slo

ven

ska

filh

arm

oni

ja4

. ko

ncert

voka

lni ab

on

ma

2019

/20

Bén

i Csi

llag

diri

gent

V pričakovanju15. december 2019 ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

Zbor Slovenske filharmonije

Béni Csillag dirigent

Sebastjan Vrhovnik priprava zbora

Vljudno vabljeni na predkoncertni pogovor ob 18.30.

4. koncert

vokalniabonma 2019/20

nap

oved

janu

ar–f

ebru

ar 2

020

Srebrni abonma14. januar 2020 ob 19.30Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonijaGodalni kvartet Tetzlaff spored Schönberg | Beethoven

Modri 5 in izven Ljubezen in glasba13. in 14. februar 2020 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeDmitrij Liss dirigentSergej Krilov violinaspored Škerjanc | Prokofjev | Stravinski

Oranžni 5 in izven Dunajski klasiki27. in 28. februar 2020 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonije Ibrahim Yazici dirigentFazil Say klavirspored Mozart | Beethoven | Haydn

Vokalni 5 in izven Danes in nekoč(v okviru 5. Filharmoničnega festivala baročne glasbe)sreda 5. februar 2020 ob 19.30* (predkoncertni pogovor ob 18.30)

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonijaZbor Slovenske filharmonijeMarko Ozbič dirigentMonika Fele sopranUrška Bernik altMaja Rome violaAlexandra Verbitskaya čelestaŠpela Cvikl tolkalaBaročni instrumentalni ansambelspored Feldman | Ozbič | Monteverdi * Koncert je izjemoma v sredo.

Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847) Jauchzet dem Herrn, alle WeltVzklikajte Gospodu, vsa zemlja Urška Šemrov, Anja Avbelj, sopran

Monika Fele, Urška Bernik, alt

Robert Kožar, Luka Juteršek, tenor

Matjaž Strmole, Tadej Osvald, bas

Francis Poulenc (1899–1963) Messe en sol majeur | Maša v G-duru (1937)Kyrie eleison | Gospod, usmili se

Gloria | Slava

Sanctus | Svet

Benedictus | Blagoslovljen

Agnus Dei | Jagnje Božje

Urška Šemrov, sopran

Felix Mendelssohn BartholdyRichte mich, GottPrisodi mi pravico, o Bog, op. 87/2

spo

red

Anton Bruckner (1824–1896) Virga Jesse floruit Jesejeva mladika je vzklila, WAB 52

Francis Poulenc Salve Regina | Pozdravljena, Kraljica

John Tavener (1944–2013) The Lamb | Jagnje (1982)

Francis PoulencQuatre motets pour le temps de Noël Štirje moteti za božični čas (1952)O magnum mysteriumO, velika skrivnost

Quem vidistis pastores diciteKoga ste videli, pastirji, povejte

Videntes stellam Ko so videli zvezdo

Hodie Christus natus est Danes je rojen Kristus

Anton BrucknerAve Maria | Zdrava, Marija, WAB 6

in organista, odkritje Bacha in izvedba njegovega Pasijona po Mateju. Med vsem tem glasbenim in družabnim vrvežem je imel tudi bogato zasebno življenje, družino, pet otrok ter izjemno ustvarjalno in plodno skladateljsko pero, izbrano in bleščeče, kot da glasba nastaja v posebnem svetu, ločenem od vsakdanjosti. Pisal je vse, od velikopoteznih oratorijev o Pavlu in Eliji, kantat, spevoiger, scenske glasbe s Snom kresne noči, luteranske cerkvene glasbe in orgelskih del do drobnih pesmi, zborovskih skladb vseh vrst, vsakovrstnih sonat, klavirskih miniatur, mičnih osmih zbirk Pesmi brez besed ter bleščeče komorne glasbe od tria do okteta, od koncertov za klavir in violino do programskih uvertur, simfonij za godala in petih ‚velikih‘, v simfoniki 19. stoletja nepogrešljivih partitur.

Čeprav je Lutrove prevode psalmov Mendelssohn komponiral tudi za sinagogalno bogoslužje, je težišče njegove duhovne glasbe zapisano evangeličanskemu obredju, zajeten opus koralnih in drugih cerkvenih kantat, ogelskih skladb, psalmov za soliste in zbor z orkestrom, za zbor z orglami ter za zbor a cappella. Vsebinsko in glasbeno zgoščeni psalm Richte mich, Gott (Prisodi mi pravico, o Bog) sodi med skladateljeve najbolj priljubljene uglasbitve svetopisemske lirike, psalm Jauchzet dem Herrn, alle Welt (Vzklikajte Gospodu, vsa zemlja) pa je Mendelssohn komponiral na novoletni dan leta 1844 ob imenovanju za glasbenega vodjo berlinske katedrale.

Francis Poulenc je pot glasbenika začel kot pianist. Na njegovo skladateljsko delo je verjetno najbolj vplival posebnež med francoskimi skladatelji Eric Satie,

Felix Mendelssohn Bartholdy, univerzalni glasbenik, značilni umetnik romantičnega časa, predvsem pa sijajni skladatelj, je imel redko priložnost odraščati v navdihujočem družinskem okolju, prežetem z glasbo in umetnostjo, polnem stikov s pomembnimi osebnostmi z Goethejem na čelu. Zorel je pod varstvom skrbnega in premožnega očeta tradicionalnih judovskih korenin, ki je prepoznal sinov genialni dar pa tudi dar hčerke Fanny in je svoje veliko premoženje usmerjal v njuno izobrazbo, izbrano humanistično ter temeljito glasbeno s poudarjeno praktično izkušnjo. Ko je bil Felix star šest let, sta bila otroka krščena, družina je sprejela krščanstvo in v nadaljevanju utripala v protestantskem kulturnem in družabnem okolju. Deček in malo kasneje odrašajoči Felix je večino svojih skladateljskih prvencev lahko slišal, igral in vodil, ne le na nedeljskih družinskih koncertih komorne in vokalne glasbe v krogu izbrane meščanske družbe, ampak tudi na javnih koncertih. Za te je velikodušni oče na široko odprl denarnico, plačal glasbenike, da se je nadarjeni sin uril v dirigiranju in stikih z javnostjo, predvsem pa na živem odru preizkušal svoje skladbe, mladeniške, a že od skladateljskih začetkov zrele opuse, ki so danes temeljne skladateljeve partiture in nenadomestljiva dediščina romantične glasbe.

Sledila so potovanja in gostovanja, skladateljska, osebna in glasbena: Francija, Škotska, Italija, Anglija (tam je gostoval desetkrat), velika središča nemške glasbe (le v Leipzigu in kasneje v Berlinu se je zadržal šest oz. pet let), srečanja z velikimi imeni glasbe, od Webra in Rossinija do Chopina, Liszta in drugih, vodenje glasbenih združenj in že takrat pomembnih glasbenih ustanov in orkestrov, koncerti pianista

k sp

ore

du

kasneje pa se je Poulenc pridružil somišljenikom v glasbi in kulturnikom, ki jih danes poznamo kot Les Six oz. Šesterico. Posebno pozorno se je posvetil razvijanju melodije in je z njo želel opisovati poglobljena religiozna in mistična občutja, že v naslednjem trenutku pa marsikdaj izrazito posvetna, celo čutna razpoloženja. Odprl se je glasbi Fauréja, Debussyja in Ravela ter tudi on razvil govorico glasbe, ki jo danes upravičeno imenujemo ‚francoska‘.

Vse življenje je komponiral za najrazličnejše sestave in zvrsti, od orkestrske sinfoniette, koncertov za klavir, dva klavirja in čembalo, do samospevov in zelo razvejane komorne glasbe, od baletov – prodor na baletni oder mu je z naročilom omogočil slavni koreograf Djagilev –, treh oper ter nekaj značilnih kantatnih del, do večjega števila zborovskih skladb. Skoraj vse je povezal v zaokrožene vsebinske celote, ki so pravzaprav vse temeljne skladbe francoskega pevskega izročila in antologijske zborovske partiture 20. stoletja.

Poulencova zborovska glasba je dvopolna, poglobljeno mistična ali zmagovita v duhovnih skladbah in skoraj čutna ali vihrava v posvetnih. Pri komponiranju za zbor se je posebno pozorno posvečal podrobnim odtenkom zvoka uglasbene besede. Kot bi se želel z nenavadno zvočnostjo odzvati na skrite pomene ne vedno povsem razložljivih nadrealističnih verzov svojih rojakov, sodobnika Eluarda in nekaj starejšega Apollinairja, na drugi strani pa na širše duhovne pomene uglasbenih religioznih besedil, ki jih je našel v liturgičnih knjigah in brevirju.

Messe en sol majeur (Maša v G-duru) je prva Poulencova cerkvenoglasbena partitura. Napisal jo je leta 1937 in v nizu mašnih stavkov izpustil najdaljši Credo. Prvič so jo izvedli marca leta 1938 v Parizu. Za Poulenca značilno povezanost besede in glasbe, razpoloženja vsebine in njegovega odseva v glasbi zaznamo tudi v Štirih motetih za božični čas (Quatre motets pour le temps de Noël), ki jih je ok. sedem let po drugi vojni komponiral na latinska božična besedila. Skladbe ne govorijo običajnega božičnoprazničnega ali pastoralnega jezika. Zdi se, kot da skladatelj s svojo glasbo prisluhne podrobnemu pomenu in afektom besed, drobnim odtenkom vsebine, kot da je njegova božična glasba pomirjujočih melodij in premišljenih zasukov, rahlih, mehkih in svetlih sozvočij, kajkrat presenetljivih razrešitev ali sklepov ter izjemoma praznično-vihravega zamaha odzven osebnega mističnega razpoloženja.

Prvi izmed enajstih učiteljevih otrok Anton Bruckner je bil v gornjeavstrijski opatiji Sankt Florian deležen izvrstne glasbene izobrazbe, študiral je harmonijo in kontrapunkt, igral violino in orgle, kasneje pa je na učiteljišču v bližnjem Linzu postal učitelj. Po nekaj učiteljskih mandatih se je vrnil v samostansko šolo pri sv. Florjanu, kjer je ob poučevanju postal prvi organist že takrat znamenitega redovnega kora. Še naprej je vztrajno poglabljal teoretična glasbena znanja, študiral tudi na Dunaju in 37-leten svoj študij tudi uradno sklenil. Vrnil se je v Linz, vodil zbore, poučeval, bil organist v stolnici in marljivo komponiral, vedno z močno navzočo samokritiko, zborovsko glasbo, maše in simfonije. Leta 1868 je na dunajskem konservatoriju nasledil svojega učitelja Simona Sechterja, poučeval

kot lektor tudi na univerzi – med njegovimi učenci sta bila tudi Gustav Mahler in Hugo Wolf – in zraven na ženskem učiteljišču, že iz Linza pa je slovel kot sijajen organist, koncertant in improvizator.

Leta 1865 ga je v Münchnu prevzela Wagnerjeva opera Tristan in Izolda – pred tem je študiral njegovega Tanhäuserja in Mojstre pevce –, postal je vnet zagovornik skladateljeve glasbe in umetniških nazorov, kasneje pa del znanih in razvnetih dunajskih javnih kulturnih sporov med privrženci in zagovorniki Brahmsovih in Wagnerjevih umetnostnih nazorov. V zapletenem glasbenem okolju Dunaja kot skladatelj ni bilo preprosto prodreti. Nekaj simfonij je prvič dirigiral sam, druge znani dirigenti njegovega časa, na oder jim je pomagal tudi s posvetili takrat znanim osebnostim, dve danes stalnici velikega simfoničnega repertoarja 19. stoletja pa so prvič izvedli šele po skladateljevi smrti.

Ob enajstih velikih simfonijah, mašah, kantatnih opusih, godalnih kvartetih, manjšem številu komorne glasbe, orgelskih skladbah in pesmih je vse življenje ustvarjal tudi za zbor, prek 100 opusov, cerkveno glasbo na latinska besedila in posvetne skladbe, večinoma za zbor brez spremljave, a tudi z orglami in trobili. Tudi v njej zaslišimo Brucknerjev poseben nagovor in čustveni svet, skladateljevo osebno izpoved v malem, njegovo ponotranjeno romantiko, čustveno vznesenost, a zadržanost, bogaboječnost, ponižnost in, za razliko od njegovih simfonij, redko velikopoteznost in veličastje.

Oba moteta nocojšnejega sporeda sta iz zbirke skladateljevih ofertorijev in gradualov, glasbenih vrst, kot jih poznamo iz stoletnega izročila

predvatikanskega mašnega obredja. Molitev Ave Maria (Zdrava, Marija) je nastala kot darovanjski spev za slovesno mašo maja 1861 v stolnici v Linzu, kjer je bil Bruckner takrat organist, svetopisemske verze s predbožično prispodobo Virga Jesse floriut (Jesejeva mladika je vzklila) pa je skladatelj zložil leta 1885 za slovesnost 100-letnice škofije v Linzu, a skladbe takrat še z drugimi za to priložnost ustvarjenimi deli niso izvedli. Prvič je zazvenela pozimi tega leta v dunajski dvorni kapeli.

Skladatelj sir John Kenneth Tavener je pomembno ime angleške glasbe polpreteklega in današnjega časa. Kot sin organista prezbiterijanske cerkve je hodil po glasbeni poti, ki je za razvoj mladih glasbenikov na Otoku značilna: bil je gojenec več šol in kolidžev, ki so mu dali širok humanistično-glasbeni razgled, in nato doštudiral na londonski Kraljevi glasbeni akademiji. Že kot deček je prepeval v zborih, spoznaval pomemebna glasbena dela, od Mozarta in Mahlerja do Orffa in Stravinskega. V mladeniških letih je uspel kot pianist koncertant, a se je po prvih uspehih svojih kantat in novih naročilih izvajalcev konec 60. let prejšnjega stoletja kmalu zavezal samo skladanju. Vodil je zbore in od leta 1971 poučeval na londonskem glasbenem kolidžu Trinity.

Tavenerjev navdih je tesno povezan z njegovo poglobljeno vernostjo, krščanstvom in široko pojmovano duhovnostjo, iz katerih je črpal pobude za ustvarjanje. Slišne podobe je tesno povezoval z vsebinami, ki so ga nagovarjale. Njegova glasba ni neposredno programska, je pa vedno del širšega duhovnega razmisleka, saj se je intenzivno poglabljal v teologijo, leta 1977 pa prestopil v pravoslavno

vero. Ob orkestrskih in orgelskih delih ter pesmih je komponiral za neformalne vokalno-instrumentalne sestave, komorne in velikih razsežnosti, kantate skrbno izbranih vsebin in naslovov, motete v anglikanskem cerkvenoglasbenem izročilu, glasbo za pravoslavno liturgijo in tri opere, po navdušenju slavnega rojaka Benjamina Brittna nad njegovimi deli z naročilom slavne londonske opere Covent Garden opero o sv. Tereziji.

Glasba Johna Tavenerja je, kot že nekateri osebni jeziki sodobnih skladateljev z Otoka, bolj tradicionalna kot nova, nikoli novatorska, a zveni sodobno in sveže. Je tradicionalna v izbiri preizkušenih skladateljskih tehnik in postopkov, končni učinek pa daje vtis novega, čeprav imajo skladateljevi prijemi pogosto zgodovinske korenine. Božična miniatura The Lamb (Jagnje) na poetične verze angleškega pesnika, slikarja in mistika Williama Blaka je svojevrstna študija značajsko dvopolne arhetipske melodije, ki vprašuje in odgovarja, ustvarja zvočne ostrine in njihove napetosti razrešuje v pomirjujočih sozvočjih.

Felix Mendelssohn Bartholdy

Jauchzet dem Herrn, alle Welt Ps 100

Jauchzet dem Herren, alle Welt; Dienet dem Herren mit Freuden. Kommet vor sein Angesicht mit Frohlocken. Erkennet, dass der Herr Gott ist. Er hat uns gemacht und nicht wir selbst, zu seinem Volk und zu Schaafen seiner Weide.

Gehet zu seinen Thoren ein mit Danken, Zu seinen Vorhöfen, mit Loben, danket ihm, lobet seinem Namen. Denn der Herr ist freundlich, Und seine Gnade währet ewig, und seine Wahrheit für und für.

Francis Poulenc

Messe en sol majeur Missale Romanum – Ordo missae

Kyrie eleison.Christe eleison.Kyrie eleison.

Gloria in excelsis Deo.Et in terra pax hominibus bonae voluntatis.Laudamus te.Benedicimus te.Adoramus te.

Vzklikajte Gospodu, vsa zemlja Standardni prevod Svetega pisma

Vzklikajte Gospodu, vsa zemlja, služite Gospodu z veseljem, pridite predenj z vriskanjem! Spoznajte, da je Gospod Bog: on nas je naredil in mi smo njegovi,njegovo ljudstvo, čreda njegove paše.

Pridite k njegovim vratom z zahvalo, v njegove dvore s hvalnico! Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime! Zakaj Gospod je dober, na veke traja njegova dobrota, od roda do roda njegova zvestoba.

Maša v G-duruRimski misal – Red svete maše

Gospod usmili se.Kristus usmili se.Gospod usmili se.

Slava Bogu na višavahin na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.Hvalimo te.Slavimo te.Molimo te.

Glorificamus te.Gratias agimus tibi propter magnam gloriam tuam.Domine Deus, Rex caelestis, Deus Pater omnipotens.Domine Fili unigenite, Jesu Christe.Domine Deus, Agnus Dei, Filius Patris.Qui tollis peccata mundi, miserere nobis.Qui tollis peccata mundi, suscipe deprecationem nostram.Qui sedes ad dexteram Patris, miserere nobis.Quoniam tu solus Sanctus.Tu solus Dominus.Tu solus Altissimus, Jesu Christe.Cum Sancto Spiritu in gloria Dei Patris.Amen.

Sanctus, Sanctus,Sanctus Dominus, Deus Sabaoth.Pleni sunt caeli et terra gloria tua.Hosanna in excelsis.

Benedictus qui venit in nomine Domini.Hosanna in excelsis.

Agnus Dei, qui tollies peccata mundi:Miserere nobis.Agnus Dei, qui tollie peccata mundi:Dona nobis pacem.

Felix Mendelssohn Bartholdy

Richte mich, GottPs 43

Richte mich, Gott, und führe meine Sache wider das unheilige Volk, und errette mich von den falschen und bösen Leuten. Denn du bist der Gott, du bist der Gott meiner Stärke; warum verstössest du mich? Warum lässest du mich so traurig geh‘n, wenn mein Feind mich drängt?

Sende dein Licht und deine Wahrheit, dass sie mich leiten zu deinem heiligen Berge,und zu deiner Wohnung.

Poveličujemo te.Zahvaljujemo se ti zaradi tvoje velike slave.Gospod Bog, nebeški Kralj, Bog Oče vsemogočni.Gospod, edinorojeni Sin, Jezus Kristus.Gospod Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov. Ti odjemlješ grehe sveta, usmili se nas.Ti odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo.Ti sediš na desnici Očetovi, usmili se nas. Zakaj edino ti si Sveti.Edino ti Gospod.Edino ti Najvišji, Jezus Kristus.S Svetim Duhom v slavi Boga Očeta.Amen.

Svet, svet,svet si ti Gospod, Bog vsega stvarstva.Polna so nebesa in zemlja tvoje slave.Hozana na višavah.

Blagoslovljen, ki prihajaš v imenu Gospodovem.Hozana na višavah.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,usmili se nas.Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,podari nam mir.

Prisodi mi pravico, o BogStandardni prevod Svetega pisma

Prisodi mi pravico, o Bog, pravdaj se za mojo pravdo! Iz brezbožnega naroda, pred varljivcem in izprijencem me reši!

Ti si vendar Bog mojega zavetja, zakaj si me zavrgel? Zakaj hodim mračen, ko me stiska sovražnik?

Pošlji svojo luč in svojo zvestobo, ti naj me vodita; naj me pripeljeta k tvoji sveti gori, k tvojemu bivališču.

Dass ich hinein gehe zum Altar Gottes, zu dem Gott, der meine Freude und Wonne ist, und dir, Gott, auf der Harfe danke, mein Gott.

Was betrübst du dich, meine Seele, und bist so unruhig in mir? Harre auf Gott! denn ich werde ihm noch danken, dass er meines Angesichts Hülfe, und mein Gott ist.

Anton Bruckner

Virga Jesse floruit Verz z alelujo za praznik blažene Device Marije

Virga Jesse floruit: Virgo Deum et hominem genuit: pacem Deus reddidit, in se reconcilians ima summis. Alleluja.

Francis Poulenc

Salve ReginaMarijanska himna

Salve Regina, Mater misericordiae, vita, dulcedo, et spes nostra, salve. Ad te clamamus, exsules filii Hevae, ad te suspiramus, gementes et flentes in hac lacrimarum valle.Eia, ergo, advocata nostra, illos tuos misericordes oculos ad nos converte; et Jesum, benedictum fructum ventris tui, nobis post hoc exilium ostende. O clemens, O pia, O dulcis Virgo Maria.

Stopil bom k Božjemu oltarju, k Bogu veselja moje radosti; hvalil te bom s citrami, o Bog, moj Bog.

Zakaj si potrta, moja duša, zakaj se vznemirjaš v meni? Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil, svojega rešitelja in svojega Boga.

Jesejeva mladika je vzklilaSlovenski misal

Jésejeva mladika je vzcvetela.Devica je rodila Boga in človeka;Bog je obnovil mirin spravil v sebi najnižje z najvišjim.Aleluja.

Pozdravljena, Kraljica

Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja, življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena! K tebi vpijemo izgnani Evini otroci, k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa. O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!

John Taverner

The LambWilliam Blake

Little Lamb who made thee Dost thou know who made thee Gave thee life & bid thee feed. By the stream & o’er the mead; Gave thee clothing of delight, Softest clothing wooly bright; Gave thee such a tender voice, Making all the vales rejoice! Little Lamb who made thee Dost thou know who made thee

Little Lamb I’ll tell thee, Little Lamb I’ll tell thee! He is called by thy name, For he calls himself a Lamb: He is meek & he is mild, He became a little child: I a child & thou a lamb, We are called by his name. Little Lamb God bless thee. Little Lamb God bless thee.

Francis Poulenc

Quatre motets por le temps de Noël

O, magnum mysteriumResponzorij za jutranjice božičnega dne

O, magnum mysterium, et admirabile sacramentum, ut animalia viderent Dominum natum, jacentem in praesepio! O, beata Virgo, cujus viscera meruerunt portare Dominum Christum. Alleluia.

JagnjePrevedel Janez Perko

Jagnje, kdo je stvarnik tvoj?Veš li, kdo je stvarnik tvoj?Dal življenje ti in hranoob potoku sred’ livade;te oblekel za veseljev najmehkejšo volno belo;dal ti glas, ki nežno bleja,da veselo log odmeva:jagnje, kdo je stvarnik tvoj,veš li, kdo je stvarnik tvoj?

Jagnje, bom povedal ti,jagnje, bom povedal ti!Tvoje nosi on ime,sam se Jagnje imenuje:On je krotek, on je blag,sam otrok nekdaj bil tak:ti si jagnje, jaz sem detein njegovo nosiva ime.Jagnje, naj te varje Bog. Jagnje, naj te varje Bog.

Štirje moteti za božični čas

O, velika skrivnostBogoslužno branje

O, velika skrivnostin občudovanja vredni zakrament,da so živali videle novorojenega Gospoda,ležečega v jaslih. O, blažena Devica, katere nedrja so bila vredna nositiGospoda Kristusa.Aleluja.

Quem vidistis pastores diciteOdpev božičnih hvalnic

Quem vidistis, pastores, dicite,annuntiate nobis, in terris quis apparuit?Natum vidimus et choros angelorumcollaudantes DominumDicite, quidnam vidistis?et annuntiate Christi nativitatem.

Videntes stellamOdpev pri večernicah za praznik Gospodovega razglašenja

Videntes stellam Magi gavisi sunt gaudio magno: et intrantes domum obtulerunt Domino aurum, thus et myrrham.

Hodie Christus natus estOdpev drugih božičnih večernic

Hodie Christus natus est: hodie Salvator apparuit: hodie in terra canunt Angeli, laetantur Archangeli: hodie exsultant justi, dicentes: Gloria in excelsis Deo, alleluja.

Anton Bruckner

Ave MariaMolitev – ofertorij tretje adventne nedelje

Ave Maria,gratia plena, Dominus tecum.Benedicta tu in mulieribus,et benedictus fructus ventris tui, Jesus.Sancta Maria, Mater Dei,ora pro nobis peccatoribus,nunc et in hora mortis nostrae.Amen.

Koga ste videli, pastirji, povejteBogoslužno branje

Koga ste videli, pastirji, povejte, oznanite nam, kdo se je prikazal na zemlji.Rojenega smo videli in zbore angelov,ki so slavili Gospoda.Povejte, kaj vse ste videli,in oznanite Kristusovo rojstvo.

Ko so videli zvezdoBogoslužno branje

Ko so modri videli zvezdo,so se močno vzradostili:vstopili so v hišoin darovali Gospodu zlata,kadila in mire.

Danes je rojen KristusBogoslužno branje

Danes je rojen Kristusdanes se je prikazal Odrešenik;danes na zemlji pojo angeli,in se veselijo nadangeli,danes od veselja vriskajo pravični in vzklikajo:Slava Bogu na višavah, aleluja.

Zdrava, MarijaStandardni prevod Svetega pisma

Zdrava Marija,milosti polna, Gospod je s teboj,blagoslovljena si med ženamiin blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.Sveta Marija, Mati Božja,prosi za nas grešnikezdaj in ob naši smrtni uri.Amen.

Madžarski dirigent Béni Csillag živi z glasbo od zgodnjega otroštva. Najprej se je učil violine, po študiju več glasbil je na Glasbeni akademiji Franza Liszta v Budimpešti študiral orkestrsko in zborovsko dirigiranje ter glasbeno teorijo. V letih 1998 in 2002 je bil član Svetovnega zbora mladih. Od leta 2003 do 2007 se je pod vodstvom znanih dirigentov (Haenchen, Gronostay, Halsey, Sund) izpopolnjeval na mojstrskem tečaju Erica Ericsona v Haarlemu na Nizozemskem in imel priložnost dirigirati Nizozemskemu komornemu zboru ter Zboru Nizozemskega radia. Leta 2004 je bil v Vigevanu v Italiji asistent Tõnuja Kaljusteja na koncertih Svetovnega komornega zbora, skupine izbranih pevcev zbora, v katerem je pred tem več let sodeloval. Od jeseni leta 2005 živi na Nizozemskem. Je umetniški vodja Novega nizozemskega vokalnega ansambla, Komornega zbora Kraljevega konservatorija v Haagu, Philipsovega filharmoničnega zbora iz Eindhovna, Komornega zbora Brabant, Projektnega zbora mesta Leiden in Haaškega vokalnega ansambla, kot dirigent pa sodeluje z Nizozemskim komornim zborom, zborom Cappella Amsterdam in Zborom Nizozemskega radia. Z družino živi v Utrechtu.

dir

igen

tVocal 4

In Anticipation15 December 2019, at 7.30 pm (preconcert talk at 6.30 pm)

Marjan Kozina Hall Slovenian Philharmonic

Slovenian Philharmonic Choir

Béni Csillag conductor

Felix Mendelssohn Bartholdy: Jauchzet dem Herrn, alle Welt

Francis Poulenc: Messe en sol majeur

Felix Mendelssohn Bartholdy: Richte mich, Gott

Anton Bruckner: Virga Jesse floruit

Francis Poulenc: Salve Regina

John Tavener: The Lamb

Francis Poulenc: Quatre motets pour le temps de Noël

Anton Bruckner: Ave Maria

The distinctive pre-holiday Advent and Christmas flavour of the concert is framed by essential works of Romantic choral music, motets from the middle and end of the nineteenth century, four anthological scores by Felix Mendelssohn and Anton Bruckner. The central part of the programme is occupied by spiritual music with a French sonority, the Marian antiphon and Christmas motets by Francis Poulenc, as well as his mass, his first score in the genre of sacred music, marking his genuine entry to the world of choral music. A feature of the programme is the mystically harmonious miniature The Lamb by contemporary English composer John Tavener. Hungarian conductor Béni Csillag, who lives and works mainly in the Netherlands, will lead us to three different worlds and three musical styles in the company of the Slovenian Philharmonic Choir.

novi

ce

Zbor

a S

love

nske

filha

rmon

ije

Koncert skladateljice Katarine Pustinek Rakar Koncert ob izidu avtorske zgoščenke skladateljice Katarine Pustinek Rakar Pój Sing! je bil izčrpen pregled njene ustvarjalnosti pod taktirko Sebastjana Vrhovnika in veseli nas, da Zbor Slovenske filharmonije dodaja nov naslov na seznam svoje diskografije. Zgoščenko je mogoče kupiti na blagajni Slovenske filharmonije.

Sreda, 5. februar 2020, dan za Vokalni abonma!5. koncert Vokalnega abonmaja bo izjemoma v sredo, 5. februarja 2020, ob 19.30. Pod vodstvom Marka Ozbiča bo z zborom nastopil desetčlanski baročni ansambel s starimi instrumenti pri izvedbi Monteverdijevih del. Prvič bomo slišali tudi noviteto Marko Ozbiča Izidina uspavanka, napisano za to priložnost. S tem koncertom se bo sklenil 5. Filharmonični festival baročne glasbe Slovenske filharmonije.

Foro: Simon Pelko

Lojze Lebič – častni član Slovenske filharmonijeSlovenski glasbi in slovenskemu skladatelju se bomo poklonili s koncertom 16. januarja 2020. Prisluhnili bomo zborovskim skladbam Lojzeta Lebiča, ki sodijo v vrh slovenske zborovske literature in s katerimi je skladatelj slovenski glasbi vtisnil neizbrisen pečat. Njegova dela, ki izhajajo tako iz bogatega ljudskega izročila kot iz avtorjevega ustvarjalnega odziva na  vse, kar se ga je dotaknilo, nas nagovarjajo z izjemno skladateljsko izpovedno močjo.

Slovenska filharmonija želi Lojzetu Lebiču z imenovanjem za častnega člana izkazati spoštovanje in zahvalo za njegovo delo.

BožičnikoncertSlovenskefilharmonije

Zbor in Orkester Slovenske filharmonijePhilipp von Steinaecker dirigent

spored Charpentier | Bach | Händel | Cimarosa | Gluck | Mozart | Berlioz | Fauré | Močnik | Sibelius | Menotti

19. december 2019 ob 18.00

Dvorana Marjana KozineSlovenska filharmonija

vstopnice:blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana vsak delavnik od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si

www.filharmonija.si

Tradicionalni glasbeni božič v Slovenski filharmoniji tokrat oblikujeta Zbor in Orkester Slovenske filharmonije. Pod taktirko uglednega nemškega dirigenta Philippa von Steinaeckerja se bodo prepletle številne poznane mojstrovine velikih ustvarjalcev od baroka do danes. Zadoneli bodo praznični uvodni toni znamenitega Božičnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha in slovita Aleluja iz oratorija Mesija Georga Friedricha Händla; iz zakladnice oratorijev bo slišati še odlomke, ki jih podpisujejo baročni mojster Marc-Antoine Charpentier, romantik Hector Berlioz in cenjeni sodobni slovenski ustvarjalec Damijan Močnik. V pestrem sporedu bodo med sakralnimi deli tudi Magnificat Domenica Cimarose in Dixit Dominus Wolfganga Amadeusa Mozarta, sodobnikov 18. stoletja, ter kompozicija Gabriela Fauréja iz sredine 19. stoletja na besedilo Jeana Racina po latinskem himnusu. Operna ustvarjalnost bo zastopana z znanim Plesom blaženih duš iz Orfeja in Evridike Christopha Willibalda Glucka ter s točko iz prve televizijske opere in obenem najpogosteje izvajane opere Giana Carla Menottija Amahl in nočni obiskovalci. Spevni in umirjeni Andante festivo finskega simfonika Jeana Sibeliusa bo zazvenel v zanimivi kombinaciji godal in pavk, prazničnost s svečanim duhom miru, veselja in topline božičnega časa pa se bo razlegla tudi v vedrini nadvse priljubljene božične pesmi Joy to the World (Veselje svetu).

abonma 2019/20

Vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljanamed delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.siSpletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si/

Cena vstopnice posameznega koncerta: 5 €

www.filharmonija.si

Ciklus družinskih koncertov 2019/204. koncert21. december 2019 ob 11.00 in 13.00Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

NAŠE BOŽIČNO DREVO

Slovenski tolkalni projekt

APZ Tone Tomšič

Jerica Bukovec, dirigentka

V sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana

Naše božično drevo popelje poslušalce prek izjemno zanimive in harmonične kombinacije barv tolkal in zbora v čarobnost božičnega časa. Na tem koncertu želimo pričarati vzdušje praznika, ki ga običajno preživimo v krogu družine in ljubljenih oseb, ter prijetno razpoloženje, ki ga ustvarijo človeška toplina, prijaznost, božične pesmi in iskrena sreča. Slovenske božične pesmi bodo zazvenele v zanimivih priredbah za zbor in tolkala ter tako dobile svežo podobo; mladi poslušalci v občinstvu pa lahko zapojejo skupaj z zborom.

5+Priporočena

starost

1. januar 2020 ob 18.00 Cankarjev dom, Gallusova dvorana

Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Komorni zbor MegaronPhilipp von Steinaecker dirigent

Nika Gorič sopran

Jaka Mihelač bariton

spored C. Orff | W. A. Mozart | L. van Beethoven | J. Strauss | R. Strauss | G. Donizetti | J. Williams | L. van Beethoven

vstopnice: do 1. 12. 2019 v predprodaji: 29, 24, 20 ali 17 € od 2. 12. 2019 v redni prodaji: 32, 27, 22 ali 19 €

Cankarjev dom, Informacijsko središče in nakup vstopnic, Prešernova cesta 10 (podhod Maxija), 1000 Ljubljana, ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami T 01 24 17 299, E vstopnice@cd-cc.si

Tradicionalni novoletni koncert Slovenske filharmonije smo programsko zasnovali na ideji temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija, Sapiens in Homo Deus, ter z mislijo na 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, velikega skladatelja in humanista ter največjega glasnika razsvetljenskega humanizma. Odlomki iz Šeste in Devete simfonije bodo izzveneli v družbi cele vrste glasbenih uspešnic ter klasičnih skladb, ki so jih v svojih filmih posebno domiselno uporabili režiserji Stanley Kubrick (Odiseja 2001), Luc Besson (Peti element) in Steven Spielberg (Schindlerjev seznam). Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter Komorni zbor Megaron bo vodil glavni gostujoči dirigent orkestra Philipp von Steinaecker, kot solista pa se bosta predstavila odlična sopranistka Nika Gorič in baritonist Jaka Mihelač.

Vljudno vabljeni!

NOVOLETNI KONCERT

Oda radosti

www.cd-cc.si www.filharmonija.si

Philipp von Steinaecker Nika Gorič Jaka MihelačFo

to: A

nnem

one

Taak

e

https://cd-cc.si/vstopnice@cd-cc.si

Barok 1 Tartini in Benečani 9. januar 2020 ob 19.30 Orkester Slovenske filharmonijeMiran Kolbl glasbeno vodstvo in solo violinaSorin Crudu oboaLorenzo Contaldo fagotspored Albinoni | Marcello | Vivaldi | Galuppi | Tartini

Barok 3 Händel in Angleži25. januar 2020 ob 11.00Orkester Slovenske filharmonijeAna Dolžan glasbeno vodstvospored Arne | Avison | Purcell | Greene | Händel | Boyce

Barok 2 Bach in Telemann 17. januar 2020 ob 19.30Orkester Slovenske filharmonijeAna Dolžan glasbeno vodstvoMelina Todorovska oboa d’amoreAleš Kacjan flavtaRok Zgonc violinaPetra Greblo violončelospored Bach in Telemann

5. februar 2020 ob 19.30Zbor Slovenske filharmonijeMarko Ozbič dirigentBaročni instrumentalni ansambelspored Feldman | Ozbič | Monteverdi

Barok 4 Danes in nekoč (Vokalni 5)

www.filharmonija.si

nakup vstopnicblagajna Slovenske filharmonijeKongresni trg 10, Ljubljanamed delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si spletna prodaja: https: //filharmonija.kupikarto.si/

Barok 1, 2, 3I. ktg.:  15 €*, 12 €**II. ktg.:  10 €*, 7 €**

* Abonentom Slovenske filharmonije in abonentom cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu nudimo 50-% popust.

** Popust za upokojence, študente, dijake in člane OO SVIZ Ljubljana

Barok 4 (Vokalni 5) I. ktg.: 15 €, 13 €*II. ktg.: 13 €, 11 €*

* Popust za upokojence, študente, dijake, abonente Slovenske filharmonije in cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu ter člane OO SVIZ Ljubljana

https://filharmonija.kupikarto.si/

Iz ocen preteklih izvedb Stephena Laytona

Classical Source

»Veličastnost, slovesnost, intimnost in vznemirjenje, vse to nas navdušuje v tej čudoviti različici Bachove Maše v h-molu, ki se lahko meri le z najboljšimi.«

(David Truslove)

The Gramophone

»To je sveža in privlačna Maša v h-molu, v kateri boste nadvse uživali«.

(Lindsay Kemp)

9. in 10. september 2020Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent

Rowan Pierce sopran

Helen Charlston mezzosopran

Ruairi Bowen tenor

Laurence Williams basbariton

Tomaž Sevšek orgle

Domen Marinčič čembalo

Johann Sebastian Bach: Maša v h-molu

Priznani specialist za staro glasbo Stephen Layton in izbrani angleški solisti bodo z našima ansambloma poustvarili veliko Bachovo delo, ki ga v Ljubljani nismo slišali že 20 let.

Napovedujemo

Slavnostni koncert ob jubilejni 30. sezoni Zbora Slovenske filharmonije

Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na

info@filharmonija.si.

Koncertni list Slovenske filharmonije, Vokalni abonma, št. 4

Izdala: Slovenska filharmonija

Direktorica: Marjetica Mahne

Umetniški vodja ZSF: Borut Smrekar

Avtor spremnega besedila koncerta, urednik življenjepisa in besedil skladb: Tomaž Faganel

Jezikovni pregled in sourednica besedil skladb: Tanja Svenšek

Oblikovanje: Futura DDB, d.o.o.

Prelom: Vlado Trifkovič

Fotografija na naslovnici: osebni arhiv dirigenta

Tisk: Birografika Bori, Ljubljana

Naklada: 300 izvodov

Ljubljana, december 2019

Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 11. decembra 2019.

ISSN 2350-5117

Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum

@SFilharmonija

@slofilharmonija

Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije

Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E info@filharmonija.siwww.filharmonija.si

Ustanoviteljica Slovenske filharmonije je Vlada Republike Slovenije. Dejavnost Slovenske filharmonije financira Ministrstvo za kulturo.

mailto:info@filharmonija.si