SNE@NA GRANICA - TEORETSKI POGLEDI I … Congress Poceedings/Kolcakovski...Sne`na granica-teoretski...

Sne`na granica-teoretski pogledi i nejzina rekonstrukcija za vreme na...

23Proceedings of the 2nd Congress of Ecologists of Macedonia

Teoretski pogledi za sne`nata granica

Pod sne`na granica obi~no se podraz-bira po{irok ili potesen pojas na gle~erotkoj, spored Ridjanovic (1962), odvojuva dva funk-cionalno razli~ni prostori: sobiren, povi-sok del, koj moè da bide i zatskrien prostorkade snegot (mrazot) se odrùva vo tekot nacelata godina i vtor, redovno ponizok del,podloèn na sezonska ablacija. Sne`natagranica moè da se definira i kako mestokade se vospostavuva ramnoteà pome|utopeweto i sezonskoto (letno) zadrùvawe nasne`nite vrneì vo podolg vremenski peri-od. Samata sne`na granica e sloèna pojava.Taa ne e odredena linija kako {to ponekoga{se zboruva ili pi{uva, tuku e zona (prostor){to zavisi od cela niza na faktori na rel-jefnata i klimatskata priroda, odnosno e re-zultat na nivnata me|uzavisnost. Oscilaci-ite na sne`nata granica se od izvonrednozna~ewe za sevkupnite prirodni procesi i fi-zionomijata na odreden prostor.

SNE@NA GRANICA - TEORETSKI POGLEDI I NEJZINAREKONSTRUKCIJA ZA VREME NA VIRMSKIOTKLIMATSKI MINIMUM NA PLANINITE VO

JUGOZAPADNIOT DEL NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Dragan KOLÂKOVSKI

Institut za geografija PMF, Skopje

IZVOD

Kol~akovski D. (2004). Sne`na granica-teoretski pogledi i nejzina rekonstrukcija za vremena vurmskiot klimatski minimum na planinite vo jugozapadniot del na Republika Makedonija.Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija so me|unarodno u~estvo, 25-29.10.2003, Ohrid. Posebni izdanija na Makedonskoto ekolo{ko dru{tvo, Kn. 6, Skopje.

Razgledani se teoretskite aspekti za opredeluvaweto na sne`nata granica (orografska,klimatska) po metodite na Hofer i Messerli. Iznesenata metodologija e prakti~no primeneta navisokite planini vo jugozapadniot del na Republika Makedonija: Jablanica, Stogovo, Gali~ica iPelister.

ABSTRACT

Kol~akovski D. (2004). Snow boundary-theoretical aspects and reconstrruction during the wurm climate minimumin the southwest part of the Republic of Macedonia. Proceedings of the 2nd Congress of Ecologists of the Republicof Macedonia with International Participation, 25-29.10.2003, Ohrid. Special issues of Macedonian EcologicalSociety, Vol. 6, Skopje.Some theoretical aspects for establishing the snow boundary (orographic, climatic), are investigated by the methodsof Hofer and Messerli, The mentioned methodology is applied on high mountains in the southwest part of theRepublic of Macedonia: Jablanica, Stogovo, Galichica and Pelister.

Koga se opredeluva sne`nata granica nasoodvetno gle~ersko àri{te, sekako rel-jefno predisponirano, ili pak, na oddelnazasebna lokacija, toga{ toa e orografska ilirealna sne`na granica (Orographische Schner-grenze). Me|utoa, poradi zavisnosta od dinami-kata na reljefot, realnata sne`na granica ina mali rastojanija zna~itelno oscilira. Odovie pri~ini taa e nepogodna kako sporedbe-na vrednost poradi {to e voveden poimot kli-matska sne`na granica (Klimatische Schnee-grenze). Klimatskata sne`na granica gi ap-strahira neramninite. Vsu{nost, taa e svo-evidna sredna vrednost od nekolku lokalni,odnosno orografski (realni) sne`ni grani-ci. Spored Gavrilovic (1970) klimatskata sne`-na granica e linija nad koja sne`nata pokriv-ka na horizontalna povr{ina se odrùva 365dena vo godinata. Prednosta kon vakvoto opre-deluvawe na sne`nata granica e vo neograni-~enite mo`nosti za sporeduvawe, iako taapreterano ja simplificira vistinskata sos-tojba, t.e. klimatskata sne`na granica ne ja

Dragan Kol~akovski

24 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija

odrazuva povr{inata na vistinski zagle~e-reniot prostor. Po svojata su{tina firno-vata granica e razli~na od sne`nata grani-ca, no i taa e pokazatel na klimatskite prili-ki. Na visokite planini vidlivi se dve raz-li~itosti, i toa: prvata, sekoga{ poniska kojasodejstvuva so nultniot prihod-rashod natvrdite vrneì na gle~erskata povr{ina ivtoriot, povisok del, kade nultniot bilans ena karpesta podloga. Razlikata vo viso~inatapome|u vaka postavenite sne`ni granici naAltaj iznesuva okolu 250 m (Tronov 1954).

Poradi raznovidnosta na prilikite vorazli~ni regioni, {to e rezultat na nivnatageografsko - klimatska polo`ba, nemo`no eda se pronajde edinstven kriterium za opre-deluvawe na sne`nata granica. Edna od naj-starite metodi za opredeluvawe na sne`natagranica e hoferovata. Spored Hofer (1879)viso~inata na sne`nata granica e ednakva naaritmeti~kata sredina pome|u srednataviso~ina na grebenot {to ja ograni~uva oblas-ta na hranewe na mraznikot i viso~inata nadolnata granica na mraznikot. Metodata eneobi~no ednostavna, no moè da se primenu-va samo za mraznicite od dolinski i padin-ski tip. Ovaa metoda e osobeno pogodna zakratkite dolinski gle~eri vo Mediteranska-ta Oblast. Nejzinata prednost e i vo toa {tomoè da se koristi za presmetuvawe nasne`nata granica kaj fosilniot pleistocenglacijalen reljef, no samo vo kolku seza~uvani grani~nite gle~erski tragi (~elnimoreni). So ovaa metoda se dobiva lokalnaorografska, odnosno topografska sne`nagranica. Taa e mnogu porealna, no vaì samoza odreden gle~er, zasebna padina ili ekspo-zicija. Interesno e i klimatskoto opredelu-vawe na sne`nata granica (Messerli 1967).Spored vertikalniot temperaturen gradientpome|u meteorolo{kite stanici vo podno`-jeto na planinite i stanicite na golemiviso~ini (po mo`nost {to poblisku do re-centnata sne`na granica) se opredeluvatemperaturata na postoe~kata ili ve}e opre-delenata sne`na granica. Vsu{nost, zemenise primeri od planini na razli~ni geograf-ski {iro~ini koi imaat recentni gle~eri imeteorolo{ki stanici vo nivnata neposred-na blizina. So dolgogodi{nite nabquduvawana gle~erite e opredelena nivnata sne`nagranica, a potoa, so pomo{ na vertikalniottemperaturen gradient e presmetana tempera-turata na najtopliot mesec. So toa e dobienavrednost na srednomese~nata temperatura nanajtopliot mesec vo nivoto na sne`nata gra-nica, bez razlika za koja planina se raboti.Razlikite na temperaturnite vrednosti {tose javile pome|u planinite e rezultat na

lokalnite priliki (razli~ni koli~estvavrneì, isparuvawa i insolacija). Dobiena-ta sredna vrednost na srednomese~nata tem-peratura na najtopliot mesec vo nivoto narecentnata sne`na granica e opredelena na4,5oS. Pri klimatskoto opredeluvawe nasne`nata granica, poradi sveduvaweto naprose~na temperaturna vrednost (4,5oS)spored Messerli mo`no e da se pojavi gre{kavo dobienata viso~ina na sne`nata granicaod plus - minus 200 m.

Rekonstrukcija na sne`nata granica naplaninite vo jugozapadniot del na Re-

publika Makedonija

Na Balkanskiot Poluostrov za vremena virmskiot klimatski minimum, koj sporedBaltakov (1988) e pred 19,000 god VR, prisut-nata glacijacija bila ograni~ena na sekojavisoka planini zasebno. Na analiziraniteplanini: Jablanica, Stogovo, Gali~ica iPelister taa e zna~i od tipot na lokalni (izo-lirani) planinski glacijacii. Op{to epoznato deka intenzitetot i obemot na gla-cijacijata na Poluostrovot bil vo tesnazavisnost od geografskata polo`ba (blizina-ta na morskite baseni) i viso~inata na pla-ninite. Razli~noto koli~estvo vrneì {togo dobivale planinskite celini, kako i sama-ta morfoplastikata na planinite, osobenopredvirmskata predispozicija na oblastitepogodni za zagle~eruvawe, uslovilo razli~enobem na zagle~eruvawe kaj razli~ni planini.Kako rezultat na navedenite faktori, a kakoposledica na niskite temperaturi, vo tekotna Wurm III glacijalot na planinite: Jablani-ca, Stogovo, Gali~ica i Pelister egzistiralepove}e gle~eri. Re~isi site bile smesteni vocirkovite ili bile od vise~ki karakter, asamo mal del imale osobenosti na dolinskigle~eri. Na analiziranite planini, pri te-renskite nabquduvawa, morfolo{ki pre-cizno se utvrdeni ~elnite moreni na Labu-ni{kiot (Jablanica) i Garskiot (Stogovo)gle~er. Poradi vakvata fakti~ka sostojbamo{ne e te{ko da se rekonstruira regional-nata sne`-na granica, koja bi proizlegla odaritmeti~-kata sredina na pove}e lokalnisne`ni granici. Vsu{nost, so primena na hof-erovata metoda, poradi istite pri~ini eproblemati~no i opredeluvaweto na sne`na-ta granica na sekoja planinska celina zaseb-no. Lokalnata (orografska) sne`na granicana Labuni{kiot gle~er, spored zapazenata~elna morena (1.732 m nv) i srednata viso~inana grebenot {to ja opfa}al zonata na hranewena mraznikot (2.196 m nv) e dobiena naviso~ina od 1.964 m. Za razlika od Labuni{-



kiot gle~er, koj ima isto~na ekspozicija,lokalnata sne`na granica na Garskiot gle~er(severna ekspozicija) so istata metoda e opre-delena na viso~ina od 1.895 m.

So primena na hoferovata metoda, akako rezultat, pred se, na morenskiot materi-jal {to se zabeleùva na izlezot na pove}etocirkovi, napraven e obid da se opredelisne`nata granica za poedini ekspozicionistrani na navedenite planini. Na planinataJablanica, za vreme na virmskiot klimatskiminimum sne`nata granica e opredelena nasevernata (2.017 m) i isto~nata (1.952 m) stra-na (Kol~akovski 1999), dodeka na zapadnatastrana (Albanija), kade, isto taka, bila za-stapena glacijacijata, podatocite ne ni sepoznati. Na planinata Stogovo sne`natagranica bila nezna~itelno prisutna i naseverozapadnata strana (2.070 m), dodeka vopotpolnost otsustvuva na zapadnata, jugoza-padnata i ju`nata (Kol~akovski 2002). Najnis-ko se spu{tala na severnata strana (1.895 m).Spored sredi{nata vrednost na nekolkuteorografski sne`ni granici, na isto~natastrana na planinata Stogovo dobienatasne`nata granica e na viso~ina od 1.934 m. NaStara Gali~ica (severna strana) spored mo-renskiot materijal na prevalot Polce (1.540m) i rabot na Gorniot cirk (2.240 m), sne`natagranica e dobiena na viso~ina od 1.890 m(Kol~akovski 1998). Od nekolkute topograf-ski zabeleàni cirkovi na albanskiot del naStara Gali~ica, sne`nata granica na isto~-nata strana e dobiena na viso~ina od 1.980 m.Na planinata Pelister sne`nata granicabila zastapena samo na severoisto~nite pa-

dini, a dobienata sredna vrednost od nekol-kute lokalni (orografski) sne`ni granici japokaùva vrednosta od 2.166 m nadmorskaviso~ina (Kol~akovski 2001). Za vakvotone{to Cviji} (1911) ja iznesuva slednata kon-statacija: „Prema morenama Golemog i MalogJezera, visina je sne`ne linije bila izme|u2150 i 2200 m. Po sveìni morena je nesumwi-vo da ovo mogu biti tragove najmla|e glaci-jacije, dakle virmske glacijacije ili mo`dawenih mladih stadiuma“.

Sl. 1. Viso~ina na sne`nata granica naplaninata Jablanica za vreme na mak-simalnoto virmsko zagle~eruva-we

Fig. 1. Altitude of the snow boundary on the moun-tain Jablanica during the maximum würmglaciations

Sl. 2. Viso~ina na sne`nata granica naplaninata Stogovo za vreme na maksi-malnoto virmsko zagle~eruvawe

Fig. 2. Altitude of the snow boundary on the moun-tain Stogovo during the maximum würm gla-ciations

Sl. 3. Viso~ina na sne`nata granica naplaninata Pelister za vreme na mak-simalnoto virmsko zagle~eruvawe

Fig. 3. Altitude of the snow boundary on the moun-tain Pelister during the maximum würm gla-ciations

Dragan Kol~akovski


Interesno e i klimatskoto opredelu-vawe na sne`nata granica (metod na Messerli)preku temperaturnata rekonstrukcija za vre-me na virmskiot klimatski minimum. Sporeddobienite srednojulski temperaturi za vremena virmskiot klimatski minimum i poznati-ot vertikalen temperaturen gradient(0,66oS), odnosno so sniùvawe na julskatatemperatura na sekoi 100 m viso~ina do po-trebnite 4,5o S, e dobiena klimatska sne`nagranica na sekoja planina edine~no (Jablani-ca 1.734 m, Stogovo 1.625 m, Stara Gali~ica1.825 m i Pelister 1.825 m). Bidej}i e poznatodeka 200 - 250 m nad klimatskata sne`na gra-nica se nao|a glacijalnata granica, odnosnogranicata na zagle~eruvawe (Gavrilovic 1970),dobienite rezultati za granicata na zagle~e-ruvawe na analiziranite planini (Jablani-ca 1.959 m, Stogovo 1.850 m, Stara Gali~ica2.050 m i Pelister 2.050 m) so metodata naMesserli re~isi se poklopuvaat so rezultatitedobieni po hoferovata metoda. So primena nadvete metodi, kompatibilni rezultati se do-bieni i za severniot del na Jakupica (Kol~a-kovski 1993). Od vaka dobienite rezultatimoè da se konstruira i regionalnata sne`nagranica vo ovoj del od vnatre{nosta na Polu-

ostrovot. Taka, na primer, spored metodatana Messerli, regionalnata granica nazagle~ere-nost bi bila nad 1.977 m viso~ina,dodeka regionalnata sne`na granica, sporedmetodata na Hofer se nao|ala na 2.032 m. Zaseb-nata ana-liza na sekoja planina ovozmoùvane{to po-verodostojna slika za viso~inata nasne`nata granica za vreme na virmskiot kli-matski mi-nimum. Moè da se zabeleì dekaizohionata od 2.000 m vo ovoj del na Poluos-trovot se protegala pome|u planiniteGali~ica i Pelister (sl. 4).

Diskusija

Po{irokiot ili potesen pojas na gle-~erot, koj odvojuva dva funkcionalno razli~-ni prostori, t.e. sne`nata granica, so svoiteoscilacii e od izvonredno zna~ewe za dinami-kata na sevkupniot diverzitet na odredenprostor. Na Balkanskiot Poluostrov zavreme na virmskiot klimatski minimum(19,000 god VR), prisutnata glacijacija bilaograni~ena na sekoja visoka planini zasebno.Na planinite: Jablanica, Stogovo, Gali~icai Pelister e zna~i od tipot na lokalni (izo-lirani) planinski glacijacii.

Tab. 1. Viso~ina na sne`nata granica za vreme na virmskiot klimatski minimum na planiniteJablanica, Stogovo, Gali~ica i Pelister, spored metodata na Hofer

Tab. 1. Altitude of the snow boundary on the mountains: Jablanica, Stogovo, Galichica and Pelister during thewürm climate minimum according to Hofer’s method

Sl. 4. Viso~ina na regionalnata (klimatska) sne`na granica za vreme na virmskiot klimat-ski minimum

Fig. 4. Altitude of the regional (climate’s) snow boundary during the würm climate’s minimum and its recentstatus on the mountains in the southwest part of the Republic of Macedonia



Na analiziranite planini, morfolo{-ki (precizno) se utvrdeni ~elnite moreni naLabuni{kiot (Jablanica) i Garskiot (Stogo-vo) gle~er. Poradi vakvata fakti~ka sostoj-ba e mo{ne te{ko da se rekonstruira region-alnata sne`na granica. Vsu{nost, so prime-na na hoferovata metoda (poradi istitepri~ini) e problemati~no i opredeluvawetona sne`nata granica na sekoja planinska celi-na zasebno. Lokalnata (orografska) sne`nagranica na Labuni{kiot gle~er, spored zapa-zenata ~elna morena (1.732 m nv) i srednataviso~ina na grebenot {to ja opfa}al zonatana hranewe na mraznikot (2.196 m nv) e dobie-na na viso~ina od 1.964 m. Za razlika odLabuni{kiot gle~er, koj ima isto~na ek-spozicija, lokalnata sne`na granica na Gar-skiot gle~er (severna ekspozicija) so istatametoda e opredelena na viso~ina od 1.895 m.I pokraj nedostatokot na pove}e relevantnisoznanija (pogolem broj na opredeleni oro-grafski sne`ni granici), regionalnata sne`-na granica za vreme na maksimalnoto virms-ko zagle~eruvawe od 2.000 m viso~ina se nao-|ala pome|u planinite Gali~ica i Pelister,odnosno kon Pelister bila nad a kon Gali~ica

pod 2.000 m viso~ina.Referenci

Baltakov G. (1988): Kvaternerna geomor-fologiÔ i paleografiÔ. SU KlimentOhridski, str. 1-275, SofiÔ.

Gavrilovic D. (1970): Mrazno - snezanicki oblici ureljefu Karpatsko - Balkanskih planina Jugo-slavije. Zbornik radova GI PMF, Sv. XVII, str. 11-22, Beograd.

Kol~akovski D. (1993): Paleotemperaturnikarakteristiki za vreme na mladiot pleis-tocen (Wurm) vo ramkite na SkopskataKotlina. Godi{en zbornik na PMF, In-stitut za geografija, Kn. 31-32, str. 153-159,Skopje.

Kol~akovski D. (1996): Geomorfolo{ki ka-rakteristiki na visokoplaninskiot pre-del na Stara Gali~ica. Geografski razgle-di, Kn. 31, str. 53-65, Skopje.

Kol~akovski D. (1998): Recentni periglaci-jalni reljefni formi vo centralniot, na-jvisok del na planinata Stogovo. Geograf-ski razgledi, Kn. 32-33, str. 61-71, Skopje.

Kol~akovski D. (1999): Glacijalen i perigla-cijalen reljef na planinata Jablanica.

1. Nivalno-glacijalna zona, 2. Periglacijalna zona, 3. Preodna, trevno-peri-glacijalna zona, 4. [umsko-fluvijalna zona, 5. Sne`na granica.1. Nival-glacial zone, 2. Peryglacial zone, 3. Transitional, grass-peryglacial zone, 4. Forest-fluvial zone, 5. Snow boundary.

Sl. 5. Viso~ina na regionalnata (klimatska) sne`na granica za vreme na virmskiot klimats-ki minimum i nejzinata recentna sostojba na planinite vo jugozapadniot del na Repub-lika Makedonija

Fig. 5. Altitude of the regional (climate’s) snow boundary during the würm climate’s minimum and its recentstatus on the mountains in the southwest part of the Republic of Macedonia

Dragan Kol~akovski


Godi{en zbornik na Institutot zageografija, PMF, Kn. 33-34, str. 15-38,Skopje.

Kol~akovski D. (2001): Periglacijalen rel-jef na planinata Pelister. Nau~. Mis. IV,DNU - Bitola, str. 45-54, Bitola.

Kol~akovski D. (2002): Glacijalen reljef naplaninata Stogovo. Geografski razgledi,Kn. 37, str. 159-166, Skopje.

Ridjanivic J. (1962): Problemi odredjivanja snijeznegranice. Zbornik VI Kongresa geografov FLRJ,str. 249-256, Ljubljana.

SNOW BOUNDARY - THEORETICAL ASPECTS AND RECONSTRUCTION DURINGTHE WÜRM CLIMATE MINIMUM IN THE SOUTHWEST PART OF THE REPUBLIC

OF MACEDONIA

Dragan KOLCAKOVSKI

Summary

Wider and narrower belt of the glacier, which is separated by two functionally different areas i.e. snow boundary, is of a specific significance for the whole diversity on some region. During the WURM climates minimum(19.000 BP), on the Balcanian Peninsula, the existing glaciation was limited individually on every high moun-tain. On the mountain Galichica and Pelister the glaciations was in a category of local (isolated) mountainglaciations.Investigations of these mountains, give us precise morphological determination of the frontal moraines on theLabunski glacier (Jablanica) and Garski glacier (Stogovo).As a result of this situation it is very hard to reconstruct the regional snow boundary. Explicitly, applying theHoffer’s method (for the same reasons) it is very challenging to determine the snow boundary on every moun-tain separately. Local (orographic) snow boundary of the Labunski glacier, in accordance to the frontal moraine(1.732 meters altitude) and average altitude of the crest which enclose the zone of feeding of the glacier (2.196meters altitude) is determined to 1964 meters altitude. Quite the opposite to Labunski glacier (with east exposi-tion) is Garski glacier (with north exposition) whose local snow boundary is determined on the altitude of 1895meters by the same method.As opposed to insufficiency of more relevant data (greater number of investigated orographic snow boundary)the regional snow boundary during the maximum wurm’s glacier was located among the mountain Galichica andPelister on 2000 meters altitudes.

Messerli B. (1967): Die eiszeitliche und die gegen-wartige vergleitscherung im mittelmerraum. Geo-graphica Helvetica, 3, p.p. 105-228, Bern.

Tronov M.B. (1954): Vopros gornoi glÔiologii. Zapiski VGO, T. 15, str. 1-276,Moskva.

Hofer R. (1879): Glatscher-und Eiszeitstudien.Sitzber. Akad. Wiss. Wien. Math.-Nat. KI., 1.,Abt., LXIX. Wien.

Cviji} J. (1911): Osnove za geografiju igeologiju Makedonije i Stare Srbije.SKA, Kw. III, str. 689-1272, Beograd.

SNE@NA GRANICA - TEORETSKI POGLEDI I … Congress Poceedings/Kolcakovski...Sne`na granica-teoretski...

Documents

Transcript of SNE@NA GRANICA - TEORETSKI POGLEDI I … Congress Poceedings/Kolcakovski...Sne`na granica-teoretski...