slo

Slovimo po čisto svojem svetlem in temnem pivu.

Po domače

V vseh letnih časih, naj sonce sije ali burja brije, že vrsto let z nasmehom pogostimo popotnike z vseh koncev. Najdete nas na Kozini na razpotju nekdanje furmanske poti. Iz radovednega in iskrivega družabnega duha je nastala družinska gostilna, ki seje dobro voljo med ljudi in jih razvaja z dobrotami.

V kleti skrivamo varilnico piva ter slovimo po pridelavi svojega svetlega in temnega piva Mahnič. Ker pri nas vse ostane v družini, za družino pa štejemo vsakogar, ki sede za našo mizo, vam lahko dragi gostje, brez težav razkrijemo svojo formulo za izdelavo tekočega zlata. Slad + hmelj + kvas + voda = pivo. Na Kozini nikoli ne ubiramo bližnjic. Štirinajst let smo potrpežljivo oblikovali zdaj že prepoznavno značilno kulinarično ponudbo, ki temelji na prvovrstnih sestavinah in tradicionalni pripravi. Strpno, brez pospeševanja, poteka tudi proces varjenja našega piva.

Svoje sončno pivo pripravljamo brez aditivov in konzervansov, ga hladno filtriramo ter nikoli ne pasteriziramo. Tako naše pivo ohrani svež in poln okus. Najbolj prija, če je ohlajeno na 4 stopinje Celzija. Za pristen okus vsake kapljice jamči naš pivovarski mojster Stane.

Tam, kjer Reka grize kamen in skrivnostno izginja, se iskrivo nasmiha mlada gospodična, nova gostilna v Parku Škocjanske jame, sestra izkušene gostilne na Kozini. Po sestrinem zgledu se je navzela vedre domačnosti in ji nagajivo izmaknila nekaj prav posebno slastnih receptov. Pripravljene družinske pivske specialitete so dobre za prste obliznit. Ker je radovedna, je pobrskala po lesenih skrinjah v kraških izbah in z doktorjem Janezom Bogatajem obudila duh stare kraške kuhinje. Rada se pohvali z domačimi recepti ter domačo pripravo in postrežbo svojih mojstrovin. Pozna skrivnosti balkanske fešte in žara, ker pa je poleg vsega še pustolovka, na njenem jedilniku najdete tudijedi iz voka.

Vedno znova išče nove okuse, ki bi se podali k odličnem pivu družinske pivovarne Mahnič. K pivu vam bo tako ponudila vedno odlične mesne in pivske plošče, poimenovane po domačih krajih Matavun, Škocjan in Betanja, ter že legendarno ploščo Mahnič. Neposredno bližino morja pa boste začutili tudi sami, ko bo iz njene kuhinje zadišalo po kakšni ribji dobroti.

Vas že lakota grudi? Prav toplo vabljeni ...

Gostilna Mahnič v Parku Škocjanske jame

Zapeljivo vas vabimo s poti s hitro pripravljenimi dobrotami za tiste, ki se jim mudi raziskovati kraško podzemlje, in posebnimi užitki za tiste, ki so si vzeli čas za kulinarično razvajanje.

Brezskrbno posedanje na odprti terasi pred ogledom krajevnih zanimivosti svetovnega slovesa ali po njem vam popestrimo z okusno, svežo in zdravo gostinsko ponudbo. Naša odlična kosila dodajo družinskim izletom zgolj še piko na i. Če se na poti proti morju ali na poti domov jezite v prometni gneči, vam predlagamo, da zapeljete k nam, počakate da se gneča razkadi in jezo pogasite z našim odličnim domačim pivom. Z nasmehom postrežemo večje število gostov, saj naši sončni vrt, pokrita terasa in klimatizirani prostor sprejmejo hkrati kar 300 gostov. Ker smo veseli velike družbe, prirejamo nepozabne pogostitve ter tiste najbolj vesele življenjske dogodke, kot so poroke, srečanja in obletnice.

Resnično smo ponosni, da naš ambient krasi prelepa okolica parka, zato smo se tudi v notranjosti potrudili predstaviti utrip krajevnega življenja in dediščino. Prostor smo okrasili z arhivskimi posnetki jamarjev, detajli mojstrovin kraških kamnosekov in drugimi etnološkimi posebnostmi. Naredite vtis na svoje poslovne partnerje ali goste iz tujine, seznanite jih z vsemi opevanimi lepotami naših krajev in omamnimi dobrotami kraške kuhinje. Veseli vas bomo prav vse dni v letu od 9. do 23. ure. Do nas pridete iz smeri Kopra ali Ljubljane, tako da sledite označevalnim tablam za Park Škocjanske jame, ki so nameščene na avtocesti in regionalni cesti.

S primorske avtoceste zapeljite na izvozu Divača. V prvem krožišču zapeljite na prvi izvoz desno in po približno kilometru vožnje po regionalni cesti v križišču zavijete levo proti Škocjanu. Po naslednjem kilometru in pol vožnje pred obcestno tablo za vas Matavun zavijte levo proti informacijskemu centru parka, kjer je tudi Gostilna Mahnič.

Če potujete po regionalni cesti iz smeri Kopra proti Ljubljani, po približno šestih kilometrih vožnje za krajem Kozina v križišču zavijte desno proti Škocjanu.

Če prihajate iz nasprotne smeri oziroma iz smeri Ljubljane, ravno tako v krožnem križišču za Divačo izberete izvoz za Škocjanske jame (v krožišču zapeljite naravnost) ter po enem kilometru in pol vožnje v križišču zavijte levo proti Škocjanu. Po naslednjem kilometru in pol vožnje proti Škocjanu pred vasjo Matavun zavijte levo proti informacijskemu centru parka oziroma Gostilni Mahnič.

Če se pripeljete z vlakom, izstopite na železniški postaji Divača, kjer lahko z avtobusom nadaljujete pot proti Škocjanskim jamam ali pa na postaji poiščete zemljevid pešpoti in pot nadaljujete peš. Pot je dolga 3 kilometre in je dobro označena. Hodili boste dobre pol ure. Ravno prav, da vas zgrabi lakota.

Naš pester in bogat meni prepriča še tako izbirčnega gosta.

Park Škocjanske jame

Pri nas na Krasu je resnično prekrasno. Tu si je Reka trmasto utrla pot do morja in na poti ustvarila slikovit podzemni svet. V nedrje Krasa je skrila svojevrsten biser, ki pri Unescu že četrt stoletja uživa ugled naravne znamenitosti svetovnega pomena. Reka v podzemlje ponikne na koncu soteske pod skalno steno, na vrhu katere stoji vas Škocjan. Regijski park Škocjanske jame obsega skrivnostne razvejane jamske rove in brezna, veličastne podzemne dvorane z enim od večjih podzemnih kanjonov na svetu ter ohranjena avtohtona kraška naselja, ki nosijo posebno zveneča imena: Matavun, Škocjan in Betanja.

Popotnikom v teh očarljivih vaseh zagotavljajo hlad in zavetje kamniti zidovi kraških hiš, kamniti vodnjaki jim ponujajo osvežitev, starodavne mojstrovine kraških kamnosekov pa se smehljajo s trpežnega, od burje in sonca oglodanega kamenja.

Obiskovalce parka prevzame slikovito prepletanje kraških pojavov. Raznovrstne kapniške oblike, globoke udorne doline, vrtače, naravni mostovi, soteska Reke s ponorom na površju, veličastne podzemne dvorane, podzemni slapovi, brzice in pestrost vegetacije obiskovalcem jemljejo dih ter jih vedno znova očarajo. V tej razgibani istrsko–kraški pokrajini, kjer se prepletajo alpska, mediteranska in dinarska flora, so svoje domovanje našle mnoge redke živalske vrste, zato je park vključen v svetovno mrežo biosfernih območij mab (Man and Biosphere).

Prve pisne navedbe Škocjanskih jam izvirajo že iz 1. stoletja pred našim štetjem in tudi jamski turizem pri nas ni novost. Leta 1819 so pričeli voditi vpisno knjigo obiskovalcev.

Za izgradnjo drznih poti, odkrivanje in raziskovanje jam v devetnajstem stoletju so zaslužni mnogi domačini iz vasi v bližini jame. Vse poti, razpredene po jamskem sistemu, so lastnoročno klesali, opremljali s klini in varovalnimi žicami ter postavljali lesene podeste in mostove.

S tem so ustvarili edinstvene poti, ki danes predstavljajo tehnično dediščino Škocjanskih jam.

Arheološke raziskave kažejo, da so ljudje v teh krajih bivali že v pradavnini. Izjemne najdbe segajo v obdobje od mezolitika, neolitika, bronaste in železne dobe vse do antike. Najdbe pričajo o darovanjih in kultnih obredih nadregionalnega pomena v bronasti dobi (11.–8. stol. pred našim štetjem). Na situli iz Skeletne jame je na zgornjem robu s črkami iz zgodnjega obdobja Venetov vrezan napis, ki predstavlja najstarejšo najdbo z napisom v Sloveniji.

Z vsemi naravoslovnimi in kulturnimi zanimivostmi se boste seznanili, če se boste v Škocjanu odpravili na učno pot. Ta lahko po vaši izbiri vključuje tudi muzejske zbirke Škocjana, ki prikazujejo zgodovino raziskovanja jam, etnološko zbirko, arheološko bogastvo, rastlinsko in živalsko pestrost ter manjše geološke značilnosti Krasa.

V Matavunu je sprejemni center parka, kjer vas bodo seznanili tudi z vodenimi ogledi jam.

Najdete jih na naslovu Matavun 12, 6215 Divačain stopite v stik z njimi prek telefonske številke+ 386 (0)5 70 82 100.

Za več informacij obiščite spletno mesto:www.park–skocjanske–jame.si

Naravno in kulturno bogato območje zaradi bližine morja ter posledično blage klime ponuja tudi aktiven oddih. Kolesarjenje po raznoliki in pestri pokrajini je najlepše spomladi ter jeseni. Divaški kolesarski krog vas vodi po varnih poteh, ki so urejene stran od prometnih cest.

Lahko se podate na izlete različne dolžine in zahtevnosti, od kratkih družinskih do napornih gorskih kolesarskih poti. Zapeljite se do prijaznih kraških vasi in na katerega od razglednih vrhov ali pa sledite progi opuščene železnice Hrpelje–Kozina–Trst, ki je bila zgrajena že v prejšnjem stoletju.

Za tiste, ki radi brusijo pete, pa se prek pokrajine vije slovenski del trase Via Alpina, pot od Jadranskega do Sredozemskega morja. Urejene pohodniške pešpoti so tehnično nezahtevne, dostopne vsem pohodnikom in markirane z oznakami Via Alpina. Vrh kraške planote Slavnik je visok 1.028 m, za njim pa s 1.027 m višine ne zaostaja dosti Vremščica, ki se dviguje nad sotesko Reke. Slavnik je razgledna gora, ki se dviga južno od Kozine in zahodno od Podgorja. Ob lepem vremenu se s Slavnika razprostira razgled vse do Jadranskega morja in celo do Triglava. Kopasta Vremščica je vselej zanimiva, razen ob močni burji, ki se tam tudi najbolj divje razbesni. Veter pa vseeno razveseli vse zmajarje in jadralne letalce. Na polju pod Vremščico sredi travnatega Ležeškega Gabrka v bližini Divače leži divaško letališče, eno od najstarejših, še delujočih letališč v Sloveniji. Počitek si lahko privoščite na širokih travnikih, prekritih z najrazličnejšim cvetjem, ki je najbolj bogato v maju. A nikar ne čakajte na maj. Prisrčna Kokoš, visoka 674 m, vas bo vesela v vseh letnih časih. Pešpoti ter kolesarske in jahalne steze se vijejo po pisanem gričevju Kokoši. Domačini so goli vrh najprej poimenovali Golina, italijanski sosedje pa so ime takoj posvojili in od takrat je Gallina – Kokoš. Ljubek nesporazum, pač.

Če pa so se vam sedaj pocedile sline vas vabimo na obed.

izvoz divača

divača

škocjan

matavun

ljubljana

koper

rijeka

Sledite oznakamza Škocjanske jameali garmin naslovu:država: Slovenija

kraj: Matavunnaslov: Matavun 12

n: 45° 39,773', e: 13° 59,339'

Gostilna Mahnič v parku Škocjanske jame

Matavun 126215 Divača

+ 386 (0)5 763 29 60

www.mahnic.si

Foto

grafi

je: A

outp

hoto

in ar

hiv p

šj |

Bese

dilo

in o

blik

ovan

je: L

uks S

tudi

o