SISTEMI OPLAVANJEVANJA V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH

1

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

Univerzitetni študijski program prve stopnje Športna vzgoja

SISTEMI OPLAVANJEVANJA V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH

DIPLOMSKO DELO

MENTOR doc. dr. Jernej Kapus Avtor dela RECENZENT NEJC JURGEC doc. dr. Matej Majerič

Ljubljana, 2016

2

ZAHVALA Rad bi se zahvalil mentorju dr. Jerneju Kapusu za vso strokovno pomoč, ki mi jo je nudil pri nastanku tega diplomskega dela. Prav tako bi se želel zahvaliti recenzentu dr. Mateju Majeriču. Posebna zahvala gre tudi Erasmus študentom Fakultete za šport, ki so mi omogočili dostop do njihovih seminarskih nalog, ki so mi bile v veliko pomoč pri pregledu literature. Ti študentje so Eva Alonso Hulsbos, Santiago de Lis Aguirregomezcorta, Jose Manuel Lojo Fernández, André Filipe Mota Cardoso da Silva, Ricardo Curto Pereira, Denisa Floriánová, Markéta Šívrová, Jiří Jaroš, Veronika Čukanová, Michael Janning in Tabea Wagner. Vsekakor gre največja zahvala moji družini, ki mi je omogočila študij na Fakulteti za šport in me neprestano podpirala pri vseh mojih odločitvah. Prav tako pa se zahvaljujem tudi mojemu dekletu, ki je vedno verjelo vame.

3

Ključne besede: plavanje, sistemi oplavanjevanja, Slovenija, Španija, Velika Britanija, Portugalska, Češka, Slovaška, Nemčija, Avstrija. SISTEMI OPLAVANJEVANJA V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH Nejc Jurgec IZVLEČEK V diplomskem delu smo raziskovali, kakšen sistem oplavanjevanja imamo v Sloveniji, in kakšnega imajo nekatere druge evropske države. Osredotočili smo se predvsem na države srednje in zahodne Evrope. Te države so bile Španija, Portugalska, Velika Britanija, Češka republika, Slovaška, Nemčija in Avstrija. V diplomskem delu smo si postavili več različnih vprašanj. Zanimalo nas je, kakšen program za neplavalce imamo pri nas in kakšnega drugod, kakšen način prilagajanja na vodo imajo in katere didaktične pripomočke uporabljajo pri učenju plavanja, kako imajo organiziran program plavanja v osnovnih šolah in kakšna licenca je potrebna za poučevanje plavanja. Prav tako pa nas je zanimalo, kako je organizirano reševanje iz vode v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah. Za izdelavo diplomskega dela smo pregledali tako slovensko kot tudi tujo literaturo. Smernice za izdelavo diplomskega dela smo dobili s pomočjo seminarskih nalog Erasmus študentov, ki so jih morali narediti pri predmetu Plavanje z osnovami reševanja iz vode 1. Po natančnem pregledu literature smo prišli do zaključka, da so postopki učenja plavanja pri nas in v drugih evropskih državah precej podobni. Vsem je skupno začetno prilagajanje na vodo in nato poudarek na učenju ene izmed osnovnih plavalnih tehnik (prsno, kravl, hrbtno). Prav tako vse šole plavanja uporabljajo več ali manj enake plavalne pripomočke za učenje plavanja. Do največjih razlik prihaja pri vrsti licenc, s katero lahko oseba poučuje plavanje, in pri organizaciji plavalnih tečajev v sklopu šole, saj v vseh državah nimajo plavanja kot del učnega načrta športa.

4

Key words: swimming, teaching swimming, Slovenia, Spain, Great Britain, Portugal, Czech Republic, Slovakia, Germany, Austria. SYSTEMS OF TEACHING SWIMMING IN SOME EUROPEAN COUNTRIES Nejc Jurgec ABSTRACT In this thesis it was reviewed what kind of a systems of teaching swimming are in Slovenia and also in some other countries in Europe. We focused in particular on the countries of Central and Western Europe. These countries were Spain, Portugal, Great Britain, Czech Republic, Slovakia, Germany and Austria. In this thesis, we've set a number of different questions. Our goal was to find out the Slovenian program for non-swimmers and programs of other countries. Also how they adapt to the water and what teaching tools are used in the process of learning to swim. How the swimming programs are organized in elementary schools and what license is required for teaching or coaching swimming. In addition, we wanted to know how water rescue is organized in Slovenia and other European countries. In order to write this thesis, we reviewed Slovenian as well as foreign literature. Guidelines were obtained from term papers of Erasmus students, which they had to make for the subject: Swimming 1 and the basics of water rescue. After review of the literature, could be concluded that the process of learning swimming is relatively similar in our country and in other European countries. What they all have in common is an initial adaptation to the water, then focusing on learning one of the basic swimming techniques (breaststroke, freestyle and backstroke). Also, more or less all the swimming schools use the same floatation devices for swimming. The most significant differences occur regarding the type of license with which a person can teach swimming and organization of swimming courses within the school. This happens because swimming program isn't a part of the curriculum of physical education in every country.

5

KAZALO VSEBINE 1. UVOD ............................................................................................................................................... 7

1.1. ZGODOVINA OPLAVANJEVANJA V SLOVENIJI .......................................................................... 7

1.2. POMEN ZNANJA PLAVANJA ..................................................................................................... 7

1.3. ZNAČILNOSTI VARNEGA PLAVALCA ......................................................................................... 8

1.4. CILJI IN ODPRTA VPRAŠANJA ................................................................................................... 9

2. PRIMERJAVA METOD UČENJA PLAVANJA PRI NAS IN DRUGOD ................................................... 10

2.1. SLOVENIJA ............................................................................................................................. 10

2.1.1. Klasična metoda učenja plavanja .................................................................................. 10

2.1.2. Fredova metoda ............................................................................................................ 11

2.2. ŠPANIJA .................................................................................................................................. 13

2.3. PORTUGALSKA ....................................................................................................................... 14

2.4. VELIKA BRITANIJA .................................................................................................................. 15

2.5. ČEŠKA REPUBLIKA .................................................................................................................. 17

2.6. SLOVAŠKA .............................................................................................................................. 18

2.7. NEMČIJA ................................................................................................................................ 19

2.8. AVSTRIJA ................................................................................................................................ 19

3. PRILAGAJANJE NA VODO V SLOVENIJI IN DRUGOD ...................................................................... 21

3.1. SLOVENIJA ............................................................................................................................. 21

3.2. ŠPANIJA .................................................................................................................................. 21

3.3. PORTUGALSKA ....................................................................................................................... 22


3.5. ČEŠKA REPUBLIKA .................................................................................................................. 23

3.6. SLOVAŠKA .............................................................................................................................. 23

3.7. NEMČIJA ................................................................................................................................ 24

3.7.1. Varnost v vodi ................................................................................................................ 24

3.7.2. Prilagajanje na vzgon vode ............................................................................................ 24

3.8. AVSTRIJA ................................................................................................................................ 25

4. PLAVALNI PRIPOMOČKI ZA UČENJE PLAVANJA ............................................................................. 26

5. SISTEMI OPLAVANJEVANJA ........................................................................................................... 31

5.1. SLOVENIJA ............................................................................................................................. 31

5.2. ŠPANIJA .................................................................................................................................. 32

5.3. PORTUGALSKA ....................................................................................................................... 33


5.5. ČEŠKA REPUBLIKA .................................................................................................................. 33

5.6. SLOVAŠKA .............................................................................................................................. 34

5.6.1. Plavalni tečaj v času od 1. do 4. razreda ........................................................................ 34

6

5.6.2. Plavalni tečaj v času od 5. do 9. razreda ........................................................................ 34

5.6.3. Plavalni tečaj v času srednje šole .................................................................................. 34

5.7. AVSTRIJA IN NEMČIJA ............................................................................................................ 35

5.7.1. Cilj plavalnih tečajev v Avstriji in Nemčiji ...................................................................... 35

6. KATERA LICENCA JE POTREBNA ZA POUČEVANJE PLAVANJA?...................................................... 36

6.1. SLOVENIJA ............................................................................................................................. 36

6.2. ŠPANIJA .................................................................................................................................. 36

6.3. PORTUGALSKA ....................................................................................................................... 37


6.5. ČEŠKA REPUBLIKA .................................................................................................................. 38

6.6. SLOVAŠKA .............................................................................................................................. 39

6.7. NEMČIJA ................................................................................................................................ 40

6.8. AVSTRIJA ................................................................................................................................ 41

7. ALI LAHKO S PLAVALNO USPOSOBLJENOSTJO, PRIDOBLJENO V SLOVENIJI, POUČUJEŠ TUDI V

DRUGIH EVROPSKIH DRŽAVAH? ............................................................................................................ 42


7.2. PORTUGALSKA ....................................................................................................................... 42

7.3. SLOVAŠKA .............................................................................................................................. 42

7.4. ČEŠKA REPUBLIKA .................................................................................................................. 42

7.5. AVSTRIJA ................................................................................................................................ 42

8. REŠEVANJE IZ VODE ....................................................................................................................... 43

8.1. SLOVENIJA ............................................................................................................................. 43

8.1.1. Reševalec iz vode na bazenskih kopališčih (Program A) ................................................ 44

8.1.2. Reševalec iz vode na naravnih kopališčih (Program B) ................................................. 45

8.1.3. Reševalci, ki izposojajo plovila (Program D) .................................................................. 46

8.2. ŠPANIJA .................................................................................................................................. 46

8.3. PORTUGALSKA ....................................................................................................................... 47


8.4.1. Reševalec iz vode na bazenu ......................................................................................... 47

8.5. ČEŠKA REPUBLIKA .................................................................................................................. 48

8.6. SLOVAŠKA .............................................................................................................................. 49

8.7. NEMČIJA ................................................................................................................................ 50

8.7.1. Otroški reševalec ........................................................................................................... 50

8.7.2. Nemška bronasta značka reševanja iz vode .................................................................. 50

8.7.3. Nemška srebrna značka reševanja iz vode .................................................................... 50

8.7.4. Nemška zlata značka reševanja iz vode ......................................................................... 51

8.8. AVSTRIJA ................................................................................................................................ 52

7

8.8.1. Otroški reševalec ........................................................................................................... 52

8.8.2. Asistent reševalca .......................................................................................................... 52

8.8.3. Reševalec življenja ......................................................................................................... 53

9. SKLEP ............................................................................................................................................. 54

10. VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................... 56

8

KAZALO SLIK Slika 1: Swimtrainer obroči vseh treh barv (Nezhin, 2002) ................................................................... 11

Slika 2: Didaktični pripomoček blazina. ................................................................................................. 26

Slika 3: Žoge. .......................................................................................................................................... 27

Slika 4: Plavajoča figurica. ..................................................................................................................... 27

Slika 5: Potopljive firgurice. ................................................................................................................... 27

Slika 6: Plavajoče - potopljive figurice. .................................................................................................. 28 Slika 7: Plavalni obroč. ........................................................................................................................... 28

Slika 8: Plavalni pas – swimfin. .............................................................................................................. 28

Slika 9: Tobogan. ................................................................................................................................... 29

Slika 10: Plavalna deska. ........................................................................................................................ 29

Slika 11: Plavalna žoga. .......................................................................................................................... 29

Slika 12: Plavalni plovec. ........................................................................................................................ 30

Slika 13: Koš za na vodo. ........................................................................................................................ 30

KAZALO TABEL Tabela 1 Značilnosti Fredove metode učenja plavanja ......................................................................... 12

Tabela 2 Program učenja plavanja v Španiji .......................................................................................... 13

Tabela 3 Program učenja plavanja na Portugalskem ............................................................................ 14

Tabela 4 Program plavanja v Veliki Britaniji .......................................................................................... 15

Tabela 5 Stopnja 2 ASA naučimo se plavati je razdeljena na več podstopenj ...................................... 16

Tabela 6 Program plavanja na Češkem ................................................................................................. 17 Tabela 7 Program plavanja na Slovaškem ............................................................................................. 18

Tabela 8 Program plavanja v Nemčiji .................................................................................................... 19

Tabela 9 Prilagajanje na vodo − prvi korak ............................................................................................ 24

Tabela 10 Prilagajanje na vodo − drugi korak ....................................................................................... 24

Tabela 11 Didaktični pripomočki za učenje plavanja v Sloveniji in drugih evropskih državah .............. 26

Tabela 12 Operativni cilji in vsebine učnega načrta .............................................................................. 31

Tabela 14 Licenciranje za učitelja plavanja v Avstriji ............................................................................. 41

7

1. UVOD

1.1. ZGODOVINA OPLAVANJEVANJA V SLOVENIJI Oplavanjevanje je bilo tako v preteklosti kot tudi danes odvisno od strokovnega kadra in od pogojev za plavanje (kopališča, plavališča). Prva kopališča so bila na našem območju zgrajena v antičnem času, vendar so za današnjo pojavnost plavanja v Sloveniji pomembna šele kopališča, ki so bila zgrajena nekoliko kasneje, in sicer v 18. in 19. stoletju. Prva kopališča so bila v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Dobrni, Kamniku, Dolenjskih in Rimskih Toplicah, Čatežu, na Bledu itd. Za plavanje v Sloveniji je najpomembnejši dogodek izgradnja Bloudkove Ilirije leta 1929. Tukaj je tudi od leta 1931 do 2. svetovne vojne potekala prva jugoslovanska plavalna šola, ki je organizirala tečaje za otroke, mladino, odrasle in tudi invalide. Prav tako pa so tukaj potekali prvi tečaji za vaditelje in učitelje plavanja. Tečaji so potekali 30 ur, vsebinsko pa so bili zelo podobni današnjim. Prva strokovna publikacija, ki je bila napisana na območju Slovenije, je izšla leta 1935 z naslovom Kravl, prsno in hrbtno plavanje, njen avtor pa je Drago Ulaga. Po drugi svetovni vojni je bilo potrebno kar precej časa do ponovnega oživljanja plavalne dejavnosti. Najprej so zaživeli maloštevilni plavalni klubi, kar pa je bilo precej premalo, da bi učenje plavanja postalo del učnega načrta osnovnih šol. Tako je bilo znanje plavanja v Sloveniji precej slabo, število utopljencev pa precej visoko (na leto več kot 130). Tako je leta 1963 zvezna komisija za telesno kulturo pri izvršnem svetu takratne Jugoslavije dala pobudo za nastanek akcije »Naučimo se plavati«. V Sloveniji so še istega leta imenovali republiški odbor za vodenje te akcije (Kapus idr., 2011).

1.2. POMEN ZNANJA PLAVANJA Varnost pred utopitvijo je eden od osnovnih namenov učenja plavanja. Dosedanje izkušnje kažejo, da lahko število žrtev zmanjšamo s sistematičnim učenjem plavanja, z ozaveščanjem ljudi, načrtnimi preventivnimi ukrepi in ustrezno pripravljenostjo za zaščito, reševanje in pomoč. Najboljši preventivni ukrep pred utopitvijo je znanje plavanja. Znanje plavanja pa ni pomembno samo zaradi varnosti ampak ima številne pozitivne učinke. Plavanje nevtralizira negativne dejavnike na organizem (preobremenjenost v službi, pehanje za materialnimi dobrinami in stresne situacije). Prav tako je zaradi gibanja v vodi v ležečem položaju ena najprimernejših aerobnih dejavnosti, saj ležeči položaj zelo ugodno vpliva na delovanje srca, ker kri premaguje manjši upor kot v stoječem položaju. Zaradi ponavljajočega premagovanja odpora vode se pospeši delovanje srca in pretoka krvi po ožilju. Dihanje v vodi je oteženo zaradi premagovanja odpora vode, kar omogoča, da s plavanjem krepimo dihalne mišice. Poglobljeno dihanje izboljšuje gibljivost prsnega koša in trebušne prepone ter s tem povečuje vitalno kapaciteto pljuč. Ležeči položaj v vodi ima tudi blagodejni učinek na hrbtenico, saj pride do navideznega zmanjšanja telesne teže. Ker pri plavanju sodelujejo vse večje mišične skupine, plavanje oblikuje skladno razvito telo. Prav tako pa se plavalni gibi izvajajo nadzorovano, zato so tudi poškodbe velika redkost.

8

Vsakodnevno plavanje je zelo primerno za ljudi, ki opravljajo zahtevna umska dela, in tiste, ki imajo opravka z večjimi telesnimi obremenitvami, ker omogoča sprostitev in hitrejšo obnovo energije. Plavanje sodi v temeljno športno izobrazbo, zato je plavanje del učnih načrtov v vseh šolskih sistemih v Sloveniji. Ena izmed osrednjih nalog šolske športne vzgoje je približati plavanje učencem, da bi to športno zvrst vzljubili in se z njo tudi redno ukvarjali. Vodne dejavnosti in znanje plavanja pa imajo pomembno vlogo tudi v turizmu. Sodobna družba je razvila turizem, ki izhaja iz potrebe po gibanju in bivanju v določenem kraju zunaj stalnega bivališča in dela (Jurak idr., 2002).

1.3. ZNAČILNOSTI VARNEGA PLAVALCA Znanja plavanja ni nikoli dovolj. Cilj varnega plavalca je takšno plavanje, ki mu omogoča svobodno in varno spoznavanje vodnega okolja ob zavedanju svoje plavalne omejenosti. Znanje plavanja v Sloveniji opredeljujejo kriteriji za naziv plavalec in značka bronastega delfina (Jurak idr., 2002). Plavanje ima pomembno eksistencialno vlogo v življenju. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se letno utopi približno 372.000 ljudi, kar uvršča utopitve na tretje mesto med nesrečami s smrtnim izidom. Velika večina (91 %) utopitev se zgodi v nerazvitih in srednje razvitih državah, kjer je še vedno veliko neplavalcev (po nekaterih ocenah je takih 50 % vseh ljudi in celo 70 % vseh žensk na svetu). Dandanes je eden izmed pokazateljev razvitosti družbe število neplavalcev. Zato in zaradi zagotavljanja primerne varnosti za življenje ob vodah se v sisteme oplavanjevanja otrok po svetu vedno bolj vključujejo države s svojimi izobraževalnimi sistemi (plavanje in plavalne vsebine umeščajo v učne načrte).

9

1.4. CILJI IN ODPRTA VPRAŠANJA V diplomskem delu nas bo zanimalo, kakšen je sistem oplavanjevanja v različnih evropskih državah. Osredotočili se bomo predvsem na države srednje in zahodne Evrope. Te države so Španija, Portugalska, Velika Britanija, Češka republika, Slovaška, Nemčija in Avstrija. Prav tako pa bomo te države in njihov način poučevanja plavanja primerjali s Slovenijo. Glede na predmet in problem bom v diplomskem delu poskušal odgovoriti na naslednja vprašanja:

1. cilj: Ugotoviti, kako je sestavljen program za neplavalce v evropskih državah. 2. cilj: Ugotoviti, kakšen je način prilagajanja na vodo pri neplavalcih v evropskih državah. 3. cilj: Ugotoviti, katere učne pripomočke uporabljajo pri učenju plavanja. 4. cilj: Ugotoviti, kako je organiziran program plavanja v osnovnih šolah. 5. cilj: Ugotoviti, kakšna licenca je potrebna za poučevanje plavanja. 6. cilj: Ugotoviti, kako je organizirano reševanje iz vode pri nas in v ostalih evropskih

državah. Pri iskanju odgovorov nam bodo v veliko pomoč Erasmus študentje iz nekaterih Evropskih držav: Eva Alonso Hulsbos, Santiago de Lis Aguirregomezcorta, Jose Manuel Lojo Fernández, André Filipe Mota Cardoso da Silva, Ricardo Curto Pereira, Denisa Floriánová, Markéta Šívrová, Jiří Jaroš, Veronika Čukanová, Michael Janning in Tabea Wagner.

10

2. PRIMERJAVA METOD UČENJA PLAVANJA PRI NAS IN DRUGOD

Učenje plavanja neplavalcev poteka na dveh ravneh, in sicer prilagajanje na vodo ter učenje plavalne tehnike. Pri procesu učenja plavanja mora učitelj upoštevati učna načela in didaktične principe, kot so: od znanega gibanja k neznanemu, od bližnjega gibanja k oddaljenemu, od preprostega gibanja k sestavljenemu, od lažjega gibanja k težjemu in od grobega gibanja k podobnemu (Kapus idr., 2002). Jurak (1999) je v svoji magistrski nalogi ugotovil, da je kljub številnim dejavnikom, ki vplivajo na otrokov razvoj, vsebina programa učenja plavanja glavni dejavnik uspešnosti učenja plavanja. V nadaljevanju bomo primerjali metode učenja plavanja pri nas in v drugih evropskih državah.

2.1. SLOVENIJA V Sloveniji poznamo klasično metodo učenja plavanja, ki je sestavljena iz več zaporednih faz. Kot del programa Vadbe v vodi za dojenčke in malčke pa poznamo tudi Fredovo metodo, ki pa ni namenjena učenju plavanja neplavalcev.

2.1.1. Klasična metoda učenja plavanja

Pri nas je to najbolj razširjena metoda, saj se z njo srečujejo tako učenci v šolskih sistemih kot tudi otroci v večini plavalnih šol. Program je sestavljen iz več zaporednih faz, ki si sledijo druga za drugo (Kapus idr., 2002):

prilagajanje na vodo (sestavljeno iz šestih stopenj): - prilagajanje na upor vode, - prilagajanje na potapljanje glave, - prilagajanje na gledanje pod vodo, - prilagajanje na izdihovanje v vodo, - prilagajanje na plovnost, - prilagajanje na drsenje;

učenje osnovne tehnike: - učenje položaja telesa, - učenje udarca, - učenje zavesljaja, - učenje gibanja glave z dihanjem v koordinaciji z zavesljaji, - učenje koordinacije osnovne tehnike;

učenje nadaljevalne tehnike.

11

Šele ko je učenec dobro prilagojen na vodo, prične učitelj s poučevanjem plavalnih tehnik. Učitelj začne najprej učiti gibanje z vajami na kopnem. Ko učenec usvoji znanje na kopnem, se začne učiti gibanja v vodi. Zaporedje učenja gibanja v vodi je sledeče: na mestu, ob robu bazena, učenje zavesljajev v hoji, s pomočjo partnerja, s pomočjo plavalnih pripomočkov in na koncu brez vseh pripomočkov (Kapus idr., 2002).

2.1.2. Fredova metoda

Fredova metoda je namenjena dojenčkom (od 4 do 12 mesecev) in malčkom (od 1 do 3,5 let) ter starejšim predšolskim otrokom (od 4 do 6 let) in učencem s posebnimi potrebami. Program izhaja iz Nemčije. Posebnost tega programa je uporaba Fredovega plavalnega obroča, ki se mu reče Swimtrainer (Kapus idr., 2002). Cilj Fredovega progama učenja plavanja je navajanje na vodo in sproščeno gibanje v njej. Dojenček se na vodo hitreje navadi, saj ne pozna strahu pred njo (strah je pridobljen in ne prirojen). Čas prilagajanja na vodo lahko skrajšamo tako, da med umivanjem otroka doma izvajamo vaje za umivanje obraza, prhanje glave, potapljanje glave, gledanje pod vodo in izdihovanje v vodo. V predšolskem obdobju učenje plavanja ne sme pomeniti prisile, ampak mora biti učenje pojmovano kot igra, ki je zelo prijetna in zabavna (Šajber, 2006). Šajberjeva (2006) razlaga, da Fredova metoda učenja temelji na tristopenjskem programu, ki je vezan na tri različne obroče (Slika 1). Fredov plavalni obroč je v zadnjem delu odprt in ima v notranjosti obroča trebušni del, na katerem otrok leži. Otrok je pripet z varnostnim pasom, tako da ne more zdrsniti iz obroča. Vsebuje tudi notranji in zunanji napihljivi prekat, prav tako pa je napihljiv tudi prsni del ter vsi pasovi. Obroči so treh različnih velikosti, ki omogočajo tri različne stopnje plovnosti, vsak izmed teh obročev pa je tudi različne barve (rdeč, oranžen, rumen).

Slika 1: Swimtrainer obroči vseh treh barv (Nezhin, 2002)

Na sliki 1 so prikzani obroči swimtrainer vseh treh barv. Obroči so med seboj ločeni po barvah zaradi njihovih različnih lastnosti.

12

Tabela 1

Značilnosti Fredove metode učenja plavanja (Šajber, 2006)

Stopnja Barva obroča Okvirna starost Cilj

Stopnja 1 Rdeča (največji obroč, ki ima največji vzgon in stabilnost. Relativno omejen prostor za gibanje rok – poudarek je na udarcih nog).

Od štirih mesecev do treh let.

- učenje udarca prsno.

Stopnja 2 Oranžna (srednje velikosti z zmanjšanim vzgonom in stabilnostjo. Omogočena večja svoboda gibanja. Spodbujamo avtomatizacijo udarca in koordinacijo udarca z zavesljaji).

Od dveh do petih let.

- avtomatizacija udarca prsno,

- začetek učenja zavesljaja prsno,

- skok na noge z obročem.

Stopnja 3 Rumena (najmanjši obroč, z najmanjšim vzgonom in stabilnostjo ter najmanjšim volumnom, kar omogoča največjo svobodo gibanja. Tako otrok plava z lastno močjo in tehniko. Nato začnemo postopno izpuščati zrak iz obroča in tako otrok plava vse bolj samostojno).

Od štirih do osmih let.

- koordinacija zavesljaja in udarca,

- zmanjševanje vzgona z izpuščanjem zraka do samostojnega plavalca,

- skok na noge, - obrat v hrbtni

položaj.

Tabela 1 podrobno opisuje Fredovo metodo učenja plavanja. Vsak obroč, ki se uporablja pri določeni stopnji učenja, je podrobneje opisan. Prav tako je opisana okvirna starost otrok, za katere je ta obroč primeren, in kakšni so cilji učenja s tem obročem.

13

2.2. ŠPANIJA Program učenja plavanja ni točno predpisan in je odvisen od vsake posamezne šole oziroma plavalnega kluba, kljub temu pa se večina šol in klubov drži določenega zaporedja učenja. To zaporedje poučevanja neplavalcev je razdeljeno na tri stopnje, kar je prikazano v spodnji tabeli. Tabela 2

Program učenja plavanja v Španiji (Barbero, Cuevas in Arellano, 1984)

Stopnja Cilji Vsebina Strategije

Stopnja 1 Preživetje v vodi. Prilagajanje na vodo (upor vode, potapljanje glave, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodo, plovnost, in drsenje).

Učitelji izvajajo različne igre za prilagajanje na vodo in jim poskušajo pregnati strah pred vodo.

Stopnja 2 Doseči popolnoma samostojno gibanje v vodi.

Gibanje v vodi, skoki, meti različnih predmetov.

S pomočjo iger privajajo učence na gibanje v vodi, kjer ni poudarek na načinu plavanja, ampak na gibanju.

Stopnja 3 Obvladati vse osnovne plavalne tehnike.

Plavanje (prsno, hrbtno, kravl).

S pomočjo metodičnih korakov osvajanje osnovnih plavalnih tehnik.

Tabela 2 opisuje program učenja plavanja v Španiji. Vsaka stopnja je razdeljena na cilj, vsebino in postopek kako, najenostavneje doseči cilj.

14

2.3. PORTUGALSKA Program plavanja na Portugalskem je prav tako sestavljen iz treh stopenj. 1. stopnja je prilagajanje na vodo, 2. stopnja je pridobitev osnov plavanja in 3. stopnja je učenje vseh osnovnih plavalnih tehnik. Tabela 3

Program učenja plavanja na Portugalskem (Barbosa in Queirós, 2004).

Stopnja Cilj Vsebina

Stopnja 1 Prilagoditev na vodo. - prvi stik z bazenskim kopališčem,

- prilagajanje na vodo (prilagajanje na upor vode, plovnost, izdihovanje v vodo, drsenje, gledanje pod vodo, potapljanje glave).

Stopnja 2 Pridobitev osnov plavanja (način plavanja ni toliko pomemben, kot je pomembno sproščeno gibanje otrok v vodi.

- prilagajanje na vodo s pomočjo igre, kjer ni poudarek na načinu plavanja, ampak na tem, da otrok dobi veselje do vode in je v njej tudi sproščen.

Stopnja 3 Učenje osnovnih plavalnih tehnik.

- kravl, - hrbtno, - prsno, - delfin, - nadvodni obrat, - skok na glavo.

Tabela 3 prikazuje program plavanja na Portugalskem. Za vsako stopnjo je podrobneje opisana vsebina, s pomočjo katere dosežemo zastavljen cilj na vsaki stopnji.

15

2.4. VELIKA BRITANIJA V Veliki Britaniji poteka učenje plavanja pod okriljem Amateur swimming association (ASA). V nadaljevanju seminarske naloge bom uporabljal samo kratico ASA. ASA zaporedje učenja plavanja je progam namenjen popolnim začetnikom in jih pripelje od njihovega prvega stika z vodo do plavalnega znanja. Ta nacionalni program plavanja je nastal leta 1997. Leta 2007 so program nadgradili na današnjo verzijo. Program sestavljajo štiri stopnje. Tabela 4

Program plavanja v Veliki Britaniji (Learn to swim framework, 2016)

Stopnja Ime stopnje Vsebina Starost

Stopnja 1 ASA osnovni okvir plavanja.

Prilagajanje na vodo skozi zabavo in igro. Pridobivanje osnovnih gibalnih sposobnosti. Prav tako imajo program za osebe s posebnimi potrebami.

Od rojstva do 5. let. Osebe s posebnimi potrebami nimajo starostne omejitve.

Stopnja 2 ASA naučimo se plavati.

Stopnja je razdeljena na 7 podstopenj. Tečajnikom želi približati plavanje na način, da se bodo v vodi počutili udobno in varno.

Od 4 do 11 let.

Stopnja 3 ASA vodne spretnosti.

Stopnja je razdeljena na tri podstopnje, ki so nadaljevanje stopnje ASA naučimo se plavati. 3. stopnja je namenjena otrokom, ki že plavajo popolnoma samostojno in imajo željo spoznati različne vodne športe, kot so tekmovalno plavanje, vaterpolo, skladno plavanje, potapljanje in osnove reševanja iz vode.

Ni omejena, edini pogoj je, da tečajnik plava samostojno.

16

Stopnja 4 ASA plavanje za odrasle.

Namenjen tečajnikom, ki bi radi nadgradili svoje plavalno znanje.

Nad 14 let.

Tabela 4 prikazuje program plavanja, ki ga uporabljajo v Veliki Britaniji. Za vsako stopnjo sta opisana vsebina in starost otrok, za katere je določena stopnja primerna. Kot je bilo omenjeno že zgoraj, je stopnja 2 (ASA naučimo se plavati) razdeljena na 7 podstopenj. Tabela 5

Stopnja 2 ASA naučimo se plavati je razdeljena na več podstopenj (learn to swim framework,

2016)

Podstopnja Vsebina

Podstopnja 1 Razvoj osnovne varnostne ozaveščenosti. Priučiti osnovna znanja o gibanju in vodnih spretnostih.

Podstopnja 2 Učenje varnega vstopa v vodo, kar vključuje tudi skok v vodo. Učenje osnovnega položaja v vodi in spreminjanje položaja iz pokončnega v ležeči položaj ter obratno.

Podstopnja 3 Učenje varnega vstopa v vodo, kar vključuje tudi potapljanje. Plavanje do 10 metrov na trebuhu in na hrbtu. Razvoj rotacijskih spretnosti in učenje o varnosti v vodi.

Podstopnja 4 Izvajanje veliko različnih vaj za plovnost. Učenje izvedbe udarca z nogami pri vseh plavalnih tehnikah (prsno, hrbtno, kravl). Samostojno plavanje na razdalji 10 metrov.

Podstopnja 5 Vaje za izvedbo učinkovitega in tehnično pravilnega udarca z nogami. Izvajanje različnih rotacijskih položajev.

Podstopnja 6 Učenje koordiniranega dihanja med plavanjem. Razumevanje priprave pred plavanjem.

Podstopnja 7 Razvoj kakovostne izvedbe plavalne tehnike in samostojno plavanje na razdalji do 100 metrov.

Tabela 5 podrobneje opisuje 2. stopnjo ASA naučimo se plavati, ki je razdeljena na 7 podstopenj. Za vsako stopnjo je opisana vsebina in plavalni pripomočki, ki se na določeni stopnji uporabljajo. Ko plavalec doseže sedmo stopnjo v programu ASA naučimo se plavati, je smiselno, da svoje znanje nadgradi s programom ASA vodne spretnosti. Na tej stopnji so učencem ponujene naslednje aktivnosti: tekmovalno plavanje, potapljanje, skladno plavanje, vaterpolo in osnove reševanja iz vode (Aquatic skills framework, 2016).

17

Četrta stopnja programa plavanja je ASA plavanje za odrasle, ki je sestavljen iz treh podstopenj (ASA adult swimming framework, 2016):

1. stopnja: Bodi plavalec: program namenjen popolnim začetnikom. Glavni namen je doseči sproščenost in zaupanje v vodi.

2. stopnja: Bodi boljši plavalec: program namenjen izboljšanju plavalnega znanja. 3. stopnja: Bodi odličen plavalec: program namenjen izpopolnitvi plavalnih tehnik.

2.5. ČEŠKA REPUBLIKA Na Češkem program za neplavalce poteka v kombinaciji med šolo plavanja in češkim šolskim sistemom. Učenje osnov plavanja je brezplačno in je del šolske športne vzgoje (Hofirková, 2006). Učenje plavanja je razdeljeno na tri stopnje.

Tabela 6

Program plavanja na Češkem (Hofirková, 2006)

Stopnja Ime stopnje Namen

Stopnja 1 Plavanje začetnikov. - učenje plavanja znotraj družine (namenjen otrokom do 2. leta starosti),

- učenje plavanja v sodelovanju družine in šole plavanja (namenjeno otrokom do 3. leta starosti),

- učenje plavanja v vrtcu (namenjeno otrokom do 6. leta starosti).

Stopnja 2 Osnove plavanja. - učenje osnov plavanja v času osnovne šole (namenjeno otrokom 2. in 3. razreda osnovne šole).

18

Stopnja 3 Nadaljevalno plavanje. - učenje plavanja namenjeno otrokom, ki so popolnoma usvojili osnove plavanja in so pripravljeni na učenje nadaljevalnih tehnik.

V tabeli 6 je opisan program plavanja na Češkem. Za vsako stopnjo je opisan njen namen.

2.6. SLOVAŠKA Program učenja plavanja na Slovaškem je prav tako razdeljen na tri stopnje. Tabela 7

Program plavanja na Slovaškem (Modrák, 2011)

Stopnja Ime stopnje Vsebina

Stopnja 1 Uvajalno obdobje pred šolo. Cilj te stopnje je prilagoditev na vodo. Otroci se privajajo na vodno okolje, na potapljanje glave in na drsenje v prsnem in hrbtnem položaju.

Stopnja 2 Osnovna stopnja. Cilj te stopnje je naučiti se treh osnovnih plavalnih tehnik (prsno, hrbtno, kravl) in običajno traja precej časa. Otroci v tej stopnji so že popolnoma prilagojeni na vodo.

Stopnja 3 Nadaljevalna stopnja. Cilj te stopnje je do potankosti izpopolniti vsaj eno plavalno tehniko, ostale tehnike pa tudi postopoma izboljševati.

V tabeli 7 je opisan program plavanja na Slovaškem. Za vsako stopnjo je napisana vsebina in cilj le-te.

19

2.7. NEMČIJA Sistem učenja plavanja v Nemčiji je razdeljen na dve stopnji. Prva stopnja je osnovna, kjer poteka prilagajanje na vodo in razvoj osnovne motorike plavanja, s pomočjo katere se učenec zadrži nad gladino vode. Na drugi stopnji se učenec uči različnih plavalnih tehnik, kjer je poudarek na pravilnem in koordiniranem gibanju (Schramm, 1996). Tabela 8

Program plavanja v Nemčiji (Schramm, 1996)

Stopnja Cilj Vsebina

Stopnja 1 Razvoj osnovne motorike plavanja, s pomočjo katere se učenec zadrži nad gladino vode.

Osnovna znanja (izdihovanje v vodo, potapljanje glave, drsenje, skoki).

Stopnja 2 Izboljševanje osnovnih plavalnih tehnik in koordinacije. Povečanje fizičnih sposobnosti.

Vaje za izboljšanje osnovnih plavalnih tehnik, pripravljalne vaje za nadgradnjo osnovnih plavalnih tehnik.

V tabeli 8 je podrobno prikazan program plavanja v Nemčiji. Za vsako izmed stopenj sta zapisana cilj in vsebina, ki nam omogoči, da ta cilj tudi dosežemo.

2.8. AVSTRIJA Kot pravi Schwimmen in der Schule (2015) je v Avstriji program plavanja razdeljen na tri stopnje (prilagajanje na vodo, napredek v vodi, prvi zavesljaj). Prvi dve stopnji se med seboj prepletata ves čas. Pri prvi stopnji je poudarek na spoznavanju z vodo in preganjanjem strahu pred njo, medtem ko je pri drugi fazi poudarek na spoznavanju osnovne tehnike plavanja, ki otroku omogoča obstanek nad vodno gladino. Pri tretji stopnji pa poteka poučevanje ene izmed treh osnovnih plavalnih tehnik (prsno, hrbtno, kravl), kjer je poudarek na pravilni izvedbi in koordinaciji gibanja. Pri drugi stopnji je poudarek na šestih spretnostih (Schwimmen in der Schule, 2015):

- izdihovanje v vodo, - potapljanje celotnega telesa (na primer pobiranje igrače z dna bazena), - skoki v vodo z roba bazena, - kombinacija skoka in potapljanja, - drsenje na vodi po odrivu od roba bazena, - premikanje po vodi, kjer ni poudarek na tehnični pravilnosti.

20

V Avstriji poteka veliko debat, katero tehniko začeti najprej poučevati. Tako prsno, hrbtno

kot tudi kravl imajo svoje prednosti in slabosti, zato se vsak plavalni učitelj sam odloči, katero

tehniko bo začel prvo poučevati. V šolah plavanja običajno najprej začnejo poučevati prsno s

poudarkom na drsenju. Učitelji vsako tehniko razdelijo na tri dele, in sicer na udarce,

zavesljaje in koordinacijo nog in rok (Schwimmen in der Schule, 2015).

21

3. PRILAGAJANJE NA VODO V SLOVENIJI IN DRUGOD

3.1. SLOVENIJA V Sloveniji je prilagajanje na vodo sestavljeno iz šestih stopenj (Kapus idr., 2002):

- prilagajanje na upor vode, - prilagajanje na potapljanje glave, - prilagajanje na gledanje pod vodo, - prilagajanje na izdihovanje v vodo, - prilagajanje na plovnost, - prilagajanje na drsenje.

Šele ko je učenec dobro prilagojen na vodo, lahko učitelj začne z učenjem plavalnih tehnik (Kapus idr., 2002).

3.2. ŠPANIJA Prilagajanje na vodo je razdeljeno na tri dele. Prvi del pomeni stik z vodo, običajno izven bazena. Najprej se otrok vode dotakne z nogami in nato z rokami. Druga faza se izvaja v vodi. Najprej si otrok zmoči obraz, da vodo občuti. Nato se z obema rokama prime roba bazena in z nogami brca pod gladino. Pogumnejši otroci se držijo samo z eno roko in z nogami brcajo pod vodo. Ko se vsi otroci držijo roba bazena samo z eno roko, nastopi čas, da se začnejo premikati po vodi. Pomikajo se ob robu bazena tako, da se z rokami vlečejo ob robu bazena, naprej, nazaj, najpogumnejši lahko naredijo tudi kakšen obrat ob robu. Tretja faza je tudi najtežja, saj mora otrok potopiti celo glavo pod vodo. Ko glavo potopi, nastopi učenje izdihovanja v vodo. Nato sledi prilagajanje na drsenje z glavo obrnjeno proti stropu in na koncu tudi s potopljeno glavo. Na koncu pa sledi še prilagajanje na plovnost (Barbero idr., 1984).

22

3.3. PORTUGALSKA Na Portugalskem pričnejo otroci s prilagajanjem na vodo zunaj bazena. Najprej se vode dotaknejo samo z nogo ali roko, da jo spoznajo. Nato gre učenec v vodo, kjer se začne prilagajanje na (Barbosa idr., 2012):

- upor vode, - potapljanje glave, - gledanje pod vodo, - izdihovanje v vodo, - plovnost, - drsenje.

3.4. VELIKA BRITANIJA Prilagajanje na vodo je del »ASA osnovnega programa plavanja«. Program je sestavljen iz treh različnih stopenj. Prva stopnja je najpomembnejša, saj se popolni začetniki spoznajo z vodo s pomočjo odraslih. Glavni cilj je izgubiti strah pred vodo. Znanje, ki bi ga naj po tej stopnji vadeči usvojili (Learn to swim framework, 2016):

- vstop v vodo s pomočjo staršev in obrat proti robu bazena, - ležanje na trebuhu s pomočjo staršev, - prijeti igračo, ki je na ali pod gladino vode, - s pomočjo plavalnih pripomočkov in čim manj pomoči staršev izvesti horizontalni in

vertikalni obrat za 180°, - izvesti odriv od stene s pomočjo staršev, - potopiti glavo in umiti obraz, - plavati na trebuhu v položaju »puščice« s pomočjo staršev, - držati se roba bazena in se ob njem pomikati v levo ali desno s pomočjo staršev, - varno zapustiti vodo z nadzorom staršev.

Druga stopnja je namenjena otrokom, ki se v vodi gibljejo samostojno in lahko sledijo navodilom. Znanje, ki naj bi ga po tej stopnji usvojili vadeči (Learn to swim framework, 2016):

- skok v vodo z nadzorom, vendar brez pomoči, - potopiti celotno glavo, - izvesti horizontalni in vertikalni obrat za 360°, - samostojno izvesti »mrtvaka« - preplavati 10 metrov prsno ali hrbtno brez pomoči, - splezati iz vode, lahko tudi z asistenco.

23

Pri tretji stopnji je cilj preplavati 10 metrov, se potopiti na dno in od tam prinesti igračo. Obvladati različna obračanja in imeti osnovno znanje o varnosti v vodi. Znanje, ki naj bi ga po tej stopnji usvojili vadeči (Learn to swim framework, 2016):

- skočiti v bazen in se potopiti, - se odriniti od roba bazena pod vodo in čim dlje drseti, - ležati na trebuhu in se odriniti od roba bazena ter se nato obrniti na hrbet, - plavati na trebuhu, narediti horizontalno rotacijo in nato plavati na hrbtu, - z dna bazena prinesti predmet, - preplavati 10 metov na hrbtu in trebuhu, - poznati osnovna pravila varnosti v bazenu.

3.5. ČEŠKA REPUBLIKA Prilagoditev na vodo poteka skozi različne igre, ki potekajo tako v kot tudi izven bazena. Glavni namen iger je pridobiti osnovne plavalne sposobnosti, kot so:

- potapljanje obraza, - potapljanje glave, - gledanje pod vodo, - izdihovanje v vodo, - skok v vodo z roba bazena, - drsenje v prsnem položaju.

Prilagajanje na vodo mora biti osvojeno, preden začnemo s poučevanjem ene izmed plavalnih tehnik (Hofirková, 2006).

3.6. SLOVAŠKA Modrák (2011) zagovarja dejstvo, da se lahko otrok na vodo začne prilagajati že doma s pomočjo staršev. Najlažje je vse skupaj začeti doma v kadi, kjer naj starši otrokom pripravijo nekoliko hladnejšo kopel kot običajno in naj si skupaj umivajo obraz in glavo. Kadar so skupaj na morju ali v bazenskih kopališčih, naj se igrajo različne igre s škropljenjem. Igra je najboljša za prilagajanje otroka na vodo, saj med igro otroci pozabijo na dejstvo, da so v novem okolju. Otroci se najhitreje prilagodijo na vodo v bazenu, kjer je globina bazena takšna, da ima odrasla oseba vodo približno do višine prsi, otrok pa dna bazena ne doseže. Ko je otrok uspešno osvojil potapljanje glave, izdihovanje v vodo, drsenje in plovnost, se lahko postopoma začne poučevanje osnovnih plavalnih tehnik.

24

3.7. NEMČIJA Kaiser (2007) pravi, da je glavni cilj prilagajanja na vodo premagati refleks mežikanja in doseči vodoravni prsni položaj – položaj »puščice«. Plavalna pripomočka, s katerima si lahko pomagamo pri prilagajanju na vodo, sta obroč in plavalna deska. Prilagajanje na vodo delijo na dva koraka. Prvi korak je varnost v vodi in drugi prilagajanje na vzgon vode.

3.7.1. Varnost v vodi

Tabela 9

Prilagajanje na vodo − prvi korak (Kaiser, 2007)

Potapljanje Skok v vodo Dihanje

Potopitev glave brez strahu Skok z roba bazena Izdihovanje mehurčkov v vodo

Horizontalno obračanje z odprtimi očmi

Varna potopitev /

Tabela 9 prikazuje značilnosti potapljanja, skoka v vodo in dihanja pri prvem koraku prilagajanja na vodo.

3.7.2. Prilagajanje na vzgon vode

Tabela 10

Prilagajanje na vodo − drugi korak (Kaiser, 2007)

Dihanje Drsenje Plavanje

Ritmično dihanje Drsenje na trebuhu ali hrbtu z udarci nog

Tehnično izvajanje udarcev in zavesljajev

/ / Izmenično dihanje

Tabela 10 prikazuje značilnosti dihanja, drsenja in plavanja pri drugem koraku prilagajanja na vodo.

25

3.8. AVSTRIJA Glavni cilj prilagajanja na vodo je priprava na plavanje v globoki vodi s pravilno koordinacijo rok in nog. Prilagajanje na vodo poteka skozi igro. Zelo pomembno je, da otrok zna potopiti glavo v vodo in ob tem zadržati dih. Prav tako je pomembno tudi izdihovanje v vodo (Schwimmen in der Schule, 2015). Pri prilagajanju na vodo je poudarek na (Schwimmen in der Schule, 2015):

- dihanju (izdihovanje v vodo –»delanje mehurčkov«), - potapljanju (s celotno glavo), - skoku v vodo (skok na noge z roba bazena), - kombinaciji skoka in potapljanja (po skoku se mora otrok potopiti s celotnim telesom), - drsenju (odriv od roba bazena na hrbtu ali trebuhu), - plavanju (premikanje rok z namenom povzročanja valovanja vode).

26

4. PLAVALNI PRIPOMOČKI ZA UČENJE PLAVANJA

Po raziskavah sodeč so dobri tisti programi plavanja, kjer metode učenja temeljijo na uporabi raznovrstnih predvsem pa ustreznih pripomočkov. Posledica uporabe premajhnega števila različnih pripomočkov je prevelika monotonost pri učenju plavanja, kar pa povzroči manj učinkovito učenje (Jurak in Kovač, 1997). Didaktične pripomočke za učenje plavanja lahko razdelimo glede na stopnjo oplavanjevanja (Jurak in Kovač, 1997):

- za prilagajanje na vodo in učenje, - za učenje plavanja v prvem triletju osnovne šole, - za plavanje in vodne aktivnosti v šoli v naravi.

Pripomočke pa lahko razdelimo tudi glede na namen uporabe (Jurak in Kovač, 1997):

- za učinkovitejše prilagajanje na vodo, - za izboljšanje tehnike plavanja, - za popestritev in večjo motivacijo otrok.

Po pregledu literature sem prišel do zaključka, da v vseh državah uporabljajo več ali manj enake pripomočke, kot jih uporabljamo tudi v Sloveniji. Tabela 11

Didaktični pripomočki za učenje plavanja v Sloveniji in drugih evropskih državah (Jurak in

Kovač, 1997)

Pripomoček Slika Stopnja plavalnega opismenjevanja

Namen

Blazina

Slika 2: Didaktični pripomoček blazina.

Na sliki 2 je prikazana blazina.

Didaktični pripomoček za prilagajanje na vodo in učenje plavanja.

- popestritev in večja motivacija pri igrah,

- učinkovitejša prilagoditev na odpor vode in plovnost.

27

Žoge

Slika 3: Žoge.

Na sliki 3 so prikazane žoge, ki jih uporabljamo v vodi.


- popestritev in večja motivacija pri igrah prilagajanja na odpor vode,

- uspešnejša prilagoditev na potapljanje glave, gledanje pod vodo in izdihovanje v vodo.

Plavajoče figurice

Slika 4: Plavajoča figurica.

Na sliki 4 je prikazana plavajoča figurica (Račka).


- popestritev in večja motivacija pri prilagajanju na odpor vode.

Potopljive figurice

Slika 5: Potopljive firgurice.

Na sliki 5 so prikazane potopljive figurice.


- učinkovitejša prilagoditev na gledanje pod vodo,

- popestritev in večja motivacija na vseh stopnjah prilagajanja na vodo.

28

Plavajoče – potopljive figurice

Slika 6: Plavajoče - potopljive figurice.

Na sliki 6 so prikazane igrače, ki so tako plavajoče kot tudi potopljive.


- popestritev in večja motivacija pri prilagajanju na odpor vode,

- za boljšo prilagoditev na gledanje pod vodo.

Obroči

Slika 7: Plavalni obroč.

Na sliki 7 je prikazan plavalni obroč.

Didaktični pripomoček za prilagajanje na vodo in učenje plavanja

- popestritev in večja motivacija na vseh stopnjah prilagajanja na vodo,

- učinkovitejše učenje na vseh stopnjah prilagajanja na vodo,

- učinkovitejše učenje skakanja na glavo.

Plavalni pas

Slika 8: Plavalni pas – swimfin.

Na sliki 8 je prikazan plavalni pas – swimfin.


- uspešnejše prilagajanje na lebdenje v vodi in drsenje,

- povečanje plovnosti.

Napihljiva plavalna žoga


- učinkovitejše prilagajanje na lebdenje in drsenje,

- učinkovitejše učenje.

29

Tobogan

Slika 9: Tobogan.

Na sliki 9 je prikazan tobogan.


- popestritev in večja motivacija pri igrah.

Plavalne deske

Slika 10: Plavalna deska.

Na sliki 10 je prikazana plavalna deska.

Didaktični pripomoček za učenje plavanja.

- učinkovitejše učenje tehnike dela nog.

Plavalna žoga, valj ali palica

Slika 11: Plavalna žoga.

Na sliki 11 je prikazana plavalna žoga.


- učinkovitejše učenje tehnike dela nog.

30

Plavalni plovec

Slika 12: Plavalni plovec.

Na sliki 12 je prikazan plavalni plovec.


- uspešnejše učenje dela rok in nog.

Koš za na vodo

Slika 13: Koš za na vodo.

Na sliki 13 je prikazan koš za na vodo.

Didaktični pripomoček za plavanje in vodne aktivnosti

- popestritev in večja motivacija pri vodnih in obvodnih aktivnostih,


Gol za na vodo




Mreža za nad vodo




Tabela 11 prikazuje plavalne pripomočke, ki jih uporablja večina plavalnih šol v Sloveniji in drugih evropskih državah. V tabeli je opisan namen pripomočka, in za katero stopnjo plavalnega opismenjevanja je le ta primeren.

31

5. SISTEMI OPLAVANJEVANJA

5.1. SLOVENIJA Učni načrt za šport opredeljuje znanje plavanja z določitvijo, da je tečaj plavanja del rednega šolskega pouka v 2. ali 3. razredu osnovne šole. Šola je primorana organizirati 20-urni plavalni tečaj v prvem triletju. To je lahko v drugem ali v tretjem razredu, kar pa je odvisno od vsake šole posebej (Kovač, Novak, 1998, v Jurak idr., 2002). Učni načrt prav tako opredeljuje standarde znanja plavanja v določenem obdobju (Tabela 12). Po končanem 20-urnem tečaju plavanja v prvem triletju naj bi bili vsi otroci prilagojeni na vodo in zmožni preplavati 25 metrov. Svoje znanje plavanja imajo otroci možnost nadgraditi v letni šoli v naravi, ki naj bi potekala v drugem triletju. Na preverjanju plavanja ob koncu drugega triletja, naj bi vsi otroci varno preplavali 50 metrov v globoki vodi. V primeru, da kateri otrok ne zna plavati, mora šola organizirati plavalni tečaj v tretjem triletju. Učenci pa lahko svoje znanje plavanja izpopolnjujejo na športnih dnevih, v interesnih dejavnostih in na tečajih, ki jih organizirajo drugi izvajalci (društva, lokalne skupnosti, zasebniki). Učenje plavanja v okviru osnovne šole lahko vodijo športni pedagogi in strokovno usposobljeni vaditelji ali učitelji plavanja (Jurak idr., 2002). Tabela 12

Operativni cilji in vsebine učnega načrta (Jurak idr., 2002)

1. triletje osnovne šole

Plavalna abeceda

praktične vsebine

Hoja in tekanje v plitvi vodi z različnimi igrami. Vaje za prilagajanje na vodo. Skakanje na noge v globoko in pol globoko vodo. Povezava elementov prilagajanja na vodo z izbranimi elementarnimi igrami v plitvi vodi. Osnovna tehnika plavanja prsno, hrbtno ali kravl.

teoretične vsebine

Nevarnosti v vodi. Varnostni ukrepi. Pomen preoblačenja mokrih kopalk in pomen vzdrževanja higiene v vodi in zunaj nje. Povezava s spoznavanjem okolja.

raven sposobnosti in znanja

Učenci so prilagojeni na vodo in preplavajo 25 metrov (naloga za zlatega morskega konjička). Šola organizira 20-urni plavalni tečaj.


Plavanje in nekatere vodne dejavnosti (letna šola v naravi)

praktične vsebine

Učenje ene oziroma dveh plavalnih tehnik: tehnika dela rok in nog, tehnika dihanja in koordinacija vseh treh elementov. Šolski štartni skok, šolski obrat, potop s prelomom.

teoretične vsebine

Pomen znanja plavanja. Higiena v vodi in ob njej, nevarnosti skakanja na glavo in nevarnosti v globoki

32

vodi. Lastnosti vode. Povezava s spoznavanjem narave in družbe.


Varno preplavati 50 metrov s poljubno tehniko (znanje za bronastega delfina).


Dodatne vsebine: plavanje in nekatere vodne dejavnosti

praktične vsebine

Utrjevanje znanja plavanja. Skok na glavo, šolski obrat, potop z navpičnim prelomom, šolske štafetne predaje.

teoretične vsebine

Higiena plavališča. Pravila varnosti. Sile, ki vplivajo na gibanje v vodi ter povezava s fiziko in biologijo.


Temeljna raven: učenci preplavajo 50 metrov v globoki vodi (znanje za bronastega delfina). Višja raven: učenci vzdržljivostno plavajo 10 minut v globoki vodi ter znajo štartni skok in šolski obrat.

Tabela 12 prikazuje operativne cilje in vsebine učnega načrta v šoli. Vsebine so napisane za vsako triletje posebej. Prav tako so v vsakem triletju podrobneje opisane praktične in teoretične vsebine ter ravni sposobnosti in znanja.

5.2. ŠPANIJA V Španiji je plavanje del učnega načrta, vendar ni zakonsko določeno, da se tudi mora izvajati. Tako v večini šol nimajo organiziranih tečajev plavanja, saj se vsaka šola odloči, ali bodo plavanje vključili v njihov kurikulum ali ne. Eden izmed razlogov za takšne odločitve šol je ta, da je večina šol majhnih in nimajo primernega prostora, kjer bi lahko zgradili bazen. Prav tako pa je problem finančni, saj organizacija tečaja v javnih bazenih pomeni kar zajeten strošek za šolo (Barbero idr., 1984). Če primerjamo privatne in javne šole, je v privatnih šolah organiziran tečaj plavanja precej pogostejši pojav, kot je to v javnih šolah. Kljub temu pa se je v zadnjem času situacija nekoliko izboljšala pri organizaciji plavalnih tečajev, vendar bo še potrebno kar nekaj časa, da bo tudi v Španiji postala del kurikuluma vseh osnovnih šol (Barbero idr., 1984). Španska plavalna zveza je odgovorna za razvoj plavanja v Španiji. V Španiji se tako večina otrok nauči plavati v plavalnih šolah, ki so pod okriljem španske plavalne zveze. V plavalnih šolah so zaposleni učitelji plavanja, ki imajo ustrezno licenco (Barbero idr., 1984).

33

5.3. PORTUGALSKA Na Portugalskem tečaj plavanja ni del učnega načrta osnovnih šol. Le redke šole kljub temu organizirajo plavalne tečaje. Tako se večina otrok na Portugalskem nauči plavati v plavalnih klubih, ki so pod okriljem Nacionalne plavalne zveze (Barbosa in Queirós, 2004).

5.4. VELIKA BRITANIJA V Veliki Britaniji je plavanje tako kot v Sloveniji del učnega načrta. Šole morajo podobno kot pri nas organizirati 10-urne plavalne tečaje v osnovni šoli, ki trajajo dva tedna vsak dan po pol ure.

Tečaje morajo organizirati znotraj prve in druge stopnje. V Angliji prva stopnja pomeni prvi in drugi razred osnovne šole, druga stopnja pomeni tretji, četrti, peti in šesti razred (English programmes of study: key stages 1 and 2, 2013).

Znanja, ki naj bi jih usvojili učenci po končanem plavalnem tečaju (English programmes of study: key stages 1 and 2, 2013):

- tehnično pravilno preplavati vsaj 25 metrov, - obvladati vsaj eno plavalno tehniko (prsno, kravl, hrbtno), - uspešno opraviti samoreševanje v različnih situacijah.

5.5. ČEŠKA REPUBLIKA Program plavanja v šoli je na Češkem organiziran od leta 1960 dalje. Ministrstvo za šolstvo, mladino in šport podpira poučevanje plavanja v osnovni šoli. Plavalni tečaj je del šolskega sistema. Češke šole so del izobraževalnega programa, ki je razdeljen na devet izobraževalnih področij. Eno izmed teh področij je »človek in zdravje«, v okviru katerega se izvajajo plavalni tečaji v osnovni šoli. V primeru, da se šole odločijo izvajati tečaj plavanja, mora le-ta biti realiziran. Tak plavalni tečaj obsega 40 ur v prvem triletju osnovne šole. Priporočljivo je organizirati 20-urni plavalni tečaj v drugem in 20-urni plavalni tečaj v tretjem razredu (Hofirková, 2006). Ob koncu tečaja priredijo tudi plavalno tekmovanje in preverijo znanje plavanja učencev. Da učenec dobi potrdilo o uspešno opravljenem učenju plavanja, mora izpolniti naslednje naloge (Jurak idr., 2002):

- preplavati 200 m prosto, - štartni skok, - ujeti predmet v globoki vodi, - obvladati osnove vseh tehnik.

34

Šole lahko plavalni tečaj organizirajo na dva načina (Hofirková, 2006):

- v okviru plavalnih tečajev, ki jih organizira šola (plavanje poučuje športni pedagog ali plavalni učitelj),

- v okviru plavalnih tečajev, ki jih organizira plavalni klub (plavanje poučuje plavalni učitelj, kljub temu pa mora biti športni pedagog prisoten na tečaju).

5.6. SLOVAŠKA Tečaj plavanja je del učnega načrta in se mora izvesti v enem izmed prvih štirih razredov. V primeru, da ima šola bazen, potem se tečaj plavanja izvaja tam, v nasprotnem primeru tečaj plavanja poteka v najbližjem bazenu, ki je primeren za poučevanje plavanja. Na Slovaškem prve tečaje plavanja organizirajo že v vrtcu, vendar je tam poudarek na prilagajanju na vodo. Ta tečaj poteka v obliki desetih ur in vsaka ura traja 45 minut. Na teh tečajih je vsak učitelj odgovoren za 6 otrok (Modrák, 2011).

5.6.1. Plavalni tečaj v času od 1. do 4. razreda

Na podlagi kurikuluma tečaj plavanja obsega 20 ur. Plavanje poučujejo primerno usposobljeni učitelji z licenco. Vsak učitelj je odgovoren za 10 otrok. Minimalni standardi znanja so preplavati 25 metrov brez počitka z malimi tehničnimi napakami in brez štartnega skoka, kljub temu pa se na tečaju učijo skakati v vodo na noge (Modrák, 2011).

5.6.2. Plavalni tečaj v času od 5. do 9. razreda

Na podlagi kurikuluma tečaj plavanja obsega 10 ur, oziroma v primeru šole v naravi obsega 20 ur. Vsak učitelj je odgovoren za maksimalno 20 otrok. Minimalni standardi znanja so osvojiti vsaj eno plavalno tehniko (prsno, hrbtno ali kravl), v kateri mora preplavati vsaj 50 metrov brez počitka, z dobro tehniko in s štartnim skokom ter obratom. Višji standardi znanja pa so preplavati 200 metrov in obvladati vsaj dve tehniki plavanja (prsno, hrbtno, kravl). Tečaj plavanja plačajo starši (Modrák, 2011).

5.6.3. Plavalni tečaj v času srednje šole

Vsak učitelj je prav tako odgovoren za 20 dijakov. Plavanje poučujejo strokovno usposobljeni učitelji. Minimalni standardi znanja so osnovno znanje vseh treh plavalnih tehnik (prsno, hrbtno in kravl) in uspešno preplavanih 100−400 metrov brez počitka. Tečaj plavanja plačajo starši (Modrák, 2011). Vse plavalne programe na Slovaškem organizira Slovaška plavalna zveza, ki sodeluje skupaj s Fakulteto za šport. Pod okriljem plavalne zveze delujejo vsi plavalni klubi, razen tistih, ki so privatni. Plavalna zveza organizira izobraževanja za bodoče učitelje plavanja (Modrák, 2011).

35

5.7. AVSTRIJA IN NEMČIJA Poučevanje plavanja je del učnega načrta v Avstriji kot tudi v Nemčiji. Zaradi pomena obvladanja osnov plavanja je plavanje del šolskega kurikuluma. V kolikor šola ne more organizirati plavalnega tečaja tekom šolskega leta, mora organizirati plavalni tečaj, ki poteka čez vikend. Po zakonu lahko en učitelj poučuje 19 učencev, ki so plavalci, kljub temu pa je priporočeno maksimalno 10 učencev na enega učitelja. Šole organizirajo 20−30 urni plavalni tečaj, ki potekajo 2−3 krat na teden po eno uro (Schwimmen in der Schule, 2015).

5.7.1. Cilj plavalnih tečajev v Avstriji in Nemčiji

Cilj plavalnih tečajev v šoli je spoznati in osvojiti vse tri faze: fazo prilagoditve na vodo, fazo prehoda v vodo in fazo ene plavalne tehnike. V prvem in drugem razredu bi naj učenci osvojili fazo prilagajanja na vodo, spoznali eno plavalno tehniko in spoznali pravila na bazenu. V tretjem in četrtem razredu je cilj osvojiti eno plavalno tehniko in spoznati skok na noge z roba bazena. V petem in šestem razredu je cilj izpopolniti že poznano plavalno tehniko in spoznati novo. V sedmem in osmem razredu je cilj prvotno naučeno tehniko izpiliti do potankosti, prav tako pa drugo tehniko še izboljšati (Schwimmen in der Schule, 2015).

36

6. KATERA LICENCA JE POTREBNA ZA POUČEVANJE PLAVANJA?

Učitelj z uporabo primernih načinov učenja ustvari pozitivno učno razpoloženje. Kakšno bo razpoloženje, pa je odvisno od učiteljeve strokovne usposobljenosti, osebnostnih lastnosti ter sposobnosti in učiteljeve ustvarjalnosti ter avtoritete (Kapus idr., 2002).

6.1. SLOVENIJA Pri nas lahko plavanje v organiziranih oblikah uči vsak, ki je pridobil ustrezno izobrazbo in usposobljenost. Strokovna izobrazba pomeni s šolanjem načrtno pridobljena ustrezna strokovna znanja in sposobnosti. Ko se kandidat ustrezno izobrazi, postne učitelj plavanja (Kapus idr., 2002). »Ustrezno izobražen in usposobljen:

- Vaditelj plavanja vodi pedagoški proces prakticistično in po navodilih učitelja plavanja. Praviloma uči začetnike.

- Učitelj plavanja načrtuje in samostojno izvaja pedagoški proces. Praviloma uči začetnike in izpopolnjuje plavalne tehnike.

- Trener plavanja, profesor športne vzgoje, diplomirani trener plavanja, profesor športne vzgoje z usmeritvijo v športno treniranje – plavanje načrtuje proces z upoštevanjem natančnejše učne in trenažne tehnologije. Praviloma izpopolnjuje plavalne tehnike do stopnje avtomatizma in z vadbo vpliva na bio-psihosocialen status plavalca« (Kapus idr., 2002, str. 87).

Ko oseba pridobi ustrezno izobrazbo in usposobljenost ter postane vaditelj, učitelj ali trener plavanja, se lahko zaposli v šolskem sistemu, v sistemu športa ali kot samostojni strokovni delavec. Samostojni strokovni delavec postaneš šele, ko pridobiš naziv strokovni delavec 2- trener 1 z licenco Olimpijskega komiteja Slovenije, kjer je pogoj obvezna udeležba na seminarju Plavalne zveze Slovenije (Kapus idr., 2002).

6.2. ŠPANIJA V Španiji lahko vsak, ki je pridobil ustrezno usposobljenost, poučuje plavanje. Ljudje, ki nimajo usposobljenosti, nimajo pravice poučevati plavanja. Španska plavalna zveza je tista, ki vsako leto organizira tečaje za pridobitev licence. V sklopu tečajev je možno pridobiti vse licence od vaditelja plavanja pa vse do trenerja. Prav tako je licenco možno pridobiti v sklopu Španske zveze reševalcev iz vode. Obstajajo pa tudi privatna podjetja, ta imajo svoje plavalne licence, ki pa so veljavne samo v njihovih šolah in niso splošno priznane v Španiji.

37

6.3. PORTUGALSKA Na Portugalskem lahko vsak z ustrezno licenco poučuje plavanje. Brez licence zakonsko ni dovoljeno poučevati plavanja. Licenco za učitelja plavanja pridobiš tako, da se udeležiš seminarja za bodoče učitelje plavanja, ki jih organizira Nacionalna zveza. Licenco za trenerja 1. stopnje podeljuje Severna plavalna zveza Portugalske. Licenco za trenerja 2. stopnje pa podeljuje Portugalska plavalna zveza.

6.4. VELIKA BRITANIJA V Veliki Britaniji je vse v zvezi s plavanjem organizirano s strani ASA–e (Amaterska plavalna zveza). Ta organizacija vsako leto prireja tečaje za vaditelje, učitelje in trenerje plavanja. Kadar oseba uspešno opravi tečaj za učitelje plavanja, dobi svojo številko in profil, kjer piše, katere vrste naziv ima. Primeri različnih nazivov, ki jih je moč pridobiti s pomočjo ASA organizacije (ASA awarding body qualifications and their secifications, 2016):

- ASA raven 1: usposobljenost za učenje vodnih aktivnosti (QCF),

- ASA raven 1: pomočnik učitelja plavanja (učenje),

- ASA raven 2: certifikat učenja vodnih aktivnosti (QCF),

- ASA raven 2: usposobljenost za treniranje vodnih predosnov (QCF),

- ASA raven 2: diplomiran trener učenja plavanja (QCF),

- ASA raven 2: razširjena diploma treniranja učenja plavanja (predosnov) (QCF),

- ASA raven 2: učitelj plavanja.

38

6.5. ČEŠKA REPUBLIKA Na Češkem lahko plavanje poučujejo učitelji in trenerji plavanja ter diplomanti Fakultete za šport. Tečaje za učitelje in trenerje plavanja organizira Češka nacionalna plavalna zveza. Preden oseba postane učitelj plavanja, mora postati član plavalne zveze, nato opravlja izpit in na koncu prejme licenco. Licenca velja štiri leta, nato pa jo je potrebno ponovno podaljšati. Na Češkem imajo več nazivov za trenerja plavanja (instructor plavání, 2016):

- trener 3. stopnje (Dela lahko kot pomočnik trenerja v plavalnem klubu v vseh starostnih kategorijah),

- trener 2. stopnje (Dela lahko kot glavni trener v plavalnem klubu v vseh starostnih kategorijah),

- trener 1. stopnje (Dela lahko kot glavni trener v plavalnem klubu v vseh starostnih kategorijah, prav tako pa je lahko glavni trener v reprezentanci).

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko postane učitelj plavanja (instructor plavání, 2016):

- uspešno opravljen zdravniški pregled, - oseba mora biti polnoletna (stara 18 ali več let), - mora imeti veselje do dela z otroki.

Tečaj plavanja vsebuje (instructor plavání, 2016):

- sistem in organizacijo ur plavanja, - metode in didaktične pristope na urah plavanja, - tehnike plavanja, - varnost in higieno na bazenu, - prvo pomoč pri poškodbah na bazenu, - ekonomski vidik šol plavanja, - poučevanje plavanja, - teorijo pedagogike, psihologije, osnov anatomije in fiziologije, - otrokov strah tekom plavalnega tečaja, - rabo plavalnih pripomočkov.

39

6.6. SLOVAŠKA Na Slovaškem sodeluje Slovaška plavalna zveza skupaj s Fakulteto za šport. Skupaj organizirata vse vrste tečajev za učitelje plavanja, za trenerje plavanja, za učitelje plavanja dojenčkov, instruktorja vodne aerobike itd. Kadar oseba konča z usposabljanjem za zaželen naziv, prejme licenco. Licenca za učitelja in trenerja plavanja velja štiri leta, nato pa je potrebno licenco podaljšati z udeležitvijo seminarja. Na Slovaškem imajo pet različnih nazivov za trenerja plavanja (Bazálik, 2009): a) Trener plavanja (1. »C« kvalifikacijska stopnja)

To je najnižja licenca za trenerja plavanja na Slovaškem in tečaj traja 50 ur. Zahteve, ki jih mora oseba izpolnjevati, da lahko pridobi licenco (Bazálik, 2009):

- končana srednja šola, - polnoletnost, - opravljena matura izobraževalnega progama Slovaške plavalne zveze, - član Slovaške plavalne zveze.

b) Trener plavanja (2. »B« kvalifikacijska stopnja) Ta tečaj traja 100 ur. Zahteve, ki jih mora oseba izpolnjevati, da lahko pridobi licenco (Bazálik, 2009):

- končana srednješolska izobrazba, - uspešno opravljena matura izobraževalnega progama Slovaške plavalne zveze, - vsaj dve leti mora opravljati funkcijo trenerja v plavalnem klubu, - imeti mora opravljeno licenco C, - član Slovaške plavalne zveze, - opravljen izpit iz predmeta športna priprava.

c) Trener plavanja (3. »A« kvalifikacijska stopnja) Ta tečaj traja 150 ur. Zahteve, ki jih mora oseba izpolnjevati, da lahko pridobi licenco (Bazálik, 2009):

- končana srednješolska izobrazba, - uspešno opravljena matura izobraževalnega progama Slovaške plavalne zveze, - vsaj tri leta mora opravljati funkcijo trenerja v plavalnem klubu, - imeti mora opravljeno licenco B, - član Slovaške plavalne zveze, - opravljen izpit iz predmeta športna priprava.

40

d) Trener plavanja (4. kvalifikacijske stopnje) Zahteve, ki jih mora oseba izpolnjevati, da lahko pridobi licenco (Bazálik, 2009):

- opravljena diploma na fakulteti za šport (smer športno treniranje), - imeti mora opravljeno licenco A, - udeleževati se mora seminarjev, ki jih organizira Slovaška plavalna zveza.

e) Trener plavanja (5. kvalifikacijske stopnje) Zahteve, ki jih mora oseba izpolnjevati, da lahko pridobi licenco (Bazálik, 2009):

- opravljen magisterij na Fakulteti za šport (smer športno treniranje).

6.7. NEMČIJA Plavanje v Nemčiji lahko poučuje vsaka oseba, ki je osvojila nemško bronasto značko reševanja iz vode. Vsekakor je zaželeno, da se oseba kljub tej znački udeleži seminarja o poučevanju plavanja, ampak to ni pogoj. Zahteve, ki jih mora oseba izpolniti za nemško bronasto značko reševanja iz vode (Rettungsschwimmen, 2016):

- starost minimalno 12 let, - oseba mora preplavati 200 m v 10 minutah, od tega 100 m na trebuhu in 100 m na

hrbtu brez uporabe rok, - preplavati mora 100 m v oblačilih in biti več kot štiri minute v vodi, - izvesti mora tri različne skoke v vodo z višine 1 metra (na primer: skok na glavo, štartni

skok), - 15 m podvodnega plavanja - izvesti dvakrat potop, enkrat z glavo naprej in drugič z nogami na globino 2−3 m, od

koder je potrebno prinesti 5-kg utež v največ 3 minutah, - 50 m transportnega plavanja: tehnika potiskanja ali vlečenja, - kombinirane vaje, ki morajo biti izvedene brez premora:

o preplavati 20 m na trebuhu, na polovici poti mora izvesti potop na 2−3 m od koder mora prinesti 5-kg utež, ki jo nato lahko spusti,

o preplavati 20 m z vlečenjem partnerja. - demonstracija, kako pripeljati nekoga na kopno, - demonstrirati oživljanje, - teoretični izpit:

o dihanje in kroženje krvi, o nevarnosti v in okrog vode, o reševanje in samoreševanje pri ladijskih nesrečah in nesrečah na ledu, o pomoč pri nesrečah in utopitvah.

41

6.8. AVSTRIJA V Avstriji za poučevanje plavanja ni potrebna licenca za učitelja plavanja. Vsak učitelj ali trener, ki ima licenco asistenta reševalca iz vode, lahko v Avstriji poučuje plavanje. Vsekakor je zaželeno, da se oseba kljub tej znački udeleži seminarja o poučevanju plavanja, ampak to ni pogoj. Prav tako lahko vsak, ki je diplomiral na Fakulteti za šport, Pedagoški fakulteti, Nacionalni akademiji športa, je član zvezne oborožene sile, ali je opravil licenco na Plavalni zvezi Avstrije,

samostojno poučuje plavanje (Schwimmen in der Schule, 2015). Vse te institucije v Avstriji so odgovorne za organizacijo tečajev za učitelja plavanja, med njimi najpogosteje tečaje organizirata Nacionalna plavalna zveza in Nacionalna akademija športa. Na nacionalnih športnih akademijah se izvajajo izobraževanja na štirih različnih področjih:

Tabela 13

Licenciranje za učitelja plavanja v Avstriji (Schwimmen in der schule, 2015)

Izobraževanje za učitelja športne vzgoje

Državno izobraževanje za instruktorja

Državno izobraževanje za trenerja

Diplomsko izobraževanje za trenerja

- 3 leta, - teoretično,

praktično in metodično izobraževanje,

- absolventi in absolventke so državno preverjeni športniki.

- izobraževanje zajema 150−220 tedenskih ur,

- cilj izobraževanja: kompetentno načrtovanje, organizacija, izvajanje in analiza vsebin treninga.

- predpogoj za pristop k izobraževanju: pridobljena izobrazba za inštruktorja za izbran šport,

- izobraževanje traja 3 semestre,

- cilj izobraževanja: osnovni, napreden trening ter trening za višje zmogljivosti, kakor tudi oskrba pred in po tekmi.

- en semester, nadaljevanje državnega izobraževanja za trenerja in minimalno tri leta prakse.

Tabela 14 opisuje zahteve, ki jih moramo izpolniti za pridobitev licence, s katero lahko poučujemo plavanje v Avstriji.

42

7. ALI LAHKO S PLAVALNO USPOSOBLJENOSTJO, PRIDOBLJENO V SLOVENIJI, POUČUJEŠ TUDI V DRUGIH EVROPSKIH DRŽAVAH?

7.1. VELIKA BRITANIJA V Veliki Britaniji je od vsake plavalne šole odvisno, ali lahko oseba iz Slovenije poučuje z licenco pridobljeno v Sloveniji ali ne. V kolikor plavalna šola ne omogoča poučevanja plavanja s slovensko licenco, je potrebno opraviti licenco, ki je priznana v Veliki Britaniji. Tako je najprej potrebno opraviti ASA pomočnik učitelja plavanja 1. stopnje ter nato še ASA učitelj plavanja 2. stopnje (P. Rowland, osebna komunikacija, 3. 7. 2016).

7.2. PORTUGALSKA Oseba iz Slovenije mora pred začetkom poučevanja plavanja na Portugalskem poslati svojo veljavno licenco na Zavod za šport Portugalske, kjer preverijo enakovrednost licence iz Slovenije in Portugalske. V kolikor sta licenci po stopnji enakovredni, lahko oseba prične poučevati plavanje na Portugalskem (L. Baptista, osebna komunikacija, 5. 7. 2016).

7.3. SLOVAŠKA Slovenska licenca za učitelja plavanja je priznana tudi na Slovaškem, tako da lahko oseba iz Slovenije nemoteno poučuje plavanje tudi tam. Edini problem, ki lahko nastopi, je jezik, saj vse plavalne šole ne dovoljujejo poučevanja plavanja v angleškem jeziku (Z. Szabóová, osebna komunikacija, 8. 7. 2016).

7.4. ČEŠKA REPUBLIKA Prav tako kot na Slovaškem je tudi na Češkem dovoljeno učenje plavanja s slovensko licenco za učitelja plavanja (R. Šmerda, osebna komunikacija, 9. 7. 2016).

7.5. AVSTRIJA V Avstriji za poučevanje plavanja ni potrebna nobena licenca, tako da lahko tudi osebe iz Slovenije nemoteno poučujejo plavanje v Avstriji (T. Unger, osebna komunikacija, 5. 7. 2016).

43

8. REŠEVANJE IZ VODE Naloga reševalca iz vode je, da mora pri vsaki dejavnosti v vodi zagotoviti varnost ob in v njej. To naredi z neprestanim opazovanjem kopalcev. V kolikor opazi težave plavalca, mu mora nemudoma priskočiti na pomoč in s tem preprečiti nadaljevanje utapljanja v stanje, ki je veliko nevarnejše. Če je bilo reševanje opravljeno preslabo ali ga sploh ni bilo, se utapljajoči prične utapljati. Tako mora reševalec takoj pričeti z reševanjem iz vode. Reševanje iz vode se deli na reševanje iz vode za onemoglega, nerazsodnega in negibnega. Ko uspe reševalec spraviti utapljajočega na kopno, mora takoj pričeti izvajati ustrezno prvo pomoč, ki je odvisna od ocene stanja prizadetega (Kapus idr., 2004):

- ali je utopljenec pri zavesti in se odziva, - ali so dihalne poti proste, - ali prizadeti diha, - ali lahko otipamo srčni utrip.

8.1. SLOVENIJA V Sloveniji so naloge reševalca opredeljene z zakonom in podzakonskimi akti. Reševalčeve naloge so (Kapus idr., 2004):

- vzdrževanje reda v skladu s kopališkim redom, - naloge opazovanja, - naloge preventivnega delovanja, - reševanje iz vode, - izvedba prve pomoči.

Usposabljanje za reševalca iz vode lahko opravi vsaka polnoletna oseba z ustreznimi psihofizičnimi sposobnostmi, ki ima pridobljeno najmanj srednješolsko izobrazbo ter opravljen preizkus plavalnih sposobnosti (Reševalec iz vode, 2016). Tečaj za reševalca iz vode v Sloveniji traja 14 dni in je sestavljen iz dveh delov (Usposabljanje za reševalca iz vode, 2016):

- teorija (24 ur), - praktični del v vodi (56 ur).

Programi usposabljanja (Usposabljanje za reševalca iz vode, 2016):

- za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (Program A), - za reševalca iz vode na naravnih kopališčih (Program B), - za reševalce, ki izposojajo plovila (Program D),

44

- mednarodni programi (ILS – pool lifeguard, Inland open water lifeguard, Surf lifeguard).

8.1.1. Reševalec iz vode na bazenskih kopališčih (Program A)

Cilji programa (Program usposabljanja za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program A/modula A1 in A2), 2014):

- seznaniti udeležence s teorijo reševanja iz vode, - usposobiti udeležence za reševanje iz vode na bazenskih kopališčih, - preveriti usposobljenost udeležencev.

Trajanje programa je 80 ur, od tega obsega teoretični del 25 ur in praktični del 55 ur (Program usposabljanja za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program A/modula A1 in A2), 2014). Praktični del preizkusa usposobljenosti »A1« (Program usposabljanja za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program A/modula A1 in A2), 2014):

- preplavati 100 m v času pod 2 minuti, - plavanje pod vodo na razdalji 20 m, - reševanje iz vode z roba bazena na razdalji 10 m s pripomočki, - reševanje onemoglega plavalca na razdalji 15 m z reševalno tubo ali z reševalnim

prijemom, - reševanje negibnega utopljenca s tubo ali reševalnim prijemom na razdalji 15 m v času

1.20 minut, - prikaz ekipnega reševanja utopljenca s sumom, da ima poškodovano hrbtenico z

reševalno tubo in vodno reševalno desko. Praktični del preizkusa usposobljenosti »A2« (Program usposabljanja za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program A/modula A1 in A2), 2014):

- plavanje 200 m z vmesnim plavanjem pod vodo pet metrov v času pod 4 minute, - plavanje pod vodo na razdalji 25 m, pri tem mora z dna bazena pobrati tri predmete

težke 2−3 kg, ki so med seboj oddaljeni najmanj 5 m, - plavanje na mestu v navpičnem položaju s pravilnimi sonožnimi ali izmeničnimi

škarjastimi udarci ter dvignjenimi komolci nad gladino vode najmanj 90 sekund, - reševanje iz vode z roba bazena na razdalji 10 m s pripomočki, - reševanje onemoglega na razdalji 20 m z reševalno tubo, - reševanje negibnega utopljenca z reševalno tubo ali z reševalnim prijemom na razdalji

20 m v času pod 1.20 minut, - prikaz ekipnega reševanja utopljenca s sumom, da ima poškodovano hrbtenico z

reševalno tubo in vodno reševalno desko.

45

Teoretični del preizkusa usposobljenosti (Program usposabljanja za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program A/modula A1 in A2), 2014):

- znanje se preverja s pisnim izpitom, - kandidat mora pravilno odgovoriti na 70 odstotkov vprašanj.

8.1.2. Reševalec iz vode na naravnih kopališčih (Program B)

Cilji programa (Program usposabljanja za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program B), 2014):

- seznaniti udeležence s teorijo reševanja iz vode, - usposobiti udeležence za reševanje iz vode na naravnih kopališčih, - preveriti usposobljenost udeležencev.

Trajanje programa je 120 ur, od tega obsega teoretični del 35 ur in praktični del 85 ur (Program usposabljanja za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program B), 2014). Praktični del preizkusa usposobljenosti (Program usposabljanja za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program B), 2014):

- preplavati 400 m v 50-metrskem bazenu v 8 minutah, ali razdaljo 400 m v 25-metrskem bazenu v 7.50 minutah,

- preplavati razdaljo 50 m v tehniki reševalni kravl v 50-metrskem bazenu v 50 sekundah, ali razdaljo 50 m v 25-metrskem bazenu v 48 sekundah,

- plavanje na mestu v navpičnem položaju s pravilnimi sonožnimi ali izmeničnimi škarjastimi udarci ter dvignjenimi komolci nad gladino vode najmanj 90 sekund,

- reševanje iz vode z roba bazena na razdalji 10 m s pripomočki, - plavati pod vodo z opremo za prosto potapljanje na razdalji 40 m, - se potopiti na dih do globine 5 m z opremo za prosto potapljanje, - prikaz ekipnega reševanja utopljenca s sumom, da ima poškodovano hrbtenico z

reševalno tubo in vodno reševalno desko, - prikazati reševanje negibnega utopljenca z reševalnim plovilom na razdalji 50 ali 100

m, rešujeta dva reševalca. Teoretični del preizkusa usposobljenosti (Program usposabljanja za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program B), 2014):

- znanje se preverja s pisnim izpitom, - kandidat mora pravilno odgovoriti na 70 odstotkov vprašanj.

46

8.1.3. Reševalci, ki izposojajo plovila (Program D)

Cilji programa (Program usposabljanja za reševalce iz vode za voditelje in izposojevalce čolnov, 2001):

- seznaniti udeležence z vzroki in nevarnostmi utapljanja, - seznaniti udeležence z vsemi preventivnimi ukrepi, pri katerih lahko pride do

utapljanja, - usposobiti udeležence za neposredno reševanje iz vode na mirnih in tekočih vodah s

pomočjo opreme za reševanje iz vode, z osebnim in kombiniranim reševanjem, - seznaniti udeležence s planiranjem ukrepov varnosti na področjih dejavnosti ljudi na

vodi, - preveriti znanje in plavalne sposobnosti voditeljev in izposojevalcev čolnov za

reševanje iz vode, - preveriti znanje in sposobnosti reševanja iz vode za voditelje in izposojevalce čolnov.

Trajanje programa je 41 ur, od tega obsega teoretični del 14 ur in praktični del 27 ur (Program usposabljanja za reševalce iz vode za voditelje in izposojevalce čolnov, 2001). Praktični del preizkusa usposobljenosti (Program usposabljanja za reševalce iz vode za voditelje in izposojevalce čolnov, 2001):

- plavanje na razdalji 100 m in plavanje pod vodo do 15 m, - osebno reševanje onemoglih plavalcev, plavalcev v fazi agonije in nezavesti, - reševanje z obale, - reševanje s pomočjo dolge vrvi, - reševanje s pomočjo čolna.

Teoretični del preizkusa usposobljenosti (Program usposabljanja za reševalce iz vode za voditelje in izposojevalce čolnov, 2001):

- kandidat mora odgovoriti na 5 izpitnih vprašanj.

8.2. ŠPANIJA V Španiji organizira tečaje za reševanje iz vode Španska zveza reševalcev iz vode RFESS. Izobraževanje poteka podobno kot pri izpitu za učitelja plavanja, saj zajema tako teoretični kot praktični izpit (García, Montenegro rosero, Robinson gallardo, 2011). Reševalci iz vode potrebujejo dovolj moči in morajo biti sposobni priplavati do »žrtve«, jo podpirati/zdržati dalj časa v vodi in jo potegniti iz vode na varno mesto.

47

Vsi kandidati morajo prestati preizkus plavalnih spretnosti v kategorijah (García, Montenegro, Robinson, 2011):

- samo plavanje - simulacija plavanja do žrtve in nazaj, - plavati in hkrati zadrževati težo 10 kg, kar simulira obremenitev ene žrtve.

Primer (García, Montenegro, Robinson, 2011):

- 50 m prosto v manj kot 36 sekundah, - 500 m prosto v manj kot 10 min, - 200 m prosto v manj kot 3 min, - 50 m plavanja na boku ali hrbtu z obremenitvijo 10 kg v manj kot 2 min, - zadržati 2 min v vertikalnem položaju z obremenitvijo 10 kg, - 25 m na boku podpirati žrtev.

8.3. PORTUGALSKA Za pridobitev izpita za reševalca iz vode se morajo udeležiti tečaja, ki zajema tako teoretični kot tudi praktični del. Skozi tečaj se kandidati spoznajo z različno opremo, ki je na voljo reševalcem iz vode. Prav tako spoznajo različne tehnike reševanja iz vode tako v slani kot tudi klorirani vodi. Prav tako na tečajih simulirajo različne primere nesreč, ki jih morajo kandidati tudi uspešno in kar se da hitro rešiti. Tečaj je teoretične, teoretično-praktične in praktične narave. Tečaj zajema učno kot tudi simulirano prakso, kar pripomore k še boljšemu znanju (Informações gerais, cursos/palestras, 2013).

8.4. VELIKA BRITANIJA Organizacija, ki je odgovorna za reševalce iz vode v Veliki Britaniji je Kraljeva zveza za reševanje življenja Velike Britanije.

8.4.1. Reševalec iz vode na bazenu

Kandidat, ki želi postati reševalec iz vode na bazenu, mora dopolniti najmanj 16 let. Tečaj traja minimalno 36 ur in je sestavljen tako iz praktičnega kot tudi teoretičnega dela (National pool lifeguard qualification, 2015). Teoretični del tečaja vključuje (National pool lifeguard qualification, 2015):

- reševanje na bazenu, - prva pomoč, - oživljanje.

48

Praktični del tečaja vključuje (National pool lifeguard qualification, 2015):

- skok in potop v globoko vodo, - preplavati 50 m v manj kot 1 minuti, - preplavati 100 m na trebuhu in hrbtu, - izvesti potop z glavo naprej do dna bazena (4 m), - 30 sekund podvodnega gibanja z nogami in rokami z namenom ostati na površju, - izhod iz vode brez pomoči in lestve oziroma stopnic.

8.5. ČEŠKA REPUBLIKA Na Češkem tečaje za reševanje iz vode organizira vodna reševalna služba ČČK, ki je največja in najstarejša organizacija reševalcev iz vode. Tečaji reševanja iz vode so razdeljeni na tri stopnje (Kurzy, 2016):

- reševalec iz vode 3. stopnje, - mojster reševalec iz vode 2. stopnje, - inštruktor reševalec iz vode 1. stopnje.

V kolikor oseba želi opravljati delo reševalca iz vode, mora opraviti izpit vsaj za reševalca iz vode 3. stopnje. Zahteve, ki jih mora oseba izpolnjevati, če želi opravljati izpit za reševalca iz vode (Plavčík/Záchranář III, 2016):

- starost najmanj 18 let, - končana osnovna šola, - uspešno opravljen zdravniški pregled, - izjava udeleženca, da obvlada tehnike veslanja in plavanja.

Cilji (Plavčík/Záchranář III, 2016):

- zagotavljanje preprečevanja nezgod in utopitev v bazenih in vodnih parkih - član reševalne ekipe VZS ČČK v primeru naravnih nesreč.

Veljavnost licence (Plavčík/Záchranář III, 2016):

- licenca velja 2 leti, kasneje jo lahko tudi podaljšamo, - pogoj za podaljšanje licence je ponovno opravljanje teoretičnega izpita.

Tečaj obsega 75 ur, od tega je 25 ur teoretičnega dela in 50 ur praktičnega dela (Plavčík/Záchranář III, 2016).

49

Zaključni izpit (Plavčík/Záchranář III, 2016):

- Zaključni izpit je razdeljen na 5 delov: plavanje, reševanje utopljenca, prva pomoč, potapljanje in dodatna znanja.

8.6. SLOVAŠKA Kurzy Plavčíkov (2014) pravi, da v kolikor želi oseba postati reševalec iz vode na bazenu, se mora udeležiti tečaja, ki ga običajno organizira Rdeči križ ali Fakulteta za šport. Vsebina tečaja (Kurzy Plavčíkov, 2014):

- osnovne informacije o reševanju iz vode na bazenih, - prva pomoč, - zdravljenje poškodb, - odgovornosti reševalca iz vode na različnih bazenih doma in v tujini.

Vsebina tečaja za reševalca iz vode na odprtih vodah (plaže, jezera) (Kurzy Plavčíkov, 2014):

- tehnike reševanja na prostem, - tehnike reševanja na zamrznjenih področjih, - tehnike reševanja v primeru poplav, - tehnike reševanja na morju.

Po uspešno zaključenem tečaju prejmeš licenco, ki ti jo podeli Mednarodna zveza RSI. Obstajajo tri različne kategorije za reševalca iz vode na odprtih vodah (Kurzy Plavčíkov, 2014):

- Kategorija A: reševalec iz vode na odprtih in zaledenelih območjih, - Kategorija B: reševalec iz vode na plaži in morju, - Kategorija C: vodja ekipe reševanja iz vode.

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba za reševalca iz vode na odprtih vodah (Kurzy Plavčíkov, 2014):

- starost več kot 18 let, - dober plavalec, - imeti mora opravljeno licenco za reševalca iz vode na bazenu.

50

8.7. NEMČIJA V kolikor želi oseba postati reševalec iz vode, mora imeti najmanj bronasto značko reševanja iz vode. V Nemčiji zraven bronaste obstaja še več različnih značk reševalca iz vode, ki pa imajo bolj motivacijski pomen.

Značke, ki jih podeljuje Nemška reševalna zveza so (Rettungsschwimmen, 2016):

8.7.1. Otroški reševalec

Oseba, ki želi pridobiti to značko, mora biti stara najmanj 10 let in imeti mora zlato otroško plavalno značko. Naloge, ki jih mora kandidat opraviti so (Rettungsschwimmen, 2016):

- preplavati mora 100 metrov (25 m kravl, 25 m hrbtno, 25 m prsno in 25 m hrbtno z obema rokama),

- na razdalji 25 metrov vleči partnerja z reševalnim prijemom pod ramo, - naloge reševanja v lahkih oblačilih, ki jih mora oseba izvesti brez premora:

o izvesti skok na noge, o 4 minute lebdeti na površini vode leže na hrbtu z majhnimi zavesljaji, o 6 minut počasnega plavanja in v tem času mora vsaj štirikrat zamenjati položaj

telesa (prsno, hrbtno, bočno). Na koncu mora v globoki vodi sleči oblačila. - naloge reševanja ponesrečenca, ki jih mora oseba izvesti brez premora:

o Preplavati 15 metrov do partnerja na trebuhu, na polovici dolžine se kandidat potopi na globino 2 metra, od koder prinese dve majhni uteži na površje in jih ponovno spusti na dno, nato nadaljuje s plavanjem do partnerja. Nazaj plava tako, da vleče partnerja z reševalnim prijemom pod ramo.

- oseba mora poznati: o osnove samoreševanja, o osnove reševanje ponesrečenca, o osnove prve pomoči.

8.7.2. Nemška bronasta značka reševanja iz vode

Opisana je v poglavju 6. 7.

8.7.3. Nemška srebrna značka reševanja iz vode

Oseba mora biti stara najmanj 15 let. Naloge, ki jih mora kandidat opraviti so (Rettungsschwimmen, 2016):

- preplavati razdaljo 400 m v največ 15 minutah, od tega 50 m kravl, 150 m prsno in 200 m hrbtno z nogami narazen in brez rok,

- preplavati 300 m v oblačilih v največ 12 minutah, na koncu mora v vodi sleči oblačila, - skočiti iz 3 m višine,

51

- v treh minutah izvesti trikrat potop na globino od 3 do 5 metrov, od tega dvakrat izvesti potop z vertikalnim prelomom in enkrat z nogami navzdol in vsakič z dna pobrati 5-kg predmet,

- 50 m transportnega plavanja (potisk ali vlek) v največ 1.30 minutah, - 50 m vlečenje partnerja v oblačilih s prijemom za glavo ali pod pazduho v največ 4

minutah, - prikaz oživljanja, - kombinirane vaje, ki morajo biti izvedene brez premora:

o preplavati 20 metrov na trebuhu, o potopiti se na globino 3−5 metrov, pobrati 5 kilogramsko utež in jo prinesti na

površje, o partner kandidata drži zelo močno, ta pa se poskuša odmakniti iz prijema, o 25 m vleči partnerja, o spraviti ponesrečenca na površje, o demonstrirati 3-minutno oživljanje.

Teoretični izpit

- dihanje in pretok krvi, - pomoč v bazenskih, ladijskih in ledeniških nesrečah, - pravice in obveze pri prvi pomoči, - naloge in dejavnosti Nemške reševalne zveze, - prva pomoč, - nevarnosti v vodi in okrog nje.

8.7.4. Nemška zlata značka reševanja iz vode

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba za pridobitev zlate značke (Rettungsschwimmen, 2016):

- minimalna starost 16 let, oseba mora imeti opravljeno srebrno značko reševanja iz vode,

- zdravniško spričevalo predvideno v skladu z DLRG. Naloge, ki jih mora kandidat opraviti, so:

- preplavati 300 m s plavutmi v največ 6 minutah, od tega 250 m na trebuhu ali boku in 50 m vlečenja partnerja v oblačilih s prijemom za glavo in za ramo,

- preplavati 300 m v oblačilih v največ 9 minutah, na koncu oblačila tudi v vodi sleče, - preplavati 100 m v največ 1.40 minutah, - 30 m dinamičnega potapljanja, kar pomeni, da zbiraš 10 majhnih obročev, ki so

postavljeni na območju 20 metrov maksimalno drug od drugega oddaljeni 2 metra, - trikratni potop v oblekah v ne več kot treh minutah, od tega dvakrat potop z

vertikalnim prelomom in enkrat z nogami navzdol in vsakič z dna pobrati 5 kilogramski predmet.

- 50 m transportnega plavanja (potisk ali vlek) v največ 1.30 minutah, - kombinirane vaje s partnerjem (oba sta v oblekah), ki morajo biti izpeljane brez

premora: o preplavati 25 m v maksimalno 30 sekundah,

52

o potop na globino 3−5 metrov, kjer pobere 5-kg utež in jo prinese na površje, o demonstrirati triminutno oživljanje, o partner kandidata drži zelo močno, ta pa se poskuša odmakniti iz prijema, o 25 m vleči partnerja, o spraviti ponesrečenca na površje.

Teoretični izpit:

- prva pomoč, - pravice in dolžnosti pri prvi pomoči, - oprema za reševanje, - naloge in dejavnosti Nemške reševalne zveze.

8.8. AVSTRIJA Reševanje iz vode v Avstriji je razdeljeno v več skupin, večinoma po starosti.

8.8.1. Otroški reševalec

Naloge, ki jih mora izvesti otroški reševalec (Ausbildungsübersicht, 2008):

- preplavati 100 m (25 m kravl, 25 m hrbtno, 25 m prsno in 25 m hrbtno brez uporabe rok),

- preplavati 25 m reševalnega plavanja s točno določenimi prijemi, - kombinacija samoreševanja v oblačilih (4 minute plavanja na mestu in 6 minut

plavanja, na koncu v vodi sleče oblačila), - kombinacija reševanja ponesrečenca (Oseba mora določiti položaj ponesrečenca in

plavati do njega. Nato se mora potopiti na globino 2 metrov in pobrati dva kroga. Na koncu prime ponesrečenca in ga z enoročnim prijemom odvleče na kopno.),

- kombinacija reševanja ponesrečenca z opremo za reševanje iz vode, - teoretični izpit (samoreševanje, reševanje ponesrečenca in prva pomoč).

8.8.2. Asistent reševalca

Oseba mora dopolniti 13 let. Vse ostale naloge so enake kot pri otroškem reševalcu. Dodatne naloge so samo plavanje v poljubni tehniki 15 minut brez premora, skok v vodo in potapljanje na globino 15 metrov. Licenco asistent reševalca lahko nadgradi oseba, ko dopolni 16 let (Ausbildungsübersicht, 2008).

53

Naloge, ki jih je za to potrebno izvesti, so naslednje (Ausbildungsübersicht, 2008):

- plavanje 30 minut brez prekinitve, od tega minimalno 10 minut hrbtno brez pomoči rok),

- preplavati 300 m v oblačilih, - potopiti se na globino 25 m, - trikrat se potopiti na globino 3-4 m in na gladino prinesti utež težko 5 kg, vse skupaj v

največ 6 minutah, - izvesti reševalni skok iz višine 3 m, - vleči partnerja v oblačilih na razdalji 50 m, - demonstrirati prijem, s katerim preprečimo osebi, da nas drži za roko, - demonstrirati prijem, s katerim potegnemo osebo iz vode, - demonstrirati prvo pomoč in oživljanje, - demonstrirati kombinirano reševalno nalogo.

8.8.3. Reševalec življenja

Je najvišja licenca, ki jo lahko pridobi oseba v avstriji. Licenco lahko pridobi, ko dopolni 17 let in ima že narejeno nižjo licenco. Naloge, ki jih je potrebno izvesti, so (Ausbildungsübersicht, 2008):

- preplavati 100 m (kravl ali prsno) hitreje od 1.40 minute, - preplavati 300 m s plavutmi hitreje od 4.30 minute, - preplavati 300 m hitreje od 9 minut, - demonstrirati reševalno tehniko plavanja (preplavati 75 m do žrtve, demonstrirati 3

različne prijeme, s katerimi se oseba reši prijema ponesrečenca, vleči osebo 25 m s pravilnim prijemom),

- kombinirana reševalna naloga (izvesti reševalni skok; preplavati do žrtve, ki je od začetka oddaljena 25 m; ponesrečenca mora nato spraviti do točno določene točke. Vse skupaj mora izvesti v času pod 2 minuti. Oblečena mora imeti oblačila, na koncu pa demonstrira prvo pomoč in oživljanje, ki traja 3 minute),

- potopiti se na globino 25 m, - teoretični del (prva pomoč: prepoznati resnost situacije in razmere; pregled

ponesrečenca v sili; položaj za okrevanje; klic v sili; oživljanje za odrasle, otroke in dojenčke; različni primeri krvavitve žrtev, ponesrečenec v šoku; poškodbe na hrbtenici in podhladitve).

54

9. SKLEP Namen diplomske naloge je bil primerjava sistema oplavanjevanja v Sloveniji in nekaterih srednje-in zahodnoevropskih državah. Države, ki smo jih podrobneje raziskali, so bile Španija, Portugalska, Velika Britanija, Češka republika, Slovaška, Nemčija in Avstrija. V diplomskem delu smo primerjali programe za neplavalce, katere načine prilagajanja na vodo uporabljajo učitelji v Sloveniji in drugih državah, katere plavalne pripomočke uporabljajo za hitrejši napredek pri učenju plavanja, kako imajo organiziran program plavanja v osnovnih šolah in katera licenca je potrebna za poučevanje plavanja. Prav tako smo raziskali, kako je organizirano reševanje iz vode. Programi plavanja za neplavalce so vsebinsko več ali manj enaki v vseh državah. Vse države najprej pričnejo s prilagajanjem na vodo, saj je to osnova, in šele, ko je otrok prilagojen na vodo, lahko pričnemo s poučevanjem ene izmed osnovnih plavalnih tehnik (prsno, hrbtno, kravl). Prav tako je v vseh državah od vsake šole oziroma od kluba odvisno, katero plavalno tehniko bo učitelj začel poučevati najprej. Vsaka tehnika ima za začetnika tako prednosti kot tudi slabosti. Tudi način prilagajanja na vodo je v vseh državah bolj ali manj isti, saj je cilj prilagajanja na vodo, da je otrok prilagojen na upor vode, potapljanje glave, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodo, plovnost in na drsenje. Prav tako se v vseh državah otrok z vodo najprej spozna na kopnem tako, da se vode dotakne samo z roko oziroma nogo. Šele nato gre otrok v vodo, kjer se počasi prične prilagajanje na ostale segmente prilagajanja na vodo. Prav tako je tudi uporaba pripomočkov odvisna od vsake plavalne šole oziroma kluba posebej. V splošnem velja, da so najpogosteje uporabljeni plavalni pripomočki plavalne deske, plavalni obroči, plavalni pasovi, blazine in plavajoče ter potopljive igračke. Vsi ostali pripomočki pa služijo zgolj za popestritev ur in niso redno v uporabi. Pri organizaciji plavalnih programov v osnovnih šolah smo zasledili prve večje razlike med državami. Od osmih analiziranih držav ima zakonsko določen tečaj plavanja v času osnovne šole šest držav. Te države so Slovenija, Velika Britanija, Češka republika, Slovaška, Nemčija in Avstrija. Na Portugalskem in v Španiji tečaji plavanja niso del učnega načrta. V Sloveniji mora šola organizirati 20-urni plavalni tečaj v okviru rednega pouka. Lahko pa izbira, ali bo plavalni tečaj izvajala v drugem ali tretjem razredu. Po končani osnovni šoli naj bi otroci varno preplavali 50 metrov v globoki vodi. V Veliki Britaniji je plavanje del učnega načrta in morajo šole organizirati 10-urne plavalne tečaje. Prvi plavalni tečaj morajo organizirati v prvem ali drugem razredu, drugi plavalni tečaj pa v tretjem, četrtem, petem ali šestem razredu. Po končanem plavalnem tečaju naj bi otroci preplavali vsaj 25 metrov. V Češki republiki je plavalni tečaj del šolskega sistema. Plavalni tečaj obsega 40 ur v prvem triletju osnovne šole. Prav tako je tudi na Slovaškem tečaj plavanja del učnega načrta. Prvi plavalni tečaj obsega 20 ur in ga morajo izvesti v obdobju med prvi in četrtim razredom. Po tem tečaju naj bi otroci preplavali 25 metrov. Drugi plavalni tečaj obsega 10 ur in ga organizirajo v obdobju med petim in devetim razredom osnovne šole. Po tem tečaju naj bi otroci preplavali vsaj 50 metrov. Tudi v Nemčiji in Avstriji je tečaj plavanja del učnega načrta in ga šola mora izvesti. Tečaj traja 20−30 ur, ki so razporejene 2−3 krat na teden po eno uro. Na koncu tečaja naj bi bili otroci prilagojeni na vodo in obvladali vsaj eno plavalno tehniko, s katero morajo preplavati 50 metrov.

55

V vseh državah je za poučevanje plavanja potrebna ustrezna licenca. V Sloveniji lahko plavanje poučujejo samo osebe, ki imajo pridobljeno ustrezno izobrazbo ali usposobljenost. Licenco za poučevanje plavanja lahko pridobi v okviru Fakultete za šport ali s pomočjo seminarjev, ki jih organizira Plavalna zveza Slovenije. Tudi v Španiji je pogoj za poučevanje plavanja ustrezna licenca, ki jo je moč pridobiti s pomočjo seminarjev, ki jih organizirata Španska plavalna zveza in Španska zveza reševalcev iz vode. Na Portugalskem brez licence zakonsko ni dovoljeno poučevati plavanja. Licenco lahko pridobijo s pomočjo seminarjev, ki jih organizira Nacionalna zveza FNTN. V Veliki Britaniji lahko licenco pridobijo s seminarjem, ki ga organizira organizacija ASA (amaterska plavalna zveza). V Češki republiki lahko plavanje poučujejo diplomanti Fakultete za šport in osebe, ki so licenco pridobile s pomočjo seminarjev, ki jih organizira Češka nacionalna plavalna zveza. Licenco je potrebno obnavljati na vsaka štiri leta. Na Slovaškem pri organizaciji seminarjev za pridobitev licence sodelujeta Slovaška plavalna zveza in Fakulteta za šport. Licenco je prav tako potrebno obnavljati na vsaka štiri leta. V Nemčiji lahko plavanje poučuje vsaka oseba, ki je osvojila Nemško bronasto značko reševanja iz vode. Zaželeno je, da se oseba kljub temu udeleži seminarja o poučevanju plavanja, vendar to ni pogoj. V Avstriji je za poučevanje plavanja usposobljena vsaka oseba, ki ima licenco asistenta reševalca iz vode. Prav tako lahko plavanje poučuje vsak, ki je diplomiral na Fakulteti za šport, Pedagoški fakulteti, Nacionalni akademiji športa, je član zvezne oborožene sile ali je opravil licenco preko seminarjev, ki jih organizira Avstrijska plavalna zveza. Učitelji plavanja, ki imajo opravljeno licenco za učitelja plavanja v Sloveniji, lahko v Avstriji, Češki republiki in na Slovaškem nemoteno poučujejo plavanje. Prav tako je tudi na Portugalskem dovoljeno poučevanje plavanja z licenco iz Slovenije, v kolikor je le-ta po stopnji izobrazbe enaka licenci pridobljeni na Portugalskem. Medtem ko je v Veliki Britaniji od vsake plavalne šole odvisno, ali je dovoljeno poučevanje plavanja z licenco pridobljeno v Sloveniji ali ne. Licenco za reševalca iz vode lahko v Sloveniji opravi vsaka polnoletna oseba, ki ima ustrezne psihofizične sposobnosti, ima opravljeno najmanj srednješolsko izobrazbo in ima opravljen preizkus plavalnih sposobnosti. Izpit je sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela. V Španiji tečaje za reševalca iz vode organizira Španska zveza reševalcev iz vode RFESS. Izpit je sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela. Tudi na Portugalskem tečaje organizira Portugalska zveza reševalcev iz vode. Tudi tukaj je izpit sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V Veliki Britaniji je za organizacijo tečajev odgovorna Kraljeva zveza za reševanje življenja Velike Britanije. Kandidat, ki želi postati reševalec iz vode, mora dopolniti najmanj 16 let. Tečaje v Češki republiki organizira vodna reševalna služba. Oseba mora biti stara najmanj 18 let, zaključeno mora imeti osnovnošolsko izobrazbo in uspešno mora opraviti zdravniški pregled. Na Slovaškem izpite za reševalca iz vode organizirata Rdeči križ in Fakulteta za šport. Za pristop k izpitu mora biti oseba stara najmanj 18 let in biti mora dober plavalec. V Nemčiji je lahko reševalec iz vode vsak, ki je uspešno opravil bronasto značko reševanja iz vode. V Avstriji seminarje za reševalce iz vode organizira Avstrijska zveza reševalcev iz vode. Izpit je teoretičen kot tudi praktičen. Najvišja licenca reševalca iz vode v Avstriji je reševalec življenja.

56

10. VIRI IN LITERATURA ASA adult swimming framework. (2016). Swimming.org. Pridobljeno 17. 4. 2016, iz

http://www.swimming.org/asa/teaching-and-coaching/asa-adult-swimming-framework/

Ausbildungsübersicht. (2008). Österreichische wasserrettung bundesleitung. Pridobljeno 14. 4. 2016, iz http://www.owr.at/ausbildung/

Aquatic skills framework. (2016). Swimming.org. Pridobljeno 17. 4. 2016, iz http://www.swimming.org/asa/teaching-and-coaching/aquatic-skills-framework/

Barbero, A., Cuevas, J., Arellano, R. (1984). Las escuelas municipales de natación. Madrid: Instituto Municipal de Deportes.

Barbosa, T. M., Costa, M. J., Marinho, D. A., Silva, A. J., Queirós, T. M. G. (2012). A adaptação ao meio aquático com recurso a situações lúdicas. Educación Física y Deportes, 170, Pridobljeno 11. 4. 2016 iz http://www.efdeportes.com/efd170/a-adaptacao-ao-meio-aquatico.htm

Barbosa, T. M., Queirós, T. M. G. (2004). Ensino da natação: uma perspectiva metodológica para a abordagem das habilidades motoras aquáticas básicas. Lisboa: Xistarca.

Bazálik, J. (16. 12. 2009). Smernica slovenskej plaveckej federácie pre získavanie odborných spôsobilostí v jednotlivých kvalifikačných stupňoch. Slovenská plavecká federácia. Pridobljeno 15. 4. 2016, iz http://www.kpzbb.sk/sites/default/files/fotky/Smernica%20SPF%20-%20Z%C3%ADskavanie%20licenci%C3%AD.pdf

English programmes of study: key stages 1 and 2. (2013). Department for education. Pridobljeno 1. 5. 2016, iz https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/335186/PRIMARY_national_curriculum_-_English_220714.pdf

García, B. L., Montenegro rosero, C.J., Robinson gallardo, D.J., (2011). Salvamento y rescate aquatico. Manual de salvamento y rescate acuático, 29, Pridobljeno 9. 6. 2016 iz http://www.aerocivil.gov.co/Educacion/CEA/Documents/Anexo%20Proyecto%203.pdf

Hofirková, P. (2006). Základní plavecký výcvik na školách s rozdílnými podmínkami. Brno: Masarykova Univerzita.

Informações gerais, cursos/palestras. (2013). Sobrasa. Pridobljeno 2. 5. 2016, iz http://www.sobrasa.org/cursos-e-palestras-de-salvamento-aquatico/

Instructor plavání. (2016). Dena. Pridobljeno 15. 4. 2016, iz http://www.matuska-dena.cz/rekvalifikace/instruktor-plavani/?utm_source=seznam&utm_medium=cpc&utm_campaign=Matuska-Dena.cz+-+8103183862&utm_content=Instruktor+plav%C3%A1n%C3%AD#

Jurak, G. (1999). Primerjava treh programov učenja plavanja 8- do 9-letnih otrok z vidika znanja plavanja tehnike prsno. Magistrska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.



http://www.owr.at/ausbildung/

http://www.swimming.org/asa/teaching-and-coaching/aquatic-skills-framework/

http://www.efdeportes.com/efd170/a-adaptacao-ao-meio-aquatico.htm

http://www.efdeportes.com/efd170/a-adaptacao-ao-meio-aquatico.htm

http://www.kpzbb.sk/sites/default/files/fotky/Smernica%20SPF%20-%20Z%C3%ADskavanie%20licenci%C3%AD.pdf

http://www.kpzbb.sk/sites/default/files/fotky/Smernica%20SPF%20-%20Z%C3%ADskavanie%20licenci%C3%AD.pdf

https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/335186/PRIMARY_national_curriculum_-_English_220714.pdf

https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/335186/PRIMARY_national_curriculum_-_English_220714.pdf

http://www.aerocivil.gov.co/Educacion/CEA/Documents/Anexo%20Proyecto%203.pdf

http://www.sobrasa.org/cursos-e-palestras-de-salvamento-aquatico/

http://www.matuska-dena.cz/rekvalifikace/instruktor-plavani/?utm_source=seznam&utm_medium=cpc&utm_campaign=Matuska-Dena.cz+-+8103183862&utm_content=Instruktor+plav%C3%A1n%C3%AD




57

Jurak, G., Kovač, M. (1997). Izbor didaktičnih pripomočkov za učenje plavanja. Ljubljana: Ministerstvo za šolstvo in šport, Sektor za šport.

Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., Kapus, V., Bednarik, J., Pincolič, Šajber, D. idr. (2002). Učenje plavanja v Sloveniji 1994–2000. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije.

Kaiser, D. (2007). Schwimmen. Das, was sie machen, machen sie sehr gut. Bochum: Ruhr-Universität.

Kapus, V., Fänrich, R., Zavšek, G., Možina, H., Vlahović, D., Rapuš, A. idr. (2004). Reševanje iz vode, aktivna varnost in prva pomoč. Ljubljana: Inštitut za šport, Fakulteta za šport.

Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Pincolič, Šajber, D., Vute, R. idr. (2011). Plavanje, učenje . Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Kurzy. (2016). VC VZS ČČK. Pridobljeno 2. 5. 2016, iz http://www.vycvikovecentrumvzs.cz/kurzy/

Kurzy plavčíkov. (2014). Vodná záchranná služba. Pridobljeno 13. 4. 2016, iz http://www.vodnazachrana.eu/kurzy-plavcikov.html

Learn to swim framework. (2016). The ASA learn to swim pathway. Pridobljeno 15. 4. 2016, iz http://www.theiosonline.com/shared/get-file.ashx?id=1987&itemtype=document.

Modrák, M. (2011). Organizácia, obsah a metodika výučby plávania a aplikácia plávania v zdravotnej telesnej výchove. Prešov: Metodicko-pedagogické centrum.

Moreno, J.A., Gutiérrez, M. (1998). Bases metodológicas para el aprendizaje de las actividades acuáticas educativas. Barcelona: INDE publicaciones.

National pool lifeguard qualification. (2015). Royal life saving society UK. Pridobljeno 20. 4. 2016, iz http://www.rlss.org.uk/professional-qualifications/national-pool-lifeguard-qualification/

Nezhin, D., (2002). Pridobljeno 9. 4. 2016, iz http://dimkin-dvorik.blogspot.si/2012/01/swimtrainer.html

Plavčík/Záchranář III. (2016). VC VZS ČČK. Pridobljeno 2. 5. 2016, iz http://www.vycvikovecentrumvzs.cz/products/plavcik-zachranar-iii/

Program usposabljanja za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program A/modula A1 in A2). (27. 10. 2014). Ministerstvo za obrambo Republike Slovenije. Pridobljeno 1. 5. 2016, iz http://www.sos112.si/slo/tdocs/p132.pdf

Program usposabljanja za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih (program B). (30. 10. 2014). Ministerstvo za obrambo Republike Slovenije. Pridobljeno 1. 5. 2016, iz http://www.sos112.si/slo/tdocs/p133.pdf

Program usposabljanja za reševalce iz vode za voditelje in izposojevalce čolnov (6. 2001). Ministerstvo za obrambo Republike Slovenije. Pridobljeno 1.5.2016, iz http://www.sos112.si/eng/tdocs/program_d.pdf

Reševalec iz vode. (2016). Zveza reševalcev iz vode Slovenije. Pridobljeno 19. 4. 2016, iz http://www.slolifeguard.com/resevalec-iz-vode

http://www.vycvikovecentrumvzs.cz/kurzy/

http://www.vodnazachrana.eu/kurzy-plavcikov.html

http://www.theiosonline.com/shared/get-file.ashx?id=1987&itemtype=document

http://www.rlss.org.uk/professional-qualifications/national-pool-lifeguard-qualification/

http://www.rlss.org.uk/professional-qualifications/national-pool-lifeguard-qualification/

http://dimkin-dvorik.blogspot.si/2012/01/swimtrainer.html

http://dimkin-dvorik.blogspot.si/2012/01/swimtrainer.html

http://www.vycvikovecentrumvzs.cz/products/plavcik-zachranar-iii/

http://www.sos112.si/slo/tdocs/p132.pdf

http://www.sos112.si/slo/tdocs/p133.pdf

http://www.sos112.si/eng/tdocs/program_d.pdf

http://www.slolifeguard.com/resevalec-iz-vode

58

Rettungsschwimmen (11. 4. 2016). DLRG. Pridobljeno 19. 4. 2016, iz http://www.dlrg.de/lernen/breitenausbildung/rettungsschwimmen.html

Schramm,E. (1996). Sportschwimmen. Berlin: Sportverlag.

Schwimmen in der Schule. (23. 3. 2015). Jugendrotkreuz. Pridobljeno 11. 4. 2016 iz http://www.jugendrotkreuz.at/fileadmin/NOE/Schwimmen/Schwimmen_in_der_Schule_NOEJRK_2015.pdf

Šajber, D. (2006). Plavanje od rojstva do šole. Radovljica: Didakta.

http://www.jugendrotkreuz.at/fileadmin/NOE/Schwimmen/Schwimmen_in_der_Schule_NOEJRK_2015.pdf

http://www.jugendrotkreuz.at/fileadmin/NOE/Schwimmen/Schwimmen_in_der_Schule_NOEJRK_2015.pdf

SISTEMI OPLAVANJEVANJA V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH

Documents

Transcript of SISTEMI OPLAVANJEVANJA V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH