SL - Europa · 2017. 10. 23. · Evropski svet v letu 2011, kot ga vidi predsednik Evropskega...

Evropski svet v letu 2011

JANUAR 2012

SL

kg_SL.indd 1 24/01/12 10:51


JANUAR 2012

kg112214_inside_SL_b.indd 1 24/01/12 10:55

Gradivo je pripravil Generalni sekretariat Sveta.

www.european-council.europa.eu

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2012

ISBN 978-92-824-3455-0doi:10.2860/53253ISSN 1977-3307

© Evropska unija, 2012

Reprodukcija je dovoljena ob navedbi vira.

Printed in BelgiumNATISNJENO NA EKOLOŠKEM PAPIRJU


3

Evropski svet v letu 2011, kot ga vidi predsednik Evropskega sveta, Herman Van Rompuy

Kazalo

Preizkus za Evropo 5

Stabilnost euroobmočja 6

Rast in delovna mesta 10

Unija v svetu 13

Vse ob svojem času 16

Pot naprej 21

Sklepi Evropskega sveta in izjave voditeljev držav ali vlad 23


4

December 2011 – Evropski svet pozdravlja Hrvaško kot 28. članico Unije


5

V minulem letu se je dolžniška kriza v euroobmočju še zaostrila. S tako resno preizkušnjo se Evropska unija že

dolgo ni spopadala. V teh dvanajstih mesecih so evropski voditelji iz vseh 27 držav članic, da bi pomirili ta vihar,

samostojno in skupaj sprejeli številne pomembne odločitve. Združila nas je gola odločenost, da premagamo

krizo eura. Zavedamo se, da hitra rešitev ne obstaja in da bo pot dolga in zahtevna. Vendar ostajamo prepričani,

da je nujno treba obvarovati dosežke šestih desetletij evropskega združevanja in položiti temelje za prihodnost.

Pričujoče poročilo Evropski svet v letu 2011 pokriva dejavnosti institucije v letu 2011, tj. v drugem letu mojega

mandata kot njegovega predsednika. Stabilnost euroobmočja in stanje naših gospodarstev sta terjala vso našo

pozornost, isto pa velja tudi za spreminjajočo se geopolitično pokrajino okrog nas, zlasti spričo arabske pomladi.

V Evropskem svetu se za isto mizo zbiramo najvišji politični vodje Unije: 27 voditeljev držav ali vlad držav

članic, predsednik Komisije in predsednik Evropskega sveta. Skupaj oblikujemo politične prioritete, določamo

strateško smer Unije in prevzemamo odgovornost v kriznih razmerah.

V letu 2011 smo v svojih vrstah pozdravili nove kolege in se poslovili od nekdanjih – po menjavi vlad na

Irskem, Finskem, Portugalskem, Danskem, v Grčiji, Italiji in Belgiji. Nekatere od teh menjav so bile neposredno

povezane s krizo javnega dolga. Kolegi iz dveh držav so soglašali z razpisom predčasnih parlamentarnih volitev,

da bi ohranili fi nančno stabilnost euroobmočja: v Španiji, da bi pripomogli k povrnitvi zaupanja v trge, in na

Slovaškem, da bi spoštovali zavezo, da bodo prispevali k trdnejšemu požarnemu zidu. Vse to so znamenja, da je

dandanes evropska politika vse močneje prepletena z nacionalnimi politikami.

Lizbonska pogodba zahteva, da se vsako leto skličejo najmanj štiri zasedanja Evropskega sveta. Razmere pa so

od nas zahtevale, da smo sodelovali še tesneje. V letu 2011 je bilo pet formalnih zasedanj Evropskega sveta, eno

izredno zasedanje, eno neformalno zasedanje članov Evropskega sveta in štirje ločeni vrhovi voditeljev držav ali

vlad euroobmočja, ki sem jim prav tako predsedoval.

Z omizja voditeljev Unije lahko zatrdim, da kljub včasih odkritim razpravam vlada močna in temeljna politična

volja, da delujemo kot enakovredni partnerji, da drug drugemu pomagamo in da napredujemo kot Unija,

ob polnem spoštovanju okoliščin drug drugega. Naši cilj je vseskozi isti – vzpostaviti pravo ravnotežje med

kolektivno solidarnostjo in individualno odgovornostjo, ko gre za zaščito skupnega evropskega dobrega, pa

najsibo to enotna valuta, notranji trg ali skupna meja. Ukvarjanje z napetostjo med združenostjo in različnostjo

je v naši Uniji nekaj povsem običajnega.

Preizkus za Evropo


6

osredotočili na ponovno vzpostavitev strukturne

verodostojnosti eura. Spodbujanje pričakovanj glede

vrha, na katerem bi rešili vse težave, ni v pomoč. Naše

delo bo terjalo dodatni čas in dodatna zasedanja

v prihodnjem letu.

Preprečevanje širjenja krize

Če se ozremo nazaj na preteklih dvanajst mesecev, se

zdi, da je med poletjem prišlo do velikega premika, pri

čemer je bil avgust nekakšna prelomnica. Pravzaprav

smo bili pri našem delu v prvi polovici leta razumno

prepričani, da bomo izboljšali „zbirko orodij“, o katerih

smo se načeloma dogovorili ob koncu leta 2010. Nato

pa so nas vse slabše tržne razmere v drugi polovici leta

prisilile k ponovnemu razmisleku o našem odzivu ob

upoštevanju globine krize.

Na vrsti zasedanj, ki sem jih sklical februarja, marca in

junija 2011, smo pripravili in sprejeli celovit sveženj

gospodarskih ukrepov, ki obsegajo strožji proračunski

in makroekonomski nadzor, učinkovitejše reševalne

mehanizme, reforme za rast in konkurenčnost, odpis

dolga in sanacijo fi nančnega sistema.

V začetku julija smo morali zaradi vse slabših razmer

v nekaterih najbolj izpostavljenih gospodarstvih, zlasti

grškem, dokazati, da lahko euroobmočje kot táko

sámo obvlada nevarnost širjenja krize na fi nančnem

področju. Razmere so iz vrste kriz javnega dolga

prerasle v sistemski problem, ki je ogrožal stabilnost

euroobmočja kot celote. 21. julija sem sklical srečanje

voditeljev držav euroobmočja, ki se je izkazalo za

ključno. Na njem smo se dogovorili o drugem programu

pomoči Grčiji, za katerega naj bi sredstva zagotovili

Zaščita fi nančne stabilnosti euroobmočja je bil primarni

cilj na večini letošnjih zasedanj. Vseskozi smo imeli

dvojno nalogo: nujno ukrepanje, kot je vzpostavitev

in okrepitev reševalnih skladov, in hkratno postopno

oblikovanje novega gospodarskega upravljanja, da bi

se tako izognili težavam v prihodnje. Vse leto smo si

prizadevali za konvergenco, disciplino in povezovanje –

od 1. januarja, ko smo Estonijo pozdravili kot 17. članico

monetarne unije, do konca decembra, ko smo določili,

kako v novo unijo fi skalne stabilnosti vključiti strožja

pravila za euroobmočje.

Vsi kolegi so prevzeli odgovornost za težke odločitve,

ki smo jih skupaj sprejeli. Strogi proračunski ukrepi

in gospodarske reforme so bili sprejeti po vsej Evropi,

zlasti v državah, v katerih potekajo programi prilagajanja

(Grčija, Irska in Portugalska), ter v državah, ki se soočajo

s pritiskom trga, kot sta Španija in Italija. Za to, pa naj

si je šlo za zagovarjanje teh varčevalnih ukrepov ali za

prepričevanje nenaklonjenih parlamentov in javnosti,

naj priskočijo na pomoč z znatnimi posojili, sta bila

potrebna politični pogum in diplomacija.

Kriza javnega dolga, ki se je začela kot novo poglavje

v svetovni fi nančni in gospodarski krizi v obdobju

2008–2009, nas je močno prizadela iz dveh razlogov.

Prvič, razkrila je strukturne slabosti v nekaterih

evropskih gospodarstvih, kot so nevzdržne ravni javnega

ali zasebnega dolga ali vse slabša konkurenčnost;

zato smo dali prednost spodbujanju strukturne

rasti in zaposlovanja. In drugič, razkrila je sistemske

pomanjkljivosti v sami ekonomski in monetarni uniji;

zato nismo zgolj sprejeli takojšnjih ukrepov za zaščito

fi nančne stabilnosti euroobmočja, temveč smo se

Stabilnost euroobmočja


7

in izboljšanje konkurenčnosti, kar je pripomoglo

k ponovni vzpostavitvi zaupanja.

Decembra, na zadnjem zasedanju v letu 2011, smo

se dogovorili o pomembnih korakih, potrebnih za

to, da bi euroobmočje prikrmarili v varnejše vode.

Nadalje smo razvili in opredelili naša kratkoročna

orodja za stabilizacijo, denimo zagotavljanje dodatnih

sredstev v MDS in preučitev našega pristopa k udeležbi

zasebnega sektorja v Pogodbi o EMS ob doslednem

spoštovanju načel in prakse MDS. V tej zvezi bo Grčija

ostala izjemen primer. Temeljitejšo razpravo smo

imeli tudi o sistemskem odzivu na krizo eura, kar je

privedlo do sklenitve „fi skalnega pakta“. Oktobra so

me namreč voditelji držav euroobmočja pozvali, naj

pripravim poročilo o krepitvi gospodarske unije in

časovni načrt zanjo. V dolgi noči z 8. na 9. december

sem se srečal s kolegi, da bi skupaj določili smer

nadaljnjega ukrepanja. Hitro smo se uspeli dogovoriti

o cilju, izbira pravnega sredstva pa se je, kot je za EU –

ki je navsezadnje zgrajena na pogodbah, protokolih,

zakonih – običajno, izkazala za bolj občutljivo. Na koncu

smo se odločili, da bodo članice euroobmočja podpisale

ločen sporazum z namenom izboljšanja svojega

proračunskega ravnanja in usklajevanja gospodarskih

politik. Svojo namero sodelovati pri tej pobudi so izrazile

vse prihodnje članice euroobmočja: to je samo po sebi

najboljša zaupnica prihodnosti enotne valute.

Disciplina in konvergenca

Zdravi nacionalni proračuni so ključnega pomena za

zaščito stabilnosti monetarne unije. Zato je Unija v letu

2011 poostrila svoja proračunska pravila in mehanizme

države članice EU in MDS, izjemoma vključno

s prostovoljno udeležbo zasebnega sektorja. Dogovorili

smo se tudi o ukrepih za preprečitev širjenja krize, zlasti

s povečanjem učinkovitosti reševalnega sklada EFSF.

Takojšnji odziv na rezultate vrha je bil pozitiven in je

pomenil zagotovilo trgom za trdoživost euroobmočja.

V začetku avgusta pa se je kriza zaostrila – spričo

nesporazuma in strahu, da bi utegnila udeležba

zasebnega sektorja za Grčijo ustvariti precedens za

druge države euroobmočja. Nekaj dvomov se je pojavilo

tudi v zvezi z izvajanjem svežnja. Ti so se na koncu

sicer izkazali za neutemeljene: vseh 17 nacionalnih

parlamentov je namreč sveženj po pričakovanju potrdilo

v roku treh mesecev, kar je po političnih standardih

impresivno, četudi je po tržnih standardih morda

počasno! Toda škoda je bila že storjena. Volatilnost trga

se je začela povečevati, obrestne mere za eno največjih

gospodarstev v euroobmočju pa so začele dramatično

rasti, in to ravno v dneh, ko je politika zaostrovanja

v ameriškem kongresu v zvezi z morebitnim

neizpolnjevanjem plačilne obveznosti ZDA še okrepila

negotovost na trgu. Vrh tega se je gospodarska rast po

celem svetu močno upočasnjevala. Vsi ti problemi so

drug drugega le še poglabljali.

Na vrsti zasedanj v oktobru smo morali sprejeti

nadaljnje odločitve na tedaj že znanih področjih,

kjer je bilo potrebno ukrepanje: vzdržnost grškega

dolga, požarni zid proti širjenju krize, bančni sektor

in gospodarska rast. Poleg tega so se posamezne

države članice, kot denimo Italija, zavezale k znatnim

prizadevanjem za konsolidacijo svojih proračunov


8

ga vzpostavili marca. Triindvajset držav članic se je

prostovoljno zavezalo, da bodo na področjih, kot

so reforme trga dela, pokojnine in socialne dajatve,

ali zasebni dolgovi bank in gospodinjstev, delovale

v isto smer. Te strukturne reforme bodo ključne pri

prizadevanjih, da se Evropa vrne na pot trajnostne rasti,

ki bi pomagala ustvarjati nova delovna mesta.

Skupni interes

Zaradi krize smo začeli drugače gledati na to,

kako delujemo – z močnejšim občutkom skupne

odgovornosti. V tem smislu je reforma gospodarskega

upravljanja večstranska. V splošnem gre za kombinacijo

institucionalnega, medsebojnega in tržnega pritiska,

ki nam bo preprečil, da bi se še kdaj znašli v takšnih

težavah.

Medsebojni pritisk evropskih političnih voditeljev

je vedno močnejši. Ne le zaradi nove institucionalne

ureditve, temveč tudi zaradi razvoja dogodkov. Voditelji

z ohranjanjem stabilnosti euroobmočja kot celote ščitijo

delovna mesta in rast v svojih državah; tisti, katerih

države bi morale prispevati posojila, za katera bi plačali

njihovi davkoplačevalci, so še kako zainteresirani za

to, da ostro nadzorujejo ravnanje voditeljev drugih

držav. Med voditelji skoraj vsak dan potekajo telefonski

pogovori o zadolženosti držav, kar je zelo konkreten

prevod abstraktnega pojma „soodvisnost“. Javnost in

mediji so pozorno spremljali dogajanje in nas tako ves

čas ohranjali budne.

Na splošno lahko rečemo, da smo v dvajsetih mesecih

veliko dosegli. Unija se z nadaljnjimi ukrepi, ki so

v obravnavi, opremlja za to, da bo sposobna uresničevati

ključno načelo, ki ga je pred natanko dvajsetimi leti

v Maastrichtu zapisala v temeljne pogodbe: „Države

članice obravnavajo svoje ekonomske politike kot

zadevo skupnega pomena.“ V letu 2012 bomo dodatno

preučili, kako poglobiti našo ekonomsko unijo, o čemer

bom poročal na marčevskem zasedanju Evropskega

sveta. Menim, da je pomembno pokazati, da nam ni

le do tega, da bi kaznovali tiste, ki ne spoštujejo pravil,

temveč da si prizadevamo tudi povezovati naše politike.

Dokazati moramo, da je euro več kot le valuta – je

projekt, ki se ga ne da zavrteti nazaj, je naša skupna

usoda.

nadzora. Evropski svet je dal temu delu odločilen

zagon, saj je skrbno spremljal zakonodajno delo na tem

področju, ki smo ga sprožili leto poprej, in odprl nove

možnosti za pot naprej. Če bi že na samem začetku

krize imeli na voljo vsa sedanja orodja, bi se bilo mogoče

izogniti precejšnji škodi.

Najprej bodo v okviru fi skalnega pakta odločno

poostrena sama osnovna proračunska pravila.

Države euroobmočja se zavezujejo zagotavljanju

proračunske uravnoteženosti, pri čemer bo lahko

strukturni primanjkljaj znašal največ 0,5 % BDP, in

s tem prekoračujejo sedanje obveznosti. To novo

fi skalno pravilo bodo v svojo nacionalno zakonodajo

prenesle še pred koncem leta 2012, po možnosti na

ustavni ali enakovredni ravni. Ni boljše omejitve, kot je

samoomejitev.

Poleg tega je bil za okrepitev skladnosti s pravili poostren

tudi institucionalni pritisk. Sankcije postajajo tako rekoč

samodejne, tako korektivno kot preventivno. Sodelujoči

v fi skalnem paktu so se dogovorili, da se v primeru

kršitve pravila o primanjkljaju uporabi avtomatsko

določena samodejna prilagoditev. Razen tega pa bo

predloge proračunskih načrtov v zgodnejši fazi preučila

Komisija.

In končno, fi nančna podpora za države v programu

pomoči je predmet strogih makroekonomskih pogojev,

kar trenutno velja za Grčijo, Irsko in Portugalsko.

Komisija bo imela večjo vlogo pri spremljanju in pri

izvajanju ukrepov.

Čeprav so zdravi proračuni nujni pogoj za preprečitev

krize, so nekatere države dobile bolečo lekcijo, da to

ni dovolj. Zato bo Unija od leta 2012 dalje skrbno

spremljala ne le javni dolg in primanjkljaje, kot je

predvideno v Paktu za stabilnost in rast, temveč

tudi tveganja za premoženjske balone ali trgovinska

neravnotežja. Povrh tega bo Komisija preučila vse večje

reforme gospodarskih politik, ki imajo potencialen vpliv

na druge članice euroobmočja.

Države, ki imajo skupno valuto, si ne morejo privoščiti

takšnih gospodarskih razlik, do kakršnih je prihajalo

v preteklosti. Zmanjševanje teh razlik je bil osrednji

namen tako imenovanega Pakta „evro plus“, ki smo


9

Člani Evropskega sveta v pogovoru z novinarji


10

rast. Odločili smo se, da bomo te ukrepe pospešili

v okviru Akta za enotni trg, na podlagi katerega bomo

kratkoročno in srednjeročno ustvarili nova delovna

mesta in spodbudili rast, na primer tako, da bomo

poenostavili postopke za mala in srednja podjetja glede

pridobivanja posojil in najemanja delavcev. Enotni

digitalni trg ima posebno mesto. Dogovorili smo se

tudi, da mora biti centralno fi nanciranje EU, kolikor

je mogoče, usmerjeno na ukrepe v zvezi z rastjo. Ta

pristop bi bilo treba uporabiti v sedanjem proračunu

(2007–2013), kjer je to še vedno mogoče, vsekakor pa

bi moral biti vodilno načelo v prihodnjem sedemletnem

proračunu Unije (2014–2020). Ta vprašanja bomo

dodatno obdelali prihodnje leto na našem marčevskem

zasedanju, in sicer na podlagi letnega pregleda rasti, ki

ga bo pripravila Komisija, in prispevka prihodnjega,

danskega predsedstva.

Energija in inovacije

Inovacije in energija so ključne za rast in blaginjo

v prihodnosti. Ti dve sorodni področji zadevata velike

družbene izzive našega časa: privlačna delovna mesta,

zdravo staranje, zeleno in nizkoogljično gospodarstvo,

zanesljivo oskrbo z energijo. Zato sem se odločil, da

bi morali ta vprašanja obravnavati februarja. Tako na

področju energije kot na področju inovacij smo sprožili

močno strateško spodbudo in sprejeli pomembne

odločitve s konkretnimi roki: glede tveganega kapitala –

predlogi bodo pripravljeni v dvanajstih mesecih; glede

enotnega raziskovalnega prostora – vzpostavljen bo

do leta 2014; glede integriranega energetskega trga –

popolnoma delujoč do leta 2014; glede povezovanja

plinskih in električnih omrežij med vsemi državami

Evropski državljani se vedno bolj bojijo za svoja delovna

mesta, prihranke in prihodnost svojih otrok. Unija se

mora odzvati na te skrbi. Med obravnavo takojšnjih

učinkov krize smo že oblikovali strategijo za rast in

delovna mesta za prihodnje desetletje.

Tudi dolgoročni ukrepi imajo lahko pozitiven

kratkoročni učinek, zlasti takrat, ko je za premagovanje

krize bistveno, da si povrnemo določeno mero

verodostojnosti. Perspektiva trajnostne gospodarske

rasti lahko stori veliko za povrnitev zaupanja, ustvaritev

novih delovnih mest in absorpcijo dolgov.

Fiskalne razmere so v mnogih državah članicah napete,

zato spodbujanje rasti s pokrivanjem proračunskega

primanjkljaja ni rešitev. Toda kljub temu lahko storimo

veliko. Zavzemali smo se za to, da se v evropskem in

nacionalnih proračunih da prednost odhodkom na

področjih, ki spodbujajo večjo rast, spodbujali smo

izvajanje strukturnih gospodarskih reform v vseh državah

članicah in se odločili, da poglobimo notranji trg, da bi

povečali konkurenčnost. Prepričani smo, da lahko z vsemi

tremi pristopi dosežemo pomembne rezultate.

Marca in junija smo v okviru prvega evropskega

semestra, tj. novega okvira za usklajevanje ekonomskih

politik, vzajemno ocenili napredek ne le glede

primanjkljaja in zmanjšanja dolga, temveč tudi glede

reform za spodbujanje rasti. Komisija je pripravila

neizpodbitne ocene in predložila tehtna priporočila,

evropski voditelji pa so se osebno zavezali, da jih bodo

upoštevali.

Evropski svet si je na oktobrskem zasedanju prizadeval

najti načine za pospešitev skupnih ukrepov za

Rast in delovna mesta


11

članicami – začetek delovanja do leta 2015. Tudi

oblikovanje dolgoročne perspektive je bistvenega

pomena, zato smo pozvali k izdelavi nizkoogljične

strategije do leta 2050, s katero bomo pripravili okvir

za naše ukrepanje na področju energije in podnebnih

sprememb.

Takoj po tragičnih dogodkih v Fukušimi na Japonskem

je postala jedrska varnost področje prednostne

obravnave. Evropski svet se je na marčevskem

zasedanju odločno zavezal k izvajanju (in nenehnemu

izboljševanju) najvišjih varnostnih standardov v EU

in njeni soseščini. Na podlagi te zaveze je bil v EU in

partnerskih državah razvit in uveden velikopotezen

program „stresnih testov“ na jedrskih elektrarnah za

zagotovitev varnosti teh elektrarn.

Obnovitev rasti, skupna odgovornost

Vsi voditelji se popolnoma zavedajo, da je za Evropo

napočil trenutek resnice. Finančna kriza je pospešila

nekatere dolgoročne trende. Svetovna gospodarska

moč se seli na hitro razvijajoče se države, na območje

pacifi ških držav. V tem smislu bi nas poslovanje brez

sprememb zapisalo postopni relativni upočasnitvi rasti.

Toda naraščajoče stopnje blaginje po svetu pomenijo

tudi priložnost. Izboljšamo lahko našo uspešnost na

področju trgovine in privabimo več tujih naložb. Pri tem

so pomembni sporazumi o prosti trgovini. V iskanju

novih možnosti za rast bi morali naša prizadevanja

usmeriti predvsem v sodelovanje pri spodbujanju rasti

tistih partnerjev, katerih trgi se širijo z vidno hitrostjo.

Zato smo na oktobrskem zasedanju razpravljali tudi

o tem, kako bolj strateško uporabiti te odnose.

Zavedamo se, da ljudje, ki so vezani na druga

gospodarstva, spremljajo naše ravnanje, saj naši

problemi vplivajo na njihova delovna mesta, pokojnine

ali prihranke. Tudi mi od drugih velikih gospodarstev

pričakujemo, da se bodo odgovorno lotevala lastnih

izzivov. V njihovem interesu je, da Evropska unija, in

zlasti euroobmočje, premosti te težave. Obenem pa

ni nič manj v interesu Evrope, da Združene države

zaustavijo večanje svojega javnega dolga ali da

Kitajska spodbudi domače povpraševanje in zagotovi

prožnejše menjalne tečaje. Vsakdo mora pomesti pred

svojim pragom. To je ponavljajoče se vodilo na vseh

mednarodnih srečanjih.


12

Nagovor predsednika Evropskega sveta na zasedanju generalne skupščine ZN, 22. september 2011


13

Vse države tega območja se soočajo z ogromnimi izzivi:

spravo, politično tranzicijo in obnovo. Reforme se

obetajo vse od Maroka in Tunizije do Egipta in Jordanije.

Pripravljeni smo podpreti njihove ukrepe na poti

k demokratični preobrazbi in gospodarskim reformam.

Zato je Unija državam tega območja ponudila novo

partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo.

Arabska pomlad na žalost ni obrodila le dobrih

sadov. Nasilje v Jemnu še vedno vzbuja zaskrbljenost.

Nesprejemljive razmere v Siriji so dale še posebno moč

našim pozivom mednarodni skupnosti, naj s skupnimi

prizadevanji uvede stroge sankcije.

Arabske države doživljajo spremembe. Ta razvoj

bo zahteval svoj čas. Padec diktatorja sam po sebi

še ne pomeni rojstva demokracije. Podobno se tudi

brezposelnosti ni mogoče otresti zgolj s svobodnimi

volitvami. Govorimo o prehodih. Evropska unija zato

ponuja dolgoročno podporo, s katero želi zagotoviti,

da se hotenja arabskega prebivalstva tudi dejansko

izpolnijo.

Na tej strani Sredozemlja

Ko se oziramo k našim južnim sosedom, seveda ne

pozabljamo na tiste z vzhoda. Drugi vrh Vzhodnega

partnerstva v Varšavi 29. in 30. septembra je bil dokaz

naše odločenosti, da še naprej dejavno sodelujemo

z državami, kot so Moldavija, Ukrajina in Gruzija,

in da pospešimo njihovo politično združevanje in

gospodarsko povezovanje z Evropsko unijo. Jasno smo

poudarili, da bosta hitrost in obseg tega procesa v vsaki

od šestih „vzhodnih partneric“ odvisna od spoštovanja

demokratičnih načel in pravne države.

Arabski svet – arabska pomlad in dogajanje po njej

Protesti v arabskih državah v letu 2011 so bili za nas

največji geopolitični pretres v zgodovini po koncu

hladne vojne. Na obrobju evropskih južnih meja se je

ustvarjala zgodovina. Hotenja protestnikov so bila blizu

mladim obeh spolov po vsem svetu: delovna mesta in

pravica, glas v politiki lastne države, socialna pravičnost,

upanje v boljše življenje. Od samega začetka smo bili

odločeni uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bi

pomagali zagotoviti pozitiven rezultat teh dramatičnih

sprememb in narediti iz arabske pomladi resnično nov

začetek.

Medtem ko so se na tem območju odvijali pozitivni, in

tudi negativni dogodki, pa je februarja dogajanje v Libiji

postalo posebno zaskrbljujoče. Voditelj države je streljal

na lastno ljudstvo, država je bila na robu državljanske

vojne, pretila je tudi humanitarna kriza, in od vsega

tega nas je ločilo le Sredozemsko morje. Nismo mogli

stati ravnodušno ob strani, ko je vse kazalo, da bo prišlo

do pokola. Dne 11. marca 2011 sem sklical izredno

zasedanje Evropskega sveta o Libiji; v zadnjem desetletju

so bila le tri takšna izredna zasedanja: po 11. septembru,

zaradi vojne v Iraku in zaradi vojne v Gruziji. Bili smo si

enotni, da je treba z vsemi potrebnimi sredstvi zagotoviti

varnost libijskega prebivalstva. Oblikovali smo tudi

tri pogoje, na osnovi katerih je lahko Varnostni svet

ZN nekaj dni pozneje sprejel prelomno resolucijo št.

1973 o zaščiti prebivalcev Libije. Ta resolucija je bila

podlaga za ukrepanje mednarodne skupnosti, ki je

imelo območno podporo in je potekalo pod vodstvom

evropskih držav.

Unija v svetu


14

tako, da bomo mladim pomagali ustvariti si prihodnost

v svoji državi.

Delovanje na svetovni ravni

Evropski svet bo še naprej strateško usmerjal Unijo.

Na skoraj vseh srečanjih smo obravnavali zunanje

zadeve – vse od priprave evropskih stališč za bližajoča se

dvostranska ali večstranska vrhovna zasedanja, kot sta

G8 ali G20, do obravnave zadev skupnega interesa, kot

sta iranski jedrski program ali podnebne spremembe.

S tem želimo k sodelovanju pritegniti naše strateške

partnerice, zlasti Združene države, Rusijo, pa tudi

Kitajsko (ki sem jo maja uradno obiskal) in druga hitro

razvijajoča se gospodarstva. Japonsko smo podprli pri

njenih prizadevanjih za premostitev trojne marčevske

nesreče – potresa, cunamija in jedrske nesreče.

Evropska unija na splošno napreduje na mednarodnem

prizorišču. Dosegli smo prelomne rezultate, tako kot na

primer na novo pridobljeni okrepljeni status v Združenih

narodih, ki mi je omogočil častno priložnost, da sem letos

septembra prvič nagovoril Generalno skupščino ZN

v imenu Evropske unije. Postopoma postavljati zglede –

to je način, na katerega je Evropa vedno napredovala, tako

na tem področju kot na drugih.

Dogovor, sklenjen na junijskem zasedanju Evropskega

sveta, je Hrvaški omogočil podpis pogodbe o pristopu

k Evropski uniji. Vstop Hrvaške v Unijo leta 2013 kot

28. države članice bo zapečatil evropsko usodo držav

Zahodnega Balkana. Tako smo uradno odprli vrata

Hrvatom, obenem pa jasno pokazali, da jih za njimi ne

nameravamo zapreti. Evropski svet pričakuje, da bo

Srbija pridobila status države kandidatke februarja 2012,

pogajanja s Črno goro pa naj bi se začela junija 2012.

Junija smo obravnavali vprašanje migracij. Na to

vprašanje sem opozoril že devet mesecev poprej,

vendar je šele z arabsko pomladjo dobilo predznak

nujnosti. Učinkovito upravljanje naših zunanjih meja

je bistvenega pomena tudi v zvezi s prostim pretokom

oseb znotraj naših meja, ki je eden od glavnih dosežkov

evropskega povezovanja. Da bi se lahko bolje odzivali

na krizne razmere, smo se odločili, da v schengenski

mehanizem uvedemo varovalo. Ker nočemo

spodkopavati prostega pretoka kot temeljne pravice,

se bo uporabljalo le pod strogimi pogoji. Strinjali smo

se tudi, da se uspešna migracijska politika začenja

zunaj evropskih meja. Zato nova partnerstva z našimi

sosedami vključujejo vidike migracij, mobilnosti in

varnosti. Pritisk na naše meje bomo najbolje zmanjšali


15

Zasedanja na vrhu in srečanja s tretjimi državami


16

smernic ali čisto preprosto za nadgradnjo predhodnih

odločitev.

Številni opazovalci evropske politike so bili v letu 2011

začudeni nad dejstvom, da hitrost trgov in hitrost

demokracije nista enaki. Trgi imajo to srečo, da se

premikajo s hitrostjo klika z miško, medtem ko se

dosežki demokratičnih procesov pogosto pokažejo šele

po več mesecih. To časovno nasprotje se je izkazalo

za pomemben izziv. Še toliko bolj, ker pri „političnem

času” ločimo tri različne vidike: čas parlamentarnih

demokracij, ki jih določajo zakonodajni postopki,

glasovanja, potrebe po oblikovanju večine; čas mnenja

javnosti, ki mora za to, da bi bila prepričana, izkusiti

spremembo v realnem življenju; in čas izvajanja,

izvrševanja ukrepov, potem ko so bili sprejeti – tudi ta

Trdne politične institucije lahko v svet nenehnih

sprememb in nestabilnosti vnesejo gotovost in

kontinuiteto ter nam pomagajo krojiti usodo.

Institucije Unije so relativno mlade – najstarejši bosta

imeli prihodnje leto šestdeset let, kar je zanemarljivo

v primerjavi s stoletja starimi parlamenti, sveti in sodišči

v številnih državah članicah. Toda njihov cilj je enak:

usmerjati spremembe, blažiti udarce, določati nove

smernice.

Seveda pa potrebujejo institucije pri opravljanju te

naloge svoje življenje in svoj čas v zgodovini. Pri tem

Evropski svet, ki je postal uradna institucija s podpisom

Lizbonske pogodbe, ni nobena izjema. Odkar funkcijo,

ki jo opravljam, odlikuje kontinuiteta, je Evropski svet

bolje opremljen za usmerjanje sprememb, oblikovanje

Vse ob svojem času

Prvo polletje 2011 – Svetu ministrov EU predseduje Madžarska


17

Ashton in predsednikom Evropskega parlamenta

Jerzyjem Buzkom. Z veseljem sem sodeloval tudi

z dvema polletnima predsedstvoma Sveta v letu 2011 –

najprej z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem

Orbanom in nato še s poljskim predsednikom vlade

Donaldom Tuskom, ki sta za pogajalske mize vnesla nov

zagon in evropski duh. Ravno tako sem obiskal glavna

mesta skoraj vseh članic Evropskega sveta. 27 voditeljev

držav ali vlad je v nenehnem dialogu in se zato vedno

pogosteje srečujejo zunaj Bruslja, deloma tudi zaradi

tekočega dela v zvezi z euroobmočjem. Poleg tega je

Evropski svet imenoval Maria Draghija za predsednika

Evropske centralne banke; opravljanje svojih nalog je

prevzel novembra in prepričani smo, da bo tako zanesljiv

voditelj kot njegov predhodnik Jean-Claude Trichet.

je bistvenega pomena, denimo za strukturne reforme.

S tega vidika zahteva po hitrejšem odločanju na ravni

EU včasih preprosto nima realne osnove. Za to, da se

številni interesi in občutljiva področja povežejo v trdno

odločitev, ki je sprejemljiva za vse, je potreben čas. Kadar

načrtujemo novo hišo, ali naj bo ta zgrajena v tednu dni?

Čas je temelj za politika.

Kot prvi stalni predsednik te institucije sem od

samega začetka gojil dobre delovne odnose z vsemi

ostalimi evropskimi institucijami. V letu 2011 se je

osebno zaupanje, ki se je razvilo prek teh bolj ali manj

stalnih stikov, izkazalo za bistveno. To velja za odnose

s predsednikom Evropske komisije Joséjem Manuelom

Barrosom, predsednikom Euroskupine Jeanom-

Claudom Junckerjem, visoko predstavnico Catherine

Drugo polletje 2011 – Svetu ministrov EU predseduje Poljska


18

Soočeni z izzivi, ki vplivajo na materialno in simbolično

srce Unije, euro, so vsi delovali v duhu sodelovanja,

spoštovanja in skupne odgovornosti. Dokaz za to sta

prihodnja močnejša proračunska in makroekonomska

nadzor in disciplina. Na podlagi dela delovne skupine,

ki sem ji predsedoval na prošnjo Evropskega sveta,

izraženo na zasedanju marca 2010, je Komisija pripravila

zakonodajne predloge, o katerih sta Evropski parlament

in Svet ministrov temeljito razpravljala (slednji v času

kar treh predsedstev Sveta). Zadnje jabolko spora med

zakonodajalci je bilo glasovanje z obratno kvalifi cirano

večino, ki je postalo simbol bolj avtomatskega

sprejemanja odločitev. Ta ovira je bila odpravljena

na vrhu držav euroobmočja julija 2011, ko so se vsi

voditelji euroobmočja strinjali, da je verodostojen

pristop k zavezam pomemben. Ukrepi so začeli veljati

13. decembra 2011 in zdaj pomagajo preprečevati

prihodnje izbruhe.

Letos smo euroobmočje uredili tudi na institucionalni

ravni. Odločili smo se za več rednih zasedanj vrha držav

euroobmočja, ki bodo najmanj dvakrat na leto in ne le

v času napetosti. Predsedoval jim bo predsednik vrha

držav euroobmočja, ki ga bodo izvolili voditelji teh držav,

in to takrat, ko sedemindvajseterica voli predsednika

Evropskega sveta. Okrepili smo tudi obstoječe upravne

strukture za podporo delu fi nančnih ministrov držav

članic euroobmočja.

O odnosu med članicami euroobmočja in ostalimi

državami članicami je bilo že veliko povedanega.

Menim, da je ta odnos zelo enostavno pojasniti.

Popolnoma samoumevno je, da tiste države, ki imajo

skupno valuto – kar je, mimogrede, v Uniji pravilo in ne

izjema –, potrebujejo nekatere skupne odločitve. Težave

so pravzaprav nastale zaradi podcenjevanja medsebojne

soodvisnosti obeh skupin. Vendar pa je pomembno

tudi, da zavarujemo celovitost enotnega trga

sedemindvajseterice. Ta celovitost povezuje Unijo in je

bistvo naše blaginje in naše vloge v svetu. Zato moramo

skrbeti za to, da so vezi med obema strukturama in

med vsemi vmesnimi oblikami čim tesnejše. Zagotovo

bomo morali biti tu in tam nekoliko bolj ustvarjalni, toda

z medsebojnim zaupanjem se da veliko doseči.


19

Srečanja evropskih voditeljev držav ali vlad po vsej Evropi


21

ukvarjal z nujnimi in pomembnimi zadevami. Veliko je

na kocki. Več kot 500 milijonov državljanov Unije živi

na najbogatejši in najbolj socialno razviti, najsvobodnejši

in varni celini na Zemlji. Prihodnost naše blaginje,

pravzaprav kar usodo našega socialnega in gospodarskega

modela, bodo oblikovale odločitve političnih voditeljev

in Evropejcev samih. Smo civilizacija človeškega

dostojanstva, celina združenosti in različnosti.

Ključ do prihodnosti je znati obvladati sile sprememb.

To je končni namen te institucije. Ob misli na 60-letno

zgodovino edinstvenega prizadevanja za Unijo in

ne glede na to, katero pot bomo našli ali si jo utrli,

sem prepričan, da bo Evropa, soočena z notranjimi

napetostmi in zunanjim pritiskom, znala na novo

premisliti samo sebe in najti najboljšo rešitev.

HERMAN VAN ROMPUY

Svet se hitro spreminja, z njim pa tudi mesto Evrope

v mestu. Nekoč počasni svetovni gospodarski in

demografski trendi se razvijajo vedno hitreje ter

postajajo vidnejši in konkretnejši, kar nas postavlja pred

nove izzive.

Ko se soočamo z njimi, lahko to počnemo

s samozavestjo, ki jo črpamo iz politične volje, ustvarjene

v preteklih letih na podlagi vrste pomembnih odločitev

za ohranitev naše valute in naše blaginje, vztrajnega

prizadevanja za ustvarjanje delovnih mest in rasti ter

zavzemanja za naše vrednote v svetu. Samozavest lahko

črpamo tudi iz poguma in odpornosti, ki so ju pokazali

Evropejci v času, ko težke razmere in varčevalni ukrepi

zahtevajo svoj davek: mladi se zavzemajo za spremembe,

diplomanti ustanavljajo nova podjetja, državljani

izkazujejo solidarnost in se zavedajo pomena javnega

dobrega.

Evropski svet se bo v letu 2012 s pripravljenostjo na

sklepanje kompromisov in z vso odgovornostjo še naprej

Pot naprej


23

Evropski svet – 4. februar 2011 25

Izredni Evropski svet – 11. marec 2011 30

Izjava voditeljev držav ali vlad euroobmočja – 11. marec 2011 32

Evropski svet – 24. in 25. marec 2011 37

Evropski svet – 23. in 24. junij 2011 50

Izjava voditeljev držav ali vlad euroobmočja – 21. julij 2011 56

Evropski svet – 23. oktober 2011 58

Izjava voditeljev držav ali vlad Evropske unije – 26. oktober 2011 63

Izjava voditeljev držav ali vlad euroobmočja – 26. oktober 2011 64

Izjava voditeljev držav ali vlad euroobmočja – 9. december 2011 70

Evropski svet – 9. december 2011 72

Za močnejšo ekonomsko unijo: vmesno poročilo za Evropski svet – 6. december 2011 75

Sklepi Evropskega sveta in izjave voditeljev

držav ali vlad


25

pozornost namenila uporabnikom, tudi tistim, ki so bolj

ranljivi.

5. Veliko truda bo treba vložiti v posodobitev in razširitev

evropske energetske infrastrukture ter v čezmejno pove-

zavo omrežij, in to v skladu s prednostnimi nalogami, opre-

deljenimi v sporočilu Komisije o energetski infrastrukturi.

To je ključno za zagotavljanje solidarnosti med državami

članicami v praksi, uresničitev alternativnih dobavnih/tran-

zitnih poti in energetskih virov ter razvoj obnovljivih virov

in njihovo konkuriranje tradicionalnim virom. Pomembno

je poenostaviti in izboljšati postopke za izdajo dovoljenj za

razvoj nove infrastrukture, upoštevajoč nacionalne pristoj-

nosti in postopke; Evropski svet z veseljem pričakuje priho-

dnji predlog Komisije v zvezi s tem. Različne pobude držav

članic za integracijo trgov in omrežij na regionalni ravni

ter pobude iz sporočila Komisije prispevajo k uresničitvi

tega cilja, zato jih je treba podpreti. Po letu 2015 nobena

država članica EU ne bi več smela biti izolirana od evropskih

plinskih in električnih omrežij niti ne bi smelo pomanjkanje

ustreznih povezav ogrožati njene energetske varnosti.

6. Večino visokih stroškov fi nanciranja naložb v infrastrukturo

bo moral pokriti trg: stroški bodo povrnjeni z za ra ču na van-

jem tarif. Ključnega pomena je spodbujanje regulativnega

okvira, ki privlači naložbe. Posebno pozornost bi bilo treba

nameniti preglednemu in nediskriminatornemu določanju

višine tarif, ki bo skladna s fi nančnimi potrebami, ter us trez ni

razporeditvi stroškov pri čezmejnih naložbah, s čimer bi

povečali konkurenco in konkurenčnost ter upoštevali vpliv

na potrošnike. Vendar bi lahko bila za nekatere projekte, ki

bi bili upravičeni z vidika zanesljive oskrbe/solidarnosti, a ne

bodo pritegnili dovolj sredstev na trgu, potrebna omejena

javna fi nančna sredstva, da bi pritegnili zasebna sredstva.

Takšne projekte bi bilo treba izbrati na podlagi jasnih in

preglednih meril. Komisija naj do junija 2011 Svetu poroča

o zneskih naložb, ki bodo najverjetneje potrebne, in predlo-

gih, kako zadovoljiti fi nančne potrebe ter kako se soočiti

z morebitnimi ovirami pri naložbah v infrastrukturo.

7. Da bi nadalje okrepili zanesljivost oskrbe, bi bilo treba oce-

niti potencial Evrope za trajnostno pridobivanje in uporabo

konvencionalnih in nekonvencionalnih (plin in naft ni skri-

lavec) virov fosilnih goriv.

8. Z naložbami v energetsko učinkovitost se ob nizkih stroških

povečuje konkurenčnost ter spodbujata zanesljiva oskrba

1. Poleg takojšnjih ukrepov, ki so potrebni za reševanje najnuj-

nejših izzivov, nastalih zaradi gospodarske in fi nančne krize,

je pomembna nadaljnja graditev trdnih temeljev za traj-

nost no rast in ustvarjanje delovnih mest. To je tudi namen

strategije za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki je bila

sprejeta lanskega junija. Evropski svet se je danes usmeril

na dve področji, tj. na energijo in inovacije, ki sta ključni

za rast in blaginjo Evrope v prihodnosti. Dogovoril se je

glede številnih prednostnih ukrepov, z izvajanjem katerih

se bo močno prispevalo k spodbujanju rasti in ustvarjanju

delovnih mest ter pospeševanju evropske konkurenčnosti.

I. ENERGIJA

2. Varna, zanesljiva, trajnostna in cenovno dostopna energija,

ki prispeva k evropski konkurenčnosti, ostaja prednostna

naloga za Evropo. Ukrepanje na ravni EU lahko prispeva

in tudi mora prispevati dodano vrednost k temu cilju.

V preteklih letih je bilo na glavnih področjih energetske

politike EU opravljenega veliko dela, vključno z oblikova-

njem ambicioznih ciljev na področju energije in podnebnih

sprememb ter s sprejetjem celovite zakonodaje, ki podpira

te cilje. Današnje zasedanje Evropskega sveta je poudarilo

zavezanost EU tem ciljem prek več operativnih sklepov,

navedenih v nadaljevanju.

3. EU potrebuje popolnoma delujoč, medsebojno povezan

in integriran notranji energetski trg. Zato morajo države

članice nemudoma in dosledno izvajati zakonodajo o not-

ran jem energetskem trgu ob spoštovanju dogovorjenih

rokov v celoti. Svet in Evropski parlament naj si prizadevata

za hitro sprejetje predloga Komisije za uredbo o celovitosti

in preglednosti energetskih trgov.

4. Notranji trg bi bilo treba do leta 2014 dokončno oblikovati,

da bi omogočili prost pretok plina in električne energije.

Zato je še posebno potrebno, da nacionalni regulatorji in

operatorji prenosnih sistemov v sodelovanju z agencijo

ACER pospešijo delo v zvezi s spajanjem trgov, smerni-

cami in omrežnimi kodami, ki se bodo uporabljale za vsa

evropska omrežja. Države članice naj skupaj z evropskimi

organi za standardizacijo in industrijo pospešijo delo, da

bi do sredine leta 2011 sprejeli tehnične standarde za sis-

teme za polnjenje električnih vozil, do konca leta 2012 pa

za pametna omrežja in števce. Komisija bo redno poro-

čala o delovanju notranjega energetskega trga in pri tem

v skladu s sklepi Sveta z dne 3. decembra 2010 posebno

EVROPSKI SVET 4. FEBRUAR 2011

SKLEPI


26

vprašanj skupnega interesa, na primer energetske varnosti,

varnih in trajnostnih nizkoogljičnih tehnologij, energetske

učinkovitosti, ohranjanja investicijskega okolja in spodbu-

janja najvišjih standardov za jedrsko varnost. Zlasti z raz-

širitvijo in poglobitvijo Pogodbe o energetski skupnosti

ter s pospeševanjem regionalnih pobud za sodelovanje

bi morala EU sosednje države spodbujati, naj sprejmejo

ustrezne predpise EU glede notranjega energetskega trga.

V okviru energetske strategije 2020 bi morala tudi razviti

ukrepe, potrebne za zagotovitev enakih konkurenčnih

pogojev za proizvajalce energije v EU v primerjavi s pro iz-

va jal ci zunaj Evropskega gospodarskega območja. Evropa

mora povečati raznolikost svojih poti in virov oskrbe. Komi-

sija naj si zato še naprej prizadeva, da bi olajšala razvoj strate-

ških koridorjev za transport velikih količin plina, na primer

južnega koridorja.

13. Čim prej bi bilo treba nadaljevati delo v smeri oblikovanja

zanesljivega, preglednega in na pravilih temelječega partner-

stva z Rusijo na področjih, ki so v skupnem interesu, in sicer

na energetskem področju, ter kot del pogajanj o procesu

po sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ter v luči že

potekajočega dela v zvezi s partnerstvom za modernizacijo

in dialoga o energiji.

14. EU bo sodelovala s tretjimi državami, da bi obravnavali

nihanja cen energije, ter bo s tem povezano delo nadalje-

vala v okviru skupine G20.

15. Evropski svet z zanimanjem pričakuje izdelavo niz ko og-

ljič ne strategije do leta 2050, ki služi kot okvir za dolgo-

ročnejše ukrepanje na energetskem področju in z njim

povezanih sektorjih. Za izpolnitev cilja EU v okviru potreb-

nih zmanjšanj, ki ga je za razvite države kot skupino dolo-

čil Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC),

in sicer da se emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za

80–95 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990, kakor

je bilo dogovorjeno oktobra 2009, bodo potrebne kore-

nite spremembe energetskih sistemov, ki jih je treba začeti

uvajati takoj. Ustrezno bi bilo treba določiti vmesne faze na

poti do izpolnitve cilja za leto 2050. Evropski svet bo redno

pregledoval potek dogajanja.

II. INOVACIJE

16. Naložbe v izobraževanje, raziskave, tehnologijo in inovacije

so glavno gonilo rasti, inovativne zamisli, ki jih je mogoče

pretvoriti v nove tržne proizvode in storitve, pa pripo-

morejo k rasti in ustvarjanju kakovostnih delovnih mest.

Evropski svet je pozval k uporabi strateškega in celovitega

pristopa za spodbujanje inovacij ter k polnemu izkoriščanju

z energijo in trajnost. Kot je bilo dogovorjeno na junijskem

zasedanju Evropskega sveta leta 2010, je treba doseči cilj

povečanja energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020, ki

se trenutno ne uresničuje po načrtih. V ta namen je potrebno

odločno ukrepanje, da bi izkoristili velik potencial za večjo

energetsko varčnost zgradb, transporta ter proizvodov in

procesov. Vse države članice naj bi od 1. januarja 2012 v vsa

javna naročila za ustrezne javne zgradbe in storitve vklju-

čevale standarde energetske učinkovitosti, ob upoštevanju

glavnega cilja EU. Svet naj čim prej preuči pred log za nov

načrt za energetsko učinkovitost, ki ga pripravlja Komisija

in v katerem bodo podrobneje opisane politike in ukrepi za

celotno energetsko dobavno verigo. V njem bo ocenjeno

uresničevanje cilja energetske učinkovitosti do leta 2013 in

predstavljeni bodo morebitni nadaljnji ukrepi.

9. Komisija naj okrepi delo z državami članicami pri izvajanju

direktive o obnovljivi energiji, zlasti glede povezanih nacio-

nalnih programov podpore in mehanizmov za sodelovanje.

10. EU in njene države članice bodo spodbujale naložbe

v obnovljive vire ter varne in trajnostne nizkoogljične

tehnologije ter se usmerile na izvajanje tehnoloških pred-

nost nih nalog, določenih v evropskem strateškem načrtu za

energetsko tehnologijo. Komisija naj predloži nove pobude

za pametna omrežja, vključno s tistimi, ki so povezana

z razvojem čistih vozil, shranjevanje energije, trajnostna

biogoriva in energetsko varčne rešitve za mesta.

11. Treba je bolje usklajevati dejavnosti EU in držav članic, da

bi zagotovili doslednost in skladnost pri zunanjih odno-

sih EU s ključnimi državami proizvajalkami, tranzitnimi

državami in državami odjemalkami. Komisija naj do junija

2011 predloži sporočilo o zanesljivosti oskrbe in mednaro-

dnem sodelovanju, da bi tako še bolj izboljšali doslednost in

skladnost zunanjih ukrepov EU na energetskem področju.

Države članice naj od 1. januarja 2012 Komisijo obveščajo

o vseh novih in že obstoječih dvostranskih energetskih spo-

razumih s tretjimi državami; Komisija bo te informacije

dala na voljo vsem drugim državam članicam v ustrezni

obliki, ob upoštevanju potrebe po zaščiti poslovno obču-

tljivih informacij. Visoka predstavnica naj pri svojem delu

v celoti upošteva vidik energetske varnosti. Poleg tega bi

se morala energetska varnost v celoti odražati v sosedski

politiki EU.

12. V skladu s pogodbami bi EU morala v ustreznih medna-

rodnih forumih prevzeti pobudo ter s ključnimi akterji in

okoli strateških koridorjev razvijati obojestransko ko rist na

energetska partnerstva, ki bi obravnavala raznovrstne

teme – vključno z zakonsko urejenimi pristopi – glede vseh


27

− leta 2011 opravi vmesni pregled ustreznih okvirov za

državno pomoč;

− razišče možnosti za vzpostavitev instrumenta za valori-

zacijo pravic intelektualne lastnine na evropski ravni, zla-

sti da bi malim in srednjim podjetjem olajšali dostop do

trga znanja, ter Svetu o tem poroča do konca leta 2011.

21. Da bi zagotovili oblikovanje enotnega digitalnega trga do

leta 2015, naj Komisija doseže hiter napredek na ključnih

področjih digitalnega gospodarstva, vključno s spodbu-

janjem in zaščito ustvarjalnosti, razvojem elektronskega

trgovanja ter razpoložljivostjo informacij javnega sektorja.

22. Treba bi si bilo kar najbolj prizadevati za odpravo preostalih

pravnih in upravnih ovir za čezmejno delovanje tveganega

kapitala. Komisija naj do konca leta 2011 predloži predloge:

− za uvedbo sheme tveganega kapitala na ravni EU, izha-

jajoč iz Evropskega investicijskega sklada in drugih

ustreznih fi nančnih institucij ter v sodelovanju z naci-

onalnimi nosilci dejavnosti;

− za krepitev Sklada za financiranje na osnovi delitve

tveganja;

− in za presojo načinov, s katerimi bi na podlagi tržnega

pristopa najbolje zadostili potrebam hitro rastočih

inovativnih podjetij. V zvezi s tem naj Komisija preuči

tudi izvedljivost programa za inovacije in razvoj za mala

podjetja.

23. Države članice bi morale pri fi skalni konsolidaciji dati pred-

nost porabi, naklonjeni trajnostni rasti na področjih, kot so

raziskave in inovacije, izobraževanje in energija.

24. Ta prizadevanja bi bilo treba združiti z jasnimi reformnimi

ukrepi za spodbujanje učinkovitosti raziskovalnih in inova-

cijskih sistemov držav članic. Na nacionalni ravni države

članice opozarjajo, da so pripravljene nameniti vsaj 50 %

prihodka od trgovanja s pravicami do emisij za fi nanci-

ranje ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami,

vključno z inovativnimi projekti. Bolje bi morale izkoristiti

tudi sredstva iz sedanjih strukturnih skladov, namenjena za

raziskovalne in inovacijske projekte.

25. Ključno je, da se zlasti z dogovorom med ustreznimi insti-

tucijami o novem ravnotežju med zaupanjem in nadzo-

rom ter med prevzemanjem tveganja in izogibanjem temu

poenostavijo instrumenti EU, namenjeni spodbujanju raz-

iskav, razvoja in inovacij, da bi najboljšim znanstvenikom

in najinovativnejšim podjetjem olajšali njihovo uporabo.

Komisija naj do konca leta pripravi predloge, s katerimi bi

zagotovili, da vsi fi nančni instrumenti za raziskave in ino-

vacije skupaj delujejo znotraj skupnega strateškega okvira.

evropskega intelektualnega kapitala v korist državljanov,

podjetij – zlasti MSP – in raziskovalcev. Napredku bo sledil

v okviru spremljanja strategije Evropa 2020.

17. V zvezi s tem se je Evropski svet seznanil s trendi in premiki,

razvidnimi iz sedanjega sistema Komisije za beleženje ino-

vacijskih dosežkov. Komisijo je pozval, naj čimprej oblikuje

enoten celovit kazalnik, ki bi omogočil boljše spremljanje

napredka pri inovacijah. Še naprej bo spremljal s tem pove-

zano dogajanje.

18. Inovacije prispevajo k reševanju najtežjih družbenih izzi-

vov, s katerimi se spoprijemamo. Da bi družbeno koristnim

inovacijam zagotovili hitrejši vstop na trg, je treba usklajeno

izkoristiti strokovno znanje in vire v Evropi ter pospeše-

vati sinergije med EU in državami članicami. Treba bi bilo

razviti skupno načrtovanje. V tem okviru je pomemben

korak začetek pilotnega partnerstva za inovacije za dejavno

in zdravo staranje. Svet ga bo moral redno spremljati, da bi

dosegli dolgoročne, pa tudi konkretne cilje, ki bodo dolo-

čeni vsako leto posebej. Svet bo sprejel potrebne politične

odločitve o prihodnjih partnerstvih za inovacije, preden

bodo ta partnerstva sklenjena.

19. Evropa potrebuje enoten raziskovalni prostor, da bi pri-

tegnila nadarjene posameznike in naložbe. Zaradi tega je

treba hitro odpraviti preostale pomanjkljivosti in do leta

2014 dokončno oblikovati evropski raziskovalni prostor, da

bi vzpostavili pristen enotni trg znanja, raziskav in naložb.

Zlasti bi si bilo treba prizadevati, da bi izboljšali mobilnost

in poklicne možnosti raziskovalcev ter mobilnost diplo-

mantov in da bi povečali privlačnost Evrope za tuje razi-

skovalce. Poleg tega je potrebna boljša obveščenost o javno

fi nanciranih raziskavah in razvoju, ob upoštevanju pravic

intelektualne lastnine, kar bi lahko dosegli zlasti z oblikova-

njem razvida o raziskavah in razvoju, ki jih fi nancira EU, ta

razvid pa bi bil povezan s podobnimi razvidi raziskovalnih

in razvojnih programov, ki se fi nancirajo na ravni držav.

20. Treba bi bilo spodbujati zasebne naložbe v inovativne pro-

izvode in storitve, zlasti z izboljšanjem okvirnih pogojev.

S tem v zvezi naj Komisija:

− pripravi predloge za pospešitev, poenostavitev in

posodobitev standardizacijskih postopkov, zlasti da bi

omogočili prenos – pod določenimi pogoji – panožno

razvitih standardov v evropske standarde;

− zagotovi smernice za uporabo direktiv o javnih naroči-

lih; javna naročila bi bilo treba na splošno bolje prilago-

diti, da bi se ustvarilo večje povpraševanje po inovativnih

proizvodih in storitvah;


28

33. Evropski svet je poudaril, da je zaradi razvoja dogodkov

v sredozemski regiji še bolj nujno, da se spoštujejo prej-

šnji mirovni sporazumi in doseže hiter napredek v bliž-

njevzhodnem mirovnem procesu. Izrazil je pričakovanje,

da bo srečanje četverice 5. februarja v Münchnu bistveno

prispevalo k temu procesu.

34. Evropski svet je potrdil sklepe o Belorusiji, ki jih je sprejel

Svet za zunanje zadeve 31. januarja, vključno z odločitvijo

za uvedbo omejevalnih ukrepov. Evropska unija ponovno

poudarja, da se odločno zavzema za krepitev svojih stikov

z belorusko civilno družbo. Evropska unija je še naprej zave-

zana svoji politiki kritičnega sodelovanja, tudi z dialogom

in prek vzhodnega partnerstva, kar pa je mogoče le ob spo-

štovanju načel demokracije, pravne države in človekovih

pravic. Svet za zunanje zadeve bo redno preučeval razmere

v Belorusiji in bo po potrebi pripravljen obravnavati nadalj-

nje ciljne ukrepe na vseh področjih.

***

PRILOGA I

IZJAVA VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD OBMOČJA EVRA IN INSTITUCIJ EU

Voditelji držav ali vlad območja evra in institucij EU so po svoji

izjavi iz decembra 2010 in po tem, ko so ponovno poudarili svojo

pripravljenost, da naredijo vse potrebno za zagotovitev stabilnosti

območja evra kot celote, pregledali napredek pri izvajanju celovite

strategije za ohranitev fi nančne stabilnosti in zagotovitev, da bo

območje evra izšlo iz krize močnejše.

Ta strategija zajema zakonodajni sveženj o gospodarskem upravlja-

nju, teste izjemnih situacij in sanacijo fi nančnega sektorja, pa tudi

izvajanje evropskega semestra. Poleg tega so se dogovorili o nas-

lednjih korakih, ki bodo del celovitega svežnja, ki bo dokončno

oblikovan marca:

• nadaljnje uspešno izvajanje obstoječih programov z Grčijo

in Irsko;

• ocena napredka, doseženega v državah članicah območja

evra pri izvajanju ukrepov, ki so bili sprejeti za krepitev

proračunskih položajev in možnosti za rast, ki jo opravi

Komisija v povezavi z ECB;

• konkretni predlogi Evroskupine glede krepitve evropskega

instrumenta za fi nančno stabilnost, s katerimi bi zagotovili

potrebno učinkovitost za zagotavljanje ustrezne podpore;

• pod vodstvom predsednika Evroskupine dokončno obli-

kovanje operativnih značilnosti evropskega mehanizma

Treba bi bilo preučiti razvoj fi nančnih mehanizmov, pri-

mernih za fi nanciranje velikih evropskih projektov, ki so

pomembni za spodbujanje raziskav in inovacij. Bolj kot

kadar koli prej je pomembno, da se izboljša učinkovitost

javne porabe na ravni držav in EU. S tem v zvezi bi bilo treba

do konca leta sprejeti poenostavljeno fi nančno uredbo, da

bi zagotovili učinkovite mehanizme za uresničevanje politik

EU.

III. GOSPODARSKE RA ZMERE

26. Evropski svet je preučil gospodarske razmere in ugotovil,

da se splošne gospodarske napovedi izboljšujejo, vendar še

naprej obstajajo pomembni izzivi. Dogovoril se je o nadalj-

njem delu pred marčevskim Evropskim svetom.

27. Evropski svet je pozval Svet, naj marca sprejme splošni

pristop k zakonodajnemu predlogu Komisije o gospodar-

skem upravljanju, ki bi zagotovil polno izvajanje priporočil

projektne skupine, da bi do konca junija dosegli končni

dogovor z Evropskim parlamentom. To bo omogočilo

okrepitev pakta za stabilnost in rast ter izvajanje novega

makroekonomskega okvira.

28. Pozval je Evropski bančni organ in druge ustrezne organe,

naj izvedejo ambiciozne teste izjemnih situacij, in države

članice, naj pripravijo konkretne načrte, ki bodo v skladu

s pravili EU o državni pomoči in bodo določali ukrepe za

vsako banko, ki se bo na testih izjemnih situacij izkazala za

ranljivo.

29. V okviru evropskega semestra in na podlagi letnega pre-

gleda rasti, ki ga je predstavila Komisija, bodo na marčev-

skem zasedanju Evropskega sveta opredeljene prednostne

naloge za strukturne reforme in fi skalno konsolidacijo za

naslednji krog programov za stabilnost in konvergenco ter

na področjih, ki so v pristojnosti EU, vključno z enotnim

trgom. Na tej podlagi in v skladu z integriranimi smerni-

cami iz strategije Evropa 2020 so države članice vabljene,

da aprila predložijo svoje nacionalne programe reform ter

svoje programe za stabilnost in konvergenco.

30. Na marčevskem zasedanju Evropskega sveta bo sprejeta

tudi končna odločitev o omejeni spremembi Pogodbe, da

se vzpostavi evropski mehanizem za stabilnost.

31. Evropski svet je pozdravil priloženo izjavo voditeljev držav

ali vlad območja evra in institucij EU.

IV. ZUNANJE ZADEVE

32. Evropski svet je sprejel izjavo o Egiptu in tamkajšnji regiji

(Priloga II).


29

med EU in Egiptom morajo temeljiti na načelih, določenih v pri-

družitvenem sporazumu, in na sprejetih zavezah.

Evropski svet je pozdravil mirno in dostojanstveno izražanje legiti-

mnih, demokratičnih, ekonomskih in socialnih teženj tunizijskega

in egiptovskega ljudstva, ki so v skladu z vrednotami, katere Evrop-

ska unija zagovarja doma in po vsem svetu. Poudaril je, da bi bilo

treba demokratične težnje državljanov obravnavati v dialogu in

s politično reformo, ob polnem spoštovanju človekovih pravic in

temeljnih svoboščin ter prek svobodnih in poštenih volitev. Vse

strani je pozval, naj se v ta namen vključijo v ploden dialog.

Evropska unija je odločena, da bo v celoti podprla procese tranzicije

na poti do demokratičnega upravljanja, pluralizma, boljših možno-

stih za gospodarsko blaginjo in socialno vključevanje ter do večje

stabilnosti v regiji. Evropski svet je zavezan novemu partnerstvu,

ki bo v prihodnosti vključevalo – tudi v okviru evropske sosedske

politike in Unije za Sredozemlje – več dejanske podpore državam,

ki izvajajo politične in gospodarske reforme.

V zvezi s tem je Evropski svet:

− pozval visoko predstavnico, naj naše sporočilo preda na

svojem prihodnjem obisku v Tuniziji in Egiptu;

− pozval visoko predstavnico, naj v okviru tega partnerstva

pripravi sveženj ukrepov, s katerimi bi Evropska unija

podprla procese tranzicije in preobrazbe (okrepitev

demokratičnih institucij, spodbujanje demokratičnega

upravljanja in socialne pravičnosti ter pomoč pri pri-

pravi in izvedbi svobodnih in poštenih volitev), ter naj

evropsko sosedsko politiko in Unijo za Sredozemlje bolj

poveže s temi cilji; in

− pozval visoko predstavnico in Komisijo, naj čim prej

prilagodita instrumente Evropske unije, zagotovita

humanitarno pomoč ter predlagata ukrepe in projekte

(vključno z višjim statusom za Tunizijo) za spodbuja-

nje sodelovanja, izmenjav in naložb v tej regiji, s ciljem

pospeševanja gospodarskega in socialnega razvoja.

za stabilnost v skladu z mandatom, ki je bil dogovorjen

decembra.

Voditelji držav in vlad bodo na temeljih novega okvira gospo-

darskega upravljanja sprejeli nadaljnje ukrepe za dosego nove

kakovosti usklajevanja gospodarskih politik v območju evra, da

bi tako izboljšali konkurenčnost, kar bo prispevalo k višji stopnji

konvergence, ne bo pa ogrozilo enotnega trga. Države, ki niso

članice območja evra, bodo prav tako vabljene k sodelovanju

pri usklajevanju. Predsednik Evropskega sveta se bo posvetoval

z vodji držav ali vlad držav članic območja evra in o tem pripravil

poročilo, v katerem bo opredelil konkretne možnosti nadaljnjega

ukrepanja v skladu s Pogodbo. V ta namen bo tesno sodeloval

s predsednikom Komisije. Poskrbel bo, da bodo vodje držav ali

vlad zainteresiranih držav, ki niso članice območja evra, ustrezno

vključeni v ta proces.

***

PRILOGA II

IZJAVA O EGIPTU IN TAMKA JŠNJI REGIJI

Evropski svet z veliko zaskrbljenostjo spremlja slabšanje razmer

v Egiptu. Najostreje je obsodil nasilje in vse, ki ga uporabljajo in

spodbujajo. Poudaril je, da imajo vsi državljani pravico do svo-

bodnih in mirnih demonstracij pod ustrezno zaščito organov

kazenskega pregona. Vsakršen poskus omejevanja prostega pre-

toka informacij je nesprejemljiv, vključno z napadi na novinarje in

zagovornike človekovih pravic ter njihovim ustrahovanjem.

Evropski svet je egiptovske oblasti pozval, naj se na težnje svojih

prebivalcev odzovejo s politično reformo in ne z represijo. Vse

strani bi se morale vzdržati skrajnih dejanj in se izogniti nadalj-

njemu nasilju ter začeti miren prehod na široko zasnovano vlado.

Poudaril je, da se mora ta postopek prehoda začeti takoj. Odnosi


30

podpreti prioritete prebivalcev Egipta; tako je že začela

dialog z nedavno imenovano egiptovsko vlado.

6. Razmere v Libiji so še naprej zaskrbljujoče. Izražamo glo-

boko solidarnost s prebivalci Libije in žrtvami. Odločno

obsojamo nasilje libijskega režima nad lastnimi državljani

ter hude in sistematične kršitve človekovih pravic. Poz-

dravljamo resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1970 in

njegovo odločitev, da zadevo o razmerah v Libiji preda

Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Uporaba sile proti

civilistom, zlasti vojaške, je nesprejemljiva in jo je treba

takoj ustaviti. Ljudem je treba z vsemi možnimi sredstvi

zagotoviti varnost. Evropski svet izraža veliko zaskrblje-

nost zaradi napadov na civiliste, tudi zračnih napadov. Da

bi zaščitili civilno prebivalstvo, bodo države članice preučile

vse potrebne možnosti, če za to obstajajo vidna potreba,

jasna pravna podlaga in podpora v regiji. Odgovorni bodo

za svoja dejanja odgovarjali in nosili vse posledice zanje.

Z Združenimi narodi, Arabsko ligo, Afriško unijo in med-

narodnimi partnericami se bomo skupaj odzvali na krizo.

Pozivamo, da se na vrhu hitro sestanejo Arabska liga, Afriška

unija in Evropska unija.

7. Polkovnik Gadafi se mora takoj odreči oblasti. Njegov

režim je izgubil vso legitimnost in ni več sogovornik EU.

Evropska unija je sprejela omejevalne ukrepe proti vodstvu

države in subjektom, ki nadzorujejo znatna sredstva pod

nadzorom režima, pripravljena pa je sprejeti tudi dodatne

sankcije.

8. Cilj bi moral biti ta, da se Libija naglo poda na pot ureje-

nega prehoda v demokracijo, in sicer v okviru vsesplošnega

dialoga. Evropska unija pozdravlja in spodbuja začasni pre-

hodni nacionalni svet s sedežem v Bengaziju, ki ga šteje za

političnega sogovornika. Evropska unija je pripravljena

Libiji pomagati pri vzpostavljanju pravne države in vla-

davine prava. Pripravljena se je odzvati na želje libijskega

ljudstva in pomagati pri ponovnem zagonu libijskega

gospodarstva.

9. Izredne humanitarne razmere v Libiji in na njenih mejah so

dosegle zaskrbljujoče razsežnosti, še bolj pa so jih zaostrili

množični migracijski premiki, ki so jih sprožili ti dogodki.

Skrb za varen umik državljanov EU in državljanov dru-

gih držav, ki skušajo pobegniti pred spopadi, je še naprej

prednostna naloga. Evropska unija in države članice že

zagotavljajo humanitarno pomoč in so odločene še naprej

1. Evropski svet se je danes sestal na izrednem zasedanju, da

bi razpravljal o dogodkih v Libiji in na območju južnega

sosedstva ter določil politične usmeritve in prednostne

naloge za prihodnjo politiko in ukrepe EU.

2. Demokratične vstaje prinašajo v južno sosedstvo močne

spremembe, ki pomenijo novo upanje in priložnost za pri-

hodnost, ki bo temeljila na demokraciji, pluralizmu, pravni

državi, človekovih pravicah in socialni pravičnosti. Napre-

dek in demokracija sta tesno povezana. Evropski svet izreka

priznanje pogumu prebivalcev tega območja in znova izraža

prepričanje, da morajo o lastni prihodnosti odločati oni

sami na miren in demokratičen način.

3. Vse države s tega območja se morajo lotiti političnih in

gospodarskih reform oziroma jih pospešiti. Evropska unija

bo podprla vsa prizadevanja za demokratično preobrazbo,

politično ureditev, ki bo omogočala mirne spremembe, rast

in blaginjo, ter za enakopravnejšo porazdelitev koristi od

gospodarskih dosežkov. S tem v zvezi Evropski svet poz-

dravlja napoved maroškega kralja, da bo vzpostavil posve-

tovalni odbor za pripravo sprememb ustave, o katerih bo

odločalo maroško ljudstvo. EU bo svojo podporo urav-

navala glede na napredovanje preobrazbe med partnerji.

Eden od ključnih ciljev je vzpostavitev trdnih demokra-

tičnih institucij, zato je nadvse pomembno, da se okrepijo

parlamentarne vezi med Evropo in omenjeno regijo.

4. Evropski svet glede Tunizije pozitivno ocenjuje obvestilo,

da bodo 24. julija 2011 volitve v ustavodajno skupščino.

V zvezi s tem je EU v tesnem sodelovanju s tunizijskimi

oblastmi tem pripravljena zagotoviti potrebno podporo,

med drugim tudi z višjim statusom za Tunizijo. Tunizij-

skim oblastem je pripravljena pomagati, takoj ko bodo to

želele, pri premagovanju gospodarskih in socialnih izzivov,

ki čakajo to državo. Evropska unija je pripravljena na dol-

goročno sodelovanje, da bi tako pomagala pri spodbujanju

gospodarskega in socialnega razvoja. Solidarnost, ki so jo

Tunizijci pokazali do tistih, ki bežijo iz Libije, si zasluži vso

pohvalo in podporo.

5. Evropski svet podpira demokratični prehod v Egiptu in

pozitivno ocenjuje zgodnjo predložitev prvih predlogov za

spremembo ustave ter oblasti v Egiptu poziva, naj vztrajajo

pri zavezanosti političnim reformam in ustvarijo pogoje

za temeljite demokratične spremembe, tudi z odpravo

izrednega stanja. Evropska unija je pripravljena v celoti

IZREDNI EVROPSKI SVET 11. MAREC 2011

IZJAVA


31

trenutne potrebe. V tej zvezi bi morali Komisija in visoka

predstavnica dati prednost pristopom, ki so prilagojeni

posameznim državam in temeljijo na rezultatih.

14. Srednjeročno gledano, Evropski svet poziva k vzpostavitvi

novega partnerstva z regijo v skladu s svojo izjavo z dne

4. februarja 2011. V tej zvezi pozdravlja skupno sporočilo

Komisije in visoke predstavnice, v katerem se predlaga

vzpostavitev Partnerstva za demokracijo in skupno blagi-

njo z južnim Sredozemljem, ki bi slonel na diferenciranem

in na pobudah temelječem pristopu ter v sebi združeval

vse instrumente EU. Tovrstno partnerstvo bi moralo

temeljiti tudi na tesnejšem gospodarskem povezovanju,

širšemu dostopu do trga in političnem sodelovanju. Obe-

nem poziva Svet, naj nemudoma preuči predloge v sporo-

čilu, zlasti pa pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče okrepiti

podporo EU njenim partnericam. Z zanimanjem pričakuje

njuno naslednje sporočilo o evropski sosedski politiki.

15. Ključno bo tudi to, da se državam zagotovijo sredstva za

obnovo in posodobitev njihovih gospodarstev. Gospodar-

ski razvoj in zaposlitvene možnosti, zlasti za mlade, so pogla-

vitnega pomena za utrditev demokracije. Svet bi se moral

nujno dogovoriti o predlogih v obravnavi glede panevro-

mediteranskih pravil o poreklu, Komisija pa naj predloži

predloge glede nadaljnjih načinov pospeševanja trgovine

in neposrednih tujih naložb v regiji v kratko-, srednje- in

dolgoročnem obdobju. Prav tako je nujno treba oživiti

turistični sektor v regiji. Svet bi moral čim prej razmisliti

o predlogih Komisije glede povrnjenih sredstev Evrop-

ske investicijske banke in preveriti nadaljnje možnosti za

izboljšanje skupne zmogljivosti EIB za fi nančno podporo.

Pomembno je tudi usklajevanje z drugimi mednarodnimi

fi nančnimi institucijami.

16. Evropska unija je na podlagi pridobljenih novih spoznanj

ob zadnjih dogodkih poleg tega pripravljena preučiti naloge

Unije za Sredozemlje s ciljem spodbujanja demokracije

in utrjevanja stabilnosti v regiji. Treba je dati nov zagon

konkretnim ukrepom in projektom, s katerimi bi utrdili

demokratične institucije, svobodo izražanja, vključno z neo-

viranim dostopom do medmrežja, okrepili civilno družbo,

podprli gospodarstvo, zmanjšali revščino in se odzvali na

socialno nepravičnost.

17. Evropska unija se zaveda širšega političnega in gospodar-

skega vpliva teh dogodkov na širšo regijo in poziva k obu-

ditvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa.

pomagati ljudem v Libiji in tistim, ki prihajajo z njenega oze-

mlja, in sicer v tesnem sodelovanju z Visokim komisarjem

Združenih narodov za begunce, Uradom za usklajevanje

humanitarnih aktivnosti, Mednarodno organizacijo za

migracije, Mednarodnim odborom Rdečega križa, Med-

narodno federacijo društev Rdečega križa in Rdečega

polmeseca in nevladnimi organizacijami. Evropska unija

poziva vse vpletene strani, naj omogočijo dostop humani-

tarnim organizacijam in delavcem do vseh območij, kjer je

potrebna pomoč, in jim je pripravljena pri njihovem delu

pomagati. Evropska unija bo v ta namen delovala še bolj

usklajeno, da bi bila sredstva in zmogljivosti uporabljene

smiselno in učinkovito, v skladu s humanitarnimi načeli.

10. Države članice, ki jih migracijski premiki najbolj neposre-

dno zadevajo, potrebujejo našo konkretno solidarnost. EU

in države članice so pripravljene, da glede na razvoj dogod-

kov zagotovijo potrebno podporo. EU bo tudi v prihodnje

pozorno spremljala vpliv dogodkov na migracijske tokove

v regiji in izven nje, zlasti v okviru misije Hermes 2011 agen-

cije Frontex. Države članice naj agenciji Frontex glede na

potrebe še naprej zagotavljajo človeške in tehnične vire.

Komisija naj zagotovi, da bodo na voljo dodatni viri. Evrop-

ski svet poziva, naj se čim prej sprejme dogovor o uredbi,

s katero bi okrepili zmogljivosti agencije.

11. Evropska unija se bo z zadevnimi državami v regiji posve-

tovala o fi nančni in tehnični podpori za izboljšanje nadzora

in upravljanja meja ter ukrepih za poenostavitev postopka

vračanja migrantov v države izvora. Evropski svet poziva

Svet PNZ, naj se nemudoma sestane. Poleg tega naj Svet

v sodelovanju s Komisijo pred junijskim zasedanjem

Evropskega sveta predloži načrt za razvoj zmogljivosti za

upravljanje migracij in begunskih tokov.

12. Treba bi bilo spodbujati celosten pristop k migracijam,

ki bi bil skladen z globalnim pristopom EU. V tej zvezi se

mora Evropska unija odzvati tudi na izziv mobilnosti in

spodbujati medosebne stike, in sicer z instrumenti, kot so

partnerstva za mobilnost, v katerih vsi partnerji dosežejo

zadosten napredek pri svojih reformnih procesih ter kažejo

pripravljenost za sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi

in nezakonitemu priseljevanju. Komisija naj pripravi pre-

dloge za spodbuditev izmenjav med evropsko mladino in

mladino iz južnega Sredozemlja.

13. Z bolj splošnega vidika bodo obstoječi partnerski programi

in programi pomoči kmalu pregledani v tesnem sodelo-

vanju z našimi partnerji v regiji, da bi tako bolje opredelili


32

mehanizma za stabilnost (glej Prilogo II). Iz razprave so bili

izpeljani naslednji sklepi:

• Finančna zmogljivost

Celotna dejanska posojilna sposobnost evropskega meha-

nizma za stabilnost bo znašala 500 milijard evrov. Skupna

posojilna sposobnost med prehodom z evropskega instru-

menta za fi nančno stabilnost na evropski mehanizem za

stabilnost ne bo presegla tega zneska. Dejanska posojilna

sposobnost evropskega mehanizma za stabilnost bo zago-

tovljena z ustrezno mešanico med vplačanim in vpoklica-

nim kapitalom ter jamstvi. Določen bo časovni razpored

za postopno vplačevanje kapitala, v katerem bodo v celoti

upoštevani nacionalni parlamentarni postopki.

Do začetka veljavnosti evropskega mehanizma za stabilnost

bo v celoti na voljo 440 milijard evrov iz naslova dogovor-

jene posojilne sposobnosti evropskega instrumenta za

fi nančno stabilnost.

• Instrumenti

Voditelji vlad ali držav ponovno opozarjajo, da se bo

fi nančna pomoč iz evropskega mehanizma za stabilnost

zagotovila, ko bo zanjo zaprosila država članica evroobmo-

čja in če bo ocenjeno, da je to nujno za zaščito stabilnosti

evroobmočja kot celote. Vsaka takšna odločitev bo spre-

jeta soglasno na podlagi analize vzdržnosti zadolževanja

zadevne države članice, ki jo pripravita Komisija in Med-

narodni denarni sklad skupaj z ECB. Finančna pomoč bo

pogojena s strogimi merili iz programa za makroekonom-

sko prilagoditev.

Finančna pomoč iz evropskega mehanizma za stabilnost in

evropskega instrumenta za fi nančno stabilnost bo v obliki

posojil. Da bi bila podpora stroškovno čim bolj učinko-

vita, pa lahko evropski mehanizem za stabilnost in evropski

instrument za fi nančno stabilnost izjemoma posežeta tudi

na primarni trg dolžniških instrumentov v okviru programa,

podvrženega strogim pogojem.

• Finančni pogoji

Znižati bi bilo treba obrestno mero v okviru evropskega

instrumenta za fi nančno stabilnost, da bi bolje upoštevali

vzdržnost zadolževanja držav prejemnic, hkrati pa ne bi pre-

segli stroškov fi nanciranja instrumenta, upoštevali ustrezen

1. Potrjen je bil Pakt za evro, ki zagotavlja temeljitejše uskla-

jevanje gospodarskih politik za konkurenčnost in konver-

genco (v prilogi). Pakt bo Evropskemu svetu predstavljen

na zasedanju 24. in 25. marca 2011, ko se bodo države

članice, ki niso v evroobmočju, lahko izrekle, ali želijo

sodelovati pri njem. Obenem bodo tedaj države članice

evroobmočja predstavile prve ukrepe v okviru Pakta, ki se

jih bodo zavezale uresničiti v prihodnjem letu.

2. Voditelji držav ali vlad evroobmočja so ocenili napredek,

dosežen od zasedanja Evropskega sveta 4. februarja 2011

pri celovitem odzivanju na krizo, da bi bil ta sveženj nared

za zasedanje Evropskega sveta 24. in 25. marca.

3. Pozitivno ocenjujejo napredek pri izvajanju potekajočih

programov EU/MDS v Grčiji in na Irskem ter trdno

zavezanost

− Grčije, da še naprej dosledno izvaja strukturne reforme,

poveča zmogljivosti za njihovo izvajanje, v celoti in hitro

izpelje 50 milijard EUR vreden program privatizacije in

razvoja nepremičninskega sektorja, kot je napovedala, in

da vzpostavi strog in stabilen fi skalni okvir z najtehtnejšo

možno pravno podlago, ki jo določi grška vlada;

− Irske, da vzpostavi strog in stabilen fi skalni okvir z naj-

tehtnejšo možno pravno podlago ter da vztraja pri

fi skalnih ciljih z zmanjšanjem odhodkov in povečanjem

prihodkov, kakor je predvideno v programu.

4. Potem ko so 4. februarja sprejeli izjavo o oceni, ki jo je pri-

pravila Komisija v povezavi z ECB o izvajanju ukrepov za

krepitev proračunskega položaja in obetov za rast, sedaj

pozitivno ocenjujejo napredek v več državah. Voditelji

držav ali vlad, predsednik Komisije in predsednik ECB

zlasti pozitivno ocenjujejo in podpirajo sveženj daljnose-

žnih ukrepov, ki jih je danes v zvezi s fi skalnimi, fi nančnimi

in strukturnimi reformami napovedala Portugalska.

5. Voditelji držav ali vlad evroobmočja pozivajo finančne

ministre, naj bo delo v zvezi z evropskim mehanizmom za

stabilnost in evropskim instrumentom za fi nančno stabil-

nost opravljeno dovolj zgodaj, da bo na voljo za zasedanje

Evropskega sveta 24. in 25. marca 2011. Pri tem delu naj

dosledno upoštevajo in v celoti uresničijo sklepe Evrop-

skega sveta iz decembra 2010 in izjavo Evroskupine z dne

28. novembra 2010, ki določajo ključne poteze evropskega

Izjava voditeljev držav ali vlad euroobmočja –

11. marec 2011

Voditelji držav ali vlad evroobmočja so sprejeli naslednje sklepe:


33

preprečevanje škodljivih neravnovesij. Konkurenčnost je nujna kot

prispevek k hitrejši in trajnejši srednjeročni in dolgoročni rasti v EU,

doseganju višjih dohodkov državljanov in ohranitvi naših socialnih

modelov. Države, ki niso članice evroobmočja, so vabljene, da pri

tem sodelujejo, če želijo.

Obnovljena prizadevanja za temeljitejše usklajevanje gospodar-

skih politik za konkurenčnost in konvergenco temeljijo na štirih

vodilnih pravilih:

(a) Pri njih se bo upoštevalo in utrjevalo obstoječe gospodar-

sko upravljanje v EU in hkrati zagotavljala dodana vrednost.

Upoštevali in nadgrajevali se bodo obstoječi instrumenti

(strategija EU 2020, evropski semester, integrirane smernice,

Pakt za stabilnost in rast ter novi okvir makroekonomskega

nadzora). Potrebna bodo posebna prizadevanja, ki bodo pre-

segala sedanjo raven, ob tem bodo potrebni tudi konkretne

zaveze in ukrepi, ki bodo ambicioznejši od že dogovorjenih

in jim bo priložen časovni načrt za izvajanje. Te nove zaveze

bodo nato vključene v nacionalne reformne programe in

programe za stabilnost, zanje pa bo veljal okvir rednega nad-

zora; pri spremljanju izvajanja teh zavez bo osrednjo vlogo

imela Komisija, sodelovale pa bodo tudi vse ustrezne sestave

Sveta in Evroskupina. Evropski parlament bo v celoti vključen

v skladu s svojimi pristojnostmi, enako tudi socialni partnerji

na ravni EU v okviru tristranskega socialnega vrha.

(b) Prizadevanja bodo ciljno usmerjena in osredotočena na

ukrepe, zajemala pa bodo prednostna politična področja, ki

so ključna za spodbujanje konkurenčnosti in konvergence.

Usmerjena bodo v ukrepe, za katere so pristojne države čla-

nice. Voditelji držav ali vlad se bodo na izbranih političnih

področjih dogovorili o skupnih ciljih. Sodelujoče države

članice bodo za uresničevanje teh ciljev uporabljale lastne

kombinacije politik, pri tem pa upoštevale izzive, ki so jim

specifi čne.

(c) Voditelji držav ali vlad bodo vsako leto brez izjeme sprejeli

konkretne nacionalne zaveze. Države članice bodo pri tem

upoštevale najboljše prakse in se merile z najuspešnejšimi

državami tako znotraj Evrope kot tudi v razmerju do drugih

strateških partnerjev.

Voditelji držav ali vlad evroobmočja in sodelujočih držav

bodo na podlagi poročila Komisije vsako leto s političnega

vidika spremljali izvajanje zavez in napredek pri doseganju

skupnih političnih ciljev. Države članice se obenem zave-

zujejo, da se bodo pred sprejetjem vsake pomembnejše

gospodarske reforme, pri kateri bi lahko prišlo do učinka

prelitja, posvetovale s partnerji.

(d) Države članice evroobmočja so v celoti zavezane k dokonč-

nemu oblikovanju enotnega trga, ki je bistven za okrepitev

manevrski prostor za tveganje in spoštovali načela MDS

glede določanja obrestnih mer. Enaka načela bodo veljala

za ESM.

Na podlagi tega in spričo zavez, ki jih je prevzela Grčija

v okviru svojega programa prilagajanja, se bo obrestna

mera za posojilo tej državi prilagodila za 100 bazičnih točk.

Nadalje se bo v skladu z MDS zapadlost za vsa načrtovana

posojila Grčiji podaljšala na 7,5 let.

Finančni ministri bodo opredelili načine izvajanja teh

odločitev.

6. Vse države članice bodo zagotovile, da bodo pripravljeni

konkretni načrti, ki bodo v skladu s predpisi EU o državni

pomoči in bodo določali ukrepe za vse banke, ki se bodo na

testih izjemnih situacij, ki bodo končani do poletja, izkazale

za ranljive.

7. Voditelji držav ali vlad pozivajo finančne ministre, naj

dokončajo delo v zvezi s šestimi zakonodajnimi predlogi

o gospodarskem upravljanju in do konca marca sprejmejo

splošen pristop, da bo zagotovljeno dosledno izvajanje

priporočil projektne skupine. V zvezi s tem se strinjajo,

da bi morala biti določitev numeričnega merila na 1/20

za zmanjšanje dolga, ki bo ocenjen ob upoštevanju vseh

zadevnih dejavnikov, kakor so predstavljeni v predlogu

Komisije, v celoti vključena v ta sveženj. Vsi podpirajo spre-

jetje osnutka direktive o nacionalnih fi skalnih okvirih. Pri

odločanju o ukrepih v okviru Pakta za stabilnost in rast naj

bi Svet praviloma upošteval priporočila Komisije ali pisno

pojasnil svoje stališče.

8. Voditelji držav ali vlad se strinjajo, da bi bilo treba v evro-

območju, na ravni EU in mednarodni ravni podrobneje

raziskati in dodatno razviti možnost uvedbe obdavčitve

fi nančnih transakcij.

***

PRILOGA I

PAKT ZA EVROTEMELJITEJŠE USKLAJEVANJE GOSPODARSKIH POLITIK ZA

KONKURENČNOST IN KONVERGENCO

Voditelji držav ali vlad evroobmočja so sklenili sprejeti Pakt za

evro, da bi okrepili gospodarski steber monetarne unije, dosegli

novo kakovost v usklajevanju gospodarskih politik v evroobmočju,

izboljšali konkurenčnost, kar bo privedlo do višje stopnje konver-

gence. Ta pakt je v prvi vrsti usmerjen v področja, ki so pod naci-

onalno pristojnostjo ter so ključna za krepitev konkurenčnosti in


34

(i) ob spoštovanju nacionalnih tradicij na področju socialnega

dialoga in odnosov med delodajalci in delojemalci – ukre-

pom za zagotavljanje gibanja stroškov v skladu s produk-

tivnostjo, kot so:

• pregled mehanizmov za določanje plač in po potrebi

stopnje centralizacije pri pogajanjih in mehanizmov

indeksacije, pri čemer je treba ohraniti avtonomnost

socialnih partnerjev v procesu kolektivnih pogajanj;

• zagotavljanje, da je ureditev plač v javnem sektorju

v podporo prizadevanjem za konkurenčnost v zaseb-

nem sektorju (zavedati se je treba sporočilnosti plač

v javnem sektorju);

(ii) ukrepom za povečanje produktivnosti, kot so:

• nadaljnje odpiranje zaščitenih sektorjev z ukrepi, spre-

jetimi na nacionalni ravni, za odpravo neupravičenih

omejitev pri strokovnih storitvah in maloprodaji v spod-

budo konkurenčnosti in učinkovitosti, ob spoštovanju

pravnega reda Skupnosti;

• konkretna prizadevanja za izboljšanje izobraževalnih

sistemov in spodbujanje raziskav in razvoja, inovacij in

infrastrukture;

• ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, predvsem za

mala in srednja podjetja, predvsem z omejevanjem biro-

kracije in izboljšanjem regulativnega okvira (npr. zakoni

o stečaju, trgovinski zakonik).

(b) Spodbujanje zaposlovanja

Dobro delujoč trg dela je ključnega pomena za konkurenčnost

evroobmočja. Napredek se bo ocenjeval na podlagi dolgoročne

brezposelnosti in brezposelnosti mladih ter stopnje zaposlenosti.

Vsaka država bo odgovorna za izvedbo posebnih strateških ukre-

pov, ki jih bo izbrala za spodbujanje zaposlovanja, še prav posebej

pa se bo posvetila:

• reformam trga dela za spodbujanje „prožne varnosti“,

omejevanje neprijavljenega dela in povečanje stopnje

zaposlenosti;

• vseživljenjskemu učenju;

• davčnim reformam, tj. zmanjševanje obdavčitve dela, da

bi se delo izplačalo, hkrati pa bi se ohranil splošni pri-

hodek od davkov, in sprejetju ukrepov za lažje udeležbo

oseb, katerih dohodki predstavljajo drugi vir prihodka

v družini, na trgu dela.

(c) Izboljšanje vzdržnosti javnih fi nanc

Da bi zagotovili dosledno uveljavljanje Pakta za stabilnost in rast,

bo največ pozornosti namenjene:

konkurenčnosti v EU in evroobmočju. Vse to bo povsem

v skladu s Pogodbo. Pakt bo v celoti spoštoval celovitost

enotnega trga.

Naši cilji

Države članice evroobomočja se zavežejo, da bodo sprejele vse

potrebne ukrepe, da bi uresničile naslednje cilje:

• Spodbujanje konkurenčnosti

• Spodbujanje zaposlovanja

• nadaljnji prispevek k vzdržnosti javnih fi nanc,

• Okrepitev fi nančne stabilnosti

Vsaka sodelujoča država članica bo predložila specifi čne ukrepe,

ki jih bo sprejela za dosego teh ciljev. Če bo posamezna država

članica lahko pokazala, da določen ukrep na enem ali več podro-

čjih ni potreben, ga ne bo sprejela. Države bodo še naprej same

izbirale specifi čne strateške ukrepe za dosego skupnih ciljev, ven-

dar bodo posebej pozorne na sklop možnih ukrepov, navedenih

v nadaljevanju.

Konkretne politične zaveze in spremljanje

Voditelji držav ali vlad bodo na podlagi sklopa kazalnikov, ki bodo

zajemali konkurenčnost, zaposlovanje, fi skalno vzdržnost in fi nančno

stabilnost, s političnega vidika spremljali napredek pri doseganju

navedenih skupnih ciljev. Izločene bodo države, ki se bodo soočale

z večjimi izzivi na katerem koli od teh področij, in te države bodo

morale v določenem časovnem okviru te izzive tudi odpraviti.

(a) Spodbujanje konkurenčnosti

Napredek bo izmerjen na podlagi gibanja plač in produktivnosti

ter potreb po prilagoditvi konkurenčnosti. Da bi ocenili, ali se plače

spreminjajo v skladu s produktivnostjo, se bodo v določenem obdo-

bju spremljali stroški dela na enoto, in sicer se bo primerjalo gibanje

v drugih državah evroobmočja in pri glavnih primerljivih trgovinskih

partnerjih. Stroški dela na enoto proizvoda se bodo v vsaki državi

ocenili za gospodarstvo kot celoto in za vsak pomembnejši sektor

(proizvodnja, storitve ter menjalni in nemenjalni sektor) posebej.

Znatna in trajna povečanja lahko povzročijo zmanjšanje konku-

renčnosti, zlasti ob večanju primanjkljaja tekočih računov in vedno

manjših tržnih deležih za izvoz. Ukrepi za povečanje konkurenčnosti

so potrebni v vseh državah, vendar bodo v ospredju zlasti države,

ki se bodo soočale z resnejšimi tozadevnimi izzivi. Da bi zagotovili,

da je rast uravnotežena in porazdeljena po celotnem evroobmočju,

bodo predvideni specifi čni instrumenti in skupne pobude, ki naj bi

spodbudile produktivnost v regijah, ki zaostajajo.

Vsaka država bo odgovorna za posebne strateške ukrepe, ki jih bo

izbrala za spodbujanje konkurenčnosti, vseeno pa se bodo še prav

posebej posvetile naslednjim reformam:


35

j treba posebej obravnavati. Za vsako državo članico posebej se bo

natančno spremljal delež zasebnega dolga za banke, gospodinjstva

in nefi nančna podjetja.

***

Poleg omenjenih vprašanj se bo obravnavalo tudi vprašanje uskla-

jevanja davčnih politik.

Neposredna obdavčitev ostaja v nacionalni pristojnosti. Pragma-

tična uskladitev davčnih politik je nujna za temeljitejše usklajevanje

gospodarskih politik v evroobmočju, s čimer bi izboljšali fi skalno

konsolidacijo in gospodarsko rast. V zvezi s tem se države članice

zavezujejo, da bodo sodelovale v strukturiranih razpravah o vpra-

šanjih s področja davčne politike, predvsem zato, da bi si izmenjale

najboljše prakse, se izognile škodljivim praksam in oblikovale pre-

dloge za boj proti davčnim goljufi jam in utajam.

Z oblikovanjem skupne osnove za davek za pravne osebe bi lahko

na način, ki je dohodkovno nevtralen, zagotovili usklajenost nacio-

nalnih davčnih sistemov, pri čemer bi spoštovali nacionalne davčne

strategije, ter povečali fi skalno konsolidacijo in konkurenčnost

evropskih podjetij.

Komisija naj bi v prihodnjih tednih predstavila zakonodajni pre-

dlog o skupni osnovi za davek za pravne osebe.

Konkretne letne zaveze

Da bi države članice evroobmočja pokazale konkretno zaveza-

nost spremembam in zagotovile potrebno politično zagnanost

za dosego skupnih ciljev, bodo vsako leto na najvišji ravni spre-

jele konkretne ukrepe, ki jih bo treba izvesti v 12 mesecih. Izbira

specifi čnih političnih ukrepov, ki jih bo treba izvesti, bo ostala

v rokah posamezne države, vendar pa bo treba pri izbiri upoštevati

predvsem zgoraj navedene točke. Te zaveze bodo vključene tudi

v nacionalnih programih reform in programih za stabilnost, ki so

predloženi vsako leto in jih bosta Komisija, Svet in Evroskupina

preučili v okviru evropskega semestra.

Naslednji koraki

Pakt bodo države članice evroobmočja in ostale, ki niso članice

evroobmočja, pa bi želele pri sprejetju sodelovati, uradno sprejele

na zasedanju Evropskega sveta 24. marca. Države članice, ki že

vedo, katere konkretne ukrepe bodo v naslednjih 12 mesecih spre-

jele, naj to oznanijo na zasedanju 24. marca. V vsakem primeru pa

je treba konkretne zaveze vključiti v nacionalne programe reform

in programe za stabilnost, ki jih je treba predložiti aprila in bodo

predstavljeni na junijskem zasedanju Evropskega sveta.

***

• vzdržnosti pokojnin, prejemkov iz zdravstvenega varstva in socialnih prejemkov

Ta bo ocenjena predvsem s kazalniki vrzeli v vzdržnosti1, s katerimi

ob upoštevanju demografskih dejavnikov merimo, ali je delež dolga

glede na trenutne politike, predvsem pokojninske sheme ter sis-

teme zdravstvenega varstva in socialnih dajatev, vzdržen.

Med reforme, ki so nujno potrebne za vzdržnost in zadostnost

pokojnin in socialnih dajatev, spadajo:

• uskladitev pokojninskega sistema z demografskim

stanjem v posamezni državi, npr. uskladitev dejanske

upokojitvene starosti z življenjsko dobo ali povečanje

deleža zaposlenih;

• omejevanje predčasnega upokojevanja in uporaba

ciljno usmerjenih pobud za zaposlovanje starejših delav-

cev (predvsem v starostni skupini nad 55 let).

• nacionalnim fi skalnim pravilom

Države članice evroobmočja se zavezujejo, da bodo fi skalna pravila

EU, kot so določena v Paktu za stabilnost in rast, prenesla v nacio-

nalno zakonodajo. Države članice bodo imele še naprej možnost,

da uporabijo specifi čne nacionalne pravne instrumente, vendar

bodo zagotovile, da bodo dovolj zavezujoča in trajna (npr. ustava

ali okvirni zakon). Prav tako bo posamezni državi prepuščeno, da

natančno formulira pravilo (npr. v obliki „zavore dolga“ (angl. debt brake), kot pravilo o primarnem saldu ali predpis o odhodkih),

vendar bo treba fi skalno disciplino zagotoviti tako na državni kot

regionalni oziroma lokalni ravni. Komisija bo lahko ob doslednem

spoštovanju posebnih pravic nacionalnih parlamentov podala

mnenje o točno določenem fi skalnem pravilu, preden bo to spre-

jeto, s čimer naj bi zagotovila, da je skladno s pravili EU, ki jih tudi

podpira.

(d) Okrepitev fi nančne stabilnosti

Močan fi nančni sektor je ključnega pomena za splošno stabilnost

evroobmočja. Temeljita reforma okvira EU za nadzor in ureditev

fi nančnega sektorja se je že začela.

Države članice so se v zvezi s tem zavezale, da bodo oblikovale

nacionalno zakonodajo za reševanje bank, pri čemer bodo v celoti

spoštovale pravni red Skupnosti. Redno se bodo izvajali natančni

testi izjemnih situacij za banke, ki bodo usklajeni na evropski

ravni. Poleg tega bosta predsednik Evropskega odbora za sis-

temska tveganja in predsednik Evroskupine pozvana, naj redno

obveščata voditelje držav ali vlad o zadevah v zvezi makrofi nančno

stabilnostjo in makroekonomskimi premiki v evroobmočju, ki jih

1 Vrzel v vzdržnosti je kazalnik, ki so ga Komisija in države članice sprejele, da bi z njim merile fi skalno vzdržnost.


36

Pomoč, zagotovljena državi članici evroobmočja, bo temeljila na

strogem programu ekonomske in fi skalne prilagoditve ter na strogi

analizi vzdržnosti zadolževanja, ki jo bosta izvedla Evropska komi-

sija in MDS v sodelovanju z ECB.

Na podlagi navedenega bodo ministri Evroskupine sprejeli sogla-

sno odločitev o zagotavljanju pomoči.

V državah, ki bi na podlagi analize vzdržnosti zadolževanja, ki jo

bosta izvedla Evropska komisija in MDS v sodelovanju z ECB,

veljale za plačilno sposobne, bi upnike iz zasebnega sektorja

spodbudili, da svojo izpostavljenost ohranijo skladno z mednaro-

dnimi pravili in popolnoma v skladu s praksami MDS. V nepred-

videnem primeru, ko bi se izkazalo, da je država članica plačilno

nesposobna, mora s svojimi upniki iz zasebnega sektorja, v skladu

s praksami MDS, doseči dogovor o obsežnem načrtu prestruk-

turiranja s ciljem ponovne vzpostavitve vzdržnosti zadolževanja.

Če je mogoče s temi ukrepi doseči vzdržnost zadolževanja, lahko

evropski mehanizem za stabilnost zagotovi likvidnostno pomoč.

Z namenom olajšanja tega procesa bodo junija 2013 v določila in

pogoje vseh novih obveznic držav evroobmočja vključene standar-

dizirane in identične klavzule o skupnem ukrepanju, in sicer tako,

da se bo likvidnost trga ohranila. Te klavzule o skupnem ukrepanju

bi bile skladne s tistimi, ki so običajne v skladu s pravom Združe-

nega kraljestva in Združenih držav glede na poročilo skupine G10

o klavzulah o skupnem ukrepanju, vključno s klavzulami o zdru-

ževanju, ki omogočajo, da se v pogajanjih skupaj upoštevajo vsi

dolžniški vrednostni papirji, ki jih izda država članica. To bi upni-

kom omogočilo sprejetje odločitve s kvalifi cirano večino, s katero

bi se dogovorili o pravno zavezujoči spremembi plačilnih pogojev

(mirovanje, podaljšanje zapadlosti, znižanje obrestnih mer in/ali

odbitek) v primeru nezmožnosti upnika za plačilo.

Države članice si bodo prizadevale za podaljšanje zapadlosti svojih

novih izdaj obveznic v srednjeročnem obdobju in se tako izognile

vrhuncem refi nanciranja.

Splošno učinkovitost tega okvira bo v letu 2016 ocenila Komisija

v sodelovanju z ECB.

Ponovno opozarjamo, da morebitna udeležba zasebnega sektorja

na podlagi teh določil in pogojev ne bi bila učinkovita vse do sre-

dine leta 2013.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je dejal, da

bo njegov predlog glede omejene spremembe Pogodbe na nasle-

dnjem zasedanju Evropskega sveta odražal današnjo odločitev.”

PRILOGA II

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PRIHODNJEGA MEHANIZMA IZJAVA EVROSKUPINE

Z DNE 28. NOVEMBRA 2010

„Nedavni dogodki so pokazali, da lahko fi nančne težave v eni državi

članici zaradi različnih načinov prenosa hitro ogrozijo makrofi -

nančno stabilnost celotne EU. To še posebej velja za evroobmočje,

kjer so gospodarstva, zlasti pa fi nančni sektor, tesno povezana.

V času sedanje krize so države članice evroobmočja pokazale svojo

odločenost za sprejetje odločnih in usklajenih ukrepov za zaščito

fi nančne stabilnosti v evroobmočju kot celoti, če je potrebno, in

vrnitev k trajnostni rasti.

Konkretneje, vzpostavljen je bil evropski instrument za fi nančno

stabilnost, namenjen zagotavljanju hitrega in učinkovitega priliva

likvidnih sredstev, skupaj z evropskim mehanizmom za fi nančno

stabilizacijo in Mednarodnim denarnim skladom (MDS) ter na

podlagi strogih programov prilagoditev ekonomske in fi skalne poli-

tike, ki naj bi jih izvajale prizadete države članice, in zagotavljanja

vzdržnosti zadolževanja.

Evropski svet se je 28. in 29. oktobra dogovoril glede potrebe po

vzpostavitvi stalnega kriznega mehanizma za zaščito finančne

stabilnosti evroobmočja kot celote. Ministri Evroskupine so se

dogovorili, da bo ta evropski mehanizem za stabilnost temeljil

na evropskem instrumentu za fi nančno stabilnost, ki je zmožen

zagotavljati svežnje fi nančne pomoči državam članicam evroo-

bmočja pod strogimi pogoji in po pravilih sedanjega evropskega

instrumenta za fi nančno stabilnost.

Evropski mehanizem za stabilnost bo dopolnjeval novi okvir okre-

pljenega gospodarskega upravljanja, katerega cilj je učinkovit in

strog ekonomski nadzor, ki se bo osredotočil na preprečevanje in

bo občutno zmanjšal možnost nastanka krize v prihodnosti.

Pravila bodo prilagojena tako, da bodo upnikom iz zasebnega sek-

torja omogočila sodelovanje na podlagi posameznega primera,

ki bo v celoti skladno s politikami MDS. Da bi zaščitili denar

davkoplačevalcev in zasebnim upnikom poslali jasno sporočilo,

da so njihove terjatve podrejene terjatvam uradnega sektorja, bo

posojilo v okviru evropskega mehanizma za stabilnost imelo v vseh

primerih status prednostnega upnika in bo podrejeno le posojilu

v okviru MDS.


37

daj, da jih bo Evropski svet lahko sprejel še pred junijskim

zasedanjem.

3. Države članice bodo zlasti predstavile večletne načrte

za konsolidacijo s specifi čnimi cilji glede primanjkljajev,

prihodkov in odhodkov, strategijo za uresničevanje teh

ciljev in časovni načrt za njeno izvajanje. Fiskalne politike

za leto 2012 naj bi povrnile zaupanje in v ta namen pre-

prečevale nevzdržno zadolževanje ter zagotovile, da bi bili

primanjkljaji znova manjši od 3 % BDP, in sicer v časovnem

okviru, o katerem se je dogovoril Svet. To v večini primerov

pomeni letno strukturno prilagoditev, ki bo precej presegala

0,5 % BDP. V državah članicah, ki imajo zelo velik strukturni

proračunski primanjkljaj ali zelo visok oziroma hitro nara-

ščajoč javni dolg, bi se konsolidacija morala začeti takoj.

4. Prizadevanja za fi skalno konsolidacijo je treba dopolniti

s strukturnimi reformami za večjo rast. V ta namen države

članice poudarjajo svojo zavezanost strategiji Evropa 2020.

Zlasti bodo izvajale ukrepe za:

− povečanje privlačnosti dela,

− pomoč brezposelnim pri ponovnem zaposlovanju,

− boj proti revščini in spodbujanje socialnega vključevanja,

− naložbe v izobraževanje in usposabljanje,

− dosego ravnotežja med varnostjo in prožnostjo,

− reformo pokojninskih sistemov,

− privabljanje zasebnega kapitala za fi nanciranje rasti,

I. GOSPODARSKA POLITIKA

1. Evropski svet je danes sprejel celovit sveženj ukrepov za

odzivanje na krizo, ohranitev fi nančne stabilnosti in postavi-

tev temeljev za pametno, trajnostno in socialno vključujočo

rast, ki bo spodbujala ustvarjanje delovnih mest. S tem se

bosta okrepila gospodarsko upravljanje in konkurenčnost

evroobmočja in Evropske unije.

Izvajanje evropskega semestra: strategija Evropa 2020, fi skalna konsolidacija in strukturna reforma

2. V novem okviru evropskega semestra je Evropski svet

potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in

strukturno reformo1. Izpostavil je, da je treba dati pred-

nost predvsem ponovni vzpostavitvi trdnih javnih fi nanc

in fi skalne vzdržnosti, zmanjšanju brezposelnosti z refor-

mami trga dela in novim prizadevanjem za povečanje rasti.

Vse države članice bodo te prednostne naloge pretvorile

v konkretne ukrepe, ki bodo vključeni v njihove programe

za stabilnost oz. konvergenco in nacionalne programe

reform. Na tej podlagi bo Komisija predstavila svoje pre-

dloge mnenj in priporočil za posamezne države dovolj zgo-

1 V skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija. Glej tudi zbirno poročilo predsedstva z dne 16. marca 2011.

EVROPSKI SVET 24. IN 25. MAREC 2011

SKLEPI

Izražamo globoko sožalje ob množičnih smrtnih žrtvah na Japonskem ter solidarnost z japonskim prebivalstvom in vlado.

Državljani EU so v mislih s tisočimi žalujočimi družinami in na sto tisoče ljudmi, ki si prizadevajo znova zaživeti normalno

življenje in ponovno zgraditi skupnosti. Izrekamo pohvalo za naglo in odločno ukrepanje japonskih organov. Kot veste, vezi

med EU in Japonsko slonijo na dolgotrajnem prijateljstvu ter tesnih političnih in gospodarskih odnosih, zato smo odločeni,

da bomo Japonski stali ob strani v njenem prizadevanju, da bi premagala izzive, s katerimi se sooča.

* * *

V zadnjih mesecih se Evropa sooča z resno fi nančno krizo. Čeprav je gospodarstvo v Evropi v fazi oživljanja, tveganja

ostajajo, zato moramo še naprej odločno ukrepati. Danes smo sprejeli celovit sveženj ukrepov, ki bi nam moral omogočiti,

da premostimo fi nančno krizo in nadaljujemo začrtano pot k trajnostni rasti. Njegov namen je okrepitev gospodarskega

upravljanja Evropske unije in zagotovitev trajne stabilnosti celotnega evroobmočja. Dogovorili smo se tudi o uvedbi

odločnih ukrepov na ravni EU, da bi s krepitvijo enotnega trga, zmanjšanjem splošne obremenitve, ki izhaja iz predpisov,

in spodbujanjem trgovine s tretjimi državami spodbudili rast. Razpravljali smo o težkih razmerah v Libiji, izrazili zadovoljstvo

zaradi sprejetja RVSZN 1973 in poudarili svojo odločenost, da prispevamo k njenemu izvajanju. Kar zadeva južno sosedstvo,

smo ponovno izrazili svojo odločenost za razvoj novega partnerstva z regijo in pozvali k hitri izvedbi smernic, opredeljenih

11. marca 2011; dogovorili smo se o prvih kratkoročnih in konkretnih korakih v podporo državam južnega sosedstva. Na

koncu smo razpravljali o izkušnjah, pridobljenih ob nedavnih dogodkih na Japonskem, zlasti v zvezi z jedrsko varnostjo.

* * *


38

nost in rast, namenjeno boljšemu nadzoru nad fi skalnimi

politikami ter doslednejšemu in zgodnejšemu izvajanju

izvršilnih ukrepov, nove določbe o nacionalnih fi skalnih

okvirih in nov nadzor makroekonomskih neravnovesij.

10. Evropski svet pozdravlja splošni pristop, ki ga je sprejel Svet

v zvezi s predlogi in ki bo podlaga za pogajanja z Evropskim

parlamentom. Pozval je k nadaljevanju dela, da bi bili pre-

dlogi lahko sprejeti junija 2011.

Nova kakovost usklajevanja gospodarskih politik: Pakt „evro plus”

11. Pakt „evro plus”, o katerem so se dogovorili voditelji držav ali

vlad evroobmočja in so se mu pridružile Bolgarija, Danska,

Latvija, Litva, Poljska in Romunija (glej Prilogo I), bo doda-

tno okrepil gospodarski steber ekonomske in monetarne

unije ter prispeval k novi kakovosti usklajevanja gospo-

darskih politik, kar naj bi izboljšalo konkurenčnost, s tem

pa privedlo do višje stopnje konvergence in okrepilo naše

socialno tržno gospodarstvo. Države članice se še vedno

lahko pridružijo paktu. Pakt bo v celoti spoštoval celovitost

enotnega trga.

12. Države članice, ki so podpisale Pakt, so se zavezale, da bodo

na podlagi kazalnikov in načel iz tega pakta napovedale sve-

ženj konkretnih ukrepov, ki naj bi jih izvedle v naslednjih

dvanajstih mesecih. Več držav članic je prve tovrstne zaveze

že napovedalo. Vse sodelujoče države članice bodo svoje

zaveze predstavile čim prej, vsekakor pa dovolj zgodaj, da

bodo vključene v njihove programe za stabilnost oz. kon-

vergenco in nacionalne programe reform, ki jih bo treba

predložiti aprila, in da jih bo mogoče oceniti na junijskem

zasedanju Evropskega sveta.

Sanacija bančnega sektorja

13. Evropski bančni organ in pristojni organi izvajajo teste izje-

mnih situacij. Evropski svet poudarja pomen medsebojnih

pregledov, ki se bodo izvajali v tesnem sodelovanju z naci-

onalnimi nadzorniki, Evropskim odborom za sistemska

tveganja, Komisijo in Evropsko centralno banko, da bi se

izboljšala doslednost in kakovost rezultatov. Za banke bo

zagotovljena visoka raven razkrivanja podatkov, med dru-

gim tudi o državnih dolžniških instrumentih.

14. Države članice bodo še pred objavo rezultatov pripravile

posebne in ambiciozne strategije za prestrukturiranje ran-

ljivih institucij, vključno z rešitvami v okviru zasebnega sek-

torja (neposredno fi nanciranje trga ali prodaja sredstev),

v skladu s pravili o državni pomoči pa tudi trden okvir za

zagotavljanje vladne podpore, če bo ta potrebna.

− spodbuditev raziskav in inovacij ter

− omogočenje stroškovno učinkovitega dostopa do ener-

gije in okrepitev politik energetske učinkovitosti.

5. Države članice bodo opredelile ključne ukrepe, ki so

potrebni za dosego glavnih ciljev strategije Evropa 2020,

dogovorjenih junija 2010. Predstavile bodo tudi politične

ukrepe za odpravo škodljivih in trajnih makroekonomskih

neravnovesij in izboljšanje konkurenčnosti.

6. Da bi zagotovili široko odgovornost, bomo pri izvajanju teh

politik še naprej tesno sodelovali z Evropskim parlamen-

tom ter drugimi institucijami in posvetovalnimi organi EU

(ESO, OR) ob hkratni polni udeležbi nacionalnih parla-

mentov, socialnih partnerjev, regij in drugih zainteresiranih

strani.

7. Enotni trg ima ključno vlogo pri ustvarjanju rasti in delovnih

mest ter spodbujanju konkurenčnosti. Evropski svet poz-

dravlja namero Komisije, da predstavi akt za enotni trg, ter

poziva Evropski parlament in Svet, naj do konca leta 2012

sprejmeta prvi sveženj prednostnih ukrepov za ponovni

zagon enotnega trga. Posebno pozornost bi bilo treba

nameniti še zlasti ukrepom, ki ustvarjajo rast in delovna

mesta ter prinašajo oprijemljive rezultate za državljane in

podjetja. Poudarek bi moral biti tudi na dokončanju eno-

tnega digitalnega trga. Zmanjšati bi bilo treba splošno regu-

latorno obremenitev, zlasti za mala in srednja podjetja, tako

na ravni EU kot na ravni držav članic. Komisija bo pripravila

poročilo o tej zadevi do poletja. Evropski svet je pozdravil

tudi namero Komisije, da predlaga, kako bi mikropodjetja

izvzeli iz določenih prihodnjih predpisov. Na podlagi spo-

ročila Komisije z naslovom „Boljšemu delovanju enotnega

trga za storitve naproti” Evropski svet poziva države čla-

nice, naj dosledno izvajajo direktivo o storitvah, Komisijo

in države članice pa, naj po potrebi sprejmejo nadaljnje

ukrepe za izboljšanje notranjega trga za storitve.

8. Pomembna je tudi zunanja razsežnost enotnega trga, pou-

darek pa bi moral biti predvsem na spodbujanju proste,

pravične in odprte trgovine, da bi lahko v skladu s sklepi

Evropskega sveta z dne 16. septembra 2010 v letu 2011

sklenili krog pogajanj iz Dohe v okviru STO ter sporazume

o prosti trgovini. Delo bi moralo potekati hitro in v skladu

s poročilom Komisije, v katerem so opredeljene prednostne

naloge za odpravo ovir za trgovino v tretjih državah.

Krepitev upravljanja

9. Sveženj šestih zakonodajnih predlogov o gospodarskem

upravljanju je bistvenega pomena za zagotovitev boljše

fi skalne discipline in preprečitev čezmernih makroeko-

nomskih neravnovesij. Vključuje reformo Pakta za stabil-


39

je ponovno pozval polkovnika Gadafi ja, naj nemudoma

sestopi z oblasti, da se bo lahko Libija naglo lotila mirnega in

samostojnega prehoda v demokracijo s pomočjo širokega

dialoga in ob hkratnem upoštevanju potrebe po zagotovitvi

suverenosti in ozemeljske celovitosti libijske države. EU

je pripravljena spodbujati ta dialog, tudi z Nacionalnim

svetom za prehod v demokracijo, ter pomagati novi libij-

ski državi tako gospodarsko kot pri vzpostavljanju njenih

novih institucij, in sicer v sodelovanju z Združenimi narodi,

Arabsko ligo, Afriško unijo in drugimi.

20. Evropska unija se je hitro odzvala na resoluciji VSZN 1970

in 1973, saj izvaja z resolucijama uvedene sankcije, vključno

z uvrstitvijo dodatnih oseb in subjektov na ločeni seznam

EU, na katerem so osebe in subjekti, za katere veljajo omeje-

valni ukrepi. Evropska unija je pripravljena uvesti in sprejeti

nadaljnje sankcije, tudi ukrepe za zagotovitev, da Gadafi jev

režim ne prejema dohodkov od naft e in plina. Države čla-

nice bodo Varnostnemu svetu ZN predstavile podobne

predloge.

21. Humanitarne razmere v Libiji in na njenih mejah so še

vedno zelo zaskrbljujoče. EU bo v tesnem sodelovanju

z vsemi udeleženimi humanitarnimi organizacijami in

nevladnimi organizacijami še naprej zagotavljala humani-

tarno pomoč vsem prizadetim. Okrepila je in bo nadaljevala

načrtovanje podpore operacijam za humanitarno pomoč/

civilno zaščito, tudi po morju.

22. Evropski svet je z zadovoljstvom ugotovil, da je referendum

o ustavnih spremembah 19. marca v Egiptu potekal nemo-

teno, in to označil za pomemben korak k bolj odprtemu in

demokratičnemu političnemu sistemu.

23. Ob ugotovitvi, da je stanje v vsaki državi različno, je Evropski

svet izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Siriji,

Jemnu in Bahrajnu, ostro obsodil stopnjevanje nasilja

in uporabo sile zoper protestnike ter vse vpletene strani

pozval, naj se nemudoma in brez predpogojev vključijo

v premišljen in konstruktiven dialog. Odobril je sklepe,

sprejete na seji Sveta za zunanje zadeve 21. marca.

24. Treba je doseči takojšen napredek pri razvoju novega par-

tnerstva z regijo v skladu z izjavo Evropskega sveta z dne

11. marca 2011. To partnerstvo bo temeljilo na globljem

gospodarskem povezovanju, širšem dostopu na trg in

tesnejšem političnem sodelovanju ter bo potekalo v skladu

z diferenciranim pristopom, ki temelji na učinkovitosti. Kot

prvi korak k izvajanju svežnja, sprejetega 11. marca, in na

podlagi skupnega sporočila Komisije in visoke predstav-

nice Evropski svet poziva, da bi se dosegel hiter napredek

z naslednjimi ukrepi:

15. Kot je bilo dogovorjeno na zasedanju Evropskega sveta

junija 2010, bi bilo treba preučiti in nadalje doreči uvedbo

davka na globalne fi nančne transakcije. Evropski svet se je

seznanil z namero Komisije, da najpozneje do jeseni 2011

pripravi poročilo o obdavčevanju fi nančnega sektorja.

Krepitev mehanizmov za stabilnost evroobmočja

16. Evropski svet je opozoril, kako pomembno je zagoto-

viti finančno stabilnost v evroobmočju, in sprejel sklep

o spremembi PDEU v zvezi z vzpostavitvijo evropskega

mehanizma za stabilnost. Pozval je k hitremu začetku naci-

onalnih postopkov za odobritev, da bi sklep lahko začel

veljati 1. januarja 2013.

17. Evropski svet pozdravlja odločitve, ki so jih 11. marca spre-

jeli voditelji držav ali vlad evroobmočja, in potrjuje značil-

nosti evropskega mehanizma za stabilnost (glej prilogo II).

Dokončana bo priprava sporazuma o evropskem meha-

nizmu za stabilnost in sprememb dogovora o evropskem

instrumentu za fi nančno stabilnost z namenom zagotovitve

dejanske posojilne zmogljivosti v višini 440 milijard EUR,

kar bo omogočilo hkraten podpis obeh dogovorov še pred

koncem junija 2011.

II. LIBIJA/JUŽNO SOSEDSTVO

18. Evropski svet je razpravljal o razmerah v Libiji in potrdil

sklepe, ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve 21. marca.

Ob sklicevanju na svojo izjavo z dne 11. marca je izrazil

zadovoljstvo zaradi sprejetja Resolucije Varnostnega sveta

ZN 1973, v kateri je zapisano načelo odgovornosti zaščititi,

in poudaril svojo odločenost, da bo prispeval k njenemu

izvajanju. Pozdravil je tudi vrh v Parizu 19. marca kot odlo-

čilen prispevek k njenemu izvajanju. Obsodil je dejstvo, da

libijski režim še naprej kljubuje resolucijam Varnostnega

sveta ZN 1970 in 1973, ter nadaljevanje nasilne in surove

represije režima nad svojimi državljani. Opozoril je, da so

ukrepi, sprejeti v skladu z mandatom Varnostnega sveta,

znatno prispevali k zaščiti civilistov in območij, ki jih ti nase-

ljujejo in ki jim grozijo napadi, in pomagali rešiti življenja

civilistov. Ko civilnemu prebivalstvu ne bodo več grozili

napadi in bodo cilji Resolucije Varnostnega sveta ZN 1973

uresničeni, bodo vojaške operacije končane.

Evropski svet je izpostavil ključno vlogo arabskih držav, še

zlasti Arabske lige, pri dejavni podpori izvajanju RVSZN

1973 in pri iskanju politične rešitve nastale krize.

19. Evropska unija bo v skladu z RVSZN 1973 skupaj z Ligo

arabskih držav, Združenimi narodi in Afriško unijo okrepila

svoja prizadevanja pri iskanju rešitve te krize, kar ustreza

legitimnim zahtevam libijskega ljudstva. Evropski svet


40

29. Evropska unija pozdravlja hitro in odločno ukrepanje

japonskih organov v odzivu na pretrese fi nančnih trgov.

Zadovoljna je tudi z ukrepi skupine G7 v zvezi z jenom.

Pripravljena je v celoti sodelovati z Japonsko pri obravna-

vanju ekonomskih in fi nančnih posledic teh dogodkov, tudi

v okviru skupin G8 in G20.

30. Evropski svet opozarja na strateški pomen odnosov med

EU in Japonsko v prihodnosti. Prihodnje zasedanje na vrhu

mora biti priložnost za okrepitev teh odnosov in napredek

pri doseganju skupnih ciljev, tudi z morebitnim začetkom

pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu pod pogojem

pripravljenosti Japonske, da se med drugim sooči z vpra-

šanjema netarifnih ovir in omejevanja javnega naročanja.

31. S tem v zvezi Evropski svet poudarja, da moramo v celoti

upoštevati izkušnje, pridobljene ob teh dogodkih, in javno-

sti zagotoviti vse potrebne informacije. Ob opozarjanju, da

je obravnava vprašanja mešanice energetskih virov v pri-

stojnosti držav članic, zahteva prednostno prizadevanje za

dosego napredka v zvezi z naslednjimi vidiki:

− treba bi bilo ponovno preučiti varnost vseh jedrskih

elektrarn v EU na podlagi celovite in pregledne ocene

tveganja in varnosti (preizkus odpornosti); skupina

evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG)

in Komisija naj ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih ob

nesreči na Japonskem, in v polnem sodelovanju z drža-

vami članicami čimprej oblikujeta obseg in načine teh

preizkusov ter pri tem v celoti izkoristita razpoložljivo

strokovno znanje (zlasti iz Združenja zahodnoevrop-

skih upravnih organov za jedrsko varnost); za ocenje-

vanje bodo odgovorni neodvisni nacionalni organi in

bo potekalo prek medsebojnega pregleda; rezultate

tega ocenjevanja in vse naknadne ukrepe, ki jih bo

morda treba sprejeti, bi bilo treba posredovati Komisiji

in ENSREG ter jih javno objaviti; Evropski svet bo na

podlagi poročila Komisije do konca leta 2011 ocenil

prvotne ugotovitve;

− prednostna naloga zagotavljanja varnosti jedrskih

elektrarn sega prek naših mej. EU bo zahtevala, da se

podobni preizkusi odpornosti za obstoječe in načrto-

vane elektrarne izvajajo v sosednjih državah in po svetu;

v zvezi s tem je treba v celoti izkoristiti ustrezne medna-

rodne organizacije;

− najvišje standarde za jedrsko varnost bi bilo treba v EU

izvajati in nenehno izboljševati ter jih spodbujati na

mednarodni ravni;

− Komisija bo pregledala obstoječi pravni in regulativni

okvir za varnost jedrskih objektov ter do konca leta 2011

− EU in države članice bodo povečale humanitarno

pomoč;

− programi pomoči, ki potekajo v državah južnega Sre-

dozemlja, bodo po možnosti v dogovoru z zadevnimi

državami pregledani in preoblikovani;

− zgornja meja transakcij EIB za sredozemske države, ki

izvajajo politične reforme, bi se morala povečati za eno

milijardo EUR, pri čemer se transakcije v vzhodnih sose-

dah EU ne bi zmanjšale;

− delničarji Evropske banke za obnovo in razvoj bi morali

preučiti možnosti razširitve dejavnosti banke na države

v južnem sosedstvu;

− predlogi glede panevro-mediteranskih pravil o poreklu

bi morali biti nemudoma sprejeti, Komisija pa naj pre-

dloži predloge glede nadaljnjih načinov pospeševanja

trgovine in neposrednih tujih naložb v regiji v kratko-,

srednje- in dolgoročnem obdobju.

25. Evropski svet pozdravlja nedavni obisk predsedstva in

Komisije v Egiptu, ki je bil del prve faze posvetovanj za

spodbujanje celovitega pristopa k migracijam med drža-

vami južnega sosedstva in Evropske unije. V zvezi s tem

Evropski svet poziva Komisijo, naj precej pred junijskim

zasedanjem Evropskega sveta predstavi svoje predloge

glede globalnega pristopa k vprašanju migracij in partner-

stva za mobilnost.

26. Evropski svet z zanimanjem pričakuje načrt za razvoj zmo-

gljivosti za upravljanje migracij in tokov beguncev, ki ga bo

Komisija predstavila še pred junijskim zasedanjem Evrop-

skega sveta. Do junija 2011 bi moral biti dosežen dogovor

o uredbi o povečanju zmogljivosti agencije Frontex. Med-

tem bo Komisija zagotovila dodatna sredstva za podporo

operacijama agencije Hermes 2011 in Poseidon, države

članice pa naj zagotovijo dodatne človeške in tehnične

vire. EU in njene države članice so pripravljene, da drža-

vam članicam, ki jih migracijski premiki najbolj neposredno

zadevajo, konkretno izkažejo svojo solidarnost in glede na

razvoj dogodkov zagotovijo potrebno podporo.

III. JAPONSKA

27. Evropska unija bo Japonsko podpirala v njenih prizadeva-

njih, da bi premagala izzive, s katerimi se sooča po potresu

in cunamiju, ki sta imela zanjo tako tragične posledice.

28. Na podlagi prvotnega zaprosila japonske vlade trenutno

mobilizira humanitarno pomoč za prizadeto prebivalstvo.

Pripravljena je, da zagotovi nadaljnjo pomoč, če bi bila zanjo

zaprošena. EU tudi sicer želi razviti sodelovanje z Japonsko

v zvezi s pomočjo pri nesrečah.


41

tudi socialni partnerji na ravni EU v okviru tristranskega

socialnega vrha.

(b) Prizadevanja bodo ciljno usmerjena in osredotočena na

ukrepe, zajemala pa bodo prednostna politična področja, ki

so ključna za spodbujanje konkurenčnosti in konvergence.

Usmerjena bodo v ukrepe, za katere so pristojne države čla-

nice. Voditelji držav ali vlad se bodo na izbranih političnih

področjih dogovorili o skupnih ciljih. Sodelujoče države

članice bodo za uresničevanje teh ciljev uporabljale lastne

kombinacije politik, pri tem pa upoštevale zanje specifi čne

izzive.

(c) Voditelji držav ali vlad bodo vsako leto brez izjeme sprejeli

konkretne nacionalne zaveze. Države članice bodo pri tem

upoštevale najboljše prakse in se merile z najuspešnejšimi

državami tako znotraj Evrope kot tudi v razmerju do drugih

strateških partnerjev.

Voditelji držav ali vlad evroobmočja in sodelujočih držav

bodo na podlagi poročila Komisije vsako leto s političnega

vidika spremljali izvajanje zavez in napredek pri doseganju

skupnih političnih ciljev. Države članice se obenem zave-

zujejo, da se bodo pred sprejetjem vsake pomembnejše

gospodarske reforme, pri kateri bi lahko prišlo do učinka

prelitja, posvetovale s partnerji.

(d) Sodelujoče države članice so v celoti zavezane k dokonč-

nemu oblikovanju enotnega trga, ki je bistven za okrepitev

konkurenčnosti v EU in evroobmočju. Vse to bo povsem

v skladu s Pogodbo. Pakt bo v celoti spoštoval celovitost

enotnega trga.

Naši cilji

Sodelujoče države članice se zavežejo, da bodo sprejele vse

potrebne ukrepe, da bi uresničile naslednje cilje:

• spodbujanje konkurenčnosti,

• spodbujanje zaposlovanja,

• nadaljnji prispevek k vzdržnosti javnih fi nanc,

• okrepitev fi nančne stabilnosti.

Vsaka sodelujoča država članica bo predstavila specifi čne ukrepe,

ki jih bo sprejela za dosego teh ciljev. Če bo posamezna država

članica lahko pokazala, da določen ukrep na enem ali več področjih

ni potreben, ga ne bo sprejela. Države bodo še naprej same izbi-

rale specifi čne strateške ukrepe za dosego skupnih ciljev, vendar

bodo posebej pozorne na sklop možnih ukrepov, navedenih

v nadaljevanju.

Konkretne politične zaveze in spremljanje

Voditelji držav ali vlad bodo na podlagi sklopa kazalnikov, ki

bodo zajemali konkurenčnost, zaposlovanje, fi skalno vzdržnost

predlagala morebitne potrebne izboljšave. Države čla-

nice bi morale zagotoviti celovito izvajanje direktive

o varnosti jedrskih objektov. Čimprej bi morala biti

sprejeta predlagana direktiva o ravnanju z izrabljenim

gorivom in radioaktivnimi odpadki. Komisija naj raz-

misli o načinu spodbujanja jedrske varnosti v sosednjih

državah;

− posledice za svet in za EU je treba pozorno spremljati ter

posebno pozornost namenjati nestanovitnosti cen ener-

gije in osnovnih proizvodov, zlasti v okviru skupine G20.

***

PRILOGA I

PAKT EVRO PLUSBOLJŠE USKLAJEVANJE GOSPODARSKIH

POLITIK ZA KONKURENČNOST IN KONVERGENCO

Voditelji držav ali vlad evroobmočja in Bolgarija, Danska, Latvija,

Litva, Poljska in Romunija so se dogovorili o tem paktu, da bi okre-

pili gospodarski steber monetarne unije, dosegli novo kakovost

usklajevanja gospodarskih politik in izboljšali konkurenčnost, kar

bo privedlo do višje stopnje konvergence. Ta pakt je v prvi vrsti

usmerjen v področja, ki so pod nacionalno pristojnostjo ter so

ključna za krepitev konkurenčnosti in preprečevanje škodljivih

neravnovesij. Konkurenčnost je nujna kot prispevek k hitrejši in

trajnejši srednjeročni in dolgoročni rasti v EU, doseganju višjih

dohodkov državljanov in ohranitvi naših socialnih modelov. Druge

države članice so vabljene, da pri tem sodelujejo, če želijo.

Obnovljena prizadevanja za temeljitejše usklajevanje gospodar-

skih politik za konkurenčnost in konvergenco temeljijo na štirih

vodilnih pravilih:

(a) Pri njih se bo upoštevalo in utrjevalo obstoječe gospodarsko

upravljanje v EU in hkrati zagotavljala dodana vrednost.

Upoštevali in nadgrajevali se bodo obstoječi instrumenti

(strategija Evropa 2020, evropski semester, integrirane

smernice, Pakt za stabilnost in rast ter novi okvir makroeko-

nomskega nadzora). Potrebna bodo posebna prizadevanja,

ki bodo presegala sedanjo raven, ob tem bodo potrebni tudi

konkretne zaveze in ukrepi, ki bodo ambicioznejši od že

dogovorjenih in jim bo priložen časovni načrt za izvajanje.

Te nove zaveze bodo nato vključene v nacionalne reformne

programe in programe za stabilnost, zanje pa bo veljal okvir

rednega nadzora; pri spremljanju izvajanja teh zavez bo

osrednjo vlogo imela Komisija, sodelovale pa bodo tudi vse

ustrezne sestave Sveta in Evroskupina. Evropski parlament

bo v celoti vključen v skladu s svojimi pristojnostmi, enako


42

• konkretna prizadevanja za izboljšanje izobraževalnih

sistemov in spodbujanje raziskav in razvoja, inovacij in

infrastrukture;

• ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, predvsem za

mala in srednja podjetja, predvsem z omejevanjem biro-

kracije in izboljšanjem regulativnega okvira (npr. zakoni

o stečaju, trgovinski zakonik).

(b) Spodbujanje zaposlovanja

Dobro delujoč trg dela je ključnega pomena za konkurenčnost

evroobmočja. Napredek se bo ocenjeval na podlagi dolgoročne

brezposelnosti in brezposelnosti mladih ter stopnje zaposlenosti.

Vsaka država bo odgovorna za izvedbo posebnih strateških ukre-

pov, ki jih bo izbrala za spodbujanje zaposlovanja, še prav posebej

pa se bo posvetila:

• reformam trga dela za spodbujanje „prožne varnosti“,

omejevanje neprijavljenega dela in povečanje stopnje

zaposlenosti;

• vseživljenjskemu učenju;

• davčnim reformam, kot je zmanjševanje obdavčitve

dela, da bi se delo izplačalo, hkrati pa bi se ohranil splo-

šni prihodek od davkov, in sprejetju ukrepov za lažje

udeležbo oseb, katerih dohodki predstavljajo drugi vir

prihodka v družini, na trgu dela.

(c) Izboljšanje vzdržnosti javnih fi nanc

Da bi zagotovili dosledno uveljavljanje Pakta za stabilnost in rast,

bo največ pozornosti namenjene:

• vzdržnosti pokojnin, prejemkov iz zdravstvenega varstva in socialnih prejemkov

Ta bo ocenjena predvsem s kazalniki vrzeli v vzdržnosti1, s katerimi

ob upoštevanju demografskih dejavnikov merimo, ali je delež dolga

glede na trenutne politike, predvsem pokojninske sheme ter sis-

teme zdravstvenega varstva in socialnih dajatev, vzdržen.

Med reforme, ki so nujno potrebne za vzdržnost in zadostnost

pokojnin in socialnih dajatev, spadajo:

• uskladitev pokojninskega sistema z demografskim

stanjem v posamezni državi, npr. uskladitev dejanske

upokojitvene starosti z življenjsko dobo ali povečanje

deleža zaposlenih;

• omejevanje predčasnega upokojevanja in uporaba

ciljno usmerjenih pobud za zaposlovanje starejših delav-

cev (predvsem v starostni skupini nad 55 let).

1 Vrzel v vzdržnosti je kazalnik, ki so ga Komisija in države članice sprejele, da bi z njim merile fi skalno vzdržnost.

in fi nančno stabilnost, s političnega vidika spremljali napredek pri

doseganju navedenih skupnih ciljev. Izločene bodo države, ki se

bodo soočale z večjimi izzivi na katerem koli od teh področij, in

te države bodo morale v določenem časovnem okviru te izzive

tudi odpraviti.

(a) Spodbujanje konkurenčnosti

Napredek bo izmerjen na podlagi gibanja plač in produktivno-

sti ter potreb po prilagoditvi konkurenčnosti. Da bi ocenili, ali se

plače spreminjajo v skladu s produktivnostjo, se bodo v določenem

obdobju spremljali stroški dela na enoto, in sicer se bo primer-

jalo gibanje v drugih državah evroobmočja in pri glavnih primer-

ljivih trgovinskih partnerjih. Stroški dela na enoto proizvoda se

bodo v vsaki državi ocenili za gospodarstvo kot celoto in za vsak

pomembnejši sektor (proizvodnja, storitve ter menjalni in neme-

njalni sektor) posebej. Znatna in trajna povečanja lahko povzro-

čijo zmanjšanje konkurenčnosti, zlasti ob večanju primanjkljaja

tekočega računa in vedno manjših tržnih deležih za izvoz. Ukrepi

za povečanje konkurenčnosti so potrebni v vseh državah, vendar

bodo v ospredju zlasti države, ki se bodo soočale z resnejšimi toza-

devnimi izzivi. Da bi zagotovili, da je rast uravnotežena in poraz-

deljena po celotnem evroobmočju, bodo predvideni specifi čni

instrumenti in skupne pobude, ki naj bi spodbudile produktivnost

v regijah, ki zaostajajo.

Vsaka država bo odgovorna za posebne strateške ukrepe, ki jih bo

izbrala za spodbujanje konkurenčnosti, vseeno pa se bodo še prav

posebej posvetile naslednjim reformam:

(i) ob spoštovanju nacionalnih tradicij na področju socialnega

dialoga in odnosov med delodajalci in delojemalci – ukre-

pom za zagotavljanje gibanja stroškov v skladu s produk-

tivnostjo, kot so:

• pregled mehanizmov za določanje plač in po potrebi

stopnje centralizacije pri pogajanjih in mehanizmov

indeksacije, pri čemer je treba ohraniti avtonomnost

socialnih partnerjev v procesu kolektivnih pogajanj;

• zagotavljanje, da je ureditev plač v javnem sektorju

v podporo prizadevanjem za konkurenčnost v zaseb-

nem sektorju (zavedati se je treba sporočilnosti plač

v javnem sektorju);

(ii) ukrepom za povečanje produktivnosti, kot so:

• nadaljnje odpiranje zaščitenih sektorjev z ukrepi, spre-

jetimi na nacionalni ravni, za odpravo neupravičenih

omejitev pri strokovnih storitvah in maloprodaji v spod-

budo konkurenčnosti in učinkovitosti, ob spoštovanju

pravnega reda Skupnosti;


43

strategije, ter povečali fi skalno konsolidacijo in konkurenčnost

evropskih podjetij.

Komisija je predstavila zakonodajni predlog o skupni osnovi za

davek za pravne osebe.

Konkretne letne zaveze

Da bi sodelujoče države članice pokazale konkretno zavezanost

spremembam in zagotovile potrebno politično zagnanost za

dosego skupnih ciljev, bodo vsako leto na najvišji ravni sprejele

konkretne ukrepe, ki jih bo treba izvesti v 12 mesecih. Izbira spe-

cifi čnih političnih ukrepov, ki jih bo treba izvesti, bo ostala v rokah

posamezne države, vendar pa bo treba pri izbiri upoštevati pred-

vsem zgoraj navedene točke. Te zaveze bodo vključene tudi

v nacionalnih programih reform in programih za stabilnost, ki so

predloženi vsako leto in jih bosta Komisija, Svet in Evroskupina

preučili v okviru evropskega semestra.

***

PRILOGA II

NEZAVEZUJOČ DOGOVOR O EVROPSKEM MEHANIZMU ZA STABILNOST

Evropski svet je sklenil členu 136 Pogodbe dodati naslednji

odstavek:

„Države članice, katerih valuta je euro, lahko vzpostavijo meha-

nizem za stabilnost, ki se sproži, kadar je to nujno potrebno za

zaščito stabilnosti euroobmočja kot celote. Za odobritev potrebne

fi nančne pomoči v okviru mehanizma bodo veljali strogi pogoji.”

Evropski svet se je zato dogovoril, da morajo države članice evroo-

bmočja vzpostaviti stalni mehanizem za stabilnost, in sicer evropski

mehanizem za stabilnost (EMS). EMS bo aktiviran z medseboj-

nim dogovorom1, če bo to nujno zaradi zaščite fi nančne stabilnosti

evroobmočja kot celote. EMS bo prevzel vlogo evropskega instru-

menta za fi nančno stabilnost (EFSF) in evropskega mehanizma

za fi nančno stabilizacijo (EFSM) in po juniju leta 2013 namesto

njiju državam članicam evroobmočja zagotavljal fi nančno pomoč.

Dostop do fi nančne pomoči EMS bo zagotovljen na podlagi stro-

gega pogojevanja politike v okviru programa za makroekonomsko

prilagoditev in temeljite analize vzdržnosti javnega zadolževanja, ki

jo bo izvedla Komisija skupaj z MDS in v povezavi z ECB. Država

članica prejemnica bo morala poskrbeti za ustrezno obliko ude-

1 Odločitev, sprejeta z medsebojnim dogovorom, pomeni soglasno odločitev držav članic, ki se udeležijo glasovanja, tj. vzdržani glasovi ne morejo preprečiti sprejetja odločitve.

• nacionalnim fi skalnim pravilom

Sodelujoče države članice se zavezujejo, da bodo fi skalna pravila

EU, kot so določena v Paktu za stabilnost in rast, prenesla v nacio-

nalno zakonodajo. Države članice bodo imele še naprej možnost,

da uporabijo specifi čne nacionalne pravne instrumente, vendar

bodo zagotovile, da bodo dovolj zavezujoča in trajna (npr. ustava

ali okvirni zakon). Prav tako bo posamezni državi prepuščeno, da

natančno formulira pravilo (npr. v obliki „zavore dolga“ (angl. debt brake), kot pravilo o primarnem saldu ali predpis o odhodkih),

vendar bo treba fi skalno disciplino zagotoviti tako na državni kot

regionalni oziroma lokalni ravni. Komisija bo lahko ob doslednem

spoštovanju posebnih pravic nacionalnih parlamentov podala

mnenje o točno določenem fi skalnem pravilu, preden bo to spre-

jeto, s čimer naj bi zagotovila, da je skladno s pravili EU, ki jih tudi

podpira.

(d) Okrepitev fi nančne stabilnosti

Močan fi nančni sektor je ključnega pomena za splošno stabilnost

evroobmočja. Temeljita reforma okvira EU za nadzor in ureditev

fi nančnega sektorja se je že začela.

Države članice so se v zvezi s tem zavezale, da bodo oblikovale

nacionalno zakonodajo za reševanje bank, pri čemer bodo v celoti

spoštovale pravni red Skupnosti. Redno se bodo izvajali natančni

testi izjemnih situacij za banke, ki bodo usklajeni na evropski ravni.

Poleg tega bosta predsednik Evropskega odbora za sistemska tve-

ganja in predsednik Evroskupine pozvana, naj redno obveščata

voditelje držav ali vlad o zadevah v zvezi z makrofi nančno sta-

bilnostjo in makroekonomskimi premiki v evroobmočju, ki jih

j treba posebej obravnavati. Za vsako državo članico posebej se bo

natančno spremljal delež zasebnega dolga za banke, gospodinjstva

in nefi nančna podjetja.

***

Poleg omenjenih vprašanj se bo obravnavalo tudi vprašanje uskla-

jevanja davčnih politik.

Neposredna obdavčitev ostaja v nacionalni pristojnosti. Pragma-

tična uskladitev davčnih politik je nujna za temeljitejše usklajevanje

gospodarskih politik v evroobmočju, s čimer bi izboljšali fi skalno

konsolidacijo in gospodarsko rast. V zvezi s tem se države članice

zavezujejo, da bodo sodelovale v strukturiranih razpravah o vpra-

šanjih s področja davčne politike, predvsem zato, da bi si izmenjale

najboljše prakse, se izognile škodljivim praksam in oblikovale pre-

dloge za boj proti davčnim goljufi jam in utajam.

Z oblikovanjem skupne osnove za davek za pravne osebe bi lahko

na način, ki je dohodkovno nevtralen, zagotovili usklajenost nacio-

nalnih davčnih sistemov, pri čemer bi spoštovali nacionalne davčne


44

− določilih in pogojih fi nančne pomoči;

− posojilni sposobnosti EMS;

− spremembah izbora instrumentov.

Svet guvernerjev bo ostale odločitve sprejemal s kvalificirano

večino, razen če ne bo navedeno drugače.

V okviru EMS bo tudi svet direktorjev; opravljal bo posebne

naloge, ki mu jih bo dodelil svet guvernerjev. Vsaka država članica

evroobmočja bo imenovala enega direktorja in enega njegovega

namestnika. Poleg tega bosta Komisija in ECB v svet direktorjev

imenovali vsaka svojega opazovalca in njegovega namestnika. Svet

direktorjev bo vse odločitve sprejemal s kvalifi cirano večino, razen

če ne bo navedeno drugače.

Ponderirani glasovi v svetu guvernerjev in svetu direktorjev bodo

sorazmerni z vpisi kapitala v EMS posameznih držav članic. Kva-

lifi cirana večina pomeni 80 % glasov.

Svet guvernerjev bo imenoval glavnega direktorja, ki bo odgovo-

ren za vsakodnevno upravljanje EMS. Ta bo predsedoval svetu

direktorjev.

Struktura kapitala

EMS si bo prizadeval, da bi mu glavne bonitetne agencije podelile

najvišjo bonitetno oceno in da bi to oceno tudi ohranil.

Celotni vpisani kapital EMS bo 700 milijard EUR. Od tega zneska

bo 80 milijard EUR v obliki vplačanega kapitala, ki ga v petih enakih

letnih obrokih od julija 2013 postopno zagotovijo države članice

evroobmočja. EMS bo imel na razpolago tudi mešanico dodelje-

nega kapitala na vpoklic in poroštev iz držav članic evroobmočja

v skupnem znesku 620 milijard EUR. Države članice se zavezu-

jejo, da bodo v prehodnem obdobju od leta 2013 do 2017 pospe-

šile – če bi to bilo potrebno, kar pa je malo verjetno – zagotovitev

ustreznih instrumentov, da bi ohranili minimalno 15-odstotno

razmerje med vplačanim kapitalom in neporavnanim zneskom

izdanih posojil v okviru EMS.

Razdelitveni ključ za prispevke posameznih držav članic k celo-

tnemu vpisanemu kapitalu EMS bo temeljil na razdelitvenem

ključu za vplačani kapital ECB iz priloge. Države članice se z rati-

fi kacijo pogodbe o ustanovitvi EMS pravno zavežejo, da bodo

zagotovile svoj prispevek k celotnemu vpisanemu kapitalu.

Svet guvernerjev se bo na podlagi medsebojnega dogovora odločil,

kdaj prilagoditi znesek celotnega vpisanega kapitala oziroma kdaj

vpoklicati kapital, razen v spodaj opisanih posebnih primerih. Prvič:

svet direktorjev lahko z navadno večino odloči, da z vpoklicem

kapitala ponovno vzpostavi raven vplačanega kapitala, če bi se zne-

ležbe zasebnega sektorja ob upoštevanju specifi čnih okoliščin in

na način, ki bo v celoti skladen s prakso MDS.

Dejanska posojilna sposobnost EMS bo 500 milijard EUR1.

Ustreznost posojilne sposobnosti se bo redno preverjala, in sicer

najmanj vsakih pet let. EMS bo svojo posojilno sposobnost skušal

dopolniti tako, da bo v operacije fi nančne pomoči vključil MDS;

priložnostno pa bodo lahko sodelovale tudi države članice, ki niso

v evroobmočju.

V nadaljevanju tega nezavezujočega dogovora so predstavljene

ključne strukturne značilnosti EMS:

Institucionalna oblika

EMS bo ustanovljen s pogodbo med državami članicami evroo-

bmočja kot medvladna organizacija po mednarodnem javnem

pravu s sedežem v Luxembourgu. Statut EMS bo priložen tej

pogodbi.

Funkcija in strategija fi nanciranja

Funkcija EMS bo zbiranje finančnih sredstev in zagotavljanje

fi nančne pomoči – ob strogem pogojevanju politike – v korist

držav članic evroobmočja, ki se soočajo s hudimi fi nančnimi teža-

vami ali jih tovrstne težave ogrožajo, da bi se zaščitila fi nančna

stabilnost evroobmočja kot celote.

Države članice evroobmočja bodo na EMS prenesle finančne

sankcije, ki so jim bile naložene na podlagi Pakta za stabilnost in

rast ter v okviru postopkov pri makroekonomskih neravnovesjih.

Tovrstne sankcije bodo del vplačanega kapitala.

EMS bo uporabil ustrezno strategijo fi nanciranja, da bi zagotovil

dostop do raznovrstnih virov fi nanciranja in da bi državam čla-

nicam lahko ponujal svežnje fi nančne pomoči ne glede na tržne

pogoje. Z ustreznim upravljanjem sredstev in obveznosti bo

mogoče obvladati kakršno koli s tem povezano tveganje.

Upravljanje

EMS bo imel svet guvernerjev, ki ga bodo sestavljali fi nančni mini-

stri držav članic evroobmočja (člani z glasovalno pravico), evropski

komisar za ekonomske in monetarne zadeve ter predsednik ECB

pa bosta opazovalca. Svet guvernerjev bo izvolil predsednika izmed

članov z glasovalno pravico.

Svet guvernerjev bo najvišji organ odločanja v okviru EMS in bo

na podlagi medsebojnega dogovora sprejemal pomembne odlo-

čitve o:

− dodelitvi fi nančne pomoči;

1 Skupna posojilna sposobnost med prehodom z EFSF na ESM ne bo presegla tega zneska.


45

• Sistem pomoči na primarnem trgu

EMS lahko kupi obveznice države članice, ki se sooča z resnimi

fi nančnimi težavami, na primarnem trgu ter tako zagotovi, da bo

pomoč čim bolj stroškovno učinkovita. Pogoji in načini za naku-

povanje obveznic bodo podrobno opredeljeni v sklepu o pogojih

in določilih fi nančne pomoči.

Svet guvernerjev lahko pregleda instrumente, ki so na voljo EMS,

in odloči, da bo spremenil izbor teh instrumentov.

Udeležba MDS

EMS bo pri zagotavljanju fi nančne pomoči zelo tesno sodeloval

z MDS3. V vsakem primeru bo zaželena dejavna udeležba MDS, in

sicer v tehničnem in fi nančnem smislu. Komisija bo skupaj z MDS

in v povezavi z ECB izvedla analizo vzdržnosti zadolževanja. Komi-

sija se bo skupaj z MDS in v povezavi z ECB pogajala tudi o pogojih

politike za skupno pomoč EMS in MDS.

Aktiviranje fi nančne pomoči, spremljanje programa in nadaljnje ukrepanje

Finančna pomoč iz EMS bo vsakič aktivirana na prošnjo države

članice drugim državam članicam evroobmočja. Evroskupina bo

Svet obvestila, da je bilo zaprošeno aktiviranje pomoči. Ob pre-

jemu takšne prošnje bo svet guvernerjev zahteval, naj Komisija

v povezavi z ECB oceni, ali je ogrožena fi nančna stabilnost evro-

območja kot celote, ter skupaj z MDS in v povezavi z ECB izvede

temeljito analizo vzdržnosti javnega zadolževanja zadevne države

članice. Nadaljnji koraki pri aktiviranju fi nančne pomoči EMS

bodo naslednji:

• Če se prosi za ESS, bo Komisija skupaj z MDS in v pove-

zavi z ECB ocenila dejanske potrebe države članice pre-

jemnice po fi nanciranju in naravo zahtevane udeležbe

zasebnega sektorja, ki bi morala biti skladna s prakso

MDS.

• Svet guvernerjev bo na podlagi te ocene Komisijo poo-

blastil, da se v okviru memoranduma o soglasju skupaj

z MDS in v povezavi z ECB pogaja z zadevno državo

članico o programu za makroekonomsko prilagoditev.

• Komisija bo Svetu predlagala odločitev o odobritvi

programa za makroekonomsko prilagoditev. Svet

guvernerjev se bo odločil o dodelitvi fi nančne pomoči

ter pogojih in določilih za njeno zagotavljanje. Ko bo

Svet sprejel program, bo Komisija s pridržkom pred-

hodnega medsebojnega dogovora sveta guvernerjev

3 Vendar se razume, da bo pri vsakršni udeležbi MDS upoštevan njegov mandat, izhajajoč iz Sporazuma o Skladu, ter veljavne odločitve in politike njegovega izvršnega odbora.

sek vplačanega kapitala zmanjšal zaradi prevzetja izgub1. Drugič:

vzpostavljen bo postopek poroštva na zahtevo, ki bo po potrebi

omogočil samodejen vpoklic kapitala delničarjev EMS, da se pre-

preči neplačilo obveznosti upnikom EMS. Odgovornost vsakega

delničarja bo vedno omejena na njegov delež vpisanega kapitala.

Države članice2, ki se bodo EMS pridružile po juliju 2013, bodo

k vpisanemu kapitalu prispevale pod enakimi pogoji, kot veljajo

za prvotne prispevke. O praktičnih posledicah za celotni znesek

vpisanega kapitala in porazdelitev kapitala med državami članicami

bo odločal svet guvernerjev na podlagi skupnega dogovora.

Dokler EMS ne bo aktiviran in dejanska posojilna sposobnost ne

bo nižja od 500 milijard EUR, se bodo iztržki od naložb vplačanega

kapitala EMS vrnili državam članicam po odbitku operativnih stro-

škov. Iztržki od naložb kapitala EMS in dejavnosti fi nančne pomoči

bodo po prvem aktiviranju EMS ostali v mehanizmu. Če je raven

vplačanega kapitala višja od ravni, ki je potrebna za ohranitev poso-

jilne sposobnosti EMS, lahko svet direktorjev z navadno večino

odloči, da med države članice evroobmočja razdeli dividende na

podlagi razdelitvenega ključa.

Instrumenti

EMS bo zagotavljal fi nančno pomoč, ki bo strogo pogojena na

podlagi programa za makroekonomsko prilagoditev in sorazmerna

s tem, kako huda bodo neravnovesja v državah članicah, če bo to

za zaščito stabilnosti evroobmočja kot celote nujno potrebno,

in sicer v skladu s spremembo člena 136 Pogodbe. Pomoč bo

v obliki posojil. Izjemoma lahko EMS poseže tudi na primarnih

trgih dolžniških instrumentov, in sicer na podlagi programa za

makroekonomsko prilagoditev ob strogemu pogojevanju in če

svet guvernerjev z medsebojnim dogovorom v to privoli.

• Pomoč za stabilnost EMS

EMS državi članici evroobmočja, ki se sooča z resnimi fi nanč-

nimi težavami, lahko dodeli kratko- ali srednjeročno pomoč

za stabilnost. Za dostop do te pomoči bo potreben program za

makroekonomsko prilagoditev ob ustreznem pogojevanju poli-

tike, sorazmernem s tem, kako huda bodo temeljna neravnovesja

v državi članici prejemnici. Trajanje programa in zapadlost posojil

bosta odvisna od narave neravnovesij in pričakovanj držav članic

prejemnic glede ponovnega dostopa do fi nančnih trgov v času, ko

bodo na voljo sredstva EMS.

1 Pri sprejemanju te odločitve država članica, ki je zaradi neizpolnitve obveznosti povzročila izgubo, ki jo je treba kriti, ne glasuje.2 Država članica bo s pridružitvijo evroobmočju postala članica EMS z vsemi pravicami in obveznostmi.


46

3) dodatek 100 osnovnih točk za znesek posojila, ki po treh

letih še ni bil odplačan

Za posojila s fiksno obrestno mero z več kot triletnim rokom

zapadlosti bo marža ponderirano povprečje zneska 200 osnov-

nih točk za prva tri ter 200 osnovnih točk plus 100 osnovnih točk

za naslednja leta.

Struktura obrestnih mer bo določena v politiki določanja obre-

stnih mer evropskega mehanizma za stabilnost, ki se bo redno

pregledovala.

Udeležba zasebnega sektorja

1. Pogoji udeležbe zasebnega sektorja

Pričakuje se, da bo v posameznih primerih, kadar bo država preje-

mnica prejela fi nančno pomoč, ustrezno in sorazmerno udeležen

tudi zasebni sektor. Značaj in obseg te udeležbe bosta določena za

vsak primer posebej glede na rezultate analize vzdržnosti zadolže-

vanja v skladu s prakso MDS1 ter glede na morebitne posledice za

fi nančno stabilnost evroobmočja.

(a) Če analiza vzdržnosti pokaže, da lahko program za makro-

ekonomsko prilagoditev resnično ponovno zagotovi vzdr-

žnost javnega zadolževanja, bo država članica prejemnica

sprejela pobude, s katerimi bo glavne zasebne vlagatelje

spodbudila, naj še naprej tvegajo (npr. pristop „dunajske

pobude”). Komisija, MDS, ECB in Evropski bančni organ

bodo pozorno spremljali izvajanje takih pobud.

(b) Če bo analiza vzdržnosti pokazala, da program za makroe-

konomsko prilagoditev ne more resnično ponovno zago-

toviti vzdržnosti javnega zadolževanja, se bo morala država

članica prejemnica začeti dejavno pogajati v dobri veri

s posojilodajalci, da bi zagotovila njihovo neposredno ude-

ležbo pri ponovnem zagotavljanju vzdržnosti zadolževanja.

Dodelitev fi nančne pomoči bo pogojena z zanesljivim načr-

tom in zadostno zavezanostjo države članice za zagotovi-

tev ustrezne in sorazmerne udeležbe zasebnega sektorja.

Napredek pri izvajanju načrta bo spremljan po programu

in bo upoštevan pri odločanju o izplačilu obrokov.

Država članica prejemnica bo pri pogajanjih s posojilodajalci spo-

štovala naslednja načela:

o Sorazmernost: država članica bo poskušala najti rešitve,

ki bodo sorazmerne s problemom vzdržnosti njenega

zadolževanja.

1 V skladu s prakso MDS se šteje, da je zadolževanje vzdržno, če se pričakuje, da bo lahko posojilojemalec odplačeval dolgove brez nerealno velikih popravkov prihodkov in odhodkov. Na podlagi tega se presodi razpoložljivost sredstev in ustreznost obsega fi nanciranja.

v imenu držav članic evroobmočja podpisala memo-

randum o soglasju. Svet direktorjev bo nato odobril

sporazum o fi nančni pomoči, v katerem bodo tehnični

vidiki fi nančne pomoči, ki bo zagotovljena.

• Komisija bo skupaj z MDS in v povezavi z ECB odgo-

vorna za spremljanje, ali se upošteva pogojevanje

politike, zahtevano v programu za makroekonomsko

prilagoditev. Poročala bo Svetu in svetu direktorjev. Na

podlagi tega poročila se bo Svet direktorjev z medseboj-

nim dogovorom odločil glede izplačila novih obrokov

posojila.

• Po razpravi v svetu guvernerjev se Svet na predlog

Komisije lahko odloči za izvajanje nadzora po izteku

programa, ki lahko traja, vse dokler ni povrnjen določeni

znesek fi nančne pomoči.

Skladnost z večstranskim nadzornim okvirom EU

Države članice EU bodo zaprošene za soglasje, tako da bodo lahko

države članice evroobmočja Komisiji naložile, da skupaj z MDS

in v povezavi z ECB analizira vzdržnost zadolževanja držav članic,

ki prosijo za fi nančno podporo, pripravi program za prilagoditev,

ki bo spremljal fi nančno pomoč, ter spremlja njegovo izvajanje.

Svet guvernerjev neodvisno odloča o dodelitvi fi nančne pomoči in

pogojih zanjo v medvladnem okviru, vendar bi moralo biti pogo-

jevanje politike, določeno na podlagi razširjenega nadzora ali pro-

grama za makroekonomsko prilagoditev, skladno z nadzornim

okvirom EU in z njim je treba zagotoviti spoštovanje postopkov

EU. Zato namerava Komisija predlagati uredbo, s katero bodo

pojasnjeni potrebni postopkovni ukrepi na podlagi člena 136

Pogodbe, s čimer bo v sklepe Sveta vključeno pogojevanje politike

in prav tako bo zagotovljena skladnost z večstranskim nadzornim

okvirom EU. Svet in Komisija bosta redno obveščala Evropski

parlament o vzpostavitvi in delovanju EMS.

Določanje obrestnih mer

Svet guvernerjev bo določil strukturo obrestnih mer za fi nančno

pomoč državi članici prejemnici.

Evropski mehanizem za stabilnost bo lahko posojal po fi ksni ali

variabilni obrestni meri. Obrestna mera EMS bo določena v skladu

z načeli MDS za določanje obrestnih mer in bo višja, kot so stro-

ški fi nanciranja EMS ter bo vključevala tudi ustrezni dodatek za

tveganje.

Obrestne mere za posojila evropskega mehanizma za stabilizacijo

bodo imele naslednjo strukturo:

1) stroški fi nanciranja evropskega mehanizma za stabilnost

2) znesek 200 osnovnih točk na celotna posojila


47

Uporabljala se bo tudi ustrezna klavzula o odvzemu glasovalne pra-

vice, s katero bo zagotovljen pravilni postopek glasovanja. Preučene

bodo klavzule za preprečitev zavlačevalnih pravnih postopkov.

Klavzule o skupnem ukrepanju bodo uvedene standardizirano,

tako da bo pravni učinek v vseh jurisdikcijah na evroobmočju enak

in bodo ohranjeni enaki konkurenčni pogoji za vse države članice

evroobmočja. Države članice evroobmočja bodo sprejele potrebne

ukrepe za uveljavitev klavzul o skupnem ukrepanju.

Države članice evroobmočja bodo zaradi ohranjanja potrebne

likvidnosti starih obveznic še naprej lahko krile neporavnani

dolg brez klavzul o skupnem ukrepanju pod vnaprej določenimi

pogoji tudi po juniju 2013; tako bodo dobile tudi dovolj časa,

da urejeno izdajo nove obveznice za vse referenčne zapadlosti.

Natančna pravna ureditev za vključitev klavzul o skupnem ukre-

panju v državne vrednostne papirje evroobmočja bo določena na

podlagi dela, ki ga bo opravil pododbor Ekonomsko-fi nančnega

odbora za trge državnega dolga EU po ustreznem posvetovanju

z udeleženci na trgu in drugimi interesnimi skupinami; to delo naj

bi bilo končano do konca leta 2011.

3. Status prednostnega upnika evropskega

mehanizma za stabilnost

Evropski mehanizem za stabilnost bo podobno kot MDS nudil

fi nančno pomoč državi članici, če bo njen redni dostop do tržnega

fi nanciranja omejen. V skladu s tem so voditelji držav ali vlad izjavili,

da bo imel evropski mehanizem za stabilnost podobno kot MDS

status prednostnega upnika, pri čemer pa ima status prednostnega

upnika MDS še vedno prednost.

To bo začelo učinkovati s 1. julijem 2013 brez poseganja v pogoje

in določila iz drugih sporazumov na podlagi evropskega instru-

menta za fi nančno stabilnost in instrumenta za Grčijo.

Prehodna ureditev med evropskim instrumentom za

fi nančno stabilnost in evropskim instrumentom za

stabilnost

Evropski instrument za fi nančno stabilnost bo, kot je bilo najprej

predvideno, deloval tudi po juniju 2013, tako da bo lahko skrbel

za neporavnane obveznice. Deloval bo, dokler ne bodo v celoti

vrnjena sredstva, ki so bila dana državam članicam, ter plačane

njegove obveznosti iz naslova izdanih fi nančnih instrumentov ter

izpolnjene obveznosti vračila izdatkov garantov. Dele obstoječih

posojilnih sredstev, ki še niso bili razdeljeni in fi nancirani, bi bilo

treba prenesti na evropski mehanizem za stabilizacijo (npr. obroke,

ki jih bo treba izplačati in fi nancirati šele po uveljavitvi evropskega

mehanizma za stabilizacijo). Združena posojila evropskega instru-

menta za fi nančno stabilnost in evropskega mehanizma za stabil-

nost ne presegajo 500 milijard EUR.

o Preglednost: zadevna država članica bo s posojilodajalci

imela odkrit dialog ter jim pravočasno dajala ustrezne

informacije.

o Poštenost: država članica se bo s posojilodajalci posvetovala

o zasnovi morebitnega reprogramiranja ali prestrukturira-

nja javnega dolga, da bi tako v pogajanjih prišli do rešitev.

O ukrepih za zmanjšanje trenutne neto vrednosti dolga

bodo začeli razmišljati šele, ko druge možnosti verjetno ne

bodo dale pričakovanih rezultatov.

o Čezmejno usklajevanje: pri zasnovi ukrepov za udeležbo

zasebnega sektorja bo ustrezno upoštevana možnost

okužbe in morebitnih sekundarnih učinkov za druge države

članice in tretje države. Zadevna država članica bo ustrezno

obveščala o sprejemanju ukrepov, kar bo prispevalo k ohra-

nitvi fi nančne stabilnosti celotnega evroobmočja.

2. Klavzule o skupnem ukrepanju

Klavzule o skupnem ukrepanju bodo po juliju 2013 vključene v vse

nove državne vrednostne papirje evroobmočja z več kot enoletnim

rokom zapadlosti. S temi klavzulami naj bi olajšali dogovarjanje

med vlado in posojilodajalci iz zasebnega sektorja v okviru ude-

ležbe zasebnega sektorja. Vključitev klavzule o skupnem ukrepa-

nju v obveznico ne bo nakazovala večje verjetnosti neizplačil ali

prestrukturiranja dolgov, povezanih s tako obveznico. Posledično

vključitev klavzule ne bo vplivala na položaj upnika glede državnega

dolga.

Glavne značilnosti klavzul o skupnem ukrepanju bodo skladne

s tistimi, ki se običajno uporabljajo na trgih ZDA in Združenega

kraljestva od poročila G10 o klavzuli o skupnem ukrepanju.

Uvedba klavzul o skupnem ukrepanju ne bo vplivala na enake

konkurenčne pogoje za države članice evroobmočja. To pomeni,

da bodo v vseh državah članicah evroobmočja uporabljene iden-

tične in standardizirane klavzule, usklajene s pogoji in določili, ki

veljajo za vrednostne papirje, ki jih izdajajo te države članice. Nji-

hova osnova bo usklajena s klavzulami o enotnem ukrepanju, ki

so običajne po newyorškem in angleškem pravu.

Vključevale bodo klavzulo o združevanju, ki bo kvalifi cirani večini

imetnikov različnih izdaj obveznic, za katere veljata taka klavzula

in zakonodaja ene jurisdikcije, omogočila, da vključijo klavzulo

o večinskem ukrepanju, kadar potrebna večina upnikov za pre-

strukturiranje ne bi bila dosežena samo na podlagi ene izdaje

obveznice. Uvedeno bo ustrezno zastopništvo. Za odločitve

o najpomembnejših vprašanjih – vprašanjih rezerve – (npr. glavni

pogoji izplačila, konverzija ali medsebojna izmenjava obveznic) bo

potrebna večja večina kot za odločitve o vprašanjih, ki niso pove-

zana z rezervo. Uporabljale se bodo ustrezne zahteve za sklepčnost.

Spremembe, s katerimi bo soglašala ustrezna večina, so zavezujoče

za vse imetnike obveznic.


48

položaja upnika evropskega mehanizma za stabilnost in drugih

držav članic, ki bodo skupaj z evropskim mehanizmom za stabil-

nost dajale dvostranska posojila.

Reševanje sporov

Če pride do spora med državo članico evroobmočja in evropskim

mehanizmom za stabilnost glede razlage in uporabe pogodbe

o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, o tem sporu

odloča svet guvernerjev. Če država članica oporeka tej odločitvi,

se spor preda Evropskemu sodišču v skladu s členom 273 PDEU.

Glede odnosa med evropskim mehanizmom za stabilnost in

tretjimi stranmi bosta veljavno pravo in jurisdikcija obravnavana

v pravnih in pogodbenih dokumentih, ki bodo sprejeti med evrop-

skim mehanizmom za stabilnost in temi tretjimi stranmi.

Direktor evropskega instrumenta za fi nančno stabilnost bo zadol-

žen za praktično pripravo vzpostavitve evropskega mehanizma

za stabilnost, s čimer bo zagotovljen nemoten prehod z EFSF na

EMS. O napredku bo redno poročal delovni skupini Eurogroup.

Sodelovanje držav članic, ki niso v evroobmočju

Države članice, ki niso v evroobmočju, lahko priložnostno sodelu-

jejo v operacijah fi nančne pomoči za države članice evroobmočja

v okviru EMS. Če bodo države članice, ki niso v evroobmočju,

sodelovale v teh dejavnostih, bodo imele predstavnike na ustreznih

sestankih svetov evropskega mehanizma za stabilnost, na katerih

bodo odločali o dodelitvi in spremljanju pomoči. Pravočasno bodo

dobile vse ustrezne informacije in z njimi se bodo ustrezno posve-

tovali. Države članice evroobmočja bodo podprle enakovrednost


49

PRILOGA:

Razdelitveni ključ za prispevke v evropski mehanizem za stabilnost na podlagi ključa ECB

Država ISO Ključ EMSAvstrija AT 2,783Belgija BE 3,477Ciper CY 0,196

Estonija EE 0,186Finska FI 1,797

Francija FR 20,386Nemčija DE 27,146Grčija EL 2,817Irska IE 1,592Italija IT 17,914

Luksemburg LU 0,250Malta MT 0,073

Nizozemska NL 5,717Portugalska PT 2,509

Slovaška SK 0,824Slovenija SI 0,428Španija ES 11,904Skupaj EA17 100,0

Opombe: Ključ evropskega mehanizma za stabilnost temelji na kapitalskem ključu ECB.

Za države članice, katerih BDP na prebivalca je manj kot 75 % povprečja EU, bo uvedena začasna korekcija za obdobje 12 let

po njihovi pridružitvi evroobmočju.

Ta začasna korekcija bodo tri četrtine razlike med BNP in kapitalskimi deleži ECB (kar dejansko pomeni 75-odstotni delež

BNP in 25 % kapitalskega deleža ECB): delež EMS = delež po ključu ECB – 0.75* (delež po ključu ECB – delež BNP)

Kompenzacija za te države članice se porazdeli med vse druge države v skladu z njihovim deležem po ključu ECB.

BNP in BDP na prebivalca leta 2010.

Viri: ECB, Ameco in izračuni DG ECFIN.


50

na zaposlovanje, energetsko učinkovitost, raziskave in

razvoj, odpravljanje revščine in terciarno izobraževanje)

pa si bodo morale še dodatno prizadevati. Prednostno bi

bilo treba zagotoviti stabilno makroekonomsko okolje,

ponovno uvesti fi skalno vzdržnost, odpraviti makroeko-

nomska neravnovesja in okrepiti fi nančni sektor.

3. Evropski svet potrjuje priporočila, ki jih je za vsako posame-

zno državo sprejel Svet, in vse države članice poziva, naj jih

ustrezno upoštevajo v svojih nacionalnih odločitvah glede

proračuna in strukturnih reform ter odpravijo pomanjklji-

vosti, ki se bodo pri tem razkrile.

4. Nacionalna prizadevanja je treba podpreti z ukrepi na ravni

Evropske unije, s katerimi naj bi predvsem izkoristili vse

možnosti v Evropi za gospodarsko rast in ustvarjanje delov-

nih mest. S tem v zvezi bi bilo treba pospešiti delo za dosega-

nje ciljev vodilnih pobud iz strategije Evropa 2020 in Akta

za enotni trg, pri tem pa se posvetiti predvsem prednostnim

nalogam, ki jih je Svet opredelil 30. maja 2011. Dodatno je

treba zmanjšati zlasti obremenitev za mala in srednja pod-

jetja, če je mogoče, pa bi bilo treba izvzeti mikropodjetja

iz nekaterih prihodnjih predpisov ali pa zanje vsaj predvi-

deti blažjo ureditev. V tem okviru Evropski svet pozdravlja

zavezo Komisije, da bo ocenila učinek prihodnjih predpisov

na mikropodjetja ter pregledala pravni red, da bi preverila,


1. V času tega zasedanja Evropskega sveta se končuje prvi

evropski semester, tako da je mogoča skupna ocena nacio-

nalnih ukrepov, ki so jih predvidele države članice, na ravni

EU. Evropski svet glede na to prvo izkušnjo meni, da bi

evropski semester lahko postal učinkovit način upravlja-

nja, ki bi pripomogel k celovitemu, preglednemu in pra-

vočasnemu oblikovanju politik na ravni EU in nacionalni

ravni. Ker so bili programi za stabilnost in konvergenco ter

nacionalni programi reform predstavljeni sočasno, lahko

EU hkrati oceni stopnjo rasti v državi in nacionalne fi skalne

strategije ter obravnava morebitna tveganja, neravnovesja

ali kompromisne rešitve.

2. Evropski svet je na podlagi ocene, ki jo je predložila Komi-

sija, razpravljal tudi o politikah in ukrepih, ki so jih pred-

stavile države članice. Ti so dobro izhodišče za nadaljnje

okrevanje evropskega gospodarstva, soočanje s fi skalnimi

izzivi in izvajanje ambicioznejših reform na nacionalni

ravni. Evropski svet ugotavlja, da so vse države članice

trdno odločene, da bodo storile vse za popolno izpolnitev

Pakta za stabilnost in rast. Dosegle so precejšen napredek

pri določanju ukrepov za dosego krovnih in drugih ciljev iz

strategije Evropa 2020 za delovna mesta in trajnostno rast.

Nekatere cilje dosegajo po načrtu, za druge (ki se nanašajo

EVROPSKI SVET 23. IN 24. JUNIJ 2011

SKLEPI

Evropski svet je pozdravil skorajšnje dokončanje izvajanja celovitega svežnja ukrepov, o katerem se je dogovoril marca lani,

da bi Evropo vrnil na pot trajnostne rasti, ki bi pomagala ustvarjati nova delovna mesta, in okrepil gospodarsko upravljanje.

Še posebej je pozdravil dogovor v zvezi s prihodnjim evropskim mehanizmom za stabilnost in spremenjenim evropskim

instrumentom za fi nančno stabilnost, pa tudi precejšen napredek, dosežen pri zakonodajnih predlogih o gospodarskem

upravljanju. S skupno oceno programov držav članic na podlagi ocene Komisije in odobritvijo priporočil za posamezne

države članice, ki naj bi jih te upoštevale v prihodnjih nacionalnih odločitvah glede proračuna in strukturnih reform, je

zaključil evropski semester. V zvezi s tem se je seznanil z namero držav članic, ki sodelujejo pri Paktu “evro plus”, da bodo

pri opredelitvi svojih zavez v okviru proračuna za naslednje leto bolj ambiciozne in natančne. Evropski svet je ocenil stanje

držav članic s programom prilagoditev. V zvezi z Grčijo so se voditelji držav ali vlad območja evra dogovorili, kako naprej,

in pozvali svoje fi nančne ministre, naj dokončajo delo, da bi bilo mogoče v začetku julija sprejeti potrebne odločitve.

Po obširni razpravi je Evropski svet določil smernice za razvoj migracijske politike EU, in sicer kar zadeva upravljanje

schengenskega območja, nadzor zunanjih meja, razvoj partnerstev z državami južnega sosedstva in dokončno vzpostavitev

skupnega evropskega azilnega sistema do leta 2012.

Evropski svet se je dogovoril, da bi se pristopna pogajanja s Hrvaško morala zaključiti do konca junija 2011, ter tako potrdil

svojo trdno zavezo glede evropske perspektive zahodnega Balkana.

Evropski svet je razpravljal o razmerah v južnem sosedstvu in o tem sprejel ločeno deklaracijo.

* * *


51

ocenil na zasedanju marca 2012 na podlagi letnega pregleda

rasti, ki ga bo pripravila Komisija.

8. Zaključek kroga pogajanj o razvoju iz Dohe bi znatno poži-

vil gospodarsko rast in spodbudil konkurenčnost. Evropski

svet ponovno poudarja zavezo EU glede pospešitve procesa

liberalizacije trgovine in oblikovanja predpisov trgovanja,

da se okrepi večstranski sistem, in svojo pripravljenost, da

preuči vse pogajalske možnosti za zaključek kroga pogajanj

iz Dohe, tudi ob upoštevanju prednostnih nalog najmanj

razvitih držav v skladu z nalogami iz Dohe.

9. Celoviti sveženj ukrepov, ki ga je Evropski svet odobril

marca lani, je zdaj skoraj v celoti izveden. Dosežen je bil

dogovor o sporazumu o evropskem mehanizmu za stabil-

nost in spremembi evropskega instrumenta za fi nančno

stabilnost. Države članice bi morale narediti vse, kar je

potrebno, da bi bil sporazum o evropskem mehanizmu za

stabilnost ratifi ciran do konca leta 2012 in da bi čimprej

začel veljati spremenjeni evropski instrument za fi nančno

stabilnost. Pri zakonodajnem delu o svežnju za okrepi-

tev gospodarskega upravljanja je bil dosežen precejšen

napredek, tako da bo sveženj verjetno kmalu sprejet v prvi

obravnavi. V bančnem sektorju se opravljajo testi izjemnih

situacij. Ključno je, da so ti testi popolnoma verodostojni in

pregledni, da se pri njihovem izvajanju dosledno spoštujejo

metodologija in smernice Evropskega bančnega organa ter

da vsi udeleženci zagotovijo najvišjo kakovost rezultatov.

Hitro je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo vseh

morebitnih slabosti bank, ki bi se pokazale v teh testih; ti

ukrepi morajo biti popolnoma usklajeni z mednarodnimi

standardi.

10. Evropski svet pozdravlja napredek Irske pri izvajanju pro-

grama reform, ki poteka po načrtu. Pozdravlja tudi trdno

zavezo novo izvoljene portugalske vlade, da bo v celoti izve-

dla program reform. Dosledno izvajanje teh programov

bo zaradi soglasja vseh strank o nujnosti reform zagotovilo

vzdržnost zadolževanja in pripomoglo k povratku Irske in

Portugalske na fi nančne trge.

11. Voditelji držav ali vlad območja evra ponovno poudarjajo

svojo pripravljenost, da storijo vse za zagotovitev fi nančne

stabilnosti območja evra kot celote.

12. Oživitev gospodarstva v območju evra dobro napreduje

in je dosegla vzdržno trdno rast. Evro ima trdne temelje

in izredno zadovoljni smo s stabilnostjo cen, doseženo po

uvedbi evra.

13. Evropski svet ugotavlja, da je Grčija v preteklem letu

zabeležila bistven napredek, zlasti na področju fiskalne

katerih sedanjih obveznosti mikropodjetjem v prihodnje ne

bi bilo treba izvajati. Ta vprašanja bo ponovno obravnaval

na zasedanju decembra 2011. Komisija naj tudi pripravi

časovni načrt za dokončno oblikovanje enotnega digital-

nega trga do leta 2015. Komisija naj oktobra 2011 poroča

o teh področjih za spodbujanje rasti, da bi bilo napredek

mogoče doseči do vrha Evropskega sveta spomladi 2012.

5. Države članice, ki sodelujejo pri Paktu „evro plus“, so pred-

stavile zaveze, ki skupno zajemajo več kot 100 ločenih

ukrepov1. Te zaveze so dober prvi korak proti izpolnitvi

ciljev pakta in jih je zdaj treba izpolniti na nacionalni ravni.

Voditelji držav ali vlad bodo nekatera vprašanja pakta spet

obravnavali decembra 2011 pred začetkom novega evrop-

skega semestra.

6. Sodelujoče države članice bodo pri pripravi svojih nasled-

njih zavez zagotovile:

− večji obseg: zaveze bi morale biti bolj osredotočene na

spodbujanje reform za povečanje rasti, da bi tako izbolj-

šali konkurenčnost, na primer v mrežnih dejavnostih in

sektorju storitev, več pozornosti pa bi bilo treba name-

niti okrepitvi fi nančne stabilnosti;

− bolj konkreten pristop: države članice bi si morale priza-

devati, da bodo njihove prihodnje zaveze čim bolj spe-

cifi čne in merljive, pri tem pa podrobno razložiti, kako

in kdaj bodo zaveze izpolnjene, tako da bo napredek

mogoče meriti in da bo primerjava z drugimi državami

članicami pa tudi evropskimi strateškimi partnerji lažja;

− večja ambicioznost: države članice bi morale napove-

dati, na katerih področjih so začele izvajati v prihodnost

usmerjene reformne projekte v odgovor na pakt, in upo-

števati najboljše prakse;

− pragmatično usklajevanje davčnih politik: Komisija

in finančni ministri sodelujočih držav članic naj do

decembra 2011 poročajo o napredku, doseženem pri

strukturiranih razpravah o vprašanjih davčne politike,

da bi predvsem zagotovili izmenjavo najboljših praks,

izogibanje škodljivim praksam ter pripravili predloge

za preprečevanje goljufi j in davčnih utaj. Komisija je

v skladu s paktom predlagala skupno konsolidirano

osnovo za davek za pravne osebe

7. Napredek, ki ga bodo države članice dosegle pri izvajanju

priporočil za posamezne države članice in izpolnjevanju

zavez, ki so jih sprejele v okviru pakta, bo Evropski svet

1 Glej dok. EUCO 24/11.


52

II. MIGRA CIJE

20. Prosti pretok oseb, kot ga vzpostavlja Pogodba, je med naj-

otipljivejšimi in največjimi uspehi evropske integracije ter je

temeljna svoboščina. Vendar je treba politično usmerjanje

in sodelovanje v schengenskem območju še bolj okrepiti ter

tako povečati vzajemno zaupanje med državami članicami,

ki so enako odgovorne za zagotavljanje, da se schengenska

pravila uporabljajo učinkovito ter v skladu z dogovorjenimi

skupnimi standardi, temeljnimi načeli in pravili. Evropske

zunanje meje je treba upravljati učinkovito in dosledno na

podlagi skupne odgovornosti, solidarnosti in okrepljenega

praktičnega sodelovanja.

21. V skladu s sklepi Sveta z dne 9. in 10. junija 2011 bi bilo

treba izvajanje skupnih pravil, zlasti v okviru sistema schen-

genske evalvacije, dodatno izboljšati in okrepiti, da bi se

lahko učinkovito soočili s prihodnjimi izzivi. Za to pa je

potreben učinkovit in zanesljiv sistem spremljanja in eval-

vacije. Rezultat prihodnjega sistema schengenske evalva-

cije bo okrepitev, prilagoditev in razširitev meril na podlagi

pravnega reda EU. Osrednjo vlogo pri evalvaciji bi morala

imeti EU, sodelovati pa bi morali tudi strokovnjaki iz držav

članic, Komisije in pristojnih agencij. Komisija naj redno

poroča o rezultatih evalvacij ter po potrebi predlaga ukrepe

za odpravo morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti.

22. Uvesti bi bilo treba mehanizem za odzivanje na izredne

razmere, ki bi lahko ogrozile celotno schengensko sodelo-

vanje, vendar to ne bi smelo negativno vplivati na načelo

prostega pretoka oseb. Zajemati bi moral več ukrepov, ki

bi se uporabili postopoma, diferencirano in usklajeno, da

bi pomagali državam članicam, ki se soočajo s hudim pri-

tiskom na zunanjih mejah. Ti ukrepi bi lahko vključevali

nadzorne obiske, tehnično in fi nančno podporo ter pomoč,

usklajevanje in posredovanje agencije Frontex.

Kot zadnja možnost v okviru takšnega mehanizma bi lahko

bila uvedba zaščitne klavzule, s katero bi omogočili izjemno

ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v resnično

kritičnih razmerah, ko država članica ne bi več mogla izpol-

njevati svojih obveznosti v skladu s schengenskimi pravili.

Tak ukrep bi bil sprejet na podlagi natančno določenih

objektivnih meril in skupne ocene v strogo omejenem

obsegu in časovnem obdobju, pri čemer bi bila upoštevana

potreba po sposobnosti odzivanja v nujnih primerih. To ne

bo vplivalo na pravice oseb, ki imajo v skladu s Pogodbama

pravico do prostega gibanja.

Komisija naj septembra predloži predlog za tak mehanizem.

23. Za nadzor in varovanje zunanjih meja so odgovorne države

članice, ki pri izvajanju te naloge delujejo tudi v skupnem

konsolidacije. Pozdravlja nadaljnjo trdno zavezo grške

vlade, da bo izvedla program prilagoditev.

14. Evropski svet poziva nacionalne organe, naj si še naprej

odločno prizadevajo za ustrezno prilagoditev ter tako

poskrbijo za vzdržnost države. V prihodnjih dneh mora

vlada nujno dokončno oblikovati celovit sveženj reformnih

ukrepov, o katerih se je dogovorila skupaj s Komisijo ter

ECB in MDS, grški parlament pa mora sprejeti bistvene

zakone o fi skalni strategiji in privatizaciji. Na prošnjo grške

vlade, ki jo je napovedal grški predsednik vlade, bo s tem

skladno z veljavnimi praksami zagotovljena podlaga za

oblikovanje glavnih parametrov novega programa, ki ga

skupaj podpirajo njeni partnerji iz območja evra in MDS,

tako da bo mogoče pravočasno izplačilo, s katerim bodo

lahko do julija pokrite fi nančne potrebe Grčije.

15. Voditelji držav ali vlad območja evra se strinjajo, da se zah-

tevana dodatna sredstva fi nancirajo tako iz uradnih kot

zasebnih virov, ter potrjujejo pristop, dogovorjen 20. junija

v Euroskupini, v zvezi s prizadevanji za prostovoljno ude-

ležbo zasebnega sektorja v obliki neformalne in prosto-

voljne obnovitve obstoječega grškega dolga ob zapadlosti

za občutno zmanjšanje zahtevanega vsakoletnega fi nanci-

ranja v okviru programa, pri čemer pa se je treba izogniti

temu, da bi bila Grčija ocenjena kot nezmožna poravnave

nekaterih fi nančnih obveznosti („selective default“).

16. Voditelji držav ali vlad območja evra pozivajo fi nančne

ministre, naj dokončajo delo v zvezi z vsemi nerešenimi

vprašanji, da bi lahko najpozneje v začetku julija sprejeli

potrebne odločitve.

17. Evropski svet poziva vse politične stranke v Grčiji, naj pod-

prejo glavne cilje in ključne politične ukrepe programa, da

se zagotovi dosledno in hitro izvajanje. Zaradi trajanja,

obsega in narave reform, potrebnih v Grčiji, je nacionalna

enotnost predpogoj za uspeh.

18. Evropski svet pozdravlja namero Komisije, da poveča

sinergije med programom posojil in skladi EU. Podpira

vsa prizadevanja za povečanje grške zmogljivosti pri črpanju

iz skladov EU, s tem pa za pospešeno rast in zaposlovanje,

kar je mogoče s preusmeritvijo v izboljšanje konkurenčno-

sti in ustvarjanje delovnih mest. Evropski svet poleg tega

pozdravlja celovit program tehnične pomoči Grčiji, ki ga

Komisija pripravlja skupaj z državami članicami, in jo pri

tem podpira.

19. Voditelji držav ali vlad se zavedajo, da ukrepi prilagajanja od

grških državljanov zahtevajo velika prizadevanja, prepričani

pa so, da so te žrtve nujno potrebne za oživitev gospodarstva

in da bodo prispevala k prihodnji stabilnosti in blaginji.


53

bodo v okviru evropske sosedske politike oblikovana par-

tnerstva z državami južnega in vzhodnega sosedstva.

28. Najprej bo, kot je to pred kratkim predlagala Komisija

v svojem sporočilu, s temi državami vzpostavljen obširen

strukturiran dialog o migracijah, mobilnosti in varnosti,

s katerim bi poskusili najti otipljive koristi tako zanje kot

za Evropsko unijo. Tovrstne dialoge pa bi morali nemu-

doma začeti s tistimi partnerskimi državami, ki so pripra-

vljene in sposobne konstruktivno razpravljati o teh zadevah.

O partnerstvih za mobilnost se bomo dogovorili z vsako

partnersko državo posebej in bodo za vsako od njih dru-

gačna glede na njene posebnosti, prizadevanja in napredek

na vseh področjih (migracije, ponovni sprejem, mobilnost

in varnost), vključen pa bo tudi učinkovit mehanizem za

spremljanje. V okviru razpoložljivih sredstev bi bilo treba

najti načine za povečanje deleža fi nanciranja, namenjenega

za ta področja.

29. Komisija naj predstavi svojo oceno globalnega pristopa

k vprašanju migracij in v njej začrta pot do bolj dosle-

dnega, sistematičnega in strateškega političnega okvira za

naše odnose z vsemi zadevnimi tretjimi državami ter vanjo

vključi konkretne predloge za razvoj ključnih partnerstev

Unije, pri tem pa da prednost sosedstvu Unije kot celoti.

30. Evropska azilna politika je zaradi nedavnih dogodkov pod

pritiskom. Potrebni so varni in učinkoviti azilni postopki

za ljudi, ki potrebujejo zaščito. To pa pomeni, da je treba

v celoti uporabljati pravni red EU na tem področju. Zelo je

pomembno, da se do leta 2012 dokončno vzpostavi skupni

evropski azilni sistem, ki bo temeljil na visokih standardih

zaščite v povezavi s pravičnimi in učinkovitimi postopki,

s katerimi bi preprečevali zlorabe in omogočali hitro obrav-

navo prošenj za azil, s tem pa zagotovili vzdržnost sistema.

Spremenjena predloga direktive o azilnih postopkih in

direktive o pogojih za sprejem, ki ju je pred kratkim pred-

stavila Komisija, naj bi ustvarila novo podlago za začetek

pogajanj o dveh pomembnih sestavnih elementih skupnega

evropskega azilnega sistema. Posledične spremembe ne bi

smele spodbujati neutemeljenih prošenj ali povečati sku-

pnih stroškov držav članic. Zdaj bi bilo treba ta pogajanja

vestno nadaljevati na podlagi uravnoteženega splošnega

pristopa, ki bi zajemal vse trenutno razpoložljive predloge,

da bi dosegli navedene ključne cilje.

III. HRVAŠKA

31. Evropski svet izreka pohvalo Hrvaški, ki so ji intenzivna

prizadevanja omogočila, da so pristopna pogajanja prešla

v zaključno fazo. Svet ob upoštevanju strogih pogojev in

interesu vseh držav članic. Da bi zagotovili učinkovito upra-

vljanje zunanjih meja Evrope in vsesplošno uporabo ena-

kih standardov, je treba optimalno uporabiti vse zadevne

instrumente in jih po potrebi prilagoditi. Nadaljnji razvoj

evropskega sistema nadzorovanja meja bo prednostna

naloga, tako da bo lahko začel delovati do leta 2013 in orga-

nom držav članic, ki nadzorujejo meje, omogočil, da si izme-

njujejo operativne informacije in izboljšajo sodelovanje.

24. Ta prizadevanja se bodo okrepila tudi s hitrim napredo-

vanjem dela v zvezi s „pametnimi mejami“, s čimer bo

zagotovljeno, da se za obvladovanje izzivov nadzora meja

izkoristijo nove tehnologije. Zlasti bi bilo treba uvesti sistem

vstopa/izstopa in program za registrirane potnike. Evropski

svet pozdravlja dogovor o agenciji za operativno upravljanje

obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode,

varnosti in pravice.

25. Treba je nenehno spremljati delovanje Frontexa in drugih

agencij in tako zagotoviti nadaljnjo učinkovitost pomoči

državam članicam pri upravljanju zunanjih meja, boju zoper

nezakonito priseljevanje in obravnavanju beguncev. Fron-

tex bo sodeloval z zadevnimi tretjimi državami. Evropski

svet pozdravlja dogovor o reviziji uredbe o Frontexu, ki bo

povečala učinkovitost operativnih zmogljivosti te agen-

cije. V skladu s stockholmskim programom se bo okvir za

sodelovanje med nacionalnimi mejnimi stražami dodatno

razvijal, zlasti s spodbujanjem skupnega usposabljanja in

skupne uporabe zmogljivosti in standardov. Komisija naj

do konca leta v tesnem sodelovanju s Frontexom v zvezi

s tem predstavi dodatne predloge.

26. Evropski svet ob upoštevanju težkih razmer, s katerimi se

trenutno soočajo nekatere države članice, ponovno potrjuje

potrebo po pristni in v praksi izraženi solidarnosti do držav

članic, ki jih migracijski tokovi najbolj prizadenejo. EU in

države članice bodo glede na razvoj dogodkov še naprej

zagotavljale potrebno operativno in fi nančno podporo,

pri čemer se bodo opirale na ukrepe, o katerih se je dogo-

voril Svet 11. aprila 2011. Za nadaljevanje in po potrebi

pospešitev dejavnosti v podporo državam članicam bodo

zagotovljena potrebna sredstva ter materialni in človeški

viri. Evropski svet pozdravlja razširitev pilotnega projekta

na prostovoljni podlagi na upravičence do mednarodne

zaščite na Malti. Z zanimanjem pričakuje sporočilo o soli-

darnosti znotraj EU, ki naj bi ga Komisija predložila v nada-

ljevanju tega leta.

27. Za upravljanje mobilnosti v varnem okolju je potrebna

dosledna in strateška politika. Cilj mora biti obravnava

temeljnih vzrokov migracij na strukturni ravni. V ta namen


54

− pozdravil letno poročilo o ciljih razvojne pomoči EU in

pri tem opozoril, da vmesni skupni cilj za leto 2010 ni bil

dosežen, četudi je EU v istem letu še vedno ostala daleč

največja donatorka na svetu; obnovil je svojo zavezo

za dosego ciljev razvojne pomoči do leta 2015, kot je

določeno v sklepih Sveta iz junija 2005.

***

PRILOGA

IZJAVA O JUŽNEM SOSEDSTVU

1. Evropski svet potrjuje načela in cilje, opredeljene v izjavi

in sklepih o južnem sosedstvu, ki jih je sprejel 11. marca

2011 oziroma 25. marca 2011. Pozdravlja skupno sporočilo

visoke predstavnice in Evropske komisije o novem odzivu

na spremembe v sosedstvu z dne 25. maja 2011. V celoti

potrjuje sklepe Sveta o evropski sosedski politiki, sprejete

20. junija 2011, ter poziva k čim prejšnjemu izvajanju kon-

kretnih ukrepov v skladu z načeli in cilji, dogovorjenimi na

ravni Sveta.

2. Evropski svet pozdravlja podporo G8 demokratični preo-

brazbi držav evropskega južnega sosedstva. Ponovno opo-

zarja na pomen Unije za Sredozemlje ter hitrega začetka

izvajanja konkretnih in pomembnih projektov v okviru te

unije.

3. Evropski svet pozdravlja korake v smeri demokratične pre-

obrazbe v regiji, zlasti v Egiptu in Tuniziji. Izreka pohvalo

ob napovedi glavnih elementov nove ustave Maroka, poz-

dravlja obnovitev zaveze političnim reformam v Jordaniji,

vključno z revizijo ustave, ter pozitivno ocenjuje odpravo

izrednega stanja in načrtovano reformo v Alžiriji. Poudarja,

da sta v procesu reform, katerih izvajanje bo pozorno spre-

mljal, potrebna vključenost in dialog.

4. Evropski svet potrjuje, da v celoti podpira resoluciji Varno-

stnega sveta Združenih narodov 1970 in 1973 o Libiji ter

prizadevanja držav članic EU za njuno izvajanje. V celoti

potrjuje sklepe Sveta o Libiji z dne 20. junija 2011 in

ponovno poziva Gadafi ja, naj se nemudoma odreče oblasti.

Prvenstveni interes Evropske unije ostaja še naprej demo-

kratična preobrazba Libije. Evropski svet poudarja ključno

vlogo prehodnega nacionalnega sveta, ki v tem procesu

zastopa težnje libijskega ljudstva.

5. Evropski svet najodločneje obsoja represijo ter nespreje-

mljivo in nezaslišano nasilje, ki ju sirski režim še vedno izvaja

nad lastnimi državljani. Z globoko zaskrbljenostjo spremlja

poročila o vojaških operacijah Sirije v bližini meje s Turčijo

v skladu s pogajalskim okvirom zdaj preučuje še preostala

pogajalska poglavja. Evropski svet je na podlagi doseženega

napredka in pozitivne ocene Komisije pozval Svet, naj ob

upoštevanju osnutka skupnih stališč, ki ga je pred kratkim

prestavila Komisija, sprejme vse potrebne odločitve, da se do

konca junija 2011 zaključijo pristopna pogajanja s Hrvaško in

bo mogoče pred koncem leta podpisati pristopno pogodbo.

Hrvaška bi morala še naprej z enako odločnostjo izvajati

reforme, zlasti na področju sodstva in temeljnih pravic, da bi

lahko z dnem pristopa v celoti prevzela obveznosti članstva.

Spremljanje prizadevanj za izvajanje reform do pristopa bo

predstavljalo ustrezno zagotovilo za Hrvaško in države čla-

nice. Svet lahko na predlog Komisije z odločanjem na podlagi

kvalifi cirane večine sprejme vse ustrezne ukrepe.

32. Ti premiki dajejo nov zagon evropski perspektivi Zaho-

dnega Balkana, pod pogojem da bodo te države nadaljevale

reforme. Evropski svet bo to vprašanje ponovno obravnaval

na zasedanju decembra 2011. V zvezi s tem pa pozdravlja

prijetje Ratka Mladića in njegovo premestitev na haaško

sodišče, ki je pozitiven korak za mednarodno pravico in za

perspektivo Srbije v EU.

***

RA ZNO

Evropski svet je:

− imenoval Maria Draghija za predsednika Evropske cen-

tralne banke od 1. novembra 2011 do 31. oktobra 2019;

− sprejel Deklaracijo o južnem sosedstvu (Priloga); v skle-

pih Sveta z dne 20. junija 2011 odobril novi pristop

k odnosom s sosedstvom Evropske unije in poudaril

pomembnost vrha o vzhodnem partnerstvu, ki bo 29. in

30. septembra 2011 v Varšavi;

− odobril strategijo EU za Podonavje in pozval vse

zadevne udeležence, naj jo nemudoma začnejo izvajati,

kot je začrtano v sklepih Sveta z dne 13. aprila 2011;

pozval države članice, naj v sodelovanju s Komisijo

nadaljujejo delo v zvezi z možnimi novimi makroregij-

skimi strategijami, zlasti glede jadransko-jonske regije;

− odobril poročilo predsedstva o vključevanju Romov,

ki ga je ocenil za zelo pomembnega, in pozval k čim-

prejšnjemu izvajanju sklepov Sveta z dne 19. maja

2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja

Romov do leta 2020, zlasti kar zadeva pripravo, poso-

dabljanje ali razvoj nacionalnih strategij držav članic

za vključevanje Romov ali celostne strateške ukrepe

v okviru splošnih politik socialnega vključevanja za

izboljšanje položaja Romov do konca leta 2011;


55

8. Temeljite spremembe v arabskem svetu dokazujejo, da si

je treba v bližnjevzhodnem mirovnem procesu prizadevati

za napredek ter za odpravo sedanjega zastoja, ob tem pa

spoštovati prejšnje sporazume in obveznosti. Evropski

svet vse strani poziva, naj se nemudoma začnejo poga-

jati. Trajna in celovita rešitev je možna samo z dejanskim

izboljšanjem stanja na terenu, to pa se lahko doseže samo

s ponovnim začetkom neposrednih pogajanj. Evropski

svet poudarja, da ima četverica osrednjo vlogo, in izraža

pohvalo državam članicam EU in visoki predstavnici za

njihova prizadevanja v zvezi s tem; prav tako pozdravlja

nedavne predloge predsednika Obame, ki so v skladu

s prejšnjimi stališči EU. V celoti podpira visoko pred-

stavnico, ki je četverico pozvala, naj nemudoma ustvari

verodostojne možnosti za ponoven začetek mirovnega

procesa. Evropski svet vse strani poziva, naj se vzdržijo

enostranskih dejanj, ki ne vodijo do celovite rešitve. Pod-

pira tudi pobudo o organiziranju konference v Parizu, na

kateri bi zbrali sredstva za izgradnjo palestinske države

v okviru ponovno zagnanega mirovnega procesa. Evrop-

ski svet izraža globoko zaskrbljenost zaradi usode Gilada

Šalita, ki je zapornik Hamasa v očitnem nasprotju z uni-

verzalnim mednarodnim humanitarnim pravom. Evrop-

ski svet ob peti obletnici njegovega zajetja zahteva, da ga

nemudoma izpustijo.

pri kraju Khirbet al-Jouz in ponovno poziva k čim večji zadr-

žanosti. Režim s tem, ko se je odločil za represijo, namesto

da bi izpolnjeval dane obljube o obsežnih reformah, spod-

kopava lastno legitimnost. Povzročitelji zločinov in nasilja

nad civilisti bodo za svoja dejanja odgovarjali. Evropski

svet potrjuje sklepe Sveta o Siriji, sprejete 20. junija 2011,

in pozdravlja sprejetje novih sankcij. V celoti tudi podpira

diplomatska prizadevanja, ki naj bi Varnostnemu svetu ZN

omogočili, da prevzame odgovornost in se ustrezno odzove

na razmere v Siriji.

6. Evropski svet je še vedno zaskrbljen zaradi razmer v Jemnu

in vse strani poziva, naj zaustavijo nasilje ter spoštujejo

človekove pravice in trajno premirje; v zvezi s tem pozdra-

vlja zagotovila podpredsednika. Ponovno opozarja, da je

treba nujno zagotoviti nemoteno in vključujočo tranzicijo

v skladu s pobudo Sveta za sodelovanje v Zalivu. Evropski

svet je zaskrbljen zaradi postopkov in obsodbe članov opo-

zicije v Bahrajnu. Bahrajn spodbuja, naj zagotovi popolno

spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

7. Evropski svet ugotavlja, da so razmere v Gazi še vedno

zaskrbljujoče. Prebivalstvu v Gazi bi bilo treba humani-

tarno pomoč zagotavljati v skladu z ustreznim okvirom in

odločitvami ZN ter poskrbeti, da pri tem ne bodo ogrožena

človeška življenja.


56

ne pod njo. Prav tako smo se odločili za znatno podaljšanje

zapadlosti obstoječega instrumenta za Grčijo. To bomo

pospremili z mehanizmom, ki bo zagotavljal ustrezne spod-

bude za izvajanje programa.

4. Pozivamo k sprejetju celovite strategije za rast in naložbe

v Grčiji. Pozdravljamo odločitev Komisije, da oblikuje

projektno skupino, ki bo sodelovala z grškimi oblastmi pri

usmerjanju sredstev iz strukturnih skladov v konkurenč-

nost in rast, ustvarjanje delovnih mest in usposabljanje. Za

dosego tega cilja in ponovno oživitev grškega gospodarstva

bomo uporabili sklade in institucije EU, kot je EIB. Države

članice in Komisija bodo nemudoma aktivirale vse vire,

potrebne, da se Grčiji zagotoviti izredna tehnična pomoč

pri izvajanju reform. Komisija bo o napredku v tej zvezi

poročala oktobra.

5. Finančni sektor je izrazil pripravljenost, da prostovoljno

podpre Grčijo v okviru več možnosti, ki omogočajo nadalj-

nje utrjevanje splošne vzdržnosti. Neto prispevek zaseb-

nega sektorja je ocenjen na 37 milijard eurov1. Kakovost

zavarovanja bo podkrepljena z izboljšanjem kreditne kva-

litete, da ga bodo grške banke lahko še naprej uporabljale

za dostop do likvidnostnih operacij v okviru Eurosistema.

Če bo potrebno, bomo zagotovili zadostna sredstva za

dokapitalizicijo grških bank.

Udeležba zasebnega sektorja:

6. Kar zadeva naš splošni pristop do udeležbe zasebnega sek-

torja v euroobmočju, želimo jasno poudariti, da razmere

v Grčiji terjajo izjemne in edinstvene rešitve.

7. Vse druge države območja evra ponovno slovesno potrju-

jejo neomajno odločenost, da bodo v celoti spoštovale vse,

pod kar so se suvereno podpisale, pa tudi vse svoje zaveze

trajnostnim fi skalnim pogojem in strukturnim reformam.

Voditelji držav ali vlad območja evra v celoti podpirajo to

svojo odločenost, saj je verodostojnost vseh njihovih suve-

renih obvez odločilna za zagotovitev fi nančne stabilnosti

območja evra kot celote.

1 Ob upoštevanju stroškov izboljšanja kreditne kvalitete za obdobje 2011–2014. Poleg tega bo iz programa ponovnega odkupa dolga prispevanih 12,6 milijarde eurov, kar bo skupaj naneslo 50 milijard eurov. Skupna neto udeležba zasebnega sektorja za obdobje 2011-2019 je ocenjena na 106 milijard eurov.

Ponovno potrjujemo zavezanost euru in pripravljenost, da storimo

vse potrebno za zagotovitev fi nančne stabilnosti euroobmočja kot

celote in držav članic, ki v njem sodelujejo. Prav tako ponovno potr-

jujemo odločenost, da okrepimo konvergenco, konkurenčnost in

upravljanje v euroobmočju. Vse od začetka krize državnega dolga

se sprejemajo pomembni ukrepi za stabilizacijo euroobmočja,

reformo pravil in razvoj novih stabilizacijskih orodij. Oživljanje

gospodarstva v eurobmočju dobro napreduje in euro je oprt na

dobre gospodarske temelje. Toda izzivi, s katerimi se soočamo,

izkazujejo potrebo po daljnosežnejših ukrepih.

Danes smo se dogovorili o naslednjem:

Grčija:

1. Pozdravljamo ukrepe, ki jih je grška vlada sprejela za stabi-

lizacijo javnih fi nanc in reformo gospodarstva ter novi sve-

ženj ukrepov, ki ga je nedavno sprejel grški parlament, med

njimi tudi privatizacijo. To so prizadevanja brez primere,

toda nujno potrebna za to, da bi se grško gospodarstvo

vrnilo na pot trajnostne rasti. Zavedamo se bremen, ki jih

grškim državljanom nalagajo ukrepi prilagajanja, hkrati pa

smo prepričani, da so te žrtve nujno potrebne za oživitev

gospodarstva in da bodo prispevale k prihodnji stabilnosti

in blaginji te države.

2. Soglasni smo, da podpremo nov program za Grčijo in da

skupaj z MDS in prostovoljnimi prispevki zasebnega sek-

torja zapolnimo fi nančno vrzel. Uradna fi nančna pomoč

je ocenjena na skupaj 109 milijard eurov. Ta program bo

zasnovan tako, da bo odločno izboljšal vzdržnost zadol-

ževanja in profi l refi nanciranja Grčije, in sicer zlasti z niž-

jimi obrestnimi merami in daljšimi roki zapadlosti. MDS

pozivamo, naj prispeva k fi nanciranju novega programa za

Grčijo. Kot sredstvo fi nanciranja pri naslednjem izplačilu

nameravamo uporabiti EFSF. Zelo pozorno bomo spre-

mljali, kako dosledno se program izvaja, in sicer na podlagi

rednega ocenjevanja s strani Komisije v povezavi z ECB in

MDS.

3. Odločili smo se za kar največje možno podaljšanje zapa-

dlosti bodočih posojil Grčiji v okviru EFSF s sedanjih 7,5

let na najmanj 15 let in največ 30 let z obdobjem odloga

10 let. V zvezi s tem bomo zagotovili ustrezno poprogram-

sko spremljanje. Posojila v okviru EFSF bomo zagotovili

po obrestnih merah, kakršne veljajo v okviru mehanizma

fi nančne podpore za plačilne bilance (trenutno približno

3,5 %), blizu ravni stroškov fi nanciranja EFSF, nikakor pa


21. julij 2011


57

Vse države – razen tistih, ki sodelujejo v programu – bodo

državni primanjkljaj najpozneje do leta 2013 spravile pod

3 %. V tej zvezi pozdravljamo proračunski sveženj, ki ga je

nedavno predstavila italijanska vlada, saj bo tako v letu 2012

primanjkljaj mogoče spraviti pod 3 %, v letu 2014 pa doseči

proračunsko ravnovesje. Pozdravljamo tudi ambiciozne

reforme, ki se jih je lotila Španija na fi skalnem, fi nančnem

in strukturnem področju. Države članice bodo bankam

na podlagi rezultatov testiranja izjemnih situacij v njih po

potrebi zagotovile fi nančne varnostne mreže.

12. Udejanjili bomo junija sprejeta priporočila v zvezi z refor-

mami, s katerimi bi okrepili rast. Komisijo in EIB pozivamo,

naj izboljšata sinergijo med posojilnimi programi in skladi

EU v vseh državah, ki jim pomaga EU/MDS. Podpiramo

vsa prizadevanja za izboljšanje njihove zmožnosti za

absorpcijo sredstev EU kot spodbude rásti in zaposlova-

nju, tudi z začasnim zvišanjem stopnje sofi nanciranja.

Gospodarsko upravljanje:

13. Pozivamo k čimprejšnjemu dokončanju zakonodajnega

svežnja o okrepitvi pakta stabilnosti in rasti ter novem

makrooekonomskem nadzoru. Članice euroobmočja

bodo v celoti podpirale poljsko predsedstvo v prizadeva-

njih za dosego dogovora z Evropskim parlamentom glede

glasovalnih pravil v preventivnem segmentu pakta.

14. Zavezujemo se, da bomo do konca leta 2012 uvedli pravno

zavezujoče nacionalne fi skalne okvire, kot jih predvideva

direktiva o fi skalnih okvirih.

15. Soglasni smo, da bi se bilo treba na zunanje bonitetne

ocene v regulativnem okviru EU opirati v manjši meri, ob

upoštevanju nedavnih predlogov Komisije v tej smeri, in

z zadovoljstvom pričakujemo predloge Komisije o boni-

tetnih agencijah.

16. Predsednika Evropskega sveta pozivamo, naj do oktobra

pripravi konkretne predloge o tem, kako naj se v euroob-

močju izboljšajo delovne metode in krizno upravljanje, pri

čemer naj se temeljito posvetuje s predsednikom Komisije

in predsednikom Evroskupine.

Stabilizacijska orodja:

8. Da bi izboljšali učinkovitost EFSF in EMS in se uspešno

spopadli z vprašanjem širjenja krize, smo soglasni, da pove-

čamo njuno prožnost v povezavi z ustreznimi pogoji, tako

da bo v njunem okviru mogoče:

− ukrepati na podlagi previdnostnega programa;

− fi nančno dokapitalizirati fi nančne institucije s posojili

vladam, tudi v državah, ki ne sodelujejo v programu;

− v izogib širjenju krize intervenirati na sekundarnih

trgih, če je na podlagi analize ECB ugotovljeno, da so

na fi nančnih trgih podane izredne okoliščine in tveganja

za fi nančno stabilnost, in se o njih medsebojno dogovo-

rijo države članice, ki sodelujejo v EFSF/EMS.

Kakor hitro bo mogoče, bomo sprožili postopke, potrebne

za udejanjanje teh sklepov.

9. Po potrebi bo pripravljen dogovor o zavarovanju s pre-

moženjem, da se pokrije tveganje, ki so mu države članice

izpostavljene zaradi svojih jamstev v okviru EFSF

Fiskalna konsolidacija in rast v euroobmočju:

10. Odločeni smo še naprej podpirati države, ki sodelujejo

v programih, vse dokler ne bodo ponovno dobile dostopa

do trgov, pod pogojem, da bodo te programe uspešno

udejanjale. Pozdravljamo odločenost Irske in Portugal-

ske, da bosta dosledno izvajali svoj program, ter ponovno

opozarjamo na našo trdno zavezanost uspehu teh progra-

mov. Obrestne mere in zapadlost pri posojilih v okviru

EFSF, o katerih smo se dogovorili v primeru Grčije, bodo

uporabljene tudi za Portugalsko in Irsko. V tej zvezi smo

seznanjeni, da je Irska voljna tvorno sodelovati v razpravah

o osnutku direktive o skupni konsolidirani davčni osnovi

za pravne osebe (CCCTB) in v strukturiranih razpravah

o vprašanjih s področja davčne politike v okviru pakta „evro

plus“.

11. Vse države članice euroobmočja se bodo strogo držale

dogovorjenih fi skalnih ciljev, izboljšale konkurenčnost in

se spopadle z vprašanjem makroekonomskih neravnovesij.


58

s širokopasovno pokritostjo, določenih v digitalni agendi,

omogočanju varne elektronske identifi kacije in overitve

ter posodobitvi ureditve avtorskih pravic v Evropi, da se

zagotovi konkurenčna prednost EU in sprosti možnosti

za nove poslovne modele, ob hkratni zagotovitvi visoke

ravni zaščite pravic intelektualne lastnine in upoštevanju

kulturne raznolikosti. Evropski svet poziva k hitremu dogo-

voru o programu za politiko radijskega spektra;

(c) ohraniti bi bilo treba zagon pri izvajanju akcijskega pro-

grama za zmanjšanje upravnih obremenitev iz leta 2007,

da bi izpolnili cilj 25-odstotnega zmanjšanja do leta 2012,

potreben pa bi bil tudi hitrejši napredek v zvezi z letnimi

računovodskimi izkazi, pravom družb, obdavčevanjem in

carino. Evropski svet poziva k hitremu sprejetju poenosta-

vitvenih predlogov, ki so v obravnavi v Svetu in Parlamentu.

Komisija je pozvana, da si še naprej prizadeva za zmanjšanje

splošne regulativne obremenitve, zlasti za mala in srednja

podjetja, tudi tako, da predlaga konkretne delovne metode

v okviru načrta za pametno pravno ureditev; Zavezala se

je, da bo ocenila učinek prihodnjih predpisov na mikro-

podjetja in pregledala pravni red, da bi preverila, katerih

sedanjih obveznosti bi bila mikropodjetja lahko v prihodnje

oproščena. Evropski svet z zanimanjem pričakuje skorajšnje

poročilo Komisije, tako da se bo k tem vprašanjem vrnil na

zasedanju decembra 2011;

(d) države članice bodo zagotovile, da bodo priporočila za

posamezne države v celoti upoštevana v nacionalnih odlo-

čitvah glede proračunske politike in strukturnih reform,


1. Na podlagi poročila Komisije o področjih za spodbujanje

rasti ter rezultatov strateške konference „Sources of Growth

in Europe“, ki je potekala 6. oktobra 2011, je Evropski svet

opredelil določeno število ključnih prednostnih nalog za

notranjo gospodarsko politiko, ki jih je treba izvajati na

kratek rok za dosego pametne, trajnostne, vključujoče in

zelene rasti:

(a) enotni trg ima ključno vlogo pri zagotavljanju rasti in zapo-

slovanja. Po najboljših močeh bi si bilo treba prizadevati, da

bi bil do konca leta 2012 dosežen dogovor o 12 predno-

stnih predlogih iz Akta za enotni trg, pri tem pa se najbolj

posvetiti tistim predlogom, ki lahko najbolj koristijo rasti in

delovnim mestom. Dosledno izvajanje direktive o storitvah

bo prav tako prineslo precejšnje gospodarske koristi; države

članice bi morale izvajanje te direktive zaključiti do konca

tega leta ter zagotoviti, da bodo enotne kontaktne točke

v celoti delovale in da bodo gospodarski subjekti celovito

obveščeni o novih priložnostih, ki jih direktiva ponuja.

Komisija bo o tej zadevi poročala do konca leta 2011;

(b) Evropski svet poziva Komisijo, naj čim prej predloži načrt

za dokončanje enotnega digitalnega trga do leta 2015, pri

tem pa da prednost predlogom, katerih cilj je spodbujanje

v celoti integriranega enotnega digitalnega trga s pospe-

ševanjem e-trgovanja in čezmejne uporabe spletnih

storitev. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti zago-

tovitvi hitrega napredka pri uresničevanju ciljev v zvezi

EVROPSKI SVET 23. OKTOBER 2011

SKLEPI

Naša naloga ni le reševanje perečih izzivov, ki jih prinaša fi nančna kriza; ključno je, da okrepimo prizadevanja za zagotovitev

trajnostne rasti, ki bi pomagala ustvarjati nova delovna mesta. Proračunska konsolidacija in zmanjševanje dolga sta še

vedno bistvena za zagotovitev vzdržnosti javnih fi nanc in ponovno vzpostavitev zaupanja. Hkrati je potrebno odločno

ukrepanje, da bi že na kratek rok okrepili gospodarstvo. Zato je za Evropsko unijo odločilnega pomena, da uresniči vse vidike

strategije Evropa 2020, medtem ko bodo države članice pospešile izvajanje strukturnih reform v skladu s priporočili, danimi

v sklopu evropskega semestra. V tem okviru je Evropski svet danes opredelil številne prioritete, ki bi morale biti obravnavane

prednostno, saj kratkoročno do srednjeročno pomembno vplivajo na delovna mesta in rast. Prav tako je pozval k večjemu

poudarku tistih vidikov zunanjih politik Evropske unije, ki spodbujajo rast, s čimer bi kar se da povečali njihov prispevek

k rasti v Evropi in vzpostavili pogoje, ki bi pritegnili več tujih vlaganj. Evropski svet je določil stališče Unije za vrh skupine

G20, pri čemer je kot glavni prednostni nalogi izpostavil ohranitev fi nančne stabilnosti in oživitev rasti. Razpravljal je tudi

o pripravah na konferenco o podnebnih spremembah v Durbanu in poudaril, da so potrebni ambiciozni koraki za dosego

globalnega in celovitega pravno zavezujočega okvira za obdobje po letu 2012.

* * *


59

tudi o napredku, doseženem v strukturiranih razpravah

o vprašanjih usklajevanja davčnih politik. Zakonodajno

delo v zvezi s predlogi Komisije za skupno konsolidirano

osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb je v teku.

Evropski svet se je seznanil s predlogom Komisije za davek

na fi nančne transakcije.

6. Okrepitev finančne uredbe ostaja ključna prednostna

naloga tako na ravni EU kot na ravni celega sveta. Od leta

2008 dalje je bilo že veliko storjenega z reformo našega ure-

ditvenega in nadzornega okvira, zdaj pa je treba ta prizade-

vanja nadaljevati, da bi odpravili pomanjkljivosti fi nančnega

sistema in preprečili bodoče krize. Evropski svet pozdravlja

doseženi dogovor o prodaji na kratko in poziva, naj se čim

prej sprejmejo tudi drugi pomembni zakonodajni predlogi,

in sicer predlogi v zvezi z izvedenimi fi nančnimi instru-

menti, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem

besedilu: izvedeni fi nančni instrumenti OTC), in sistemi

zajamčenih vlog do konca tega leta, predlogi v zvezi s kapi-

talskimi zahtevami pa do poletja 2012. Pozdravlja predloge

o trgih fi nančnih instrumentov in zlorabi trga ter z zani-

manjem pričakuje predloge Komisije v zvezi z bonitetnimi

agencijami ter obvladovanjem in reševanjem bančne krize.

Evropski svet pozdravlja napredek Sveta (ECOFIN) v zvezi

z ukrepi na področju bančnega sektorja in Svet poziva, naj

na seji 26. oktobra to delo zaključi. Ti ukrepi bodo bistveni

del širšega svežnja; odločitev o drugih delih tega svežnja pa

bo sprejeta na vrhu evroobmočja 26. oktobra.

7. Predsednik je Evropskemu svetu poročal o stanju priprav

na vrh evroobmočja 23. in 26. oktobra. Evropski svet se je

strinjal, da je potrebna usklajenost ukrepov evroobmočja

in Evropske unije ob ustreznem upoštevanju neokrnjeno-

sti Evropske unije kot celote in njenega delovanja v okviru

sedemindvajseterice. V tem okviru je Evropska komisija

odgovorna za zagotavljanje, da vseh 27 držav članic ravna

skladno z zakonodajo EU, tudi s tistim njenim delom, ki

zadeva notranji trg, in da v vseh državah članicah, tudi tistih,

ki nimajo evra, veljajo enaki konkurenčni pogoji. Voditelji

držav ali vlad evroobmočja bodo ob izvolitvi predsednika

Evropskega sveta za enak mandat hkrati imenovali tudi

predsednika vrha držav evroobmočja. Do naslednjih zadev-

nih volitev bo zasedanjem vrha držav evroobmočja pred-

sedoval trenutni predsednik Evropskega sveta. Predsednik

vrha držav evroobmočja bo države članice, ki niso v evroo-

bmočju, podrobno obveščal o pripravah na vrh in njegovih

rezultatih. Evropski svet se je seznanil z namero voditeljev

držav ali vlad evroobmočja, da razmislijo o dodatni okre-

pitvi ekonomske konvergence v evroobmočju, izboljšanju

ki so bistvenega pomena za zagotovitev vzdržnih javnih

fi nanc, ustvarjanje delovnih mest in pospeševanje rasti.

V ta namen Evropski svet poziva, naj Svet v sodelovanju

s Komisijo stori vse potrebno za zagotovitev, da bodo vsi

ukrepi na ravni Evropske unije v celoti podprli gospodarsko

rast in ustvarjanje delovnih mest;

2. Energija, vključno z energetsko učinkovitostjo, ter raziskave

in inovacije so ključna področja za spodbujanje rasti. Evrop-

ski svet bo napredek na teh področjih ocenil decembra

2011 oziroma marca 2012, in sicer na podlagi konkretnih

smernic, določenih februarja 2011. Poziva k hitri izvedbi

tistih ukrepov, ki bodo neposredno vplivali na rast.

3. Ker je kriza povečala pritisk na nacionalne proračune, je

pomembno optimizirati koriščenje razpoložljivih sredstev,

zlasti v državah, ki izvajajo program prilagoditev. Evropski

svet poziva, da se še pred koncem leta sprejmejo predlogi za

začasno zvišanje stopenj sofi nanciranja skladov EU, hkrati

pa se ta sredstva usmerjajo v rast, konkurenčnost in zapo-

slovanje. EIB naj v tesnem sodelovanju s Komisijo preuči,

kako bi bilo mogoče dodatno prispevati k povečanju naložb

v Evropi, tudi v državah, ki izvajajo program prilagajanja.

4. Evropska unija ima zdaj na voljo zmogljivejša orodja za

izboljšanje svojega gospodarskega upravljanja in za zago-

tovitev sprejetja potrebnih ukrepov, s katerimi bi Evropa

premagala krizo: strategija Evropa 2020 je še naprej vodilo

Uniji in državam članicam pri spodbujanju strukturnih

reform za večjo rast, evropski semester bo pomagal zago-

toviti, da bodo države ostale na pravi poti pri usklajenem

izvajanju teh reform, s Paktom „evro plus“ pa bomo dosegli

novo raven usklajevanja gospodarskih politik med sode-

lujočimi državami članicami. Sveženj šestih zakonodajnih

aktov o gospodarskem upravljanju, o katerem je bil dogo-

vor dosežen prejšnji mesec, bo omogočal precej višjo raven

nadzora in usklajevanja, kar je nujno za zagotovitev traj-

nostnih javnih fi nanc in preprečitev kopičenja čezmernih

neravnotežij. Evropski svet poudarja svojo odločenost, da

bo izvajal ta novi okvir ter tako zagotovil njegovo celovito

in učinkovito uporabo. V tej zvezi pozdravljamo namero

Komisije, da okrepi vlogo pristojnega komisarja znotraj

Komisije za skrbnejše spremljanje in dodatno izvrševanje.

5. Naslednji evropski semester bi moral biti čim ambicio-

znejši in v celoti upoštevati izkušnje iz preteklosti. Evrop-

ski svet pozdravlja namero Komisije, da decembra 2011

predloži svoj letni pregled rasti, kar bo Svetu omogočilo

temeljito pripravo zasedanja Evropskega sveta spomladi

2012. Voditelji držav ali vlad se bodo k nekaterim temam

Pakta „evro plus“ vrnili decembra 2011; obveščeni bodo


60

vizumi, v okviru splošne uravnoteženosti gospodarskih

interesov in ciljev zunanje politike.

9. Ta vprašanja se bodo še naprej obravnavala prednostno, pri

čemer je treba v ta namen zagotoviti potrebna sredstva in

instrumente. Komisija naj poroča o napredku, doseženem

do pomladi prihodnje leto. Vrhi med EU in tretjimi drža-

vami in regijami bodo po potrebi bolj usmerjeni v reševanje

še nerešenih vprašanj v okviru sporazumov, o katerih se EU

z njimi pogaja.

II. Skupina G20

10. Evropski svet je razpravljal o pripravah na vrh skupine G20

v Cannesu. Potrdil je usmeritve, o katerih se je Svet dogo-

voril v okviru priprav na srečanja ministrov držav skupine

G20 na področju kmetijstva, zaposlovanja in razvoja.

11. Za ohranitev fi nančne stabilnosti, povrnitev zaupanja ter

podporo rásti in ustvarjanju delovnih mest je potrebno

odločno ukrepanje. Skupina G20 bi morala odobriti

ambiciozen akcijski načrt, ki bo vseboval posebne zaveze

in ukrepe iz vseh držav G20, s katerimi bi se odzvali na resne

izzive, ki so posledica sedanje upočasnitve gospodarske

rasti, in zagotovili močno, trajnostno in uravnoteženo rast,

pri tem pa izvedli dosledno fi skalno konsolidacijo.

12. Na vrhu v Cannesu bi morali doseči resničen napredek na

naslednjih področjih:

(a) reforma mednarodnega monetarnega sistema, zlasti z okre-

pitvijo instrumentov nadzora in kriznega upravljanja ter

z boljšim usklajevanjem gospodarskih in monetarnih poli-

tik; s trdnimi makroekonomskimi politikami bi se morali

v prvi vrsti odzvati na pretrese zaradi pretoka kapitala, sku-

pina G20 pa bi morala še naprej spodbujati odprte trge

kapitala in se izogibati fi nančnemu protekcionizmu; priča-

kuje se nadaljnji napredek na poti, temelječi na merilih, ki bi

razširila košarico posebnih pravic črpanja, kar bi prispevalo

k razvoju MDS na podlagi obstoječih meril. Skupina G20

bi morala zagotoviti, da bo MDS razpolagal z ustreznimi

sredstvi za izpolnjevanje svojih sistemskih odgovornosti

in preučiti, ali bi države z velikim zunanjetrgovinskim pre-

sežkom lahko prispevale v MDS.

(b) okrepitev regulacije in nadzora fi nančnega sektorja z zago-

tovitvijo popolnega in doslednega izvajanja preteklih zavez,

vključno s pravočasnim in doslednim izvajanjem spora-

zumov Basel II, II-5 in III, reformo izvedenih fi nančnih

instrumentov OTC ter načeli in standardi na področju

prejemkov. Doseči je treba napredek pri oblikovanju med-

narodno usklajenih okvirov za vse sistemsko pomembne

fi nančne institucije, pri opredelitvi in javni objavi seznama

fi skalne discipline in poglobitvi ekonomske unije, vključno

z možnostjo omejenih sprememb Pogodb. Ob tem opo-

zarja, da je za vsako spremembo Pogodb potrebno soglasje

vseh 27 držav članic. K obravnavi tega vprašanja se bo vrnil

decembra, in sicer na podlagi poročila, ki ga bo predsednik

Evropskega sveta pripravil v tesnem sodelovanju s predse-

dnikom Komisije in predsednikom evroskupine.

8. Na področju zunanjih vidikov gospodarske politike bo

Evropa še naprej spodbujala prosto, pravično in odprto

trgovino, obenem pa v duhu vzajemnosti in medsebojne

koristnosti odločno uveljavljala svoje interese nasproti naj-

večjim svetovnim gospodarstvom. Evropska unija lahko

sprejme številne ukrepe na področju zunanjih odnosov, ki

lahko pripomorejo h kratkoročni in dolgoročni spodbudi-

tvi njenega potenciala rasti:

(a) okrepitev in razširitev večstranskega sistema in zaključek

kroga pogajanj STO iz Dohe sta še naprej ključna cilja, saj

obetata prednosti na področju rasti in ustvarjanja delov-

nih mest, prednostno pa bi bilo treba pozornost ponovno

nameniti dvostranskim in regionalnim sporazumom, zlasti

s strateškimi partnerji, pa tudi s tistimi, katerih trgi hitro

rastejo. Tovrstna prizadevanja bi morala biti usmerjena

zlasti v odpravo trgovinskih ovir, zagotovitev boljšega

dostopa do trga in ustreznih naložbenih pogojev, zaščito

intelektualne lastnine, zagotovitev dostopa do surovin in

odprtje trgov javnih naročil. Kar zadeva slednje, Evropski

svet z zanimanjem pričakuje skorajšnji predlog Komisije

za instrument EU;

(b) Unija bi morala s pridom izkoristiti posebne odnose, ki jih

ima s sosedskimi regijami, da bi tako spodbudila tesnejše

gospodarske vezi in omogočila nove možnosti trgovanja

in naložb, po potrebi tudi s prizadevanjem za ustrezne

poglobljene in celovite sporazume o prosti trgovini. Spod-

bujanje podjetjem prijaznejšega okolja v vsem sosedstvu

EU je bistvena naložba v večjo blaginjo regije. Unija bi si

morala prizadevati za vključitev določenih sektorjev, ki

pomembno vplivajo na rast in zaposlovanje, kot sta ener-

getika in letalstvo.

(c) Unija bi si morala prav tako prizadevati, da docela izkoristi

koristi zakonodajnega okolja v vse večjem gospodarskem

prostoru in prevzeti vodilno vlogo pri določanju standar-

dov. Razviti bi morala celostno naložbeno politiko, katere

cilj bi bil učinkovita dvosmerna liberalizacija in zaščita

naložb kot sestavni del splošne skupne trgovinske politike

Unije. Zagotoviti bi morala tudi večjo skladnost zunanjih

vidikov sektorskih politik, kot so energetika, promet in


61

GSZN, da bi poiskala nove učinkovite načine za spodbuja-

nje svetovnega trajnostnega razvoja.

IV. ZUNANJA POLITIKA

15. Evropa bo tudi v prihodnje podpirala demokratično pre-

oblikovanje v južnem sosedstvu v okviru izvajanja evrop-

ske sosedske politike. Za vzpostavitev demokracije bosta

še naprej bistvenega pomena demokratična tranzicija

in gospodarski razvoj celotnega območja ob popolnem

spoštovanju pravne države ter človekovih in državljanskih

pravic. K temu procesu lahko veliko prispeva čimprejšnji

začetek izvajanja konkretnih projektov v okviru Unije za

Sredozemlje.

16. Smrt Muamerja Gadafi ja pomeni konec despotizma in zati-

ranja, ki sta vse predolgo pestila Libijce. Libija zdaj lahko

obrne nov list v svoji zgodovini, začne nacionalno spravo

in da prostor novi demokratični prihodnosti.

Evropski svet izraža spoštovanje prebivalcem Libije zaradi

njihovega poguma in odločenosti. Z zanimanjem pričakuje

oblikovanje široko zasnovane vlade, ki bo vključevala pred-

stavnike vseh strani, in začetek demokratične, miroljubne

in pregledne tranzicije za vse državljane Libije ter pripravo

svobodnih in poštenih volitev v skladu z ustavno deklaracijo

prehodnega nacionalnega sveta. Ponovno poudarja, da bo

Evropska unija podpirala oblikovanje demokratične Libije.

Evropski svet ponovno izraža svojo podporo demokratič-

nemu, pluralističnemu in stabilnemu Egiptu kot ključnemu

partnerju EU. Ključna naloga začasne oblasti je organiza-

cija prvih demokratičnih in preglednih volitev, pri čemer

je treba zagotoviti spoštovanje zakonodaje, javnega reda in

človekovih pravic. Evropski svet izraža zaskrbljenost zaradi

nedavnih tragičnih spopadov v Egiptu in poudarja, da je

treba spodbujati in zaščititi svobodo veroizpovedi ali pre-

pričanja, pa tudi verske manjšine, kot bistvenega sestavnega

dela vsake demokratične družbe. Evropski svet pozdravlja

današnje prve svobodne volitve v Tuniziji. Evropska unija

bo podpirala prizadevanja nove oblasti za vzpostavitev

demokracije in trajnostni gospodarski razvoj, tudi prek

projektne skupine EU/Tunizija.

17. Evropski svet v celoti podpira sklepe Sveta o Siriji, sprejete

10. oktobra. Prebivalcem Sirije mora biti omogočeno, da

določijo prihodnost svoje države brez strahu pred repre-

sijo. Evropski svet izraža zadovoljstvo zaradi prizadevanj

politične opozicije, ki želi vzpostaviti enotno platformo.

Ustanovitev sirskega nacionalnega sveta pomeni napre-

dek. Evropski svet ostaja globoko zaskrbljen zaradi seda-

njih razmer v Siriji in poudarja, da odločno podpira njene

jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati, zbliževanju raču-

novodskih standardov, okrepitvi regulacije vzporednega

bančnega sistema, bojem proti obstoju davčnih oaz ter

zmanjšanju prevelikega zanašanja na bonitetne ocene. Da

bi dohajali cilje velikopotezne fi nančne reforme institucio-

nalnega okvira, virov in upravljanja Odbora za fi nančno sta-

bilnost, se bodo sredstva povečala, upravljanje pa okrepilo.

Treba bi bilo preučiti zamisel o uvedbi svetovnega davka

na fi nančne transakcije in jo nadalje razviti;

(c) preprečevanje prevelikega nihanja cen blaga, zlasti s poveča-

njem preglednosti na trgih blaga in izboljšanjem delovanja

in ureditve trgov izvedenih fi nančnih instrumentov; akcijski

načrt skupine G20 o nihanju cen hrane in kmetijstvu je

pomemben nadaljnji korak k usklajenemu mednarodnemu

odgovoru na izziv v zvezi s prehransko varnostjo;

(d) spodbujanje svetovne oživitve gospodarstva ter trajnostne

in vključujoče rasti s podpiranjem pogajalske agende STO,

tudi za najmanj razvite države, in z doslednim izvajanjem

razvojne agende skupine G20 s konkretnimi ukrepi; okre-

piti bi bilo treba tudi socialno razsežnost globalizacije;

(e) večja liberalizacija mednarodne trgovine in izogibanje pro-

tekcionizmu, zlasti tako, da se dogovori o verodostojnem

načrtu kot podlagi za zaključek kroga pogajanj o razvoju iz

Dohe ter da se preuči možnost uvedbe inovativnih pristo-

pov za krepitev večstranskega trgovinskega sistema;

(f) boj proti podnebnim spremembam, zlasti z aktiviranjem

sredstev za fi nanciranje preprečevanja teh sprememb.

III. PODNEBNE SPREMEMBE

13. Evropski svet potrjuje sklepe Sveta z dne 4. in 10. oktobra

2011, v katerih je podrobneje opredeljeno stališče, ki ga bo

EU zavzela na konferenci o podnebnih spremembah v Dur-

banu. Poudarja, da je ambiciozna mednarodna ureditev

za boj proti podnebnim spremembam ključna, če želimo

doseči dogovorjeni cilj, tj. povišanje globalnih temperatur

za največ 2 °C. Evropska unija si bo prizadevala za ambicio-

zen in uravnotežen izid konference v Durbanu, pri čemer se

bo opirala na lanske dogovore iz Cancúna. Nujno se je treba

dogovoriti o vzpostavitvi celovitega pravno obvezujočega

okvira ter jasno zastavljenem datumu, da bi zagotovili sode-

lovanje na svetovni ravni, vključno s sodelovanjem večjih

gospodarstev. Evropski svet potrjuje, da je Evropska unija

pripravljena na drugo ciljno obdobje v okviru Kjotskega

protokola kot del prehoda na okvir, ki ga je določil Svet

10. oktobra 2011.

14. Evropski svet pozdravlja delo, ki poteka v okviru skupine na

visoki ravni za trajnostno prihodnost sveta, ki jo je ustanovil


62

trenutku, če Iran ne bo začel resno sodelovati in izpolnjevati

svojih obveznosti. Potrjuje izjavo visoke predstavnice z dne

21. septembra. Ponovno izraža zavezanost Evropske unije

k iskanju diplomatske rešitve tega vprašanja.

19. Evropski svet pozdravlja drugi vrh Vzhodnega partnerstva,

ki je potekal 29. in 30. septembra v Varšavi, ter namero

visoke predstavnice in Evropske komisije, da predlagata

načrt, v katerem bi bili zajeti cilji, instrumenti in ukrepi za

naslednji vrh Vzhodnega partnerstva v drugi polovici leta

2013. Hitrost in tesnost političnega združevanja in gospo-

darskega povezovanja teh držav z EU bo odvisna od njihove

podpore demokratičnim načelom in načelu pravne države,

ki predstavljajo temelj partnerstva.

***

PRILOGA

IZJAVA EVROPSKEGA SVETA

Evropski svet je z velikim zadovoljstvom sprejel/pozdravil spo-

ročilo skupine ETA z dne 20. oktobra o prenehanju terorističnih

dejavnostih. To nedvomno pomeni zmago demokracije in svo-

bode tako v Španiji kot v celotni Uniji; v zvezi s tem Evropski svet

izraža hvaležnost vladi, političnim strankam, varnostnim silam,

organom pregona in celotni španski družbi za njihovo neomaj-

nost in odločenost v dolgotrajnem boju proti terorističnemu

nasilju. Priznanje je treba izreči tudi neprecenljivemu evropskemu

sodelovanju in solidarnosti, še zlasti Francozom in francoski vladi.

Posebno omembo pa si zaslužijo žrtve tega nasilja, ki se jih moramo

spominjati, da se nasilje, do katerega nikoli ne bi smelo priti, ne bi

nikoli ponovilo.

prebivalce pri izražanju legitimnih teženj po svobodnem

življenju in dostojanstvu. Najodločneje obsoja brutalno

zatiranje prebivalstva, ki ga izvaja sirski režim, in vsesplošne

kršitve človekovih pravic. Predsednik Asad mora odsto-

piti in tako omogočiti politično tranzicijo v Siriji. EU se je

odločila za sprejetje omejevalnih ukrepov, ki niso uperjeni

proti civilnemu prebivalstvu, temveč proti posameznikom,

ki so odgovorni za nasilno represijo ali so z njo povezani,

in tistim, ki podpirajo režim ali imajo od njega koristi. EU

bo uvedla nadaljnje in celovitejše ukrepe proti režimu, ki

jih bo ohranila, dokler se bo nadaljevalo zatiranje civilnega

prebivalstva. Evropski svet poziva vse članice Varnostnega

sveta ZN, naj prevzamejo svojo odgovornost v zvezi z raz-

merami v Siriji.

18. Evropski svet pozdravlja poostritev omejevalnih ukrepov

EU proti Iranu kot odgovor na nesprejemljive kršitve člo-

vekovih pravic ter sprejetje omejevalnih ukrepov proti

petim posameznikom po spodletelem poskusu uboja

veleposlanika Kraljevine Saudove Arabije v Združenih

državah Amerike. Iran poziva, naj spoštuje vse obveznosti

po mednarodnem pravu. Še naprej izraža zaskrbljenost

zaradi širitve iranskega jedrskega in raketnega programa,

ki kršita resolucije VSZN in IAEA, ter zaradi njegovega

nesodelovanja z IAEA pri reševanju nerešenih vprašanj,

tudi vprašanj, ki kažejo na morebitne vojaške razsežnosti

njegovega jedrskega programa.

Evropski svet poziva Iran, naj začne konstruktivne in vsebin-

ske pogovore s skupino E 3+3, in sicer tako, da bo možno

izpogajati celovito in dolgoročno rešitev jedrskega vpraša-

nja, da nadaljnji omejevalni ukrepi ne bodo potrebni. Hkrati

poziva Svet za zunanje zadeve, naj pripravi nove omejevalne

ukrepe, ki bodo sprejeti in se bodo izvajali v primernem


63

stnejšega kapitala na 9 %, pa tudi, da je treba na podlagi tržne

ocene izpostavljenosti državnemu dolgu ustvariti začasne

rezerve, ki jih upravičujejo izjemne okoliščine. Cilj glede

višine kapitala bo moral biti dosežen do 30. junija 2012 na

podlagi načrtov, dogovorjenih z nacionalnimi nadzorniki in

usklajenih z EBA. Tako skrbno vrednotenje ne bi vplivalo na

ustrezna pravila fi nančnega poročanja. Nacionalni nadzorni

organi morajo pod okriljem EBA zagotoviti, da načrti bank

za okrepitev kapitala ne bodo pripeljali do prekomernega

zmanjševanja fi nančnega vzvoda, vključno z nadaljnjim

kreditiranjem realnega gospodarstva ter upoštevanjem tre-

nutnih ravni izpostavljenosti skupin, vključno z njihovimi

podružnicami v vseh državah članicah, ob zavedanju, da je

treba preprečiti vsak nepotreben pritisk na podaljševanje

kreditnih rokov v državah članicah gostiteljicah oziroma

na trge z državnimi dolgovi.

5. Financiranje dokapitalizacije: Banke bi morale najprej

izkoristiti zasebne vire kapitala, vključno s prestrukturira-

njem in konverzijo dolga v neposredne naložbe. Dokler

cilj ne bo dosežen, bi morale za banke veljati omejitve pri

razdeljevanju dividend in premiranju. Nacionalne vlade

bi morale zagotoviti pomoč, če bi bilo to potrebno, če pa

takšne pomoči ne bi mogle zagotoviti, bi bilo treba doka-

pitalizacijo v državah članicah evroobmočja financirati

s posojili iz EFSF.

Državna pomoč

6. Za vse oblike državne pomoči, na nacionalni ravni in na

ravni EU, bodo veljali pogoji sedanjega posebnega kriznega

okvira za državno pomoč, pri čemer je Komisija nakazala,

da bo pri teh pogojih upoštevala sistemski značaj krize.

PRILOGA

DOGOVOR O BANČNEM SVEŽNJU

1. Ukrepi za ponovno vzpostavitev zaupanja v bančni sektor

(bančni sveženj) so nujni in potrebni za poostritev bonite-

tnega nadzora bančnega sektorja EU. S temi ukrepi je treba:

(a) zagotoviti srednjeročno fi nanciranje bank, da bi pre-

prečili omejevanje kreditiranja in omogočili nadaljnje

kreditiranje realnega gospodarstva ter uskladili ukrepe

za uresničitev navedenega;

(b) povečati kakovost in višino bančnega kapitala, da bi

banke vzdržale pretrese, in to povečanje pokazati na

zanesljiv in usklajen način.

Posojila za določen čas

2. Jamstva za bančne obveznosti bi morala po potrebi zagoto-

viti neposrednejšo podporo bankam pri dostopu do posojil

za določen čas (kratkoročna posojila bi zagotovile ECB in

ustrezne nacionalne centralne banke). To je tudi ključni

element strategije za omejitev zmanjševanja fi nančnega

vzvoda.

3. V trenutnih tržnih razmerah ni mogoče enostavno

ponovno uporabiti rešitve iz leta 2008, ko so imele države

popolno diskrecijsko pravico pri vzpostavljanju likvidno-

stnih shem. Zato je potreben resnično usklajen pristop na

ravni EU glede vstopnih meril, določanja obresti in pogojev.

Komisija bi morala skupaj z EBA, EIB in ECB takoj začeti

iskati poti za uresničitev tega cilja in o tem poročati Eko-

nomsko-fi nančnemu odboru.

Dokapitalizacija bank

4. Višina kapitala: Obstaja široko soglasje, da je po 30. septem-

bru 2011 potrebno znatno povečanje deleža najkakovo-

Izjava voditeljev držav ali vlad Evropske unije –

26. oktober 2011

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je v skladu s 7. točko Sklepov Evropskega sveta z dne 23. oktobra glede odnosov med EU in evroobmočjem člane Evropskega sveta na današnjem zasedanju obvestil o stanju priprav na vrh držav evroobmočja, ki bo potekal danes zvečer.

Na tem sestanku so udeleženci razpravljali o trenutnem stanju in poudarili skupno odločenost, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi premagali krizo in v duhu solidarnosti pomagali rešiti izzive, s katerimi se soočajo Evropska unija in države evroobmočja.

Pozdravili so dogovor o ukrepih za ponovno vzpostavitev zaupanja v bančni sektor, ki je bil dosežen na seji Sveta (Ecofi n) 22. oktobra. Na podlagi tega so se dogovorili o besedilu, priloženem tej izjavi, vključno s sklepi, ki bodo sprejeti na današnjem srečanju na vrhu držav evroobmočja, in sicer s pridržkom dogovora o ukrepih, navedenih v tem besedilu, ki so del širšega svežnja. Svet (Ecofi n) bo dokončal delo in sprejel potrebne nadaljnje ukrepe.

* * *


64

ki predpisuje uravnotežen proračun. Dosledno izvajanje

javnofi nančne prilagoditve v skladu z načrti je bistvenega

pomena, vključno z izvajanjem na regionalni ravni, če naj

se izpolnijo zaveze iz Pakt za stabilnost in rast ter okrepi

fi skalni okvir, in sicer z oblikovanjem zakonodaje na nižji

ravni, zato da bi ustavna sprememba postala v celoti ope-

rativna. Potrebno je dodatno ukrepanje za povečanje rasti

in torej zmanjšanje stopnje brezposelnosti, ki je nespre-

jemljivo visoka. Ukrepanje bi moralo vključevati utrditev

sprememb trga dela zaradi povečanja prožnosti na ravni

podjetij in zaposljivosti delovne sile ter druge reforme za

izboljšanje konkurenčnosti, zlasti širitev reform na stori-

tveni sektor.

6. Z zadovoljstvom se seznanjamo z načrti Italije za struk-

turne reforme, usmerjene v okrepljeno rast, in s strategijo

za fi skalno konsolidacijo, ki so opisani v pismu predsedni-

koma Evropskega sveta in Komisije, ter pozivamo Italijo,

naj čim prej predloži ambiciozen časovni načrt teh reform.

Pozdravljamo zaveze Italije, da do leta 2013 doseže uravno-

težen proračun, v letu 2014 pa strukturni proračunski prese-

žek, in tako v letu 2014 zmanjša bruto javni dolg na 113 %

BDP; pozdravljamo tudi uvedbo ustavne določbe o urav-

noteženem proračunu, ki naj bi bila izvedena do sredine

leta 2012.

Italija bo zdaj uveljavila predlagane strukturne reforme za

povečanje konkurenčnosti, in sicer z zmanjšanjem biro-

kracije, odpravo minimalnih tarif v poklicnih storitvah

ter nadaljnjo liberalizacijo lokalnih javnih in komunalnih

storitev. Seznanjamo se z zavezo Italije, da bo reformirala

delovno zakonodajo, zlasti predpise in postopke v zvezi

z odpuščanjem, in da bo do konca leta 2011 revidirala

sedanji razpršeni sistem nadomestil za brezposelnost, pri

tem pa upoštevala proračunske omejitve. Seznanjamo se

tudi z načrti za zvišanje upokojitvene starosti na 67 let do

leta 2026, pri čemer priporočamo, da se pot do tega cilja

opredeli do konca leta.

Podpiramo namero Italije, da s prednostno prerazvrstitvijo

projektov in poudarkom na izobraževanju, zaposlovanju,

digitalni agendi in železniškem omrežju revidira programe

strukturnih skladov, da bi izboljšala pogoje za povečanje

rasti in ublažitev razhajanj med regijami.

Pozivamo Komisijo, naj opravi podrobno oceno zadevnih

ukrepov in spremlja njihovo izvajanje, italijanske organe

1. V zadnjih treh letih smo sprejeli popolnoma nove ukrepe

za ublažitev posledic svetovne fi nančne krize v Evropski

uniji in na evroobmočju. Strategija, ki jo izvajamo, vključuje

odločna prizadevanja za zagotovitev fi skalne konsolida-

cije, podpore državam v težavah in boljšega upravljanja

evroobmočja; na podlagi tega bodo naše države poglobile

gospodarsko povezovanje in ambiciozen načrt za rast. Na

zasedanju 21. julija smo sprejeli pomembne odločitve.

Z ukrepi v zvezi z evropskim instrumentom za fi nančno

stabilnost, ki jih je ratifi ciralo vseh sedemnajst držav članic

evroobmočja, je bistveno okrepljena naša zmogljivost za

odzivanje na krizo. Drugi pomemben dosežek je dogovor

vseh treh institucij o svežnju strogih zakonodajnih ukrepov

za boljše gospodarsko upravljanje, ki bo sprejet v okviru

struktur EU. Uvedba evropskega semestra je bistveno spre-

menila način usklajevanja naših fi skalnih in gospodarskih

politik na evropski ravni, saj se zdaj na ravni EU usklaju-

jemo, še preden se sprejmejo odločitve na nacionalni ravni.

Temelji evra so še naprej trdni.

2. Za ponovno vzpostavitev zaupanja so potrebni dodatni

ukrepi. Zato smo se danes dogovorili o celovitem nizu

dodatnih ukrepov, v katerih se odraža naša trdna odloče-

nost, da naredimo vse, kar bo potrebno, da rešimo sedanje

težave in sprejmemo potrebne korake za dovršitev naše

ekonomske in monetarne unije. V celoti bomo podpirali

ukrepe Evropske centralne banke za ohranitev stabilnosti

cen v evroobmočju.

Vzdržnost javnih fi nanc in strukturne reforme za rast

3. Evropska unija mora povečati rast in izboljšati obete v zvezi

z zaposlovanjem, kot je navedeno v agendi za rast, o kateri

se je dogovoril Evropski svet 23. oktobra 2011. Ponovno

poudarjamo, da smo v celoti zavezani izvajanju priporo-

čil posameznim državam, ki so bila pripravljena v okviru

prvega evropskega semestra, in usmerjanju sredstev jasne

porabe na področja rasti.

4. Vse države članice evroobmočja so odločene, da bodo tudi

v prihodnje v celoti izvajale politiko fi skalne konsolidacije

in strukturnih reform. Še zlasti bodo potrebna prizadevanja

držav, ki se srečujejo z napetostmi na trgih državnih dolgov.

5. Pozdravljamo pomembne ukrepe, ki jih je sprejela Španija

za zmanjšanje javnofi nančnega primanjkljaja, prestrukturi-

ranje bančnega sektorja ter reformo trga proizvodov in trga

dela; obenem pozdravljamo sprejetje ustavne spremembe,


26. oktober 2011


65

zmanjšanje grškega dolga v razmerju do BDP s ciljem, da

se do leta 2020 zmanjša na 120 %. Zato pozivamo Grčijo,

zasebne vlagatelje in vse zadevne strani, naj se dogovorijo

o prostovoljni izmenjavi obveznic z nominalnim zmanjša-

njem ocenjenega grškega dolga zasebnim vlagateljem za 50

%. Države članice evroobmočja bodo v sveženj vključitve

zasebnega sektorja prispevale do 30 milijard EUR. Poklicni

sektor je na podlagi navedenega pripravljen zagotoviti

dodatno fi nanciranje programa do 100 milijard EUR do

leta 2014, vključno s potrebno dokapitalizacijo grških bank.

O novem programu bi se morali dogovoriti do konca leta

2011, izmenjava obveznic pa bi morala steči v začetku leta

2012. MDS pozivamo, naj še naprej prispeva k fi nanciranju

novega grškega programa.

13. Grčija bo namenila prihodnji dotok sredstev iz projekta

Helios oziroma druge prihodke iz naslova privatizacije

ob tistih, ki so že sedaj vključeni v program prilagoditve

za nadaljnje zmanjšanje zadolženosti Helenske republike

za znesek do 15 milijard EUR, z namenom, da se obnovi

zmožnost posojanja evropskega instrumenta za fi nančno

stabilnost.

14. Zagotovljeno bo izboljšanje kreditne kvalitete za podkrepi-

tev kakovosti zavarovanja, s čimer bo grškim bankam zago-

tovljen nadaljnji dostop do likvidnostnih operacij v okviru

Eurosistema.

15. Kar zadeva naš splošni pristop do udeležbe zasebnega

sektorja v evroobmočju, opozarjamo na naš sklep iz

21. julija 2011, da razmere v Grčiji terjajo izjemne in edin-

stvene rešitve.

16. Vse druge države evroobmočja evra ponovno slovesno

potrjujejo neomajno odločenost, da bodo v celoti spošto-

vale vse, kar so suvereno podpisale, pa tudi vse svoje zaveze

za trajnostne fi skalne pogoje in strukturne reforme. Vodi-

telji držav ali vlad območja evra v celoti podpirajo to svojo

odločenost, saj je verodostojnost vseh njihovih suverenih

obvez odločilna za zagotovitev fi nančne stabilnosti evroo-

bmočja kot celote

Instrumenti za stabilnost

17. Proces ratifi kacije revidiranega evropskega instrumenta za

fi nančno stabilnost je zdaj zaključen v vseh državah članicah

evroobmočja in Evroskupina se je dogovorila o smernicah

za njegovo izvajanje glede posredovanj, previdnostnih ure-

ditev in dokapitalizacije bank na primarnih in sekundarnih

trgih. Odločitve, ki smo jih v tej zvezi sprejeli 21. julija, se

lahko torej v celoti izvajajo. Učinkovito bodo uporabljena

vsa orodja, ki so na voljo, da se zagotovi fi nančna stabilnost

pa, naj pravočasno zagotovijo vse informacije, potrebne

za takšno oceno.

Države, vključene v program prilagoditve

7. Poudarjamo, da smo odločeni še naprej podpirati vse

države, ki sodelujejo v programih – če bodo te v celoti

izvajale –, vse dokler ne bodo ponovno pridobile dostopa

do trgov.

8. V zvezi z državami programa izražamo zadovoljstvo zaradi

napredka, ki ga je dosegla Irska pri vsestranskem izvajanju

programa za prilagoditev, v okviru katerega so bili doseženi

pozitivni rezultati. Portugalska s svojim programom prav

tako dobro napreduje in je odločena, da bo še naprej izvajala

ukrepe za podporo fi skalni vzdržnosti in izboljšanju kon-

kurenčnosti. Obe državi pozivamo, naj nadaljujeta svoja

prizadevanja, se držita dogovorjenih ciljev in sta pripravljeni

sprejeti vse dodatne ukrepe, ki so potrebni za dosego teh

ciljev.

9. Izražamo zadovoljstvo zaradi odločitve Evroskupine, da se

odobri izplačilo šestega obroka posojila v okviru programa

EU/MDS za pomoč Grčiji. Z veseljem pričakujemo, da se

bo novi trajnostni in verodostojni večletni program EU/

MDS zaključil do konca leta.

10. Mehanizme za spremljanje izvajanja programa za Grčijo je

treba na zahtevo grške vlade okrepiti. Program mora Grčija

vzeti za svojega, za izvajanje pa so odgovorni grški organi.

V okviru tega novega programa bo Komisija v sodelova-

nju z drugima partnerjema trojke za čas trajanja programa

vzpostavila zmogljivosti spremljanja na terenu – in vanje

vključila nacionalne strokovnjake – z namenom tesnega

in stalnega sodelovanja z grško vlado in trojko, na podlagi

katerega bo lahko svetovala in pomagala pri zagotavljanju

pravočasnega in celovitega izvajanja reform. Trojki bo

pomagala oceniti, ali so ukrepi, ki jih bo sprejela grška vlada,

v skladu z zavezami iz programa. Ta nova vloga bo zapisana

v memorandumu o soglasju. Zaradi olajšanja učinkovite

izrabe znatnih uradnih posojil za dokapitalizacijo grških

bank bo ob soglasju grške vlade in trojke okrepljeno upra-

vljanje grškega sklada za fi nančno stabilnost.

11. V celoti podpiramo delovno skupino za tehnično pomoč,

ki jo je vzpostavila Komisija.

12. Vključitev zasebnega sektorja je bistvena za dosego vzdr-

žnosti grškega dolga. Zato pozdravljamo dialog, ki trenutno

poteka med Grčijo in njenimi zasebnimi vlagatelji s ciljem,

da bi našli rešitev za korenitejšo vključitev tega sektorja.

Vključitev zasebnega sektorja bi morala skupaj z ambicio-

znim programom reform za grško gospodarstvo zagotoviti


66

22. Poleg tega bi lahko dosegli dodatno povečanje sredstev

evropskega instrumenta za fi nančno stabilnost s še tesnej-

šim sodelovanjem z MDS. Evroskupina, Komisija in evrop-

ski instrument za fi nančno stabilnost bodo obravnavali vse

možnosti.

Bančni sistem

23. Pozdravljamo dogovor o dokapitalizaciji in fi nanciranju

bank (glej Prilogo II), ki so ga danes dosegli člani Evrop-

skega sveta.

Gospodarsko in fi skalno usklajevanje in nadzor

24. Zakonodajni sveženj o gospodarskem upravljanju krepi

usklajevanje in nadzor gospodarske in fi skalne politiko.

Po njegovem začetku veljavnosti januarja 2012 se bo

dosledno izvajal kot del evropskega semestra. Pozivamo

k učinkovitemu nadzoru s strani Komisije in Sveta, tudi

z medsebojnim pritiskom, in aktivni uporabi obstoječih in

novih instrumentov, ki so na voljo. Prav tako opozarjamo

na naše zaveze v okviru Pakta „evro plus”.

25. Dejstvo, da imamo monetarno unijo, ima daljnosežne

posledice in narekuje veliko tesnejše usklajevanje in boljši

nadzor, da bi zagotovili stabilnost in vzdržnost celotnega

območja. Zaradi trenutne krize moramo to vprašanje

obravnavati veliko bolj učinkovito. Zato bomo poleg

okrepitve kriznih instrumentov na evroobmočju dosegli

tudi nadaljnji napredek pri povezovanju gospodarskih in

fi skalnih politik, in sicer z boljšim usklajevanjem, nadzorom

in disciplino. Oblikovali bomo politike, potrebne za čim

boljše delovanje območja enotne valute.

26. Konkretneje, na podlagi pravkar sprejetega zakonodajnega

svežnja, evropskega semestra in Pakta „evro plus” se zavezu-

jemo k izvajanju naslednjih dodatnih ukrepov na nacionalni

ravni:

(a) vse države članice evroobmočja sprejmejo pravila

glede uravnoteženega proračuna v strukturnem smi-

slu, v katerih je določeno, da Pakt za stabilnost in rast

do konca leta 2012 prenese v nacionalno zakonodajo,

po možnosti na ustavni ali enakovredni ravni;

(b) krepitev nacionalnih fiskalnih okvirov na raven, ki

presega Direktivo o zahtevah v zvezi s proračunskimi

okviri držav članic. Konkretno, nacionalni proračuni

morajo temeljiti na neodvisnih napovedih rasti;

(c) poziv nacionalnim parlamentom, naj upoštevajo pri-

poročila, sprejeta na ravni EU o izvajanju gospodarskih

in proračunskih politik;

evroobmočja. Kot je navedeno v smernicah za izvajanje, se

v primeru novih (previdnostnih) programov uporabljajo

strogi pogoji, v skladu s praksami MDS. Komisija bo okre-

pljeno nadzirala zadevne države članice in redno poročala

Evroskupini.

18. Strinjamo se, da se zmogljivost okrepljenega evropskega

instrumenta za fi nančno stabilnost uporabi z namenom

čim večjega povečanja razpoložljivih sredstev v naslednjem

okviru:

• cilj je podpreti dostop držav članic evroobmočja, ki se

soočajo s tržnimi pritiski, do trgov in zagotoviti pravilno

delovanje trga državnih dolžniških instrumentov v evro-

območju, pri čemer se bo v celoti ohranil visok bonitetni

položaj evropskega instrumenta za fi nančno stabilnost.

Ti ukrepi so potrebni za zagotovitev fi nančne stabilnosti

in ustrezne zaščite v izogib širjenju krize;

• to bo storjeno brez razširitve jamstev, na katerih temelji

ta instrument, ter v skladu s pravili Pogodb in pogoji

sedanjega okvirnega sporazuma, ki deluje v okviru dogo-

vorjenih instrumentov in vključuje ustrezno pogojeva-

nje in nadzor.

19. Strinjamo se z dvema osnovnima možnostma za povečanje

sredstev evropskega instrumenta za fi nančno stabilnost:

• zagotavljanje boljše kreditne kvalitete za nove dolgove,

ki jih izdajajo države članice, in s tem znižanje stroškov

fi nanciranja. Zasebnim vlagateljem bi ponudili možnost

takšnega zavarovanja pred tveganji pri nakupu obveznic

na primarnem trgu;

• maksimiranje načinov fi nanciranja evropskega instru-

menta za fi nančno stabilnost s kombinacijo virov zaseb-

nih in javnih fi nančnih institucij in vlagateljev, ki se lahko

zagotovi prek pravnih oseb s posebnim namenom listi-

njenja. To bo povečalo znesek razpoložljivih sredstev

za podaljšanje posojil, dokapitalizacijo bank in nakup

obveznic na primarnih in sekundarnih trgih.

20. V okviru evropskega instrument za fi nančno stabilnost se

bosta lahko uporabili obe možnosti hkrati glede na speci-

fi čne cilje in tržne razmere. Pričakovani učinek fi nančnega

vzvoda vsake izmed možnosti bo različen, odvisno od spe-

cifi čnih lastnosti in tržnih pogojev, vendar bi lahko bil do

štiri- ali petkraten.

21. Evroskupino pozivamo, naj novembra dokončno oblikuje

pogoje in določila za izvajanje teh modelov na podlagi

smernic in v skladu z osnutkom pogojev, pripravljenih

v okviru evropskega instrumenta za fi nančno stabilnost.


67

v evroobmočju. To bo omogočilo boljše upoštevanje

dimenzije evroobmočja v naših nacionalnih politikah.

32. Evroskupina bo skupaj s Komisijo in ECB ostala jedro

dnevnega upravljanja evroobmočja. Imela bo osrednjo

vlogo pri izvajanju evropskega semestra s strani držav čla-

nic evroobmočja. Oprla se bo na trdnejšo strukturo služb,

vključenih v pripravo.

33. Podrobnejše ureditve so predstavljene v Prilogi 1 k temu

dokumentu.

Nadaljnje povezovanje

34. Evro je bistvo našega evropskega projekta. Okrepili bomo

gospodarsko unijo, da bi postala sorazmerna monetarni

uniji.

35. Predsednika Evropskega sveta prosimo, da v tesnem

sodelovanju s predsednikom Komisije in predsednikom

Evroskupine določi možne korake za uresničitev navede-

nih ciljev. Usmerili se bomo na nadaljnjo okrepitev gospo-

darske konvergence na evroobmočju, izboljšanje fi skalne

discipline in poglobitev gospodarske unije pa tudi na pre-

učitev možnosti omejenih sprememb Pogodb. Decembra

2011 bo predstavljeno vmesno poročilo, da se bo mogoče

dogovoriti o prvih smernicah. Vsebovalo bo načrt delova-

nja ob vsestranskem spoštovanju posebnih pravic institu-

cij. Poročilo o načinu izvajanja dogovorjenih ukrepov bo

dokončano do marca 2012.

***

PRILOGA 1

DESET UKREPOV ZA BOLJŠE UPRA VLJANJE EVROOBMOČJA

Treba je okrepiti usklajevanje in nadzor gospodarskih politik

v evroobmočju, izboljšati učinkovitost odločanja in zagotoviti

doslednejše obveščanje. V ta namen bo ob polnem spoštovanju

integritete EU kot celote sprejetih naslednjih deset ukrepov:

1. redno se bodo organizirala zasedanja vrha držav evroob-

močja, na katerih se bodo sestajali voditelji držav ali vlad

evroobmočja in predsednik Komisije. Ta zasedanja bodo

vsaj dvakrat na leto, in sicer v ključnih fazah letnega cikla

gospodarskega upravljanja, ter bodo, če bo to možno, pote-

kala po zasedanjih Evropskega sveta. Predsednik vrha držav

evroobmočja lahko po potrebi skliče dodatna zasedanja.

Na zasedanjih vrha držav evroobmočja bodo opredeljene

strateške smernice za izvajanje gospodarskih politik ter

večjo konkurenčnost in konvergenco v evroobmočju.

(d) posvetovanje s Komisijo in drugimi državami člani-

cami evroobmočja pred sprejemanjem kakršnih koli

večjih načrtov reforme fi skalne ali gospodarske poli-

tike, ki bi lahko imele učinke prelivanja, da bi omogo-

čili oceno možnega učinka na evroobmočje kot celoto.

(e) zaveza, da bomo ravnali skladno s priporočili Komi-

sije in zadevnega komisarja v zvezi z izvajanjem pakta

stabilnosti in rasti.

27. Poleg tega se strinjamo, da sta natančnejše spremljanje in

dodatno izvrševanje utemeljena z naslednjim:

(a) kar zadeva države članice evroobmočja, ki so

v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bo

Komisiji in Svetu omogočeno, da preučita osnutke

nacionalnih proračunov ter sprejmeta mnenje o njih,

še preden bodo sprejeti v zadevnih nacionalnih par-

lamentih. Komisija bo poleg tega spremljala izvaja-

nje proračuna in po potrebi med letom predlagala

spremembe;

(b) v primeru odstopanj od programa prilagajanja bo

potekalo natančnejše spremljanje in usklajevanje

izvajanja programa.

28. Z veseljem pričakujemo predlog Komisije o natančnej-

šem spremljanju s strani Sveta in Evropskega parlamenta

v skladu s členom 136 PDEU. V tej zvezi pozdravljamo

namero Komisije, da okrepi vlogo pristojnega komisarja

znotraj Komisije za skrbnejše spremljanje in dodatno

izvrševanje.

29. Dodatno bomo okrepili gospodarski steber ekonomske

in monetarne unije ter bolje usklajevali makro- in mikro-

ekonomske politike. Na podlagi Pakta „evro plus“ bomo

izboljšali konkurenčnost in tako dosegli nadaljnjo konver-

genco politik za spodbujanje rasti in zaposlovanja. Pragma-

tična uskladitev davčnih politik v evroobmočju je nujna

za temeljitejše usklajevanje gospodarskih politik, s čimer

bi izboljšali fiskalno konsolidacijo in gospodarsko rast.

Zakonodajno delo v zvezi s predlogoma Komisije o skupni

konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb

in davku na fi nančne transakcije.

Struktura upravljanja evroobmočja

30. Da bi učinkoviteje obravnavali izzive, s katerimi se soočamo,

in zagotovili tesnejše povezovanje, bomo okrepili strukturo

upravljanja za evroobmočje in obenem ohranili neokrnje-

nost Evropske unije kot celote.

31. Tako se bomo na tej ravni redno – najmanj dvakrat letno –

sestajali na zasedanjih držav evroobmočja, da bi zagotovili

strateške smernice o gospodarskih in fi skalnih politikah


68

se sestajali pogosteje, delovala pa bi pod vodstvom predse-

dnika Delovne skupine “Evroskupina”.

8. Delovna skupina “Evroskupina” bo imela stalnega predse-

dnika s sedežem v Bruslju. Ta bo načeloma izvoljen isto-

časno kot predsednik Ekonomsko-fi nančnega odbora.

9. Obstoječi upravni strukturi (generalni sekretariat Sveta

in sekretariat Ekonomsko-finančnega odbora) bosta

okrepljeni, njuno delovanje pa dobro usklajeno, da bosta

lahko pod vodstvom predsednika Ekonomsko-fi nančnega

odbora/Delovne skupine “Evroskupina” nudili ustrezno

podporo predsedniku vrha držav evroobmočja in pred-

sedniku Evroskupine. Po potrebi se bo sodelovalo tudi

z zunanjimi strokovnjaki.

10. Določena bodo jasna pravila in mehanizmi za boljše spo-

razumevanje in doslednejša sporočila. Predsednik vrha

držav evroobmočja in predsednik Evroskupine imata glede

tega posebno odgovornost. Predsednik vrha držav evro-

območja je skupaj s predsednikom Komisije odgovoren

za obveščanje o sklepih vrha držav evroobmočja, predse-

dnik Evroskupine skupaj s komisarjem za gospodarske in

fi nančne zadeve pa je odgovoren za obveščanje o sklepih

Evroskupine.

***

PRILOGA 2

DOGOVOR O BANČNEM SVEŽNJU

1. Ukrepi za ponovno vzpostavitev zaupanja v bančni sektor

(bančni sveženj) so nujni in potrebni za poostritev bonite-

tnega nadzora bančnega sektorja EU. S temi ukrepi je treba:

(a) zagotoviti srednjeročno fi nanciranje bank, da bi pre-

prečili omejevanje kreditiranja in omogočili nadaljnje

kreditiranje realnega gospodarstva ter uskladili ukrepe

za uresničitev navedenega;

(b) povečati kakovost in višino bančnega kapitala, da bi

banke vzdržale pretrese, in to povečanje pokazati na

zanesljiv in usklajen način.

Posojila za določen čas

2. Jamstva za bančne obveznosti bi morala po potrebi zagoto-

viti neposrednejšo podporo bankam pri dostopu do posojil

za določen čas (kratkoročna posojila bi zagotovile ECB in

ustrezne nacionalne centralne banke). To je tudi ključni

element strategije za omejitev zmanjševanja fi nančnega

vzvoda.

Predsednik vrha držav evroobmočja bo v tesnem sodelo-

vanju s predsednikom Komisije poskrbel za priprave na vrh

držav evroobmočja.

2. Voditelji držav ali vlad evroobmočja bodo ob izvolitvi pred-

sednika Evropskega sveta za enak mandat hkrati imenovali

tudi predsednika vrha držav evroobmočja. Do naslednjih

zadevnih volitev bo zasedanjem vrha držav evroobmočja

predsedoval sedanji predsednik Evropskega sveta.

3. Predsednik vrha držav evroobmočja bo države članice, ki

niso v evroobmočju, podrobno obveščal o pripravah na

vrh in njegovih rezultatih. O rezultatih zasedanj vrha držav

evroobmočja bo obveščal tudi Evropski parlament.

4. Evroskupina bo še naprej skrbela za čim tesnejše uskla-

jevanje gospodarskih politik in spodbujanje finančne

stabilnosti. Evroskupina spodbuja okrepljen nadzor nad

gospodarskimi in fi skalnimi politikami držav članic v okviru

evroobmočja, pri čemer spoštuje pristojnosti institucij EU

na tem področju. Pripravljala bo tudi zasedanja vrha držav

evroobmočja in zagotovila ustrezno nadaljnje ukrepanje.

5. Predsednik Evroskupine je izvoljen v skladu s Protokolom

št.14, ki je priloženem k Pogodbama. Odločitev o tem, ali

bi ga bilo treba izvoliti med članicami Evroskupine ali pa bi

moral biti stalni predsednik s sedežem v Bruslju, bo sprejeta

ob izteku mandata sedanjega predsedujočega. Evroskupina

se bo o svojem delovnem načrtu posvetovala s predsedni-

kom vrha držav evroobmočja, ta pa lahko predsednika

Evroskupine pozove, naj skliče sestanek Evroskupine, zlasti

zaradi priprave zasedanj vrha držav evroobmočja ali nadalj-

njega ukrepanja na podlagi smernic s tega sestanka. Jasno

bodo opredeljene odgovornosti vrha držav evroobmočja,

Evroskupine in pripravljalnih teles ter obveznosti vsakega

od njih glede poročanja.

6. Predsednik vrha držav evroobmočja, predsednik Komi-

sije in predsednik Evroskupine se bodo sestajali redno, vsaj

enkrat mesečno. Predsednik Evropske centralne banke je

lahko povabljen k udeležbi. Na posamezne sestanke so

lahko povabljeni tudi predsedniki nadzornih agencij ter

glavni izvršni direktor evropskemu instrumentu za fi nančno

stabilnost (EFSF) in generalni direktor evropskega meha-

nizma za stabilnost (ESM).

7. Delovna skupina “Evroskupina” bo še naprej opravljala

pripravljalno delo, in sicer na podlagi strokovnega znanja,

ki ga bo v glavnem zagotovila Komisija. Ta delovna sku-

pina pripravlja tudi srečanja Evroskupine. V podporo bi ji

morala biti podskupina s stalnejšo sestavo, v kateri bi bili

namestniki/uradni predstavniki ministrov za fi nance, ki bi


69

kreditiranjem realnega gospodarstva ter upoštevanjem tre-

nutnih ravni izpostavljenosti skupin, vključno z njihovimi

podružnicami v vseh državah članicah, ob zavedanju, da je

treba preprečiti vsak nepotreben pritisk na podaljševanje

kreditnih rokov v državah članicah gostiteljicah oziroma

na trge z državnimi dolgovi.

5. Financiranje dokapitalizacije: Banke bi morale najprej

izkoristiti zasebne vire kapitala, vključno s prestrukturira-

njem in konverzijo dolga v neposredne naložbe. Dokler

cilj ne bo dosežen, bi morale za banke veljati omejitve pri

razdeljevanju dividend in premiranju,. Nacionalne vlade

bi morale zagotoviti pomoč, če bi bilo to potrebno, če pa

takšne pomoči ne bi mogle zagotoviti, bi bilo treba doka-

pitalizacijo v državah članicah evroobmočja financirati

s posojili iz EFSF.

Državna pomoč

6. Za vse oblike državne pomoči, na nacionalni ravni in na

ravni EU, bodo veljali pogoji sedanjega posebnega kriznega

okvira za državno pomoč, pri čemer je Komisija nakazala,

da bo pri teh pogojih upoštevala sistemski značaj krize.

3. V trenutnih tržnih razmerah ni mogoče enostavno

ponovno uporabiti rešitve iz leta 2008, ko so imele države

popolno diskrecijsko pravico pri vzpostavljanju likvidno-

stnih shem. Zato je potreben resnično usklajen pristop na

ravni EU glede vstopnih meril, določanja obresti in pogojev.

Komisija bi morala skupaj z EBA, EIB in ECB takoj začeti

iskati poti za uresničitev tega cilja in o tem poročati Eko-

nomsko-fi nančnemu odboru.

Dokapitalizacija bank

4. Višina kapitala: Obstaja široko soglasje, da je po 30. septem-

bru 2011 potrebno znatno povečanje deleža najkakovo-

stnejšega kapitala na 9 %, pa tudi, da je treba na podlagi tržne

ocene izpostavljenosti državnemu dolgu ustvariti začasne

rezerve, ki jih upravičujejo izjemne okoliščine. Cilj glede

višine kapitala bo moral biti dosežen do 30. junija 2012 na

podlagi načrtov, dogovorjenih z nacionalnimi nadzorniki in

usklajenih z EBA. Tako skrbno vrednotenje ne bi vplivalo na

ustrezna pravila fi nančnega poročanja. Nacionalni nadzorni

organi morajo pod okriljem EBA zagotoviti, da načrti bank

za okrepitev kapitala ne bodo pripeljali do prekomernega

zmanjševanja fi nančnega vzvoda, vključno z nadaljnjim


70

• države članice se približujejo svojim specifi čnim refe-

renčnim ravnem po časovnem načrtu, ki ga je predlagala

Komisija;

• države članice, ki so v postopku v zvezi s čezmernim

primanjkljajem, Komisiji in Svetu v potrditev predlo-

žijo program ekonomskega partnerstva, v katerem

podrobno navedejo nujne strukturne reforme za

zagotovitev učinkovite in trajne odprave čezmernih

primanjkljajev. Izvajanje programa in letnih proračun-

skih načrtov, ki so skladni s programom, nadzorujeta

Komisija in Svet;

• vzpostavi se mehanizem za predhodno poročanje držav

članic o načrtih izdaje nacionalnih dolžniških obveznic.

5. Pravila o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem

(člen 126 PDEU) bodo okrepljena za države članice euro-

območja. Takoj, ko Komisija ugotovi, da je država članica

presegla zgornjo mejo 3 %, avtomatično sledijo posledice,

razen če jim države članice euroobmočja s kvalifi cirano

večino ne nasprotujejo. Ukrepi in kazni, ki jih predlaga ali

priporoča Komisija, se sprejmejo, razen če jim države čla-

nice euroobmočja s kvalifi cirano večino ne nasprotujejo.

V nove določbe je treba vključiti opredelitev numeričnega

merila za zmanjšanje dolga (pravilo 1/20) za države članice

z javnim dolgom, višjim od 60 %.

6. Hitro bomo preučili nova pravila, ki jih je Komisija predla-

gala 23. novembra 2011 o (i) spremljanju in ocenjevanju

predlogov proračunskih načrtov in odpravljanju čezmer-

nega primanjkljaja v državah članicah euroobmočja ter

o (ii) okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora

držav članic, ki imajo ali jim grozijo resne težave pri vzdrže-

vanju fi nančne stabilnosti v euroobmočju. Svet in Evropski

parlament pozivamo, naj te predpise hitro preučita, da bodo

začeli veljati za naslednji proračunski ciklus. V skladu s tem

novim pravnim okviru bo Komisija zlasti preverila ključne

parametre fi skalne naravnanosti v predlogih proračunskih

načrtov in bo po potrebi sprejela mnenje o teh načrtih. Če

bo Komisija odkrila posebno resno kršenje pravil Pakta za

Okrepljena struktura ekonomske in monetarne unije

1. Za stabilnost in celovitost ekonomske in monetarne unije

ter Evropske unije kot celote je treba hitro in odločno izve-

sti že dogovorjene ukrepe in narediti dodatne konkretne

korake proti pravi “uniji fi skalne stabilnosti” v euroobmočju.

Poleg enotne valute je nujno potreben tudi močan gospo-

darski steber. Temeljil bo na okrepljenem upravljanju, ki bo

spodbujalo fi skalno disciplino in poglobljeno povezovanje

na notranjem trgu, pa tudi močnejšo rast, večjo konkurenč-

nost in socialno kohezijo. Za dosego tega cilja bomo nad-

gradili dosežke preteklih 18 mesecev, tj: okrepljeni Pakt

za stabilnost in rast, izvajanje evropskega semestra, ki se

začne ta mesec, novi postopek v zvezi z makroekonom-

skimi neravnotežji in Pakt “evro plus”.

2. S tem poglavitnim ciljem v mislih in povsem odločeni, da

skupaj premagamo trenutne težave, smo se danes dogo-

vorili o novem „fi skalnem paktu“ in o znatno močnejšem

usklajevanju gospodarskih politik na področjih skupnega

interesa.

3. Zato bo potreben nov dogovor med državami članicami

euroobmočja, zapisan v skupnih in ambicioznih pravilih, ki

bodo močni politični zavezanosti teh držav dali nov pravni

okvir.

Nov fi skalni pakt

4. Zavezujemo se, da bomo vzpostavili novo fi skalno pravilo,

ki bo vsebovalo naslednje elemente:

• ·javnofi nančni proračuni bodo uravnoteženi ali v pre-

sežku; velja, da je načelo spoštovano, če strukturni pri-

manjkljaj na letni ravni ne presega 0,5 % nominalnega

BDP;

• takšno pravilo se uvede tudi v nacionalne pravne sisteme

držav članic na ustavni ali enakovredni ravni. Pravilo vse-

buje samodejni korektivni mehanizem, ki se sproži v pri-

meru odstopanja. Opredeli ga vsaka država članica na

podlagi načel, ki jih je predlagala Komisija. Priznavamo

pristojnost Sodišča za nadzor nad prenosom tega pravila

v nacionalno zakonodajo;


9. december 2011

Evropska unija in euroobmočje sta v zadnjih 18 mesecih storila veliko, da bi se izboljšalo gospodarsko upravljanje in sprejeli novi ukrepi v odziv na državno dolžniško krizo. Vendar so se napetosti na trgih euroobmočja povečale, zato je treba okrepiti prizadevanja, da bi se odzvali na trenutne izzive. Danes smo se dogovorili, da bomo dosegli močnejšo ekonomsko unijo. To pomeni, da je potrebno ukrepanje v dveh smereh:

– nov fi skalni pakt in močnejše usklajevanje gospodarskih politik;

– razvoj instrumentov za stabilizacijo, s pomočjo katerih se bomo odzvali na kratkoročne izzive.

* * *


71

vsaj 15-odstotno razmerje med vplačanim kapitalom

in neporavnanim zneskom izdanih posojil v okviru EMS

ter zagotovili skupno dejansko posojilno sposobnost

v višini 500 milijard EUR;

• države članice euroobmočja in druge države članice

bodo preučile in v desetih dneh potrdile, da MDS

zagotovijo dodatna sredstva v višini do 200 milijard

EUR (270 milijard USD), in sicer v obliki dvostranskih

posojil, da bo imel dovolj sredstev za obvladovanje krize.

Z zadovoljstvom pričakujemo tudi prispevke mednaro-

dne skupnosti.

15. Soglašamo o naslednjih spremembah sporazuma EMS, da

bi bil učinkovitejši:

• kar zadeva udeležbo zasebnega sektorja, bomo dosle-

dno spoštovali dodobra uveljavljena načela in prakse

Mednarodnega denarnega sklada (MDS). To bo

nedvoumno izraženo v preambuli sporazuma. Ponovno

jasno poudarjamo, da so bile odločitve v zvezi z grškim

dolgom, sprejete 21. julija ter 26. in 27. oktobra, enkratne

in izjemne; v določila in pogoje, ki veljajo za vse nove

obveznice držav euroobmočja, se vključijo standardizi-

rane in identične klavzule o skupnem ukrepanju, in sicer

tako, da se ohrani likvidnost trga.

• da bi zagotovili, da bo EMS lahko sprejemal potrebne

odločitve v vseh okoliščinah, se spremenijo pravila glaso-

vanja v okviru EMS, da se vključi izredni postopek. Pra-

vilo medsebojnega soglasja se nadomesti s kvalifi cirano

večino 85 % glasov, če Komisija in ECB skleneta, da je

potrebna nujna odločitev o fi nančni pomoči, ko je ogro-

žena fi nančna in ekonomska vzdržnost euroobmočja1;

16. Pozdravljamo ukrepe, ki jih je sprejela Italija, ter zavezo nove

grške vlade in strani, ki jo podpirajo, da dosledno izvaja svoj

program, pa tudi znaten napredek, ki sta ga pri izvajanju

svojih programov dosegli Irska in Portugalska.

***

Nekateri od navedenih ukrepov se lahko sprejmejo s sekundarno

zakonodajo. Voditelji držav ali vlad euroobmočja menijo, da je

treba druge ukrepe vključiti v primarno zakonodajo. Glede na to, da

države članice EU niso dosegle soglasnega dogovora, so sklenile, da

te ukrepe sprejmejo z mednarodnim sporazumom, ki bo podpisan

najpozneje marca. Vključitev teh določb v pogodbi Unije ostaja

cilj, ki ga je treba doseči čimprej. Voditelji držav ali vlad Bolgarije,

Češke, Danske, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Romunije in

Švedske so izjavili, da bi njihove države lahko sodelovale v tem

procesu po posvetovanju z nacionalnimi parlamenti, kjer bo to

potrebno.

1 To mora potrditi še fi nski parlament.

stabilnost in rast, bo zahtevala spremembo predloga pro-

računskega načrta.

7. Še naprej si bomo prizadevali za nadaljnjo dolgoročno

poglobitev fiskalne integracije, da se bo bolje odražala

stopnja naše medsebojne odvisnosti. Ta vprašanja bodo

vključena v poročilo, ki ga bo predsednik Evropskega

sveta marca 2012 pripravil v sodelovanju s predsednikom

Komisije in predsednikom Euroskupine, v katerem bodo

poročali tudi o odnosih med EU in euroobmočjem.

Boljše usklajevanje politik in upravljanje

8. Soglašamo z bolj dejavno uporabo okrepljenega sodelo-

vanja pri zadevah, ki so ključne za nemoteno delovanje

euroobmočja, ne da bi se ogrozilo delovanje notranjega

trga.

9. Zavezani smo uresničevanju skupne gospodarske poli-

tike. Vzpostavljen bo postopek, s katerim bosta na ravni

euroobmočja zagotovljena razprava o vseh večjih refor-

mah gospodarskih politik, ki jih načrtujejo države članice

euroobmočja, in njihovo usklajevanje, da bi lahko primerjali

najboljše prakse.

10. Upravljanje euroobmočja bo okrepljeno, kot je bilo dogo-

vorjeno 26. oktobra na vrhu držav euroobmočja. Predvsem

bodo redni vrhi držav euroobmočja potekali vsaj dvakrat

na leto.

Krepitev instrumentov za stabilizacijo

11. Dolgoročnejše reforme, kot so tiste, navedene zgoraj, je

treba dopolniti s takojšnjimi ukrepi, da bi se odločno

odzvali na trenutne napetosti na trgu.

12. Vzvodje evropskega instrumenta za finančno stabilnost

(EFSF) bo začelo hitro učinkovati prek dveh konkretnih

možnosti, o katerih se je Euroskupina dogovorila 29. novem-

bra. Pozdravljamo pripravljenost ECB, da se postavi v vlogo

posrednika za EFSF pri svojem delovanju na trgih.

13. Soglašamo, da bi pogodba o evropskem mehanizmu za

stabilnost (EMS) morala začeti veljati prej. Pogodba bo

začela veljati takoj, ko jo bodo ratifi cirale države članice, ki

predstavljajo 90 % kapitalskih obveznosti. Naš skupen cilj

je, da začne EMS veljati julija 2012.

14. V zvezi s fi nančnimi sredstvi soglašamo z naslednjim:

• EFSF bo še naprej dejaven pri financiranju že zače-

tih programov do sredine leta 2013, kot je določeno

v okvirnem sporazumu; po potrebi bo še naprej zago-

tavljal fi nanciranje trenutnih programov;

• marca 2012 bomo ocenili ustreznost celotne zgornje

meje EFSF/ESM v višini 500 milijard EUR (670 mili-

jard USD);

• ob postopnem povečevanju vplačanega kapitala smo

pripravljeni pospešiti vplačila kapitala, da bi ohranili


72

in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij. Evropski

svet bo na spomladanskem zasedanju pregledal napredek

in sprejel potrebne smernice. Nujno se je treba usmeriti

na vprašanje izvajanja, predvsem zaradi neenakomernega

napredka, ki je bil letos dosežen pri uresničevanju ciljev,

določenih v strategiji Evropa 2020, ter pri izvajanju pripo-

ročil za posamezne države.

***

4. Voditelji držav ali vlad tistih držav članic, ki sodelujejo

v Paktu „evro plus“, so pregledali napredek pri izvajanju

svojih zavez na nacionalni ravni. Strinjali so se, da bo treba

marca 2012 temeljiteje oceniti nacionalna prizadevanja za

doseganje ciljev Pakta. Strinjali so se tudi, da bodo sprejeli

konkretnejše in bolj merljive zaveze na vsakem od področij

iz Pakta ter da bodo poročali o napredku pri svojih nacio-

nalnih programih reform. Novo gospodarsko upravljanje

je treba v skladu s sklepi Sveta z dne 1. decembra dopolniti

z boljšim spremljanjem politik zaposlovanja in socialnih

politik, zlasti tistih, ki lahko vplivajo na makroekonomsko

stabilnost in gospodarsko rast.

5. Voditelji držav ali vlad so si na podlagi poročila predsednika

Sveta (ESPCO) in letnega pregleda rasti prvič izmenjali

mnenja o najboljših praksah glede svojih politik zaposlo-

vanja ter se strinjali, da je treba za spodbujanje rasti v celoti

uporabiti zlasti delovno silo. Sicer si je treba odločno pri-

zadevati za strukturne reforme, vendar so hkrati nujno

potrebni ciljni ukrepi na nacionalni in evropski ravni za

najbolj ogrožene skupine, zlasti mlade brezposelne. Okre-

pljene aktivacijske politike bi bilo treba dopolniti s priza-

devanji za nadgrajevanje znanj in spretnosti, predvsem


1. Evropski svet je glede na vse slabše gospodarske in fi nančne

razmere razpravljal o tekočih prizadevanjih, da bi se Evropa

izvila iz krize. V celoti je treba uveljaviti novo gospodarsko

upravljanje Evropske unije, kot je navedeno v odstavku

3, da bi utrdili zaupanje v moč evropskega gospodarstva.

Strukturne reforme in prizadevanja za fi skalno konsoli-

dacijo morajo biti še naprej podlaga pri vračanju na pot

trajnostne rasti in tako kratkoročno prispevati h krepitvi

zaupanja. Potrebni so tudi ukrepi za pomoč pri ponovni

vzpostavitvi normalnih razmer na področju posojil v gospo-

darstvu, hkrati pa je treba preprečevati prevzemanje pre-

velikih tveganj in prekomerno zmanjševanje fi nančnega

vzvoda, kot je bilo dogovorjeno 26. oktobra 2011.

2. Evropski svet je opozoril na ključna prednostna področja

za spodbujanje rasti, ki jih je opredelil oktobra 2011 – zlasti

Akt za enotni trg, enotni digitalni trg ter zmanjšanje splo-

šne regulativne obremenitve za MSP in mikropodjetja –, in

poudaril, da je treba hitro sprejeti ukrepe, s katerimi bi lahko

najbolj spodbudili rast in ustvarjanje novih delovnih mest.

Zato podpira načelo pospešenega programa ter poziva Svet

in Evropski parlament, naj se prednostno posvetita pred-

vsem hitri preučitvi predlogov, ki jih je pripravila Komisija,

tudi v letnem pregledu rasti, in ki znatno prispevajo k rasti.

Potrjuje ukrepe, ki jih je Komisija predlagala v svojem poro-

čilu o zmanjšanju regulativnih obremenitev MSP.

3. Letni pregled rasti za leto 2012 je odlična podlaga za zače-

tek naslednjega evropskega semestra, v sklopu katerega

se bo prvič izvajalo nedavno okrepljeno gospodarsko

upravljanje, vključno z novim postopkom za spremljanje

EVROPSKI SVET 9. DECEMBER 2011

SKLEPI

V zadnjih 18 mesecih je bilo veliko storjenega, da bi izboljšali naše gospodarsko upravljanje ter našli pot iz gospodarske

in fi nančne krize. Sprejeli smo pomembne odločitve, ki so navedene v teh sklepih in ki jih je treba zdaj brez odlašanja in

odločno uresničevati.

Dogovorili smo se, da bi bilo treba dati prednost ukrepom, s katerimi bi lahko najbolj spodbudili rast in ustvarjanje novih

delovnih mest. Države članice, ki sodelujejo v Paktu “evro plus”, so se dogovorile, da bodo sprejele konkretnejše in bolj

merljive zaveze, predvsem pa da bodo pospešile delo v zvezi z zaposlovanjem.

Določili smo usmeritve za nadaljnji razvoj energetske politike EU, kar zadeva dokončanje notranjega trga, krepitev energetske

učinkovitosti, razvoj infrastrukture, zagotovitev doslednosti zunanjih odnosov EU ter krepitev jedrske varnosti in zaščite.

Poleg tega je Evropski svet pozdravil podpis pristopne pogodbe s Hrvaško ter sprejel odločitve o širitvenem procesu EU

glede Srbije in Črne gore.

* * *


73

tranzitnimi državami v celoti usklajeni z zakonodajo EU

o notranjem trgu;

− dogovor o nizkoogljični strategiji do leta 2050 in teme-

ljit razmislek o prihodnjem energetskem načrtu za leto

2050, na podlagi katerega bo opravljena podrobna ana-

liza dolgoročnega ukrepanja v energetskem sektorju in

drugih, z njim povezanih sektorjih.

8. Dosežen je bil napredek na področju varnostnega pregleda

jedrskih elektrarn v EU. Verodostojnost sistema jedrske

varnosti EU bo dodatno okrepljena z nadaljnjim razvojem

regulativnega okvira na področju jedrske energije. Priza-

devanja za jedrsko varnost v EU se bodo nadaljevala na

podlagi vmesnega poročila o jedrski varnosti.

9. Evropski svet opozarja na svoje sklepe iz marca 2011 in

poziva, naj se:

− v celoti in pravočasno uveljavijo direktive o jedrski var-

nosti ter o odgovornem in varnem upravljanju izrablje-

nega goriva in radioaktivnih odpadkov;

− ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra

še naprej prednostno izvaja obsežen pregled jedrske var-

nosti, do konca junija 2012 pa pripravi končno poročilo

o preizkusih odpornosti;

− okrepijo prizadevanja, da bi v proces izvajanja varno-

stnih preizkusov odpornosti v celoti pritegnili vse sose-

dnje države EU in da bi izboljšali okvir jedrske varnosti

tako na ravni EU kot na mednarodni ravni;

− nadaljuje delo na področju ukrepov jedrske varnosti

v EU in sosednjih državah ter do junija 2012 pripravi

končno poročilo.

III. ŠIRITEV

10. Evropski svet potrjuje sklepe Sveta z dne 5. decembra 2011

o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu ter opo-

zarja na sklepe iz decembra 2006, ki so podlaga obnovlje-

nemu soglasju o širitvi.

11. Današnji podpis pristopne pogodbe s Hrvaško je pomem-

ben trenutek za evropsko povezovanje. V pričakovanju

uspešnega zaključka ratifi kacijskih postopkov Evropski svet

z veseljem pričakuje 1. julij 2013, ko bo pozdravil Hrvaško

kot novo članico. Hrvaška bo odslej kot aktivna opazovalka

sodelovala pri delu Evropskega sveta ter Sveta in njegovih

pripravljalnih teles.

12. Evropski svet pozdravlja oceno Komisije o dobrem

napredku Črne gore, ki je na splošno dosegla zadovoljive

rezultate. Evropski svet glede na začetek pristopnih poga-

janj s Črno goro, ki naj bi se začela junija 2012, naroča Svetu,

s prilagajanjem sistemov izobraževanja in usposabljanja

potrebam trga dela. Spodbujanje zaposlovanja in poslovnih

priložnosti za tiste, ki šele vstopajo na trg dela, ter razmislek

o prožnih pogojih zaposlovanja bi lahko bistveno prispevali

k izboljšanju možnosti mladih za vključitev na trg dela.

6. Pozdravili so poročila finančnih ministrov sodelujočih

držav članic in Komisije o napredku, doseženem pri struk-

turiranih razpravah o usklajevanju vprašanj davčne politike.

To delo se bo nadaljevalo v skladu s Paktom „evro plus“,

pri čemer bo največ pozornosti posvečeno področjem, na

katerih se lahko predvidijo ambicioznejši ukrepi. Posebno

pozornost bi bilo treba nameniti iskanju načinov, kako

z davčno politiko prispevati k usklajevanju gospodarskih

politik, fi skalni konsolidaciji in rasti. Finančni ministri in

Komisija bodo o napredku poročali junija 2012.

II. ENERGIJA

7. Iz poročila predsedstva je razvidno, da je bil dosežen

pomemben napredek pri izvajanju smernic, ki jih je v zvezi

z dokončanjem notranjega trga do leta 2014, krepitvijo

energetske učinkovitosti, razvojem infrastrukture ter zago-

tovitvijo doslednosti in skladnosti zunanjih odnosov EU

določil Evropski svet na zasedanju februarja 2011. Evropski

svet v zvezi s tem pozdravlja dogovor o memorandumu

o soglasju glede povezav sever-jug v Srednji in Vzhodni

Evropi. Nujen napredek je še zlasti potreben na naslednjih

področjih:

− popolno in hitro izvajanje zakonodaje o notranjem trgu

s strani držav članic ob doslednem spoštovanju dogo-

vorjenih rokov;

− nobena država članica po letu 2015 ne bi smela ostati

izključena iz evropskih plinskih in električnih omrežij

niti ne bi smela biti ogrožena njena energetska varnost

zaradi neustreznih povezav;

− čimprejšnji dogovor o predlogu o energetski učinkovi-

tosti, ki naj bi bil podlaga ambicioznemu in prožnemu

okviru, usklajenemu s ciljem 20-odstotnega povečanja

energetske učinkovitosti, določenim za leto 2020, ki je

bil dogovorjen na zasedanju Evropskega sveta junija

2010;

− čimprejšnji dogovor o predlogu o energetski

infrastrukturi;

− izvajanje sklepov Sveta z dne 24. novembra 2011 za

večjo doslednost in usklajenost zunanje energetske

politike EU, s čimer bi med drugim zagotovili, da so

sporazumi s ključnimi državami dobaviteljicami in


74

sprejme to odločitev. Po potrebi bo to vprašanje ponovno

obravnaval na zasedanju marca 2012.

16. Evropski svet ob opozarjanju na svoje sklepe z dne 23. okto-

bra 2011 in ob potrjevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra

poudarja, da je resno in vse bolj zaskrbljen zaradi narave

iranskega jedrskega programa, kakor je prikazan v zadnjem

poročilu MAAE, ter dejstva, da Iran ne izpolnjuje svojih

mednarodnih obveznosti. Evropski svet pozdravlja dogo-

vor, ki ga je dosegel Svet, da se na seznam uvrsti 180 novih

subjektov in oseb, ki so neposredno povezani z jedrskim

programom. Poziva Svet, naj prednostno preuči možnost

za dodatne ukrepe proti Iranu ter tako nadaljuje delo v zvezi

s širitvijo področja uporabe omejevalnih ukrepov EU in raz-

širitvijo sedanjih sankcij proti tej državi; te ukrepe naj Svet

sprejme najpozneje na eni od naslednjih sej. Evropski svet

potrjuje dolgoročno zavezanost Evropske unije pri iskanju

diplomatske rešitve glede iranskega jedrskega vprašanja

v skladu z dvojnim pristopom.

17. Evropski svet soglasno obsoja napade na diplomatska

poslopja Združenega kraljestva v Iranu in obžaluje, da iran-

ska vlada ni izpolnila svojih mednarodnih obveznosti za

zaščito diplomatskega osebja in premoženja, ki ji jih nalaga

Dunajska konvencija.

18. Evropski svet je še naprej zelo zaskrbljen zaradi vztrajne

uporabe vojaške sile s strani sirskega režima in zaradi zati-

ranja sirskega prebivalstva. Evropski svet ob potrjevanju

sklepov Sveta z dne 1. decembra 2011 ponavlja, da še vedno

podpira prizadevanja Lige arabskih držav, in poziva sirski

režim, naj v celoti upošteva načrt Arabske lige. Ponovno

poziva vse članice Varnostnega sveta ZN, naj prevzamejo

svoj del odgovornosti v zvezi z razmerami v Siriji.

19. Evropski svet pozdravlja rezultate mednarodne konference

o Afganistanu, ki je bila 5. decembra 2011 v Bonnu, in potr-

juje svojo zavezanost k dosledni in dolgoročni angažiranosti

Evropske unije za Afganistan tudi po letu 2014.

20. Evropski svet pozdravlja intenzivno pripravljalno delo

v zvezi s prihodnjim večletnim fi nančnim okvirom, opra-

vljeno v tem polletju, in se seznanja s poročilom, ki ga je

predložilo predsedstvo. Prihodnje predsedstvo poziva, naj

nadaljuje prizadevanja za pripravo podlage za končno fazo

pogajanj, o čemer bo tekla razprava na zasedanju Evrop-

skega sveta junija 2012, ter ponovno poziva institucije

k sodelovanju, da bi zagotovili sprejetje večletnega fi nanč-

nega okvira do konca leta 2012.

naj na podlagi poročila, ki ga bo predložila Komisija v prvi

polovici leta 2012, preuči napredek Črne gore pri izvajanju

reform s posebnim poudarkom na pravni državi in temelj-

nih pravicah, zlasti v zvezi z zatiranjem korupcije in orga-

niziranega kriminala. Komisijo poziva, naj v skladu s sklepi

Evropskega sveta iz decembra 2006 in ustaljeno prakso

čim prej pripravi predlog okvira za pogajanja s Črno goro,

ki vključuje tudi novi pristop, ki ga je predlagala Komisija

za poglavji o pravosodju in temeljnih pravicah ter pravici,

svobodi in varnosti. Zato Komisijo tudi poziva, naj prične

skupaj s Črno goro analitično pregledovati pravni red Unije,

ki zadeva navedeni poglavji.

13. Evropski svet je seznanjen z znatnim napredkom

Srbije pri izpolnjevanju političnih meril, določenih na

københavnskem zasedanju Evropskega sveta, in zahtev iz

pridružitvenega procesa, pa tudi z dejstvom, da je Srbija

dosegla popolnoma zadovoljivo raven sodelovanja z MKSJ.

Pozdravlja dejstvo, da se je Srbija vrnila k dialogu med Beo-

gradom in Prištino ter da v skladu z načelom dobre vere

nadaljuje uresničevanje dogovorov in izvajanje sporazuma

o integriranem upravljanju meja. Da bi Srbiji lahko priznali

status države kandidatke, Evropski svet naroča Svetu, naj

preveri in potrdi, ali Srbija še naprej kaže verodostojno

zavezanost in ali v skladu z načelom dobre vere še naprej

dosega napredek pri uresničevanju dogovorov, vključno

s sporazumom o integriranemu upravljanju meja, prav tako

pa tudi, ali je dosegla dogovor o vključujočem regionalnem

sodelovanju in ali z dejavnim sodelovanjem omogoča izva-

janje mandata EULEX in KFOR. Svet bo februarja 2012

glede na rezultate preverjanja sprejel odločitev, da se Srbiji

prizna status države kandidatke, kar naj bi potrdili na mar-

čevskem zasedanju Evropskega sveta.

IV. RA ZNO

14. Evropski svet je ob opozarjanju na sklepe Sveta o širitvi,

sprejete 5. decembra, in glede na izjave in grožnje Turčije

zelo zaskrbljen in poziva k popolnem spoštovanju vloge

predsedstva Sveta, saj je to temeljna, v Pogodbi določena

institucionalna značilnost EU.

15. Evropski svet ob opozarjanju na razprave, ki jih je imel junija

in oktobra 2011, ugotavlja, da so bili izpolnjeni vsi pravni

pogoji za sprejetje odločitve o pristopu Bolgarije in Romu-

nije k schengenskemu območju. Poziva Svet, naj čimprej


75

1. Kot odgovor na državno dolžniško krizo je v zadnjem letu

in pol prišlo do precejšnjih sprememb, in sicer je bil vzposta-

vljen evropski sistem za fi nančno stabilnost, dosežen dogovor

o prihodnjem evropskem mehanizmu za stabilnost, sprejeti

so bili sklepi o proračunskem nadzoru in usklajevanju gospo-

darskih politik, na oktobrskem srečanju na vrhu držav euro-

območja je bil sprejet tudi sklep o širši strukturi upravljanja,

poleg tega pa je bil 16. novembra sprejet tudi sveženj šestih

zakonodajnih aktov o gospodarskem upravljanju, ki se bo

začel izvajati decembra. Medtem je Komisija 23. novembra

že predložila nov niz predlogov, da bi bile v zakonodajo pre-

nesene usmeritve, o katerih so se dogovorili oktobra in ki se

nanašajo na (i) spremljanje in ocenjevanje predlogov pro-

računskih načrtov in odpravljanje čezmernega primanjkljaja

v državah članicah euroobmočja ter (ii) okrepitev gospodar-

skega in proračunskega nadzora držav članic, ki imajo resne

težave pri vzdrževanju fi nančne stabilnosti v euroobmočju

ali jim take težave grozijo.

2. Za stabilnost in integriteto ekonomske in monetarne unije

je treba hitro in dosledno izvesti že dogovorjene ukrepe in

narediti dodatne korake proti pravi „fi skalni uniji“. Za to

bodo potrebni precej močnejše usklajevanje gospodarskih

politik ter večji nadzor in disciplina pri izvajanju nacionalnih

politik. Dolgoročnejše strukturne spremembe pri izvajanju

politik v euroobmočju so pomembne tudi za odzivanje na

kratkoročne negotovosti in za povrnitev verodostojnosti

in zaupanja.

3. Pri tem pa je treba ohraniti celovitost EU in povezanost

med euroobmočjem in celotno EU; institucije EU imajo

pomembno vlogo pri zagotavljanju enotnosti Unije kot

celote.

GOSPODARSKO USKLAJEVANJE IN KONVERGENCA V EUROOBMOČJU

4. Med krizo se je pokazalo, da lahko neenotni makroeko-

nomski trendi negativno vplivajo na celotno euroobmočje.

Čeprav ne moremo uvesti enotnih pravil za vse, je potrebno

več usklajevanja in povezovanja, tako da se bomo izognili

nevzdržnim trendom. Za monetarno unijo s povezanim

finančnim sektorjem sta značilni velika soodvisnost in

močna izpostavljenost učinkom prelitja.

5. Med že sprejetimi ukrepi je postopek v zvezi s čezmernim

neravnotežjem, določen v zakonodajnem svežnju o gospo-

darskem upravljanju. Sestavljata ga sistem za zgodnje opo-

zarjanje, katerega podlaga je preglednica gospodarskih

kazalnikov (med drugim stroškov dela, rasti kreditov, teko-

čega računa, izvoznih tržnih deležev in cen nepremičnin),

ter korektivni del z možnimi sankcijami, če država članica

večkrat ne ukrepa, da bi odpravila neravnotežja. Poleg tega

so države članice euroobmočja v okviru Pakta „euro plus“

sprejele dodatne zaveze na štirih ključnih področjih za kon-

vergenco: konkurenčnost, zaposlovanje, vzdržnost javnih

fi nanc in fi nančna stabilnost. Te nove instrumente je sedaj

treba odločno izvajati. Istočasno je treba še bolj okrepiti

sistem.

6. Na podlagi navedenega bi bilo treba razmisliti o teh doda-

tnih ukrepih:

(a) Na oktobrskem srečanju na vrhu so se države Euroskupine

dogovorile, da bodo v euroobmočju predhodno pregledani

vsi večji načrti gospodarskih reform, ki bi lahko imeli posle-

dice tudi za druge države. Ta dogovor bi bilo treba v celoti

izvajati in v ta namen uvesti poseben postopek, del katerega

bi bila predvsem razprava v Euroskupini na podlagi analize,

ki bi jo pripravila Komisija.

(b) Za države članice euroobmočja, ki ne izvajajo posebnih

priporočil, ki so bila zanje sprejeta na podlagi členov 121(2)

in 148(4) PDEU ter se nanašajo na neizogibne reforme za

nemoteno delovanje monetarne unije, bi bilo treba uvesti

fi nančne sankcije. V sekundarni zakonodaji bi bilo treba

določiti jasna merila za predhodno določitev priporočil, za

katera bi lahko bile uvedene sankcije. Posebno pozornost

bi bilo treba nameniti državam članicam euroobmočja,

Za močnejšo ekonomsko unijo:

vmesno poročilo za Evropski svet – 6. december 2011

Države euroobmočja so na srečanju na vrhu 26. oktobra 2011 predsednika Evropskega sveta zadolžile, da v tesnem

sodelovanju s predsednikom Komisije in predsednikom Euroskupine določi ukrepe, s katerimi bi lahko ekonomsko

unijo naredili sorazmerno monetarni uniji in ki bi bili usmerjeni v nadaljnjo okrepitev ekonomske konvergence, izboljšanje

proračunske discipline in poglobitev ekonomske unije v euroobmočju. V tem poročilu so predstavljeni dosedanji dosežki,

ki so pogosto podcenjeni, ter začrtana pot naprej. Upoštevana so dvostranska posvetovanja, ki so bila med pripravo poročila

opravljena z vsemi državami članicami EU.

* * *


76

zmanjšanje odhodkov, zvišanje davkov ali kombinacija

obojega), ki bi ga določila vsaka država članica posebej.

Države članice euroobmočja bi morale pripraviti predho-

dno poročilo o izdajanju nacionalnih dolžniških obveznic,

poleg tega pa bi bilo treba poskrbeti za centralno evidenti-

ranje in spremljanje vseh izdaj dolžniških obveznic na ravni

euroobmočja.

11. Poleg tega bi lahko države članice euroobmočja poskr-

bele za dodatno okrepitev postopka v zvezi s čezmernim

primanjkljajem v sekundarni zakonodaji na podlagi člena

136 PDEU. Na ta način bi države članice lahko sprejele

natančnejše ukrepe, pri čemer bi tesno sodelovale s Komi-

sijo, ki bi lahko pregledala in odobrila programe, ki jih bodo

predložile države članice. Splošni cilji, določeni v aktu

Komisije ali Sveta, bi bili zavezujoči, kar zadeva rezultate,

ki jih je treba doseči.

12. Protokol št. 12 bi lahko spremenili s soglasno odločitvijo

Sveta na predlog Komisije po posvetovanju z Evropskim

parlamentom in Evropsko centralno banko. Odločitve

državam ne bi bilo treba ratifi cirati. Na ta način bi lahko

hitro uvedli velike spremembe.

Spremembe Pogodbe v skladu s členom 48 PEU

13. Drugi ukrep, ki bi ga lahko sprejeli hkrati ali kasneje, bi

bila revizija členov PDEU, povezanih z ekonomsko in

monetarno unijo, po postopku za spremembo iz člena 48

Pogodbe o Evropski uniji. Pri tej reviziji bi šlo lahko za spre-

membo ali nadomestitev člena 136 in/ali revizijo Protokola

(št. 14) o Euroskupini.

14. Ta postopek bi bil dolgotrajnejši, poleg tega pa bi ga morale

ratifi cirati vse države članice, vendar bi na ta način lahko

poskrbeli za temeljitejše spremembe proračunskega okvira,

kot so:

− sprememba postopka v zvezi s čezmernim primanjklja-

jem (člen 126) za države članice euroobmočja, pred-

vsem z večjim avtomatizmom pri njegovem začetku

in odločanju, kar bi zagotovili z glasovanjem z obratno

kvalifi cirano večino;

− večja vloga institucij EU, kar bi dosegli z ostrejšim

posredovanjem v primeru neukrepanja. Komisija in

Svet (Euroskupina) bi v postopku v zvezi s čezmernim

primanjkljajem od držav članic euroobmočja lahko

zahtevala, da spremenijo predlog proračuna, preden

se predloži nacionalnemu parlamentu, če proračun-

ska naravnanost ne bi bila v skladu z dogovorjenimi

načrti. Za države članice euroobmočja, ki bi bile vklju-

čene v program pomoči in ki jim nikakor ne bi uspelo

ki imajo težave s konkurenčnostjo in/ali visoko stopnjo

brezposelnosti.

Te ukrepe je mogoče sprejeti v sedanjem pogodbenem okviru, in

sicer na podlagi člena 136 PDEU.

PRORA ČUNSKA DISCIPLINA

7. Zakonodajni sveženj o gospodarskem upravljanju, ki je bil

sprejet 16. novembra, je močno okrepil proračunsko disci-

plino. Podlaga za nove mehanizme so tako priporočila kot

sankcije. Uporaba sankcij za države članice euroobmočja

je bila razširjena (uvedejo se lahko ne samo v korektivnem,

temveč tudi v preventivnem delu pakta), odločanje pa je

bilo pospešeno in poenostavljeno, kar naj bi povečalo avto-

matizem. Zakonodajni predlog, ki ga je 23. novembra pred-

stavila Komisija, bo še izboljšal disciplino in izpolnjevanje

v euroobmočju.

8. Vsi ti ukrepi bodo imeli zelo velik učinek. Če pa naj euroo-

bmočje postane tudi prava gospodarska unija, so potrebni

dodatni ukrepi za povezovanje, za oblikovanje „novega

fi skalnega jedra“. Za povrnitev zaupanja v trg v euroobmo-

čju in zagotovitev politične vzdržnosti solidarnostnih meha-

nizmov je nujno izboljšati zanesljivost naših proračunskih

pravil (stopnje primanjkljaja in zadolženosti) ter poskrbeti,

da se dosledno spoštujejo. Zaradi tega bo verjetno treba

spremeniti primarno zakonodajo.

9. To je mogoče narediti na dva načina, ki se ne izključujeta:

(a) z obsežno revizijo Protokola št. 12 k Pogodbi skupaj z doda-

tnimi reformami v sekundarni zakonodaji,

(b) spremembami Pogodbe po postopku za spremembo

v skladu s členom 48 PEU.

Revizija Protokola št. 12 in sekundarna zakonodaja

10. V Protokol (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim pri-

manjkljajem bi lahko vnesli zahtevo, da morajo imeti države

članice euroobmočja uravnotežen proračun v celotnem

gospodarskem ciklusu, s čimer bi zagotovili, da ne bi priha-

jalo do čezmernih primanjkljajev in da bi se dolg zmanjšal

na manj kot 60 %. Poskrbeti je treba, da bodo države članice

euroobmočja svoje trenutne položaje z odločnimi ukrepi

približale uravnoteženim proračunom po urniku, ki bo

določen skupaj s Komisijo. V protokolu bi bilo določeno

tudi, da morajo države članice euroobmočja takšno pra-

vilo vnesti v nacionalne pravne sisteme, po možnosti na

ustavni ali enakovredni ravni. Za nadzor nad prenosom tega

pravila v nacionalno zakonodajo bi bilo pristojno Sodišče.

Poleg tega pravila bi morali v primeru odstopanja predvi-

deti samodejni korektivni mehanizem (npr. samodejno


77

OKREPITEV OBSTOJEČIH KRIZNIH MEHANIZMOV

16. Dolgoročnejše reforme, kot so prej opisane, je treba dopol-

niti s takojšnjimi ukrepi, da bi se odločno odzvali na trenu-

tne napetosti na trgu.

17. Prvič, treba je dopolniti izvajanje pomembnih ukrepov, ki

so že bili sprejeti. To pomeni:

− hiter dogovor, po možnosti do marca leta 2012, med

Evropskim parlamentom in Svetom glede predlogov,

ki jih je Komisija predložila 23. novembra; to bi lahko

okrepili z že opisanimi spremembami Protokola št. 12;

− hiter začetek učinkovanja fi nančnega vzvodja EFSF prek

dveh konkretnih možnosti, o katerih se je Euroskupina

dogovorila 29. novembra.

18. Drugič, čim prej bi bilo treba dokončno oblikovati in rati-

fi cirati sporazum o evropskem mehanizmu za stabilnost,

hkrati pa ga prilagoditi, da bi bil učinkovitejši:

− v zvezi z udeležbo zasebnega sektorja mora biti v njem

nedvoumno izražena zaveza, da se bodo spoštovala

ustaljena načela in praksa IMF, ter jasno potrjeno, da

je odločitev o grškem dolgu, ki je bila sprejeta 21. julija,

enkratna in izjemna. To je ključno za povrnitev zaupanja

trga v trge z državnimi dolgovi;

− postopke odločanja v okviru evropskega mehanizma za

stabilnost je treba približati mehanizmom IMF (soglasje

se zahteva le za nekatere odločitve);

− predvideti je treba možnost neposredne dokapitaliza-

cije bančnih ustanov prek evropskega mehanizma za

stabilnost, sam mehanizem pa mora imeti vse potrebne

lastnosti kreditne institucije;

− predvideti je treba možnost revizije klavzule, ki omejuje

skupno zmožnost kreditiranja evropskega mehanizma

za stabilnost in EFSF na 500 milijard EUR, da bi ESM

razvil vso zmožnost kreditiranja v skladu s postopnim

povečevanjem njegovega kapitala.

19. In zadnjič, tako kot leta 2009 je treba z zagotovitvijo doda-

tnih sredstev, zlasti z dvostranskimi posojili, poskrbeti, da

bo imel IMF dovolj sredstev za obvladovanje krize.

izpolniti postavljenih pogojev, bi Komisija lahko dobila

izjemna pooblastila, kot je predhodna odobritev vseh

večjih gospodarskih reform;

− vključitev dogovorjenih sprememb o upravljanju euro-

območja v revidirani Protokol št. 14.

GOSPODARSKA UNIJA

15. V poštev bi prišla še ukrepa, ki sta tesno povezana z napred-

kom, ki ga je treba doseči pri ekonomski konvergenci in

proračunski disciplini:

− uporaba okrepljenega sodelovanja: sodelovale bi vse

države članice euroobmočja, poudarek pa bi bil na

dejavnikih, ki so ključni za nemoteno delovanje euroo-

bmočja, kot so delovanje trgov dela, vzdržnost pokoj-

ninskih sistemov in sistemov socialne varnosti, pa tudi

pragmatični ukrepi za uskladitev davčnih stopenj. Raz-

misliti bi bilo treba tudi o nadaljnjem fi nančnem pove-

zovanju euroobmočja. Če se bo spreminjala Pogodba,

bi lahko tudi vzpostavili podoben mehanizem, kot že

obstaja za področje svobode, varnosti in pravice, in na

ta način pospešili uporabo okrepljenega sodelovanja.

Takšen razvoj ne sme ogroziti notranjega trga.

− postavitev temeljev za to, da bi dolgoročno, postopoma

in na podlagi meril začeli izdajati skupne dolžniške

obveznice, začenši na primer z združevanjem nekate-

rih instrumentov fi nanciranja. Vsi ukrepi v ta namen bi

morali biti sorazmerni z robustnim okvirom za prora-

čunsko disciplino in gospodarsko konkurenčnost, da bi

se izognili moralnemu tveganju ter države spodbudili

k odgovornosti in skladnosti. To bi pomenilo, da bi

morala EU tudi bolj nadzorovati proračunsko naravna-

nost držav. Na ta način bi poudarili nepovratnost eura,

zagotovili dolgoročno rešitev vprašanja fi nanciranja in

okrepili vlogo eura kot svetovne rezervne valute. Hkrati

bi bil to tudi zelo močan mehanizem za zagotavljanje

proračunske discipline.


Fotografi je

© Evropska unija

Str. 19:

1. © AFP PHOTO/Leon Neal

2. © 2010 SIP / Zineb Ruppert

3. © Présidence de la République/C. Alix

4. © Valsts kanceleja

5. © Finnish Prime Minister’s Offi ce

6. © Grzegorz Rogiński/KPRM

Generalni sekretariat Sveta


Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije

2012 – 77 str. – 21,0 x 29,7 cm

ISBN 978-92-824-3455-0doi:10.2860/53253ISSN 1977-3307


www.european-council.europa.eu

doi:10.2860/53253

ISSN 1977-3307

QC

-AO

-11

-00

1-S

L-C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Tél. +32 22816111

ISBN 978-92-824-3455-0

kg_SL.indd 2 24/01/12 10:51

SL - Europa · 2017. 10. 23. · Evropski svet v letu 2011, kot ga vidi predsednik Evropskega...

Documents

Transcript of SL - Europa · 2017. 10. 23. · Evropski svet v letu 2011, kot ga vidi predsednik Evropskega...