SISTEMI ZA TRGUVAWE NA BERZITE...• Tehnologijata za trguvawe so hartii od vrednost na berzite...

SISTEMI ZA TRGUVAWE NA BERZITE

Trguvawe na berzite

• Berzata raboti po strogo utvrdeni pravila na trguvawe so hartii od vrednost, odnosno postoi determiniran sistem za trguvawe.

• Sistemot za trguvawe na berzata pretstavuva mehanizam preku koj na edno mesto (fizi~ki ili elektronski) se povrzuvaat kupuva~ite i prodava~ite na hartii od vrednost.

• Transakciite se izvr{uvaat so posredstvo na brokerite, koi preku pregovarawe i nagoduvawe, gi utvrduvaat cenite na hartiite od vrednost, usoglasuvaj}i gi sprotivstavenite celi za individualno maksimizirawe na dobivkata – kupuva~ot da kupi poevtino, prodava~ot da prodade poskapo.

• Tehnologijata za trguvawe so hartii od vrednost na berzite drasti~no se menuva po~nuvaj}i od ranite 80-ti godini, kako rezultat na nevideniot bum na komunikaciskata i kompjuterskata industrija.

• Paralelno so ovoj proces se odviva{e procesot na deregulacija i liberalizacija na finansiskite pazari vo site zapadni zemji, {to pridonese berzite da se soo~at so me|usebna konkurencija.

• Izborot na sistemot za trguvawe treba da obezbedi berzite da bidat maksimalno konkurentni za da privle~at {to pove}e klienti da trguvaat preku niv, odnosno promenite treba{e da obezbedat eftin, brz efikasen i ednostaven sistem za trguvawe, prilagoden kon interesite na brokerite i investitorite.

• Vo princip, nema precizni, strogo determinirani pravila kako da se dizajnira sistemot za trguvawe na edna berza, odnosno ne postojat jasno izdiferencirani vidovi na sistemi za trguvawe.

• Izborot na sistemot za trguvawe zavisi od nekolku elementi:

• prvo, od toa dali se nastojuva da se izvr{i t.n. konsolidacija na pazarot na hartii od vrednost, t.e. dali vo edna nacionalna ekonomija }e postoi edna edinstvena berza ili mre`a od konkurentni berzi i pazari „preku {alter”,

• vtoro, koja e frekvencijata na trguvaweto, odnosno dali }e se koristi model na t.n. „kontinuiran” ili „sozdaden” pazar,

• treto, kako }e se postavat funkciite na pazarnite posrednici, odnosno, dali na pazarot }e dejstvuvaat samo brokeri ili }e ima i market mejkeri.

• Vo pove}eto zapadni zemji, a osobeno vo pogolemite, naj~esto postojat pove}e berzi. Iako, edna od niv sekoga{ e najgolema i najzna~ajna, fakt e deka vo vakvi slu~aevi trguvaweto so hartii od vrednost se odviva na nekolku mesta vo ramkite na edna ista nacionalna ekonomija.

• Isto taka, vo mnogu zemji e dozvoleno, dokolku se po~ituva opredelenata procedura, da se sklu~uvaat transakcii i von berzata (off-exchange transactions), dali direktno pome|u sopstvenicite na hartiite od vrednost ili pome|u profesionalnite u~esnici na pazarot.

• Vo teorijata i praksata postoi debata vo vrska so toa kakva struktura na pazarot na kapital e optimalna. Postojat dve sprotivstaveni mislewa.

• Prvoto se temeli na osnovnite postulati za koristi {to so sebe gi nosi bilo kakva konkurencija vo pazarnata ekonomija, odnosno deka postoeweto na pove}e od edna berza }e rezultira so namaluvawe na t.n. transakcioni tro{oci na sekoja poodelna berza.

• Vtoro mislewe, pak, sosema sprotivno, tvrdi deka postoeweto na mre`i berzi vo ista dr`ava ima negativno vlijanie na kvalitetot na funkcionirawe na pazarot na kapital vo celina, obemot na trguvawe i stabilnosta na cenite na hartiite od vrednost na pazarot.

• Od druga strana, koncentriraweto na trguvaweto na edna berza bi trebalo da gi dade istite pozitivni rezultati {to se navedeni kako korist od postoeweto na pove}e berzi – poefikasno rabotewe i pomali tro{oci po transakcija. No, dokolku postoi samo edna berza, a taa poradi ovie ili onie pri~ini ne funkcionira kako treba, na u~esnicite na pazarot treba da im se dade mo`nost da trguvaat na drugo mesto, kade {to rabotite se podobro organizirani.

• Najdobro re{enie e da se koncentrira trguvaweto na edno mesto, da se izvr{i konsolidacija na pazarot, no raboteweto na taa edinstvena berza da se kontrolira rigorozno, kako od strana na samite ~lenki na berzata, taka i od dràvnite organi, so cel eventualnite devijaciji {to e mo`no pobrzo da se otstranuvaat.

• Me|utoa, ova ne go isklu~uva postoeweto na pove}e berzi. • Postojat na~ini da se opstoi na ovoj model, a istovremeno

da se napravi opredelena konsolidacija na pazarot. Na primer, moè da se izvr{i specijalizacija na poodelnite berzi po akcionerski dru{tva (vid na dejnost, golemina i sl.), pa soodvetno na toa da se razvivaat sistemi na trguvawe soodvetni za obemot na trguvawe so odredeni akcii.

• Isto taka, razli~nite berzi kade {to se trguva so isti akcii moàt da se povrzat po elektronski pat, kreiraj}i edinstven pazar za tie akcii, no zadrùvaj}i ja mo`nosta za izbor na investitorite kade da trguvaat, odnosno, postoeweto na me|usebna konkurencija na berzite.

• Kako {to prethodno objasnivme,berzata ima dve nameni:

• da obezbedi mehanizam za kompaniite i vladite da mo`at da izdavaat novi hartii od vrednost so cel da pribiraat kapital, {to se narekuva primaren pazar, i

• da im ovozmo`i uslovi na investitorite da kupuvaat i prodavaat ve}e izdadeni hartii od vrednost, {to pretstavuva sekundaren pazar.

Primaren pazar

• Pred da emituva novi akcii, izdava~ot mora da gi ispolni uslovite i da gi po~ituva pravilata na berzata za kotacija na hartiite od vrednost.

• Emitentot }e anga`ira investiciona banka ili brokerska firma ili nekoja druga firma {to raboti so hartiite od vrednost, da ja podgotvi emisijata od negovo ime.

• Metodite na emisija variraat od pazar na pazar, no voobi~aeni metodi se:

• Javna emisija: akciite se nudat na javnosta;• Plasman: Firmata {to raboti so hartii od

vrednost ili investiciona banka zadol`ena za podgotovka na emisijata, im gi prodava akciite isklu~ivo na svoite klienti;

• Sindikalna emisija: Firmata {to raboti so hartii od vrednost ili investiciona banka {to ja podgotvuva emisijata organizira sindikat (ili grupa) na banki, od koi sekoj ~len prezema del od emisijata i im prodava hartii od vrednost na svoite klienti.

• Za investitorite {to prifa}aat nova emisija se veli deka zapi{uvaat (subscribe) novi akcii. Javnata emisija mo`e da se izvr{i ili po fiksna cena ili emitentot mo`e da gi pokani investitorite da licitiraat za akciite, t.e. da ja objavat cenata po koja tie se podgotveni da zapi{at od akciite. Potoa emitentot ja prifa}a najvisokata ponuda za cena. Vakvata postapka se narekuva aukcija.

• Nova emisija na akcii se vr{i vo soglasnost so zakonite na dadenata zemja i obi~no kompanijata mora da podgotvi i objavi prospekt.

• Prospektot e formalen dokument {to gi sodr`i site relevantni informacii za kompanijata, nejzinata rabota, direktorite i pri~inite poradi koi se vr{i emisijata.

Sekundaren pazar

• Vo ramkite na sekundarniot pazar postojat dva vida pazarna struktura:

• pazar na princip na nalozi (order-driven market) i

• pazar po princip na kotacija (quote-driven market).

Pazar po princip na nalozi

• Na pazarot po princip na nalozi i kupuva~ot i prodava~ot na akcii anga`iraat broker koj trguva od nivno ime.

• Ulogata na brokerot {to raboti za kupuva~ot e da najde soodvetna sprotivna strana, t.e. da najde soodveten prodava~.

• Vakvoto usoglasuvawe mo`e da se slu~i na ”parketot” na berzata, preku kompjuteriziran sistem ili i na dvata na~ina. Brokerite za svoja usluga naplatuvaat provizija. Tie dejstvuvaat kako posrednici (agenti). Wujor{kata i Tokiskata berza se prete`no pazari po princip na nalozi. Londonskata berza, koja vo tekot na celoto svoe postoewe rabote{e kako pazar po princip na nalozi, vo oktomvri 1997 godina, go promeni raboteweto po princip na nalozi i vovede trguvawe po princip na kotacija za najgolemite sto akcii.

• Brokerite kontaktiraat pome|u sebe i gi realiziraat transakciite ili preku trguvawe na parket na berzata ili preku kompjuterskiot sistem na trguvawe.

• Brokerite imaat pristap do ekranite za trguvawe na koi se prika`uvaat stranite so nalozite za trguvawe. Sekoja hartija od vrednost ima posebna strana vo sistemot koja gi poka`uva nalozite za kupuvawe i prodavawe, vneseni od strana na brokerite. Sledniov primer go ilustrira na~inot na trguvawe koj se odviva na kompjuterskiot pazar po princip na nalozi i e kreiran vrz osnova na SETS-sistemot, po koj se raboti vo London.

Nalozi za kupuvaweNalozi za prodavawe

Akcii Cena vo $ Akcii Cena vo $

10,000 61 6,000 62

5,000 60 9,000 63

8,000 59 15,000 64

• Ovie nalozi se ograni~eni (limitirani) nalozi, bidej}i brokerot ima to~no utvrdena cena (granica) po koja }e se trguva. Ni eden od ovie nalozi ne moè da se izvr{i dokolku najvisokata cena, koja kupuva~ot e podgotven da ja plati ($ 61) e poniska od bilo koja proda`na cena, koja prodava~ot e podgotven da ja prifati ($ 62).

• Ograni~enite (limitiranite) nalozi moè, no i ne mora da sodràt vremenski ograni~uvawa.

• Spored vremenskoto ograni~uvawe, postojat slednive vidovi na nalozi:

• GTD (good for the day which will expire at the end of the trading day)-nalog koj vaì do krajot na denot na trguvawe;

• GTC (good till canceled) – nalog koj vaì do negovo otkaùvawe.

Da pretpostavime deka nekoja kompanija B dava ograni~ennalog za prodavawe na 12,000 akcii po cena od $ 61. 10,000akcii }e se prodadat vedna{, po osnov na nalog za najdobracena. Ostanatite 2,000 akcii ne mo`e da se prodadat i istite}e se prefrlat na stranata na proda`bata vo nalogot. Poizvr{uvawe na nalogot, toj }e izgleda vaka:

Nalozi za kupuvaweNalozi za prodavawe

Akcii Cena vo $ Akcii Cena vo $

5,000 60 2,000 61

8,000 59 6,000 62

9,000 63

15,000 64

• Ograni~enite nalozi se samo eden vid na nalog, dodeka ostanatite vidovi nalozi mo`e da sodr`at:

• At best (najdobro), kade na nalogot ne postoi ograni~uvawe na cenata (nalogot se izvr{uva po najdobro ponudenata cena). Nalogot }e se izvr{uva se dodeka knigata na nalozi ne ja zadovoli pora~kata;

• Execute and eliminate (izvr{i i eliminiraj), kade vo ograni~eniot nalog, neizvr{eniot del poprvo }e se otfrli, otkolku da se dodade vo knigata za nalozi;

• Fill or kill (ispolni ili otfrli), kade nalogot se realizira celosno i vedna{ ili istiot se otfrla. Vo knigata na nalozi ni{to ne se dodava.

Pazar po princip na kotacija

• Na pazarite po princip na kotacija rabotat market mejkeri, koi kupuvaat i prodavaat akcii pod sekakvi pazarni uslovi i sekoga{ licitiraat kupovna i proda`na cena (od razlikata ostvaruvaat profit).

• Kupuva~ite i prodava~ite seu{te imaat brokeri koi trguvaat od nivno ime, no namesto da bara soodvetna sprotivna strana, brokerot ja dogovara transakcijata so market mejkerot. Londonskata berza, NASDAQ i Amerikanskata berza se pazari po princip na kotacija.

• Pokraj pazarot za kotirani akcii, nekoi berzi imaat t.n. alternativen pazar za kompanii, koi ne mo`at da gi ispolnat uslovite za kotacija.

• Primeri za alternativni pazari se Alternativniot investicionen pazar na Londonskata berza (The Alternative Investment Market of the London Stock Exchange) i Vtoriot oddel na Tokiskata berza (Second Section of the Tokyo Stock Exchange). Kompaniite so ~ii{to akcii se trguva na alternativniot pazar se naj~esto pomali i ponovi kompanii od onie so koi kotiraat. Dokolku kompaniite gi ispolnat uslovite za kotacija, toga{ tie mo`at da apliciraat za celosna kotacija.

Drugi na~ini na trguvawe• Dvonaso~ni ceni (two-way prices). Cenite {to se

nudat za hartiite od vrednost ~estopati se vo vid na dvonaso~ni ceni (primer, $60- $61). Poniskata cena e kupovna – cena na pobaruva~ka (bid price) i toa e cena po koja dilerot e podgotven da ja kupi akcijata od investitorite. Povisokata cena e proda`na cena – cena na ponudata (offer price ili ask price) i toa e cenata po koja dilerot e podgotven da mu ja prodade akcijata na investitorot. Razlikata me|u cenite se vika raspon (spread) i e dobivka na dilerot.

• Otvoren pazar so izvikuvawe (Open-outcry market) e berza na koja trgovijata se odviva lice vo lice na „parketot”. Takvi parketi imaat Wujork i Tokio, a Londonskata berza se otka`a od takviot vid na trgovija vo 1996 godina i se trguvaweto se vr{i po telefon ili kompjuter.

• Kako odgovor na pazarnite krizi vo oktomvri 1987 i 1989 godina, Wujor{kata berza (a potoa i nekoi drugi) vovede t.n. „osiguruva~i” za da se namali pazarnata nestabilnost i da se zgolemi investitorskata doverba.

• Tie se aktiviraat koga berzanskiot indeks se menuva za odreden procent, a otkoga }e se aktiviraat, trguvaweto se namaluva na ograni~en period. Periodot mo`e da bide od 5-10 minuti ili podolgo, pri pogolemi naru{uvawa. Taka na primer, dokolku Dow Jonesindeksot opadne za 350 poeni vo odnos na prethodnoto dnevno zatvorawe, toga{ trguvaweto na site berzi }e bide prekinato 30 minuti. Osiguruva~ite mo`e da se odnesuvaat na celiot pazar ili pak samo na odredena akcija, dokolku cenata na taa akcija se menuva za odreden procent (primer, dokolku vo London cenata na akcijata se pomesti za 10% od cenata objavena na otvoraweto na berzata, toga{ trguvaweto so taa akcija se prekinuva 10 minuti).

• Margina. Brokerot kupuva i prodava hartii od vrednost za investitorot, naj~esto i so sopstveni pari, no odreduva margina za svojot klient, odnosno iznos koj investitorot mora da go deponira za da gi pokrie eventualnite zagubi.

• Na mnogu pazari, so akciite se trguva vo standardni iznosi nare~eni zaokruèni lotovi (round lots). Vo Wujork se trguva so zaokruèni lotovi od 100 akcii, dodeka Londonskata ne gi primenuva.

• Minimalna stapka (Tick size) pretstavuva najmalo pomestuvawe na cenata na edna akcija. Na Wujor{kata berza e 1/8 od $1, a na Londonskata e ¼ od 1 peni. Izrazot minimalna stapka moè da go ozna~uva i pravecot vo koj se dviì cenata na akcijata na svojata posledna proda`ba (up-tick – zna~i porast, down-tick pa|awe, a zero-plus tick zna~i ista cena).

• Programsko trguvawe. Izrazot programsko trguvawe (program trading) pokriva {irok raspon na strategii od portfolio upravuvaweto, vklu~uvaj}i go simultanoto kupuvawe ili proda`ba na akcii. Takov primer e index arbitrage. Arbitra`niot indeks se definira kako kupuvawe ili proda`ba na paket na akcii vo povrzanost so proda`ba ili kupuvawe na derivati, kako {to se fju~ers indeksite, vo smisla na profit od razli~nite ceni od paketot akcii i derivatite.

Frekvencija na trguvaweto• Spored frekvencijata na trguvaweto vo tekot na eden

berzanski den na trguvawe mo`e da se razlikuvaat dva modeli na sistemi za trguvawe: sozdaden (call) pazar i kontinuiran pazar.

• Na sozdadenite (call) pazarite, berzata vo to~no opredelen period od denot na trguvawe gi sobira nalozite za kupuvawe i prodavawe od brokerskite ku}i.Ovie nalozi, za koi postojat uslovi za izvr{uvawe, se realiziraat vedna{ otkako }e zavr{i fazata na pribirawe na nalozite, po cena koja se formira spored prethodno utvrden na~in. Tokmu za momentot koga e determinirana cenata za nekoja hartija od vrednost, anglosaksonskata terminologija ja upotrebuva sintagmata deka pazarot e “sozdaden” (called).

• Ovoj na~in na utvrduvawe na pazarnata cena na berzata e poznat i pod poimot “fiksing” (fixing) i so mali varijacii se koristi, na Franfurtskata i na Pariskata berza.

• Glavnata prednost na call pazarite e ednostavnosta vo utvrduvaweto na cenata i nepre~enoto dostavuvawe na informaciite do investitorite.

• Vremeto na dostavuvawe na nalozite na ovoj pazar ne e va`no, dokolku cenata e razli~na, zatoa {to site pristignati nalozi pred call vremeto imaat ednakov tretman. Ova mo`e da bide mnogu va`no za pazarite vo zemjite, kade komunikaciskite sistemi ne se mnogu razvieni. Ponatamu, drugi prednosti na ovoj na~in na trguvawe e {to tro{ocite za izvr{uvawe i poramnuvawe na transakciite se zna~itelno poniski i {to e namalena mo`nosta za gre{ki vo poramnuvaweto (zaradi edinstvenata dnevna cena za opredelenata hartija od vrednost).

• Na kontinuiraniot pazar, brokerite mo`at nalozite za trguvawe da gi izvr{at vo sekoe vreme, koga momentalno ponudenata cena za kupuvawe i prodavawe za opredelenata hartija od vrednost }e se izedna~at.

• Imeno, tuka ne postoi faza na pribirawe na nalozite i utvrduvawe na pazarnata cena, vrz osnova na prethodno utvrdeni pravila, tuku brokerite kontinuirano gi objavuvaat cenite za kupuvawe i prodavawe {to proizleguvaat od dobienite nalozi od nivnite klienti i ~ekaat se dodeka drug broker ne ponudi sprotivna cena koja im odgovara za da sklu~at transakcija.

• Prednosta na vakvata organizacija na pazarot se sostoi vo toa {to im ovozmo`uva na u~esnicite na pazarot da gi uvidat i da im se prilagodat na tekovnite pazarni uslovi i novi informacii, preku sogleduvawe na ve}e ponudenite nalozi na pazarot, visinata na kupovnite i proda`nite ceni i brojot na izvr{enite transakcii. Analogno na toa, site odluki se porealen odraz na momentalnite uslovi na pazarot, a cenite se formiraat spored momentalnata ponuda i pobaruva~ka. Ovie pazari, isto taka, garantiraat promptno izvr{uvawe na nalozite po pazarni ceni i nepre~eno trguvawe. Seto ova e ososbeno va`no za {pekulativnite investitori.

• Glavniot nedostatok na ovie pazari e nivnata pogolema izloènost na razni manipulacii i zloupotrebi. Ova osobeno doa|a do izraz koga registriraweto na vremeto na primaweto na nalozite i pravilata {to go odreduvaat prioritetot vo trguvaweto ne se dovolno precizni, a odnesuvaweto na pazarnite posrednici ne se kontrolira na soodveten na~in. Dvata modeli za trguvawe moàt i da se kombiniraat. Na primer, call pazarot moè da se koristi za akcii, so koi nema mnogu trguvawe i za akcii za koi {to redovno se akumuliraat pove}e nalozi pred otvoraweto na berzata.

• Kontinuiraniot pazar, po pravilo, se upotrebuva za akcii so golema ili umerena likvidnost (akcii koi redovno se trguvaat). Za transakciite so mnogu golemi koli~ini na akcii, prepora~livo e da se koristat pomalku formalni sistemi za trguvawe {to }e ovozmo`at pove}e pregovara~ki prostor za dvete dogovorni strani (blok transakcii). Golemite zdelki zna~at golemi pari, niv gi pravat golemite igra~i na pazarot, a problemite tie sakaat da gi re{avaat malku posporo i pospecifi~no.

Formirawe (otkrivawe) na cenata na hartiite od vrednost

• Spored na~inot na “otkrivawe” na cenata na hartiite od vrednost moè da se razlikuvaat dva modela na trguvawe:

• “pazari pridviùvani od nalozi” (order driven markets) i

• “pazari pridviùvani od ceni” (quote driven markets).

Pazari pridvi`uvani od nalozi

• Tradicionalen na~in na trguvawe na berzite e aukcijata. Berzite kade {to se primenuva aukciskiot model na trguvawe se nare~eni “pazari pridvi`uvani od nalozi” (order driven markets).

• Aukcijata pretstavuva istovremeno javno objavuvawe na cenite {to gi nudat i prodava~ite i kupuva~ite. Najkonkretno, na berzite toa podrazbira deka brokerite gi objavuvaat nalozite {to gi primile od svoite klienti po odnapred specificirani ceni ili uslovi i dokolku kupovnite i proda`nite ceni se usoglasat, se realiziraat berzanski transakcii.

• Karakteristi~no kaj ovoj na~in na trguvawe e deka prete`no na site berzi so vakva organizaciona postavenost na sistemot na trguvawe dominiraat brokerite. Ulogata na brokerite koi {to za klienti imaat kupuva~i, e da najdat soodvetni prodava~i i obratno. Vakvoto nao|awe mo`e da se slu~i i na berzanskiot parket po pat na izvikuvawe ili preku kompjuterskiot sistem ili na dvata na~ini. Brokerite ostvaruvaat profit taka {to napla}aat provizija na svoite klienti za izvr{enite uslugi.

Pazari pridvi`uvani od ceni

• Na nekoi berzi trguvaweto se odviva so pomo{ na oficijalni “kreatori na pazarot” (market mejkeri). Tie berzi se poznati pod imeto pod imeto “pazari pridvi`uvani od ceni” (quote driven markets). Ulogata na market mejkerite na ovie berzi e definirana kako inicirawe i upravuvawe so procesot na kontinuirano “nudewe” na ramnote`nata cena za opredelena hartija od vrednost vo forma na ponuden cenoven raspon (“kupuvam akcii od dru{tvoto A po cena od 1000 denari”- “prodavam po 1020 denari”) i soodvetno reagirawe na “odgovorite” koi pazarot gi dava na ponudenite ceni.

• Market mejkerite imaat formalen dogovor so organizatorot na pazarot (berzata) i se odgovorni za odr`uvawe na likvidnosta i redovnosta na trguvaweto so hartiite od vrednost, koi im se dodeleni. Market mejkerite na Londonskata berza i na amerikanskiot NASDAQ se obvrzani sekoga{ da objavuvaat dve ceni.

• Ulogata na market mejkerot e da kupuva i da prodava hartii od vrednost pod sekakvi pazarni uslovi. Market mejkerot sekoga{ licitira kupovna i proda`na cena i preku taa razlika vo cenite i samiot profitira. Kupuva~ite i prodava~ite seu{te imaat brokeri koi trguvaat vo nivno ime, no namesto da se obidat da najdat soodvetna sprotivna strana, tie ja dogovaraat transakcijata so market mejkerot. Brokerite ostvaruvaat profit so naplatuvawe na provizija na svoite klienti.

• Eden pazar na hartii od vrednost koj {to uspe{no funkcionira, treba da ima sistem na trguvawe so pomo{ na koj }e se utvrduvaat takvi, koi {to }e:

• gi maksimiziraat brojot na transakciite;

• reagiraat soodvetno na promenite vo pazarnoto okru`uvawe;

• bidat stabilni na sreden rok bez pregolemi fluktuacii; i

• vospostavuvaat sli~ni ceni za site hartii od vrednost so sli~ni karakteristiki.

• Procesot na odreduvawe na pazarnata ramnote`na cena (market equilibrium price) e mo`ebi najva`nata, no i najte{ko razbirlivata funkcija na site sistemi za trguvawe so hartii od vrednost. Odreduvaweto na cenite zavisi od na~inot na dizajnirawe na sistemot za trguvawe i od stepenot na pazarnata konsolidacija, (ne) postoeweto i aktivnosta na market mejkerite, kako specifi~en vid u~esnici na pazarot, na~inot na kotirawe na cenite na pazarot i upotrebuvanite vidovi na nalozi za trguvawe, transparentnosta na informaciite, operativnite tro{oci i stapkata na rast na pazarot.

• Sekako, u~esnici na pazarot se i investitorite. Generalno zemeno, investitorite mo`at da bidat podeleni vo dve kategorii, so toa {to eden investitor ne mora sekoga{ da bide zadol`itelno klasificiran ili vo ednata ili vo drugata kategorija. Vo prvata kategorija spa|aat dolgoro~nite investitori, koi kupuvaat akcii vo o~ekuvawe na porast na cenata na akciite i poradi dividendata {to istite ja nosat, odnosno ovie investitori gi ~uvaat akciite podolg vremenski period.

• Vo vtorata kategorija se kratkoro~nite investitori, poznati i kako “{pekulanti”, koi {to kupuvaat i prodavaat vo o~ekuvawe na mali cenovni fluktuacii, odnosno ovoj tip na investitori gi dr`at akciite vo svoj posed relativno kratko vreme. Ovie investitori naj~esto se narekuvaat dileri. Dokolku vakvite aktivnosti se izvr{uvaat soglasno oficijalniot dogovor so berzata, stanuva zbor za market mejkeri, a dokolku toa go pravat samo vodej}i smetka za svoite interesi, zboruvame za dileri.

• Vo sekoj slu~aj, i ednite i drugite igraat klu~na uloga vo odreduvaweto na cenata i stabilizacijata na pazarot. Site tie aktivno vr{at kupoproda`ba na hartiite od vrednost vo svoe ime i za svoja smetka, brzo reagiraj}i na o~ekuvanite promeni na cenite ili promenata na agregatnata ponuda i pobaruva~ka. Sosema sprotivno, brokerite kupuvaat ili prodavaat samo za smetka na krajnite investitori. Vo nekoi zemji postojat i t.n. brokeri/dileri koi go pravat i ednoto i drugoto.

• Na berzite kade {to ne postojat formalni market mejkeri, dilerite iako neoficijalno, igraat mnogu va`na uloga. Tie se obiduvaat da zarabotat preku kupuvawe na akcii, sekoga{ koga privremeniot vi{ok na ponudeni akcii predizvikuva namaluvawe na cenite, t.e. preku prodavawe na akcii, sekoga{ koga privremeniot vi{ok na pobaruva~kata predizvikuva zgolemuvawe na cenite. Tie ja koristat prednosta od tekovnata neramnote`a pome|u ponudata i pobaruva~kata na opredeleni akcii i se obiduvaat da ostvarat profit preku kupuvawe po poniska cena i prodavawe po povisoka cena. Osven profitot {to taka go ostvaruvaat, tie istovremeno deluvaat i na stabilizirawe na pazarot. Berzite ~ii sistemi za trguvawe go onevozmo`uvaat u~estvoto na dilerite ili drugi kratkoro~ni {pekulanti, se soo~uvaat so golemi i neprijatni fluktuacii na cenite.

• Dobro dizajniraniot sistem za trguvawe, osven negovata osnovna uloga, a toa e spojuvaweto na kupuva~ite i prodava~ite na pazarot, ostvaruva i drugi zna~ajni funkcii, kako {to se:

• vospostavuvawe (otkrivawe) na pazarnata cena (price discovery) – sistemite za trguvawe treba da ja utvrdat cenata koja {to ja uramnote`uva agregatna ponuda i pobaruva~ka za sekoja poodelna hartija od vrednost na pazarot;

• stabilizacija na pazarot (market stabilization)-golemiot obem na trguvawe na pazarot (likvidnost) i u~estvoto na zna~aen broj na soodvetno kapitalizirani i dobro informirani dileri koi {to se podgotveni da „vlezat” vo kratkoro~ni {pekulativni potfati, pridonesuvaat cenite na pazarot da bidat daleku popredvidlivi i postabilni, otkolku pazarot da bide rakovoden od bezbroj mali investitori koi {to krevaat panika na sekoja glasina. Sistemite za trguvawe treba da se dizajniraat na takov na~in {to nema da gi potisnuvaat ovie aktivnosti, tuku naprotiv, }e gi pottiknuvaat;

• nadgleduvawe na pazarot (market surveillance) –sistemite za trguvawe moàt da se upotrebat za kontrolirawe i nadgleduvawe na trguvaweto na pazarot i so samiot toj fakt da gi za{titat u~esnicite na pazarot od eventualni zloupotrebi i manipulacii; i

• odrùvawe na soodveten kvalitet na funkcionirawe na pazarot (quality certification) – preku postavuvawe na soodvetni uslovi za ~lenstvo vo berzite i procedurite za kotirawe na hartiite od vrednost, sistemite za trguvawe moàt da obezbedat minimalni standardi vo raboteweto na posrednicite na pazarot (~lenkite na berzite), kako i da go garantiraat kvalitetot na hartiite od vrednost so koi se trguva.

Makedonska berza na hartii od vrednost

• Makedonskata berza be{e osnovana za da obezbedi:• organiziran pazar, kade mo`e javno da se trguva so dolgoro~ni

hartii od vrednost, zasnovani vrz pogodni i sigurni informacii;

• efikasen pazar na kapital, koj }e go pottiknuva stopanskiot razvoj vo Republika Makedonija i finansiskata liberalizacija na stopanstvoto;

• diverzifikacija na rizikot kaj potencijalnite investitori i dru{tva;

• za{tita na interesite na investitorite;• pravilna alokacija na sredstvata;• kontrola vo upravuvaweto;• instrumenti na dr`avata za zadovoluvawe na finansiskite

potrebi, ne samo so fiskalni i monetarni sredstva, tuku i so pazarni instrumenti.

• Trguvaweto na Berzata se vr{i na dva pazarni segmenti:

• Oficijalen pazar (Berzanska kotacija); i

• Neoficijalen pazar (Pazar na javno poseduvani dru{tva i Sloboden pazar).

• Uslovite za trguvawe na oficijalniot pazar (berzanska kotacija) se:

• minimum 25% od vkupniot broj na izdadeni akcii na akcionerskoto dru{tvo da se vo racete na javnosta (da ne se vo sopstvenost na direktorite, golemite akcioneri, dr`avata);

• akcionerskoto dru{tvo da ima minimum 200 akcioneri;• nominalniot kapital na akcionerskoto dru{tvo treba da

iznesuva najmalku 2.000.000 Evra;• kotiranoto dru{tvo mora da dostavi i revidirani finansiski

izve{tai za poslednite tri godini;• ne smeat da postojat bilo kakvi ograni~uvawa za prenos na

akciite;• izdava~ot so Prospektot treba da doka`e deka postoi javen inters

za negovata dejnost i negovite akcii }e bidat kotirani;• kotiranoto dru{tvo e obvrzano javno da gi objavuva site cenovno

osetlivi materijalni i finansiski informacii;• dru{tvoto e obvrzano da dostavuva godi{ni revidirani

finansiski izve{tai i kvartalni nerevidirani bilansi na uspeh.

• Neoficijalniot pazar na Berzata ima dva segmenti:• 1. Pazar na javno poseduvani akcionerski dru{tva, e pazarniot

segment na Berzata, na koj se uvrsteni hartiite od vrednost na akcionerskite dru{tva, koi se vodat vo Registerot na Komisijata za hartii od vrednost, odnosno akcionerskite dru{tva koi po osnovaweto izdale hartii od vrednost po pat na javna ponuda ili imaat pove}e od 100 akcioneri i osnovna glavnina pove}e od 1.000.000 Evra. Akcionerskite dru{tva ~ii akcii se trguvaat na Pazarot na javno poseduvani akcionerski dru{tva imaat obvrski za izvestuvawe na javnosta soglasno Zakonot za hartii od vrednost i aktite na Komisijata za hartii od vrednost;

• 2. Slobodniot pazar, e pazarniot segement na Berzata na koj se trguva so site drugi hartii od vrednost, osven onie {to se na berzanska kotacija i Pazarot na javno poseduvani akcionerski dru{tva. Slobodniot pazar e organizirano mesto za trguvawe, na koe ovlastenite u~esnici trguvaat so hartiite od vrednost, soglasno Zakonot za hartii od vrednost i Procedurite za trguvawe na Berzata. Za trguvawe na Slobodniot pazar na Berzata potrebno e samo podnesuvawe na oficijalna prijava za trguvawe na odredena akcija od strana na ~lenka na Makedonskata berza, vo ime na bilo koj investitor.

• Soglasno Zakonot za hartii od vrednost, site transakcii so hartii od vrednost vo RM do krajot na 2005 godina mora da se realiziraat na Neoficijalniot pazar na Makedonskata berza.

• Osnovnite razliki pome|u dvata pazarni segmenti na Makedonskata berza se:

• Berzata so kotiranite kompanii na Oficijalniot pazar vospostavuva dogovoren odnos, odnosno potpi{uvaat me|useben Dogovor za kotacija, so koj me|u drugite odredbi, se predviduvaat obvrski za kotiranite dru{tva da obelodenuvaat informacii nameneti za investitorite i javnosta;

• So akcionerskite dru{tva, ~ii akcii se trguvaat na Neoficijalniot pazar, Berzata ne vospostavuva formalen odnos i ovie dru{tva nemaat obvrska da dostavuvaat bilo kakvi informacii do Berzata. Sepak, istite dru{tva treba da gi ispolnuvaat obvrskite za objavuvawe na finansiski izve{tai koi proizleguvaat od zakonot za hartii od vrednost i Zakonot za trgovski dru{tva.

Sistemot za trguvawe na Makedonskata berza na

dolgoro~ni hartii od vrednost• Po~nuvaj}i od 25.04.2001 godina, trguvaweto na

makedonskata berza AD Skopje se odviva elektronski, so pomo{ na Berzanskiot Elektronski Sistem za Trguvawe – BEST.

• BEST e informacionen sistem, koj {to so pomo{ na soodvetna kompjuterska poddr{ka ovozmo`uva:

• vnes, promeni, zadr`uvawe i povlekuvawe na nalozite za trguvawe;

• avtomatsko usoglasuvawe na nalozite za trguvawe i sklu~uvawe na berzanski transakcii;

• nadzor vrz nalozite za trguvawe i sklu~enite berzanski transakcii;

• pregled na informaciite za realiziranite transakcii i za kotiranite, odnosno prijavenite hartii od vrednost za trguvawe na Berzata.

• BEST sistemot ovozmoùva t.n. “dale~insko trguvawe”, odnosno ~lenkite na Berzata moàt da trguvaat direktno od svoite delovni prostorii i se bazira na sistemot na nalozi, soglasno modelot na kontinuirano naddavawe i upotreba na metodot na kompjutersko usoglasuvawe na cenite na hartiite od vrednost.

• Od aspekt na anonimnosta vo trguvaweto (dali brokerite za vreme na trguvaweto moàt da vidat koj gi dal drugite nalozi vo sistemot i koj gi sklu~il drugite transakcii), BEST gi poddrùva site mo`ni varijanti (anonimnost na nalozite i transakciite, anonimnost samo na nalozite, anonimnost samo na transakciite i kompletna neanonimnost i na nalozite i na transakciite). Momentalno, trguvaweto preku BEST e kompletno neanonimno, odnosno brokerite gi gledaat site mo`ni podatoci.

• Vnes na nalozi za kupuvawe ili prodavawe na opredelena hartija od vrednost vo BEST sistemot, odnosno sklu~uvawe na berzanski transakcii im e dozvolen edinstveno na ovlastenite brokeri na ~lenkite na Berzata. Ovlasteni brokeri na ~lenkite na Berzata se lica koi imaat poloèno stru~en ispit za rabotewe so hartii od vrednost vo organizacija na Komisijata za hartii od vrednost na Republika Makedonija i ispitot za brokeri vo organizacija na Berzata. Ovlastenite brokeri moàt da trguvaat preku BEST sistemot samo vo ime na edna ~lenka na Berzata.

• Od aspekt na specificirawe na cenata na opredelenata hartija od vrednost, nalozite za trguvawe mo`at da se podelat vo dva osnovni vida:

• pazaren nalog- klientot utvrduva cena;

• limitiran nalog – klientot ja utvrduva prifatlivata cena za kupuvawe (najvisokata cena) ili prodavawe (najniskata cena).

Pazaren nalog

• Nalog po pazarna cena e nalog koj se realizira po momentalno najdobrata cena na pazarot. Nalogot za kupuvawe po pazarna cena ja prifa}a momentalno najdobrata proda`na cena {to e registrirana vo BEST sistemot, a nalogot za prodavawe po pazarna cena ja prifa}a momentalno najdobrata kupovna cena {to e registrirana vo BEST sistemot.

Limitiran nalog• Limitiran nalog e nalog so koj se utvrduva cenata po koja

klientot saka da trguva. Limitiraniot nalog za kupuvawe ja utvrduva najvisokata cena, po koja nekoj klient saka da gi kupi hartiite od vrednost. Limitiraniot nalog za kupuvawe moè da se realizira po utvrdenata cena ili po poniska cena. Limitiraniot nalog za prodavawe ja utvrduva najniskata cena po koja nekoj klient saka da gi prodade hartiite od vrednost. Limitiraniot nalog za prodavwe moè da se realizira po utvrdenata cena ili po povisoka cena. ^lenkata na Berzata mora da ja vnese cenata utvrdena vo limitiraniot nalog od strana na klientot vo BEST sistemot vo najkratok moèn rok po prifa}awe na nalogot.

• Pokraj pazarnite i limitiranite nalozi za trguvawe, ~lenkite na Berzata moàt da vnesuvaat vo BEST sistemot i drugi vidovi nalozi i toa:

• nalozi so dopolnitelni uslovi za prikaùvawe i realizacija;• nalozi so dopolnitelni uslovi za rokot na va`nost;• nalozi so specijalni uslovi za realizacija na koli~inata.

• Nalozite so dopolnitelni uslovi za prikaùvawe i realizacija se nalozi vo koi, pokraj zadolìtelnite elementi na nalogot, se vnesuvaat dopolnitelnite elementi na nalogot, se vnesuvaat dopolnitelni elementi vo BEST sistemot {to zna~at dopolnitelni uslovi spored koi se sklu~uvaat transkaciite ili spored koi se prikaùva nalogot na pazarot. Dozvoleni se slednive nalozi so dopolnitelni uslovi za prikaùvawe i realizacija;

• Nalog so ramka- so ednokraten vnes na nalogot vo BEST sistemot se ovozmoùva kupuvawe ili prodavawe na opredelena hartija od vrednost po razli~ni ceni, pri {to se prifa}a sekoja cena vo ramkite na limitot daden od strana na ovlasteniot broker pri vnesot na nalogot. Nerealiziranata koli~ina od nalogot ostanuva vo BEST sistemot po cenata po koja e vnesen nalogot so ramka.

• Nalog so ramka so otstranuvawe na nerealiziranata koli~ina(nalog “izvr{i ili otkaì”) – so ednokraten vnes na nalogot vo BEST sistemot se ovozmoùva kupuvawe ili prodavawe na opredelena hartija od vrednost po razli~ni ceni, pri {to se prifa}a sekoja cena vo ramkite na limitot daden od strana na ovlasteniot broker pri vnesot na nalogot. Nerealiziranata koli~ina od nalogot avtomatski se otstranuva od BEST sistemot.

• Nalozi so dopolnitelni uslovi za rokot na va`nost se nalozi vo koi, pokraj zadolìtelnite elementi na nalogot, se vnesuvaat i dopolnitelni uslovi za rokot na va`nost na nalogot. Dozvoleni se slednive nalozi so dopolnitelni uslovi za rokot na va`nost:

• dneven nalog- vaì samo na denot na vnes na nalogot vo BEST sistemot, nerealiziranite dnevni nalozi avtomatski se otstranuvaat od BEST sistemot po negovoto zatvorawe, odnosno pred po~etokot na sledniot den na trguvawe;

• otvoren nalog- vaì od momentot na vnes vo BEST sistemot dodeka ne se realizira ili dodeka ne se otstrani od strana na ~lenkata na Berzata {to go vnela vo BEST sistemot. Otvoreniot nalog vaì najmnogu 180 kalendarski dena od denot na vnes vo BEST sistemot, odnosno od poslednata promena na nalogot ili od denot na potvrduvawe na nalogot.

• Nalog so va`nost do odreden datum- vaì od momentot na vnes vo BEST sistemot dodeka ne se realizira, odnosno ne se otstrani od strana na ~lenkata na Berzata {to go vnela ili do odreden datum. Nalogot so va`nost do odreden datum moè da vaì najmnogu 180 kalendarski dena od denot na vnes vo BEST sistemot, odnosno od poslednata promena na nalogot ili od denot na potvrduvawe na nalogot.

• Nalozi so specijalni uslovi za realizacija na koli~inata se nalozi vo koi, pokraj zadolìtelnite elementi na nalogot, se vnesuva i minimalnata koli~ina na hartii od vrednost so koja moè da se sklu~i transakcija.

• Postojat tri vida nalozi so specijalni uslovi za realizacija na koli~inata i toa:

• se ili ni{to – nalog koj moè da se realizira samo dokolku se istrguva celokupnata koli~ina na hartii od vrednost na koja glasi nalogot;

• minimalna koli~ina za edna transakcija – nalog so koj se sklu~uva transakcija so koli~ina koja e ednakva ili pogolema od minimalnata koli~ina opredelena od ~lenkata na Berzata. Ostatokot od nalogot potoa se transformira vo limitiran nalog so ili bez skriena koli~ina;

• minimalna koli~ina za site transakcii – nalog so koj sekoja transakcija se sklu~uva so koli~inata koja e ednakva ili pogolema od minimalnata koli~ina odredena od ~lenkata na Berzata. Dokolku preostanata koli~ina vo nalogot e pomala od minimalnata koli~ina na nalogot, nalogot avtomatski se menuva, taka {to minimalnata koli~ina stanuva preostanatata koli~ina.

• Trguvaweto na Berzata se odviva ~etiri pati nedelno – sekoj raboten den od ponedelnik do ~etvrtok, od 09:00 do 12:00 ~asot. Trguvaweto na Berzata preku BEST sistemot za kotiranite hartii od vrednost se odviva vo dve fazi i toa:

• faza na fiksing (sozdaden pazar): od 09:00 do 10:00 ~asot, BEST sistemot gi procesira site vneseni nalozi za trguvawe i ja utvrduva t.n. po~etnata cena za sekoja hartija od vrednost spored odnapred utvrden algoritam;

• faza na trguvawe (kontinuiran pazar): od 10:00 do 12:00 ~asot ovlastenite brokeri mo`at kontinuirano da vnesuvaat novi nalozi vo BEST i/ili da gi menuvaat nerealiziranite nalozi od fazata pred po~etok, pri {to BEST avtomatski gi usoglasuva nalozite i sklu~uva berzanski transakcii, kako rezultat na identi~nosta na uslovite vo nalozite (pred se, cena i koli~ina).

• So nekotiranite hartii od vrednost so koi se trguva na Berzata trguvaweto se odviva samo so pomo{ na fazata na fiksing, koja za ovie hartii od vrednost trae od 09:00 do 12:00 ~asot.

• Vo ramkite na BEST e intergiran poseben modul za modificirana klasi~na aukcija, so posredstvo na koja {to na Berzata se trguvaat paketite na akcii, udeli i pobaruvawa vo sopstvenost na dràvata. Ovie javni berzanski aukcii se odrùvaat na Berzata sekoj raboten petok od 09:30 do 12:30 ~asot.

• Cenite na hartiite od vrednost vo BEST se formiraat slobodno, spored ponudata i pobaruva~kata. Odborot na direktori na Berzata moè so posebna odluka da utvrdi cenovni limiti vo koi {to moàt da fluktuiraat cenite na opredeleni hartii od vrednost. Momentalno postojat cenovni ograni~uvawa za dvièweto na cenite na kotiranite hartii od vrednost vo raspon od +/- 10% od prose~nata cena od prethodniot den na trguvawe za opredelena hartija od vrednost.

• Berzata zadolìtelno izgotvuva dnevna oficijalna lista po zavr{uvaweto na sekoj den na trguvawe. Listata ja proveruva i potpi{uva lice ovlasteno od strana na izvr{niot direktor na Berzata. Soodvetni korekcii vo listata mora da se napravat vo slu~aj na gre{ka vo registriraweto i presmetkata na cenite, odnosno vo slu~aj na pe~atarska gre{ka.

• Oficijalnata dnevna lista gi sodr`i slednite podatoci:

• hartija od vrednost;• zavr{nata prose~na cena;• procentualna promena na zavr{nata prose~na cena od

toj den na trguvawe vo odnos na zavr{nata prose~na cena od prethodniot den na trguvawe;

• poslednata ponudena kupovna cena;• poslednata ponudena proda`na cena;• najvisokata cena na trguvawe;• najniskata cena na trguvawe;• poslednata cena na trguvawe;• istrguvana koli~ina na hartii od vrednost;• promet vo denari;• promet vo denari, namalen za realiziranite blok i

vkrsteni transakcii.

• Vo oficijalnata dnevna lista na Berzata, pokraj navedenite podatoci, mo`at da se objavuvaat i soodvetni berzanski indeksi. Po realizacijata na dobieniot nalog od klientot i sklu~uvaweto na berzanskata transakcija, ~lenkata na Berzata mora bez odlagawe, a najdocna sledniot raboten den po denot na trguvawe, da dostavi do klientot izve{taj za site detali vo vrska so sklu~enata transakcija.

Utvrduvawe i poramnuvawe na transakciite sohartii od vrednost

• Za da se obezbedi celosna realizacija na berzanskite transakcii mora da postoi soodvetna infrastruktura preku koja }e se vr{i procesirawe i obrabotka na ovie transakcii. [to e najva`no, ovaa infrastruktura treba da obezbedi maksimalna sigurnost na investitorite. Toa e pri~inata za formirawe na specijalizirani institucii na pazarot na hartii od vrednost za izvr{uvawe na procesot na utvrduvawe i poramnuvawe, ~uvawe i evidencija na hartiite od vrednost (klirin{ki dru{tva, klirin{ko-depotni dru{tva, depotni dru{tva, centralni depozitari na hartiite od vrednost). Nivnata zada~a se sostoi vo toa da pomognat vo odr`uvaweto na sigurnosta i stabilnosta na pazarite na hartii od vrednost, po pat na razvivawe na detalni postapki za obrabotka na ve}e sklu~enite transakcii, so krajna cel da se zgolemi efikasnosta, da se minimizira rizikot i da se namali cenata koja ja pla}aat investitorite. Ovie institucii igraat glavna uloga na pazarite na kapital i ovozmo`uvaat niven brz razvoj i ekspanzija.

• Kaj hartiite od vrednost, pod kliring se podrazbira proces na identifikacija na hartijata od vrednost so koja se trguvalo, na dogovorenite strani koi {to trguvale, kako i na drugite elementi: vidot na hartijata od vrednost, istrguvanata koli~ina i cena. Makedonskiot termin za ovaa postapka e „utvrduvawe”. Kako kliring se smeta i pari~niot del na pari~noto poramnuvawe.

• Koga trguvaweto se vr{i na parket, eden od brokerite mora da gi dostavi podatocite za sklu~enata transakcija do berzata ili pak, toa mora da go napravat i dvata brokera. Po izvesno vreme i dvete strani mora da ja potvrdat validnosta na transakcijata, t.e. to~nosta na podatocite koi gi prezentira berzata. Razli~nite pazari se razlikuvaat vo na~inot na rabota, no principot e glavno ist – do krajot na denot site trguvawa mora da se usoglasat so site proda`bi.

• Na onie berzi, pak, na koi nalozite avtomatski se usoglasuvaat (kade {to postoi elektronski sistem), brokerite ne treba da dostavuvaat detali za transakciite. Sepak, brokerite i na dvete strani moraat da gi proverat podatocite za transakcijata koi gi objavuva berzata (nejziniot elektronski sistem), za da se uverat i da potvrdat deka se e vo red.

• Pod poramnuvawe (settlement) se podrazbira konkretno ispolnuvawe na obvrskite na dogovornite strani koi proizleguvaat od sklu~enata transakcija, odnosno procesot na izvr{uvawe na pla}aweto od strana na kupuva~ot i dostavuvawe na opredelena hartija od vrednost od strana na prodava~ot. Krajna zavr{nica na ovoj proces, iako ne i integralen del na poramnuvaweto razbrano vo potesna smisla kako izvr{uvawe na dogovornite obvrski pome|u brokerot-kupuva~ i brokerot – prodava~, e i krajnata preregistracija na sopstvenosta na hartiite od vrednost od eden na drug sopstvenik.

• Postojat dva na~ini za poramnuvawe na berzanskite transakcii – bruto poramnuvawe (gross settlement) i neto poramnuvawe (net settlement).

• Kaj bruto poramnuvaweto, poramnuvaweto se vr{i vrz osnova na sekoja poedine~na transkacija. Na primer, ako eden broker sklu~i 5 transakcii so drug broker za istiot vid na akcii, }e se izvr{at 5 poramnuvawa pome|u niv. Kaj neto poramnuvaweto, poedine~nite transkacii ne se poramnuvaat sekoja posebno. Namesto toa, kupuvawata i proda`bite se balansiraat i se poramnuva samo saldoto, bez ogled na toa kolku transakcii se vo pra{awe.

• Navremeniot i sigurniot proces na utvrduvawe i poramnuvawe na sklu~enite transakcii e vitalna komponenta za eden stabilen i moderen pazar na kapital. Eventualniot vremenski jaz pome|u izvr{uvaweto i poramnuvaweto na transakciite so hartii od vrednost gi izlo`uva dvete strani (i kupuva~ot i prodava~ot) na zna~aen rizik. Ottuka, golemo e zna~eweto na kvalitetno i navremeno utvrduvawe i poramnuvawe na transakciite.

• Vo zavisnost od funkciite koi gi obavuvaat instituciite involvirani vo procesot na poramnuvawe na transakciite so hartii od vrednost, mo`e da se razlikuvaat klirin{ki dru{tva, klirin{ko-depotni dru{tva, depotni dru{tva i centralni depozitari na hartii od vrednost.

• Klirin{kite dru{tva voobi~aeno gi prevzemaat podatocite vo vrska so pobaruvawata i obvrskite na u~esnicite vo berzanskite transakcii (po izvr{enoto utvrduvawe od strana na berzata) i se nadle`ni za kontrola na realizacijata na obvrskite na dvete strani vo berzanskata transakcija (poramnuvawe), kako i za pari~niot del na poramnuvaweto (money settlement) i za delot na poramnuvaweto povrzan so dostavuvaweto na hartiite od vrednost (securities settlement). Za taa cel vo ramkite na samoto klirin{ko dru{tvo, u~esnicite vo procesot na poramnuvawe (neposrednite prodava~i i kupuva~i na berzata –brokeri, dileri, banki) otvoraat smetki za hartii od vrednost i pari~ni smetki. Dokolku klirin{kata ~lenka ima smetka za hartii od vrednost vo klirin{koto dru{tvo (tuka se ~uvaat ili se vodi evidencija za hartiite od vrednost {to se vo sopstvenost na pazarnite posrednici), toa voedno pretstavuva klirin{ko -depotno dru{tvo. Drugata varijanta e depotnoto dru{tvo da e posebna institucija, razli~na od klirin{koto dru{tvo, pri {to e neophodna maksimalna koordinacija vo funkcioniraweto na ovie dve dru{tva.

• Depotnite dru{tva, od aspekt na procesot na poramnuvawe, pred se, se razgleduvaat poradi toa {to klirin{koto dru{tvo i klirin{kite ~lenki imaat otvoreno smetki za hartii od vrednost, vo svoe ime vo depotnoto dru{tvo. Ottuka, prenosot na hartiite od vrednost vo ramkite na poramnuvaweto na berzanskite transakcii se odviva vo depotnoto dru{tvo i toa od smetkite na hartii od vrednost na klirin{kite ~lenki {to dol`at opredeleni hartii od vrednost na smetkite na hartii od vrednost na ~lenkite {to istite hartii od vrednost gi pobaruvaat. Poramnuvaweto na berzanskite transakcii e fokusirano kon toa da obezbedi nepre~eno izvr{uvawe na dogovornite obvrski pome|u neposrednite u~esnici vo transakciite.

• Poramnuvaweto na berzanskite transakcii i vodeweto na evidencija i ~uvawe na izdadenite hartii od vrednost na trgovskite dru{tva se vr{i vo nekoi zemji vo Centralniot depozitar na hartii od vrednost. Ova re{enie e prifateno i vo Republika Makedonija, so {to na edno mesto se vodi evidencija i za izdadenite hartii od vrednost od strana na kompaniite i za sostojbata na smetkite na pari~nite sredstva/hartiite od vrednost na neposrednite akteri na pazarot. Vo razvienite zemji, ova re{enie ne e prifateno. Potrebata od jasno utvrduvawe na procedurite za utvrduvawe i poramnuvawe e nametnata od `elbata rizikot na dvete strani pri sklu~uvawe berzanski transakcii da se svede na minimum. Pritoa, rizikot e pravoproporcionalen so vremeto od momentot na sklu~uvawe na transakcijata do momentot na ispolnuvawe na obvrskite na dvete dogovorni strani. Poradi toa, klu~en element za minimizirawe na rizikot na finansiskite pazari e tokmu vremenskata komponenta. Ottamu, organite nadle`ni za regulacija na berzanskoto rabotewe odnapred go propi{uvaat periodot vo koj sklu~enite zdelki treba da se poramnat, odnosno go propi{uvaat periodot vo koj sklu~enite zdelki treba da se poramnat, odnosno da se ispolant obvrskite i od strana na kupuva~ot i prodava~ot (naj~esto T+3, tri rabotni dena posle denot na trguvaweto).

Trguvawe so hartii od vrednost na Makedonskata berza

• Makedonskata berza AD Skopje e centralno mesto za organizirano trguvawe so hartii od vrednost vo RM. Sistemot za trguvawe na Makedonskata Berza mo`e da go koristat samo nejzinite ~lenki. Trguvaweto na Makedonskata Berza se vr{i spored metodot na kontinuirana aukcija (za kotiranite hartii od vrednost) i spored metodot na sozdaden pazar (fiksing), za hartiite od vrednost na neoficijalniot pazar. Na posebniot pazaren segment na koj se prodavaat dr`avnite rezidualni akcii se primenuva metodot na modificirana klasi~na aukcija.

• Trguvaweto na berzata e celosno elektronsko i toa se odviva preku berzanskiot elektronski sistem na trguvawe po pat na davawe nalozi, koj se narekuva BEST (Berzanski elektronski sistem za trguvawe). BEST e informacionen sistem koj {to, so pomo{ na soodvetna kompjuterska poddr{ka ovozmoùva vnesuvawe, promeni, zadrùvawe i isklu~uvawe na berzanski transakcii, nadzor vrz nalozite za trguvawe i sklu~enite berzanski transakcii, kako i pregled i informacii za trguvaweto so kotiranite hartii od vrednost. Trguvaweto se odviva od prostoriite na ~lenkite na Berzata. Site brokeri od svoite prostorii se elektronski povrzani so berzanskiot centralen server, koj se nao|a vo sedi{teto na Berzata. ^lenkite na Berzata moàt da vnesat vo berzanskiot sistem ili pazaren nalog ili drugi vidovi na limitirani nalozi. Trguvaweto se odviva vrz osnova na avtomatsko usoglasuvawe na nalozite koi se vneseni vo sistemot.

• Cenite na hartiite od vrednost koi se trguvaat na berzata se utvrduvaat slobodno, vrz osnova na ponudata i pobaruva~kata. No, so cel da se za{titat investitorite i da se obezbedat navremeni informacii od kotiranite dru{tva, za kotiranite hartii od vrednost se opredeleni odredeni cenovni ograni~uvawa (+/- 10% od oficijalnata prose~na cena na hartijata od vrednost od prethodniot den na trguvawe). Vo slu~aj koga tekovniot proces na trguvawe na Berzata e zagrozen (ili se prekr{uva fer trguvaweto ili e zagrozen interesot na investitorite), Makedonskata Berza mo`e privremeno da go suspendira trguvaweto so odredena hartija od vrednost. Za vreme na suspenzijata ne smee da se realizira niedno trguvawe so suspendiranata hartija od vrednost.

• Na Berzata se trguva preku BEST sistemot ~etiri pati nedelno (vo rabotnite denovi sekoj ponedelnik, vtornik, sreda i ~etvrtok) od 09:00 do 12:00 ~asot.

• Kotiranite hartii od vrednost na oficijalniot pazar se vklu~eni vo fazata pred trguvawe, odnosno od 09:00 do 10:00 ~asot se trguvaat spored metodot na fiksing, za potoa da zapo~nat so kontinuirano trguvawe, od 10:00 do 12:00 ~asot. So nekotiranite hartii od vrednost na neoficijalniot pazar se trguva isklu~ivo preku fazata na fiksing i toa vo tri kruga od po 1 ~as, so po~etok od 10:00, 11:00 i 12:00 ~asot.

• Vo ramkite na BEST-ot e organiziran i poseben pazaren segment baziran na modificiranata klasi~na aukcija za proda`ba pri privatizacija na rezidualnite hartii od vrednost vo sopstvenost na dràvata i toa, sekoj petok od 09:30 do 12:30 ~asot. Sekoj petok se sproveduvaat {est aukcii, sekoja so traewe od po 20 minuti, organizirani vo dve fazi-prvata faza vo traewe od 5 minuti za projava na interes i 15 minuti za aukcija. Investitorite moè da kupuvaat dràvni rezidualni akcii vo prvata sesija so pla}awe vo gotovina ili vo vtorata sesija so pla}awe so dràvni hartii od vrednost.

• Utvrduvaweto (kliring) i poramnuvaweto na transakciite na Makedonskata Berza go vr{i Centralniot Depozitar za hartii od vrednost AD Skopje (CDHV). Vedna{ po zavr{uvaweto na sekoja sesija na trguvawe na Berzata, podatocite za izvr{enite transakcii avtomatski se transferiraat do CDHV. CDHV vodi evidencija na hartiite od vrednost od site akcionerski dru{tva vo RM vo dematerijalizirana forma. Site ~lenki na Berzata imaat svoi smetki za poramnuvawe na hartiite od vrednost vo CDHV. Gotovinskite smetki za poramnuvawe na ~lenkite na Berzata se otvoreni vo Narodnata Banka na RM. Poramnuvaweto na transkaciite e bazirano na principot isporaka nasproti pla}awe, t.n. DvP (Delivery versus Payment). Toa se sproveduva so bruto poramnuvawe i na hartiite od vrednost i na parite, kombinirano so interno netirawe na stranata na parite. Obvrska na sekoja ~lenka na Berzata e da obezbedi likvidnost pred da zapo~ne krajniot transfer na parite. Peridot na poramnuvawe na hartiite od vrednost e tri rabotni dena po denot na sklu~uvawe na berzanskata transkacija (T+3).

Kotacija

• Pod kotacija na hartii od vrednost na Berza se podrazbira postapkata na vnesuvawe na odredena hartija od vrednost na listata na oficijalniot pazar na Berzata, soglasno Pravilnikot za kotacija na hartii od vrednost. Edna hartija od vrednost mo`e da kotira i da se trguva na oficijalniot pazaren segment samo ako gi ispolnuva uslovite za kotacija na Berzata.

• Samo onie hartii od vrednost koi se isplateni vo celost, koi se slobodno prenoslivi i koi, vo odnos na delovnite aktivnosti na izdava~ot i pravata koi istite gi nosat, gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni od Berzata, mo`e da bidat staveni na kotacija na Berzata.

• Dru{tvoto koe saka da kotira na Berzata, najprvo mora da dostavi barawe za kotacija i soodvetna propratna dokumentacija, od koja se uviduva deka istoto gi ispolnuva zakonskite i berzanskite uslovi za kotacija. Eden od najva`nite dokumenti koj treba da e dostaven kon baraweto za kotacija e Prospektot za kotacija, koj pretstavuva informativen dokument na kotiranoto dru{tvo. Dru{tvoto e dol`no da go objavi Prospektot, koj sodr`i:

• Opis na hartiite od vrednost koi }e kotiraat na Berzata;• Detalen opis na dru{tvoto, negovite osnovni aktivnosti i

negoviot kapital;• Finansiskite podatoci za dru{tvoto, negovata delovna

istorija i rezultatite na rabotewe vo izminatite godini;• Detaleni podatoci za menaxmentot na dru{tvoto;• Imiwata na zna~ajnite akcioneri i procentot na nivnoto

poedine~no u~estvo vo sopstvenosta;• Razvojni perspektivi na dru{tvoto.

Uslovi za kotacija

Akcii Obvrznici

Godini na postoewe 3 3

Revidiranifinansiski izve{tai

Izve{tai za poslednite 3 godini

Izve{tai za poslednite 3 godini

Golemina nakapitalot

2,000,000 EVRA 500,000 EVRA

Procent na hartii odvrednost vosopstvenost najavnosta

25% 25%

Broj na akcioneri Najmalku 20 Najmalku 50

Osnovni barawa za objavuvawe na podatoci

• Vrz osnova na sklu~eniot dogovor za kotacija potpi{an pome|u dru{tvoto i Berzata, kotiranoto akcionersko dru{tvo mora postojano da gi ispolnuva obvrskite za obelodenuvawe na podatoci otkako negovite hartii od vrednost se kotirani na oficijalniot pazar. Sledeweto na ispolnuvaweto na postojanite obvrski za objavuvawe na podatoci e od klu~na va`nost za odr`uvawe na reguliran pazar na hartii od vrednost, na koj se obezbeduva istovremen pristap na informacii za site negovi u~esnici. Izdava~ot na kotiranite hartii od vrednost mora da i ja dostavi na Berzata sekoja informacija koja e pobarana.

• Za da se izbegne sozdavawe na la`en pazar, kotiranoto dru{tvo mora da im ja obelodeni i objavi na akcionerite i po{irokata javnost sekoja cenovno osetliva informacija. Takvata cenovno osetliva informacija mora da bide dostavena do Berzata ne podocna od eden ~as pred objavuvaweto na istata vo javnosta.

• Isto taka, kotiranoto dru{tvo e obvrzano da objavuva finansiski izve{tai od svoeto rabotewe. Dru{tvoto ja dostavuva do Berzata svojata revidirana godi{na presmetka, vo rok od tri meseci od zavr{uvaweto na finansiskata godina za dru{tvoto, odnosno vo rok od edna nedela, otkako godi{nata presmetka e usvoena na nivnoto godi{no akcionersko sobranie. Dru{tvoto dostavuva do Berzata i kvartalni nerevidirani bilansi na uspeh, vo rok od eden mesec po negovoto izgotvuvawe.

Objavuvawe na podatoci povrzani so delovnoto rabotewe

• Kotiranoto akcionersko dru{tvo mora bez odlo`uvawe da ja izvesti javnosta za slednite aktivnosti koi se od cenovno-osetliva priroda:

• bilo kakvi pozna~ajni unapreduvawa na svoite aktivnosti, a koi ne i se poznati na javnosta i koi mo`e da vlijaat na cenata na kotiranata hartija od vrednost;

• bilo koja odluka koja bi go izmenila generalniot karakter ili prirodata na delovnite aktivnosti na kotiranoto dru{tvo ili na grankata;

• ukinuvawe na klu~nata aktivnost koja }e predizvika promena na generalnata delovna aktivnost na izdava~ot na hartii od vrednost;

• zna~ajni promeni na pazarnata pozicija na izdava~ot na hartii od vrednost koja e posledica na bilo kakvi nevoobi~aeni okolnosti;

• zna~ajni promeni vo upravuvaweto na izdava~ot na hartii od vrednost i na telata za upravuvawe.

Objavuvawe na podatoci povrzani so kapitalot

• Kotiranoto akcionersko dru{tvo mora bez odlagawe da gi objavi slednive podatoci, koi se povrzani so negoviot kapital:

• bilo kakvo zgolemuvawe ili namaluvawe na svojot akcionerski kapital;

• bilo koi najaveni promeni vo svojata kapitalna struktura, vklu~uvaj}i ja i strukturata na svoite kotirani hartii od vrednost;

• vo slu~aj koga dru{tvoto ima kotirano dol`ni~ki hartii od vrednost, bilo koe novo pozajmuvawe, a osobeno bilo koe garantirawe;

• bilo kakva promena vo pravata koi se odnesuvaat na odredena klasa na kotirani hartii od vrednost (vklu~uvaj}i ja i bilo koja promena na uslovite za kredit ili kamatnite stapki na dol`ni~kite hartii od vrednost);

• bilo kakva ponuda za otkup.

Zna~ajni promeni vo finansiskata sosotojba na izdava~ot na hartii od vrednost

• Kotiranoto dru{tvo e dol`no da gi dostavi bez odlagawe slednive podatoci povrzani so promenite vo svojata finansiska sostojba:

• nepredvideno zna~ajno namaluvawe na zarabotkite, zna~ajni zagubi ili zna~aen porast na zarabotkite;

• informacii za profitot, odnosno izvestuvawe deka predvidenata profitna dinamika ne korespondira so sega{nite aktivnosti;

• zna~ajno namaluvawe na dividendite;• dividenden kalendar (data na dividenda, data bez

dividenda, rok na isplata).

Objavuvawe na finansiski izve{tai

• Kotiranoto dru{tvo e dol`no da dostavi:

• Revidirani finansiski izve{tai (bilans na sostojba, bilans na uspeh, izve{taj za gotovinskite tekovi i izve{taj za promena na kapitalot);

• Mislewe od revizorite.

• Kotiranoto dru{tvo e dol`no da dostavi i tromese~en nerevidiran bilans na uspeh. Dokolku izdava~ot ima mnozinsko u~estvo vo drugo dru{tvo, se podgotvuva konsolidiran godi{en bilans i izve{taj za upravuva~kite i drugi aktivnosti na grupata dru{tva. Godi{nite smetki se sostaveni od smetkovodstveni (revizorski) izve{tai i objasnuvawa dadeni kon niv.

• Objasnuvawata na smetkovodstvenite (revizorski) izve{tai sodràt:• Informacii za metodite, koi se koristeni pri procenka na elementite

na smetkovodstvenite izve{tai;• Izdvojuvawe na grupni podatoci od smetkovodstvenite izve{tai, preku

koi }e se obezbedi nivno polesno razbirawe i analiza;• Podatoci za rabotata na stranskite filijali.• Smetkovodstveniot (revizorski) izve{taj mora:• da gi sodrì i finansiskite izve{ati za poslednite tri (dve) godini;• da e podgotven od strana na nezavisni smetkovoditeli (revizori);• da sodrì informacii vo pogled na zarabotkite (profitot) i zagubite,

sredstvata i obvrskite i promenite vo finansiskite pozicii vo soglasnost so me|unarodnite smetkovodstveni standardi;

• da sodràt revizorsko mislewe za toa dali izve{tajot dava vistinita i realna slika za finansiskite raboti koi gi sodrì.

• Vo Prospektot, sekoja informacija ili predviduvawe vo zbirnite statisti~ki podatoci mora da bide usoglasena so revizorskite podatoci. Vo Prospektot mora jasno da se navede izvorot na poedine~nite brojki koi se odnesuvaat na istoriskite, predvidenite ili procenetite informacii, odnosno od kade se istite koristeni i kade mo`e da se najdat.

• Godi{niot izve{taj mora da ja prika`e sostojbata na dru{tvoto vo poslednata delovna godina, site zna~ajni nastani koi se slu~ile po periodot od krajot na delovnata godina do denot na podnesuvaweto na godi{niot izve{taj i predviduvawe za idnite perspektivi na dru{tvoto.

Funkcionirawe na brokerskite ku}i

• Brokerska ku}a se osnova za da gi vr{i slednite raboti:• primawe i izvr{uvawe na nalozi od investitorite {to se

odnesuvaat na kupuvawe i proda`ba na dolgoro~ni hartii od vrednost, vo ime i za smetka na klientot;

• trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost vo svoe ime i za svoja smetka;

• rakovodewe so finansiskiot imot za smetka na klienti;• organizirawe, podgotvuvawe i otkup na novoizdadeni

dolgoro~ni hartii od vrednost;• sovetuvawe na klientite pri izdavawe i trguvawe so dolgoro~ni

hartii od vrednost;• sovetuvawe na klientite pri izdavawe i trguvawe so dolgoro~ni

hartii od vrednost.

• Brokerskata ku}a koja saka da se zanimava so primawe i izvr{uvawe na nalozi od investitorite {to se odnesuvaat na kupuvawe i proda`ba na dolgoro~nite hartii od vrednost, vo ime i za smetka na klientot, kako i so sovetuvawe na klientite pri izdavawe i trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost, mora da ima osnovna glavnina od najmalku 75.000 Evra, vo denarska protivvrednost po sreden kurs na Narodna banka na RM na denot na izdavaweto na odobrenie za rabota.

• Brokerskata ku}a koja saka da se zanimava pokraj so primawe i izvr{uvawe na nalozi od investitorite {to se odnesuvaat na kupuvawe i proda`ba na dolgoro~ni hartii od vrednost, vo ime i za smetka na klientot, sovetuvawe na klientite pri izdavawe i trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost i so rakovodewe so finansiskiot imot za smetka na klienti, mora da ima osnovna glavnina od najmalku 150.000 Evra.

• Brokerskata ku}a koja saka da se zanimava so trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost vo svoe ime i za svoja smetka, rakovodewe so finansiskiot imot za smetka na klienti, organizirawe, podgotvuvawe i otkup na novoizdadeni dolgoro~ni hartii od vrednost, sovetuvawe na klientite pri izdavawe i trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost, mora da ima osnovna glavnina od najmalku 500.000 Evra.

• Likvidniot kapital na brokerskata ku}a vo sekoj moment mora da iznesuva najmalku 15.000 Evra, dokolku gi izvr{uva dejnostite na primawe i izvr{uvawe na nalozi od investitorite {to se odnesuvaat na kupuvawe i proda`ba na dolgoro~ni hartii od vrednost, vo ime i za smetka na klientot i sovetuvawe na klientite pri izdavawe i trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost. Dokolku pokraj ovie dejnosti brokerskata ku}a gi izvr{uva i dejnostite na rakovodewe so finansiskiot imot za smetka na klienti (rakovodewe so finansiski imot na klientot) potrebno e istata vo sekoj moment da raspolaga so likviden kapital od najmalku 30.000 Evra, dodeka kaj tretiot vid na brokerski ku}i mora vo sekoj moment da iznesuva 50.000 Evra.

• Brokerskata ku}a treba da ostvaruva tri osnovni grupi na aktivnosti koi se vo funkcija na osnovnata dejnost – trguvawe so dolgoro~nite hartii od vrednost:

• marketing;• rabota so hartii od vrednost;• administracija.• Marketing funkcijata e „nu`nost” za sekoja institucija koja

nastojuva da go stavi komitentot vo centarot na vnimanieto, bidej}i Brokerskite ku}i „`iveat” od komitentite. Drugata grupa na aktivnosti ja pretstavuvaat osnovnata funkcija na Brokerskite ku}i preku koja se operacionalizira raboteweto so hartii od vrednost. Preku ovie aktivnosti se ostvaruva trgovijata so hartii od vrednost na Berzata, kako i site propratni evidenciono-informativni dejstvija (priem na nalozi, kontrola, realizirawe na nalozite od brokerite, konfirmirawe i evidencija na transakciite itn.). Tretata grupa na aktivnosti gi opfa}a site op{ti i administrativno –pravni aktivnosti, preku koi se ostvaruva kadrovskata politika, investiciite i odr`uvaweto na imotot na Brokerskata ku}a, pravnite raboti i sl.

Na~in na primawe na nalozi od klientite

• Spored sega{nite pozitivni zakonski propisi i spored procedurite za trguvawe propi{ani od strana na Makedonskata berza, a odobreni od strana na Komisijata za hartii od vrednost, Brokerskite ku}i funkcioniraat na sledniot na~in:

• Zainteresiraniot klient doa|a vo brokerskata ku}a i gi ka`uva svoite nameri.

• Brokerskite ku}i vodat Registar na klienti, kade se evidentiraat mati~nite podatoci na sekoj klient. Vo Registerot na klienti sekoj klient si dobiva po eden broj, koj e edinstven za eden klient.

• Pokraj Registerot na klienti brokerskite ku}i se dol`ni da vodat i Kniga na nalozi na na~in propi{an od Komisijata za hartii od vrednost na Republika Makedonija. Vo Knigata na nalozi se naveduvaat slednite podatoci: broj na nalogot, vid na smetka, ime na klientot, {ifra na klientot, na~in na priem na nalogot, datum i ~as na priem na nalogot, tip na nalogot, vid na nalogot, rok na va`nost na nalogot, {ifra na hartii od vrednost, koli~ina na hartii od vrednost, datum i ~as na povlekuvawe, odbivawe i menuvawe (a, po realiziraweto i: ovlasten broker, datum i ~as na izvr{uvawe na nalogot, realizirana koli~ina na hartii od vrednost, cena na trguvawe i zabele{ka). Ovie podatoci gi pravi i obezbeduva softverot za zadninskoto rabotewe na brokerskite ku}i .

• ^lenkite na Berzata moàt da primat nalog za trguvawe od svoite klienti vo pismena forma ili po telefon. Vo slu~aj na primawe na telefonski nalozi, ~lenkite na Berzata mora vo najkratok moèn rok soodvetno da gi dokumentiraat istite. ^lenkite zadolìtelno gi snimaat razgovorite povrzani so telefonskite nalozi ili ja odbivaat realizacijata na telefonski nalozi.

• Vo slu~aj na primawe na nalozi vo pismena forma, ~lenkite na Berzata moàt da primaat nalozi od svoite klienti samo vo svoite registrirani delovni prostorii, od kade {to moè da se izvr{i realizacija na nalozite vo BEST sistemot. ^lenkite na Berzata moàt da primaat nalozi za trguvawe od klienti i vo drugi svoi delovni prostorii od kade {to ne se vr{i realizacija na nalozite vo BEST sistemot, odnosno moàt da primaat nalozi preku drugi pravni lica, koi vo ime i za smetka na ~lenkite na Berzata primaat nalozi od klienti, isklu~ivo po pismen pat i dokolku klientot li~no dojde vo taa delovna prostorija ili kaj toa pravno lice. Nalogot na klientot se smeta za prifaten koga istiot }e bide primen vo registriranata delovna prostorija na ~lenkite na Berzata od kade {to se vr{i realizacija na BEST nalozite.

Odbivawe na nalozi• Dokolku ~lenki na Berzata odbie da go prifati nalogot na

klientot, klientot mora da bide pismeno izvesten za toa vedna{ po davaweto na nalogot od strana na klientot. Vo izvestuvaweto mora da bidat navedeni pri~inite poradi koi e odbien nalogot.

• ^lenkite na berzata gi vnesuvaat nalozite za trguvawe vo BEST sistemot preku specificirawe na opredelena kupovna ili proda`na cena za konkretna hartija od vrednost. Koga se vnesuva vo BEST sistemot, nalogot dobiva vremenska oznaka koja {to e istovetna so vremeto na vnes vo BEST sistemot.

• BEST sistemot gi podreduva nalozite na toj na~in {to pome|u aktivnite kupovni nalozi, prioritet dobiva aktivniot kupoven nalog so najvisoka cena, dodeka pome|u aktivnite proda`ni nalozi, prioritet dobiva aktivniot proda`en nalog so najniska cena. Dokolku postojat pove}e aktivni nalozi so ista cena (bilo kupovni, bilo proda`ni), prioritet dobiva aktivniot nalog {to e vnesen najrano (koj ima najmala vremenska oznaka).

• Sekoj vnesen nalog za trguvawe vo BEST sistemot vo sekoj moment se nao|a vo soodvetna sistemska sostojba.

• Vnesenite nalozi za trguvawe ili prodavawe vo BEST sistemot moàt da bidat vo slednive sistemski sostojbi:

• aktivna sostojba: eventualno izvr{uvawe na nalozite e vo soglasnost so cenovnite ograni~uvawa;

• neaktivna sostojba: eventualnoto izvr{uvawe na nalozite ne e vo soglasnost so cenovnite ograni~uvawa. BEST sistemot ne dozvoluva izvr{uvawe na nalozi vo neaktivna sostojba:

• zadràna sostojba: nalozite ne moàt da bidat izvr{eni. Nalozite za trguvawe moàt da se zadràt od strana na ~lenkata na Berzata ili od samata Berza. Zadrànite nalozi moàt povtorno da se aktiviraat vo BEST sistemot samo od strana na ~lenkata na Berzata. Po aktiviraweto nalozite dobivaat nova vremnska oznaka i vleguvaat vo aktivna ili neaktivna sostojba.

• otstraneta sostojba: nalozi se otstraneti od BEST sistemot poradi toa {to se izvr{eni, nevalidni od aspekt na rokot na va`nost ili povle~eni od strana na ~lenkata na Berzata ili Berzata.

• ^lenkata na Berzata e dol`na da go zapazi sledniot redosled na izvr{uvawe na dobienite nalozi za trguvawe: 1) nalozi od klienti; 2) nalozi od direktorot, ovlastenite brokeri i drugi slu`benici- vraboteni vo ~lenkata, koi se zavedeni vo knigata na nalozi kako klienti; 3) nalozi na samata ~lenka kako principal.

• Nalozite na klientite za ista hartija od vrednost i so isti uslovi za realizacija, ~lenkata e dol`na da gi izvr{uva spored vremenski redosled po koi {to se primeni i a`urno evidentirani (hronolo{ki).

• Dokolku stanuva zbor za nalog za prodavawe na hartii od vrednost, ~lenkata na Berzata ne smee da zapo~ne so izvr{uvawe na nalogot, dokolku hartiite od vrednost {to se predmet na proda`ba ne se pod kontrola (kaj hartii od vrednost vo dematerijalizirana forma) na ~lenkata i/ili dokolku, ~lenkata vnimatelno ne proverila dali klientot e ovlasten da raspolaga so tie hartii od vrednost, odnosno dali postojat nekakvi ograni~uvawe za raspolagawe so istite od strana na klientot.

• Po isklu~ok od to~ka vo slu~aj na proda`ba na hartii od vrednost {to se kupeni na istiot den na trguvawe, ~lenkata na Berzata mo`e vedna{ da gi prodade hartiite od vrednost.

Osnovni vidovi na nalozi za trguvawe

• Od aspekt na specificirawe na cenata na opredelena hartija od vrednost, nalozite za trguvawe mo`at da se podelat vo dva osnovni vida:

• pazaren nalog- klientot ne utvrduva cena;• limitiran nalog- klientot ja utvrduva

prifatlivata cena za kupuvawe (najvisokata cena) ili prodavawe (najniskata cena).

Drugi vidovi nalozi

• ^lenka na Berzata moàt da gi vensuvaat vo BEST sistemot slednive nalozi za trguvawe so dopolnitelni specijalni uslovi:

• nalozi so dopolnitelni uslovi za prikaùvawe i realizacija: nalog so ramka (R) i nalog so ramka so otstranuvawe na nerealiziranata koli~ina – izvr{i ili otkaì (F);

• nalozi so dopolnitelni uslovi za rokot na va`nost: dneven nalog (D), otvoren nalog (O) i nalog so va`nost do odreden datum:

• nalozi so specijalni uslovi za realizacija na koli~inata: se ili ni{to, minimalna koli~ina za edna transkacija i minimalna koli~ina za site transakcii.

Izve{taj za klientot• Po realizacija na dobieniot nalog od klientot, ~lenkata mora

bez odlagawe, a najdocna sledniot raboten den po denot na trguvawe da dostavi do klientot izve{taj za site detali vo vrska so sklu~enata transakcija. Izve{tajot za klientot gi sodr`i slednite elementi:

• ime i prezime, naziv na klientot;• vreme na sklu~uvawe na transakcijata (datum, ~as i minuta);• datum na poramnuvawe na transakcijata;• vid na transakcija (kupovna ili proda`na);• hartija od vrednost, so koja e sklu~ena transakcijata;• site tro{oci po osnov na sklu~enata transakcija {to pa|aat na

tovar na klientot (provizii, danoci itn.);• potpis na ovlastenoto lice na ~lenkata.

Rakovodewe so operativata na trguvawe

• Pri rakovodewe so operativa na trguvawe od klu~no zna~ewe se:• izlo`enost na rizik• razvivawe na na~ini za nadgleduvawe i kontrola na izlo`enost

na rizik• Koga gi razgleduvame rizicite op{to ima dva vida na rizik:• Rizik pri pozicija na diler - nastanuva koga bankata se javuva

kako diler i trguva za sopstvena smetka. Pri vakvi slu~ai bankata prezema direkten rizik od mo`na zaguba {to se javuva pri pa|awe na cenata na hartiite vo koi investira. So cel da se spe~i pojavata na zaguba od trguvaweto so hartii od vrednost za svoja smetka, bankata postavuva pravila za nadgleduvawe i kontrola na pozicijata, preku utvrduvawe nadle`nosti, limiti i obvski za izvestuvawe.

• Rizik od klientot - nastanuva koga brokerskata ku}a nastapuva kako broker, odnosno kupuva i prodava za smetka na svoite klienti. Pri toa bankata e izlo`ena na dva vida rizik:

• krediten rizik - se javuva dokolku klientot ne uplatil pari za kupuvawe na hartii od vrednost za koi dal kupoven nalog. Vo ovoj slu~aj bankata mo`e da se soo~i so nenaplateno pobaruvawe.

• rizik pri trguvawe - se javuva koga klientot nema da prifati izvr{uvawe na transakcijata.Primer za toa e koga klientot dal nalog za kupuvawe,a poizvr{uvaweto na nalogot cenata na hartijata drasti~no padnala, pa klientot go negira nalogot. Zaradi spre~uvawe na vakvi rizici bankata treba da prima nalog na hartija so proverka na potpisot na klientot, a dokolku nalogot se dobiva po telefon najdobro razgovorot da bide snimen i istoto da go predvidi vo op{tite dogovori so klietot.

Nadgleduvawe i kontrola na izlo`enost na rizik od klientot

• So cel da se namali rizikot {to mo`e da go predizvika klientot, brokerskata ku}a/ bankata prvo {to prevzema e kotrola pri otvoraweto na smetkata za hartii od vrednost. Zna~i pri otvoraweto na smetkata bankata treba da ima izgotveno formular vo koj pokraj drugite podatoci posebno }e treba da se navede:

• brojot na bankarskata smetka na klientot, i• podatoci za liceto od koe e dadena preporakata na

klientot. Ovde stanuva zbor za davawe na preporaka od strana na sopstvenik na ve}e postoee~ka aktivna smetka kaj brokerskata ku}a/ banka.

• Najdobro e sekoja brokerska ku}a/ banka da ima odredeno edno lice koe }e bide odgovorno za davawe na odobrenie za otvorawe na nova smetka, vrz osnova na izvr{enata proverka i kontrola.

• Na ovoj na~in sekoja brokerska ku}a/ banka se osiguruva vo odnos na vistinskiot identitet na klientot, negovata finansiska podobnost za investirawe i sopstvenosta na hartiite {to gi nudi za prodavawe. Vrz osnova na dobienite redovni izve{tai za dvièweto na pazarite i hartiite od vrednost na smetkite na klientite, oddelenieto za trguvawe moè da go zabeleì sekoe neobi~no odnesuvawe koe moè da dovede do zloupotrebuvawe na smetkata. So navremena analiza i pretpazlivost se ovozmoùva spre~uvawe na negativnite vlijanija vrz kompanijata predizvikani od nepoèlnite dejstvuvawa od strana na klientot.

Vidovi smetki na klienti• Za trguvawe so hartii od vrednost klientite otvaraat dva vida

smetki i toa: gotovinski i kreditni. Postojat i drugi vidovi na smetki {to brokerskata ku}a/ bankata mo`e da gi otvara za svoite klienti, a toa se polnopravna i zaedni~ka smetka.

• Gotovinskata smetka e smetka na koja se evidentiraat transakciite {to klientot gi izvr{il so sopstveni sredstva.Klientot preku ovaa smetka vr{i pla}awe za sekoja kupovna transakcija, na datata na poramnuvawe ili so davawe na nalog za kupuvawe na hartii od vrednost. Dokolku brokerskata ku}a ili berzata ne zabranuva "besplatno vozewe" na gotovinskite smetki, nekoi klienti ja koristat ovaa mo`nost i pred poramnuvaweto gi prodavaat hartiite od vrednost {to gi kupile, pa vo slu~aj na ostvaruvawe profit od prodavaweto baraat da im se plati pobaruvaweto, a ako ostvarile zaguba, ja pla}aat samo razlikata pome|u obvrskata i pobaruvaweto. Na Makedonskata berza, spored pravilata ne e dozvoleno klientite da vr{at vakvi transakcii.

• Kreditna smetka e smetka na koja brokerskata ku}a/ banka odobruva kredit na sopstvenikot za kupuvawe na hartii od vrednost. Brokerskata ku}a za pokritie na kreditot bara od klientot da ima hartii od vrednost ~ija pazarna vrednost vo sekoe vreme treba da bide pogolema vo odreden soodnos od pasivnoto saldo na smetkta. Iznosot na pokritieto e propi{ano so zakonot za hartii od vrednost ili od strana na cenralnata banka, so pravilata na berzata i so politikata na brokerskata ku}a/ bankata. Za smetkata se sklu~uva krediten dogovor ili dogovor vo koj se nazna~eni site uslovi i pravila na koi podle`i kreditnata smetka. So Zakonot za hartii od vrednost vo Republika Makedonija ne e predvideno brokerskite ku}i/ bankite da otvaraat kreditni smetki.

• Koga klientite otvoraat kreditna smetka kaj svojot broker/ banka, treba da potpi{at soglasnost so koja brokerot/ bankata dozvoluvaat nivnite akcii kupeni na kredit da im gi pozajmuva na drugi. Tokmu ovoj zajmoven ili hipotekaren kredit im dozvoluva na drugite klienti da prodavaat akcii {to ne gi poseduvaat. Mo`no e zakonot za hartii od vrednost ili berzata da dozvoluva proda`ba bez pokritie, odnosno proda`ba na hartii od vrednost {to prodava~ot gi nema. Prodavaweto akcii koi {to ne se poseduvaat e sprotivna transakcija na voobi~aenata pazarna transakcija. Namesto da se kupuvaat akcii i potoa da se prodavaat, prodava~ite na tu|i akcii prvo prodavaat pozajmeni akcii, a potoa gi pokrivaat, odnosno gi kupuvaat so o~ekuvawe deka }e gi kupat po poniska cena od onaa po koja gi prodale i da ostvarat profit od toa. Ovoj na~in na proda`ba pripa|a vo nadle`nost na kreditnite smetki. So Zakonot za hartii od vrednost vo Republika Makedonija ne e predvideno, a so pravilata na Makedonskata berza ne e dozvoleno da se izvr{uva proda`ba na hartii od vrednost bez pokritie.

• Polnopravna smetka - samoto ime na ovaa smetka ni ukaùva na toa deka stanuva zbor za smetkata na klientot koja brokerskata ku}a/ banka moè da ja koristi so polno pravo i ovlastuvawe bez negova prethodna konsultacija i soglasnost. Za da ne dojde do odredeni nedorazbirawa pome|u klientot i brokerskata ku}a pri otvorawe na ovaa smetka se sklu~uva dogovor vo koj se odreduvaat uslovite pod koi smetkata moè da se koristi za kupuvawe i prodavawe na hartii od vrednost.

• So dogovorot se odreduvaat vidovite hartii od vrednost so koi brokerot moè da trguva. Me|utoa brokerot / bankata nema neograni~eno ovlastuvawe, tuku transakciite treba da gi izvr{uva za da ja ispolni investicinata cel na klientot.

• Pokraj voobi~aenite tro{oci {to se pla}aat klientot treba da plati i nadomest za upravuvawe so smetkata. Pri vodewe na ovie smetki treba posebno vnimanie na brokerskite ku}i / bankite, pa poradi toa e potrebno pri otvoraweto na vakvi smetki da se propi{i minimalen iznos za otvorawe na niv. Brokerskite ku}i / bankite vo Makedonija ne nudat na svoite klienti otvarawe na vakvi smetki.

• Zaedni~ka smetka - ovaa smetka naj~esto ja koristat bra~ni partneri za zaedni~ko vloùvawe vo hartii od vrednost, a prednosta e vo toa {to vo slu~aj na smrt na edniot partner, drugiot moè da gi prodade akciite bez da ~eka vo sudot da se zavr{i ostavinskata postapka. Vakvi smetki ne se koristat vo Makedonija. Vo brokerskite ku}i / bankite postojat finansiski planeri koi imaat za zada~a da ja ocenat finansiskata sostojba na klientite i gi sovetuvaat kako najdobro da gi ispolnat svoite celi. Ovoj {irok pristap, moè da vkluì i sovetuvawe vo vrska so rakovodeweto na tro{ocite na klientite, so cel da ostane prostor za investiciski i {tedni celi.

• Vo praksa poimite "investiciski planeri" i "investiciski sovetnici" se koristat naizmeni~no, bidej}i najgolem del od ovie lica izvr{uvaat funkcii koi se preklopuvaat.

• Investiciskite sovetnici donesuvaat odluki za kupuvawe i prodavawe hartii od vrednost i se griàt nalozite da bidat soodvetno izvr{eni od strana na brokerskata ku}a. Za nivnite uslugi tie dobivaat odreden nadomest. So cel da se spre~i distribucija na informacii koi se la`ni ili naveduvaat na pogre{no mislewe, so zakonski propis treba da se predvidi koi lica moàt da davaat investiciski soveti. Komisijata za hartii od vrednost treba da gi otkriva i kaznuva izmamnicite. Komisijata za hartii od vrednost, postavuva strogi pravila za za{tita od konflikt na interesi vo uslugite {to investiciskite sovetnici gi nudat na javnosta.

• Vo Republika Makedonija, soglasno zakonskite propisi, brokerskite ku}i moàt da vr{at sovetuvawe na klienti pri izdavawe i trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost, {to zna~i deka se licencirani da davaat vakvi uslugi. Ivesticiskite sovetnici po pravilo treba da imaat poloèno stru~en ispit za investicisko sovetuvawe {to e predvideno vo Pravilnikot za na~inot i uslovite za polagawe na stru~en ispit za investicisko sovetuvawe.

SISTEMI ZA TRGUVAWE NA BERZITE...• Tehnologijata za trguvawe so hartii od vrednost na berzite...

Documents

Transcript of SISTEMI ZA TRGUVAWE NA BERZITE...• Tehnologijata za trguvawe so hartii od vrednost na berzite...