Soros mokta na narodot april 2003 - nvoinfocentar.mk

PRILOG

APRIL 22000033

Aleksandar Ge{takovski,

minister za lokalnasamouprava

Novata teritorijalna

mapa so 50 op{tinii gradot Skopje?

Za Pretsedatelot, ni na{ nasu{en, i za "Sto trojka# i nejzinoto zaminuvawe

Trenirawe strogost!

Reformi vo Dr`avnataizborna komisija

Makedonija mora da izgradi profesionalna izborna administracija

Nad trista i {eeset skopski deca se na dnotona socijalnata beda

"Uli~nite deca° imaat pravo na bezbedno detstvo

]e se vrati li avtenti~nata atmosfera vonekoga{ popularnoto gradsko jadro?

Novi perspektivi za Starata skopska ~ar{ija

DDEECCEENNTTRRAALLIIZZAACCIIJJAA

NNAA VVLLAASSTTAADDEECCEENNTTRRAALLIIZZAACCIIJJAA

NNAA VVLLAASSTTAADDEECCEENNTTRRAALLIIZZAACCIIJJAA

NNAA VVLLAASSTTAA

Blaze si ni na site {to ìveeme vointeresni vremiwa. Mislam, preds¢, na site kako mene od koi se bara

od vreme na vreme da sednat i da nafrla-at ne{to na hartija, a toa da bide i aktu-elno i, po mo`nost, pou~no. S¢ }e si pod-redi ~ovek. ]e svari kafe, }e zapali ci-gara, moè i da kasne ne{to oti ne semisli na �{te� srce, i taman }e sedne,problem. Uf, majkata, a {to (ili za {to,po potreba) da pi{uvam.

Pa, nie vo Makedonija sme blagoslove-ni so izvonrednite uslugi {to na toa po-le gi nudi edna fina kompanija koja sekrie zad tainstveniot i uvaèn naslov:Pretsedatel na Republikata. Sose kabi-netot, normalno. Moè i neboto da pad-ne, gravitacijata da otkaè, a RHMZ dapogodi dali utre }e ima do`d ili ne, se-koga{ moè da smetame na Kabinetot, a ina Pretsedatelot li~no deka }e r�gnenekoja zelena.

Se razbira, mislam na neodamne{nite,blago re~eno, �gafovi� so abolicijata naDD (ne e Sintezis), aviostopiraweto(ima li takov zbor vo na{iot jazik ili sevika �avtostopirawe avioni i drugi le-tala�?!!) i molkot so koj ja tretira jav-nosta po tie pra{awa. I po site drugipra{awa, apropo toa, kriej}i se zad neo-liberalnata floskula za vlasta koja po-nekoga{ treba da nosi hrabri odlukinasproti javnoto mnenie. Pa {to toga{ni smeta{e onaa verzija na komunizmot,bre? Oti i jas sum siguren deka komunis-ti~kite vlasti od onie vremiwa slobod-no moàt da se vadat na istoto obrazlo-ènie.

Ne bi navleguval vo raspravi za karak-terot, sposobnostite (skraja da e, pu, pu,pu) ili psiholo{kiot profil na na{iotPretsedatel. Ima koj e kvalifikuvan ikoj e povikan za toa. Isto taka, odbivamda komentiram za na~inot na koj e izbran.Prosto re~eno, toj e tuka i e takov kakov

{to e. Tuka, sestri i bra}a, sega zasega,nema pomo{. Ponatamu, apsolutno nenavleguvam dali negovata postapka e ne-zakonska ili nemoralna. Kako prvo, za-toa {to, kako {to stojat rabotite, taaodluka ima potpora vo zakonot, a mora-lot i taka i taka e rastegliva kategorijai zavisi pred s¢ od ~ovekot ~ii postapkigi ocenuvame. Toa zna~i deka nemam na-mera da sugeriram ili da povikuvam da seorganizira glasawe za nedoverba iline{to sli~no. Toa si e na Sobranieto, asortata pratenikot glasa po svojata so-vest (aha, za malku da poveruvam). Pra{a-wata {to gi imam se malku poop{ti.

Nejse, vakov nekvalifikuvan kakov{to sum (ne sum politikolog ili prav-nik) sepak, bi pra{al zo{to kone~no nese re{ime kakov sistem sakame vo drà-vata: pretsedatelski, polupretsedatel-ski ili parlamentaren? Dali moème dasi dozvolime situacija vo koja koegzisti-raat dve formi naizvr{na vlast ~iiprava vo najgolemdel se diskrecionii ne potpa|aat podni~ija kontrola(koga ve}e ne se pod-loèni na prethod-na potvrda od par-lamentot)?

Zatoa bi pra{al{to fali izborotna Pretsedatel na dràvata da se vratinazad vo Sobranieto, a Zakonot za Pret-sedatel (no i za Vladata) da se is~istatod site, hm, problemati~ni odredbi koi,kako {to gledame denovive, moàt da setolkuvaat i taka i vaka, a naj~esto seka-ko.

Znam, znam, takvite odredbi se stavenikako kontrola na izvr{nata vlast koja jaima vladata, barem takvo e objasnuvawe-to na na{ite ustavotvorci (poto~no nalu|eto {to go napi{aa Ustavot) - � Toaovozmoùva postabilen i pokontroli-

ran razvoj na edna dràva vo tranzicija�.Da, be, da gi pra{ame Francuzite kolkuse lesni takvite kohabitacii. Pa, morada se priznae deka konceptot e prili~nonov, zatoa {to voobi~aeno e izvr{natavlast da se kontrolira preku zakonodav-nata i sudskata (sekako, odnosot e dvona-so~en), a ne so sozdavawe na paralelna iz-vr{na vlast koja e s¢ samo ne kontrola naVladata. Vpro~em, mora da se priznae de-ka, najblago re~eno, somnitelno e {todve tretini od avtorskata ekipa koja gopotpi{uva Ustavot na RM e smestena voPretsedatelskiot Kabinet, a isto taka ideka vaka kako {to e, ne vidovme ba{ ne-kakva stabilnost ili kontrola.

Sakam da kaàm deka ona {to fali vodoma{nata politika e nedostigot na od-govornost kaj politi~arite, koi glavnogledaat na svoite dol`nosti i, {to e po-lo{o, ovlastuvawa kako na igra~ki. Votakva situacija, ovlastuvawata da se po-

delat na u{te petpretsedateli i de-vet vladi, slabofajde.

* * * Denovive se slu-

~uva u{te eden ta-kov spektakularenseir, koj vklu~uvaneprecizna/nepos-toe~ka regulativa,

slobodno tolkuvawe na sopstvenite ov-lastuvawa, a bogami i povikuvawe na vol-jata na narodot.

Imeno, vo nedostig na regulativa kojabi ja uredila taa oblast, pred nekoi 12godini direktorot na MRTV re{i na gru-pa entuzijasti i �intelektualni snobovi�(sopstvena definicija na sopstvenata eg-zistencija od eden od najeksponiranitepripadnici na �dràvniot neprijatelbroj eden�) koi re{ija svoite idei za mu-zikata, kulturata i praveweto ajvar da gispodelat so nas, da im dodeli frekvenci-

ja. Od toga{ mnogu voda prote~e, a radio-to poleka prerasna vo legenda, furaj}idobra muzika i ne sekoga{ tolku dobri,no sepak veleu~eni dumi i muabeti. Setotoa e toa ubavo i fino, ama ima eden malproblem. Frekvencijata sega e nelegalnododelena i ako e do zakonot, toga{ nepostoi.

E, sega, �Sto-trojka�, znaeme, }e se zat-vara i }e prestane da postoi vo sega{na-ta forma, a planot na novoto rakovod-stvo na mati~nata MRTV e toa da tran-scendira vo novi formi na legalnite ka-nali na MR i MTV. Aferim!

Nekolku iljadi klinci (a ima{e i odpostarite modeli) se sobraa vo Park nacelodneven rok-festival na podr{ka naradioto �Kanal 103�. Problemot na siteonie deca {to nekni bea vo park e {tonivnata bitka za spas na qubenoto radio eodnapred izgubena. A, izgubena e oti se vo-di protiv zakonot, koj ednostavno, slep igluv kakov {to e za emociite, za Kanal 103vo sega{nata statutarna forma nej}e ni daslu{ne. Ednostavno, Kanal 103, koe defakto e �radio na zaednicite� (malku ~u-den prevod na frazata �community radio�

ama podobar nema, zasega) pripa|a naedna kategorija koja sega{niot Zakon zaradiodifuzna dejnost prosto, brate, ne japoznava i priznava. Toj propust, se zboru-va, bi trebalo da bide iskoristen vo no-viot Zakon koj e vo podgotovka. Super,poubavo zdravje.

Drug problem e vo toa {to nekako nesum siguren deka ova }e be{e sfateno ka-

ko udar vrz demokratijata i kulturataako gorespomnatiot toga{en visok fun-kcioner na javniot servis svojata mo} jaiskoriste{e da napravi frekvencija ko-ja 24 ~asa dnevno }e {iba turbo folk.Ili moèbi nema{e da bide taka. Zna~i,kako {to \in|i} (neka mu e lesna zemja-ta) na vremeto izjavi, osvrnuvaj}i se nabaraweto na Radio B92 za nacionalnafrekvencija, za koja toa radio misle{edeka mu pripa|a spored nespornite zaslu-gi vo ru{eweto na Milo{evi} i negova-ta demokratura, �B92 moè za zaslugiteda dobie orden, a za frekvencija }e si odiniz procedura, kako i site ostanati.�Zna~i, subkulturo, fino }e si gi zasuka{rakavite, }e pri~eka{ da se donese, koga}e se donese, noviot zakon za radiodifu-zija, i }e si se javi{ na konkurs. A nie iponatamu }e bideme blagodarni za ubavi-te momenti {to ni gi podarivte vo izmi-natite godini. I ne vi zemame za zlo {totakvite momenti malku se proret~ija voposledno vreme, koga o~igledno tehnok-ratite vi ja zatapija revolucionernataostrica.

Najnakraj, ako ima nekoja korist odtaa, rekovme izgubena, bitka, e {to kakoi site borbi od toj tertip, taa }e bidepolna so ̀ ivopisni juna~ewa i ubavi ges-tovi kako koncertot vo sabota. Zna~i,najvisoki ocenki i za umetni~ki �dojam�i za tehni~ka izvedba (posebno so onaatehnika), ama diskvalifikuvani ste, à-lime. Ah, da - poradi koristewe nedozvo-leni sredstva.

2 APRIL 22000033

Izgleda site ja preferiraat virtuel-nata stvarnost: i vojnicite, i poli-

ti~arite i gra|anite. Velat, prvata `rt-va na sekoja vojna e vistinata,no analizi-raj}i go tekot na vojnata vo Irak se pra-{uvam zo{to e toa taka. Dali na mnozinaim odgovara `rtvuvaweto na vistinata?Nema li dovolno odva`ni glasovi da jakaàt vistinata toga{ koga toa se smetaza politi~ki nekorektno, nepoèlno iliduri i opasno? Ili,moèbi, na{ite sit-ni du{i namerno ne sakaat da bidat bra-nuvani, a na{ata sovest voznemirena odvistinskata slika za vojnata i stradawa-ta, za vistinski celi i posledici od nea,osobeno koga e toa edna dale~na vojna, zakoja moème tolku lesno da kaème dekan¢ ne zasega ? Zo{to da ne si gi gledamena{ite maki, veruvaj}i vo onaa staratadeka sekoja planina ima svoja teìna, anie tokmu sega nemame ba{ èlba i silada se soo~ime so planinata {to gi priti-ska, ili bukvalno ubiva drugite, tamu ne-kade daleku? Zarem nemame dovolno stre-sovi, siroma{tija i nesigurnost, korup-cija, lagi i izmami ovde na ova malo par-~e zemja? I {to, vpro~em, moème da sto-rime vo edna vakva situacija?

Ne znam zo{to, no vo denovite naIra~kata drama (ne moàm duri ni vojnada ja nare~am, koga tamu nema{e barem do-nekade ramnopravni voeni protivnici, ise nalikuva{e na prikaznata za David iGolijat, samo {to ovoj pat ne uveruvaatdeka Golijat e onoj kutriot, pravedniot,zagrozeniot) - postojano mi se vra}aa se-}avawata na denovite na Tanu{evci, Te-tovo, Kumanovo. Taa prolet 2001-ta, za nasvo Skopje be{e tolku primamlivo da seizleze nadvor, da se sedne na kefe-muabet,da se pobegne od voznemiruva~kite TVvesti - s¢ vo obid da se najde makar momen-talen zaborav deka seto toa se slu~uva tu-ka i ovde, sega i tokmu nam, a ne tamu ne-kade zad planinite. Kolku {to samite se-be si seu{te si ja dolìme obvrskata odsoo~uvawe so vistinata, podednakvo kakogra|ani na globalnoto selo, nemame mo-ralno pravo da gi zatvorime o~ite predslu~uvawata koi }e go izmenat svetot vokoj ìveeme, }e go napravat pogrd, ponep-raveden i ponesiguren. Soo~uvaweto sovistinata za sopstveniot strav e vistin-skiot na~in za osloboduvawe od nego, amene me pla{e{e i seu{te pla{i ona

{to ni se slu~i (i slu~uva) ovde, poded-nakvo kako i ona {to, kako del na ~ove{-tvoto, ~uvstvuvam mi se slu~uva i tamu (voIrak).

Podednakvo, kako vo 2001-ta, i izmina-tive meseci, dominira{e ~uvstvoto nanemo}: da se bide ekspert, da se bide spo-soben odnapred da se predvidi tragi~ni-ot ishod, da se znae so sigurnost deka na-doa|a nastan koj ne moè da se opravdanitu so pravni, politi~ki ili moralniargumenti, i sepak da se bide nemo}en dase stori ne{to. Barem onie okolu tebe dasfatat {to navistina se slu~uva... Vo mo-menti na profesionalen o~aj, eden pos-tar i pomudar kolega mi ja objasni sudbi-nata na istraùva~ite na mirot i kon-fliktite: toa e sudbinata na Kasandra,proro~icata prokolnata sekoga{ da jakaùva vistinata, a da ne £ veruvaat s¢dodeka ne e predocna. Sepak, zboruvaj}iza Ira~kata tragedija, povikuvaweto na

Kasandra bi bilo preteruvawe: be{etolku lesno da se predvidi, duri i da sevidi zad celata pompezna amerikanskaretorika za vistinskite motivi i celina vojnata, premnogu lesno... I tokmu za-toa, se sozdava frustracijata za nepod-gotvenosta taa o~igledna farsa i laga dase raskrinka, da se obelodeni lagata - ida se zastane na vistinskata strana.

Ve}e so nedeli go zapo~nuvam denot so~itawe na najnovite vesti za slu~uvawa-ta vo Irak, za najgolemata vojna na novi-ot milenium. A se nekako vo potsvesta mise javuva pra{aweto: ~ekaj, a {to se slu-~i so Afganistan (so taa prva vojna na 21vek)? Kade se sega tuka tie kutri lu|e os-lobodeni taka blagorodno od strana naSAD, bombardirani so leb i so bombi, iso vetuvawa deka po urivaweto na tali-banskiot reìm }e po~nat za ~ovek dos-toen ìvot, }e ima progres i demokrati-ja, ènska emancipacija... I navistina,

pod pritisokot na najnovite slu~uvawane sakam, odbivam da zaboravam na tie lu-|e koi svojata sloboda ja platija so 10.000civilni `rtvi koi padnaa kako kolate-ralna {teta... Ne e fer, ne e mo`no da sezaboravat i ostavat vo svojot o~aj i bez-nade`nost! Popusto, sega svetskite me-diumi sakaat sveì vesti... No gledaj ~u-do: povtorno nekakva virtuelna stvar-nost, nestvarna vojna vo koja dobivate in-ter-aktivni mapi za toa {to se slu~uvana terenot, svetskite mediumi im prepo-ra~uvaat na svoite reporteri da ne poka-ùvaat voznemiruva~ki sceni na ~ove~kistradawa (osobeno kolateralni {teti inesakani tragedii). Demek, toa ne biloni vo soglasnost so me|unarodnoto pravo(odedna{ nekoj se seti deka postoelone{to {to se narekuva me|unarodno pra-vo i @enevski konvencii). Kakva hipok-rizija!

Me|utoa, pak ~uvstvuvam kolku e nepra-vedno i nefer da ne pu{tam solza za ne-koe detence, ~ie ime go doznavam od dnev-nite izve{tai od Bagdat na Robert Fisk(za londonski Independent). Vo negoviteizve{tai slu{am ~ove~ki krici, ofka-wa, o~aj, krvta kape od sekoj napi{anred... A sepak toa svedo{tvo ne go ~uvs-tvuvam kako navreda, kako lovewe na sen-zacija od nekoj ambiciozen novinar vklo-pen vo redovite na amerikanskite i bri-tanskite trupi. Ova e, se ~ini, edinstve-niot glas {to go imaat ira~kite civili,edinstveniot moralen xin koj ima hrab-rost i doblest da ja vidi vistinata i da janapi{e, pa taman i da ja {okira Belataku}a, Vestminster ili kancelarijata nana{iot pretsedatel i �bo`ji ~ovek�.

Koga zapo~na (vidliviot del na) ovaavojna, mediumite trgnaa vo potraga po ek-spertski mislewa za toa kolku taa }etrae, kakov }e i bide tekot, koja e celta.Ako toa be{e apsurdno pra{awe, sega sepostavuva edno u{te poapsurdno: pobeda-ta vo ovaa vojna? Duri ni Bu{ ne se osme-luva da go proglasi za pobeda soboruva-weto na xinovskata statua na diktato-

rot. A {to storija mediumite: pobrzaa daja povtorat scenata na padot na reìmot,da aplaudiraat na edna mala tolpa, kojapred da trgne vo grabe`, i se osveti nastatuata! Pak e osamen glasot koj zboru-va deka temnata strana na pobedata }e le-ì na sovesta na pobednikot, na okupato-rot koj spored @enevskite konvenciiima obvrska da gi za{titi civilite odgrabe`, pale`, da gi za{titi bolnicitei povredenite. A ne da se griì samo zasvoite mom~iwa, kako {to besramno ve-lat nekoi voeni zapovednici....

Osamen e glasot koj kaùva deka serija-ta na voeni zlostorstva storeni od pobed-nicite prodolùva duri i bez nekakovpogolem protest ili odbeleùvawe: iz-gleda tolku logi~no da frlite ~etiridvotonski bunker-bluster bombi vo civi-len kvart na pet-milionskiot Bagdat - dapotsetime deka toa se bombite koi se fr-laa vo Bora-Tora planinite na Afganis-tan; pritoa da ubiete 14 civili (ironija-ta da bide pogolema `rtvite bea Hristi-jani); da uni{tite namerno verski objekt(xamija) i pak da imate silen motiv za toa- go gonite yverot, diktatorot, ~ovekotodgovoren za masovni zlostorstva protiv~ove{tvoto. Toa go pravite na takovprincipielen i nepokolebliv na~in {toste podgotveni i da ubiete nevini lu|epritoa. A ostanatite, tie u{te bi treba-le da bidat blagodarni {to ste gi bom-bardirale, {to ste im uni{tile s¢, durii zatrule idninata so osiroma{en urani-um - zatoa {to po nekakva apsurdna (da nere~am, bolna) logika, podobro i po~esnoe da umrete od �osloboditelite� otkolkuod tiraninot!?

]e ima li kraj ovaa vojna? ]e ima li is-hod? Da, samo {to toj }e potsetuva na vtorVietnam, so opasnost od prelevawe nakonfliktot vo regionot, so ponatamo{nadelba vo me|unarodnata zaednica, i defi-nitivno so novi svedo{tva na Fisk zastradawata ne nekoi novi de~iwa.

(Avtorkata e profesorka na Filozofskiot fakultet)

Za Pretsedatelot, ni na{ nasu{en, i za "Sto trojka# i nejzinoto zaminuvawe

Trenirawe strogost!DEJAN GEORGIEVSKI

PROF. BILJANA VANKOVSKA

Subkulturo, fino }e si gi za-suka{ rakavite, }e pri~eka{da se donese noviot Zakon za

radiodifuzija, i }e si se javi{na konkurs za frekfencija

Sudbinata na istraùva~ite na mirot i konfliktite e sud-binata na Kasandra, proro~icata prokolnata sekoga{ da jakaùva vistinata, a da ne £ veruvaat s¢ dodeka ne e predocna

Vojnata i mediumite

Irak: Do pobedatai po nea!

Decentralizacijata e op{t evrop-ski trend, i nie vleguvame vo ovoj

proces vra}aj}i se na kreacija koja op-stojuva{e pred voveduvaweto na pove-}epartizmot. Kolku ste optimist dekareformskiot kurs za koj postoi poli-ti~ka volja vo dràvata vistinski }euspee?

- Iskustvoto koga pred devedesetti-te godini, vo ednopartiskiot sistem,bevme edna od najdecentraliziranitedràvi odigra svoja uloga. So noviotZakon za lokalna samouprava vo 1995,funkcioniraa op{tini so mali nad-le`nosti, glavno vo komunalnata sfe-ra, a sredstvata ne gi ostvaruvaa. Sotakvi ograni~uvawa lokalnite edini-ci nemaa sloboda ni vo ingerenciite,ni vo sobiraweto pari. Dràvata gonosi buxetot i ja ograni~uva javnatapotro{uva~ka na lokalna samouprava.Jas sum prakti~en ~ovek i sum rabotelvo lokalna samouprava. Od samiot po-~etok gledam sinhronizirana i koor-dinirana celina i smetam deka refor-mite }e uspeat bez pogolemi te{ko-tii. Toa go temelam vrz osnova na is-kustvoto na funkcionirawe i u~estvo-to na gra|anite vo lokalna samoupravaso vakvi nadle`nosti. Sepak se pla-{am da ne navlezeme vo politi~ki ne-dorazbirawa za teritorijalnata po-delba, osobeno vo delot na odnositeme|u zaednicite. Ako pri donesuvawe-to na zakonite vo me|upartiskite i vome|uetni~kite odnosi se vme{a poli-tikata, toga{ toa ne e vo interes nagra|anite.

Kolkava e cenata na decentraliza-cijata?

- Nie imame nekoi presmetki, no tu-ka se vklu~eni pove}e segmenti: upot-reba na jazicite, zna~i kolku lokalniedinici }e bidat dvojazi~ni, soodvet-na zastapenost na etnikumite vo upra-vata, sudski preveduva~i, a mnogu ne{-ta zavisat i od brojot na op{tinite.Prvi~nite tro{oci za decentraliza-cijata bi bile osum milioni evra.Inaku, implementacijata na Ramkov-niot dogovor, vo koj pokraj ovie re-formi, se i parite za pravi~na zasta-penost, obrazovanie, popis, narodenpravobranitel, bi~inela 139 milio-ni evra.

Pretstoi done-suvawe na dvaklu~ni sistemskizakoni, crtawe naop{tinskite gra-nici i finansira-we na lokalniteedinici, kako i iz-meni na stotinaakti od re~isi si-te sferi?

- Ovaa 2003 }ebide godina na iz-mena na politi~-kiot sistem. ]eima izmeni vo go-lem broj zakonikoi se odnesuvaatna transferot nafunkciite. Tuka se zakonite za obra-zovanie, zdravstvena i socijalna za{-tita, kultura, sport, ìvotna sredina,komunalni dejnosti. Najva`ni se sis-temskite proekti za teritorijalna po-delba na dràvata i za finansirawena op{tinite. Ekspertski grupi, vokoi se vklu~eni pretstavnici od nau-kata, gradona~alnici, rabotat na kri-teriumite preku koi }e se dojde do id-nata teritorijalna mapa i do na~inotna finansirawe na op{tinite. Oviezakoni }e vlezat vo sobraniska proce-dura vo maj. Sega se pravi celosna bazana podatoci za site op{tini, se aù-riraat podatocite so celokupnite jav-ni funkcii, ekonomskite potencijalii resursi, kako i kriteriumite sporedkoi }e opstanat ili }e zgasnat odrede-ni op{tini, a del }e se pripojat nadrugi. Zna~i }e ostanat onie koi }emoàt da gi ostvarat nadle`nostite,s¢ so cel gra|anite da dobivaat podob-ri, pokvalitetni i poevtini uslugi.

Koja e optimalnata brojka na op-{tini za na{i priliki imaj}i pred-vid deka sega imame 123 op{tini plusgradot Skopje?

- Vo momentov pravime pove}e vari-janti, so analizi, sogleduvawa i preis-pituvawe. Nesporna e mo`nosta za eg-zistirawe na 40 op{tini, toa e prvatateritorijalna podelba. Ima lokalniedinici od postojnite koi }e nastanatso spojuvawe na edna ili nekolku dru-gi. Ne sakame golemi, glomazni op{ti-ni vo koi gra|anite, poradi oddale~e-nost ne }e moàt da gi re{at proble-mite. Ima 36 op{tini koi se pod 5.000ìteli, toa ne e kriterium, no tie nebi moèle sami da opstanat. Edna odvarijantite, spored na{ite sogleduva-wa e da egzistiraat 50 op{tini plusgradot Skopje. Glavniot grad }e bideposebno teritorijalno tretiran.Gradskite skopski op{tini }e bidatdel od gradot Skopje, okolu pet-{est, aprigradskite op{tini }e vlezat vo de-lot na teritorijalnata podelba.

Sekoga{ sme se sopnuvale na teri-torijalnata karta prifa}aj}i iznude-ni re{enija na koi im kumuvale pri-tisoci od razli~en vid, od onie od po-liti~kite partii do lokalpatriot-skite interesi.

- Cvrsto stoime na stanovi{te da giodbranime objektivnite kriteriumiza osnovawe op{tina i }e bideme ot-voreni za sugestii, no ne smeeme dadozvolime raznovidnost. Zatoa e pot-rebna transparentna javna rasprava,koja }e se slu~i po prvoto ~itawe voVladata i vo Sobranieto. Pred da iz-lezeme so brojot na op{tinite, ek-spertska grupa }e go proveri sekoemesto na teren, a }e gi po~ituvame

èlbite na gra|a-nite do granica dokoja toa moè da sepravi. Svesni smeza otporite koi }edojdat od gradona-~alnicite, kako iod del od novosoz-dadenite op{tinikoi smetaat dekanapravile mnogu,osobeno vo komu-nalnite dejnosti.Pritoa }e vodimegrià za noviteustavni re{enija,osobeno vo delotna zaednicite inivnata zastape-nost vo odredeniedinici. Vaèn e

principot dali voodredena op{tina ima 17, 19 ili 20 ot-sto pripadnici na odredena etni~kazaednica. Dotolku pove}e {to od toa}e zavisi dvojazi~nosta, upotrebata najazikot i s¢ ona {to e obvrska od Ram-kovniot dogovor. Poto~no, }e se vodismetka da nema 21 ili 19 procenti, pada se slu~i da bidat napa|ani eksper-tite ili ministerstvoto za lokalnasamouprava deka namerno {teluvaleprocenti za da go spre~at ostvaruva-weto na pravata. ]e gledame prirodnoda pripa|aat naselenite mesta i ne mo-è da se odi sproti te~enieto na reka-ta bidej}i so vekovi gra|ani ̀ iveele igravitirale kon odreden del.

Dali nie sme vol{ebnici koga saka-me tolku va`ni promeni da isturkamenabrzina, za dve godini, koga vo drugidaleku, porazvieni demokratii, ova sepravi za 50 pa i za 100 godini?

- Demokratskiot razvoj i pluraliz-mot drugi dràvi go doìveale mnoguporano. To~no e deka vakvite reformitraat podolgo. No, toa e evolutivenproces, so nadgraduvawe na sistemot.Kaj nas navistina rokovite se inten-zivni, no nikade ne se slu~ilo celosno

transferirawe na nadle`nosti. I toaso podolgo ~itawe na zakonite, so is-pituvawa, u~estvo na eksperti, pilot-op{tini. Strategijata za decentrali-zacijata {to moè da se definira ka-ko pravo na gra|anite da u~estvuvaatvo pra{awa od ìvoten interes, a odlokalno zna~ewe, ne proizleguva is-klu~ivo od Ramkovniot dogovor bidej-}i be{e donesena pred spogodbata i us-tavnite izmeni. Iskustvata od drugidràvi vo kombinacija so na{ite sog-leduvawa }e ne dovedat do celta.

Za 2003 ne e predvideno prenesuva-we na nitu edna edna nadle`nost odcentralno na lokalno nivo. ZELSsmeta deka se sozreani uslovite za toavo kulturata, sportot, planiraweto irazvojot?

- Stanuva zbor za harmoniziran pa-ket i ciklus {to sakame celosno da gozatvorime. No ne moème da sprovedu-vame novi nadle`nosti so sega{natateritorijalna postavenost. Predlogotna ZELS ne e nov. Pravime napori datransferirame vo 2003 del na objekti,nadle`nosti i sredstva od oblasta nakulturata. Vo maj }e se donese nacio-nalnata programa za kultura i }e se ut-vrdi koi institucii se vo nadle`nostna dràvata. ]e gledame i sredstva odbuxetot da bidat preneseni. Del odsportot, Vladata ima zaklu~ok i go za-dolì JP za stopanisuvawe so stanbeni deloven prostor da ja ispita mo`nos-ta za prenesuvawe na odredeni sport-ski objekti na lokalno nivo. No moramda istaknam deka golem broj sportskiobjekti se dadeni pod zakup. Druga ob-last za koja se razmisluva e urbanis-ti~koto planirawe. Sega, vo nadle`-nost na op{tinite e donesuvaweto ur-banisti~ki planovi, propi{uvawe us-lovi za gradba, a grade`nite dozvoligi dava podra~nata edinica. Ima ini-cijativa za izmena na Zakonot za pros-torno i urbanisti~ko planirawe odstrana na ZELS koj e vo procedura voMinisterstvoto za transport i vrski.Tuka ima dve mo`nosti, da se ~ekaattie zakonski izmeni ili da se iskoris-tat uslovite od Zakonot za lokalna sa-mouprava, Vladata da prenese izvr{u-vawe na odredeni raboti na gradona-~alnicite. Nie se opredelivme da jaispitame tokmu ovaa mo`nost, so toa{to morame da napravime mehanizmina za{tita na del na odredeni op{ti-ni koi vedna{ potoa }e sakaat da iz-gradat svoi lokalni slu`bi za urba-nizmot, a za da steknat odredena pred-nost pri novoto prekrojuvawe, najavu-

vaat vrabotuvawe na odreden broj nalica. Ova e preoden period i mnogute{ko odi dogovaraweto me|u op{ti-nite i sedi{tata na podra~nite edini-ci.

Koj del od transferot na nadle`nos-tite }e bide najteòk za prenesuvawe?

Mislam deka toa }e bide obrazova-nieto zaradi golemite ingerencii koise prenesuvaat, a tuka se osnovnite isrednite u~ili{ta, od osnovaweto iupravuvaweto do finansiraweto. Tukaimame odredenisogleduvawa odMMF i od Svetskabanka bidej}i seprenesuvaat isredstva. Vo golemdel se rastovaruvacentralniot buxeti gi prenesuvamevrz osnova na re-{enijata na fi-nansirawe, dali odDDV, personalendanok, danok od do-bivka. ]e se ispla-}aat plati na u~i-teli, profesori,materijalni tro-{oci, }e se nazna-~uvaat direktori.Toa }e go pravatgradona~alnicite.

Kosturot na dràvata e dobrata ad-ministracija. Kaj nas kako da stana pra-vilo da se regrutira uprava po politi~-ki princip. Kako }e se reorganiziraslu`beni~kiot del pri decentraliza-cijata?

- ]e pravime napori taka da ne odi,sekako vodej}i smetka za ~ove~kite sud-bini. Kolku i da nosime dobri zakoni,ni{to ne }e postigneme so mehani~kiprenos na vrabotenite od podra~niteedinici. Spremna, obu~ena, mala i dob-ro platena administracija e eden odva`nite uslovi za funkcionirawe nalokalnata samouprava. So glomazen up-raven aparat, bez sredstva, slabo pla-ten, gra|anite }e bidat nezadovolni.Prethodnata vlast vraboti 12.000 lica.Zakonodavstvoto ne predviduva otpu{-tawe na tie vraboteni. Za ova vinata ekaj zakonodavecot, a toa e dràvata. Sepravat sogleduvawa za privatizacija naodredeni segmenti od upravata, pomo-{en personal, restorani, so toa {tovrabotenite bi ostanale kaj novite kon-cesioneri. Ottamu e vaèn zakonot zajavni ustanovi.

]e se otvorat li �birokratskite

vrati# za gra|anite koi namesto da sema~at so meseci da dobijat usluga bibile usluèni od lokalnite ~inovni-ci vo odreden rok?

- Toa moème da go napravime, noprethodno treba da go re{ime proble-mot so prekubrojnata i neobu~ena ad-ministracija. ]e postojat kontakti sogradona~alnicite, pretsedava~ite nasoveti, koi }e odgovaraat pred gra|a-nite. Sega imame sostojba na nenadle`-nost me|u gradona~alnik i podra~niotrakovoditel na odredena edinica, tojmu odgovara na ministerot i veli nemoè, sega gra|anin }e moè ako ne sezavr{uva rabota direktno da odi kajgradona~alnik i da se poàli. Make-donska op{tina }e bide op{tina vokoja ga|ani se poznavaat.

Paralelno so teritorijalnoto kroe-we }e se pravi i fiskalna decentrali-zacija?

- Toa e mnogu vaèn del. So transfe-rot na funkciite sekoja op{tina }emoè da vovede op{tinski danoci,(taksa za turizam, ribolov, prestoj,pridonesi za koristewe zemji{te, zaprivremeni objekti). Gra|anite stanu-vaat dano~ni obvrznici na lokalno ni-vo. [to se odnesuva do sredstvata koitreba da se prenesat od centralnatavlast, toa bi bile tri izvori, DDV enajsiguren, personalen danok ne e sigu-ren i tuka e danokot na dobivka koj enajnesiguren. Zna~i od Buxetot za op-{tinite }e se prefrlaat pari za pla-ti, za materijalni tro{oci i toa e naj-sloèniot del. Tuka mora da se najdatvistinski kriteriumi za da se obezbe-di ramnomerna raspredelba, a dràva-ta }e u~estvuva so svoi fondovi za daobezbedi pribli`no isti uslovi zarazvoj.

Kolkav procent od centralniot bu-xet }e se oslobodi za op{tinite?

- Sega op{tinite sobiraat i od cen-tralniot buxet tro{at 1,8 otsto, {to emnogu niska stapka. Toa se pari od da-nok na nasledstvo, od danok na prometna nedvi`nosti. Ako dràvnata kasasega e 1,1 milijardi evra, vo 2004 godi-na, proksimativno, bi se prenele 20-30otsto sredstva za funkciite na op{ti-

nite, odnosno ednatretina.

Procesot na de-centralizacijatatreba da vosposta-vi ramnoteà me|ucentralnata i lo-kalnata vlast. Ko-ja e ulogata na dr-àvata?

- Celokupniotnadzor, i na dej-nosta, i na zakoni-tosta, }e bide kajdràvata vo sitepreneseni nadle`-nosti. Dràvata}e ima �kapa# vrzs¢, }e se zajaknenadzornata fun-kcija i }e dobieme

institucija inspek-tor. Inspekciskata uprava }e ima do-minantno mesto. Inspektorite }ekontroliraat dali se sproveduva po-litikata koja ja utvrduva dràvata voobrazovanieto, zdravstvoto, dali pra-vilno se tro{at sredstvata na op-{tinskite buxeti. Ako ne e taka, to-ga{ }e se stopira izvr{uvaweto naaktite i }e se povede postapka predUstavniot sud. Gradona~alnikot edolèn sekoe op{tinsko re{enie ob-javeno vo �Slu`ben glasnik# da go dos-tavuva do Ministerstvoto za lokalnasamouprava. Gra|anite }e vlijaat nalokalnite pra{awa preku pove}eformi na kontrola, sobiri, mesna iurbana samouprava... Tuka e smislatana decentralizacijata i razvojot nalokalnata samouprava i demokratija-ta. Gra|anite da izbiraat, no i da kon-troliraat. Vo op{tinskite soveti }eima interesni raspravi. Gradona~al-nikot }e bide prozivan, na primer,zo{to postavil nekogo za direktor vou~ili{te. I opozicijata }e kontro-lira, i ne }e mu e seedno na gradona-~alnikot dali }e postavi kvalitetenili nekvaliteten direktor.

APRIL 22000033 3

Intervju: Aleksandar Ge{takovski, minister za lokalna samouprava za procesot na decentralizacijata vo dràvata

KATICA ÂNGOVA

Novata teritorijalna mapa so 50 op{tini plus gradot Skopje?

Od 123 postoj-ni op{tini,36 ne moàt

sami da opstanat

#Najte{ki za prenesuva-we }e bidat nadle`nostite

vo obrazovanieto. Za upravu-vaweto vo osnovnite i sred-nite u~ili{ta }e odgovara

gradona~alnikot

,,

,,

êlnikot na lokalna sa-mouprava stravuva od poli-ti~ki nedorazbirawa za id-

nite op{tinski granici,osobeno vo delot na me|uet-

ni~kite odnosi ,,Spored prvi~nite pres-

metki, tro{ocite za decen-tralizacijata bi bile osum

milioni evra, a implementa-cijata na Ramkovniot dogo-

vor 136 milioni evra

",,

So procesot na decentralizacija Ma-kedonija ima edinstvena mo`nost da

go redefinira svojot praven i politi~-ki sistem i da izgradi dràva vo kojacentralnata uloga }e ja imaat gra|anite.So re{avawe na problemite na gra|ani-te tamu kade {to se ra|aat-vo op{tini-te i so naglaseno u~estvo na gra|anitevo donesuvaweto odluki na lokalno ni-vo, }e se obezbedi politi~ka stabilnosti nacionalno edinstvo, ednoglasni sepretstavnicite na dràvnite institu-cii, na op{tinite i na ekspertite. Tiepotenciraat deka za administrativno-teritorijalnata i fiskalnata reformatreba da se najde soodvetna formula imodel {to }e ja balansiraat centrali-zacijata i decentralizacijata, a taka lo-kalnata politika }e bide integralendel od generalnata politika na dràva-ta. Samo efikasnata decentralizacijamoè da sozdade uslovi za dobra lokalnavlast vo koja sloènite birokratskiproceduri }e stanat minato, a doverbatavo op{tinskite ~inovnici idnina. Re-formite se isklu~itelen predizvik zada se pokaè deka najdobra e tokmu lo-kalnata vlast. Demokratijata se ve`bana lokalno nivo i toa e najdobroto u~i-li{te za nejzino vistinsko prakticira-we. Istovremeno e va`no da se razgrani-~i dali decentralizacijata }e bide re-forma zaradi reforma, ili decentrali-zacijata }e bide reforma zaradi demok-ratija. Ova ne smee da bide nikakva di-lema dotolku pove}e {to na Makedonija£ treba demokratska, a ne birokratskadecentralizacija.

�Decentralizacijata ne e univerza-len lek i ima svoi potencijalni mani.Prakti~no ne e mo`no site uslugi da seprenesat na ist na~in ili na ist stepen.Dokolku ne e dobro izbalansirana, de-centralizacijata moè da bide neefi-kasna. Zaradi slabite administrativniili tehni~ki kapaciteti na lokalno ni-vo, moè da se slu~i centralnata vladada ja izgubi kontrolata vrz finansiski-te izvori, a funkciite da bidat preze-meni od lokalnite eliti#, naglasuvaElena Petkanovska, rakovoditel naSektorot za normativno-pravni rabotivo Ministerstvoto za lokalna samoup-rava. Modernoto vladeewe i izgradbatana gra|anskoto op{testvo vo sekoja dr-àva koja vleguva vo temelni reformina svojot politi~ki sistem, ne e dali,tuku, kolku i kako da gi vklu~i svoitegra|ani vo kreiraweto na politikata,dodava Petkanovska. Pri opredeluvawena pravcite na reformata mo{ne e va`-no da se sfati deka izgradbata na dobralokalna vlast e dolgoro~en proces, sokoj pred s¢ treba da se sozdadat finansi-ski i drugi preduslovi za izvr{uvawena nadle`nostite od lokalnite vlasti ida se vospostavi jasna odgovornost nalokalnite vlasti i �nagore# kon drà-vata i �nadolu# kon nejzinite gra|ani,preku soodvetni sistemi za administra-tivna i socijalna kontrola i nadzor.

Onie koi rabotat vo lokalna-ta samouprava smislata i su{tinata zadecentralizacijata vo nikoj slu~aj ne jasfa}aat samo kako transfer na nadle`-nosti, finansiski sredstva i odgovor-nosti od centralnata na lokalnatavlast. Najva`no e toa {to reformitetreba da ja dobliàt vlasta do gra|ani-te, a deka toa treba da se napravi prekuprovereni demokratski metodi od iskus-tvata na zapadnata demokratija. Me|univ, se neposrednoto u~estvo na gra|ani-te vo sednicite na op{tinskite sovetikoi po pravilo treba da bidat otvoreni,

vklu~uvawe na gra|anite vo rabotnitekomisii na sovetot na edinicite na lo-kalnata samouprava, neposredniot kon-takt na gradona~alnikot so gra|anite vorabotnite denovi, organizirawe javnisobiri so gra|anite na nivo na mesna lo-kalna samouprava ili po{iroko kogatreba da se donese nekoja odluka so pogo-lema teìna, koristewe na formata naizjasnuvawe na gra|anite preku refe-rendum...

�Seto ova zna~i voveduvawe na tran-sparenten dvonaso~en dijalog lokalnavlast-gra|ani i obratno. Benefitot vosekoj slu~aj e obostran, se nosat odlukipo merka na gra|anite i mnogu lesno seimplementiraat vo praktikata. Gra|a-nite vo tie odluki se identifikuvaatsebe si, a so toa se dava poddr{ka na lo-kalnite vlasti pri nivnoto realizira-we#, objasnuva gradona~alnikot na Sa-raj, Imer Selmani. So ureduvawe na od-nosite na relacija gra|ani-sovet na edi-

nica na lokalna samouprava-gradona~al-nik, se izbegnuva sekakva mo`nost mo}tana vlasta samo da se decentralizira, akosega imame neprikosnoveni mo}nici nacentralnio nivo, utre da imame na lo-kalno nivo, odnosno da sozdademe lokal-ni mo}nici, dodava Selmani. �Preku me-hanizmite na Zakonot za lokalnata sa-mouprava mo}ta se ograni~uva, me|utoa,taa u{te podobro se kontrolira koga seraspredeluva na lokalno nivo, a osobenokoga se deli so gra|anite preku poznati-

te mehanizmi. So donesuvawe prakti~nii sprovedlivi re{enija postepeno }e seizgradi i doverbata koja deneska tolkumnogu ni nedostasuva#, istaknuva prviot~ovek na Saraj.

Neposrednoto u~estvo na gra|anitevo donesuvaweto na odlukite moè da seodviva na tri razli~ni nivoa: vo tekotna planiraweto, vo donesuvaweto na od-lukite i vo nivnata implementacija. Se-koja faza moè da vklu~i vidovi na u~e-stvo razli~ni po priroda, obem i vlija-

nie. Na toj na~in treba da se ovozmoìlokalnite vlasti da funkcioniraat vosoglasnost so ìvotniot proces.

�Zakonot garantira prenos na nad-le`nostite, no, ne e dovolna samo prav-nata garancija. Za toa e potrebna in-frastruktura. Postoi opasnost zaradivakuumot, gra|anite da ne moàt da sigi realiziraat pravata i da mislat dekadecentralizacijata e negativen poteg.Toa go pokaùvaat komparativnite is-kustva vo mnogu pobogati zemji od Ma-kedonija#, potencira profesorot naPravniot fakultet, Gordana Siljanov-ska. Ekspertot za lokalna samouprava ekategori~na, deka funkciite }e trebada se prenesuvaat ~ekor po ~ekor. �Xabee nadle`nosta ako ne moè da se reali-zira, toga{ taa e tovar, a ne pravo. [tose odnesuva do fiskalnata decentrali-zacija, ne e dovolno da se definiraatizvori na prihodi zatoa {to e potrebnovreme tie pari da se soberat. Zna~i,potreben e transfer na sredstva od dr-àvata. I toa ne e ednonedelen ~in, zatoa treba navistina vreme. Isto taka,vaèn e i institucionalniot kapaci-tet#, veli Siljanovska.

Mehani~kiot pristap i neobmisle-nite promeni za da se zapazat rokoviteza implementacija na Ramkovniot dogo-vor, kako i implantirawe na tu|i re{e-nija za na{i specifiki bi bile pogub-ni i bi sozdale otpori, predupreduvaatekspertite. Do kone~nite re{enija zanovoto teritorijalno prekrojuvawe ifinansisko pokrivawe ne smee da sedojde prekutrupa i so re{enija napi{a-ni od ministerskite odai. Gra|aniteporadi koi i se pravi decentralizacija-ta treba da bidat na ~isto, deka novotonema da bide prazen praven dekor, tukucvrsta re{enost za promeni. Vpro~emi politi~arite, i gra|anite, i naukataznaat deka vlasta, dali na centralnoili na lokalno nivo e institucionali-zirana mo}. No taa mo} mora da bidepriznaena na parlamentarni i na lo-kalni izbori. Klu~ot se gra|anite i za-toa vo realizacijata na procesot nare-~en decentralizacija mora da se imapredvid dali vlasta }e bide so prinuda,so ubeduvawe ili so privilegirawe naonie koi sakaat da se doberat do vlasta.

4 APRIL 22000033

KATICA ÂNGOVA

Vo Zakonot za lokalna samouprava se vgradeni osnovite na lokal-nata demokratija. Tie treba da ovozmoàt voveduvawe na demok-

ratski proceduri i mehanizmi koi, me|u drugoto, ovozmoùvaatpristap do navremeni i jasni informacii, kako osnoven element zagarantirawe na ~ovekovite prava, vladeeweto na pravoto i tran-sparentnost na vlasta, kako i konsultirawe i u~estvo na gra|anitei nivnite zdruènija vo kreiraweto na lokalnata politika.

Zakonot sodrì garancii spored koi organite na op{tinata sedol`ni da gi informiraat gra|anite ne samo za svojata rabota, tu-ku i za planovite i namerite na lokalnata edinica koi se od zna~e-we za nejziniot razvoj ili se odnesuvaat na nivnite socijalni, kul-turni, ekolo{ki ili stopanski potrebi. Implementacijata naovie odredbi moè da se postigne so informirawe na gra|anite zamo`nostite i formite na nivno u~estvo vo lokalniot javen ìvot.I toa direktno, ili preku nivnite asocijacii, preku promovirawena dijalogot pome|u gra|anite i izbranite pretstavnici, so dobrodizajnirani veb-stranici. Eden od mo`nite na~ini za brzo re{ava-we na ovoj problem moè da bide voveduvaweto na novite informa-ti~ki i komunikaciski tehnologii koi ovozmoùvaat brza razmenana informacii i znaewa. (K. ^.)

So re{avawe na proble-mite tamu kade {to se ra-|aat, }e se obezbedi poli-ti~ka stabilnost i nacio-

nalno edinstvo

Elena Petkanovska:

Dokolku ne e dobroizbalansirana i

uramnoteèna, decen-tralizacijata moèda bide neefikasn

Gordana Siljanovska:

Xabe e nadle`nosta,ako ne moè da se re-alizira, vo toj slu~aj}e bide pove}e tovar

otkolku pravo

Imer Selmani:

So voveduvawe tran-sparenten dvonaso~en

dijalog, lokalnavlast-gra|anin, bene-

fitot }e bide obostran

Administrativno i fiskalno prestrojuvawe za dràva vo koja gra|anite }e bidat vo centarot

Demokratijata se ve`ba nalokalno nivo i toa

e najdobroto u~ili{te za nejzino vistinsko

prakticirawe

Samo efikasna decentralizacijae lek za dobra lokalna vlast

DDEECCEENNTTRRAALLIIZZAACCIIJJAADDEECCEENNTTRRAALLIIZZAACCIIJJAADDEECCEENNTTRRAALLIIZZAACCIIJJAA

Mo}ta najdobro se kontrolira koga e na op{tinsko nivo

Demokratski proceduri na lokalnata demokratija

ZAKON

Decentralizacijata vo oblasta na kulturata iobrazovanieto zapo~nuva da gi pokaùva svo-

ite prvi, vo ovaa faza, najmnogu teoretski a mno-gu malku, prakti~ni formi na realizacija.Zaed-nicata na edinicite na lokalnata samouprava(ZELS) vo ovie oblasti, pri krajot na minatatagodina, preku formiranite komisii za obrazo-vanie, za kultura i sport, gi postavi konkretni-te celi na dejstvuvawe, sorabotuvaj}i so resorni-te ministerstva i pretstavnicite na lokalnatasamouprava a vo nekoi slu~ai i so nevladiniteorganizacii i fondaciite vo realizacija na za-edni~kite proekti.

Minatata nedela vo Skopje be{e potpi{an iprotokol za sorabotka me|u Mi-nisterstvoto za kultura i Fon-dacijata Institut otvoreno op-{testvo Makedonija, kako del odprogramata na Fondacijata, sokoj e oficijalizirana realiza-cijata na pilot- aktivnostite vo{est domovi na kulturata, vo is-to tolku op{tini vo zemjava, koitreba da obezbedat decentrali-zacija na nivnite aktivnosti.Do krajot na ovaa godina, vo do-polnitelno selektiranite do-movi na kulturata }e se vr{iproverka na dolgoo~ekuvaniotdecentralizira~ki proces, {tozaedno }e go sproveduvaat grado-na~alnicite, pretstavnicite nagradskite soveti na izbraniteop{tini, ministerstvata za kul-tura i lokalna samouprava i serazbira ZELS. Procesot }e bi-de finansiski poddràn od FI-OOM so 40.000 amerikanski do-lari, a }e vklu~uva i pomo{ sotehni~ki i humani resursi. [es-tte izbrani domovi na kulturata}e dobijat obuki, besplaten ed-nogodi{en Internet pristap,mali grantovi i tehni~ka po-mo{. Sproveduvaweto na oviepilot aktivnosti doa|a po pret-hodna analiza na sostojbata vo 37 - te domovi nakulturata, kolku {to se evidentirani od stranana Ministerstvoto za kultura na teritorijata nazemjata, no i po prethodnata obuka za strate{koplanirawe kaj najgolem del od niv. Kriteriumi-te po koi se vr{i izborot na domovite na kultu-rata vo pilot- op{tinite se: uramnoteèniotteritorijalen pristap, dobrite potencijali zasorabotka so lokalnata vlast, dobrite prethodniiskustva i soodvetnata zastapenost na domovitena kulturata vo op{tini so etni~ki me{an sos-

tav na naselenie.Spomenatata Komisija za sport i kultura pri

ZELS za svoja krajna cel na dejstvuvawe ja imarabotata vrz izgotvuvawe na podgotovka za novdelben bilans na instituciite na kulturata, niv-no transferirawe na lokalno nivo.

"Vo ovoj period od razvojot na procesot na de-centralizacija se izrabotuva potrebnata bazana podatoci za objektite od oblasta na kultura-ta {to postojat vo op{tinite. Toa se podatocikoi govorat i za toa koj stopanisuva so objekti-te, od koi najgolem broj se izgradeni so sredstvaod gra|anite. Va`no e da spomene deka sorabo-tuvame so Ministerstvoto za kultura koe go po-drùva transferot na objektite i nadle`nos-tite na lokalno nivo, a na{ite dosega{ni kon-

takti rezultiraa so donesu-vawe na zaklu~oci za aktiv-nostite vo ovaa oblast, koipak treba vo forma na sta-vovi da se usoglasat so Na-cionalnata programa koja evo izrabotka. Na{ite sozna-nija govorat deka op{tini-te bi sakale da si gi vratatnazad objektite od oblastana kulturata, kako i mani-festaciite (bibliotekiteteatrite, muzeite, spomeni-cite na kulturata, filmski-te manifestacii, muzi~kitefestivali kako i folklor-nite manifestacii, so is-klu~ok na me|unarodnitemanifestacii). Se razbira,potrebno e i obezbeduvawena neophodnite finansiskisredstva za rabota� - izjaviNata{a Cvetkovska, koor-dinator na Komisijata zakultura i sport.

Zameni~kata na ministe-rot za kultura MelpomeniKorneti, smeta deka proce-sot na decentralizacija jadobiva potrebnata postoe~-ka teoretska podloga. #Pro-

cesot na decentralizacija vokulturata mora da ima svoja programa. Ne smeeda postoi {ema koja }e bide zaedni~ka za kultu-rata, zdravstvoto, za obrazovanieto. Vo toa e ieden od aspektite na sloènosta na procesot,specifikite na sekoja oblast posebno. Nie ve}eimame nekoi oblasti kade na lokalno nivo drà-vata gi vr{i rabotite preku podra~ni edinicina ministerstvata, no vo kulturata se e direktnopovrzano so Ministerstvoto za kultura. Fakt edeka se e centralizirano. Pri~inite leàt votoa {to po donesuvaweto na Zakonot za kultura

vo 1998 godina, treba{e da usledi Nacionalnataprograma, da se utvrdi nacionalniot interes noi da i se ponudi na lokalnata samouprava taa dau~estvuva, no pra{aweto e odloèno se do sega.Vo momentov, Nacionalnata programa e vo svoja-ta treta ili ~etvrta verzija, i za eden mesec ve-

rojatno }e moè da trgne vo rasprava, a nekade vovtorata polovina na godinata, moèbi pri kraj ina prvata, }e moème da o~ekuvame taa da bidedonesena#, ocenuva Korneti.

Na javnosta, glavno preku mediumite £ se poz-nati iskustvata od regionot, koi govorat za toadeka procesot na decentralizacijata vo kultura-ta se sproveduva mnogu vnimatelno. Taa doza navnimatelno sproveduvawe na procesot e potreb-na i vo Makedonija, so {to se soglasuva i zame-nik-ministerkata, koja na pra{aweto dali o~e-kuva mo`ni otpori od strana na lokalnite vlas-ti, od strana na finansierite na razvojot na op-{tinite veli: #Svesni sme deka }e ima razli~nisituacii od op{tina vo op{tina. Dosega{niteiskustva so nekolku op{tini se pozitivni, ba-rem verbalno, no i spored nekoi pokazateli koigovorat {to se se raboti vo niv. Imame gradona-~alnici so visoka svest za zna~eweto na kultu-rata, koi veruvam deka taka }e rabotat i vo uslo-vi na decentraliziranost. Me|utoa, gradona~al-nicite se menlivi, nie treba da napravime ne{-to {to }e obezbedi taa kulturna infrastruktu-ra da funkcionira postojano. Pravno ima pove-}e formi na prenesuvawe na nadle`nosti ilidejnosti na op{tinite. Morame da obezbedimesistem so koj toa }e funkcionira so pomal ri-zik, koj bi proizlegol od li~nosta koja e na ~elona op{tinata. Nie me svesni za problemite koimoàt da usledat i poradi toa procesot }e odimnogu pretpazlivo, so mnogu analizi. Del od toae napraveno i za potrebite na Nacionalnataprograma za kultura. Imame mnogu dobra baza napodatoci za sostojbata so domovite na kulturatai so drugite kulturni institucii, po~nuvaj}i odsopstvenosta na objektite, nivnata grade`no-tehni~ka sostojba, vrabotenosta, finansirawe-to, dejnostite, eventualnoto koristewe na pros-torot za drugi nameni i t.n. O~ekuvame niz pi-lot -op{tinite da se testira novata praktika itaa postepeno da se pro{iri i na celata terito-rija na Makedonija#. Korneti potencira i dekavo procesot na decentralizacija zemjava zaosta-nuva vo odnos na drugite vo regionot, me|utoa de-ka sepak toa e eden vid prednost bidej}i dosegane e nanesena eventualna {teta so nepretpazli-vo rabotewe, deka imame mo`nost da izbegnemeodredeni gre{ki {to zemjite vo regionot dosegagi napravile. #Vo Evropa ima edna tendencija za{iroka kulturalizacija na ìvotot na nasele-nieto, toa zna~i obezbeduvawe na eden standardza toa {to e mreà na kulturni institucii, pot-rebi i t.n. Nie ve}e imame infrastruktura, dos-tignuvawa vo kulturata, vloùvano e mnogu siteovie godini, i bilo stra{no sega del od toa danastrada a potoa po odredeno vreme da svatimedeka toa ni treba, ili pak, po odredeni normikoi }e ni se nametnat od harmonizacijata sopraksata i so principite na Evropskata Unija,da treba da gi nadopolnuvame i povtorno pak dagi sozdavame. Treba da se bide pretpazliv, no toane zna~i da se odi po linija na pomal otpor iliinercija#

APRIL 22000033 5

Za razlika od Ministers-tvoto za kultura, Minis-

terstvoto za obrazovanie,seu{te ja nema napravenopotrebnata strategija zakompletno informirawe vokoja faza e procesot na de-centralizacijata. Se dobivavpe~atok deka noviot pro-ces vo ovaa oblast e mnogunov i sloèn i za odgovor-nite lica, taka im e potreb-no vreme da gi konsolidira-at redovite za dejstvuvawe.Konkretni podatoci za toavo koja faza e procesot nadecentralizacija vo obrazo-vanieto se dobivaat vo Ko-misijata za obrazovanie,formirana vo noemvri mi-natata godina vo ZELS, {toja so~inuvaat nastavnici, so-vetnici, gradona~alnici koi gi pretstavuvaat izbranite op{tini. Taa raboti so cel da razgovara ida mu dava preporaki na Postojaniot komitet od oblasta na obrazovanieto. Dosega Komisijata me|udrugoto u~estvuvala i na rabotilnica vo organizacija na Ministerstvoto za obrazovanie na tema:�Depolitizacija na postapkata za nazna~uvawe i razre{uvawe na u~ili{nite direktori�, kade ja raz-gleduvala operativnata programa za decentralizacija na vlasta vo 2003 - 2004 godina a u~estvuvala ivo donesuvaweto na zaklu~oci po pra{aweto za depolitizacija na postapkata za nazna~uvawe i raz-re{uvawe na u~ili{nite direktori. Vo zaklu~ocite stoi deka inicijativa za otpovikuvawe na u~i-li{nite direktori moè da podnesat: nastavni~kiot sovet, sovetot na roditelite, lokalnata samo-uprava, kako i ministerstvoto za obrazovanie (organ za kontrola i nadzor) a inicijativata se pod-nesuva do u~ili{niot odbor. U~ili{niot odbor, spored zaklu~ocite treba da ja vodi celata postap-ka za izbor na direktorite i na gradona~alnikot da mu predloì (so obrazloènie) kandidat za ime-nuvawe na direktor. Se predlaga mandatot na direktorot da bide na ~etiri godini, u~ili{nite od-bori da gi so~inuvaat trojca nastavnici, trojca roditeli i trojca pretstavnici od lokalnata samo-uprava (vo osnovnite, srednite u~ili{ta i vo gimnaziite). Isto taka, vo zaklu~ocite stoi deka vosrednite naso~eni u~ili{ta treba da ima dvajca pretstavnici od lokalnata samouprava, a eden od de-lovnata zaednica, so zabele{ka na zakonodavecot da mu se voo~i podednakva zastapenost na rodite-lite od me{anite etni~ki zaednici vo u~ili{nite odbori. Zaklu~ocite se prezentirani na rabo-tilnica organizirana od rabotnata grupa na Ministerstvoto za obrazovanie, a istite treba da mubidat predloèni na Postojaniot komitet za da stanat i oficijalni stavovi na ZELS. (K. B.)

OBRAZOVANIE

Decentralizacijata vo kulturata i obrazovanieto

KATERINA BOGOEVA

Melpomeni Korneti:

Procesot na decentralizacijavo kulturata mora da ima svo-ja programa. Ne smee da postoi{ema koja }e bide zaedni~kaza kulturata, zdravstvoto, za

obrazovanieto

Lokalnata vlast }e gi nazna~uva irazre{uva u~ili{nite direktori

Fotomedija 2002: "The Statue# Zoltan Lokos, Ungarija

Op{tinite si gi baraat instituciite od kulturata

Zatvorite vo Makedonija se pre-polni so kradci, tepa~i, falsifi-katori, nebre`ni voza~i, {verce-

ri. Lesnite telesni povredi, klevetite,navredite, kra`bite, zatajuvaweto, so-obra}ajkite, falsifikatite za koi epredvidena kazna zatvor do edna godinavo vkupniot kriminal u~estvuvaat so 78otsto. Statistikata na strukturata nazatvorskata populacija pokaùva dekanajgolemiot broj zatvorenici se stori-teli na krivi~ni dela od imotnata sfe-ra, a nivnata prose~na starost e 35 godi-ni. Praktikata, pak, pokaùva deka ku-site zatvorski kazni do {est meseci, pai edna godina, na koi se osuduvaat ovielica ne gi dava sakanite rezultati, bi-dej}i po nekolku meseci na sloboda, tiego povtoruvaat krivi~noto delo i pakse vra}aat vo zatvorite. Podatocite ve-lat deka 13 do 15 otsto od vkupniot kri-minalitet se povtoruva, vo zatvorotIdrizovo od 700/ 800 osudenici, 40 otstose povratnici vo zatvorot. Vo 14 otstood slu~aite vo zatvorite, zatvorenikotpovtorno se vra}al vo kazneno-poprav-nata ustanova, a sostojbata e u{te pod-ramati~na so specijaleniot povtor, koje zabeleàn vo 50 otsto od slu~aite, ko-ga licata pove}ekratno se osuduvani zaisto krivi~no delo.

Poradi alarmantnosta na ovie po-datoci, ekspertitete od ovaa oblastukaùvaat deka e potrebna itna pri-mena na drugi, alternativni merki,koi }e go re{at problemot so pre-natrupanosta na zatvorite koj ni sezakanuva. �Op{testvoto treba da goprimi ~ovekot vo prirodnata sredi-na, no da prezeme merki, zabrani,kontrola na negovite deluvawa. Ne-moè{ ~ovekot da go vospituva{ vokafez, a koga }e go pu{ti{ na slobo-da toj da po~ne da ìvee normalno,ukaùva prof. Qup~o Arnaudovski.Toj smeta deka e neophodno ispraz-nuvawe na zatvorite, zamenuvawe nakratkite kazni so nekoi drugi, a neb-re`nite da ne se teraat vo zatvor,dokolku ima poinakva mo`nost zanivno kaznuvawe.

Alternativnite sankcii koi gipredlagaat ekspertite se vsu{nostkazni, merki, reìmi koi ovozmoù-vaat celosno ili delumno odbegnuva-

we na kaznata zatvor, ili go reduciravremeto minato vo zatvor, pri {to osu-deniot se podloùva pod tretman nanadzor od strana na stru~ni lica vo za-ednicata, celosno po~ituvaj}i gi prava-ta na o{teteniot. Ovie sankcii vo go-lema merka obrnuvaat vnimanie i vrzpravata na o{teteniot, za da ne bidemarginaliziran kako dosega. Idejata eovie merki da se primenat samo za pri-marni storiteli na polesni krivi~nidela, kazneti so zatvor do 3 godini. Sopretstojnite izmeni na Krivi~niot za-konik, izraboteni od Ministerstvotoza pravda, koi {to se u{te ne se vlezenivo sobraniska procedura, pokraj prisut-nite sankcii-uslovna osuda i nejziniotvtor oblik - uslovna osuda so za{titennadzor i sudskata opomena, se predvidu-va kako alternativni merki vo sistemotna sankcii da se vovedat i op{tokoris-nata rabota i ku}niot zatvor. Voveduva-weto na alternativnite merki vo kazne-noto zakonodavstvo na Makedonija e delod implementacijata na Preporakata na

Sovetot na Evropa, {to korespondiraso procesot na harmonizacija na make-donskoto zakonodavstvo so evropskotozakonodavstvo.

�Razo~aruvaweto vo efikasnosta na

zatvoraweto i visokiot stepen na izre-~eni kratkotrajni kazni zatvor koi {tood 1988 do 2001 godina se dviàt za kaz-ni zatvor do 6 meseci - 68 otsto, a od 6meseci do edna godina - 18 otsto, se os-

novnite pri~ini za iznao|awe sankciikoi {to ovie kategorii na storiteli }egi ostavat nadvor od zatvorskite usta-novi. Isto taka, prenatrupanosta nazatvorite, problem koj se u{te ne e hro-ni~en, no so ogled na postapkite koi{to se vo tek, i so ogled na neizvr{eni-te presudi, se o~ekuva da stane realnost,stepenot na povtorni{tvo, no i ~ine-weto na zatvorite se pri~ini plus zavoveduvawe na alternativnite san-kcii�, veli d-r Gordana Buàrovska.

So ovie kazni od storitelot se baraizgraduvawe na ~uvstvo na samosvest,odgovornost za ona {to go storil, zaposledicite {to gi nanel. Spored pr-vi~nite sogleduvawata za primena naovie sankcii }e bide neophodna doeki-piranost na Centrite za socijalna ra-bota, }e bide potrebno sozdavawe poseb-ni oddelenija za polnoletni vo oviecentri , no i buxetsko pokrivawe naovoj is~ekor vo kazneniot sistem. Al-ternativnite sankcii se primenuvaatvo site evropski zemji, no i vo nekoibiv{ojugoslovenski dràvi - Srbija,Hrvatska, Slovenija. Makedonija, uka-ùvaat stru~wacite, docni vo toj pog-led. So nivna primena, idejata e zatvo-rite da ostanat rezervirani samo za naj-te{kite kazni, a pri polesno krivi~nodelo da se vrati liceto na praviot patbez posledici vrz semejstvoto, negovatarabota i privatniot ìvot.

6 APRIL 22000033

Dràvnata izborna komisija vo Re-publika Makedonija, samo {est me-

seci po zavr{uvaweto na parlamentar-nite izbori, e na pragot da go realizi-ra prviot ~ekor koj vodi kon profesi-onalna izborna administracija. Pred-log-pravilnikot za sistematizacija iorganizacija na idniot sekretarijat naDIK e gotov i kako {to istaknuvapretsedatelkata Mirjana LazarovaTrajkovska, ve}e e dostaven na razgle-duvawe do Ministerstvoto za pravda ido Agencijata za dràvni slu`benici.Spored Trajkovska, sekretarijatot kojse o~ekuva da zaìvee kon krajot na go-dinava }e funkcionira kako adminis-trativno-tehni~ka slu`ba na DIK i }epretstavuva prv ~ekor kon postepenotogradewe na profesionalna izborna ad-ministracija vo dràvava. Reformitevo DIK, prodolùva Trajkovska, senu`ni od ednostavna pri~ina {to samona takov na~in Makedonija kone~no,moè da dobie profesionalni, efikas-ni, kompetentni i objektivni izborniorgani.

Vpro~em, potrebata od profesional-na izborna administracija ja potkrepu-vaat i iskustvata od drugite zemji, kakovo regionov, taka i onie vo zapadniotsvet. Taka, na primer, Ungarija i Alba-nija ve}e moàt da se pofalat so novikoncepti na organizacija na izborniteorgani, dodeka Kanada u{te od 1920 go-

dina izgradila funkcionalen sistemna profesionalna izborna administra-cija. Bidej}i, naglasuva Trajkovska, zarazlika od ungarskiot i od albanskiotmodel, kanadskiot e najblizok do na-{iot koncept za idnata izborna admi-nistracija vo Makedonija, delegacijana DIK ve}e ima{e mo`nost i odblis-ku da se zapoznae so detalite, princi-pite i iskustvata na Centralnata iz-borna administracija na Kanada.

Primerot na ovaa prekuokeanskazemja, kako {to naglasuvaat vo DIK, nee slu~ajno izbran zatoa {to stanuvazbor za model koj uspe{no funkcioni-ra so decenii i koj u{te od samiot po-~etok vospostavil jasna distinkcija

me|u organite zadolèni za organizi-rawe i sproveduvawe na izborite i or-ganite koi se zadolèni da rabotat poprigovori i àlbi. Taka, {efot naCentralnata izborna administracijase izbira od strana na parlamentot sotajno glasawe, na predlog na guverneroti ima mandat do ispolnuvawe na uslovi-te za starosna penzija. Prviot ~ovek naizbornata administracija, pak, go ime-nuva takanare~eniot komisioner koj segriì za zakonitosta na izbornite ak-tivnosti. Toj sproveduva istra`ni dejs-tvija i ima tim od najdobri advokati vozemjata, koi se angaìraat po potreba.

[to se odnesuva do relacijata izbor-na administracija - vlada, Trajkovska

objasnuva, deka taa e re{ena na mnogueleganten na~in odnosno izbornata ad-ministracija e nezavisna i raspolagaso buxet koj nema ograni~uvawa. Ednos-tavno, izbornata administracija imaprvo da pobara od vladata onolku sred-stva kolku {to £ se potrebni za sprove-duvawe na izbornite aktivnosti, a nakrajot samo dostavuva izvestuvawe doizvr{nata vlast za napravenite rasho-di. Za profesionalnosta i nepristras-nosta na kanadskata izborna adminis-tracija govori i podatokot deka edins-tveniot gra|anin na Kanada koj nemapravo da go dade svojot glas na izboritee tokmu {efot na Centralnata izbor-na administracija.

Ili so drugi zborovi, profesio-nalnata izborna administracija pret-stavuva administracija sostavena oddràvni slu`benici, koi nepristras-no, stru~no, sovesno i odgovorno gi vr-{at rabotite okolu organizirawe isproveduvawe na fer i demokratski iz-bori vo dràvata.

Ottamu, DIK se zalaga za izgradba naprofesionalna izborna administraci-ja koja }e bide samostojna vo odnos naizvr{nata vlast i }e raspolaga so sop-stven buxet. Dosega{nata rabota naDIK, veli Trajkovska, e �donkihotska�zatoa {to, taa e sostavena od lu|e koiimaat razli~ni profesionalni obvr-ski i koi kontinuirano se soo~uvaat soproblemot na nedostig od soodvetna lo-gisti~ka poddr{ka na izbornite dejs-tvija.

No, sega koga postoi i zakonska osno-va za sproveduvawe na reformi vo iz-bornite organi (~len 14 od Zakonot zaizbor na pratenici), DIK nastojuva{to e mo`no pobrzo tie da zapo~nat.Pretsedatelkata na DIK e svesna dekaovoj proces e dolgotraen i deka za negoe potrebna golema politi~ka volja.Profesionalizacijata, objasnuva taa,mora da se sprovede na nekolku nivoa:prvo da se formira sekretarijatot , po-toa sudovite da gi prezemat aktivnos-tite okolu prigovorite i àlbite, anamesto partiite da se fokusiraat naizbornite komisii, nivnoto sledewena rabotata na izbornata administra-cija da bide organizirano i ovozmoè-no preku edno takanare~eno sovetodav-no telo.

Sekretarijatot, Trajkovska e ubede-na deka toj mora vo najskoro vreme daprofunkcionira i vo momentov DIKgi razgleduva i gi vgraduva sugestiitena Agencijata za dràvni slu`benici.Sekretarijatot spored zamislata nemadopolnitelno da go optovari dràvni-ot buxet bidej}i toj }e bide sostaven odnajmnogu 25 lica koi se ve}e vrabotenivo dràvnata administracija, a sestru~ni za izbornata legislativa i zaodnosi so javnosta. Sekretarijatot }ebide sostaven i od kompjuterski cen-tar, koj }e im dava tehni~ka pomo{ naizbornite organi, kako i od oddeleniekoe }e se zanimava so obuka na ~lenovi-te na izbornite komisii i na izbira~-kite odbori.

BILJANA BEJKOVA

Makedonija mora da izgradi profesionalna izborna administracija

Reformi vo Dràvnata izborna komisija

Zatvorite treba da se oslobodat odxep~iite, tepa~ite i {vercerite

Sinhronizacijata na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo uslovuva voveduvawe na alternativni sankciiDANIELA TRPÊVSKA

Op{tokorisnata rabota pretstavuva nep-lateno vr{ewe opredelena rabota vo ko-rist na zaednicata so to~no utvrden broj

rabotni ~asovi( 40 i 240 ~asa) {to treba da seizvr{at vo opredelen period na vreme (6 mese-ci ili najmnogu 1 godina).. Stanuva zbor za rabo-ta vo domovi za stari lica, zdravstveni ustano-vi, ~istewe gradinki, parkovi i grobi{ta, po-magawe na stari, bolni i nepodvi`ni lica, ta-pacirawe, molerisuvawe, renovirawe stanovi,za{tita i neguvawe na ~ovekovata sredina, kojane smee da go povreduva dostoinstvoto na osude-niot. Taa postoi vo golem broj evropski dràvikako Velika Britanija, Francija, Danska, Nor-ve{ka, Irska, Portugalija, no i vo porane{ni-te jugoslovenski dràvi.

Ku}niot zatvor ovozmoùva iz-re~enata kazna zatvor da se iz-drùva vo domot na osudenoto

lice, spored odnapred podgotven ras-pored na dnevnite obvrski i aktiv-nosti, so {to to~no se znae koga ikolku dolgo liceto ima pravo da gonapu{ti domot.

Toj e privilegija samohran rodi-tel (majka ili tatko) na deca do trigodi{na vozrast, trudnici, doilki,lica postari od 65 godini, lica sote{ka zdravstvena sostojba.

Sekretarijatot }e bidesostaven od 25 lica, ve}evraboteni vo dràvnataadministracija, a stru~-ni za izbornata legisla-tiva i za odnosi so jav-

nosta

TABELAREN PREGLEDNA OSUDENI LICA PO KRIVI^NI DELA OD 1997 DO 2002 GODINA

KRIVI^NI DELA 1997 1998 1999 2000 2001 2002 VKUPNOlesna telesnapovreda ~len 130 39 41 59 36 48 50 273zagrozuvawe so opasno orudie vo tepa~ka ~len 133 4 11 8 3 6 6 38kleveta ~len 172 - 1 4 - 2 - 7navreda ~len 173 3 3 15 4 14 14 53Nedozvolena trgovija ~len 277 8 8 7 1 - - 24Kra`ba ~len 235 108 141 121 145 114 122 748Te{ka kra`ba ~len 236 119 135 233 261 186 220 1.154Zatajuvawe ~len 239 - 10 14 12 6 11 53Zagrozuvawe na bezbednostavo soobra}ajot ~len 297 42 44 54 43 51 31 265Zloupotreba na slu`benatapolo`ba i ovlast.. ~len 353 8 4 6 6 4 4 32VKUPNO: 331 398 521 511 431 458 2.650

KAZNA

Ku}en zatvor za samohrani

roditeli

ISKUSTVA

Op{to korisna rabota vo interes na zaednicata

�Deca na ulica°. Moèbi zvu~i ~ud-no, no vo dokumentacijata pri ka-

tegorizacijata na naselenie postoi ivakva grafa.Statistikata kaùva dekavo Skopje ima 360 deca na ulica ili ta-kanare~eni, uli~ni deca. Koi se tie?Deca do petnaeset godini, nekoi bez imei prezime, bez dràvjanstvo, od socijal-no dno, bez pristojni ìveali{ta, decakoi bi trebalo da bidat na u~i-li{te, vo gradinka, da se igraatnekade, no...

�Zo{to me pra{uva{ kako sevikam? Va`no li ti e toa mnogu.Erdogan mi e imeto. Da, tuka naovaa raskrsnica rabotam. Imamosum godini. Ne, na u~ili{te neodam. Pa, bi odel koga bi moèl,ama cel den sum tuka, na rabota.°

Crveno svetlo se pali i Erdo-gan i negovite drugari tr~aat dais~istat nekoja {ofer{ajbna naavtomobil. Ako imaat sre}a }ezarabotat deset denari, a ako ne,}e go ~ekaat narednoto crvenosvetlo.Denot izminuva. Ne, ne sa-kaat da kaàt kade ̀ iveat. Velat,tie se tuka i tamu.

�Deca na ulicata� se istiteonie deca koi gi sre}avate naraskrsnici, onie {to prosat naKameniot most, onie {to gi mo-lat gostite za nekoj denar vo res-toranite, onie {to im dodevaatna minuva~ite na ulica i baraatmilosrdie. Nekoi se obiduvaat daprodavaat drebulii. Bebiwata seso majkite, da, no dali kako �oru-die°, so koe se zarabotuva?

A, {to pravime nie za niv kako op-{testvo? Ni pre~i {to se tolku ne~is-ti, gi brkame od nas, ja vrtime glavata,gledame kako da gi izbegneme. A, dalinekoj pomislil zasluùvaat li tie decada imaat svoj dom, qubov i toplina, daodat na u~ili{te kako site drugi deca,da si igraat. Kakvi se nivnite skrienièlbi i dali se isti kako na ostanatite?Tie se doìvuvaat kako otpadnici odop{testvoto, iako se del od nas. Tiezasluùvaat podobra idnina, no im tre-ba pomo{ .

�Prvo i osnovno mora da se sfati de-ka problemot so decata na ulica e prob-lem na op{testvoto. Ne se dovolniprogrami ili proekti za da se re{i pra-{aweto na ovie deca, potrebna e nacio-nalna strategija°, smeta psihologotDragana Bati}, rakovoditel na Slu`ba-ta za analiti~koistraùva~ka ra-bota vo Me|uop-{tinskiot cen-tar za socijalnarabota na Skop-je.

�Vo na{iotcentar tim nastru~waci ja is-traùva{e fe-nomenologijatana uli~nite de-ca.Imame izgot-veno i programaza socijalna in-tegracija i psi-ho-socijalna in-tervencija na de-ca koi ìveat voizrazito te{kim a t e r i j a l n iokolnosti, t.e. zadeca na ulica. Zadecata na ulica nie organiziravme i ra-botilnici. Triesetina deca dva patinedelno doa|aa da u~at, za niv organizi-ravme poseti na Zoolo{kata gradina,bevme i vo teatar. Ne e to~no deka tiedeca ne sakaat da u~at, tie ednostavnonemaat mo`nost da u~at, objasnuva Ba-ti}. Za ̀ al, ovie aktivnosti se prekina-ti od januari, no kade i da gi sretnamovie deca tie me pra{uvaat za �{kolo-to°. Veruvajte deka nikoj ne gi prisilu-va{e da doa|aat vo ovie rabotilnici,nitu na nivnite roditeli ne{to im be-{e vetuvano. Ednostavno, tie samite seorganiziraa vo grupi i doa|aa. Bi bilonavistina ̀ alno na ovie deca da ne im sepruì {ansa°, dodava Bati}.

Za decata na ulica fakt e i slednoto.Pove}eto od niv se od romska nacional-nost, roditelite im se nepismeni i ì-veat vo krajna siroma{tija, taka {to nisamite roditeli nemaat vizija {to mo-àt da im ponudat podobro na svoite de-ca. Ednostavno, nitu tie ne videle ne{-to podobro. @iveat od den za den, a zamnogumina pita~eweto e na~in na ì-vot.

�I koga se obiduvaat da se socijalizi-

raat ovie deca naj~esto se otfrleni odokolinata poradi nivnata krajna siro-ma{tija. Drugar~iwata na u~ili{te negi prifa}aat poradi faktot deka tienaj~esto se i neizmeni poradi nedosta-tok na osnovni higienski uslovi vo niv-nite domovi°, veli Stefanka ]irkovi},rakovoditel na Slu`bata za deca i mla-di. �Decata ìveat vo improviziraniku}i~ki, bez pod, bez voda i bez struja.Ako gi pra{ate {to posakuvaat vo ì-votot tie }e vi kaàt deka sakaat daimaat ubava ku}a, da ìveat ubavo. Po-ve}eto od niv mnogu gi sakaat svoite ro-diteli i se privrzani za niv. Za àl, ro-ditelite ne moàt ni{to da gi nau~atzatoa {to nitu tie samite nemale mo`-nost da u~at nekoga{. Tie semejstva ì-veaat vo ma|epsan krug i bez pomo{ naop{testvoto, te{ko deka }e moàt da se

otrgnat od socijalnoto dno°, objasnuva]irkovi}.

Inaku, Centarot kontinuirano spro-veduva kampawa preku dnevniot pe~at zainformirawe na javnosta i dobivawe nabilo kakva pomo{. No, za àl, zasega,odnitu edna fondacija, NVO ili poedi-nec, ne se dobieni sredstva za pomo{ naovaa kategorija na deca.

Ispituvawata na timot od Centarotza socijalna rabota go pokaùvaat islednoto. Vo semejstvata na uli~nite de-ca najmnogu e prisutno pita~eweto, du-{evnite bolesti i alkoholizmot. Vomal procent kaj ovie semejstva e prisut-na prostitucija kako izvor na zarabotu-va~ka, a vo nekoi semejstva, ne e mal bro-jot na ~lenovi, koi bile osuduvani i zasitni kra`bi.

Stradawata na mnogu deca ne zavr{u-

vaat so nivniot �raboten° den na ulica.Nivnite roditeli ,smetaj}i gi niv zanajdobar izvor na zarabotuva~ka, gi mal-tretiraat dokolku ne donesat onolkukolku {to tie smetaat deka iznesuvanivnata �dnevnica°.

�Vo oddelni slu~ai decata koi se pre-pu{teni sami na sebe, zna~i deca na uli-ca, se odzemaat od nivnite roditeli i sesmestuvaat vo soodvetni ustanovi ili vohranitelski semejstva°, veli Du{koMinovski od Centarot za socijalna ra-bota .

�Potrebna e podobra organizacija nasite institucii koi se zanimavaat soovoj gorliv problem i poprecizna za-konska regulativa. Imeno {to se slu~u-va po odzemaweto na deteto. Po den-dva,roditelite se pojavuvaat vo Centarot isvesni za na{ata (ne)mo}, go zemaat de-

teto povtorno nazad. Duri i koga }e seutvrdi deka roditelite gi zapostavuva-at decata i deka gi zloupotrebuvaat ka-ko rabotna sila, Sudot te{ko pokrenuvapostapka za odzemawe na staratelstvotoili procesot stanuva maratonski�, veliMinovski.

Toj ni naveduva eden konkreten pri-mer. �Imame slu~aj na majka koja de fak-to gi zloupotrebuva decata. Taa se pros-tituira, }erkite koi se lesno mentalnoretardirani gi podveduva, a sinovite gitera da pita~at. Od Centarot za soci-jalna rabota predloèno e na taa ènada £ se odzeme staratelstvoto, no sudotna{iot predlog go otfrli. Ako vo ovojslu~aj nema{e pri~ina za postapka, {toponatamu?°, pra{uva Minovski.

No, ne e dovolno samo decata od ulicada se otrgnat od asfaltot. Pra{aweto e{to ponatamu?

�Za decata od ulica mora da ima prog-rama za nivna resocijalizacija. Insti-tuciite kade se smestuvaat po odzemawe-to od roditelite se od otvoren tip i se-kako deka dokolku ne im se ponudi ne{-to, ulicata povtorno }e gi mami. Vpro-~em i nivnite roditeli ~esto znaat da{etaat okolu ustanovata kade deteto esmesteno i da gi vikaat da se vratat kajniv. °, dodava Minovski. �Mora da se ra-boti poorganizirano. Na roditelitekoi gi zloupotrebuvaat decata mora daim stane jasno deka }e sleduva kazna, ideka nema da bide dovolno da dojdat vocentarot i da vetuvaat deka decata nemada bidat povtorno zloupotrebeni, veliMinovski.

Na decata od ulica im e potrebno na-{eto vnimanie, na{a pomo{. Tie zaslu-ùvaat sre}no detstvo. Tie ne se �tamunekoi deca°, tuku deca koi rastat tukapokraj nas i nie treba da im pomognemeda izrasnat vo zdravi li~nosti. Vpro-~em kako {to veli poznatiot pisatelDu{ko Radovi}: �Nema ni{to poblago-rodno od blagodarnosta na deteto, no, i,ni{to poodgovorno od odgovornosta zasudbinata i idninata na deteto.°

APRIL 22000033 7

Decata od ulica ne se ot-padnici od op{testvoto,

tie se del od nas, tie moàt i mora

da imaat podobra idninaso pomo{ od site nas

MARIJA KUKA �Uli~nite deca° imaatpravo na bezbedno detstvo

�Na sekoe dete treba da mu se obezbedi minimum egzistencija, da mu se dademo`nost da se obrazuva, da mu se pruì zdravstvena za{tita, da mu se soz-

dadat uslovi da ìvee so svoite roditeli vo sre}a, qubov i razbirawe, so cel dase ovozmoì celosen i soobrazen razvoj na negovata li~nost°, potencira Neven-ka Kru{arovska, zamenik Naroden pravobravobranitel, rakovoditel na Odde-lenieto za za{tita na pravata na decata.

�So cel na deteto da mu se obezbedi pravoto na soodveten ìvoten standard bitrebalo vo zakonskata regulativa da se definira minimumot ìvoten standardkoj mora da mu se obezbedi na deteto°. Kru{arovska naglasuva deka dràvata e taa koja{to mora da prezeme soodvetnimerki za da moàt i decata od ulica redovno da odat vo u~ili{te, a toa zna~ida se prezemat preventivni i represivni merki kon roditelite na ovie deca, do-kolku se utvrdi deka tie se glavnata pre~ka za nesoodvetniot razvoj na deteto.

� Mora da se vovedat i odredeni stimulativni merki za posetuvawe na nasta-vata, da im se davaat besplatni u~ebnici, besplatna uìnka, prevoz i pokrivawena drugi tro{oci za nivnoto obrazovanie.Ako sakame da go namalime problemotso uli~nite deca mora da im se obrne osobeno vnimanie na onie semejstva ~ii de-ca se na ulica, a osobeno na onie semejstva koi namerno gi pra}aat ili gi prisi-luvaat da odat na ulica i da pita~at°, decidna e Kru{arovska. (M. K.)

Zo{to tolku mnogu deca - Romi na ulica? Vo nedostig od poseriozni oficijal-ni podatoci, }e napomenam samo edno istraùvawe sprovedeno vo Skopje, vo

koe po pat na slu~aen izbor bile anketirani 127 deca na ulica, na vozrast do 15godini. Glavnite zaklu~oci od ova istraùvawe jasno ja pokaùvaat krajnata de-zintegracija na ovie deca od po{iroka socijalna sredina: ̀ iveat vo apsolutna si-roma{tija, golem del od niv se deca bez ime i dràvjanstvo , minimalno se zasta-peni vo {kolskiot sistem, ne poseduvaat nitu osnovno obrazovanie koe e predus-lov za nivna socijalna integracija, ne se opfateni so sistemot za zdravstvenaza{tita, veli Azbija Memedova.

�Procesot na nivna socijalizacija po~nuva i zavr{uva vo semejstva, koi, zaàl, se izolirani i zatvoreni za pristap na nadvore{ni vlijanija, t.e. normi-te i vrednostite na po{irokoto op{testvo°se veli vo zaklu~ocite od istra-ùvaweto.

Memedova naglasuva deka e mnogu o~igledno deka stanuva zbor za seriozen prob-lem koj bara i seriozen multidisciplinaren pristap. Problemot na deca na uli-ca ( od koj najgolem broj se od romska nacionalnost) samo ja potvrduva negriàtana dràvnite institucii. Naporite i aktivnostite na nevladinite organizacii}e dobijat vidliv rezultat samo dokolku tie se poddràt i od nadle`nite dràv-ni institucii i dokolku dobijat nacionalna dimenzija i strategiska ramka.(M. K.)

FOTOSTORIJA

Nad trista i {eeset skopski deca se na dnoto na socijalnata beda

Nevenka Kru{arovska, zamenik Naroden pravobranitel

Sekoe dete ima pravo na ednakov svetAzbija Memedova od Centarot na Romite na Skopje

Deca od socijalno dno bez dràvjanstvo i ime

Fot

o: F

ilip

Ant

ovsk

i

Dragana Bati}:�Potrebna e na-cionalna stra-tegija za da seiskoreni prob-lemot so decatana ulica°

Stefanka ]irkovi}:�Ikoga sakaat dase socijalizi-raat deca odulica, okolina-ta gi otfrla°

Du{koMinovski:�Naj-~esto roditeli-te na ovie decavo niv gledaatsiguren izvor nazarabotuva~ka°

]e bidat li ovaa prolet i leto zaStarata skopska ~ar{ija zapame-

teni kako period od nejzinata istori-ja, vo koj lu|eto gi napravile dolgoo-~ekuvanite konkretni ~ekori za da £go vratat nekoga{niot krvotokot odlu|e i energii {to strue{e niz kal-drmite i ja nude{e avtenti~nata at-mosfera na multikulturen prostor?Tamu na primer, vo tekot na osumde-settite mnogumina pominuvaa dobardel od denot i no}ta, za denes da pro-tr~aat niz se popustite ulici, vnima-vaj}i da ne ja naru{at atmosferatakoja ni oddaleku ne go nudi porane{-niot spokoj. Ako ja nabquduvate ~ar-{ijata od pozicija na ~ovek koj vo se-koj pozitiven gest na du}anxiite gle-da mo`nost za razvivawe na doverbakoja ni nedostasuva, imate mo`nostda izlezete od nea so mala doza na op-timizam, opravdan poradi nekolkuteelementi {to ja nudat potrebnata po-vrzanost na ovoj isklu~itelno vredenspomenik na kulturata so specifi~-noto minato i sega{nost.

Minatata nedela be{e napravenu{te eden obid, pospecifi~en vo svo-jata struktura so koj zapo~na da se de-finiraat na~inite na koi vredniotprostor treba da go dobie izgledot namoderno starogradsko jadro, otvorenokon novite urbani principi na ìve-ewe. Preku odrùvawe na ednodnevnarabotilnica Novinsko izdava~kataku}a "LIST#, uspea da gi animira ida gi povrze zainteresiranite no i za-segnatite strani vo funkcionirawe-to na ~ar{ijata, za na edno mesto da sepotenciraat evidentno naplasteniteproblemi vo site sferi na ìveewe-to na toj mikrokosmos. U~esnicitekoi napravija edna neformalna koa-licija, najavija deka povtorno vo sre-dinata na maj }e razgovaraat za ~eko-rite {to moàt i treba se prevzema-at od strana na dràvnite organi, lo-kalnata vlast, zanaet~iite, nevladi-

nite organizacii i za-interesiranite stran-ski fondacii za ovojobid da gi dobie i prak-ti~nite rezultati koibi vodele do pobrz raz-voj na ~ar{ijata. NIKLIST planira da orga-nizira i donatorskakonferencija preku ko-ja }e se obezbedat fi-nansiski sredstva za ak-tivirawe na potencijalot {to go po-seduva ~ar{ijata, za da se obnovat delod zanaetite, da se podigne nivoto nadostoinstvo na prostorot i na lu|etokoi vo nego ìveat i rabotat.

"Vo osnovite na sovremenata make-donska kultura denes stojat koncepti-te na multikulturnost i soìvot me-|u raznite etni~ki, kulturni i verskizaednici koi egzistiraat vo nea. VoSkopje, a moèbi vo Makedonija, nemaposoodveten prostor koj bi bil para-digma t.e.primer za vistinsko t.e.su{testveno ostvaruvawe na ovie

koncepti#, potencira Nikos âusi-dis, arheolog koj gi poznava i prepoz-nava simbolite na vremeto i lu|etovgradeni vo Starata skopska ~ar{ija.

Mnogumina go pametat minatogo-di{noto leto koga posetitelite naobnoveniot îfte amam, nekolku ve-~eri uìvaa vo muzi~kite nastani or-ganizirani vo toj multimedijalenprostor. Vo tie mali no}ni nefor-malni zabavi, moè{e da se prepoz-nae potrebata da se bide vo ~ar{ijatakoja iako mnogumina ja napu{tija, taasepak ne gi napu{ti niv i im ja ponu-

di svojata avtenti~naatmosfera.. I ovaa go-dina preku izgradbatana Detskiot teatarskicentar koj se podiga natemelite i vo yidovitena nekoga{noto kino"Napredok#, ~ar{ijatatreba da ja pokaè sila-ta na svojata energija.Objektot koj e na polo-vina od svojata izgrad-

ba, se o~ekuva da bide otvoren vo sep-temvri a Centarot }e sodrì teatar-ska programa za deca, koja }e bide iz-veduvana na albanski, turski i make-donski jazik. Predviden e i pomal re-pertoar na pretstavi za vozrasni ka-ko i filmska programa. Vo objektot}e se odrùvaat razli~ni seminari irabotilnici naso~eni kon rabota sodeca i profesionalni teatarski lu|e.Umetni~kiot direktor na CentarotDritero Kasapi poso~uva: #Na{atarabota e raznovidna,vo nea e sodrà-na produkcija na pretstavi, rabota so

deca i edukativni programi koi gi vo-dime ve}e ~etiri godini. Mnogu odna{ite proekti se kontroverzni, bi-dej}i se zanimavaat so delikatni pra-{awa na me|uetni~ki odnosi. Imamepoinakov odnos kon detskiot teatarvo celina, imeno veruvame deka so de-cata moè da se zboruva i za pote{kitemi za koi mnozina veruvat deka setabu, kako {to se smrt, razvod, vojnaitn. Vakviot pristap e atraktiven zamnogumina ama vo isto vreme e i zas-tra{uva~ki, i poradi toa pri reali-zacija na mnogu proekti vo po~etokotse sre}avame so rezervi. Otkako lu|e-to }e razberea {to vsu{nost sakame,se te~e{e polesno. Ova najdobro gosfatija esnafite vo ~ar{ijata koi sose srce ne prifatija i moralno nepoddràa pri renoviraweto na kino-to "Napredok#.

Kasapi ja potencira kulturnatavrednost i potencijalite na Starataskopska ~ar{ija, kako prostor koj so-drì kulturni aktivnosti od sekakvovid, koi se realiziraat na otvoreno ivo razli~ni objekti. Predlaga vo is-to vreme site postoe~ki kulturni ak-tivnosti ne samo da se importiraatvo prostorot, poradi negovata egzo-ti~nost, tuku i da se zakotvat vo pros-torot od socijalen, kulturen, ekonom-ski i turisti~ki aspekt, vo sorabotkaso lu|eto {to ìveat i rabotat vo ne-go. Taka kulturnite aktivnosti vo~ar{ijata nema da bidat samo nastanikoi }e gi sledat nekolku lu|e, tuku }eimaat mo`nost da bidat del od po{i-rokiot ìvot na ~ar{ijata i finan-siski da bidat poddràni od samitelu|e vo nea. "Takvite kulturni nasta-ni }e pridonesat za zaìvuvawe naìvotot vo ~ar{ijata od koj }e imaatpridobivka i samite esnafi. Vakvatakoegzistencija pome|u kulturnitenastani i umetnosta od edna strana, isocijalnoto milje vo koe tie se slu~u-vaat od druga, spored nas pretstavuvaidnina na bilo kakov kulturen iumetni~ki anga`man#.

Mo}ta e vo narodot

Zedni~ki proekt na:Centar za razvoj na mediumi

i "Utrinski vesnik#Finansiski poddràn od:

Institut Otvoreno Op{testvo - Makedonija

Izleguva sekoj posleden ~etvrtok vo mesecot

Ureduvaat:Roberto Beli~anec,

Gordana Duvwak, Biljana Bejkova

Grafi~ko ureduvaweIgor Per~uklievski

e-mail: [email protected]

Novi perspektivi za Starata skopska ~ar{ija

KATERINA BOGOEVAPreku odrùvawe na ednodnevna rabotilnica No-

vinsko izdava~kata ku}a "LIST#, uspea da gi animirai da gi povrze zainteresiranite no i zasegnatite stra-ni vo funkcioniraweto na ~ar{ijata, za na edno mestoda se potenciraat evidentno naplastenite problemi vo

site sferi na ìveeweto na toj mikrokosmos

Kako odgovor na potrebata od zgolemuvawe na dover-bata na javnosta kon dràvnite institucii, nevla-dinata organizacija - OHO sproveduva javna kam-

pawa za su{tinsko i detalno pretstavuvawe na ulogatana Sobranieto na Republika Makedonija,

Za potrebite na ovaa golema mediumska kampawa e iz-gotven pou~en dokumentaren film, nasloven kako: �Da sevladee vo na{e ime�, premierno emituvan na Makedon-skata televizija, na 3 april, godinava, kako i prira~nikza rabotata, pravata i obvrskite na zakonodavniot domvo dràvava. Bro{urata �Mojot parlament�, vo sorabot-ka so drugite nevladini organizacii se distribuira vosite naseleni mesta, a vo tek se i javni debati so cel dase inicira postojana dvonaso~na komunikacija pome|ugra|anite i parlamentarcite.

Vo ramkite na ovoj proekt izgotvena e veb-strana na koja moàt da se najdat site informacii zakampawata, kako i linkovite do strancite na dràvniteinstitucii, a predvideni se i poseti na Parlamentot, zagra|anite da moàt odblisku da se zapoznaat so Sobrani-eto.

Proektot e poddràn od IFES- Me|unarodnafondacija za izborni sistemi i USAID-Amerikanskaagencija za me|unaroden razvoj. (M. M)

NVO proekti

OHO kampawa: Mojot parlament

PLAN

Del od nadvore{nosta i vnatre{nosta na idniot Detski teatarski centar

Detskiot teatarski centar se gradi na temelite na porane{noto kino "Napredok#

@enskiot parlamentaren klub mi-natata nedela i oficijalno za-

po~na so aktivnosti vo nasoka na rodo-vo senzibilizirawe na makedonskatapolitika. Taka, re~isi polovinata odvkupniot ènski parlamentaren sos-tav zaedno so pretstavni~kite na vla-dinoto Oddelenie za ednakvost me|upolovite, Makedonskoto ènsko lobi,SO@M, kako i direktorkata naMRTV, Gordana Sto{i} i koordina-torkata na Rodovata edinica za doku-

mentirawe i informirawe - Centar zarazvoj na mediumi, Biljana Bejkova,razgovaraa za prioritetite na idnatasorabotka me|u parlamentarkite, èn-skata nevladina scena i mediumite.

Dvodnevnata rabotilnica pomina voznakot na me|usebnoto zapoznavawe irazmenuvawe na idei i sugestii za na-tamo{no zajaknuvawe na op{testvena-ta pozicija na ̀ enite i gradeweto par-tnerstvo so maìte, so cel postignuva-we realna rodova ednakvost. (B. B.)

Parlamentarkite - nova dimenzija na

politikata

@enski parlamentaren klub

]e se vrati li avtenti~nata atmosfera vo nekoga{ popularnoto gradsko jadro?

Soros mokta na narodot april 2003 - nvoinfocentar.mk

Documents

Transcript of Soros mokta na narodot april 2003 - nvoinfocentar.mk