SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA · SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA TEORETSKO SPISANIE NA MINISTERSTVOTO...
Transcript of SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA · SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA TEORETSKO SPISANIE NA MINISTERSTVOTO...
SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANA
Izdava~:MINISTERSTVO ZA ODBRANA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Adresa na Redakcijata:Ministerstvo za odbranaSpisanie „SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ul. „Orce Nikolov“ bb 1000 SkopjeTelefoni: 3282-418, 3282-299 i tel. faks 3113-527Internet adresa: WEB na Ministerstvoto zaodbrana:www.morm.gov.mk, publikacii, SOVREMENAMAKEDONSKA ODBRANA na makedonski i na angliski jazik
Spisanieto izleguva dva pati godi{no.Cenata na eden primerok e 70 denari.Pretplata za 2007 godina iznesuva 140 denari (plus po{tenski tro{oci).Pretplata za stranstvo e dvojno pogolema (plus po{tenski tro{oci).
SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANATEORETSKO SPISANIE NA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA NA RM
IZDAVA^KI SOVETIljaz HALIMI, pretsedatelprof. d-r Trajan GOCEVSKIApostol ARBELSKIprof. d-r Rose SMILESKI, polkovnikprof. d-r Mitko KOTOV^EVSKIprof. d-r Marina MITREVSKAZoran DIMOV, brigaden generald-r Nazmi MALI]Id-r Petar ATANASOV
UREDUVA^KI ODBORprof. d-r Trajan GOCEVSKIprof. d-r Sokle KO^OSKI, polkovnikprof. d-r Mitko KOTOV^EVSKIm-r @anet RISTOSKAprof. d-r Zoran NACEVd-r Oliver BAKRESKI
Glaven i odgovoren urednik: prof. d-r Trajan GOCEVSKIZamenik glaven urednik: prof. d-r Sokle KO^OSKI, polkovnikTehni~ki urednik: Biljana IVANOVAKompjuterska obrabotka: Aleksandar ATANASOVLikovno re{enie na korica: Ko~o FIDANOVSKILektor: m-r @anet RISTOSKA
Pe~at: AD „Kosta Abra{“ - Ohrid
Site prava se rezerviraniSe zabranuva reproducirawe na publikacijata i nejzinite delovi, kako i nivno transformirawevo razni mediumi: elektronski, magnetni lenti, mehani~ko fotokopirawe, snimawe i drugo, bezpismeno odobrenie na izdava~ot i avtorite.
All rights reservedNo part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted in any form or byany means: electronic, electrostatic, magnetic tape, mechanical photocopying, recording or othewise,without permission in writing from the publisher and authors.
Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura br. 07-7144/2 od 27. 12. 1999 godina, za spisanieto„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ se pla}a povlastena dano~na stapka.
KON ^ETIRINAESETTOTO IZDANIE NA„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA................................................................... 9
Op{to-teoretski, doktrinarno-strategiski i drugi temiod oblasta na odbranata
Mitko KOTOV^EVSKI
REVOLUCIJATA ODNATRE...................................................................................... 13
Dim~e PETROVSKIOP[TO ZA LIDERSTVOTO I KARAKTERISTIKI NAVOENOTO LIDERSTVO.............................................................................................. 31
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~ki i temiod me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
Biljana VANKOVSKASPRAVUVAWE SO MINATOTO: PREDIZVIK ZAPOSTKONFLIKTNOTO GRADEWE NA MIROT VOMAKEDONIJA ............................................................................................................. 51
Toni MILESKIGEOPOLITI^KI MODEL ZA PROCESIRAWE NAGEOPOLITI^KI NASTANI.................................................................................... 67
SODR@INA
Evroatlantski integracii
Oliver BAKRESKIPODDR[KATA NA JAVNOSTA ZA ^LENSTVOTO VO NATOI VO EU............................................................................................................................ 77
Stojan SLAVESKI, Risto [ANEVPRISTAPOT DO INFORMACIITE: POME\UTRANSPARENTNOSTA I ZA[TITATA NANACIONALNIOT INTERES................................................................................. 91
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
Drage PETRESKI, Rose SMILESKI, Na}e BABAMOVRAZVOJ NA POVE]ECEVNITE „GATLING“ ORU@JAVO SVETOT..................................................................................................................... 105
Stranski avtoriMilan MILO[EVI]
VNATRE[EN EKSTREMIZAM I TERORIZAM............................................ 117
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titataBiljana AVRAMOSKA, Makedonka ^ESTOJNOVA
ETIKATA I ODNOSITE SO JAVNOSTA: SREDSTVO ZAMANIPULACIJA ILI PREZENTACIJA NA REALNOSTA ................133
@aneta ]OSEMO@NI RE[ENIJA ZA OPREDELUVAWE NA STATUSOTNA KOSOVO (I METOHIJA).......................................................................................143
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata@anet RISTOSKA
PRIKAZ kon knigata „MENAXIRAWE NA RIZICI“od prof. d-r Lidija Georgieva.....................................................................................161
Tawa MILO[EVSKAPRIKAZ kon knigata „KOORDINACIJA NA BEZBEDNOSNIOTSEKTOR“ od d-r Oliver Bakreski...........................................................................167
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 99
Kon ~etirinaesettoto izdanie na „Sovremena makedonska odbrana“
D a se zboruva za dostigawata, za standardite i za
aspiraciite kon evroatlanskite vrednosti, kako za R.
Makedonija, taka i za regionot i po{iroko vo globalni ramki,
pretstavuva predizvik, ~est i obvrska za sekoj politi~ar, no i
za sekoj pripadnik na {irokoto semejstvo slobodoumni lu|e, za
site gra|ani i institucii, koi pretstavuvaat nositeli na
civilizaciskite i demokratskite pridobivki na moderniot
svet.
Vo tie ramki, ovaa publikacija ja smetam kako pridones
kon celokupniot ovoj proces, iskreno poddr`uvaj}i ja i dlaboko
smetaj}i ja kako del od na{ite aktivnosti za mobilizirawe na
site na{i intelektualni kapaciteti i nivno u~estvo kon
{irokata nau~na, stru~na i edukativna javnost.
Se nao|ame vo period koga vo regionot na Jugoisto~na
Evropa dominiraat isklu~itelno pozitivni strategisko-
integrativni procesi kako fundament na demokratijata,
stabilnosta, bezbednosta i ekonomskiot prosperitet, no
istovremeno i period koga sè u{te postojat predizvici vo
izgradbata na region koj od konsument na bezbednosni
inicijativi, se pretvora vo nejzin aktiven sozdava~ i faktor,
so site voeni i politi~ki linkovi koi vodat kon NATO i
semejstvoto na demokratiite.
Republika Makedonija se nao|a vo faza na kompletirawe
na tendenciite za zaokru`uvawe na reformskite procesi vo
odbranata, kako eden od klu~nite kriteriumi za dostigawe na
NATO standardite. Site reformski zafati, koncepti i
analizi se vo bazi~na funkcija da ja razbereme i spodelime
sega{nata sostojba na odbranbeniot sistem, da ja definirame
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA10
negovata uloga i struktura kako globalen bezbednosen koncept
i da koncipirame jasni planovi za koristewe na na{ite resursi,
konvertiraj}i gi od vizija vo su{tinska doma{na i globalna
bezbednosna realnost.
Idninata na na{ite vooru`eni sili, se sostoi vo
kreirawe na mali, mobilni, strategiski i lesno rasporedlivi
sili, sposobni za anga`man kako del od demokratskite
tendencii na moderniot svet. Site reformski zafati vo
armijata se visoko oceneti od na{ata doma{na i me|unarodna
javnost, no nie morame ovoj proces defenitivno da go zaokru`ime
bidej}i nè ~eka u{te dosta rabota, za{to kriteriumite za
NATO-~lenstvo zna~at celosni i dosledni reformi bez nikakvi
improvizacii i nedore~enosti, za {to kako minister,
fundamentalno i beskompromisno posveten na vrednostite na
atlantizmot, }e se zalagam so celosna li~na i profesionalna
posvetenost.
Postignuvaweto na ~lenstvoto vo Alijansata
pretstavuva vrven prioritet na Vladata. Postignatata
visoka poddr{ka na gra|anite (preku 90 %) i sè ona {to go
vlo`uvame kako bezbednosni i politi~ki reformi, se silni
obvrski kon ostvaruvawe na deklariranite celi za ~lenstvo na
R. Makedonija vo najsilniot bezbednosen politi~ki sojuz na
novoto vreme - NATO alijansata.
No, NATO predizvicite za R. Makedonija se mnogu poveke
od reformite vo odbranata na koi dolgotrajno i makotrpno se
raboti. Tolku spomenuvanata evroatlanska integracija za
regionot, a vo tie ramki i za R. Makedonija zna~i istoriska i
civilizaciska {ansa, koja ovaa generacija treba, mora i }e ja
iskoristi i toa ne samo preku armiskite reformi, tuku i preku
{irokata poddr{ka na celokupnata dr`avna administarcija,
kako i preku nevladiniot sektor, mediumite, lokalnata
samouprava, studentskite, sindikalnite i {irokiot krug
nevladini asocijacii.
Aktivnostite na site spomenati sektori vo
fokusiraweto na akumuliranata integrativna energija treba
da dopre do naj{irokoto gra|anstvo, bidej}i e evidentno deka
ovie procesi se so mnogu po{irok gra|anski kapacitet na
poddr{ka, no i deka evaluacijata na nivnata uspe{nost i
efektivnost se disperzira i na temi od ekonomijata, borbata
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 11
protiv organiziraniot kriminal i korupcijata i reformite
vo sudskiot sistem, kako standardi i uslov za na{eto
integrirawe.
Denes R. Makedonija i regionot ne se soo~uvat so direktna
konvencionalna voena zakana. Vsu{nost, i samite sme svesni
deka vo moderniot svet zakanite doa|aat od sistemite na
globalniot terorizam, oru`jata za masovno uni{tuvawe i
organiziraniot kriminal. Postavenosta na Republika
Makedonija na geografski, ekonomski i na politi~ki plan, nè
zadol`uva da bideme podgotveni tie rizici niz razni formi da
gi transferirame od na{eto tlo. Ovie rizici, bez razlika dali
}e se obiduvaat da go najdat svojot pat niz ekonomskite
interesi na kriminalot ili nekoj }e im dade etni~ka, verska
ili socijalna boja, se podednakvo opasni i mo`at da gi
potkopaat na{ite napori za integrirawe vo evroatlanskoto
semejstvo.
Vo na{eto sosedstvo, isto taka se slu~uvaat dinami~ki
procesi, vo koi Republika Makedonija ima obvrska da bide
aktiven faktor za nao|awe re{enija, koi }e go odvedat
regionot vo posakuvanata nasoka so vospostavuvawe na
potrebnite standardi. Republika Makedonija mora da bide
demokratski i civilizaciski kontributor vo regionot i
po{iroko, vrednosno verifikuvan partner na NATO i na EU so
ispolneti obvrski, pred sè sprema svojot vnatre{en
demokratski i institucionalen kapacitet, no i kon
reformite za ~lenstvo vo spomenatite sistemi.
I pokraj na{iot uspeh, svesni deka vleguvame vo zavr{nata
faza od ovoj istoriski proces, mora da naglasime deka nè ~eka
u{te mnogu rabota: morame da sfatime deka NATO se menuva i
deka mora da se prilagodime na ovie promeni i istite da gi
sledime, postojano da gi akceptirame i na{ite reformi da gi
prilagoduvame kon istite. Na{eto kontinuirano u~estvo vo
MAP i vo PARP procesite, vo koi ovaa godina Makedonija vleze
vo osmiot ciklus i za koi ocenkite koi doa|aat se pozitivni i
krajno ohrabruva~ki, vo zna~itelna merka gi olesnuva na{ite
napori. Istoto va`i i za regionalniot pristap vo
ostvaruvaweto na potrebnite standardi zaedno so R. Hrvatska
i so R. Albanija vo ramkite na aktivnostite na Jadranskata
grupa.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA12
Dlaboko i iskreno go cenam sekoj trud, analiza, ideja i
poraka vo ovaa na{a publikacija. Intelektualniot kapacitet
e eden od najsilnite vlogovi {to go poseduvame i toa e vlog koj
mora i }e go valorizirame. ]e go napravime dostapen do sekoj
gra|anin, }e go vgradime kako koncept na site nivoa na
funkcionirawe na na{ata dr`ava i }e bide garant za ekonomski
prosperitetna i moderna dr`ava, kako del od najmodernite
tekovi na evropskata i svetskata civlizacija, kade {to i na
regionot i na R. Makedonija im e mestoto.
So po~it,
Lazar Elenovski,minister za odbrana
na R. Makedonija
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
1313
REVOLUCIJATA ODNATRE
Mitko KOTOV^EVSKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii
Apstrakt: Studijata pretstavuva istoriski i nau~en presek na sovremeniteteorii za revoluciite. Vo dosega{nata na{a literatura za u~eweto za
revoluciite, za nivniot razvoj, no i za zna~ajnite istoriski predizvici iposledici, dominiraa stavovite na klasicite na marksizmot, Marks, Engels i
Lenin. So ovaa nau~na izolacija neopravdano bea isklu~eni golemiot brojsovremeni teorii za revolucijata, koi frlaat poinakva svetlina vrz ovoj
zna~aen op{testven fenomen vo minatoto i denes. Zna~ajna novina nastudijata pretstavuva noviot i kompleksen priod vo rasvetluvaweto na
razlikite i odnosot pome|u voenite konflikti i drugite oblici nanasilstvo od aspekt na u~eweto na polemologijata.
Za celosno skenirawe na ovoj fenomen prezentirana e i analizata zarevoluciite vo idnina, odnosno idninata na revoluciite vo sovremenite
me|unarodni odnosi.
Klu~ni zborovi: revolucija, revolucionerni teorii, nasilstva, voenikonflikti.
INSIDES OF THE REVOLUTION
Abstract: This paper highlights the historical and scientific intersection of contemporarytheories for revolutions. In our literature study for revolutions, their development and also fortheir significant historical challenges and consequences, were dominant attitudes of Marxismas Marx, Engel's and Lenin. With this scientific isolation, unjustified were excluded a greatnumber of contemporary theories for revolution which throw a different light for thissignificant societal phenomenon in the past and presently. The important new item andoriginality of this study is to present a new one and complex approach in tracing differencesand relation between armed conflicts and other forms of violence from aspect of polemologystudies.In order to complete scan on this phenomenon, this paper present analysis for revolutions inthe future, in fact, future of revolutions in contemporary international relations.
Key words: revolution, revolutionary theories, violence, and armed conflicts.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
14
Poimno‡terminolo{ko opredeluvawe na revolucijataEtimolo{ki, zborot revolucija poteknuva od neolatinskiot zbor
„revolutio“ {to ozna~uva izvrtuvawe, povtorno doletuvawe, kru`no dvi`ewe.Zborot revolucija vo epohalnoto delo na Kopernik‡ „De revolutitionibus orbiumcolestium“, izdadeno vo 1543 godina, se upotrebuva za odbele`uvawe nakru`noto dvi`ewe („presvrtuvawe“) na nebesnite tela vo isklu~itelnoograni~ena‡determinirana funkcija na astronomski termin. Iako„astronomskata upotreba“ na terminot revolucija pretpostavuva postoewena opredelena zakonomernost, i toa nu`na, apsolutna zakonomernost, ovojtermin upotreben vo ovoj kontekst podrazbiral i opredeleni zna~ewa koine bile neutralni vo odnos na op{testvenata problematika i sostojbi.
Korelacijata pome|u terminot „revolucija“ i op{testvenite nauki sepojavuva vo opredeleni raspravi od XVII‡ot vek, koga postepeno dobiva iopredelen politi~ki prizvuk i predznak.
Prvata upotreba na terminot revolucija na koj mu se pridava sodr`inasosema sli~na na sovremenata, spored edna anegdota se slu~ila na 14 juli 1789godina.1
Bez ogled na faktot kolku e vistinito ova tvrdewe na istori~arite,zna~ajno e deka po golemata Francuska bur`uaska revolucija ovoj terminkone~no go primi svoeto politi~ko-sociolo{ko i filozofsko zna~ewe vonovosozdadeniot istoriski, kulturen i civilizaciski ambient po kojFrancija, Evropa i svetot nema pove}e da bidat ona {to bea dotoga{.
Revolucijata (revolution) pretstavuva kompleksen proces so golem brojradikalni i dramati~ni epizodi na politi~ka promena. So revolucijata,odnosno so revolucionernite promeni se vr{i otfrlawe na nekoj vospostavenporedok. Vo su{tina, revolucijata pretstavuva „otfrlawe na nekojvospostaven poredok, pri {to dr`avnata vlast se prenesuva od ednorakovodstvo na drugo, ~esto prosledeno so radikalna rekonstrukcija naop{testvenite i ekonomskite odnosi.“2
Isto taka, revoluciite pretstavuvaat „procesi {to vklu~uvaat ikonkurencija me|u elitite i masovna mobilizacija.“3
1 14 juli, 1789 godina. Ugledniot vojvoda Liankur d,la Ro{fuko, siot ispla{en dotr~al pred
kralot Luj XVI i go izvesti deka Bastilja e zazemena.
„No toa e revolt!“ ostro re~e kralot.
„Ne, Sire, toa e revolucija!“ go ispravi zagri`eniot Ro{fuko.
2 Maklin, M. (2002) Koncizen oksfordski re~nik za politika.Skopje:MI ‡ AN.306 -3073 Ibid str.307.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
15
Zna~ajno e da potencirame deka revoluciite ne pretstavuvaat edine~ninastani, tuku procesi, u{te poprecizno, revoluciite se kompleksni procesivo koi „centralnata vlast na op{testvoto ja gubi sposobnosta da gi primenuvasvoite zakoni vrz golem del od naselenieto ili teritorijata.“4
Vo revoluciite koi se produkt na dolgogodi{no, re~isinezabele`itelno talo`ewe na nivnite pri~ini, razli~nite involviranigrupi, vklu~uvaj}i ja i prethodnata vlada, `estoko se borat da seetabliraat‡vostanovat kako centralen avtoritet. Revoluciite izgledaatkako da se slu~uvaat spontano, iako imaat dlaboki vnatre{ni i nadvore{nikoreni.
Borbata za vlast na sprotivstavenite strani naj~esto se manifestiravo forma na {iroka gra|anska vojna, brz voen udar ili dolgotrajna gerilskavojna so straotni posledici, odnosno so golem broj ~ove~ki i materijalnizagubi. No sepak, od aspekt na polemologijata, postoi razgrani~uvawe pome|urevoluciite od pojavite kako {to se buntovite, vostanijata, dr`avnite udarii sli~no.
Edna od su{tinskite celi na sprotivstavenite strani e sozdavawetonovi politi~ki, a ~estopati i novi ekonomski institucii, so cel da se zamenatstarite‡vo funkcija na „radikalna rekonstrukcija na op{testvenite iekonomskite odnosi.“
Upotrebuvaj}i ja metaforata za revolucijata kako za bolest, Brintonna eden mo{ne slikovit na~in go izrazi ova stojali{te: „]e se povikamedeka revolucijata e vid groznica... Vo op{testvoto, pribli`no vo tekot naedna generacija pred izbuvnuvaweto na revolucijata, odnosno vo stariotre`im, mo`at da se najdat znacite za pretstojnoto zaboluvawe.
Striktno zemeno, ovie znaci ne gi pretstavuvaat sosema simptomite,bidej}i koga simptomite se potpolno razvieni, bolesta e ve}e tuka. Ovieznaci podobro e da se opi{at kako prethodni znaci, nagovestuvawa zapronikliviot dijagnosti~ar deka bolesta e na pat, no deka sè u{te ne zeladovolno zamav za da bide bolest. Potoa doa|a period koga simptomite semanifestiraat vo potpolnost i koga mo`eme da ka`eme dekarevolucionernata groznica zapo~nala. Bolesta ne se odviva pravilno, tukuniz napreduvawe i zaostanuvawe, doa|a do kriti~na sostojba, koja ~esto japridru`uva delirium, vladeeweto na najsna`nite revolucioneri, vladeewena terorot. Posle krizata nastapuva period na smiruvawe, po pravilopridru`uvan so povremeno vra}awe na groznicata. Na kraj, groznicata
4 Miler, D. (2002).Blekvelova enciklopedija na politi~kata misla. Skopje: MI‡AN. str.371.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
16
pominuva i pacientot se povratuva, mo`ebi vo ne{to zajaknat so iskustvo,makar za nekoe vreme imun za sli~en napad, no sigurno ne preobrazen vo nov~ovek.“5
Trite karakteristi~ni aspekti na revolucijata‡raspadot na dr`avata,natprevarot me|u aspirantite za centralnata vlast i sozdavaweto noviinstitucii ne se javuvaat vo jasno oddelni fazi i vo konzistenten redosled.Isto taka, te{ko e da se otkrie po~etokot i krajot na revoluciite, dodekaistorijata poznava i periodi na revolucionerni situacii koi ne zavr{ileso vistinski revolucii. Sekoj od potenciranite aspekti vlijae vrz drugite,no i trpi vlijanie od drugite aspekti na revolucijata.
„Raspadot na dr`avata koja e rezultat na bankrot ili voen kolaps mo`eda dovede do borba za vlast me|u sprotivstavenite aspiranti za vlast; ovojmodel se slu~i vo Angliskata, Francuskata i Ruskata revolucija. Od drugastrana, natprevarot za vlast i gradeweto alternativni institucii mo`e dadovede do raspad na dr`avata. Konkurentite za centralnata vlast mo`at dazapo~nat so organizirawe na svoite sledbenici i so sozdavawe novi(paralelni, zabele{ka na avtorot) institucii, prvo vo mal obem, za da japredizvikaat i eventualno da ja otfrlat centralnata vlast; Kineskata iNikaragvanskata revolucija go sledea ovoj model. Raspadot na dr`avata,natprevarot za centralnata vlast i gradeweto novi institucii taka jasozdavaat revolucijata, kako konci na tapiserija ili kako atomi vo edenmolekul: toa e nezavisna kombinacija na delovi {to ja so~inuvaat celinata.“6
Najistaknatite pretstavnici na sociologijata na revoluciite(periodot pome|u dvete svetski vojni) Liford Edvards, Xorx Peti i KrejnBrinton se obidoa da utvrdat opredeleni pravilnosti vo fazite niz koipominuva revolucijata, odnosno nejziniot karakteristi~en ciklus iliredosledot na fazite koj e tipi~en za revolucionerniot proces.
Isto taka, trite aspekti na revolucijata „mo`e da se pojavat oddelnoili vo delumni kombinacii: raspadot na dr`avata bez borba za centralnatavlast se javuva vo dvi`ewa za secesija, selanski buni i urbani neredi; raspadotna dr`avata i natprevarot bez obidi da se gradat novi institucii se pojavuvavo dinasti~kite gra|anski vojni (na pr. Vojnata na rozite); natprevarot igradeweto institucii se javuvaat bez raspad na dr`avata vo udari ielitisti~ki reformski dvi`ewa.“7
5 Crane Brinton (1965). "The Anatomy of Revolution, revised and expanded edition". New York: Randon
House. p.p.16-17.6 Miler, D. (2002)., Blekvelova enciklopedija na politi~kata misla. Skopje: MI‡AN. str.371.7 Ibid: str.371.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
17
Su{tinskite razliki pome|u revolucijata i drugite vidovi politi~konasilstvo i oblici na primena na ubistvena sila proizleguva tokmu odvmetnatata, prethodno prezentiranata kombinacija na site tri aspekti.
Vo politi~ki kontekst, revolucijata e fenomen {to pridonesuva zazna~ajna promena vo postojnata vlada i op{testvoto. No ne sekoga{, i nekoja bilo politi~ka promena pretstavuva revolucija. Za ilustracija, kogaposle opredelen dr`aven udar na vlast doa|a opredelena grupa na voda~i i vosituacija koga dr`avata ili op{testvoto se (po)malku zasegnati od toa dejstvo(~in), ne se slu~uva revolucija, odnosno vladata koja na takov na~in do{la navlast, ne mo`e da se nare~e revolucionerna vlada.
Revoluciite po svojata priroda se nasilni, no politi~ki motiviranotonasilstvo ne e isto {to i revolucija. Iako takviot vid nasilstvo mo`e daposlu`i kako sredstvo za postignuvawe revolucionerni celi, isto taka, mo`eda bide (da pretstavuva) manifestacija na socijalnoto nezadovolstvo({trajkovi, buni i demonstracii) ili stravovlada i nesigurnost (progonstva,„is~eznuvawa“ na lu|e i racii naso~eni kon pottisnuvawe naopozicionerskite aktivnosti). Spored ovie konstatacii site revolucii (soisklu~ok na novite instant revolucii‡„kadifeni“, „portokalovi“, „bager“itn.) se nasilni, no ne site nasilstva se revolucionerni.
Pred 1789 godina, zborot revolucija go ima{e ona zna~ewe {to be{epoblisku do negovoto bukvalno zna~ewe‡„vra}awe na prethodnata sostojbana ne{tata.“ Vo Francuskata revolucija se pojavi edno novo zna~ewe naterminot „revolucija“, odnosno, novoto‡moderno zna~ewe na terminot„revolucija“ mu go odzede mestoto na negovoto prethodno zna~ewe‡termi-nolo{ko opredeluvawe.
Namesto da se pretstavuvaat kako pobornici {to go ostranuvaatprivremenoto zastranuvawe i „onie“ koi go vra}aat tradicionalniot red(„vra}awe na prethodnata‡prvobitnata sostojba na ne{tata“), voda~ite naFrancuskata revolucija sakale da go diskreditiraat celiot re`im i dasozdadat‡da otpo~ne nova era na politi~ki i op{testveni revolucii {to bizna~elo po~etok na edno novo vreme.
Od zapo~nuvaweto na Francuskata revolucija vo 1789 godina, idejataza „revolucija“ dobiva moderen i su{tinski razli~en kontekst odprethodniot. Novata ideja za „revolucijata“ po~nala da zna~i ne samoopozicija na tiranijata, tuku vospostavuvawe na celosno nova organizacijana op{testvoto so {to bi zapo~nal i procesot na sozdavawe na edno novovreme‡nova epoha. Francuskata revolucija vo su{tina bila bur`uaskarevolucija koja gi otvorila problemite na padot i zamenuvaweto na postariteformi na op{testvena organizacija. Ovoj stav }e postane dominanten vorazmisluvawata na dvata najvlijatelni misliteli na revolucijata na
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
18
devetnaesettiot vek‡Marks i Tokvil.Vo toj period se promovira i idejata deka revolucijata e potreben agens
za promena i deka vakvata promena vodi kon pogolema sloboda, od {toproizleguva deka revoluciite se progresivni i korisni. „Ako Marksinspiriral tradicija {to ja gleda revolucijata kako progresivna ikorisna‡,lokomotiva na istorijata', Tokvil inspiriral predostro`nost,zabele`uvaj}i deka revolucijata ~esto ja zajaknuva silata na dr`avata namestoda ja oslabne.
Vo podocne`nata revolucionerna praktika, predostro`nosta na kojainsistiral Tokvil se poka`ala mo{ne opravdano bidej}i „revolucionernitedr`avi“‡revolucionernite re`imi znaele da zdiveat, da se otrgnat odop{testvenata kontrola i da produciraat ogromni branovi nanekontrolirano „revolucionerno nasilstvo.“
Povtoruvaj}i go pesimizmot na Tokvil, Veber stravuval deka istorijatavodi kon rast na nezamenliva i neuni{tiva biokratska dr`ava {topoedincite bi gi smestila vo „`elezen kafez“ na biokratskoto vladeewe.
Vo ovoj kontekst, Frojd iznesuva edno interesno tvrdewe spored koerevolucionernite tolpi dejstvuvaat neracionalno, baraj}i ~uvstva na nemo}i nezadovolstvo so {to se privrzuvaat za eden voda~ i go sledat kade i da givodi. Isto taka, Le Bon konkretno se zanimaval so nasilstvoto narevolucionernite tolpi i revolucionernoto nasilstvo go prepi{uval namasovnata dezorientacija i neracionalnost.
Najistaknatite pretstavnici na sociologijata na revoluciite ‡Liford Edvards, Xorx Peti i Krejn Brinton se obidoa da utvrdat opredelenipravilnosti vo fazite niz koi minuva revolucijata, odnosno da gi utvrdatpra{awata na periodizacijata, fazite i dinamikata na revolucionerniotproces. Ovie avtori se obiduvaa da doka`at deka tie fazi se „prirodni“ zasekoja revolucija.
Za razlika od Brinton koj na eden mo{ne slikovit na~in ja upotrebimetaforata za revolucijata kako bolest, vid groznica, Edvards go istaknuvastojali{teto deka sekoja revolucija zapo~nuva so odrekuvawe (otka`uvawe)na lojalnosta na intelektualcite kon stariot re`im i so prenesuvaweto naovaa lojalnost na noviot tip op{testvo koe doprva }e treba da se vostanovi.Samata revolucija pretstavuva oblik na reintegracija na op{testvoto koene go karakterizira slabeewe, tuku postepeno jaknewe na vladata. Pa|awetona stariot re`im doveduva do pogolema razdvi`enost, do kratkotraen pe-riod na {irewe na optimizmot, do namaluvawe na brojot na konvencionalniteoblici na prestapi. Vo ovoj period vo redovite na revolucionerite seistaknuvaat radikalite, koi blagodarenie na svojata obedinetost ipredadenost kon idealite steknuvaat kontrola nad vladata i vladeej}i
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
19
nasilno, gi ostvaruvaat postavenite celi. Ponatamu sledi poznatiot periodna teror vo koj `ivotite na lu|eto postanuvaat bezna~ajna stavka vonastojuvawata da se sozdade nov tip na op{testvo i vlada. Kone~no, bidej}i~ovekovata priroda ne e vo sostojba da ja podnese intenzivnosta na ovoj pe-riod, doa|a do povtorno vra}awe na normalnata sostojba, ~esto pod istiteupravuva~i kako i pred revolucijata.
Iako i Brinton i Peti razvija sli~no „scenario“ po primerot naFrancuskata revolucija, sepak tie bea povnimatelni vo uka`uvaweto narazlikite pome|u francuskiot obrazec i iskustvata na angliskata,amerikanskata i ruskata revolucija. Vo ovoj kontekst, zna~ajno e da sepotencira deka nitu vo Angliskata, nitu vo Amerikanskata revolucija nedojde do pogolemi promeni vo klasnata struktura na op{testvoto, kako {tona Angliskata revolucija ne i prethode{e „dezerterstvo“ na intelektualcite,nitu dojde do vladeewe na terorot. Isto taka, Amerikanskata revolucija neozna~uva pobeda na krajnata struja, nitu teror, termidor ili pojava nadiktator koj vospostavuva poredok.
Iako Brinton, Edvards i Peti se obidele da ja razvijat „prirodnataistorija na revoluciite“ {to uka`uvala na povtorlivi sekvenci na nastanite,so izvesen uspeh, se potvrdilo deka sekoja revolucija i pokraj opredelenite„zakonomernosti“ koi neizbe`no i istoriski gi sledi, sepak pretstavuva„prikazna za sebe“ so golem broj specifiki, so posebna geneza, odnosno posebnikoreni na projavuvawe i manifestirawe. Tie vo svoeto u~ewe, sepak, mnogumalku ka`ale za toa zo{to se pojavuvaat revoluciite, odnosno koi sesu{tinskite pri~ini za nivnoto kontinuirano projavuvawe niz istorijata.Nivnata zasluga e vo toa {to uka`ale deka poimot revolucija mo`e da seopredeli samo so posredstvo na poimot na golemite revolucii, odnosno prekutemelnite promeni vo strukturata, politi~koto ureduvawe i vrednostite naedno op{testvo.
Za razlika od svoite sledbenici, tie podvlekuvale deka se zanimavaatsamo so golemite revolucii, a ne i so pojavite koi potse}aat na revolucijatasamo po nekoi periferni obele`ja (buntovi, nemiri, dr`avni udari i sli~no).
Tipovi (varieteti) na revoluciiRevolucijata kako oblik na op{testveniot razvitok (radikalna
promena vo politi~kiot sistem na edno op{testvo), pretstavuva i su{tinskinapor da se oslobodi od ne{to, odnosno anatomija na op{testvenitebuntuvawa, prvenstvno e anatomija na naporite da se bide sloboden (duri ivo onie slu~ai koga celite bile naso~eni kon osvojuvawe na vlasta).Slobodata kako edna od zada~ite na revolucijata, figurira univerzalno vosite buntovi vo tekot na site istoriski epohi.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
20
Raznoobraznosta i bogatstvoto na revolucionernite nastani neizbe`nonè naso~uvaat kon zaklu~okot deka revoluciite vo stvarnosta semanifestiraat kako niza tipovi, a ne kako edinstven fenomen, so {to seuslo`nuva podelbata i teoretskata {ema. Vo teorijata za revoluciitegeneralno se izdiferencirani dva osnovni kriteriumi so koi se vr{irazlikuvaweto na revolucionernite nastani kako oddelni tipski celini:
A. so ogled na ideolo{kite sodr`ini, t.e. osnovnite nasoki narevolucionernata akcija;
B. spored metodite so koi taa se izveduva, pa vo najtesna vrska so toa,spored mestoto‡podra~jata (selo‡grad) vo koi se izveduvaat revoluciite.
Prviot tip podelba e pozna~aen, posu{testven i pove}e primenliv,dodeka vtorata podelba stanuva poaktuelna vo {eesettite i sedumdesettitegodini na minatiot vek.
Kako pojdovna osnova za klasifikacijata na prviot tip ~esto senaveduva razlikata me|u revoluciite koi se inspiriraat so relativnaavtohtona, sopstvena originalna ideologija. Vo vtorata kategorija narevolucii spored ideolo{kiot predznak, spa|aat revoluciite koi neposeduvaat takva ideologija, tuku „sopstvenata ideologija“ ja prezemaat sopomali ili pogolemi modifikacii vo soglasnost so sopstvenite op{testveniekonomski, politi~ki, kulturni i drugi specifi~ni uslovi.
Vo sredinite na revolucionernite nastani koi izgraduvaat ipraktikuvaat sopstvena ideologija se voveduva natamo{na diferencijacijana revoluciite koi se spremaat kon restavrirawe na nekoj porane{enpoliti~ki sistem, i revolucii ~ija cel e izgraduvawe sosema nov, vopoliti~kata praksa nepoznat poredok.
Vo su{tina, revolucijata (revoluciite) sekoga{ imaat jasno opredelenpravec kon novoto, a ne kon staroto (nikakvi arheolo{ki reanimacii nanekoj politi~ki poredok).
Politi~kiot presvrt koj svoite osnovni celi gi naso~uva konrestavracija na eden (stariot) politi~ki poredok, zadr`uva nekoiinstrumentalni belezi na revolucijata, no poradi obratniot pravec toj senarekuva kontrarevolucija.
Vo vtoriot tip revolucii spa|aat revoluciite koi ja uvezuvaat svojataideolo{ka osnova, odnosno prifa}aat tu|i ideolo{ki matrici. Kakokarakteristi~ni slu~ai od ovoj vid }e gi potencirame revoluciite vodr`avite koi bea zafateni so silniot bran na antikolonijalnata revolucijavo periodot posle Vtorata svetska vojna.Toa e periodot na vodeweantikolonijalni vojni koga dr`avi zaplisnati od novite revolucionernivojni neizbe`no bea dovedeni vo situacija da uvezat stranski tip naop{testveno-politi~ka organizacija, odnosno da prifatat nekoi od
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
21
postavenite modeli na politi~ki sistem. Ovoj „izbor“ neminovno senametnuval od nemo`nosta za razvivawe na sopstvena politi~ka kultura itradicija vo uslovi na totalen kolonijalen mrak i nemilosrdna eksploatacijai ropstvo. Ovoj ekleti~ki pristap, ovoj nametnat izbor ne se smeta za nekojgolem grev, toa e samo istoriska nu`nost koja pravi ovie tipovi revoluciida se razlikuvaat od tipot „originalni“ revolucii koi sozdavaat sopstvenaideologija i koi, na toj na~in, pretstavuvaat eden vid avteti~ni, originalnii vo toj kontekst, avangardni revolucii.
No sepak, so ogled na faktot {to revolucijata nikako ne se iscrpuvasamo so nejzinata ideologija, jasno e deka i transformacijata na ovojparcijalen kriterium vo nikoj slu~aj ne mo`e da bide edinstveno relevantnomerilo za distinkcija i grupirawe, odnosno generalizacija na opredelenirevolucii vo posebni tipovi.
Vo klasi~noto razlikuvawe me|u bur`oasko‡demokratskata revolucijai proleterskata ili socijalisti~kata revolucija, postoi poinakov kontekstkarakteristi~en za nivnoto razbirawe i tolkuvawe. Vo ovoj slu~aj, osnovenkriterium pretstavuva klasata koja ja izveduva revolucijata i klasa koja, vokoja istoriska epoha ja pokrenuva i izveduva revolucijata. Niz istorijata,vo zavisnost od razvojot na op{testvoto, razli~na klasa ja prezema ovaaistoriski progresivna uloga na revolucionerno menuvawe na op{testvoto.No, vo sekoj slu~aj, neminovno e da se izbegnuva zamkata vo koja mo`e da sezapadne, odnosno mora da se pravi razlika {to e toa vistinska revolucija iona {to samo se pretstavuva kako revolucija, odnosno psevdorevolucija.
Vrz osnova na vtoriot kriterium za utvrduvawe na tipovite, odnosnovarietetite na revolucii, razlikuvame primena na pove}e vidovi vooru`enidejstva (oblici i vidovi na vooru`ena borba), odnosno vodewe pogolemivooru`eni konflikti protiv politi~kite re`imi na dr`avite zafateni soplamenot na revolucijata. Vo ovoj kontekst mo`eme da ja potenciramegerilata‡ gerilskite dejstva (gradska i selska gerila), konspiracijata,senarodnite vostanija, spontani vostanija koi dopolnitelno se razvivaat soparalelno izgraduvawe i prifa}awe na idejno‡ politi~kata platforma,gri`livo i vnimatelno planirawe diverzantski akcii na opredelenidiverzantski, voeni i ideolo{ki specijalno podgotveni udarni grupi naprofesionalni revolucioneri i na drugi revolucionerni grupi, sè doizveduvawe na kontinuirani ̀ estoki teroristi~ki napadi (najnova praktikakarakteristi~na za opredeleni regioni vo sovremenata me|unarodnazaednica) i sli~no.
Od nau~en aspekt na polemologijata, rangiraweto na sevkupniot „spektar“na oblicite i vidovite na vooru`enata borba kako i site oblici na nevooru`enosprotivstavuvawe vo funkcija na ostvaruvawe na revolucionernite celi, }e go
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
22
napravime spored obemot (goleminata), odnosno masovnosta, `estokosta nanivnoto manifestirawe, razornosta, {tetite i efektite na uni{tuvaweto,brojot na zagubenite ~ove~ki `ivoti i drugi validni voeni i civilnikriteriumi. Spored ovoj metodolo{ki pristap „rang‡listata“ na „krvaviot patdo ostvaruvawe na celite na revolucijata“ e slednata:
- revolucionerna vojna i vojna za nezavisnost;- gra|anska vojna;- masoven vooru`en bunt, odnosno gerilska vojna;- vooru`en bunt, milenaristi~ki bunt, anarhisti~ki bunt;- bunt vo vooru`enite sili;- selanski bunt;- `akerija;- senarodni vostanija;- spontani vostanija;- dvi`ewa za secesija;- dr`aven udar, zavereni~ki dr`aven udar;- terorizam;- urbani neredi;- borbi na barikadite vo gradovite;- demonstracii;- diverzantski akcii.Oktomvriskata, Jugoslovenskata, Kineskata i drugite revolucii vodeni
vo erata na imperijalizmot, na ~elo so proleterijatot na ugnetenite klasi isloevi, vo uslovi na upotreba na najsovremeno vooru`uvawe i voena tehnikaza toj period (tenkovi, avioni i dr.) i dobro izve`bani masovni armii, navoenata teorija i praktika im „podarija“ bogatstvo od najraznovidni oblicina voena organizacija karakteristi~na za vooru`eniot narod so paralelnoafirmirawe na strategijata i taktikata na revolucionernatavojna‡poprecizno na revolucionernoto vojuvawe.
Oblicite na voeno organizirawe, vo zavisnost od konkretnite uslovi,ovozmo`uvale obezbeduvawe i kontrola na teritorijata, manevar ikoncentracija na jaki sili zaradi izveduvawe udari na najranlivite mestana neprijatelot. Vo voenata praktika na ovie revolucii se pojavuvaformiraweto na teritorijalni edinici (odredi, diverzantski grupi i razniformi i oblici na vooru`eno i nevooru`eno anga`irawe na narodot voraznite oblici na vooru`ena borba i otpor). Vo podocne`nite‡povisokite„revolucionerni fazi“ se formiraat i pogolemi operativno‡manevarskiedinici grupirani vo brigadi, divizii, korpusi i armii‡organizirani kakosovremena vojska vo zavisnost od nivnite tehni~ki mo`nosti i drugikapaciteti.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
23
Raznite oblici na organizirawe i revolucionernata strategija itaktika, neminovno obezbeduvale masovno vklu~uvawe na narodot vovooru`enata borba i drugite oblici na nevooru`enoto sprotivstavuvawe.Isto taka, zna~ajnata prednost za „revolucionerni te masi“ proizleguvala iod nivnata golema podvi`nost i elasti~nost, golemata udarna sila i pokrajposlabata materijalno‡tehni~ka opremenost. Druga zna~ajna prednost ikvalitet na revolucionernite sili pretstavuva i uspe{noto koristewe nasite prednosti na frontalnite, posebno na partizanskite‡gerilskite dejstva.Vo ovie revolucii be{e sozdaden nov voen sistem koj ovozmo`uva{e masovnoanga`irawe na narodot vo vodeweto na vojnata‡sistem koj gi soedinuva{esite dobri strani na miliciskiot oblik na voena organizacija i sovremeniotsistem na organizacija na vooru`enite sili. Toa pretstavuva{e rezultanta,odnosno nov kvalitet vo voenoto organizirawe so {to se multiplicira{evoenata sila i vkupnata mo} na revolucionernite sili.
Re`is Debre vo svojata kniga „Revolucija na revolucijata“ vrz osnovana soznanija od Kubanskata revolucija ja potencira{e potrebata za sozdavawe„nov tip revolucija vo koja dominantnata uloga }e ì pripadne na gerilata,pri {to prisustvoto na jasno i cvrsto ideolo{ko organizirano rakovodstvone e neophodno“.8
Svoite stavovi Debre gi zasnovuva vrz procenkite na ^e Gevara deka„pod pretpostavka na soodvetni terenski okolnosti i glad (nedostig) za zemja,vo agrarnite reoni vo koja i da e latinsko amerikanska dr`ava mo`e da uspeerevolucija zapo~nata od strana na trieset do pedeset dobro podgotvenigerilci“. Na ovie konstatacii na ^e Gevara‡revolucionernata legenda nana{ite generacii, se nadopolnuva i stavot na Kastro deka „revolucijata }euspee so ili bez rakovodnata uloga na partijata“.
Ovaa revolucija od latinskoamerikanskiot tip (spored geografskatapripadnost) ne pretstavuva nov tip revolucija. Prethodno prezentiranitestavovi na ̂ e i Kastro pove}e uka`uvaat na novata revolucionerna taktika,odnosno na konkretnite prakti~ni revolucionerni merki prvenstvenonaso~eni kon multiplicirawe na efektite na revolucionernata akcija zauspeh na revolucijata‡ revoluciite vo novite‡videoizmeneti op{testveni,ekonomski, istoriski i kulturni okolnosti i uslovi.
„Sli~no stoi i so argumentite na onie {to se povikuvaat na golemiotraspon vo revolucionernite metodi, koj denes navistina odi od ekstremnoteroristi~ki do krajno mirni apeli od tipot na pasivno sedewe i paroli
8 Vidi poop{irno: Debray, R. (1969). Revolution dans la revolution. Paris, Mespero.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
24
„vodete qubov, a ne vojna“. Istoto mo`e da se re~e i za tvrdewata deka „novatarevolucija }e ja vodat lu|eto od lumpenproleterijatot vo koj odmetnicite }ego najdat svojot gradski voda~ . . . i deka gansterite }e go osvetluvaat patotna lu|eto . . . . “, odnosno za stavot koj, vo predgovorot na knigata na FrancFanon „Prokolnati od zemjata“, go zastapuva Sartr, glorifikuvaj}i gonasilstvoto, inspiriran od stavovite na Bakuwin i osobeno @or` Sorel, ispored koj „(. . . ) nasilstvoto, kako kopjeto na Ahil, }e gi lekuva ranite nazarazenite . . . . , a samo preku nasilstvoto, ubivaweto, ma~eweto, prokolnatitemo`at da stanat lu|e i da se po~ustvuvaat dostoinstveno . . . .“.9
Nasilstvoto, iako pretstavuva zna~aen konstituens na site revolucii,vo nikoj slu~aj ne mo`e da bide kriterium za razlikuvawe na tipoviterevolucii. Nasilstvoto, odnosno stepenot na intenzitetot na negovoto„revolucionerno manifestirawe“ mo`e da ima prakti~ni, odnosno moralnikonsekvenci koi ja otslikuvaat samo manifestnata strana na revoluciite, adodeka ni{to bitno ne menuvaat vo su{tina‡ vo prirodata i karakterot narevolucijata kako istoriski mo{ne zastapen fenomen.
Razlikite i odnosot pomegu voenite konflikti i revolucijataVo ovoj kontekst neminovno se postavuva i pra{aweto za razlikata
pome|u vojnata (no i site drugi oblici na masovna primena na vooru`enonasilstvo) i revolucijata. Odgovorot e relativno ednostaven i precizen‡vonitu eden slu~aj ne mo`eme da ja izedna~ime vojnata i drugite vooru`enikonflikti so revolucijata. Duri i koga revolucijata se karakterizira somasovna primena na vooru`eno nasilstvo, taa nikoga{ ne e samo vojna (ilidrug oblik na vooru`en konflikt). Revolucijata pretstavuva premin iliobid za premin od eden op{testven kvalitet vo drug (radikalno poinakovop{testven kvalitet)‡totalna negacija na stariot op{testven poredok. Toae nejzinoto op{testveno opredeluvawe {to e primarno i su{tinsko voobjasnuvaweto na revolucijata. Samo so objasnuvaweto na vooru`eniotfenomen na revolucijata kako vojna, preciznoto i kompleksnoto objasnuvawena revolucijata }e bide nevozmo`no. Vo istorijata na revoluciite imasituacii (Jugoslovenskata revolucija) koga istovremeno se vodi vojna(antifa{isti~ka) i revolucija (socijalisti~ka), dodeka Vietnamskatarevolucija be{e antifeudalna, antikolonijalna, antiimperijalisti~ka isocijalisti~ka.
9 Muhi}, F. (2005). Dominacija i revolucija. Skopje: Az-Buki, str. 53.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
25
Kako {to e poznato vo istorijata (posebno vo ponovata‡ sovremenaistorija), poistovetuvaweto na vojnata so revolucijata pretstavuva{eteoretska osnova za vospostavenata praktika za nametnuvawe ili „~uvawe“na revolucijata po pat na nadvore{na (me|udr`avna) vojna ili voenaintervencija. Toa be{e izrazeno pred i vo periodot na Studenata vojna kogaima{e obidi za „izvoz“ na revolucijata na „bajonetite na Crvenataarmija“‡istoriska gre{ka {to mo{ne skapo }e ja plati SSSR, Var{avskiotdogovor i „socijalizmot kako svetski proces“, odnosno socijalizmot sporedsovetskiot model. Ako vo minatoto ima{e obidi so revolucija da seusre}uvaat naciite preku „bajonetite na vooru`enite sili“, odnosno preku„revolucionernite ~uvari na socijalizmot“, denes postoi nova praktikataza realizirawe‡nametnuvawe na demokratski (kontra)revolucii vo dr`aviteso „neposlu{ni“ i „nedemokratski re`imi“ so mnogu posofosticirani iposuptilni „nenasilni“ metodi, a ponekoga{ i na kriljata na „demokratskite“tomahavki (Tomahavk raketi) ili so primena na „humaniot“ osiroma{en ura-nium. „Revolucionernata istorija“ se povtoruva, samo metodite na nejzinatarealizacija se menuvaat‡dr`at ~ekor so predizvicite i dostignuvawata nanovoto vreme.
Spored zborovite na Mao Cedung revolucijata pretstavuva„izramnuvawe na smetkite“, taa narasnuva kako vojnata i se zavr{uva kakobitka. „Revolucijata ne e gala‡ve~era, ni kni`evno delo, ni crte`, ni vez;taa ne mo`e da se ostvari so tolku elegancija, smirenost i delikatnost iliso tolku blagost, qubeznost, kurtoazija, vozdr`anost i du{evnost.Revolucijata e vostanie, ~in na nasilstvo so koj ednata klasa ja trga drugata“10
Spojuvaweto na vojnata i revolucijata ja najavuva prvata aksioma naKlauzevic koja od maksimalnoto napregnuvawe na silite go pravi metodotna sekoja „kone~na borba“‡tie }e se zdru`at koga su{tinata na vojnata }e seobelodeni vo vtorata aksioma‡primatot na odbranata.
Vo analizite za podelbata na revoluciite, od „Koncizniot oksfordskire~nik za politikata“, }e ja prezentirame i distinkcijata pome|upoliti~kite i socijalnite revolucii. „Politi~kata revolucija doveduva dopromeni vo karakterot i na dr`avnata vlast, kako i do promena na samitedr`avnici. Trae sè dodeka monopolot na kontrola i sila na starata vlast nese uni{teni, i novata hegemonska grupa ne vospostavi nova dr`avna vlast.Mo`e da predizvika kontrarevolucija, a nekoga{ duri i restavracija.“11
10 Rapport sur l´enquête menée dans la Hounan (1927).
Izve{taj za anketata vodena vo Hunan.11 Maklin, N. (2002). Koncizen odsfordski re~nik. Skopje; MI-AN, str. 307.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
26
Socijalnite revolucii koi se mnogu poretki, vo istiot re~nik sedefinirani kako revolucii vo koi „se slu~uvaat politi~ki i socijalnitransformacii, klasna borba i pritisok za radikalni promeni odozdola. Soovaa mobilizacija mo`at da manipuliraat drugi akteri za da postignat svoiceli, {to mo`e da se sprotivni na celite na narodnite masi. Opfatenostana op{testvenite transformacii zavisi od intenzitetot na klasnata borba,prirodata na rasporedot vo klasite, strategijata, organizacijata,rakovodstvoto na revolucionernite sili i od izdr`livosta na onie {to sena vlast.“12
Spored u~eweto na Karl Marks koj revoluciite gi narekuva„lokomotivi na istorijata“, intenziviraweto na klasnite konfliktineminovno doveduva do t.n. „epoha na socijalnata revolucija“. Marks, istotaka, smetal deka i pogolemiot del od op{testvenite revolucii }e bidatnasilni, so opredelena rezerva - mo`nost za mirna tranzicija vo nekolkuzreli demokratski dr`avi (Velika Britanija, SAD).
Vrz osnova na u~eweto na Xonson, koj pokraj toa {to se obidel da giispita i da gi sistematizira pri~inite za revolucijata, }e ja prezentirame inegovata tipologija na revolucijata.13 Vo svojata tipologija na revolucijataXonson trgnuva od ~etiri merila:
- celi na revolucionernata aktivnost (vladata, re`imot, op{testvoto);- identitetot na revolucionernite (masi, eliti, i edno i drugo);- celite na revolucionernata ideologija (reformisti~ka,
nacionalisti~ka, eshatolo{ka itn.) i na kraj- odgovorot na pra{aweto dali revolucijata ima spontan karakter ili
pretstavuva presmetana rabota.
Vrz osnova na ovie merila, Xonson smeta deka postojat {est tipovi
revolucii:1. @akerija, spontan selski bunt koj ne ja poreknuva legitimnosta na
re`imot i svoite barawa mu gi dostavuva na tradicionalnite avtoriteti.2. Milenaristi~ki bunt, koj mo`e da bide pottiknat od istiot vid
nezadovolstvo kako i ̀ akerijata, no koj e naso~en kon potpolno nov poredok ise potpira i na „pomo{ta“ na natprirodnite sili (Savonorilniot bunt voFirenca‡1494 godina i Anabaptisti~kiot bunt vo Minester 1533‡1535 godina).
3. Anarhisti~ki bunt, koj pretstavuva reakcija protiv promenata
12 Ibid: str. 307.13 Vidi poop{irno: Johnson, Ch. (1964). Revolution and the Social System, Stanford: The Hoveer
Institutin, Stanford University.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
27
ili modernizacijata i nastojuva povtorno da vospostavi eden idealiziran
poredok (Vandeja).
4. Jakobinska komunisti~ka revolucija, koja ja karakterizira
temelna op{testvena promena i diskontinuitet vo op{testveniot razvoj
(Francuskata i Ruskata revolucija).
5. Zavereni~ki dr`aven udar zasnovan vrz dejstvuvaweto na potesnata
elita zadoena so oligarhiska i sekta{ka ideologija koja gi pottiknuva
op{testvenite promeni po nasilen pat (revoluciite vo Egipet i na Kuba).
6. Voen masoven bunt, odnosno gerilska vojna karakteristi~na za 20
vek, koj go vodi odredena elita, inspirirana so ideologija vo koja se spoeni
elementite na nacionalizmot i marksisti~kiot pogled na svet.
Xonsonovata tipologija na revoluciite podrazbira u{te dve raboti.Prvo, konkretnite revolucii mo`at da imaat opredeleni svojstva‡specifikikoi ne im pripa|aat samo na eden tip revolucija. Vtoro, vo zadninata na ovaarazviena tipologija na revoluciite stoi edna podlaboka podelba na razli~nividovi revolucionerni preobrazbi vo dva osnovni oblici: bunt i revolucijavo potesna smisla na zborot.14
Vrz osnova na site prethodno prezentirani soznanija za tipoviterevoluciite, kako i osnovnite kriteriumi za nivnata klasifikacija, mo`emeda konstatirame deka najdobro e revolucijata da se razlikuva prvenstveno voodnos na site op{testveni pojavi, a osobeno na onie {to ì se sli~ni, a ne da giutvrduvaat razlikite na razli~nite tipovi revolucii, (koi se mnogubrojni,kontradiktorni, a ponekoga{ i mo{ne neprecizni). Najzna~ajno za ova pra{awee da nau~ime {to e toa revolucija, nejzinata su{tina, nejzinite koreni, pri~inii posledici, a ponatamu sè ostanato, {to zna~i deka postojnite razliki me|urevoluciite }e bidat tretirani kako metodolo{ki, ideolo{ki ili geografskivarieteti na, vo osnova, eden edinstven vid pojavi, edinstven zna~aenop{testven fenomen vo razli~en istoriski kontekst.
Revoluciite vo idnina‡idninata na revolucijataVo istorijata i teorijata na revoluciite, vo su{tina postojat dve
osnovni revolucionerni tradicii, amerikanskata i francuskata.Amerikanskata revolucija bila ograni~ena revolucija so ograni~eni celi(spored golem broj avtori‡zna~aen preduslov i faktor za nejziniot uspeh).Voda~ite na Francuskata revolucija, za razlika od porealniot amerikanski
14 Vidi poop{irno: Johnson, Ch. (1966). Revolutionary Change. Boston: Little and Company Brown, p.135-149.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
28
duplikat, ja sogledale revolucijata ne poinaku i ne poinakva od radikalna ikako celosna promena vo socijalnata, politi~kata i moralnata struktura nasopstvenata zemja.
Od politi~ka gledna to~ka, revolucijata vklu~uva zna~ajna promenana nacionalnata vlada. Takvite promeni stanale sekojdnevni vo golem brojdelovi od svetot za vreme na modernata era.
Pra{aweto (pra{awata) dali revolucijta e posakuvana ili ne e, be{epostaveno na `estoka debata do docniot XVII vek, koga Edmund Bark ginaglasil opasnostite povrzani so revolucijata i koga Tomas Pejn gipotenciral nejzinite pridobivki. Porano Xon Lok zazel pomoderen stav:spored nego revolucijata e potrebna i opravdana koga vladata stanuvaugnetuva~ka.
„Otkako zapo~navme da sonuvame golemi, politi~ki soni{ta‡ se ~inideka do`ivuvame i razo~aruvawa. Francuskata revolucija na noze podignamilioni i gi voshiti site {to u~estvuvaat vo nea. Izgleda{e kako da zazoruvanovo doba. Nabrzo potoa, eden od nejzinite najrani obo`avateli, VilijamVordsvord, napi{a edna gor~liva `alna pesna, „Prelidiumot“, zaradiogromnata {teta {to revolucijata ja ostavi zad sebe. Ruskata revolucija,{to zapo~na kako „Desette dena {to go potresoa svetot“, za mnogumina, ednageneracija podocna, stana Gospod koj{to ne uspea.
Ovaa prikazna tolku jasna za predvodnicite na Francuskata i Ruskatarevolucija, beskrajno se povtoruva{e za vreme na nekoi drugi politi~kinastani {to gi narekuvame „revolucii na sovremeniot svet“.15 No i pokrajsite ovie kontradiktornosti i dilemi, revoluciite sepak bile i ostanuvaatva`en element vo istorijata na sovremeniot svetski sistem zatoa {topromenile va`ni parametri vo na~inite na koi svetskiot sistem se razvivalkako celina.
Posle golemata Francuska i Ruska revolucija mo`eme da otkriemegolemi promeni vo geokulturata na svetskiot sistem koi se posledica nadvete golemi revolucii, promeni {to se odrazile vo sekularnite trendovina svetskiot sistem kako celina. „I toa e vistina, duri i ako za revoluciitese veli deka „propadnale“‡vo smisla deka revolucionernite vladi (i vladitekoi do{le vedna{ po niv, a koi tvrdele, ili bile smetani deka se nivninaslednici) bile sru{eni so kontrarevolucija“.16
15 Volerstin, I. (2002). Utopisti~ka ili Istoriskite izbori na 21-iot vek. Skopje:
TEMPLUM, str. 9.16 Ibid: str. 17-18.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
29
Za kraj, ednostavno se nametnuva u{te edno esencijalno pra{awe: „Dalirevoluciite vo idnina se verojatni ili se neizbe`ni“? No, pred da odgovorimena ova zna~ajno pra{awe, neophodno e da odgovorime na u{te edno pra{awe‡Dali lu|eto {to se na vlast dobrovolno }e gi prepu{tat svoite privilegii?Odgovorot e sekako ne. Toa nikoga{ i ne go pravele. Spored ImanuelVolerstin, tie ponekoga{ }e ostapat delovi od privilegiite, no samo zapove}eto od niv da gi zadr`at za sebe. „Lu|eto {to se na vlast vo sovremeniotsvet nikoga{ do sega ne bile tolku mo}ni i tolku bogati. Na lu|eto koi nemaatmo} (ili barem na golemoto mnozinstvo od niv) nikoga{ ne im bilo tolkulo{o. Polarizacijata e poizrazena otkolku i da koga bilo dosega, {to zna~ideka blagorodnoto odrekuvawe od privilegiite e najneverojatniot ishod.“17
Vo ovoj kontekst kako odgovor (mo{ne prifatliv) Volerstin nudiodgovor (konstatacija) spored koj „vo tekot na pedesetgodi{niot period }ese pojavi nov poredok {to }e bide oblikuvan kako funkcija na sè {to }e bidenapraveno vo toj interval‡ bilo od strana na onie koi imaat mo} vo sega{niovsistem‡bilo od strana na onie {to ja nemaat“.
Denes koga revoluciite, odnosno praveweto revolucija e vo golemamerka i ote`nato, prakti~no re~isi nevozmo`no, rezultantata na ovie„blokadi“ zakonomerno se transformira vo totalno spre~uvawe naistoriskoto dozrevawe na opredeleni narodi. Nivnoto organizirawe naprincipite na slobodata i demokratijata po nivna merka (vo soglasnost sosite nivni istoriski i kulturni posebnosti) e trajno popre~eno, no ne izgasnato vo celost. Dokolku revolucijta sè pove}e i pove}e se onevozmo`uvai zadu{uva na site mo`ni na~ini i so primena na site sovremeni tehnologii,taa stanuva sè poneophodna i nasu{na-`ivotno potrebna. Na narodite ipoedincite {to se pritesneti od „kanxite na sovremenite daviteli“‡koi sèpove}e i pove}e gi zadu{uvaat, vozduhot im stanuva najpotreben. Nivniteo~i ve~no se naso~eni kon sonceto, kon vozduhot i kon slobodata i revoluciite}e stanuvaat poneophodni, poizvesni i poneizbe`ni vo novata konstelacijana istoriski i civilizaciski odnosi.
Vo svetlinata na ovie „~udni“ konstatacii za „fenomenot revolucija“na po~etokot na dvaeset i prviot vek“ mo{ne korektno prozvu~uvaat stavovitena Makijaveli, koj na pragmati~en na~in revolucijata ja gledal kako rizik{to vladetelite so pravo go navlekuvale ako bile slabi i tirani. Tojsovetuval deka mo`at da ja za~uvaat svojata vlast ako izbegnuvaat fatalnikombinacii na gre{ki.
17 Ibid: str: 94.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
30
Nejzinoto viso~estvo‡Revolucijata }e prodol`i da gi ohrabruva sitelu|e koi se nadevaat deka }e ostvarat su{tinski poracionalen, popraveden ipodobar svet od onoj vo koj sega `iveeme. Barawata za moralna i pravednaednakvost za site lu|e, kako i barawata za sloboda se i }e bidat ve~ni kako{to }e bidat ve~ni revoluciite sè dodeka trae nejziniot bliznak‡dominacijata.
Ili u{te poprecizno, novite tipovi revolucii ~ukaat pred portitena sovremenata civilizacija. Centralnoto revolucionerno barawe na siteepohi: celosno i slobodno samoupravuvawe, odnosno definitivno ukinuvawena site formi na op{testveno regulirana i poddr`ana dominacija, sè u{teodeknuva vo zborovite (porakata) na Marks iska`ana vo Komunisti~kiotmanifest‡„Slobodniot razvitok na sekoj poedinec e uslov za slobodniotrazvitok na site“. Revolucijata‡revoluciite kako odgovor na sitenepravdi‡produkt na sovremenite op{testva, bez ogled na kakvi sredstva }ebidat realizirani, }e bidat aktuelni sè dodeka ne se izvr{i su{tinskotoopredeluvawe na ~ovekot. Site revolucii vo istorijata se podignati samo soedna cel, koja tokmu i e su{tinsko opredeluvawe na ~ovekot, i koja }e seostvaruva sè dodeka potpolno ne se afirmira. Toa e izvesnosta deka sekojavlast e nepravedna, zatoa {to nitu edna vlast ne go sozdala `ivotot nitu naeden ~ovek. Sè dodeka }e opstojuva ovaa „izvesnost“, sè dodeka }e postojatnepravdite, eksploatacijata i dominacijata, sè dotoga{ }e imame
„Revolutio – ante portas“!!!!!!
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
31
OP[TO ZA LIDERSTVOTO I KARAKTERISTIKI NAVOENOTO LIDERSTVO
Dim~e PETROVSKIArmija na Republika Makedonija
Apstrakt: Promenite vo me|unarodnata strategiska sredina posle 90-tegodini od XX vek, dovedoa do preispituvawe na site pra{awa povrzani so
voenata organizacija, vklu~uvaj}i go i voenoto liderstvo.Problemot so izgradbata na sovremeni voeni lideri, na strategisko,
operativno i takti~ko ramni{te, pretstavuva eden od najslo`eniteprocesi vo voenoto obrazovanie.
Vo tekstot se pretstaveni sovremenite sfa}awa za liderstvoto ikarakteristikite na voenoto liderstvo kako odraz na promenite na
zada~ite na armijata, razvojot na voenoto delo i tehni~kiot progres,zadr`uvaj}i go tradicionalnoto razbirawe deka najsu{testveniot element
na borbenite mo`nosti e kompetentnoto i uverlivo rakovodstvo.
Klu~ni zborovi: liderstvo, menaxment, organizacija, armija, mnogunacionalnaoperacija.
GENERAL ABOUT LIDERSHIP AND MILITARY LIDERSHIPCARACTERISTICS
Abstract: The changes in the international strategic environment after the 90’s from the XXcentury, lead to revision of all questions, related with military organization, and also militaryleadership.To create a modern military leader, on strategic, operational and tactical level is one of themost complex processes in the military education.Further in the text will be presented the modern understanding of the leadership and militaryleadership characteristics as a reflection to the changes in the army tasks, the development ofthe military action and the technical progress keeping the traditional understanding that themost essential element of the combat capabilities is competent and concrete management.
Key words: leadership, management, organization, army, multinational operation.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
32
“Edna mirnovremena armija mo`e da se odlikuva so dobro administrirawe
i menaxment na site ramni{ta na hierarhijata i so dobro liderstvo na vrvot.
No, edna voenovremena armija ima potreba od kompetentno liderstvo na site
ramni{ta. Sè u{te nikoj ne razbral kako efektivno se upravuvaat lu|eto vo
bitka - ednostavno, tie treba da bidat vodeni!” (Kotter, 2001).
VovedPromenite vo vrednosniot sistem, principite na voeniot profesionalizam
i ume{nosta da se reagira adekvatno na novite predizvici generiraat potrebi odneophodni sposobnosti koi treba da gi poseduvaat sovremenite lideri.
Primenata na liderskiot model na vospituvawe na stare{inite se nametnuvakako prvostepen prioritet. Zatoa treba da bide sozdaden moderen sistem zapodgotovka na lideri na site ramni{ta.
Na takti~ko i na operativno ramni{te neophodni se lideri, podgotvenirezultatno da go primenuvaat t.n. model na „komanduvawe vo misii”. Komanduvawetovo misii treba da bide razraboteno teoretski i normativno i voobli~eno vo modernatrening-koncepcija.
Na strategisko ramni{te podgotovkata na stare{inite treba da se fokusirapreku izgraduvaweto na kapacitet za donesuvawe voeni re{enija vo nacionalen,sojuzen i koaliciski format, vo soglasnost so razvojot, podgotovkata i upotrebatana vooru`enite sili.
Zaedni{tvoto vo dejstvuvaweto i odnesuvaweto na stare{inite se nametnuvane samo kako operativen prioritet, tuku i kako preduslov za uspeh na me|unarodnitemisii. Toa prestavuva dlabok psiholo{ki i motivira~ki kapacitet, nare~en kulturana misleweto i dejstvuvaweto, koj na osoben na~in se javuva kako potreba vome|unarodnite operacii.
Postignuvaweto sinhronizacija od liderskite kapaciteti na stare{inipripadnici na armii od razli~ni dr`avi, obedineti od op{ta, politi~ka, operativnaili humanitarna zada~a e klu~en preduslov za uspeh vo me|unarodnite misii.
Kompleksnosta na taa cel e vpe~atliva kako sodr`ina, i zatoa istata baradefinirawe na nov paket od znaewa i umeewa, izgradba na {iroki komunikaciskimo`nosti, formirawe li~ni vrednosti i umeewa za razre{uvawe na konflikti,kako {to se: „tvrdina“ na karakterot, celenaso~enost na re{enijata i uverenost vodejstvijata.
Toa bara odgovor na pra{awata {to e toa voeno liderstvo kako poim, {toprestavuva i koi se negovite karakteristiki.
Odgovorite na tie pra{awa prestavuvaat bazi~na sostojba za pravcite po koitreba da se obu~uvaat stare{inite.
Celta na trudot e da dade skromen pridones vo razotkrivaweto na potrebitekoi gi bara voenoto liderstvo vo izgradbata na voeni lideri koi treba da komanduvaatso edinicite i sostavite vo vooru`enite sili.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
33
1. Oppto za liderstvoto
1.1. [to prestavuva poimot liderstvo?
Interesot kon liderstvoto datira mnogu odamna, no nau~notoistra`uvawe na ovaa mnogu karakteristi~na materija zapo~nuva pred pomalkuod edno stoletie. Dosega se sprovedeni golem broj istra`uvawa, ~ija osnovnacel e da go objasnat liderstvoto kako poim. Kako rezultat na tie istra`uvawa,sozdadeni se mnogu teorii so koi se objasnuva poimot liderstvo.
Vo dosega{nite istra`uvawa golem broj nau~nici se obidele da dadatodgovor na toa pra{awe, no odgovorot ne e ni malku lesen.
Zaedni~ko za site istra`uva~i vo tie napori e toa {to liderstvoto godefiniraat vrz osnova na individualnata percepcija i aspekt koj najmnogugi interesira.
Taka, Ralf Stogdil, koj se smeta za eden od najrenomiranite nau~niciod ovaa oblast, vo odnos na slo`enosta na definiraneto na liderstvoto govorideka:
„... ima tolku mnogu definicii za liderstvoto, kolku {to se i lu|eto,koi se obidele da go definiraat.” (Stogdill, 1974, p. 259).
^esto citirani definicii vo nau~nata literatura se slednite:„Liderstvoto e vlijanie” (Maxwell, 1995).„Liderstvoto e sposobnosta za vlijanie nad grupata za postignuvawe
na celite” (Robins, 2003, p. 314).„Liderstvoto e sposobnost za vlijanie vrz drugite za postignuvawe na
celta... i sozdavawe svet, kon koj lu|eto sakaat da te`neat” (Dilts, 2002, p. 17).„Liderstvoto e praktikuvawe na specifi~no povedenie i kvalitet, kako
pridobivawe na znaewa, strategisko mislewe, komunikaciski umeewa i razvojna drugite” (Sindell & Hoang, 2001, p. 1).
„Liderstvoto e procesot na davawe cel (nasoka koja ima smisla) nakolektivnite napori, koj vodi do nejzinoto dostignuvawe.” (Jacobs & Jaques,1987, p. 8).
„Liderstvoto e sposobnosta na eden ~ovek da vlijae, da motivira i daim dava mo`nosti na drugite da pridonesat za efektivnosta i uspehot naorganizacijata” (House et al., 1999, p. 184 cit. po Yukl, 2002).
„Liderstvoto e proces na vlijanie na drugite za razbirawe ipostignuvawe na soglasnost za toa, {to treba da bide napraveno i kako dabide napraveno efektivno, a voedno proces na potpomagawe na kolektivnitenaporiza ispolnuvawe na spodeleni celi” (Yukl, 02, p. 7).
„Liderstvoto e kompleksno zaemno dejstvo, koe vklu~uva lider,sledbenici i situacija” (Fiedler, 1996, p. 242).
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
34
„Liderstvoto e opredeluvawe na toa, kako treba da izgleda idninata,naso~uvawe na lu|eto vo taa nasoka, za da mo`e taa idnina da se slu~inezavisno od opkru`uvaweto“ (Kotter, 1996, p. 25).
„Liderstvoto e akt na davawe nasoka, davawe energija na drugite idobivawe na nivnata dobrovolna posvetenost na liderskata vizija“ (Cook &Hunsaker, 2001, p. 491).
„Liderstvoto e proces na socijalno vlijanie, vo koj liderot baradobrovolno u~estvo na pot~inenite vo naporite da gi postigne celite naorganizacijata“ (Schrieman, Toliver, Behling, 1978, p. 35).
Vo poso~enite definicii preovladuva misleweto deka liderstvotoe proces na vlijanie za postignuvawe na opredeleni celi ili vizija. Vodefiniciite do sredinata na 80-te godini na minatiot vek pove}e se akcentiraprocesot na socijalno vlijanie, a vo poslednite dvadeset godini – na vizijatana liderot.
Dopolnitelna nejasnotija za opisot na fenomenot liderstvo voliteraturata vnesuva i negovoto poistovetuvawe pri upotrebata na drugipoimi, kako menaxment, kontrola, vlast, avtoritet, rakovodstvo i upravuvawe.Od prakti~en aspekt, eden od priodite za negovoto razbirawe e na osnovatana negovoto razgrani~uvawe od menaxmentot.
I vo toa razgrani~uvawe ima razliki me|u nau~nicite - edni ne pravatgolemi razliki, a drugi velat deka razlikite se su{testveni.
Sepak, pogolem e brojot na avtorite koi smetaat, deka razlikite sesu{testveni, zatoa {to menaxmentot se zanimava so realizirawe na planovitei strategijata na organizacijata, dodeka liderstvoto e sozdavawe na vizijaza idninata. Nekoi menaxeri gi ispolnuvaat i dvete ulogi i mo`at da bidatpretstaveni kako lideri, no liderite so sigurnost ne gi imaat tiesposobnosti.
Profesorot od univerzitetot Harvard, Xon Koter vo negovata statija„[to pravat liderite“, veli:
„...ne pravat planovi, ne razre{uvaat problemi, tie duri i ne giorganizirat lu|eto. Toa {to liderite go pravat, e da gi podgotvatorganizaciite za promena i da im pomognat da se spravat so situaciite, dodekapreminuvaat niz nea” (Kotter, 1990–2001, p. 85).
Toj predlaga ~etiri osnovni razliki pome|u menaxmentot iliderstvoto od gledna to~ka na osnovnite procesi i o~ekuvanite rezultati :
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
35
Gari Jukl (Yukl, 1994), poso~uva na toa deka menaxerite se orientiranikon stabilnost, dodeka liderite - kon inovacija. Menaxerite gi prinuduvaatlu|eto da gi pravat ne{tata poefikasno, a liderite im pomagaat da postignatsoglasnost za toa, kakvi ne{ta treba da bidat napraveni. Vo osnova,menaxmentot e ume{nosta da ja ispolni{ zada~ata so drugite lu|e, aliderstvoto - niv da gi natera{ da posakaat da ja ispolnat zada~ata.
Pretstavenite razgrani~uvawa poka`uvaat deka liderstvoto imenaxmentot se su{tinski razli~ni ne{ta koi zaemno se isklu~uvaat i nemo`at da se sproveduvaat od eden ~ovek vo isto vreme.
Tie se dva razli~ni koncepta, no i dvete funkcii ili procesi seneophodni za organizacioniot uspeh. Pove}eto istra`uva~i se obedinuvaatokolu sfa}aweto, deka uspehot na sekoj menaxer go vklu~uva zadol`itelno iliderstvoto. Zatoa, odgovorot na pra{aweto kako da se integriraat dvataprocesa e eden od najzna~ajnite problemi na istra`uva~ite i menaxerite.
Drug problem, povrzan so razbiraweto na liderstvoto, e nivoto nakonceptualizacija. Postoi golema razlika pome|u liderstvoto vo mala grupa,vo golema organizcija, da se bide najvisok voen rakovoditel vo dr`avata ililider na cela nacija.
Naj~esto se spomenuvaat slednite nivoa na konceptualizacija naliderstvoto (Yukl, 2002):
- liderstvo kako vnatre{noindividualen,- kako grupov i- kako organizacionen proces.Vsu{nost, zaradi slo`enosta da se sozdade teorija, koja }e gi opfati
site nivoa, pove}eto nau~nici se fokusiraat samo na edno od tie.Od druga strana pak, od golemo zna~ewe e i oblasta kade {to se projavuva
Menaxment Liderstvo
Planirawe i izgotvuvawe buxet - detalni planovi za postignuvawe na kratkoro~ni celi
Davawe nasoka - opredeluvawe vizija za idninata i dolgoro~nite celi
Organizirawe i rakovodstvo na personal - organizirawe na rabotnite ekipi i delegirawe na odgovornosti
Privlekuvawe na lu|e - prezentacija na vizijata i ostvaruvawe na vlijanie nad lu|eto
Kontrolirawe i re{avawe problemi - kontrolirawe na rezultatite od planot, identifikacija na problemite i nivno pravovremeno re{avawe
Motivirawe i vdahnovenost - vlevawe na entuzijazam so cel postignuvawe rezultati
Rezultati: Se postignuvaat vidlivi rezultati i red
Rezultati: Se postignuva dramati~na promena
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
36
liderstvoto. Postojat zna~itelni razliki pome|u voenoto i politi~kotoliderstvo, liderstvoto vo biznisot, naukata, sportot itn.
Toa se nekolku mo`ni gledni to~ki za analiza na fenomenot liderstvo,koja e mnogu slo`ena ili kako {to poso~uva Vorn Benis, „...liderstvoto ekako ubavinata – te{ko e da ja opi{e{, no vedna{ }e ja prepoznae{, {tom }eja vidi{“ (Bennis, 1994, p. 1).
1.2. Osnovni teorii za liderstvoto
Postoeweto golem broj teorii za liderstvoto nalaga nivnoklasificirawe, so cel da bidat analizirani na sistematski na~in. Vohronolo{ki aspekt, od gledna to~ka na nivnoto pojavno i odnesuva~kovlijanie, osnovnite priodi za sledewe na liderstvoto mo`e da bidatprika`ani na sledniot na~in:
Liderskite teorii od gledna to~ka na tipot na karakteristiki na koiakcentiraat, Jukl (Yukl, 2002), gi sveduva na tri grupi:
• Teorii, koi davaat akcent na karakteristikite na liderot, girazgleduvaat crtite (na li~nosta, motivite, vrednostite), uverenosta ioptimizmot, umeewata i ekspertizata, povedenieto, ~esnosta i moralot,modelite na vlijatelnost.
• Teorii, koi davaat akcent na karakteristikite na sledbenicite, girazgleduvaat crtite (potrebi, vrednosti, self koncepti), uverenosta ioptimizmot, atributite za liderot, doverbata vo nego, posvetenosta nazada~ite i usilbite.
• Teorii, koi davat akcent na karakteristikite na situacijata, gorazgleduvaat tipot na organizaciskata edinica, goleminata naorganizacijata, pozicijata na vlast i avtoritet, strukturata na zada~ata i
Period Priod Osnovna tema
Do krajot na 40-te godini na HH vek
Teorii za karakternite crti
Liderskite sposobnosti se vrodeni
Od krajot na 40-te do krajot na 60-te godini na HH vek
Povedeni~ki priod na ili priod na liderskite stilovi
Liderskata efektivnost e povrzana so liderskoto povedenie
Od krajot na 60-te do po~etokot na 80-te
godini na HH vek
Situacionen priod Efektivnoto liderstvo e predizvikano od
situacijata Od po~etokot na 80-te godini na HH vek
Novi priodi kon liderstvoto
Liderot treba da ima vizija
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
37
kompleksnosta, zaemnata zavisnost pri ispolnuvaweto na zada~ata,nejasnotata i nesigurnosta na sredinata, nadvore{ni zavisnosti.
Pogolemiot del od teoriite se naso~uvaat naj~esto na edna kategorijapri objasnuvaweto na efektivnoto liderstvo, {to dozvoluva nivnaklasifikacija na pet poop{ti priodi, i toa: priod na crtite; povedeni~kipriod; priod „vlast–vlijanie“; situacionen priod; integrativen priod.
1.2.1. Priod na crtite
Ovoj priod dava akcent na karakteristikite na liderite kako li~nosti,nivnata motivacija, vrednosti i umeewa. Do krajot na 40-te godini na minatiotvek istra`uva~ite konstatiraat deka nekoi lu|e se rodeni lideri iraspolagaat so odredeni crti, koi nedostasuvat kaj drugite. So drugi zborovi,liderstvoto e povrzano so konkretni karakteristiki na li~nosta, anau~nicite se obiduvaat da gi otkrijat i opredelat tie, koi gi oddeluvaatliderite od neliderite. Ovie teorii im gi pripi{uvaat uspesite narakovoditelite kako posebni sposobnosti (neiscrpna energija, intuicija,ubeduva~ka sila, fizi~ka atraktivnost i inteligencija).
Priodot na karakternite crti na liderot kon krajot na 40-te godini naminatiot vek e podlo`en na mno{tvo kritiki. Vrz osnova na 124 istra`uvawa,izvr{eni od 1904 do 1948 godina, Stogidl (Stogidll, 1948) zaklu~uva deka crtitena li~nosta imaat zna~ewe vo zavisnost od situacijata, vo koja liderotfunkcionira. Istra`uvawata ne identifikuvaat kakvi bilo crti, neophodniili dovolni, za da se osigura negoviot uspeh. Analizata na istra`uvawata,izvr{eni do 1959 godina od Lord i drugi (Lord et. al., 1986), naveduvaat nakonstatacija deka liderskoto povedenie mo`e da bide pripi{ano na {eststabilni crti na li~nosta, kako: dominantnost, ekstravagantnost,inteligentnost, ma`estvenost, konzervativnost i adaptivnost.
Spored misleweto na Kirkpatrik i Lok (Kirkpatrick, Locke, 1991) lideritemo`at da se prepoznaat po slednite karakteristiki:
Dinami~nost - visoko nivo na nastojuvawe, {to se odnesuva na golema`elba za dostignuvawa, ambicija, energi~nost, postojanost, inicijativnost.
@elba za rakovodewe - silna ̀ elba za vlijanie i rakovodewe, gotovnostza prezemawe odgovornost.
^esnost i po{tenost - zaemnost so sledbenicite, bazirana na doverba,vernost, usoglasenost me|u zborovi i dejstvija.
Samouverenost - otsustvo na somnevawe, samouverenost pri ubeduvawena sledbenicite vo ispravnosta na celite i re{enijata.
Inteligentnost - umeewe/sposobnost da soberat, sintetiziraat iinterpretiraat golemo koli~estvo informacii; umeewe da sozdavaat vizii,da re{avaat problemi i da zemaat pravilni re{enija.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
38
Znaewe soodvetno na rabotata - {iroki poznavawa za organizacijata,industrijata i tehni~kite pra{awa, koi se odnesuvaat na dejnostite nagrupata.
1.2.2. Povedeni~ki priod
Za razlika od priodot na karakternite crti, povedeni~kiot priod eorientiran kon otkrivaweto i opisot na povedenieto na liderite, t.e. {topravat tie, otkolku kakvi se.
Povedeni~kiot priod opfa}a dve linii na sledewe.Prvata se obiduva da osoznae kako liderite go koristat vremeto i
nivniot tipi~en model na dejnosti, odgovornosti i funkcii, kako sespravuvaat so neopredelenosta, ograni~uvawata i konfliktite pri rabotata.Se misli deka, liderskata efektivnost zavisi od toa kolku dobro toj girazre{uva konfliktite, se spravuva so barawata, gi raspoznava mo`nostitei im odoleva na ograni~uvawata.
Vtorata linija na sledewe e fokusirana vrz identifikacijata naefektivnoto lidersko povedenie.
Povedeni~kiot priod vo golem stepen e naso~en kon opis napovedenieto, od {to sledi deka liderite mo`at da nau~at kako da bidatefektivni. Konstatacijata deka liderot ne se ra|a, a mo`e da se sozdava, egolem ~ekor vo psihologijata. Se smeta deka najdobar stil na rakovodstvo etoj, koj {to mo`e da bide nau~en od sekoj.
Kako glaven kriterium za povedeni~kiot priod, Kurt Levin go poso~uvaodnosot kon pot~inetite i poso~uva tri liderski stila, i toa: avtoritaren,demokratski i liberalen.
Avtoritarniot stil se karakterizira so tendencija koncentralizirawe na vlasta i stroga kontrola na sostojbite. Liderot donesuvaednoli~ni re{enija i ne dopu{ta nivno razgleduvawe vo grupata. Toj japonesuva celata odgovornost za ispolnuvaweto na zada~ata i go kontrolirapovedenieto na sorabotnicite. I pokraj doka`anite negativni posledici odtoj stil, istra`uvawata poka`uvaat deka ima situacii, koga toj e prifatliv,duri i edinstveno mo`en. Takvi se ekstremnite i situaciite pri deficit navreme.
Demokratskiot stil e kolektiven stil, pri koj liderot upravuva zaednoso sorabotnicite. Toj obi~no delegira vlast na oddelni lica od personaloti predlaga sorabotka pri zemaweto re{enija. Po toj na~in grupovite normise poddr`ani od site, problemite i re{enijata se razgleduvaat zaedno, seobezbeduva dovolno sloboda i inicijativa na ~lenovite, se pozaostruvazaemnata razmena na informacija i sorabotka. Kontrolata, isto taka, seizvr{uva zaedni~ki.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
39
Liberalniot stil se karakterizira so minimalna vlast na liderot imaksimalna sloboda na pot~inetite. Tie imaat mo`nost sami da gi izbiraatsvoite ulogi vo grupata i da gi opredeluvaat potrebite i kriteriumite priispolnuvaweto na zada~ite. Sekoj sam si doa|a do neophodnata informacija,kontrolata ne se poddr`uva i op{tite re{enija se zemaat pote{ko. Toj stilgo stimulira razvojot na tvore~kata individualnost (Kreitner, Kinicki, 1989).
Mnogu avtori vo svoite dela govorat deka, avtoritarniot stil e stilna minatoto, demokrati~niot - na sega{nosta, a liberalniot }e bide stilotna idninata.
1.2.3. Priod „vlast-vlijanie“;
Priodot „vlast-vlijanie“ gi sledi procesite na vlijanie me|u lideroti ostanatite. Toj se obiduva da ja objasni liderskata efektivnost od glednato~ka na koli~estvoto i tipot na vlast {to liderot ja poseduva, i kako taa seprimenuva. Vlasta se razgleduva kako zna~ajna ne samo za vlijanie vrzsledbenicite, tuku i vrz ednakvite na sebe i lu|eto nadvor od organizacijata.Naj~esto, vlasta se opredeluva kako potencijalna sposobnost na ~ovekot (iligrupata) da vlijae na drug ~ovek (ili grupa), taka {to vtoriot da dejstvuvasoodvetno so ̀ elbite na prviot. Taa opredelba poso~uva odnosi na zavisnost.Vlasta i vlijanieto ne se istovetni. Vlijanieto e po{irok i poop{t terminod vlasta. I pokraj toa {to i edniot, i drugiot poim go promenuvaatpovedenieto, vlasta go pravi toa so odredena postojanost i raspolaga soopredeleni polnomo{tija, dodeka vlijanieto toa go nema.
Obidite da se razbere vlasta voobi~aeno pretpo~itaat razgrani~uvawena razli~nite tipovi vlast. Fren~ i Rejvn toa go pravat od gledna to~ka nanejziniot izvor kako vlast na nagraduvawata, na kaznite (prinuduva~ka vlast),legitimna, referentna i vlast zasnovana na avtoritetot (Shackelton, 1995).
Vlasta na nagradite se zasnovuva na mo`nosta za kontrola i ocenki zapot~inetite, opredeluvawe na nivnata plata, gradeweto na karierata,nazna~uvawata, statusot, pofalbite, priznanijata itn. No liderot sekoga{treba da proceni {to pretstavuva vrednost za drugite. Ako nagradata ne seprocenuva od potencijalniot primatel, taa forma na vlast e neefektivna.
Prinuduva~kata vlast se zasnovuva na stravot zaradi kontrolata nadrazli~ni kazni. Zapla{uvaweto so kazna mo`e da bide silno sredstvo zapostigawe na pot~inetost. Stravot od smena, da bide{ podlo`en na potsmevili da dobie{ drug vid kazna, mo`e da bide mo}na stimulacija za pot~inetite.Vo taa smisla, liderot raspolaga so prinuduva~ka vlast nad pot~inetite votakov stepen, vo kakov tie se stremat da gi izbegnat kaznite. Za da bideefektivna taa vlast, ne e zadol`itelno da bide iskoristena. Vo pove}eto
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
40
slu~ai dovolno e samoto nejzino postoewe, ili poto~no, soznanieto za toa.Kaznite se efektivni, ako se primenuvaat pravilno. Koristeweto na taa vlastbara sposobnost za socijalna ocenka. Nezavisno od potencijalno negativniteefekti, taa se sre}ava vo mnogu organizacii, no najmnogu tamu, kade {torabotata e rutina, treba da se zapazat rokovi za ispolnuvawe i ne se baratvore{tvo.
Legitimnata vlast e zasnovana vrz ubedenosta deka liderot upravuvaso drugite blagodarenie na svoeto pravo po zakon ili na nekakov normativendokument. Taa ne ozna~uva deka nekoj so povisok rang mo`e da gi upravuvasite aspekti od povedenieto na pot~inetiot, tuku samo nad onie, za koi epriznato i prifateno kako oblast na odgovornost. Legitimnata vlast eefektivna edinstveno ako ja prifatat lu|eto, nad koi taa se rasprostira.Zaprat li da ja poddr`uvaat, taa prestanuva da postoi. Nejziniot stepen naintezitet e razli~en vo zavisnost od tipot na organizacijata. Tamu kade {topostoi stroga disciplina (vooru`eni sili, policija), vlasta na sekoe lice estrogo opredelena. Vo organizacii kako univerziteti i nau~ni laboratorii,koi vo pogolem stepen se orientirani kon individualnite napori, sloevitena vlasta se poslabo zabele`livi.
Referentnata vlast e zasnovana na kvaliteti, od koi site se voshituvaat.Taa e rezultat od `elbata ~ovek da im se dopadne na tie, od koi o~ekuvarespekt. Obi~no se pojavuva kako vrodenost i vo mnogu situacii nalikuva naharizmati~nata vlast.
Vlasta zasnovana na avtoritetot proizleguva od specifi~nataekspertiza, specijalnite umeewa ili znaewa. Profesiite se specijaliziraatpotesno i organizaciite se pozavisni od ekspertite. Toa e vlast, zasnovanana priznato majstorstvo, sposobnosti ili znaewa vo opredelena oblast.Pove}eto od nas so gotovnost primaat sovet od avtoriteten ~ovek. Obi~nolu|eto ne se zagri`eni, koga vo ̀ ivotot im vlijaat drugi, za koi smetaat dekase eksperti. Zatoa, taa vlast e najmalku neprijatna ili nesakana od poso~enitetipovi vlast.
1.2.4. Situacionen priod
Situacioniot priod akcentira na zna~ajnosta na kontekstualnitefaktori, koi vlijaat na liderskiot proces. Teoriite, koi go koristat ovojpriod, se zanimavaat so toa, kako situacijata, vo koja se nao|aat liderot igrupata, se odrazuva na liderskoto povedenie. Pra{aweto na istra`uva~itee, vo koi situacii daden tip lidersko povedenie e poprifatliv od drug.Odgovorot e deka stilot ili povedenieto, poprimeni od liderot, zavisat odkontekstot i konkretnata situacija. Situacionite teorii go opi{uvaat
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
41
zaemnoto dejstvo pome|u negovoto povedenie i situacijata. Istra`uva~itekategori~no ja otfrlaat idejata za univerzalen model na najefektiven stilna rakovodstvo, primenliv vo sekoja situacija. Vo situacionite teorii serazgleduvaat promenlivite elementi, kako karakteristikite nasledbenicite, karakterot na izvr{uvanata rabota, tipot na organizacijata,karakteristikite na nadvore{nata sredina, strukturiranosta na rabotnatazada~a, zaemniot odnos lider-pot~inet, grupnite normi, dostapot doinformacija, priemot na liderskite re{enija od strana na pot~inetite inivnata zrelost. Situacionite teorii, uslovno, mo`at da bidat razdelenina dve golemi grupi.
Prvata se obiduva da definira vo kolkav stepen liderskiot proces eeden i ist ili unikaten vo razli~ni tipovi organizacii, odnosno ramni{tana upravuvawe i kulturi.
Vtorata grupa se stremi da gi identifikuva aspektite na situacijata,koi gi modeliraat zaemnite odnosi pome|u liderskite karakteristiki (crti,umeewa, povedenie) i liderskata efektivnost. Hipotezata e deka razli~nikarakteristiki }e bidat efektivni vo razli~ni situacii i edna i istakarakteristika ne e optimalna za site situacii. Teoriite, koi gi opi{uvattie zaemni odnosi, ponekoga{ se narekuvaat teorii na nepredvidlivosta ilina nepredvidlivite sostojbi (Yukl, 2002).
1.2.5. Integrativen priod
Obi~no se istra`uvaat pove}e od edna karakteristika na liderstvotoiako te{ko mo`e da se razvie teorija koja gi vklu~uva site karakteristiki -crti na li~nosta, povedenie, procesi na vlijanie i situaciski kontekst. Tieteorii obi~no se opredeluvaat kako integrativni, a najvlijatelnite se zaharizmati~noto, transformira~koto i transakciskoto liderstvo.
a.Harizmati~no liderstvoSovremenite teorii za harizmati~noto liderstvo se pod silno vlijanie
od ideite na germanskiot sociolog Maks Veber. Toj go koristi terminot„harizma” (od gr~ki, vroden kvalitet ili sposobnost), za da poso~i odredenkvalitet na li~nosta, po silata na koj taa se do`ivuva kako nadarena sokonkretni sposobnosti ili barem so kvaliteti, koi otsustvuvaat kaj obi~niot~ovek. Veber ja vospriema harizmata kako adaptacija na teolo{katakoncepcija za prisustvoto na „nebesna blagodet” (bo`ji dar).
Harizmata dejstvuva od vnatre kon nadvor, pri {to gi menuvapsiholo{kite naglasenosti, vrednosti i pogledot na lu|eto, a ottuka ivnatre{nite uslovi na ̀ ivot. Harizmati~niot voda~ ima zna~itelno vlijanie
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
42
nad sledbenicite. Tie se privle~eni od negoviot magnetizam, odisklu~itelnata sposobnost da reagira adekvatno vo krizni i ekstremnisituacii, (Daskalov, 1992, s. 171).
Harizmata e neoddeliva od liderstvoto, osobeno vo slu~aite, kogastanuva zbor za golemite politi~ki lideri. Harizmati~noto liderstvo seopredeluva kako sposobnost „da gi natera{ obi~nite lu|e da pravat neobi~nine{ta vo uslovi, koi mo`at da predizvikaat nesakani efekti” (Conger, 1991,ciò. no Shackleton, 2003).
Teorijata na Robert Haus (House, 1977) za harizmati~noto liderstvo eintegrativna, gi istra`uva liderskite crti i umeewa, povedenija i sostojbi,vo koi e najverojatno da se projavat. Crtite na li~nosta na harizmati~niotlider se neobi~no visokata samouverenost, tvrdata ubedenost vo pogledite,gotovnosta za prezemawe rizik i potrebnosta od vlast.
Harizmati~nite lideri se do`ivuvaat kako isklu~itelni zaradinivnita silna uverenost, energeti~nost i neobi~no povedenie, zaradi koenivnite sledbenici se stremat da bidat kako niv. Liderskoto odobruvawestanuva merka za sopstvenite dostignuvawa. @elbata da go zaslu`atodobrenieto na liderot, stravot od neodobruvawe ili da bidat otfrleni, seosnoven izvor na motivacija na sledbenicite na harizmati~nite lideri.
Pove}eto istra`uva~i posvetuvaat golemo vnimanie na pozitivnitestrani na harizmati~noto liderstvo. No, toa ima i negativni strani, kako{to se slednite:
- pregolemata posvetenost kaj sledbenicite sozdava zabluda zanepogre{livost;
- isklu~itelnata uverenost i optimizam na liderot go zaslepuvaat zarealnite zagrozuvawa;
- impulsivnoto, netradicionalno povedenie sozdava sledbenici, no ineprijateli;
- zavisnosta od liderot go potisnuva razvojot na kompetentninaslednici, {to sozdava pretpostavki za eventualna liderska kriza.
b.Transformira~ko i transakcisko liderstvoNekolku teorii za transformira~koto i inspirira~koto liderstvo
se zasnovani vrz ideite na Barns, no verzijata na Bernard Bas (Bass, 1985,1998) se zdobiva so najgolema popularnost i stimulira redica empiriskiistra`uvawa. Toj razgleduva dva osnovni liderski stila - transformira~kii transakciskiot.
Spored modelot na Bas, transakciskoto liderstvo se sostoi od slednitekomponenti:
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
43
Upravuvawe preku isklu~ociteNajop{to re~eno, stanuva zbor za otkrivaweto i popravaweto na
gre{ki. Toa mo`e da bide pasivno, koga liderot prezema dejstvija samo kogaima problemi i toa go pravi vo od, ili aktivno, koga ja sledi rabotata i bara(ili biduva izvesten) gre{ki. Pot~inetite se obiduvaat da gi izbegnat prekuodr`uvawe na postojniot status i nevolno pravat promeni ili prezemaatrizici.
Verojatni nagraduvawaLiderot se obiduva da nagraduva za naporiteili dobroto pretstavuvawe.
Toj gi opredeluva zada~ite, koi treba da bidat ispolneti i nagraduva samo voslu~ai na pozitiven rezultat.
Spored istiot model, transformira~koto liderstvo se sostoi odslednite komponenti:
Idealizirano vlijanie ili liderstvo zasnovano na harizmataLiderot se obiduva da bide model, so koj sledbenicite sakaat da se
poistovetuvaat. Projavuva nastoj~ivost i re{enost za postignuvawe nacelite, nosi odgovornost za dejstvijata i demonstrira cvrstaubedenost vosvojata vizija. Liderite gi `rtvuvaat svoite interesi vo polza na drugite igi spodeluvaat op{tite uspesi. Sledbenicite se ~uvstvaat emocionalnopovrzani so liderot, opi{uvaj}i go kako harizmati~en i demonstriraj}igolema doverba vo nego.
Vdahnovuvawe motivacijaLiderot gi stimulira ostanatite so optimisti~ki pretstavi za
idninata. Gi okura`uva pot~inetite da gi izrazat o~ekuvawata i naporitezapostigawe na celta. Ja namaluva slo`nosta na problemite, sveduvaj}i gi doklu~ni pra{awa i se slu`i so ednostaven jazik, koga ja pretstavuva misijatana organizacijata. Reakcijata na sledbenicite e gotovnost za dopolnitelninaporipri ispolnuvawe na misijata.
Intelektualna stimulacijaLiderot gi stimulira sledbenicite da go iskoristat svoeto znaewe, da
baraat novi priodi za re{avawe na problemite i da se u~at od gre{kite.Individualen priodPretpo~ita interes od strana na liderot kon li~nata i
profesionalnata nadgradba na sledbenicite. Toj se interesira za potrebitena pot~inetite i im ovozmo`uva nadgradba i predizvici, delegiraj}i imslo`eni zada~i. Na toj na~in sledbenicite gi zgolemuvaat i gi razvivaatkompetentnostite i se podgotveni da u~estvuvaat vo novi inicijativi.Sporedbata na dvata stila poka`uva deka transakciskoto liderstvo pove}enalikuva na menaxmentot, otkolku na sovremenite razbirawa za liderstvoto.Ako se bazirame na socijalniot i ekonomskiot odnos pome|u liderot i
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
44
negovite sledbenici, transformira~koto liderstvo se zasnovuva pove}e navnatre{nata motivacija na sledbenicite. Toa go povrzuva na emocionalnoramni{te liderot so pot~inetite, koe nedostasuva pri transakciskotoliderstvo (Bradley, 2001).
Transformira~kiot stil e stil vo razvoj. Toj dava akcent na individual-niot raste` (ne samo profesionalen, tuku i li~en) i na organizaciskiotrazvoj:
„Transformira~kiot lider go formulira i fokusira vnimanieto vrzjasna vizija za idninata, pridobiva harizma od zaemnoto dejstvo sosledbenicite, gri`ej}i se za nivnite individualni potrebi. Toj gi izmenuvasledbenicite taka, {to }e gi podredat sopstvenite interesi vo imeto nakolektivnata cel, i upravuva so promenite, kompleksnosta i ekipite” (Walk,1997, p. 62).
Osobeno va`no kako karakteristika na li~nosta e toa {to tran-sakciskiot lider raboti so utvrdena kultura, dodeka transformira~kotoliderstvo sozdava kultura na promenata. Naj~esto, razgrani~uvaweto pome|udvata tipa se meri po skalata tradicionalnost-novatorstvo. Transakciskotoliderstvo vklu~uva razmena pome|u lideri i sledbenici, koja ja prestavuvatradicionalnata forma na „upravuvawe so pomo{ na celite”.
Ednostavno, transformira~kiot lider vlijae ne zatoa {to e na~alnik,tuku zatoa {to e posveten na sozdavaweto svet, kon koj lu|eto (pot~inetite)sakaat da se stremat.
Transakciskoto i transformira~koto liderstvo se oddelni procesi,no ne se isklu~uvaat me|usebno. Efektivniot lider mo`e da go koristiedniniot ili drugiot stil, no naj~esto gi primenuva i dvata vo razli~nisituacii. Soglasno so pretstaveniot model, transformira~kite lideri, zada bidat efektivni vo opredeleni situacii, dol`ni se da bidat itransakciski.
2. VOENO LIDERSTVO
2.1. Su{tina na voenoto liderstvo
Problemot za voenoto liderstvo ne e nov. Niz celata ~ove~ka istorijavoenite lideri se sudirale so pra{aweto kako da gi vodat svoite vojski, odSun Cu Vu, preku Klauzevic, do sovremenite voeni teoreti~ari. Edni istiedinici komanduvani od komandanti so razli~ni profesionalni iintelektualni kvaliteti, imaat razli~ni rezultati vo mirno i vo voenovreme. Od oficerot se o~ekuva da bide u~itel, komandir, voda~. Za da bidedobar voda~, oficerot treba da poseduva cel kompleks od kvaliteti. Akoima mnogu dobra profesionalna podgotovka, no ne poseduva neophodna op{ta
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
45
kultura, toj ne e voda~, tuku vo najdobar slu~aj dobar vojnik.Otsekoga{ se vodi polemika okolu problemot mo`e li dobriot
mirnovremen komandant-komandir da bide dobar i vo voeno vreme. Tie vomirno vreme obu~uvaat i vospituvaat, dodeka vo voeno vreme dejstvuvaat ikomanduvaat. Sledstveno, vo prviot slu~aj, neophodni se pove}eintelektualni kvaliteti i op{ta kultura, a vo vtoriot, profesionalnikvaliteti i pred sè talent, koj spored Napoleon e dar bo`ji. No, bidej}islu`bata vo voeno vreme e prodol`enie na slu`bata vo mirno vreme,komandantite-komandirite ne treba da se samo predava~i, tuku i voda~i, atoa treba da e rezultat od metodi~ka mirnovremena podgotovka.
Oficerot treba da gi poseduva slednite kvaliteti: profesionalni(voena podgotovka), psiholo{ki i pedago{ki, fizi~ki i intelektualni (daposeduva {iroka op{ta kultura).
Kon krajot na 90-te godini na minatiot vek razbiraweto za voenotoliderstvo be{e su{testveno razvieno kako proces na vlijanie nad lu|etopreku davawe cel, nasoka i motivacija dodeka dejstvuvaat za ispolnuvawe nazada~ite i usovr{uvawe na organizacijata.
Celta gi opredeluva prioritetite i va`nosta na zada~ite. Gi motiviravoenite lica za sovladuvawe na te{kotii vo stresni situacii, efektivno idisciplinirano.
Nasokata im dava na voenite lica orientacija, kako da bidat ispolnetizada~ite vrz osnova na prioritetite. Standardite, koi se nalo`eni, imobezbeduvaat na voenite lica ~uvstvo na jasnotija, red i predviduvawe, ate{kata obuka im dava verba vo sebe, vo liderot, vo edinicata i oru`jeto.
So motiviraweto se ovozmo`uva vlijanie nad voenite lica da dadat sè,za koe se sposobni, za da ja ispolnat zada~ata. Toa gi pottiknuva koninicijativnost i aktivnost, koga ima potreba od toa. Motiviraweto napot~inetite e vozmo`no preku projavuvawe gri`a za niv, interesna obuka,splotena ekipa, nagraduvawe za uspesi i doveruvawe na odgovornosti, so koitie mo`at da se spravat.
Promenite vo sfa}awata za voenoto liderstvo na po~etokot na 21 vekse povrzani so razbiraweto deka armijata se menuva preobratuvaj}i se voorganizacija koja obu~uva, koja soodvetstvuva na raznoobraznite barawapovrzani so tehnolo{kiot progres i kardinalnite promeni vo svetot. Takviteorganizacii se izgradeni, ekipirani i strukturirani taka da se obu~uvaatmnogu brzo i dinami~no. Tie se adaptiraat, opstojuvaat i izrasnuvaat prekuiskoristuvaweto na mo`nostite na site ~lenovi. Preovladuva mislewetodeka samoobu~uva~kite organizacii mo`at da bidat razbrani samo vokontekstot na sistemskoto mislewe i vo taa smisla toa e paradigmata nauspe{nite lideri vo idnina.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
46
Osnovnite principi na voenoto liderstvo se formulirani na sledniotna~in:
- osoznavaj se, samousovr{uvaj se i baraj go toa od pot~inetite;- bidi tehni~ki i takti~ki podgotven;- prezemaj odgovornost za svoite dejstvija i baraj odgovornost od
drugite;- donesuvaj dobro osnovani i navremeni re{enija;- bidi za primer so li~noto povedenie;- zapoznaj gi svoite pot~ineti i gri`i se za niv;- informiraj gi pot~inetite dovolno;- razvivaj ~uvstvo za odgovornost kaj pod~inetite;- uveri se deka zada~ata e razbrana, prekontrolirana i ispolneta;- izgraduvaj i razvivaj svoja ekipa;- upotrebuvaj ja edinicata soodvetno na nejzinite mo`nosti.
2.2. Ramni{ta na voenoto liderstvo
Do po~etokot na 90-te godini vo specijaliziranata literatura i voenitedoktrini se razgrani~uvaat dve ramni{ta na voenoto liderstvo - direktno(pomlado) i organizacisko (postaro), a liderskite funkcii i stilovi seanalizirat od dva aspekta - direktno i indirektno liderstvo.
Kon krajot na 90- te godini golema popularnost pridobi podelbata natri ramni{ta na voenoto liderstvo: direktno (pomlado), organizacisko(postaro) i strategisko. Eden od priznatite avtoriteti vo taa oblast, Bas(Bass, 1998) poso~uva deka osnovnite principi na voenoto liderstvo ne sepromeneti - promeneti se samo uslovite vo koi tie se primenuvaat.
Metodologiskata osnova na podelbata na ramni{tata na voenotoliderstvo e sistemskata teorija. Taa e sredstvo za analizirawe nakompleksnosta na barawata od voenite lica od najniskoto do najvisokotonivo na voenata hierarhija i dozvoluva razgrani~uvawe na trite ramni{tana liderstvo vo sekoja voena organizacija.
Direktno (pomlado) voeno liderstvo.Toa e povrzano so direktnoto ispolnuvawe na konkretni zada~i i
fokusirano e na koristeweto na tehni~ki i komunikaciski umeewa. Lideriteja ispolnuvaat dejnosta preku direktno motivirawe na pot~inetite zaispolnuvawe na zada~ite. Direktnoto liderstvo se primenuva preku li~novlijanie na pot~inetite, se fokusira na sega{nosta i na bliskata idnina,povrzano e so upravuva~ki dejstvija i supervizija, naso~eni kon strukturata,zada~ite i postigaweto na celite. Obemot na rabotata vklu~uva razvoj ivoveduvawe na proceduri i dijagnosti~no re{avawe na problemi. Za
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
47
direktniot lider tehni~kite, takti~kite i komunikaciskite umeewa seisklu~itelno va`ni, dodeka konceptualnite se dobivaat od povisokiterakovodni strukturi.
Organizaciono (postaro) voeno liderstvo.Ova liderstvo gi opfa}a srednite nivoa na komanduvawe vo armijata.
Organizacionite lideri vlijaat indirektno, preku pove}e nivoa napot~inetost. Dopolnitelnite nivoa na pot~inetost ja uslo`nuvaat mo`nostaza direktno nabquduvawe na rezultatite od dejnosta. Organizacionite lideriimaat ekipi ({tabovi), koi im pomagaat da rakovodat i upravuvaat soorganizacionite resursi. Tie se gri`at za organizacijata na dejnosta poresori i planiraat zada~i za slednite dve do deset godini. Organizacioniotlider treba da se spravi so pogolema kompleksnost, so pogolema nesigurnosti so pogolem broj neo~ekuvani efekti od dejnosta. Toj treba da poseduvapovisoko nivo na konceptualni umeewa.
Strategisko voeno liderstvo.Ova liderstvo ja formira organizaciskata kultura, gi raspredeluva
resursite, dava strategiska vizija i gi podgotvuva pot~inetite edinici iarmijata za nejzinite idni zada~i. Strategiskite lideri rabotat vo nejasnasredina nad kompleksni problemi, vlijaat na sostojbite ili se pod vlijaniena sostojbi nadvor od armijata. Kompleksnosta proizleguva od neophodnostaza razbirawe na sredinata nadvor od armijata - zakonodavna i izvr{na vlast,mediumi i dr. Odgovornosta na strategiskite lideri e da gi integriratorganizaciite vo dolgoro~na perspektiva so nadvore{nata sredina. Tie jalegitimiraat organizacijata vo po{irok kontekst. Treba da gi poseduvaatistite umeewa, neophodni za poniskite ramni{ta na voeno liderstvo, a istotaka i pogolemi konceptualni umeewa. Tie sozdavaat strategiski vizii iumeewa za postigawe konsenzus i donesuvawe na re{enija vo ekipa, zatoa {torabotat so ne pomalku vlijatelni lideri, koi ne im se direktno pot~ineti.
ZAKLU^OKPrezentiranite soznanija za voenoto liderstvo i za liderstvoto voop{to,
poka`uvaat deka najgolemiot predizvik pred voenite organizacii }e bidevospostavuvaweto model za sovremeno obrazovanie na voenite lideri.
Sovremenoto mislewe ja opredeluva sredinata, kon koja voenite organizaciitreba da se prisposobat i integriraat, za da se spravat so novite predizvici.
Na~inot, na koj op{testvoto go tretira voenoto liderstvo, e od strategiskozna~ewe za dostignuvawe visoko nivo na bezbednost i stabilnost.
Mo`ebi najgolem predizvik za sovremenoto i idnoto obrazovanie na voenitelideri }e bide vospostavuvaweto balans pome|u ~ove~kiot faktor i tehnologijata,pri {to ne treba da se zaboravi deka, nezavisno od razvojot na tehnologijata,
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
48
~ove~kiot faktor sekoga{ }e bide re{ava~kata sila, zatoa {to ne mo`e sotehnologijata da se zamenat moralot, edinstvoto, li~niot primer na posvetenost iodgovornost, koi voeniot lider treba da gi nosi vo sebe.
Su{tinskata uloga na voenite organizacii da dejstvuvaat pri tipi~no voenioperacii, se prenaso~uva kon izgradba na sili za za~uvuvawe na mirot i anga`irawevo operacii so humanitarni celi. Toa zna~i deka dominira~kiot beleg na voeniterakovoditeli, da primenuvaat nasilstvo, postepeno se zamenuva so atributot„za{titnik“, vo koj se otkrivaat zada~ite, ispolnuvani pri operacii za poddr{kana mirot i pri humanitarni operacii.
Osnovniot predizvik za sovremenite voeni lideri treba da bide kako da jaoslobodat intelektualnata sila na sorabotnicite i kako da ja upravuvaat stabilnostai promenata na voenite organizacii.
Od analizata na istra`uvawata se potvrduva deka sovremeniot voen lidertreba da se soo~i so organizacioni promeni, kako {to se raste~kata zaemnapovrzanost pome|u voenata i civilnata sredina; su{tinskoto namaluvawe navooru`enite sili; promena na celite i zada~ite od vodewe na vojna donetradicionalnite misii, {to ja zgolemuva potrebata od profesionalizacija navooru`enite sili; u~estvoto na armiite te`i{no vo me|unarodni misii, koi sesankcionirani ili se so proglasena legitimnost od pravno lice (me|unarodnaorganizacija), razli~no od nacionalnata dr`ava i multinacionalnost na silite,kako rezultat na celosna internacionalizacija na vooru`enite sili,
Denes nema mesto za obuka i sozdavawe na fiktivni lideri. Samo realniotpristap vo obukata na voeni lideri }e ovozmo`i prisposobenost na sodr`inata napredavanoto znaewe i realnata primena na istata od nivna strana, nasprotipotrebite na situacijata.
LITERATURA
Aditya, R., R. House, S. Kerr. Theory and Practice of Leadership: Into the New Millennium.Army Leadership, Field Manual, ¹ 22–100, Headquarters, Department of the Army,Washington, DC, 31 Aug. 1999.Avolio, B. Winning With a Full Range of Leadership. Military Review, Mart-April, 2001.Barlett, C., S. Ghoshal. Changing the Role of Top Management: Beyond Strategy to Purpose,Harvard Business Review, 85, Nov.-Dec., 1994.Bass, B., B. Avoilo, D. Jung, Y. Berson. Predicting Unit Performance by AssessingTransformational and Transactional Leadership. – Journal of Applied Psychology.Bennis, W., R .Thomas. Geeks and Geezers: How Era, Values and Defining Moments ShapeLeaders. Boston: Harvard Business School Press, 2002.Bradley, P. Distinguishing the Concepts of Command, Leadership and Management.British Defence Doctrine, Joint Warfare Publications 0-01, 2th Edition, chapter 7, oct. 2001.Brown, A. The use of Intuition in the Decision Making Processes of Public SchoolSuperintendants.Burns, J. Leadership, New York: Harper & Row, 1978.Conger, J. & R. Kanungo. Charismatic Leadership in Organizations, Jossey-Bass, 1998.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata
49
Cook, C. & Ph. Hunsaker. Management and Organizational Behaviour. McGraw-HillCompanies, Inc, Third edition, 2001.Dilts, R. Visionary Leadership Skills. Meta Publications, CA, 2002,Fiedler, F. Theory of Leadership Effectiveness, 1967.House, R. A Path-Goal Theory of Leader Effectiveness. Administrative Science Quarterly, 1971Jacobs, T. & Jaques, E. Leadership in Complex Systems.Johnson, D. & Golden, J. How Psychological Type Influences Effective Leadership: TheSurvey of Management Practices and the Type Differentiation Indicator.Keircey, D., M. Bates. Please Understand Me. Gnosology Books Ltd, 1984.Kirby, L. Introduction: Psychological Type and the Myers-Briggs Type Indicator.Kirkpatrick, S., E. Locke. Leadership: Do Traits Matter? The Executive, 5 (2), 1991Kreitner, R., Kinicki, A. Organizational Behavior, BPI IRWIN, 1989.Kotter, J. Leading Change, Harward Business School Press, 1996.Likert, R. New Paterns of management, NY: McGraw-Hill, 1961.Lord, R., C. DeVader, G.Alliger. A Meta-Analysis of the Relationship between PersonalityTraits and Leadership PerceptionMackie, J. An Empirical Investigation of the Impact of Personality Type on Supervisor-Subordinate Relationships in a Budgetary Setting. 1986.Maxwell, J. Developing The Leader Within You, Thomas Nelson, 1995.Micewski, Ed. Responsibilities of the Future Soldier and Military Leader. – How is MilitaryEthics Today, 2000.Mills, J., D. Robey & L. Smith. Conflict-Handling and Personality Dimensions of ProjectManagement Personnel.Reynierse, J. & J. Harker. The Psychological Types of Line and Staff Management.Robins, S. Organizational Behavior, Prentice Hall, 2003.Schrieman, C., J. Toliver, O. B. Leadership Theory: Some Implications for Managers. 1978.Shackleton, V. Business Leadership. Thomson Learning, 1995.Stogdill, R. Handbook of Leadership: A Servey of the Literature, NY: Free Press, 1974.Walck, C. Management and Leadership. –1997.Yukl, G. Leadership in Organization, 2002.Zaleznik, A. Managers and Leaders: Are they different? Harvard Business Review.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
5151
SPRAVUVAWE SO MINATOTO: PREDIZVIK ZAPOSTKONFLIKTNOTO GRADEWE NA MIROT VOMAKEDONIJA
Biljana VANKOVSKA Filozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii - Skopje
Apstrakt: Pet godini po zavr{uvaweto na konfliktot od 2001-ta, op{t ezaklu~okot za evidentniot progres {to Republika Makedonija go postigna
vo postkonfliktnoto gradewe na mirot. Potvrda za toa e i statusot nadr`ava kandidatka za ~lenstvo vo EU. No, komparativnata analiza na
op{testva koi minale niz fazi na nasilstvo, no i vnatre{nite sostojbi voMakedonija, poka`uvaat deka mirovniot proces ne mo`e da se smeta za
uspe{en dodeka ne mine i niz fazata na pomiruvawe, do koe mo`e da dojde nizspravuvawe so minatoto. Tekstot go aktuelizira ova pra{awe zaradi
evidentnoto otsustvo na interes i napori za soo~uvawe so ovoj predizvik voMakedonija. Pritoa, se davaat i koncepciskite osnovi i se objasnuvaat
glavnite kategorii niz koi mo`e i treba da se razbere ovoj delikaten proces,niz koj nesomneno vo svoeto minato uspe{no minale i zemjite na EU.
Klu~ni zborovi: spravuvawe so minatoto, gradewe na mirot, pomiruvawe,
konflikt
DEALING WITH THE PAST: A CHALLENGE FOR THE PEACE-BUILD-ING PROCESS IN MACEDONIA
Abstract: Five years after the end of the 2001 conflict there is a wide-spread opinion that theRepublic of Macedonia has made a significant progress in regard to the post-conflict peace-building. It has been strengthened by the fact that Macedonia became a candidate state forEU membership. However, comparative analysis of the experiences of societies which havegone through violent phases, as well as the internal situation in Macedonia, imply that thepeace process cannot be considered a success unless it goes through reconciliation throughdealing with the past. The paper actuate the issue of dealing with the past, because of theevident lack of interest and efforts to face this challenge in Macedonia. At the same time, thepaper elaborates the conceptual basis and the main categories through which this delicate
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA52
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
process is to be understood. This is undoubtedly a path that has been successfully passed bymany EU member states.
Key words: dealing with the past, peace-building, reconciliation, conflict
1. Za potrebata od soo~uvawe so minatoto: nie i drugiteNa prv pogled, sekoj koj zagovara potreba od otvorawe proces na
soo~uvawe so minatoto vo koja bilo balkanska zemja se soo~uva so rizikot dase vpletka vo paradoks. Spored mnozina, Balkanot se sviva pod bremeto nadolga i te{ka istorija; ili kako {to veli edna izreka, Balkanot producirapove}e istorija otkolku {to mo`e da konsumira. Pa, zo{to toga{ da sezagovara u{te edno svrtuvawe kon minatoto, i toa tokmu sega koga kakoprioritet se nametnuva integriraweto vo Evropa? Logi~niot odgovor bibil deka momentot bara mobilizacija na silite i resursite za ~ekorewe konidninata i zaborav na najtraumati~niot period od istorijata na zemjite odporane{na Jugoslavija. No, dali e toa taka?
I Evropa ima istorija, isto taka te{ka i bolna kako i onaa na Balkanot.
I taa bila podelena so rovovi i barieri, a nekoi gradovi (Berlin) pomnat
denovi koga bea razdeleni so yidovi. Ona {to Evropa denes ja pravi silna i
civilizatorska sila e tokmu preku primerot niz koj nejzinite narodi uspeale
da gi nadminat iscrpuva~kite vojni, da polo`at osnovi za traen mir me|u
tradicionalnite neprijateli (kako Francija i Germanija, na primer), i da
go izgradat ona {to denes se narekuva bezbednosna zaednica (securitycommunity). Za da dojdat blizu do Kantovata pretstava za ve~niot mir, sekoja
od niv, no i site zaedno, trebale da minat niz odredena katarza, niz soo~uvawe
so sopstvenite zlostorstva storeni vrz drugite, za kone~no da ja
institucionaliziraat idejata za „nikoga{ povtorno“. Konkretni primeri
za toa e procesot na denacifikacija na Germanija, ~ii mladi generacii moraa
da se soo~at so posledicite {to fa{izmot i u`asite na Holokaustot,
Ninber{kiot proces ili onoj vo Tokio na koj im se sude{e na voenite
zlostornici, ili duri i sozdavaweto na EU niz koj rekoncilijacijata
(pomiruvaweto) zema forma na pragmati~no funkcionalno povrzuvawe.Primeri za soo~uvawe so nasilnoto minato, vo koe do{lo ili do
masovni kr{ewa na ~ovekovite prava ili do krvavi gra|anski ili me|uetni~kisudiri, ima mnogu. Sekoj nacionalen primer e specifi~en, i po sodr`ina, ipo formite.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
53
1 Intervju so @arko Puhovski, „Pomirewe bez istine“, Vreme, br. 544, 7 juni 2001
2. Soo~uvawe so minatoto vo balkanska verzijaZemjite na Balkanot bezbroj pati bile soo~eni so dilemata i
predizvikot dali i kako da se soo~at so konfliktnoto minato. No, dominira
otsustvo na ̀ elba da se mine niz toj proces, otsustvo na iskustva za zale~uvawe
na traumite, no i otsustvo na kultura za mirno spravuvawe so konfliktite i
nivnite posledici. Naj~esto primenuvaniot lek bil zaboravot (amnezijata),
koj kaj nekoi (osobeno pomalite i ponemo}ni) narodi prodrel vo
nacionalniot mentalitet izrazen niz izrekite od tipot „turi mu pepel“. Kaj
hristijanite postoi tradicionalniot praznik Pro~ka, kako den vo koj lu|eto
si prostuvaat za nepravdite i navredite storeni, namerno ili ne, vo tekot na
izminatata godina. Eden drug, iako politi~ki po svojot karakter, mehanizam
be{e parolata za „bratstvo i edinstvo“ vo porane{na Jugoslavija. Krvavata
Vtora svetska vojna, realno ima{e elementi na bratoubistven konflikt, no
oficijalno be{e prezentirana kako zaedni~ka herojska bitka protiv
okupatorot i vnatre{nite predavnici. Elitite ja promoviraa idejata deka
kaj site narodi i narodnosti imalo i junaci i zlostornici, deka herojstvoto
i zlostorot bile ramnopravno podeleni, pa deka duhot na zaedni{tvo i
gledawe kon idninata na novata federacija treba da nadvladee nad
soo~uvaweto so vistinata. Spored nekoi teoreti~ari, pette decenii na
bratstvo i edinstvo bea pove}e prekin na ognot, otkolku osnova za traen mir.1
Mladite generacii bea fateni vo zamkata na {izofrena interpretacija na
istorijata: od edna strana, oficijalnata vistina promovirana vo u~ili{tata
i vo op{testvoto, a od druga - narativnata vistina {irena vo semejnite
krugovi, so {epot i bez javno priznanie. Faktot {to percepciite za
traumati~nite nastani bea so~uvani so decenii, no se razlikuvaa radikalno,
eden avtor go objasnuva na sledniot na~in: „Najgolemiot broj na ovie
percepcii, koi izviraat vo semejnite tradicii ili od politi~kata
propaganda, imaat pogolema ili pomala istoriska potkrepa; no tie se
razlikuvaa po odnos na toa kolkumina bea ubieni, stepenot vo koja
razli~nite narodi zemale u~estvo vo toa, kako i po odnos na toa dali nastanite
bile tipi~ni ili incidentni. Site grupi se gledaa sebe si kako istoriski
`rtvi na brutalna opresija, pa duri i genocid. Po 1945 godina, ovie ~uvstva
bea potisnati vo ime na nacionalnoto pomiruvawe (bratstvoto i edinstvoto);
no, tie ne is~eznaa, tuku i ponatamu se prenesuvaa, na primer, preku semejnite
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA54
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
tradicii. Ona {to za edna grupa pretstavuva avtenti~na istoriska nepravda
obi~no se otfrla od drugata grupa kako mitsko ili monstruozno preteruvawe;
ova samo gi vlo{i traumatskite odnosi, dodavaj}i u{te edna dopolnitelna
trauma - da ne bide{ slu{nat.”2
Za mnozina, po~etokot na krajot na porane{na Jugoslavija nastana vo
procesot na prebrojuvawe na koskite na `rtvite od Jasenovac (Hrvatska),
Blajburg (Slovenija), ili duri Gazimestan (Kosovo). Nerazjasnetata istorija,
so site detali koi odat vo prilog ili na {teta na ne~ija (individualna ili
kolektivna) uloga vo istorijata, pretstavuva pogodno sredstvo za
fabrikuvawe i {irewe na poluvistini, kako i za glorifikacija na traumite
i herojstvoto na sopstvenata nacija nasproti drugite. Isprepletenite
istorii na balkanskite narodi, ~esto rezultiraat so sli~ni interpretacii
za istoriski nepravdi i stradawa, taka {to niza avtori uka`uvaat deka
fabulata e sekoga{ ista i dovolno e samo da gi zamenite imiwata, datumite
i geografskite poimi za da dobiete nacionalna (ednostrana) verzija na
nastanite. Glorifikacijata na voenata istorija, i osobeno na traumata i
nacionalnite stradawa, vsu{nost, e vgradena vo temelite na etosot na
nacijata/dr`avata. So takvo breme zapo~na raspadot, a novite konflikti
samo go zgolemija istoriskoto nasledstvo so novi traumi i ~uvstvo na
nepravda/nepravdi. Ovoj istoriski materijal im dade izvoredno sredstvo za
manipulacija na onie koi imaa mo} da ja interpretiraat istorijata.
Metodologijata se sostoe{e vo selektivno gledawe i interpretirawe na
istorijata soglasno principot deka pobednicite ja pi{uvaat istorijata.
Petnaeset godini podocna, narodite i dr`avite od porane{na
Jugoslavija ne najdoa na~in da se spravat so minatoto na na~in koj }e obezbedi
mirna i demokratska idnina. Treba{e da mine fazata na t.n. postkonfliktna
normalizacija za da zapo~nat odredeni obidi za spravuvawe so minatoto. Tamu
kade {to konfliktot be{e najte`ok (masovni `rtvi, siluvawa, etni~ko
~istewe i sl.) prioritetot be{e na pravnite mehanizmi, t.e. sudewata za voeni
zlostorstva pred Ha{kiot tribunal i, podocna, niz nacionalnite tribunali.
Nekade ima{e amnestija na porane{nite borci (Bosna, Makedonija), a ima{e
i dva (neuspe{ni) obidi za vospostavuvawe na Komisija na vistinata i
pomiruvaweto. Po~na da se neguva i regionalniot princip vo raboteweto na
nevladinite organizacii, koi se glavno fokusirani na rabota odozdola (grass-
2 Haakan Wiberg, “Societal Security and the Explosion of Yugoslavia”, vo Ole Waever et all (eds.),Identity, Migration and the New Security Agenda in Europe, (London, Pinter Publishers, 1993): 97-98.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
55
root level) niz javni tribini, svedo{tva i formirawe na dokumentacioni
centri itn. So pomo{ na me|unarodnata zaednica se rabote{e na sanirawe
na psiholo{kite traumi, rehabilitacija na invalidite, rekonstrukcija na
razru{enite gradovi i sela, vra}awe na begalcite, i sl. Navidum, progresot
e nezamislivo golem vo sporedba so toa od kade zapo~na, no sepak, op{t e
zaklu~okot deka najte{kiot del - soo~uvaweto so minatoto i pomiruvaweto
- ne se ni zapo~nati i }e bidat (mo`ebi) delo na nekolku idni generacii.
3. Soo~uvawe so vistinata za minatoto: kakva i ~ija vistina?Soo~uvaweto so minatoto pretpostavuva soo~uvawe so vistinata (za
toa minato). Celta e da ì se pogledne na vistinata za minatoto vo o~i, odnosnoda se prodre zad ponekoga{ romantiziranata ili duri i izmislena storija zanastanite, koi bile povrzani so te{ki povredi na ~ovekovite prava i zapojavata i posledicite na nasilstvoto. ^lenovite na zaednicata nau~uvaatda `iveat so minatoto (bidej}i ne mo`at da go izmenat), no i da izvle~atpouki za idninata. Toa pretpostavuva i demistifikacija i deglorifikacijana minatoto. Kako {to veli Majkl Ignatief, celta e, niz vnimatelnotosobirawe na soznanija i svedo{tva za konfliktot da se reducira brojot nalagite koi cirkuliraat vo javniot `ivot, {to sozdava po~va za odr`uvawena traumata i semeto na idnoto nasilstvo. Vo konflikti vo koi nemao~igleden pobednik, t.e. tamu kade {to do prekin na neprijatelstvata do{lopo pat na me|unaroden pritisok ili medijacija, vo op{testvoto istovremenocirkuliraat pove}e verzii na nastanite, a sekoja od niv da upatuva na razli~ninepravdi, na razli~ni `rtvi i da obvinuva razli~ni storiteli na nepravdiili voeni zlostorstva i da glorificira razli~ni heroi. Vo prakti~natanemo`nost da se iskonstruira zaedni~ki prifatliva storija, onie koi sedirektno involvirani vo mirovniot proces go zapostavuvaat faktot dekagra|anite imaat pravo da znaat {to se slu~uvalo, zatoa {to nikoj nemamonopol nad vistinata. Obidot za sozdavawe na edna vistina nu`no bi doveldo zabo{otuvawe na nekoi fakti, pri {to mo`e da dojde i nepriznavawe navistinskite stradawa niz koi minale del od lu|eto vo op{testvoto.
Prvata pre~ka za vakviot proces e pogre{noto sfa}awe deka postoi
samo edna, edinstvena „vistinska vistina“. Ako za toa {to e minato, nema
dilema, toga{ odgovorot za toa {to e vistina e malku pokompleksen. Kako i
za mnogu drugi raboti, mo`at da postojat razli~ni prizmi na gledawe na istata
su{tina, a koi istovremeno mo`at da bidat legitimni i priznaeni kako takvi.
Zatoa logi~no e da se postavi pra{aweto - za ~ija vistina }e govorime, pa
duri i za ~ie minato? Dosega, se ~ini, najvrednoto definirawe na vistinata
poteknuva od Komisijata na vistinata i pomiruvaweto na Ju`na Afrika,
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA56
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
~ii ~lenovi utvrdile postoewe na ~etiri vida vistini:
• Fakti~kata ili forensi~kata vistina - pretstavuva zbir na
materijalni i proverlivi fakti, informacii od objektiven karakter,
a koi se odnesuvaat na eden konflikt ({to se slu~ilo, komu, koga,
kako). Tie mo`at da se soberat so primena na nau~ni metodi i niz
nepristrasni proceduri. Tuka se sozdava edna slika za vistinata
so~ineta od podatocite za zaginatite, povredenite, is~eznatite, no i
za materijalnite razurnuvawa. Ovie podatoci, javno distribuirani,
onevozmo`uvaat {irewe na atmosfera na odrekuvawe ili sozdavawe
la`no alibi za dejstvuvaweto na organizacii ili grupi (osobeno koga
ovie nastojuvaat da ja odre~at vistinata za sistematsko kr{ewe na
~ovekovite prava ili ja prefrlaat vinata na nekoi isklu~oci).3
Stanuva zbor za proces na sobirawe na del~iwa za objektivnite
slu~uvawa, koi mo`at da poslu`at bilo za rekonstrukcija na
nastanite, kriminalnata pravda, arhivski i muzejski eksponati i sl.
Samoto sobirawe, sistematizirawe i dokumentirawe na nastanite
zboruva samo po sebe, t.e za cenata na ~inewe na konfliktot.4 Nekoi
postapki na sobirawe materijalni fakti se bolni sami po sebe, kako
iskopuvaweto na masovni grobnici, utvrduvawe na identitetot na
`rtvite preku DNK analiza, ili praveweto databaza na zaginati, so
nivnite osnovni generalii (vozrast, poteklo, socijalen i bra~en
status, i sl.). Identifikacijata na involviranite strani, pak, dava
realna ramka i za procesot na pomiruvawe: samo toga{ mo`e da se
znae so koj treba da nastane pomiruvawe - ili komu treba da se prosti
({to e li~en ~in).
• Li~nata ili narativnata vistina e subjektivna, bidej}i ponekoga{
te{ko se verifikuva niz forensi~ni metodi. Toa ne ja namaluva
nejzinata vrednost, zatoa {to konfliktite ne se apstraktni I golemi
prikazni za slu~uvawata vo op{testvoto, tuku se traumati~ni
slu~uvawa koi se prekr{uvaat niz individualni sudbini. Golemite
sliki zboruvaat za sudbinite na dr`avite ili kolektivitetite, {to
sozdava vpe~atok deka li~nite sudbini se neva`ni ili duri i
prifatliva cena za op{testvenata promena. Spored Dezmond Tutu,
insistiraweto na mo`nosta da se ~ue se~ija (li~na) vistina, mo`e na
3 Michael Ignatieff, “Article of Feith”, Index of Censorship, 25:5, 19964 Marie Therese Fay et al, The Costs of the Troubles Study, (Belfast: University of Ulster and UNU, 1999).
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
57
eden ist nastan da svrti razli~na svetlina - koga nastanot e raska`an
niz svedo{tvata na neposrednata ̀ rtva (ili nejzinite najbliski), na
izvr{itelot na deloto (odnosno vooru`enite protagonisti), no i niz
prizma na onie koi bile pasivni nabquduva~i na slu~uvawata.
Dokolku na vakvite svedo{tva ne im se dade oficijalen kanal za javna
artikulacija, tie nao|aat drugi alternativni formi; vo najlo{ slu~aj,
zavr{uvaat kako semejna tradicija, se prenesuvaat od koleno na koleno,
so {to traumata, bolkata i omrazata se {irat, so nu`no dodavawe na
elementi na la`nost vo sekoe naredno koleno.
• Socijalna vistina se generira preku op{testvenite interakcii,
diskusii i debati za slu~uvawata povrzani so konfliktot. Taa se
narekuva vistina na dijalogot ili vistina niz dijalog, vo koj
op{testvoto e vklu~eno vo potragata po pri~inite za konfliktot.
Taa ovozmo`uva da se otkrijat motivite na onie koi bile involvirani
vo nasilnite akcii, {to e od izvonredna va`nost za postkonfliktnite
strategii za gradewe na mirot i prevencija na idni nasilstva.
• Restorativna vistina u{te se narekuva vistina koja lekuva. Toa e
vistina koja se vospostavuva zaradi zale~uvawe na ranite i
postignuvawe na reparacija, kolku {to e toa mo`no i tamu kade {to e
toa mo`no. Zna~i, odej}i ~ekor plus vo odnos na ona {to se slu~ilo,
ovaa vistina treba da gi poka`e pati{tata za reparacija na {tetite
od minatoto, povtorno kako ~in na prevencija za eventualni idni
zlodela i zloupotrebi. Samiot ~in na javno spodeluvawe na vistinata
ima mo} da im go vrati dignitetot na ̀ rtvite i pretstavuva dokaz deka
li~nata bolka e javno priznaena, i i e iska`an dol`en respekt. Pravoto
na da se znae vistinata e osnova za pravoto na efektiven lek za bolkata.
Vo praktikata mo`at da se izdvojat nekolku najpoznati na~ini zaspravuvawe so minatoto. Velime, spravuvawe so minatoto, zatoa {to edna odopciite mo`e da bide zaboravot - kolektivnata amnezija za problemati~niotdel od istorijata.
1. Amnezijata - pretstavuva ponekoga{ najlesen odgovor za dilemata dali
treba da se soo~ime so minatoto i dali e toa garancija za pomiruvawe i
traen mir. Navidum izgleda deka mnogu poseriozni se argumentite koi
5 Brandon Hamber, “Remembering to Forget: Issues to Consider when Establishing Structures for Dealingwith the Past”, vo knigata Brandon Hamber (ed.), Past Imperfect: Dealing with the Past in Northern Ireland andSocieties in Transition, (Derry/Londonderry: INCORE, 1998)
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA58
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
zagovaraat nesoo~uvawe so vistinata, otkolku sprotivnite.5 Imeno,
samite ̀ rtvi mnogu ~esto posakuvaat da zaboravat, zatoa {to ̀ iveeweto
so spomenite e nepodnoslivo. Za generaciite koi ne bile svedok na
slu~uvawata mo`e da bide podobro da ~ekorat napred. Otvoraweto na
pra{aweto {to se slu~ilo i zo{to, mo`e da razgori netrpelivost i
`elba za odmazda. Kone~no, nema garancija deka obidot za barawe na
vistinata i soo~uvawe so minatoto nema da bide manipulirano i duri
la`irano. Od iskustvata, poznati se primerite na post-Frankova
[panija, vo koja politi~kite eliti se slo`uvaat da go zakopaat
minatoto na gra|anskata vojna i da trgnat kon idninata, no i onoj na
porane{na Jugoslavija. Glavniot problem e vo nemo`nosta da se spre~i
postoeweto na paralelna neoficijalna istorija, koja niz godinite mo`e
da se mitologizira i iskoristi za podocne`en bran na etnopoliti~ka
ili druga mobilizacija. Izvr{itelite minuvaat nekazneti, a `rtvite
nepriznaeni.
2. Amnestijata e politi~ko-praven oblik na zatvorawe na knigata na
istorijata. U~esnicite vo konfliktot se osloboduvaat od odgovornost,
pa duri i od obvrskata da ja ka`at vistinata ili ponesat barem moralna
odgovornost. Amnestijata e pogodna vo situacii koga e te{ko da se
oddelat `rtvite od storitelite, odnosno otvoraweto na vistinata bi
zna~elo otkrivawe na bolnite fakti deka vo najgolemiot broj semejstva
imalo i ̀ rtvi i storiteli. Amnestijata se koristi i vo situacija koga
odnosot na silite e krevok, pa insistiraweto na pravnite mehanizmi
bi dovelo do obnova na nasilstvoto. Taa e rezultat na politi~ka odluka
i e oblik na samonametnata nacionalna amnezija. Amnestijata e
politi~ki oportuna, no vo osnova zna~i derogirawe na pravoto i
pravnata odgovornost za storenoto.
3. Retributivnata pravda gi opfa}a klasi~nite metodi na sudsko
utvrduvawe na vistinata, kako i odreduvawe na kazna za storitelite, a
soodveten nadomest za `rtvite. Problemot e {to, ako se ostvaruvaat
vo nacionalen kontekst, sekoga{ }e postoi ~uvstvoto za pristrasnost
zatoa {to sudovite se organi na dr`avata, a dr`avata ~esto e
prekr{itelot na ~ovekovite prava, no vo nea mo`e realno dominacija
da ima ednata strana vo konfliktot. Ovaa pravda e vo vid na kaznuvawe
na storitelite, {to mo`e da dobie prizvuk na osveta, i toa ne vrz
individuata, tuku vrz kolektivitetot na koj ì pripa|a taa. No, u{te
pogolem problem e {to vo postkonfliktnata dr`ava instituciite se
oslabnati, pa ~esto ne e ni mo`no sudskiot sistem da funkcionira
adekvatno. Zatoa, vo vakvi slu~ai se odi kon formirawe na me|unarodni
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
59
tribunali za voeni zlostorstva, proces koj kulminira{e so
vospostavuvaweto na Me|unarodniot krivi~en sud. Vo situacii na
masovni nasilstva, i vakvite postapki se selektivni, zatoa {to ne e
mo`no site da se izvedat pred liceto na pravdata. Vo nastojuvawe da se
osudat golemite inspiratori na vojnite, ~esto se osloboduvaat onie
koi navistina gi storile zlostorstvata, koi za da se obezbedat kako
svedoci se osloboduvaat od natamo{no gonewe. Elementot na
politizacija i duri kolektivizacija na vinata ne e isklu~en, {to dolgo
po zavr{uvaweto na sudskite procesi ostavaat seme na razdor. Za
tribunalite, kako i za sudovite, obi~no se misli deka ja sproveduvaat
pravdata na pobednicite (procesite vo Ninberg, Tokio) i/ili na
mo}nite (Hag). Po Vtorata svetska vojna im se sude{e na storitelite
na voeni zlostorstva od strana na porazenata Germanija i Japonija, no
nikoga{ ne se otvori pra{aweto za bombardiraweto na Drezden ili na
Hiro{ima i Nagasaki.
4. Komisiite na vistinata i pomiruvaweto se popularen mehanizam za
spravuvawe so minatoto, koj se locira nekade pome|u Ninberg i
totalnata amnezija. Toa e oblik na potraga po vistinata i nejzino javno
iska`uvawe, vo zamena za celosna krivi~na odgovornost na storitelite.
Na storitelite im se obezbeduva amnestija vo zamena za javnoto
priznanie za storenoto i za vinata. Op{tata cel e postignuvawe na
nacionalno edinstvo i nacionalno pomiruvawe, niz forma koja zna~i
deka se prostuva ama ne se zaborava. Iskustvata i realnite efekti od
vakvite komisii, koi po prvata od Ju`na Afrika, se pro{irija vo mnogu
drugi dr`avi, se kontroverzni, a za nekoi duri i neprifatlivi vo pogled
na pravnata odgovornost za storenite zlodela. Komisijata vo vakov
slu~aj se postavuva nad zakonite i nad pravosudniot sistem i si go zema
pravoto da osloboduva od odgovornost - no za vozvrat ja dobiva vistinata,
priznanieto, pa duri i ovozmo`uva li~na katarza i na `rtvite i na
storitelite.
5. Drugite mehanizmi za spravuvawe so minatoto opfa}aat formi na
kolektivno pomnewe (healing through remembering6 ), kolektivno
odbele`uvawe na nastanite niz memorijali, izlo`bi, pametnici ili
muzei; sozdavawe na dokumentaciski centri so materijalni dokazi,
6 Najdobar primer za ova e istoimeniot proekt prezemen vo Severna Irska. Vidi pove}e voizve{tajot Healing Through Remembering (www.healingthroughremembering.org)
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA60
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
arhivski materijal, video i audio zapisi, i sl.; kreirawe na posebni
kurikulumi za obrazovanie za mir i nenasilstvo; reparacii za ̀ rtvite;
psiholo{ka pomo{ za u~esnicite vo konfliktite; lustracija; itn.
Za sekoj od ovie oblici mo`at da se iznesat seriozni zabele{ki i
kritiki, no i serija pozitivni odliki. Edinstveno relevatno za eventualen
izbor ili kombinacija na nekoi od ovie formi e analizata na kontekstot, na
vidot i stepenot na nasilstvo ili kr{ewe na ~ovekovite prava,
karakteristikite na op{testvoto, regionalniot karakter na nekoi
konflikti, me|unarodniot kontekst i medijacija i sl.
4. Soo~uvaweto so konfliktot vo mirovniot proces vo RepublikaMakedonija
Se ~ini, Republika Makedonija ja ima sudbinata da bide „uspe{na
prikazna“ na Balkanot, bez ogled dali stanuva zbor za period pred 2001-ta
ili po nego. Vo periodot od 1991-2001 taa be{e narekuvana oaza na mirot
(zaradi mirnoto napu{tawe na federacijata i zaradi promocijata na model
na gra|anska demokratija i me|uetni~ka tolerancija) i paradigmatski slu~aj
na prevencija na konflikt (zaradi unikatnata misija na UNPREDEP, koja
be{e instalirana pred izbuvnuvawe na kakvo bilo otvoreno nasilstvo).
Sepak, momentot na presvrt go ozna~i tokmu 2001-ta godina, koja pod
somnevawe gi dovede i dotoga{nite pozitivni kvalifikacii za Republikata.
Potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor go ozna~i momentot na
zapirawe na neprijatelstvata, a negovoto preto~uvawe vo ustavnite
amandmani od noemvri istata godina, treba{e da zna~i restrukturirawe na
sistemot vo nasoka na eliminacija na elementite koi zna~ele strukturalno
nasilstvo. Denes, ~etiri godini podocna, ve}e se zboruva za celosno
implementirawe na Ramkovniot dogovor, no opravdano e i mudro da se postavi
pra{aweto dali site aspekti na mirovniot proces se i zatvoreni. So drugi
zborovi, dali postojat site fundamenti na traen, pozitiven mir, vo
makedonskoto op{testvo?Se ~ini, eden od najevidentnite paradoksi vo makedonskata uspe{na
prikazna od 2001-va navamu le`i tokmu vo faktot {to konfliktot be{eokon~an so politi~ki dogovor (kompromis) nametnat odnadvor, a ~ii re{enija(bez ogled na nivnata su{tina, tuku gledano niz aspekt na na~inot na koj edojdeno do niv) na izvesen na~in svedo~at deka nasilstvoto mo`e da rezultiraso promeni vo strukturite, i sledstveno deka nasilstvoto e korisen instru-ment na op{testvena promena. Mnogu malku e storeno vo pogled na adresirawe(identifikuvawe) na vistinskite pri~ini za pojavata na nasilstvoto, kako
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
61
i vo pogled na saniraweto na nematerijalnite posledici po lu|eto pogodeniod konfliktot. Zabrzanata agenda na mirovniot proces se odviva{e niznekolku koloseka: demobilizacija na borcite na ONA i {iroka amnestijana site koi u~estvuvaa vo konfliktot, akcija za razoru`uvawe, etablirawena novite elementi na politi~kiot sistem na konsocijaciska demokratija,transformacija na rakovodstvoto na ONA vo dominanten politi~ki akter ipretstavnik na albanskata zaednica, zakonski reformi, decentralizacija, isli~no.
Koga stanuva zbor za potfatot nare~en soo~uvawe so minatoto
ogromnite dilemi ne se karakteristi~ni samo za makedonskoto op{testvo,
me|utoa ona {to e va`no e deka postkonfliktnite op{testva koi ne se
podgotveni da im poglednat vo o~i na grdite sliki od minatoto se osudeni da
gi povtorat gre{kite. Tokmu zatoa, eksplicitno ili ne, sekoe od ovie
op{testva minuva niz ovoj proces niz razli~ni formi. Se postavuva
pra{aweto dali Republika Makedonija uspea da ja definira svojata potreba
ili stav po odnos na soo~uvaweto so neodamne{noto minato prosledeno so
nasilstvo za koe sé u{te ne postoi oficijalna ili akademska definicija
(dali be{e vojna, vnatre{na ili so elementi na nadvore{na agresija,
me|uetni~ki sudir, voena ili bezbednosna kriza, ili duri i „isfingiran“
konflikt). Vo vremeto na „oazata na mirot“ celosno otustvuva{e idejata za
nekakvo soo~uvawe so nepravdite od minatoto, pa sega e logi~no da se postavi
pra{aweto za potrebata od dokompletirawe na mirovniot proces i so ovaa
komponenta na soo~uvawe so minatoto (ili so minatata - t.e. ona pred 2001-va
i ona vo vrska so nea).
Vo svetlina na ~etirite vidovi vistina, interesno e da se vidi kakostoi Makedonija vo pogled na nivnoto kristalizirawe. Donekadekontroverzno, no se ~ini deka najgolemi praznini ima vo utvrduvaweto nafakti~kata vistina, {to e glavnata pri~ina za visokiot stepen nacirkulacija na poluvistini, me|usebni obvinuvawa, opre~ni svedo~ewa, okolumotivacijata, akterite i nivnite celi vo 2001 godina. Ve}e ~etiri godiniizostanuva upotreba na argumentirana rasprava, dokumentirawe na nastanitepovrzani so konfliktot i upotreba na nepristrasni metodi so cel da sesostavi golemata slika vrz osnova na onaa t.n. mikroskopska vistina.Otustvoto na takov zafat dozvoluva, glavno niz mediumite i drugite formina javno izrazuvawe, da se {irat najrazli~ni verzii za eden ist nastan (kako,na primer, Ara~inovo). Vakuumot {to e sozdaden zaradi nepostoeweto naedna oficijalna dijagnoza i istoriska materija za tie slu~uvawa ostavaneograni~en prostor za nekoi od porane{nite akteri da izleguvaat soparcijalni svedo{tva, niz svoi memoari, knigi i analizi. Najnoviot primer
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA62
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
za toa se, re~isi istovremenoto pojavuvawe vo javnosta na knigata na ideologotna ONA, Fazli Veliu, i najavata za obelodenuvawe na t.n. Bela kniga za 2001-ta od strana na DPA. Fakti~kata vistina ne e razjasneta duri ni po odnos na(site) kidnapirani i is~eznati lica, kako i za to~niot broj na lica zaginatiod strana na ONA (broj, poteklo, identitet, socijalen i bra~en status predsmrtta, i sl.). Bidej}i i raspu{taweto i razoru`uvaweto na ONA ode{e podobrovolna osnova, be{e propu{tena mo`nosta za registracija na biv{iteborci, so potrebna analiza za formite za nivna integracija nazad vocivilniot `ivot. Osven toa, nemaweto vakvi podatoci ja ostava vocirkulacija tezata za predominantno u~estvo na lica od Kosovo, odnosnoizvedeno do apsurd - za agresija od strana na OON (odnosno, protektoratotKosovo koj e pod nejzina jurisdikcija). Povremenite povici nanezadovolnicite (Kondovskiot slu~aj, na primer) ili politi~kite barawaza socijalna i druga za{tita na borcite na ONA (ednakva so onaa na dr`avnitebezbednosni strukturi), na ovoj na~in, ostanuvaat necelosno artikulirani ilesno se otfrlaat kako politi~ki provokacii, bez navistina da se ima vovid brojot na vdovici, sira~iwa i sl. vo albanskata zaednica vo Makedonija.Rakovodstvoto na DUI, vus{nost, politi~ki profitira od svojatamisterioznost (odnosno go odr`uva herojskiot imix, kako i prikaznata zaogromnata nadmo} vo tekot na voeniot sudir), vistinskite `rtvi nemaatsopstven glas i legitimitet, a mo`nostite za manipulacija i obnovuvawe nafrustraciite se odr`uvaat vo `ivot.
Narativnata (li~nata) vistina e sosema zapostavena na javen plan.
Ona {to niz mediumite povremeno provejuva se pove}e komericalizirani
storii, pa i politi~ki zloupotrebeni, otkolku na~in da se soslu{aat
razli~nite iskustva i percepcii za ona {to na lu|eto navistina im se
slu~uvalo. Ottuka, nitu `rtvite se `rtvi, nitu storitelite - storiteli.
Dosega ne e napraven nikakov obid da im se vrati dignitetot na ̀ rtvite ili
na nivnite semejstva, a zemjata ostanuva zarobena vo {pekulacii, poluvistini,
{epotewa ili neartikulirana galama, pa duri i me|usebni ozboruvawa na
pripadnicite na policijata i na vojskata, na primer.
Socijalnata vistina e vo zarodi{. ^etiri godini po konfliktot,
sekoja zaednica ima solzi i gi slu{a samo „svoite“, bez da se sozdade zaedni~ki
nacionalen forum. Vistinski diskusii i javni tribini nema, {to spored
nekoi soznanija ne se dol`i samo na delikatnosta na temata, tuku i na
otustvoto na tradicii vo dijalogot ili kultura na dijalog. Ova be{e najdobro
evidentirano za vreme na realizacijata na proektot „Soo~uvawe so minatoto:
Zo{to i kako da se stori toa?“, koga na samite tribini ponekoga{ ima{e
dosta mol~alivi u~esnici, koi pristapuvaa da porazgovaraat samo nasamo za
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
63
vreme na pauzite na tribinite.
Logi~no, vo otsustvo na elementite na ostanatite vistini, celosno
izostanuva i restorativnata. Amnestiranite bea oslobodeni od odgovornost,
bez pritoa da se utvrdi nivnata odgovornost ili za vozvrat da se pobara
vistinata. @rtvite (iako, relativno malubrojni) ostanuvaat nemi, zo{to
nikoj i ne gi pra{uva. Tie duri mo`at i da pre~at vo period koga intenzivno
se propagira golem napredok vo evrointegraciite, taka {to nivniot glas
mo`e samo da sozdade grda slika, koja na elitite im e najmalku potrebna.
Kako {to redovno informira i predupreduva i Makedonskiot helsin{ki
komitet, pra{aweto za reparacii i materijalni i drugi kompenzacii na ovie
lica e na nezadovolitelno nivo. Navidum, kako {to izbegna podramati~en i
pokrvav nasilen konflikt, izgleda deka Makedonija uspe{no izbegnuva da
go otvori pra{aweto za svoeto konfliktno minato. Se ~ini, deka
isforsiraniot javen diskurs za potreba od brza implementacija na
Ramkovniot dogovor kako uslov za integrirawe vo NATO/EU e samo drug
na~in da se ka`e deka op{testvoto (odnosno, negovite eliti) odlu~ile da
gledaat napred. So toa e promovirana filozofijata na kolektivna amnezija.
Me|utoa, otsustvoto na politi~ki i nacionalen konsenzus go pravi ova
problemati~no, zatoa {to postojano nastanite od 2001-va godina se koristat
kako aduti vo politi~kata presmetka na partiite vo dvata etni~ki bloka.
Slikata na raskarani eliti (duri i onie vo vlasta, koga pregovaraat za
odredeni politi~ki i zakonski potezi, koristat elementi na zaemna ucena i
pritisoci), kaj gra|anite postojano pra}a protivre~ni signali. Vpro~em,
edna serija izve{tai za rano predupreduvawe na UNDP vo izminatite godini
poka`uva deka gra|anite glavnite vinovnici za konfliktot gi
identifikuvaat me|u politi~arite. Amnestijata na biv{ite u~esnici vo
konfliktot za dela storeni vo vrska so nego (osven voenite zlostorstva)
izgleda deka zna~e{e zatvorawe na prikaznata. Od praven aspekt, taa do`ivea
seriozni kritiki za nepreciznosta i pre{irokiot opfat po odnos na delata
i po odnos na vremenskiot period, me|utoa vo stvarnosta be{e sprovedena do
stepen na integrirawe na nekoi od rakovodnite strukturi na porane{nata
ONA vo najvisokite dr`avni strukturi. Ova osobeno be{e zacementirano i
od politi~ki aspekt so transformacijata na ONA vo politi~ka partija, koja
po izborite od 2002 godina stana del na koalicionata vlada. Rasteglivosta
na amnestijata, od vreme na vreme, ja potenciraat nekoi novi barawa za
amnestija na nekoi od otpadnicite i nezadovolnicite na porane{nata ONA.
Na stranata na etni~kite Makedonci, vakov predlog be{e pokrenat zaradi
politi~ka za{tita na obvinetite vo slu~ajot „Ra{tanski lozja“, porane{ni
pripadnici na specijalnite edinici „Lavovi“. Amnestijata vo Makedonija,
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA64
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
sepak, be{e pove}e merka nametnata od nadvor, otkolku {to proizleze od
nekakvi me|usebni pregovori na involviranite strani vo konfliktot.
Samiot fakt {to vo aktuelnata politika u~estvuvaat lica koi svojot
politi~ki legitimitet go zasnovaa na voenite zaslugi, go pravi pra{aweto
za soo~uvaweto so vistinata politi~ki nepo`elno. Retributivnata pravda
e predizvik koj e nametnat odnadvor, i e od relativno ponov datum, odnosno
od pokrenuvaweto na sudewe za dve lica pred Ha{kiot tribunal. Osven toa,
sé u{te e problemati~na duri i idejata za vra}awe na ~etirite ostanati
slu~ai na voeni zlostorstva pred makedonskite sudovi. Me|utoa, samiot fakt
deka pred Ha{kiot sud se nao|aat samo etni~ki Makedonci, vo najgolemata
zaednica sozdava ~uvstvo na nepravda. Politi~kata elita propu{ti da uka`e
deka pred Tribunalot treba da se utvrdi postoewe ili nepostoewe na vina
kaj dvajca poedinci, a deka ne í se sudi na Makedonija, koja spored dominatnoto
uveruvawe samo se branela vo 2001-vata. Naprotiv, porakite od dr`avnoto
rakovodstvo u{te pred oficijalnoto podigawe na obvinenijata za Bo{kovski
i Tar~ulovski izleze so preporaka do Hag da bide „izbalansiran“ (po etni~ka
osnova, sekako). Od druga strana, i DUI poka`uva rigidnost i celosno ja
otfrla mo`nosta od procesuirawe na nekoi od ~etirite preostanati slu~ai
vo koi ima{e elementi na voeni zlostorstva, pred nacionalnoto pravosustvo,
povikuvaj}i se na Zakonot za amnestija, iako toj e ekspliciten koga stanuva
zbor za vakvi dela. Zna~i, i pokraj prividnoto pomiruvawe me|u elitite,
sepak, ne postoi zaedni~ka podgotvenost da se prezeme istoriskata
odgovornost za zlodelata od 2001-va. Sekako, ostanuva u{te poproblemati~no
pra{aweto dali sudewata za voeni zlostorstva }e pridonesat za otkrivawe
na vistinata, }e go zale~at op{testvoto i }e sozdadat uslovi za traen mir i
zaemno pomiruvawe? Vo Republikata, od razbirlivi pri~ini, nikoga{ i ne
se pomisluvalo za sozdavawe na nekakva Komisija na vistinata i
pomiruvaweto. Vsu{nost, edinstveniot takov predlog dojde odnadvor vo juni
2001-ta, no ne predizvika nikakvo vnimanie.7 Vpro~em, po izvr{enata
amnestija, taa opcija otpa|a sosema, barem vo taa institucionalna forma. Za
`al, op{testvoto poka`uva slabost i nekreativnost vo odnos na invencija
na drugi (alternativni) oblici na potraga po vistinata i ka`uvawe na
vistinata (truth seeking, truth telling). Me|utoa, ako ne{to cveta, i toa bez kakva
bilo osmislena artikulacija i nacionalna koordinacija, toa e - kulturata
na nasilstvoto. Brojot i vidot na simbolite koi go ovekove~uvaat
nasilstvoto, kako ne{to vozvi{eno i za respekt, gi ima na dvete strani -
iako i tuka e te{ko da se vospostavi balans. Kaj albanskata zaednica postoi
fenomenot na slava, a kaj makedonskata - dominira ~uvstvoto na frustracija,
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
65
gubitni{tvo i poni`enost. Spomenicite se voobi~aen dekor vo porane{niot
krizen region, no i nadvor od nego. Bidej}i dr`avata (elitite) nemaat
kapacitet da sozdadat osnova za zaedni{tvo i po ova pra{awe (pla{ej}i se
deka }e go zagubat rejtingot kaj glasa~ite), sé e ostaveno na vondr`avni, pa
duri i paradr`avni inicijativi za gradewe na spomenici i memorijali.
Frustracijata kaj Makedoncite jakne so samiot fakt deka tie sé u{te
o~ekuvaat deka dr`avata e „nivna“ i deka taa treba da se pogri`i za izgradba
na spomenici (na primer, kaj Karpalak), a taa go nema storeno toa {to go ima
veteno. Vo posledno vreme vo javnosta po~na da cirkulira mo`nosta 13 Avgust
(denot na potpi{uvawe na Ramkovniot dogovor) da stane dr`aven praznik, pa
duri i da se proglasi za Den na mirot. Povtorno, inicijativata e odozgora i
prosledena so ne~ie uveruvawe deka e dovolen dekret za da se smenat sostojbite
vo op{testvoto, a bez pritoa da se iskoristi li~niot primer (na javno
izvinuvawe ili pokajuvawe od strana na onie koi bile involvirani vo
konfliktot, a se denes na rakovodni pozicii da opredelat {to e den na mirot).
Za `al, Makedonija go ima toj tolku nu`en simbol i obedinuva~ki lik vo
Majka Tereza, ama nikako ne uspeva da go oslobodi od etnopoliti~kite
rivaliteti i da go napravi nacionalen simbol.
5. Namesto zaklu~okImaj}i gi vo vid parametrite vo koi se dvi`e{e konfliktot od 2001-ta
(odnosno, kratkoto vremetraewe, relativno maliot broj zaginati i maliot brojslu~ai so elementi na voeno zlostorstvo, uspe{niot proces na implementacija naRamkovniot dogovor, itn.) se postavuva pra{aweto dali e soo~uvaweto so minatoto,odnosno otkrivaweto na vistinata za nego, navistina va`na za idnite perspektivina makedonskoto op{testvo? Dali vistinata i pomiruvaweto odat zaedno, e dilematana mnogu filozofski i drugi razmisluvawa. Eden (skepti~en) odgovor e dekavistinata pove}e odi zaedno so voznemiruvaweto, otkolku so pomiruvaweto.8 Ako etaka, a op{testvoto e umorno od konflikti, toga{ mo`e da reagira so otfrlawe naidejata i kon onie koi go zagovaraat ovoj proces ili se anga`iraat vo nego da sesvrti so poraka da ne se branuva.
No, izbegnuvaweto na razgovorot za vistinata i pomiruvaweto mo`e da bideprioriteten interes i na onie koi vo toj proces bi zagubile najmnogu: ne svojot mir,tuku aurata i javniot ugled, pozicija i perspektivi. Zatoa, legitimno e da se postavipra{aweto koj i kako }e utvrdi dali e op{testvoto podgotveno da go prezeme rizikotna voznemiruvawe i odewe po te{kiot pat na otkrivawe na vistinata i soo~uvawetoso minatoto. Ako ni{to drugo, toga{ za po~etok e va`no da se otvori proces napreispituvawe na `elbata i podgotvenosta za vakviot predizvik vopostkonfliktnoto gradewe na mirot. Ako se utvrdi deka ova pra{awe e va`no,sledniot ~ekor }e bide pronao|aweto na sopstveni re{enija za najadekvatnitemehanizmi i strategii za toa, koi nema nepotrebno da gi dramatiziraat sostojbite,
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA66
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
nitu }e dovedat do nekakva kolektivna viktimizacija.Verojatno momentot ne e sozrean za davawe celosen odgovor na dilemite, a
u{te poverojatno e deka }e mora da se odi po pove}e alternativni koloseci. Ona{to gra|anite, re~isi ednodu{no, go iska`uvaat e deka ne raspolagaat so dovolnosoznanija za toa {to navistina se slu~i 2001-ta i zo{to. Ponekoga{ se javuvaatdisonantni tonovi i vo vrska so vistinskite akteri na krizata i nivnata vistinskarolja. Za da se soo~at so minatoto, gra|anite imaat potreba, ama i pravo, da gi doznaatfakti~kite delovi od toa minato - kako za po~etok. Koga edna{ }e ja doznaatvistinata za toa minato, duri toga{ }e znaat so kogo treba da se pomirat i komu(eventualno) treba da mu prostat. Eden va`en detaq od makedonskata mala vojna eotsustvoto na intrakomunalno nasilstvo vo etni~ki heterogenite sredini.Pripadnicite na dvete zaednici (ili kako {to nekoi od u~esnicite na tribinitevo ramki na proektot uka`aa: ne-Albancite i Albancite) duri i koga u~estvuvaa vokonfliktot, naj~esto, bea mobilizirani kako del na voeni formacii, {to ne edovolno da se ka`e deka konfliktot bil me|uetni~ki. Ostanuva da se doznae ne{topove}e za motivacijata i celite na dejstvuvaweto na tie akteri. Za sre}a, Makedonijane be{e ni Hrvatska ni Bosna ni Severna Irska. Mo`ebi e preterano da se zboruvaza nekakva rekoncilijacija, no edno e sigurno: bez dijagnoza, }e tlee otvoreno ipra{aweto za soodvetnosta na terapijata za konfliktot.
LITERATURA
1)Ole Waever et all (eds.), Identity, Migration and the New Security Agenda in Europe, (London,Pinter Publishers, 1993)
2)David Bloomfield et all (eds.), Reconciliation After Violent Conflict: A Handbook, (Stockholm:IDEA, 2003)
3)Johan Galtung, Conflict Transformation by Peaceful Means (The Transcend Method), (NewYork: UN, 2000)
4)Michael Ignatieff, “Article of Feith”, Index of Censorship, 25:5, 19965)Marie Therese Fay et al, The Costs of the Troubles Study, (Belfast: University of Ulster and
UNU, 1999)6)Brandon Hamber (ed.), Past Imperfect: Dealing with the Past in Northern Ireland and
Societies in Transition, (Derry/Londonderry: INCORE, 1998)7)Biljana Vankovska (ed.), Challenges of the Post-Conflict Peace-Building and Reconciliation in
Macedonia, (Skopje and Geneva: Faculty of Philosophy and DCAF, 2003)8)Jan Oberg, “Moving Macedonia Towards Peace”, PressInfo # 123, 12 June 2001,
http://www.transnational.org/pressinf/2001/pf123_TowardPeaceMac.html7 Jan Oberg, “Moving Macedonia Towards Peace”, PressInfo # 123, 12 June 2001,
http://www.transnational.org/pressinf/2001/pf123_TowardPeaceMac.html8 @arko Puhovski, diskusija na Konferencijata „Vo potraga po vistinata i odgovornosta“,
Belgrad, 18-20 maj 2001, http://www.b92.net/trr/2001/diskusija/index.php?lang=srpski&nav_id=51203
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
67
GEOPOLITI^KI MODEL ZA PROCESIRAWE NAGEOPOLITI^KI NASTANI
Toni MILESKIInstitut za odbranbeni i mirovni studii-Skopje
Apstrakt: Trudot obrabotuva aktuelna tema koja se odnesuva na mestoto iulogata na geopolitikata vo ostvaruvaweto na nacionalnata bezbednost.
Lo{ata reputacija na geopolitikata, osobeno po Vtorata svetska vojna japrave{e geopolitikata nepo`elna na prostorite kade {to dominiraa
principite na odredeni ideologii. Nastanite po dezintegracijata naBalkanot, uka`aa deka geopolitikata nepravedno e zapostavena vo analizite
na akademsko nivo i praktikuvaweto na politi~ko nivo.Vo trudot, koristej}i gi sovremenite soznanija, e napraven obid za sozdavawe
geopoliti~ki model za analiza na geopoliti~kite nastani i nivnotoprocesirawe vo nadvore{nata i odbranbena politika.
Klu~ni zborovi: geopolitika, politika, odbranbena politika, nacionalna
bezbednost, politi~ka praktika.
GEOPOLITICAL MODEL FOR PROCESINGOF GEOPOLITICAL ISSUES
Abstract: This paper elaborated actual thematic related to the position and role of geopoli-tics in realization of national security. The bad reputation of geopolitics, particularly afterSecond World War, made the geopolitics not necessary into the spatial, where were dominatedthe principles of determinate ideologies. The proceedings after the disintegration of Balkansclearly showed that the geopolitics was injustice neglected in academic level analyses and itspolitical level practice.In the paper, according to contemporary knowledge, has been made an effort to constructgeopolitical model for analyzing of geopolitical issues as well as processing of geopoliticalissues into external and defence politics.
Key words: Geopolitics, policy, defense policy, national security, political practice.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA68
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
VovedVo mnogu dr`avi vo svetot zna~eweto na geopolitikata bilo minimizirano
poradi sfa}aweto deka taa nema nikakvi dopirni to~ki so naukata. I pokraj takviotstav na pogolemiot del od nau~nata javnost, politi~kite krugovi i analiti~aritena me|unarodnite odnosi, ne mo`ele da gi eskiviraat naodite i predupreduvawatana geopolitikata, kako i nivnoto metamorfirawe i sklopuvawe so argumentite nageografijata ili istorijata. Od druga strana, odredeni poedinci se obiduvale danapravat nejzina rehabilitacija
Podolg vremenski period dominirale teorii koi uka`uvale dekageopolitikata pretstavuva koncepcija koja ja objasnuva politikata na dr`avata. Voamerikanskata literatura taa steknuva status na op{testvena nau~na disciplina,koja se zanimava so prou~uvawe na efektivnosta na etni~kite, demografskite iekonomskite aspekti vrz dr`avnata politika. Na Balkanskiot Poluostrov, vo iz-minatite pedeset godini, geopolitikata ne bila dovolno vklu~ena vo multidis-ciplinarniot instrumentarium za prou~uvawe na Balkanot, poradi {to dominiraaidili~nite sliki za toj prostor. Preovladuvaa stavovi deka diplomatijata ipolitikata, ekonomijata i voenata strategija, bazirani na ideolo{ki premisi, japravele geopolitikata na Balkanot nepo`elna i vo golema merka demantirana.Dezintegracijata i voenite sudiri na prostorot na porane{nata zaedni~ka dr`ava(SFRJ) poka`aa deka takvite stavovi bile neosnovani.
Potrebata za analizirawe i navremeno osoznavawe na geopoliti~ki akcii iodluki, pretstavuva mnogu zna~ajna komponenta vo ostvaruvaweto na nacionalnatabezbednost. Vo periodot od osamostojuvaweto, Republika Makedonija se soo~i i sèu{te se soo~uva so predizvici koi imaat geopoliti~ka osnova. Vo prv red bi ginapomenale problemot na Grcija okolu imeto na dr`avata, {pekulaciite za razmenana teritorii vo periodot na konfliktot od 2001 godina, kako i nepriznavaweto nadelot od severnata granica so Kosovo od strana na kosovskite vlasti. Ottuka,proizleguva potrebata da se prodiskutira za aktuelnosta na geopolitikata, odnosnoza sozdavawe na geopoliti~ki model za analiza na geopoliti~kite nastani i nivnotoprocesirawe vo politi~kata praktika.
Geopolitika: relikt od minatoto ili aktuelna politi~ka praktikaPostojat najmalku tri pri~ini za lo{ata reputacija na geopolitikata
vo Evropa i nejzinoto „proteruvawe“od evropskite univerziteti, osobenopo Vtorata svetska vojna.
Prvo, nacisti~kata upotreba, odnosno zloupotreba na geopoliti~katadoktrina koja dala opravduvawe za potragata po „`ivoten prostor“, zaholokaustot i porobuvaweto na nearievskite rasi vo Isto~na Evropa.Geopoliti~kite idei do nacistite doa|aat preku vode~kite geopoliti~ariod toa vreme, Karl Hau{ofer i Fridrih Nojman, odnosno indirektno prekuNojmanoviot student Rudolf Hes, koj stanuva ~len na najtesnoto nacisti~korakovodstvo. Hes, na po~etokot na Vtorata svetska vojna, prezema tajna misija
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
69
so cel da dogovori geopoliti~ka spogodba pome|u Velika Britanija i TretiotRajh.
Vtoro, amerikanskiot liberalizam posle Prvata. a osobeno posleVtorata svetska vojna presudno vlijae na oblikuvaweto na me|unarodniteodnosi preku doktrinata za univerzalna kolektivna bezbednost, olicetvorenavo Ligata na narodite i Organizacijata na obedinetite nacii. Amerikanskiotliberalizam ja determiniral evropskata geopolitika kako relikt odminatoto, preku uveruvaweto deka demokratiite ne vojuvaat i dekame|unarodnite odnosi, isto kako op{testvenite odnosi vo ramkite nadr`avite, mo`at pravno da se normiraat i uredat preku mre`a na me|unarodnipoliti~ki i pravosudni institucii.
Tretata pri~ina za lo{ata reputacija na geopolitikata se nao|a vobipolarnata geopoliti~ka konstelacija koja eliminira sekakva drugageopolitika1 .
Kade se nao|aat po~etocite na geopolitikata? Geopolitikata, koja go
ima svojot zarodi{ u{te od vremeto na Herodot, steknuva {iroka aktuelnost
vo devetnaesettiot vek i prvite godini od dvaesettiot vek vo trudovite na
amerikanskiot admiral A.T. Mahon (A.T. Mahon 1840-1914), za ulogata na
morskata sila vo zavladuvaweto so svetot, germanskiot geograf F. Racel (F.Ratzel 1844-1904) za povrzanosta na geografijata i `ivotniot prostor,
{vedskiot profesor po politi~ki nauki J.R. ̂ elen (J.R. Kjellen 1864-1922), za
dr`avata kako organizam i nadmo}ta na germanskata rasa, britanskiot nau~-
nik H.J. Mekinder (H. J. Mac Kinder 1861-1947), za ulogata na „hertland“ i
germanskiot general i geograf K. Hau{ofer (K. Haushofer 1869-1946) za geo-
politi~kite pri~ini na Hitlerovata ekspanzija. Site ovie stavovi, na prv
pogled izgledaat dosta enigmati~ni i vo golema merka te{ki za objasnuvawe.
Diskreditiraweto na geopolitikata vo golema merka e rezultat nanejzinoto koristewe za proektirawe i opravduvawe na germanskiot eks-panzionizam u{te vo XIX vek, a osobeno vo XX vek, vo kontekstot na Prvatai Vtorata svetska vojna. Isto kako {to denes se silni tendenciite da se eli-minira za seto ona {to se poklopuva so poimot marksizam, taka igeopolitikata posle Vtorata svetska vojna e „zakopana zaedno so Hitler vonegovoto podzemno zasolni{te vo Berlin“2 . Namesto vrz baza na naodite i
1 Limes – geopoltèki èasopis. Beograd: KLIO, 1 i 2-2004.2 Petkovi}, R. (1996) XX vek na Balkanu, Versaj, Jalta, Dejton. Beograd: Slu`beni list SRJ,
str.10.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA70
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
predupreduvawata na geopolitikata, navremeno da se predvidat, sogledaat, ipo mo`nost da se spre~at ekspanzionisti~kite porivi na HitlerovaGermanija, geopolitikata kako nau~na disciplina e poistovetuvana sodoktrinata na krvta i po~vata (Blut und Boden), so ̀ ivotniot prostor (LebensRaum) i narodot-gospodar (Herren Volk).
Vakvite konstatacii vo sekoj slu~aj ne treba da dovedat do soznanie
deka geopolitikata pretstavuva simbol na vistinata, osobeno eliminiraj}i
gi soznanijata i predupreduvawata koi proizleguvaat od prou~uvaweto na
istorijata, me|unarodnite odnosi, globalnite civilizaciski dostignuvawa
i humanite streme`i na ~ove{tvoto. @elbata za mo} ne e produkt na
geopolitikata, naprotiv, `elbata za mo} ja izdignuva geopolitikata na
piedestal na edinstvena i neprikosnovena vistina. Tokmu toa, pri
geopoliti~kite analizi mora da se ima predvid za da ne se zapadne vo opasniot
lavirint na zabludi na koristenata literatura, koja e mo`no da ima takvi
tendencii. Toa nesomneno vodi kon pogre{no tolkuvawe na politi~ko-
geografskite procesi i ja determinira subjektivnata geopoliti~kata valo-
rizacija na politi~ko-geografskata polo`ba3 .Geopolitikata, ~estopati se poistovetuva so politikata. No, pra{awe
e dali politikata i geopolitikata se prifa}aat kako identi~na dejnost.Politikata e nauka ili dejnost koja ima zada~a da gi naso~uva site aktivnostivo edno op{testvo. Toa zna~i deka politikata mo`e da se smeta za univerzalnadejnost, koja vo najgolem broj slu~ai ima za cel da se sozdavaat materijalni iduhovni pretpostavki za razvoj na op{testvoto vo koe taa dejstvuva. Politikatavo svoite aktivnosti opfa}a i dejnosti, koi {to se nadvor od problemite voop{testvoto, t.e. gi normira odnosite so drugite dr`avi vo globalna smisla.
Geopolitikata pretstavuva pravec vo sfa}aweto na politi~katageografija, spored koj geografskite faktori, osobeno teritorijata imaatpresudna uloga vo organiziraweto na politi~kiot oblik na op{testvoto ivodeweto na dr`avnata politika ili geopolitikata pretstavuva disciplinakoja istaknuva deka teritorijata na koja `ivee eden narod ili na koja eorganizirana dr`avata ima presudna uloga vo organiziraweto na politi~kiotoblik na op{testvoto i vodeweto na dr`avnata politika.
Postoeweto na geopoliti~ki analizi uka`uva deka sè pove}e doa|a dorevitalizacija na geopolitikata, ne kako nau~na disciplina koja avtomatskiproizveduva vistina, tuku kako disciplina preku koja mo`e da se postignat
3Politi~ko-geografska polo`ba pretstavuva dinami~na kategorija vrz koja vlijaatsvetskite politi~ki i ekonomski centri, integraciskite i dezintegraciskite procesi, globalnitei regionalni transportni i informati~ki oski kako i polo`bata vo odnos na kriznite `ari{tana planetata.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
71
poto~ni i pocelosni soznanija za o{testvenite i me|unarodnite pojavi iprocesi. Me|utoa, ne se retki slu~aite, denes geopolitikata da se odviva zadmnogu zatskrieni paravani.
Balkanskiot Poluostrov so site sopstveni karakteristiki vo izmi-
natite dva veka pretstavuva vistinska laboratorija za izu~uvawe na site
pozitivni i negativni svojstva na geopolitikata.
Istoriski gledano, pove}e istaknati vojskovodci, dr`avnici i nau~nici
ja potencirale vrskata pome|u politikata i geografijata. Mnogu pogledi za
taa povrzanost dobivale dimenzija na determinizam, no realnite razmisluvawa
vospostavile poracionalen odnos pome|u politi~kite fenomeni na edna strana
i geografskite pojavi i procesi, na druga strana. Vakviot odnos na politikata
i geografijata pretstavuva {iroko pole na interes na geopolitikata i
polit~kata geografija, pri {to relaciite pome|u ovie disciplini ne se jasno
izdiferencirani, pri {to nivniot predmet na prou~uvawe neretko se is-
prepletuva i me|usebno se nadopolnuva. Osporuvaweto na geopolitikata posle
Vtorata svetska vojna, opravduvaj}i go takviot stav so „nacisti~kata hipoteka“,
vo nikoj slu~aj ne ja namaluva vrednosta na geopoliti~kite determinanti i
nivnata klu~na uloga vo mehanizmot na svetskite odnosi.
Imeno, geopoliti~kite determinanti na polo`bata na nekoj prostor,
mesto ili politi~ko-teritorijalna edinica, spa|aat vo grupata na
najzna~ajnite kvalitativni svojstva na teritorijata i pretstavuvaat zna~aen
posreden ili neposreden element vo vkupnite politi~ki, ekonomski,
demografski, kulturno-civilizaciski, bezbednosni i drugi procesi.
Geopoliti~ki pristapiGeopoliti~kite determinanti imaat golemo zna~ewe za profiliraweto
na politi~ko-geografskata polo`ba na dr`avite. Istite se dosta varijab-
ilni, {to proizleguva, na odreden na~in, od promenlivite stavovi za
geopolitikata. Imaj}i ja predvid evolutivnata pateka na razvojot na
geopoliti~kite sfa}awa V.D. Mamadu (V.D.Mamadouh) opredeluva nekolku
razli~ni pristapi kon prou~uvaweto na geopolitikata: klasi~na geo-
politika, neoklasi~na geopolitika, subverzivna geopolitika, negeopolitika
(non-geopolitics) (politi~ka-geografija na me|unarodnite odnosi) i postmo-
derna geopolitika4 .
4 Mamadouh, V.D. “Geopolitics in the nineties: one flag, many meanings”, GeoJurnal 46, KluwerAcademic Publishers, 1998, p.p.237-253.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA72
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
Izvor:L Mamadouh, V.D., „Geopolitics in the nineties: one flag, many meanings,GeoJurnal 46, Kluwer Academic Publishers, 1998, p. 239.
Osnovnite elementi na klasi~nata geopolitika, spored Mamadu
(Mamadouh), mo`at da se objasnat vo nekolku zborovi: dr`avata se podraz-
bira kako `iv organizam, poradi {to nejzinite granici se mnogu fleksi-
bilni, odnosno granicite na dr`avata se zgolemuvaat vo situacija koga raste
nejzinata sila. Karakteristi~no za klasi~nata geopolitika e geografskiot
determinizam, sprotivno od „posibilizmot“ zastapuvan od Francuskata
geografska {kola.
Neoklasi~nata geopolitika se razlikuva od klasi~nata geopolitika
spored slednite to~ki: Prvo, dr`avata ne se podrazbira kako organizam, so
promenlivi granici, odnosno dr`avata se nabquduva vo svetlinata na
nejzinite nacionalni interesi i nacionalna bezbednost. Vtoro, se napu{ta
geografskiot determinizam, a vo tekot na osumdesettite godini od minatiot
vek se zgolemuva interesot za t.n. nuklearna geopolitika. Se profiliraat
nekolku „`e{ki“ to~ki od aspekt na bezbednosta: SSSR, Zalivska vojna, vs-
elena, islam i dr.
Subverzivnata geopolitika (sè e geopolitika), ~ij protagonist e
francuzinot Iv Lakost (Yves Lacoste), kako glaven predmet na geopolitikata
gi istaknuva teritorijalnite konflikti (mnogu po~esto od dr`avata ili
dr`avniot sistem). Analizite se naso~eni na prirodata na barawata na
politi~kite akteri vo odreden geografski prostor. Lakost ì dava golemo
zna~ewe na vnatre{nata geopolitika (Internal geopolitics), odnosno, na
zna~eweto na administrativnite regioni vo dr`avata. Vakviot priod, vo
odredena literatura e sostaven del na elektoralnata geografija (geografija
na izborite).
Negeopolitika (Non-geopolitics) (politi~ka geografija na me|unarodnite
odnosi), koja Mamadu (Mamadouh) ja narekuva negeopolitika poradi nejzinata
intencija za „neutralizirawe“ na geopolitikata. Istiot, svoite izvori gi
Tabela br.1 Geopoliti~ki pristapi
Prakti~no/primenlivo Akademsko
Dr`ava Neo-klasi~na geopolitika, geopolitika, geostrategija, geoekonomija
Negeopolitika Politi~ka geografija
Drugi politi~ki akteri
Subverzivna geopolitika Interna i eksterna geopolitika
Poststrukturalna geopolitika Kriti~ka geopolitika
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
73
ima vo preporodot na politi~kata geografija kon krajot na sedumdesettite
i po~etokot na osumdesettite godini od dvaesettiot vek.
Zna~ajni temi na istra`uvawe kaj negeopolitikata (Non-geopolitics) se
teritorijalnite karakteristiki na dr`avata i nejziniot politi~ki sistem.
Odnosno, prostornata distribucija na silata pome|u dr`avite, osobeno
pome|u golemite sili i supranacionalnite akteri kako {to se Organizacijata
na Obedinetite Nacii i NATO (pr: ulogata na OON vo grani~nite
konflikti). Vakviot diskurs ovozmo`i voveduvawe na „mirovni studii“ kako
sprotivnost na strategiskite studii, odnosno sozdava priod koj mo`e da se
nare~e mirovna-geopolitika.
Anglosaksonskite politi~ki geografi kako {to se P.J. Tejlor (P. J.Taylor) i J. O'Laflin (J. O’loughlin), geopoliti~kite temi gi klasificiraat
vo dve „teorii“. „Prakti~na geopolitika“ koja pretstavuva vodilka na nad-
vore{nata politika na dr`avata i koja pretstavuva vodi~ vo odreduvaweto
na ona {to e dobro ili lo{o, odnosno pravi distinkcija pome|u „Nas“ i „Niv“.
I „Formalna geopolitika“, koja se praktikuva na akademsko nivo i koja se
odnesuva na me|unarodnite odnosi, i ~ija glavna zada~a pretstavuva
kriti~kata analiza na „prakti~nata geopolitika“.
Poststrukturniot ili postmoderniot geopoliti~ki (kriti~ka
geopolitka) pristap za prv pat e promoviran vo SAD5 . Geopoliti~kite
percepcii se problematizirani, poznavaweto i debatiraweto za
geografskite karakteristiki na me|unarodnite odnosi se naj~esti objekti
za istra`uvawe. O'Tul (O’ Tuathoil) identifikuva tri vidovi geopolitika:
popular geopolitics ( mediumi, kino, romani), prakti~na geopolitika
(nadvore{na politika, politi~ki institucii) i formalna geopolitika
(strategiski instituti, akademsko nivo).
Makedonija i geopoliti~kata praktika - preporaki za kreirawegeopoliti~ki model
Geopolitikata na Balkanskiot Poluostrov vo izminatite petnaesetgoddini preku nere{enite teritorijalni pra{awa, odnosno nivnotomarginalizirawe vlijae na odlagaweto na kone~nite teritorijalni re{enija.Takvata sostojba ima svoeviden pridones i vo odnos na dinamikata naevroatlantskoto pribli`uvawe na dr`avite od regionot.
5 Spored Mamadouth terminot geopolitika za prv pat se sretnuva vo doktorskata disertacijana G. O’ Tuathail „Critical deopolitics: the social construction of state and place in the practise mof statecraft“,odbraneta na Univerzitetot Sirakuza, Wujork, 1989 godina, Mamadouth, V.D., „Geopolitics in nineties: one flag,many meanings“, GeoJurnal 46, Kluwer Academic Publishers, 1998.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA74
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
Aktuelnite pregovori okolu kone~niot status za Kosovo i mo`nitere{enija koi sleduvaat, pretstavuvaat bezbednosen predizvik za RepublikaMakedonija i vlijaat na nejzinata vkupna politi~ko-geografska polo`ba6 .
Dosega Republika Makedonija nema izgradeno stategija kako odgovorna eventualnite politi~ko-geografski procesi vo regionot koi vo golemamerka mo`at da vlijaat na nejzinata vkupna politi~ko-geografska polo`ba.Makedonski nacionalen interes pretstavuva za{tita na nejziniotteritorijalen integritet i suverenitet, kako i ostvaruvawe na kursot konevroatlantskite perspektivi. Vo taa nasoka, navremenoto sogleduvawe iprocenuvawe na mo`nite geopoliti~ki trendovi nalo`uvaat sozdavawe namodel za donesuvawe na geopoliti~ki odluki i nivno procesirawe vopoliti~kata praktika.
Pokraj tradicionalnite geopoliti~ki konstanti koi ja determiniraatRepublika Makedonija kako prostor so izrazeno konvergentni interesi naokolnite dr`avi i narodi, za relevantno i pravovremeno osoznavawe nageopoliti~kata realnost i nejzinoto predviduvawe, neophodna e razrabotkana geopoliti~ki model so proces za odlu~uvawe, koj vo golema merka }eovozmo`i relevantna procena na eventualnite nadvore{ni teritorijalniinteresi kon Republika Makedonija. Na ovoj na~in }e se promovira pogolemavlijatelnost na geopoliti~kiot segment vo nadvore{nata i odbranbenatapolitika.
Se smeta deka vo procesot na sozdavawe na geopoliti~kite odluki bitrebalo da se poa|a od slednite analiti~ki sogleduvawa, odnosno zadonesuvawe na soodvetni re{enija, slednive sedum ~ekori bi trebalo da bidatneodvoiv del na procesot na sozdavawe na geopoliti~ki odluki:
• Opis na me|unarodnite nastani: Sobirawe na site relevantni
podatoci za odreden nastan: negovi karakteristiki, u~esnici,
pri~ini, zakani po mirot, nivo na va`nost, osnovni efekti i dr;
• Viduvawa i reakcii na donesuva~ite na odlukite: Sogleduvawe na
nastanite kako mnogu va`ni. Istaknati nastani se onie koi se
zdobivaat so vnimanieto na liderite i se procesiraat vo politikata.
• Geopoliti~ki model: Sozdavawe vrska pome|u nastanite i
geopoliti~kite perspektivi: kolku politi~kata akcija e motivirana
6) Vo Strategiskiot odbranben pregled vo delot vo koj e elaboriran strategiskiot kontekstse potencira deka od poseben interes za Republika Makedonija e stabiliziraweto i unapreduvawetona sostojbata na Kosovo preku unapreduvawe na site demokratski standardi na gra|anite i nainstituciite so re{avawe na kone~niot status na Kosovo, so {to vo ponatamo{niot period }e prestaneda bide potencijalen generator na kriza. Strategiski odbranben pregled (politi~ka ramka), Skopje:Vlada na Republika Makedonija, 2003, str. 16-17.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
75
od geografski elementi, odnosno, polo`bata, resursite, naselenie,
granici, oddale~enosta i sl.
• Drugi modeli na me|unarodni odnosi: Analiza i pravewe jasna
distinkcija dali celiot nastan ili del od nastanot korespondira
so drugite modeli na nadvore{ni odnosi i ne bara objasnuvawe preku
geopoliti~kata definicija. Taka na primer: teorijata na realizmot,
ponekoga{ pogre{no sfatena kako paralelna, pa duri i analogna na
geopolitikata, ja opfa}a potrebata preku sila da se postigne
bezbednost vo anarhi~niot me|unaroden sistem, potreba od
konsenzualen miroven svetski poredok, potpirawe na golemi
dr`avnici i ve{ta diplomatija za zadr`uvawe na nacionalnite celi
na linija so nacionalnata sila i resursite. No, fokusot na
realisti~kata teorija ne e na geografskata polo`ba (politi~ko-
geografskata polo`ba), pa ottuka ne e identi~na so geopolitikata.
Nakratko, pome|u site priodi na nadvore{nata politika,
geopoliti~koit priod e unikaten vo naglasuvaweto na geografskite
faktori vo nivnoto vlijanie na nadvore{nata politika.
• Direktna akcija i odluka koi se geopoliti~ki zasnovani: Edinstveno
onie nadvore{nopoliti~ki akcii i odluki koi se povrzani so
geografskata polo`ba, imaat vrska i so geopoliti~kata definicija.
• Sporedba pome|u dr`avnata direktna geopoliti~ka akcija i odluka
i nejzinite geopoliti~ki tradicii: Sekoja dr`ava ima {irok
spektar na geopoliti~ki tradicii. Na primer, Republika
Makedonija kako dr`ava koja ima kontaktna politi~ko-geografska
polo`ba, se karakterizira so centralni i koridorski specifiki,
stravovite da ne bide apsorbirana od pogolemite sosedi so ogled na
geopoliti~kite tradicii kako „jabolko na razdorot“ pome|u
nejzinite sosedni narodi, nejzinata eventualna izoliranost i sl.
Konkretnata geopoliti~ka akcija/odluka ne mora sekoga{ da bide
vo soglasnost so ovie tradicii.
• Povratni efekti: Kreatorite na geopolliti~kite odluki za idnite
sostojbi mora da vodat smetka kako tie povratno }e se odrazuvaat i
vo kakva korelacija }e bidat so politi~kite i geopoliti~kite
tradicii.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA76
Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata
LITERATURA
Dugin, A. (2004) Osnovi geopolitike 1. Zrewanin: Ekopres.
Dugin, A. (2004) Osnovi geopolitike 2. Zrewanin: Ekopres.
Krempton, X.R. (2003) Balkan posle drugog svetskog rata. Beograd: Klio.
Mileski, T. (2000), „Poimno opredeluvawe na politi~kata geografija i nejzinoto
mesto vo svetskata akademska praktika“, vo Sovremena makedonska odbrana, br. 2,
godina 1. Skopje.
Mileski, T. (2005) Makedonija: Rubikova kocka na Balkanot. Skopje: Filozofski
fakultet.
Petkovi}, R. (1996) XX vek na Balkanu, Verskaj, Jalta, Dejton. Beograd: Slu`beni
list SRJ.
Stepi• , M. (2001) U vrtlogu balkanizacije. Beograd: Slu`beni List SRJ,
Institut za geopoliti~ke studije.
Strategiski odbranben pregled (politi~ka ramka), Skopje: Vlada na Republika
Makedonija, 2003.
Limes – geopoltièki èasopis. Beograd: KLIO, 1,2-2004; 1,2,1s-2005.Mamadouh, V.D., (1998) „Geopolitics in the nineties: one flag, many meanings”,GeoJurnal 46, Kluwer Academic Publishers.Taylor, J.P. (1993) Political Geography, World Economy, Nation State andLocality-third edition. Essex: Longman Scientific & Tehnical.Tuathal, O.G., Dalby, S. (eds) (1998) Rethinking geopolitics. London: Routledge.Wallerstein, I. (1992) Geopolitics and Geoculture. London: CambridgeUniversity Press.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 77
Evroatlantski integracii
77
PODDR[KATA NA JAVNOSTA ZA ^LENSTVOTO VO NATO IVO EU
Oliver BAKRESKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii ‡ Skopje
Apstrakt: Makedonskoto op{testvo se karakterizira so izrazita di-nami~nost vo gradeweto na konceptot na civilno op{testvo kako uslov za
evroatlantskite integracii. Paralelno so dr`avnoto (politi~koto)osovremenuvawe na Republika Makedonija se odvivaat tranziciski procesi na
izraziti vnatre{ni sprotivnosti i protivre~nosti, kako na poleto napolitikata, taka i na poleto na ekonomijata, na socijalnata i na
kulturnata sfera. Kako rezultat na taa dinamika ({to vo slu~ajot soRepublika Makedonija ne e vo golema merka progresivna), nastanuvaat promeni
vo vrednosnite granici na sistemot - predizvikot za mo`notoprestruktuirawe na politi~kiot sistem, demografskata struktura i
prostornata razmestenost na naselenieto, kako i politi~kata kultura istruktura.
Celta na ovoj voved, koj vo golema mera ja otslikuva globalnata sostojba voRepublika Makedonija, e da se napravi eden premin kon edna problematika ili
podobro ka`ano, predizvik za re{avawe na edna op{to prifatena zalo`ba napoliti~kite i op{testvenite subjekti vo Republika Makedonija, koi
ednoglasno se za evroatlantskite integracii.
Klu~ni zborovi: nadvore{no politi~ki prioriteti, evroatlantskiintegracii
PUBLIC SUPPORT FOR NATO AND EU MEBERSHIP
Abstract: Macedonian society is characterized by explicit dynamics in the building of civicsociety concept as a condition for Euro-Atlantic integrations. In parallel with the state(political) modernization of the Republic of Macedonia, transitional processes of outstandinginternal contradictions, in the field of politics as well as in the field of economy, society,culture and security are being in progress. As a result of such dynamics, (which in the
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA78
Evroatlantski integracii
Macedonian case is not a very progressive one) there have been changes in the value limits ofthe system – the challenge for possible restructuring of the political system, demographicstructure and spatial settlement of population as well as the political culture and the structure.The aim of this introduction, which at great extent portrays the global situation in theRepublic of Macedonia, is to make a transition towards one issue or better said challenge forresolving a commonly accepted endeavor of the political and social subjects in the Republic ofMacedonia who are unanimously for joining the Euro-Atlantic integrations.
Key words: Euro-Atlantic structures, foreign-policy priorities.
Krajot na HH vek se manifestira{e so ogromni tektonski promeni
vo Evropa, pri {to dojde do napu{tawe na edna ideologija i dezintegracija
na golem broj dr`avi sozdadeni od nea, vo t.n Isto~en ili Komunisti~ki
blok. Nasproti ova, na drugata strana, se slu~i pro{iruvaweto na EU i
promovirawe na nejzinata zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika,
a NATO se transformira vo soglasnost so novata realnost i novite
predizvici i gi otvori vratite za priem na novi dr`avi.
Kako rezultat na globalnite dvi`ewa vo Evropa vo ovoj period
Balkanot go zafati burata na nemiri i konflikti. Namesto so procesite
na demokratizacija, modernizacija i evroatlantski integracii, Balkanot
se soo~i so jaknewe na nacionalisti~kite dvi`ewa i dramati~noto
pra{awe na malcinskite prava.
Republika Makedonija gi izbegna krizite i vojnata {to se vode{e
na teritorijata na porane{na Jugoslavija vo prvata polovina na minatata
decenija. Vo toj period taa be{e imenuvana kako dr`ava so civilizaciski
pristap vo re{avawe na problemite, miroqubiva i proevropska zemja.
Republika Makedonija vo 2001 godina se soo~i so krizata koja odzede
~ove~ki ̀ ivoti i go naru{i mirot vo dr`avata. Ovaa situacija negativno
se odrazi vo razvojot na dr`avata i vo procesite za dobli`uvawe kon
evropskite i evroatlantskite integracii.
Republika Makedonija, posle krizata od 2001 godina, e mnogu
poinakva i porazli~na dr`ava od onaa dr`ava od pred Ramkovniot dogovor.
Vo Republika Makedonija se promovira nova filozofija na me|uetni~ki
so`ivot, i e napraven napredok vo pove}e segmenti na op{testveno-
politi~koto `iveewe. Mo`e da se ka`e deka se napraveni promeni vo
klu~nite segmenti na op{testvoto, koi ponatamu mo`at da generiraat
stabilnost i prosperitet na dr`avata i nejzino pribli`uvawe kon NATO
i kon EU.Sepak, i pokraj mnogute dostignuvawa za „transformirawe“ vo zemja
po evropski terk, Republika Makedonija se sudruva so su{tinski vnatre{ni
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 79
Evroatlantski integracii
problemi, koi se disproporcionalni so procesot na evroatlantskointegrirawe. Kako klu~ni bi gi izdvoile: politi~kata sostojba, ekonomskatai socijalnata sostojba, sprotivstavenata priroda na etni~kiot so`ivot,politi~kite barawa vnatre vo dr`avata, efikasnosta od ispolnuvaweto nao~ekuvawata na EU i na NATO, koordinacijata i sorabotkata me|u dr`avniteinstitucii itn.
Ottuka, logi~ki se postavuva pra{aweto „Dali NATO i EU, ~ij aspir-ant za ~lenka e Republika Makedonija, bi tolerirale, odnosno bi primilezemja kako nivna ~lenka, dokolku taa e izvor na kontinuirana latentna iliobjektivna nestabilnost (politi~ka, ekonomska, bezbednosna itn.)?“, „Daliod Republika Makedonija se bara kompletno dr`avno i odbranbenousovr{uvawe i osovremenuvawe, posle koe kako logi~ki sled bi do{lopolnopravnoto ~lenstvo?“ i „Dali treba celosno Republika Makedonija prvo,da gi re{i i neutralizira mo`nite izvori na zagrozuvawe na nacionalnatabezbednost, za da bide „dostojna“ na postojnite evroatlantski ~lenki?“.
Republika Makedonija svoeto ~lenstvo vo NATO i vo EU go smeta kakotrajna opredelba. Za toa vo dr`avata postoi {irok op{testven i politi~kikonsenzus. Dr`avnata orientacija i opredelbata na politi~kite partiivoop{to, vo odnos na nadvore{nata i bezbednosna opredelba e ednoglasna:~lenstvo vo EU i ~lenstvo vo NATO.
Vo toj konteks ne treba da se zanemari, odnosno ne e malo vlijanieto,odnosno stavot i akciite na gra|anite koi se indirektni kreatori nasostojbite vo op{testvoto koi treba da se sledat i prou~uvaat. Zatoa potrebnoe da se zeme predvid misleweto i dejstvuvaweto na gra|anite vo nasoka napridvi`uvawe na Republika Makedonija vo evroatlantskite integracii.
Za da mo`e sistematski da se odi vo re{avaweto na obvrskite koi se
povrzani so ~lenstvoto vo NATO i vo EU od ~ie {to re{avawe zavisi
ocenkata od me|unarodniot faktor koja e garant za na{eto pridvi`uvawe
kon evroatlantskite strukturi, treba da gi razgledame klu~nite problemi
koi ra|aat kontinuirana kriza i gi popre~uvaat kontinuiranite
aktivnosti:− Vo sovremenoto makedonsko op{testvo ne postoi jasno definirana
cel, koja }e im bide zaedni~ka na pripadnicite na site etni~kizaednici koi `iveat vo Republika Makedonija, koi preku naglaskana generalnata lojalnost kon dr`avata bi gi ubla`ileetnocentri~kite ~uvstva.
− Lo{ata ekonomska i politi~ka sostojba so koja se soo~uva RepublikaMakedonija i sekako do pred eden izvesen period i lo{atabezbednosna sostojba koja vode{e kon zatvorawe na ramkite naetni~kite zaednici, zasiluvawe na nivniot etni~ki identitet i
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA80
Evroatlantski integracii
politi~ka i voena mobilizacija vrz etni~ka osnova, namesto konevroatlantskite integracii.
− Podelenosta na identitetot ra|a ~uvstvo na nepripadnost kondr`avata i ra|awe na parcijalni celi koi ne se vo soglasnost sokolektivnite.
− Postojanoto prisustvo na me|unarodniot faktor vo momenti nadonesuvawe na va`ni dr`avni i nacionalni odluki i nivniotpritisok vo nasoka na nivno donesuvawe, kaj gra|anite na RepublikaMakedonija dava slika na slabost na dr`avnite i politi~kitesubjekti.
Nekoi dosega{ni istra`uvawa za evroatlantskite perspektivi naRepublika Makedonija
Vo poslednite godini vo Republika Makedonija se pravat anketniistra`uvawa koi glavno se naso~eni kon registrirawe na sè ona {to seslu~uva okolu integriraweto na Republika Makedonija vo evroatlantskitestrukturi. Vpro~em, toa se pravi i vo drugite dr`avi koi se pretendenti zaasocirawe vo EU i vo NATO, no vo makedonskiot slu~aj ne samo {to sesimboli~ni empiriskite istra`uvawa za integrirawe na RepublikaMakedonija vo ovie institucii, tuku evidentni se i simboli~ni prodlabo~eniteoretski raspravi koi bi upatuvale na specifikite na op{testvoto,dinamikata na promenite koi se slu~uvaat i sl. Istra`uvawata vo RepublikaMakedonija ne ja nadminale fazata na sobirawe na empiriski meterijal kojupatuva na integrirawe vo evroatlantskite strukturi. Za orientacijata,dosega{nite istra`uvawa izobiluvaat so edna jasno pretpoznatlivakarakteristika deka stanuva zbor za proces koj e determiniran odbezbednosnata sostojba vo dr`avata (sostojba pretpoznatliva vo 1999 i 2001godina), {to e doka`ano so rezultatite od nekoi istra`uvawa koi seprepoznatlivi od optovarenosta na situacijata ili ne. Sigurno za toapostojat i opravdani pri~ini. Vo periodot na brzi i dramati~ni promeni, azgora na sè i Kosovskata kriza od 1999 godina i krizata vo 2001 godina kogaRepublika Makedonija za prvpat od svojata ponova istorija se soo~i so realnakriza, ne e mo`no istra`uvawata soodvetno i teoretski da bidat prosledenii objasnuvani. Situacijata po molskavi~niot raspad na socijalizmot kako dagi ostavi teoreti~arite bez zborovi, {to se ~ini, vo makedonskata sredinatrae premnogu dolgo (so isklu~ok na poslednive nekolku godini).
Ottuka se nametnuva potrebata istra`uva~kite proekti da odat vo
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 81
Evroatlantski integracii
nasoka kon sozdavaweto na edna jasna pretstava za vistinskata uloga na NATOvo procesot na prevencijata na krizite i viduvawata na gra|anite naRepublika Makedonija po pra{aweto za idnoto ~lenstvo vo evroatlantskitestrukturi, no sekako i ulogata na me|unarodniot faktor vo procesite zamakedonskoto pridvi`uvawe kon istite.
Makedonskata integracija vo NATO ne bi bila mo`na ako ne se izvr{itemelna reforma vo bezbednosniot sektor na zemjata. Odreden broj na osnovniaktivnosti, kako i vnatre{ni reformi vo odbranata, vklu~uvaj}i ja izasilenata demokratska kontrola na vooru`enite sili se pri kraj. Temelnataizgradba na voenite sili otpo~na vrz baza na {irok plan za rekonstruirawei modernizacija.
NATO kako voeno-politi~ka organizacija vo Republika Makedonija eprisuten pove}e godini nanazad. Alijansata pomoga vo locirawe na kriznitekomponenti od makedonskata op{testveno-bezbednosna stvarnost, a so toa ìpomaga na Republika Makedonija vo podetalnoto podgotvuvawe na nejziniotoperativno-konsultantski plan za implementacija na nejzinite standardi.
Me|u relevantnite politi~ki subjekti vo Republika Makedonija postoikonsenzus koga e vo pra{awe ~lenstvoto na Republika Makedonija voevroatlantskite strukturi. Se raboti za konstanta vo nadvore{nata politikakoja e prisutna vo zada~ite na site dosega{ni vladi.
Priemot na Republika Makedonija vo NATO ne zavisi od nejzinatavolja, tuku od odlukite na zemjite ~lenki na NATO, koi se opredelenipro{iruvaweto na NATO da go vr{at so zemjite koi gi ispolnuvaat uslovitei so ~ie ~lenstvo }e se pridonese za jaknewe na mirot i stabilnosta vo Evropai vo celoto evroatlantsko podra~je.
Vo edna prigoda za aspiraciite na Makedonija za ~lenstvo vo NATO ivo EU i poddr{kata koja ja ima Republika Makedonija od SAD, vo svojotgovor vo MANU(1997), porane{niot zamenik dr`aven sekretar na SAD,Stroub Talbot }e ka`e: „Nema da bide lesno da se postignat ovie celi, no vieve}e gi napravivte najva`nite ~ekori vo ovaa nasoka. Dokolku vo narednitemeseci i godini prodol`ite vaka, SAD }e bide so vas. Toa e osnovnata poraka{to denes ja nosam od Va{ington vo Skopje“.
Vo odnos na priemot na Republika Makedonija vo NATO interesni zaanaliza se podatocite dobieni od nekolkute istra`uvawa na javnoto mislewevo Republika Makedonija. Vo niv se sodr`ani odredeni segmenti koiuka`uvaat kako na pozicijata na NATO od aspekt na stavovite na gra|anite,taka i na nivnite aspiracii i o~ekuvawa.
Brojni istra`uvawa koi se pravea na samite po~etoci nafunkcioniraweto na Republika Makedonija kako nezavisna dr`ava,poka`uvaat deka vo toj period gra|anite ne se interesiraa premnogu za
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA82
Evroatlantski integracii
bezbednosta, osobeno od aspekt na kolektivnite sistemi. Vo prviteistra`uvawa po nezavisnosta, na primer, ~lenstvoto vo NATO kakoaspiracija be{e najretko spomenuvano, ne zaradi niskiot rejting nainstitucijata, tuku zaradi toa {to interesot na gra|anite be{e naso~en kondrugi me|unarodni organizacii kade se vode{e bitka za priznavawe na zemjata(OON, OBSE, Sovetot na Evropa i sl.). Mnogu gra|ani vo anketite poka`aanedovolno poznavawe za toa {to e NATO voop{to, koi zemji se ~lenki ilizo{to ~lenstvoto vo NATO bi bilo va`no za Republika Makedonija.
Sli~en trend e konstatiran i vo narednite nekolku godini so malisklu~ok vo 1995 godina koga Republika Makedonija se priklu~i kon„Partnerstvo za mir“ {to rezultira{e i so zabele`itelen porast nainformiranosta kaj gra|anite za NATO. Ova se dol`e{e pove}e naprisutnosta vo mediumite odo{to na promenata vo stavovite i prioritetitena gra|anite.
Empiriskite istra`uvawa vo godinite {to sledea zaklu~no soKosovskata kriza evidentiraa interesni rezultati. Iako ovie istra`uvawase zastareni dobro e da se poglednat statisti~kite pokazateli za da mo`emeda go sledime procentualniot soodnos vo narednite istra`uvawa za godinitekoi se opfateni so sli~ni istra`uvawa.
Spored istra`uvawata na Agencijata za ispituvawe na javnoto mislewe„Data Pres“ sprovedeno vo april i maj 1998 godina, okolu 40% odistra`uvanata populacija izrazila `elba za ~lenstvo vo NATO, a ne{topove}e od 45% za ~lenstvo vo EU.
Pra{aweto za rejtingot na NATO, kako, vpro~em i za drugiteme|unarodni institucii, vo javnosta razbudi pozabele`itelno vnimanie voperiodot od 1999 do 2001 godina. Mo`e da se ka`e deka vrednostite i stavovitena gra|anite po~naa da se oblikuvaat za vreme na intervencijata na NATOvrz SR Jugoslavija vo 1999 godina i za vreme na krizata {to ja zafatiRepublika Makedonija. Od toj period za gra|anite na Republika MakedonijaNATO ne e ve}e nepoznanica, tuku dobiva realen lik, kako institucija kojamo`e da inicira konkretna akcija za spravuvawe so konkretna zakana.
Koga se razgleduva pra{aweto za za~lenuvaweto na RepublikaMakedonija vo NATO i vo EU od aspekt na sega{nata i idnata cvrstina nanejzinite vode~ki institucii, mo{ne e va`na doverbata na ovie institucii{to ja u`ivaat od gra|anite. [irokata doverba vo instituciite mo`e da seprotolkuva kako izraz na rasprostraneta percepcija deka ovie institucii„de fakto“ rabotat vo interes na sozdavawe zaedni~ki vrednosti. Doverbatavo me|unarodnite institucii e va`na osobeno koga Republika Makedonijagi prezema neophodnite ~ekori za integrirawe vo evroatlantskite strukturi.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 83
Evroatlantski integracii
Spored istra`uvawata na „BRIMA“, ogranok na GALLUP International voMakedonija, sprovedeni vo oktomvri 2000 i januari 2001 godina procentot naonie koi go poddr`uvaat integriraweto na RM vo NATO i vo EU e pribli`noednakov kako i istra`uvaweto na „Data Pres“ od 1998 godina.
Sepak, se ~ini deka kriti~nata faza za merewata na rejtingot na NATOe vsu{nost vrzana za krizata vo Republika Makedonija vo 2001 godina. Pritoase zabele`uva interesen i retko manifestiran trend na mo{ne radikalnipromeni na raspolo`enieto na gra|anite vo sosema kusi vremenski intervali.
Taka, istra`uvaweto {to go sprovede NVO „Makedonskiot centar zamir i evroatlantska integracija“ vo dekemvri − mart (2002-2003) poka`a dekakaj pove}e od 46% ispitanici (primerokot se odnesuva{e na 650 ispitanici)preovladuva misleweto vo prilog na prethodnata konstatacija za negativentrend zaradi kako {to be{e poso~eno „NATO im dava poddr{ka na Albancitei ima indiferenten odnos kon samata situacija“1 . Potoa, interesno e da sepotencira deka vo ova istra`uvawe vo odnos na evroatlantskite integracii(EU i NATO) ima ne{to pogolem procent na neopredeleni koj iznesuvapove}e od 30% od istra`uvanata populacija vo odnos na tie koi go prifa}aatstavot za idnoto asocirawe vo ovie strukturi (okolu 51%).2
Podigaweto na javnata svest za ulogata i zna~eweto na me|unarodniotfaktor e bitna pretpostavka za poddr`uvawe na na{ata inicijativa zaintegracija vo EU i vo NATO.
So zgolemuvawe na vremenskata distanca od krizata se zgolemuva iinteresot na gra|anite za evropskata i evroatlantskata perspektiva naRepublika Makedonija. Taka, istra`uvaweto koe go sprovede „Centarot zaetni~ki i bezbednosni pra{awa“ pri Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje vo maj 2003 godina poka`a deka 63.8% odispitanicite (1.200 ispitanici) smetaat deka za~lenuvaweto vo NATO enajdobroto re{enie za Makedonija.
Pozitivniot stav za za~lenuvaweto vo NATO be{e potvrden i soistra`uvaweto {to go sprovede NVO „Makedonskiot centar za mir ievroatlantski integracii“ vo oktomvri (2004) spored koe NATO u`ivadoverba so 76,78% od vkupniot broj ispitanici (1.200 ispitanici).
So cel da se zgolemi rejtingot za NATO preku celosna informiranostna gra|anite za pravata i obvrskite na Republika Makedonija od eventualnoto~lenstvo vo NATO i so cel da se osoznaat pridobivkite po bezbednosta i
1 Po{iroko vidi: Etni~kiot so`ivot vo postkonfliktniot period, FIOM i MCMEI,
Makedonska riznica, Kumanovo, 2003, 1512 Isto., 145
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA84
Evroatlantski integracii
natamo{niot razvoj na op{testvoto, Vladata na Republika Makedonija vo 2005godina donese „Strategija za informirawe za podgotovkite na RepublikaMakedonija za ~lenstvo vo NATO“. So nea treba da se ovozmo`i podigawe nanivoto na informiranost na javnosta za NATO i obezbeduvawe najvisok mo`enstepen na poddr{ka za ~lenstvo na Makedonija vo NATO so anga`irawe nasoodvetni nositeli i partneri vo implementacija na samata strategija.
Analiziraj}i gi istra`uvawata mo`e da se zaklu~i deka postoipozitiven stav kon za~lenuvaweto vo NATO, koj e generalen trend voposlednite godini, so golem pad samo za vreme na krizata vo 2001 godina.
Edna teoriska ramka za istra`uvawe na evroatlantskite integraciiNe mo`eme dobro da go prou~ime trendot na razvoj na pridvi`uvawe
kon evroatlantskite strukturi do kolku ne se otkrijat uslovite vo koi
toa se ostvaruva i pri~inite koi doveduvaat da negovo osporuvawe, odnosno
bavno napreduvawe, a koi objektivno postojat.Procesot na pridvi`uvawe i priklu~uvawe na Republika Makedonija
vo evroatlantskite strukturi, treba da se razgleduva vo kontinuitet i vouslovi na izmeneta politi~ko-bezbednosna i ekonomska situacija koja gomodificira idniot razvojot na politi~kiot, na ekonomskiot i socijalniot`ivot kako i bezbednosta vo Republika Makedonija. Dokolku blagovremenose sogledaat mo`nite modeli na razvoj na bezbednosnite i politi~kiteprocesi vo Makedonija i po{iroko, mo`e da se deluva vo pozitivna razvojnanasoka popravaj}i gi predhodnite gre{ki i deluvaj}i preventivno napri~inite koi go usporuvaat procesot na za~lenuvawe vo NATO i vo EU.
Vo Republika Makedonija i pokraj toa {to postoi politi~ki konsenzusod site politi~ki subjekti za integrirawe vo evroatlantskite strukturi,praksata poka`uva deka vo stvarnosta se pojavuvaat razli~ni aktivnosti iakcii vrzani za ova pra{awe, a koi ne odat vo prilog na pridvi`uvaweto konNATO i kon EU. Disproporcija i nedostatok na koordinacija mo`ea da sepo~ustvuvaat i me|u dr`avnite organi zadol`eni za sproveduvawe iimplementirawe na reformite predvideni so dogovorite; disproporcijapostoi i pome|u vladiniot i nevladiniot sektor, vklu~enosta na naukata igra|anskata inicijativa vo tie procesi, {to pretstavuvaat mnogu bitnielementi za kreirawe na patot i uslovite za ~lenstvoto vo EU i vo NATO.
Ottuka, potrebno e blagovremeno da se sogledaat mo`nite modeli narazvoj na bezbednosnite i politi~kite procesi vo Republika Makedonija ipo{iroko na Balkanot so {to bi mo`elo so pomo{ na voenata i civilnataekspertiza da se dejstvuva vo pozitivna razvojna nasoka. Intervencijata naprethodnite nedostatoci i dejstvuvaweto preventivno na pri~inite koi goko~at procesot na za~lenuvawe na Makedonija vo NATO, mo`e so sigurnost
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 85
Evroatlantski integracii
da go otvori patot kon polnopravno ~lenstvo vo NATO, a so toa da se obezbeditrajna stabilnost i prosperitet na Makedonija i regionot.
Istra`uvawata za pridvi`uvaweto na Republika Makedonija kon
evroatlantskite integracii slu`at za dobivawe podatoci koi voedno }e
pretstavuvaat i nadopolnuvawe na prethodnite nau~ni soznanija za ovaa
problematika.
So poslednoto istra`uvawe {to go napravivme (rezultatite }e bidat
prezentirani vo sledniot podnaslov) }e se izbegne {emata na objasnuvawe
na procesite i pojavite so koristewe na zastareni i eksploatirani
podatoci i postapki, a }e se dojde do dizajnirawe na instrument za
istra`uvawe koj }e se odnesuva na kriti~kite podatoci ili znaewa
(iskustva) koi nedostasuvaat, a se odnesuvaat na ovoj problem.
Celta na ovoj proekt odi vo nasoka na (potvrduvawe i ispituvawe)
na slednive stavovi: ispituvawe na stavot na gra|anite i nivnata
podgotvenost za ~lenstvo na Republika Makedonija vo NATO i vo EU;
ispituvawe na vlijanieto na ekonomskiot i politi~kiot faktor vrz
op{testvenata mobilizacija na pripadnicite na razli~nite etni~ki grupi
vo nasoka na integrirawe kon evroatlantskite strukturi; ispituvawe na
vlijanieto na politi~kata podelenost vrz procesot na sproveduvawe i
implementirawe na evropskite standardi, koi se uslov za ~lenstvo vo
NATO i vo strukturite na EU; da se vidi dali za~lenuvaweto vo
evroatlantskite strukturi e najdobroto za idninata na Republika
Makedonija itn.
MetodologijaVo istra`uvaweto se koriste{e nacionalen reprezentativen
multifazen primerok na ispitanici na vozrast od 18 do 65 godini izbrani
po pat na slu~aen izbor. Javnata anketa koja be{e glavna osnova i glaven
instrument na analizite prezentirani vo rezultatite od istra`uvaweto
se slu~i pome|u 5-10 juni 2006 godina na primerok so golemina od 1300
u~esnici. Istra`uvaweto be{e realizirano vo 30 pogolemi gradovi vo
Makedonija. Anketata ja realizira{e tim sostaven od 80 anketari i deset
kontrolori, rasporedeni po regioni. Anketarite bea obu~eni da izberat
ispitanici po slu~aen izbor.
Rezultati od sprovedenoto istra`uvaweRezultatite prezentirano vo slednite tabeli se dobieni od
istra`uvaweto koe go napravi NVO „Makedonski centar za mir ievroatlantski integracii“ vo koe neposredno bevme anga`irani i istoto go
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA86
Evroatlantski integracii
rabotevme vo juni 2006 g., vo koi podetalno se gleda rejtingot na NATO i EU{to go ocrtuva raspolo`enieto na gra|anite na Republika Makedonija za~lenstvo vo NATO i vo EU.
Za potrebite na proektot najzna~ajniot beleg na statisti~kiotprimerok (gra|anite), vrz koi se sprovede epiriskoto istra`uvawe enacionalnata pripadnost na ispitanikot (isto taka bea zapazeni i drugiteosnovni belezi na populacijata: vozrast, veroispoved, itn). Poa|aj}i od ovaaodrednica gi dobivme osnovnite karakteristiki na statisti~kiot primerok:
Tabela 1. Osnovi belezi na statisti~kiot primerok
Vo odnos na priemot vo NATO spored nacionalnata pripadnost (priopredeluvawe na procentualnata zastapenost na ispitanicite od razli~nanacionalna pripadnost se opredelivme da dademe prioritet na makedonskatai albanskata populacija, pritoa ne zapostavaj}i gi drugite etni~ki zaednici).Interesno e da se zabele`i deka i kaj dvete najgolemi zaednici postoi jasnenpozitiven stav vo odnos na ~lenstvoto vo NATO {to e voo~livo vo Tabela 2.
Tabela 2. Republika Makedonija i NATO
Nacionalna pripadnost
Makedonska Albanska Turska Romska Srpska Druga Vkupno
Br. % Br. % Br. % Br. % Br. % Br. % Br. %
ma{ki 526 54.45 143 55.64 18 85.71 4 80 22 61.11 10 66.67 723 55.62
`enski 440 45.55 114 44.36 3 14.29 1 20 14 38.89 5 33.33 577 44.38
Po
l
Vkupno 966 100.0 257 100.0 21 100.0 5 100 36 100.0 15 100.0 1300 100.0
Do 20 god. 96 9.94 31 12.06 2 9.52 1 20 1 2.78 2 13.33 133 10.23
od 21-30 god. 274 28.36 86 33.46 9 42.86 1 20 8 22.22 6 40.00 384 29.54
od 31-40 god. 207 21.43 78 30.35 4 19.05 1 20 11 30.56 1 6.67 302 23.23
od 41-50 god. 245 25.36 38 14.79 4 19.05 1 20 12 33.33 3 20.00 303 23.31
od 51-65 god. 144 14.91 24 9.34 2 9.52 1 20 4 11.11 3 20.00 178 13.69 Vo
zra
st
Vkupno 966 100.0 257 100.0 21 100.0 5 100 36 100.0 15 100.0 1300 100.0
Nacionalna pripadnost
Makedonska Albanska
% %
da 84,7 85,1
ne 6,1 5,4
Dali sakate RM da stane
~lenka na NATO
ne znam 9,2 9,5
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 87
Evroatlantski integracii
Na postavenoto pra{awe od otvoren tip „[to smetate deka RepublikaMakedonija treba da napravi vo naredniot period za pobrzo za~lenuvawe voNATO?“ pogolemiot broj ispitanici odgovorija vo korist na poso~uvawe naglavnite prioriteti na na{ata nacionalna politika vo odnos na skore{noto~lenstvo vo NATO. Iako vo kvalitativnite odgovori ima atributi {to sesli~ni po svojata priroda, sepak ne gi vkrstuvame vo kvalitativni klasi zada se sogledaat site varijacii na odgovorite na ispitanicite. Naj~estiodgovori koi gi poso~uvaat ispitanicite od makedonskata zaednica seslednite: stabilni granici, ekonomski razvoj, pogolema bezbednost odnadvore{ni i vnatre{ni zakani, ekonomska i politi~ka stabilnost, za{titaod teritorijalni pretenzii, zajaknuvawe na demokratskiot karakter nadr`avata, zajaknuvawe na odbranbeniot potencijal i mo} na dr`avata, dodekaispitanicite od albanskata etni~ka zaednica kako naj~esti odgovori giposo~uvaat: za{tita od voeni zakani, podobruvawe na standardot, vladeewena zakonot vo Makedonija, podobruvawe na voenite sposobnosti, pogolemabezbednost od sosedite.
Od iznesenoto mo`e da se konstatira deka mnogu od ispitanicite seubedeni deka priemot vo NATO }e zna~i garancija i obezbeduvawe stabilnosti bezbednost na Republika Makedonija, a so toa }e vlijae na jakneweto naso`ivotot me|u gra|anite vo Republika Makedonija bez razlika na kojaetni~ka zaednica i pripa|aat.
Republika Makedonija smeta deka ~lenstvoto vo NATO }e pridoneseza obezbeduvawe na makedonskata bezbednosna okolina {to se gleda i voslednata tabela.
Tabela 3. Kolku za Republika Makedonija e va`no ~lenstvoto vo NATO
Vo pogled na doverbata na gra|anite vo NATO vlijaat i o~ekuvawatana makedonskite gra|ani. Ova najpregledno e prika`ano vo Tabela broj 4.
Klu~no 54,70%
Po`elno 32,20%
Prifatlivo 5,10%
Mo`e da se tolerira 2.30%
Neprifatlivo 5.70%
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA88
Evroatlantski integracii
Tabela 4. [to Makedonija bi dobila od ~lenstvoto vo NATO
Porastot na poddr{kata kon NATO e delumno motiviran od nivoto nadoverba vo evroatlantskata perspektiva na Republika Makedonija, no i odubeduvaweto deka priemot vo NATO }e zna~i pogolemi bezbednosni garanciiza Republika Makedonija i na nejziniot teritorijalen integritet.
Republika Makedonija od po~etokot na svoeto osamostojuvawe seopredeli za ~lenstvo vo NATO. Republika Makedonija, isto taka, ja gledasvojata idnina vo ramkite na Evropskata unija. Republika Makedonija ne mo`eda gradi bezbedna idnina dokolku ne dade svoj pridones vo podobruvawe nabezbednosta vo Jugoisto~na Evropa i Evropa vo celina. Asociraweto naMakedonija vo EU ima {iroka poddr{ka od makedonskata javnost, {to nezna~i deka NATO go gubi svoeto zna~ewe, {to poka`uva i slednata tabela:
Tabela 5. Dali sakate Republika Makedonija da stane ~lenka na EU
Evidentno e deka gra|anite mu davaat predimstvo na NATO vo odnos naEU poradi toa {to ovaa institucija ja vrzuvaat za garantirawe na bezbednostana Republika Makedonija. Mo`e da se ka`e deka ekonomskite problemi }epreovladuvaat nad ostanatite i vo naredniot period, nezavisno od etni~katapripadnost. Sepak, toa ne zna~i deka ~lenstvoto vo EU gubi vo zna~ewe.
Makedonci Albanci
Pogolemi bezbednosni garancii za teritorijalniot integritet
49,3% 42,0%
Jaknewe na sistemot za nacionalna bezbednost
30,1% 8,1%
Garancija deka nema da izbijat me|uetni~ki sudiri
12,4% 45,3%
Polesen pristap na Armijata do modernoto oru`je
2,9% 1,2%
Ne bi dobila ni{to 3,2% 2,1%
Nemaat stav 2,1% 1,3%
Makedonci Albanci
DA 76,9% 75,2%
NE 7.4% 4,0%
NEMAAT STAV 15.7% 20,8%
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 89
Evroatlantski integracii
Zaklu~okFundamentalnite pra{awa na makedonskata dr`ava i voeno-politi~ka
pozicija, odnosno pra{awata od najgolemo politi~ko i dr`avno zna~ewe,
pretstavuvaat svoevidna ramka vo koja treba da se utvrduvaat i da se sproveduvaat
poedine~ni politi~ki aktivnosti, koi treba da vodat kon polnopravno ~lenstvo vo
EU i vo NATO, kako i izgradba na optimalen strategiski koncept na odbrana vo
uslovi na pove}enacionalna i pove}epoliti~ka op{testvena realnost.
Generalno onie koi se anga`iraat za NATO se mnogu realni vo nivnite
procenki kako da se postigne ovaa cel. Tie se svesni i za silite i za slabostite od
eventualnoto makedonsko ~lenstvo vo NATO, isto kako i za odgovornostite {to
sekoja dr`ava vklu~uvaj}i ja i Makedonija mora da gi zeme vo predvid vo
obezbeduvawe na adekvaten stepen na vnatre{na stabilnost i nacionalna
bezbednost.
Zna~i, ~lenstvoto vo evroatlantskite strukturi e predizvik za Republika
Makedonija. Za taa cel treba da se prilagodat strukturite i da se izleze na kraj
so nizata novi pojavi, koi baraat soodveten teoretski pristap i soodvetno
prisposobuvawe na politikata.
Patot koj vodi kon ~lenstvo vo evroatlantskite strukturi e dosta te`ok i
pretstoi slo`en i makotrpen proces vo koj treba celosno anga`irawe na site subjekti
vo Republika Makedonija, kako i barawe na mo`nosti za stavawe na site materijalni
i drugi pretpostavki vo funkcija za realizirawe na ovaa strategiska cel.
Rezultatite od dosega{nite anketi poka`uvaat deka glavnite problemi vo
Republika Makedonija koi mo`at da go popre~at patot kon NATO i kon EU mo`at
da se grupiraat vo tri glavni grupi, a toa se nevrabotenosta i siroma{tijata,
kriminalot i korupcijata i me|uetni~kite odnosi. I vo odnos na ova pra{awe za
pobrzo za~lenuvawe vo evroatlantskite integracii kako mo`ni predizvici so
koi mora da se soo~i Republika Makedonija se: re{avawe na vnatre{nite problemi
i bezbednosta, podobruvawe na ekonomskata i socijalnata polo`ba, namaluvawe
na stepenot na nevrabotenosta, re{avawe na me|uetni~kite problemi, borba
protiv korupcijata i kriminalot, dosledno sproveduvawe na potrebnite reformi
i vladeewe na pravnata dr`ava.
Isto taka, od poso~enite istra`uvawa se nametnuva zaklu~okot deka glaven
problem vo Republika Makedonija ne e pozitivniot odnos kon NATO ili ̀ elbata
za ~lenstvo, tuku svesta za toa {to zna~i ovoj proces, {to treba prethodno da se
postigne, ili sumirano, koi se sopstvenite odgovornosti na toj plan, imaj}i
predvid deka informiranosta na gra|anite e navistina slabo. Vo taa smisla, site
planirani kampawi vo ovaa sfera treba da zapo~nat so zapoznavawe na gra|anite
so dve klu~ni pra{awa: „[to e NATO“? i „[to treba da se postigne za da se bide
negov ~len?“. Duri potoa, predmet na kampawata mo`e da stane podignuvawe na
`elbata za ~lenstvo, koja i onaka vo nitu eden moment ne padnala pod
referendumskiot prag. Seto toa mora da se planira so nu`en respekt kon
mentalitetot i vrednosnata matrica na gra|anite. Pred sè, za da se odbegnat
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA90
Evroatlantski integracii
zaklu~oci na onie razli~ni zlonamerni centri na istra`uvawe koi vo posledno
vreme ne ubeduvaat deka Makedoncite se protiv evroatlantskite strukturi, zatoa
{to „nemaat doverba vo niv“, iako e poznato deka zborot „doverba“ kaj
Makedoncite budi negativen odnos zaradi „~uvstvoto na negri`a“ na
me|unarodnata zaednica kon Makedonija koe datira od vremeto povrzano so krizata
vo 2001 godina, no sepak toa nema nikakva vrska so `elbata za ~lenstvo vo NATO
i vo EU.
LITERATURA:
1. Bakreski O., Koordinacija na bezbednosnata zaednica vo Republika Makedonija,
Skopje, 2005
2. Gocevski T., Bakreski O., Politi~kiot i ekonomskiot sistem i odbranata na
Makedonija, Skopje 2005
3. Slaveski S., Nacionalnata bezbednost na Republika Makedonija i
evroatlanskite integracii, Skopje, 2003
4. Makedonija vo NATO, Ministerstvo za odbrana na RM, Skopje 2003
5. Perspektivite na Republika Makedonija na ptot kon NATO i Evropskata unija,
Ministerstvo za odbrana na Republika Makedonija, Skopje, 2006
6. Etni~kiot so`ivot vo postkonfliktniot period, FIOM i MCMEI,
Makedonska riznica, Kumanovo, 2003
7. Smith A.M. and Timmins G., Building a Bigger Europe - EU and NATO enlargement incomparative perspective, Ashgate, Aldershot • Burlington USA • Singapore • Sydney, 2001
8. NATO and Southeastern Europe, Security Issues for the Early 21st Century, Edited by DimitrisKeridis & Robert L. Pfaltzgraff, Brassey’s, Inc, 2000
9. Study on NATO Enlargement, September, 199510. NATO`S SIXTEEN NATIONS, special issue 2/1998, ZEU-50 YEARS OF EUROPEAN
SECURITY, Jules Perel`s Publishing Co, Netherland, 199811. Prague Summit Declaration, issued by the Heads of State and Government participating in the
meeting of the North Atlantic Council in Prague on 21 November 200212. Security Dialogue, SAGE Publications/PRIO, vol.31, no. 1, March 200013. Godi{na nacionalna programa za ~lenstvo vo NATO, 2005/06
14. Nacionalna strategija za integracija na Republika Makedonija vo Evropskata
unija, Vlada na RM, Skopje, septemvri, 2004
15. Odluka za formirawe na komitet za evroatlantski integracii („Slu`ben vesnik
na RM“ br.62/97, 62/97, 59/00)
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 91
Evroatlantski integracii
PRISTAPOT DO INFORMACIITE: POME\UTRANSPARENTNOSTA I ZA[TITATA NA NACIONALNIOTINTERES
Stojan SLAVESKIRisto [ANEVDirekcija za bezbednost na klasificirani informacii - Skopje
Apstrakt: Za da se postigne posakuvanoto nivo na transparentnost nie
treba da ja razbereme nejzinata va`nost, da ja razbereme su{tinata natransparentnosta, da se najdat klu~nite instrumenti kako toa da se
postigne.Toa treba da go pravime, „balansiraj}i” istovremeno pome|upravoto na gra|anite za sloboden pristap do informaciite i dr`avniot
interes za za{tita na klasificiranite informacii. Vo taa smislazakonski opredelenoto pravo za pristap do informaciite od doverliv
(klasificiran) karakter ima za cel da gi spre~i bezbednosnite zakani pointeresite na Republika Makedonija koi{to se odnesuvaat na bezbednosta i
odbranata na dr`avata, nejziniot teritorijalen integritet,suverenitetot i ustavniot poredok. Od druga strana, transparentnosta e
va`na kako na~in da se inicira javna debata za pra{awata od bezbednosniotsektor, a kako rezultat na toa da se dobie javna poddr{ka za reformite.
Klu~ni zborovi: transparentnost, nacionalna bezbednost, klasificirani
informacii, informacii od javen karakter
ACCESS TO INFORMATION: BETWEEN TRANSPARENCY ANDPROTECTION OF NATIONAL INTEREST
Abstract: In order to achieve the wished level of transparency we need to understand itsimportance, we need to understand the essence of transparency, to find the key instrumentshow to achieve it. We need to do that, “balancing” at the same time between the citizens’ rightfor free access to information and the state’s interest in protecting the classified information.Thus, the right for access to confidential (classified) information determined by law is aimedat preventing security threats against the interests of the Republic of Macedonia related tosecurity and defence of the state, its territorial integrity, sovereignty and constitutional order.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA92
Evroatlantski integracii
On the other hand, transparency is important as a way to initiate public debate on securityrelated issues, so as to receive public support to the reforms.
Key words: transparency, national security, classified information, public information
VovedDiskusijata za transparentnosta na bezbednosniot sektor e relativno nova
pojava. Se uka`uva potreba za analiti~ki pristap {to }e zeme predvid osobeno dvenivoa na interakcija - nacionalen i me|unaroden. Prvoto nivo se odnesuva nakompleksniot odnos pome|u gra|anite, nivnite izbrani politi~ki pretstavnici ivrabotenite vo bezbednosniot sektor. Vtoroto nivo e me|unarodnata dimenzija nagradeweto na transparentnosta koja gi prika`uva dostignuvawata na zemjite nanivniot pat kon po{irokite integrativni procesi na me|unaroden plan.
Transparentnosta e eden od klu~evite za demokratijata. Taa e osobeno va`enfaktor za uspehot na reformite vo bezbednosniot sektor na Republika Makedonija.Za bezbednosnite slu`bi ~estopati se govori deka se „dr`ava vo dr`ava“, a vo nekoislu~ai i „dr`ava nad dr`avata“. Ottuka, mnogu e te{ko da se menuva ne{to dodekane se otvori sistemot kon javnosta. Toa vklu~uva novi lu|e i praktiki, go zgolemuvainteresot na op{testvoto za sostojbite i na toj na~in pridonesuva da se sovladaatpredrasudite i stravovite na gra|anite vo odnos na bezbednosniot sektor.
Ovaa zada~a podrazbira transparentnost vo ~ekorite {to se pravat prireformite na bezbednosniot sektor. Pre~kite {to treba da se sovladaat, me|udrugoto, se: otporot {to go dava personalot vo bezbednosniot sektor, nedostatokotna zakonska regulativa za jasna podelba na rabotite pome|u razli~nite subjekti vobezbednosniot sektor, nedostatok na nadvore{na ekspertiza i ~uvstvitelnosta naovoj sektor {to ja prevenira podlabokata me|unarodna sorabotka. Ottuka vo interesna sekoja zemja e da razvie strategija za transparentnost vo reformite nabezbednosniot sektor.
Transparentnosta e va`na kako pogoden na~in da se inicira javna debata zapra{awata od bezbednosniot sektor, a kako rezultat na toa da se dobie javna poddr{kaza reformite. Transparentnosta ne e cel sama po sebe, tuku taa e alatka za da se postigne„bezbednost i stabilnost” na bezbednosniot sektor. Potrebno e toj da im se prezentirana gra|anite, odnosno na tie {to pla}aat danok, deka toj raboti vo niven interes, a nevo interes na nekoj drug. Transparentnosta e edna od najva`nite alatki vo borbataprotiv korupcijata i drugite prekr{uvawa na zakonite. Taa treba da ja {titidr`avata, i u{te pova`no, interesite na gra|anite. Na toj na~in }e se pridonesuva dase ispolnat klu~nite barawa za na{a integracija vo NATO i vo EU.1
Transparentnosta vo rabotata na bezbednosniot sektor }e ja analizirame natri nivoa. Prvo, }e ja analizirame dostapnosta na informaciite za raboteweto na
1 Slaveski Stojan, Security of information – precondition for membership of the Republic of Macedonia toNATO, in Macedonia in NATO, Ministry of Defence of the Republic of Macedonia, Skopje, 2003, pp. 171-177.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 93
Evroatlantski integracii
bezbednosniot sektor koi po svojata priroda se od klasificiran karakter. Vtoro,pravoto na gra|anite za pristap do informaciite od javen karakter so koiraspolagaat bezbednosnite slu`bi. I treto, potrebata od iznao|awe balans me|utransparetnosta vo raboteweto na ovie slu`bi i za{titata na nacionalniteinteresi na dr`avata.
1. Pristap do informacii od klasificiran karakterSpored me|unarodnite standardi od oblasta na za{titata na
klasificiranite informacii, sodr`inata, osobeno na informaciite sopovisok stepen na klasifikacija, vleguvaat vo restriktivnata sfera naregulirawe, odnosno za{tita.2 Ovie standardi nalagaat pristap doklasificiranite informacii na ograni~en broj lica, vo soglasnost sopricipot „potrebno e da znae”, zaradi izvr{uvawe na nivnite funkcii ilislu`beni zada~i. Ovoj princip e fundament vo me|unarodnata praktika vrz~ija{to osnova se opredeluvaat site aspekti na bezbednosta naklasificiranite informacii.3
Klasificiranite informacii, kako privilegirani i senzitivniinformacii, se koristat spored vnatre{noto zakonodavstvo, a vome|unarodnata razmena spored sklu~enite me|unarodni dogovori, vo ramkitena bezbednosni programi, aran`mani, odluki, rezolucii i sli~no doneseniod me|unarodni tela. Od druga strana, krugot na korisnici naklasificiranite informacii go opredeluva nivniot sozdava~. Tie sekoristat za dogovorenite celi i ne mo`at da se otstapuvaat na „treti strani”bez soglasnost na sozdava~ot.
Ustavot na Republika Makedonija ne sodr`i definicija za za{tita naklasificiranite informacii,4 no niza negovi odredbi ja profiliraatza{titata na doverlivite informacii. Taka, na primer, vo ~len 16 stav 6 odUstavot se garantira pravoto na za{tita na izvorot na informacijata vosredstvata za javno informirawe. Spored ~len 118 od Ustavot me|unarodnite
2 Interesno e da se zabele`i deka standardite na NATO vo ovaa oblast se od restriktivna
priroda, odnosno ne e dozvoleno tie da se objavat. Od druga strana, Evropskata unija del od svoite
standardi ima objaveno vo slu`beniot vesnik na Unijata, dodeka drugiot del, pred se onie {to se
odnesuvaat na informati~kata bezbednost, ne se dostapni za javnosta.3 Pove}e za ova kaj: Miodrag Staji}, Bezbednosta i za{titata na klasificiranite
informacii koi se ~uvaat, obrabotuvaat i prenesuvaat preku komunikacisko-informati~ki
sistemi, Sovremena makedonska odbrana, br.11, juni 2005, str. 115-127.4 Klasificiranite informacii se definirani vo Zakonot za klasificirani informacii
kako informacii koi se za{tituvaat od neovlasten pristap ili upotreba i na koi im se opredeluva
odreden stepen na klasifikacija.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA94
Evroatlantski integracii
dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se del odvnatre{nniot praven poredok na Republika Makedonija i ne mo`at da semenuvaat so zakon.
Do donesuvaweto na Zakonot za klasificirani informacii ovaamaterija be{e regulirana parcijalno vo pogolem broj propisi.5 Isto taka,vo pogolem broj podzakonski akti ovaa problematika se tretira{e nanevoedna~en na~in, osobeno na planot na izre~uvaweto na prekr{o~ni merki.Pokraj toa, Bezbednosnata spogodba me|u Republika Makedonija i NATO od1996 godina, kako i prezemenite obvrski od drugi me|unarodni dogovori neobvrzuvaa ovaa problematika da ja uredime celosno.
So donesuvaweto na Zakonot za klasificirani informacii, ne samo{to se obedinija postojnite zakoni i podzakonski akti za za{tita naklasificirani informacii, tuku se dobi i nov kvalitet vo nivnata za{tita.6
Vo zakonot se vgradija sovremeni re{enija za bezbednosta naklasificiranite informacii, usoglaseni so normite, kriteriumite istandardite na NATO i EU. Zakonot be{e ispraten na stru~na ekspertizavo NATO i dobi visoki ocenki od ekspertite na NATO i na EvropskataUnija pred potpi{uvaweto na Spogodbata me|u Republika Makedonija iEvropskata Unija za bezbednosnite proceduri za razmena na klasificiraniinformacii, ratifikuvana vo 2005 godina. Nekoi re{enija od Zakonot sepofaleni i od me|unarodni nevladini organizacii.7
Vo ~len 8 od Zakonot za klasificirani informacii8 se dadenidefinicii na stepenite na klasificirani informacii i vrednostite {tose za{tituvaat so niv. Pritoa, so stepen „Dr`avna tajna“ se klasificiraatinformaciite ~ie neovlasteno otkrivawe bi predizvikalo zagrozuvawe inanesuvawe nepopravlivi {teti po trajnite intersi na RepublikaMakedonija. So stepen „Strogo doverlivo“- isklu~itelno seriozna {teta navitalnite interesi na Republika Makedonija. So stepen „Doverlivo“ -seriozna {teta na va`nite interesi na Republika Makedonija, dodeka sostepenot „Interno“ se klasificiraat informacii ~ie neovlastenootkrivawe bi predizvikalo {teta za raboteweto na dr`avnite organi,
5 Za ilustracija }e spomeneme deka pra{aweto na doverlivi informacii vo osnova be{e
opfateno vo 17 zakoni, 3 uredbi i desetina pravilnici, upatstva i odluki.6 Pove}e za ova vidi kaj: Risto [anev, Zakonot za klasificirani informacii - novina vo
na{eto zakonodavstvo, Odbrana br.96, april 2004, str.16-17.7 David Banisar, Comments on Legal regulations on Access to Information and State Secrets in Albania, The
Representative on Freedom of the Media/OSCE, http://www.privacyinternational.org/foi8 Slu`ben vesnik na RM, br. 9/04.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 95
Evroatlantski integracii
edinicite na lokalnata samouprava i drugi institucii koi se od zna~ewe zajavnata bezbednost, odbranata, nadvore{nite raboti i bezbednosnite irazuznava~kite aktivnosti na organite na dr`avnata uprava na RepublikaMakedonija. Sodr`inata na ~len 8 od Zakonot podetalno e razrabotena vo~len 2 od Uredbata za administrativna bezbedniost na klasificiraniinformacii.9
Celta na Zakonot e obezbeduvawe zakonsko koristewe naklasificiranite informacii i onevozmo`uvawe sekakov vid na nezakonskipristap do niv. Istovremeno, za da se izbegne mo`nosta za zloupotreba naovie mo{ne ~uvstvitelni informacii, vo ~len 9 od Zakonot, to~no seopredeleni licata koi{to mo`at da opredelat klasificirana informacijaso stepen „Dr`avna tajna“. Sli~en re`im imaat i drugite stepeni naklasificirani informacii.
Za sproveduvawe na utvrdenata politika za za{tita naklasificiranite informacii, kako i za implementacija na me|unarodnitestandardi vo ovaa oblast, formirana e Direkcijata za bezbednost naklasificirani informacii. Taa e samostoen organ na dr`avnata uprava sosvojstvo na pravno lice i za svojata rabota odgovara pred Vladata na RepublikaMakedonija. Oddelni pra{awa od rabotata na Direkcijata razgleduva iKomisijata za odbrana i bezbednost na Sobranieto na RM. Vo soglasnost sopotpi{anite me|unarodni dogovori, ovlasteni inspekcii na stranski dr`avii me|unarodni organizacii mo`at da vr{at kontrola za toa kako seza{tituvaat dostavenite klasificirani informacii na nadle`nite organina Republika Makedonija. Od druga strana, za efikasno i koordiniranoizvr{uvawe na pravata i obvrskite {to proizleguvaat od Zakonot, sitekorisnici na klasificirani informacii se dol`ni da opredelat ovlastenilica za implementacija na Zakonot. Obukata na ovie lica ja vr{i Direkcijata.
1.1. Pristap do klasificirani informacii od strana nanadzoren organ
Vo demokratskata praktika niedna oblast od dr`avnoto rabotewe,vklu~uvaj}i go i bezbednosniot sektor, ne treba da bide „zabraneta zona“ zaparlamentot. Treba da se naglasi deka parlamentarniot nadzor nadbezbednosnite i razuznava~ki slu`bi e od ponov datum, duri i vo „staritedemokratii“. Vo sredinata na sedumdesettite godini na dvaesettiot vekpo~naa da se otkrivaat slu~ai na zloupotreba od strana na bezbednosnite i
9 Slu`ben vesnik na RM, br. 82/04.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA96
Evroatlantski integracii
razuznava~kite organi vo liberalnite demokratski sistemi koi se poka`aakako golem katalizator za parlamentaren nadzor nasekade vo svetot.10
Ovaa demokratska praktika e prifatena i vo Republika Makedonija.Imeno, Sobranieto vo soglasnost so Delovnikot za rabota11 , imenuvaKomisija za nadzor na rabotata na Upravata za bezbednost ikontrarazuznavawe pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i na Agencijataza razuznavawe. Ovaa Komisija ima {iroki ovlastuvawa koi{to se reguliraniso Zakonot za vnatre{ni raboti i so Zakonot za agencijata za razuznavawevo koi se propi{uva deka direktorite na ovie institucii se dol`ni da iovozmo`at uvid i da i gi dostavat site izvestuvawa i podatoci od delokrugotna rabota na Komisijata. 12 Site podatoci i izvestuvawa izneseni naKomisijata se smetaat za „Dr`avna tajna“, {to naveduva na zaklu~ok dekaovlastuvawata na ova sobranisko telo se {iroki.
Od druga strana, spored ~len 34 od Zakonot za klasificiraniinformacii, sekoj korisnik na klasificirana informacija mora da poseduvabezbednosen sertifikat izdaden od Direkcijata za bezbednost naklasificirani informacii. Za dobivaweto na ovoj bezbednosen sertifikat,me|u drugoto, potrebno e da se izvr{at odredeni bezbednosni proverki odstrana na nadle`nite slu`bi na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti(Uprava za bezbednost i kontrarazuznavawe).
Ottuka, se javuvaat nekolku dilemi. Prvo, dali ima potreba od vr{ewebezbednosni proverki za pratenicite? Vtoro, dali so toa parlamentot ne sestava vo podredena polo`ba vo odnos na izvr{nata vlast? I treto, {to akorezultatite od bezbednosnata proverka bidat negativni, odnosno ako postoibezbednosen rizik?
Vo odnos na prvata dilema svetskata praktika e podelena. Vo nekoizemji pratenicite se oslobodeni od bezbednosnite proverki i imaat nepre~enpristap do site informacii. Vo drugi zemji ovie proverki se zadol`itelni.Vo odnos na ova pra{awe odlu~uva~ki e faktot za ovlastuvawata {to gi imaKomisijata za nadzor na bezbednosnite i razuznava~ki slu`bi. Ako ovaaKomisija ima {iroki ovlastuvawa i treba da ima pristap do ~ustvitelniinformacii toga{ bezbednosnite proverki se nu`ni.13 Zakonot za
10 Nekoi dr`avi go institucionaliziraa i go legaliziraa parlamentarniot nadzor pred
sredinata na sedumdesettite godini, kako {to se SAD, Germanija i Holandija. Spored primerot na
SAD, Avstralija i Kanada go ozakonija razuznava~kiot nadzor, po {to branot se pro{iri niz Evropa.
11 Slu`ben vesnik na RM, br. 60/02.
12 Slu`ben vesnik na RM, br. 19/95, 33/03.13 Za ova pove}e kaj: Hans Born and Ian Leigh, Making Intelligence Accountable: Legal Standards nad
Best Practise for Oversight of Intelligence Agencies, Publishing House Parliament of Norway, Oslo, 2005.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 97
Evroatlantski integracii
klasificirani informacii ja usvoi ovaa praktika i e restriktiven vo odnosna ova pra{awe. Imeno, listata na isklu~oci e prili~no ograni~ena i vonea ne se vklu~eni pratenicite.14
Dali so bezbednosnite proverki na pratenicite Sobranieto se stava vopodredena uloga vo odnos na izvr{nata vlast e vtorata dilema. Odnosno, daliso toa izvr{nata vlast ja kontrolira zakonodavnata namesto da bide obratno.Ova donekade e neizbe`no zatoa {to samo bezbednosnite slu`bi se tie koi{tose osposobeni da gi vr{at ovie proverki i da dadat procenka za bezbednosniotrizik. No, za da se izbegnat zloupotrebite mora da postojat javni, jasni iprecizni kriteriumi i proverkite da se vr{at vo soglasnost so niv.
Vo makedonskata praktika, kriteriumite spored koi se vr{atoperativnite bezbednosni proverki se precizirani vo Uredbata za bezbednostna lica korisnici na klasificirani informacii.15 Kontrolata vrz rabotatana bezbednosnite slu`bi e dvostrana. Prvo, na barawe na Direkcijata zabezbednost na klasificirani informacii bezbednosnite slu`bi se dol`nida i gi dostavat na uvid rezultatite od operativnite bezbednosni proverki,~len 8 od Uredbata. Ako ima potreba Direkcijata mo`e da pobara od slu`biteda izvr{at dopolnitelni proverki. Od druga strana, ~lenovite nasobraniskata Komisija za nadzor na rabotata na ovie slu`bi mo`at da jakontroliraat nivnata rabota. Pravoto na `alba, dokolku bide odbienobaraweto za izdavawe bezbednosen sertifikat, e regulirano vo ~lenot 55 odZakonot za klasificirani informacii.
Toa e i tretata dilema vo odnos na izdavaweto bezbednosni sertifikatina pratenicite. Ili so drugi zborovi ka`ano, koj }e go ima posledniot zbor,izvr{nata ili zakonodavnata vlast. Vo odnos na ova pra{awe svetskiteiskustva se razli~ni. Me|utoa preporakata e Parlamentot da odlu~uvadokolku se pojavat odredeni pre~ki za izdavawe bezbednosen sertifikat nanekoj pratenik. Vo ~len 55 od Zakonot za klasificirani informacii, protivre{enieto za odbivawe na baraweto za izdavawe bezbednosen sertifikatmo`e da se podnese ̀ alba do vtorostepenata Komisija na Vladata ~ie re{eniee kone~no. Pri idnite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot, spored na{emislewe, bi bilo korisno ova re{enie da bide preispitano i usoglaseno sodominantnata me|unarodna praktika.
14Spored ~len 36 od Zakonot, bezbednosen sertifikat bez prethodna bezbednosna proverka
dobivaat: pretsedatelot na Republika Makedonija, pretsedatelot na Sobranieto na Republika
Makedonija, pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, zamenikot na pretsedatelot na
Vladata i pretsedatelite na Ustavniot i na Vrhovniot sud na Republika Makedonija.15 Slu`ben vesnik na RM, br. 82/04.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA98
Evroatlantski integracii
Vo ovoj period mo`eme da izdvoime dva nastani za koi se zainteresirajavnosta, a se povrzani so doslednata primena na Zakonot za klasificiraniinformacii.
Prviot be{e sporot pome|u Narodniot pravobranitel i Ministerstvotoza vnatre{ni raboti (MVR). Imeno, na barawe na Narodniot pravobranitelda dobie odredeni informacii za ispituvawe na slu~ai koi{to se povrzuvaatso pre~ekoruvawe na policiskite ovlastuvawa od MVR, dobil odgovor soobrazlo`enie deka se raboti za klasificirani infomacii i deka za da imapristap do niv treba da poseduva bezbednosen sertifikat.16 Ova baraweNarodniot pravobranitel go do`ivea kako uslovuvawe i spre~uvawe da gi vr{isvoite zakonski nadle`nosti.17 Za ovoj slu~aj se zainteresira i NATO, zatoa{to vo objasnuvaweto za procedurata za dobivawe bezbednosen serifikat nekojgo spomenal Nacionalniot bezbednosen avtoritet na Republika Makedonijavo NATO kontekst (porane{na stru~na slu`ba na Vladata koja podocnaprerasna vo Direkcija za bezbednost na klasificirani informacii kakosamostoen organ na dr`avnata uprava so mnogu pogolemi nadle`nosti). Podobienoto objasnuvawe od strana na nadle`niot organ, pretstavnicite naAlijansata predo~ija deka toa e nacionalno pra{awe i ne treba da se povrzuvakako ne{to {to e nametnato od NATO.
Vtoriot slu~aj be{e povrzan so Ha{kiot tribunal. Imeno, advokatitena Qube Bo{kovski gi obvinija makedonskite dr`avni organi deka naha{kite istra`iteli im dale pove}e od 500 stranici dokazen materijal, me|ukoi imalo i informacii so najvisok stepen na klasifikacija. Spored nivnototvrdewe na pretstavnicite na Tribunalot ne im bile izdadeni dozvoli zapristap do nacionalni klasificirani informacii, kako {to propi{uvaZakonot. Od druga strana, od makedonskite advokati bilo barano da poseduvaatbezbednosni sertifikati za da imaat pristap do arhivite na MVR.18 Ova be{erazjasneto so obrazlo`enieto deka Zakonot e vo sila od mart 2004 godina, ainformaciite se dostaveni pred toj period. Vo ponatamo{nata sorabotka soHa{kiot tribunal na istra`itelite im bea izdadeni potrebnite dozvoli zapristap, po prethodno sprovedena procedura do strana na Direkcijata. Ovabe{e eden test za me|unarodnata dimenzija na Zakonot, koj uspe{no go polo`i.
Interesno e da se spomene deka be{e pokrenata inicijativa zaocenuvawe na ustavnosta na ~len 54 stav 2 i ~len 55 stav 2 od Zakonot koi se
16 Spored Zakonot za klasificirani informacii, ~len 34, sekoj korisnik na klasificirana
informacija treba da poseduva bezbednosen sertifikat.
17 Utrinski vesnik, 19-20 noemvri 2005.18 Dnevnik, 19 noemvri 2005.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 99
Evroatlantski integracii
odnesuvaat na pravoto na direktorot na Direkcijata da donese re{enie zaprestanok na va`eweto na bezbednosniot sertifikat i pred istekot nanegovata va`nost, odnosno deka vo re{enieto za odbivawe na baraweto zaizdavawe na bezbednosniot sertifikat ne se davaat pri~inite za odbivaweto.Ustavniot sud ja odbi ovaa inicijativa so obrazlo`enie deka so Zakonot nese ureduvaat prava i obvrski na gra|anite tuku deka se ureduva ednaspecifi~na materija vo oblasta na bezbednosta i odbranata i e vo funkcijana obezbeduvawe na trajnite, vitalnite i va`nite interesi na dr`avata.
Mo`eme da zaklu~ime deka vo vremenskiot period od nepolni trigodini, Zakonot za klasificirani informaacii e {iroko prifaten i giispolnuva standardite na NATO i na EU vo ovaa oblast. Toj, isto taka,generalno e vo soglasnost so „najdobrite praktiki“ za nadzorot nabezbednosnite i razuznava~kite slu`bi. Ostanuva potrebata zadoprecizirawe na nekoi negovi odredbi, no toa ne pretstavuva pre~ka zanegovata implementacija.
2. Pristap do informacii od javen karakterPravoto za sloboden pristap do informacii od javen karakter se temeli
na idejata deka dr`avnite organi informaciite gi ~uvaat ne za “sebe”, tukuvo ime na javnosta. Soglasno ovoj princip, poedinecot treba da ima mo`nostza pristap do site takvi informacii, osven ako ne postoi nekoj povisok javeninteres poradi koj informacijata bi se dr`ela vo tajnost.
Vo poslednive godini postoi zgolemen interes za formalno priznavawena pravoto za sloboden pristap do informaciite. Brojni me|unarodni tela,vklu~uvaj}i gi Obedinetite nacii (ON) i Sovetot na Evropa (SE), ja imaatprifateno fundamentalnata va`nost na ova pravo, zaedno so potrebata oddonesuvawe na legislativa koja }e go garantira ova pravo vo praktikata.
Ustavni ili zakonski odredbi {to se odnesuvaat na pravoto na pristapdo informacii od javen karakter postojat vo pove}e evropski dr`avi,vklu~itelno i vo Republika Makedonija.19 Pove}e od 60 dr`avi vo svetotimaat usvoeno zakonodavstvo za pristap do informacii od javen karakter, odkoi polovinata se ~lenki na Sovetot na Evropa, dodeka bezmalku site ~lenkina Evropskata unija ja imaat zakonski regulirano ovaa oblast.20
19 Za ova pove}e kaj: Tobi Mendel, Sloboden pristap do informacii: Sporedben praven
pregled, PRO MEDIA, Skopje, 2004 godina.20 Najstaro zakonodavstvo za pristap do informaciite od javen karakter e zabele`ano vo
[vedska i datira od 1776 godina. Dolgo vreme ovaa dr`ava va`e{e za isklu~ok, duri po Vtorata
svetska vojna zapo~nuva procesot na donesuvawe na nacionalni zakoni za sloboden pristap do
informaciite, a po 1990 godina ovoj proces se intenzivira.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA100
Evroatlantski integracii
Ustavot na Republika Makedonija, vo ~len 16 stav 3, go garantiraslobodniot pristap do informaciite, slobodata na primawe i prenesuvawena informacii.
Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija i Delovnikot zarabota na Vladata na Republika Makedonija21 sodr`at posebni glavi zajavnosta vo nivnata rabota i za na~inite na informiraweto na gra|anite zasvoite aktivnosti. Vo niv se dadeni neophodnite razgrani~uvawa za tretmanotna klasificiranite informacii i informaciite od javen karakter koi{topo pravilo se redovno prezentirani pred javnosta preku sredstvata za javnoinformirawe, preku odr`uvawe na pres konferencii i drugite na~ini natekovno informirawe na javnosta. Vo Delovnikot za rabota na Vladatapredvidena e i posebna mo`nost za soodvetno objavuvawe na oddelniklasificirani informacii za {to odlu~uva Vladata.
Isto taka i Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnatauprava22 sodr`i posebna odredba so koja gi obvrzuva ministerstvata i drugiteorgani da ja informiraat javnosta za svojata rabota vo soglasnost so Ustavoti so zakon. Ovoj propis gi opfa}a i klasificiranite informacii, no tojseu{te ne e usoglasen so Zakonot za klasificirani informacii.
Implementacijata na navedenoto ustavno na~elo vo pogled nainformaciite od javen karakter celosno se regulira so donesuvawe naZakonot za sloboden pristap do informaciite od javen karakter, koj{to vona{ata dr`ava e donesen so izvesno zadocnuvawe.23
So ovoj Zakon se ureduvaat uslovite, na~inot i postapkata za slobodenpristap do informaciite od javen karakter.24 Vo ovoj Zakon, vo soglasnostso me|unarodnata praktika, se nabroeni isklu~ocite, koi, me|u drugoto, seodnesuvaat na za{titata na interesite na dr`avata (trajni, va`ni, vitalni)koi se povrzani so nacionalnata bezbednost na dr`avata. Imeno, vo ~len 6stav 1, kako isklu~ok se naveduvaat informaciite koi vrz osnova na zakonpretstavuvaat klasificirana informacija so soodveten stepen na tajnost.
Za sproveduvaweto na odredbite na Zakonot formirana e Komisija zaza{tita na pravoto za sloboden pristap do informaciite od javen karakter.
21 Zakonot e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br.58/06 od 11 maj 2006 godina22 Zakonot e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br.58/2000, od 21 juli 2000 godina i br. 44/02 od
27 juni 2002 godina23 Zakonot e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br. 13 od 1 fevruari 2006 godina, a stapi na sila
od 1 septemvri istata godina.24 Informacija od javen karakter e “informacija vo koja bilo forma koja ja sozdal i so koja
raspolaga imatelot na informacijata, odnosno so nea raspolaga samo imatelot na informacijata,
soglasno so negovite nadle`nosti.”
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 101
Evroatlantski integracii
Komisijata e nezavisna vo svoeto rabotewe i vo donesuvaweto na odlukite oddelokrugot na svoite odgovornosti. Za svojata rabota taa odgovara predSobranieto na Republika Makedonija na koe mu podnesuva godi{en izve{tajza svojata rabota. Pokraj gri`ata za sproveduvaweto na Zakonot, Komisijatae nadle`na da prezema merki na planot na edukacija na imatelite na infor-macii za ovozmo`uvawe na baratelite sloboden pristap do informaciiteso koi tie raspolagaat. Od druga strana, imatelite na informacii se dol`nida opredelat slu`beni lica za posreduvawe so zainteresiranite stranki zainformacii koi imaat javen karakter.25 Isto takvo re{enie ima i vo Zakonotza klasificirani informacii.
Ova e nov zakon koj{to sè u{te ne e za`ivean vo praktikata. Ottuka,vremeto }e poka`e kolku Zakonot za klasificirani informacii i Zakonotza pristap na informaciite od javen karakter se kompatibilni, odnosno nepretstavuvaat pre~ka eden za drug.
3. Pome|u „slobodata“ i „za{titata“ na informacijataSo donesuvaweto na Zakonot za klasificirani informacii i Zakonot
za sloboden pristap do informaciite od javen karakter se sozdade pravnataosnova za jasno definirawe na nadle`nostite na instituciite koi seodgovorni za implementacija na navedenite zakoni. Za postignuvawe naposakuvanoto nivo na transparentnost kriti~en e balansot koj treba da sepostigne me|u „slobodata na informacijata“ i „za{titata na informacijata“.
Po definicija informaciite treba da bidat javni. Po isklu~ok,imatelot na informacijata mo`e da odlu~i deka nekoja informacija epotrebno da ostane tajna za javnosta, no toa treba da ima zakonska osnova.Zakonot za klasificirani informacii i podzakonskite akti kon negodetalno go reguliraat tretmanot na klasificiranite informacii. Pritoase vodi osobeno smetka tie da bidat so stepen na klasifikacija dodeka e toapotrebno i vo razumni vremenski intervali. Poretki se klasificiraniteinformacii so podolgi rokovi na zadr`uvawe na klasifikacijata i toa erezervirano za osobeno najvitalnite interesi na dr`avata.
Balansot pome|u transparentnosta i nacionalnata bezbednost nadr`avata e reguliran so ~len 6 od Zakonot za pristap do informaciite odjaven karakter vo koj se veli „imatelite na informacii }e odobrat pristapdo informacija (koja vrz osnova na zakon pretstavuva klasificirana
25 Komisijata e obvrzana, vo rok od 6 meseci, zaedno so Vladata, nevladiniot sektor i so
poddr{ka na me|unarodnite organizacii da sprovede obuka na licata odgovorni za sproveduvawe na
Zakonot.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA102
Evroatlantski integracii
informacija so soodveten stepen na tajnost), ako so objavuvaweto na takvatainformacija posledicite vrz interesot {to se za{tituva se pomali odjavniot interes {to bi se postignal so objavuvaweto na informacijata“.
Sledstveno, ovlastenoto lice koe ima pravo da dava stepen naklasifikacija na informacijata treba da bide obu~eno da znae da procenidali so neovlastenoto otkrivawe na informacijata se pravi {teta pointeresite (trajni, vitalni, va`ni) na Republika Makedonija ili pak {tetavo raboteweto na imatelot na informacijata. Interesite na dr`avata sedefinirani vo Nacionalnata koncepcija za bezbednost i odbrana i erelativno lesno da se prepoznaat. Ottuka, treba da se napravi procena dalikorista od objavuvaweto na informacijata e pogolema od eventualnite {tetniposledici za za{titeniot interes. Ako javniot interes e pogolem, treba dase dade pristap do informacijata. Ako o~ekuvanata {tetna posledica epogolema, pristapot treba da se odbie.
Na imatelot na informacijata mu preostanuva da proceni dali epogolema {tetata od neobjavuvaweto na informacijata ili od nejzinotoobjavuvawe, odnosno od nejzino deklasificirawe i so toa da se ovozmo`iinformacijata da bide dostapna za javnosta.26 Za da se postigne ovoj balanspotrebna e edukacija na imatelite (kako za klasifikacija na informaciitetaka i za zna~eweto na javniot interes), iskustvo vo menaxiraweto soinformaciite i bezbednosna kultura.
Vo Zakonot za klasificirani informacii, isto taka, postoi odredbakoja odi vo prilog na za{tita na javniot interes. Imeno, vo ~len 20 od Zakonotse veli deka „informacijata koja e odredena so stepen na klasifikacija nemada se smeta za klasificirana informacija ako so nea se prikriva krivi~nodelo, pre~ekoruvawe ili zloupotreba na funkcijata ili nekoj drug nezakonskiakt ili postapka“. Sli~na odredba postoi i vo Zakonot za pristap doinformaciite od javen karakter. Vo ~len 38 e predvideno deka „se osloboduvaod odgovornost vraboten vo dr`avnata administracija koj }e dade za{titenainformacija, dokolku taa e od zna~ewe za otkrivawe na zloupotreba naslu`bena polo`ba i koruptivno odnesuvawe...“. Ovie odrebi se za{titenmehanizam koj zakonite gi pravat kompatibilni so me|unarodnite normi voovaa oblast.
26 Neodamna vo sredstvata za javno informirawe be{e objavena vesta deka vo SAD se objaveni
odredeni doverlivi informacii na Pentagon za Irak vrz osnova na nivniot Zakon za sloboden pristap
do informaciite.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 103
Evroatlantski integracii
Iskustvata poka`uvaat deka e mnogu te{ko da se dostigne posakuva-
noto nivo na transparentnost ako nema moderna administracija koja
funkcionira spored jasni pravila, implementirana od strana na educiran
personal, poddr`ana od informati~ka tehnologija i pod postojan nadzor.
Transparentnosta ne mo`e da se dostigne samo so ednostrana anga`iranost.
Potrebni se paralelni napori na poleto na legislativata, obrazovanieto
i selekcijata na personalot i vo vospostavuvaweto moderni informati~ki
sistemi.
Samo lu|eto koi }e postavat pra{awa i onie drugite koi }e prifatatdeka op{testvoto ima legitimno pravo da znae za politikata koja jasproveduva bezbednosniot sektor, nejzinata implementacija, resursite,nejzinata efektivnost i efikasnost, se tie koi{to se podgotveni da obezbedattransparentnost i da gi iskoristat mo`nostite {to taa gi dava. Za da se bideefikasen i efektiven, sistemot na selekcija i unapreduvawe na personalottreba da bide transparenten. Toa podrazbira efikasnost na „vtoroto“ nivona transparentnosta - menaxmentot so resursi, osobeno menaxmentot so~ovekovite resursi. Personalnata politika {to se temeli na objektivniocenki, povrzana so implementacijata na legislativata i drugite normativniakti vo duhot na reformite i transparentnosta, }e obezbedat povolna sredinaza gradewe na transparentnosta. Personalnata politika bazirana na„prijatelstvo“, li~ni kontakti, „familijarnost“ ja uni{tuva okolinata zaimplementirawe na transparentnosta.
Transparentnosta e nevozmo`na bez soodveten pristap do sigurna bazana podatoci. Denes dve najva`ni karakteristiki na sovremeniot svet sekompleksnosta i brzinata. Bez moderna informati~ka tehnologija enevozmo`no da se sledat donesenite odluki, u{te pomalku da se analiziraati da se sinhroniziraat, odnosno da se nadgleduvaat i da se kontroliraat. Durii dobro motiviraniot i educiran personal ne mo`e da sozdade okolina zatransparentnost bez efikasen sistem na publikuvawe na podatocite zajavnosta vo realno vreme, sledej}i gi vnatre{nite pravila za za{tita naklasificiranite informacii.
Ulogata na nevladiniot sektor, vo transparentnosta na rabotata nabezbednosniot sektor, isto taka ne treba da bide potceneta. Vospostavuvawepraktika za godi{en pregled i ocenka na nivoto na transparentnost vobezbednosniot sektor so evaluacijata na specifi~ni slu~ai vo golema mera}e pridonese za razvojot na kultura na transparentnost i poddr{ka odparlamentot i me|unarodnite organizacii.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA104
Evroatlantski integracii
Zaklu~okNa Republika Makedonija }e ì bide neophodno vo dogledno vreme precizno da
go opredeli vistinskiot odnos pome|u potrebata na op{testvoto da bideinformirano za rabotata na bezbednosnite slu`bi i drugite organi koi{tosozdavaat klasificirani informacii i potrebata od za{tita na odredeniinformacii koi se od interes za nacionalnata bezbednosta na dr`avata. Vonaglasenata `elba za pogolema transparentnost, {to osobeno doa|a do izraz vonevladiniot sektor, mo`e da se obelodenat odredeni informacii so koi mo`e da sepredizvika {teta na nacionalnite interesi na dr`avata. Od druga strana, akoimatelite na informacii se mnogu restriktivni i vr{at preklasifikacija nainformaciite, toga{ mo`e da se zagrozi javniot interes, koj e sekoga{ od promenlivkarakter. Za da se najde vistinskiot balans potrebna e demokratska praktika ibezbednosna kultura na {to po{iroka osnova.
LITERATURA
1. Slaveski Stojan, Security of information – precondition for membership of the Republic ofMacedonia to NATO, in Macedonia in NATO, Ministry of Defence of the Republic ofMacedonia, Skopje, 2003.
2. Staji} Miodrag, Bezbednosta i za{titata na klasificiranite informacii
koi se ~uvaat, obrabotuvaat i prenesuvaat preku komunikacisko-
informati~ki sistemi, Sovremena makedonska odbrana, br.11, juni 2005.
3. Banisar David, Comments on Legal regulations on Access to Information and State Secrets inAlbania, The Representative on Freedom of the Media/OSCE, http://www.privacyinternational.org/foi
4. Hans Born and Ian Leigh, Making Intelligence Accountable: Legal Standards nad Best Practisefor Oversight of Intelligence Agencies, Publishing House Parliament of Norway, Oslo, 2005.
5. Tobi Mendel, Sloboden pristap do informacii: Sporedben praven pregled,
PRO MEDIA, Skopje, 2004 godina.
6. Risto [anev, Zakonot za klasificirani informacii - novina vo na{eto
zakonodavstvo, Odbrana br.96, april 2004, str.16-17.
7. Utrinski vesnik, 19-20 noemvri 2005.
8. Dnevnik, 19 noemvri 2005.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 105
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
105
RAZVOJ NA POVE]ECEVNITE „GATLING“ ORU@JA VOSVETOT
Drage PETRESKI, Rose SMILESKIVoena akademija "General Mihailo Apostoloski" - SkopjeNa}e BABAMOV Ma{inski fakultet - Skopje
Apstrakt: Pove}ecevnite „gatling“ oru`ja od momentot na nivnotosozdavawe i stavawe vo funkcija vo voenite strukturi predizvikaa golemo
voodu{evuvawe i zadovolstvo kaj voenite stru~waci do dene{en den. Vo
trudot stanuva zbor za istoriskiot razvoj na ovie oru`ja poznati po imeto
na nivniot konstruktor d-r Gatling od SAD, sè do dene{nite sovremenipove}ecevni mitralezi i pove}ecevni lesni topovi koi se sretnuvaat kako
formacisko voeno oru`je kaj sovremenite voeni vozduhoplovi.
Pretstaveni se pove}ecevni sovremeni oru`ja koi se koristat vo svetot so
nivnite borbeni i tehni~ki karakteristiki od kade mo`e da se voo~atprednostite i borbenite mo`nosti so koi plenat ovie klasi~ni oru`ja. Na
krajot od ovoj trud e napraven zaklu~ok i dadeni se pravcite na razvoj na
sovremenite pove}ecevni oru`ja.
Klu~ni zborovi: Gatling oru`ja, oru`je za vozduhoplov, brzina na ga|awe, broj
na cevki, dvi`e~ka sila.
DEVELOPMENT OF MULTIPLE GATLING GUNS IN THE WORLD
Abstract: From the early beginning innovations and becoming a part of military structure upto today, Multipipe Gatling guns showed good results in practice and satisfaction betweenmilitary professional persons. The name of these guns is given according to their constructor,Dr. Gatling (USA). In this paper is covered historical development of these guns up to modernmultipipe guns and modern multipipe light-weight cannon, which can be met as a militaryweapon at modern aircrafts.Shown are multipipe modern guns, which are in worldwide usage. Also, their fighting andtechnical properties are given in the same Table. From these data, one can find advantagesand fighting capabilities of these weapons.Conclusion follows at the end of this paper. Also, there are given directions of development ofmodern multipipe weapons.
Key words: Gatling guns, aircraft gun, firing rate, number of barrels, power source.
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA106
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
VovedSovremenoto avtomatsko oru`je vo pogolem broj slu~ai mora da ima golema
brzina na ga|awe. Efikasnosta vo uni{tuvaweto na celta vo prv red zavisi odbrzinata na ga|awe, kalibarot na proektilot, po~etnata brzina na proektilot,to~nosta vo ni{aneweto i sl. Konstruktorot pri analiza i izbor na tiekarakteristiki treba da bara optimalno re{enie pri sozdavawe na avtomatskitesistemi so golema brzina na ga|awe, se stremi da te`i kon obezbeduvawe minimalnovreme na traewe na ciklusot.
Maksimalnata mo`na brzina na ga|awe izrazena preku brojot na istrelani
kur{umi vo minuta e min
max60
Tn kade minT e minimalno mo`no vreme na ciklusot
na rabota na avtomatikata izrazeno vo sekundi. Vremeto na traewe na ciklusot narabota na avtomatot e:
hupfc ttttT kade e:
- vreme na gorewe na kapislata;
ft - vreme na vre`uvawe na proektilot (vreme na forsirawe);
- vreme na dvi`ewe na proektilot po vodi{teto;
- vreme na rabota na mehanizmot za aktivirawe i istreluvawe;
- vreme na rabota na mehanizmot za donesuvawe i vnesuvawe na kur{umot
(mehanizam za hranewe);
Idealno minimalno mo`no vreme na traewe na ciklusot }e bide pri
. Kaj sovremenite avtomatski oru`ja goleminata na minimalnoto vreme na
traewe na ciklusot e , {to odgovara na idealnata teoretska
brzina na ga|awe od 15000 do 20000 proektili vo minuta.
Zaradi ostvaruvawe na avtomatskata strelba mora da raboti nekakov
mehanizam za hranewe na oru`jeto, ~ie vreme na rabota e ograni~eno so maksimalna
dozvolena brzina na mehanizmot koj raboti vo najte{ki uslovi. Vremeto na rabota
na mehanizmot za hranewe se odreduva po ravenkata
kade e:
ptut
ht
iT
0ht
sTi 004,0003,0 ,/60 ii Tn
doz
hh V
XT
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 107
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
hX - vkupen pat na izbraniot mehanizam za hranewe pri hraneweto;
dozV - maksimalno dozvolena brzina na dvi`ewe na izbraniot mehanizam za
hranewe;
- koeficient koj zavisi od konstrukcijata na mehanizmot za hranewe i od
karakterot na promenata na prenosniot odnos )10(,doz
sre
VV
.
Za zgolemuvawe na brzinata na ga|awe na konstruktorot mu stoi na
raspolagawe smaluvawe na vremeto na donesuvawe i vnesuvawe na kur{umot-vreme
na rabota na mehanizmot za hranewe. Vo Tabelata 1 e dadena goleminata na traewe
na poedine~nite aktivnosti od koi se sostoi vremeto na hranewe na oru`jeto ht za
naj~esto primenuvani {emi na avtomatsko oru`je.
Tabela br.1 Sostavni elementi na vremeto na hranewe
Ovaa tabela poka`uva deka kaj obi~nite {emi so postepeno dvi`ewe na
delovite koi „trzaat“ najdolgo traat tri aktivnosti: donesuvawe na kur{umot vo
priemnikot, izvlekuvawe i isfrlawe na ~aurata i vnesuvawe na kur{um vo
le`i{teto. Za zgolemuvawe na brzinata na ga|awe, konstruktorot mo`e da koristi
nekolku mo`nosti:
1. Zgolemuvaweto na brzinata na ga|awe mo`e da se ostvari so skratuvawe na
patot na podvi`nite delovi, so smaluvawe na praznite odovi, so skratuvawe na
vremeto na izvlekuvawe na ~aurata itn.
2. Zgolemuvawe na brzinata na ga|awe e mo`no so zgolemuvawe na brzinata na
dvi`ewe na podvi`nite delovi. Me|utoa toa zgolemuvawe e ograni~eno so
dozvolenata brzina na sudarot na elementite.
3. Zgolemuvaweto na brzinata na ga|awe mo`e da se ostvari i so namaluvawe
na masata na delovite koi „trzaat“, me|utoa taa mo`nost e ograni~ena so cvrstinata
na elementite i so sigurnosta na rabotata na mehanizmot.
R.br. Aktivnost
Relativno vreme na traewe naaktivnosta vo odnos na ciklusot
ci Tt / %cp
1. Donesuvawe na kur{umot 0,18 - 0,58 38
2. Izvlekuvawe i isfrlawe na~aurata
0,11 - 0,57 34
3. Vnesuvawe na kur{umot 0,07 - 0,3 18
4. Otvorawe na zatvora~ot 0,012 - 0,04 2,4
5. Zatvorawe na zatvora~ot 0,05 - 0,02 3,4
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA108
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
So analiza na rabotata na avtomatikata se poka`alo deka namaluvawe na
vremeto na hranewe
ht
e mo`no pri paralelno izveduvawe na potrebnite aktivnosti
vo ciklusot. Ako aktivnostite donesuvawe, vnesuvawe, izvlekuvawe itn. se izvedat
paralelno namesto seriski, vremeto koe se tro{i na nivno izvr{uvawe zna~itelno
se namaluva. Takvite avtomatski oru`ja koi se baziraat na principot na paralelni
aktivnosti vo ciklusot se ve}e konstruirani i vo dene{no vreme se pove}e se
primenuvaat kako avionski i protivavionski oru`ja. Vo ovie sistemi koi rabotat
na principot na paralelni aktivnosti spa|aat pove}ecevnite oru`ja i oru`jata so
pove}e le`i{ta za kur{umi. Poznato e deka za hranewe na oru`jeto treba da se
otvori cevkata, da se izvle~e i isfrli ~aurata, da se donese kur{um vo priemnikot,
da se vnese kur{um vo le`i{teto, da se zatvori cevkata i da se izvr{i naredno
istreluvawe. Ovie aktivnosti mo`e da se ivr{at na razli~ni na~ini, pa spored
principot na hranewe avtomatskoto oru`je mo`e da se podeli na slednive grupi:
− ednocevno oru`je;
− pove}ecevno oru`je;
− ednocevno oru`je so pove}e le`i{ta na kur{umi.
RazvojAvionskite topovi koi se so kalibar od 20 do 30 mm mora da imaat {to
e mo`no pogolema brzina na ga|awe i {to pomala masa, pa ako se zgolemi
brojot na avtomati na eden nosa~ bi se zgolemila i masata na istiot. Ovde
konstruktorite se sre}avaat so problemot za zgolemuvawe na brzinata na
ga|awe so pomo{ na ednovremeno odvivawe na pove}e operacii vo ciklusot.
Na ovoj na~in se trgnalo kon sozdavawe na pove}ecevnite sistemi kade ne se
raboti za prosto obedinuvawe na nekolku avtomati vo eden blok, tuku se
raboti na sozdavawe na pove}ecevni sistemi so organski povrzana avtomatika.
Da se vratime nazad, vo 1862, markantnata li~nost d-r Ri~ard Xordan
Gatling od SAD patentiral za industrisko proizvodstvo operativen
pove}eceven mehani~ki mitralez, eden od pove}e uspe{no napravenite i
primeneti vo voenite formacii. „Gatling“ oru`jata obi~no imaat 6 do 10
cevki, montirani vo vrtliv cilinder. Koga ra~kata se vrti, oru`jeto se
rotira zaedno so snopot od cevki. Sekoja cevka ima svoj sopstven zatvora~,
koj go kompletira potpolno povtornoto polnewe za edno vrtewe na snopot
na cevki.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 109
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
Sl. 1 Originalno „gatling“ oru`je od 1873 god., raboti na princip na ra~no
vrtewe na cevkite so pomo{ na ra~kata.
Ovoj na~in na konstrukcija i rabotewe vo toa vreme rezultiral so
brzina na ogan pogolema od 200 proektili vo minuta, so koe bil postignat
dovolno dobar uspeh vo erata na edine~na strelba.
Sl. 2 Na~in na funkcionirawe na pove}ecevno „gatling“ oru`je
Vrtliva
ra~kaUdarna igla
Municiski
sad
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA110
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
1 Hogg Ian, Janes Guns Recognition handbook, Collins, 2002.
Prvite mitralezi od ovoj tip na oru`je steknaa golema rasprostrane-
tost i popularnost, se sostoeja od {est do deset cevki pozicionirani vo
cilinder. Sekoja od ovie cevki ima svoj zatvora~ i udarna igla za inicirawe
na kapislata. Za rakuvawe na oru`jeto i otvorawe na ogan od nego, mora da se
vrti ra~kata, koja gi vrti cevkite zaedno so cilinderot. Sekoja cevka so svoeto
kru`no dvi`ewe koga }e dojde pod municiskiot sad za polnewe vo nejze se
stava nov kur{um. Avtomatikata na ova oru`je mo`e da ja zadvi`uva i
elektromotor. Vo vnatre{nosta na sandakot na oru`jeto rotira blok na cevki
i zatvora~i. Dvi`eweto na zatvora~ot nazad i napred se ostvaruva so dvi`ewe
na ispustot na zatvora~ot po profiliranite `lebovi vo sandakot. Do
istreluvawe doa|a koga cevkata se nao|a vo gorna polo`ba.1
So avtomatiziraweto vo raboteweto ovie oru`ja stanale se pove}e
operativni, no eden period do pred 1940 godina „gatling“ sredstvata bile
malku zaboraveni. Vo toa vreme, dinamikata na vozduhoplovite vo vozdu{nite
borbi stanala mnogu golema, taka {to ednakvoto brzo pukawe so
konvencionalnite mitralezi stanala golema nu`da i potreba za isfrlawe
na golem broj proektili za mnogu kratko vreme pri sredbite so
neprijatelskite avioni. Ovie potrebi go isfrlija poznatiot proekt na
Sl. 3 Realna situacija na dejstvo na „gatling“ minioru`je
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 111
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
2 http://www.pyrkal.gr3 http://www.revistanaval.com
pove}ecevnoto „gatling“ oru`je nare~eno „vulkan“, ova oru`je be{e nameneto
za superbrzo pukawe pri vozdu{nite borbi za potrebite na Vozdu{nite sili
na SAD. Proektot bil rakovoden od General Electric Co. Prvite testovi bile
napraveni vo docnite godini na 19 vek, i imale so elektri~no upravuvawe
namesto ra~no upravuvanata ra~ka za vrtewe. Ovoj neposreden tehni~ki na-
predok obezbedil brzina na ga|awe od okolu 4000 kur{umi vo minuta, koja
bila mnogu impresivna brojka vo toa vreme. Napredokot vo razvojot na indu-
strijata rezultiral vo nekoi uspe{no realizirani eksperimenti vo 1956
godina, 6 cevniot 20 mm T171, elektri~no upravuvan stana slu`beno prifateno
oru`je za voenite vozduhoplovi ozna~eno kako M61.2 Ova oru`je mo`e da
puka so brzina na ga|awe od 4000 do 6000 proektili vo minuta. Ovoj uspeh e
mo`en so prifa}awe na faktot za postoewe na pove}e cevki, dodeka brzinata
na ga|awe za edna cevka e okolu 1000 proektili vo minuta ili pomalku. M61
stana glavno avionsko oru`je vo SAD, isto taka be{e koristeno kako kopneno
antivozdu{no oru`je so oznaki M161 i M163 „vulkan“. Mornaricata isto
taka go stava vo funkcija ova oru`je ozna~eno kako „vulkan“-Phalanx CIWS.3
Sl. 4 Vulkan M61 20 mm pove}eceven top montiran pod kriloto na avionot
Za vreme na Indo-Kineskite nedorazbirawa vo 1960, SAD gi obezbedi
svoite armiski helikopteri za borba protiv pe{adijata so dopolnitelna
ognena sila. Ovie idei rezultiraa vo kratok vremenski period General Elektric
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA112
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
da dizajnira M61 „gatling“ oru`je so kalibar 7,62X51 mm NATO municija.Poznato kako M134 minioru`je (Minigun), mo`e{e da otvori ogan so brzina
na ga|awe od preko 4000 proektili vo minuta, i naskoro se sozdade tip na
oru`je so mo`nost da se postavi na helikopter.4 Be{e postaveno pod kabinata
na pilotot i pod kriloto na juri{niot helikopter AH-1G kobra, a na vratataza vlez na transportniot helikopter UH-1 Huey, i na mnogu drugi helikopte-ri i vozduhoplovi, vklu~uvaj}i go famozniot avion kako A/C-47 i A/C- 119.
Voobi~eno, AH-1G kobra nosi eden ili dva „gatling“ minioru`ja pod pi-
lotskata kabina, so 2000 ili 4000 kur{umi municija. Helikopterot UH-1 mo`e
da nosi edna ili dve minioru j̀a na razli~ni mesta prika~eni so 12000 proektili
municija staveni na raspolagawe za momentno dejstvo po neprijatelot.
So voveduvaweto na municijata so kalibar od 5,56 mm vo voena upotreba,
Amerikancite se potrudija od „gatling“ minioru`jeto da sozdadat oru`je,
poznato kako XM-214 mikrooru j̀e (Microgun).5 Ova oru j̀e ima 6 cevki so kalibar
od 5,56 mm, elektri~no e upravuvano i mo`e da otvori ogan so brzina od preku
10000 proektili vo minuta. Kalibarot 5,56 mm be{e slabo primenet za dejstvo
na celi od vozduh-zemja ili zemja-vozduh (protivvozdu{na odbrana). Vo pe{adijata
MikroGatling oru`jeto skoro i ne be{e staven vo funkcija, komplicirano i
dejstvuva so mnogu golema brzina na ogan i ima golema reaktivna sila, koja pri
potpolno dejstvo so ogan iznesuva preku 110 kg so ova oru`je.
Sl. 5 „manigan“ M134 postaven na juri{en helikopter UH-1 Iro
4 http://www.fas.org/man/5 http://www.thesupplybunker.net/weapons
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 113
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
Sl. 6 „^udovi{te” GAU-8/A 30 mm so 7 cevki
Sl. 7 Pove}ecevniot top GAU-8/A 30 mm, postaven na avionot A10
SAD, isto taka, izgradija soodveten broj drugi „gatling“ tipovi oru-
`ja dizajnirani na princip na gasna komora so kalibar od 20 mm, 25 mm i 30
mm pove}eceven lesen top GAU-8/A so ime „~udovi{te“, poka`an na Sl.7, so
mo`nost za postavuvawe na A10 vozduhoplovot.6 SAD ne e edinstvena zemja
vo eksploatacijata na „gatling“ idejata za ovoj tip na oru`ja. Rusite vgradija
6 http://www.fas.org/man/dod-101/sys/ac/equip/gau-8.htm
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA114
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
na nekolku vozduhoplovi vakov tip na oru`ja. Za helikopterite koristat 4
cevni mitralezi so kalibar od 7,62 mm i od 12,7 mm, a za voenite avioni
koristat 23 mm i 30 mm pove}ecevni oru`ja.7/ 8 Nekoi pove}ecevni 30 mm tipovi
oru`ja Rusite go upotrebuvaat na voenite brodovi, no so nedovolno golema
dale~ina na ga|awe.
Sl. 8 Krivi i ϕ =ϕ(t) za blok cevki na pove}eceven top
Pove}ecevnite sistemi imaat dosta slo`ena konstrukcija i po pra-
vilo relativno golema masa. Na Sl.10 se dadeni grafici za promena na
agolnata brzina na blokot cevki pri sekoe istreluvawe i zakonot za promena
na agolot na rotacija na blokot cevki. Za pove}ecevnite oru`ja
karakteristi~no e {to ne e potrebno da se prekine rotacijata na cevkite za
vreme na istreluvaweto kako vo slu~aj kaj revolverskoto oru`je kade
barabanot zastanuva za vreme na istreluvaweto.
7 www.zid.ru/en/products/military/gsh23.html8 http://www.zid.ru/en/products/military/gsh30.html
)(t
2t nt t
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 115
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
Moderni „gatling“ oru`ja
Tabela: Moderni „gatling“ oru`ja so osnovni podatoci
Klu~nata prednost na modernite, funkcionalni i mo}ni Gatling tip
na oru`ja, e ekstremno golemata brzina na ga|awe, voobi~aeno od 4000 do
6000 proektili vo minuta, ponekoga{ pove}e od 10000-12000 proektili vo
minuta. Ovaa brzina na ga|awe e potrebna za uni{tuvawe na celi koi se
mnogu podvi`ni i dinami~ni, a koga dadenoto vreme za akcija e mnogu
kratko. Takvite celi se vo najgolem broj slu~ai voeni avioni i
helikopteri, ili, pak, celi na zemja ga|ani od voen vozduhoplov. Po-
ve}ecevnite sistemi se relativno kompleksni, prili~no te{ki i baraat
nadvore{na dvi`e~ka sila za aktivirawe (elektri~na, vozdu{en pritisok
ili hidraulika). Ima nekolku samopodvi`ni (so pomo{ na barutni gasovi)
„gatling“ tipovi na oru`ja, no tie se poobemni i pote{ki vo odnos na
srodnite ednocevni oru`ja. Va`na karakteristika na „gatling“ oru`jata,
koja e bitna za vozdu{ni borbi e vremeto potrebno za aktivirawe na ova
oru`je za dejstvo so ogromna brzina na ga|awe po pritiskawe na
soodvetnoto kop~e. Za M61 „vulkan“ za gotovs za ogan e potrebno vreme od
okolu 0,4 sekundi .
Model Poteklo Kalibar Br. nacevki
Brz. naogan
pr/min
Sops.te`inana oru`
Dvi`e~kasila
Dol`. Maks.povratna
sila
XM214
MicroganSAD 5,56 mm
NATO
6 preku10000
15 kg elektr. 0,69 m 110 kg
M134
MiniganSAD 7,62 mm
NATO
6 4000-6000
18,8 kg elektr. 0,8 m 120 kg
GShG-
7,62Rusija 7,62x54
mm R4 6000 19 kg barutni
gasovi- 120 kg
YakB-
12,7Rusija 12,7x108
mm4 4000-
500045 kg barutni
gasovi- 520 kg
GAU-
19/ASAD 12,7x99
mm3 1300 64 kg elektr. 1,37 m 120 kg
M61
VulkanSAD 20 mm 6 preku
6000114 kg elektr.
ilihidraul.
1,83 m -
GSh-623M
Rusija 23 mm 6 10000 73 kg barutnigasovi
- -
GAU-12/U
SAD 25 mm 5 4200 120 kg pneumatik - -
GSh-6 30 Rusija 30 mm 6 6000 149 kg barutnigasovi
- -
GAU-
8/ASAD 30 mm 7 1800
ili 4200281 kg hidraul. 2,9 m > 4 ton
3
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA116
Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema
Zaklu~okOd prethodno ka`anoto za pove}ecevnite oru`ja mo`eme da gi izvle~eme
slednite karakteristiki:
• Razvojot na samata konstrukcija se bazira na principite koi ovozmo`uvaat
paralelni aktivnosti vo ciklusot na rabotewe na avtomatikata na oru`jeto;
• Zgolemena brzina na ga|awe zaradi golemata dinamika na celite vo vozduh i
brzata promena na borbenata situacija, {to bara brza podgotovka i otvorawe na
ogan;
• Golema to~nost i preciznost so cel da se zgolemi efektot, {to garantira
pogolema verojatnost na izvr{uvawe na borbenite zada~i so pomala potro{uva~ka
na municija;
• Visoko nivo na tehni~ka sigurnost pri rakuvaweto;
• Lesno i eftino odr`uvawe.
Pokraj spomenatite pravci na razvoj se ispituvaat i mnogu drugi potencijalni
mo`nosti za ponatamo{no usovr{uvawe na tehni~kite i borbenite elementi na
sovremenite pove}ecevni oru`ja.
LITERATURA:
1. Hogg Ian, Janes Guns Recognition handbook, Collins, 2002.2. Bonds Ray, The Illustrated Directory of Modern American Weapons, Motorbooks International,
USA, 2002.3. Hoog V. Jan, Machine Guns, Krause Publications, 2001.4. G.M. Moss, D.W. Leeming, C.L. Farrar, Military Ballistics, London – UK, 1995.5. D.Petreski, Dinami~ka analiza i kompjuterska simulacija na oscilatornite
dvi`ewa na mehanizmite kaj avtomatskite oru`ja, doktorska rabota, Skopje,2005.
6. http:/www.thesupplybunker.net/weapons7. http:/www.pyrkal.gr/medium8. http:/www.wpaafb.af.mil9. http:/www.periscope1.com
10. http:/www.fas.org11. http:/www.shipunov.com12. http:/www.world.guns.ru13. http:/www.aviation.ru14. http:/www.globalaircraft.org15. http:/www.atk.com/defence16. http:/www.hill.af.mil17. http:/www.military.cz/usa/air18. http:/www.longcamp.com19. http:/www.spartacus.schoolnet.co20. http:/www.army.mod.uk
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 117
Stranski avtori
117
VNATRE[EN EKSTREMIZAM I TERORIZAM
Milan Milo{evi}Policiska akademija, Belgrad
Apstrakt: Vo trudot se analizirani vnatre{niot ekstremizam i terorizam
od aspekt na onie nivni manifestacii koi najseriozno go zagrozuvaat ustav-
niot poredok i bezbednosta na dr`avata ili na drug soodveten entitet.Konkretno, sogledani se poimot i razgrani~uvaweto na vnatre{niot ekstre-
mizam so srodnite pojavi na zagrozuvawe na nacionalnata bezbednost, potoa
formite na manifestiraweto na vnatre{niot ekstremizam i terorizam,
odnosno poedine~ni akti na nasilstvo (atentati, grabnuvawa i sabota`i),kako i najva`nite formi na organizirawe na nositelite na vnatre{niot
ekstremizam i terorizam - fenomenite na ilegalni organizirani sobiri
(grupi i organizacii) i odmetni{tvo. Najposle, bidej}i e evidentno deka
prisustvoto na koja bilo forma na me|unaroden terorizam dejstvuvaohrabruva~ki i na site vnatre{ni ekstremisti i teroristi, najkratko e
uka`ano i na razlikata pome|u vnatre{niot ekstremizam i terorizam i
terorizmot so me|unarodno zna~ewe (transnacionalniot terorizam).
Klu~ni zborovi: vnatre{en ekstremizam i terorizam, atentat, grabnuvawe,
sabota`a, ilegalno organizirawe, odmetni{tvo.
INTERNAL EXTREMISM AND TERRORISM
Abstract: In this paper, the author analyzes internal extremism and terrorism from the pointof view of their manifestation which seriously jeopardized constitutional order and security ofstate or any other appropriate entity. Specificially, the author takes into consideration theconcept and determination of internal extremism and terorism from similar manifestationsthat jeopardize national security, then forms of demonstration of internal extremism andterorism, that is to say, individual acts of violence (assassination, kidnapping and sabotage),as well as the most important forms of organizing internal extremism and terrorism-thephenomena of illegal organized groups and organizations and outlawry.Finally, since it is evident that the presence of any kind of international terrorism, encourageall internal extremists and terrorists, it is pointed on the diference between internalextremism and terorism, and international terrorism (transnational terrorism).
Key words: internal extremism and terrorism, assassination, kidnaping, sabotage, illegalorganisation, outlawry.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA118
Stranski avtori
1. Poim i vidovi ekstremizam i terorizamTerminot „ekstremizam“ (lat. extremum, {to zna~i krajnost,
isklu~ivost) e sinonim za ednostranost, isklu~itelnost, nepomirlivost inetrpelivost, dodeka pod politi~ki ekstremizam podrazbirame sfa}awa iodnesuvawa koi su{tinski i zna~itelno otstapuvaat od konvencionalnite,op{testveno prifatlivi politi~ki stavovi i odnesuvawa. Vo soglasnost sotoa mo`e da se zaklu~i deka ekstremizmot vo po{iroka smisla na zborot, giopfa}a site politi~ki sfa}awa i odnesuvawa (na poedinci, grupi iorganizacii) koi drasti~no otstapuvaat od ona {to e prifatlivo, legalno ilegitimno vo politi~kite odnosi i borbi vo edno demokratsko op{testvo.Vo potesna smisla, pod ekstremizam se podrazbira podgotvenost za upotrebana nasilstvo i voop{to na najgrubi metodi i sredstva poradi ostvaruvawe nasopstveni politi~ki celi1 . Vakvite odnesuvawa redovno predizvikuvaatseriozni politi~ki i bezbednosni problemi vo sekoe op{testvo.
Kako osobeno negativna i za op{testvenoto ureduvawe vo celinarazoruva~ka pojava, ekstremizmot vo praktikata razli~no se manifestira.Najop{to, vidovite na manifestirawe mo`at da se podelat na: 1)kler{ovinizam i verski fanatizam (ekstremizam vo me|uverskite odnosi);2) ekstremen nacional-{ovinizam (ekstremizam vo me|unacionalniteodnosi); 3) regionalen partikularizam i separatizam; i 4) totalitarizam(ekstremizam od redovite na totalitarnite i antidemokratskite politi~kiorganizacii i dvi`ewa). So pravo se smeta deka sekoj politi~ki ekstremizampretstavuva negacija na demokratskata ustavna dr`ava, bez ogled na toa kakose manifestira vo praktikata (rasizam, nacional-{ovinizam, ksenofobijai sl.)2 .
Politi~kite ekstremisti voop{to koristat mnogubrojni postapki,metodi i sredstva za ostvaruvawe na svoite celi. Iako ne isklu~uvaat niupotreba na legalni metodi i sredstva, tie naj~esto koristat nezakonskisredstva, koi, vo su{tina se sveduvaat na razni formi na politi~kikriminalitet. Nekoi avtori smetaat deka ekstremizmot prvenstveno semanifestira vo forma na avanturizam - zemawe zalo`nici, grabnuvaweavioni, uni{tuvawe na politi~ki meti i sl3 . Celta na takvite akcii e da se
1 Ilih Predrag, „Unutra{wi ekstremizam i terorizam“, vo: Savih A. i dr., Osnovi dr`avne
bezbednosti, Beograd, Obrazovno-istra`iva~ki centar, 1998, str. 73.2 Za poimot i vidovite na manifestirawe na politi~ki ekstremizam vidi: Nolen Diter (ured.),
Politološki rijeènik: Dr•ava i politika (prevod), Osijek itd. : Panliber, 2001, str. 310-314.3 Subramanijan S. I, human rights and police, Hyderabad: Assosiation for Advancement of Police and Security
Science, 1998, p. 142, 143.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 119
Stranski avtori
isprovocira dr`avata da reagira so prekumerna sila za da demonstrira dekavladee so celata situacija. Vo takvi situacii del od populacijata koj ne epovrzan so izvr{itelite na politi~koto nasilstvo do`ivuva traumi irazviva svoevidna netrpelivost kon dr`avnite organi. Poradi toa, tie nesorabotuvaat so vlastite vo nastojuvawata da se sovlada nasilstvoto, tuku~esto pru`aat poddr{ka na ekstremisti~kite elementi. Vaka sfateniotavanturizam prerasnuva vo povisoka forma na politi~ki ekstremizam, zakoj e karakteristi~no propagiraweto na idejata deka do vlast se doa|a samo„preku cevkata na oru`jeto“ i vo zaludnosta na demokratskiot poredok.
Pokraj legalnite politi~ki sredstva ekstremistite vo realizacijatana svoite nameri koristat i drugi sredstva, kako {to se subverzivnatapropaganda i sorabotkata so stranski razuznava~ki slu`bi i so drugi stranskipoliti~ki subjekti (organizacii na politi~ki emigracii, me|unarodniteroristi~ki organizacii i dr.). Za nositelite na ekstremizmot ekarakteristi~no i razuznava~koto dejstvuvawe za instituciite napoliti~kiot sistem na dr`avite ~ij, so ustav utvrden, poredok go zagrozuvaat.Osnovna cel na toa dejstvuvaweto e vo funkcija na kontrarazuznava~kodeluvawe, t.e. ofanziven prodor vo spomenatite institucii poradi doa|awedo podatoci za toa kolku tie institucii znaat za samite ekstremisti.Ostanatite celi glavno se vrzani za potrebite na propagandno-psiholo{kotodejstvuvawe na ekstremistite, odnosno za obidite za kompromitirawe napretstavnicite na sistemot, za vnesuvawe nedorazbirawe, zabuni ipottiknuvawe na nelojalna konkurencija vnatre vo instituciite na sistemot,odnosno za negovo „anga`irawe“ sam so sebe, a ne so borbata protivekstremistite. Prisutna e i sorabotka so nositelite na klasi~niotkriminalitet vo zemjata i vo stranstvo, poradi doa|awe do materijalnisredstva, oru`je i vr{ewe na teroristi~ki i drugi ekstremisti~ki akcii.
Od ovoj stepen politi~koto nasilstvo prerasnuva vo terorizam(„stavawe na lu|eto vo sostojba na strav od smrtta“). Vo naj{iroka politi~kasmisla, terorizmot se sfa}a kako metod na politi~ka borba za koj ekarakteristi~na upotrebata na sistematsko nasilstvo svedeno naintimidacija (zastra{uvawe) na protivnikot i kr{ewe na negoviot otpor.Vo taa smisla i samiot termin terorizam pretstavuva kovanica sostavena odzborovite „teror“ (od francuskiot zbor terreur koj zna~i seewe strav) isufiksot „izam“. Mo`eme da zaklu~ime deka terorizmot pretstavuva planskiakt na nasilstvo ili na zakana so primena na nasilstvo koe go prezemaatodredeni op{testveni grupi so cel da vlijaat na op{testveniot ipoliti~kiot ̀ ivot na edna zaednica vo nasoka na osvojuvawe ili za~uvuvawena vlasta.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA120
Stranski avtori
Su{tinata na terorizmot e vo planskoto instrumentalizirawe nanasilstvoto koe ima za cel so t.n. efekt na rezonansa da predizvika strav inesigurnost, da gi ohrabri istomislenicite, a da gi animira neutralnite.Poradi toa, sekoj teroristi~ki akt pretstavuva svoevidno „propagandno delo“koe go promoviraat akterite, t.e. prifa}aat odgovornost za negovotoizvr{uvawe. Vsu{nost, ekstremistite kako politi~ko malcinstvo sakaat dago nateraat mnozinstvoto od populacijata da gi prifati nivnite barawa,pritoa slu`ej}i se so teror pri {to atentatite i koristeweto na mini idrugi eksplozivni napravi se koristat za predizvikuvawe panika vo javnosta.So zagrozuvaweto na normalniot ̀ ivot na lu|eto, javnoto mislewe postepenoja gubi doverbata vo sposobnosta na dr`avnite organi. Sozdadenata psihozana strav kaj populacijata ~esto ja koristat i apoliti~kite (kriminalni) grupiza vr{ewe na kriminalni aktivnosti pod zakrilata na teroristite. Ako voovie fazi do`iveat uspeh, politi~kite ekstremisti pristapuvaat kon bunt,t.e. planiraat i izveduvaat organizirana vooru`ena pobuna4 , koja naj~estoima za cel secesionizam, pod {to se podrazbira gubewe na administrativnatai na politi~kata kontrola na dr`avata nad delot od svojata teritorija.
Spored toa, terorizmot, kako slo`ena op{testveno-politi~ka pojava,se pojavuva vo razli~ni vidovi, koi mo`at da se klasificiraat sporedrazli~ni kriteriumi. Sepak, nesomneno najva`nata podelba na terorizmot ena vnatre{en i me|unaroden, a se zasnova na lokacijata na dadena teroristi~kaakcija, no i na dr`avjanstvoto na izvr{itelite i `rtvite. Vnatre{niotterorizam e ograni~en samo na edna zemja, bidej}i teroristi~kata akcija seodviva na teritorijata samo na edna zemja i site nejzini u~esnici se dr`avjanina ista dr`ava. Vo takvite akti spa|aat na primer devette slu~ai napodmetnati eksplozivni napravi od strana na albanskite separatisti voPri{tina od oktomvri 1982 do mart 1984 godina, potoa, poznatiot bomba{kinapad na desni~arskite militanti vo Oklahoma (Oklahoma City Bombing) inapadot na religioznite ekstremisti so otroven gas vo tokijskoto metro -dvata vo 1995 godina, itn.
Me|utoa, vnatre{niot terorizam po pravilo dobiva karakter name|unaroden terorizam, bidej}i ovie teroristi povremeno dobivaat pomo{i poddr{ka od nekoi drugi dr`avi, napa|aat celi vo stranstvo, zagrozuvaatme|unarodno za{titeni objekti i sl. Za me|unaroden terorizam stanuva zbor
4 Za nekoi aspektivooru`ena pobuna vidi npr.: Bevilacqua A. C., „Intelligence and Insurgency“, in:Marin Corps Gazette, No. 1 (1976), pp. 40-46; Petkovih Milan, „Pobuna i secesija“, vo: Vojno delo, br.4-5
(1997, str. 189-200; Mikih Slobodan, „GraÚanski ratovi“, vo: Savremeni problemi ratne ve{tine, br.
36-37.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 121
Stranski avtori
toga{ koga teroristi~kata akcija se odviva na teritoriite na dve ili pove}edr`avi, koga nejzinite akteri se dr`avjani na dve ili pove}e dr`avi, kako ikoga objektite opfateni so taa akcija se vo sopstvenost na dve ili pove}edr`avi ili soodvetni entiteti. Vo vrska so toa se smeta deka poimotme|unaroden terorizam se odnesuva na sekoj napad na nekoe so me|unarodnopravo za{titeno dobro. Na primer, poznato e deka t.n. pisma-bombi sami posebe gi zagrozuvaat me|unarodnite po{tenski komunikacii. So samoto toavakvite akcii, spored me|unarodnoto pravo, se smetaat za akti na me|unarodenterorizam, bez ogled na toa koj gi izvr{il i so kakvi konkretni celi, namerii motivi bile opredeleni5 .
Najposle, me|unarodniot terorizam na~elno mo`e da se podeli natransnacionalen i me|unaroden terorizam. Vakvata klasifikacija e mo`naprvenstveno vrz osnova na analiti~kite merila, ~ija krajna cel e da gorasvetli dejstvuvaweto na terorizmot vo me|unarodnite odnosi.Me|unarodniot terorizam vo vistinska smisla na zborot e samotransnacionalen terorizam koj vo osnova go sproveduvaat avtonomninedr`avni subjekti, odnosno poedinci i grupi, bez ogled na toa dali u`ivaatodreden stepen na moralna ili materijalna poddr{ka na edna ili na pove}eblagonakloni vladi i na nivnite razuznava~ki slu`bi (state suported), ilioperiraat bez pomo{ na koja bilo vlada (nonstate suported).
Me|unarodniot terorizam voop{to, a osobeno transnacionalniot,neminovno se odrazuva i na vnatre{nata bezbednost na zemjata. Vo praktikatatoa naj~esto se manifestira kako pomagawe i pottiknuvawe na teroristi~kiaktivnosti na organizacii na ekstremni politi~ki emigracii od strana nadrugi dr`avi. Tuka spa|a i organizirawe ili pottiknuvawe i pomagawe nateroristi~ki aktivnosti na poedini nacionalni malcinstva od strana nasosedni dr`avi (vo slu~ajot SFRJ vo ovoj pogled osobeno se anga`iranidr`avni strukturi na NSR Albanija).
Druga forma na manifestirawe na me|unaroden terorizam navnatre{nata bezbednost pretstavuva ufrluvawe na vooru`eni (diverzantsko-teroristi~ki) grupi na teritorijata na suverena dr`ava, {to e eden odnajgrubite i najte{kite formi na subverzivni dejstva. Koga vakvite grupi}e se najdat na odnapred odredena lokacija, po~nuvaat da vr{at napadi
5 Upatuvaweto na po{tenski pratki koi sodr`ele eksplozivni napravi, za poedini lideri na
Sovetot na Evropa, uslovilo sozdavawe na nov multinacionalen policiski tim specijaliziran za
borba protiv t.n. po{tenski terorizam. Timot e formiran vo po~etokot na 2004 godina vo Rim, a vo
negoviot sostav vlegoa pretstavnici na Evropol, kako i na Francija, Grcija i [panija - zemji koi
imaat golemo iskustvo vo suzbivawe na anarhisti~kiot terorizam.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA122
Stranski avtori
(prepadi) na organite na vlast, na organite za bezbednost, na vojskata i napolicijata, izveduvaat diverzii i vr{at drugi akti na teror.
Najposle, vrz vnatre{nata bezbednost drasti~no se odrazuvaat i aktitena t.n. kompromisen terorizam, vo smisla na politi~ko nasilstvo naemigrantski grupi ili organizacii, naso~eno kon celi na dr`avata so kojataa grupa, odnosno organizacija ne se nao|a vo direkten sudir (na primer,zazemaweto na germanskiot konzulat i zemaweto na germanskite sudii zazalo`nici od strana na usta{kata emigracija), izvr{eni so cel - iznuduvawena nekoja netakti~ka otstapka. Vo po{iroka smisla ovde spa|a ipresmetuvaweto na stranskite slu`bi za bezbednost so svoite politi~kiprotivnici koi na{le azil vo dadenata dr`ava, bidej}i takvata forma namanifestirawe na me|unaroden terorizam negativno se odrazuva navnatre{nata bezbednost.
Formi na manifestirawe na ekstremizmot i terorizmotEkstremizmot esencijalno go karakteriziraat sredstvata so koi se
slu`i za ostvaruvawe na politi~ki celi, bez ogled na ideolo{ko-politi~kataplatforma koja ja zagovara6 . Naj~esto toa se: vooru`eni napadi na vojskata ipolicijata; grabnuvawe na avioni, brodovi, vozovi i avtobusi; kidnapirawei zemawe zalo`nici poradi otkup ili iznuduvawe na politi~ki i drugiotstapki; po`ari; bomba{ki napadi, vklu~uvaj}i i „pisma-bombi“,„avtomobili-bombi“ i teroristi samoubijci („`ivi bombi“), itn. Poa|aj}iod toa, vo poedine~ni akti na nasilstvo, karakteristi~ni za dejstvuvawetona poedinci i grupi lu|e od pozicija na ekstremizam i terorizam, givbrojuvame i atentatite, grabnuvawata, sabota`ite i dr. (na primer,ufrluvawe na vooru`eni grupi na teritorija na stranski dr`avi poradiizvr{uvawe atentati, diverzii i sli~ni akcii).
Atentat (od latinskiot zbor attenare {to zna~i da se napravi obid zanapad na ne{to ili nekoj), vo svoeto potesno i naj~esto zna~ewe pretstavuvasmisleno ubistvo ili obid za ubistvo na nekoja istaknata li~nost izvr{enprvenstveno od politi~ki no, i poradi drugi pobudi. Izrazot atentat sekoristi kako sinonim za politi~ko ubistvo na vladeteli i visokifunkcioneri, t.e. za magnicid (od latinskiot zbor magnus - najvisok, i caedere- da ubie). Iako so sli~no zna~ewe se koristi i terminot asasinacija (od
6 Na primer, vo Germanija poslednive godini izrazeno preovladuva desen ekstremizam, no ne
mo`e da se zboruva za definitivno is~eznuvawe na leviot ekstremizam - duri zna~aen segment na
politi~ko nasilstvo e rezultat na direktna konfrontacija pome|u levite i desnite ekstremisti.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 123
Stranski avtori
angliskiot zbor assesion), pod koj se podrazbira sekoe smisleno ubistvo nagra|ani ili funkcioneri od koj bilo rang so politi~ki pobudi. Spored toa,poimot atentat e zna~itelno potesen od poimot politi~ko ubistvo.
Osnovnata cel na vakvoto dejstvuvawe e so fizi~ko eliminirawe naliceto koe vr{i odredena op{testvena i dr`avna funkcija da se zagrozi soustav utvrdeniot poredok i bezbednosta na zemjata. Istoto mo`e da bideorganizirano i izvedeno od strana na edno ili pove}e lica. Objektot nanapadot e odreden so zamislata na izvr{itelot, t.e. e direktno povrzan sopoliti~ki, nacionalni, verski i drugi motivi na atentatorite. Isto taka,izvr{uvaweto na atentat objektivno e povrzano i so drugi relevantnielementi na samoto izvr{uvawe - izbor na mesto, vreme i na~in na napadot,mo`ni sredstva za izvr{uvawe, krug na mo`ni atentatori i drugi va`nifaktori7 .
Atentatot pretstavuva najstaro i najfundamentalno sredstvo naekstremistite i teroristite, a kako sredstvo za politi~ka borba e koristenvo site istoriski epohi. Atentatorite otsekoga{ se rakovodele od procenatadeka so otstranuvawe na odredena li~nost }e gi ostvarat svoite politi~kiceli ili barem }e sozdadat popovolni uslovi za nivno ostvaruvawe. Taka, vostariot vek, politi~koto ubistvo bilo voobi~aeno sredstvo za otstranuvawena sopernikot na prestolot, no istovremeno e i slaveno kako opravdan iherojski ~in dokolku so nego e otstranet tiranin („tiranicid“). Za vreme narenesansata, atentatite, osobeno so koristewe na otrov, vo Evropa stanuvaat{iroko prifateno sredstvo vo borbata za vlast. Vo isto vreme na BliskiotIstok bile isklu~itelno aktivni i Ismailistite (Isma_ili Fedayeen),fanati~ni pripadnici na sektata {iitski muslimani, koi vr{ewetoatentati na visoki politi~ki i verski funkcioneri na sunitskite muslimanigi smetale za sveta dol`nost.
Vo XIX i XX vek prodol`ila i stanala poza~estena praktikata naubistva na istaknati politi~ki li~nosti i voop{to istaknati pretstavnicina javniot i kulturniot ̀ ivot, naj~esto od strana na organizirani politi~kigrupi i drugi organizacii, no i od strana na poedinci progoneti odiracionalna omraza, odmazda ili nekoja opsesija. Pritoa tradicionalnitesredstva za izvr{uvawe, kako {to se otrovot i ladnoto oru`je (no`, sabja) senapu{teni vo polza na ognenoto oru`je i eksplozivite skoro vo site varijanti
7 Za atentat i politi~ko ubistvo po{iroko vidi: Langemann, Hans, Das Attentat, Hamburg:Kriminalistik, 1956; McConnel, Bryan, Assassination: A compelling study of the world’s most notorius and bizarrecases of public murder, Tiptree, Esex: The Anchor Press LTD, 1969; i sl.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA124
Stranski avtori
(„ognena ma{ina“, „peso~en top“, „avtomobil-bomba“). Ovie i drugi sovremenisredstva (raketi i sl.) im ovozmo`uvaat na atentatorite da ja zagrozat ̀ rtvataod pogolema oddale~enost, t.e. nadvor od dostrel na pripadnicite na slu`biteza obezbeduvawe na li~nosti i objekti. Istovremeno, atentatot kakosubverzivno-nekonvencionalno dejstvo {iroko go prifa}aat i sovremeniterazuznava~ki slu`bi, taka {to ova delo stanuva edno od naj~esto koristenitesredstva na me|unarodniot terorizam.
Grabnuvaweto (od lat. raptus {to zna~i fa}awe, nasilno odzemawe)pretstavuva protivpravno odveduvawe ili zadr`uvawe na nekoe lice soupotreba na sila, zakana ili izmama. Grabnatoto lice e vo potpolna vlast nagrabnuva~ot, koj fakti~ki nepre~eno raspolaga so negoviot `ivot, telesenintegritet i sloboda. Nastapuvaj}i od takva pozicija, grabnuva~ot nagrabnatiot, ili na nekoe drugo lice mu postavuva barawa ~ie izvr{uvaweistovremeno zna~i i ostvaruvawe na celta na grabnuvaweto, stavaj}i mupritoa do znaewe deka }e go snajde istoto ili u{te polo{o zlo, dokolkubarawata ne bidat ispolneti. Grabnuvawata mo`at da se podelat na razli~nividovi i modaliteti, no najzna~ajni od sovremenite vidovi na toj delikt se:kidnapiraweto, zemaweto zalo`nici i grabnuvaweto na prevozni sredstva(avioni, vozovi, avtobusi, brodovi). Grabnuvaweto se smeta za eden odnajva`nite oblici na t.n. nov kriminalitet, {to osobeno va`i zagrabnuvawata izvr{eni od politi~ki pobudi. Grabnuva~ite se poedinci iligrupi ekstremisti od razli~ni ideolo{ko-politi~ki opredelbi koi, me|udrugoto, ili isklu~ivo, koristat nasilstvo kako sredstvo i metod napoliti~ka borba. Tie grabnuvawata gi vr{at sami ili so pomo{ na svoitesimpatizeri, a ponekoga{ i so pomo{ na ~lenovi od drugi organizacii.Zalo`nicite, naj~esto se zemaat od redovite na visokite dr`avnislu`benici, politi~ki funkcioneri i ~lenovi na nivnite semejstva, kako iod policiskite i od voenite krugovi. Vo nekolku slu~ai kidnapirani se durii {efovi na dr`avi (pr. pretsedatelot Gabon Leon Mboa vo 1964 godina).
So eskalacijata na me|unarodniot terorizam se po~esto se kidnapiraati stranci ~ija edinstvena „vina“ e toa {to se gra|ani od odredena dr`ava ilizatoa {to se od odredena nacionalnost. Na primer, samo vo periodot 1983 do1986 godina, razli~ni teroristi~ki grupi vo Liban grabnuvale dr`avjani odSAD, SSSR, Velika Britanija, Francija, Ju`na Koreja, Italija, [panija,Kipar, Izrael, kako i Libanci so evrejsko i ermensko poteklo, a poslednivenekolku godini e sli~na i sostojbata vo Irak.
Za vakvite grabnuvawa e karakteristi~no toa deka sodr`inata nabarawata e tesno vrzana za neposrednite (takti~ki) celi na teroristite.Pokonkretno, sodr`inata na nivnite barawa mo`e da bide implicitnopoliti~ka (pla}awe otkupnina, vooru`uvawe, osloboduvawe od zatvor na
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 125
Stranski avtori
pripadnici od sopstvenata grupa ili drugi zatvorenici, ili izmena na kaznana koja se osudeni i dr.). No, postojat i ~isto politi~ki barawa - objavuvawepoliti~ki proglasi, davawe op{ta amnestija, personalni promeni vo vladata,proglasuvawe nezavisnost ili samouprava vo odredeni delovi od dr`avata,itn. Najposle, treba da se ima predvid deka poedini vidovi i modaliteti nagrabnuvawa pretstavuvaat i sredstvo za izvr{uvawe na tajni subverzivniaktivnosti na razuznava~kite slu`bi, osobeno na gerilskite iprotivgerilskite dejstva. Na primer, merkata za spre~uvawe na gerilata,me|u drugoto, podrazbira i akcii na kidnapirawe i tajni ubistva narakovoditelite na odredeno politi~ko dvi`ewe („eskadroni na smrtta“),merkite na izolacija na `itelite podrazbiraat zemawe zalo`nici i nivnostrelawe itn8 .
Sabota`ata vo naj{iroka smisla go podrazbira sekoe namernopopre~uvawe na nekoj ~ove~ki potfat ili cel. Vo potesna smisla, sabota`atae tajna, planska i organizirana dejnost so koja, za pokratko ili podolgo vremese dezorganizira, popre~uva ili onevozmo`uva funkcioniraweto naproizvodnite, upravnite i drugi va`ni aktivnosti, i posredno ilineposredno, se produciraat odredeni materijalni i politi~ki posledici.Sabota`ata po prirodata na ne{tata se vr{i na prikrien (podmolen) na~intaka {to vr{itelot sozdava vpe~atok na ispraven i doverliv rabotnik, novsu{nost go koristi svoeto rabotno mesto za nanesuvawe {teti na ustavnotoureduvawe i bezbednosta na zemjata. Vo taa smisla sabota`ata e metod koj ekarakteristi~en za ekstremistite.
Zborot „sabota`a“ (od franc. les sabots {to zna~i klompi, drveni ~evli)vo sega{noto zna~ewe se koristi od XIX vek, t.e. od vremeto na ranotodejstvuvawe na rabotni~koto dvi`ewe vo Francija, koga rabotnicite namernogi frlale drvenite ~evli vo ma{inite za da mo`at so zapirawe naproizvodstvoto da gi prinudat rabotodava~ite da gi ispolnat nivnite barawa.Sabota`ata mo`at da ja izveduvaat samo lica koi vo vr{eweto na slu`benatadol`nost ili rabotnata obvrska imaat direkten ili indirekten pristap soobjektot koj e predmet na napadot. Spored toa, saboter e samo onoj koj bilobvrzan, ili se soglasil na nekoe izvr{uvawe ili neizvr{uvawe vo sklop naslu`benite, rabotnite ili drugi op{testveni aktivnosti, no od politi~kipobudi toa ne go pravi kako {to voobi~aeno bi trebalo da go pravi (legeartis), tuku postapuva nesovesno, nevnimatelno i {tetno.
8 Za kidnapirawe, zemawe zalo`nici, grabe`i i za modalitetite na politi~ki motivirani
grabnuvawa vo sovremeni uslovi vidi Milo{evih, Milan, Otmica: Relikt pro{losti, zlo~in
buduhnosti, Gorwi Milanovac: De~je novine, 1990, str. 9-36.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA126
Stranski avtori
Vo praktikata se prisutni mnogu oblici i modaliteti na vr{ewe naova delo. Naj~esti se primerite na t.n. fizi~ka sabota`a, t.e. dejstvuvawenaso~eno kon o{tetuvawe ili uni{tuvawe na sredstvata za proizvodstvo,odnosno na kompjuterskite i sli~ni sistemi, potoa zna~itelni koli~iniproizvodi, repromaterijali i surovini, ru{ewe ili nekvalitetno yidawena grade`ni objekti i sl. Mo`ni se i posuptilni formi na sabota`i, kakona primer, vnesuvawe na dezorganizacija i zastoj vo rabotata ili smislenoneizvr{uvawe na zacrtanite planovi vo dr`avnite organi preku izdavawepogre{ni instrukcii, preku upatuvawe na transportot vo pogre{en pravec,potoa po pat na predizvikuvawe epidemii na zarazni bolesti kaj lu|eto, kajrastenijata i kaj ̀ ivotnite i sl9 . So zabrzaniot razvoj na informaciskitetehnologii se poprisutna e i opasnosta od vr{ewe na t.n. logi~ki sabota`ina informaciskite sistemi po pat na bri{ewe, o{tetuvawe ilimodificirawe na vnesenite podatoci, kompjuterski programi i delovi odsistemot itn. Vo sekoj slu~aj, posledicite od sabota`ite mo`at da bidatmnogu te{ki, iako ~esto nastapuvaat postepeno, pa duri i prikrieno.
Ovoj metod na ekstremizam mnogumina go povrzuvaat so diverzantskotodejstvuvawe, poradi {to e potrebno pojmovno da gi razgrani~ime. Vsu{nost,dodeka diverzantskite akcii gi vr{at poedinci ili grupi koi na objektotkoj{to e predmet na napadot mu prio|aat od strana, pa duri i od stranstvo,sabota`ata prakti~no mo`e da ja izvr{i samo ona lice koe e vraboteno votoj objekt; diverzijata mo`e da se izvr{i samo so aktivnost, po pravilo dolgopodgotvuvan ~in, dodeka sabota`ata mo`e da se izvr{i i so neaktivnost, t.e.so izostavuvawe da se napravi ne{to {to e neophodno; za izvr{uvawe nadiverzantski akcii neophodni se eksploziv, aktivni sredstva za palewe, durii oru`je, dodeka na saboterot ni{to od toa ne mu e neophodno; dodekadiverzantot nastojuva da ostane neotkrien, no istovremeno negovoto delo dase pro~ue i da se razglesi vo javnost, saboterot nastojuva ne samo da ostaneneotkrien, tuku i samata posledica od sabota`ata da ja pripi{e na nekoj dugfaktor (na primer, deka {tetata nastapila slu~ajno, ili poradi nevnimanie,i sli~ni subjektivni faktori, ili poradi nekvaliteten materijal, pogre{nakonstrukcija, skrieni nedostatoci na aparatite i sl.).
9 Agentot na germanskata voenorazuznava~ka slu`ba Abver vo proletta 1944 godina izvr{il
sabota`a so ufrluvawe na bakcili od tetanus vo postojnite ampuli so antitetanus, {to predizvikalo
sigurna smrt na ranetite borci na 34 divizija na NOV.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 127
Stranski avtori
Formi na organizirawe na nositelite na vnatre{niot ekstremizami terorizam
Pod poimot organizirana grupa lu|e se podrazbira svesno zdru`uvaweporadi postignuvawe na nekoja politi~ka cel. Tie se zdru`uvaat sporedodnapred definirani organizaciski principi i raspolagaat so odredenimaterijalni sredstva za postignuvawe na posakuvanata cel. Konkretnata celna organiziraweto mo`e da bide razli~na i vo pogolem broj slu~ai legalna.Me|utoa, dokolku celta na organiziraweto e potkopuvawe na ustavniotporedok, odnosno nasilno ru{ewe na postojnata vlast, toga{ takvitezdru`enija po definicija se ilegalni, a po pravilo i konspirativni. Konilegalno organizirawe glavno se pribegnuva toga{ koga vo odredenoop{testvo e skraten prostorot za javno iska`uvawe na raspolo`enijata istavovite koi se sprotivni na vladea~kite.
Pod ilegalna grupa se podrazbira tajno organizirana grupa lu|e koirabotat na potkopuvawe na ustavniot poredok, vo koja site me|usebno sepoznavaat i zaedni~ki dejstvuvaat na realizacijata na postavenite celi.Vakvite grupi ekstremisti svoite politi~ki celi naj~esto gi definiraat iobelodenuvaat vo napi{ani paroli, razmno`eni i rastureni pamfleti i sl.Isto taka, ilegalnata grupa nema jasno definirana organizaciska strukturai rakovodni organi, bidej}i vo nejzinite ramki site me|usebno se dogovaraatza odredeni akcii i pravci na dejstvuvawe, a seto toa zna~itelno ja namaluvaefikasnosta. Vsu{nost, ilegalnite grupi mnogu retko imaat programa,pravila i sli~ni dokumenti, vo koi se definirani nivnite politi~ki celi.Poradi svojata brojna sostojba i stepenot na konspirativnost grupata realnone e vo mo`nost pozna~itelno da go zagrozi ustavniot poredok. Poa|aj}i odtoa, organite za bezbednost nastojuvaat da gi otkrijat ~lenovite na ilegalnitegrupi kolku {to e mo`no pred presekot na nivnoto dejstvuvawe, za da seonevozmo`i vr{ewe na konkretni protivustavni aktivnosti i da se spre~iprerasnuvaweto na grupata vo ilegalna organizacija10 .
Ilegalnata organizacija e najmasovnata i najorganiziranata forma naorganizirawe na politi~kite ekstremisti. Na konspirativnosta vo nivnotodejstvuvawe ì se posvetuva golemo vnimanie, pred sè poradi mo`nosta za „upad“vo organizacijata. Vo taa smisla, vo mnozinstvoto ilegalni organizacii sepolagaat posebni zakletvi ili se potpi{uvaat izjavi, a vo mnogu od niv se
10 Za ilegalnite grupi i organizacii i vooru`enite grupi koi od pozicija na albanskiot
nacionalizam deluvale vo Makedonija od 1945 do 1987 godina vidi: Batkovski, Tome, Velikoalbanskata
igra vo Makedonija, Skopje: NIP „Mugri 21“, 1994.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA128
Stranski avtori
pribegnuva kon iscrpni i dolgotrajni proverki na idnite ~lenovi. Tie sesledat, se stavaat na proba, im se zakanuvaat so odmazda i ubistvo vo slu~aj napredavstvo i sl. I pokraj najvisokiot stepen na tajnost vo dejstvoto,ilegalnite organizacii imaat odnapred odredeni programski dokumenti(programa, statut, pi{ani proklamirani celi i sl.).
Od takvite dokumenti, koi obi~no se pojavuvaat vo vid na pamfleti,mo`at da se vidat planiranite sredstva i metodi za ostvaruvawe na celite(pribirawe na informacii, subverzivna propaganda, diverzii, sabota`i,atentati i grabe`i, pribirawe na oru`je, planirawe i izveduvawe navooru`eni akcii, podignuvawe na vooru`eni pobuni, i sl.). Materijalnitesredstva za svoeto dejstvuvawe, ilegalnite organizacii naj~esto giobezbeduvaat so sobirawe na ~lenarina i dobrovolna pomo{ od ~lenovite,no zna~itelen del od sredstvata se bezbeduvaat od stranski izvori, t.e. odemigracijata i stranskite razuznava~ki slu`bi.
Ilegalnite organizacii me|usebno se razlikuvaat glavno vo pogled na
organizaciskata struktura, koja po pravilo e utvrdena so programata, statutot
ili nekoj sli~en osnova~ki dokument na organizacijata. So ogled na toa deka
vo ilegalnite organizacii se e podredeno na konspirativnosta, ni principite
na organizirawe ne se isklu~ok. Dotolku pove}e, principite na organizirawe
na ilegalnite organizacii vo potpolnost se podredeni na za~uvuvawe na
konspirativnosta. Strukturata na vakvite organizacii ja so~inuvaat
rakovodnite organi (vi{i i ni`i) i ogranocite ili edinicite (osnovni,
najbrojni celini). Strukturata e lan~ana so jasno definirani odnosi pome|u
vi{ite i ni`ite delovi od organizacijata. Po pravilo, odnosite pome|u niv
se zasnovani na strog centralizam i apsolutna podredenost na ni`ite
elementi na organizacijata kon rakovodnite organi. Pokraj brojnite
modaliteti, organizaciskata struktura re~isi na site ilegalni organizacii
e zasnovana na tri osnovni modeli, i toa: sistem na trojki (dvojki, petorki);
sistem na }elii (ogranoci) i sistem na koloni, a mo`no e i organizirawe so
kombinirawe na ovie sistemi.Sistemot na trojki (dvojki, petorki) podrazbira deka site elementi
na ilegalnata organizacija gi so~inuvaat grupi od 2-3 lica. Toa se odnesuvakako na najniskite, taka i na najvisokite nivoa na organizacijata, t.e. navi{ite organi i na rakovodnite tela. Vsu{nost sekoj ~len na organizacijataima zada~a da organizira po edna trojka (dvojka, petorka). Vo sekoja osnovnaedinica postoi samo eden ~len koj ima t.n. vi{a vrska, poto~no koj{to ezapoznat so eden od ~lenovite na vi{ata trojka (dvojka, petorka). Ovaaokolnost mo`e, no ne mora da im bide poznata na drugite ~lenovi. ̂ lenovitena povisokata (vi{a) grupa znaat za ~lenovite koi im se podredeni, no, kon
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 129
Stranski avtori
vi{ite (rakovodni) organizaciski edinici se vo ist odnos kako i osnovnataedinica kon niv. Toa pretstavuva garancija deka eventualno uapsen ~len mo`eda predade samo u{te dvajca (eden, ~etiri) ~lenovi od organizacijata. Zavakviot na~in na organizacija e karakteristi~no i toa deka ~lenovite naedna trojka (dvojka, petorka) ne mora da bidat povrzani na teritorijalenprincip.
Sistemot }elii (ogranoci) e takov princip na organizirawe nailegalni organizacii vo koi brojot na ~lenovi na osnovnata edinica (}elijaili ogranok) ne e ograni~en. ]eliite (ogranocite) prakti~no se formiraatna teritorijalen princip so ogled na toa deka ~lenovite se povrzani soteritorijata na koja ̀ iveat ili rabotat (ista ulica, selo, fabrika, ustanova,fakultet). Pripadnicite na edna }elija (ogranok) me|usebno se poznavaat,no ne znaat koj od niv ima vrska so povisokoto rakovodstvo. Se podrazbiradeka samo rakovoditelot na }elijata (ogranokot) ima vi{a vrska. So ogledna toa deka ovoj sistem na organizirawe e od teritorijalen karakter, t.e.deka odredena }elija (ogranok) se formira na ograni~en prostor, za vakviottip na ilegalna organizacija mo`e da se zaklu~i deka fakti~ki pretstavuvazbir na ilegalni grupi koi gi povrzuva zaedni~ko rakovodstvo. Najposle,mo`no e samo povisokite (vi{i) organi na organizacijata da se baziraat nateritorijalen princip, t.e. po sistemot ogranoci, a ni`ite strukturi da seorganiziraat po sistemot trojki i sl. Spored toa, ovde stanuva zbor zakombiniran sistem na organizirawe na strukturata na ilegalnataorganizacija.
Sistemot koloni e najkonspirativen vid na ilegalno organizirawe.Vo su{tina toj pretstavuva zbir od ilegalni organizacii koi gi obedinuvazaedni~ko rakovodstvo. Ilegalnite organizacii - ~lenki (koloni) mo`at dabidat organizirani po sistemot trojki ili }elii11 . Tie se potpolno me|usebnonezavisni, a nivnoto ~lenstvo ne se poznava. Vrska so zaedni~koto rakovodstvoimaat samo rakovoditelite na kolonite, {to obezbeduva najvisoko nivo nakonspiracija. Vsu{nost, dokolku edna kolona bi bila razbiena i vopotpolnost uni{tena, ostanatite koloni mo`at nepre~eno da prodol`at darabotat. Na ovoj princip na primer, bile organizirani Crvenite brigadi voItalija (Milanska kolona, Torinska kolona i dr.), a na sli~ni osnovifunkcionira{e i ilegalnoto krilo „Dvi`ewe za albanska socijalisti~ka
11 Na ovoj princip funkcionira i Al Kaeda, no nejzinite kolonisti~ki avtohtoni
teroristi~ki organizacii vo poedini zemji od Bliskiot i Sredniot Istok (Al`ir, Egipet, Palestina
i dr.).
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA130
Stranski avtori
republika vo Jugoslavija“ od osnovaweto vo fevruari 1982 do istovremeniotpresek na site dostapni aktivnosti na taa organizacija vo tekot na noemvri1985 godina.
Od ilegalno organiziranite grupi treba da go razlikuvameodmetni{tvoto (banditizam), koe od aspekt na pozitivnoto pravo isto takapretstavuva ilegalno organizirawe, no ne e konspirativno. Vsu{nost,odmetni{tvoto pretstavuva javno i trajno sprotivstavuvawe na zakonite navlastite od strana na poedinci ili pomali grupi lu|e i po pravilo e naso~enokon vr{ewe na te{ki krivi~ni dela so upotreba na teror. So ogled na toadeka samoto odmetni{tvo mo`e da bide kako politi~ko, taka i kriminalno(razbojni~ko), pod odmetni~ka grupa vo smisla na vidot na iska`uvawe navnatre{en ekstremizam i terorizam, podrazbirame vooru`ena grupa lu|e kojailegalno se dvi`i po terenot i so vooru`eno nasilstvo dejstvuva napotkopuvaweto i ru{eweto na so ustav utvrdeniot poredok. Odmetni~katagrupa ja so~inuvaat najmalku tri pripadnici koi, po prirodata na ne{tata,me|usebno se poznavaat i site se upateni vo nejzinata dejnost. Ovaa grupa popravilo nema vnatre{na organizacija, no obi~no ima rakovoditel ili, ako epobrojna, rakovodno jadro. Od razbojni~kite bandi se razlikuvaat samo popoliti~kite celi vo ~ie ime dejstvuvaat, dodeka sredstvata za izvr{uvawese prakti~no identi~ni. Na primer, razbojni{tvata (vooru`eni grabe`i),so materijalna pomo{ od jataci, pretstavuvaat osnoven vid na finansirawei snabduvawe na ovie grupi12 .
Zaklu~ni sogleduvawaPoliti~kite ekstremisti voop{to koristat mnogubrojni postapki, metodi i
sredstva za ostvaruvawe na svoite celi. Tie ~esto se slu`at i so nezakonski sredstva
koi, vo su{tina, se sveduvaat na razli~ni formi na politi~ki kriminalitet. Vo
takvoto deluvawe e prisutna gradacija, t.e. prerasnuvawe na poblagite formi vo
podrasti~ni, kako vo pogled na organizacijata (od neformalni grupi do ilegalni
organizacii), taka i vo pogled na sredstva (od povikuvawe na ru{ewe na so ustav
utvrdeniot poredok, do predizvikuvawe na gra|anska vojna).
Bez ogled na ideolo{ko-politi~kata platforma koja ja zagovara,
ekstremizmot go karakteriziraat sredstvata so koi se slu`i za ostvaruvawe na
politi~kite celi, kako {to se subverzivnata propaganda, sorabotkata so stranski
12 Kako forma na politi~ko nasilstvo, odmetni{tvoto seriozno ja zagrozuva{e bezbednosta
na Socijalisti~ka Jugoslavija (kri`ari, balisti i dr.). Za dejstvuvaweto na odmetni~kite (i ilegalni)
grupi vo FNRJ do 1953 godina poop{irno vidi: Fa{isti~ke i profa{isti~ke organizacije i
banditizam u Jugoslaviji, Beograd: (s. n.), 1953.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 131
Stranski avtori
razuznava~ki slu`bi, organizacii na politi~ka emigracija, me|unarodni
teroristi~ki grupi i drugi stranski politi~ki subjekti, potoa razuznava~koto
deluvawe kon instituciite na politi~kiot sistem na dr`avata ~ij so ustav
utvrdeniot poredok go zagrozuvaat, sorabotkata so nositelite na klasi~niot
kriminalitet vo zemjata i vo stranstvo, itn. Me|utoa, od aspekt na so~uvuvawe na
ustavniot poredok i bezbednosta na dr`avata, najopasni manifestacii se ilegalnoto
organizirawe i odmetni{tvo (banditizam), kako i subverzivnite dejstva - poedine~ni
akti na nasilstvo.
Vo subverzivni akti karakteristi~ni za deluvawe na poedinci i grupi lu|e
od pozicija na vnatre{en ekstremizam i terorizam (kako i terorizam so me|unarodno
zna~ewe ~ii nositeli se pripadnici na ekstremnata emigracija), gi svrstuvame i
atentatite i grabnuvawata, diverziite, sabota`ite, ufrluvaweto na vooru`eni
grupi i dr. Ovie formi na dejstvuvawe se karakteristi~ni i za t.n. me|udr`aven
terorizam, {to osobeno se odnesuva na ufrluvaweto na vooru`eni grupi so cel
vr{ewe diverzii i teror. Od druga strana, atentatite i grabnuvawata pretstavuvaat
forma na manifestirawe na individualen teror koj e karakteristi~en za
vnatre{nite ekstremisti, no i za akterite na t.n. kriminalen terorizam.
Refleksiite na terorizmot so me|unarodno zna~ewe, odnosno
transnacionalniot i me|unarodniot terorizam, na vnatre{nata bezbednost vo
praktikata naj~esto se manifestiraat kako pomagawe i pottiknuvawe na
teroristi~ki aktivnosti na organizacii na ekstremnite emigracii i ufrluvawe
na vooru`eni (diverzantski i teroristi~ki) grupi na teritorijata na sosedna dr`ava.
Najposle, evidentno e deka so brojni ~ove~ki `rtvi i golemi materijalni {teti,
prisustvoto na koja bilo forma na me|unaroden terorizam nesomneno ohrabruva~ki
dejstvuva na site vnatre{ni ekstremisti i teroristi.
LITERATURA13
Bruhn Heike, Risch Hedwig, „Rectshsextrenismus, Antisemitismus und Fremdenfeindlichkeit“,in: Kriminalistik, No. 1 (2001), pp. 2-7.
Graèev A., „Ekstermism i terrorizm na slu•be me•dunarodnoj reakcii“, in: Me•dunarodnaja•izn, No. 5 (1981), pp. 69-77.
Hofman Brus, Unutra{wi terorizam, Beograd: Narodna kwiga, 2000 (prevod).
–orÚevi} Obren, Osnovi dr`avne bezbednosti: Posebni deo, Beograd: V[UP,
1989.
13 Vo pregledot koristena literatura nema da se povtoruvaat podatoci za onie knigi, statii i
drugi izvori koi se ve}e navedeni vo fusnotite.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA132
Stranski avtori
Kotov~evski, Mitko, Vnatre{ni oblici na zagrozuvawe na nacionalnata
bezbednost, Skopje: Makedonska civilizacija, 2000.
International Encyclopedia of Terrorism, Chicago, London: Fitzroy Dearborn Publishers,1997.
Luki} Dejan, Islamski ekstremizam, Sarajevo: OsloboÚewe, 1985.
Milo{evi} Milan, Sistem dr`avne bezbednosti, Beograd: Policijska
akademija, 2001.
Preleviæ Bo•o, Èoliæ Vladan, Extremism, Belgrade: Ministry of internal Affairs, 2000.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 133
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
133
ETIKATA I ODNOSITE SO JAVNOSTA: SREDSTVA ZAMANIPULACIJA ILI PREZENTACIJA NA REALNOSTA
Biljana AVRAMOSKA, Makedonka ̂ ESTOJNOVAMinisterstvo za odbrana, Ministerstvo za trud i socijalna politika
Apstrakt: Odnosite so javnosta (PR) vo svetot, taka i kaj nas e profesija vo
nastanuvawe. Vo dene{noto kompleksno op{testvo, sekoja organizacija i
institucija od biznis do vladini institucii mora da ima lu|e sposobni da gi
komuniciraat nivnite potrebi, stavovi i veruvawa.Komuniciraweto treba da bide naso~eno kon razli~ni celni grupi, odnosno
kon vnatre{nata i nadvore{nata javnost. Vo isto vreme PR licata treba
ovozmo`at i fedbek.
Zna~i, PR lu|eto se vrzniot kanal me|u organizacijata i javnosta, alkatakoja treba da ovozmo`i dvonaso~en tek na informacii.
Klu~ni zborovi: etika, odnosi so javnost, kodeks za eti~ko odnesuvawe,
komunikacija vo krizna situacija, vistina
ETHICS AND PUBLIC RELATION: MEANS OF MANIPULATION ORPRESENTATION OF REALITY
Abstract: PR is an emerging profession, in world, as well as in Macedonia. Today, in acomplex society, each organization and institution in business to governmental institutionmust have people who can communicate the needs, attitudes and believes. Communicationmust be directed towards various external and internal publics. In the same time, PR personshould provide feedback.So, PR practitioners are chains between organization and public, chains that allows two waycommunications.
Key words: ethic, public relations, codex for ethic behavior, crisis communication, truth
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA134
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
Voved
Vo samata su{tina, odnosite so javnost se menaxerska profesija koja
pomaga da se definiraat celite na organizacijata. Pred sè stanuva zbor za
komunicirawe so site relevantni eksterni i interni javnosti. Odnosite so
javnosta nastojuvaat da se postigne odreden balans me|u celite na
institucijata i o~ekuvawata na javnosta.
Ova zna~i deka lu|eto koi se zanimavaat so odnosi so javnost ne se samo
tehni~ki lica koi gi prenesuvaat porakite od organizacijata do nivnata
publika. Sposobnosta da se razbere javnoto mislewe, da se isplaniraat
programi i strategii za odnosi so javnosta, da se kreiraat efektivni poraki
za site mediumi i da se evaluira efektivnosta na odnosite so javnost, kako i
neophodnoto poznavawe na ve{tinite na pi{uvawe i govorewe se klu~nite
karakteristiki na edno PR lice.
So cel ostvaruvawe na celta, efektivni odnosi so javnost, potrebno e
celosno razbirawe na site komunikaciski procesi i dobro poznavawe na
metodite na menaxmentot. Odnosite so javnosta koi denes se prakticiraat
baraat i pove}e od ova.
Pokraj definiraweto na odnosite so javnosta kako menaxerska
funkcija, mo`eme da konstatirame deka odnosite so javnosta se instrument
so koj se vlijae vrz javnoto mislewe. Ottuka, pri razvivaweto na strategii za
odnosi so javnosta mora na um da se imaat tri glavni persuazivni celi, i toa:
1. Da se odr`i pozitivno mislewe.
2. Da se kreira mislewe onamu kade nema ili onamu kade e latentno.
3. Neutralizirawe na negativnoto mislewe.
Sepak, na odnosite so javnosta treba da se gleda kako na sredstvo za
barawe zaedni~ka osnova-konsenzus, a ne kako na sredstvo za kontrola ili
ubeduvawe na javnosta.
Primarna cel na odnosite so javnost e da ja napravi organizacijata
(institucijata) senzitivna na o~ekuvawata i pretstavite na javnosta, no
nikako obid za manipulacija na razli~ni javnosti.Pravnite i eti~kite pra{awa se tesno povrzani so PR praktikata, no
ne se identi~ni. Pravnite pra{awa se odnesuvaat na neprekr{uvawe nazakonot, dodeka etikata ne zna~i samo da si ~esen i da go po~ituva{ zakonot,zna~i da si moralno dobar.
Istorijata na PR izobiluva so primeri na neeti~ko odnesuvawe.
So cel da se obezbedat nasoki pri donesuvaweto na eti~kite odluki,
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 135
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
PRSA (PUBLIC RELATION SOCIETY OF AMERICA)1 i Me|unarodnata
asocijacija na biznis komunikatori donese Kodeks za eti~ko odnesuvawe.
Eti~kite pra{awa se osobeno prisutni vo profesionalnite odnosi so
pretstavnicite na mediumite, sorabotnicite, partnerite i drugi. „zgolemena
profesionalizacija e eden od odgovorite vo odnos na eti~kata praksa“, velat
Baskin, Aronoff, i Lattimore, D (2001). Duri i so zakonska sila, sepak eti~koto
odnesuvawe e individualna karakteristika. Sekoj od nas se sre}ava so eti~ki
dilemi. Spored Wikipedia (slobodna enciklopedija na internet), eti~kata
dilema e situacija vo koja ~esto se vklu~eni konflikti pome|u moralnite
zakoni i kade izborot na ednata alternativa zna~i prekr{uvawe na zakonot,
dodeka izborot na drugata zna~i dejstvuvawe vo nasoka na pravilnoto.
[to e etika?2 Koi se op{toprifatlivite standardi ili kriteriumi?
Koi se na~inite da se izbegnat i kako da se spravime so eti~kite dilemi?
Od edna strana mo`e da se ka`e deka etikata e set na kriteriumi vrz
osnova na koi se donesuvaat odluki za ona {to e dobro i ona {to e lo{o.
Spored institutot Josephson, etikata e definirana kako: „Standardi na
odnesuvawe koi uka`uvaat kako nekoj treba da se odnesuva soglasno moralnite
dol`nosti i kvaliteti."
Kako i da e, debata zapo~nuva da se vodi vo onoj moment koga treba da se
definiraat standardite na odnesuvawe. Se postavuva pra{awe dali etikata
e li~na, individualna odluka, dali voop{to postoi univerzalna etika, od
kogo se definirani eti~kite dol`nosti. Ovie pra{awa se debatirani me|u
nau~nicite na etikata. Vo teorijata eti~kite sistemi se kategorizirani vo
tri glavni kategorii:3
• teleolo{ki,
• deontolo{ki i
• situacioni.
Teleolo{kiot pristap ili t.n. utilitaristi~ki pristap pra{uvakoja odluka }e ovozmo`i „najmnogu dobro“ za najgolem broj lu|e. Problemot
1 Kodeksot mo`e da se najdena na www.prsa.org2 Etikata (zborot poteknuva od anti~kiot gr~ki zbor "ethikos",koj zna~i "po~nuva od navikata")
e glavna granka na filozofijata. Taa gi pokriva analizite i upotrebata na konceptite, kako {to se,
dobro, lo{o, pravilno, nepravilno i odgovornost.Taa e podelena vo tri primarni oblasti: metaetika,
(se prou~uva {to e eti~ko), normativna etika (se prou~uva koi se eti~kite vistini i kako tie se
prepoznavaat) i primeneta etika (prou~uvawe na upotrebata na eti~koto znaewe). Prezemeno od http://en.wikipedia.org/wiki/Ethics#Ethics_in_the_professions
3 http://iml.jou.ufl.edu/projects last updated 09 October 2006
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA136
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
nastanuva pri kvantificirawe na „najdobro dobro“. Vo isto vreme ovojpristap se bazira na razgleduvawe na site alternativi i bara razmisluvawaza posledicite od nekoja akcija. Vo sferata na odnosite so javnosta ovojprincip bi zna~el deka odnosite so javnost treba da mu slu`at na javniotinteres i izborot na alternativata da ne se bazira isklu~ivo na materijal-nite, finansiskite interesi.
Deontolo{kiot pristap ili t.n. humanitaren pristap se bazirana idejata deka sekoe ~ove~ko bitie mora da gi tretira drugite ~ove~ki bitijaso respekt i dignitet. Ili ka`ano poinaku, eti~koto odnesuvawe se vrzuvaso povreduvawe na ~ovekovite prava, dodeka samite akcii se tretiraat kako„dobri“ ili „lo{i“. I ovoj pristap ima svoi vidni nedostatoci i problemi,osobeno vo definiraweto na toa koi ~ovekovi prava se pova`ni i dalirazvojot na op{testvoto nema da izvr{i nikakvi promeni vrz niv. Teorijatagovori za slednite primeri na deontolo{ka etika: izjava za nezavisnost, izborda ne se prenesat la`ni informacii bidej}i so toa se sozdava akt na la`ewekoj e „lo{“.
Situacionata etika, od druga strana sugerira deka procesot na
odlu~uvawe treba da se gleda kako nezavisen vo odnos na specifi~ni
okolnosti, odnosno namesto da se sledi ist set na pravila vo donesuvaweto
na sekoja odluka treba da se postapuva poedine~no. Kako pozitivnosti na
ovoj pristap mo`e da se istaknat slednive: mo`e da bide korisen koga postojat
nekolku konfliktni eti~ki dol`nosti i koga slepoto pridru`uvawe do
pravilata mo`e da predizvika seriozni {teti. Najprepoznatlivi primeri
se izbiraweto da ne se komentira pred novinarite ne{to {to mo`e da ja
navredi javnosta ili, pak, sorabotnicite.
Sistemot na vrednosti, spored koj opredeluvame dali ne{to e dobro
ili lo{o, fer ili nefer, pravedno ili nepravedno e osnovata za
vospostavuvawe prifatlivi formi na odnesuvawe za PR licata. Tie se sovesta
na edna profesija. Isto taka, dobro osmislen eti~ki kodeks na odnesuvawe
}e dade jasni standardi na odnesuvawe {to treba da gi ispolnuvaat PR licata.
Doverbata na novinarite vo edno PR lice se steknuva mnogu te{ko, so
tek na vremeto vo koe toa poka`uva visok profesionalizam i eti~nost. Zatoa
prvata cel za eden eti~en komunikator e iskreno da ja prenese vistinata za
nekoj nastan, za nekoj problem, kurs na dejstvuvawe ili plan.
Na temata vistina i to~nost, vo kodeksot na odnesuvawe na
Amerikanskoto zdru`enie na novinarski urednici (ASNE) pi{uva -
„Osnovata na dobro novinarstvo e doverbata steknata kaj ~itatelite. Mora
da se napravat site napori toa {to }e bide objaveno kako vest da bide to~no,
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 137
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
nepristrasno i site strani da bidat prika`ani podednakvo fer".
Sli~no na toa, vo eti~kiot kodeks na Nacionalnoto zdru`enie na
vladini komunikatori (NAGC) pi{uva deka vladiniot komunikator ne smee
namerno da prenesuva la`ni ili neto~ni informacii i mora vedna{ da
reagira i da gi koregira la`nite ili nepotpolni informacii i ona {to se
„{u{ka“ (rumorite).
I vo dvata eti~ki kodeksa velat deka profesionalnite PR lica se vo
slu`ba na op{tata blagosostojba, a ne na svojata li~na korist i deka
odgovaraat za ona {to }e go napravat/izjavat. Vo pogled na javnite interesi i
doverbata na javnosta, vo kodeksot na ASNE pi{uva deka slobodata na pe~atot
mu pripa|a na narodot. „Taa mora da se brani sekoga{ koga e zagrozena ili
napadnata, bilo od javni bilo od privatni izvori. Novinarite mora da se
~uvaat od sekoj {to saka da gi iskoristi za svoite sebi~ni celi“. Kodeksot
na NAGC veli deka PR liceto mora svojot profesionalen `ivot da go vodi
vo soglasnost so javniot interes poa|aj}i od soznanieto deka sekoj od nas e
~uvar na javnata doverba.
Vo Eti~kiot kodeks na Nacionalnoto zdru`enie na vladini
komunikatori, najglavnite delovi se odnesuvaat na izrazuvawe posvetenost
na celite na podobra komunikacija, razbirawe i sorabotka me|u site lu|e.
„Veruvame deka vistinata e neprikosnovena i sveta, deka
obezbeduvaweto informacii za javnosta pretstavuva osnovna javna dejnost i
deka javnosta i sekoj gra|anin imaat pravo na podednakvi, celosni, razbirlivi
i navremeno dostaveni fakti za nivnata vlada.^lenovite na Nacionalnoto zdru`enie treba da se odnesuvaat
profesionalno, na javnosta da ì ja ka`uvaat to~nata vistina, da bidat fer iodgovorni pred javnosta i da se pridr`uvaat kon op{to prifatenitestandardi za dobar vkus.
Da ne prenesuvaat namerno la`ni ili neto~ni informacii i vedna{
da stapat vo akcija koga treba da se korigiraat la`ni ili neto~ni vesti ili
koga }e po~ne ne{to da se „{u{ka".Javno da gi otkrivaat imiwata i titulite na licata koi u~estvuvaat vo
formiraweto na kursot na dejstvuvawe, vo detalite na procesot na donesuvawena odluki i kako mo`at gra|anite da u~estvuvaat vo toa.
Da ne zastapuvaat konfliktni ili konkurentski interesi i vo celost
da gi po~ituvaat statutite, izvr{nite naredbi i pravilata {to se odnesuvaat
na li~noto otkrivawe na takvite interesi.
Da ja izbegnuvaat mo`nosta za kakvo bilo nedozvoleno koristewe
informacii od nekoj odnatre ili od treta strana i nikoga{ da ne gi
zloupotrebuvaat internite informacii za li~na korist.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA138
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
Koga nekoj ~len ima dokaz ili se somneva deka drug ~len izvr{il
neeti~ko, nezakonsko ili nefer dejstvo, vklu~uvaj}i go i nepo~ituvaweto na
ovaa izjava, ~lenot treba tie informacii vedna{ da gi prijavi do nadle`nite,
a toa mo`e da bide pretsedatelot na Nacionalnoto zdru`enie na vladini
komunikatori (NAGC) ili pretsedava~ot na Eti~kata komisija na NAGC.
^lenovite za koi }e se utvrdi deka go povredile Eti~kiot kodeks na
organizacijata mo`e da bidat povikani da zaminat od NAGC".Odnosite so javnost se baziraat na vistinata. No, neretko se tolkuvaat
kako sinonimi za la`ewe, selektivno davawe informacii, falsifikuvawe.
Vo duhot na starata makedonska pogovorka: „Na lagata ì se kratki
nozete"-taka javnosta i mediumite nabrzo }e go otkrijat vistinskoto lice na
„profesionalniot" PR-vec. Smetame deka otkrivaweto na la`nite
profesionalci e vo korist na site onie koi sakaat ovaa profesija da se bazira
na vistinata, doverbata i fer odnesuvaweto.
Vo profesijata odnosi so javnost osobeno e va`no da se po~ituvaat
fundamentalnite vrednosti i dignitetot na individuata, slobodata na
govorot, slobodata na zdru`uvawe i slobodata na pe~atot.
Za site onie koi se zanimavaat so odnosi so javnost bitno e da se
odnesuvaat profesionalno, so doverba, fer, korektno, da bidat sekoga{
podgotveni da dadat to~en odgovor, i nikako da ne diseminiraat la`ni ili
pogre{ni informacii koi nanesuvaat {teta na profesionalnata reputacija,
li~na i na organizacijata (institucijata) koja ja pretstavuvaat. Ovoj set na
vrednosti e neophodnost za razvivawe na profesijata vo nasoka na
ostvaruvawe na pravoto na informirawe, ili gledano globalno, vo nasoka
na razvivawe na demokratskiot potencijal na op{testvoto.Politikata na instituciite kon mediumite pretpostavuva inicija-
tivnost, otvorenost i izjava za dejnosta na institucijata, so {to mo`e da seo~ekuva pozitiven op{testven lik, podobar imix.
Ovoj priod dejstvuva dobro, no sekoga{ mora da se ima na um deka
ureduva~kata politika e onaa koja go diktira na~inot na pojavuvawe na edna
vest. Pozitivnosta na ovoj priod e osobeno evidentna vo slu~aj koga treba da
se predizvika interesot na mediumite vo odbele`uvaweto na naporite na
institucijata za vidlivost na tema ili nastan koj od novinarski aspekt mo`e
da se oceni kako neatraktiven. Na primer, od mediumski aspekt odr`uvawe
na konferencija na tema {tabna obuka ili protokolarna sredba ne se sekoga{
vest. Novinarite ne gi propu{taat, zatoa {to se nadevaat da si napravat
sopstven nastan, baraj}i prisutni oficijalni lica za blic intervjua ili
izjavi na za niv interesni temi koi ne se predmet na nastanot. Poradi toa
neretko samiot nastan ne figurira vo novinarskite emituvawa, no od mestoto
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 139
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
na nastanot se rodila druga vest. Ova ne e smiruva~ko za razo~aranite
organizatori, no imajte vo predvid deka pozitivnite vesti ne se tro{at na
mediumskiot pazar.
Ona {to mo`e da se napravi e aktiviraweto na menaxerskite
sposobnosti i persuazivnite kvaliteti na liceto za odnosi so javnost.
Imeno, prethodno ve}e govorevme za ve{tinite koi treba da gi
poseduvaat licata koi se zanimavaat profesionalno so odnosi so javnost.
Konkretno, PR liceto vo vakva situacija mo`e pri neformalnite kontakti
so novinarite da go najavi nastanot, duri i pove}ekratno. Na toj na~in mo`e
da se zgolemi interesot kaj niv. Od druga strana, mora da se percepiraat i
analiziraat aktuelnite slu~uvawa vrzani za organizacijata ili nekoj nejzin
pretstavnik i istovremeno da se izgotvi strategija za odgovor na potencijalni
pra{awa vo dogovor so menaxmentot na organizacijata.
Spored novinarskite u~ebnici vo svetskata mediumska praktika
lo{ite vesti gi nadminuvaat dobrite vo odnos pet prema eden.
Pra{aweto na pravilna interpretacija naj~esto se sveduva na
pra{aweto dali nastanot e pretstaven vo dobro ili vo lo{o svetlo. No, ne
smee da se ostane na ova ramni{te. Imeno, PR liceto treba da dejstvuva brzo
i energi~no so cel transmisijata na informacija da zna~i potvrduvawe na
jasno definiranata poraka koja komunikatorot, vo slu~ajot PR liceto, imalo
namera da ja isprati do javnosta.Ova bi zna~elo, vospostavuvawe na vnatre{na organizacija i vodewe
mediumska politika koja }e se pridr`uva do na~eloto na brzo i efikasnoreagirawe na „`e{kite kosteni“ frleni od novinarite. Ovoj tip nadejstvuvawe na institucijata e osobeno zna~ajno vo krizni periodi.
Klu~ot za efikasna komunikacija vo krizna situacija e da se bide
podgotven pred da nastapi krizata. Koga }e dojde do krizna situacija, nema
mnogu vreme za razmisluvawe, u{te pomalku za planirawe. Bez plan za slu~aj
na itna komunikacija, mo`e da se bide prenatrupan so nastani.
„Komunikacijata vo krizna situacija se zasnovuva vrz odnapred izgraden
sistem“, veli pora{neniot portparol na Belata ku}a, Marlin Ficvoter.
„Koga }e nastane krizna situacija, samo go zategate i go podobruvate toj
sistem. Ako imate rutinski brifing so novinarite sekoj den, samo go
zajaknuvate tempoto i }e odr`uvate tri brifinzi dnevno.“
Kriznata situacija ne e moment za kreirawe novi sistemi. Vo krizna
situacija najdobro e da se bide direkten i iskren i da se napravi sè {to mo`e,
sè so cel pojava na storijata koja to~no }e ja pretstavi realnata situacija.
Me|utoa, tuka se postavuva pra{aweto {to dokolku vo toj moment nema
izgotveno precizna strategija za informirawe vo slu~aj na kriza? Kako da
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA140
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
se postapi koga „na grb“ imate brojni mediumi i u{te pobrojni pra{awa-
kako, koga, zo{to, koj ja predizvikal krizata, koj e odgovoren itn.? Navistina
konfuzna situacija!
Ona {to mo`e da se napravi vo prvite momenti e da se ostane priseben.
Vo slednite dva ~asa, otkako se smirile i novinarite i vrabotenite, se
pristapuva kon sobirawe informacii za krizata. Potrebno e ekspresno
dejstvuvawe vo smisla na davawe izjava za mediumite i poso~uva na vremeto
na dostapnost na novi informacii za krizata. No, vo krizna situacija mora
da se vnimava i na eden drug element-koj }e dava izjava za mediumite? Ova e
osobena va`nost so cel spre~uvawe na diseminacija na poraki koi ne se vo
linija so oficijalniot stav.Zna~i, mediumite ni se glavnata alatka za diseminacija na porakite.
Mo`e da se ka`e deka se klu~ni, osobeno vo ova moderno op{testvo, odnosnona~inot na izvestuvawe e biten za uspehot na voeni ili mirotvorni operacii.
Sproveduvaweto na voenite operacii ili u~estvoto na dr`avata vo
vakvi ili mirotvorni operacii bara poddr{ka od javnosta. Poddr{kata od
javnosta mo`e najbrzo da se stekne preku mediumite. Ottuka, neprocenliv
sojuznik se tokmu tie. Klu~no e kako da se pridobie nivnata naklonetost?
Preku to~no, objektivno informirawe i so jasna i nedvosmislena
eksplikacija na sostojbata.
Vo dene{no vreme konfliktite ~esto pati se predizvikani odstrategiski ili moralen izbor. Retko, tie se pra{awe za nacionalna cel.Protivnikot mo`e da bide slab na voen plan, no od druga strana mnogupobeskrupolozen. Najeklatanten primer se teroristi~kite aktivnosti naBin Laden i negovite sojuznici.
Najgolemata opasnost postoi dokolku mediumite nemaat postojanpristap do aktuelna informacija i so tekot na vremeto da prestanat da giemituvaat efektivnite poraki (Va{ite poraki). Na toj na~in dodatno seote`nuva sostojbata i mo`e da izostane poddr{kata od javnosta za Va{iteaktivnosti, osobeno poradi faktot {to generalno postoi apati~nost konvojnata. Taa se prifa}a kako politi~ki nekorektna i povrzana so nesakani`rtvi, koja predizvikuva so~ustvo kon `rtvite na protivnikot i epridru`ena so nesakani {teti. Nemaweto na neodamne{no voeno iskustvovodi do neznaewe vo vrska so realnosta na eden konflikt. Seto ova ja praviulogata na mediumite isklu~itelna va`na duri i re{ava~ka .
Specijalistite velat, deka vo razvojot na sovremenite op{testva votek se dva procesa. Edniot gi pretvora sè pove}e vo informativni, vo„op{testva na znaeweto".
Dodeka vo industriskoto op{testvo strategiskiot resurs e kapitalot,
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 141
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
vo novoto informativno op{testvo ovoj klu~en resurs se pomestil koninformacijata, poznavawata i tvore{tvoto. Ovaa tendencija na promena navrednostite se nalo`uva sè pove}e. Kako rezultat na nea vlasta voop{testvoto pominuva vo racete na informativnata elita. Stanuva vidlivo,deka pred sè socijalnata grupa, koja {to ja sozdava informacijata i umee da jakoristi, raspolaga i so ekonomskata, socijalnata i politi~kata vlast.
Paralelno i proizvodstveno na toa se razviva drug proces - proces napojava na „op{testvo na kontaktite“.
Vo globalniot svet sè pogolema uloga odigruvaat dijalogot,komunikaciite, sorabotkata, ovozmo`uvaweto na uslovi za razbirawe. Ovae posebno va`no, zatoa {to poslednite deset godini poka`aa deka moderniteop{testva krijat vo sebe mnogubrojni i raznovidni potencijalni konflikti,koi {to se sovladuvaat kostruktivno, edinstveno toga{ koga se sozdavaatuslovi za efektiven dijalog me|u site zainteresirani grupi, zaednici iinstitucii.
Vsu{nost, da pojasnime seto re~eno do ovoj moment, parafraziraj}i goeden od najostroumnite filozofi na XX vek Ortega i Gaset. Upravuvawetoe prirodno ve`bawe na vlijanie. Niz site vremiwa, no posebno voinformativniot XXI vek, toa se zasnovuva na op{testvenoto mislewe.
Vo svetot skoro nikoj ne upravuval uspe{no, bez da ja zacvrsti svojatavlast vrz javnoto mislewe.
ZAKLU^OKMediumskite prostor, mediumskoto vreme ne se ograni~eni, pa ottuka ne mo`e
da se o~ekuva deka istite tuku taka }e Vi bidat otstapeni. Pove}e od jasno e dekatreba da se borite za vidlivosta na Va{ata institucija vo eterot.
No, zo{to voop{to da se pojavite vo eter? Kako da stignete vo vesti?Nekoj }e ka`e „sakam javnosta da ja informiram za odredni stavovi koi
institucijata gi izgradila". No, dali javnosta ja interesiraat Va{ite stavovi? Kakoste gi izgradile tie stavovi? Koj sè u~estvuval vo gradeweto na stavovite? Dalitoa se jasno definirani stavovi vnatre vo organizacijata? Dali se konsultiranimenaxerite na institucija? Koi se Va{ite klu~ni poraki? Koja e Va{ata celnagrupa? [to sakate da postignete so toa? Kako }e gi soop{tite porakite? Koimediumi }e gi upotrebite za prenesuvawe na porakite? Dali javnosta ve}e znae ne{toza Va{ite stavovi? Vo koja korelacija se stavovite so postojnoto javno mislewe?Dali e ova najpogodniot period za izleguvawe vo javnost?
Navistina, ova se brojni pra{awa koi mora da imaat jasen i nedvosmislenodgovor. No, od druga strana neophodni za sekoj PR profesionalec.
]e bidete li iskreni? Ili }e se obidete da manipulirate so faktite iargumentite?
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA142
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
Dokolku se obidete da manipulirate, toga{ Va{eto mesto ne e vo PRprofesijata. Iako zvu~i ostro, sepak danokot na neiskrenosta, a ottuka ineprofesionalnosta }e go platite, porano ili podocna. No, danokot }e zna~inegativen imix za Vas i za Va{ata institucija.
Sepak, odnosite so javnost se baziraat na vistinata.
LITERATURA
1. Margarita H.Salivan (nepoznata godina) -"Odgovorna kancelarija za
informirawe" (nepoznat izdava~)
2. Zavrl, F.& Rijavec, P. (godina)-"Odnosi so mediumi", izdava~
3. Makedonski institut za mediumi - "Kako da komunicirate so mediumi"
4. Mark Lejti - "Javnoto mislewe e rezultat na doverbata me|u vlasta i mediumite"
5. Kenneth Payne - "The media as an instrument of war"6. Sally Adams- Wynford Hicks - "Interviewing for journalists"7. George Merlis - "How to make the most of every day appearance"8. Stone, N. (1991) How to manage Public relations Practical Guidelines for Effective PR
Management, McGraw Hill,London9. Baskin,O, Aronoff, C. & Lattimore, D(2001), Public relations. The Profession and the
Practice, McGraw Hill, Boston, Massachusetts10. Cutlip, S.M, Center, H.A, & Broom, M.G.(nepoznata godina) Effective Public relations,
Prentice Hall International,Inc.11. www.zika-cica.ch12. www.prsa.org, last updated 09 October 200613. Preece,R. (1996), Starting research, An introduction to academic research and dissertation
writing, Cassell Imprint, London14. G.G.Colomb and J.M. Williams (1995), The craft of research, The University of Chicago Press,
Chicago15. Bell,J.(1993), Doing your research project, Open university press, Buckingham16. Åêî,Ó.(1973),Êóëòóðà, èíôîðìàöè¼à, êîìóíèêàöè¼à, Íîëèò, Áåîãðàä17. Endel, Warsaw & Kinnear(1987), Promotional strategy. Managing marketing communication
process, Irwin, Ilinois,18. Rowden, M.(2000).The art of identity: Creating and Managing a Successful Corporate
Identity. Hampshire, England: Gower publishing Limited19. McQuail,D. (1994), Mass communication theory, An introduction, Sage publication, London20. http://iml.jou.ufl.edu/projects/Spring02/Holt/definition.html last updated 09 October 200621. http://iml.jou.ufl.edu/projects last updated 09 October 2006
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 143
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
MO@NI RE[ENIJA ZA OPREDELUVAWE NA STATUSOT NAKOSOVO (I METOHIJA)
@aneta ]OSE
Apstrakt: Trudot pretstavuva teoretski pridones za iznao|awe mo`nire{enija za eventualniot finalen status na Kosovo (i Metohija). So
modelot na koegzistencija se nudat mehanizmi za vospostavuvawe na
efektivno u~estvo na site gra|ani vo procesite na upravuvawe i odlu~uvawe,
a preku integracija }e se sozdade politi~ka nacija vrz osnova nateritorijalniot princip, {to }e ja zabrza demokratizacijata vo
tranzicijata do otvoreno gra|ansko op{testvo. Empiriskite modeli od
iskustvata na dr`avite vo koi {to se re{eni ili sè u{te se baraat re{enija
za etnopoliti~ki konflikt, se nudat kako lekcii od istorijata za da seiznajde re{enie {to dolgotrajno bi go stabiliziralo regionot.
Klu~ni zborovi: avtonomija, konsocijalna demokratija, etnopoliti~ki
konflikt, pregovara~ki proces, status
POSSIBLE SOLUTIONS FOR DETERMINING THE STATUS OFKOSOVO (AND METOHIA)
Abstract: This essay is theoretical contribution towards final solution making process forfuture Kosovo status. The coexistence model is offering mechanisms for effective participationof all citizens in making decision and management processes, but trough integration will becreate political nation based on territorial principal, witch will be an contribution fordemocratization in the period of transition to open civil society. The empirical models asexamples from states experiences, in witch are solve already or continues for searches for thesolutions, offer some lectures from their history for finding possible long terms solution, forstabilizing the region of Western Balkans.
Key words: Autonomy, Consocietal democracy, Ethno political conflict, Negotiation process,Status
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA144
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
VOVEDSo etnopoliti~kiot konflikt vo SRJ vo 1999 godina se nametna neophodnosta
da se otvori proces za re{avawe na statusot na Kosovo (i Metohija). Koristej}i ja
klasifikacijata od MAR-proektot, vooru`eniot konflikt od 1999 godina mo`e da
se definira kako etnopoliti~ki konflikt, {to pretstavuva etnopoliti~ki,
vnatredr`aven konflikt, so vooru`eni sudiri me|u dr`avnite i paramilitarni
sili na etni~kite ili nacionalni malcinstva, vo ~ija osnova se nivnite barawa za
politi~ka i teritorijalna avtonomija ili nezavisnost preku secesija.1 Sostaven
del na etnopoliti~kiot ili etnonacionalisti~kiot i politi~ki konflikt, kako
{to u{te go narekuva T. Gur, se posledicite od demokratizacijata na etni~ki i
op{testveni konflikti. Spored T. Gur „konceptot na etnopoliti~ki konflikt go
~ini kompleksnoto dejstvo na politi~kite i socijalni faktori i na pra{aweto na
identitetot“.2
Za da se razberat pri~inite za nastanuvawe na etnopoliti~kiot konflikt
bitni se i etni~kite nacionalizmi, {to spored A. Smit, „se dvi`ewa pred
nezavisnost, so koncept na nacija vo osnova etni~ko-genealo{ki, koi }e nastojuvaat
da se otcepat od pogolemata politi~ka edinica ili da se otcepat i prisoedinat so
etni~kata tatkovina i da vospostavat nova politi~ka „etnonacija“. Za razlika od
niv, iredentisti~kite ili pannacionalisti~ki dvi`ewa {to se javuvaat po
nezavisnosta, nastojuvaat da se pro{irat von granicite na etnonacijata vo dr`avata
kade {to `iveat, ili da oblikuvaat pogolema „etnonacionalna“ dr`ava, so
obedinuvawe na kulturno ili etni~ki srodni etnonacionalni dr`avi.3
Teoretskite objasnuvawa na A. Smit i T. Gur se potvrduvaat vo pri~inite za
pojava na kosovskiot konflikt. Po ednostraniot referendum vo 1992 godina, po
koj{to se vospostavi paralelnata pokrainska vlast, konfliktot kulminira{e vo
1 Etni~kite konflikti se vnatre{ni konflikti, {to vo dr`avite nastanuvaat pod vlijanie na
socio-ekonomskite i politi~ki faktori, kako konsekvenci na demografskata ekspanzija na malcinskoto
naselenie na koe{to mu e potrebna po{iroka teritorija i povolni ekonomsko-socijalni uslovi za
egzistencija i razvoj, na psiholo{kite faktori, kako predrasudite i stereotipite, na diskursot na
mnozinskite kon malcinskite etnikumi kako rezultat na konfesionalnata divergentnost vo
multietni~ki op{testva.; Ovaa klasifikacija na konfliktite e dadena vo Proektot za rizi~ni
malcinstva (Minorities at Risk Project) {to go rakovodat Ted Gur i Robert Mur, vo koj i kosovskiot eklasificiran vo etnopoliti~kite konflikti.
2 Toj zaklu~uva deka za otvorawe na kompleksnite pati{ta na etni~kite konflikti pridonesuva
tranzicijata kon demokratija, a vo takvi slu~ai etnopoliti~kite predizvikuva~i protestot i
buntovni{tvoto gi opravduvaat so demokratski izgovori, kako borba za kolektivni prava. Gur, koj
rakovodi so proektot Rizi~ni malcinstva od 1996 godina, gi sledi potencijalno konfliktnite podra~ja
vo svetot. Gur predupreduva deka etnopoliti~kite konflikti }e se intenziviraat i }e bidat pobrojni
vo novite demokratski i kvazidemokratskite dr`avi, otkolku vo institucionaliziranite demokratii
ili avtokratii. Gurr, R.T. (November 1994) PEOPLES AGAINST STATES: ETHNOPOLITICAL CONFLICT AND THE CHANGING WORLD
SYSTEM; http://www.csis-scrs.gc.ca/eng/comment/com50_e.html\3 Smit, A. (1998) Nacionalen identitet, Belgrad: BIGZ-Biblioteka 20 vek, str. 131/132
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 145
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
vooru`en sudir vo 1999 godina. Po intervencijata na me|unarodnata zaednica, na 10
juni 1999 godina e vospostavena Vremena administrativna uprava na ON (UNMIK).
Vrz osnova na Rezolucijata na SB na ON 1244 (1999), na 15 maj 2001 godina se donese
Ustavna ramka, kako pravna osnova za vospostavenite institucii za privremena
samouprava, vo koi entitetot se imenuva kako Kosovo. 4 Vo ustavniot dokument na
Zaednicata Srbija i Crna Gora i formalno-pravno e srpska pokraina, t.e. Kosmet i
Metohija. Kako {to se naveduva vo Preambulata na Ustavnata povelba, Zednicata
Srbija i Crna Gora od ~etvrti fevruari 2003 godina, „e sostavena od dve ramnopravni
dr`avi ~lenki, Crna Gora i Srbija, koja gi vklu~uva avtonomnite pokraini Vojvodina
i Kosovo i Metohija”. Ottamu, do iznao|awe na re{enie za eventualniot finalen
status, vo ovoj trud entitetot }e se imenuva kako Kosovo (i Metohija).
Pravniot status na entitetot, kako {to vo Preambulata na Ustavnata ramka
se predviduva, treba da se utvrdi „vo proces vo adekvatna idna faza, vo koja, vo
soglasnost so Rezolucijata na SB na ON 1244(1999), vo potpolnost }e se vodi smetka
za site relevantni faktori, vklu~uvaj}i ja i voljata na naselenieto”. No, uslovi za
po~etok na predvideniot dijalog me|u kosovskite i pretstavnicite na Zaednicata
Srbija i Crna Gora se sozdadoa duri pet godini podocna, po {to oficijalniot
po~etok na pregovorite se odr`a na 14 oktomvri 2003 godina vo Viena. 5
Su{tinata na problemot za prolongirawe na pregovorite za statusot ja
so~inuvaat nevolnosta na kosovskite `iteli i natamu da ostanat vo ramkite na
srpskata dr`ava, nepodgotvenosta na Srbite da ja izgubat kosovskata teritorija
insistiraj}i na principot na nemenlivost na granicite, kako i re{enosta na
me|unarodnata zaednica da se najde re{enie za su{tinska avtonomija, a da se so~uva
teritorijalniot suverenitet i integritet na Srbija. Vooru`enite nemiri od 17
mart 2004 godina vo podeleniot grad Mitrovica, koi predizvikaa `rtvi me|u
srpskite ̀ iteli, bea povod za odmrznuvawe i zabrzuvawe na procesot. Zgolemenite
tenzii i me|uetni~ka netrpelivost i netolerancija bea sfateni kako znak deka sta-
tus-kvo sostojbata ve}e ne e odr`liva. Podgotvenosta za kompromis Zaednicata
Srbija i Crna Gora ja najavi so po~nuvawe na pregovorite za stabilizacija i
asocijacija vo Evropskata Unija.
4 Ustavna ramka za privremena samouprava na Kosovo UNMIK/15.05.2001/uredba br.2001/ 95 Prvata sredba od dijalogot me|u srpskata i kosovskata delegacija, pod nadzor na Specijalniot
pretstavnik na Generalniot sekretar na ON, Hari Holkeri, se odr`a na 14.10.2003 godina vo Viena,
Avstrija. Po sredbata se formiraa rabotni grupi za pra{awata predvideni za pregovarawe, no dolgo
vreme se pregovora{e samo za uslovite za prodol`uvawe na dijalogot i poradi toa {to ne postoe{e
vidliv napredok vo pribli`uvaweto na stavovite na Belgrad i Pri{tina, procesot be{e zamrznat do
esenta 2005 godina. Na krajot na oktomvri Sovetot za Bezbednost na ON odlu~i da prodol`i procesot
na pregovori {to }e go rakovodi finskiot politi~ar Marti Ahtisari. Koga stanuva zbor za formalni
pregovori, po utvrduvaweto na faktite, opciite, pismenata soglasnost {to }e se verificira, sledi
treta faza na pregovorite, sproveduvawe na soglasnosta. Gocevski, T. (2002) Osnovi na sistemot na
nacionalnata odbrana, Kumanovo: Makedonska riznica, 74 str.;
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA146
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
Od 1999 godina se mobilizirani golem broj pretstavnici na me|unarodnata
zaednica, nau~ni institucii i me|unarodni organizacii, koi ponudija mo`ni
re{enija za statusot na Kosovo. Kako najatraktivni za razgleduvawe, osobeno od
zasegnatite strani, bea oceneti predlozite za uslovna nezavisnost na entitetot, za
Srbija kako asimetri~na federacija so status na avtonomna republika za Kosovo,
ili za regionalizirana dr`avna zaednica i {iroko decentralizirana unitarna
dr`ava. No, Kosovcite i natamu insistiraat na nezavisnost, a edinstvena otstapka
od nivna strana za da se dojde do kompromisno re{enie e „izrazenata volja da se
soglasat so klauzula za neobedinuvawe so druga dr`ava vo koja {to `ivee etni~ko
srodno naselenie”. Pri~inite za nepodgotvenost za drugi otstapki za da se postigne
kompromis, spored pretstavnicite na Kosovcite, se kompleksni, no kako osnovna
pri~ina za tvrdiot stav go naveduvaat iskustvoto so ustavnite amandmani na srpskiot
i re{enijata na Ustavot na SRJ od 1990 godina, so koi se ukinaa del od avtonomnite
prava na Pokrainata. Tie bea povod i za masovnite demonstracii i aktivnosti za
nezavisnost vo poslednata decenija na minatiot vek, pa nezadovolstvoto kulminira
vo vooru`en sudir, po {to sleduva{e intervencija na toga{nata jugoslovenska armija
i vozdu{nata kampawa na NATO silite.6 Po niv proizleze vremenoto re{enie
Pokrainata da bide sovremen oblik na me|unaroden protektorat, so civilna
administracija na UNMIK i bezbednosna za{tita na silite na NATO i KFOR, no
bez definiran praven status.7 Kosovo (i Metohija) formalno-pravno sè u{te e i
del na Republika Srbija. Od druga strana, vo Rezolucijata 1244(1999) se navedeni
osnovnite nasoki za re{avawe na statusot na Kosovo i predvidena e „substancijalna,
temelna i {iroka avtonomija za Kosovo, so potpolno uva`uvawe na suverenitetot i
teritorijalniot integritet na SRJ i na drugite dr`avi vo regionot, spored
principite od helsin{kiot Zavr{en dokument na KEBS od 1975 godina.“8 So Aneks
e utvrden „politi~kiot proces za vospostavuvawe privremen ramkoven politi~ki
dogovor koj }e obezbedi zna~itelna samouprava, zemaj}i ja vo predvid spogodbata od
6 Po neuspehot na pregovorite vo Rambue, Severnoatlantskata alijansa na 24 mart po~na vozdu{na
kampawa, {to trae{e sedum nedeli. Intervencijata zavr{i so Voenotehni~kiot dogovor, sklu~en vo
Kumanovo, a den potoa, so donesuvawe na Rezolucijata 1244 (1999). Delegacijata na Kosovcite, vo koja
ima{e pretstavnici na paravoenata formacija na Albancite, samonare~ena Osloboditelna vojska na
Kosovo, i vo Rambue insistiraa na pravoto na samoopredeluvawe na Kosovcite i na nezavisnost na
pokrainata.7 Kosovo ne e klasi~en protektorat, {to teoriski pretstavuva „me|unarodno dr`avno sojuzuvawe,
vid slo`ena dr`ava zasnovana na barawe na dr`ava za za{tita i pokrovitelstvo od pomo}na dr`ava, ili
vrz dobrovolna osnova“. Gaber, S. (1986) Teorija na dr`ava i pravo, Skopje: Praven fakultet, str. 1558 Podto~ka 19 e odlukata za „me|unarodno civilno prisustvo i sili za bezbednost da se vostanovat
za po~eten period od 12 meseci, so prodol`uvawe po istekuvaweto na toj period, osven vo slu~aj Sovetot
za bezbednost da odlu~i poinaku“. Vo Aneksot 2 se utvrduva potreba od zna~itelna avtonomija i
samouprava za Kosovo, a vo ovlastuvawata na Specijalniot pratenik (SP GS), pod E, e olesnuvawe na
politi~kiot proces zamislen da go odredi idniot status na Kosovo, imaj}i ja predvid Spogodbata od
Rambue (S/1999/648).
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 147
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
Rambue i na~eloto na suverenitet i teritorijalen integritet na SRJ i drugi dr`avi
vo regionot.“ 9
Ottamu i op{tata cel na trudot e da se iznejde prifatlivo re{enie za
re{avawe na idniot status na Kosovo (i Metohija). Preku komparativna analiza na
re{enijata na etnopoliti~ki konflikti na evropskoto tlo vo minatiot vek i so
teoriskite modeli na koegzistencija i integracija, vo koi se vklu~eni mehanizmite
za integracija na pripadnicite na malcinskite zaednici, }e se napravi obid da se
ponudat mo`ni re{enija za pravniot status i za podelba na vlasta, vrz osnova na
principite na ednakvost i nediskriminacija na gra|anite {to ̀ iveat vo entitetot.
Poradi toa {to ponudenata referentna ramka za re{enie so vra}awe na avtonomijata
do 1989 godina, vospostavena so Ustavot od 1974 godina kako vid politi~ki kompromis,
e neprimenliva, taa }e se zameni so sovremeniot model na efektivno u~estvo na
site kosovski gra|ani vo procesot na upravuvawe i odlu~uvawe i so konsocijalnite
mehanizmi za za{tita na pripadnicite na malcinskite zaednici.10 Zatoa {to
me|unarodnata zaednica principielno nema da poddr`i secesija, se o~ekuva procesot
da zavr{i so dogovor me|u Belgrad i Pri{tina. 11
Kompromisnoto re{enie e neophodno za da se so~uva regionalnata
bezbednost, {to }e mora da se postigne me|u pretstavnicite na Srbite i Kosovcite.
Vo pregovorite, vo soglasnost so principot na soglasnost i po primerot na Ju`en
Tirol, se vklu~eni i pretstavnici na malcinskite zaednici, me|u koi najbrojni se
Srbite, kako direktno zasegnati so re{enieto za statusot na Kosovo (i Metohija),
~ii {to ̀ iteli se. Kakvo i da e re{enie da se prifati, kosovskite vlasti }e bidat
obvrzani, vo soglasnost so me|unarodnite principi, da obezbedat uslovi za
po~ituvawe i unapreduvawe na pravata i slobodite na site gra|ani, vrz osnova na
principite na ednakvost i nediskriminacija. Za{to, spored Asbjorn Ejde „osobeno
pogubno bi bilo da se smeta deka etni~kite grupi mo`e da bidat zadovoleni samo
ako pretstavuvaat mnozinstvo vo odredena dr`ava i deka poradi toa bi trebalo da
9 Instituciite na privremenata samouprava treba da gi ispolnat prezemenite obvrski so
Ustavnata ramka i da gi implementiraat me|unarodnite standardi, me|u koi primarno mesto imaat
standardite za ~ovekovite prava. Kosovskite institucii treba da obezbedat bezbedno vra}awe na
begalcite i raselenite i da sozdadat uslovi za slobodno dvi`ewe na site gra|ani.10 Amandmanite na Ustavot od 1969, 1971 i 1973 godina, temelno go smenija statusot i ulogata na
socijalisti~kite republiki i avtonomni pokraini vo jugoslovenskata federacija. Delegacijata na
Kosovo vo federalnoto Sobranie i drugite federalni tela, iako brojno pomalo od republi~kite, e
ednakva so nivnite delegacii: pravata i dol`nostite na avtonomnite pokraini vo jugoslovenskiot
federalen sistem se ednakvi vo oblasta na ekonomijata, obrazovanieto, kulturata, i vo socijalnata i
nadvore{nata politika so tie na republikite. Kosovo i Metohija e del od Srbija, kade odredeni pra{awa
se re{avaat zaedno, so soglasnost i dogovor so avtonomnite pokraini. Marmullaku, R. (1975) Albania andthe Albanians, London: Archon books, pp. 149
11 Ortakovski, V. (1996) str. 322, 436; Samoproglasenoto nezavisno Kosovo vo 1991 godina go
priznala samo Albanija, a vo soglasnost so porane{ni predlozi na kosovski intelektualci za Kosovo
vo ramkite na SRJ da stane ramnopravna federalna edinka, re{enieto treba da se bara me|u ovie dve
realnosti.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA148
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
izvr{at transfer na naselenie ili da prezemat secesionisti~ki aktivnosti“.12
Ottamu, se o~ekuva site `iteli Kosovo (i Metohija) da go ~uvstvuvaat kako svoja
tatkovina.
Istovremeno, re{enieto treba da garantira bezbednost i dolgotrajna
stabilizacija na regionot. Republika Makedonija, kako neposreden sosed na Srbija
~ija severna granica e prete`no vo delot so Kosovo, so pri~ini stravuva od
povtoruvawe na krizata od 2001 godina. Me|u nadvore{nite faktori {to vlijaat
vrz bezbednosta na dr`avata, e i mo`na nestabilnost na Kosovo (i Metohija), {to
pretstavuva potencijalna opasnost za regionalnata bezbednost. 13
MODELI NA KOEGZISTENCIJA I NA INTEGRACIJA
Modelite na mnozinska i dogovorna demokratija {to gi nudi Arent
Liphart14 , so koi{to se razgrani~uvaat metodite i se opredeluvaat formite
na dr`avno upravuvawe, na podelba na vlasta, na op{testveno-politi~kite i
izborni sistemi i ustavnite i pravnite garancii za prevencija, razre{uvawe
i re{avawe na me|uetni~kite sporovi {to doveduvaat do vooru`eni
konflikti, vo soglasnost so me|uzavisnosta na teorijata i empirijata, vo
trudot se dopolneti so odreden broj elementi, {to proizleguvaat od
iskustvata na dr`avite {to pre`iveale i mo{ne uspe{no gi razre{ile
etnopoliti~kite konflikti. Za empiriska osnova na modelite na
koezistencija i na integracija se iskoristeni iskustvata na Ju`en Tirol,
denes provincijata Bolcano vo Regionot Trentino-Alto Adixe, i na Estonija.
Dvata modela mo`e podednakvo da se iskoristat za smiruvawe na tenziite i
za izbegnuvawe konflikt, vo pred vooru`enata faza, potoa vo poslednata
faza na konfliktot, za iznao|awe re{enie, no i vo postkonfliktnata
sostojba, vo gradeweto na doverbata, so cel da se otstranat pri~inite za
povtorno razgoruvawe na konfliktot.
12 Asbjorn Ejde vo studijata, izgotvena za potrebite na Potkomisijata za spre~uvawe na
diskriminacija i za{tita na ~ovekovite prava na ON vo Paragrafot 31. Vo Ejde, A. (1993) Komisija za
~ovekovi prava (Potkomisija za spre~uvawe na diskriminacija i za za{tita na malcinstvata), E/CN.4sub.2/1993/34, 10 avgust 1993 god.; para. 88
13 Spored teorijata, glavni voeni i politi~ki celi na eventualni agresori vrz Republika
Makedonija mo`e da bidat „zazemawe del ili na celokupnata teritorija, promena na ustavniot,
op{testveno-politi~kiot i ekonomskiot sistem, ili zagrozuvawe na me|unarodnata pozicija. Zatoa,
navremenoto otkrivawe, spre~uvawe i otstranuvawe na izvorite na zagrozuvawe na bezbednosta
pretstavuva uslov za opstanok na dr`avata, za planirawe, izgradba i razvoj, za ekonomski prosperitet
i za zasiluvawe na nejzinata me|unarodna polo`ba“. Gocevski, T. 1999: 28-30 str.14 Maleska, M. (1997) Etni~kiot konflikt i prilagoduvaweto, str. 34, 35-42
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 149
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
Spored Liphart, demokratijata i mnozinskoto upravuvawe ne si
protivre~at samo vo dva slu~ai: koga mnozinstvoto i malcinstvoto se
menuvaat na vlast, kako {to funkcioniraat dvopartiskite sistemi, i koga
malcinstvoto podolgo vreme ne gi dobiva izborite. Mnozinskiot model e
zastapen vo Anglija, Kanada, Avstralija, Nov Zeland, vo relativno homogeni
op{testva vo koi{to partiite se fokusiraat na neopredelenite glasa~i,
te`neat kon centarot, so {to gi zastapuvaat interesite na pogolem del od
gra|anite. Vo op{testva {to se dlaboko podeleni po dol`inata na
religioznite, ideolo{kite, lingvisti~kite, kulturnite ili rasnite linii,
so re~isi odvoeni subop{testva so sopstveni politi~ki partii, interesni
grupi i sredstva za komunikacija, mnozinskoto vladeewe ne samo {to ne e
demokratsko, tuku mo`e da bide i opasno. Malcinstvata na koi{to im e
skraten pristapot do vlasta se ~uvstvuvaat isklu~eni i diskriminirani i
gubat privrzanost kon re`imot. Takov e primerot vo Severna Irska kade
{to ekskluzijata na katoli~koto malcinstvo od vlasta dovede do gra|anska
vojna. Ottamu, na pluralnite op{testva im e potreben konsenzus, da se zgolemi
do maksimum brojot na vladeja~koto mnozinstvo, preku konsocijalnata ili
dogovorna demokratija.
Konsocijalnata demokratija go ograni~uva mnozinskoto vladeewe i ima
osum elementi. Decentralizacijata go pridru`uva federalizmot, a vo osnova
taa e avtonomija za ~lenovite na federacijata i mo`e da se pojavi i vo
formalno unitarni dr`avi. 15 Ima dva vida federalizam spored Liphart:
kompatibilen, so federalni edinki kako minijaturna refleksija na va`nite
aspekti na federalniot sistem, i nekompatibilen, so edinki {to se
razlikuvaat po socijalniot i kulturno-etni~kiot sostav. Asimetri~niot
federalizam e primenet vo evropskite multietni~ki dr`avi vo koi{to
malcinstvata imaat barawa za politi~ka i teritorijalna avtonomija. Vo
slu~aj koga pripadnicite na etni~kite, jazi~kite i drugite malcinski grupi
se disperzirani na celata teritorija na dr`avata, Liphart kako re{enie ja
nudi primenata na neteritorijalniot ili kulturen federalizam. Za toa dali
federalizmot e ili ne e mehanizam za redukcija na etni~ki konflikti me|u
15 Asbjorn Ajde avtonomijata ja opredeluva kako eden od osnovnite uslovi za opstanok na
malcinstvata. Izborot e me|u avtonomijata kako oblik na vnatre{no dr`avno ili na ustavno ureduvawe.
Pravnite eksperti smetaat deka nema uslovi za avtonomija, osobeno ako se potpira vrz etni~ka, odnosno
nacionalna osnova. Kako oblik na demokratizacija, avtonomijata zna~i steknuvawe ili osvojuvawe na
samostojno pravo na naselenieto na oddelni etni~ki grupi vo ramki na unitarna ili pove}enacionalna
dr`avnost.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA150
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
teoreti~arite ima sprotivstaveni mislewa, no pova`no e da se znae granicata
do kade treba da se odi vo teritorijalnata disperzija na vlasta, a da ne se
predizvika podelba na dr`avata i da ne se zasili, namesto da se smiri
etni~kiot konflikt. Regionalnata avtonomija i federalnite aran`mani
~esto se gledani kako neopravdana koncesija na nacionalnite sentimenti,
na raka na separatistite, ili kako hrana za secesionisti~kite streme`i.
Zatoa Liphart ja ograni~uva mo`nosta od primena na konsocijalniot model
kako univerzalen lek. 16
Primer za teritorijalen federalizam e [vajcarija, a za
neteritorijalen e Belgija. No, multinacionalnite dr`avi kako [vajcarija
i Belgija ne se izlo`eni na teritorijalni pretenzii od sosedite, a etni~kite
grupi nemaat pottik za secesija. Sistemite na [vajcarija, Avstrija, Belgija
i Holandija, vrz osnova na koi{to e izveden modelot na konsocijalna
demokratija, se pluralni, heterogeni op{testva, no so demokratska
stabilnost. Zapadnoevropskoto iskustvo poka`uva deka najdobra
interetni~ka akomodacija se postignuva koga postojat tri ili ~etiri etni~ki
grupi, pribli`no ednakvi po broj. 17
Modelot na koegzistencija se praktikuva vo federacija ili
konfederacija, {to mo`e da bidat asimetri~na federacija, dr`ava na
regioni, so dvo ili tristepena lokalna samouprava. Dr`avite so drugi vidovi
organizacioni edinici, kako, na primer, {vajcarskite kantoni i polukantoni
se iskustven model za koegzistencija, kako {to e Ruskata federacija so
republikite, avtonomnite republiki, avtonomni oblasti i avtonomni
gradovi, ili enklavata Kaliningrad. Belgiskite regioni, francuskite
prefekturi, britanskite dr`avi, germanskite provincii-dr`avi, {to se
proizvod na teritorijalnata decentralizacija, se model za integracija.
Modelot na integracija, kombiniran so elementi na koegzistencija, e
primenliv vo multietni~ki op{testva, kade {to se javuvaat barawa za
federalna organizacija, kade {to integracijata ne e prifatena od
mnozinskiot ili od malcinskiot etnikum, koj{to ja do`ivuva kako prinudna
asimilacija. Druga mo`nost e, kako re{enie za barawata za politi~ka i
16 Istra`uvaweto e sprovedeno vo 21 dr`ava so kontinuiran demokratski politi~ki sistem od
zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, so visoko nivo na ekonomski razvoj {to gi amortizira
konfliktite, zemji {to pripa|aat na zapadnata hristijanska kultura, od koi{to dve tretini se homogeni,
so ista religiozna i jazi~na grupa.17 Maleska, M. (1997), op. cit., str. 31-45 i kaj i kaj Ginifer, G. & Eide, E.B., 1997, Ethnicity as a
source of conflict, Skopje: Balkan Forum, Vol. 5, No. 2(19), NIP Nova Makedonija, pp.181-206
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 151
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
teritorijalna avtonomija, e da se prifati koegzistencijata i dr`avata da se
federalizira.
ISKUSTVA SO KONSOCIJALNATA DEMOKRATIJA
Postoeweto na paralelni op{testva vo dlaboko podelenoto Kosovo,
so dve zaednici {to delat samo teritorija, predizvika prodlabo~uvawe na
razlikite i natamo{no separirawe. Za da se prekine i nadmine toj proces,
najsoodvetno re{enie e konsocijalnata demokratija, osobeno nadgradeniot
model za koegzistencija, kako model za ureduvawe na odnosite me|u zaednicite
na Kosovo (i Metohija). Konsocijalnata demokratija e model {to Arent
Liphart go nudi za da se ograni~i vladeeweto na mnozinskata zaednica.
Decentralizacijata ~esto e sfatena kako pridru`en proces na federalizmot
za vospostavuvawe avtonomija za ~lenka(i) na federacijata, no mo`e da se
pojavi i vo formalno unitarni dr`avi.18 Spored A. Liphart, ima dva vida
federalizam: kompatibilen, so federalni edinki kako minijaturna
refleksija na va`nite aspekti na federalniot sistem, i nekompatibilen,
so edinki {to se razlikuvaat po socijalniot i kulturno-etni~kiot sostav.
Tokmu zatoa toj ja ograni~uva mo`nosta od primena na konsocijalniot model
kako univerzalen lek.19 Ottamu, asimetri~niot federalizam, primenet vo
evropskite multietni~ki dr`avi vo koi malcinstvata imaat barawa za
politi~ka i teritorijalna avtonomija, isto taka e soodvetno re{enie. 20
I kosovskite intelektualci konsocijalnata demokratija ja prifa}aat
kako re{enie za kosovskoto op{testvo. 21 A, za da se spre~at tendenciite za
natamo{na disolucija na federativnite dr`avi, mo`e da se upotrebi
18 Asbjorn Ejde avtonomijata ja opredeluva kako eden od osnovnite uslovi za opstanok na
malcinstvata. Izborot e me|u avtonomijata kako oblik na vnatre{no dr`avno ili na ustavno ureduvawe.
Pravnite eksperti smetaat deka nema uslovi za avtonomija, osobeno ako se potpira vrz etni~ka, odnosno
nacionalna osnova. Kako oblik na demokratizacija, avtonomijata zna~i steknuvawe ili osvojuvawe na
samostojno pravo na naselenieto na oddelni etni~ki grupi vo ramki na unitarna ili multinacionalna
dr`avnost.19 Za toa dali federalizmot e ili ne e mehanizam za redukcija na etni~ki konflikti, osven
Liphart i Horovic uka`uva deka pova`no e da se znae granicata do kade treba da se odi vo teritorijalnata
disperzija na vlasta za da ne se predizvika podelba na dr`avata i da ne se zasili etni~kiot konflikt.20 Koga pripadnicite na etni~kite, jazi~kite i drugite malcinski grupi se disperzirani na
celata teritorija na dr`avata, Liphart kako re{enie ja nudi primenata na neteritorijalniot ili
kulturen federalizam. Primer za teritorijalen e [vajcarija, a za neteritorijalen federalizam Belgija.21 Ger Dujzing vo 1996 godina kako re{enie go predlaga modelot na konsocionalna demokratija.
Janjic, D.& Maliqi, Sh.,1996, Kosovo-Kosova Confrontation or Coexistence, Peace Research Centre, Nijmegen: Univer-sity of Nijmegen, Political Cultural Centre 042, pp. 23
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA152
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
ustavnata kategorija na federativnata lojalnost, prvpat vovedena vo
belgiskiot Ustav.22 Ovoj mehanizam e mo`no re{enie i za eventualna idna
federacija vo koja Kosovo (i Metohija) bi ostanal ~lenka, kako garancija za
spre~uvawe secesija ili spojuvawe na entitetot so albanskata dr`ava. Mo`no
re{enie za pravniot status e Avtonomna republika, so sopstveno sobranie
ili dvodomen zakonodaven dom, kako garancija za ostvaruvawe na pravata na
malciskite zaednici, sudska vlast i policija. Primer za takvo re{enie od
empirijata e Ustavot na Ruskata Federacija od 1993 godina, {to ja
vospostavuva sojuznata dr`ava so mnogu originalno re{enie: izvor i nositel
na suverenitetot e mnogunacionalniot narod. Subjekti na Federacijata se
republiki, avtonomni republiki, pokraini, oblasti, gradovi so federalno
zna~ewe, avtonomni oblasti i avtonomni okruzi, 89 po broj.23 Razli~nata
polo`ba na federalnite edinki vo Ruskata federacija, 21 republika so ustavi
i pravo na dr`avni jazici paralelni so ruskiot i 68 drugi subjekti, e vid
asimetri~na federacija. 24
Drugo re{enie za idniot status na Kosovo (i Metohija) e
regionalizacijata. Ustavot na Italija od 1947 godina voveduva 15 regioni so
obi~en i pet so specijalen status, Sicilija, Sardinija, Vale D’ Aosta,
Trentino Alto-Adixe i Frulija-Juliska Venecija. 25 Vo dr`avnoto ureduvawe
na Italija postoi opredelen oblik na asimetrija. I avtonomnite zaednici
vo Ustavot na [panija od 1978 godina se opredeluvaat kako nacionalnosti i
regioni so {iroka avtonomija. Ovie zaednici gi so~inuvaat pokrainite, so
najvisok stepen na lokalna samouprava, so zaedni~ki istoriski, kulturni i
ekonomski karakteristiki, oddelni ostrovski podra~ja i pokrainite {to se
posebni istoriski zaednici, Baskija, Katalonija i Galicija. Za razlika od
Italija, vo [panija postoi eden vid avtonomna zaednica. Na teritorijata na
[panija ima 17 avtonomni zaednici.26 Ustavite na Italija i [panija
22 Ovoj ustaven mehanizam za prvpat se voveduva so ustavnite izmeni na Belgija vo 1993 godina,
za da se spre~i i razre{i sudirot na interesi me|u federativnata vlada i jazi~nite zaednici i regioni
i ima isto zna~ewe za opstanok na federativnata, kako {to ima lojalnosta na gra|aninot za opstanokot
na unitarnata dr`ava. [kari}, S. (2002), vtora kniga, 529 str.23 Ibid, pp. 349-350str24 [kari}, S. (2002) vtora kniga, op. cit., str. 454-45925 Statutot na obi~nite regioni go donesuva Regionalniot sovet, a go potvrduva Parlamentot
so poseben zakon. Za razlika od niv, statutite na regionite so specijalen status neposredno go donesuva
Parlamentot, so poseben ustaven zakon.26 Osnoven akt e Statut, ~ij nacrt go utvrduva Sobranieto na delegacii na sosedni pokraini, a
Generalniot kortes go potvrduva so poseben zakon.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 153
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
zabranuvaat naru{uvawe na unitarnoto ureduvawe, dodeka {panskiot decidno
zabranuva federalizacija na avtonomnite zaednici.27 [vajcarija e
federacija, osnovana so sojuzen ustav na [vajcarska konfederacija od 1874
godina. Federacijata e originalno re{enie, sostavena od kantoni so
pretpostavena suverenost, so koncept za dogovoren, delegiran i podelen
suverenitet vo slo`enata dr`ava. Toa pretpostavuva deka sojuznite zakoni i
drugite sojuzni odluki se donesuvaat isklu~ivo so soglasnost na dvata doma,
{to se ramnopravni, ili so referendum po barawe na 50 000 izbira~i ili
osum kantoni, so referendum i za me|unarodni dogovori. 28 Osnova za
organizacija na {vajcarskata vlast e na~eloto na demokratsko edinstvo na
vlasta. 29
Za re{enieto na idniot status na Kosovo (i Metohija) mo{ne interesni
se analizite i predlozite na me|unarodnite instituti i organizacii. Me|u
najseopfatnite predlozi so modeli za re{enie na statusot na Kosovo (i
Metohija) e istra`uvaweto na Amerikanskiot institut za mir (USIP), na
Me|unarodnata krizna grupa (ICG) i na nevladinata ELIJAMEP.30 USIP
27 [kari}, S. (2002) ibid, pp. 536-53828 Sobraniskiot ili konventiven sistem na vlast, e model za sobraniskiot sistem vo Kina,
Kuba, Vientam i Severna Koreja, funkcionalen i za multinacionalni i pove}ejazi~ni dr`avi. Ibid, pp.
317 str.;29 Od mnogute predlozi vnimanie zaslu`uva i studijata na Tanos Veremis. Mo`ni dolgotrajni
re{enija se svedeni vo tri kategorii, radikalni, nezavisnost ili podelba me|u Srbija i Albanija.
Kako „razli~ni vidovi na odnosi vo ramkite na SRJ“, dava {est realni mo`nosti: zna~itelno pro{irena
avtonomija za Kosovo kako vo Ju`en Tirol, Ju`en Sudan ili oblasta Gagauz vo Moldavija, avtonomija
spored {panskiot model na “dr`avi na avtonomija“, podelba na vlasta vo unitarna konsocijalna ramka,
kiparskiot model od 1960-1963, a mo`ni se i federalen sistem so Kosovo kako federalna edinica kako
vo Belgija ili asimetri~na federacija so posebno za{titeni ili „pove}e ednakvi“pomali edinici,
kako lingvisti~kite grupi vo {vajcarskite kantoni. Toa e asimetri~na federacija vo koja{to edna
edinica ili avtonomna republika e poza{titena i so pogolemi prava od drugite, kako Kvebek vo Kanada
ili Tatarstan vo Ruskata federacija. Pojdovna to~ka za pregovori e teritorijalniot integritet na
Srbija da ne se doveduva vo pra{awe, a ustavnite aran`mani za statusot da bidat vo centarot na procesot.
Me|unarodnite akteri treba da garantiraat federalen karakter na Zaednicata, so Kosovo kako
konstitutiven del. Veremis Thanos (1997) Kosovo: The Power Keg on Hold, Skopje: Balkan forum/nb.2(15), Vol.4(June, 1996), pp. 383
30 USIP/Kosovo Final Status/Special report 91/June, 2002, avaluable at: http://www.usip.org/pubs/specialreports/sr91.html;
ICG(MKG)/Directions for the Kosovo’s future/Mart 1 st, 2002/www.icg.org. i vo www.icg.org/EU Crisis Re-sponse Capability: Institutions and Processes for Conflict Prevention and Management, 2001, Brussels, InternationalCrisis Group;
OP98.08, 1998, The Impact of Contractural Relations between EC/EU and Central and Eastern EuropeanCountries in Solving Local Conflicts, Brussels, Centar of European Studies and Research; www.eliamep.gr/_admin/upload_publication/199_1en_occ.PDF
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA154
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
i MKG nudat predlog Kosovo da ostane protektorat na neopredeleno vreme,
pod nadzor na UMNIK ili na EU vrz procesot na zgolemuvawe na
avtonomijata. Toa podrazbira odreden period status kvo za procesot za
odreduvawe na kone~niot status, ili kako {to predlaga MKG, vremenski
neopredelen protektorat, zatoa {to spored nivnite procenki Kosovo sè u{te
ne e podgotveno za potpolna avtonomna samouprava, a u{te pomalku za
nezavisnost.31 USIP predlaga Kosovo da stane nezavisno „so meko scenario”,
sli~no kako vo sedmata opcija za „uslovna nezavisnost“, no so garantirana
nezavisnost vo postojnite granici od odreden datum.32
USIP i MKG kako kompromisno re{enie go preferiraat predlogot
za „uslovna nezavisnost“.33 Poimot natamu precizno bi se definiral, a so
toa bi se „zadovolila potrebata da se priznae pravoto na narodot na Kosovo
da odlu~uva za sopstvenata idnina“.34 Se predlaga po dijalogot za statusot da
se pregovara na me|unarodna konferencija.35 Poradi stravuvawa deka
nezavisnosta bi ja zasilila zakanata od Golemo Kosovo, me|unarodnata
zaednica }e bara pismena garancija od kosovskite vlasti deka nema da se bara
pro{iruvawe von granicite. Za vozvrat deka nema da se vrati pod vlast na
Srbija, kosovskite vlasti }e treba pismeno da se obvrzat deka }e go po~ituvaat
suverenitetot i teritorijalniot integritet na sosednite dr`avi, so {to }e
se zajakne regionalnata bezbednost.36 I Nezavisnata me|unarodna komisija
31 Vospostavuvawe na Komonvelt, so posebno ~lenstvo vo OON, po primerot so Kanada i
Avstralija vo odnos na Obedinetoto Kralstvo e ~etvrta, a pettata opcija na USIP e so odluka na
me|unaroden panel da se odredi kone~en status vo opredelen period, na primer za tri godini, no bez
garancija za nezavisnost.32 Se predlaga i Kosovo da dobie nezavisnost po podelbata, so koja tri severni op{tini, Zve~an,
Zubin Potok, Leposavi}, no i Mitrovica samo na sever od rekata Ibar,bi se spoile so Srbija, a
ostanatite 26 op{tini i ju`nata polovina na Mitrovica bi ja so~inuvale nezavisnata dr`ava Kosovo e
poprifatliva za Srbite. @itelite na taka podelenoto Kosovo bi dobile mo`nost za razmena ili ako
ostanat bi dobile dvojno dr`avjanstvo.33 „Uslovnata nezavisnost “ e sredstvo za pomiruvawe na sprotivstavenite celi, so {to bi se
zadr`alo me|unarodno staratelstvo.34 Potpolnata nezavisnost ili ostanuvawe pod srpska vlast za MKG se smetaat za neostvarlivi,
no se sugerira za pregovorite da ne se isklu~i niedna opcija.35 Osven principite vrz koi{to treba da se zasnova re{enieto, vo predvid treba da se zemat
specifi~nite uslovi i situacijata na terenot, a klu~na da bide voljata na narodot {to bi se utvrdila
so referendum, predvideno i so aneks na dogovorot od Rambue. Idninata na Kosovo mora da se zasnova
vrz integracija so sosedite, vo stabilen i bezbeden region. Me|unarodnata zaednica ne treba da nametnuva
modeli na integracija, {to dr`avite i entitetite koi{to se vo pra{awe nema da gi poddr`at.36 Na me|unarodnata konferencija {to ja predviduva MKG, bi u~estvuvale i pretstavnici na
sosednite dr`avi kako potpisni~ki na dogovorot za Kosovo, koe{to pismeno }e se obvrze deka nema da
se obedini so Albanija i deka nema da se stremi i dejstvuva za pro{iruvawe so delovi od nivnite
teritorii, naseleni prete`no so Albanci.; Kone~niot status na Kosovo, USIP, i MKG
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 155
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
za Kosovo kako najdobra opcija ja predlaga uslovnata nezavisnost. 37
Za komparirawe na kosovskoto najsoodvetno e iskustvoto vo Ju`en
Tirol, ~ie re{enie e mo`en model za procesot za dogovarawe na eventualniot
finalen status na Kosovo (i Metohija), osobeno ako Zaednicata Srbija i
Crna Gora ja prifatat regionalizacijata, {to e vid asimetri~na federacija
kako dr`avno ureduvawe. Vo Italija ima mnogubrojni jazi~ki malcinstva
kako zaednici nastanati vo grani~nite oblasti, koi, od istoriski pri~ini,
imaat zaedni~ka kulturna i jazi~na tradicija, kade {to ima populacii od
prisoedineti teritorii i koi{to se multijazi~ni. Vo razli~nite avtonomni
regioni na Italija kako del od istoriskoto nasledstvo postojat golem broj
razni etni~ki, jazi~ni i verski malcinstva, priznati i za{titeni kako
teritorijalni ili nacionalni malcinstva. No, vo Ustavot na Italija se
definirani jazi~ni zaednici i regioni. Celta na podelbata na malcinstvata
kako zaednici {to govorat drugi jazici, osven italijanskiot kako slu`ben
jazik, e poddr{ka na nivnite kulturni razli~nosti. Za{titata na
osobenostite {to gi izdvojuvaat od mnozinskoto naselenie vo zemjata, ili
poprecizno ka`ano, na identitetite na razli~nite etni~ki grupi {to
koegzistiraat so etni~koto italijansko naselenie, se odviva vrz
teritorijalniot princip i administrativna podelba na regionalno nivo. 38
Etnopoliti~kiot konflikt vo Ju`en Tirol se javuva poradi
nezadovolstvoto na Ju`notirolcite koi ostanuvaat da `iveat vo
italijanskata dr`ava. Po~nuvaj}i od 1959 godina sè do 1967 godina vo Ju`en
Tirol se vr{at brojni teroristi~ki napadi, prete`no vrz vladini i vrz
objekti na ekonomskite i bankarski institucii. Zaradi toa, vo juli 1961
godina e osnovana Me|uvladina komisija od 19 ~lenovi, od koi sedummina se
Ju`notirolci, i nivnite diskusii se odvivaat paralelno so avstrisko-
37 Uslovnata nezavisnost se nudi kako novo re{enie, {to bi mo`elo da poimno da se definira i
da bide nov pridones vo teorijata na dr`avata i pravoto. No, se zgolemuva osnovata za stravuvawata
deka pra{aweto za uslovite za steknuvawe na „de jure“ nezavisnost implicira deka Kosovo (i Metohija)
„de fakto“ e nezavisno. Vo izve{tajot se poso~uva: „Toa }e zna~i pro{iruvawe na avtonomijata i na
samoupravata vetena vo Rezolucijata, za da se vospostavi vistinska samouprava na Kosovo von SRJ, no vo
ramki na me|unarodniot sistem“. Izve{taj na Nezavisna me|unarodna komisija za Kosovo, 200238 Dvaesette regioni vo Italija se avtonomni entiteti, a samo vo Trentino-Alto Adixe
poluavtonomen status im e priznat na dvete provincii, Trentino i Bolcano. Ramnote`ata me|u
razli~nite jazi~ni grupi vo niv e vospostavena na regionalno, na provincisko, odnosno na lokalno i na
op{tinsko nivo. Sekoja jazi~na zaednica se tretira kako entitet so svoi posebni ili kolektivni prava.
Interesite na poedincite se ostvaruvaat so posredstvo na zaednicata na koja{to i pripa|aat, a grupnite
se dopolnuvawe na individualnite prava.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA156
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
italijanski pregovori. Istovremeno se vodat tripartitnite razgovori, {to
doveduvaat do pregovori na trkalezna masa na site zasegnati strani.
Ju`notirolcite baraat regionalen status za Bolcano i disolucija na
regionot Trentino-Alto Adixe, a italijanskata policija gi apsi teroristite,
{to, kako {to se soop{tuva, predvodeni od „avstriski i zapadnogermanski
elementi, ~ija cel e secesija na Bolcano“. Tripartitnite pregovori traat
do 1969 godina koga rezultiraat so Paket-Dogovorot za barawata. Dogovoreno
e Avstrija i Italija da potpi{at drug, me|udr`aven dogovor za
ju`notirolskoto pra{awe, vo soglasnost so Strazbur{kata konvencija za
mirno re{avawe na sporovi od 1957 godina.39
Statutot e donesen na 20 noemvri 1972 godina. So re{enijata na
provincijata Bolcano i se dava pogolema avtonomija, no se vnimava i na
za{titata na italijanskite `iteli. Paketot go zacvrstuva statusot na
pokrainata, se sozdava nezavisna administrativna edinica, pri {to formalno
se zadr`uva regionot Trentino-Alto Adixe. Kako najva`ni merki se usvoeni
principite na dvojazi~nost i na proporcionalno pretstavuvawe. I pokraj
toa {to italijanskata vlada docnela so ispolnuvawe na obvrskite i ne se
pridr`uvala do dogovorenite rokovi, Ju`notirolcite imale razbirawe za
problemite so koi se soo~uvala vlasta. Tie smetale deka e podobro
kompleksnite pra{awa da se re{avaat poleka, otkolku da se brza i da ostanat
nedore{eni, so eventualni propusti. 40
Pristapot na institucionalen regionalizam e del od klasi~nite alatkiza nacionalna regulacija, {to e vo soglasnost so principot na teritorijalenunilingvalizam. I vo [vajcarija jazi~nata politika ja sledi istata pateka,{to e argument deka na toj na~in se {titat pomalku upotrebuvanite jazicinamesto da se podigaat jazi~ni barieri. So novite ustavni re{enija voBelgija, [vajcarija, Italija, [panija i vo Holandija, Korzika ili vo VelikaBritanija so Severna Irska, etnicitetite prodol`uvaat da koegzistiraat
39 Alcock, E.A., Three Case-Studies in Minority Protection: South Tyrol, Cyprus, Quebec in Minorities inHistory (1978) London: Edward Arnold (Publishers) Ltd., pp.189-202; Fajler, M., 1997, Ju`en Tirol-model za
re{avawe na konfliktite so malcinstvata ?, vo Nacionalnite malcinstva vo me|unarodniot i
jugoslovenskiot praven poredok, Belgrad: Me|unarodna politika i NIO Slu`ben vesnik40 Naporite da se primeni Paketot se zasilile duri na krajot na osumdesettite godini.
Poslednata regulativa za implementacija e donesena vo 1998 godina, vklu~uvaj}i gi spornite propisi
za ramnopravnost na jazicite vo sudovite i vo policiskite sili. Vo juni 1992 godina avstriskiot minister
za nadvore{ni raboti, Alojz Mok, go izvestuva italijanskiot ambasador za zavr{eniot spor i go
informira toga{niot Generalen sekretar na OON, Butros B. Gali, deka e razre{en sporot, po~nat vo
{eesettite godini.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 157
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
vo federalna dr`ava i nivnite ~lenovi izrazuvaat poseben etni~ki izaedni~ki nacionalen identitet. A ako ostrata podelenost ne se nadmine,dr`avite stanuvaat `rtvi na golemodr`avni idei i nacionalni ~uvstva itonat vo ekonomski ili bezbednosni problemi.
ZAKLU^OKNajsoodvetna za idnata organizacija na Srbija e asimetri~nata federacija,
kako edno od mo`nite re{enija so koe{to Kosovo (i Metohija) }e dobie status naramnopraven federalen entitet. Asimetri~nata federacija e vid federalizam {totolerira razli~na polo`ba na federalnite edinki, kako vo dr`avnoto ureduvawena Rusija i BiH. Suptilniot karakter na federalizmot ne go isklu~uva postoewetona asimetri~niot federalizam, kako {to decentralizirana unitarna dr`ava ne goisklu~uva postoeweto na nekolku vidovi zakoni na nejzinata teritorija. Vo Belgijai [vajcarija, etnicitetite koegzistiraat vo federalna dr`ava i izrazuvaat posebenetni~ki i zaedni~ki nacionalen identitet.
Klu~nite akteri na me|unarodnata zaednica se zalagaat Kosovo da ne ostanepod centralnata vlast vo Belgrad i da dobie temelna i {iroka avtonomija, bez da sepovredi suverenitetot i teritorijalen integritet na Srbija. Zatoa za Kosovo (iMetohija) najsoodvetno re{enie e ureduvawe vo soglasnost so modelot nakonsocijalnata demokratija, vo ramki na asimetri~na federacija kako avtonomnarepublika, ili kako drug vid konstitutiven entitet, region ili federativna oblast.Vo re{enieto }e treba da se vgradi mehanizam za spre~uvawe na natamo{nadisolucija na zaednicata. Belgiskiot ustaven mehanizam na federativnata lojalnost,voveden za prvpat vo ustavnite izmeni od 1993 godina e mo`en i za da se garantiracelovitosta na suverenitetot i teritorijalniot integritet na Srbija. Denes Belgijane samo {to e regionalizirana, tuku e komunitarizirana, so mnogu lokalni zaednici.
Konsocijalnata demokratija, {to vsu{nost e osnova na modelot nakoegzistencija, ja primenile pove}e evropski dr`avi kako re{enie zaetnopoliti~kite konflikti {to se razvile poradi politi~kite barawa naetnopoliti~kite grupi/malcinstvata na nivnata teritorija. Re{enieto vo Ju`enTirol, provincijata Bolcano vo italijanskiot region Trentino-Alto Adixe, ezemeno i za empiriskiot model na koegzistencija. Re{enijata vo Belgija, [vajcarijai [panija se osnova za modelot na konsocijalnata demokratija na Arent Liphart, anejzinite elementi se del na modelot na koegzistencija, ponuden vo ovoj trud.Modelot na koegzistencija se predlaga kako model za trajno re{enie za konfliktotvo Kosovo i Metohija i za Kipar, za Baskite vo [panija, za Korzika, za politi~kitebarawa na malcinskite etni~ki grupi vo Turcija, Gruzija, vo potencijalnokonfliktnite regioni vo Moldavija i vo Kavkaskiot region. Vo osnova,koegzistencijata na mnozinskoto i malcinskoto naselenie, ili ureduvaweto naodnosite so alatkite i mehanizmite na konsocijalnata demokratija predviduva vounitarna, teritorijalno decentralizirana ili kon/federalna dr`ava da sevospostavi principot na power sharing, so inkluzija na pretstavnici na malcinstvotovo izvr{nata, so garantirani mesta vo zakonodavnata vlast i so podelba na vlastaso lokalnite vlasti.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA158
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
Osnova za modelot na integracija e estonskoto iskustvo na integrirawe narusko-govornoto malcinstvo. Integracijata e koncept koj{to se prifa}a vounitarnite dr`avi so centralizirana ili ne/teritorijalno decentralizirana vlast,kade malcinstvata se zastapeni so partii koi u~estvuvaat vo vladinata koalicija,so ednodomen parlament, mnozinski ili kombiniran mnozinski i proporcionalanizboren sistem, so ustavni i zakonski garancii za pravata na malcinstvata kako{to e dvo-tretinskoto mnozinstvo za ustavni izmeni, vospostavena e pretstavni~kademokratija, a pripadnicite na malcinstvata se za{titeni so specijalni merki,vklu~eni se vo site nivoa na vlast, a postojat i komisii za malcinski pra{awa,kako i pravni i administrativni i merki za gradewe na doverba. Modelot naintegracija, kombiniran so elementi na konsocionalnata demokratija, so re{enijataod Ohridskiot ramkoven dogovor od 13 avgust 2001 godina e prifaten i vo Makedonija.
Makedonskiot model na re{enie za etnopoliti~kiot konflikt od 2001 godinae prifatlivo re{enie i za re{avawe na kosovsko-metohiskiot konflikt, osobenokako re{enie za vnatre{nite odnosi me|u zaednicite, no i za da se ispolnat del odstandardite {to op{testvoto }e treba da gi dostigne {to poskoro, na nivoto nao~ekuvawata na me|unarodnata zaednica. Osven vklu~enost na pripadnicite namalcinstvata vo zakonodavnata, a so garantirani mesta i vo izvr{nata vlast, voKosovo i Metohija mora da se ovozmo`i po~ituvawe na pravata i slobodite napripadnicite na malcinstvata, a pred se, vra}aweto na Srbite i slobodata nadvi`ewe. Makedonskite re{enija mo`e da bidat model za ureduvawe na odnositeme|u zaednicite vo Kosovo (i Metohija). Teritorijalnata decentralizacija ere{enie za podelba na vlasta so organite na lokalnata samouprava, koi }e bidatnadle`ni za pra{awata za upotreba na jazicite, ustavnite i zakonski garancii zapravata na malcinstvata kako na primer dvo-tretinskoto mnozinstvo za ustavniizmeni. ]e treba da se vostanovat principite na pretstavni~kata demokratija, dase vovedat specijalni merki/afirmativna akcija za za{tita na pravata napripadnicite na malcinstvata, koi }e bidat vklu~eni vo site nivoa na vlast, da sevospostavat komisii za malcinski pra{awa, kako i pravni i administrativni imerki za gradewe na doverba, a so principot na Badenterovoto mnozinstvo imehanizmite za kontrola na upravuvaweto i na procesot na donesuvawe nazakonodavstvoto.
Kosovo (i Metohija) i denes e podeleno op{testvo. Maliot procent Srbi {toostanaa vo enklavite `iveat vo geto, izolirani i obezbeduvani od mirovnici naON i od silite na KFOR. Po nastanite vo Mitrovica od 17 mart 2004 godina, u{tepote{ko e da se zamisli kakva i da e integracija na nealbanskite ̀ iteli vo javniot`ivot, a se ~ini sè u{te ne se sozdadeni uslovi za da se upotrebat mehanizmite nakonsocijalnata demokratija, za soodvetna pretstavenost vo instituciite i u~estvona Srbite vo procesot na odlu~uvawe. Vo sprotivno, Kosovo (i Metohija), }e ostanepotencijalno konfliktno podra~je. I, se ~ini, }e ja do`ivee sudbinata na Kipar.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 159
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
LITERATURA:
1. Gurr, R.T. (November 1994) PEOPLES AGAINST STATES: ETHNOPOLITICAL CONFLICT AND THE CHANGING
WORLD SYSTEM; http://www.csis-scrs.gc.ca/eng/comment/com50_e.html/2. Ustavna ramka za privremena samouprava na Kosovo UNMIK/15.05.2001/uredba
br.2001/ 9
3. Smit, A. (1998) Nacionalen identitet, Belgrad: BIGZ-Bibliot. 20 vek
4. Gocevski, T. (2002) Osnovi na sistemot na nacionalnata odbrana, Kumanovo:
Makedonska riznica
5. Rezolucija na SB na ON 1244, 10 juni 1999/S/RES/1244(1999)
6. Gaber, S. (1986) Teorija na dr`ava i pravo, Skopje: Praven fakultet
7. Rezolucija na SB na ON 1244, 10 juni 1999/S/RES/1244(1999)
8. Marmullaku, R. (1975) Albania and the Albanians, London: Archon books9. Ortakovski, V. (1996) Me|unarodna polo`ba na malcinstvata, Skopje: Misla
10. Ajde, A. (1993) Komisija za ~ovekovi prava (Potkomisija za spre~uvawe na
diskriminacija i za za{tita na malcinstvata), E/CN.4sub.2/1993/34, 10 avgust
1993 godina
11. Gocevski, T., Ortakovski, V., Georgieva, L. (1999) Razre{uvawe i transformacija
na konfliktite, Kumanovo: Makedonska riznica
12. Lori, B. (2003) Balkanska Evropa, Skopje: Matica
13. [kari}, S. (2000) Makedonija na site kontinenti, Union trejd, Skopje
14. Prilozi, broj 3 (1996) Rahimi, [., Albancite od 16 do krajot na 19 vek, skopje:
Pedago{ki zavod na Makedonija i Horvat, B. (1989), Kosovsko pitawe, vtoro
dopolneto izdanie, Zagreb: Globus
15. Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1875-1919, izbor, redakcija i komentar
Hristov, A. i Donev, J., 1994, Skopje: Arhiv na RM
16. Horvat, B. (1989), Kosovsko pitawe, vtoro izdanie, Zagreb: Globus
17. Damwanovi}, J. (1989), Uspon i pad Azema Vlasija, Belgrad: Politika
18. Maleska,M.(1997) Etni~kiot konflikt i prilagoduvaweto: Makedonija 1991-
1997, Skopje: Kultura
19. Janjic, D.&Maliqi, Sh.(1996) Kosovo-Kosova Confrontation or Coexistence, Peace ResearchCentre, Nijmegen: Univ. of Nijmegen, Political Cult. Centre 042
20. [kari}, S. (2000) Ustavno pravo, vtora kniga, Skopje: Union trejd
21. Veremis Thanos (1997) Kosovo: The Power Keg on Hold, Skopje: Balkan forum/
nb.2(15), Vol.4 (June, 1996)
22. USIP/The final status of Kosovo/Special report 91/June, 2002/www.usip.com23. ICG(MKG)/Directions for the Kosovo’s future/Mart 1 st, 2002/www.icg.org.24. Independent International Comm. on Kosovo/Ressume/Preventive mesures, 200225. Alcock, E.A., Three Case-Studies in Minority Protection: South Tyrol, Cyprus, Quebec in
Minorities in History (1978) London: Edward Arnold (Publishers) Ltd.26. Fajler, M., 1997, Ju`en Tirol-model za re{avawe na konfliktite so
malcinstvata?, vo Nacionalnite malcinstva vo me|unarodniot i jugoslovenskiot
praven poredok, Belgrad: Me|unarodna politika i NIO Slu`ben vesnik
27. Za{tita na malcinstvata vo Evropa od KEBS (2001) Strazbur: Sovet na Evropa
28. \or|evi}, J. (1978) Ustavno pravo, Beograd: Savremena administracija
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA160
Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata
29. USIP/Kosovo Final Status/Special report 91/June, 2002, avaluable at: http://www.usip.org/pubs/specialreports/sr91.html;
ICG(MKG)/Directions for the Kosovo’s future/Mart 1 st, 2002/www.icg.org. i vo www.icg.org/EU Crisis Response Capability: Institutions and Processes for Conflict Prevention andManagement, 2001, Brussels, International Crisis Group;
OP98.08, 1998, The Impact of Contractural Relations between EC/EU and Central and EasternEuropean Countries in Solving Local Conflicts, Brussels, Centar of European Studies andResearch; www.eliamep.gr/_admin/ upload_publication/199_1en_occ.PDF
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 161
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
161
MENAXIRAWE NA RIZICI(Prof. d-r Lidija Georgieva)
@anet RISTOSKAMinisterstvo za odbrana
Vo tekot na ovaa godina izleze od pe~at knigata
„Menaxirawe na rizici“ od profesor doktor Lidija
Georgieva.
Knigata na originalen i sovremen na~in pravi
kompleksna analiza na problemot definiran kako sovremeni rizici i zakani
za mirot i bezbednosta.
Trudot pretstavuva presvrt vo odnos na tradicionalnata nau~na misla
i izu~uvawe na problemite provrzani so bezbednosta, odbranata i mirot.
Potpiraj}i se na najsovremenite pristapi, pravci i {koli vo teorijata
na naukata za bezbednosta i odbranata, profesor d-r Lidija Georgieva pravi
uspe{en obid za tolkuvawe i analizirawe na problemite koi se sè pove}e
prisutni na sovremenata scena na bezbednosni slu~uvawa i naru{uvawa na
mirot i bezbednosta, a koi ne se opfateni vo tradicionalnata teorija za
izu~uvaweto na bezbednosnite zakani i rizici.
Knigata obrabotuva nekolku problemski podra~ja, koi se podredeni
vo pove}e tematski celini.
Odej}i od op{to kon posebno, preku metodite na konstruktivizmot,
postmodernizmot i kriti~kata teorija vo bezbednosnite studii profesor
d-r Lidija uspea da gi poka`e i objektivnite i subjektivnite strani na
problemite povrzani so bezbednosta.
Avtorot, preku postulatite na kriti~kite i konstruktivisti~kite
bezbednosni studii gi tolkuva kategoriite kako bezbednost, humana
bezbednost, societalna bezbednost, novi vidovi zakani i rizici, nevoenite
zakani i nivnata predominacija nad voenite zakani vo sovremeniot svet.
Knigata e podelena vo {est tematski celini so pove}e naslovi i
podnaslovi, a na krajot celosno e predaden i tekstot na Nacionalnata
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA162
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
koncepcija za bezbednost i odbrana na Republika Makedonija.
Prvata tematska celina so naslov „Mirot, bezbednosta iglobalizacijata“ se zanimava so razvojot na teorijata za bezbednosta.
Istoriski se sledi razvojot na nau~nata misla i razvojot na teorijata
za bezbednosnite studii.
Poso~uvaj}i gi site dilemi i konceptualni opre~nosti vo smisla na
opredeluvaweto na predmetot na istra`uvaweto, na~inite i celite na poleto
na istra`uvaweto, avtorot konstatira deka preku analizata na evolutivniot
razvoj na konceptot za bezbednost preku ~etirite fazi na evolucija se sogle-
duvaat pote{kotiite so koi se soo~uvaat istra`uva~ite na bezbednosnata
sfera.
Vtorata tematska celina e naslovena kako „Procenuvawe na zakanite“,
i vo nea pokonkretno se objasnuvaat nekolku kategorijalni poimi vo odnos
na tradicionalnoto tolkuvawe i tolkuvaweto od aspekt na najnovite teoriski
pravci vo naukata za bezbednosta Objasnet e procesot na sekuritizacija i
negovite klu~ni elementi, kako i procesot na desekuritizacijata i
vramuvaweto. Pro{ireni se sogleduvawata vo odnos na projavuvaweto na
bezbednosnite zakani i toa vo pove}e sektori kako ekolo{kiot, voeniot,
ekonomskiot, societalniot i politi~kiot sektor, kako i potrebata od nivno
povrzuvawe na razli~ni nivoa na analiza.
Na krajot od ovaa tematska celina se uka`uva na klu~nite to~ki koi
treba da se definiraat za da se formulira agendata na zakanite.
Tretiot del na knigata „Menaxirawe na rizici“ se zanimava so
definiraweto na zakanite i rizicite i menaxiraweto na rizicite.
Najprvin, avtorot od pove}e aspekti go definira nasilstvoto, a
podetalno gi opredeluva i vidovite nasilstvo, kakvo nasilstvo e vojnata,
koi se nevoenite vidovi kolektivno nasilstvo i genocidot kako masovno
ubistvo organizirano od dr`avata.
Potpiraj}i se na svoite soznanija od site sovremeni teoriski pravci i
{koli, Lidija gi tolkuva i najsovremenite definicii za bezbednosnite
zakani i rizicite. Vo pogled na menaxiraweto so rizicite taa konstatira
deka menaxiraweto na rizikot e proces na sekojdnevno donesuvawe odluki
vo odnos na identifikuvanata opasnost i vklu~uvawe na site prakti~ni i
razumni merki da se minimizira vlijanieto na opasnosta. Menaxiraweto na
rizici e komleksen proces koj ima svoi celi i opredeleni fazi i posebni
tehniki.
^etvrtata tematska celina e naslovena kako „Novo bezbednosno opkru-`uvawe, bezbednosno sosedstvo i novi rizici“.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 163
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
Vo ovoj del se pretstaveni netradicionalnite rizici i zakani za mirot
i bezbednosta vo ramkite na me|unarodnite organizacii. Izanalizirani se
agendite na rizici i zakani na Organizacijata na Obedinetite nacii (OON),
Organizacijata na evropskata bezbednost i sorabotka(OBSE), na Evropskata
unija (EU) i na Severnoatlantskata alijansa (NATO).
Te`i{niot del na knigata „Menaxirawe na rizici“ od profesor
doktor Lidija Georgieva e obraboten vo pettata tematska celina koja nosi
naslov „Menaxirawe na rizici i prevencija na konflikti“.
Ova e delot koj problemski se zanimava so momentalnata sostojba na
me|unarodnata bezbednosna scena i tendencijata za sozdavawe efikasna
strategija za spravuvawe so sovremenite zakani, pred sè so sovremenite
konflikti.
Spored avtorot, najgolemo vnimanie, so ogled na sovremenite slu~uvawa
i bezbednosni naru{uvawa, treba da se obrne na prevencijata, odnosno od
tradicionalnoto reaktivno pristapuvawe na problemot, treba da se pristapi
kon konceptot na prevencija, koj neminovno }e se vgraduva i }e stanuva
sostaven del na sovremenata politika.
Klu~noto re{enie za pravilno koncipirana bezbednosna politika i
strategija e pretpostaveno vo vospostavuvaweto na soodveten sistem za
analiza i procenuvawe na rizicite i modelite za rano predupreduvawe od
strana na akterite koi imaat ingerencii da se spravat so sovremenite
predizvici
Vo ovoj del avtorot, koristej}i gi svoite nau~ni i ekspertski soznanija
pravi celosna analiza na mo`nite modeli za procenuvawe na zakanite i
rizicite, kako i na mo`nite modeli za rano predupreduvawe. Tokmu tuka
doa|a do izraz sestranoto aga`irawe na avtorot da go razgleda problemot od
gledna to~ka na site mo`ni aspekti na analiza i tolkuvawe vo ramkite na
najsovremenite dostigawa na teorijata za ovaa oblast, no i da gi poka`e
primenetite iskustva na teoriskite pretpostavki preku nivno vgraduvawe
vo ramkite na me|unarodnite institucii.
Konceptot za rano predupreduvawe i prevencija na konflikti e
aktueliziran i sekojdnevno se doizgraduva i vo OON i vo OBSE i vo
Evropskata unija i vo ramkite na NATO. Promenite {to se slu~uvaat vo
bezbednosnoto okru`uvawe neminovno go nalagaat toa.
[estiot del na knigata e posveten na novoto bezbednosno okru`uvawe
na Republika Makedonija.
Poa|aj}i od promenite vo bezbednosnata sredina na prostorot na
Jugoisto~na Evropa, avtorot gi izdvojuva konfliktite i nesigurnosta koi
se rezultat na promenite vo prirodata na konfliktite, vremetraeweto na
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA164
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
konfliktite, promenata na geostrategiskata lokacija na konfliktite i
izmenetite celi vo ramkite na konfliktot.
Vo odnos na netradicionalnite bezbednosni zakani, Lidija konstatira
deka tie mo`at da se analiziraat od nekolku aspekti, odnosno kako perce-
pirani zakani i rizici od strana na poedincite i po{irokata javnost ili
kako zakani koi se prepoznavaat vo ramkite na politi~kite dokumenti.
Od ovie dva aspekti e napravena i analizata na mo`nite netradicinalni
zakani i rizici za Republika Makedonija. Precizno i so relevatni statis-
ti~ki podatoci se prika`ani faktorite na rizicite i zagrozuvawata vo odnos
na individualnoto nivo, koi se vo domenot na subjektivisti~koto poimawe
na bezbednosta. Predadeni se podatocite obraboteni preku PRON, odnosno
Programata za razvoj na OON, koja vo Republika Makdonija se realizira od
2000 g. Spored ovaa analiza, vo Republika Makedonija, kako najzagrozuva`ki
faktori se izdvojuvaat navrabotenosta, korupcijata i kriminalot.
Vtoriot aspekt na poimaweto na bezbednosnite rizici i opasnosti e
izvle~en i analiziran od kontekstot na Nacionalnata koncepcija za bezbed-
nost i odbrana na Republika Makedonija i Strategiskiot odbranben pregled,
kako politi~ka ramka na Vladata na Republika Makedonija vo odnos na
sproveduvaweto na odbranbenata politika i politikata na vnate{nata
bezbednost.
Profesor doktor Lidija Georgieva, potpiraj}i se na prethodnite
analizi i teorisko-problemski podra~ja na svoeto istra`uvawe gi diferen-
cira delovite od ovie dva vitalni strategiski dokumenti na Republika
Makedonija, koi se odnesuvaat na ovaa problematika i zaklu~uva deka novite
predizvici i zakani za mirot i bezbednosta koi mo`at da predizvikaat krizi
i konflikti vo Republika Makedonija se pove}e so netradicionalna priroda
iako ne se isklu~eni i tradicionalnite voeni rizici i opasnosti.
Na krajot od ovaa tematska celina, taa uka`uva i na potrebata od
pokvalitatni kvantitativni i kvalitativni analizi na indikatorite koi
go opredeluvaat sekoj rizik poedine~no. Toa, spored nea e osnovata za razvi-
vawe na soliden sistem za rano predupreduvawe i menaxirawe na rizicite.
Sledeweto na trendovite na razvojot i pojavata na simptomite na
rizicite }e ja dade i nasokata za pravilno formulirawe na politikata na
zakanite i preventivnoto dejstvuvawe. No, toa ne e nitu ednostaven nitu
pravoliniski proces. Uspe{noto menaxirawe na rizicite i prevencijata na
zakanite vo Republika Makedonija, konstatira Lidija, mo`at da proizlezat
samo kako rezultat na dinami~na politika koja }e se bazira na pravilnoto
procenuvawe na rizicite, navremenoto predupreduvawe, sozdavaweto
soodvetni instrumenti za menaxirawe na rizicite, no i politi~ka volja za
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 165
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
navremeno reagirawe.
Na krajot od seopfatnata analiza vo odnos na sovremenite bezbednosni
zakani i rizici napravena vo deloto na profesor d-r Lidija Georgieva e
predaden i originalniot tekst na Nacionalnata koncepcija za bezbednost i
odbrana na Republika Makedonija kako bazi~en strategiski dokument i ramka
za nadgradba na na{ata nacionalna bezbednost i strategija.
Kako zaklu~ok na ovoj prikaz na knigata „Manaxirawe na rizici” od
profesor d-r Lidija Georgieva }e zabele`am deka ova delo popolnuva golem
prazen prostor vo odnos na sovremenata teoriska misla za problemite od
bezbednosnata sfera vo Republika Makedonija.
Celta i naporot na avtorot na ovoj trud be{e da poka`e i da doka`e
deka soodvetnoto i navremeno prepoznavawe i analiza na rizicite i zakanite
e preduslov za uspe{no menaxirawe, odnosno uspe{no preventivno
dejstvuvawe na me|unarodnite institucii i na sistemite za nacionalna
bezbednost.
Kako {to i samiot avtor poso~uva vo Predgovorot na knigata, ova e
delo koe e nameneto za nau~nata, ekspertskata i po{irokata javnost, a osobeno
na bezbednosnata ekspertska zaednica i na studentite, koi od pove}e aspekti
gi izu~uvaat ili se spravuvaat so problemite na mirot i bezbednosta.
Lidija Georgieva e profesor, nau~en istra`uva~ i avtor, koj so
visokiot stil na izrazuvawe, so mnogubrojnite teoriski analizi i termini
{to gi koristi gi zbunuva bruco{ite i laicite, no so tekot na vremeto koga
novope~eniot akademski gra|anin se bli`i do diplomata sfa}a deka od
profesorkata Lidija Georgieva ne samo {to se zdobil so znaewa za
problematikata za koja `ivotno se opredelil, tuku i nau~il deka za da se
bide uspe{en vo edna sredina e potrebno postojano da se istra`uva, da se
sledat nau~nite tekovi i da se pro{iruvaat znaewata, {to zna~i da se
koristat iskustvata od mnogu po{iroko edukacisko milje za da mo`at
soodvetno da se prilagodat i primenat vo sopstvenata zemja.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA166
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 167
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
KOORDINACIJA NABEZBEDNOSNIOT SEKTOR‡ISKUSTVA I PRAKTIKI(d‡r Oliver Bakreski)
Tawa MILO[EVSKAFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii‡Skopje
Vo mesec maj 2006 godina vo izdanie na Filozofski fakultet e objavena
knigata „Koordinacija na bezbednosniot sektor‡iskustva i praktiki“, ~ij
avtor e d‡r Oliver Bakreski.
Recenzenti na ova vredno delo, struktuirano vo dva dela i 13 poglavja,
napi{ano na vkupno 261 strani, se prof. d‡r Trajan Gocevski i prof. d‡r
Mitko Kotov~evski.
Kompozicijata na knigata e izlo`ena na 261 stranici tekst, od koi
impresivni 11 stranici bibliografija so obraboteni 122 bibliografski
edinici, 47 spisanija i publikacii, 33 normativni akti i drugi materijali
kako i golem broj materijali od internet.
Materijata e solidno obrabotena i jasno izlo`ena, so suptilna i
sodr`inska analiza na problematikata povrzana so nacionalnata bezbednost
i koordinacijata na bezbednosniot sektor.
Razvojot na odbranbeno‡za{titnata i bezbednosna funkcija vo
demokratski organizirani op{testva, sekoga{ zavisi od dobro razrabotena
i jasno formulirana politika na nacionalna bezbednost. Toa, isto taka, zna~i
deka postojat odredeni objektivni uslovi i faktori {to bitno ja odreduvaat
politikata na gradeweto na odbranbeno‡za{titnite i bezbednosni sistemi,
za koi sekoja zemja mora da vodi smetka.
Kvantitetot na znaewe mora permanentno da se nadograduva za
nacionalnata bezbednost i za procesot na kreirawe na politikata i
postavuvawe zavisnost pome|u razli~ni faktori vo kontekst na kreirawe i
izvr{uvawe na taa politika.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA168
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
Avtorot uspeal vo namerata da gi afirmira soznanijata za
koordinacijata koi od edna strana donekade i se poznati na nau~nata i stru~na
javnost, a od druga strana nedovolno nau~no istra`uvani i objasneti.
Vo analizata, d‡r Bakreski go primenuva pristapot na „studija na dr`ava“.
Pri izborot na dr`avite gi po~ituval kriteriumite kako {to se: politi~kata
i geografskata polo`ba, ekonomskiot sistem, voenata mo} i strategiskata mo}.
Avtorot se potrudil na sistemati~en i pregleden, teoriski i prakti~no
upotrebliv na~in da go interpretira predmetot na svoeto prou~uvawe.
Interesen e, no i neobi~en, pedago{kiot opravdan na~in na izlo`uvawe
na razgleduvanata materija vo knigata. Imeno, vo sekoe poglavje d‡r Bakreski
zapo~nuva so istoriski osvrt na razgleduvanata dr`ava, nejzinata politika
za nacionalna bezbednost, instituciite za upravuvawe so odbranata,
koordinacijata na bezbednosniot sektor i ostvaruvaweto nadzor na
bezbednosniot sektor. Ovoj pristap ima izvonredno golemo zna~ewe za
procesot na sovladuvawe na obemnata i multidisciplinarna materija.
Vo prviot del nasloven kako „Koordinacija na bezbednosniot sektorna nekoi od zemjite ~lenki na NATO“, se evidentirani sli~nostite i
razlikite vo koordinacijata, odnosno napravena e razrabotka na prakti~nite
dilemi na nacionalnata koordinacija {to se inkorporirani vo oddelni
analizirani dr`avi, osobeno vode~kite dr`avi ~lenki na NATO.
Kako referentni i pojdovni sodr`ini vo {este poglavja na prviot del se
koristat prakti~nite re{enija vo delot na koordinacijata sintetizirani i
voop{teni vo modelot na sistemite za nacionalna bezbednost vo oddelni dr`avi
na NATO (SAD, Velika Britanija, Francija, Germanija, Grcija i Slovenija).Kaj ovie dr`avi, vrz osnova na potrebnoto nivo na sporeduvawe
(terminolo{ki, sistematski i su{tinski), se analizira politikata nanacionalnata bezbednost, rakovodej}i se spored konkretnite nadle`nostina instituciite koi se zadol`eni za upravuvawe so odbranata i nivniteodnosi. Obraboteni se slednite parametri na sistemot na nacionalnabezbednost na izbranite zemji: organizaciskata struktura, hierarhiskatastruktura i koordinaciskata struktura.
Osnovna zada~a na ovaa analiza od strana na avtorot, e da go ispitana~inot kako se koordiniraat aktivnostite vo oblasta na bezbednosta iodbranata na poso~enite dr`avi. Vo taa nasoka e prezentirana analizata napolitikata za nacionalna bezbednost, instituciite za upravuvawe soodbranata, kako se ostvaruva koordinacija me|u dr`avnite institucii ina~inot na ostvaruvawe demokratska kontrola na bezbednosniot sektor.
Na prviot del preku eden izdr`an i logi~en priod se nadovrzuva vtoriotdel nasloven kako: „Koordinacija na bezbednosniot sektor vo zemjite odJugoisto~na Evropa“.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 169
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
D‡r Bakreski vo ovoj del se fokusira na analiza na sistemite na
nacionalna bezbednost na zemjite od Jugoisto~na Evropa (Hrvatska, Romanija,
Bugarija, Srbija i Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Albanija i Makedonija),
zatoa {to, spored avtorot, vo site ovie dr`avi nastanaa takvi promeni koi
su{tinski se odrazija i vo organizacijata i vo koordinacijata na bezbednos-
nata zaednica.
Na toj na~in se sozdadeni uslovi i mo`nosti za po{iroko i podlaboko
razmisluvawe i objasnuvawe na re{enijata vo poso~enite dr`avi, zatoa {to
tie se nastanati pod neposredno vlijanie na teorijata i praktikata, odnosno
drugi konkretni uslovi i specifiki.
Ovaa kniga pridonesuva nau~no da se sogleda kako i so koi problemi se
soo~uvaat dr`avite vo Jugoisto~na Evropa na poleto na koordinacijata, kako
i del od vode~kite dr`avi vo svetot.
Trgnuvaj}i od kompleksnosta na problematikata koja e predmet na
istra`uvawe, potrebno e poznavawe na tie oblasti. So ogled na nivnata
multidisciplinarnost, avtorot ne samo {to poka`a izvonredno poznavawe
na problematikata, tuku negovata golemina se ogleda vo nau~nata
interpretacija na aktuelnoto i perspektivnoto.
Ovoj vid na pristap na obrabotka na materija e rezultat na dolgogo-
di{nata istra`uva~ka rabota na avtorot.
Jasno sistematiziranite i pregledno napi{ani nau~ni i stru~ni
informacii ja ~inat knigata razbirliva za ~itatelite. Preku ovaa kniga
tie }e se zdobijat so najnovi nau~ni soznanija od ovaa oblast, a voedno ovaa
kniga }e pottikne kon novi razmisluvawa, novi vizii i modeli koi imaat za
cel bezbedno i prosperitetno op{testvo.
Imaj}i ja predvid aktuelnosta na pretstavenata problematika, avtorot
dava odreden teoriski i prakti~en pridones vo nau~noto spoznavawe na ovaa
problematika od poseben op{testven interes za bezbednosta na dr`avata.Specifi~nosta i kompleksnosta na sodr`inite na trudot,
pretstavuvaat fundamentalna pretpostavka i predizvik za natamo{niprou~uvawa i nau~na istra`uva~ka rabota vo ovaa oblast.
Knigata „Koordinacija na bezbednosniot sektor‡iskustva i praktiki“,~ij avtor e d‡r Oliver Bakreski od Institutot za odbranbeni i mirovnistudii, pretstavuva visoko kvaliteten nau~en trud i isklu~itelnoinformativno i edukativno ~etivo.
Mo`e da se zaklu~i deka so neodamne{noto objavuvawe na ovaa knigakoja celosno i kvalitetno obrabotuva obemna i slo`ena problematika, na{ataliteratura dobiva vredno delo, a ~itatelite prilika da se zapoznaat so siteiskustva i praktiki od ovaa oblast, so koi se sretnuvaat vo procesot na edukacijai sekojdnevnata prakti~na rabota.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA170
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“, teoretsko spisanie
Ministerstvo za odbrana, „Orce Nikolov“ b.b., Skopje
UPATSTVO ZA AVTORITE
„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ (vo ponatamo{niot tekst Spisanie) e
teoretsko spisanie koe po pravilo izleguva dvapati godi{no. Vo Spisanieto se objavuvaat:
-originalni stru~ni trudovi: nau~no stru~ni trudovi, prikazi na knigi, kusi soop{tenija
i dr.
-kontinuirano ili povremeno vo Spisanieto se objavuva i bibliografija, kalendari na
nau~ni manifestacii vo zemjata i stranstvo, pozna~ajni datumi, reklamirawe na firmi i
pretprijatija i dr.
Originalnite stru~ni trudovi gi sodr`at rezultatite na sopstvenite dotoga{ neobjaveni
nau~ni istra`uvawa koi pretstavuvaat zaokru`ena celina. Prifa}aweto na originalna nau~na
statija vo Spisanieto gi obvrzuva avtorite da ne gi objavuvaat i vo drugi spisanija.
Nau~no-stru~nite trudovi izvestuvaat za korisni soznanija koi {to pomagaat vo {ireweto
na znaewata i prilagoduvaweto na izvornite istra`uvawa kon potrebite na naukata ipraktikata.
Prikazi na knigi pretstavuvaat koncizni prikazi na knigi i soznanija do koi {to do{le
avtorite vo opredelena nau~na oblast, za koja kompetentnosta na avtorite vo prikazite epotvrdena preku publikuvaweto - objavuvaweto na knigite.
Kusite soop{tenija sodr`at rezultati na pomali, no zavr{eni nau~ni istra`uvawa.
Dominantni rubriki na Spisanieto se:1. Op{to teoretski, doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata;
2. Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~ki i temi od me|uanaroden anga`man
vo oblasta na odbranata;
3. Evroatlantski integracii;
4. Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooru`uvawe i oprema;
5. Stranski avtori;
6. Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata; i
7. Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata.
PODGOTOVKA NA RAKOPISOT
Rakopisot treba da se dostavuva vo eden ot~ukan primerok na laserski pe~atar, bez prored,na dvete strani na hartijata, so format B5 i na disketa, za da se olesni pe~ateweto naSpisanieto. Stranicite i prilozite treba da bidat numerirani.
Trudovite treba da bidat napi{ani na makedonski ili na angliski jazik, a na avtorite imse prepora~uva naslovot, apstraktot na trudovite, prikazite i kusite soop{tenija da gi
pi{uvaat i na Angliski jazik.Trudovite {to ne se zemaat vo pe~atewe im se vra}aat na avtorite so obrazlo`uvawa.Pri podgotvuvaweto na rakopisot zadol`itelna e upotreba na Me|unarodniot sistem na
edinici (SI).Rakopisot treba da sodr`i: naslov, avtori, institucija, apstrakt, klu~ni zborovi, voved,
sodr`ina na trudot, zaklu~ok i literatura.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 171
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
Naslov: golemina na masni (Bold) bukvi, 14 points, RG-MAC C Times, centrirano, prvo na
makedonski, a potoa i na angliski jazik (pred apstraktot na angliski jazik). Naslovot na trudot
treba da bide kus, no da dava veren odraz na sodr`inite i po mo`nost da sodr`i {to pove}e
klu~ni zborovi od opfatenata problematika.
Eden prazen red.
Avtori: ime i prezime, mali masni (Bold) bukvi, 11 points, RG-MAC C Times, centrirano.
Dva prazni reda.
Institucija: rakopisni bukvi, 11 points, RG-MAC C Times, centrirano.
Dva prazni reda.
Apstrakt: prvo na makedonski jazik, 11 points, RG-MAC C Times, a potoa i na angliski jazik, 11
points, Times New Roman, edine~en prored. Sodr`inata na apstraktot treba da e su{tinska i nezavisna
celina.
Eden prazen red.
Klu~ni zborovi: maksimum do 5 zbora, 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored, na makedonski
i na angliski jazik.
Voved: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Vo vovedniot del treba nakuso da se navede
samo najva`noto od porane{nite istra`uvawa povrzano so obrabotuvanata problematika, a potoa
da se objasni celta i va`nosta na rabotata - istra`uvaweto.
Eden prazen red.
Sodr`ina na trudot: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Sodr`inata na trudot treba da
gi opfati teoretskite osnovi, eksperimentalniot del i rezultatite do koi {to se do{lo.
Trudovite koi {to se odnesuvaaat na teoretski istra`uvawa, namesto eksperimentalen del,
treba da imaat poglavje teoretski osnovi, vo koi }e bidat izneseni podrobnostite za proverka na
navedenite rezultati.
Eksperimentalniot del treba da bide izdvoen i da sodr`i podatoci za upotrebuvanite
materijali i opis na primenetite principi i metodi na na~in koj {to }e ovozmo`i reproducirawe
na postapkite, no bez detalno opi{uvawe na ve}e poznatoto.
Rezultatite do koi se do{lo i diskusijata treba da bidat dadeni vo edno poglavje. Diskusijata
treba da sodr`i analiza na rezultatite i zaklu~ocite koi {to mo`at da se izvle~at.
Eden prazen red.Zaklu~ok: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Zaklu~okot treba da pretstavuva kuso
rezime od trudot, a da gi opfati i rezultatite do koi se do{lo so istra`uvaweto.Eden prazen red.Literatura: 11 points, RG-MAC C Times, citirana spored svetskite standardi. Literaturata se
naveduva vo posebno poglavje pri {to bibliografskite edinici se numeriraat po onoj red po koj{to se pojavuvaat kako vo fus notite vo tekstot.
Margini: - B5 format, trudovite ot~ukani na neprovidna hartija od kancelariski format A4so raboten prostor:
- gorna: 5 sm - Top: 1.89"- dolna: 5 sm ili Page Setup kompjuterski - Botoom: 1.89"- leva: 4 sm parametri vo in~i (inch) - Left: 1.58"- desna: 4 sm - Right: 1.58"
- Gutter: 0"Pe~atar: laserski printer.Primenite rakopisi ureduva~kiot odbor gi ispra}a na recenzenti. Recenzentite i avtorite
ostanuvaat anonimni. Recenziranite trudovi, zaedno so eventualnite zabele{ki i mislewa na
ureduva~kiot odbor, se dostavuvaat do avtorite. Tie se dol`ni, najmnogu vo rok od 15 dena, da giizvr{at neophodnite korekcii.
SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA172
Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata
Kategorijata na trudot ja predlaga avtorot, no ureduva~kiot odbor ja donesuva definitivnataodluka vrz osnova na mislewata na recenzentite.
Probnite otpe~atoci po potreba im se ispra}aat na avtorite zaradi koregirawe na pe~atarskite
gre{ki, a ne za izmena na tekstot. Eventualnite novi soznanija mo`at da se dadat samo kako kusa
bele{ka posle tekstot. Korigiranite probni otpe~atoci treba da se vratat na redakcijata vo rok
od 2 (dva) dena.
Brzinata na objavuvaweto na trudot, pokraj ostanatoto, zavisi i od pridr`uvaweto kon ova
upatstvo.
Trudot se dostavuva otpe~aten spored gorenavedenite propozicii i na disketa.
Rokovi za ispra}awe na trudovite: 30.04. i 31.10. vo tekovnata godina na
ADRESA: 1. FILOZOFSKI FAKULTET - SKOPJE
prof. d-r Trajan Gocevski, glaven i odgovoren urednik
e-mail: [email protected]
2. VOENA AKADEMIJA NA RM - SKOPJE
prof. d-r Sokle Ko~oski, polkovnik, zamenik glaven urednik
e-mail: [email protected]
UREDUVA^KI ODBOR
SK/SK NA SPISANIETO
Skopje, 23.12.1999 godina „Sovremena makedonska odbrana“