Smiljan Švarc s Pošte Slovenije poštnega okenca....

FINANCE, sreda, 24. junija 2009, št. 120www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

Podatkovnim centrom počasi zmanjkuje sapePri že tretji prenovi približno deset let starih podatkovnih centrov se pojav-ljajo resne težave. Njihova infrastruktura, predvsem del, ki zahteva napajan-je in hlajenje, ni več kos sodobnim strežniškim rešitvam. 34, 35

INFORMACIJE

darinka.zemlja@fi nance.si tel.: 01 30 91 539

Oglasna priloga Financ

1001 00111011 00111111 11001 00111011 00111111 1

9. JULIJ 2009

00111001 00111011 001111111001 00111011 00111111 1001 00111011 00111111 1IKT

INFORMATOR

Smiljan Švarc s Pošte Slovenije pojasnjuje, kaj vse bo prinesla prenova sistema univerzalnega poštnega okenca. 37

FI_120_33_OP.indd Sec1:33FI_120_33_OP.indd Sec1:33 6/23/09 5:15:50 PM6/23/09 5:15:50 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 24. junija 2009, št. 120www.finance.si34

Geotermalno hlajenje Da bi čim bolj znižali stroške energije, ki nastajajo zaradi

hlajenja podatkovnih centrov, so strokovnjaki razvili geoter-malni sistem hlajenja. Sestavljen je iz vrste podzemnih cevi, ki izkoriščajo prednosti bolj ali manj stalne temperature zemlje za odvajanja toplote iz podatkovnega centra. Stroški njegove postavitve so trikrat višji od stroškov postavitve tipičnega to-plo-hladnega hladilnega sistema. To številne investitorje odvrne od take naložbe, čeprav se ta, upoštevaje prihranke energije, povrne v štirih do petih letih, medtem ko je življenjska doba podatkovnega centra 10 do 15 let, življenjska doba geotermal-nega sistema pa je ocenjena na 200 let, običajno pa proizvajalci zanje jamčijo 50 let. To pomeni, da se ob implementaciji teh rešitev lahko ustrezno podaljša tudi življenjska doba samega podatkovnega centra.

▶

V elika podjetja, ki imajo svoje po-datkovne cen-tre, se ubadajo

z naraščajočimi stroški njihovega vzdrževanja, saj je večina omenjenih centrov stara že dobrih 10 let, tako da infra-struktura ni več kos vsem izzivom sodobne-ga računalništva. Poleg skoraj polne zasedeno-sti, ki že kritično vpliva na sisteme napajanja in hlajenja, je velika skrb lastnikov tudi povezlji-vost podatkovnega cen-tra z zunanjim svetom. Deset let stari vodniki namreč niso kos giga-bajtnim in terabajtnim zahtevam uporabnikov, v več državah pa so pro-blematični tudi ponudniki telekomunikacijskih storitev, saj nekaterim lokacijam preprosto ne morejo zagotoviti dovolj široke pipe v svet (ne da bi bilo to povezano z ogro-mnimi dodatnimi stroški). Da ne omenjamo dejstva, da je pri podatkovnih centrih zelo zaželeno, da so opremljeni z vsaj dvema takima pipama neodvisnih ponudnikov.Prav povezljivost je eden primarnih razlogov, zakaj denimo v vzhodni Evropi in podobnih predelih sve-ta ne najdemo večjega števila globalnih podatkovnih centrov, saj je tam električna energija, ena od ključ-nih »sestavin« za delovanje, razmeroma poceni ozi-roma je vsaj bistveno cenejša kot na zahodu. Ker je infrastruktura za prenos ogromnih količin podatkov po vsem svetu nedosegljiva, podjetja tam postavlja-jo le podatkovne centre za potrebe lokalnih podjetij.Ena največjih dilem menedžerjev in vodij informatike v velikih podjetjih v tem trenutku je vprašanje posta-viti podatkovni center ali le najeti njegove storitve. Postavitev je namreč povezana z ogromnimi stroški, a če podjetje ve, da bo zmogljivosti podatkovnega centra v večjem delu lahko izkoristilo, se zdi gradnja smisel-na. Najem podatkovnega centra je sicer nujnost za vsa podjetja, ki si postavitve lastnega ne morejo privoščiti, zdi pa se mamljiva alternativa tudi za velika podjetja. Pri slednjih se kot edina bojazen kaže skrb glede cen storitev, saj so se te v zadnjem času zaradi vse bolj polnih zmogljivosti podatkovnih centrov in naraščajočih cen energije v tehnološko visoko razvitih državah že zvišale in nič ni videti, da bi se to gibanje kaj kmalu obrnilo. Cene namreč utegnejo še naprej počasi rasti, saj se s prehodom računalništva v oblake vse več informati-ke seli s strežnikov v podjetjih v podatkovne centre v oblakih. Pri tem niso v pomoč niti domači uporabniki, ki s pridom in celo hitreje kot podjetja izkoriščajo pred-nosti brezplačnih in nizkocenovnih aplikacij v javnih oblakih. Tudi te namreč zasedajo vse več zmogljivo-sti podatkovnih centrov, njihov obseg pa strmo raste. Prav rast povpraševanja po storitvah podatkovnih cen-trov bo najmanj izničila vpliv njihove konsolidacije (za katero je še najbolj zaslužna tehnologija virtualizacije), zato je pričakovati, da se bodo v prihodnjih letih podat-kovni centri v svetu le še namnožili.

Dilema: postaviti

ali najeti

podatkovni center

UVODNIKMiran Varga [email protected]

Rast povpraševanja po storitvah podatkovnih centrov bo izničila vpliv njihove konsolidacije, zato se bodo v prihodnjih letih podatkovni centri še množili.

Pri prenovi približno deset let starih podatkovnih centrov nastopijo resne težave. Njiho-va infrastruktura, predvsem del, ki zahteva napajanje in hlajenje, nista več kos sodob-nim strežniškim rešitvam. V podatkovne centre se namreč vgrajuje čedalje več strežni-ških rezin, kar občutno poveča računsko moč po posamezni strežniški omari, hkrati pa tu-di porabo električne energije. Če je še pred leti povprečna strežniška omara za svoje delo potrebovala približno tri kilo-vate napajanja, se je ta številka do danes dvignila na 10 in več kilovatov. Stara infrastruktura ni predvidevala takšnih potreb po električni energiji, zato je preprosto ne more zagotoviti. Težava ni le v polaganju do-datnih vodnikov, prenekatera lokacija niti nima na voljo po-nudnika, ki bi lahko zagotovil dovolj električne energije.

Povečana poraba energije po-datkovnega centra vpliva tudi na raven njegovih storitev, saj seda-nji sistemi brezprekinitvenega napajanja ne omogočajo enake avtonomije delovanja. Čas, ki ga ima upravljavec podatkov-nega centra ob izpadu električ-ne energije na voljo za odpravo napak, je tako precej krajši.

Hlajenje na preizkušnji Zaradi večje porabe energije

je večja tudi količino oddane toplote, ta pa stare hladilne rešitve postavlja pred veliko preizkušnjo. Klasične sisteme vpihovanja hladnega zraka so zamenjali sistemi toplo-hla-

dnih con, vendar tudi ti ne zmorejo čudežev. Načrtoval-ci novih podatkovnih centrov zato veliko pozornosti na-menjajo postavitvi hladilnih rešitev. Med prvimi ukrepi je dvig tal podatkovnega centra na višino enega metra, saj se tako pod njimi pretakajo večje količine hladnega zraka, ka-terih učinek inženirji še po-večajo z zmogljivimi sistemi za njihovo vpihovanje. Ker so sistemi hlajenja potratni, se med novimi pristopi vse bolj uveljavlja postavitev geoter-malnih sistemov hlajenja, ki so ekološko sprejemljivejši, na dolgi rok pa tudi cenejši.

Podatkovni centri so močno obremenjeni

»Ne le ameriški, tudi evrop-ski podatkovni centri že delu-jejo z velikimi oziroma že kar kritičnimi obremenitvami,« pravi Thomas Mendel, analitik pri družbi Forrester Research. »Naše raziskave predvidevajo, da se bodo najkasneje priho-dnje leto podatkovni centri množično prenavljali. Pro-stora v sedanjih podatkovnih centrih je vse manj, prav tako se skoraj vsi po vrsti ubadajo s težavami z energijo. Stari podatkovni centri preprosto niso kos vsem novim izzivom, zato jih je treba spremeniti. Tu pa se pojavi zanimiva dilema – naj podjetja zgradijo nove ali naj le zakupijo storitve pri večjih ponudnikih.«

Cilj: izboljšati učinkovitost Višje cene energije zmanj-

šujejo stroškovno učinkovitost podatkovnih centrov. »Cene kolokacijskih storitev v Londo-nu so se v zadnjih 18 mesecih povišale za 125 odstotkov. Pri-bližno 30 odstotkov so k rasti cen prispevali stroški energi-

je,« pravi Mendel. Kot dodaja, je analiza Forrester Research, ki je zajela podjetja z lastnimi podatkovnimi centri, pokazala, da kar 83 odstotkov vprašanih stroškov električne energije, ki med drugim napaja tudi po-datkovni center, ne prišteva k stroškom IT-oddelka.

Spreminja se tudi namembnost uporabe

»Velike spremembe smo v letih 2008 in 2009 zaznali tudi pri uporabi virtualizacije strežnikov – če so jo podjetja sprva uporabljala predvsem za manj pomembne dejavnike po-slovanja, denimo virtualizacijo strežnikov DNS in TCP, že letos virtualizirajo cel kup poslovnih aplikacij, sistemov ERP in CRM, torej rešitve, ki so bistvene za poslovanje,« je zadnje težnje na področju uporabe zmogljivosti podatkovnih centrov opisal Mendel.

Novi problemi zaradi selitve v oblake

Prihodnost temelji na raču-nalništvu v oblaku. Pri Forre-

ster Research napovedujejo, da bomo že leta 2012 priče popolni selitvi strežnikov iz prostorov podjetja in njego-vih poslovalnic v podatkovne centre. Uporabniki v podjetjih bodo osebne računalnike za-menjali z lahkimi odjemalci, kar bo dodatno znižalo stroške IT-ja in porabe energije – vsaj za četrino, menijo analitiki. Sistem dostavljanja/podajanja storitev bo temeljil na načelu vlečenja – ko bo uporabnik po-treboval neko storitev, mu bo ta na voljo. Spremenili se bodo tudi načini zaračunavanja, saj bo vse manj pavšalov in naroč-nin, storitve pa se bodo zaraču-navale po dejanski uporabi.

Ob selitvi aplikacij v oblak bo treba rešiti še en izziv – do-stavljanje storitev. »Problem bo nastal pri pasovnih širinah, če bomo vse prenašali v oblake. Tega se tako podjetja in ponu-dniki kot tudi mestne oblasti dobro zavedajo. Presenečeni bi bili, če bi vedeli, kakšne vsote denarja bodo v prihodnjih letih vložene v prenosna omrežja,« napoveduje Mendel.

Preglavice povzročata prostor in energija

[PODATKOVNI CENTRI ] Tako ameriški kot evropski delujejo z veliki-mi oziroma že kar kritičnimi obremenitvami, ki terjajo ukrepanje

Večina velikih podatkovnih centrov po vsem svetu je bila zgrajena pred dobrim desetletjem. Do danes so že doživeli dve osvežitvi, pri tretji pa se bo zataknilo.

ALTERNATIVA

Že leta 2012 naj bi se strežniki iz prostorov podjetij in njihovih poslovalnic v celoti preselili v podatkovne centre.▶

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: [email protected]

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: [email protected]

Računalniški prelom: Romina ColnaričLektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 9. julija 2009

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

FI_120_34_35_OP.indd 2FI_120_34_35_OP.indd 2 6/23/09 5:19:52 PM6/23/09 5:19:52 PM

IKT INFORMATORFINANCE, sreda, 24. junija 2009, št. 120www.finance.si 35

Kako lahko zaščitimo svoje podatke pred recesijo? Kaj nam prinaša razvoj tehno-logije na področju varnosti, napajanja, hlajenja? Kakšno infrastrukturo potrebujemo v podatkovnem centru, če želimo zadostiti sodobnim potrebam?

Novi časi zahtevajo od upo-rabnikov IT-opreme poveča-no previdnost pri načrtova-nju infrastrukturnih posegov znotraj njihovih podjetij ali organizacij. Investicija mora upravičiti pričakovanja in biti funkcionalna skozi celoten ži-vljenjski cikel. Upoštevati mora trende hitro spreminjajočih se IT-tehnologij.

S področjem instalacije po-datkovnih centrov se že enaj-sto leto poglobljeno ukvarjajo v podjetju za sistemske rešitve na področju računalniških omrežij ADVANT iz Ljubljane. Razvili so preverjen sistem petih točk, ki je najboljše izhodišče za postavitev dobre infrastrukture podatkov-nega centra.

1. Načrtovanje investicijeDobra poslovna odločitev

vključuje predvidevanje o za-četnih stroških investicije ter o možnosti znižanja stroškov lastništva (TCO). Pričakovani življenjski ciklus podatkov-nih centrov je vsaj 10 let. V tem obdobju se oprema z no-vimi tehnologijami zamenja vsaj dvakrat do trikrat (zaradi razvoja na področju IT, po-

večanih potreb in podobno). Začetna investicija mora upo-števati tudi kasnejše stroške obratovanja.

2. NapajanjeZa pravilno predvidevanje

potreb po napajanju moramo moč v podatkovnem centru načrtovati na ravni omar (rack-based design) ali na ravni vrst omar (row-based design), ne pa na ravni celotnega prostora (room design).

Odločiti se moramo za sto-pnjo redundančnosti sistema napajanja, pri čemer je temeljni cilj izogniti se šibkim točkam vseh sistemov, ne le napajalne-ga. Z namestitvijo rezervnih mo-dulov znotraj InfraStruXure™ lahko dosežemo N + 1 oziroma N + X stopnje redundančnosti. V nekaterih okoljih moramo zaradi zmogljivosti razmišljati o podvajanjih sistemov na ravni 2N ali celo 2 (N + 1).

Posebno pozorni moramo biti za parameter učinkovito-sti sistema napajanja. Veči-noma ga proizvajalci navajajo pri 100-odstotni obremenitvi, a glede na redundanco teh sis-temov je dejansko pomemben pri obremenitvah 30 do 40 od-stotkov (tu sodobni modeli UPS omogočajo nad 95-odstotno učinkovitost).

3. HlajenjeNajzahtevnejša naloga v po-

datkovnem centru je odvajanje velike količine toplote (več kot 99 odstotkov porabljene elek-

trične energije IT-opreme se spremeni v odpadno toploto). InfraStruXure™ omogoča raz-lične načine hlajenja glede na dejanske potrebe okolja ob ve-liki zgoščenosti opreme.

Klimatske naprave so lahko vgrajene v vrste omar, to je tako imenovano »InRow hlajenje«. Koncept je revolucionaren predvsem zato, ker končno odvaja vroč zrak tam, kjer de-jansko nastaja: neposredno ob rack omarah v topli coni po vsej višini omar. Hkrati se ohlajeni zrak distribuira v hladno cono (zrak se pretaka horizontalno). Stopnja redundančnosti je vsaj N + 1 za vsako vrsto omar.

Pomembna prednost InRow sistema je prilagajanje trenu-tnim potrebam po hlajenju (ključno za virtualizirano oko-lje, ko se s selitvijo procesov iz enega fizičnega strežnika na drugega selijo tudi tako imeno-vane vroče točke). Sistem InRow samodejno povečuje hladilno moč v točkah centra, kjer je to potrebno.

Druga različica hlajenja je sistem zaprte tople cone (Hot Aisle Containment System). V izhodišču je enak načelu In-Row hlajenja, le da predvideva po-polno zaprtje tople cone med dvema vrstama omar s streho in stranicami. Tako preprečimo uhajanje vročega zraka in omo-gočimo hlajenje (ob zelo visoki stopnji zgoščenosti – do 30 ki-lovatov na omaro in več).

Tretja možnost je sistem zaprte omare (Rack Air Conta-

inment System), ki je povsem neodvisen, saj je hlajenje inte-grirano v eno ali več rack omar (za zgoščenost do 30 kilovatov na omaro in več).

4. Varnost in nadzorGlede na potrebno stopnjo

varovanja opreme in podatkov imamo možnost umestitve po-datkovnih centrov v tako imeno-vane varne sobe oziroma varne celice. Te nam omogočajo za-ščito pred požarom, poplavami, prahom, vandalizmom, elektro-magnetnimi vplivi in podobno. Pri tem je najbolj pomemben certifikat po standardu EN1047-2, ki ga podeli neodvisna certi-fikacijska hiša.

Razmislek je treba nameniti tudi vpeljavi nadzornega siste-ma. Z zgodnjim proaktivnim obveščanjem lahko preprečimo kritične napake. Ključna pred-nost APC podatkovnih centrov je centralni nadzorni sistem InfraStruXure™ Central. Prek nadzorne konzole lahko spre-mljamo delovanje vseh podsis-temov in tako izvajamo celostno diagnostiko (UPS, baterija, sis-tem hlajenja, napajanja, okolj-skih razmer, kontrola pristopa in drugo). Vse podsisteme lahko krmilimo na daljavo.

5. Premišljena izbira izvajalca in opreme

Zaradi rasti potreb je ključ-nega pomena izbira kakovo-stne in prilagodljive opreme. S svojo inovativno tehnologijo InfraStruXure™ je podjetje APC

nesporno vodilni proizvajalec na tem področju. Arhitektura In-fraStruXure™ namreč omogoča gradnjo celotne infrastrukture podatkovnih centrov s stan-dardiziranimi in modularnimi komponentami, ki so optimalne za trenutne potrebe, hkrati pa enostavno razširljive glede na prihodnje zahteve.

V Sloveniji je podjetje AD-VANT certificiran izvajalec za strokovno načrtovanje, postavi-tev in vzdrževanje podatkovnih centrov APC, vključno s sistemi hlajenja. Do danes so v Sloveniji postavili številne podatkovne centre v državnih organizacijah in zasebnih podjetjih (MŠŠ, AR-NES, Najdi.si, Datacenter, d. o.

o., ter drugje), kot eden izmed najbolj usposobljenih partner-jev APC pa so vključeni v šte-vilne postavitve podatkovnih centrov v vzhodni in srednji Evropi.

Hočem var(č)nost!

V Sloveniji je podjetje ADVANT certificiran izvajalec za strokovno načrtovanje, postavitev in vzdrževanje podatkovnih centrov APC.▶

Podjetje Forrester Research ugotavlja, da se razmere na po-dročju varovanja podatkov v pod-jetjih izboljšujejo, a še vedno ni zadovoljivo. Osemdeset odstot-kov jih namreč premore le eno varnostno kopijo podatkov, pa še ta ponavadi ni varno shranjena v podatkovnem centru. Med varno-stnimi pomanjkljivostmi analitki v ospredje postavljajo tudi odso-tnost strategij za povrnitev podat-kov in nadaljevanje poslovanja ob izgubi ali uničenju podatkov, saj ima to področje sistemsko ureje-no le peščica podjetij.

Najpogostejša grožnja so kraje podatkov

Kot razlaga Reinier Van Hoei-jen, ki je v podjetju HP pristojen za prenovo podatkovnih centrov v regiji EMEA, so kraje podatkov najpogostejša varnostna tveganja v podatkovnih centrih. V obdobjih manjše gospodarske aktivnosti podjetja nimajo težav le z iznajdlji-vimi hekerji, ampak tudi z lastnimi zaposlenimi, saj jih približno četr-tina ob odhodu iz podjetja ukrade ali vsaj poskuša ukrasti podatke. Odpuščeni zaposleni so lahko zelo velika nevarnost, saj so seznanjeni

s tem, kako so podatki zaščiteni in kako priti do njih, v nasprotju s hekerji in drugimi zunanjimi napadalci pa tudi natančno vedo, kaj in kje iskati.

Zaposleni delajo tudi napake

Na drugem mestu varnostnih groženj so napake zaposlenih, saj kar okoli 80 odstotkov izpadov delovanja podatkovnega centra povzročijo ljudje ob vzdrževal-nih posegih ali spremembah nastavitev. Napak, povezanih s strojno opremo, je zelo malo, v podatkovnih centrih višjega razreda, kjer je vse podvojeno ali celo potrojeno, pa jih tako re-koč ni. »Strojna oprema deluje, strežniki so danes zelo zaneslji-vi. Večja težava so aplikacije in programska oprema nasploh,« razlaga Van Hoeijen.

Tudi terorizem je lahko nevaren

Nekateri menijo, da obsta-ja zelo velika možnost, da bo eden od prihodnjih teroristič-nih napadov usmerjen prav na podatkovni center. Svoje trdi-tve utemeljujejo z dejstvom, da smo uporabniki bistveno bolj prizadeti, če izgubimo po-membne poslovne dokumente ali če nam neka za delo ključna storitev ne deluje dlje časa, kot pa če spremljamo posledice te-rorističnega napada, ki se je zgo-dil nekaj tisoč kilometrov stran od nas. Upravljavci podatkovnih

centrov sicer menijo, da je te-roristični napad prav pri dnu seznama nevarnosti, ki grozijo podatkovnemu centru.

Največ omejitev pri sekundarnih lokacijah

Varnost je eno najbolj razvija-jočih se področij v podatkovnem centru. Poleg zagotavljanja fizične varnosti podatkovni centri vse več pozornosti namenjajo tudi pro-gramskim rešitvam. Varnostnim zahtevam so ustrezno prirejene tudi storitve, ki ji podatkovni cen-tri tržijo, še največ omejitev pa se nanaša na sekundarno lokacijo, s katere je mogoča obnova podat-

kov ob katastrofi. »Oddaljenost sekundarne lokacije je povezana z vprašanjem, koliko podatkov lahko stranka izgubi. Če podat-kovni center ne sme izgubiti nič podatkov, je sekundarna lokacija lahko oddaljena največ 150 kilo-metrov. Če si podjetje ali korpo-racija lahko privošči izgubo nekaj minut, potem omejitev praktično ni več – sekundarna lokacija je lahko kjerkoli na svetu,« razlaga Van Hoeijen. Kot dodaja, je veliko lokacij podatkovnih centrov tako skrivnih, da niti prebivalci ne ve-do, kakšen objekt se pravzaprav nahaja v njihovi bližini, kaj šele vsi drugi naključni obiskovalci.

Varnosti ni nikoli dovoljLjudje delamo zgago, ne tehnika Odločitev za hrambo podat-kov v podatkovnem centru je ponavadi povezana z željo po zagotovitvi čim večje varnosti. Izguba, kraja ali poškodovanje podatkov namreč lahko pomeni propad podjetja.

»Kraje podatkov so najpogostejša varnostna tveganja v podatkov-nih centrih,« razlaga Reinier Van Hoeijen, ki je v podjetju HP pristojen za prenovo podatkovnih centrov v regiji EMEA.

▶

Vsak podatkovni center, majhen ali velik, je opremljen s sistemom brezprekinitvene-ga napajanja, ki mu zagotavlja večurno do večdnevno avto-nomijo (odvisno od bremena in zmogljivosti baterij). Toda tudi sistemi brezprekinitve-nega napajanja za svoje delo v pripravljenosti zahtevajo nekaj energije, zato je njihova učinkovitost še kako pomemb-na. V sodobnih podatkovnih centrih tako najdemo sisteme brezprekinitvenega napajanja (UPS) z močjo nekaj 100 kilo-voltamperov. Večina jih je bila namensko razvitih posebej za napajanje IT-bremen, ki se, se-veda, razlikuje od napajanja strojev.

Velik izkoristek Najboljši brezprekinitveni

sistemi danes dosegajo do 96-odstotni izkoristek, in to v ze-lo širokem območju obreme-nitve UPS. Samo dve odstotni točki slabši izkoristek bi pri 100 kilovoltamperni napravi pomenil občutno višje stroške energije – ob sedanjih cenah elektrike pri nas in v bližnjih

državah EU bi na letni rav-ni presegli poldrugi tisočak. Dodatnih 500 evrov (ob upo-števanju povprečnih obre-menitev) prihranka dobimo na račun manjših potreb po dodatnem hlajenju prostora, v katerem je postavljeno brez-prekinitveno napajanje, saj sistemi s slabšim izkoristkom v prostor oddajo več toplote, ki jo je treba odvesti.

Veliki podatkovni cen-tri imajo ogromne sisteme brezprekinitvenega napaja-nja, katerih stroški so vse prej kot zanemarljivi in jih seve-da velja upoštevati v sestavi cen storitev, ki jih podatkovni center ponuja. Energija, tu-di rezervna, torej še zdaleč ni poceni.

Če ni elektrike, rešuje generator

Za primer daljšega izpa-da električne energije, ki bi izpraznil tudi baterije brez-prekinitvenega sistema, imajo večji podatkovni centri name-ščene dizelske generatorje. HP-jev najnovejši podatkovni center, ki domuje v franco-skem mestecu Isle d‘Abeau, je opremljen s tremi mogočnimi dizelskimi generatorji, ki v na-vezi z velikimi tanki za gorivo ob polni obremenitvi omogo-čajo do 70-urno avtonomijo. Preklop dizelskega generator-ja v polno delovanje se zgodi v vsega 20 sekundah.

Rezervna energija ni poceniBrez električne energije ni premetavanja ničel in enic po množici strežnikov in ni rezultatov. Zato upravljavci podatkovnih centrov na različne načine skrbijo, da tem nikoli ne zmanjka »hrane«.



Koliko podatkovnih cen-trov imamo v Sloveniji in kako ocenjujete njihovo kondicijo?Težko je oceniti, koliko podat-kovnih centrov imamo v Slove-niji. Vsekakor pa vidimo, da je pomembnost tehnologij IT za delovanje podjetij z vsakim le-tom izrazitejša. To vpliva tudi na odločitve vodij IT-oddelkov glede posodobitve obstoječih in gradnje novih podatkovnih centrov. Zaradi tehničnih in varnostnih zahtev se marsikdo na tem področju odloča tudi za gostovanje strežniške in komunikacijske opreme pri ponudnikih teh storitev. V ta namen je v Sloveniji zgrajenih že kar nekaj visokotehnolo-ško opremljenih podatkovnih centrov.

Katera je po vašem mne-nju največja napaka, ki jo delajo postavljalci podat-kovnih centrov?Najpomembnejša faza pri postavljanju podatkovnega centra je pravilno načrtovanje glede na dejanske potrebe in predvideno rast. Na področju IT je to izredno nehvaležna naloga, še posebno v današnjih časih gospodarskih nihanj. Zgolj optimizacija začetne naložbe brez upoštevanja stroškov obratovanja podat-kovnega centra v času celotne življenjske dobe je precej tve-gana poteza. Zato vsem stran-kam svetujemo implementa-cijo modularnih, energijsko učinkovitih in nadgradljivih rešitev. Te je najboljši kom-promis med višino začetne na-ložbe, nizkimi stroški porabe energije in možnostjo rasti podatkovnega centra glede na dejanske potrebe podjetja ali ustanove.

V svetu že pospešeno ob-navljajo podatkovne centre, ki so jih postavili na prelo-mu tisočletja. Kdaj prenova ali osvežitev čakata sloven-ske podatkovne centre in

k a j n a j b i p r e n o v e obsegale?Nekatera slovenska podjetja so že pristopila k prenovi ali gradnji podatkovnih centrov, večino to še čaka. Po raziska-vah IDC je v sodobnih podat-kovnih centrih največ težav s prekomerno toploto ozi-roma z njenim odvajanjem, torej hlajenjem. Pomembno je poudariti, da obstaja kar nekaj načinov optimizacije hlajenja v obstoječih podat-kovnih centrih. Naši stro-kovnjaki lahko po temeljitem pregledu obstoječega stanja svetujejo korake, s katerimi se lahko izognemo korenitim posegom v infrastrukturo in kljub temu občutno izboljša-mo parametre hlajenja. Je pa res, da trendi gibanja moči IT-opreme kažejo na nezadržno rast, kar za številna srednja in velika podjetja pomeni po-trebo po prenovi podatkovnih centrov.

Je Slovenija primerna država za postavitev global-nih podatkovnih centrov, kateri so naši plusi in minusi?Prednost Slovenije je v geostra-teškem položaju, pomanjklji-vost pa v obstoječi energetski in podatkovni infrastrukturi, ki jo ti objekti nujno potre-bujejo. Sploh je to izrazito za nerazvita območja, ki bi lahko bila izredno privlačna za tako imenovane greenfield naložbe. Pri tem si lahko potencialni investitorji zelo pomagajo s čr-panjem sredstev iz strukturnih skladov EU, ki so v perspektivi do leta 2013 na voljo ravno v ta namen.

Kakšen je vaš idealni po-datkovni center in kje bi ga postavili?Idealen je vsak podatkovni center, ki je izveden po meri uporabnika. Zagotavljati mu mora nizke stroške obratova-nja, torej biti zgrajen na podla-gi visoko učinkovitih tehnolo-gij. Poleg tega mora dosledno upoštevati potrebo uporabnika po stopnji razpoložljivosti, kjer je nujno upoštevanje standar-dov Uptime Institute Inc. in TIA-942. Še najbolj pomemb-no je, da uporabniku omogoča fleksibilnost v poslovanju in doseganje ciljev podjetja, kar je temeljna naloga IT in tudi naša kot načrtovalcev podat-kovnih centrov.

Idealen je vsak podatkovni center, ki je izveden po meri uporabnika

[ INTERVJU ] Branko Jovanović, Advant

O stanju slovenskih podat-kovnih centrov in njihovi primernosti za uporabo na globalni ravni smo se pogovarjali z dr. Brankom Jovanovićem, vodjo inže-niringa v podjetju Advant, ki ima ogromno izkušenj z načrtovanjem, postavitvami in vzdrževanjem podatkov-nih centrov v Sloveniji.

Najpomembnejša faza pri postavljanju podatkovnega centra je pravilno načrtovanje.

Tako pravi Branko Jovanović, vodja inženiringa v podjetju Advant.▶

Sistem UPO bo po novem povsem prilagojen sistemski opremi Windows Server 2008 in MS SQL Server 2005, na delovnih postajah pa bo na-meščena Windows Vista. Kot nam je povedal Smiljan Švarc, vodja službe za sistemski in-ženiring v Pošti Slovenije, so to pot izbrali celo med prvimi na svetu.

Prejšnji sistem uspešno prestal vse izzive

Sistem UPO, ki je bil doslej v uporabi, je bil zasnovan leta 1998 kot podpora poslovanju na okencu. Uporabljene so bi-le tehnologije Windows NT, MS SQL Server 6.5 in Visual Basic. Šlo je za prvo uporabo tehnologije Windows v Slo-veniji in tudi v širšem okolju za potrebe bančnega poslo-vanja. V strokovni javnosti je bila ideja pospremljena z dvomi, vendar je sektorju za informatiko Pošte Slovenije uspelo in je sistem uspešno prestal vse zakonske spre-membe, revizije, spremem-be poslovanja, dopolnitve, uvedbo evra in v posameznih

segmentih tudi navezavo na poslovni informacijski sis-tem, kar najprej sploh ni bilo predvideno.

Švarc poudarja, da so tehno-logijo uspešno obvladali brez kakršnihkoli kvarnih vplivov na poslovanje ali poslovni ugled. Uporaba teh tehnologij je se-veda pomenila tudi zniževanje stroškov licenčnin, hkrati pa je zagotavljala visoko stopnjo sta-bilnosti sistema. Leta 2007 so sistem pripravili za nadgradnjo na Windows XP in MS SQL Ser-ver 2003, vendar so se zaradi neuspešnih poskusov nabave strojne opreme v zadnjem tre-nutku premislili in sistem UPO prilagodili sistemski opremi Windows Server 2008 in MS SQL Server 2005.

Podpora Microsofta novemu projektu

»V trenutku odločitve Win-dowsov strežnik 2008 še ni bil v prodaji niti ni bil dokončan,« pojasnjuje Švarc. V Pošti Slove-nije so se zanesli na dobre pred-hodne ocene novega produkta in njegove nove funkcionalnosti ter skladen terminski načrt iz-ida končne različice in začetka prenove. Po prijavi projekta na družbo Microsoft se je Pošta Slovenije izmed več kot tisoč prijav uvrstila v tako imenovani TAP program 77 izbranih pro-jektov, ki omogoča pridobivanje vse potrebne dokumentacije, dostop do baz znanja in pomoč strokovnjakov pri uvedbi.

Do izida končne različice so v IT-laboratoriju Pošte Slove-nije pripravili natančno upo-rabo produkta in scenarij pre-hoda v produkcijo. Kot razloge za prenovo v Pošti Slovenije navajajo potrebe po večji pre-pustnosti omrežja, povečanje števila spletnih poslov, prenos podatkov, potrebe zaradi po-slovanja bank (PBS in NKBM) in preostalih partnerjev (Špor-tna loterija in Loterija Slove-nije), distribucijo programske opreme, nadzor, nove storitve, temelječe na spletni tehnologi-ji, integracijo s PIS in KIS ter ne nazadnje zaledna delovna mesta v poštnih enotah.

Slovenija je velika dežela Prenova IT-sistema Pošte

Slovenije, ki je eden največjih v Sloveniji, je zajela tako ce-lotno 3-nivojsko arhitekturo, vseh osem regionalnih in 557 lokalnih poštnih poslovalnic ter celotno opremo (dva podatkov-na centra, 600 strežnikov, 1.500 delovnih postaj in več tisoč ko-sov periferne opreme) kot tudi sistemsko programsko opremo in UPO-aplikacijo. Pri prenovi je sodelovalo vseh 50 informati-kov pošte, v izvedbenem procesu pa še zunanji partnerji. »Čeprav prenova poteka znunaj delov-nega časa poslovalnic, jo bomo končali v pičlih 12 mesecih,« dodaja Švarc.

Med zahtevami po prenovi je treba omeniti še nekaj dejavni-kov: varnost, zagotavitev fizične

Prenova univerzalV Pošti Slovenije se bo kmalu končala tehnološka prenova in vsebinska dopol-nitev ene najpomembnejših aplikacij – univerzalnega poštnega okenca (UPO), ki deluje v več kot 550 poslo-valnicah po vsej Sloveniji.



Univerzalno poštno okence V ozadju poštnih okenc deluje ena najbolj razširjenih aplikacij Po-

šte Slovenije, ki se imenuje »univerzalno poštno okence« (UPO) in je rezultat lastnega načrtovanja. Sistem UPO ponuja zelo širok nabor storitev: sprejem pisemskih pošiljk in paketov, oddajanje telegra-mov, prodajo blaga, denarno poslovanje, povezano z bankama PBS in NKBM, vodenje skladišč, igre na srečo, prodajo virtualnih kartic in še veliko drugih.

▶

V krizi več pozornosti varnosti in virtualizaciji

Na konferenci IDC IT Security, Virtualization and Datacenter Efficien cy Roadshow so predavatelji in udeleženci razpravljali o pritiskih, ki jih spremenjene gospodarske razmere ustvarjajo za varnost IT, ter o različnih možnostih izboljšanja stroškovne učinkovitosti. Domači in tuji strokovnjaki ter partnerji dogodka so nekaj več kot 100 vodjem in direktorjem informatike v slovenskih podjetjih in ustanovah predstavili svoje poglede na vlogo in možen razvoj področja varnosti IT v času gospodarske krize ter potencial virtualizacije in drugih tehnik povečevanja učinkovitosti podatkov-nih skladišč. Mednarodno priznani strokovnjak dr. Marco Gercke je predstavil izzive, ki jih pred nas postavlja spletni kriminal. Preda-vatelji so poudarili, da zaostrene gospodarske razmere zahtevajo od uporabnikov IT še več pozornosti do varnosti, saj število varno-stnih groženj v težkih ekonomskih situacijah vedno narašča, sam razvoj pa prinaša nove in nove možnosti za povečevanje ranljivosti, saj je vse več znanja, podatkov in ne nazadnje celotno delovanje podjetij odvisno od učinkovitosti njihovih sistemov IT.

Housing in Global Knowledge izobražujeta skupajHousing Co., eden izmed vodilnih IT izobraževalnih centrov v Sloveniji, in Global Knowledge, vodilni ponudnik IT in poslovnega izobraževanja na svetu, sta sklenila strateško partnerstvo, ki bo omogočilo ponujanje najkakovostnejših storitev slovenskim pod-jetjem in njihovim IT-oddelkom. Podjetje Housing je tako postalo središče IT-znanj in na enem mestu združuje vse najpomembnej-še tehnologije. Housing bo skupaj s podjetjem Global Knowledge ponudil rešitve za vse vrste izobraževalnih potreb, od standardnih do najbolj kompleksnih, kot izobraževalni center z najširšo ponud-bo tečajev, delavnic, študijev in certifikacij.

Na kratko

varnosti za podatkovne centre, razpoložljivost, zagotovitev delovanja osnovnih delovnih procesov, zahteve upravljanja, centralni nadzor in distribuci-jo, prehod na eno domeno in ne nazadnje uporabo skupinskih politik. Prenovljen sistem bo omogočil širitev intranetnega poslovanja na pošte, uporabo poslovnih aplikacij, lažjo komu-

lnega poštnega okenca

PREDSTAVITEV

»S prenovljenim sistemom univerzalnega poštnega okenca bomo strankam ponudili visokokakovostne in varne storitve,« pravi Smiljan Švarc, vodja službe za sis-temski inženiring v Pošti Slovenije.

▶

nikacijo poslovalnic z upravo, uporabo e-pošte, uporabo oro-dij Office, uporabo interneta na ravni aplikativnih potreb. Prenovljen IS Pošte Slovenije tako pomeni višjo raven tori-tev na poštnih okencih, odpira nove konkurenčne možnosti, državljanom pa prinaša hitre in varne storitve, je pojasnil sogovornik.



Mobilno plačevanje

Uporabnik, ki želi plačati storitev prek sistema mobilnega plačeva-nja, mora najprej opraviti identifi-kacijo s svojo mobilno številko. Na zaslon svojega mobilnega telefona prejme SMS-sporočilo z geslom, ki ga nato vnese v za to predvideno okence na spletni strani. Po potrdi-tvi uporabnik vstopi v sistem mo-bilnega plačevanja in na zahtevano plačljivo stran. Strežnik posreduje plačljivo vsebino od ponudnika k uporabniku. Medtem se preveri mesečni limit, stanje na računu, znesek za zahtevano vsebino in podobno. Če med posredovanjem vsebine ne pride do napake ali če uporabnik poteka ne prekine, se posredovana vsebina zaračuna.

(navodilo s spletne strani E-plačila ministrstva za javno upravo)

▶

▶

okolju prijazne informacijske rešitve ZNIŽAJTESTROŠKE!

www.genis.siINFORMACIJE

darinka.zemlja@fi nance.si tel.: 01 30 91 539

Oglasna priloga Financ

1001 00111011 00111111 11001 00111011 00111111 1

9. JULIJ 2009

00111001 00111011 001111111001 00111011 00111111 1001 00111011 00111111 1IKT

INFORMATOR

Plačevanje z mobilnim te-lefonom postaja vse bolj spre-jemljiva alternativna metoda plačevanja, posebno v Evropi in Aziji. Namesto da bi plačali z gotovino, čekom ali kredi-tno kartico, kupci uporabijo mobilni telefon. Po svetu je za mobilno plačevanje na vo-ljo že vrsta storitev in drugih dobrin, kot so glasba, video, spletne igre in drugi digitalni produkti, prevoz, parkiranje in podobne mestne storitve ter vstopnice, knjige, revije in drugi proizvodi.

Štirje temeljni modeli plačevanja

V uporabi so štirje temeljni modeli mobilnega plačevanja: prvi je transakcijsko plačevanje prek kratkih sporočil (SMS), drugi neposredno mobilno pla-čevanje (angl. Direct Mobile Billing), tretji mobilno spletno plačilo (WAP), četrti pa kon-taktno NFC plačilo (Near Field Communication – komunikaci-ja v bližnjem polju). Analitsko podjetje Junifer Research oce-njuje, da bo v letu 2013 skupni trg za vse štiri vrste mobilnega

plačevanja dosegel vrednost 600 milijard dolarjev, polovi-ca te vrednosti pa bo mobilni trg blaga in storitev brez kon-taktnega NFC plačevanja in denarnih transakcij.

Vstop Si.mobila v sistem V Sloveniji storitve mobil-

nega plačevanja prek SMS, ki je v izhodišču sistem MPay, po-nuja več ponudnikov. Vodilni je sistem Moneta, vseslovenski sistem plačevanja z mobilni-kom, ki sta ga lastnika Nova KBM in Mobitel začela razvi-jati pred šestimi leti. Danes je v sistemu že šest partnerjev, ob lastnikih še Debitel in Poštna banka Slovenije ter od junija letos Si.mobil in Petrol. Doslej je Moneto uspešno uporabilo že več kot 300 tisoč uporabni-kov, mobilno plačevanje s tem sistemom pa je možno na več kot 6.900 plačilnih mestih, šte-vilo uporabnikov in plačilnih mest pa nenehno raste.

Vstop Si.mobila so 6. junija predstavili predsednik upra-ve Nove KBM Matjaž Kovačič, glavni izvršni direktor Mobite-la Klavdij Godnič in predsednik uprave Si.mobila Dejan Turk. S podpisom partnerske pogod-be je plačevanje z mobilnikom omogočeno skoraj vsem slo-venskim uporabnikom mobil-ne telefonije. »V Si.mobilu smo upoštevali željo naših uporab-

nikov in jim ponudili možnost plačevanja z mobilnikom,« je povedal Dejan Turk.

Pridružitev Petrola Moneti Petrol se je sistemu Mo-

neta pridružil kot prvi izmed večjih slovenskih trgovskih družb. Vstop Petrola so 17. junija predstavili direktor

Z mobilnikom po brezgotovinskih nakupihNamesto da bi plačali z gotovino, čekom ali kreditno kartico, kupci uporabijo mobilni telefon Pred kratkim sta se v Sloveniji v sistem mobilne-ga plačevanja – to je ena izmed oblik brezgotovin-skega plačevanja – vključila tudi Si.mobil in Petrol.

E-PLAČILA

Plačevanje z mobilnim telefonom postaja vse bolj sprejemljiva alternativna metoda plačevanja, posebno v Evropi in Aziji.▶

sektorja informatike v Novi KBM dr. Dean Korošec, di-rektor prodaje in marketinga v Mobitelu Danilo Tomšič in direktor sektorja za razvoj maloprodaje v Petrolu Rok Cuderman. »Sodobni sistem Monete, ki ga uvajamo na Pe-trolovih bencinskih servisih, bo za uporabnika enostaven

in prijazen,« je povedal Rok Cuderman.

Naj omenimo še, da ima podjetje Halcom trenutno dva odprta projekta mobilnega plačevanja. Marca so podpisali pogodbo s srbskim mobilnim operaterjem Teleno, projekt pa naj bi bil končan letos jeseni. Projekt se pripravlja tudi z več

bankami in do jeseni bodo vsaj tri velike banke na srbskem trgu svojim komitentom po-nudile storitev m-plačevanja. V Sloveniji bo m-plačevanje uporabnikom prav tako na vo-ljo letos jeseni, ko bo Aban-ka Vipa kot prva slovenska banka ponudila storitev 1-2-3 PLAČAM!

Na kratko

Strategije uspeha v novih poslovnih razmerah Na Brdu pri Kranju so na dogodku SAP World Tour 2009 največ pozornosti namenili predstavitvam rešitev SAP in inovativnih načinov njihove uporabe, s katerimi se lahko poslovanje podjetij v gospodarsko negotovih časih še izboljša. Direktor SAP Slovenija dr. Rok Rape je udeležence nagovoril z optimizmom ter opomnil, da je lahko prav vrhunska informacijska tehnologija tista, ki do-bra podjetja naredi najboljša. »Dogodek SAP World Tour 2009 je dokazal, da je v slovenskem SAP ekosistemu ogromno znanja in izkušenj, predvsem pa idej in ustvarjalnosti, s pomočjo katerih bomo s svojimi partnerji in uporabniki še naprej dosegali nove po-slovne uspehe, kljub trenutnim gospodarskim razmeram,« je po-vedal. Drugi predavatelji so predstavili novosti SAP-jeve program-ske opreme in storitev. Ob upoštevanju zahtev in tveganj, ki jih kaže današnja ekonomska realnost, so z udeleženci izmenjali te-oretična in praktična izhodišča, metode in orodja ter obravnavali primere projektov, ki so se dokazali v praksi ter imajo neposreden vpliv na povečanje konkurenčnosti in optimizacijo poslovanja. SAP se tudi zavzema za trajnostni razvoj svojih in partnerskih rešitev, saj je nenehno inoviranje zagotovilo za poslovni uspeh.

Sprememba bančne paradigme

Podjetje S & T Slovenija je organiziralo dogodek Sprememba banč-ne paradigme, za katerega so pripravili vrsto poslovnih in strokovih predavanj. Imeli so tudi okroglo mizo z naslovom Usmerjanje k »inovativni banki« prihodnosti ali vrnitev k osnovnim koreninam bančništva, ki so se je udeležili najvišji predstavniiki Nove KBM, UM EPF, Banke Slovenija, EMC in S & T Slovenija. Na njej so govorili o pri-čakovanih strukturnih spremembah in ureditvi finančne industrije, vsebinskem redefiniranju finančnih ustanov, pogledu na stranke kot generatorju profitabilnosti in kakovosti storitev ter ne nazadnje o tem, kako naj banke generirajo prihodke z velikim segmentom strank, ki trpijo posledice recesije. Inovativne programske storitve

za mala podjetja GEN4PPodjetje Genis je napovedalo zbirko povezanih programskih sto-ritev za mala podjetja GEN4P, ki so v celoti plod lastnega poslov-nega in tehnološkega znanja. Kot pravijo v Genisu, so programske storitve pisane na kožo malim podjetjem, katerim bodo omogo-čile, da z ureditvijo in poenostavitvami postopkov na preizkušen način izboljšajo delovanje na vseh ključnih področjih. Uporabniki bodo prek GEN4P po enostavni poti celostno obvladovali po-slovne procese od pisarniškega poslovanja, trženja in prodaje do obvladovanja projektov in finančnega vodenja. V Genisu so razvili tudi inovativen poslovni model, ki bo okrepil in poenostavil sode-lovanje malih podjetij z njihovimi računovodskimi servisi, in sicer prek neposrednega povezovanja storitev GEN4P s knjigovodskimi aplikacijami, ki jih uporabljajo računovodski servisi.

Nova serija delovnih postaj in prenosnikov HPHP je predstavil novo serijo delovnih postaj HP serije Z in novo blagovno znamko cenovno dostopnih prenosnih računalnikov HP ProBook. S serijo Z delovnih postaj so v celoti preoblikovali to kategorijo izdelkov in svojim strankam v novi modni obliki ponudili izredno zmogljivost, vrednost in preprosto odpravljanje morebi-tnih napak. Delovne postaje HP Z800, HP Z600 in HP Z400 zdru-žujejo več kot 20 inovacij podjetja HP in uporabljajo novi procesor Intel Xeon. Nova serija prenosnikov HP ProBook pa je ena najbolj vsestranskih ponudb poslovnih prenosnikov v panogi, oblikovanje katere sta navdihnila minimalizem in eleganca. Serija izstopa z ohišji v vinsko rdeči ali svetleče črni barvi, edinstveno zasnovo tipkovnice in naborom profesionalnih inovacij, ki so bile prej na voljo le pri modelih višjega cenovnega razreda.

Pomladanski dan virtualizacijePodjetje VMware je v sodelovanju s podjetjem DNS Slovenija organiziralo drugi pomladanski virtualizacijski dogodek »Spring Virtualization – Vmware vSphere Forum«. Dogodek je bil v zna-menju objave nove verzije VMware produktov vSphere, ki pri-naša kar nekaj novosti in čisto novih produktov. V 15 prodajnih seminarjih so sodelovali domači in tuji strokovnjaki, ki so svoje produkte in storitve predstavili tudi v razstavnih prostorih. Na dogodku so udeleženci brezplačno izvedeli veliko o tehnologiji VMware, shranjevanju in upravljanju podatkov, o varnosti podat-kov, tankih klientih ter optimizaciji WAN linij. Dogodek je zaradi aktualne vsebine pritegnil veliko število obiskovalcev, saj je nove informacije in znanja iskalo prek 300 udeležencev.



tarifa SVET

0,20 €/min0 €/min

EU,Hrvaška,

Bosna

Klici,prejeti v tujini

Kliciiz tujine

0, 90 €* vzpostavitev zveze

Do 31. 8. 2009 r ri nin

roamning_biznis189x255_v1.indd 1 6/22/09 6:14 PMProcess CyanProcess MagentaProcess YellowProcess Black

V brezžičnih telekomunikaci-jah »gostovanje« (angl. roaming) pomeni razširitev povezljivosti storitev v omrežje na območju, ki je drugačno od domačega, v katerem je storitev registrirana. Izraz »gostovanje« je bil uveden na področju GSM, razširjen pa je tudi na UMTS. Tradicionalno GSM-gostovanje je s »stalnim referenčnim aktom« GSM-združenja AA.39 opredeljeno kot sposobnost naročnika mobilnega omrežja, da na potovanju zunaj zemljepisnega območja doma-čega omrežja samodejno pridobi možnost izvajanja in sprejemanja klicev, pošiljanja in sprejemanja kratkih sporočil ter izvajanja dru-gih storitev s pomočjo omrežja, v katerem gostuje.

Samodejna uporaba tujih omrežij

V izhodišču obstajata dve vrsti gostovanja: na podlagi SIM-kar-tice (pri čemer naročnik gostuje v omrežju drugega operaterja, s katerim ima njegov operater po-godbo, ali pa v WLAN omrežju lastnega GSM-operaterja) ter na podlagi uporabniškega imena in gesla (pri drugem GSM-operater-ju, s katerim ima njegov operater pogodbo, ali pa v WLAN omrežju lastnega GSM-operaterja). Vsak operater ureja pogoje gostovanje z drugimi operaterji s pogodbo. Večina operaterjev ima pogodbe z več operaterji v eni državi, pri ka-terih cene niso nujno enake. To je dodaten razlog, da naročnik pred potovanjem preveri, kateri opera-ter ponuja najboljše pogoje.

Za nižje cene v Evropski uniji

Cena gostovanja se običaj-no računa na minuto, ampak obstajajo tudi drugačne reši-tve, ki jih operaterji določijo v okviru svoje cenovne politike. Operaterji praviloma napovejo uvajanje storitev gostovanja ali spremembe politike 60 dni pred uvajanjem. Cenovna politika do-loča cene, popuste in podobno ter je povezana s trajanjem gla-sovnega klica oziroma dolžino sporočila. Pri podatkovnem kli-cu cenovna politika ponavadi temelji na obsegu poslanih ali sprejetih podatkov.

V Evropski uniji je bilo 30. junija 2007 sprejeto priporočilo Evropske komisije o cenah gosto-vanja, s katerim je bila urejena ce-novna politika gostovanja znotraj 27 držav EU. Komisija je kot cilj postavila ceno 0,43 evra za minu-to odhodnega klica (0,49 evra v letu 2007 in 0,46 evra v letu 2009) oziroma 0,19 evra za minuto do-

hodnega klica (0,24 evra v letu 2007 in 0,22 evra v letu 2009). Bi-lo je načrtovano, da priporočena raven cen velja tri leta, do junija 2010. Marca letos pa je Evrop-ska komisija podaljšala veljavnost priporočila in obenem predlagala nižje tarife tudi za kratka sporo-čila in prenos podatkov.

Akcija za pocenitev zaključevanja klicev

Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da operaterji za pove-zovanje z drugimi operaterji oziroma gostovanje zaračuna-vajo tudi zaključevanje klicev. Cene za to so se oktobra lani gibale med 2,10 centa na Cipru in 15,92 centa v Bolgariji. Pri nas so se te cene v letih 2007 in 2008 znižale s 7,57 na 6,66 centa, kar je pod povprečjem EU (8,55 centa). Evropski komisarki Viviane Reding (za informacij-sko družbo in medije) ter Nee-lie Kroes (za konkurenco) sta v maju letos predstavili ukrepe, s katerimi bi dosegli znižanje cen zaključevanja klicev za 1,5 do 3,0 centa do leta 2012.

Gregor Banič, direktor pro-daje pri Si.mobilu, nam je po-vedal, da lahko vsak uporabnik na spletni strani najde vse po-trebne informacije o gostova-njih, tako za glasovne kot tudi podatkovne storitve. Pregled možnosti gostovanja in cen je možno dobiti tudi prek SMS-sporočila ali v klicnem centru. Poleg dogovorjenih cen s tujimi operaterji je na voljo tudi stori-tev Evrotarifa, pri kateri so cene še nižje (po 1. juliju za dohodni klic 0,228, za odhodni klic pa 0,516 evra na minuto ter 0,132 evra za SMS-sporočilo).

Evrotarifa po nižjih cenah Poslovnim uporabnikom

Banič priporoča tarifo Svet za daljše pogovore, kjer so cene še nižje in tarifa velja pri vseh operaterjih v državi in po sve-tu, kar pomeni, da uporabniku ni treba skrbeti, ali uporablja najcenejše partnersko omrež-je. Naročnikom je na voljo tudi možnost Tujina v različicah 100 in 200, pri katerih je cena fiksna: 30 evrov za 100 minut oziroma 60 evrov za 200 minut pogovorov.

Podobna možnost je na voljo tudi za podatkovne storitve za BlackBerry, kjer opcija Mobilni internet Tujina 10 vključuje 10 megabajtov prenesenih podat-kov v tujini na mesec za 15 evrov, opcija Mobilni internet Tujina 50 vključuje 50 megabajtov za 45 evrov, opcija Mobilni inter-net Tujina 150, ki je namenjena zahtevnejšim uporabnikom, pa vključuje 150 megabajtov pre-nesenih podatkov v tujini za 75 evrov. Na koncu Banič omenja še opcijo Eurodata, namenjeno naročnikom, ki pogosto upo-rabljajo podatkovne storitve v Evropi; ta ponudba zagotavlja cenejši prenos podatkov v dr-žavah Evrope.

Pred potovanjem v tujino preverimo cene gostovanja

[ROAMING ] Večina operaterjev ima pogodbe z več operaterji v eni državi, cene niso nujno enake

Preden odidemo v tujino, se moramo pri svojem opera-terju – najbolje na njegovi spletni strani – pozanimati o najugodnejšem opera-terju in cenah gostovanja v izbrani državi, da ne bi svojih pogovorov, sporočil in prenosa podatkov plačali več, kot je treba.

Pred potovanjem preverimo, kateri operater ponuja najboljše pogoje.▶


Navedeni so naziv in opis dogod-ka, ime organizatorja, prizorišče, kraj in datum ter spletna stran za dodatne informacije.

Mala šola računalništva, tečaj za otroke od 1. do 5. razreda (Word, Excel, Internet), Housing Co., prostori podjetja, Lju-bljana, 26. junij–3. julij (www.housing.si)

Cisco Live!, letna IT-konferenca uporabnikov opreme in rešitev Cisco; Cisco Systems, Moscone Convention Center, San Francisco, 27. junij–2. ju-lij (www.cisco-live.com/)

Računalniška forenzika, tridnevna delavnica IDC, na kateri bodo analizirali, testirali in razpravljali o temeljnih vprašanjih forenzike IT in njenih standardnih metodah, IDC Slovenija, Ljubljana, 29. junij–1. julij (www.idc-cema.com/events/fo-renzika)

RH131 – Red Hat Linux sistemska administraci-ja, tečaj, ki bo utrl pot v svet Linuxa v poslovnih okoljih na najbolj učinko-vit in izčrpen način, Hou-sing Co., učilnica podje-tja, Ljubljana, 29. junij–6. julij (www.housing.si)

Velika šola računalni-štva, tečaj za otroke od 5. do 9. razreda (Micro-soft Office, Windows XP, Internet, Windows Movie Maker), Housing Co., pro-stori podjetja, Ljubljana, 6.–19. julij (www.hou-sing.si)

Mala šola računalni-štva, tečaj za otroke od 1. do 5. razreda (Word, Excel, Internet), Housing Co., prostori podjetja, Ljubljana, 17.-21. avgust (www.housing.si)

Velika šola računalni-štva, tečaj za otroke od 5. do 9. razreda (Micro-soft Office, Windows XP, Internet, Windows Movie Maker), Housing Co., pro-stori podjetja, Ljubljana, 17.–21. avgust (www.housing.si)

PRINCE2 Foundation, tečaj, ki omogoča udele-žencem, da se seznanijo z metodologijo vodenja projektov PRINCE2, itSM center, Ljubljana, 27.–29. julij (www.itsm-center.si/)

▶

OD 24. JUNIJA

DO 31. AVGUSTA

KOLEDAR DOGODKOV

Patriot z razkošnim USB-ključkom

Nacionalni postroj za vžig so konec maja odprli v Livermoru v Kaliforniji. Ustvarjal bo stanje, kakršno vlada v zvezdi, vodikovi bombi ali pa v bodočem termonu-klearnem (fuzijskem) reaktorju, ki bi ga radi razvili prav z njego-vo pomočjo. V ta namen bodo v Zvezdi smrti na leto izvedli 700 do tisoč sunkov. Skupaj bodo trajali vsega tri tisočinke sekunde, upo-rabljena moč pa bo znašala 500 bilijonov vatov (500 teravatov), kar je tritisočkrat več, kot znaša povprečna moč vseh elektrarn na Zemlji. Vso to moč bodo usmerili na kroglice, izdelane iz zmrznje-nega vodika. Cilj bo povzročiti jedrsko fuzijo, to je proces, ki omogoča zvezdam sijanje, vodi-kovi bombi pa eksplozijo.

Najprej elektrarna, ko je zmanjkalo denarja, pa še bomba

NIF je bil na začetku zamišljen kot prototip fuzijske elektrarne, z leti pa se je koncept spreminjal. Zaradi petkratne prekoračitve stroškov in tudi časovnih rokov so ga mislili leta 2005 že opusti-ti. Do uresničitve je nato prišlo predvsem zaradi njegove podob-nosti z vodikovo bombo, kar je izkoristil vojaški lobi, ki je politike prepričal, da je NIF ključnega po-mena za izvajanje nadzora nad ameriškim jedrskim arzenalom. V NIF bodo namreč ZDA sicer res izvajale poskuse, ki bodo pomagali razviti elektrarno, ki bo delovala na podlagi nadzorovane fuzije, a bodo hkrati simulirali tudi ek-splozije jedrskih bomb. Izvajali bodo podkritične teste brez prave detonacije, s čimer naj bi zagoto-vili pravilno delovanje obstoječih jedrskih bomb tudi v prihodnje.

Sonce na Zemlji Vsak kratkotrajni poskus v

NIF se bo začel s sprožitvijo la-serskega infrardečega žarka, ki ga bodo razdelili v 48 hčerinskih žarkov in potem vsakemu izmed njih v predojačevalnikih poveča-li moč za 20-milijardkrat. Vsak

hčerinski laserski žarek bo potem spet razdeljen v štiri žarke, ki jim bodo v ojačevalnikih povečali moč še za 15-tisočkrat, tako da se bo njihova valovna dolžina prema-knila v ultravijolični spekter. Fi-ziki upajo, da bo NIF v prihodnjih letih postal prvi stroj za izvajanje fuzijskih reakcij, v katerih se bo ustvarjalo več toplote, kot je je potrebno za vžig, pa čeprav le v delčku sekunde.

Elektrika s pomočjo fuzije šele leta 2025

Fuzijska reakcija, ki bi ustvar-jala neprekinjeno električno energijo, pa je del drugega or-jaškega projekta v francoskem mestu Cadarache, kjer gradijo eksperimentalni termonuklear-ni reaktor. Projekt zamuja vrsto let in skeptiki pričakujejo, da se bodo pravi poskusi pridobivanja električne energije iz fuzije začeli šele leta 2025.

Kakorkoli že, poskusov v ka-lifornijskem NIF se zelo veselijo fiziki, energetiki, vojni strokov-njaki in tudi astrofiziki, ki bodo od teorije končno prešli k resničnim simulacijam notranjosti orjaških planetov, zvezd in supernov. Za-nje bo NIF resnična zvezda, pa ne smrti.

Zvezda smrti je hkrati elektrarna in bomba

[TEHNOLOGIJA ] Najmočnejši laserski sistem na svetu

Kaj dobite, ko usmerite 192 laserjev na kroglico, veliko kot glava vžigalice, in pritisnete gumb »Streljaj«? Najmočnejši stroj na svetu! Imenuje se Nacionalni postroj za vžig (National Ignition Facility, NIF). To je najmočnejši laser-ski sistem na svetu, ki so ga nekateri po vzoru orjaškega vesoljskega orožja iz prvega filma Vojna zvezd razglasili za Zvezdo smrti.

Delavec pregleduje ko-moro za vžig, v katero se namesti miniaturni valj s kroglico devterija-tritija, ki ga lahko vidite na manjši fotografiji. Kroglica je se-stavljena iz devterija, težke oblike vodika, v kateri je vsako jedro sestavljeno iz protona in nevtrona, ter tritija, še težje oblike vodi-ka, v kateri je vsako jedro sestavljeno iz protona in dveh nevtronov. Kroglica je ohlajena na temperaturo, ki je le približno stopnjo višja od absolutne ničle. Ko bo vanjo zadelo 192 kar 300-bilijonkrat ojačenih laserskih impulzov, se bo kroglica sesula vase. Implozija bo devterij in tritij prisilila, da se bosta v procesu fuzije spojila v atom helija z dve-ma protonoma in dvema nevtronoma ter z enim nev-tronom kot presežkom in veliko osvobojene toplote. Če bo toplote dovolj, se bo proces nadaljeval brez novih impulzov, vse dokler gorivo ne bo porabljeno.

▶

!USB-ključki so postali stalni spremljevalci domačih uporabnikov in poslovnežev, saj so

nadvse priročni za uporabo. Njihova priljubljenost je hitro rasla tudi z vse večjimi zmoglji-vostmi. Danes že ponujajo dovolj prostora za shranjevanje najrazličnejših dokumentov, glasbe, najboljši pa imajo dovolj velike zmogljivosti tudi za shranjevanje videoposnetkov večje ločljivosti. Rekorder pa je Patriotov novi model Extreme Performance Xporter Magnum, ki se bo lahko pohvalil s kar 128 gigabajti zmogljivosti in odličnimi hitrostmi prenosa. Proizvajalec za ključek, ki bo na voljo v prihodnjih mesecih, obljublja hitrosti do 210x, torej 31 megabitov na sekundo. Le cena bo uporabnikom manj všeč. Za malega, a prostornega patriota bo treba odšteti kar 300 evrov, kar pomeni, da si ga bo bržkone privoščil le kak poslovnež.

▶

FI_120_40_OP.indd Sec2:41FI_120_40_OP.indd Sec2:41 6/23/09 5:24:27 PM6/23/09 5:24:27 PM

Smiljan Švarc s Pošte Slovenije poštnega okenca....

Documents

Transcript of Smiljan Švarc s Pošte Slovenije poštnega okenca....