SLOVENSKA TURISTI»NA REVIJA - turisticna-zveza.si · ObËina Ig se razprostira na površini 99...

IZDAJA TURISTI»NA ZVEZA SLOVENIJE - ©TEVILKA 5-6 - LETNIK 49 - LJUBLJANA, MAJ - JUNIJ 2007 - Poπtnina plaËana pri poπti 1102 Ljubljana

SLOVENSKA TURISTI»NA REVIJA

ObËina IgSPROSTITEV PRI KOLI©»ARJIHStanko NikoliË BREZ T©D BI BIL KOSTEL ZANEMARJEN

Posvet TDO na RogliTuRISTI»NI RAZVOJ IN VLOGA DRu©TEVFrance CukjatiSKuPNI DOM

5-6/2007 79

uVODNIK

NAVDUŠENJE NAD POTOVANJI≈Navdušenje nad potovanji« - opis, ki sem si ga

sposodil iz zadnjega sporoËila Svetovne turistiËne organizacije (UNWTO), ki napoveduje turistiËno uspešno globalno leto 2007 in nadaljevanje pozitiv-nega trenda tudi v prihodnjem letu odliËno opisu-je pozitivno vzdušje, ki je zaslužno za rast števila turistov na globalni ravni v zadnjih mesecih. Po podatkih UNWTO se je od januarja do vkljuËno aprila število tistih, ki potujejo, na svetovni ravni poveËalo za šest odstotkov na 252 milijonov, kar je za 15 milijonov veË kot v enakem obdobju lani. Evropa je pri tem številu prihodov na tretjem mestu s prav tako šestodstotno rastjo števila prihodov tu-ristov. Po napovedih Svetovne turistiËne organiza-cije se lahko v letošnjem letu nadejamo štiriodstotni rasti mednarodnih turistiËnih prihodov, kar turizem brez dvoma postavlja med dejavnosti z najvišjimi stopnjami rasti.

Po podatkih Svetovnega turistiËnega sveta (WTTC) dosega letna vrednost globalnega turizma sedem trilijonov dolarjev. Slovenija ima kot del osrednje in jugovzhodne Evrope v skladu s splošnim trendom na stari celini pozitivni trend rasti števila turistov, še posebej pa rasti števila tujih turistov. Skupno število turistov je tako v prvih petih mesecih letošnjega leta poraslo za deset, tujih pa za enajst odstotkov. Dvomestna rast števila turistov je po eni strani posledica splošnega pozitivnega trenda in dejstva, da se številni sodobni svetovni trendi evropskega turizma v veliki meri skladajo s ponud-bo, ki jo ima Slovenija in v smeri katere se slovenski turizem razvija. Naj omenim samo odliËno dosto-pnost Slovenije kot turistiËnega cilja, velik pomen neokrnjenega naravnega okolja, bogate kulturne dedišËine, vse kakovostnejše ponudbe za individu-alne goste ... Po drugi strani ugodni statistiËni po-datki rasti števila tujih gostov dokazujejo, da Slove-nija v tujini postaja vse bolj prepoznavna, na kar nenazadnje vpliva tudi velika priložnost, ki jo naši državi prinaša prihajajoËe predsedovanje Evropski uniji. Predsedovanje Uniji lahko oznaËimo kot naj-veËjo priložnost, hkrati pa tudi najveËjo obvezo za odliËno predstavitev naše države. Predsedovanje ni samo priložnost, da tistim, ki se bodo po uradni dolžnosti mudili v Sloveniji, pokažemo, da smo lahko veË kot odliËni gostitelji, temveË je tudi prilo-žnost, da tiste, ki jih bo prek medijev dosegla novi-ca o predsedovanju razmeroma majhne, a zato toliko bolj zanimive dežele, ki preseneËa na vsakem koraku, navdušimo za obisk.

Da o Sloveniji lahko sporoËamo celovito in uskla-jeno podobo, je nujno sodelovanje med vsemi, ki krojimo podobo slovenskega turizma. ©e veË - nujna so partnerstva med javnimi, civilnimi in zasebnimi deležniki na vseh podroËjih razvoja in trženja slo-venskega turizma. Naj na tem mestu poudarim partnerstvo, ki se je skozi leta sodelovanja stkalo med TuristiËno zvezo Slovenije in Slovensko turi-stiËno organizacijo in za katerega sem prepriËan, da se bo tudi v prihodnosti še nadgrajevalo in krepilo. Nenazadnje vsi, ki smo tako ali drugaËe povezani s turizmom, pripovedujemo eno zgodbo - kako se je moË zaljubiti v Slovenijo!

Mag. DIMITRIJ PICIGA

Tudi najmlajπi se lahko preizkuπajo na turistiËni kmetiji

Foto

: Sr

eËko

©a

jn

uVODNIKNavdušeni nad potovanji ........... 79

K NASLOVNICI ObËina IgSprostitev pri kolišËarjih .............. 80

PRIREDITVEPoletne prireditve Ljubljane ........ 83SreËanje evropopotnikov ............ 83Razstava gotske arhitekture ....... 83Inovativnost in spremembe ........ 84Priznanja vzgojiteljem gorenjskih nageljnov .................. 84Od izvira do izliva ....................... 85Slovenski dan v Sarajevu ........... 85

VELIKI TuRISTI»NI POGOVORDr. Stanko NikoliËBrez T©D bi bil Kostel zanemarjen ................................. 86

TuRISTI»NE PuBLIKACIJECelovito Pomurje ......................... 88Prijazno podeželje ........................ 89Zavarovana obmoËja in izletništvo ..................................... 89

SPORO»ILAPortoroška revija slovenskega turizma ........................................ 90Novosti in denar za obetavne turistiËne ideje ............................. 91Evropski denar za turizem .......... 91VeË gostov z novo letalsko linijo ... 92Priznanje veleplakatu Slovenije ... 92NajveËji evropski turistiËno-zabavišËni center ........................ 93Eno najuspešnejših poslovnih let ... 93Nova podoba parka ................... 93

IZ DELAPosvet turistiËne društvene dejavnosti na RogliTuristiËni razvoj in vloga društev ... 94Novi turistiËni vodniki ................. 98

Sprejem pri predsedniku DZSkupni dom ................................. 99Dve turistiËni plati istega mesta ... 100Sofinanciranje prireditev TD ..... 101Tudi poletno kolesarjenje .......... 102Pozdravljeni ljubitelji utrdb! ....... 102Zbornica gorskih centrov .......... 102Mediji in turizem ....................... 103Novo vodstvo stanovske zbornice ..................................... 103Ponudba pisana na kožo .......... 104Prizadevno delo ........................ 104Izbranih sedem vodnjakov ....... 105

MLADIKulinarika in turistiËna kultura ... 106Rudarski obiËaji in kulinarika ... 106Cvet odliËij ................................ 107Prva ambasadorka gostoljubja ... 108Spoznavanje kulinariËne dedišËine ................................... 108

KRATKE VESTI ............................ 109

PREDSTAVLJAMO VAMSodobni termalni in zdraviliški centri ......................................... 110SreËanje starih prijateljev.......... 111

PRAVNI PREDPISIVarstvo narave in razvoj trajnostnega turizma ................. 112

PrivlaËna NemËija .................... 114Turizem je motor rasti ................ 114Bogata kulturna dedišËina ....... 115Eleganten ovoj, sladka vsebina ... 116Trajnostni turizem z wellnessom ... 116Evropska kulturna pot .............. 116

SLOVENSKI TuRIZEM, SLOVEN©»INA IN TuJI JEZIKINisem priËakoval toliko napak ... 117

IN MEMORIAMJanko ©tebe 1947 - 2007 Zapisan turizmu ......................... 118

5-6/200780

Do konca prve svetovne voj-ne se je vas imenovala Stude-nec − po izviru sredi kraja.

Stošestdeset predšolskih otrok je vkljuËenih v vrtec, ki ima enoti na Igu in Golem. Osnovno šolo Ig, s podružni-cami v Iški vasi, na Golem in v Tomišlju, obiskuje okrog 430 osnovnošolcev. V mir-nem okolju ob vstopu v dolino Drage domuje Center Dolfke BoštjanËiËeve, kjer svoje ži-vljenje preživlja približno 250 varovancev z motnjami v duševnem razvoju. Njihovo življenje pestrijo številne de-javnosti, nekateri se še pose-bej radi pomudijo pri konjih, za katere znajo prav lepo poskrbeti ...

Znameniti IæanciMed znamenitimi Slovenci,

rojenimi v današnji obËini Ig, omenimo pisatelja in drama-tika Frana Govekarja, rojene-ga leta 1871 na Igu. Literarna kritika ga uvršËa v sam vrh slovenskega naturalizma, književne smeri pozne druge polovice 19. stoletja, ko je iz-šlo tudi njegovo najpomemb-nejše delo roman V krvi. V Mateni pa je bil leta 1890 ro-jen premalo znani slovenski

zapisovalec in zbiralec ljud-skega pesemskega izroËila Franc Kramar. Od leta 1908 pa do sredine leta 1914 je po slovenskih deželah tedanje Avstro-Ogrske vestno zapiso-val in zbral prek 4700 ljudskih pesmi. Okrog 800 jih je, kakor je sam povedal, zapisal samo na Ižanskem.

ZgodovinaIg z okolico je najbolj znan po

najstarejši kulturi − kulturi koli-šËarjev, ki so tu živeli pred 6000 leti. Najizvirnejša najdba koli-šËarske kulture je poleg dreva-kov glinena, Ërno žgana in fino zglajena posoda, okrašena z vrezi, imenovana ženski idol. upodobljena ženska, obleËena v laneno obleko iz leta 2000 pred našim štetjem, je bila najdena leta 1876 na tako imenovanem Dežmanovem kolišËu blizu Iga. Odkritja na Dežmanovih kolišËih arheologi uvršËajo v bakreno in zgodnjo bronasto dobo oziroma v obdo-bje med leti 3800 do 1600 pred našim štetjem.

Dokaj neraziskano je biva-nje Rimljanov na tem ob-moËju, kljub temu, da je bilo tu najdenih prek sto rimskih nagrobnih spomenikov. Vzi-

dani so v stene ljubljanske stolnice, nekaj pa je shranje-nih v cerkvici sv. Mihaela v Iški vasi. Posebej je tu treba omeniti v živo skalo vklesan spomenik iz 1. stoletja našega štetja, imenovan Stari dedec, ki leži med Stajami in Kotom.

Na griËu Pungart je ižanski grad, ki je bil last grofov Speinheimov, Engelshausov, kasneje grofov Auerspergov, ki so med pomladjo narodov, 21. marca 1848, doživeli na-pad 300 upornih ižanskih kmetov. Ti so grad oplenili in zažgali. Na ta dan obËina praznuje svoj obËinski pra-znik. V gradu, ki je bil kasne-je obnovljen, je zdaj Zavod za prestajanje kazni zapora za ženske.

Druæbeno, kulturno, druæabno æivljenje Ko govorimo o družbenem,

kulturnem in družabnem ži-vljenju Ižancev, naj uvodoma omenimo njihovo že prego-vorno delovanje v prostovolj-nem gasilstvu. Po posameznih krajih deluje kar deset prosto-voljnih gasilskih društev, ki v zadnjih letih praznujejo Ëasti-

tljive obletnice. PGD Ig pa je bilo prvo prostovoljno gasil-sko društvo, ustanovljeno že daljnega leta 1883. Kulturnih, športno-rekreativnih in dru-žabnih dogodkov je v obËini tudi sicer na pretek. Nadvse so dejavna kulturnoumetni-ška društva s svojimi priredi-tvami na podroËjih kulturne-ga in družabnega življenja. Naj omenimo KuD Iška vas, KD Mokrc, Društvo Fran Go-vekar, Društvo Zapotok. Po-membne prireditve v obËini pa organizira obËina in veËkrat tudi s pomoËjo uËen-cev z O© Ig.

Za razvoj turizma in uvelja-vitev obËine tudi v širši okolici pa poskrbijo turistiËna dru-štva s prireditvami, ki so od-mevne tudi daleË zunaj obËinskih meja. To so TD Krim, TD Iška vas, TD Bober, TD KurešËek, Društvo Fran Govekar.

Med športnimi društvi v obËini omenimo ©D Mokerc Ig, kjer je že skoraj petdeset let šport številka ena rokomet. Dejavni so balinarji, odmevne uspehe dosegajo mladi ižan-ski šahisti ...

K NASLOVNICI

ObËina Ig

SPROSTITEV PRI KOLI©»ARJIHObËina Ig se razprostira na površini 99 kvadratnih kilometrov, delno po Ljubljanskem barju in delno po hribovju, južno od

barja, kjer sta najvišja Krim (1107 metrov) in Mokerc. Ima 5974 prebivalcev in 25 naselij. SredišËe obËine predstavlja Ig, z moËnim izvirom Ižice sredi vasi, kjer je tudi sedež obËine.

Figura je upodobljena na glineni, Ërno žgani in fino zglajeni posodi, okrašeni z vrezi. Predstavlja žensko obleËeno v laneno, z geometriËnimi vzorci vezeno haljo. (Enolitska kolišËarska kultura) NajdišËe: Partov graben pri Igu (1876, Dežman)

Obnovljeno srediπËe Iga

5-6/2007 81

Konjerejsko društvo Krim na hipodromu v Vrbljenu vsako leto organizira dvo-dnevno konjeniško prireditev, na dan sv. ©tefana, zavetnika konj, pa žegnanje.

Poskusiti velja dobrote, ki jih ob razliËnih priložnostih napeËejo zavzete Ëlanice Društva žena in deklet na podeželju Ig in Društva upo-kojencev Ig. Prijatelji Ëebel so zbrani v »ebelarskem društvu Ig, lovci v treh ižanskih lo-vskih družinah, ribiËi pa imajo svojo Ribiško družino SmuË.

Za hip se pomudimo še pri nekaterih že tradicionalnih dogodkih. To so novoletni, prvomajski in noËni pohod na Krim, ob pustu Podkrimski pustni karneval, vsakoletna revija pevskih zborov, revija harmonikarjev Podkrimka, tekmovanje kuharjev za po-kal ©efla, pohod štirih obËin do Vrbice ob sotoËju Iške in Zale, kjer se v eni sami toËki stikajo štiri obËine. Omenimo še ižanski sejem, vsakoletni izbor najlepπe vasi in hiπe v obËini, božiËno − novoletni sejem in znane gasilske vese-lice ...

Gospodarstvo - infrastruktura

Glede na bližino Ljubljane je razumljivo, da si dobršen del delovno aktivnega prebi-valstva svoj kruh služi v pre-stolnici. V obËini je vse veË uspešnih podjetnikov in obr-tnikov.

ZašËitni znak obËinskega gospodarstva je že dolga leta podjetje KIG s svojo kovinsko-predelovalno dejavnostjo, ki

zaposluje najveË domaËinov. Pomembno vlogo v gospo-darstvu obËine imata kmetij-stvo in gozdarstvo. Kmetijska dejavnost je vezana pred-vsem na ravninske in plano-taste predele obËine. Osre-dnja panoga je še vedno go-vedoreja, vse veË je tudi rej-cev konj.

©e posebej je treba pouda-riti, da je na obmoËju Iškega vršaja kakovostna pitna vo-da. Vodarna v Brestu jo naËrpa veË kot sto litrov na sekundo in z njo, med drugim, krije kar tretjino vseh potreb v bližnji prestolnici - Ljubljani.

Za nadaljnji gospodarski razvoj obËine je gotovo izje-mnega pomena nastajajoËa poslovno-obrtna cona na Igu, kjer bo zgrajen trgovski center in številni poslovno - obrtni objekti. ObËina Ig je v zadnjih letih zelo napredovala pri gradnji infrastrukture. Novo podobo je dobila Govekarje-va ulica, letos bomo razširili podružnico osnovne šole na Golem, v središËu vasi pa je pred vrati gradnja zdravstve-ne postaje z lekarno in novo knjižnico. Na Igu že dolga leta deluje tudi Izobraževalni center za zašËito in reševanje in tu je tudi sedež mednaro-dne Fundacije za razminiranje in pomoË žrtvam min.

Znamenitosti, ideje za izleteGozdna uËna pot

Draga pri IguV dolino Drage najlažje

pridemo, Ëe južno ljubljansko obvoznico zapustimo pri izvo-zu za Ig in sledimo smeroka-zom. Ribniki v dolini Drage so od leta 1986 z odlokom raz-glašeni za naravni spomenik. Ribnikov je sedem, izkopali so jih v 18. stoletju za gojenje rib in kopanje gline za opekarno, ki je delovala na tem ob-moËju.

Gozdna uËna pot se zaËne z veliko informacijsko tablo pri Velikem ribniku, kjer lahko tudi parkiramo. Na bližnjem drevesu nas smerokaz z mar-kacijo belega lokvanja usme-ri na uËno pot v gozd. Pot je krožna in ni zahtevna. Dolga

3,2 kilometra in opremljena s 27 lesenimi tablami z imeni drevesnih vrst, ki so podrob-neje opisane tudi v zloženki. Za ogled poti boste potrebo-vali dve do tri ure. uËna pot poteka po gozdnih vlakah in delno po vaških cestah. Vodi nas skozi gozdove Draške re-bri luËaj pod vasjo Dobravica, obide »elo pri višini 415 me-trov in se pri Srednjem ribniku spusti iz gozda na vaško cesto na 310 metrov. Nekomu bo danes služila samo za rekrea-cijo, drugemu bo uËna nara-voslovna knjiga, tretjemu bo pogled obstal na mokrškem hribovju.

Iπki VintgarSoteska je nastala z delova-

njem tektonskih sil v zadnjih deset ali veË milijonih let, ki so se dvigale in spušËale, lo-mile in ob prelomih premika-le, kosale in drobile kamnine.

Cerkev sv. Mihaela

Vrh Krima

Votli kamen

5-6/200782

Po dolini Iške je bil skoraj go-tovo moËnejši prelom. Tako je nastala zanimiva skalna po-doba današnjega Iškega vintgarja, ki na nekaterih od-sekih od izvirov do doma v Iškem vintgarju daje podobo pravega kanjona. V tem po-gledu predstavlja soteska Iške najostrejšo naravno razmeji-tev dveh slovenskih pokrajin, Dolenjske in Notranjske.

Približno uro hoje od gostin-skega objekta v Iškem vint-garju se pot spusti Ëisto do reke, kjer je naravna zname-nitost Votli kamen.To je velika skala, privaljena s hriba, ki jo je preluknjala reka in zdaj teËe skoznjo. Za sprostitev bo nemara zadostoval kilometer dolg sprehod od Iškega vint-garja po široki poti na levem bregu do Grabljic, ki so svoje ime dobile po navpiËnih hlo-dih, zasajenih v tolmun, kate-rih namen je bil lovljenje lesa, splavljenega navzdol po reki.

Za krajše nedeljske izlete so

zanimive Krvavice, uro hoda oddaljena partizanska bolni-ca, ki je bila ena prvih v Slo-veniji, delovala je že aprila 1942. Bolnica je bila leta 1966 obnovljena. Od tu vodijo oznaËene poti na Rakitno, Krim in Bloke. Soteska Iški vintgar je naša naravna da-nost zato je pomembna za turistiËno dejavnost. V skladu z ureditvenim naËrtom obËi-ne skrbimo za njeno urejenost. Naravne lepote, ki jih nudi soteska reke Iške, je treba ustrezno varovati in uvesti režime in pravila obnašanja za obiskovalce. V Ëasu sezone od maja do oktobra je v Iškem vintgarju odprt tudi gostinski

lokal, kjer se lahko okrepËate s hrano in pijaËo.

Prijetna romarska toËka je pred leti obnovljena cerkvica Marije Kraljice Miru na Kure-šËku. Na Visokem je vredna ogleda cerkvica sv. Nikolaja z znamenitimi freskami Jane-za Ljubljanskega iz leta 1443, v Strahomerju cerkev sv. Ja-

koba s konca 15. stoletja. Velja si ogledati mogoËen ol-tar v cerkvi sv. Martina na Igu, lapidarij v cerkvi sv. Mi-haela v Iški vasi in božjepotno cerkev Roženvenske matere božje v Tomišlju.

ObmoËje obËine Ig nudi mnogo užitkov tudi kolesar-skim navdušencem, saj si lahko na redko prometnih cestah in poteh najde vsak kolesar svojim sposobnostim primerno turo, od lahkotnih voženj po barju do vožnje po krimskih gozdnih poteh za najbolj izkušene.

Možnosti za obiske in oglede je veliko, tu navajamo le ne-katere.

• Ig − ogled starega vaškega jedra s cerkvijo sv. Martina - Staje − rimski nagrobni spomenik Stari dedec - Iška vas − ogled lapidarija v cerkvi sv. Mihaela - Iški vintgar (kosilo, piknik)

• Ig − Kremenica - ogled gozdne uËne poti v dolini Drage - nazaj na Ig ali spre-hod ob ribnikih, ki jih je skupaj sedem in ima vsak svoje ime

• Ig − ©krilje − Golo - Kure-šËek − ogled cerkve in sprehodi v neokrnjeni naravi

• Ig − Iška Loka − Brest - To-mišelj - ogled cerkve Rožen-venske matere božje − Strahomer - Vrbljene - hipo-drom, topler - Iška vas - Ig - obisk gostilne pri Gerbcu

• Iška − Gornji Ig − Krim in nazaj

• Iški vintgar − Grabljice − Vrbica in nazaj

Vse opisane poti lahko opra-vimo tudi s kolesom. Nekatere dodatne možnosti za kolesar-

ske izlete (nekatere sežejo tudi v sosednje obËine) so:• Ig − Sarsko − Klada − Golo

− KurešËek (naporna pot z vzponi)

• Ig − Brest − Tomišelj − ob Iški v »rna vas − Ižanska cesta − Hauptmanca − Gr-mez − Mah (izvir pitne vode) − Ig (lahka ravninska pot po barju)

• Ig − Iška − Gornji Ig − Krim − Rakitna − PodpeË − Ig (naporna, zelo zahtevna pot)

• Ig − Želimlje − Javornik − Rob − KurešËek − Ig (zelo zahtevna pot)

Za veËje skupine pripravi-mo oglede po želji z možnostjo najema lokalnega turistiËne-ga vodnika. Zemljevid obËine Ig lahko kupite na sedežu obËine ali na raznih priredi-tvah.

Naj vas radovednost privabi v te kraje, da si poišËete pro-storËek za sprostitev in prijetno poËutje. Pridite med Ižance in spoznajte ta prelepi košËek Slovenije!

MARICA ZUPAN

Foto: JANEZ RESNIK in arhiv ObËine Ig

Informativna tabla gozdne uËne poti

Dom v Iπkem vintgarju

Prireditve

V obËini Ig delujejo mnoga društva, ki vse leto pripra-vljajo odmevne prireditve:• pohode na Krim• pustni karneval• pohode po rimskem za-

pornem zidu• velikonoËne razstave• prireditev Podkrimka• konjeniške prireditve na

hipodromu Vrbljene• Ižanski sejem• pohod na stiËišËe štirih

obËin• božiËno-novoletni sejem

VeË o prireditvah lahko naj-dete na spletni strani obËine Ig: www.obcina-ig.si

Pustni karneval

TURISTI»NI TELEFON 080-1900

5-6/2007 83

V Tivoliju je ob koncih te-dna Knjižnica pod krošnjami za vse, ki želijo poležavati na travi ob ribniku s knjigo v roki, odprta do konca avgusta. Na JakopiËevem sprehajališËu je podnevi in ponoËi ob vsakem vremenu na ogled razstava fotografij Andreje Peklaj Od-stiranja - presihajoËe Cerkni-ško jezero, namenjena do-maËinom in turistom, saj predstavlja posebnost sloven-skega in svetovnega krasa. Vsako nedeljo opoldne so do konca julija v izteku Jako-piËevega sprehajališËa pro-menadni koncerti. Vse poletje so na tem sprehajališËu zani-mivi sprehajalci − mešËani, obleËeni v oblaËila iz razliËnih zgodovinskih obdobij, ki jih

PRiREDITVE

Za mešËane in turiste

POLETNE PRIREDITVE LJUBLJANE

Poletna Ljubljana ponuja vrsto brezplaËnih prireditev, name-njenih mešËanom in obiskovalcem mesta, ki jih je bilo letos že približno 30 odstotkov veË kot v enakem obdobju lani.

sreËujemo tudi v starem me-stnem jedru. Poleg njih je na ljubljanskih ulicah mogoËe sreËati še družino ljubeznivih zmajev, živi kip Jožeta PleËni-ka in Ljubljanskega poštarja.

Srede zveËer bodo med »evljarskim in Zmajskim mo-stom popestrile Podmostne serenade na Ljubljanici, ob nedeljah dopoldne pa so na PleËnikovih stopnicah pred-stave za otroke. V programu številnih vodenih ogledov Zavoda za turizem Ljubljana so letošnja novost dveurni nedeljski izleti s kosilom po Ljubljanici z ladjo Ponirek III. »ez celo poletje pa si v Trno-vem pristanu lahko izposodite tudi kanu.

Razstava, ki poteka v sklo-pu projekta GOTHICmed, je brezplaËno na ogled do 3. avgusta v Vurnikovi dvorani ljubljanskega hotela Mons, Slovenski partner v projektu, v katerem sodelujejo še Italija, GrËija, ©panija in Portugalska, je Mednarodni inštitut za turi-zem, ki sodeluje v še dveh kulturno-turistiËnih evropskih projektih, Transromanici in Tudeslove. Tako se oblikuje mreža kulturnih poti, ki ne potekajo samo po Sloveniji, paË pa se širijo Ëez naše meje, kar jim prinaša dodano vre-dnost. Namen projekta GOTHI-Cmed je okrepiti regionalni razvoj predvsem prek kultur-ne in turistiËne promocije, ki temeljita na gotski arhitekturi sredozemskega prostora. V njegovem okviru je poleg po-tujoËe razstave na spletu do-

Kulturna in turistiËna promocija

RAZSTAVA GOTSKE ARHITEKTURESlovenijo je julija obiskala potujoËa razstava gotskih maket Sredozemlja, ki je prepotovala že ©panijo, Portugalsko in Italijo,

ustavila pa se bo še v GrËiji. Razstavo, na kateri Slovenijo predstavlja dober meter visoka maketa cerkve sv. Ruperta iz ©entruper-ta na Dolenjskem, spremlja bogata predstavitev gotike v sliki in besedi.

stopen virtualni muzej gotske arhitekture Sredozemlja s tri-dimenzionalnimi fotografija-mi, besedili, naËrti in drugimi informacijami, velik pouda-rek je na objektih, ki so širši javnosti težko dostopni in slabše poznani, pozornost pa je posveËena tudi takšnim, ki

SRE»ANJE EVROPOPOTNIKOV Na majskem sreËanju so evropopotniki na štiriurnem pohodu od Slovenj Gradca do Zgornjega Razborja na poti E-6, ki poteka od Finske do Slovenije, uživali v lepotah širše okolice Uršlje gore, spoznavali naravno in kulturno dedišËino, ljudi in njihove obiËaje. Na osrednjem dogodku ob koncu pohoda so številne udeležence, med katerimi so bili tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Krmavnar, predsednik TuristiËne zveze Slovenije Dominik S. »ernjak, predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar in ameriški veleposlanik Thomas B. Robertson, pozdravili predstavniki ustanoviteljic komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, lokalne skupnosti in slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar.

so delno ali že v celoti izginili. Partnerji projekta želijo z vir-tualnim muzejem ponuditi la-hek dostop do gotskih znaËil-nosti, zbranih na enem mestu, in hkrati spodbuditi obisk teh spomenikov. Portal je name-njen tako strokovnjakom in raziskovalcem kot tudi obi-

skovalcem in turistom. V pro-jekt GOTHICmed je vkljuËenih 16 slovenskih gotskih spome-nikov, od teh je 14 cerkva, kostanjeviški samostan in pi-ranska Beneška hiša. Portal www.gothicmed.com / www.gothicmed.si.

P. Z.Kostanjevica Crn grob

5-6/200784

Zavedamo se, da je turizem globalen pojav, ki se razvija hitreje kot ostalo gospodar-stvo, v Slovenije celo dvakrat hitreje, je v svojem pozdrav-nem nagovoru dejal resorni minister Andrej Vizjak in po-jasnil, da si zato prizadevamo za uËinkovitejšo organizira-nost pa tudi za boljšo promo-cijo in trženje.

uvajanje novih proizvodov, nove tehnologije in inovativ-nost so nujni tudi za evropski turizem, je poudaril generalni sekretar Svetovne turistiËne organizacije Francesco Fran-gialli. Evropa ob uveljavlja-nju azijskega in pacifiškega obmoËja izgublja svoj primat v svetovnem merilu, saj je njen delež vseh turistiËnih prihodov lani znašal 54,4 od-stotka, leta 2000 pa še 58

odstotkov. Lani je sicer po svetu potovalo 842 milijonov ljudi, leta 2010 naj bi jih 1,2 in leta 2020 že 1,6 milijarde. Inovacije prihajajo v valovih in trenutno smo na vrhu vala, je menil Frangialli, saj turi-stom razvoj telekomunikacij in transporta ob vsakem tre-nutku omogoËa izvrstne infor-macije o vsem svetu, prevoz pa je po zaslugi nizkocenov-nih letalskih prevoznikov ve-dno cenejši. Toda na priho-dnost, tudi Ëe nas ne presene-ti kaj nepredvidljivega kot na primer epidemija ptiËje gripe, se je treba stalno pripravljati z novimi zanimivimi ponud-bami in si hkrati prizadevati za trajnostni razvoj turizma. Pri naËrtovanju je treba upo-števati na primer vedno veË obiskovalcev iz Azije (lani jih

je v tujino potovalo 40 milijo-nov, do leta 2020 pa naj bi jih že sto milijonov) , ki si ogleda-jo znamenitosti v veËih drža-vah stare celine in bi zato bilo dobro tudi meddržavno in medregijsko povezovanje na podroËju promocije in trženja, na primer med Slovenijo, Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Hrvaško ... V okviru povezo-vanja pa je prav tako po-membno sodelovanje javne-ga in zasebnega sektorja ter navladnih organizacij, je po-udaril Francesco Frangialli in povedal, da je vesel, ker je spet v lepi Sloveniji, ki jo je spoznal že ob svojem obisku ob stoletnici TuristiËne zveze Slovenije pred dvema letoma.

Ob narašËajoËih podnebnih spremembah in velikem vpli-vu teh na turizem ter obratno

je na nujnost prilagajanja v turizmu opozoril še hrvaški državni sekretar za turizem in predsednik evropske komisije za turizem pri uNWTO Zdenko MiËiÊ. Hrvaška, tradicionalni mediteranski cilj, je lani pole-ti imela kar 23 deževnih dni, vroËinska obdobja pa v pred- in posezoni, kar je že vplivalo na tok turistiËnih prihodov, in zato moramo biti na takšne in druge spremembe Ëim bolj pripravljeni.

Komisija UNWTO na Bledu

INOVATIVNOST IN SPREMEMBESlovenija je na Bledu konec maja gostila pomemben dvodnevni dogodek, 46. zasedanje Komisije svetovne turistiËne organiza-

cije (UNWTO) za Evropo in strokovni seminar o inovativnosti v turizmu in prilagajanju spremembam, ki se ga je udeležilo skoraj 150 predstavnikov 31 držav Ëlanic in številni vidni strokovnjaki.

Na Srednjem biotehniËnem centru v Strahinju je konec maja Gorenjska turistiËna zveza (GTZ) letos že šestiË podelila priznanja ljubiteljem gorenjskega nageljna. V projektu Vrnimo gorenjski nagelj na gorenjski balkon in okna je priznanja ©tefki Cesar, Mariji UrbanËek, Antonu Podob-niku, Rezki Manjdeljc, Francki NoË, Katarini Poljanec, Vidi PeËar in Stanki »esen podelil predsednik GTZ mag. Jure MegliË, nagrajencem pa sta Ëestitala tudi predsednica komisije projekta Mirjam PavliË in ravnatelj šole gostiteljice Marijan PogaËnik. Letos je v prokjektu so-delovalo 40 ljubiteljev gorenjskih nageljnov. Pripravili so tudi zanimivo strokovno predavanje-univ. dipl. agr. Nataše ©ink z naslovom Nega balkonskih rastlin in tudi naËine, kako se ubra-niti škodljivcev. Besedilo in foto JANEZ KUHAR

PRIZNANJA VZGOJITELJEM GORENJSKIH NAGELJNOV

Pokrovitelj projekta

Moja deæela - lepa in

gostoljubna

5-6/2007 85

Letošnje sreËanje je potekalo pod delovnim naslovom Dedi-šËina in možnosti partnerskega sodelovanja turistiËnih društev v razvojnih projektih. Na po-svetu so bile predstavljene vr-ste dedišËine, oblike njenega varovanja in vkljuËevanje v turistiËno ponudbo. »lani turi-stiËnih društev so se seznanili s programi Ëezmejnega sodelo-vanja v okviru Cilja 3 pro-gramskega obdobja 2007 - 2013, možnostmi partnerstva in priložnostmi za sodelovanje društev pri projektih. Sledila sta primera obnove, ohranja-nja in valorizacije dedišËine. Najprej je bila predstavljena kulturno-zgodovinska pot »ez Most po modrost, ki sta jo ure-dila TD Most na SoËi in LTO

»ezmejno sreËanje turistiËnih društev

OD IZVIRA DO IZLIVATuristiËna zveza Gornjega PosoËja sredi junija na Mostu na

SoËi pripravila sreËanje turistiËnih društev, ki delujejo vzdolž SoËe na obeh straneh meje. Prireditev pod nazivom Od izvira do izliva je bila druga po vrsti, saj se je lansko leto izkazala kot dobra oblika sreËevanja in izmenjave mnenj s kolegi iz ≈pro loco√, ki se vzdolž meje sreËujejo s podobnimi problemi v delo-vanju in financiranju društvene dejavnosti.

SotoËje za turistiËne in didak-tiËne namene s sofinancira-njem iz skladov Eu. Gostje iz Staranzana (Gorica) pa so predstavili primer varovanja naravne dedišËine, Deželnega naravnega parka ob izlivu SoËe, kot pobudo in priložnost za trajnostni razvoj.

V Nedeljskem etnološkem popoldnevu so se zvrstili etno-loški prikazi šeg, navad in roËnih spretnosti. Med najza-nimivejšimi so bili vrtanje cevi za leseni vodovod, postavitev oglarske kope, prikaz nekda-njega pripravljanja jedi za kosce, pletenje košev in košar, rezbarjenje, slikanje panjskih konËnic, klekljanje, pletenje in Ëesanje volne in še mnogo drugih. Na delavnicah za otroke so izdelovali punËke iz cunj po starem brez šivanja in igrali na stare ljudske otro-ške instrumente. Tudi kulturni program je bil sestavljen iz ljudskih pesmi, nastopov v nareËnem govoru, folklornih spletov in prikaza otroških pastirskih iger, Ëe naštejemo le nekaj utrinkov.

V galeriji Bogatina je bila na ogled razstava in DVD projekcija Skulpture barv Po-soËja. Vse popoldne je obisko-valce po jezeru prevažala ladjica Barka, brez katere na Mostu na SoËi res ne gre.

MOJCA RUTAR Fotografije: DAMJAN LEBAN

Pred odhodom smo dobro razpoloženi nalagali vojaško vozilo in bili pomirjeni, da imamo v najslabšem primeru hrane in pijaËe vsaj za deset dni dovolj. Kljub sedemurni vožnji je Ëas hitro minil in polni priËakovanj smo pri-speli v Sarajevo. PreseneËeni smo bili nad velikostjo opori-šËa, ki meri tri kvadratne ki-lometre, združuje vojake 22 razliËnih narodnosti in šteje 2600 ljudi. Pozdravili smo se s predstavniki slovenske voj-ske in si ogledali predstavi-tveni prostor. Nastanjeni smo bili v prijetnem hotelu v srb-skem delu mesta 15 kilome-trov iz mesta. Naslednji dan smo se v spremstvu naših šoferjev odpravili na izlet po Sarajevu in okolici. Spremljal nas je tesnoben obËutek, ko smo si ogledovali položaje srbskih ostrostrelcev, uniËene športne objekte, ki so bili zgrajeni za olimpijske igre, knjižnico, kjer je zgorelo dva milijona knjig. Pot nas je vo-dila po BašËaršiji, kjer nas je omamljal vonj po kavi in ËevapËiËih.

Bližal se je veËer, ko smo morali pripraviti predstavi-tveni prostor. Fantje so na-mestili mize in kozarce, de-kleta smo poskrbela za deko-

Predstavitev kulinariËnih dobrot

SLOVENSKI DAN V SARAJEVU©tajerska turistiËna zveza je na pobudo TuristiËne zveze Slove-

nije junija v kampu Butmir v Sarajevu pripravila predstavitev kulinariËnih dobrot in štajerskih vin. V predstavitvi je sodelova-lo TD SredišËe ob Dravi, TD ©empeter MaleËnik-RuperËe, TD Selnica ob Dravi, TD Razvanje in Društvo vinogradnikov in lju-biteljev vina Cerkvenjak.

racijo in na pladnje naložile dobrote babiËine kuhinje. Tako so se na mizi bohotili orehova in pehtranova poti-ca, koruzni, sadni in ajdov kruh z orehi. Goste so navdu-šili tudi razliËni namazi iz buË in buËnega olja, meso iz tunke, zaseka, dobrote iz medu, nazdravili pa so lahko z odliËnimi štajerskimi vini. Oboroženi smo bili tudi z goro promocijskega materiala v angleškem jeziku, ki smo ga ta veËer delili. Samo še zvok harmonike je bil potreben in vzdušje je bilo popolno. Bili smo svet v malem.

Naš harmonikar Marko je poskušal nauËiti štajersko hi-mno Gremo na ©tajersko An-gleže in Bolgare in priznati moramo, da mu je odliËno uspelo. VeËer se je že zdavnaj prevesil v jutro, ko smo se posladkali še s torto, kot se za 16. rojstni dan Slovenije spo-dobi. In ostalo je še samo slovo. »as druženja je bil kratek, pa vendar iskren. ≈Hvala vam, ker ste nam prinesli delËek Slovenije,√ se mi je ob stisku roke zahvalil mlad slovenski Ëastnik. Hva-la tudi vam in nasvidenje doma v Sloveniji.

NEVENKA KAU»I»

5-6/200786

Morda najprej nekaj besed o vaši mladosti in izobraže-vanju.

Vse do diplome na beograj-ski medicinski fakulteti sem se z velikimi mukami prebijal skozi življenje. Starša sta bili revna, oËe delavec, mati go-spodinja; rodili so se jima štirje otroci. Živeli smo v vasi BradiÊ blizu Loznice, kjer sem konËal osnovno šolo. Po vojni sem se preselil v Beograd, staršev ni-sem veË imel, in se preživljal s priložnostnimi deli. Ob delu sem konËal srednje šole in tudi medicino. Zdravniški pri-pravniški staž sem opravil v Beogradu, a sem si želel dela-ti v manjšem kraju, kjer bi bil ljudem bolj potreben. Zato sem se odpravil v veËje nase-lje KljajiÊi pri Somboru v BaËki.

Kako ste potem zajadrali v Slovenijo, na tedanje KoËe-vsko in še posebej v dolino Kolpe, na njen zgornji del, kjer sploh ni bilo organizirane zdravniške službe?

Slovenijo in posebej to ob-moËje mi je svetoval prof. dr. Franjo Bidovec. Organiziral je moj enodnevni prihod v Slo-venijo na dan borca 1964. V KoËevju sta me sprejela teda-nji predsednik obËine Drago BenËina in dr. Miran Cilenšek, direktor ZD, ki me je tudi peljal v Kostel in mi ga na hitro razkazal. Tam so bili prostori za zdravstveno postajo in tudi zadovoljivo družinsko stano-vanje. »eprav sem hitro ugo-tovil, da se iz te doline vidi podnevi le sonce in ponoËi luna, me je navdušila goz-dnata pokrajina z reko in hri-bi. OdloËil sem se in obljubil prihod s svojo družino za jesen istega leta. Pozneje smo se z družino naselili v Vasi v Koste-lu. Z delom sem zaËel takoj in poleg zdravstvene postaje v

Vasi oskrboval še pomožni postaji v Osilnici in Banja Loki ter obËasno v KoËevski Reki in KoËevju.

Predvidevam, da je bilo v tistih Ëasih delo zdravnika zelo naporno, saj so na tem obmoËju mnoge raztresene, težko dostopne vasi in posa-miËne hiše.

Res je, vendar takrat je bilo veliko veË avtobusnih pove-zav, kot jih je danes. Torej sem se veliko vozil z avtobusi, in Ëe je bil bolnik v bližini ce-ste, je šofer ustavil in poËakal, da sem ga oskrbel. Do drugih domov sem seveda pešaËil. VËasih me je zapeljal tudi bližnji šofer, kmalu pa sem kupil rabljenega fiËka 600D. Z njim je bilo moË priti kamor koli. S pacienti iz sedanje Hr-vaške so sicer kmalu nastale težave zaradi plaËevanja raËunov, vendar smo jih uspešno premostili. Po osamo-svojitvi so se ti pacienti, ko so prihajali po zdravstvene kar-tone, poslavljali s solzami v oËeh. Sam pa sem prav kma-lu spoznal, da mnogi ne mo-rejo v KoËevje po zdravila, ki sem jih jim predpisal. Zato sem jih pogosto prinašal sam.

To me je prisililo, da sem po-stavil zahtevo po depoju zdravil, ki mi je bila tudi odo-brena. Prebivalci so to spreje-li z velikim zadovoljstvom.

Kot mi je znano, ste hitro zaznavali tudi druge težave ljudi: težke življenjske pogoje, slabo oskrbo s pitno vodo, elektriko, telefoni, cestami ...

Prav kmalu sem se vkljuËil v delo vseh krajevnih skupno-sti, ki sem jih zdravstveno oskrboval. Izvoljen sem bil v nekatere svete teh skupnosti in z združenimi moËmi smo zaËeli reševati najbolj žgoËe infrastrukturne, stanovanjske, zaposlitvene in druge proble-me. Kaj hitro sem motiviral ljudi in jih prepriËal, da se moramo marsikaterih nereše-nih vprašanj lotiti sami s svo-jimi rokami in s svojimi skro-mnimi finanËnimi sredstvi. ©ele potem se bo našim priza-devanjem pridružila tudi dr-žava.

Glede na to, da vas danes poznam kot izjemno pridnega delavca na podroËju turizma v Kostelu, domnevam, da se tudi po prihodu v te kraje ni-ste zadovoljil le s sicer napor-nim zdravniškim poklicem, temveË ste z vsem žarom, z vso svojo energijo poskušali vplivati tudi na izboljšanje standarda ljudi, ki so živeli v težkih razmerah?

Mnogo težav je bilo, ki mi niso dale miru. Naj najprej omenim oskrbo s Ëisto pitno vodo, ki je neposredno pove-zana z zdravjem. VkljuËil sem se v delo krajevnih skupnosti in takratne obËine KoËevje in zaËel z aktivnostmi gradnje vodovodov. Predvsem sem spodbujal prebivalce, da smo s prostovoljnim delom in svo-jimi sredstvi gradili vodovo-dna omrežja, greznice in tudi Ëistilne naprave. Tako je oskr-

ba z zdravo pitno vodo nara-šËala iz leta v leto in v osem-desetih letih je veËina naselij že imela vodovode. uspešna so bila tudi moja prizadevanja za napeljavo telefonskega omrežja. V Osilnici smo zgra-dili telefonsko centralo in po-lagoma so vse hiše v naseljih imele telefonske prikljuËke. Izjemno slabe so bile ceste, zato sem si prizadeval za po-sodobitev do te mere, da so bile v makadamski izvedbi prevozne za motorna vozila. Pomembno sem prispeval k temu, da smo zgradili TV pretvornik nad Zamostom pri Osilnici. Tudi z elektrifikacijo naselij smo hitro napredovali, po osamosvojitvi tudi ob veliki pomoËi, zlasti zaradi preplete-nosti omrežja s Hrvaško, di-rektorja Elektro KoËevja Vilija Janše. Poleg tega sem si pri-zadeval za posodobitev in gradnjo zdravstvenih postaj (Osilnica, Draga). Sodeloval sem pri adaptaciji stare Osnovne šole v Osilnici, v kateri smo pridobili prostore za trgovino, pošto, mesnico, veËnamensko dvorano in še nekaj stanovanj. Ob mojih prizadevanji smo zgradili stavbo za banko v Osilnici, zasnovali in zgradili smo turi-stiËno-športno-rekreativni center Kolpa pri Osilnici, do-gradili objekt za Tekstilano in zgradili obrat Liv, kar je omo-goËilo nove zaposlitve. Vse to in še mnogo kaj ni samo po-vezano z izboljšanjem življenj-skih razmer in standarda prebivalcev, temveË je nepo-sredno vplivalo tudi na razvoj turizma v teh lepih krajih do-line Kolpe. Nekatere posame-znike so ta prizadevanja spodbudila, da so zaËeli gra-diti in odpirati razne gostinske objekte tako za prehrano kot za prenoËišËa.

VELIKI TuRISTI»NI POGOVOR

Dr. Stanko NikoliË, predsednik TuristiËno-športnega društva (T©D) Kostel

BREZ T©D BI BIL KOSTEL ZANEMARJENDr. Stanko NikoliË, specialist medicine dela, ima odloËilne zasluge, da je danes pokrajina in po letu 1998 tudi ObËina Kostel

Ëista in urejena. V Kostel je prišel iz Srbije davnega leta 1964 na povabilo prijatelja prof. dr. Franja Bidovca. Kraje v Zgornji kolpski dolini je hitro vzljubil in se lotil trdega dela − organiziranja zdravniške službe. S svojo zagnanostjo in pripravljenostjo vsakomur ob vsakem Ëasu nuditi zdravniško pomoË se je hitro priljubil prebivalcem levega (Slovenci) in desnega (Hrvati) brega Kolpe. Danes po veË kot 40 letih, z zadovoljstvom ugotavlja, da je opravil veliko koristnega dela za ljudi tega obmoËja tako v zdravstvu kot v izboljšanju življenjskih razmer in turizma. Ljudje teh revnih, a lepih krajev, so razen zdravniške pomoËi potrebo-vali tudi zdravo pitno vodo, elektriko, telefon, zaposlitev in ustrezno cestno povezavo. Kot zdravnik, ki so ga ljudje spoštovali, se je lotil torej še urejanja infrastrukture.

Foto

: Sr

eËko

©a

jn

5-6/2007 87

Do leta 1991 so se tako tele-fonske kot elektriËne in cestne povezave brez vsakršnih te-žav prepletale z obmoËji, ki so spadale med dve tedanji republiki. Po osamosvojitvi pa se je hitro pokazalo, da cestna povezava med Osilni-co in KoËevjem ter Slovenijo nasploh povzroËa vse veË te-žav in nezadovoljstva. Kar štirikrat so OsilniËani morali preËkati državno mejo, Ëe so hoteli priti v KoËevje.

Res je, to je postajal iz dne-va v dan bolj akuten problem. Nezadovoljstvo se je stopnje-valo, pritiski na mene, naj nekaj ukrenem, prav tako. Takrat sem bil odbornik v obËini KoËevje in predsednik sveta krajevne skupnosti Osilnica. Krajanom sem oblju-bil, da bom storil, kar je v moji moËi, da Ëim prej dobijo cestno povezavo z matiËno obËino in državo po slovenski strani.. Možni sta bili dve va-rianti: višinska iz Borovca Ëez strmi breg in nižinska po levi strani Kolpe. Kmalu smo ugo-tovili, da je višinska predraga, zahteva za izvedbo veliko Ëasa in temeljite posege v naravo. OdloËili smo se za nižinsko.

Ta pa je povzroËila veliko prahu. Prihajale so razne de-legacije, strokovne in poli-tiËne, izjemno zanimanje so pokazala sredstva javnega obvešËanja ... Okoli te ceste je dobesedno vrelo. Najbolj so se ji upirali zeleni Slovenije. Nam pa je bilo jasno, da je to edina, najbolj primerna, naj-hitreje in najceneje rešljiva varianta. S prebivalci smo zaËeli s prostovoljnim delom: obsekavali smo nekdanji povsem zarašËen kolovoz in opravili manjša zemeljska dela. Z naklonjenostjo in veli-kim prizadevanjem tedanjega predsednika IS obËine KoËev-je Alojzija Petka smo zagotovi-li najnujnejša finanËna sred-stva in izvajalca − Lesdog iz KoËevja. Dela so hitro napre-dovala in bila dokonËana, vkljuËno z asfaltno prevleko konec septembra 1994. Slav-nostna odprtje ceste je bilo 4. oktobra 1994.

Prebivalci so si oddahnili. Poslej so lahko po slovenski strani prihajali v KoËevje in Slovenijo. Ni bilo veË treba štirikrat preËkati državne me-

je in se izpostavljati vsem vprašanjem obmejnih orga-nov. SËasoma so se polegle tudi razprave in negodovanja o tem, da smo pregrobo pose-gli v naravo. Cesta je danes lepo obrašËena in skoraj pov-sem skrita v zelenju Kolpe. Vsi, ki so ji nasprotovali, da-nes ugotavljajo, da smo rav-nali prav. Trenutno potekajo dela tudi na višinski varianti, ki bo pot do KoËevja sicer precej skrajšala. Poseg v na-ravo z velikimi useki, ostrimi ovinki in strmimi klanci pa bo za to cesto predstavljalo veli-ko nevarnost, zlasti v zimskem Ëasu, v snegu in poledici.

Vezi v turizmuKako ste s svojim delom na

turistiËnem podroËju nadalje-vali po osamosvojitvi? Znano je, da ste že je poleti 1991 ustanovili TuristiËno-športno društvo Kostel, ki je danes eno od najbolj dejavnih turi-stiËnih društev v Sloveniji.

Po osamosvojitvi so se razen delno rešene cestne povezave zaËele težave s sodelovanjem z društvi na Hrvaškem, ki je naglo usihalo. Da bi se vezi kolikor toliko obdržale, sem iskal priložnosti v turizmu in mu namenjal Ëedalje veË svoje energije, še zlasti potem, ko sem moral zaradi omenje-ne ceste (Petrina − MirtoviËi) v predËasni pokoj. Z ustanovi-tvijo T©D Kostel smo nadalje-vali z že zastavljenimi priredi-tvami, ki smo jih povzeli iz Osilnice, predvsem s spusti po Kolpi in drugimi, ter pripra-vljali nove. Najprej smo naj-veË pozornosti namenili ure-janju okolja in ËišËenju Kolpe s pritoki, saj smo v nekaj letih med drugim sanirali okoli 30 divjih odlagališË smeti. Ob velikem razumevanju in po-moËi tedanje obËine KoËevje, Zavoda za gozdove in drugih smo poskrbeli za kontejnerje vsem gospodinjstev z rednim tedenskim odvozom. Prav kmalu smo v okviru projekta TuristiËne zveze Slovenije Mo-ja dežela lepa in gostoljubna uvedli tekmovanje Kostelci pometimo pred svojim pra-gom, ki letos poteka že 13. leto. V tem projektu je T©D postal koordinator desete re-gije, ki poteka od Velikih LašË do Kolpe. Nato smo zaËeli pripravljati, trasirati, markira-

ti in redno vzdrževati tri peš-poti, za kar Kostel nudi izredne priložnosti, pripravljali smo spominke, razglednice, zgi-banke, CD, knjige, organizira-li razne prireditve, teËaje ... Ob pešpoteh in na izpostavlje-nih mestih smo postavili infor-macijske table, umešËene v prijetne kozolËke tipa Leš, ob katerih smo zasadili rože. Od-krili smo spominske plošËe znanim Kostelcem, kipe kro-šnjarja, Kostelke in Ërednika v zgodovinskem parku v Vasi, obnovili dva zanimiva kala in veË studencev, zlasti ob peš-poteh, v spomin na preteklost pred gradom postavili Gavge in ob glavni cesti Kurjo glavi-co, za plezalce pa krajšo uËno plezalno steno. Poudariti velja še, da je T©D uveljavilo bla-govno znamko kostelskega žganja − Kostelsko rakÌjo, ki jo nekateri že uspešno tržijo. In še veliko drugega. NemogoËe je vse našteti.

Kaj bi torej danes imela leta 1998 ustanovljena obËi-na Kostel, Ëe ne bi bilo toliko vidnih uspehov T©D Kostel?

Zaenkrat bolj malo; rezulta-ti se bodo pokazali šele po daljšem Ëasu. Navesti pa je treba nekatere posodobitve cest, vodovodov, postavitev sanitarij, nove prenoËitvene zmogljivosti, osrednjo priredi-tev Tamburanje va Kostele Š Je pa ob ustanovitvi sprejela vse programe T©D in jih pod-prla z željo, da se nadaljujejo. Dejstvo pa je, da so v obËini prenehale z delom veËina tr-govin in gostiln ali gostinskih obratov. Zlasti velik minus predstavlja ukinitev gostin-skega obrata Grajski hram pri gradu, kar je obisk bistveno zmanjšalo. Tudi obnova gra-du se ne nadaljuje. Je pa lani nastal nov obrat brez škodlji-vih vplivov na okolje − polnil-nica izvirske vode Costella, ki si zlagoma utira pot na tržišËe.

Ste s sodelovanjem med obËino in T©D zadovoljni?

Prizadevam si, da bi bilo boljše, saj zaenkrat ni zadovo-ljivo. Glede na to, da imamo skupne cilje, bi s tem dosegli mnogo veËje sinergijske uspe-he. Tega, kar lahko stori dru-štvena organizacija − turi-stiËno društvo s prostovoljnim delom, obËina s profesional-nim delom ne more. ObËina

že nekaj let pripravlja obširen turistiËni projekt Svet Kolpe z mednarodnimi razsežnostmi, vendar k njegovi zasnovi in nastajanju T©D ni povabila. ObËina nima izdelane strate-gije turistiËnega razvoja, vsaj T©D zanjo ne ve.

Ste torej od obËine odrinje-ni. Se vam zdi, da vas je po-vozil Ëas?

Nikakor ne. V T©D vidim še veliko zanimivega dela na podroËju turizma, dela, ki naj bi še naprej populariziral to pokrajino, ki naj bi privabljala nove in nove obiskovalce. ObËina bo morala delovati še veliko let, da bo o njej v sredstvih javnega obvešËanja napisano toliko kot o T©D. Tudi toliko knjig, prireditev, zgi-bank, razglednic in spomin-kov in drugih aktivnosti zlepa ne bo uspela pripraviti. Pou-darjam: le v sodelovanju, v slogi je moË, le skupna priza-devanja k istim ciljem bodo rojevala optimalne uspehe. Pri tem pa je pomembno upoštevati vsa, tudi razliËna mnenja.

Dr. Stanko NikoliË, kot vem, ste za svoja prizadevanja do-bili veË pohval in priznanj razliËnih organizacij na ravni države. Verjetno imate teh še veË od svoje matiËne obËine?

Od obËine ne priËakujem ne zahvale ne nikakršnega priznanja. V T©D delamo za prebivalce in za razvoj turiz-ma, ne za obËino. Zahvalju-jem pa se vsem organizacijam na ravni države, ki spoštujejo in znajo ceniti naša prizade-vanja.

Želim vam še veliko uspe-šnih let v prizadevanjih za lepšo podobo Kostela, za or-ganizacijo športno-rekreativ-nih in drugih prireditev in pri uveljavljanju Kostela v slo-venskem prostoru.

TRPIMIR GORSKI

Foto: SreËko ©ajn

5-6/200788

Zemljevid je velikega for-mata 100 x 65 centimetrov, zložen v žepni format in prile-pljen na trši, lepo oblikovan barvni ovitek. Na severovzho-du obsega še manjše obmoËje sosednje Madžarske z veËjim naseljem Lenti, na jugovzho-du del sosednje Hrvaške z dvema veËjima naseljema »akovec in Varaždin, vkljuËno z Varaždinskim jezerom na Dravi. Na severozahodu se nekoliko dotika tudi sosednje Avstrije. Zemljevid je slikovit, saj obsega veËja obmoËja ravnin in griËevnatega sveta

TuRISTI»NE PuBLIKACIJE

Temeljito prenovljena izletniška karta SV pokrajine

CELOVITO POMURJEPomurje je jedrnat naslov pravkar izšle izletniške karte, temeljito prenovljenega izdelka kartografskega oddelka Geodetskega

zavoda RS. Obsega GoriËko, Mursko raven in Slovenske gorice. Tako poveËan obseg je omogoËilo prviË uporabljeno manjše meri-lo zemljevida − 1:70.000, Ëeprav je ostala vsebina enaka kot na drugih izletniških kartah doslej obiËajnega merila 1:50.000.

z vinorodnimi predeli. Kot je že obiËaj ima koristno izra-bljeni obe strani.

Razen spremenjenega me-rila naj opozorim še na eno zanimivo novost. Nekoliko skrajšani opisi na hrbtni strani so v celoti prevedeni v angle-šËino. Tudi nekaj fotografij je povsem novih, doslej še nikjer objavljenih. Posebej je pou-darjen Krajinski park GoriËko tako na zemljevidu kot v be-sedilu.

Na zemljevidu dokaj vidno izstopa predvsem turistiËna vsebina. Da je po znanih ka-tegorijah vrisana vsa infra-struktura, da so vidno izpisana imena naselij, rek in jezer, da so kmetijske površine loËene od gozdnih in da so vrisane plastnice z nekaterimi nad-morskimi višinami, ni treba poudarjati. V legendi je poja-snjenih veË kot 70 na zemlje-vidu prikazanih topografskih znakov. VeËina se jih nanaša na turizem (turistiËne infor-macije, markirane pešpoti, kolesarske steze, kopališËa, razgledišËa, kulturne in na-ravne zanimivosti, muzeje itd.). Zelo podrobno so obde-lali tudi prenoËitvene in go-stinske zmogljivosti: hotele, gostilne s prenoËišËi, gostišËa, restavracije, izletniške in turi-stiËne kmetije, vinotoËe, vin-ske kleti itd. Dokaj diskretno so vrisane državne meje,

obËinske so spustili. Zemljevid je prijeten že na

pogled, je vsakomur razumljiv in lahko berljiv. Hrbtno stran krasi in prijetno popestri 50 izbranih barvnih fotografij. Med njimi jih je nekaj izdela-nih posebej za to izletniško karto. Najprej so v štirih jezikih (slovensko, angleško, nemško in italijansko) predstavili Po-murje. Za tem sledijo podrob-nejši opisi po zaokroženih krajinskih celotah. K vsaki taki celoti so dodali po nekaj fotografij. Besedila so loËili tako po velikosti Ërk kot po barvah: glavni naslovi in podnaslovi so v modri, po-drobna vsebina (zanimivosti, informacije, nastanitve, go-stinska ponudba itd.) pa v rdeËi barvi. Pojasnila v slo-venskem so v pokonËni, v angleškem jeziku pa v pošev-ni pisavi.

Najprej so podrobneje pred-stavili Krajinski park GoriËko (Grad, Rogaševci, Cankova, Bodonci, MaËkovci, G. Pe-trovci, ©alovci, Hodoš, Prose-njakovci, Fokovci, Kobilje in Dobrovnik). V poglavju Mur-ska ravan sta podrobneje predstavljeni naselji Murska Sobota (k njej so dodali Tišino in Martjance) in Moravske toplice − Terme 3000. Ob to-plicah so opisali še Bogojino, Beltince, Ižakovce, TurnišËe, Veliko Polano in veË manjših naselij. V poglavju Lendavske gorice so najprej predstavili

Pokrovitelj projekta Moja deæela - lepa in gostoljubna

vinorodni okoliš in naselje Lendava. V poglavju Mursko polje preberemo podrobnosti o Gornji Radgoni, nato o zdravilišËu Radenci in naza-dnje še o Ljutomeru. K Sloven-skim goricam so dodali poleg samih goric še Ormož, Jeruza-lem, Veliko nedeljo in nekate-re druge kraje. Slovensko ob-moËje zakljuËuje opis Haloz (Cirkulane, ZavrË, Grad). Na koncu so kratko predstavili še kartografsko prikazan del Hr-vaške, Madžarske in Avstrije.

Pokrovitelj projekta Turizmu pomaga lastna glava



gostoljubna

5-6/2007 89

V katalogu, ki so ga javno-sti predstavili na turistiËni kmetiji Ljubica v vasi Vinhar-je v bližini ©kofje Loke, je s fotografijo, krajšim opisom ponudbe in cenikom na 54 straneh predstavljenih 179 turistiËnih kmetij, v seznamu pa so navedene ostale regi-strirane turistiËne kmetije v Sloveniji. Letošnja novost je predstavitev specializirane ponudbe turistiËnih kmetij, saj je v katalogu 26 nastani-tvenih kmetij, ki so ponudbo prilagodile posameznim cilj-nim skupinam gostov. Tako lahko gostje izbirajo med ekološkimi turistiËnimi kmeti-jami, kmetijami s ponudbo za zdravo življenje, vinogradni-škimi kmetijami, med kmeti-jami, ki so ponudbo prilago-dile družinam z otroki ali otrokom brez spremstva star-šev, kolesarjem prijaznimi tu-ristiËnimi kmetijami in kmeti-jami, prilagojenimi invali-dom.

Zanimanje tujih turistov za turizem na kmetijah je vsako leto veËje. Kataloge lahko turisti dobijo na predstavni-štvih STO v tujini, na medna-

Nov katalog slovenskih turistiËnih kmetij

PRIJAZNO PODEŽELJEZdruženje turistiËnih kmetij Slovenije (ZTKS) je s Slovensko

turistiËno organizacijo (STO) pripravilo izdajo šestega kataloga slovenskih turistiËnih kmetij Prijazno podeželje. Katalog, v kate-rem je predstavljenih 179 turistiËnih kmetij, od tega 24 novih, je izšel v skupni nakladi 95.000 izvodov - 18.000 v slovenskem, 25.000 v nemškem, 29.000 v angleškem, 17.000 v italijanskem in letos prviË tudi 6000 izvodov v francoskem jeziku. Izdajo ka-taloga sta finanËno podprla tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in kmetijsko ministrstvo, strokovno pomoË pri izvedbi projekta pa je zagotovil Kmetijsko gozdarski zavod Celje.

rodnih turistiËnih sejmih in borzah, lahko pa jih naroËijo tudi po elektronski pošti ali spletni strani. Po mnenju predsednice ZTKS Vilme To-polšek ≈je katalog je vsekakor podlaga za številne promocij-ske dejavnosti, s katerimi po-membno prispevamo k bolj-šemu obisku turistiËnih kmetij in slovenskega podeželja. S pomoËjo kataloga si lahko gostje iz Slovenije in tujine sami izberejo kmetijo, ki ustre-za njihovim željam√.

Za kmetije je skupni katalog zelo pomemben, saj pride brez posredovanja turistiËne agencije kar 95 odstotkov gostov. Kmetije iz kataloga pa so predstavljene tudi na dobro obiskanem uradnem slovenskem turistiËnem infor-macijskem portalu www.slo-venia.info. Podatki o obisku portala kažejo, da so vsebine na temo turistiËnih kmetij med najbolj iskanimi.

BrezplaËen katalog je na voljo na sedežu Združenja tu-ristiËnih kmetij Slovenije v Celju (z dopisnico poslano na naslov: ZTKS, Trnoveljska ce-sta 1, 3000 Celje, oziroma prek e-pošte na [email protected]), na distribucijskem centru Slo-venske turistiËne organizacije v Ljubljani ali v turistiËno in-formacijskih centrih.


Zbornik referatov posveta TZS Turizem v zavarovanih obmoËjih je izπel z zaporedno πtevilko 20 s sodelovanjem ministrstva za okolje in pro-stor. V njem so prispevki o vlogi dræave pri spodbujanju in omejevanju turistiËnega razvoja v zavarovanih ob-moËjih, o slednjih in turi-stiËnem napredku Slovenije ter o turizmu v Krajinskem parku GoriËko, SeËoveljskih solinah, Triglavskem naro-dnem parku, Kozjanskem parku, Notranjskem regijskem parku in na obmoËjih Nature 2000.

V knjiæici posveta Moænosti razvoja izletniπtva v Sloveniji, ki je izπla kot 21. v priËujoËi

zbirki, pa so referati o izletniπtvu kot turistiËnem de-javniku, turistiËnih agencijah

TuristiËna misel

ZAVAROVANA OBMO»JA IN IZLETNI©TVO

Zbirka knjiæic TuristiËna misel, ki jo izdaja TuristiËna zveza Slovenije (TZS), je bogatejπa za dve novi publikaciji.

v razvoju izletniπtva, javnem potniπkem prometu in izletniπtvu, zgodbi v izletniπtvu, o izletnikih, obiskovalcih zna-menitosti, kolesarjenju kot izletniπtvu, naπih najbolj obi-skanih izletniπkih toËkah, πolskih izletih, izletniπki kulturi, izletniπtvu in mladinskem tu-rizmu in izletniπki dejavnosti upokojencev.

Obe publikaciji sta brez-plaËno na voljo na TuristiËni zvezi Slovenije, tel. 01 43 41 670, e-poπta [email protected].



gostoljubna

5-6/200790

Na Siwu se je zbralo kar 196 organizatorjev potovanj, agentov in prevoznikov iz tujine, ki so zastopali 140 podjetij. Odziv slovenskih prodajalcev poËitnic je bil zadovoljiv, saj je kar 128 podjetij ponujalo poËitniške pakete, zlasti za prihodnjo sezono. Že jeseni bodo namreË velike agencije izdale svoje kataloge za prihodnje leto.

≈©tevilo, zlasti pa struktura udeležencev desetega Siwa, je vsekakor dokaz, da je slovenska turistiËna borza že prepozna-ven dogodek, priložnost za našo turistiËno ponudbo. Povpraše-vanje na tujem je vse veËje,√ poudarja Dimitrij Piciga, general-ni direktor Slovenske turistiËne organizacije (STO), ki je bila organizatorka portoroške revije slovenskega turizma.

Vstop v leto 2007 ni bil obetaven. Zelena zima je zlasti zaje-la severovzhodno Slovenijo (Mariborsko in Areško Pohorje), kjer pa so brž ponudili smuËarjem druge aktivnosti − vandra-nje po Pohorju, kolesarjenje, predvsem pa ponudbo wellnessa, ogled mesta Maribor. Za smuËarje so seveda hotelirji na Pohor-ju organizirali tudi smuËarske avtobuse, ki so peljali goste na terene, kjer ni bilo veËjih problemov s snegom, denimo na Kope, tudi v Kranjsko Goro in na Krvavec. Terme Maribor priznavajo, da je število gostov in njihovih prenoËitev pod le-tošnjim planom, vendar je Alenka Iskra, predsednica uprave Term Maribor, optimistiËna: ≈Morda bomo do konca leta le uresniËili plan.√ Boji pa se vremena.

Kar so sporoËili v Portorožu tudi hotelirji iz drugih turistiËnih krajih, kjer, razen na Obali, ugotavljajo zamik pri rezervacijah na evropskih tržišËih. Razlog: ≈Nelojalno vreme√, pravijo. V NemËiji opažajo celo trend rezervacij v zadnjih minutah, ki so tudi cenejše od predhodnih rezervacij dopustov, ki so bili na ponudbenih seznamih ali v katalogih na trgu v zaËetku leta.

Razveseljive noviceZelena zima je sicer zmešala štrene mnogim našim ponudni-

kom, Ëeprav pa statistiËni urad le dokazuje rast števila gostov in njihovih prenoËitev. V zaËetku leta je denimo število do-maËih gostov veËje za devet, tujih za 12 odstotkov. Rast je bila tudi pri prenoËitvah - pri domaËih gostih za pet, pri tujcih za enajst odstotkov. April je bil celo rekorden: število domaËih gostov je bilo veËje za 25 odstotkov, tujih za 15, tuje prenoËitve so porasle za 17, domaËe za 23 odstotkov.

Investicije, zlasti v slovenskih termah, se že obrestujejo. Razveseljive novice prihajajo iz tujine, z naših najveËjih emi-tivnih trgov. Italija še vedno zaseda vodilno mesto, ki ga je osvojila lani. Gorazd Skrt, predstavnik STO v Milanu, je naštel razloge za boljši obisk naših zahodnih sosedov: ≈Sodobne ceste, konkurenËne cene, višja kakovost storitev, zlasti wellneška in kulinariËna, uvedba evra, saj lahko zdaj Italijani neposredno primerjajo cene.√ Pojasni, da bo naš imidž izboljšal tudi vstop Slovenije v schengen, hkrati pa si želi veË gostov iz južnega

SPORO»ILA

Zamik rezervacij tudi zaradi ≈nelojalnega√ vremena

PORTORO©KA REVIJA SLOVENSKEGA TURIZMASporoËilo z desete jubilejne slovenske turistiËne borze (SIW) v

Portorožu je spodbudno: ≈Zanimanje za poËitnikovanje v Slove-niji v svetu narašËa, ne le v Evropi, temveË tudi na oddaljenih tržišËih.√ Jeseni naj bi prileteli k nam celo v Ëarterski verigi ja-ponski turisti.

dela Italije, od Rima navzdol. Portorož je veliko priËakoval od letalske linije Jata v Rim, vendar srbski prevoznik ni znal izko-ristiti priložnosti, Ëeprav mu je slovenski turizem omogoËil celo prevoze na trgu Evropske unije. Spet se odpira nemško tržišËe, kjer se kaže konjunkturna rast; poveËalo se je število zaposle-nih. ≈PrviË po letu 1980 se je v NemËiji zgodilo, da narašËa število rezervacij za poËitnice. Tudi za Slovenijo,√ razloži Majda Rozina Dolenc, predstavnica STO v Münchnu. Tudi Jan Cigle-neËki poudarja, da je avstrijsko tržišËe razgibano. Na njem moramo biti previdni s ponudbo, kajti konkurenca je izredno huda. Tudi pri zdravilišËih, kjer prednjaËijo domaËe terme. Trendi v Avstriji so: kolesarjenje, pohodništvo, kulinarika.

Ne gre prezreti dejstva, da je problem Slovenije hotelska infrastruktura. Svetovni gospodarski forum je namreË v svoji raziskavi trga v 124 državah (gre za konkurenËnost poslovne-ga okolja in turistiËne infrastrukture) ugotovil, da se je Slove-nija uvrstila na 35. mesto pri številu hotelskih sob na prebival-ca. Njena ocena je 0,8. Hrvaška je denimo na devetem mestu, Avstrija z rezultatom 3,6 kotira celo na tretjem. Prvo in drugo mesto zasedata Ciper in Malta.

VeË letal na naših letališËihSlovenski turizem utrjuje tudi Ëedalje veËje število letalskih

povezav s svetom. Na mariborskem letališËu pristaja prvi niz-kocenovnik, irski Ryanair (do jeseni je kupljenih že 12.000 vo-zovnic), na ljubljansko letališËe prihaja že 12 prevoznikov, njihova letala letijo na 46 progah. STO je namenila za marke-ting slovenskih letališË milijon evrov. Dimitrij Piciga poudarja: ≈Nismo dobili novih koliËin denarja iz državnega proraËuna. Denar smo prerazdelili v proraËunu STO.√ Piciga je v Portorožu tudi napovedal pet ali celo šest novih letalskih linij v priho-dnjem letu, denimo v Atene, Skandinavijo, na Irsko, v NemËi-jo, tudi z Japonske naj bi priletela Ëarterska letala.

Formula 4 + 6 + 8 se uresniËujeMinister za gospodarstvo Andrej Vizjak ocenjuje, da se for-

mula 4 + 6 + 8 že uresniËuje. Gre za napovedi poveËanja šte-vila prenoËitev, gostov in deviznega priliva. ≈Obetam si celo boljše rezultate,√ je optimistiËen Vizjak, ki pa opozarja, da Slo-venija še ni letalska destinacija. ≈Smo šele na zaËetek, naše linije do tujih letališËe so prve lastovke,√ je prepriËan minister, ki se zavzema za veËje povezovanje slovenskih letališË, saj je to kljuËno za veËjo uËinkovitost ponudbe. Vizjak omenja: ≈Na množiËni turizem se pri nas ne pripravljamo. Tega si tudi ne želimo. Cilj Slovenije ni, da bi privabili na stotisoËe turistov iz Kitajske.√

Besedilo in foto: MANFRED MER©NIK

Hotel Hvala je vabil goste iz tujine s posteljo, kar zgovorno kaže na prijaznost hotelske ponudbe v PosoËju.

5-6/2007 91

Namen projekta Banka turistiËnih priložnosti Slovenije je diskretno povezovanje potencialnih turistiËnih poslovnih idej in sredstev za njihovo uresniËevanje. Obstajata dve vrsti komi-tentov banke. Komitenti, ki vlagajo idejne pologe, svoje ideje predstavljajo z namenom, da bi jih uresniËevali sami ali z morebitnimi partnerji, nekateri pa želijo ideje tudi prodati ali podariti. Komitenti, ki vlagajo energijske pologe, z njimi ponu-jajo sredstva za uresniËevanje idej. Ta lahko zajemajo finanËna in materialna sredstva ter znanje in izkušnje. Povezave med komitenti, ki se ob tem porajajo, poveËujejo možnosti za hitrej-šo in uspešnejšo uresniËitev predstavljenih priložnosti sloven-skega turizma.

Poleg velikega števila obiskovalcev spletne strani www.BTPS.si in novih idejnih pologov je BTPS prejela veË zanimivih energijskih pologov, ki zajemajo tako finanËna sredstva (Me-stna obËina Ljubljana in banka Hypo) kot nepremiËnine (hiši in travnik v Z Sloveniji ter prostori Muzeja premoderne ume-tnosti v bližini GeometriËnega središËa Slovenije). Spomladi je prvi komitent prek BTPS energijskega pologa dobil sredstva za izdelavo poslovnega naËrta za svojo zamisel, maja pa je bil objavljen tudi energijski polog MO Koper, ki je za uresniËeva-nja najboljših BTPS idej na obmoËju njihove obËine namenila 20.000 evrov. Ideje, Ëakajo vas. VeË informacij: www.BTPS.si

Hkrati s projektom BTPS, ki spodbuja prve korake pri ure-sniËevanju idej, Ëetrto leto zapored teËe tudi projekt nagra-jevanja turistiËnih novosti, ki so že uspešno zaživele. Sejalec je nagrada STO za ustvarjalne in inovativne dosežke v turiz-mu, ki prispevajo k veËji prepoznavnosti turistiËne ponudbe Slovenije.

Na letošnji razpis se je s predprijavami odzvalo 20 turistiËnih ponudnikov in nastala je nova spletna stran s predstavitvami njihovih uspelih turistiËnih domislic. Poleg zanimivega branja obiskovalce na spletni strani Ëakata klasiËen in ≈satelitski√ in-teraktivni zemljevid, po katerem lahko od predprijave do predprijave potujejo prek spleta ali se na raziskovanje prija-vljenih novosti odpravijo v prostem Ëasu. Na spletni strani je dodana tudi možnost oddaje komentarjev o posameznih novo-stih, ki bodo v pomoË strokovni komisiji. Ta bo izbirala finaliste, ki bodo nato pripravili podrobne prijave. Da bodo med njimi lažje izbrali zmagovalce, bodo Ëlani komisije jeseni vse finaliste tudi obiskali. SveËana podelitev zlatega, srebrnega in brona-stega sejalca bo potekala v sklopu Slovenskega turistiËnega foruma konec leta. Napeto bo vse do razglasitve ...

VeË informacij: www.slovenia.info/sejalec

Banka in Sejalec

NOVOSTI IN DENAR ZA OBETAVNE TURISTI»NE IDEJE

Banka turistiËnih priložnosti Slovenije (BTPS) in Sejalec sta projekta Slovenske turistiËne organizacije (STO), namenjena vzpostavitvi turistiËnim inovacijam prijaznega podpornega okolja. Zadnji rezultati potrjujejo, da sta oba projekta na pravi poti. Na razpisu Sejalec 2007 sodeluje 20 zanimivih slovenskih turistiËnih novosti, BTPS pa je objavila novo priložnost Mestne obËine Koper za podporo najbolj perspektivnim turistiËnim ide-jam v višini 20.000 evrov.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvedbe posame-znih naložb na podroËju turistiËne infrastrukture, ki bodo vplivale na razvoj turistiËne destinacije, kamor sodijo naložbe v nastanitvene zmogljivosti treh ali veË zvezdic, bazene in bazenske komplekse, wellness centre kot del dodatne ponud-be v okviru že obstojeËih hotelov ter hotelskih in apartmajskih naselij predlagatelja, izgradnjo in prenovo žiËniških naprav in umetno zasneževanje, igrišËa za golf, pretežno namenjena turistom, in zabavišËne parke.

Poglavitni pogoj za kandidiranje je pridobljeno gradbeno dovoljenje. Bistvena razlika v primerjavi s preteklimi razpisi na podroËju turistiËne infrastrukture je, da morajo naložbeniki Ëakati z izvajanjem naložbe vse do prejema sklepa o odobritvi sofinanciranja, medtem ko je bilo treba prej Ëakati do oddaje vloge na razpis. Ta sprememba je posledica spremenjene za-konodaje Eu.

PredraËunska vrednost upraviËenih stroškov prijavljene naložbe mora biti najmanj 500.000 evrov (brez DDV) za velika podjetja in najmanj 2,5 milijona evrov (brez DDV) za mala in srednja podjetja. Višina sofinanciranja upraviËenih stroškov posamezne naložbe v obnovo in posodobitev obstojeËe in iz-gradnjo nove turistiËne infrastrukture lahko dosega najveË štiri milijone evrov za posamezno naložbo oziroma ne veË kot 25 odstotkov upraviËenih stroškov naložbe za velika podjetja in 35 odstotkov upraviËenih stroškov naložbe za mala in sre-dnja podjetja. upraviËeni stroški so stroški gradnje in stroški nabave opreme in naprav.

Razpis bo odprt do porabe sredstev. Prvo odpiranje prispelih vlog je predvideno 18. julija, naslednja odpiranja pa 14. no-vembra 2007, 6. februarja, 4. junija in 19. novembra 2008. Vsa naslednja odpiranja so predvidena vsako prvo sredo v febru-arju, juniju in novembru. Odpiranja ne bodo javna.

Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na spletnih straneh ministrstva za gospodarstvo ali v recepciji na sedežu ministrstva, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana.

Objavljen bo tudi poseben razpis za mala in srednje velika podjetja, ki bo namenjen naložbam v turistiËne nastanitvene zmogljivosti, ki bodo zagotavljale najmanj deset novih ležišË, in sicer v vrednosti od 250.000 do 2,5 milijona evrov. Višina razpisanih sredstev bo 20 milijonov evrov. Višina sofinancira-nja bo 40 odstotkov upraviËenih stroškov oziroma najveË do 750.000 evrov. Razpis bo izvedel Slovenski podjetniški sklad.

Javni razpis za dvig konkurenËnosti turistiËnega gospodarstva

EVROPSKI DENAR ZA TURIZEMJunija je bil v Uradnem listu RS objavljen javni razpis za dvig

konkurenËnosti turistiËnega gospodarstva − turistiËna infra-struktura, prvi razpis iz nove finanËne perspektive 2007 - 2013. Cilj razpisa je dvig kakovosti in pestrosti turistiËne ponudbe, ustvarjanje novih prenoËitev, novih zaposlitev in doseganje višje dodane vrednosti na zaposlenega. Na razpis se lahko pri-javijo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, registrirane po zakonu o gospodarskih družbah. Višina razpisa-nih sredstev je 50 milijonov evrov, 85 odstotkov so sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa je iz nacionalnega proraËuna.


5-6/200792

Ob otvoritvenem poletu sta minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in generalni direktor Direktorata za turizem mag. Marjan Hribar poudarila, da z novimi poleti na maribor-sko letališËe Slovenija priËakuje ponovno poveËanje prihodov. To pomeni dodatno spodbudo za nadaljnji razvoj ne samo destinacij severovzhodne, temveË celotne Slovenije. Po-leg priËakovanih 10.000 turi-stov iz Velike Britanije prinaša nova letalska linija dodatne zaposlitve v okolju, za katere-ga je znaËilno uspešno pre-strukturiranje nekdaj izrazito industrijskega obmoËja. Z uvedbo nove linije pa priËa-kujemo tudi nov segment go-stov. Doslej so to bili predvsem poslovni gostje, zdaj pa lahko priËakujemo tudi goste, ki bo-do v Sloveniji preživljali svoje poËitnice in ustvarili veËje število prenoËitev. Mag. Dimi-trij Piciga, direktor Slovenske turistiËne organizacije, je po-jasnil, da nova letalska linija ne pomeni samo odliËne prilo-žnosti za trženje turistiËne po-nudbe, temveË tudi priložnost za ciljno umešËanje Slovenije na angleškem trgu in zato bi želeli, da se temu letu z britan-skega trga pridružijo še zimski Ëarterski leti v Slovenijo, saj je ocenjeni potencial gostov iz Velike Britanije še velik.

Slovenija ima štirinajst letališË. Od tega so tri letališËa med-narodna (letališËe Ljubljana, letališËe Maribor in letališËe Portorož), ki vzdržujejo povezave s 30 destinacijami, ter letali-šËe Cerklje ob Krki. Osrednje letališËe je letališËe Ljubljana. LetališËi Maribor in Cerklje sta pomembni tudi zaradi bližine Zagreba, mariborsko letališËe pa je še posebej zanimivo za potnike iz Avstrije. Po analizah sta z geografskega vidika za nadaljnji razvoj letalskega turizma pomembni emitivni tržišËi Velike Britanije in Irske. πtevilo prihodov turistov iz Velike Brita-nije zlasti po letu 2004 narašËa, kar je tudi posledica vstopa Slovenije v Eu. Tako se po številu turistiËnih prenoËitev trg Velike Britanije v slovenskem turizmu uvršËa na Ëetrto mesto za Italijo, Avstrijo in NemËijo.

Ryanair med Mariborom in Londonom

VE» GOSTOV Z NOVO LETALSKO LINIJO

Od junija je Maribor z novo letalsko linijo nizkocenovnega prevoznika Rynair trikrat tedensko povezan z Londonom.

Motiv za oglaševanje na tako imenovanem jumbo plakatnih mestih aprila in junija v Münchnu in v Frankfurtu je del celo-stne in celovite promocijsko-trženjske akcije, s katerimi je STO v partnerskem sodelovanju z destinacijo Julijske Alpe Sloveni-jo tuji javnosti predstavila kot cilj za odliËen oddih. STO je se-rijo oglasov, med katere sodi tudi nagrajeni, izbrala na javnem razpisu za oblikovanje vizualih oglasnih sporoËil. PriËujoËi plakat so pripravili v studiu ARDI design&komunikacije, kate-rega kreativna direktorja sta Matjaž »uk in Jurij Dobrila, avtor fotografije pa je Stane Klemenc.

Kakovosten, sodoben in inovativen

PRIZNANJE VELEPLAKATU SLOVENIJE

Oglas, ki ga je v obliki veleplakata v oglaševalski kampanji na nemškem trgu Slovenska turistiËna organizacija (STO) uporabila na temo oddiha v Julijskih Alpah in pohodništva z naslovom Pause, je ugledna nemška strokovna revija Werben&Verkaufen po ocenjevanju priznanega instituta Markt-forschungsinstitut IMAS v konkurenci 15.000 oglasov kot veliki plakat po kakovosti uvrstila na odliËno sedmo mesto.

Pokrovitelj projekta VeË znanja za veË turizma


5-6/2007 93

Ker so druæba Hit in odvisne druæbe v skupini Hit s svojo tu-ristiËno-storitveno dejavnostjo neposredno in integralno pove-zane s celovitim razvojem obmoËij, kjer so razliËne turistiËne zmogljivosti, je politika druæbene odgovornosti in aktivnega odnosa z druæbenim okoljem eden izmed pomembnejπih ele-mentov poslovanja skupine. Druæba Hit je tako za razliËne projekte πirπega druæbenega pomena, podporo izobraæevalnim institucijam, sponzorske, donatorske in druge dejavnosti v lanskem letu namenila veË kot πtiri milijone evrov (milijardo tolarjev).

Hit v letu 2006

ENO NAJUSPE©NEJ©IH POSLOVNIH LET

Nadzorni svet druæbe Hit je konec junija obravnaval in potrdil letno poroËilo druæbe Hit, ki je v letu 2006 kljub obseænim obno-vitvenim gradbenim delom v igralniπko-zabaviπËnem centru Park ter gradnji novega dela hotela Perla, kar je obËutno ovira-lo normalno poslovanje teh centrov, ustvarila 229,5 milijona evra (55 milijard tolarjev) veË od gospodarskega naËrta ter 208,8 milijona evra (50 milijard tolarjev) igralniπke realizacije, kar je najviπja realizacija v zgodovini druæbe Hit.

Hit bo imel v lasti 51-odstotni, Harrah's pa 49-odstotni delež novoustanovljene družbe, ki bo zgradila turistiËno-zabavišËni center. ≈Naš cilj je, da zgradimo turistiËni center, ki bo povezo-valec turizma v regiji, predvsem pa bo usmerjen na celotno svetovno tržišËe. Delovanje tega centra bo izredno pozitivno vplivalo na številne sektorje regionalnega in celotnega slo-venskega gospodarstva,√ je dejal predsednik uprave družbe Hit mag. Niko Trošt. ≈Ta projekt bo po naËrtih vkljuËeval širok spekter turistiËnih storitev, zabavo, sprostitev, nakupovanje, igralniško zabavo, razliËne prireditve, koncerte, in upam, da bo postal generator turistiËnega razvoja celotne Goriške regije ter bližnjih turistiËnih obmoËij: Bovškega, Vipavske doline, Krasa in sosednjih italijanskih regij. Ocenjujemo, da bo nad 90 odstotkov gostov prišlo iz tujine. Gostje se bodo lahko zanesli na zelo dobro razvito avtocestno in letališko infrastrukturo,√ je povedal Chuck Atwood, podpredsednik uprave Harrah's En-tertainment.

TuristiËno-zabavišËni center bo gostom ponujal petzvezdiËni hotel s 650 sobami, štririzvezdiËni hotel z 850 sobami, veËna-menski kongresno-prireditveni del z 2000 sedišËi, restavracije s 1400 sedeži, bare in klube s 400 sedeži, igralniško-zabavišËni del z do 3000 igralnimi avtomati in 120 igralnimi mizami ter sprostitveni wellness-bazenski kompleks, ki se bo razprostiral na 12.000 kvadratnih metrih. Ob centru je predvidenih tudi 3900 parkirnih mest. Poleg dolgoroËnega vpliva na razvoj re-gijske in slovenske turistiËne industrije naj bi center predstavljal izjemno poslovno priložnost za mnoga lokalna in regionalna podjetja ter posameznike. Njegova gradnja bo lahko ponudila zaposlitvene priložnosti za veË kot 4500 ljudi raznih poklicev (inženirji, gradbeniki, dekoraterji, razliËni dobavitelji ...). Potem bo center zaposloval 3200 ljudi in prinašal znatne davËne prihodke za državo in lokalne skupnosti. Poleg tega bo za svoje delovanje potreboval številne proizvode in storitve (hrana in pijaËa, razliËno blago, vzdrževanje in druge storitve; letno do 165 milijonov evrov), kar bo obËutno vplivalo na rast vseh sektorjev regijskega gospodarstva. Pri naËrtovanju centra partnerja predvidevata tesno sodelovanje z lokalnimi sku-pnostmi, saj je eden izmed kljuËnih dogovorjenih elementov ustrezna lokacija centra znotraj lokalnega okolja v skladu z lokalnimi razvojnimi naËrti in najvišjimi okoljskimi standardi.

NaËrti Hita in Harrah's Entertainmenta

NAJVE»JI EVROPSKI TURISTI»NO-ZABAVI©»NI

CENTERNovogoriški Hit in ameriški Harrah's Entertainment, Inc.

(NYSE:HET) sta sklenila dogovor, ki naj bi pripeljal do gradnje najveËjega evropskega turistiËno zabavišËnega centra v Novi Gorici v Sloveniji. Skupni projekt Hita, vodilnega slovenskega turistiËnega ponudnika, in družbe Harrah's Entertainment, naj-veËjega svetovnega igralniško-zabavišËnega podjetja, temelji na pripravljenosti slovenske vlade za pripravo postopkov za sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo omogoËala izvedbo projek-ta. NaËrtovani center bo vseboval hotele najvišjega svetovnega razreda s 1500 sobami, kongresni in prireditveni center, obsežne wellness in bazenske površine, prvorazredne restavracije, igral-nico ter zabavišËne, športne in nakupovalne zmogljivosti najviš-je kakovosti. Ocenjena vrednost projekta je 750 milijonov evrov.

Po poldrugem letu zahtevnih obnovitvenih del v skupni vrednosti 25 milijonov evrov je center Park, sicer zibelka razvo-ja družbe Hit, kjer se je pred 23 leti zaËel razvoj zdaj najveËje-ga slovenskega turistiËnega podjetja, obnovljen in omogoËa celovito ponudbo zabave, od atraktivnih koncertov in zabav-nih programov v prireditvenem delu centra do prvovrstne kulinarike. Gostje lahko sreËo poskusijo na skoraj 800 najso-dobnejših igralnih avtomatih, elektronskih ruletah in igralnih mizah. Najzahtevnejšim gostom Park omogoËa igralniško za-bavo v loËenih, prive prostorih.

Celovita ponudba zabave

NOVA PODOBA PARKANova Gorica je poleg legendarne Perle dobila prenovljen

igralniško-zabavišËni center Park.


TURISTI»NI TELEFON 080-1900

sponzor projekta

Moja deæela - lepa in gostoljubna


5-6/200794

Za seznanjanje z aktualnimi vprašanji dela turistiËne dru-štvene organizacije (TDO) in izmenjavo izkušenj TuristiËna zveza Slovenije (TZS) že vrsto let pripravlja sreËanje predse-dnikov oziroma predstavnikov turistiËnih društev in zvez. Le-tošnje je bilo 15. junija na ze-leni, prijetno osvežilni in prija-zni gostiteljici Rogli. Stoštiri-deset udeležencev posveta so pozdravili predsednik Turi-stiËne zveze Slovenije Domink S. »ernjak, zreški župan Boris Podvršnik, predsednica Turi-stiËnega društva ZreËe Alojzija ©prajc, direktor ZdravilišËa Rimske Toplice in svetovalec uprave Unior turizem Maks BreËko ter predsednik uprave slednjega Damjan Pintar.

V uvodnem prispevku je di-rektor direktorata za turizem ministrstva za gospodarstvo mag. Marjan Hribar predstavil stanje in perspektive turistiËne-ga razvoja v Sloveniji in Evropi.

Opozoril je tudi na pomen turi-stiËne društvene organizacije in med drugim poudaril, da bo po zadani viziji Slovenija postala razvit turistiËni cilj z raznoliko in kakovostno turi-stiËno ponudbo s poudarkom na krajših poËitnicah, z atrak-tivnimi in raznolikimi integral-nimi turistiËnimi proizvodi pa bo tudi zaželena za daljše poËitnice. Turizem je dejav-nost, ki ima v narodnih gospo-darstvih povezovalni medsek-torski znaËaj in je pomembna in perspektivna dejavnost z visokimi multiplikativnimi uËinki, zato ji v slovenskem gospodarstvu namenjamo ve-lik pomen. V Sloveniji znaša turistiËni multiplikator 1,7, kar to dejavnost uvršËa med tiste

z najvišjim panožnim multipli-katorjem pri nas, povezuje pa tudi številne gospodarske de-javnosti in pospešuje regional-ni razvoj. »lanstvo v Evropski uniji ugodno vpliva na turizem predvsem z vidika prepoznav-nosti in promocije Slovenije v svetu in omogoËa lažje trženje naše turistiËne ponudbe. ©e toliko bolj bo to poudarjeno, ko bo Slovenija v prvi polovici prihodnjega leta predsedova-la Eu, zato menimo, da je to za nas pomembna poslovna pri-ložnost. Konec aprila bo na Brdu pri Kranju tudi mednaro-dna konferenca Kulturna de-dišËina in turizem, ki jo pripra-vljamo v sodelovanju z mini-strstvom za kulturo, je še pove-dal Marjan Hribar.

Destinacijske organizacije

O vlogi turistiËnih društev v luËi nadgradnje organizira-nosti slovenskega turizma je

Posvet turistiËne društvene organizacije na Rogli

TURISTI»NI RAZVOJ IN VLOGA DRU©TEV

Karmen Burger, ©tefan Dravec, Alojzija ©prajc in Jože Protner

IZ DELA

Dominik S. »ernjak

Marjan Hribar Dejan Podgorπek

5-6/2007 95

nato spregovoril namestnik direktorja Slovenske turistiËne organizacije Dejan Podgor-šek. Strategija razvoja turizma predvideva veËjo uËinkovi-tost panoge in v okviru tega tudi turistiËne društvene de-javnosti. Za nadgradnjo or-ganiziranosti na lokalni in regionalni ravni je zato v za-snovi model ustanovitve in delovanja destinacijskih or-

ganizacij (DO) in regionalnih destinacijskih organizacij. Z vidika povezovanja ponu-dnikov bo tako veË možnosti, saj se bodo lahko vsi povezo-vali z vsemi. Najpomembnej-ša raven za uËinkovito regio-nalno organiziranost je lokal-na, ne državna. Sodelovanje s številnimi obËinami je zara-di njihove razliËnosti zelo te-žavno, vendar je cilj, da že razvitih ne omejujemo, nera-zvitim pa pomagamo. Desti-nacijskih organizacij naj bi bilo Ëim manj, nikakor ne v vsaki obËini, in financirale naj bi se tudi s pomoËjo par-tnerskega sodelovanja med javnim, zasebnim in društve-nim sektorjem. Za slednjega je Dejan Podgoršek menil, naj bi bolj tržil svojo ponud-bo, se povezal tudi s turi-stiËnimi agencijami in si pri-zadeval za oblikovanje ino-vativnih produktov.

Podnebne spremembe

Prispevek o za turistiËni ra-zvoj pomembnih podnebnih spremembah in možnostih za njihovo zmanjševanje je pri-pravila dr. LuËka Kajfež Bo-gataj, zaradi njene zadržano-

sti pa ga je predstavila dr. Zalika »repinšek z bioteh-niËne fakultete. Podnebne spremembe so že tu in bodo tu tudi ostale, in to za vedno. Zato jih morajo turistiËni de-lavci Ëimprej sprejeti kot del realnosti. PovpreËna letna temperatura zraka in tal se

povsod v Sloveniji zvišujeta. Manj je zelo hladnih dni in vse veË vroËih dni. Manj je tudi nevihtnih dni in dni s snežno odejo, pa tudi njena debelina se tanjša. Klimatolo-gi predvidevajo, da se bodo podnebne spremembe še stopnjevale. Podnebje pa je pomemben resurs za turizem. Vpliva na izbiro kraja in Ëasa letovanja, doloËa turistiËno infrastrukturo in ponudbo dejavnosti. Naloga turizma v prihodnosti je zato blaženje podnebnih sprememb in pri-lagajanje nanje. V bodoËnosti zato priËakujemo, da se bo vse bolj uveljavljal ekološko naravnan turizem. Okolje bodo spoštovali ekološko ozavešËeni turisti, morali pa ga bodo spoštovati in ponudi-ti okolju bolj prijazne oblike

Boris Podvrπnik Damjan Pintar in Dominik S. »ernjak

Maks BreËko

Zalika »repinπek

5-6/200796

tudi ponudniki, to so hotelirji in turistiËne agencije. Žal je turizem še marsikje pomemb-na obremenitev in degrada-cija okolja. V zvezi s podneb-nimi razmerami pa lahko turi-stiËna društva pomembno prispevajo k ozavešËanju lo-kalnega prebivalstva in tudi gostov. Svoj prispevek imajo lahko zelo konkretno pri bla-ženju, kjer je na prvem mestu racionalna raba energije, pa tudi varËevanju z vodo in pri prilagajanju.

Povezovanje, izobraževanje,

promocijaStrateške usmeritve TDO in

TuristiËne zveze Slovenije je predstavil predsednik slednje Dominik S. »ernjak. V svojem prispevku je poudaril pred-vsem veËjo informiranost v delovanju TDO, veËje povezo-vanje na lokalni in regionalni ravni, razmislek o mednaro-dnem sodelovanju, izobraže-vanje vodstva in Ëlanov, veË promocijskih dejavnosti turi-stiËnih društev, dodatne de-javnosti in še veË udeležencev v okviru spomladanskega Ëi-šËenja okolja in urejanja Slo-venije, tudi v okviru projekta Moja dežela lepa in gosto-ljubna s poudarkom na ome-jevanju podnebnih spre-memb, za kar moramo vsi prispevati svoj delež. Po-membni so tudi ustvarjanje gostoljubnega in strpnega vzdušja, delo med mladimi v turizmu, ozavešËanje prebi-valstva za življenje in delova-nje s turizmom in zanj, poseb-na pozornost domaËemu go-stu, negovanje prostovoljnega dela, ki mora biti tudi primer-no ovrednoteno. Ob tem je predsednik »ernjak poudaril,

da zveza združuje nekaj veË kot 200.000 Ëlanov, ki skrbijo zlasti za urejeno in živahno domaËe okolje. Vsi so prosto-voljci. Pa izraËunajmo. »e bi denimo vsak od njih delal po eno uro na mesec, pa delajo zagotovo veË, bi to pomenilo približno 2,5 milijona ur pro-stovoljnega dela letno, in Ëe upoštevamo kar se da nizko postavko za te ure, recimo evro, dobimo zmnožek v višini dobrih dveh milijonov evrov na leto, ki jih nihËe ne plaËa. Tega bi se morali nujno zave-dati vsi v Sloveniji. Zato je toliko bolj pomembno, da natanËno in verodostojno beležimo in javno vodimo evidenco prostovoljnega dela v okviru turistiËne društvene organizacije, in to je tudi izziv za sprejem zakona o prosto-voljstvu. Med prednostnimi nalogami pa je predsednik TZS omenil še ekonomsko osamosvajanje društev in zvez, pridobivanje novih Ëla-nov v TDO, ustanavljanje novih društev in priprave na organiziranost v okviru po-krajin.

uvod v drugi del posveta o zakonodaji in TD je podal mag. Žarko Mlekuž. Beseda je nato tekla tudi o turistiËni zakonodaji, posebej o novo-stih zakona o gostinstvu, ki ga je predstavil Marko Podre-kar z ministrstva za gospodar-stvo, o sobodajalstvu in turi-stiËnem vodenju pa je spre-govorila mag. Snežana ©ker-binc z Gospodarske zbornice Slovenije - Zbornice za turizem in gostinstvo. O lani sprejetem zakonu o društvih je nekaj pojasnil podala še predstav-nica ministrstva za notranje zadeve Sabina Dolinšek.

Izmenjava izkušenjNa dveh delavnicah so

nato obravnavali nekaj pe-reËih vprašanj delovanja TDO in predstavili primere dobre-ga dela. Na prvi, ki jo je vodil ©tefan Dravec, v okviru zako-nodaje možnost pridobivanja statusa delovanja v javnem interesu in nepovratnih sred-stev za programe in projekte turistiËnega društva. Najprej je bilo poudarjeno, da se jese-ni prav zaradi statusa delo-vanja v javnem interesu predvideva dopolnitev zako-na o društvih. V tej zvezi so številni predstavniki TD pred-stavili vrsto vprašanj in dilem, povezanih s tem statusom, in med drugim poudarili: župani naj se pri dodeljevanju fi-nanËnih sredstev ne bi sklice-vali na javni interes, status delovanja v javnem interesu daje prednost pri ustreznih razpisih države, pri doloËitvi tega statusa naj bi imela od-loËilno vlogo TZS, doloËiti je treba, kdo naj za ta status zaprosi, vprašanja je treba reševati od spodaj navzgor, ne obratno, za javni interes dela s prostovoljnim delom veËina TD, v TD delajo prosto-voljno, njihove rezultate pa tržijo drugi, treba je jasno opredeliti, kaj sploh je javni interes, vsa TD z vidnimi do-sežki na podroËju turizma naj bi imela status delovanja v javnem interesu, javni interes naj bi opredeljevali doseženi rezultati in programi dela. Povzetek živahne razprave bi bilo moË strniti v sklep, da je problematiko statusa delova-nja v javnem interesu ob od-loËilni besedi TZS in TD treba v zakonu zelo jasno, vendar dovolj enostavno in razumlji-vo opredeliti.

Drugi del razprave se je nanašal na prav tako vroËo temo − zaraËunavanje obve-znosti turistiËnih društev agenciji SAZAS. VeËino prire-ditev TD pripravijo s prosto-voljnim delom, brez vstopnine ali drugih prihodkov, in tudi nastopajoËi v kulturnih pro-gramih obiËajno ne zaraËu-navajo stroškov, kar velja tudi za razne humanitarne prire-ditve. Ne glede na to pa SA-ZAS neusmiljeno pošilja raËu-ne. Namesto da bi bila TD za svoje prostovoljno delo v ko-rist razvoja turizma nagraje-na, so obdavËena in posle-diËno s tem upada volja Ëla-nov do prostovoljnega dela. Menili so, da bi moral SAZAS ali imeti pogodbe z društvi ali pa mora to problematiko za vsa TD rešiti TZS. Nasploh bi

TD morali Ëim bolj razbreme-niti vsakovrstne birokracije.

Na drugi delavnici o naËi-nu, kako priti do nepovratnih sredstev za programe in pro-jekte TD, ki jo je vodil »rtomir ©pacapan, sta bila predsta-vljena primera dobrih praks,

Æarko Mlekuæ Marko Podrekar Sneæana ©kerbinc Sabina Dolinπek

5-6/2007 97

in sicer projekt Turizem brez meja: potovanje med barva-mi, glasbo in okusi ter Turi-stiËno društvo Briše. Projekt Turizem brez meja je bil prija-vljen na PPS Interreg IIIA. Prijaviteljica je bila RRA se-verne Primorske, d. o. o., No-va Gorica. Tjaša Petelin BaËar je predstavila osrednje dejavnosti v projektu in rezul-

tate. Opozorila je tudi na po-glavitne težave, s katerimi so se sooËili pri izvajanju projek-ta, predvsem se to nanaša na problem plaËevanja vnaprej ter zakasnitev pri vraËilu sredstev države. David Kozjek je predstavil delovanje Turi-

stiËnega društva Briše v Pol-hograjskih Dolomitih. Poudaril je, da ima društvo težave pri izvajanju razliËnih dejavnosti, ki so vezane predvsem na fi-nanciranje. Na tej delavnici so sklenili, naj se za ureditev financiranja društev na naci-onalni ravni pripravi primer-java financiranja društev po vsej Sloveniji in poda pobudo o enotni ureditvi tega po-droËja, društvom, ki se prija-vljajo na razliËne razpise in so uspešna pri pridobitvi sred-stev (državni, evropskih), naj se nudi finanËno pomoË za premostitev likvidnostnih te-žav, ki nastajajo zaradi pravi-la povraËila stroškov, in pri-zadevali naj bi si tudi za boljšo dostopnost do spletnih strani in poskrbeli za izbor razpisov, primernih za turi-stiËna društva.

V popoldanskem delu sreËanja je sledilo še druženje s kulturnim programom z glasbenimi nastopi turistiËnih društev Rogla − Resnik, Vele-nje in GloboËe.

Zbornik s prispevki posveta na Rogli je objavljen na sple-tni strani www.turisticna-zve-za.si.

»ASTNI »LAN TURISTI»NE

ZVEZE SLOVENIJE

Ob zakljuËku posveta na Rogli je bil donedav-ni dolgoletni prizadevni predsednik TuristiËne zveze Slovenije dr. Mar-jan RožiË razglašen za Ëastnega Ëlana zveze. V svoji zahvali za ime-novanje je dr. RožiË po-udaril, da za njegovim delom stoji delo celotne turistiËne društvene or-ganizacije, in zagotovil, da želi bolj kot Ëastni Ëlan biti Ëim bolj delav-ni Ëlan TDO. Za Ëastne Ëlane TZS so bili doslej imenovani še dr. Matjaž Kmecl, dr. Dušan Plut in Janez BohoriË.

5-6/200798

Pobuda za organizacijo teËaja je prišla iz vrst turistiË-nih društev, ki se na svojih obmoËjih delovanja v tem Ëasu skoraj vsakodnevno sreËujejo s povpraševanjem po lokalnem vodenju. Na pobudo se je odzvala TZGP in v sodelovanju z LTO So-toËje ter Fundacijo Poti miru v PosoËju objavila razpis. Zanimanje za vkljuËitev v usposabljanje je bilo prese-netljivo veliko, saj se je na razpis prijavilo kar 68 kandi-datov. Mnogo je bilo študen-tov, Ëlanov turistiËnih druš-tev in turistiËnih ponudnikov, ki svoje goste radi seznanjajo z znaËilnostmi obmoËja. V teËaj se je nato vkljuËilo šti-rideset kandidatov iz obËin Tolmin, Kobarid in Bovec, po eden pa tudi iz obËin Idrija in Logatec.

Program usposabljanja je obsegal teoretiËni del, to je znanja in vešËine iz tehnik vodenja, psihologije vodenja, postopanja v kritiËnih situaci-jah, bontona in etiËnega ko-deksa turistiËnih vodnikov, nastopanja v javnosti, turis-tiËne zakonodaje in osnov poslovanja v turizmu. Posebni del so sestavljala predavanja o zgodovini obmoËja, geogra-fskih znaËilnostih, kulturni dedišËini in etnologiji, narav-nih vrednotah in njihovem varovanju, znaËilnih turistiË-nih produktih PosoËja, kot so športi v naravi, ribolov in soška postrv, dedišËina soške

fronte in Triglavski narodni park.

Izvajalka splošnega pro-grama usposabljanja za lo-kalne turistiËne vodnike je bila TZGP, za izpopolnjevalni program za vodenje po Poteh miru pa Fundacija Poti miru v PosoËju. Ta je vkljuËeval tudi terenske oglede prizorišË prve svetovne vojne na Tolmin-skem, Kobariškem in Bo-vškem, kjer nastaja veriga muzejev na prostem.

Kandidati za vodnike so morali izdelati seminarsko nalogo na izbrano temo, po-vezano s turistiËnimi proizvo-di, znaËilnostmi in poseb-nostmi PosoËja, maja pa

opraviti tudi praktiËni del vodenja avtobusne skupine od Podbrda pa do Trente. Si-mulacijo vodenja je ocenje-vala triËlanska komisija. Kandidati so morali povezati teoretiËna znanja o tehnikah vodenja s poznavanjem znaËilnosti zgornjega PosoËja s poudarkom na zgodbah, posebnostih in doživetjih. Pa-ziti so morali tudi na Ëasovno komponento izleta pa na zahteve in želje udeležencev in podobno.

Splošno usposabljanje je uspešno zakljuËilo 39 ude-ležencev, polovica pa jih je opravila tudi izpopolnjevanje za vodenje po Poteh miru. LTO SotoËje je nove vodnike vnesla v register, ki ga vodi v skladu z obËinskim odlokom. Poleg diplom so lokalni vod-niki dobili tudi zgošËenko z gradivi in seminarskimi nalo-gami, ki so jih izdelali. Ta jim bo služila kot nadvse upora-ben priroËnik za vodenje po zgornjem PosoËju.

Povpraševanje po lokalnih vodnikih se zlasti med tujci poveËa s prihajajoËo poletno sezono. Zato je znanje vsaj enega svetovnega jezika pri vodnikih obvezno. Tudi zato

je TZGP letos pripravila že dve jezikovni usposabljanji, in sicer italijanšËino v Tolminu in nemšËino v Trenti.

Besedilo: MOJCA RUTAR

Uspešen teËaj v PosoËju

NOVI TURISTI»NI VODNIKIV Tolminskih koritih je prvi junijski dan diplome in vodniške izkaznice dobilo 39 novih lokalnih turistiËnih vodnikov. S slovesno

podelitvijo licenc se je zakljuËilo usposabljanje, ki so ga letos v Tolminu partnersko izpeljale TuristiËna zveza Gornjega PosoËja (TZGP), Lokalna turistiËna organizacija SotoËje in Fundacija Poti miru v PosoËju.

Sladke skušnjave na turistiËni tržnici projekta VeË znanja za veË turizma

5-6/2007 99

V svojem nagovoru je pred-sednik DZ poudaril, da je Slo-venija naš skupni dom in da smo kot ena družina: ≈Ko se zgodi nekaj lepega, smo vsi zadovoljni in ponosni, Ëe je kaj slabega, Ëutimo, da to ni prav.√ Imamo obËutek, da vsi

ustvarjamo to državo, raj pod Triglavom, da skrbimo za skupni dom, je dejal France Cukjati in ob tem Ëestital vsem, ki so iz ljubezni do svojega kraja tega dvignili na višjo raven. Želel bi, da bi se tovrstna ljubezen širila, da

bo Slovenija lepa, da bomo nanjo ponosni, je še povedal in se zahvalil TuristiËni zvezi Slovenije za organizacijo tako obsežnega projekta, ki Slove-niji daje obËutek pripadnosti. ≈Skrb za skupni dom nas združuje,√ je sklenil France Cukjati.

V imenu TuristiËne zveze Slovenije se je za sprejem za-hvalil njen predsednik Domi-nik S. »ernjak in poudaril, da to sreËanje vsem sodelujoËim v projektu pomeni veliko pri-znanje in spodbudo za na-

daljnje še bolj zavzeto delo pri urejanju okolja in številnih drugih dejavnosti, s Ëimer pri-spevajo k bogatitvi turistiËne ponudbe in prijaznejπega biva-nja vseh v Sloveniji.

Sprejem pri predsedniku DZ

SKUPNI DOMPredsednik Državnega zbora RS France Cukjati je junija sprejel pred-stavnike krajev, ki so bili v lanskem letu najboljši v tekmovanju ure-janja okolja v okviru projekta TuristiËne zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna.

5-6/2007100

Na njej smo se, poleg pred-stavitev, ki jih je opravljala sveža turistiËna vodnica, sreËali še s hudomušnim na-stopom kranjskega mitniËarja Pavla Rakovca, zanimivimi strokovnimi razlagami arheo-loga Milana Sagadina, Fran-cem Kranjcem kot Prešernom z življenjskimi sopotniki v iz-vedbi KuD Predoslje, gimna-zijskim dekliškim pevskim zborom, mešËanko in mešËa-nom ter narodno gardo. Kaj smo videli in prviË zaËutili kot mogoËe nove turistiËne toËke, za katere bi se, po primerni ureditvi in predstavitvi, zago-tovo radi odloËali domaËi in tuji gostje? To so kostnica,

Pungert z obrambnim stol-pom, PleËnikovo stopnišËe, Roženvenska cerkev, Layerje-va hiša, ©rklovc. Z nami so bili tudi gostje iz norveške pokrajine Hamar. Vtis? »as bi bilo, da bi kapital, ki ga izli-vamo Ëez meje naše obËine in države, vložili doma. ©koda je, da številne zaËete naložbe v te objekte stojijo, saj bi s primerno vsebino zagotovo pomenile željen prispevek k oživitvi Kranja. Tega pa mo-rajo, tako kot smo slišali, naj-prej spoznati KranjËani in z njim polnokrvno zaživeti. Po-tem bodo vanj radi prihajali tudi drugi ljudje. Napoveda-no je bilo, da bodo podobno

pot v drugi polovici junija opravili tudi manjkajoËi kranjski gospodarstveniki, ki moËno vplivajo na turizem na Gorenjskem, in mestni svetniki.

NatoËimo si Ëiste vode

Dobro obiskana javna tri-buna o izhodišËih za prenovo mestnega središËa Kranja, na kateri so bili navzoËi se-znanjeni tudi s projektom Se-jem bil je živ, programom Kranj v Ëasu predsedovanja Slovenije Evropski uniji in nameni študije o urbanistiËno arhitekturnih izhodišËih za celovito prenovo mestnega središËa, ki jo izvajajo študen-tje fakultete za arhitekturo pod mentorstvom prof. dr. Petra Fistra, je izzvenela predvsem v nastopu dvakra-tnega župana MO Kranj, pronicljivega poznavalca zgodovine in polpreteklega obdobja Kranja ter natanËne-ga zapisovalca aktualnega dogajanja v njem Vitomirja Grosa. Ker je v Kranju aktual-no primerjanje z Norveško, je kritiËno opozoril, da tam le nadgrajujejo že doseženo, pri nas pa se moramo, zaradi

dogajanja po letu 1945, stre-zniti in spoznati, da smo de-jansko v mestnem središËu na stanju, ki ga matematiËno lahko opredelimo kot -1 (mi-nus ena). To je ponazoril z navajanjem številnih javnih in infrastrukturnih objektov, ki so trenutno še v slabšem stanju, kot so bili pred dese-tletjem, ko je že tekla njihova sanacija in je bila nerazumno prekinjena.

ZapeËatena prometna ureditevOgorËen je nad neresnim

projektiranjem in izvajanjem del, na primer na TomšiËevi ulici, ki bodo povzroËile me-šËanom nove težave, in nad nespoštovanjem sklepov me-stnega sveta, ki je na primer zaradi izgradnje treh zgradb med gimnazijo in Bežkovo vi-lo, imenovanimi tudi Vesele KranjËanke, zapeËatila za vse Ëase, zasnovano rešitev prometnih, trgovskih in par-kirnih zagat mesta, ki jo je pripravil arhitekt Ciril Oblak. V polemiki z Janezom BenËi-no iz Regionalnega razvojne-ga sveta Gorenjske je odgo-voril, da mora MO Kranj naj-prej ustvariti take pogoje bi-vanja, da bodo v mestu zado-voljni domaËini, potem bodo vanj še raje prišli domaËi in tuji gostje in uživali v vsebini, ki jim jo bomo lahko ponudili. Zaradi odgovornosti do svojih prednikov in otrok pa si nika-kor ne želi, da bi postal Kranj mesto duhov, ampak želi, da se povrne v Ëas najveËje-ga razcveta. Za morebitna evropska sredstva pa je, se-veda, treba imeti pravoËasno pripravljene programe. Slišali smo, da Kranj trenutno priËa-kuje osem milijonov evrov za

Za prepoznavnost Slovenije (105)

DVE TURISTI»NI PLATI ISTEGA MESTAPod naslovom Neobrušeni diamanti mesta Kranja je soproga kranjskega župana mag. Tanja

Perne popeljala aprila v zgodnjih veËernih urah turistiËne delavce, predstavnike obËinske uprave in kranjske podjetnike, ki bi se želeli vkljuËiti v oživitev mestnega jedra, z Maistrovega trga do gradu Khislkamen. Pot in premalo znana ali še neobdelana postajališËa odkrivanja ogleda vrednih kranjskih znamenitosti je zasnoval Zavod za turizem Kranj z direktorico Natalijo Polenec.

Tanja Perne je popeljala meπËane med Neobrušenimi diamanti Kranja

Kranj se je odloËil, da bo Odprto mesto Evropi

Udeleženci prvega ogleda Kranja pod vodstvom Tanje Perne pod PleËnikovim stopnišËem na VodopivËevem klancu

5-6/2007 101

prenovo Prešernovega gleda-lišËa.

Njegov nastop je bil sprejet z razliËnimi mnenji, s sme-hom zaradi slikovitih primer-jav in aplavzom. Dejstvo je, da je v kranjski vodnjak na-toËil vsebino, ki jo bo potreb-no zbistriti, da bi bila lahko spet Ëista, pitna voda. Vse pa je opozoril: ≈Vi, ki ste zdaj to slišali, pa nikar veË ne recite, da ne veste.√ Pri tem je ponudil pomoË tudi župa-nu in ga opozoril na previdno ravnanje s kranjskim kamni-tim polotokom.

Razkoraki med naËrti in zgradbami

Pred gradbenim bumom, ki ga bodo kmalu doživeli prav najbolj obËutljivi deli Kranja (Stara Sava, Standard, sotoËje

Save in Kokre, ob Pungertu), bo vsekakor dobrodošla krep-ka sloga vseh, ki jim ni vsee-no, kako bosta jedro in njego-va neposredna okolica videti v prihodnje. Vse preveË je namigov, da bo želel biti ka-pital pri odloËanju moËnejši od tistih, ki potrdijo, kaj in kako se sme graditi. Morda pa bo spet dovoljeno celo izi-gral z višjimi, širšimi ali dru-gaËe izdelani zgradbami, kot je narisano na odobrenih naËrtih. V zadnjem Ëasu so na kranjski enoti zavoda za varovanje kulturne dedišËine, po primerjavah med odobre-nim in izvedenim, po infor-maciji mag. Nike Leben žal zabeležili veË takih primerov.

Besedilo in foto: STANISLAV JESENOVEC

Hiša Grosovih na zaËetku Jelenovega klanca v Kranju pod kranjskim obzidjem bi bila že veË let obnovljena, Ëe ne bi le zanjo v veljali posebni, nenavadni pogoji obËine in zavoda za kulturno dedišËino. V ozadju trdnjava Škrlovc

S tem projektom želi STO po-magati turistiËnim društvom Slovenije pri organizaciji prire-ditev, ki povezujejo dedišËino, naravne vrednote in doživetja ter bistveno prispevajo h kako-vostni, celoviti in privlaËni turi-stiËni ponudbi. Skupaj je bilo tako 153 društvom dodeljenih 124.560 evrov.

Po regijah oziroma destinaci-jah je na podlagi doseženih toËk Iz gorenjske regije 13 dru-štev dobilo 11.520 evrov, 15 društev iz goriške regije 13.500 evrov, 16 društev iz jugovzho-dne Slovenije 13.860 evrov, štiri društva iz koroške regije 3480 evrov, pet društev iz no-tranjsko-kraške regije 4260 evrov in šest društev iz obalno-kraške regije 4200 evrov. Iz osrednje slovenske regije je 17 društev prejelo 12.240 evrov, iz podravske regije 25 društev 19.380 evrov, iz pomurske re-

Iz razpisa 124.560 evrov za 153 prireditev turistiËnih društev

SOFINANCIRANJE PRIREDITEV TD Slovenska turistiËna organizacija (STO) je v skladu z usmeri-

tvami, opredeljenimi v Programu dela STO v letu 2007, za spodbujanje razvoja turistiËne ponudbe in krepitve konku-renËnosti v okviru destinacijskega menedžmenta in na podlagi partnerstva s civilnim sektorjem 30. marca 2007 objavila javni razpis za sofinanciranje prireditev turistiËnih društev v letu 2007. Do 30. aprila, roka za oddajo prijav, je na STO prispelo 153 vlog turistiËnih društev, ki so izpolnjevala pogoje iz razpisne dokumentacije.

gije 14 društev 11.880 evrov, deset društev iz posavske regije 7860 evrov, 24 društev iz sa-vinjske regije 19.740 evrov in štiri društva iz zasavske regije 2640 evrov.

Pri ocenjevanju vlog so bili upoštevani znaËaj in vsebina prireditve (pri tem merilu je strokovna komisija ocenjevala, kako posamezna prireditev prispeva h kakovosti turistiËne ponudbe destinacije in pove-zovanju dedišËine, naravnih vrednot in doživetij), število povezanih subjektov pri orga-nizaciji prireditve (turistiËna društva, lokalne turistiËne or-ganizacije, obËine, kulturne in druge ustanove), tržna narav-nanost (pri tem merilu je komi-sija ocenjevala kakovost naËr-ta trženja posamezne priredi-tve), trajanje prireditve, število vseh obiskovalcev (oceno) in število tujih obiskovalcev.


5-6/2007102

upravljavci gorsko športno-turistiËnih središË so za pole-tno sezono pripravili veliko zanimivih programov tudi s sodelovanjem lokalnih turi-stiËnih organizacij in turi-stiËnih društev. Posebej pester program je v sklopu akcije Olimpijskega komiteja Slove-nije in TuristiËne zveze Slove-nije Slovenija kolesari tudi v gorsko turistiËnih središËih, v katerem sodelujejo Maribor-sko Pohorje, Kranjska Gora, Rogla, Krvavec, Golte, Velika Planina, Kanin in Cerkno. Poleg vsakodnevne oziroma obogatene turistiËne ponudbe je v veËini gorskih centrov poskrbljeno še za vrsto drugih možnosti, kot so pohodništvo, gorsko kolesarjenje, poletno sankanje, padalstvo, adrena-linski izzivi, jahanje, nabiranje zelišË ... V vsakem omenje-nem središËu bo na tako imenovanem dogodku dneva še kaj posebnega in še bogata kulinariËna ponudba.

Gorsko-turistiËna središËa

TUDI POLETNO KOLESARJENJENa kaj najraje pomislimo v vroËih poletnih dneh sredi razgre-

tega mesta? Prav gotovo velikokrat na prijetno hladne gorske travnike in gozdove, kjer je najmanj deset stopinj Celzija nižja temperatura, Ëist zrak, idiliËno okolje ...

Kot pojasnjuje sekretar Združenja slovenskih žiËniËar-jev Dušan BožiËnik: ≈upra-vljavci žiËnic, hotelirji in ostali gospodarstveniki mora-mo še bolj združiti sile in sku-pno ponujati programe, ki bodo zanimivi tako za zimsko kot za poletno sezono. S pre-mišljenimi in strokovno pod-prtimi naložbami bomo zago-tovo nadaljevali − naj ome-nim, da je ministrstvo za pro-met izdalo sedem koncesij za izgradnjo novih žiËniških na-prav. ZaËrtane tehniËne in programske dejavnosti bodo potekale ne glede na 'zelene' zime. Tako delajo tudi sose-dnje dežele, le da pod boljšimi pogoji kot pri nas.√

www.slo-skiing.net in snežni telefon-poleti: 041 / 031 18 25 00

Vsebina projekta se nanaša na oblikovanje turistiËne po-nudbe Žirov, v katero želijo vkljuËiti ogled kulturne dedi-šËine - ostankov vojaških objektov ob nekdanji rapalski meji (Rupnikove linije na Ži-rovskem vrhu in objektov Alpskega zidu) v povezavi s ponudbo lokalnega muzeja.

Glavnino projekta predsta-vlja nadaljevanje obnove objekta Stara šola, kjer so bile vse do zaËetka obnove (v le-tih 2002-2003) razstavljene muzejske zbirke Muzejskega društva Žiri. Celotna obnova objekta s tem sicer še ni

Žiri − POZDRAVLJENI, LJUBITELJI UTRDB!

ObËina Žiri je v letu 2006 zaËela uresniËevati projekt Ëezmej-nega sodelovanja v okviru programa Interreg IIIA Slovenija-Avstrija pod naslovom Pozdravljeni, ljubitelji utrdb!, ki se v teh dneh zakljuËuje. V projektu sodelujejo štirje projektni partnerji: ObËina Žiri - nosilec projekta, Muzejsko društvo Žiri, TuristiËno društvo Žiri in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca - avstrijski partner.

Gospodarsko interesno združenje (GIZ) slovenskih žiËniËarjev je 2. julija v sklopu centralne Gospodarske zbornice Slovenije ustanovilo Zbornico gorskih centrov (ZGC) in potrdilo novo vodstvo ter upravni odbor (UO), v katerem je 13 Ëlanov. Predse-dnik UO je direktor Unior-Turizem Damjan Pintar, podpredsedni-ki so direktor Pohorske vzpenjaËe in GTC Kope SreËko Jesenšek, direktor HIT-Alpinea Kranjska Gora Aleš Topolšek in direktor ATC Kanin Aleš UršiË, Ëlani UO pa še Ëlani UO GIZ in novi Ëlani, ki so se vkljuËilii v ZGC ali v GIZ. Direktor zbornice je Dušan BožiËnik. GIZ ostane v dosedanji sestavi in deluje naprej kot pravni subjekt. Poglavitna naloga nove zbornice je spodbujati povezanost vseh dejavnikov v gorskih centrih skozi vse leto s poudarkom na zimskem in poletnem programu. Zbornica bo sodelovala tudi z vladnimi resorji pri pogojih za javne razpise in na zakonodajnem podroËju, pozornost pa bo posveËala tudi iz-obraževanju zaposlenih, ki bodo pripravljali skupne programe.

Zbornica gorskih centrov v sklopu GZS, DimiËeva 13, 1000 Ljubljana, tel.: 01 5898 130, faks: 01 5898 224, e-mail: [email protected], www.slo-skiing.net, www.snezni-telefon.si, www.slo-veniaski.info, snežni telefon: 041/031 18 25 00 in 090 93 41 25.

ZBORNICA GORSKIH CENTROV

konËana, vendar so v okviru projekta uspeli prostore v pritliËju urediti do te mere, da so že lahko postavili mu-zejsko zbirko na temo rapal-ske meje. Muzejsko zbirko dopolnjuje multivizijska pred-stavitev.

V okviru projekta je izšel vodnik po muzejski zbirki in po utrdbah v naravi, pripra-vljamo pa tudi zemljevid (ki je še v tisku) in spletne strani. Projekt delno financira Evrop-ska unija v okviru Programa pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.


Dosedanji direktor družbe Dušan Bencik se bo zdaj lahko še bolj posvetil strateškemu upravljanju Panonskih term in vodenju matiËne družbe Terme 3000, d. d. Milan Karoli ima 33 let delovnih izkušenj na podroËju turizma. Zahtevne vodstvene naloge je 27 let uspešno opravljal na podroËju operativnega vodenja in obvladovanja gostinsko turistiËnih procesov, kar je v tej fazi razvoja tudi za Terme Radenci eno izmed pomembnih razvojnih priložnosti. ≈Med prednostne naloge, ki bodo Termam Radenci z zavidljivo 125-letno tradicijo vrnile njihov nekdanji lesk, uvršËam racionalizaci-jo in optimizacijo poslovnih ter delovnih procesov, sanacijo energetike, prenovo hotela Radin superior in hotela Terapi-ja ter wellness centra Corrium. Skupaj s sodelavci si bomo z znanjem, bogatimi izkušnjami in inovativnostjo prizadevali za izboljšave v turistiËni infrastrukturi družbe za dvig kako-vosti storitev in poveËanje prepoznavnosti blagovnih znamk, s katerimi se umešËa na domaËih in tujih trgih. Posebno pozornost pa bomo namenili odkrivanju novih priložnosti, ki se odpirajo tudi z novo letalsko povezavo na mariborskem letališËu,« je ob imenovanju poudaril Milan Karoli.

NOV DIREKTOR TERM RADENCI SkupšËina družbe Terme Radenci, d. o. o., ki deluje pod

krovno blagovno znamko Panonske terme, je za novega di-rektorja družbe s štiriletnim mandatom imenovala Milana Karolija, diplomiranega organizatorja turizma.

5-6/2007 103

Mediji so, skratka, pomemb-ni za turizem, in zato je Svet za turizem pri TuristiËni zvezi Slovenije v sodelovanju z Društvom turistiËnih novinar-jev Slovenije pripravil razpra-vo na temo Mediji in turizem. Kot vsa druga podroËja naj bi bil tudi turizem v medijih predstavljen objektivno, kar pomeni veËkrat tudi kritiËno. Spremljali naj bi ga dobri po-znavalci in s kakovostnim delom prispevali k boljši turi-stiËni ponudbi in beri, ki jo lahko požanjemo tudi z njiho-vo pomoËjo.

uvodoma je svoje videnje odnosa med mediji in turiz-mom predstavila urednica Radia Slovenija Tatjana Pirc in opozorila, da gre za kom-pleksne odnose, ki jih ni mo-goËe v celoti zajeti v nekaj minutah. Turizem ima rad prijazne novinarje, ki bolj hvalijo kot grajajo in opozar-jajo na nepravilnosti, toda: ≈Kot od vseh profesionalnih novinarjev, pa seveda tudi od novinarjev, ki pokrivajo turizem, javnost upraviËeno priËakuje in zahteva: neodvi-snost, verodostojnost, kri-tiËnost, resnicoljubnost ... Vse to pa je mogoËe, Ëe novinar-jevo delo temelji na znanju. Novinar mora poznati turizem − turizem v luËi politike, turi-zem kot gospodarsko panogo, njegov zgodovinski razvoj, turizem v organizacijskem smislu ... To je znanje, ki mora biti zelo široko in poglobljeno in − predvsem − vedno in na vsakem koraku mora novinar delovati v interesu javnosti. Naložbo, o kateri poroËa, mora novinar stehtati ne le po vatlih lokalnih turistiËnih lordov, ampak tudi na primer z ekološkimi in kulturološkimi merili, ki oblastnikom ne bodo vedno najbolj všeË. Znanje, široko turistiËno znanje, splo-šna izobrazba in hkrati bogate novinarske izkušnje, obvlado-vanje novinarske obrti, spo-

Za boljšo turistiËno bero

MEDIJI IN TURIZEMMediji spodbujajo turistiËni razvoj, prispevajo k ozavešËanju

prebivalstva za turizem, sooblikujejo javno mnenje, javnosti lahko uspešno posredujejo primere uspešnega dela, promovira-jo turizem kot naËin življenja, kot dejavnost, povezano z okoljem, kulturo, ekologijo, športom, znanjem ...

štovanje novinarskega kode-ksa ... so podlaga za delo novinarja, ki spremlja turi-zem. In tu trËimo ob prvi − vsaj po mojem mnenju - veËji problem. Komu, menite, v mediju dodelijo spremljanje turizma? Le še nekaj zrelih, sivih novinarskih glav še vi-devam na turistiËnih dogod-kih. Turizem namreË v mediju navadno ≈dodelijo√ najmlaj-šim in (ali) najmanj izkušenim novinarjem. Zakaj? Ker v no-vinarsko-uredniški hierarhiji turizem ne kotira prav visoko. Pred njim so notranja politika pa gospodarstvo, svetovni dogodki, šport, kultura, Ërna kronika. Turizem je, gledano z uredniškega položaja, naj-primernejši za Ëasopisne pri-loge, za zanimivosti, pred-vsem pa je najbolj prikladen za polnjenje Ëasopisnih strani in programskega prostora poleti, med prazniki, med poËitnicami, ko je Ëas kislih kumaric ... Med prazniki, ko ni drugih dogodkov, urednik naroËi novinarju, naj pripravi prispevek o turistiËnem utripu na obali. Ali v zdravilišËih. Kot zanimivost ... ne zato, ker se njem obraËa tudi ogromno denarja. Ali zato, ker lahko na okolje in ljudi usodno vpliva v dobrem in slabem ... In zato, ker se na nogomet in turizem spozna vsak, lahko pošljemo mladega novinarja po prve Ëasnikarske izkušnje na podroËje turizma. In Ëe turizem spremljajo neuvelja-vljeni novinarji, mladi sode-lavci, se njihovi prispevki ni-koli ne bodo uvrstili v prvo minuto dnevnika ali na prvo stran Ëasopisa, celo ko prine-sejo odliËno medijsko zgodbo, jih bo prehitelo poroËilo iz parlamenta. Tudi turizem si zasluži najboljše novinarje!√ Z mnenjem Tatjane Pirc sta se strinjala tudi Mitja Meršol z Dela in predsednik Društva turistiËnih novinarjev Sloveni-je Drago Bulc s Televizije Slo-

venija, ki je poudaril nujnost širokega pogleda na svet za žlahtno novinarstvo, ki pa ga je žal vedno manj.

Sodelovanje z novinarji pa je tudi dobro in prispeva k uspešnemu delu, so menili sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilšË Rudi Rum-bak, sekretar Združenja slo-

Na prvi konstitutivni seji novega upravnega odbora je bil za predsednika izvoljen Danilo Daneu iz družbe Istrabenz Turizem, d. d., za tri podpredsednike pa Andrej ©prajc, ki vodi dejavnost turizem v poslovni skupini Sava, Franci Križan, ki je direktor turizma in hotelirstva v družbi HIT, in Anton MatjašiË, ki poleg tega, da je direktor družbe Promet T&T, d. o. o., predseduje tudi Združenju slovenskih turistiËnih agencij. Za direktorico TuristiËno gostinske zbornice so imenovali Majdo Dekleva, dosedanjo v. d. direktorico. upravni odbor šteje 25 Ëlanov, predstavnikov razliËnih sektorjev turizma in gostinstva, razliËnih turistiËnih regij in razliËnih velikostnih struktur podjetij. TuristiËno gostinska zbornica deluje v okviru sistema nove Gospodarske zbornice Slovenije. Stanovska organiziranost slovenskega turistiËne-ga in gostinskega gospodarstva ima 99 let tradicije, je zdaj zaËela novo poglavje s Ëlanstvom, ki ni dosti manjše, kot je bilo v pogojih obveznega Ëlanstva.

TuristiËno gostinska zbornica

NOVO VODSTVO STANOVSKE ZBORNICE

TuristiËno in gostinsko gospodarstvo je izkoristilo možnosti, ki jih daje novi zakon o gospodarskih zbornicah, in ustano-vilo TuristiËno gostinsko zbornico.

Priokus morja? Na poti proti Kvarnerskem zalivu, sodobno in prijetno urejeno kroæiπËe v Pivki. Foto: SreËko ©ajn

venskih žiËniËarjev Dušan BožiËnik in Marjan ©viglin iz Term Olimia. Zato naj bi re-dakcije medijev pozvali, da naj veË poroËajo o turizmu. Obravnavana pereËa vpra-šanja pa bi si zaslužila tudi širšo obravnavo, morda na decembrskem turistiËnem fo-rumu.

5-6/2007104

V Banovcih, kjer so leta 2006 zakljuËili prenovo natu-ristiËnega bazena in spre-mljajoËega objekta v vredno-sti naložbe veË kot 750.000 evrov, so gostom na voljo termalni wellness bazen in

Kneipp osvežitveni bazen s številnimi vodnimi atrakcija-mi in masažami z whirpoolom. Bazenski kompleks je name-njen obiskovalcem vseh ge-neracij, ki želijo uživati v oazi miru in v stiku z naravo.

≈Ponudba term je naturi-stiËnim gostom pisana na ko-žo, saj je poleg odliËne name-stitve in kopalnega dela na voljo tudi lepa okolica s šte-vilnimi možnostmi aktivnega oddiha in rekreacije. Pre-priËan sem, da bo tudi v pri-hodnje v banovških termah

Terme Banovci za naturiste

PONUDBA PISANA NA KOŽOTerme Banovci, ki delujejo pod krovno blagovno znamko Pa-

nonske terme v Poslovni skupini Sava in kjer je prvi in edini naturistiËni kamp s termalnim bazenom v Evropi, sta obiskala Wolfgang Weinreich, predsednik svetovnega združenja naturi-stov, in Sieglinde Ivo, predsednica avstrijskega združenja natu-ristov in Ëlanica vodstva svetovnega združenja naturistov.

veliko zadovoljnih naturistov,√ je povedal Wolfgang Weinre-ich. Terme Banovci bodo s svetovnim in avstrijskim zdru-ženjem sodelovale pri trženju in promociji naturistiËne po-nudbe na svetovnem spletu avstrijskega naturistiËnega združenja in svetovnega na-turistiËnega združenja. Dogo-vorili so se tudi za trženje prek organizatorjev potovanj, predstavitve v okviru promo-cijskih katalogov in Ëasopisa avstrijskega združenja naturi-stov. V Banovcih tako po prenovi postavljajo nove te-melje za trženje naturistiËne ponudbe na domaËem, pred-vsem pa na tujih trgih.

Maja so tudi preuredili pro-store TuristiËno informacijske-ga centra Ankaran in pripra-vili vse za zaËetek glavne tu-ristiËne sezone. Za obËinski praznik so se v Kopru skupaj s TD Hrvatini na stojnici domi-selno predstavili z maketo Ankaranskega polotoka. »lani društva so v baroËnih oblekah kot mestna gospoda delili turistom koledarje pole-tnih prireditev in s tem po-novno potrdili, da je Ankaran turistiËni kraj in mora tak tudi

TD Ankaran - PRIZADEVNO DELOV obsežnem programu TuristiËnega društva Ankaran posebno

pozornost posveËajo pripravi številnih javnih prireditev kot so že tradicionalne julijske Ankaranske noËi, Srednjeveška tržnica v avgustu, prireditve pred decembrskimi prazniki, pa spet spo-mladanski Praznik cvetja, vina in oljËnega olja v aprilu ...

ostati. Ankaransko turistiËno društvo dobro sodeluje z MO Koper, s turistiËnimi društvi na Obali, z Istrsko turistiËno zvezo, s TuristiËno zvezo Slo-venije, Slovensko turistiËno organizacijo, s Turistico, Viso-ko šolo za turizem Portorož ter z vsemi turistiËnimi in hotel-skimi ustanovami v kraju.

Zaenkrat ostaja še vedno odprt projekt trim steze, saj se še niso uspeli uskladiti s kra-jevno skupnostjo Ankaran glede zemljišËa. Takoj ko bo-do dobili odobreno lokacijo za postavitev, bodo stezo tudi postavili, saj imajo ves mate-rial, ki že pet let Ëaka v njiho-vem skladišËu, kupljen. Delo-vanje turistiËnega društva je vedno odprto za nove zamisli, pobude in zahteve sodobne-ga Ëasa. Smeri delovanja bo-do s tekoËimi programi dela dopolnjevali in prilagajali novim razmeram, in kot pravi predsednica društva Ada Marija Butinar, niË ni veËje-ga, lepšega od srca prosto-voljca.

Convent v Ankaranu, foto: S. Gobbo, fotoalbum STO

Pred Ankaranom, foto: D. MladenoviË, fotoalbum STO

5-6/2007 105

Letos je komisija iz pred-stavnikov Heliosa, ministrstva za okolje in prostor in Sloven-skega komiteja mednarodne-ga združenja hidrogeologov odloËala med 29 prijavami slovenskih obËin, kar je doslej rekordno število. Na javni razpis, ki je bil objavljen apri-la ob mednarodnem dnevu voda, so se lahko prijavile obËine, ki zagotovijo za obno-vo vodnjaka tudi vsa dovolje-nja in del lastnih sredstev.

Cilji projekta so poudariti pomen Ëiste vode v našem lokalnem okolju in spodbujati

zavest ljudi za ohranjanje njene neoporeËnosti in trajno-sti. Prednost pri izbiri so tudi letos imele prijave, ki so ob

projektu obnove vodnjaka vkljuËevale še zasnovo vodne uËne poti. Strokovno in vse-binsko so bile najbolje pripra-vljene prijave obËin Podvelka za Hlebov vodnjak na RdeËem bregu, Tolmin za Zajetje − iz-vir Dicove vode v Klavžah, Mengeš za MatiËkovo šterno, Moravske Toplice za Izvirno Mlako na Makoterjevem Bre-gu v Selu, IvanËna Gorica za Vodnjak na Gabrovškem stu-dencu, Domžale za vodnjak v središËu vasi Kokošnje in Ho-doš za Vodnjak v Hodošu.

Skupna razpisana vrednost Heliosovih sredstev je 21.200

evrov, od tega je 4200 evrov namenjenih osnovnim šolam za pripravo zasnov uËnih vo-dnih poti. Heliosov sklad se financira iz dela sredstev od prodaje okolju prijaznih pre-mazov Bori, Ideal In Tessarol. Obnovitvena dela se bodo zaËela še pred poletjem, takoj po podpisu partnerskih po-godb v zaËetku junija.

Obnova vodnjakov

IZBRANIH SEDEM VODNJAKOV Heliosov sklad za ohranjanje Ëistih slovenskih voda je zako-

rakal v deseto leto svojega delovanja. V letu 1998 sta ga ob svetovnem dnevu voda ustanovila poslovni sistem Helios in ministrstvo za okolje in prostor. V tem Ëasu je 45 vodnjakov v 42 slovenskih obËinah dobilo novo, lepšo podobo. Na otvoritev Ëaka še vodnjak v Novi Gorici.

Sponzor projekta Moja deæela - lepa

in gostoljubna

5-6/2007106

Zamisli mladih turistiËnih zanesenjakov je ocenjevala petËlanska komisija TuristiËne zveze Slovenije. Zlata priznan-ja je prejelo osem šol, srebrna priznanja 20 šol in bronasta priznanja tri šole. Priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo je prejela VIZ Višnja gora, priznanje za najboljšo pred-stavitev na stojnici pa ©olski center Velenje − Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti. Popoldanski raz-glasitvi najboljših je sledila še družabna prireditev.

Po pojasnilu predsednika projektnega sveta VeË znanja za veË turizma pri TuristiËni zvezi Slovenije mag. Jureta MegliËa je poglavitni namen projekta VeË znanja za veË turizma, namenjenega sredn-jim in višjim šolam, nadalje-vanje oziroma kakovostna nadgradnja projekta osnov-nih šol Turizmu pomaga last-

TuristiËna zveza Slovenije je v sodelovanju z Mestno obËino Murska Sobota in Pomursko turistiËno zvezo 11. maja v Murski Soboti pripravila 4. mednarodni festival VeË zna-nja za veË turizma na temo Kulinarika in turistiËna kultu-ra. Na festivalu, ki je od pol-dneva dalje potekal na plo-šËadi pred Pokrajinsko in štu-dijsko knjižnico v Murski Sobo-ti, se je predstavilo trideset srednjih in ena višja šola. Svoje zamisli iz raziskovalnih nalog za obogatitev turistiËne ponudbe so na ogled in na prodaj ponujali na 4. turistiËni tržnici.

na glava. S projektom želimo razširiti in poglobiti delo na turistiËnem podroËju med srednješolsko in višješolsko mladino, ki postaja v tej sta-rosti vedno bolj družbeno de-javna tudi z udejstvovanjem v razliËnih organizacijah, zlasti mladinskih, in še posebej v turistiËnih društvih. Projekt naj bi predstavljal povezo-vanje formalnega izobraže-vanja v srednji šoli z delom v neformalnih oblikah (izbirne vsebine v uËnem programu, ki dopušËajo delo na razliËnih interesnih podroËjih), kar la-hko pomembno prispeva k turistiËnemu razvoju kraja in lokalne skupnosti. Vse srednje in višje šole so lahko pomem-ben dejavnik vzgoje, oza-vešËanja in dejavnosti mladih generacij za napredek turiz-ma, saj jim lahko omogoËijo ustvarjalno in kakovostno de-lo na podroËju turizma.

Stojnico so opremili z maketo vhoda v rudniški rov in ru-darskimi zastavami, na mizi razstavili znaËilne rudarske jedi izpred 2. svetovne vojne, pred stojnico pa postavili iz lepen-ke izdelan voziËek za prevoz premoga in iz hlodov sestavlje-no mizo, ob kateri so rudarji in številni obiskovalci turistiËne tržnice malicali. V kotliËku na odprtem ognju so kuhali ti-piËno rudarsko jed, imenovano ≈knapovski lonec√. Dogaja-nje ob rudarski stojnici je bilo vseskozi živahno, saj sta dijaka v delavskih oblekah ponazorila naporno fiziËno delo v jami, njuni vrstniki v slavnostnih uniformah pa tradicionalni krst novincev s skokom Ëez kožo in zaprisego rudarskemu stanu. Precej obiskovalcev tržnice se je z zanimanjem odzvalo na povabilo k vstopu med knapovsko bratovšËino, zlasti pa pokušini rudarske kulinarike. Ekipa dijakov ©olskega centra Velenje Nina Grobelnik, Diana NakiÊ, Rok Javornik, Adam Ramšak, Luka Ravnjak, Luka Smagaj in Luka ©terbenk pod mentorstvom Janija Jevšnika, Zdenke Jan in Marka Gamsa je prejela zlato priznanje za najboljšo predstavitev na turis-tiËni tržnici.Besedilo in fotografije: MARKO GAMS

Predstavitev velenjskih dijakov

RUDARSKI OBI»AJI IN KULINARIKANa 4. festivalu VeË znanja za veË turizma v Murski Soboti so

dijaki Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje sodelovali z nalogo Od Ërnega zlata do knapovske malice, v kateri so povezali rudarsko tradicijo s kulinariko.

MLADI

Festival VeË znanja za veË turizma

KULINARIKA IN TURISTI»NA KULTURA

5-6/2007 107

VS©GT Maribor nadaljuje z nizanjem uspehov v mednaro-dnem merilu in s tem poveËu-je prepoznavnost Slovenije in svoj ugled med strokovnjaki s podroËja gostinstva in turizma. Ali se spomnite? Leta 2004 je v Parizu za šolo osvojil zlato me-daljo in naslov evropskega prvaka v znanju strežnih ve-šËin študent Matevž VisoËnik, kar je pomenilo tretje mesto v svetovnem merilu. Naslednje leto je študent Gregor Narat s prikazanim odliËnim znanjem strežnih vešËin na ravni vodje strežbe med štirinajstimi evropskimi državami na Por-tugalskem osvojil drugo mesto in srebrno medaljo.

Na letošnjem evropskem tekmovanju aprila v Madridu je na stopniËkah ponovno stal naš tekmovalec. Komaj 19-le-tni študent Martin Jezeršek je pokazal izjemno spretnost in znanje. Med tekmovalci iz tri-najstih evropskih držav je za-sedel tretje mesto kljub svoji mladosti, a zaradi odliËnih priprav in požrtvovalnega truda. uspeha se veselimo tudi zaradi tretje zaporedne uvrsti-tve v sam evropski vrh, kar doslej ni uspelo še nobeni dr-žavi. Pomembneje in težje od osamljenih velikih dosežkov je nepretrgoma vzdrževati viso-ko raven kakovosti. Predvsem je ponovni mednarodni uspeh šole dodatna potrditev ustre-znosti izbranih standardov in kriterijev, ki jih VS©GT Maribor kljub vse veËji prostorski ute-snjenosti izvaja pri doseganju svojih ciljev.

Pokal Georgesa Baptista je zelo tradicionalno zasnovan. Tekmovanje oziroma merje-nje spretnosti in znanj poteka po merilih klasiËne francoske strežbe v osmih disciplinah, na Ëemer temelji svetovna gastronomija. Posamezni tek-movalec mora pred gosti pri-kazati obvladovanje številnih vešËin: flambiranje, razkosa-vanje, mariniranje, filiranje, mešanje koktajlov, svetova-

nje in kombiniranje vina k jedem. Posamezne discipline so obiËajno tudi obarvane z znaËilnostmi države, ki je go-stiteljica tekmovanja. Ne gle-de na to narekuje nastop na tekmovanju tudi eleganco, urejenost, retoriËne sposob-nosti, razgledanost in omiko ter ostale vešËine, ki jih mora imeti vsak uspešen gostinec, hkrati pa še obvladovanje koncentracije, ki je nujna pri tako strnjenem in zahtev-nem tekmovanju. Tekmova-lec tekmuje v angleškem ozi-roma francoskem jeziku.

Tekmovanja za to cenjeno nagrado potekajo v Franciji že od leta 1961 v spomin na Ge-orgesa Baptista, izvrstnega strežnega strokovnjaka, ki ima v gostinski stroki neizbrisen sloves. Organizirati so jih zaËe-li predavatelji francoskih go-stinsko-hotelirskih šol, da bi motivirali mlade gostince in poskrbeli za ohranjanje in po-udarjanje kulture strežnih ve-šËin. V evropskem organiza-cijskem odboru je 34 Ëlanov, veËina jih prihaja iz vrst fran-coskih predavateljev stroke, uglednih francoskih hotelskih podjetij ali restavracij indrugih cenjenih gostinsko-turistiËnih

delavcev. Med Ëlani odbora za organizacijo evropskih tek-movanj pa je od leta 2005 tudi direktorica VS©GT Maribor mag. Helena Cvikl. Nacional-no tekmovanje gostinskih, ho-telirskih in turistiËnih šol iz ce-lotne Francije organizirajo od leta 1975, v širšem evropskem merilu pa od leta 1991. Leta 2003 je bilo tekmovanje tudi v svetovnem merilu.

KlasiËni naËin priprave jedi in pijaË, ki danes doživlja preporod, pomeni ohranjanje in negovanje zimzelenih re-ceptur ter postopkov, kar predstavlja v Ëasu nezadržne globalizacije pomembno va-rovalo. OmogoËa, da lahko kjer koli v svetu užijemo jed ali pijaËo znane kakovosti in okusa. Sicer pa se tudi zapo-sleni v gostinstvu že zaveda-jo, da zahteve gostov prese-gajo samo potrebo po dobri hrani in pijaËi. Sodobni gostje si namreË želijo tudi posebne pozornosti, izjemen ambient in inventar ter atraktivno postrežbo. Hkrati s takim naËinom ponudbe pospešu-jemo prodajo, dvigujemo ka-kovostno raven ter ime go-stinskega obrata in tako do-sežemo tudi nadpovpreËen

ekonomski uËinek.Gostinstvo kot ena od stori-

tvenih dejavnosti, ki s svojo enogastronomsko privlaËno-stjo sooblikuje in ohranja turi-stiËne destinacije in njene po-sebnosti, ima neupraviËeno podcenjeno veljavo. Gostinski poklici so pri nas v minulem obdobju izgubili ugled in spo-štovanje, ki so ga deležni v enogastronomsko visoko raz-vitih državah. Obvladovanje strežnih vešËin je nedokonËa-na zgodba, saj se dober nata-kar v njih uri vse življenje in tako oblikuje svoj slog. VS©GT Maribor z udeležbo na števil-nih priznanih mednarodnih tekmovanjih ter s svojim stro-kovnim in izobraževalnim de-lom kot pomemben Ëlen obli-kuje strokovne standarde in samozavest pomembnemu delu slovenskega gostinskega kadra.

Pokal za strežne vešËine

CVET ODLI»IJVišja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor (VS©GT) je na prestižnem evropskem

tekmovanju v strežnih vešËinah Georges Baptiste Cup že tretjiË zapored stala na zmagovalnih stopniËkah.

5-6/2007108

Ambasador gostoljubja je naziv, ki ga podeli Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor študentu, ki je v Ëasu študija pokazal izjemno angažiranost in smisel za poklic v go-stinstvu in turizmu. Tako želi šola spodbuditi še veËjo zagnanost za dosego posebnih dosežkov študentov, hkrati pa želi vsaj enkrat na leto predstaviti širši javnosti cvet posebnih uspehov posameznikov in šole. Letošnji nominiranci za naziv ambasa-dorja gostoljubja so bili Matej Kerec, Lidija ©ijanec, Borut Jovan, Gregor Narat, Martin Jezeršek, Jaka Polajžer in Tea Kozar.

Prireditev Ambasador gostoljubja je nova oblika in priložnost za druženje turistiËnega gospodarstva s šolstvom oziroma z bodoËimi strokovnjaki. Mariborska šola, ki je s svojimi dejav-nostmi že vpeta v mednarodni prostor, je s tem dogodkom želela obeležiti tudi leto praznovanj v Evropski uniji, ki poteka pod geslom SKuPAJ, tako kot naj bi tudi v prihodnje sodelova-la z roko v roki šolstvo in gospodarstvo. Hkrati je bila ta prire-ditev zaËetek praznovanja desete obletnice delovanja šole. V Turnerjevi dvorani Hotela Habakuk se je zbralo okrog sto po-vabljencev, med njimi tudi direktor Direktorata za turizem mag. Marjan Hribar in mariborski župan Franc Kangler s podžupanom Andrejem VerliËem. Gosti so se predajali kulina-riËnemu doživetju, ki so ga v celoti pripravili študenti, to po-meni poleg skrbne priprave jedilnika tudi povezovanje pro-grama prireditve, predstavitev jedi in izbranih vin. To je bilo prijetno druženje gostinsko-turistiËne stroke ob vrhunskem enogastronomskem dogodku in predstavitvi mednarodnih uspehov nominiranih študentov, po mnenju direktorice šole mag. Helene Cvikl pa tudi izjemen prispevek k promociji po-klicev v gostinski stroki.

Priznanje za dosežke študentov

PRVA AMBASADORKA GOSTOLJUBJA

©tudentje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor so konec maja v Hotelu Habakuk pripravili posebno kulinariËno doživetje. Vrhunec veËera je bil izbor obetavnega bodoËega strokovnjaka gostinstva in turizma, ki je prejel naziv Ambasador gostoljubja 2007. Med sedmimi nominiranci je bila izbrana študentka drugega letnika Tea Kozarin, ki je postala prva am-basadorka gostoljubja v Sloveniji. Poleg unikatne skulpture Steklarne Rogaška je za nagrado dobila tudi enomeseËno uspo-sabljanje v tujini v hotelu s petimi zvezdicami.

Pripravili so projekt s štirimi sklopi. V prvem je knjiga Igra okusov, ki obsega 178 strani A4 formata in je izšla konec maja 2007 v nakladi 4000 izvodov v štirih jezikih. V njej je opisanih 57 jedi iz avtohtonih slovenskih živil, ki so jih našli z raziskovanji in s pomoËjo strokovnih sodelavcev. Vanjo so prav tako vkljuËili prehranjevalne obiËaje in navade v razliËnih letnih Ëasih, naravne danosti in zdravilne uËinke posameznih jedi.

Poleg vsake jedi so predstavili izbor vina, ki se po njihovem mnenju najbolje prilega posamezni jedi. Knjiga bo lahko ka-sneje služila kot gradivo za promocijo slovenske tradicionalne hrane v svetu, na šolah pa kot del uËnega gradiva. Drugi del projekta so kulinariËni veËeri v slovenskih restavracijah s tradicijo. Doslej jih je bilo že osem, po poËitnicah se bodo na-daljevali in na njih bodo mladi kuharji in natakarji predsta-vljali, pripravljali in stregli jedi iz omenjene knjige. Ob koncu šolskega leta so kot tretji in Ëetrti del projekta z vidnimi stro-kovnjaki pripravili okroglo mizo z naslovom KulinariËni zakla-di Slovenije in na OtoËcu kulinariËni veËer, kjer so gostom iz-vrstno postregli, poskrbeli za dober program in predstavili svojo knjigo.

Mladi odkrivajo kulinariËne zaklade

SPOZNAVANJE KULINARI»NE DEDI©»INE

Slovenska kulinarika, še do nedavno mednarodna neznanka, sodi med zanimiva evropska kulinariËna okolja, so prepriËani tudi mladi gostinski delavci. Zanesesenjaki, stari do 26 let, so sklenili, da razišËejo avtohtone slovenske jedi in prehranjevalne navade svojih prednikov.

Cvetje turistiËno kmetijo polepπa. Tudi gostje se bodo boljπe poËutili. Foto SreËko ©ajn

[email protected], www.trajnice.com

GSM 031 818 010

Pokrovitelj projekta - Moja deæela - lepa in gostoljubna

Pokrovitelj projekta Turizmu pomaga lastna glava

5-6/2007 109

PROMOCIJA GOLFA − V okviru okrepljenih promocijskih dejavnosti je Slovenska turistiËna organizacija konec maja v Arboretumu VolËji potok pripravila za tuje novinarje, specia-lizirane za tematiko golfa, letos že drugi golf turnir. Veliko zanimanje za slovensko ponudbo golfa je potrdila številna udeležba, saj je na turnirju sodelovalo 55 tujih novinarjev iz enajstih držav. Slovenija sicer nima veliko igrišË za golf, a ponuja možnost igranja na raznolikih igrišËih glede težavno-sti in narave. Tako se na relativno majhnem prostoru, od morja pa vse do prekmurskih ravnin, vrstijo golf igrišËa, ki omogoËajo kakovostno doživetje tega vse bolj priljubljenega športa v kombinaciji z ostalo privlaËno in raznovrstno turi-stiËno ponudbo naše dežele.

DVERI PAX − V zgodnjebaroËnem Jareninskem gradu so odprli novo vinsko klet Dveri-Pax, v kateri nadaljujejo 800-letno benediktinsko tradicijo pridelave vin na obmoËju Slo-venije, z uvajanjem novih, inovativnih tehnologij. Na izje-mnih legah v okoliših Maribor, Ljutomer − Ormož in Radgona − Kapela, pridelujejo na naravi prijazen naËin karakterna in sortna vina. Linija vin z imenom ©tajerska Slovenija se odli-kuje po svežini, pitnosti in izraženi sortnosti. Pri vinih z naj-boljših leg (Lagenweine) pa so se odloËili izpostaviti zrelost in maksimalni potencial posameznega letnika, sorte in izbrane lege.

S KOLESOM PO SLEDEH EKSPRESIONIZMA − Pokrajina ob bavarskih jezerih je v zaËetku 20. stoletja navdihovale šte-vilne umetnike, med njimi kot ≈modra dežela√ zlasti slikarje nemškega ekspresionizma, ki so se združili v znani skupini Blauer Reiter. Vrsto njihovih vrhunskih del v krajevnih mu-zejih si je mogoËe ogledati tudi med triurnim izletom s kole-som. Za vodstvo po 30 kilometrov dolgi poti odštejejo odrasli 12 in otroci osem evrov, za izposojo kolesa še petevrov. Kdor želi kolesariti sam, lahko za osem evrov dobi podroben ze-mljevid z opisom poti in znamenitosti. Kje so ustvarjali slo-venski impresionisti in drugi krajinarji?

ODKRIVANJE NEM»IJE Z AVTOBUSOM IN VLAKOM − V seriji Merianovih turistiËnih vodiËev je novost knjiga z opi-som 33 poti, po katerih lahko NemËijo odkrivate s sredstvi javnega prevoza − avtobusi, vlaki in tramvaji. Opisi poti in znamenitosti ob njih so namenjeni vsem tistim, ki noËejo ali ne morejo potovati z osebnim avtomobilom, pa tudi ne v organiziranih skupinah.

WELLNESS ZA NOSE»NICE − Pri iskanju novih tržnih niš so v nekaterih nemških hotelih spoznali, da si bodoËe mamice pred prihodom narašËaja zaželijo še malo poËitka in svobo-de. Zato nekaj hotelov že ponuja programe z akupunkturo, predporodno telovadbo, ayurvedo in sprošËanje za noseËni-ce. Posebne priprave na porod z wellnessom so na pohodu.

KRATKE VESTI

je postregel z izvirnimi vozovi naših prednikov - furmanov. Med najzanimivejšimi vozovi je bil prevoz ostrnic in orodja za obdevanje ostrnic iz Ige vasi, Stari trg pri Ložu. Sledil je voz Furmanstvo v Litiji in splavarstvo po Savi (spodaj levo). Nato so bili spet zanimivi, kot leta doslej, vašËani iz Krepelj s predstavitvijo Bendime na Krasu, voz za prevoz grozdja (spo-daj v sredini). »etrto nagrajeni je bil voz Svinjska kuhinja, ki

16. FURMANSKI PRAZNIK POSTOJNA 2007

ga je predstavilo Društvo kmetic Sežanske regije, peto na-grajeni je bil voz šola furmanstva iz MerË ter šesto nagra-jeni Voz z gozdnim mahom za steljo Konjeniškega društva Naklo z Gorenjskega. In še vsi nagrajenci z Ano Lizo - Na-tašo TiË Ralijan in direktorjem marketinga glavnega po-krovitelja Banke Koper, d. d., Francem Ohnjecem (spodaj desno). Foto: SreËko Šajn

5-6/2007110

Po loËitvi od »eške je bila pred poldrugim desetletjem veËina slovaških zdravilišË v pretežni meri usmerjena na klasiËno zdraviliško zdravljenje. Zaradi gospodarskih problemov so bile socialne pravice in s tem tudi pravice do zdraviliškega zdra-vljenja na Slovaškem precej skrËene, s tem pa tudi možnosti za obstoj zdraviliške dejavnosti. Tista zdravilišËa, ki so ohranila tesnejšo navezavo na zdravstvo, so nekoliko zaostala v razvo-ju, tista, ki so postala cilj domaËih in tujih investitorjev, pa so si nadela novo podobo.

VeËinski lastnik enega najbolj znanih slovaških zdravilišË Pieštany, je postal angleški lastnik mednarodne zdraviliške verige Danubius, ki sicer izvira iz Madžarske. Dober imidž, veËstoletna tradicija, 1400 zaposlenih, ki prejmejo okrog 250 evrov plaËe in so za ta denar pripravljeni masirati goste po 12 ur na dan, s tem, da imajo le en dan na teden prosto ter brezplaËen dostop do naravnih zdravilnih dejavnikov, so bili oËitno prevladujoËi dejavniki za vstop tujega kapitala v to zdravilišËe. Država je ohranila le 21-odstotni delež, preostalih enajst odstotkov lastništva pa so si razdelile razliËne slovaške finanËne organizacije in skladi. Zdraviliški center v parku na otoku ima 2130 postelj v sedmih hotelih, dosega 65-odstotno letno zasedenost ležišË, razpolaga pa tudi z igrišËem za golf, zunanjim termalnim kopališËem in zdravstvenim centrom.

Hoteli v Pieštany so kategorije dveh do petih zvezdic, kar odraža slovaško realnost zdraviliškega turizma. Kar 40 odstot-kov gostov je iz NemËije, 35 odstotkov iz Slovaške, ostali pa iz Avstrije, »eške, Izraela in drugih držav. Le še polovici (15 do 18 odstotkov) slovaških gostov pokrije stroške bivanja oziroma zdravljenja domaËa zdravstvena zavarovalnica (v Sloveniji le še Ëetrtini), pri številnih nemških gostih pa prakticirajo izdajo raËunov, ki jih potem gosti sami refundirajo pri svoji bolnišniËni blagajni. K temu zdravilišËu spada tudi zdravilišËe za kožna obolenja Smrdaky z žvepleno mineralno vodo, katere koncen-tracija za 240-krat presega koncentracijo v Pieštanyh, name-njeno pa je le domaËim gostom, ki jim zdravljenje plaËa zava-rovalnica.

PREDSTAVLJAMO VAM

Zdraviliški turizem na Slovaškem in Madžarskem

SODOBNI TERMALNI IN ZDRAVILI©KI CENTRI Slovenija meji na kar nekaj turistiËnih velesil v svetovnem merilu, v katerih igra zdraviliški turizem, podobno kot pri nas, po-

membno vlogo. Med temi po številu zdravilišË in bogastvu termalnih izvorov izstopa Madžarska, kjer so si v razvoju zdraviliškega turizma že pred leti zadali cilj, da dosežejo in presežejo raven slovenskih zdravilišË. V nasprotju z našo severno sosedo Avstrijo, za katero se ocenjuje, da je že dosegla zgornjo raven razvojnih možnosti te zvrsti turizma in zato država postopoma ukinja razvojne spodbude termalnemu turizmu, na Madžarskem še vedno nastajajo številni novi termalni centri. V zadnjih letih pa smo nehote spregledali dokaj hiter razvoj nekaterih slovaških zdravilišË, zato so nas novosti, ki smo si jih ogledali maja na Slovaškem, prijetno presenetile.

Lani za božiËne praznike so odprli prenovljen petzvezdiËni hotel Thermia Plaza, ki je bil zgrajen istega leta kot portoroški Palace. Hotel je ohranil klasiËno arhitekturo in opremo, vendar nas je bolj kot sam hotel, ki je sicer solidno opremljen, navdu-šilo kopališËe Irma, ki je neposredno povezano s tem hotelom. Pod ogromno kupolo se namreË razprostira kopališËe z ogleda-li (ki so v resnici vitraži), ker pa je bazen neposredno nad vrti-no, je voda motna, sivi mulj pa pokriva dno in stene bazena. Naših vprašanj, podobno kot tudi v madžarskih termalnih kopališËih, glede higienske ustreznosti kopalne vode niso razu-meli, saj za zdravilno termalno vodo veljajo drugaËna merila kot za ostalo kopalno vodo. V avli tega kopališËa je tudi njiho-va maskota, to je bronasti kip pacienta, ki je na kolenu zlomil bergle. V Pieštanyh so se namreË odloËili, da ohranijo klasiËno zdraviliško zdravljenje in se ne želijo ukvarjati z wellness pro-grami. Zato je samo v tem zdravilišËu skoraj toliko zaposlenih v zdravstvu kot v vseh slovenskih zdravilišËih skupaj, od tega je kar 30 zdravnikov, kar je skoraj polovica števila zaposlenih zdravnikov v naših zdravilišËih.

Zato je bil pravo nasprotje ogled tri leta starega hotela Ka-skady v Sievnici pri SliaËu. Lastnik tega hotela je namreË do-maËin, ki se je pred leti ukvarjal s hotelirstvom na Hrvaškem, zdaj pa ima poleg hotela na Hrvaškem še marino, na Slova-škem pa ladjedelnico katamaranov in manjšo pivovarno. Hotel ima 180 ležišË, kongresni in spa center, fitness, notranje in zu-nanje bazene in restavracije, od katerih je ena urejena v slogu slovaške brunarice. Ker je kar 60 odstotkov kongresnih gostov, je hotel dobro zaseden med tednom, ob koncu tedna pa bolj sameva. Kljub temu je bilo v Ëasu našega obiska na parkirišËu kar precej prestižnih avtomobilov, precejšnja gneËa mladih gostov pa je bila tudi na recepciji spa centra, ki zaposluje 30 ljudi, vendar nobenega zdravnika. Kar 40 odstotkov vrednosti 30-milijonske investicije so predstavljala nepovratna Eu sred-stva. Ker so vrtine termalne vode na lastnikovem zemljišËu, ni dolžan plaËevati državi nobenih koncesij za termalno vodo. Država bi naj na Slovaškem pobirala koncesije le za tiste ter-malne vrtine, ki so na njenem zemljišËu. Na naše pomisleke glede ustreznosti velikosti sob so nam pojasnili, da na Slova-škem velja neobvezni sistem kategorizacije nastanitvenih obratov, ob ocenjevanju hote-la pa se ugotavljajo splošne znaËilnosti in storitve, ne pa velikost sob.

»e bi Slovaška vsaj del po-zornosti, ki jo posveËa razvoju avtomobilske industrije, na-menila tudi izgradnji cestnih povezav, bi bilo potovanje prijetnejše in manj zamudno. Vendar je naporno pot odteh-tal ogled zdraviliškega kom-pleksa Aphrodite v Rajeskih

5-6/2007 111

Teplicah, ki jih zgodovinski viri omenjajo že leta 1796. Leta 1996 prenovljene rimsko-grško-arabske terme so nas namreË vrnile v Ëas 19. stoletja, ko so to zdravilišËe obiskovali aristo-krati. Celotna arhitektura poudarja tradicijo termalizma iz rimsko-grškega obdobja, savne pa so zgrajene v arabskem stilu. Prvi vtis sicer da obËutek pretiranega kiËa, vendar roËno izrezljani leseni kipi in lesene obloge, dodatni ornamenti na stropu, stenah in vratih, vitraži, rimsko-grški stebri, kopije staro-grških kipcev v vitrinah, mozaiki ter številni drugi detajli delu-jejo usklajeno in privlaËno. Podrobnejši pogled pa pokaže, da so kipci res iz marmorja oziroma izrezljani iz lesa. Toliko rusti-kalnega hrastovega pohištva, s katerim je okusno opremljena restavracija, recepcija in terapevtski prostori, bi našli kveËjemu še na kakšnem dvorcu oziroma gradu iz prejšnjih stoletij. Zdraviliški kompleks razpolaga s 500 ležišËi v veË hotelih, ki v povpreËju dosegajo 80-odstotno zasedenost sob. Polovica go-stov prihaja iz tujine, polovica pa je domaËih, kar je odraz bli-žine razvitih industrijskih centrov. Zaposlene imajo le tri zdrav-nike in nekaj fizioterapevtov, saj so se usmerili predvsem v wellness programe, kjer ponujajo razliËno paleto sprostitvenih, lepotilnih in medicinskih programov, promovirajo pa tudi šte-vilne programe v obliki ≈day spa√.

Ob povratku smo se ustavili še v madžarskem zdraviliškem centru Bük z okrog 4000 ležišËi in velikim termalnim komple-ksom. Pri izgradnji osem milijonov vrednega termalnega kompleksa je pred dvema letoma s 60 odstotki nepovratnih sredstev sodelovala tudi država. Termalni kompleks dnevno obišËe med šest in sedem tisoË obiskovalcev, najveËje število pa je 10.000. Kar 80 odstotkov gostov je iz Avstrije, »eške in NemËije. Ker je 49 odstotkov termalnega kompleksa v obËin-ski, 51 pa v državni lasti, ne poznajo obveznosti za koncesije. Prav tako ne poznajo nadzora sanitarne inšpekcije nad kako-vostjo vode, ker za zdravilno vodo ta naj ne bi bila pristojna.

S precej nižjo, približno 45-odstotno zasedenostjo ležišË, so se pohvalili v Büku v petzvezdiËnem hotelu Radisson SAS Bir-dland. Pred tremi leti odprt hotel se je usmeril predvsem na

individualne in wellness goste ter golfi-ste in je dobro zaseden predvsem ob vikendih, med tednom pa sameva. Zato so letos sklenili pogodbo z nemško turistiËno agencijo in se nadejajo dose-ganja 50-odstotne zasedenosti hotela. V hotelu s 400 posteljami imajo 3500 kvadratnih metrov velik spa center, poleg tega pa še 200 vil, ki so name-njene tudi prodaji. Dva zdravnika sta gostom na voljo trikrat tedensko, dru-gaËe pa zdravstvu posveËajo bolj malo pozornosti.

Najnovejšo pridobitev v madžarskem termalnem turizmu predstavlja St. Gotthard Spa&Wellness center v Mono-štru. Osem milijonov evrov vreden termalni kompleks bi naj odprl vrata pred poletjem, pa smo imeli kljub temu

Korenine prijateljstva sega-jo v Ëas 2. svetovne vojne, ko so srbske druæine nesebiËno sprejele izgnance iz Slovenije, ki so jih pregnali okupatorji, med njimi mnoge izobraæence in svobodno misleËe ljudi. Po vojni so slovenske druæine gostoljubje vraËale in povabi-le srbske prijatelje v goste.

Izmenjave obiskov so pote-kale z vlakom Bratstva in enotnosti in marsikje so se pobratili med obËinami, kra-jevnimi skupnostmi, πolami in druπtvi. Osnovna πola Negova je bila pobratena z Osnovno πolo Bisa SimiÊ iz Velike Krsne v obËini Mladenovac. Vsako pomlad so priπli uËenci te πole v goste k uËencem iz Negove, oktobra pa je bil obisk vrnjen. Mnogi so ohranili lepe spomi-ne in si dopisovali ter se obi-skovali. Potem so stekli πe pogovori med TuristiËnim druπtvom iz Negove in Kultur-nim druπtvom Izvor. Letos pa je 43 NegovËanov krenilo na pot v Srbijo. Ogledali smo si

Na obisku v Srbiji

SRE»ANJE STARIH PRIJATELJEVPo dvajsetih letih so se letos spet sreËali stari prijatelji iz Velike

Krsne in Negove.

Beograd in nato bili gostoljub-no sprejeti v Veliki Krsni. V πoli so nas Ëakali stari prijate-lji, uËenci in domaËini, ki so nas sprejeli v svoje domove. Sledil je kulturni program in veËerja v gostilni Kod Vlade v veËeru polnem smeha, pe-tja in plesa s slovensko in srbsko æivo glasbo.

Naslednji dan nas je sprejel predsednik obËine Zoran KostiÊ, ki je pomagal obuditi kulturna sreËanja Mladenov-ca z Gornjo Radgono. Na Ko-smaju smo kosili in si ogledali samostan Pavlovac. Tretji dan nas je pot vodila v Topo-lo s cerkvijo svetega Jurija, ki jo je dal zgraditi kralj Peter I. Ogledali smo si tudi hiπo –. PetroviÊa KaraoreviËa, ki je bil vodja prve vstaje Srbov proti Turkom. Ob slovesu so tekle tudi solze. »e je prijatelj-stvo resniËno prijateljstvo, ga ne more nihËe uniËiti, le zatiπje za doloËen Ëas je moæno, tako kot je bilo med Negovo in Veliko Krsno.

možnost, da smo se seznanili z vsemi detajli. Petnajst odstotkov investicijskih sredstev je zagotovila obËina, 78 odstotkov je banËnega kapitala, preostalo pa so lastna sredstva. V nepo-sredni bližini hotela nameravajo zgraditi še štirizvezdiËni hotel s 137 sobami in kongresnim prostorom za 500 ljudi. Ker leži termalni kompleks na tromeji Avstrija, Slovenija in Madžarska, raËunajo tudi na goste iz Slovenije. Hkrati z odprtjem tega kompleksa pa se zaostrujejo tudi spori med Madžarsko in Av-strijo zaradi avstrijskega onesnaževanja reke Raba ter naËrto-vane gradnje sežigalnice odpadkov v neposredni bližini meje na avstrijski strani. Zelo simpatiËnemu termalnemu komple-ksu, ki je zrasel iz niË na moËvirnatem zemljišËu, bodo rojenice verjetno težko napovedale uspešnost poslovanja.

Besedilo in foto: RUDI RUMBAK

5-6/2007112

Pojem trajnostnega razvoja je sicer dobil svoje mesto v tezah, vendar je to podroËje zelo skromno zastopano in v primerjavi z varstvom narave tudi zelo nesistematiËno opredeljeno. Me-nim, da ostaja nekaj nesporazumov oziroma temeljnih (kon-ceptualnih) razlik v pogledih na to, kakšen naj bo TNP.

DomaËini, ki v parku ali ob njem živimo in delamo, želimo da TNP postane in ostane obmoËje trajno zašËitene narave, naravne in kulturne dedišËine, v njegovih poseljenih delih pa prostor trajnostnega razvoja, ki bo omogoËal visoko kakovost bivanja in dela stalno bivajoËim prebivalcem, ohranjal obsto-jeËo poselitev in število stalno bivajoËega prebivalstva v par-ku. V TNP naj bo doseženo sožitje domaËega prebivalstva, vikendašev in obiskovalcev med seboj in z naravo.

Prebivalstvo v veËini naselij TNP, ki jih je 25, je ogroženo. Negativni demografski trendi povzroËajo izumiranje naselij. KljuËni problem so seveda delovna mesta, ki jih v odma-knjenih naseljih parka primanjkuje. Poleg njih so še problemi dostopnosti do zdravstva, šolstva in družbenega življenja, odmaknjenost od središË, ki zlasti mlade odvraËajo od tega, da bi stalno živeli v krajih kjer so se rodili in preživeli svoje otroštvo.

Turizem - najpomembnejša razvojna priložnost

ObmoËje parka nudi precejšnje možnosti za razvoj turizma in s tem tudi možnosti za nova delovna mesta in ohranitev pre-bivalstva v parku. Triglavski narodni park je ob tem lahko pozitivni dejavnik tega razvoja, saj naj bi zagotavljal varstvo narave, ki je na tem obmoËju seveda tudi najpomembnejši in najbolj kakovosten element turistiËne ponudbe. Park je obisko-valcu in turistu zagotovilo za izjemnost naravne dedišËine in eden od kljuËnih elementov prepoznavnosti in konkurenËnosti. Toda to je le eden izmed vidikov turizma v narodnem parku.

Narodni park prinaša omejitve, ki naj bi zagotavljale varstvo narave, ob tem pa seveda te omejitve zmanjšujejo možnosti razvoja turizma. Razvoj turizma mora biti namreË usklajen z naravovarstvenimi cilji parka.

Koncept trajnostnega razvoja turizma, ki se mora uveljavlja-ti povsod, je na obmoËju TNP še toliko bolj nujen. Ob tem moramo žal ugotoviti, da nove teze zakona o TNP zelo podrob-no opredeljujejo varstvo narave, razvoj (poseljenih obmoËjih) pa je omenjen le v nekaj Ëlenih. Teze zakona navajajo 52 omejitev. uvedene naj bi bile razliËne administrativne ovire za razvoj. Med drugim naj bi bilo treba za razvojne projekte pri-dobiti soglasje Zavoda za upravljanje TNP.

Status narodnega parka postavlja gospodarstvo in podjetni-štvo, tudi turizem, v poseben položaj. Z uvedbo zavarovanega obmoËja je bil ustvarjen ekonomski prostor, ki je drugaËen od

PRAVNI PREDPISI

Zakon o Triglavskem narodnem parku

VARSTVO NARAVE IN RAZVOJ TRAJNOSTNEGA

TURIZMAV pripravi je nov zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP).

Zakon bo v veliki meri doloËal, kakšna bo prihodnost parka - prihodnost za varstvo narave in prihodnost za prebivalstvo v parku. V aprilu so bile izdelane teze zakona o TNP. Kljub temu, da pomenijo doloËen napredek v primerjavi z obstojeËim zako-nom, so zelo pomanjkljive in neuravnotežene.

tistega, ki velja za ekonomski prostor Slovenije. ZašËita narave pomeni hkrati tudi svojstveno omejevanje podjetništva in svobode podjetniškega delovanja in tako diskriminira podje-tnika oziroma podjetje, ki deluje na zavarovanem obmoËju, nasproti podjetnikom in podjetjem, ki delujejo zunaj zavarova-nih obmoËij.

Rezultat omejitev so negativne posledice v podjetništvu in njegovi uspešnosti. uËinki omejitev se odražajo v višjih stroških poslovanja in manjši donosnosti kapitala ter dobiËkonosnosti uporabljanih poslovnih sredstev. Vzroki za to so:• omejevanje rabe naravnih virov zožuje prostor podjetniške

dejavnosti,• omejevanje rabe prostora (lokacije, prostori za dejavnosti ...)

omejuje ali onemogoËa izgradnjo poslovnih prostorov, ome-juje podjetniško dejavnost v prostoru (tako v zašËiteni kultur-ni kot naravni krajini) in poveËuje stroške,

• omejitve obsega in naËina poslovne dejavnosti povzroËajo slabše poslovanje, velikokrat nedoseganje praga rentabilno-sti in nezmožnosti izkorišËanja prednosti ekonomije obsega (na primer omejitev najveË 50 ležišË za hotel),

• dodatni pogoji (na primer ohranjanje kulturne identitete objektov) velikokrat pomenijo dodatne stroške,

• dodatni postopki (soglasja, dovoljenja ...) prinašajo nove ovire, daljši Ëas postopkov in s tem tudi veËje stroške.

Rezultati omejevanja gospodarskega razvoja in podjetništva imajo seveda neposredne vplive na kakovost življenja prebi-valstva v parku. Zanesljivo pripomorejo k negativnim demo-grafskim trendom in slabši kakovosti življenja. Položaj lahko oznaËimo kot nevzdržen, Ëe upoštevamo, da škode, ki ob tem nastajajo, niso kompenzirane z odškodninami, nadomestili, koncesijami ...

Sedanji zakon o TNP bo moral upoštevati najmanj dve zelo pomembni dejstvi: da imamo tržno gospodarstvo in zasebno lastnino. ObstojeËi zakon je nastal leta 1981, ko smo imeli plansko (ali v najboljšem primeru tržno plansko gospodarstvo) in veËinoma družbeno lastnino. Z denacionalizacijo se je po-stopoma vzpostavila zasebna lastnina tudi v Triglavskem na-rodnem parku. Lastnina je seveda eden izmed kljuËnih virov za gospodarsko, podjetniško dejavnost tudi v turizmu. Posega-nje v lastnino in njegovo rabo je mogoËe le v dogovoru z la-stnikom. Teze zakona marsikje posegajo v rabo prostora. Tako na primer predvidevajo prepoved gospodarske rabe gozda (seËnja) ali prepoved rabe ali omejitev športno rekreacijske dejavnosti na vodotokih in stojeËih vodah. To je z vidika nara-vovarstva potrebno (Ëe hoËemo imeti narodni park), z vidika lastnika in podjetnika pa pomeni omejevanje njegove lastnine in možnosti za razvoj dejavnosti.

Nesporno je, da zakon o TNP vzpostavlja omejevan in regu-liran ekonomski prostor, ki je drugaËen od gospodarskega okolja zunaj obmoËja parka. To pomeni, da je vsak podjetnik oziroma gospodarska družba, ki deluje v njem v podrejenem, težjem položaju v primerjavi z ekonomskimi subjekti izven parka.

Foto: K. Kunaver, fotoalbum STO

5-6/2007 113

Trajnostni razvoj turizma

Turizem je v Triglavskem narodnem parku najveËja razvojna priložnost za prebivalstvo parka. Kmetijstvo, gozdarstvo in lov kot tradicionalne dejavnosti tega prostora lahko ponudijo zelo omejene razvojne in zaposlitvene možnosti, zato je trajnostni razvoj turizma v parku kljuËnega pomena za ustvarjanje novih delovnih mest, dvig kakovosti življenja in v prvi vrsti, ohranja-nja poselitve v parku.

Ohranjanje poselitve v parku mora biti eden izmed kljuËnih ciljev parka. Samo varovanje narave ne bo ohranilo TNP, saj je Ëlovek, ki na tem obmoËju biva, sestavni del identitete parka, nosilec kulturne, etnološke dedišËine in, prepriËan sem, tudi najprimernejši skrbnik parka.

Trajnostni razvoj se uresniËuje lahko le tako, da se s poseb-nimi ukrepi, projekti in programi zagotavlja ohranjanje pose-ljenosti in števila stalnega prebivalstva ter izboljševanja prebi-valstvene strukture. Prednostno naj bi se podpiralo tiste ukrepe, programe in projekte, ki izboljšujejo demografsko stanje in kakovost življenja v parku ter istoËasno prispevajo k uresniËe-vanju naravovarstvenih ciljev.

Podpirati pa je treba vse tiste turistiËne programe in ukrepe, ki niso v nasprotju z naravovarstvenimi cilji parka in prispeva-jo k gospodarskemu in družbenemu razvoju domaËega prebi-valstva, pomenijo pa oblikovanje konkurenËne in prepoznav-ne turistiËne ponudbe za izbrane turistiËne segmente, turiste in obiskovalce (predvsem ljubitelje doživetij, rekreacije in sprosti-tve v naravi).

Za zagotavljanje enakopravnosti fiziËnih in pravnih oseb v parku (v primerjavi z ostalimi izven parka) je treba na podroËju turizma zagotoviti vsaj: subvencioniranje košnje in ËišËenja zarašËanja gozdov (kulturna krajina je eden izmed pomemb-nih elementov privlaËnosti za turizem), subvencioniranje jav-nih prevozov znotraj parka in povezav s centri na obmoËju parka, sofinanciranje turistiËnih projektov namestitvenih in drugih turistiËnih zmogljivosti (park potrebuje svojo proraËun-sko postavko za pospeševanje razvoja) in subvencioniranje distribucije osnovne preskrbe (vaške trgovine z živili in osnov-nimi potrebšËinami).

Za uresniËevanje ciljev trajnostnega razvoja morajo biti z zakonom predvidene posebne državne pomoËi obËinam za razvoj v parku za podroËja splošne in turistiËne infrastrukture v parku, za razvoj podjetništva v parku in za razvoj Ëloveških virov v parku.

Za zagotavljanje enakopravnosti lastnikov nepremiËnin v parku se z zakonom predpišejo nadomestila, odškodnine, kompenzacije za omejitve, ki povzroËajo lastnikom zemljišË in drugih nepremiËnin njihovo omejitev gospodarske in druge rabe lastnine, omejitve, ki gospodarskim subjektom povzroËa-jo dodatne stroške, omejevanje gospodarske in podjetniške dejavnosti, ki negativno vpliva na njihove poslovne rezultate in njihov dolgoroËni razvoj, ter za druge omejitve, ki jih pov-zroËi zakon lastnikom nepremiËnin v parku.

Koncept trajnostnega razvoja uspešno uresniËujejo v Naro-dnem parku Visoke Ture v sosednji Avstriji. uprava tega parka ima poseben oddelek za pospeševanje turizma, ki v sodelova-nju z obËinami in turistiËnimi ponudniki sooblikuje programe razvoja turizma v parku, ki jih potem skupno tudi uresniËujejo. Razvijajo blagovno znamko Nationalpark Region Hohe Tueren (Regija narodnega parka Visoke Ture). Izdelano imajo strate-gijo razvoja turistiËnih produktov in jih tudi sistematiËno obli-kujejo. Turistom so ponudili kartico ugodnosti National park Karanten Card. Sistem državnih pomoËi, subvencij, odškodnin in drugih ukrepov je v tem parku že uteËena zadeva in tudi pri nas bi se morali zgledovati po njih. Saj smo vsi v Evropi, kajne?

Potrebujemo torej Zakon o TNP, ki bo poleg varstva narave tudi celovito urejal podroËje trajnostnega razvoja, posebej tu-rizem, kot najpomembnejšo gospodarsko dejavnost v TNP.

Organiziranost razvoja

Brez dobre organiziranosti tudi ne more biti trajnostnega razvoja. To je tako, kot Ëe bi priËakovali, da za varstvo narave niso potrebni naravovarstveni nadzorniki. Zakon mora predvi-deti odgovorno institucijo za trajnostni razvoj v parku in orga-nizirati svetovalno, spodbujevalno razvojno mrežo v parku. Morda je rešitev v posebnem oddelku, ki bi ga imel Javni zavod TNP in katerega poslanstvo bi bilo spodbujanje trajno-stnega razvoja, posebej turizma in rekreacije v parku v pove-zavi in sodelovanju z obËinami, turistiËnimi organizacijami in turistiËnimi ponudniki na obmoËju Julijskih Alp.

Soupravljanje parka

V evropskih parkih je oËiten trend, da lokalno prebivalstvo prevzema doloËen del odgovornosti za uresniËevanje ciljev parka. Soupravljanje in soodgovornost za lasten razvoj in za varovanje parka bi bil zelo spodbuden korak, da bi domaËini lahko vzeli TNP za svoj in aktivno soustvarjali razvojno vizijo parka. Žal v tezah zakona o TNP, kljub temu, da imamo dobro pravno podlago v zakonu o varstvu narave, o soupravljanju ni niË govora.

Nacionalni projekt

Narodni park je, kot že ime pove, narodnega pomena. Kar pomeni, da mora služiti vsem, tistim, ki v njem živimo in dela-mo, in tistim, ki ga želijo obiskovati, kot vikendaši ali kot obi-skovalci in turisti. Toda park ne nastane in obstane že s tem, da se sprejme zakon in pooblasti javni zavod za upravljanje TNP, da skrbi za varovanje narave. To se je dogajalo doslej, medtem ko prebivalstvo v parku neprestano in hitro upada. V park je treba vlagati, da bo postal nacionalni ponos in eden izmed identitetnih elementov Slovenije v Evropi.

Triglavski narodni park je bil ustanovljen leta 1981. Istega leta je bil ustanovljen tudi narodni park Visoke Ture v Avstriji. Naši sosedje so izraËunali, da so doslej v park investirali 154,5 milijona evrov. Ob tem direktor avstrijskih koroških narodnih parkov mag. Peter Rupitsch pravi, da so bile to, ekonomsko in širše družbeno, zelo uspešne naložbe. Narodni park Visoke Ture, ki se v zadnjem Ëasu zelo posveËa razvoju turizma, po-staja uspešen model varovanja narave in ob tem tudi spodbu-janja trajnostnega regionalnega razvoja.

Primer tega parka, bi nam morali biti zgled in potrdilo, da se da doseËi za nekatere nezdružljivo - varovanje narave in uËinkovit trajnostni razvoj. Menim, da ne more biti dileme, da si to želimo tudi v TNP. Prvi korak k temu cilju pa bi moral biti dober zakon o TNP, ki bi uravnoteženo opredeljeval varstvo narave in trajnostni razvoj v poseljenem delu parka. uresniËe-vanje ciljev parka pa bo proces, ki bo mogoË le s pripravo in izvajanjem nacionalnega projekta. Tako kot so bili v Sloveniji izbrani razliËni nacionalni projekti, od tehnoloških parkov do zabavišË in otoka, bi bilo nujno, da bi bil Triglavski narodni park tudi med njimi. Saj je od vseh nas, je narodni.

V teh dneh sem se veliko pogovarjal z ljudmi, ki živijo v parku, tam delajo ali obËasno (konec tedna) prihajajo. Mnenja so si pravzaprav zelo podobna. Zakon, ki ne bo zagotavljal trajnostnega razvoja in seveda tudi varstva narave, bo za vse, ki živimo in delamo v parku, nesprejemljiv. In storili bomo vse, da takšnega zakona ne bo. Vendar si želimo novega, boljšega zakona, ki je v interesu vseh. Zato smo pripravljeni tudi aktivno sodelovati in se ustrezno organizirati, da bi dosegli svoje cilje.

mag. ŽARKO MLEKUŽ

5-6/2007114

KljuËni namen strokovne turistiËne konference v Berlinu je bil posveËen iskanju ustreznih odgovorov na vprašanje, kako kljub pojavu novih atraktivnih turistiËnih regij na globalnem turistiËnem trgu, predvsem v Aziji in Afriki, še naprej zagoto-viti tradicionalno konkurenËnost turistiËne regije Evrope. Zato je beseda tekla o potrebnih ukrepih turistiËne politike Eu, ki bi še naprej omogoËali, da bi turizem ostal pomembno orodje gospodarske rasti in zaposlovanja v Eu. Pomembna tema razprave so bili tudi novi turistiËni trgi in tržne priložnosti, ki jih nudijo partnerstva mest, poslovni turizem in najpomembnejši športni dogodki.

Posebno pozornost pa so posvetili drastiËnim demografskim spremembam, kot je staranje prebivalstva v Evropi in drugod po svetu, ter s tem povezane potrebe po prilagajanju turistiËnih politik, turistiËne ponudbe in marketinga tako imenovanemu seniorskemu turizmu. Slednji namreË postaja najveËji tržni se-gment potovalne industrije sveta. Glavni predavatelj in vodja razprave o demografskih spremembah je bil generalni sekretar uN Svetovne turistiËne organizacije Francesco Frangialli.

Evropska konferenca o turizmu v Berlinu

TURIZEM JE MOTOR RASTIV okviru nemške turistiËne borze je bila maja v Berlinu evrop-

ska turistiËna konferenca Turizem - Motor rasti za prihodnost, na kateri sta sodelovala tudi generalni direktor Direktorata za turi-zem na ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar in di-rektor Slovenske turistiËne organizacije mag. Dimitrij Piciga. Konferenca je bila eden najpomembnejših dogodkov na po-droËju turizma v Ëasu predsedovanja NemËije EU. Turizem je namreË po mnenju predstavnikov predsedujoËe države eden izmed izjemno uËinkovitih motorjev spodbujanja gospodarske rasti, napredka in zaposlovanja.

Lansko leto s svetovnim nogometnim prvenstvom je bilo za nemški turizem nadvse uspešno, saj se je število prenoËitev poveËalo za celih deset odstotkov, toda tudi v letošnjih prvih mesecih je bilo kar dobrih pet odstotkov veË prenoËitev kot v tem Ëasu lani. Ob uspehih pa ne smemo pozabiti na izzive prihodnosti, med katerimi bo treba posebno pozornost posve-titi demografskim spremembam, ki vkljuËujejo priËakovanja vedno krepkejšega zdravja in višje starosti, hkrati pa se bo v razvitem svetu zmanjševalo število prebivalstva. Zdravstveni turizem bo torej še obËutno okrepil svojo vlogo. Pri naËrtovanju bo treba upoštevati tudi spremembe podnebnih razmer, ki pomembno vplivajo na turizem. Slednji pa naj si z uveljavlja-njem razvoja trajnostnega turizma prizadeva za Ëim manj škodljivih vplivov na okolje.

Za nemško turistiËno ponudbo je vedno bolj pomemben kulturni in tako imenovani mestni turizem, ki je v zadnjem desetletju pridobil kar polovico veË obiskovalcev, od tega sa-mo lani sedem odstotkov veË kot leto poprej. Poleg izjemne priljubljenosti Berlina sta zlasti dobro obiskana München in Dresden, vsa tri tudi zaradi z vrhunskih muzejskih zbirk, v prestolnici jih imajo celo veË kot deževnih dni ... Veliko pa stavijo tudi na 32 mest z unescovega seznama z bogatimi kulturnimi zakladi s številnih podroËij od glasbe, literature, arhitekture, kulinarike do vrhunskega hotelirstva vseh ravni. NemËija pa je tudi med prvaki gostiteljev poslovnega turizma in številka ena kot dežela sejmov in kongresov v Evropi. Lani se je obseg tovrstnega turizma še posebej poveËal in obsegal kar 29-odstotni delež v nemškem turizmu. Vrhunsko ponudbo in organizacijo so kot gostitelji dokazali tudi na tokratni borzi v Berlinu in Potsdamu.

Turizem prihodnosti − PRIVLA»NA NEM»IJASvet je vedno manjši in ljudje vedno veË potujejo, je na 33.

nemški turistiËni borzi maja v Berlinu poudaril vladni predstav-nik za turizem Ernst Hinsken. V dobrem desetletju naj bi se po napovedih Svetovne turistiËne organizacije število turistiËnih prihodov veË kot podvojilo in se približalo dvema milijardama na leto. Še vedno velik delež, skoraj polovico, naj bi jih bilo v Evropi in zato se v NemËiji, dolga desetletja znani le kot indu-strijski velesili, uveljavlja spoznanje, da je turizem pomemben del nacionalnega gospodarstva.

Trier Volklingen

»e πe niste naroËeni na Lipov list, pokliËite telefonsko πtevilko

01 434 16 70

5-6/2007 115

Umetniška in kulturna dežela NemËija

BOGATA KULTURNA DEDIŠ»INALetošnje leto Nemška nacionalna turistiËna organizacija (DZT)

stavi na edinstveno kulturno ponudbo v nemških mestih in regi-jah in se pri tem na podroËju trženja osredotoËa na temo Ume-tniška in kulturna dežela. S tem se DZT navezuje na veliko sve-tovno pozornost, ki jo je bila NemËija deležna zaradi lanskega svetovnega prvenstva v nogometu, in se hkrati navezuje na kulturo kot pomemben trend v mednarodnem turistiËnem po-gledu.

Pomen kulturnega turizma se kaže v priljubljenosti Ne-mËije pri ljubiteljih kulture in v gibanju iz prejšnjih let. Z deležem v višini deset odstot-kov vseh svetovnih kulturnih ciljev Evropejcev se je NemËi-ja lani uvrtila na drugo mesto za Francijo in tako prviË pre-hitela Italijo. Od leta 2000 naprej se je število potovanj Evropejcev v NemËijo na podlagi World Travel Moni-torja povzpelo za dobrih 29 odstotkov. Obisk muzejev in razstav pri tem šteje med glavne dejavnosti evropskih kulturnih turistov ob obisku nemških mest in na krožnih potovanjih po državi.

Med letošnjimi kulturnimi poslasticami sta gotovo razsta-va Francoske mojstrovine 19. stoletja iz zbirke Metropolitan Museum of Art iz New Yorka do 7. oktobra v galeriji Neue Nationalgalerie v Berlinu in documenta 12 do 23. septem-bra, ki kot ena najpomemb-nejših svetovnih prireditev so-dobne umetnosti vabi v Kassel. Poleg tega pa ponujajo še veË

sto drugih razstav, koncertov, festivalov in številnih drugih kulturnih prireditev.

Tematsko leto umetniška in kulturna dežela NemËija se bo nadaljevalo v prihodnjem letu s temo Gradovi, parki in vrtovi in leta 2009 s temo NemËija v osrËju Evrope - dežela regij in mest. V letu 2010 pa bo v središËu pozor-nosti znamenitost iz zahoda države, ko se bo Porurje z mestom Essen predstavilo mednarodni javnosti kot kul-turna prestolnica Evrope. Hkrati s tem DZT že doloËa nosilne teme kulturne ponud-be. V letu 2008 bodo v sredi-šËu tudi Mestna praznovanja in KulinariËna NemËija, v letu

kasneje pa se bo DZT posveti-la temi 20 let padca zidu in 90 let ustanovitve Bauhausa v letu 1919 v Weimarju. Za leto 2010 se bodo lahko do-maËi in tuji turisti navdušili za Pasijonske igre v Oberam-mergauu in 200-letnico Okto-berfesta. To leto bo proizvo-dnja porcelana iz Meissna praznovala 300. rojstni dan in gotovo privabila nove goste ...

Na spletni strani www. deutschland.de so na voljo podrobne informacije o nem-ški turistiËni ponudbi v enaj-stih jezikih. Adria Airways ima na teden 62 poletov v NemËijo, povezave z vlaki so dobre, cene primerne stori-tvam ...

Bremen

Köln

Aachen

5-6/2007116

Partnerji Transromanice iz NemËije (zvezni deželi Saška-Anhalt in Turingija), avstrijske Koroške, italijanskih pokrajin Modena, Parma in Ferrara ter iz Slovenije, kjer v projektu sodeluje Mednarodni inštitut za turizem, so s triletnim sode-lovanjem in trudom dokazali, da ima kulturna dedišËina iz romanskega obdobja v Evropi številne in bogate znameni-tosti, vredne omembe in po-zornosti.

Kulturna pot Transromani-ca se bo v prihodnosti razširila z znamenitostmi iz Francije, ©panije, Anglije, Hrvaške, Sr-bije in »rne gore, naslednji korak pa bo ustanovitev mednarodnega združenja Transromanica, ki bo namen-jeno promociji, širitvi in na-daljnjemu razvoju evropske romanske kulturne poti.

Transromanica

EVROPSKA KULTURNA POTPo zahtevnih postopkih je Odbor za kulturo Sveta Evrope slo-

vesno razglasil Transromanico − Romanske poti kulturne dedi-šËine kot osrednjo evropsko kulturno pot pod okriljem Sveta Evrope. Tako Transromanica sodi v elitno skupino kulturnih poti, med katerimi je tudi najveËja svetovna romarska pot Ca-mino de Santiago.

Dresden

V Innsbrucku so se zbrali partnerji iz šestih evropskih držav − Avstrije, GrËije, Italije, NemËije, ©vice in Slovenije, v pro-jektu pa sodeluje tudi »rna gora. Glavni temi sestanka, ki ga je vodil mag. Janez Sirše, sta bili dokonËna izvedba projektnih nalog ter oblikovanje evropskega gospodarskega interesnega združenja za wellness s sedežem v Sloveniji. V sklopu projekta, ki se ukvarja z razvojem trajnostnega turiz-ma na podlagi wellnessa, so partnerji doslej definirali well-ness, opravili študijo trendov na tem podroËju in analizirali intervjuje z wellness strokovnjaki. Pripravili so mednarodni priroËnik dobrih praks, organizirali delavnice, novinarske konference, predstavitve na sejmih in štiri študijska potova-nja, med katerimi sta dve tuje partnerje vodili po Sloveniji, eno pa je 21 slovenskih strokovnjakov za wellness popeljalo po Tirolski. V nadaljevanju bo oblikovan še znak kakovosti DOSTWELL za podjetja, ki bodo izpolnjevala doloËene stan-darde. Te bodo partnerji v naslednji mesecih testirali v podjetjih v svojih regijah, konËna verzija pa bo predstavlje-na jeseni.

Projekt bo uradno konËan decembra 2007, da bi njegovi standardi in znak kakovosti postali evropsko priznani, pa bodo partnerji oblikovali evropsko gospodarsko interesno wellness združenje. Vanj bodo povabljene tako javne kot zasebne organizacije, ki delujejo na podroËju wellnessa in wellness turizma. Zadnje projektno sreËanje bo oktobra v Sloveniji, zakljuËna prestavitev projekta pa je naËrtovana v novembru, prav tako pri nas.

DOSTWELL pred zakljuËnimi nalogami

TRAJNOSTNI TURIZEM Z WELLNESSOM

Po junijskem sreËanju partnerjev evropskega projekta DO-STWELL (Development Of Sustainable Tourism focusing on WELLness), ki bo do konca leta potekal v sklopu programa In-terreg IIIC, katerega vodilni partner je Nacionalno turistiËno združenje Slovenije, sta nastanek evropskega gospodarskega interesnega wellness združenja in oblikovanje wellness standar-dov vse bližje.

Altman&Kuhne stavi na dolgo tradicijo njihove hiπe. SlaπËiËarna na Grabnu svoje praline izdeluje æe od leta 1928 strogo po starem izvir-nem receptu. SlaπËice so ljubko zapakirane v roËno izdelane πkatlice z znaËilnim vzorcem iz okolju prijaznega papirja. Na vogalu imeno-vanem Sacher Eck, nasproti Dræavne opere, v legendar-nem hotelu Sacher ljubitelje klasiËnih slaπËic priËakuje slaπËiËarna Sacher. Zvezda ponudbe je vsekakor sacher torta, ki je bila prviË nareje-na leta 1832 po skrivnem receptu in je verjetno najbolj

Dunaj

ELEGANTEN OVOJ, SLADKA VSEBINA

Na Dunaju, mestu uæitka in æivljenjskih radosti, sladkih dobrot ni teæko najti. Ælahtne praline Altman&Kuhne, legendarna sa-cher torta ali Verdi torta Caprese iz Aide ‡ vse dobrote so pri-merne tudi kot popoln spomin na dopust.

znana torta na svetu. Ponu-jajo jo v razliËnih velikostih, v leseni embalaæi z emblem hotela pa jo je mogoËe po-slati tudi po poπti. Aida je ime dunajske verige slaπËiËarn, ki je uspeh s svojimi 26 podruænicami v avstrijski prestolnici dosegla æe precej pred prihodom Starbucksa. Dizajn 50., 60. in 70. let, razkoπne sladice, iz-vrstna kava in veliko roænate barve so sestavine za uspeh. Kdor bo tukaj kupil slaπËico flza domov« ne bo prese-neËen, da bo tudi lesena πkatlica v roænata. Pravi re-tro in æe zdavnaj pravi kult.

5-6/2007 117

To je vedno kolateralna škoda velikih dogodkov (Ëe je vmes protokol, je to še huje!). Ko smo leta 1971 organizirali doslej najveËji mednarodni kongres na slovenskih tleh IFIP'71, sem kot odgovorni za nastanitev udeležencev blo-kiral vse mogoËe v Ljubljani pa na Gorenjskem do Bleda, na Dolenjskem pa OtoËca. In zdaj že pokojna legendarna Dušica Marovt iz ljubljanske-ga Leva mi ni hotela dati toli-ko sob, kot sem jih želel. ≈Ja, kaj bom pa jaz naredila s svojimi turami, ki prihajajo k nam? Vi pridete za pet dni enkrat na sto let, jaz pa naj bi odslavljala nekoga, ki bo prišel med tvojim kongresom in zatem spet že naslednji te-den?√

©koda, da na praznik 25. junija, ko to pišem, še ni stati-stiËnih podatkov o prihodih in prenoËitvah turistov za prvih pet mesecev. Bilo bi jih prav zanimivo prekomentirati. Vem pa, da bo junij v naših naravnih zdravilišËih veË kot odliËen, in to po moji zaslugi! Verjetno vas bo zanimalo, zakaj. Bil sem en junijski ko-nec tedna v enem naših vrlih topliških krajev ob hrvaški meji. Tja sem pravzaprav šel obiskat svoje ≈dekle√, ki pa je tam bilo službeno, na pre-ventivi, kot se temu strokovno reËe. In ker nisem mogel spati z njo v istem apartmaju, kjer so bile še druge udele-ženke iz njene firme, sem si vzel sobo v nekem penzionu (kjer je moËno vonjalo po Ëe-snu; zdrava kuhinja, ni kaj!). Jasno je, da sem moral vzeti dvoposteljno sobo, drugaËe bi moral gospo ≈švercati√. Ona pa je mene prijavila v apartmaju, da sem lahko šel v bazene. Tako je rezultat dvodnevnega (dve noËi!) obiska naslednji: v penzionu sem ustvaril štiri prenoËitve, v apartmaju pa še eno, sku-paj za statistiko pet. Pa pravi-jo, da imamo probleme z do-

maËimi gosti! Po tem, kaj je o blagostanju Slovencev na predpraznik povedal predse-dnik vlade, pa se skrb spet pojavi: veË ko imamo denar-ja, veË bomo hodili na tuje (za veËino Slovencev pa je hrvaško morje itak ≈naše√)!

Jasno je, da tudi ob koncih tedna in kjer koli budno (kot dolgoletni dopisnik LL), a po-gosto nehote, opazujem, kaj in kako pišejo naši turistiËni in gostinski delavci (za nekatere je to eno in isto, a po mojem to ni res!) svoje ponudbe in opozorila v tujih jezikih. V kraju, kjer sem bil dva konca tedna nazaj, so že pred 15 leti imeli teËaje italijanskega jezi-ka za sodelavce; celo moja prvorojenka jih je vodila, jaz sem jo pa nekega decembr-skega dne 1992 tudi enkrat nadometil. In pravijo, da se še danes obilno trudijo, da bi se vsi kar najbolje nauËili ita-lijanšËine! Zato nisem priËako-val, da bom na mizi v resta-vraciji našel ponudbo tedna s toliko napakami. Pa ne gre za kakšen kompliciran jedilnik, gre za trojeziËno ponudbo ja-god, skupno šest postavk! In

ne samo za italijanšËino, tudi za nemšËino, da si ne bi bral-ci mislili, da hoËem vodo speljati na svoj mlin. Tako so pri italijanšËini spet marsikje pozabili na dvojne soglasnike (pana namesto panna, seti-mana namesto settimana), pri nemšËini pa na žensko množino (Erbeere namesto Erdbeeren, pa Erdbeere mit grüne Pfeffer, namesto E. mit grünem Pfeffer). Pozitivno pri vsem pa kljub vsemu je, da so cene zelo sprejemljive, od 1,60 do 4,00 evra (tolar! Kaj je že to?) ...

Moram pa vsekakor po-hvaliti njihov kapuËino, ki ga še v Ljubljani ne znajo povsod pripraviti. Druga stvar je, ka-ko ga napišejo, ampak to sodi že med moje stalne preganja-vice ...

Na našem Notranjskem pa sem naletel tudi na nekaj za-nimivega, zelo verjetno po-sledico samoiniciative obliko-valca ali celo Ërkoslikarja: našo lepo ≈slovensko√ besedo špageterija so zapisali (z dve-ma napakama v eni besedi) spagetheria (verjetno je vide-ti bolj angleško, ampak ne

vem, ali pri Sopranovih pišejo res tako!) namesto spaghette-ria!

Po dobrem letu, odkar se je zgodila, pa bi vam radi pove-dal še anekdoto v zvezi s tisti-mi, ki imajo aktivno znanje italijanšËine (verjetno pa ve-lja za vsak drugi jezik): nekdo, ki se ukvarja s suhim sadjem v majhnih liËnih vreËkah, me je poklical. ≈Gospod Bajželj, tukaj mi je gospa XY naredila prevod besed NE VSEBuJE KONSERVANSOV v italijanšËi-no. A mi je tudi rekla, naj za vsak primer vprašamo še vas.√ Na etiketi naj bi po nje-nem italijansko pisalo SENZA PRESERVATIVI (brez kondo-mov po slovensko!), namesto pravilnega SENZA CONSER-VANTI (kar je skoraj enako slovenšËini)!!! Kdo ve, ali gre za neznanje − Ëlovek bi skoraj opozoril pred nekaterimi, ki imajo potrdilo o aktivnem znanju tujega jezika - ali pa so mi morda hoteli nekaj podtakniti ...

In kaj pravite na angleško pisavo po Vuku? Napis, ki ga vidite na priloženi fotografiji sem posnel na ljubljanski Metelkovi ulici, skoraj naspro-ti nekdanje Janševe celice. Men' se zdi ful kul ...

Ne glede na majske turi-stiËne rezultate, ki jih poznam samo za podroËje 15 narav-nih zdravilišË Slovenije, odo-bravam optimizem na naši STO in vsem tudi za glavno turistiËno sezono želim kar se da veliko uspehov, tako po številu prihodov in prenoËišË kot po inkasu (pa pazite, da ne boste imeli preveË gotovi-ne po sefih!).

BORIS BAJŽELJ, upokojeni turistiËni delavec in še vedno aktivni nestrokovnjak za hokej na ledu

SLOVENSKI TuRIZEM, SLOVEN©»INA IN TuJI JEZIKI

NISEM PRI»AKOVAL TOLIKO NAPAKSpet se bom moral ponoviti: Ëas presneto hitro teËe. To je slabo, ker se hitro staramo (nekateri smo celo že veliko prestari za delo

v turizmu!), je pa tudi dobro za nekatere reËi, kot je vstop naše državice v schengensko obmoËje in hkrati prevzem polletnega predsedovanja v EU. In spet je schengen za naš turizem zelo pozitivna stvar, malo manj pa bo predsedovanje EU. To bo prejkone dvorezni meË: osebno moËno dvomim, da bomo zaradi tega kaj bolj prepoznavni v Evropi in svetu, prej bomo zaradi blokiranja boljših hotelskih zmogljivosti imeli probleme, ker bomo odklanjali redne goste ali skupine gostov.

Foto: Majda Jeram Foto: Boris Bajæelj

Janko ©tebej je bil diplomi-rani geograf in sociolog. Že ta študijska usmeritev potrjuje njegovo radovednost za vre-dnote, ki jih nudi svet s svojimi naravnimi bogastvi ter Ëlove-ška družba in Ëlovek v razliËnih okoljih in civilizaci-jah. Bil je prijeten sogovornik, vedno pripravljen pomagati ali ustreËi. Zato ne preseneËa, da je svoje znanje in energijo usmeril v turizem.

Svoj drugi dom je našel v takratnem Kompasu Jugosla-vija, kjer se je leta 1974 zapo-slil kot pomoËnik direktorja za operativo, kasneje pa je isto delo opravljal na oddelku za inozemski turizem. Z odliËnim znanjem anglešËine, ki jo je že v Ëasu študija izpopolnje-val na potovanjih po ZDA, Angliji in drugih angleško govoreËih državah, in s svojo strokovnostjo je bil leta 1986 imenovan za direktorja po-slovne enote Kompas Avstra-lija s sedežem v Sidneyu. Kompas je bil v tem obdobju najmoËnejša in najhitreje ra-stoËa turistiËna organizacija s 119 poslovalnicami po vsej Jugoslaviji in predstavništvi po Evropi, v ZDA, na Japon-skem in z veË kot 3250 zapo-slenimi ter bogatimi storitvami za razliËne potrebe turistov.

©e pred odhodom v Avstra-lijo je v Kompasu zaËrtal novo dejavnost, ki jo je bil najbolj vesel nestor navtiËnega turiz-ma pri nas, turistiËni novinar Milenko ©ober. Janko ©tebej jo je podprl s Kompasovim nakupom petih hidrogliserjev. Krila Pirana, Slovenije, Kvar-nerja, Primorske in Krila Kor-natov so drsela ob takratni skupni obali, med otoki in vse do italijanske obale. Koliko tujih in domaËih turistov je uživalo v vožnji in ogledu le-pih krajev. Povpraševanja za te prevoze so bila v velikem porastu, zato se je Kompas odloËil še za nakup dveh ka-tamaranov z veËjim številom

sedežev in možnostjo plovbe tudi v razburkanem morju. Za vsem tem je ponovno stal Janko ©tebej, ki je z velikim zanosom delal pri uvozu teh plovil. Katamaran Prince of Venice, ki ima privez v Izoli, še vedno vozi turiste v Benetke.

Zaradi poznavanja operati-ve, komerciale in finanËne problematike je bil leta 1985 imenovan za izvršnega direk-torja svetovnega kongresa stomatologov (FDI), ki ga je Kompas organiziral v Beogra-du. udeležilo se ga je med pet in šest tisoË stomatologov in razstavljavcev z vsega sveta. TehniËna izvedba kongresa je bila za Kompas izjemna odgovornost, še posebej zato, ker je bil na terenu, kjer je bila domicilna turistiËna agencija Putnik iz tega iz-kljuËena. Janko je z veliko mirnostjo usklajeval vse Kom-pasove storitve − namestitve, prevoze, družabni program, izlete, finance idr.

Tako je bil z vsemi temi bo-gatimi izkušnjami pravi Ëlo-vek za Kompasovo posloval-nico v Sidneyu in obdelovanje novih tržišË. Avstralija in Paci-fik sta postala Jankova neiz-merna ljubezen. Po povratku iz Avstralije, kjer je živel s svojo družino - ženo, hËerko in

sinom, leta 1991 je spet delo-val v Kompasu na razliËnih podroËjih in bil med najožjimi kandidati, da na njegovem Ëelu zamenja legendarnega Egona Conradija, ki je odha-jal v pokoj.

Leta 2006 je ustanovil dru-žinsko podjetje Austral - Azija. ©tevilne turiste je vodil na daljna potovanja in nad vsa-kim aranžmajem bedel s sr-cem, da bi udeleženci videli in izvedeli Ëim veË.

Prav zaradi te njegove srËnosti in odprtosti nismo mogli dojeti takega odhoda. Janez Pergar, njegov dolgole-tni kolega in sedanji predse-dnik uprave Kompasa, se je v toplem in iskrenem nagovoru ob slovesu spraševal: ≈Ali si nam zameril, ker te nismo razumeli in nismo znali dovolj ceniti tvoje dobrote in spošto-vati tvojih idealov? Zdaj ko odhajaš, se ti želim, dragi Janko, v imenu vseh, ki smo s teboj delili bodisi poslovno bodisi družinsko življenje, is-kreno opraviËiti za vse,kar smo storili narobe, ti storili kri-vico ali prizadejali boleËino.√

©PELA LOV©IN

Slovenska strokovna turistiËna revija Lipov list, nadaljevanje TuristiËnega vestnika

uDK 338,48+796,5(497,12)

ISSN 0352-4353

Letnik 49

©tevilka 5-6

Ljubljana, julij 2007

Izdaja: TuristiËna zveza Slovenije

Ustanovitelji: TuristiËna zveza Slovenije, Ministrstvo za gospo -darstvo, Zdruæenje za turizem in gostinstvo GZS.

Svet revije: Boris Bajæelj, Drago Bulc, Marjetica GregorËiË No-vak (odgovorna urednica), LuËka LetiË, Manfred Merπnik, Tanja MihaliË, Joæe Pleπej, Mi-ro Pretnar (predsednik sveta revije), Marjan Raztresen, Ru-di Rumbak, Anton Strajnar, SreËko ©ajn (glavni urednik), Darja VerbiË in Danica Zorko.

GrafiËna podoba revije: SreËko ©ajn

Ilustracije: Egon BavËer

Fotografija na naslovnici: ObËina Ig, Lokvanji v Dragi foto: Matjaæ Zupan

Naslov uredniπtva: TuristiËna zveza Slovenije, MikloπiËeva cesta 38/VI, SI - 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670 faks: 01/43 41 680

Elektronski naslov TuristiËne zveze Slovenije [email protected] Spletna stran: www.turisticna-zveza.si

Transakcijski raËun: 03100-1000010639

Polletna naroËnina: posa-mezniki 8 evrov, organizacije 16 evrov, za tujino 25 evrov ali 30 $. Cena za en izvod 1,40 evra, dvojna πtevilka 2,70 evra.

Barvni izvleËki in tisk: »ukGraf, d. o. o., Postojna

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila obraËunava davek na dodano vrednost po 8,5-odstotni stopnji.

IN MEMORIAM

Janko ©tebej 1947 − 2007

ZAPISAN TURIZMUV sonËnem dnevu smo se maja na Ërnuškem pokopališËu v Ljubljani poslovili od Janka ©tebeja.

Vest, da se je zlomil moËan hrast, ki je vzdržal številne viharje, je zarezala boleËino med sorodnike, prijatelje, sošolce in številne turistiËne delavce, ki smo ga pospremili na zadnje popotovanje.

5-6/2007118

TuristiËna zveza Slovenije inZavod Republike Slovenije za πolstvo

v sodelovanju s

Slovensko turistiËno organizacijo, regijskimi turistiËnimi zvezami in pod pokroviteljstvom ministrstva za πolstvo in πport ter ministrstva za gospodarstvo

razpisujeta

22. DRÆAVNI FESTIVAL TuRIZMu POMAGA LASTNA GLAVA, ki bo marca 2008

Tema festivala je

OD ZRNA DO MIZEPri letoπnjem razpisu smo upoπtevali predloge mentoric in mentorjev za spremembo vsebine in organizacije festivala oziroma tekmovanja. To bo v prihodnje vkljuËevalo le raziskovalno nalogo na razpisano temo, osredotoËeno na oblikovanje turistiËnega proizvoda in predstavitev tega na turistiËni trænici na javnem mestu. Tekmovanje bo samo na dræavni ravni, vendar predvidoma na veË lokacijah. Podrobni opis in kriterije za udeleæbo na tekmovanju najdete v prenovljenem Pravilniku za izvedbo festivala in tekmovanja TPLG na spletu.

Tema letoπnjega festivala je OD ZRNA DO MIZE.

Zakaj SEJEM IDEJ?

Sejmi v slovenskih krajih so æe od nekdaj priloænost za sreËevanje ljudi ter za izmenjavo blaga in idej, so priloænost za medsebojno spoznavanje in druæenje, skratka praznik, festival. Kot takπen je sejem sam po sebi oblika turistiËne prireditve. To je namen tudi naπega festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki smo ga letos preoblikovali v sejem idej za turistiËne proizvode na turistiËni trænici.

Zakaj naj bi se letos osredotoËili na "EKO od zrnja do mize"?

Pridelava in ponudba zdrave hrane turistom je za Slovenijo izjemna priloænost, ki je ne smemo zanemariti. Slovenija je pestra, raznolika in mnogo bolj neokrnjena, kot so druge evropske pokrajine, zato je pri nas veliko moænosti za pridelavo in ponudbo zdrave hrane. V deæelah, od koder prihajajo k nam turisti, se ljudje prehranjujejo na hitro, z vnaprej pripravljeno hrano, pridelano s pomoËjo najrazliËnejπih kemikalij, kar πkodi zdravju. Zdrava, domaËa in ekoloπko pridelana in tudi po videzu privlaËna hrana je v turizmu prednost, ki jo moramo vsestransko izkoristiti. Katero, kje, kako in kdo boste predlagali vi in svojo idejo predstavili na naπem festivalu.

• Svojo idejo torej oblikujte v turistiËni proizvod, v katerem boste izkoristili kulinariËno dediπËino domaËega kraja in sodobne moænosti za ponudbo zdrave, okusne in privlaËne hrane, ki naj jo gost uæiva z vsemi Ëutili. Tako predstavljena ideja naj omo-goËa kakovostno nadgradnjo obstojeËe turistiËne ponudbe v vaπem kraju.

• Ob tem naj pride do izraza tudi izkazovanje gostoljubja in pristnih medËloveπkih odnosov, ki bo dogodek napravilo doæivljajsko πe bolj zanimiv za domaËine, domaËe ter tuje turiste in bo nekaj novega v turistiËni ponudbi.

• V turistiËni nalogi raziπËite in analizirajte moænosti za izvedbo izbrane zamisli kot kulinariËne in gostoljubne dejavnosti ter naËin predstavitve in træenja turistom oziroma drugim obiskovalcem vaπega kraja.

• Za svoj projekt se ne obotavljajte prositi za pomoË uËitelje na πoli, zlasti uËitelja/ico gospodinjstva, v kraju in obËini pa gostinska in turistiËna podjetja, turistiËna druπtva, predvsem pa æupane, da podprejo vaπe turistiËne dejavnosti moralno, kadrovsko in materialno ter jih vkljuËijo v bodoËo ponudbo vaπega kraja.

• Izkoristite vse svoje podjetniπko znanje, ki ste ga pridobili pri pouku in dejavnostih v πoli in zunaj nje, in pokaæite odraslim, Ëesa ste zmoæni.

Rok za prijavo na festival je 15. oktober 2007, rok za oddajo raziskovalnih nalog pa 31. januar 2008. Prijavnico in nalogo poπljite na naslov TuristiËna zveza Slovenije, MikloπiËeva 38, 1000 Ljubljana.Pravilnik za izvedbo festivala in tekmovanj TPLG, ki je letos nekoliko spremenjen, najdete na naπih spletnih straneh www.turisticna-zveza.si (projekti/TPLG/pravilnik).Vsa dodatna pojasnila dobite na TuristiËni zvezi Slovenije pri Petri Pistotnik, tel. 01/43-41-675 ali 01/43-41-670, in pri mag. Juriju Smerdelju, tel. 031/719 661.

SLOVENSKA TURISTI»NA REVIJA - turisticna-zveza.si · ObËina Ig se razprostira na površini 99...

Documents

Transcript of SLOVENSKA TURISTI»NA REVIJA - turisticna-zveza.si · ObËina Ig se razprostira na površini 99...