18.11.2010

1

Spinalna raven motorične aktivnosti

Receptorji v mišici

mišično vreteno

kitno vreteno (Golgi tendon organ)

Aferentno in eferentno oživčenje mišičnega vretena

Monosinaptični refleksni lok

18.11.2010

2

Mehanizem dušenja oscilacij

Kitno vreteno

Konvergenca različnih živčnih poti na anteriornih motonevronih

Umaknitveni refleks

18.11.2010

3

Arefleksija pri poškodbi hrbtenjače

padec arterijskega tlaka

odsotnost spinalnih refleksov

hiperrefleksija Funkcije možganske skorje

Ekscitacijski sistem možganov

18.11.2010

4

Plastičnost možganske skorje

Funkcija specifičnih področij skorje velikih možganov

Asociacijska področja skorje velikih možganov

parieto-okcipito-temporalno asociacijsko področje

prefrontalno asociacijsko področje

limbično asociacijsko področje

Wernickovo področje

18.11.2010

5

Osnovne poti komunikacije

Poraba 02 v možganih

predel ali organ O2 dostava

ml/min/100 g

hitrost pretoka krvi

ml/min/100 g

O2 poraba

ml/min/100 g

O2 poraba/O2

dostava (%)

jetra 11,6 58 2,2 18

ledvice 84,0 420 6,8 8

zunanja led. skorja 7,6 190 6,0 79

možgani 10,8 54 3,7 34

koža 2,6 13 0,38 15

skeletna mišica 0,5 2.7 0,18 34

srce 16,8 87 11,0 65

Pretok krvi med možgansko aktivnostjo

Avtoregulacija pretoka krvi skozi možgane

18.11.2010

6

Občutljivost presnove možganov

velika poraba energije

malo lokalnega glikogena (10%)

hitre poškodbe ob pomanjkanju ATP

Sestava plazme in cerebrospinalne tekočine

topljenec plazma cerebrospinalna tekočina intesticij

Na+ 153 147 145

K+ 4,7 2,9 4,5

Ca2+ 1,3 (ioniziran) 1,1 1,2

Mg2+ 0,6 (ioniziran) 1,1 0,55

Cl- 110 113 116

HCO3- 24 22 25

fosfati 0,75 (ioniziran) 0,9 0,8

beljakovine 7 g/l 0,03 g/l 1 g/l

aminokisline 2,6 0,7 2,6

pH 7,4 7,33 7,4

osmolalnost 290 290 290

Možganski edem

Krvno-možganska prepreka

prenašalci

18.11.2010

7

Vloga glia celic

fizična podpora

presnovna podpora

odstranjevanje viška K+ iz zunajceličnega prostora

podpora pri sintezi živčnih prenašalcev

Spanje in budnost

Značilne spremembe med spanjem

zmanjšana dovzetnost

znižan mišični tonus (klonus)

dominanca parasimpatikusa

počasnejše dihanje

spremenljiva globina spanca

Mehanizem spanja

18.11.2010

8

Elektroencefalogram

Potek spanca

Značilnost REM in NREM spanca

kriterij REM-spanec NREM-spanecvegetativne funkcije pospešene nizke

pretok krvi skozi možgane normalen znižan za 10%

spominjanje sanj pogosto redko

govorjenje v snu zelo redko pogosto

Trajanje spanja

18.11.2010

9

Ritmogeneza spanca

Uspavala

benzodiazepini

nebenzodiazepinski hipnotiki

adenozin

melatonin

antihistaminiki

IPSP – inhibitorni postsinaptični potencial

Cirkadiani ritmi

18.11.2010

10

Krčenje skeletne mišice

Beljakovinska sestava skeletne mišice

Vloga regulatornih beljakovin na aktinu

18.11.2010

11

Aktomiozinski ciklus pri krčenju skeletne mišice

Motorična enota

Motorična plošča

Inhibicija živčno-mišičnega prenosa

nikotinski ACh

receptorji

dihidropiridinski

receptor

(DHP)

rianodinski

receptor

distrofin

F-aktin

DHP-

receptor

presinaptični

mehanizmi

ACh esteraza

18.11.2010

12

Sklopitev vzdraženja in krčenja skeletne mišice

Konec krčenja

Patofiziologija mišičnih sistemov

Zveza med dolžino sarkomere in razvojem napetosti na mišičnem vlaknu

18.11.2010

13

Učinek dolžine na moč kontrakcije pri intaktni mišici

Zveza med hitrostjo krčenja in bremenom mišice

+/-

Frekvenčno seštevanje trzajev skeletne mišice

18.11.2010

14

Presnovni sistemi mišice pri aktivnosti

Presnovni sistemi mišice pri aktivnosti

moli ATP/min

fosfagenski sistem 4

sistem glikogen – mlečna kislina 2.5

aerobni sistem 1

Zaloge kisika v telesu

telesne tekočine (0,25)

hemoglobin (1 l)

mioglobin (0,3 l)

pljuča (0,5 l)

parcialni tlak [mmHg]

nasič

en

ost

[%]

Energetika maksimalne telesne obremenitve

18.11.2010

15

Kisikov dolg

Obnova zalog glikogena

Tipi skeletno-mišičnih vlaken

čas [min]

napetost

[g]

tip I

tip IIB

tip IIA

Pomen intervalnega treninga

18.11.2010

16

Prekrvavitev skeletne mišice

Srčna mišica

Srčna mišica - sincicij

Sklopitev med dražljajem in krčenjem v srčni mišici

18.11.2010

17

Sklopitev med dražljajem in krčenjem v srčni mišici

Ekstrinzično uravnavanje delovanja srca

Srčni ciklus

Srčni ciklus

tlak

levo

srce

desno

srce

utripni volumen utripni volumen

rezidualni volumen rezidualni volumen

aortne zaklopke

AV-zaklopke

zaprte zaprte

zaprte

zaprte zaprte

zaprte

odprte odprte

odprte odprte odprteodprte

čas čas

18.11.2010

18

Zakasnitev A-V prevajanja

Časovna uskladitev krčenja ventriklov

sinusni

vozel

atrijo-

ventrikularni vozel

Purkinjeva

vlakna

celica

ventrikla

Krvni obtok

Razporeditev krvi v obtoku

18.11.2010

19

skupni

presek

povprečna

hitrost

Razporeditev tlakov v obtoku

35

10

Ohmov zakon hidrodinamike

DU=I x R (za elektriko)

DP=Q x R (za tekočine)

Tlaki v krvožilju

18.11.2010

20

Nihanje tlaka in pretoka v krvožilju

Dejavniki, ki vplivajo na tlak v krvožilju

sila gravitacije

podajnost žilja

vztrajnost

Sila gravitacije

Žilna podajnost ali komplianca

18.11.2010

21

Mikrocirkulacija in limfatični sistem

- prehranjevalna vloga- neprehranjevalna vloga (ledvice, koža)

Mikrocirkulacija

Tipi kapilar glede na prepustnost

Koloidno-osmotski ali onkotski tlak

18.11.2010

22

Starlingove sile prek kapilare

Neto filtracijski tlak

Medcelični prostor

Neto filtracija prek stene kapilare - povišan hidrostatski tlak ali znižan koloidno-osmotski tlak