdravnikih na internem oddelku je bil sprejet sklep: S Splošno bolnišnico Trbovlje in Splošno bolnišnico Brežice se podpiše dogovor o medsebojnem strokovnem sodelovanju. 44. seje strokovnega sveta, dne 10.2.2011 Glavna točka dnevnega reda je bila:

Problematika reševalnih prevozov Skupni zaključki:

- nenujni reševalni prevozi dopoldan (planirani v naprej)-zagotovljeno spremstvo s strani ZD Trbovlje

- sanitetni prevozi dopoldan - prevozi dializnih bolnikov v okviru finančnih sredstev - uredi se dovoz pred v bolnišnico in promet pred dializo - poskrbi se za nosila in invalidske vozičke - skupna organizacija NNMP v Zasavju - povezovanje med sekundarnim in primarnim nivojem je nujno, zato je potrebno sodelovanje

vseh zdravstvenih zavodov v Zasavju, tudi ZD Zagorje. 45. seje strokovnega sveta,dne 24.2.2011 Glavne točke dnevnega reda so bile:

Obravnava letnega poročila za leto 2010 Plani za leto 2011

Glede problematike reševalnih prevozov, ki se je obravnavala na 44.seji strokovnega sveta, je bil sprejet sklep: Med Splošno bolnišnico Trbovlje in Zdravstvenim domom Trbovlje se podpiše Dogovor, ki bo urejal organizacijo reševalnih prevozov. 46. seje strokovnega sveta, dne 23.3.2011 Glavne točke dnevnega reda so bile:

Obravnava strokovnega dela in razvoja stroke v Splošni bolnišnici Trbovlje, ki ga je pripravila prijavljena kandidatka za delovno mesto strokovnega direktorja

Oblikovanje mnenja za svet zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje o kandidatki za strokovnega direktorja

Sprejet je bil sklep: Strokovni svet podaja svetu zavoda pozitivno mnenje o programu strokovnega dela in razvoja stroke v zavodu, ki ga je kandidaturi za strokovno direktorico predložila mag. Ana Gračner, dr.med.

FEBRUAR 2012


47. seje strokovnega sveta, ki je bila v četrtek, 31.3.2011 Sprejeti so bili naslednji sklepi: Glede NBO je bil sprejet sklep: Predstojniki bolnišničnih oddelkov še enkrat preučijo vse možnosti in sprejmejo odločitev glede lokacije namestitve postelj za neakutno obravnavo pacientov. Sprejet je bil sklep: Predstojniki oddelkov pregledajo razmerja med prvimi in kontrolnimi pregledi v specialističnih ambulantah. Sprejet je bil sklep: Predstojnikom oddelkov se posreduje predlog Dogovora o medsebojnem poslovnem in strokovnem sodelovanju s Splošno bolnišnico Brežice. Predstojniki pripravijo pripombe, mnenja in svoja stališča glede sodelovanja s SB Brežice predstavijo na seji strokovnega sveta. Glede prošnje za pomoč pri izvedbi humanitarnega projekta medicinske pomoči deželam v razvoju- odprava v Kenijo je bil sprejet sklep: Splošna bolnišnica Trbovlje za odpravo v Kenijo donira paket sanitetnega materiala. Sprejet je bil sklep: Predstojnikom oddelkov in enot se še enkrat pošlje dopis Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo o uporabi spletne programske rešitve MBX, ki omogoča oddaljen vpogled v mikrobiološke in imunološke izvide. Za izvedbo sklepa je zadolžena Katja Kalan Uštar, dr.med.. Glede organizacije NNMP v Zasavju in izgradnje urgentnega centra je bil sprejet sklep: Organizira se strokovni sestanek na katerega se povabi direktorje Zdravstvenih domov Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in predstavnika Ministrstva za zdravje, vodjo projekta skupne urgence, Bohinc Petra in državnega sekretarja dr. Eržen Ivana. 48. seje strokovnega sveta, dne 22.4.2011 Glavna točka dnevnega reda je bila:

Poročilo 4-letnega mandatnega obdobja strokovnega direktorja asist.mag. Černi Igorja, dr.med.

1. seja strokovnega sveta, dne 03.06.2011 Glavne točke dnevnega reda so bile:

NBO: pregled dokumentacije, vključno s smernicami obravnave bolnika. Potrditev temperaturnih list Urgentni centri Sestava bolnikov v intenzivni enoti, zapisovanje in kontrola kliničnih postopkov v intenzivni negi

in terapiji Realizacija programa Planiranje letnih dopustov

FEBRUAR 2012


Predlagane zadolžitve Naloge strokovnega direktorja

- sestanek z direktorji ZD-jev, predstavitev spektra dela naše bolnišnice - pridobitev mnenja o vrednosti transrektalnega UZ prostate in potrebnem izvajalcu za UZ

vratnih žil za nevrološko ambulanto - pridobitev izvajalca za kardiološko diagnostiko - analiza možnosti izvajanja ERCPja v naši bolnišnici - analiza strukture bolnikov na kirurškem oddelku za prvi kvartal - analiza oportunitetnih stroškov pripravljenosti radioloških inženirjev ali njihove stalne dežurne - obrazec za predajo znanj izobraževanj - preučitev možnosti izplačila nadur za medicinske sestre.

Naloge predstojnikov kliničnih oddelkov, razen radiologije

- dežurne liste zdravnikov za mesece junij, julij, avgust 2011 2. seja strokovnega sveta, dne 30.09.2011 ZAKLJUČKI

- Organizacija MM konference, kjer bi se predstavila poraba dražjih reagentov na deloviščih v SB Trbovlje. Na tej konferenci bodo sprejeti okviri protokolov smotrnega naročanja določenih preiskav.

- Smernice smiselne porabe krvi: pripravi odbor za transfuzijo. - Mesečni pregledi predstojnikov dobavljenega blaga in materiala iz lekarne. - Dalj časa odprti telefoni za naročanje. - Smernice na področju zdravstvene nege. - Dežurne liste, oddane do 20. v mesecu za naslednji mesec, naj vsebujejo vse odsotnosti. - Dopoldan med tednom naj bi bile po oddelkih zastopane vse glavne specialnosti. - Predlog za izobraževanje naj se pošlje v podpis strokovni direktorici vsaj sedem (7) dni pred

odhodom na izobraževanje. 3. seja strokovnega sveta, dne 28.10.011 Glavne točke dnevnega reda so bile:

- Potek projekta: Dograditev sistema vodenja kakovosti in zahteve akreditacije v Splošni bolnišnici Trbovlje

- Pregled in potrditev notranjih navodil a. Interna navodila za mlade zdravnike, ki krožijo v SB Trbovlje b. Navodila o organizaciji konziljarne službe v SB Trbovlje c. Nove privolitvene liste bolnikov za kirurške in nekirurške stroke d. Navodila za razpisovanje kirurškega operativnega programa v SB Trbovlje e. Interna navodila za vodenje kirurške intenzivne enote f. Interna navodila za vodenje diabetičnih bolnikov g. Interna navodila za vodenje kirurških bolnikov na antikoagulantni terapiji h. Interna navodila v primeru ravnanja toplega in pordelega sklepa pri odraslih kot

sklep MM konference iz maja 2011. - Poročilo 9. seje sveta zavoda (Marina Barovič, univ.dipl.ekon.)

4. seja strokovnega sveta, dne 15.12.2011 Glavne točke dnevnega reda so bile:

- Rezultati izrednega finančno strokovnega nadzora ZZZS in aktualna problematika s področja SPP kodiranja in neupravičenega predpisovanja medicinskih pripomočkov

FEBRUAR 2012


- Ugotovitve z obiskov primarnega nivoja zdravstvenega sistema; treh zasavskih zdravstvenih domov

- Izpolnjevanje napotnic za RTG preiskave. Dogovor o fiksnem terminu za izvajanje HSG-jev. - Dogovor o oblikovanju standardiziranih naborov laboratorijskih preiskav za določene bolezni /

poškodbe / delovišča? - Realizacija delovnega programa - Potrditev notranjih navodil:

Dogovor o vodenju otrok s kirurškimi obolenji. Dopolnjena interna navodila delovanja NBO oddelka. Potrditev predloga nove zunanje podobe bolnišnice.

KOLEGIJ ODGOVORNIH MEDICINSKIH SESTER 1. kolegij odgovornih medicinskih sester, dne 08.09.2011 Sprejeti so bili naslednji sklepi: Sklep: Zaradi nemotenega poteka dela se Kolegij medicinskih sester konstituira v sestavi: Melita Krnc – strokovna vodja internega oddelka Manca Lovše – strokovna vodja ginekološko porodnega oddelka Olgi Doberšek – strokovna vodja kirurškega oddelka Katja Macerl – strokovna vodja pediatrije Barbara Dušak – strokovna vodja oddelka za anestezijo in reanimacijo in EIN Danica Hribernik – strokovna vodja dialize Polonca Ferme Sotenšek – strokovna vodja oddelka za neakutno bolnišnično obravnavo Ana Lavrač Trampuš – odgovorna inštrumentarka Ana Lavrač Trampuš – stalna namestnica Bože Hribar Kolegiji so enkrat mesečno, vsak prvi četrtek v mesecu ob 07.00 uri v sejni sobi bolnišnice. Vmes so korespondenčne seje po e-pošti. Sklep: Do kolegija v oktobru se zbere vsa dokumentacija. Boža Hribar jo kasneje pregleda, popravi in poenoti za celo bolnišnico. Popravki se obravnavajo na kolegiju v novembru. Temperaturni listi bodo oblikovani po procesni metodi dela. Strokovne vodje z njimi seznanijo vse zaposlene v zdravstveni negi. Uporabljati se začnejo s 01.01.2012. Sklep: Vsa navodila in naloge v zvezi s pridobitvijo certifikata nam bo posredovala Polonca Sotenšek Ferme in jih bomo izpolnjevali v predvidenih rokih. Sklep: Boža Hribar napisane standarde pregleda in popravi. Vsak oddelek pripravi strokovne standarde – odgovorne so strokovne vodje in jih posredujejo Polonci Sotenšek Ferme. Do konca leta 2011 izdamo 1/3 vseh negovalnih standardov in SOP. Sklep: Boža Hribar z vsako strokovno vodjo posebej pregleda število zaposlenih na oddelku, število postelj, zasedenost in realizacijo programa. Glede na daljše bolniške odsotnosti in porodniški dopust, napišejo predlog za nadomeščanje (v kolikor je potrebno). Urniki dela se pošljejo Boži Hribar do 20. v mesecu v elektronski obliki z vsemi predvidenimi oblikami odsotnosti. S 01.10.2011 se prične z vnašanjem urnikov za zaposlene v zdravstveni negi v Četrto pot. Boža Hribar opravi letne razgovore s strokovnimi vodji enkrat letno, prav tako strokovne vodje s svojimi zaposlenimi v zdravstveni negi enkrat letno opravijo razgovore. Barbara Dušak do decembra 2011 pripravi ocenjevalni list z ocenjevalnimi kriteriji in

FEBRUAR 2012


literaturo, kako se na razgovor pripraviš. Razgovori se opravijo do marca 2012. Sklep: Do dijakov in študentov se moramo korektno obnašati in jim dajati s svojim delom zgled. Mentorice praktičnega pouka so iz delovnega procesa izvzete, za zamenjavo službe poskrbijo same. Mentorice PUD-a pa so skupaj z dijaki v delovnem procesu. Sklep: Boža Hribar preveri na transfuziji, če je še potrebno izpolnjevati obrazce o naročanju krvi in krvnih derivatov ali se to lahko vodi preko računalnika. Prav tako se dogovori z vodjo TVO glede naročanja in koriščenja njihovih storitev. 2. kolegij odgovornih medicinskih sester, dne 06.10.2011 Sprejeti so bili naslednji sklepi: Sklep: Zapisnik je bil v celoti potrjen in sprejet. Boža Hribar opravi manjkajoče razgovore s strokovnimi vodji v najkrajšem možnem času. Prav tako se z vodjo TVO dogovori o sodelovanju in koriščenju uslug TVO in bolnišničnih oddelkov. Boža Hribar zbrano negovalno dokumentacijo pregleda, popravki se obravnavajo na kolegiju v novembru, kot je že bilo sklenjeno. Sklep: Medicinske sestre zdravnike pri naročilu opozorijo na nujnost naročanja in odvzema preiskav popoldan, ob sobotah, nedeljah in praznikih ter v času dežurne službe. Iz pisnega naročila mora biti razvidno, katere preiskave se jemljejo (ne »lab. kompet«). Jemlje se samo tisto kar je naročeno. Strokovne vodje za zdravstveno nego opozorijo zaposlene na racionalno rabo pripomočkov za zdravstveno nego in oskrbo – zmanjšanje stroškov porabe predvsem pri inkontinenčnih pripomočkih, negovalnih penah. Potrebna je tudi pravilna uporaba sodobnih pripomočkov za oskrbo ran in RZP. Predlaga se, da se za potrebe zdravstvene nege poskušajo pridobiti finančna sredstva za lekarno ločeno, saj bo tako najbolje razvidno varčevanje. Iz urnikov za naslednji mesec mora biti razvidna odsotnost zaposlenega ter za kakšno odsotnost gre. Predlog za izobraževanja dajo strokovne vodje oddelkov za ZN Boži Hribar najmanj 7 dni v naprej (kar se je izvajalo tudi že do sedaj). Sklep: Naredi se kopija dokumenta »Higienska pravila v operacijskih sobah«, poglavje »Ukrepi v zvezi z osebjem« in se ga da na mesto, kjer bo dostopen vsem, ki se v teh prostorih gibajo. Avtomatska vrata v operacijsko sobo so med posegom zaprta. Koš za umazano perilo se odstrani iz prostora za kirurško umivanje (kirurška operacijska) in se ga namesti skladno z navodili. Na koše in vreče za odpadke se nalepijo nalepke ali kako drugače označijo, da je razvidno, kateri vrsti odpadka so namenjeni. Za odpravo ostalih nesoglasij se Boža Hribar sestane z go. Katjo Kalan Uštar, predsednico KOBO, da poiščeta skladno z navodili najboljšo rešitev. Obvestilo o odpravi nesoglasij je sestavni del arhiviranega zapisnika. O pomembnih informacijah se medsebojno pisno in ustno obveščamo ter dosledno upoštevamo navodila in protokole za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb. Sklep: Zaradi lažje organizacije dela in sodelovanja v skupini pisanja procesov Polonca Sotenšek Ferme posreduje vsem predstojnikom oddelkov in strokovnim vodjem za ZN urnike pisanja procesov do 15.10.2011 za mesec november. Poročilo je sestavni del arhiviranega zapisnika. Sklep: Zbrane podatke posreduje računovodsko analitski službi bolnišnice Boža Hribar. Strokovne vodje za ZN poskrbijo za dosledno vnašanje podatkov v program BIRPIS. Sklep: V sodelovanju z g. Vaukanom se v najkrajšem možnem času organizirajo učne delavnice za zaposlene v

FEBRUAR 2012


zdravstveni negi, ki bodo obvezne. Boža Hribar pripravi seznam vseh, ki potrebujejo za uporabo programa BIRPIS gesla. To so vsi zaposleni v zdravstveni negi – pisanje predaje službe, vnos podatkov o padcih in RZP, … Sklep:

- Predstavniki farmacevtskih in drugih podjetij se najavijo pomočnici dir. za ZN in se jih sprejme nakolegiju medicinskih sester. Če je tema zanimiva za ostale zaposlene v zdravstveni negi, se organizira predavanje ali učna delavnica v sejni sobi bolnišnice.

- Opravijo se dodatna izobraževanja zaposlenih v zdravstveni negi po posameznih oddelkih za izpostavljen problem, npr. oskrba stome in aplikacija klizme v stomo za interni oddelek. Pobudo oz. temo dajo na oddelkih.

- Popoldan, ob sobotah, nedeljah in v času dežurstva si inštrumentarke medsebojno pomagajo, razen v primeru urgence na posameznem oddelku (brez dovoljenja zdravnika). Prav tako se podatki o operativnih posegih dosledno vnašajo v program BIRPIS. Strokovne vodje za ZN s sklepom kolegija seznanijo svoje zaposlene v ZN.

3. kolegij odgovornih medicinskih sester, dne 06.10.2011 Sprejeti so bili naslednji sklepi: Sklep: Zapisnik je bil v celoti potrjen in sprejet. Boža Hribar se v najkrajšem možnem času sestane s predsednico KOBO. Sklep: Vsaka od prisotnih dobi kopijo Akcijskega načrta razvoja ZN v Sloveniji. Na zdravstvenem svetu je bila sprejeta bolnišnična kategorizacija ZN. Boža Hribar pregleda kategorizacijo ZN od 2006 – 2010 in podatke pošlje g. Branku Bregarju. Sestanka komisije se 30.11.2011 udeleži Olgi Doberšek. Postavi se tudi vprašanje: med II. In III. kategorijo ni bistvene razlike (npr. opazovanje po operacijah). Sklep: Vsaka od prisotnih strokovnih vodij za ZN je prejela kopijo navodil, s katerimi seznani zaposlene v ZN na svojem oddelku. Sklep: Boža Hribar negovalno dokumentacijo ponovno pregleda in popravke, ter predloge predstavi na naslednjem kolegiju. Sklep:

- Izdelki za oskrbo ran se testirajo v kirurški ambulanti in na kirurškem oddelku. - Rokovanje z grelnim aparatom za tekočine ni najbolj primerno (grelne ploščice so zelo težke in

so na postelji ob pacientu – nevarnost izpada venske kanile). - Strokovne vodje na kolegij v decembru prinesejo okvirni plan izobraževanj za naslednje leto

za zaposlene v ZN in se ga vključi v finančni načrt bolnišnice. Zaposleni se strokovnih srečanj izven bolnišnice udeležujejo tudi aktivno in imajo prednost pri prijavi.

- Kirurško ambulanto čisti čistilka HOS-a, operacijsko sobo pa ginekološka operacijska strežnica. Potrebna je reorganizacija službe operacijskih strežnic (gin.-por. odd. In krg.odd.) in združitev le teh v en tim. Skupaj se sestanejo Ana Lavrač Trampuš, Manca Lovše in Boža Hribar.

FEBRUAR 2012


4. kolegij odgovornih medicinskih sester, dne 01.12.2011 Sprejeti so bili naslednji sklepi: Sklep: Strokovne vodje oddelkov za ZN s planom izobraževanj seznanijo zaposlene. Izpolnjene tabele vrnejo Boži Hribar do 15.12.2011. Okvirni plan izobraževanj za leto 2012 bo priloga finančnemu načrtu bolnišnice. Sklep: Kongresa IFNE se udeleži ena MS/DZ z oddelka za anestezijo in reanimacijo. Prijavi se zgodnja kotizacija. Za vsak negovalni oddelek je naročena po ena knjiga/zvezek Slovenska kategorizacija ZN- 4. izdaja. Organizirajo se sestanki z MS po oddelkih in sestavijo podrobna navodila glede kategorizacije. Po enem do dveh mesecih pravilne kategorizacije se opravi interni nadzor. Člani komisije se določijo naknadno. Sklep:

- Izdelki se testirajo v kirurški ambulanti in na kirurškem oddelku. - Infuzijska črpalka se da na testiranje na interni oddelek, kjer je največ infuzij in terapevtskih

transfuzij. Kontaktna oseba je Teja Tomše. - aparature in pripomočke s katerimi večinoma ali izključno rokujejo MS naj le te na razpisih tudi

izbiraju, ne glede na to, da se inventurno vodijo pod osnovna sredstva. Sklep oz. pobudo Boža Hribar posreduje naprej odgovornim v SBT.

KOLEGIJ DIREKTORICE Glede na množico informacij, ki posredno ali neposredno vplivajo na poslovanje bolnišnice, pomanjkanje časa zaradi preobremenjenosti, se na kolegiju obravnava aktualna zakonodaja, obvestila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, obvestila Ministrstva za zdravje, problematika pri tekočem poslovanju itd. 1. kolegij direktorice, dne 14.9.2011

Obravnavane so bile naslednje aktualne zadeve:

- predlog sprememb in dopolnitev Zakona o pacientovih pravicah, - Zakona o evidencah na področju zdravstva, - posebna navodila za obračun zdravstvenih storitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje, - nove opredelitve pri pregledih v dispanzerju za žene, ki se začnejo uporabljati s 1.10.2011,

nekatere šifre (K-ji) se ukinejo, - obvestilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o medicinsko tehničnih pripomočkih, - zbirajo se podatki za širitve programov v letu 2011, - podpisana pogodba z ZZZS o opravljanju zdravstvenih storitev za leto 2011, - Zakon o interventnih ukrepih, - nadzori s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, - Aneks št. 3 k SD, - Dr. Uršič je opozoril na nujno nabavo anestezijskega aparata v ginekološki operacijski dvorani,

ker zanj ni več rezervnih delov, - na podlagi 9. člena pravilnika o dežurstvu in stalni pripravljenosti v SBT je potrebno preveriti

pogoje za izvajanje dežurne službe in pripravljenosti. Preverja se na osnovi podatkov za mesec avgust, september in oktober. Pripravljen je bil predlog spremljanja fizičnega dela v času dežurstva po dejavnostih na način, da se večina podatkov pridobi iz obstoječega informacijskega sistema, za posamezne aktivnosti pa je potrebno doreči le časovni normativ.

FEBRUAR 2012


- izpostavljena je bila problematika učinkovitosti dela zdravstvene administracije, kar vpliva na tekoče delo.

Sprejeti dogovori:

Dogovor: na ZZZS se postavi vprašanje, če je potrebno posebno kodo za opravljanje preiskav oz. posegov v drugi bolnišnici uporabljati tudi v primeru, da se bolnika pošlje samo na preiskavo ali poseg in ni premestitve. Dogovor: uveljavlja se protibolečinska ambulanta enkrat tedensko. Dodatni predlogi se lahko posredujejo na upravo še do 16.9.2011 do 11.00 ure.

Dogovor: Prouči se možnost najema zunanjega svetovalca, ki ima na področju kodiranja dovolj izkušenj za namene notranjega nadzora in izobraževanja. Dogovor: Predstojniki uskladijo predloge in jih posredujejo strokovni direktorici, za medicinske sestre pa pripravi predlog Božica Hribar.

2. kolegija direktorja, dne 29.11.2011 Obravnavane so bile naslednje aktualne teme:

- priprava planov za leto 2012, - informacija o izgradnji urgentnega centra, - informacija o drugih investicijskih vlaganjih, - informacija o nacionalnem razpisu (NR) za opravljanje določenih zdravstvenih storitev, ki ga

je razpisal ZZZS, - informacija o zadnjih sprejetih varčevalnih ukrepih vlade na področju financiranja

zdravstvenih storitev, - organizacija enodnevne bolnišnice, indikacije za neakutno bolnišnično obravnavo, obravnava

otrok s kirurškimi obolenji na pediatričnem oddelku, - izvedba iavnega naročila za zdravila. Sprejet je bil dogovor:

a) da so bolnišnične kapacitete maksimalno izkoriščene (dnevno je v povprečju v bolnišnici hosptaliziranih cca 80 do 90 bolnikov) in da se eventuelno pridobijo še manjkajoči prepotrebni prostori (npr. oddelčna previjalnica, prostor za izolacije, prostor za vozičke za zdravila, perilo, aparate, ki niso v trenutni rabi, vozičke za nego itd.) strokovna direktorica in pom.dir. za zdravstveno nego pripraviti predlog organizacije enodnevne bolnišnice

b) strokovna direktorica pripravi protokol obravnave otrok na pediatričnem oddelku s kirurškimi obolenji. Nova organizacija dela naj bi bila pripravljena in se pričela izvajati najkasneje do 1.1.2012.

c) Strokovna direktorica dopolni dosedanje indikacije za premestitev bolnikov na negovalni oddelek.

d) Po definiranju lokacije enodnevnih hospitalizacij se prične s postopkom priprave projektov za preureditev preostalega dela kirurškega oddelka.

Sprejeti dogovori pri obravnavi tekoče problematike:

Dogovor: S predstavniki DSO se najprej sestanejo direktorica, strokovna direktorica in pom.dir.za zdravstveno nego, kjer se opredeli problematika medsebojnega sodelovanja in se po potrebi nato organizira sestanek v širšem sestavu.

FEBRUAR 2012


Dogovor: Do naslednje seje strokovnega sveta, ki bo v prvi polovici meseca decembra 2011, predstojniki pripravijo tipične primere naročil laboratorijskih preiskav. Dogovor: Stroj za razrez dokumentacije z osebnimi podatki se uvrsti v plan nabav za leto 2012.

Dogovor: Direktorica opravi razgovor z vodjo zdravstvene administracije. Dogovor: Pom.dir.za zdravstveno nego in direktorica pripravita predlog za imenovanje odgovorne sestre v EIN.

FEBRUAR 2012


FEBRUAR 2012

PRILOGE Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2011 (1. in 2. del) Obrazec 2: Izkaz prihodkov in odhodkov 2011 Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2011 Obrazec 4: Poročilo o investicijskih vlaganjih 2011 Obrazec 5: Poročilo o vzdrževalnih delih 2011 Obrazec 7: Kazalniki učinkovitosti OBRAZCI ZA AJPES: Bilanca stanja na dan 31.12. 2011 Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev Stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov od 1. januarja do 31. decembra 2011 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka od 1. januarja do 31. decembra 2011 Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov od 1. januarja do 31. decembra 2011 Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov od 1. januarja do 31. decembra 2011

SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE · 2015. 6. 30. · Trbovlje, Zagorje), nekaj pa tudi iz Litije in...

Documents

Transcript of SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE · 2015. 6. 30. · Trbovlje, Zagorje), nekaj pa tudi iz Litije in...