SNE@NA GRANICA - TEORETSKI POGLEDI I Congress Poceedings/Kolcakovski... Sne`na granica-teoretski...

download SNE@NA GRANICA - TEORETSKI POGLEDI I Congress Poceedings/Kolcakovski... Sne`na granica-teoretski pogledi

of 6

  • date post

    09-Feb-2020
  • Category

    Documents

  • view

    4
  • download

    0

Embed Size (px)

Transcript of SNE@NA GRANICA - TEORETSKI POGLEDI I Congress Poceedings/Kolcakovski... Sne`na granica-teoretski...

  • Sne`na granica-teoretski pogledi i nejzina rekonstrukcija za vreme na...

    23Proceedings of the 2nd Congress of Ecologists of Macedonia

    Teoretski pogledi za sne`nata granica

    Pod sne`na granica obi~no se podraz- bira po{irok ili potesen pojas na gle~erot koj, spored Ridjanovic (1962), odvojuva dva funk- cionalno razli~ni prostori: sobiren, povi- sok del, koj mo`e da bide i zatskrien prostor kade snegot (mrazot) se odr`uva vo tekot na celata godina i vtor, redovno ponizok del, podlo`en na sezonska ablacija. Sne`nata granica mo`e da se definira i kako mesto kade se vospostavuva ramnote`a pome|u topeweto i sezonskoto (letno) zadr`uvawe na sne`nite vrne`i vo podolg vremenski peri- od. Samata sne`na granica e slo`ena pojava. Taa ne e odredena linija kako {to ponekoga{ se zboruva ili pi{uva, tuku e zona (prostor) {to zavisi od cela niza na faktori na rel- jefnata i klimatskata priroda, odnosno e re- zultat na nivnata me|uzavisnost. Oscilaci- ite na sne`nata granica se od izvonredno zna~ewe za sevkupnite prirodni procesi i fi- zionomijata na odreden prostor.

    SNE@NA GRANICA - TEORETSKI POGLEDI I NEJZINA REKONSTRUKCIJA ZA VREME NA VIRMSKIOT KLIMATSKI MINIMUM NA PLANINITE VO

    JUGOZAPADNIOT DEL NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

    Dragan KOL^AKOVSKI

    Institut za geografija PMF, Skopje

    IZVOD

    Kol~akovski D. (2004). Sne`na granica-teoretski pogledi i nejzina rekonstrukcija za vreme na vurmskiot klimatski minimum na planinite vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija so me|unarodno u~estvo, 25- 29.10.2003, Ohrid. Posebni izdanija na Makedonskoto ekolo{ko dru{tvo, Kn. 6, Skopje.

    Razgledani se teoretskite aspekti za opredeluvaweto na sne`nata granica (orografska, klimatska) po metodite na Hofer i Messerli. Iznesenata metodologija e prakti~no primeneta na visokite planini vo jugozapadniot del na Republika Makedonija: Jablanica, Stogovo, Gali~ica i Pelister.

    ABSTRACT

    Kol~akovski D. (2004). Snow boundary-theoretical aspects and reconstrruction during the wurm climate minimum in the southwest part of the Republic of Macedonia. Proceedings of the 2nd Congress of Ecologists of the Republic of Macedonia with International Participation, 25-29.10.2003, Ohrid. Special issues of Macedonian Ecological Society, Vol. 6, Skopje. Some theoretical aspects for establishing the snow boundary (orographic, climatic), are investigated by the methods of Hofer and Messerli, The mentioned methodology is applied on high mountains in the southwest part of the Republic of Macedonia: Jablanica, Stogovo, Galichica and Pelister.

    Koga se opredeluva sne`nata granica na soodvetno gle~ersko `ari{te, sekako rel- jefno predisponirano, ili pak, na oddelna zasebna lokacija, toga{ toa e orografska ili realna sne`na granica (Orographische Schner- grenze). Me|utoa, poradi zavisnosta od dinami- kata na reljefot, realnata sne`na granica i na mali rastojanija zna~itelno oscilira. Od ovie pri~ini taa e nepogodna kako sporedbe- na vrednost poradi {to e voveden poimot kli- matska sne`na granica (Klimatische Schnee- grenze). Klimatskata sne`na granica gi ap- strahira neramninite. Vsu{nost, taa e svo- evidna sredna vrednost od nekolku lokalni, odnosno orografski (realni) sne`ni grani- ci. Spored Gavrilovic (1970) klimatskata sne`- na granica e linija nad koja sne`nata pokriv- ka na horizontalna povr{ina se odr`uva 365 dena vo godinata. Prednosta kon vakvoto opre- deluvawe na sne`nata granica e vo neograni- ~enite mo`nosti za sporeduvawe, iako taa preterano ja simplificira vistinskata sos- tojba, t.e. klimatskata sne`na granica ne ja

  • Dragan Kol~akovski

    24 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija

    odrazuva povr{inata na vistinski zagle~e- reniot prostor. Po svojata su{tina firno- vata granica e razli~na od sne`nata grani- ca, no i taa e pokazatel na klimatskite prili- ki. Na visokite planini vidlivi se dve raz- li~itosti, i toa: prvata, sekoga{ poniska koja sodejstvuva so nultniot prihod-rashod na tvrdite vrne`i na gle~erskata povr{ina i vtoriot, povisok del, kade nultniot bilans e na karpesta podloga. Razlikata vo viso~inata pome|u vaka postavenite sne`ni granici na Altaj iznesuva okolu 250 m (Tronov 1954).

    Poradi raznovidnosta na prilikite vo razli~ni regioni, {to e rezultat na nivnata geografsko - klimatska polo`ba, nemo`no e da se pronajde edinstven kriterium za opre- deluvawe na sne`nata granica. Edna od naj- starite metodi za opredeluvawe na sne`nata granica e hoferovata. Spored Hofer (1879) viso~inata na sne`nata granica e ednakva na aritmeti~kata sredina pome|u srednata viso~ina na grebenot {to ja ograni~uva oblas- ta na hranewe na mraznikot i viso~inata na dolnata granica na mraznikot. Metodata e neobi~no ednostavna, no mo`e da se primenu- va samo za mraznicite od dolinski i padin- ski tip. Ovaa metoda e osobeno pogodna za kratkite dolinski gle~eri vo Mediteranska- ta Oblast. Nejzinata prednost e i vo toa {to mo`e da se koristi za presmetuvawe na sne`nata granica kaj fosilniot pleistocen glacijalen reljef, no samo vo kolku se za~uvani grani~nite gle~erski tragi (~elni moreni). So ovaa metoda se dobiva lokalna orografska, odnosno topografska sne`na granica. Taa e mnogu porealna, no va`i samo za odreden gle~er, zasebna padina ili ekspo- zicija. Interesno e i klimatskoto opredelu- vawe na sne`nata granica (Messerli 1967). Spored vertikalniot temperaturen gradient pome|u meteorolo{kite stanici vo podno`- jeto na planinite i stanicite na golemi viso~ini (po mo`nost {to poblisku do re- centnata sne`na granica) se opredeluva temperaturata na postoe~kata ili ve}e opre- delenata sne`na granica. Vsu{nost, zemeni se primeri od planini na razli~ni geograf- ski {iro~ini koi imaat recentni gle~eri i meteorolo{ki stanici vo nivnata neposred- na blizina. So dolgogodi{nite nabquduvawa na gle~erite e opredelena nivnata sne`na granica, a potoa, so pomo{ na vertikalniot temperaturen gradient e presmetana tempera- turata na najtopliot mesec. So toa e dobiena vrednost na srednomese~nata temperatura na najtopliot mesec vo nivoto na sne`nata gra- nica, bez razlika za koja planina se raboti. Razlikite na temperaturnite vrednosti {to se javile pome|u planinite e rezultat na

    lokalnite priliki (razli~ni koli~estva vrne`i, isparuvawa i insolacija). Dobiena- ta sredna vrednost na srednomese~nata tem- peratura na najtopliot mesec vo nivoto na recentnata sne`na granica e opredelena na 4,5oS. Pri klimatskoto opredeluvawe na sne`nata granica, poradi sveduvaweto na prose~na temperaturna vrednost (4,5oS) spored Messerli mo`no e da se pojavi gre{ka vo dobienata viso~ina na sne`nata granica od plus - minus 200 m.

    Rekonstrukcija na sne`nata granica na planinite vo jugozapadniot del na Re-

    publika Makedonija

    Na Balkanskiot Poluostrov za vreme na virmskiot klimatski minimum, koj spored Baltakov (1988) e pred 19,000 god VR, prisut- nata glacijacija bila ograni~ena na sekoja visoka planini zasebno. Na analiziranite planini: Jablanica, Stogovo, Gali~ica i Pelister taa e zna~i od tipot na lokalni (izo- lirani) planinski glacijacii. Op{to e poznato deka intenzitetot i obemot na gla- cijacijata na Poluostrovot bil vo tesna zavisnost od geografskata polo`ba (blizina- ta na morskite baseni) i viso~inata na pla- ninite. Razli~noto koli~estvo vrne`i {to go dobivale planinskite celini, kako i sama- ta morfoplastikata na planinite, osobeno predvirmskata predispozicija na oblastite pogodni za zagle~eruvawe, uslovilo razli~en obem na zagle~eruvawe kaj razli~ni planini. Kako rezultat na navedenite faktori, a kako posledica na niskite temperaturi, vo tekot na Wurm III glacijalot na planinite: Jablani- ca, Stogovo, Gali~ica i Pelister egzistirale pove}e gle~eri. Re~isi site bile smesteni vo cirkovite ili bile od vise~ki karakter, a samo mal del imale osobenosti na dolinski gle~eri. Na analiziranite planini, pri te- renskite nabquduvawa, morfolo{ki pre- cizno se utvrdeni ~elnite moreni na Labu- ni{kiot (Jablanica) i Garskiot (Stogovo) gle~er. Poradi vakvata fakti~ka sostojba mo{ne e te{ko da se rekonstruira regional- nata sne`-na granica, koja bi proizlegla od aritmeti~-kata sredina na pove}e lokalni sne`ni granici. Vsu{nost, so primena na hof- erovata metoda, poradi istite pri~ini e problemati~no i opredeluvaweto na sne`na- ta granica na sekoja planinska celina zaseb- no. Lokalnata (orografska) sne`na granica na Labuni{kiot gle~er, spored zapazenata ~elna morena (1.732 m nv) i srednata viso~ina na grebenot {to ja opfa}al zonata na hranewe na mraznikot (2.196 m nv) e dobiena na viso~ina od 1.964 m. Za razlika od Labuni{-

  • Sne`na granica-teoretski pogledi i nejzina rekonstrukcija za vreme na...

    25Proceedings of the 2nd Congress of Ecologists of Macedonia

    kiot gle~er, koj ima isto~na ekspozicija, lokalnata sne`na granica na Garskiot gle~er (severna ekspozicija) so istata metoda e opre- delena na viso~ina od 1.895 m.

    So primena na hoferovata metoda, a kako rezultat, pred se, na morenskiot materi- jal {to se zabele`uva na izlezot na pove}eto cirkovi, napraven e obid da se opredeli sne`nata granica za poedini ekspozicioni strani na navedenite planini. Na planinata Jablanica, za vreme na virmskiot klimatski minimum sne`nata granica e opredelena na severnata (2.017 m) i isto~nata (1.952 m) stra- na (Kol~akovski 1999), dodeka na zapadnata strana (Albanija), kade, isto taka, bila za- stapena glacijacijata, podatocite ne ni se poznati. Na planinata Stogovo sne`nata granica bila nezna~itelno prisutna i na severozapadnata strana (2.070 m), dodeka vo potpolnost otsustvuva na zapadnata, jugoza- padnata i ju`nata (Kol~akovski 2002). Najnis- ko se spu{tala na severnata strana (1.895 m). Spored sredi{nata vrednost na nekolkute orografski sne`ni granici, na isto~nata strana na planinata Stogovo dobienata sne`nata granica e na vi