Smiljan ¥ varc s Po¥Œte Slovenije po¥Œtnega okenca. †ni tudi...

download Smiljan ¥ varc s Po¥Œte Slovenije po¥Œtnega okenca. †ni tudi ponudniki telekomunikacijskih storitev,

of 8

  • date post

    12-Oct-2019
  • Category

    Documents

  • view

    0
  • download

    0

Embed Size (px)

Transcript of Smiljan ¥ varc s Po¥Œte Slovenije po¥Œtnega okenca. †ni tudi...

  • FINANCE, sreda, 24. junija 2009, št. 120 www.finance.si

    INF OR

    MA TO

    R IK

    T OGLASNA PRILOGA

    Podatkovnim centrom počasi zmanjkuje sape Pri že tretji prenovi približno deset let starih podatkovnih centrov se pojav- ljajo resne težave. Njihova infrastruktura, predvsem del, ki zahteva napajan- je in hlajenje, ni več kos sodobnim strežniškim rešitvam. 34, 35

    INFORMACIJE

    darinka.zemlja@fi nance.si tel.: 01 30 91 539

    Oglasna priloga Financ

    1001 00111011 00111111 1 1001 00111011 00111111 1

    9. JULIJ 2009

    00111001 00111011 001111 111001 00111011 00111111 1001 00111011 00111111 1IKT

    INFORMATOR

    Smiljan Švarc s Pošte Slovenije pojasnjuje, kaj vse bo prinesla prenova sistema univerzalnega poštnega okenca. 37

    FI_120_33_OP.indd Sec1:33FI_120_33_OP.indd Sec1:33 6/23/09 5:15:50 PM6/23/09 5:15:50 PM

  • OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 24. junija 2009, št. 120www.finance.si34

    Geotermalno hlajenje Da bi čim bolj znižali stroške energije, ki nastajajo zaradi

    hlajenja podatkovnih centrov, so strokovnjaki razvili geoter- malni sistem hlajenja. Sestavljen je iz vrste podzemnih cevi, ki izkoriščajo prednosti bolj ali manj stalne temperature zemlje za odvajanja toplote iz podatkovnega centra. Stroški njegove postavitve so trikrat višji od stroškov postavitve tipičnega to- plo-hladnega hladilnega sistema. To številne investitorje odvrne od take naložbe, čeprav se ta, upoštevaje prihranke energije, povrne v štirih do petih letih, medtem ko je življenjska doba podatkovnega centra 10 do 15 let, življenjska doba geotermal- nega sistema pa je ocenjena na 200 let, običajno pa proizvajalci zanje jamčijo 50 let. To pomeni, da se ob implementaciji teh rešitev lahko ustrezno podaljša tudi življenjska doba samega podatkovnega centra.

    V elika podjetja, ki imajo svoje po-datkovne cen-tre, se ubadajo z naraščajočimi stroški njihovega vzdrževanja, saj je večina omenjenih centrov stara že dobrih 10 let, tako da infra- struktura ni več kos vsem izzivom sodobne- ga računalništva. Poleg skoraj polne zasedeno- sti, ki že kritično vpliva na sisteme napajanja in hlajenja, je velika skrb lastnikov tudi povezlji- vost podatkovnega cen- tra z zunanjim svetom. Deset let stari vodniki namreč niso kos giga- bajtnim in terabajtnim zahtevam uporabnikov, v več državah pa so pro- blematični tudi ponudniki telekomunikacijskih storitev, saj nekaterim lokacijam preprosto ne morejo zagotoviti dovolj široke pipe v svet (ne da bi bilo to povezano z ogro- mnimi dodatnimi stroški). Da ne omenjamo dejstva, da je pri podatkovnih centrih zelo zaželeno, da so opremljeni z vsaj dvema takima pipama neodvisnih ponudnikov. Prav povezljivost je eden primarnih razlogov, zakaj denimo v vzhodni Evropi in podobnih predelih sve- ta ne najdemo večjega števila globalnih podatkovnih centrov, saj je tam električna energija, ena od ključ- nih »sestavin« za delovanje, razmeroma poceni ozi- roma je vsaj bistveno cenejša kot na zahodu. Ker je infrastruktura za prenos ogromnih količin podatkov po vsem svetu nedosegljiva, podjetja tam postavlja- jo le podatkovne centre za potrebe lokalnih podjetij. Ena največjih dilem menedžerjev in vodij informatike v velikih podjetjih v tem trenutku je vprašanje posta- viti podatkovni center ali le najeti njegove storitve. Postavitev je namreč povezana z ogromnimi stroški, a če podjetje ve, da bo zmogljivosti podatkovnega centra v večjem delu lahko izkoristilo, se zdi gradnja smisel- na. Najem podatkovnega centra je sicer nujnost za vsa podjetja, ki si postavitve lastnega ne morejo privoščiti, zdi pa se mamljiva alternativa tudi za velika podjetja. Pri slednjih se kot edina bojazen kaže skrb glede cen storitev, saj so se te v zadnjem času zaradi vse bolj polnih zmogljivosti podatkovnih centrov in naraščajočih cen energije v tehnološko visoko razvitih državah že zvišale in nič ni videti, da bi se to gibanje kaj kmalu obrnilo. Cene namreč utegnejo še naprej počasi rasti, saj se s prehodom računalništva v oblake vse več informati- ke seli s strežnikov v podjetjih v podatkovne centre v oblakih. Pri tem niso v pomoč niti domači uporabniki, ki s pridom in celo hitreje kot podjetja izkoriščajo pred- nosti brezplačnih in nizkocenovnih aplikacij v javnih oblakih. Tudi te namreč zasedajo vse več zmogljivo- sti podatkovnih centrov, njihov obseg pa strmo raste. Prav rast povpraševanja po storitvah podatkovnih cen- trov bo najmanj izničila vpliv njihove konsolidacije (za katero je še najbolj zaslužna tehnologija virtualizacije), zato je pričakovati, da se bodo v prihodnjih letih podat- kovni centri v svetu le še namnožili.

    Dilema: postaviti ali najeti podatkovni center

    UVODNIK Miran Varga ikt@finance.si

    Rast povpraševanja po storitvah podatkovnih centrov bo izničila vpliv njihove konsolidacije, zato se bodo v prihodnjih letih podatkovni centri še množili.

    Pri prenovi približno deset let starih podatkovnih centrov nastopijo resne težave. Njiho- va infrastruktura, predvsem del, ki zahteva napajanje in hlajenje, nista več kos sodob- nim strežniškim rešitvam. V podatkovne centre se namreč vgrajuje čedalje več strežni- ških rezin, kar občutno poveča računsko moč po posamezni strežniški omari, hkrati pa tu- di porabo električne energije. Če je še pred leti povprečna strežniška omara za svoje delo potrebovala približno tri kilo- vate napajanja, se je ta številka do danes dvignila na 10 in več kilovatov. Stara infrastruktura ni predvidevala takšnih potreb po električni energiji, zato je preprosto ne more zagotoviti. Težava ni le v polaganju do- datnih vodnikov, prenekatera lokacija niti nima na voljo po- nudnika, ki bi lahko zagotovil dovolj električne energije.

    Povečana poraba energije po- datkovnega centra vpliva tudi na raven njegovih storitev, saj seda- nji sistemi brezprekinitvenega napajanja ne omogočajo enake avtonomije delovanja. Čas, ki ga ima upravljavec podatkov- nega centra ob izpadu električ- ne energije na voljo za odpravo napak, je tako precej krajši.

    Hlajenje na preizkušnji Zaradi večje porabe energije

    je večja tudi količino oddane toplote, ta pa stare hladilne rešitve postavlja pred veliko preizkušnjo. Klasične sisteme vpihovanja hladnega zraka so zamenjali sistemi toplo-hla-

    dnih con, vendar tudi ti ne zmorejo čudežev. Načrtoval- ci novih podatkovnih centrov zato veliko pozornosti na- menjajo postavitvi hladilnih rešitev. Med prvimi ukrepi je dvig tal podatkovnega centra na višino enega metra, saj se tako pod njimi pretakajo večje količine hladnega zraka, ka- terih učinek inženirji še po- večajo z zmogljivimi sistemi za njihovo vpihovanje. Ker so sistemi hlajenja potratni, se med novimi pristopi vse bolj uveljavlja postavitev geoter- malnih sistemov hlajenja, ki so ekološko sprejemljivejši, na dolgi rok pa tudi cenejši.

    Podatkovni centri so močno obremenjeni

    »Ne le ameriški, tudi evrop- ski podatkovni centri že delu- jejo z velikimi oziroma že kar kritičnimi obremenitvami,« pravi Thomas Mendel, analitik pri družbi Forrester Research. »Naše raziskave predvidevajo, da se bodo najkasneje priho- dnje leto podatkovni centri množično prenavljali. Pro- stora v sedanjih podatkovnih centrih je vse manj, prav tako se skoraj vsi po vrsti ubadajo s težavami z energijo. Stari podatkovni centri preprosto niso kos vsem novim izzivom, zato jih je treba spremeniti. Tu pa se pojavi zanimiva dilema – naj podjetja zgradijo nove ali naj le zakupijo storitve pri večjih ponudnikih.«

    Cilj: izboljšati učinkovitost Višje cene energije zmanj-

    šujejo stroškovno učinkovitost podatkovnih centrov. »Cene kolokacijskih storitev v Londo- nu so se v zadnjih 18 mesecih povišale za 125 odstotkov. Pri- bližno 30 odstotkov so k rasti cen prispevali stroški energi-

    je,« pravi Mendel. Kot dodaja, je analiza Forrester Research, ki je zajela podjetja z lastnimi podatkovnimi centri, pokazala, da kar 83 odstotkov vprašanih stroškov električne energije, ki med drugim napaja tudi po- datkovni center, ne prišteva k stroškom IT-oddelka.

    Spreminja se tudi namembnost uporabe

    »Velike spremembe smo v letih 2008 in 2009 zaznali tudi pri uporabi virtualizacije strežnikov – če so jo podjetja sprva uporabljala predvsem za manj pomembne dejavnike po- slovanja, denimo virtualizacijo strežnikov DNS in TCP, že letos virtualizirajo cel kup poslovnih aplikacij, sistemov ERP in CRM, torej rešitve, ki so bistvene za poslovanje,« je zadnje težnje na področju uporabe zmogljivosti podatkovnih centrov opisal Mendel.

    Novi problemi zaradi selitve v oblake

    Prihodnost temelji na raču- nalništvu v oblaku. Pri Forre-

    ster Research napovedujejo, da bomo že leta 2012 priče popolni selitvi strežnikov iz prostorov podjetja in njego- vih poslovalnic v podatkovne centre. Uporabniki v podjetjih bodo osebne računalnike za- menjali z lahkimi odjemalci, kar bo dodatno znižalo stroške IT-ja in porabe energije – vsaj za četrino, menijo analitiki. Sistem dostavljanja/podajanja storitev bo temeljil na načelu vlečenja – ko bo uporabnik po- treboval neko storitev, mu bo ta na voljo. Spremenili se bodo tudi načini zaračunavanja, saj bo vse manj pavšalov in naroč- nin, storitve pa se bodo zaraču- navale po dejanski uporabi.

    Ob selitvi aplikacij v oblak bo treba rešiti še en izziv – do- stavljanje storitev. »Problem bo nastal pri pasovnih širinah, če bomo vse prenašali v oblake. Tega se tako