SISTEM EZR IN UPRAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV SISTEMA … · enotno upravljanje sredstev: vsi...

SISTEM EZR IN UPRAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV SISTEMA EZR DRŽAVE V LETU 2013

Kopiranje in uporaba dovoljena samo z navedbo vira!

2

KAZALO 1. ZNAČILNOSTI SISTEMA ENOTNEGA ZAKLADNIŠKEGA RAČUNA ..................................................................... 4

2. POROČILO O UPRAVLJANJU S SREDSTVI SISTEMA EZR DRŽAVE OD LETA 2002 DALJE .................................. 6

2.1. BILANCA SISTEMA EZR DRŽAVE ............................................................................................................... 9

2.1.1. OBSEG BILANCE SISTEMA EZR DRŽAVE ............................................................................................. 9

2.1.2. STRUKTURA POSTAVK BILANCE SISTEMA EZR DRŽAVE .................................................................. 10

2.1.2.1. Struktura postavk pasive po partnerjih ................................................................................... 10

2.1.2.2. Struktura postavk aktive .......................................................................................................... 11

2.2. OBRESTNE MERE IN ROČNOSTI.............................................................................................................. 13

2.2.1. OBRESTNE MERE IZVEN SISTEMA EZR DRŽAVE .............................................................................. 14

2.2.2. OBRESTNE MERE ZNOTRAJ SISTEMA EZR DRŽAVE ......................................................................... 15

2.2.3. OBRESTNE MERE IN ROČNOSTI POSLOV V BILANCI SISTEMA EZR DRŽAVE ................................... 16

2.3. UČINEK UPRAVLJANJA S SREDSTVI ........................................................................................................ 17

3. POROČILO O UPRAVLJANJU S SREDSTVI SISTEMA EZR DRŽAVE V TEKOČEM LETU (2013) .......................... 19

3.1. BILANCA SISTEMA EZR DRŽAVE ............................................................................................................. 19

3.1.1. OBSEG BILANCE SISTEMA EZR DRŽAVE ........................................................................................... 19

3.1.2. STRUKTURA POSTAVK BILANCE SISTEMA EZR DRŽAVE .................................................................. 20

3.1.2.1. Struktura postavk pasive po partnerjih ................................................................................... 20

3.1.2.2. Struktura postavk aktive .......................................................................................................... 21

3.2. OBRESTNE MERE IN ROČNOSTI.............................................................................................................. 23

3.2.1. OBRESTNE MERE IZVEN SISTEMA EZR DRŽAVE .............................................................................. 23

3.2.2. OBRESTNE MERE ZNOTRAJ SISTEMA EZR DRŽAVE ......................................................................... 23

3.2.3. OBRESTNE MERE IN ROČNOSTI POSLOV V BILANCI SISTEMA EZR DRŽAVE ................................... 24

3.3. UČINEK UPRAVLJANJA S SREDSTVI ........................................................................................................ 25

4. ZAKLJUČNI RAČUN ........................................................................................................................................ 25

3

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Bilanca sistema EZR države v tisoč EUR .................................................................................................. 9

Graf 2: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura vlog po partnerjih ....................................................... 10

Graf 3: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura stanj na podračunih po partnerjih ............................. 10

Graf 4: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura depozitov glede na tip banke ..................................... 11

Graf 5: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura depozitov glede na tip depozita ................................. 12

Graf 6: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura likvidnostnih posojil po partnerjih ............................. 13

Graf 7: Gibanje referenčnih obrestnih mer na denarnem trgu v %.................................................................. 14

Graf 8: Gibanje obrestnih mer za vloge in likvidnostna posojila v % ................................................................ 16

Graf 9: Gibanje povprečnih obrestnih mer (v %) in ročnosti (v dnevih) na aktivi in pasivi sistema EZR države........................................................................................................................................................................... 17

Graf 10: Učinek upravljanja s sredstvi sistema EZR države v tisoč EUR ............................................................ 17

Graf 11: Bilanca sistema EZR države v letu 2013 v tisoč EUR ........................................................................... 19

Graf 12: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura vlog po partnerjih v letu 2013 .................................. 20

Graf 13: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura stanj na podračunih po partnerjih v letu 2013 ........ 21

Graf 14: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura depozitov glede na tip banke v letu 2013 ................ 21

Graf 15: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura depozitov glede na tip depozita v letu 2013 ............ 22

Graf 16: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura likvidnostnih posojil po partnerjih v letu 2013 ........ 22

Graf 17: Gibanje referenčnih obrestnih mer na denarnem trgu v letu 2013 v %............................................. 23

Graf 18: Gibanje obrestnih mer za vloge in likvidnostna posojila v letu 2013 v % ........................................... 24

Graf 19: Gibanje povprečnih obrestnih mer (v %) in ročnosti (v dnevih) na aktivi in pasivi sistema EZR države v letu 2013 ........................................................................................................................................................ 25

4

1. ZNAČILNOSTI SISTEMA ENOTNEGA ZAKLADNIŠKEGA RAČUNA

Enotni zakladniški sistem je sistem upravljanja javnih financ po enotnih pravilih (enotno izvajanje javnofinančnih tokov in enotno upravljanje denarnih sredstev). Praviloma ima vsaka država svojo različico strukture enotnega zakladniškega računa (v nadaljevanju: EZR), ki pa izhajajo iz dveh možnih osnovnih modelov arhitekture:

v centraliziranem sistemu se vse transakcije prejemkov in izdatkov javnega sektorja izvajajo le prek EZR, medtem ko se beleženje teh transakcij po nosilcih izvaja zgolj v glavni knjigi zakladnice,

v razdeljenem sistemu pa je posameznim subjektom javnega sektorja dovoljeno, da imajo odprte račune pri bankah, vendar pa se stanje denarja iz teh računov konec dneva v celoti prazni na EZR.

Osnovni cilji in prednosti vzpostavitve EZR so naslednji:

centralizacija sredstev javnega sektorja na enem računu, kar zagotavlja učinkovit pregled stanja in upravljanje vseh sredstev javnega sektorja kot celote (konsolidacija sredstev, ki vpliva na nižje stroške zadolževanja in višje prihodke za naložbe), ob vzdrževanju minimalnih likvidnostnih rezerv, pri tem ne gre za centralizacijo upravljanja s finančnimi načrti proračunskih uporabnikov, saj so le ti samostojni pri odločanju o porabi sredstev svojega finančnega načrta,

takojšen vpogled in razpoložljivost vplačanih javnofinančnih prihodkov, saj se sredstva ne vodijo na množici bančnih računov,

minimiziranje stroškov transakcij za opravljena plačila znotraj javnega sektorja in enoten informacijski sistem za opravljanje plačilnih storitev prek enega izvajalca plačilnega prometa.

Sistem EZR v Republiki Sloveniji sloni na kombiniranem modelu, ki vsem blagajnam javnega financiranja, vključno z neposrednimi proračunskimi uporabniki in posrednim proračunskim uporabnikom omogoča, da imajo odprte račune, vendar so slednji odprti kot podračuni pri Upravi RS za javna plačila (v nadaljevanju: UJP). Sredstva s teh podračunov se ne praznijo na EZR, kar pomeni, da lahko dnevno razpolagajo s prostimi denarnimi sredstvi. Pri Banki Slovenije (v nadaljevanju: BS) pa so odprti le računi EZR države oziroma EZR občin, vsak pa predstavlja vsoto stanj na podračunih posameznega EZR. Z denarnimi sredstvi sistema EZR države upravlja upravljavec sredstev sistema EZR države, ki od proračunskih uporabnikov prejema vloge, ki jih ti nalagajo iz prostih denarnih sredstev na svojem podračunu, proračunskim uporabnikom, ki so vključeni v enotno upravljanje sredstev v okviru EZR države pa v primeru potrebe odobrava likvidnostna posojila. V primeru, da po konsolidaciji prostih denarnih sredstev znotraj sistema EZR države ostajajo presežki denarnih sredstev na EZR države, upravljavec sredstev sistema EZR države le te investira izven sistema v poslovne banke ali BS, če pa potrebe po likvidnostnih posojilih proračunskih uporabnikov, vključenih v enotno upravljanje v okviru EZR države presegajo prosta denarna sredstva znotraj sistema, so ti primanjkljaji financirani izven sistema, z najemanjem likvidnostnih kreditov pri poslovnih bankah. Poslovanje upravljavca sredstev sistema EZR države poteka prek zakladniškega podračuna, ki ga tako kot ostale podračune vodi UJP. Pomembnejši pojmi:

blagajne javnega financiranja: so državni proračun RS, občinski proračuni, Zavod RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: ZPIZ) in Zavod RS za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: ZZZS) v primeru vzpostavitev pokrajin pa tudi pokrajinski proračuni,

neposredni proračunski uporabniki državnega proračuna: so vladni, nevladni in pravosodni državni organi in organizacije, katerih finančni načrti so integralni sestavni del državnega proračuna in so

5

sprejeti v okviru sprejetega proračuna države (kot na primer: ministrstva, vladne službe, državni zbor, sodišča...),

posredni proračunski uporabniki: so javni zavodi, javni skladi in javne agencije (kot na primer: bolnišnice, zdravstveni domovi, fakultete, Sklad za podjetništvo, Agencija za trg vrednostnih papirjev ...), katerih finančni načrti so samostojni in jih oblikujejo posredni proračunski uporabniki sami, potrdijo pa jih resorna ministrstva,

prosta denarna sredstva: so denarna sredstva na podračunih subjektov vključenih, v sistem EZR, ki še niso uporabljena skladno s proračunom oziroma finančnim načrtom tega subjekta,

enotno upravljanje sredstev: vsi subjekti, ki so vključeni v sistem EZR, trenutno še niso vključeni tudi v enotno upravljanje sredstev; za tiste, ki so, pa velja da na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, lahko nalagajo prosta denarna sredstva izključno v sistem EZR v katerega so vključeni, po drugi strani pa se lahko pri upravljavcu sredstev sistema EZR tudi kratkoročno zadolžujejo. Medtem ko se subjekti, ki so vključeni v sistem EZR in ne tudi v enotno upravljanje pri upravljavcu sredstev, ne morejo kratkoročno zadolžiti, del svojih prostih denarnih sredstev pa poleg v sistem EZR lahko nalagajo tudi izven sistema EZR.

6

2. POROČILO O UPRAVLJANJU S SREDSTVI SISTEMA EZR DRŽAVE OD LETA 2002 DALJE Vsi prikazi v nadaljevanju (razen, če ni to posebej navedeno) prikazujejo povprečna stanja, saj je na ta način nevtraliziran vpliv izrednih dogodkov zaradi sezonskih gibanj in občasnih dogodkov, s čemer podatki izkazujejo realnejši obseg in pogoje poslovanja v časovnem obdobju. Poudarki, ki so zaznamovali posamezno leto v času delovanja sistema EZR države: Leto 2002:

vzpostavitev sistema EZR države z 29. junijem 2002; stanje sredstev sistema EZR države ob prenosu iz bančnega okolja je znašalo 23,9 mlrd SIT, kar preračunano po tečaju 239,64 SIT/1EUR znaša 99,7 mio EUR.

Leto 2003:

poleg državnega proračuna RS, ZPIZ in ZZZS, se v enotno upravljanje s sredstvi sistema EZR države začnejo vključevati tudi drugi proračunski uporabniki, s čimer jim je dana možnost najemanja likvidnostnih posojil v okviru sistema EZR države,

minister za finance določi, da morajo proračunski uporabniki vsa presežna denarna sredstva, ki so enaka ali presegajo 100 mio SIT, pred deponiranjem pri bankah ali nalaganjem v vrednostne papirje ponuditi upravljavcu sredstev sistema EZR države, razen, v kolikor jih naložijo v vrednostne papirje RS.

Leto 2004:

dvoletno obdobje od uveljavitve omogoči analizo gibanja denarnih sredstev sistema EZR države ter oceno prilivov v zadnjem preseku obdelave plačilnega prometa, kar nudi podlago za optimizacijo upravljanja, to je zniževanje povprečnega obsega nočnih depozitov in povečevanje deleža vezanih depozitov pri poslovnih bankah,

uvedba instrumenta izdaje enomesečnih zakladnih menic z obveznim plasiranjem tako pridobljenih sredstev pri BS ter možnostjo črpanja depozitov iz tega naslova v primeru likvidnostnih primanjkljajev,

uvedba instrumenta likvidnostnega zadolževanja pri poslovnih bankah, s čimer se omogoči doseganje stabilnejšega obsega naložb pri bankah in naložb daljših ročnosti, s tem pa tudi višje obrestne mere za te naložbe.

Leto 2005:

v sistem EZR države se vključi prva občina in njeni proračunski uporabniki, sistem EZR te občine se zato zapre,

omejitev prostega nalaganja prostih denarnih sredstev proračunskih uporabnikov se zniža s 100 mio SIT na 30 mio SIT.

Leto 2006:

opustitev instrumenta izdaje enomesečnih zakladnih menic z obveznim plasiranjem sredstev pri BS ter posledično ukinitev črpanja depozitov iz tega naslova v primeru likvidnostnih primanjkljajev.

Leto 2007:

7

prve sindicirane izdaje državnih obveznic, kar posredno vpliva na povečanje povprečnega obsega bilančne vsote sistema EZR države,

prevzem EUR kot domače valute in s tem povečanje mase sredstev v upravljanju; predhodno se je aktivno upravljalo le s tolarskimi denarnimi sredstvi, medtem ko so se naložbe v EUR izvajale le pri BS,

z vključitvijo v Evrosistem postaneta referenčni obrestni meri EONIA in EURIBOR in ne več SIONIA in SITIBOR,

omejitev prostega nalaganja prostih denarnih sredstev proračunskih uporabnikov se zniža s 30 mio SIT (protivrednost okoli 125 tisoč EUR) na 100 tisoč EUR.

Leto 2008:

začetek sklepanja depozitnih poslov s tujimi poslovnimi bankami preko finančnega posrednika,

finančna kriza s padcem referenčnih obrestnih mer na denarnih in finančnih trgih vpliva na padec obrestnih mer za posle sistema EZR države.

Leto 2009:

uvedba zakonske določbe, da se država lahko zadolži za odplačilo glavnic državnega dolga, ki zapade v plačilo v prihodnjih dveh letih (predfinanciranje), s čimer se poveča delež začasno prostih denarnih sredstev državnega proračuna RS v vseh sredstvih sistema EZR države,

posledično uvedba zakonske določbe, da lahko upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva za obdobje do treh let (možnost sklepanja dolgoročnih poslov).

Leto 2010:

povečanje obsega denarnih sredstev sistema EZR države zaradi izdaj obveznic v prvi polovici leta (možnost predfinanciranja, ki jo ima državni proračun RS),

povečanje povprečnega stanja depozitov pri BS v prvi polovici leta zaradi nezainteresiranosti domačih poslovnih bank po presežkih sistema EZR države,

Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) postopno znižuje zneske na avkcijah za poslovne banke po principu «full allotment«1 pri financiranju finančnih sistemov in prehaja na staro shemo operacij odprtega trga, kar ima za posledico povečan interes poslovnih bank za depozite iz sredstev sistema EZR države; zaradi tega je prišlo do sprememb v rokovni strukturi aktive sistema EZR države, ki beleži dodaten porast v deležu dolgoročno vezanih depozitov,

spremembe pravil obrestovanja poslov sistema EZR v smislu določanja višine obrestnih mer za posle znotraj sistema v odvisnosti na dosežene obrestne mere za posle zunaj sistema EZR pri bankah za primerljive ročnosti in višino referenčnih obrestnih mer (EONIA, EURIBOR in LIBOR)2, razširitev nabora standardnih ročnosti za vloge in likvidnostna posojila.

Leto 2011:

povečanje obsega denarnih sredstev sistema EZR v februarju in aprilu zaradi izdaj obveznic RS,

predčasna razvezava dolgoročnih depozitov, ki bi sicer zapadli v letu 2012, in sklenitev novih depozitnih poslov z zapadlostjo v 2014 zaradi potencialnega tveganja refinanciranja visoke akumulacije zapadlih obveznosti bank (tako do tujine kot tudi ostalih domačih komitentov),

1Gre za tehnični izraz, ki ga uporablja Evrosistem in pomeni, da bo poslovna banka prejela kakršen koli znesek, ki ga želi v operacijah refinanciranja – dodelitev

plačilnega sredstva – pod pogojem, da lahko zagotovi zadostno jamstvo. Te ukrepe je Evrosistem sprejel kot odziv na krizo finančnega in javnega dolga. 2

Model določanja obrestnih mer za vloge in likvidnostna posojila je do leta 2010 temeljil na doseženih obrestnih merah za depozite EZR, izraženih v absolutni

vrednosti, v letu 2010 pa so bili kot osnova za določanje obrestnih mer za vloge in likvidnostna posojila vpeljani deleži doseženih oziroma kotirajočih obrestnih mer za depozite EZR v referenčnih obrestnih merah primerljivih ročnosti.

8

dvig ključnih obrestnih mer ECB v aprilu in juliju, kar je vplivalo na postopno dvigovanje referenčnih obrestnih mer, dokler se ni

v sredini leta poglobila dolžniška kriza v območju evra, kar je imelo za posledico padanje vrednosti evra in s tem njegove cene (EURIBOR-ja),

likvidnostni vpliv politike ECB pri odkupih državnih vrednostnih papirjev in ponudba neomejenega »full allotmenta« bankam za daljša časovna obdobja (tudi 3 letne), kar je imelo za posledico nižje povpraševanje po presežkih sistema EZR države proti koncu leta.

Leto 2012:

občutno zmanjšanje obsega denarnih sredstev sistema EZR države do oktobra 2012 glede na leto poprej in porast v novembru po prilivu iz naslova valutne zamenjave ob izdaji USD obveznice,

predčasna razvezava dolgoročnega depozita v višini kupnine hibridne CoCo obveznice banke NLB d.d. v juniju,

vpliv politike ECB (odkupi državnih vrednostnih papirjev in ponudba neomejenega »full allotmenta« bankam za obdobja do 3 let) na visoko presežno kratkoročno likvidnost domačega denarnega trga, kar je imelo za posledico nižje povpraševanje po kratkoročnih naložbah sistema EZR države,

znižanje obrestnih mer ECB na rekordno nizko raven v juliju, kar je vplivalo na rekordno znižanje referenčnih obrestnih mer in s tem obrestnih mer znotraj sistema EZR države, zaradi česar je bilo potrebno implementirati pravne podlage za primer negativnih obrestnih mer,

migracija pokojnin v plačilni sistem SEPA IKP (http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1443) v novembru, kar je prineslo potrebo po zagotavljanju kritja za izplačilo pokojnin že en delovni dan pred dejanskim izplačilom, za namen izvršitve izplačil pa je bil uveden dodatni jutranji poravnalni presek ob 05.00 uri.

Leto 2013:

porast obsega denarnih sredstev sistema EZR države v maju iz naslova valutne zamenjave po zadolžitvi državnega proračuna RS z izdajo USD obveznice,

predčasna razvezava dolgoročnega depozita v višini kupnine hibridne CoCo obveznice banke NKBM d.d. v januarju,

znižanje obrestnih mer ECB na rekordno nizko raven v maju in novembru, kar je vplivalo na nadaljevanje stagniranja referenčnih obrestnih mer na rekordno nizki ravni skozi celotno leto 2013,

objava nadzorovane likvidacije Probanke d.d. in Factor banke d.d.,

sklenitev Pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje z bolnišnicami, ki so pridobile likvidnostna posojila iz naslova sredstev sistema EZR države ter so v postopku sanacijskih programov svojega poslovanja,

izpeljava konverzije depozitov iz sredstev sistema EZR države v kapital bank pri poslovnih bankah NLB d.d., NKBM d.d., Abanka d.d., Factor banka d.d. in Probanka d.d..

http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1443

9

2.1. BILANCA SISTEMA EZR DRŽAVE

2.1.1. OBSEG BILANCE SISTEMA EZR DRŽAVE

Poročilo o upravljanju denarnih sredstev sistema EZR države zajema le poročanje o upravljanju z domačo valuto3, kajti delež sredstev tujih valut (USD, CHF in GBP), ki so v upravljanju, znaša relativno zanemarljivi del vseh sredstev (manj kot 2 %). Graf 1: Bilanca sistema EZR države v tisoč EUR4

4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 1.000.000 2.000.000 3.000.000 4.000.000

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Stanje na EZR Nočni depoziti Depoziti Depoziti EZMLikv. posojila Sredstva na podračunih Vloge Izdaja EZMLikv. krediti Prodaja deviz

Vir: Ministrstvo za finance

Povprečni obseg bilančne vsote sistema EZR države je bil v stalnem porastu že od začetka vzpostavitve sistema EZR, tj. od leta 2002 dalje. Bistveno pa se je njen obseg povečal v letih od 2007 do 2009, na podlagi dejavnikov, ki so navedeni med poudarki, ki so zaznamovali posamezno leto, in sicer v letu 2007 zaradi uvedbe evra, v letih 2008 in 2009 zaradi sindiciranih izdaj obveznic ter 2009 tudi zaradi predfinanciranja. Obseg bilančne vsote je tako postopno rasel od povprečnega obsega 160 mio EUR v letu 2002 do več kot 3.000 mio EUR v obdobju od 2009 do 2013. Izjema v tem obdobju je bilo leto 2012, ko se je povprečni obseg bilančne vsote sistema EZR države v primerjavi s preteklimi leti občutno znižal zaradi spremenjene dinamike dolgoročnega zadolževanja državnega proračuna RS z izdajo obveznic, ki je bilo za razliko od ostalih let izvršeno šele proti koncu leta. Obseg bilančne vsote je odvisen od obsega izvirnih sredstev, ki jih predstavljajo prejete vloge proračunskih uporabnikov ter sredstva na podračunih proračunskih uporabnikov (vpogledna sredstva). Delež sredstev na podračunih je v celotnem obdobju v povprečju predstavljal slabo tretjino sredstev v celotni bilanci in predstavlja konstanten vir za naložbe. Izvirna sredstva so v zadnjih letih skoraj v celoti naložena v bančnem 3

Prav tako v poročilu, za obdobje od 2002 do 2006, niso zajeti EUR, saj do takrat niso bili domača valuta. Povprečno stanje EUR v sistemu EZR države je bilo v teh

letih naslednje: do 2003 0,0 EUR, 2004 67,2 mio EUR, 2005 138,1 mio EUR in 2006 194,9 mio EUR. Do leta 2005 so bila vsa ta sredstva le na računu pri BS, v letu 2006 pa je pričel upravljavec sredstev sistema EZR države z njimi aktivneje upravljati, tako da jih je bilo 44% že naloženih kot depozit pri BS. 4 Podatki za leta od 2002 do 2006 so prikazani v EUR, preračunani po tečaju 239,64 SIT/1EUR.

10

sistemu, medtem ko je bilo v letih od 2002 do 2005 v povprečju kar okoli 27% teh sredstev naloženih v obliki likvidnostnih posojil proračunskim uporabnikom. Obseg nočnih depozitov in stanja na EZR države konec dneva je bil do leta 2010 zanemarljiv, saj je upravljavec sredstev sistema EZR države dnevne presežke, ob zadostnem interesu poslovnih bank, plasiral kot vezane depozite brez večjega likvidnostnega tveganja (na podlagi dokaj točnih ocen gibanja denarnih tokov sistema EZR države ob koncu delovnega dne), nato pa se je ta obseg zaradi visoko presežne kratkoročne likvidnosti in posledično nižjega povpraševanja po kratkoročnih depozitih na domačem denarnem trgu, občutno povečal.

2.1.2. STRUKTURA POSTAVK BILANCE SISTEMA EZR DRŽAVE

2.1.2.1. Struktura postavk pasive po partnerjih

Glede na to, da so likvidnostni krediti, ki predstavljajo instrument pokrivanja likvidnostnih primanjkljajev najeti v celoti pri domačih poslovnih bankah je v nadaljevanju podrobneje predstavljena le struktura vlog in stanj na podračunih. Graf 2: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura vlog po partnerjih5

0 1.000.000 2.000.000 3.000.000

200220032004200520062007200820092010201120122013

Proračun ZPIZ ZZZS Ostalo EU

0% 25% 50% 75% 100%

200220032004200520062007200820092010201120122013

Proračun ZPIZ ZZZS Ostalo EU Graf 3: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura stanj na podračunih po partnerjih6

0 250.000 500.000 750.000 1.000.000

200220032004200520062007200820092010201120122013


0% 25% 50% 75% 100%

200220032004200520062007200820092010201120122013

Proračun ZPIZ ZZZS Ostalo EU Vir: Ministrstvo za finance

5

Proračun - podračun za izvrševanje državnega proračuna RS, ZPIZ – podračun ZPIZ, ZZZS – podračun ZZZS, EU – namenski podračuni, na katere Evropska komisija

nakazuje sredstva, ki se prenesejo v državni proračun šele po odobritvi zahtevkov s strani pristojnih organov in institucij RS in Evropske komisije, ostalo – sredstva na podračunih ostalih neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov ter podračunih za javnofinančne prihodke. 6

Glej opombo 4.

11

V strukturi vlog opazimo skozi leta dokaj različno gibanje udeležbe po partnerjih. Visok delež vlog državnega proračuna RS v prvih dveh letih je upadal vse do leta 2008, ko je ponovno porasel, predvsem zaradi spremenjenega načina financiranja državnega proračuna RS (zadolževanje na slovenskem trgu so zamenjale sindicirane izdaje obveznic na EU trgu, kjer pa je izdaja omejena na najmanj 1,0 mlrd EUR, zaradi česar se izdaje realizirajo praviloma na začetku leta in možnost predfinanciranja). Delež vlog ZPIZ, ki je do leta 2005 rasel je nato v naslednjih letih, kljub nominalnemu porastu začel upadati, najprej na račun porasta vlog skupine »ostalih proračunskih uporabnikov«, v zadnjih letih pa predvsem zaradi naraščajočega deleža prostih denarnih sredstev državnega proračuna RS. V zadnjih letih je manjši delež v obsegu vlog zaznati pri ZZZS. Delež vlog slednjega je bil v letih od 2005 do 2008 nekoliko večji (povprečno 12 o.t.), od leta 2009 dalje pa je glede na poslabševanje finančnega položaja zavoda upadal ter v letu 2011 dosegel 0%. Delež vlog skupine »ostalih proračunskih uporabnikov« se z leti spreminja (prvič je močno porasel leta 2004) kot posledica zaveze ponudbe sredstev v okviru sistema EZR od sredine leta 2003 dalje in ugodnih obrestnih mer za vloge iz teh sredstev. V strukturi sredstev na podračunih prevladuje delež sredstev skupine »ostalih proračunskih uporabnikov«, ki pa skozi leta, kljub nominalnemu porastu, na račun visokega obsega sredstev na namenskih podračunih EU, upada. Ravno tako je bilo do leta 2011 možno zaznati upad v deležu sredstev na podračunih vseh treh blagajn javnega financiranja, v drugi polovici leta 2012 in prvi polovici leta 2013 pa se je zaradi izredno nizkih ali celo ničnih obrestnih mer za vloge krajših ročnosti občutno povečalo stanje na podračunih državnega proračuna RS in ZPIZ.

2.1.2.2. Struktura postavk aktive

Postavke aktive so v nadaljevanju prikazane glede na tip naložbe, in sicer:

depoziti po tipu banke7 in tipu depozita ter

likvidnostna posojila po partnerjih. Graf 4: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura depozitov glede na tip banke

3.500.000 2.500.000 1.500.000 500.000

200220032004200520062007200820092010201120122013

Domače poslovne banke Banka Slovenije Tuje poslovne banke

0% 25% 50% 75% 100%

200220032004200520062007200820092010201120122013


7

Podatki so prikazani po tipu banke, ne po posamezni poslovni banki, ker so individualni podatki po posameznem poslu in partnerju obravnavani kot poslovna

skrivnost banke v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe in bančništvo, saj bi z njihovim razkritjem nastala za banko občutna škoda. Ti podatki tudi niso informacije javnega značaja, za katere velja načelo prostega dostopa, ker bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju in dejavnosti organa.

12

Graf 5: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura depozitov glede na tip depozita

3.500.000 2.500.000 1.500.000 500.000

200220032004200520062007200820092010201120122013

Kratkoročni depoziti Dolgoročni depoziti Depoziti na odpoklic

0% 25% 50% 75% 100%

200220032004200520062007200820092010201120122013

Kratkoročni depoziti Dolgoročni depoziti Depoziti na odpoklic Vir: Ministrstvo za finance

Glede na tip banke v strukturi aktive prevladujejo naložbe v domače poslovne banke. Sledijo jim naložbe v BS, katerih delež je porasel od leta 2007 s prevzemom EUR kot domače valute, predvsem na račun plasmajev, ki omogočajo zagotavljanje dovoljene prekoračitve pozitivnega stanja na EZR države znotraj dneva (pred tem so bila sredstva v EUR v glavnini na računu pri BS kot vpogledna sredstva in kot taka podlaga za tovrstni instrument kritja). Najmanjši delež v strukturi tipa banke predstavljajo naložbe v tuje poslovne banke, katere upravljavec sredstev sistema EZR izvaja šele od leta 2008 dalje, po vstopu RS v evropsko denarno unijo. V letu 2012 in 2013 naložb v tuje poslovne banke ni bilo. V strukturi depozitov po ročnosti so do uvedbe možnosti naložb v dolgoročne depozite, skozi vsa leta prevladovali kratkoročni depoziti, z zapadlostjo do enega leta. Delež dolgoročnih depozitov je v zadnjih štirih letih dosegel pomemben delež vseh naložb in je v letu 2012 predstavljal že skoraj tri četrtine vseh plasmajev sistema EZR države. Upravljavec sredstev sistema EZR države ima pri nalaganju denarnih sredstev omejeno izbiro partnerjev, saj mu zakon narekuje, da lahko denarna sredstva nalaga le v poslovne banke in BS. Pogodbo o poslovnem sodelovanju ima tako podpisano s 16 slovenskimi poslovnimi bankami (od vzpostavitve sistema z: Abanko d.d., Unicredit bank d.d., Banko Celje d.d., Factor banko d.d. (od 2013 dalje v postopku nadzorovane likvidacije), Gorenjsko banko d.d., Banko Koper d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., NKB Maribor d.d., Novo Ljubljansko banko d.d., Poštno banko Slovenije d.d., Probanko d.d. (od 2013 dalje v postopku nadzorovane likvidacije), Raiffeisen Krekovo banko d.d., SKB Banko d.d., Deželno banko Slovenije d.d., Volksbank - ljudsko banko d.d., ki je leta 2013 postala Sberbank banka d.d., od leta 2007 dalje še s SID banko d.d. in od 2009 dalje še z KD Banko d.d., ki pa je bila v novembru 2012 pripojena k Factor banki d.d.), BS ter tujim finančnim posrednikom, preko katerega se denarna sredstva nalagajo v poslovne banke evro območja. Do nočnih depozitov so upravičene domače poslovne banke, ki so uradni vzdrževalci trga državnih vrednostnih papirjev RS. To so v tem trenutku: Nova Ljubljanska banka d.d., Abanka d.d. in Unicredit bank d.d..

13

Graf 6: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura likvidnostnih posojil po partnerjih8

200.000 150.000 100.000 50.000 0

200220032004200520062007200820092010201120122013

Proračun ZPIZ ZZZS Ostalo

0% 25% 50% 75% 100%

200220032004200520062007200820092010201120122013



V strukturi likvidnostnih posojil po proračunskih uporabnikih so v prvih letih prevladovala predvsem likvidnostna posojila ZZZS in ZPIZ, ki sta bila poleg državnega proračuna RS edina vključena v enotno upravljanje sredstev in tako upravičena do tega načina financiranja. Po prevzemu dolga ZPIZ in ZZZS v letu 2005 s strani državnega proračuna RS se je njuna potreba po dodatnih virih v obliki likvidnostnih posojil znižala. ZPIZ se v skladu s spremembami zakonodaje ne sme več zadolževati, ZZZS, ki je do konca leta 2009 še razpolagal s presežki, pa se je v drugi polovici 2010 pričel ponovno likvidnostno zadolževati v okviru sistema EZR države. S postopnim vključevanjem skupine »ostalih proračunskih uporabnikov« v enotno upravljanje sredstev se je začel v letu 2006 večati delež likvidnostnih posojil tej skupini partnerjev. Najbolj izstopa leto 2010, ko je njihov delež znašal 62% vseh likvidnostnih posojil. Obenem pa je povprečni letni nominalni obseg likvidnostnih posojil le teh v vseh letih relativno majhen, saj je v letih 2008 in 2009 znašal 1,1 mio EUR, v letih 2010-2013 pa se je gibal med 1,6 in 2,5 mio EUR.

2.2. OBRESTNE MERE IN ROČNOSTI Učinkovitost upravljanja denarnih sredstev je odvisna predvsem od kvalitete napovedovanja denarnih tokov sistema EZR države, ki sloni na napovedih gibanja prilivov in odlivov subjektov, vključenih v ta sistem, znotraj tega pa na oceni obsega konsolidacije teh tokov znotraj sistema EZR države v primerjavi z oceno obsega njihovih tokov s subjekti izven sistema. Končni učinek tako za subjekte, vključene v sistem EZR države, kot za upravljavca sredstev sistema EZR pa je na eni strani odvisen od gospodarnosti upravljanja prostih denarnih sredstev subjektov, vključenih v sistem EZR države (rokovna struktura vlog in likvidnostnih posojil), rokovne strukture naložb in zadolževanja upravljavca sredstev sistema EZR države ter razmer na denarnem trgu. Slednje vplivajo neposredno predvsem na obrestne mere naložb sistema EZR države, posredno pa na obrestne mere za posle znotraj sistema EZR države. Upravljavec sredstev sistema EZR države prek zakladniškega podračuna prejema obresti na dana likvidnostna posojila znotraj sistema in na naložbe zunaj sistema EZR države ter plačuje obresti na stanja na podračunih in na vloge znotraj sistema EZR države ter na posojila, najeta zunaj sistema EZR države. 8

Proračun - podračun za izvrševanje državnega proračuna RS, ZPIZ – podračun ZPIZ, ZZZS – podračun ZZZS, ostalo – posredni proračunski uporabniki, vključeni v

enotno upravljanje.

14

2.2.1. OBRESTNE MERE IZVEN SISTEMA EZR DRŽAVE

Pri upravljanju s sredstvi izven sistema EZR države (posli depozitov in likvidnostnih kreditov pri poslovnih bankah do enega leta) velja avkcijski način določanja obrestnih mer, kjer imajo pri izbiri prednost poslovne banke z najugodnejšo ponujeno obrestno mero (upoštevaje maksimalno izpostavljenost do posamezne poslovne banke9). V primeru enakih ponujenih obrestnih mer imajo prednost banke s statusom uradnega vzdrževalca trga državnih vrednostnih papirjev. Pri depozitih z ročnostjo nad 2 leti se obrestna mera lahko določi kot fiksna obrestna mera, poslovne banke pa izklicujejo znesek depozita, ki so ga pripravljene sprejeti po tej ceni. Posli s tujimi poslovnimi bankami potekajo preko finančnega posrednika, kateri na osnovi ponudbe depozita s strani upravljavca sredstev sistema EZR države poišče med bankami najugodnejše ponudbe, ki ustrezajo predhodno določenim zahtevam (ustrezen rating banke, delovanje v evro območju ter poslovanje v skladu z zahtevanimi pravili). Upravljavec sredstev sistema EZR države nato izbere (na osnovi maksimalne izpostavljenosti in najugodnejše ponudbe) banko s katero bo sklenil posel. Posli z BS se sklepajo na osnovi predhodnih najav za vezavo, pri čemer je obrestna mera vezana na obrestno mero operacij glavnega refinanciranja pri ECB oziroma obrestne mere, ki jih BS doseže na denarnem trgu pri prvovrstnih finančnih institucijah. Za celotno obdobje od leta 2002 dalje opazimo, da je bila cena denarja v upadanju - posamezna leta bolj, druga manj. Obrestne mere na denarnih trgih so močno upadale vse do sredine leta 2004, ko se je začelo obdobje dokaj stabilnih obrestnih mer z rahlim dvigovanjem v letih 2007 in 2008. Izbruh svetovne krize na finančnih trgih v zadnjem kvartalu 2008 se je odrazil skozi ceno denarja na denarnem trgu tako, da so referenčne obrestne mere v kratkem obdobju drastično upadle, po zmernem dvigu v obdobju 2010-2011 pa so v letu 2012 znova dosegle rekordno nizko raven, kjer so ostale tudi v letu 2013.

Graf 7: Gibanje referenčnih obrestnih mer na denarnem trgu v %10

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00

8,00

9,00

10,00

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

ECB glavno refinanciranje EURIBOR 1M EURIBOR 6M EURIBOR 1L

Vir: Združenje bank Slovenije in Reuters

9 Metodologija izračunavanja maksimalne izpostavljenosti, ki jo Upravljavec sredstev sistema EZR države uporablja kot glavno orodje pri upravljanju kreditnega

tveganja, je predmet interne politike, in je bila v preteklosti nekajkrat nadgrajena in prilagojena novim okoliščinam. 10 V grafu referenčnih obrestnih mer (od 2002 do 2006 za SITIBOR ter od 2007 dalje za EURIBOR) so podatki prikazani na podlagi mesečnih povprečij, zaradi bolj nazorne dinamike poteka krivulj.

15

2.2.2. OBRESTNE MERE ZNOTRAJ SISTEMA EZR DRŽAVE

Pri določanju obrestnih mer za posle znotraj sistema EZR države velja Pravilnik o načinu obrestovanja, rokih obračuna in plačila obresti ter določanju obrestnih mer za posle sistema enotnega zakladniškega računa (Ur. l. RS, št. 22/10, 83/12). Politika obrestovanja znotraj sistema je osnovana na način, ki zagotavlja, da se obrestne mere znotraj sistema dnevno prilagajajo trenutnim razmeram na denarnih trgih. Pri tem so standardne ročnosti objavljenih obrestnih mer znotraj sistema prilagojene standardnim ročnostim, ki veljajo na medbančnem trgu. Pri ročnostih za posle znotraj sistema velja, da le ti ne morejo biti daljši od enega leta, medtem, ko lahko upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga izven sistema z ročnostmi do 3 let. Način določanja obrestnih mer za vloge in likvidnostna posojila proračunskim uporabnikom temelji na deležu doseganja referenčnih obrestnih mer za posamezne ročnosti, torej pogojih, ki jih upravljavec sredstev sistema EZR države dosega pri upravljanju s sredstvi izven sistema EZR države ter na gibanju referenčnih obrestnih mer na finančnih trgih (EONIA, EURIBOR, obrestna mera za mejni depozit Evrosistema, ...). Obrestne mere za vloge in likvidnostna posojila se izračunavajo na dnevnem nivoju in veljajo za napovedi, ki so posredovane naslednji delovni dan. Obrestna mera za stanja na podračunih se izračunava prvi delovni dan v mesecu za pretekli mesec in je odvisna od obrestne mere za nočne depozite pri poslovnih bankah in obrestne mere za stanje na EZR države pri BS. Iz gibanja obrestnih mer za vloge in likvidnostna posojila po posamezni ročnosti lahko vidimo gibanje marže kot razlike med obrestno mero za likvidnostna posojila in obrestno mero za vloge. Še posebej pride to do izraza od leta 2010 dalje. Konstantnost marže tudi po izbruhu finančne krize in celo njeno zniževanje predstavlja pozitivni finančni učinek na upravljanje prostih denarnih sredstev vseh subjektov javnega sektorja, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da so bančne marže v tem obdobju bile v močnem porastu (proračunski uporabniki, vključeni v enotno upravljanje sistema EZR države so sicer za svoje vloge od začetka 2009 dalje prejemali nekoliko nižje obrestne mere kot nefinančne družbe pri poslovnih bankah, vendar pa so za zadolževanje plačevali znatno nižjo obrestno mero)11. 11 Več o tem v prispevku mag. Stanislave Zadravec Caprirolo, Investiranje in financiranje države, ki je bil predstavljen na 12. izobraževalnem seminarju Zveze

ekonomistov Slovenije o javnih financah in državnem revidiranju 30.9.2010 v Portorožu.

16

Graf 8: Gibanje obrestnih mer za vloge in likvidnostna posojila v %12

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

VLOGE 1M VLOGE 6M VLOGE 1L

LIKVIDNOSTNA POSOJILA 1M LIKVIDNOSTNA POSOJILA 6M LIKVIDNOSTNA POSOJILA 1L


2.2.3. OBRESTNE MERE IN ROČNOSTI POSLOV V BILANCI SISTEMA EZR DRŽAVE

Na spodnjem grafu je lepo vidno postopno dvigovanje povprečne ročnosti aktivnih poslov do leta 2008, kot posledice nalaganja sredstev z daljšimi ročnostmi, predvsem zaradi možnosti pokrivanja kratkotrajnih primanjkljajev z instrumentom likvidnostnega kredita (predvsem v letih od 2004 dalje) ter nato znaten dvig v letu 2009, na podlagi možnosti plasiranja sredstev za obdobje do treh let. V letu 2013 se je ročnost aktivnih poslov v primerjavi s preteklimi leti znižala, kar je posledica hkratnega znižanja obsega dolgoročnih depozitov in povišanja obsega kratkoročnih depozitov in nočnih depozitov (glej Graf 1 in Graf 5) Povečevanje obsega denarnih sredstev sistema EZR države, predvsem pa stabilnosti določenega obsega virov sredstev sistema EZR države, omogoča upravljavcu sredstev sistema EZR države aktivno upravljanje, saj lahko kratke vire brez večjega likvidnostnega tveganja nalaga za daljše časovno obdobje, pri tem pa ustvarja pozitivni učinek (maržo), kot jo prikazuje razhajanje krivulje povprečne aktivne in pasivne obrestne mere od leta 2008 dalje. Gibanje povprečne aktivne in pasivne obrestne mere, ki je bila dosežena pri upravljanju s sredstvi sistema EZR države, v celoti odraža pogoje, ki so vladali na denarnem trgu v posameznem letu, kar prikazuje tudi gibanje obrestnih mer na Grafu 7. Pri tem pa je pri povprečni aktivni obrestni meri zaznati manjši padec v letih 2009 in 2010, kot je bilo to značilno za referenčne obrestne mere na trgu, ter v letu 2013, kar je ponovno posledica hkratnega znižanja obsega dolgoročnih depozitov in povišanja obsega kratkoročnih depozitov ter nočnih depozitov (glej Graf 1 in Graf 5). Razlog je v že zgoraj omenjeni izredno povečani povprečni ročnosti naloženih sredstev (možnost plasiranja sredstev z ročnostmi do treh let, za kar so bile realizirane višje obrestne mere).

12

V grafu so podatki prikazani na podlagi mesečnih povprečij, zaradi bolj nazorne dinamike poteka krivulj.

17

Graf 9: Gibanje povprečnih13 obrestnih mer (v %) in ročnosti (v dnevih) na aktivi in pasivi sistema EZR države

0

100

200

300

400

500

600

700

800

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

ročn

ost

(št

evilo

dn

i)

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00

8,00

ob

rest

na

mer

a (v

%)

ročnost aktiva ročnost pasiva OM aktiva OM pasiva


2.3. UČINEK UPRAVLJANJA S SREDSTVI Graf 10: Učinek upravljanja s sredstvi sistema EZR države v tisoč EUR

0 25.000 50.000 75.000 100.000

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Prenos v proračun Rezerva


13

Gre za tehtana povprečja; povprečna obrestna mera je tehtana z zneskom in ročnostjo poslov, povprečna ročnost pa je tehtana z zneskom poslov.

18

Dosežen učinek upravljanja, znižan za rezervo namenjeno poravnavanju neusklajenih prihodkov in odhodkov ter splošnih tveganj, se skladno s Pravilnikom o načinu ter rokih izdelave obračuna, poročanja in razporejanja presežka upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa (Ur. l. RS, št. 41/07, 81/09, 95/11, 109/13) prenese v državni proračun RS. Pozitivni učinki upravljanja s sredstvi sistema EZR države odražajo prednost vzpostavljenega sistema EZR, ki s koncentracijo in centralizacijo vseh prostih denarnih sredstev javnega sektorja, ki je vključen v sistem EZR države pri upravljanju pasivne in aktivne rokovne strukture uspe ustvarjati pozitivno razliko med prejetimi in plačanimi obrestmi (maržo). Sistem EZR države razpolaga z določenim konstantnim obsegom sredstev na podračunih proračunskih uporabnikov in prejetih vlog, ki ga plasira izven sistema z daljšimi ročnostmi po ugodnejših obrestnih merah. Do leta 2009 je upravljavec sredstev sistema EZR države depozite iz tega konstantnega obsega virov ob njihovi zapadlosti sicer ponovno ponudil poslovnim bankam, vendar je za sredstva vsakokrat lahko iztržil le obrestne mere, primerljive za ročnosti do enega leta. Po uveljavitvi zakonodaje, ki mu omogoča nalaganje tudi za obdobje do 3 let, pa lahko določenemu obsegu teh konstantnih sredstev, brez večjega likvidnostnega tveganja, podaljšuje ročnost na več kot eno leto. Rezultati letnih učinkov upravljanja so tako v zadnjih letih bistveno višji kot leta poprej predvsem iz naslednjih razlogov:

v letu 2007 se je s prevzemom EUR kot domače valute povečala masa upravljanja sredstev,

možna uporaba instrumenta likvidnostnega zadolževanja pri bankah za nekaj dni po ugodnih obrestnih merah, ob tem, da so sredstva predhodno plasirana z daljšimi ročnostmi po višjih obrestnih merah,

relativno visoke obrestne mere v letu 2008 sklenjenih poslov, ki so delno zapadli tudi v letu 2009,

glavnina učinka sklenjenih poslov v letu 2009 se odraža v prihodnjih letih 2010, 2011 in 2012 (letno plačilo obresti pri glavnini dolgoročnih depozitov),

učinek upravljanja v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 je bil izjemoma nižji, kar je v glavnini posledica povišanih obrestnih mer za pasivne posle, sklenjene v letu 2011 (glej Graf 8),

učinek upravljanja v letu 2013 je bil v primerjavi z letom 2012 bistveno višji tudi zaradi predčasnih razvezav depozitov z originalnimi zapadlostmi v letih 2014, 2015 in 2016, pri katerih so se prihodki obresti realizirali v letu 2013.

19

3. POROČILO O UPRAVLJANJU S SREDSTVI SISTEMA EZR DRŽAVE V TEKOČEM LETU (2013)

* Vsi prikazi v nadaljevanju (razen, če ni to posebej navedeno) prikazujejo povprečna stanja, saj je na ta način nevtraliziran vpliv izrednih dogodkov zaradi sezonskih gibanj in občasnih dogodkov, s čemer podatki izkazujejo realnejši obseg in pogoje poslovanja v časovnem obdobju. Poudarki, ki so zaznamovali leto 2013:

porast obsega denarnih sredstev sistema EZR države v maju iz naslova valutne zamenjave po zadolžitvi državnega proračuna RS z izdajo USD obveznice,

predčasna razvezava dolgoročnega depozita v višini kupnine hibridne CoCo obveznice banke NKBM d.d. v januarju,

znižanje obrestnih mer ECB na rekordno nizko raven v maju in novembru, kar je vplivalo na nadaljevanje stagniranja referenčnih obrestnih mer na rekordno nizki ravni skozi celotno leto 2013,

objava nadzorovane likvidacije Probanke d.d. in Factor banke d.d.,

sklenitev Pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje z bolnišnicami, ki so pridobile likvidnostna posojila iz naslova sredstev sistema EZR države ter so v postopku sanacijskih programov svojega poslovanja,

izpeljava konverzije depozitov iz sredstev sistema EZR države v kapital bank pri poslovnih bankah NLB d.d., NKBM d.d., Abanka d.d., Factor banka d.d. in Probanka d.d..

3.1. BILANCA SISTEMA EZR DRŽAVE

3.1.1. OBSEG BILANCE SISTEMA EZR DRŽAVE

Graf 11: Bilanca sistema EZR države v letu 2013 v tisoč EUR

4.500.000 3.000.000 1.500.000 0 1.500.000 3.000.000 4.500.000

01/2013

02/2013

03/2013

04/2013

05/2013

06/2013

07/2013

08/2013

09/2013

10/2013

11/2013

12/2013

Stanje na EZR Nočni depoziti Depoziti Likv. posojilaSredstva na podračunih Vloge Likv. krediti Prodaja deviz


20

Povprečni obseg bilančne vsote sistema EZR države se je v obdobju od januarja do aprila postopoma zmanjševal, kar je posledica izvrševanja finančnih načrtov proračunskih uporabnikov, ki se je odrazilo v nižanju njihovih izvirnih sredstev v EZR države. Meseca maja se je povprečni obseg bilančne vsote sistema EZR države povečal, kar je odraz učinka izdaje USD obveznice državnega proračuna RS in takoj za tem izvršene valutne zamenjave (protivrednost 2,7 mrd EUR). Sredstva na podračunih predstavljajo relativno konstanten obseg v vseh mesecih leta, padec na začetku leta pa je posledica zvišanja obrestnih mer za kratkoročne vloge nad obrestno mero za stanje sredstev na podračunih. Za aktivo bilance sistema EZR države je značilno predvsem, da so bila sredstva naložena v glavnini v bančnem sistemu. V prvi polovici leta so nočni depoziti zaradi nezainteresiranosti bank za ponujena sredstva krajših ročnosti predstavljali višji obseg v primerjavi s preostalimi meseci leta.

3.1.2. STRUKTURA POSTAVK BILANCE SISTEMA EZR DRŽAVE

3.1.2.1. Struktura postavk pasive po partnerjih

Glede na to, da so likvidnostni krediti, ki predstavljajo instrument pokrivanja likvidnostnih primanjkljajev, najeti v celoti pri domačih poslovnih bankah, je v nadaljevanju podrobneje predstavljena le struktura vlog in stanj na podračunih. Graf 12: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura vlog po partnerjih v letu 201314

0 1.000.000 2.000.000 3.000.000 4.000.000

01/201302/201303/201304/201305/201306/201307/201308/201309/201310/201311/201312/2013


0% 25% 50% 75% 100%

01/201302/201303/201304/201305/201306/201307/201308/201309/201310/201311/201312/2013



Povišanje obsega vlog državnega proračuna RS v maju je, kot rečeno, posledica izdaje USD obveznice RS (2,7 mrd EUR), obseg vlog ZPIZ in »ostalih proračunskih uporabnikov« pa je bil skozi celotno leto bolj ali manj konstanten. 14

Glej opombo 4.

21

Graf 13: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura stanj na podračunih po partnerjih v letu 201315

0 250.000 500.000 750.000 1.000.000

01/201302/201303/201304/201305/201306/201307/201308/201309/201310/201311/201312/2013


0% 25% 50% 75% 100%

01/201302/201303/201304/201305/201306/201307/201308/201309/201310/201311/201312/2013

Proračun ZPIZ ZZZS Ostalo EU Vir: Ministrstvo za finance

V strukturi sredstev na podračunih skozi celotno leto prevladuje delež sredstev na podračunih evropskih sredstev ter sredstev ostalih proračunskih uporabnikov. Delež prostih denarnih sredstev na podračunih vseh treh glavnih blagajn javnega financiranja je bil na začetku leta zaradi nizkih obrestnih mer za kratkoročne vloge visok, aprila pa se je znižal in do konca leta ostal nizek, kar je posledica povišanja obrestnih mer za kratkoročne vloge ter pravil16, ki jim omogočajo, da lahko vloge položijo na dan napovedi pologa (za ostale proračunske uporabnike velja najava en delovni dan pred pologom), s čimer lahko sledijo želenemu optimalnemu stanju na svojem podračunu.

3.1.2.2. Struktura postavk aktive

V strukturi aktive je predstavljena struktura depozitov po tipu banke17 in tipu depozita ter struktura likvidnostnih posojil po partnerjih. Graf 14: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura depozitov glede na tip banke v letu 2013

4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0

01/201302/201303/201304/201305/201306/201307/201308/201309/201310/201311/201312/2013


0% 25% 50% 75% 100%

01/201302/201303/201304/201305/201306/201307/201308/201309/201310/201311/201312/2013

Domače poslovne banke Banka Slovenije Tuje poslovne banke Vir: Ministrstvo za finance

15

Glej opombo 4. 16

Glavnino prihodkov državnega proračuna RS, ZPIZ in ZZZS predstavljajo javnofinančni prihodki, to so plačila davkov in prispevkov s strani zavezancev, medtem

ko glavnino prihodkov posrednih proračunskih uporabnikov predstavljajo transferji iz navedenih blagajn javnega financiranja. Prvi lahko prilive prihodkov zgolj ocenjujejo, saj ne morejo vplivati na odločitve zavezancev, drugi pa imajo prilive zagotovljene na podlagi pogodb, dogovorov, sporazumov ... 17

Podatki so prikazani po tipu banke, ne po posamezni poslovni banki, ker so individualni podatki po posameznem poslu in partnerju obravnavani kot poslovna

skrivnost banke v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe in bančništvo, saj bi z njihovim razkritjem nastala za banko občutna škoda. Ti podatki tudi niso informacije javnega značaja, za katere velja načelo prostega dostopa, ker bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju in dejavnosti organa.

22

Iz slik strukture depozitov po tipu banke je razvidno, da so tudi v letu 2013 prevladovale naložbe v domače poslovne banke. Delež naložb v BS je predstavljal nekoliko višji delež od meseca maja dalje (valutna zamenjava po izdaji USD obveznice), predvsem kot posledica nezainteresiranosti domačih poslovnih bank po presežkih sistema EZR države za krajše ročnosti. Graf 15: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura depozitov glede na tip depozita v letu 2013

4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0

01/201302/201303/201304/201305/201306/201307/201308/201309/201310/201311/201312/2013

Dolgoročni depoziti Kratkoročni depoziti Depoziti na odpoklic

0% 25% 50% 75% 100%

01/201302/201303/201304/201305/201306/201307/201308/201309/201310/201311/201312/2013

Kratkoročni depoziti Dolgoročni depoziti Depoziti na odpoklic Vir: Ministrstvo za finance

V strukturi depozitov so v prvih mesecih leta še prevladovali dolgoročni depoziti, katerih nominalni obseg pa je skozi celotno leto 2013 ostal bolj ali manj konstanten. Skupni delež kratkoročnih depozitov in depozitov na odpoklic se je v mesecu maju opazno povečal, kar je posledica nominalnega porasta kratkoročnih naložb po valutni zamenjavi izdane USD obveznice. V mesecu decembru (predčasne razvezave ob dokapitalizacijah bank) je delež dolgoročnih depozitov v povprečju predstavljal le še četrtino vseh depozitov EZR države. Graf 16: Nominalna (v tisoč EUR) in relativna struktura likvidnostnih posojil po partnerjih v letu 201318

75.000 50.000 25.000 0

01/201302/201303/201304/201305/201306/201307/201308/201309/201310/201311/201312/2013


0% 25% 50% 75% 100%

01/201302/201303/201304/201305/201306/201307/201308/201309/201310/201311/201312/2013

Proračun ZPIZ ZZZS Ostalo Vir: Ministrstvo za finance

V letu 2013 so prevladovala likvidnostna posojila ZZZS, njihov obseg pa se je tekom leta postopoma manjšal. Likvidnostna posojila, dana občinam in posrednim proračunskim uporabnikom (vsi tvorijo skupino »Ostalo«), so predstavljala relativno stabilen delež vse do meseca oktobra, ko so bila odobrena likvidnostna posojila bolnišnicam. 18

Glej opombo 7.

23

3.2. OBRESTNE MERE IN ROČNOSTI

3.2.1. OBRESTNE MERE IZVEN SISTEMA EZR DRŽAVE

ECB je temeljno obrestno mero v maju in novembru znižala na rekordno nizko raven19, tudi referenčne obrestne mere na evropskem denarnem trgu so skozi celotno leto 2013 stagnirale na rekordno nizki ravni. Graf 17: Gibanje referenčnih obrestnih mer na denarnem trgu v letu 2013 v %20

0,00

0,25

0,50

0,75

1,00

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

BS glavno refinanciranje EURIBOR 1M EURIBOR 6M EURIBOR 1L

Vir: Reuters

3.2.2. OBRESTNE MERE ZNOTRAJ SISTEMA EZR DRŽAVE

Stagnacija referenčnih obrestnih mer na evropskem denarnem trgu je vplivala tudi na stagnacijo obrestnih mer za vloge in likvidnostna posojila krajših ročnosti, pri daljših ročnostih pa je upravljavec sredstev sistema EZR države zaradi doseganja višjih obrestnih mer pri plasiranju depozitov primerljivih ročnosti kot v preteklosti tudi proračunskim uporabnikom od marca dalje lahko ponudil boljše pogoje. 19

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je od novembra dalje 0,25%, obrestna mera za mejno posojilo je 0,75%, za mejni depozit pa 0,00% (že od

julija 2012 dalje). 20


24

Graf 18: Gibanje obrestnih mer za vloge in likvidnostna posojila v letu 2013 v %21

0,00

0,25

0,50

0,75

1,00

1,25

1,50

1,75

2,00


VLOGE 1M VLOGE 6M VLOGE 1L

LIKVIDNOSTNA POSOJILA 1M LIKVIDNOSTNA POSOJILA 6M LIKVIDNOSTNA POSOJILA 1L


3.2.3. OBRESTNE MERE IN ROČNOSTI POSLOV V BILANCI SISTEMA EZR DRŽAVE

Tudi v letu 2013 se nadaljuje razkorak v povprečni ročnosti pasivnih in aktivnih poslov, vendar se je ta skozi leto manjšal. Medtem ko je bila povprečna ročnost pasivnih poslov dokaj konstantna in se je na letni ravni gibala okrog 90 dni, se je povprečna ročnost poslov na aktivi skozi leto zmanjšala iz dobrih 500 dni v aprilu na slabih 300 dni v mesecu decembru, kar je posledica precejšnjega povečanja nominalnega obsega kratkoročnih depozitov v mesecu maju ob nominalno bolj ali manj konstantnem obsegu dolgoročnih depozitov skozi celotno leto 2013 (glej Graf 15). Dodatno znižanje ročnosti poslov na aktivi v decembru 2013 je bilo posledica odpoklica oz. predčasnega vračila dela dolgoročnih depozitov z namenom njihove konverzije v kapital bank pri 5 bankah. Povprečna tehtana pasivna obrestna mera je ostala skozi celotno leto na približno enaki ravni, povprečna aktivna obrestna mera pa se je v maju (valutna zamenjava ob izdaji USD obveznice) znižala zaradi povečanja obsega kratkoročnih depozitov. 21


25

Graf 19: Gibanje povprečnih22 obrestnih mer (v %) in ročnosti (v dnevih) na aktivi in pasivi sistema EZR države v letu 2013

0

100

200

300

400

500

600


ročn

ost

(št

evilo

dn

i)

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

ob

rest

na

mer

a (v

%)

ročnost aktiva ročnost pasiva OM aktiva OM pasiva


3.3. UČINEK UPRAVLJANJA S SREDSTVI V letu 2013 je bil z upravljanjem denarnih sredstev sistema EZR države dosežen učinek upravljanja v višini 94,8 mio EUR. Le ta je zaradi vzrokov, opisanih v poudarkih, višji kot vsa leta poprej Ustvarjeni učinek, znižan za rezervo, je bil skladno z veljavno zakonodajo prenesen v državni proračun RS v začetku leta 2014 v višini 71,5 mio EUR.

4. ZAKLJUČNI RAČUN

Z uvedbo sistema EZR države z dnem 1.7.2002, so se računovodski izkazi zakladniškega podračuna države do leta 2004 oddajali le v pisni obliki na AJPES. Na podlagi priporočil Računskega sodišča pri reviziji državnega proračuna RS za leto 2004, je Ministrstvo za finance prvič v zaključni račun državnega proračuna RS za leto 2005, kot ločeno poglavje, vključilo tudi podatke zakladniškega podračuna države v obliki poglavja Poročilo o upravljanju likvidnosti enotnega zakladniškega računa države. To poročilo je od leta 2005 dalje dostopno na spletni strani Ministrstva za finance. Od vzpostavitve javne objave letnih poročil na AJPES, tj. od leta 2009, so (ob predhodni registraciji) navedena poročila dostopna tudi na spletnih straneh http://www.ajpes.si/jolp/. 22

Gre za tehtana povprečja; povprečna obrestna mera je tehtana z zneskom in ročnostjo poslov, povprečna ročnost pa je tehtana z zneskom poslov.

http://www.mf.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_zakladnistvo/racunovodstvo_upravljanja_denarnih_sredstev_sistema_ezr/porocilo

http://www.ajpes.si/jolp/

SISTEM EZR IN UPRAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV SISTEMA … · enotno upravljanje sredstev: vsi...

Documents

Transcript of SISTEM EZR IN UPRAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV SISTEMA … · enotno upravljanje sredstev: vsi...