OŠ MAJŠPERK

SESALCI

Seminarska naloga iz Urejanje besedil

Avtor:

Klemen Gajšek Mentorica: Draga Naprepolič

Majšperk, 2008

KAZALO POVZETEK ............................................................................................................................... 3 UVOD ........................................................................................................................................ 4 ZGODOVINA............................................................................................................................ 4 ŽIVLJENSKI PROSTOR .......................................................................................................... 4 DELITVE PRI SESALCIH........................................................................................................ 5 IZVOR IN RAZVOJ SESALCEV............................................................................................. 6 MAMMALIA............................................................................................................................. 7 ZOBJE SESALCEV................................................................................................................... 8 OOGENEZA .............................................................................................................................. 9 PLACENTALNI SESALCI ....................................................................................................... 9

NETOPIRJI ........................................................................................................................ 9 ZVERI ...................................................................................................................................... 10 ZAKLJUČEK........................................................................................................................... 11

VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 12

KAZALO SLIK Slika 1: Življenjsko prostor oogoneze........................................................................................ 4 Slika 2: Življenjsko prostor kunca ............................................................................................. 5 Slika 3: Zgradba delfina ............................................................................................................. 6 Slika 4: Mammalia ..................................................................................................................... 8 Slika 5: Zobje sesalcev............................................................................................................... 9 Slika 6: Netopir ........................................................................................................................ 10 Slika 7: zver-polh ..................................................................................................................... 11

KAZALO TABEL Table 1: Skupine sesalcev .......................................................................................................... 7

POVZETEK V tej seminarski nalogi vam bom predstavil sesalce. Najprej vam bom predstavil zgodovino sesalcev, dalje pa še sledi življenski prostor.

UVOD Za to seminarsko nalogo sem se odločil ,ker so mi všeč sesalci in imam doma psa.Posebej pa še zato,ker somi všeč sesalci.

ZGODOVINA Njihovi neposredni predniki so zverozobci (Therapsida), izumrli plazilci, ki so živeli na Zemlji že v permu, t.j. proti koncu starega zemeljskega veka (paleozoik). V juri (sredi srednjega zemeljskega veka ali mezozoika) so se iz njih že razvili prvi starinski sesalci. Proti koncu mezozoika so, kot radi rečemo, vladali plazilci, pa so se že razvili vrečarji (Marsupialia) in prvi placentalni sesalci (Eutheria). Šele v kenozoiku, pred približno 65 miljoni leti se je pričel bujen razvoj sesalcev. Danes živeči redovi so se prvič pojavili v eocenu, družine v olicigenu, rodovi pa v pliocenu. Vrste sesalcev, kakršne poznamo danes, so se razvile šele v ledenih dobah (pleistocen), t.j. pred manj kot dvema miljonoma let. Danes se ceni število sesalcev na Zemlji na 4170 vrst. Številka je brez dvoma prenizka, saj po eni strani še vedno odkrivamo nove, znanosti nepoznane vrste, po drugi strani pa srečamo med sesalci veliko t.i. skritih vrst. S sodobnimi raziskovalnimi metodami tako celo v Evropi vedno znova naletimo na nove vrste.

ŽIVLJENSKI PROSTOR Danes poseljujejo sesalci skoraj celotno površje Zemlje, le notranjost Antarktike je brez njih. Živijo v vseh mogočih habitatih, od ekvatorialnega deževnega gozda, do savan, step, brezvodnih puščav, sredozemskih zimzelenih gozdov, listopadnih, mešanih in iglastih gozdov, do tundre ter celo večnega snega in ledu. Srečamo jih ob vseh vodah, od majhnih potokov in mlak, do velikih rek, obalnega morja in odprtih svetovnih morij. Nekateri sesalci dobro plezajo po drevju ali skalah, se izredno hitro gibljejo po odprtih terenih ali se spretno plazijo po gosti podrasti. Nekateri sesalci so se privadili živeti skupaj s človekom, še enim sesalcem, ki pa je med vsem svojim sorodstvom najuspešnejši in najprilagodljivejši.

Slika 1: Življenjsko prostor oogoneze

Sesalci

Seninarska naloga iz Urejanje besedil

5

Slika 2: Življenjsko prostor kunca

DELITVE PRI SESALCIH Pri sesalcih se mitotične delitve oogonijev v jajčniku zaključijo že v embrionalnem obdobju in celice z rastjo preidejo v primarne oocite, ki so diploidni. Začne se prva mejotična delitev, ki pa se ustavi v diplotenu profaze prve mejotične delitve. Ta podaljšani diploten traja do ovulacije med spolno zrelostjo in se imenuje diktioten. V tem času se v celici akumulirajo rezervne snovi, celica raste, na njeni površini pa se izoblikuje jajčna ovojnica. Velika intenzivnost biosintetskih procesov se kaže v despiralizaciji profaznih kromosomov, kar omogoča prepisovanje iz DNK v RNK. Nadaljevanje oogeneze sledi ob spolni zrelosti. Običajno po en primarni oocit vstopi v nadaljnje faze oogeneze med vsakim razmnoževalnim ciklusom (pri človeku na 28 dni). S končano prvo mejotsko delitvijo nastaneta dve haploidni celici, ki sta različno veliki. Večina citoplazme ostane v večji celici, ki preide v drugo mejotično delitev, manjši polocit pa prej ali slej propade. Tudi citokineza druge mejotične delitve je asimetrična, tako da zopet nastane polocit, ki propade, in pa večja zrela jajčna celica (ovum). Pri sesalcih se druga mejotična delitev dokonča samo, če semenčica prodre v sekundarni oocit, sicer pa ta ostane v metafazi druge mejotične delitve, v stanju, v kakršnem se z ovulacijo sprosti iz jajčnika. Zrela jajčna celica je običajno okrogla in bistveno večja od povprečnih telesnih celic. V citoplazmi vsebuje večjo ali manjšo količino rumenjaka, pod plazmalemopa je plast sekrecijskih vakuol, katerih eksocitoza se sproži z oploditvijo. Plazmalema je prekrita z dodatno glikoproteinski ovojnico, ki vsebuje receptorje za semenčice. Pri nesesalskih jajčnih celicah se imenuje vitelinska ovojnica, pri sesalskih jajčnih celicah pa steklasta kožica (zona pellucida). Pri sesalcih so oociti v ovariju obdani s foliklovimi celicami, ki oocit prehranjujejo. V skorji ovarija poteka vzporedno z dozorevanjem oocita tudi spreminjanje značilnosti foliklovih celic. Ob rojstvu so primarni oociti obdani z enoslojnim ploščatim epitelom foliklovih celic, ki skupaj s foliklovim epitelom tvorijo primordialni folikel. Nekateri izmed primordialnih foliklov začnejo rasti in se razvijati. Tem foliklom pravimo primarni folikli. Foliklove celice postanejo visokoprizmatske, epitel pa večplasten. Foliklov epitel je obdan z bazalno lamino, ki loči folikel z oocitom od drugih celic v jajčniku. Poveča se tudi primarni oocit, ki dobi na površini plast proteoglikanov (steklasta kožica), pod plazmalemo pa se pojavijo kortikalna zrna.

Sesalci

Seninarska naloga iz Urejanje besedil

6

Naslednja stopnja v razvoju foliklov je sekundarni folikel, kjer se v večplastnem foliklovem epitelu začnejo pojavljati špranje, napolnjene s tekočino, ki se združijo v večjo votlino. Tako nastane zrel folikel. Oocit ostan obdan s foliklovimi celicami, ki tvorijo griček v steni zrelega folikla. Prva mejotična delitev oocita se v zrelem foliklu nadaljuje in dokonča. Sekundarni oocit preide v drugo mejotično delitev, ki se ustavi v metafazi. Hkrati se zreli folikel močno poveča, se premakne tik pod površino jajčnika in poči (ovulacija). Pri tem se sekudarni oocit, obdan z nekaj sloji foliklovih celic, sprosti v trebušno votlino. Iz preostalega folikla se razvije rumeno telesce.

Slika 3: Zgradba delfina

IZVOR IN RAZVOJ SESALCEV Prvi sesalci so živeli že v triasu. Čeprav imajo sesalci tako kot ptiči štiridelno srce in stalno telesno temperaturo, z njimi niso v ožjem sorodstvu. Razvili so se iz zverozobcev, iz umrlih plazilcev, ki so imeli podobno zobovje kot današnji sesalci. S konca mezozoika poznamo prve vrečarje in prve placentalne sesalce. V začetku novega zemeljskega veda, kenozoika, se je začel bujen razvoj sesalcev. Iz preprostih žužkojedih prednikov so se razvile sodobne skupine sesalcev. Pri tem so se najbolj spreminjali zobovje in okončine. Današnje vrste sesalcev so pretežno nastale šele v pleistocenu, v zadnjih dveh milijonih let. Fosili sesalcev so pogosti tudi pri nas. Eksplozivni razvoj teh najrazvitejših vretenčarjev v kenozoiku lahko primerjamo s podobnim bujnim razvojem semenk v istem obdobju. Danes živi nad 4000 vrst sesalcev. Delimo jih na stokovce, vrečarje in placentalne sesalce. Slednji obsegajo številne skupine - redove.

Sesalci

Seninarska naloga iz Urejanje besedil

7

Table 1: Skupine sesalcev

Skupina Predstavniki

I. stokovci kljunaš, kljunati ježek

II. vrečarji kenguruji, koala, oposumi

III. placentalni sesalci žužkojedi: jež, krt, rovke prvaki: polopice, opice, človek netopirji: veliki podkovnjak mrenarji redkozobci: lenivec, mravljinčar, pasavec luskavci zajci: zajec, kunec glodalci: veverica, bober, veliki voluhar, podgana, hišna miš, polh zveri: medvedi, psi, kune, mačke plavutonožci: mrož, tjulenj sodoprsti kopitarji ali parkljarji: svinje, kamele, goveda, jeleni lihoprsti kopitarji: konji, nosorogi sirene ali morske krave trobčarji: afriški slon, indijski slon kiti: zobati kiti, vosati kiti

MAMMALIA Zaradi dobro razvitih možganov imamo sesalce za ene izmed najbolje razvitih vretenčarjev. Pri večini sesalcev se zarodek razvija v maternici. Najvišje so razviti placentalni sesalci, pri katerih se snovi med zarodkom in materjo izmenjujejo skozi poseben organ, posteljico (placento). Sesalci se že na zunaj ločijo od ostalih vretenčarjev zaradi dlake, mlečnih žlez in diferenciranih zob. Okončine so lahko različno oblikovane. Sesalci jih uporabljajo pretežno za hojo in tek, pa tudi za plezanje (opice), kopanje in ritje (kit), plavanje (kiti, plavutonožci) ali letanje (netopirji). Koža sesalcev je iz tanke povrhnjice in debelejše usnjice. Pod kožo je maščobno tkivo. Rožena kožna tvorba, ki nastane - podbno kot plazilska luska in ptičje pero - iz celih povrhnjice, je dlaka. Dlaka je torej epidermalna tvorba. V koži so številne žleze lojnice in znojnice. Lojnice so ob dlakah in izločajo loj. Z njim mastijo kožo in dlako. Znojnice z izločanjem znoja ali potu sodelujejo pri hlajenju telesa. Pri samicah so dobro razvite mlečne žleze. So kožne žleze, ki so se med evolucijo razvile iz znojnic. Izvodila mlečnih

Sesalci

Seninarska naloga iz Urejanje besedil

8

žlez se odpirajo na seskih, ki so običajno na trebušni strani. V mlečnih žlezah nastaja prva hrana za novorojenca, mleko. Mleko vsebuje vse snovi, potrebne za normalno rast in razvoj, zlasti mnogo maščob in beljakovin.

Slika 4: Mammalia

ZOBJE SESALCEV Zobje sesalcev so diferencirani v sekalce, podočnike, predmeljake in meljake. Predmeljake in meljake skupaj imenujemo kočniki. Pri ostalih vretenčarjih v glavnem ne moremo razlikovati različnih tipov zob. Pri večini sesalcev se zobje izmenjajo enkrat v življenju, ko stalni zobje nadomestijo mlečne. Izločala sesalcev so ledvice. Pretežno je končni razkrojni produkt beljakovin sečnina. Srce je štiridelno, sestavljeno iz dveh preddvorov in dveh prekatov. Sesalci dihajo s pljuči. Pri tem sodelujejo različne mišice, med drugimi tudi trebušna prepona, značilna le za sesalce. Med vsemi vretenčarji imajo sesalci najbolje razvito živčevje, zlasti velike možgane. Tudi čutila so dobro razvita, zlasti vohalni in okušalni organi ter oči in ušesa. Sesalci so, tako kot ptiči, homeotermni, endotermni vretenčarji. Pri uravnavanju telesne temperature sodelujejo poleg dlake in maščobnega tkiva še žleze znojnice. Dlaka dobro varuje telo pred mrazom, ohlaja pa se sesalec z znojenjem.

Sesalci

Seninarska naloga iz Urejanje besedil

9

Slika 5: Zobje sesalcev

OOGENEZA Oogenéza je razvoj jajčnih celic (jajčec), torej ženskih spolnih celic. Časovni razpored dobe razmnoževanja, dobe rasti in dobe zoritve je v procesu oogeneze precej drugačen kot v procesu spermatogeneze. Oogeneza se začne v jajčniku, njeno dokončanje pa se med živalskimi vrstami razlikuje. Pri morskem ježku se konča že v jajčniku in z ovulacijo se sprosti zrela jajčna celica. Pri glisti poteče oogeneza do primarnega oocita, ki mora biti nato osemenjen s semenčico, da se sproži zoritvena delitev. Pri sesalcih pa se zoritvena delitev začne v jajčniku, kjer poteče do sekundarnega oocita, njeno končanje in nastanek zrele jajčne celice pa sproži osemenitev.

PLACENTALNI SESALCI M SESALCIed placentalne ali višje sesalce štejemo vse ostale današnje sesalce. Pri njih se razvija zarodek v maternici, snovi med materjo in zarodkom pa se izmenjujejo skozi posteljico (placento). Žužkojedi so najprimitevnejši placentalni sesalci. Večinoma se hranijo z žuželkami. Mednje štejemo ježe, krte in rovke. Prvaki, kamor uvrščamo polopice, opice in človeka, imajo okončine - roke in noge, razvite kot oprijemalne organe. Pri višje razvitih prvakih so dobro razviti možgani.

NETOPIRJI Netopirji so edini leteči sesalci. Med prsti sprednjih okončin ter med zadnjimi nogami in repom je letalna mrena. Mnogi netopirji se orientirajo s pomočjo ultrazvoka, tako da med letom proizvajajo za človeško uho neslišne ultrazvočne glasove in prisluškujejo njihovim odmevom. Med tehničnimi napravami tako deluje sonar. Naši netopirji se hranijo z žuželkami, mnogi tropski pa so pomembni kot opraševalni dreves in razširjevalci njihovih semen. Netopirjem so podobni mrenarji iz tropske Azije, ki z letalno mreno le jadrajo, leteti pa ne morejo. Po številu vrst so glodalci največja in zelo prilagodljiva

Sesalci

Seninarska naloga iz Urejanje besedil

10

skupina sesalcev. Poseljujejo cel svet razen Antarktike, Nove Zelandije in nekaterih tihomorskih otokov. V vsaki čeljusti je par sekalcev - glodačev, ki so dletasti in stalno rastejo. Zajci, ki so jih nekoč šteli med glodalce, se od njih razlikujejo, saj imajo v zgornji čeljustnici dva para glodačev. Glodalci so večinoma zelo rodni, zato se lahko v ugodnih razmerah prekomerno namnožijo. Zaradi svoje izredne prilagodljivosti so poselili številna območja. Mnogi plezajo po drevju, nekateri celo jadrajo po zraku. Drugi rijejo v zemlji. Nekateri glodalci so uspešni v vodnem okolju.

Slika 6: Netopir

ZVERI Zveri so številna skupina sesalcev, ki so se prilagodili na plenilski način življenja. V geološki zgodovini so se predniki današnjih zveri razvijali v dveh smereh. Ena skupina je ostala na kopnem in iz nje so nastale današnje zveri. Drugi so prešli v vodo in se razvili v plavutonožce. Značilnost zveri je zversko zobovje. Štirje kočniki so zelo ostri. Z njimi zveri trgajo meso in lomijo kosti. Te zobe imenujemo derači ali lomilci.Med zvermi so pri nas pomembni predstavniki štirih družin - medvedov, psov, kun in mačk. Medvedi stopajo s celimi podplati in so vsejedi.

Sesalci

Seninarska naloga iz Urejanje besedil

11

Slika 7: zver-polh

ZAKLJUČEK Iz tej seminarske nalogi sem se naučil, da so sesalci lepe živali in da je netopir sesalec.

Sesalci

Seninarska naloga iz Urejanje besedil

12

VIRI IN LITERATURA http://sl.wikipedia.org/wiki/Sesalci http://sl.wikipedia.org/wiki/Oogeneza http://images.google.si/images?q=sesalci&gbv=2&ndsp=18&hl=sl&start=0&sa=N http://www.gimvic.org/projekti/timko/2003/2d/strunarji/ana%20in%20sandra/index.htm http://www.gimvic.org/projekti/timko/2003/2b/strunarji/Sesalci/placenta.html