SEMINARSKA NALOGA KMETIJSTVOthabin/Izdelki/Kmetijstvo.pdf · mehanizacija, ekološko kmetijstvo...
Transcript of SEMINARSKA NALOGA KMETIJSTVOthabin/Izdelki/Kmetijstvo.pdf · mehanizacija, ekološko kmetijstvo...
Gimnazija Brežice
Trg izgnancev 14 Brežice
SEMINARSKA NALOGA
KMETIJSTVO
Mentor: T. Habinc, prof. Avtor: Andraž Jurečič, 1.c
Brežice, marec 2019
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 2
Zahvala Posebna zahvala gre mentorici prof. Teji Habinc, za njeno izdatno pomoč in usmerjanje ter
spodbudo, ki je v veliki meri pripomogla k izdelavi seminarske naloge.
Izjava Spodaj podpisani dijak, Andraž Jurečič, izjavljam, da je ta zaključna naloga moje avtorsko delo.
Slika 1: Podpis
Ključne besede
V slovenščini Kmetijstvo, intenzivno kmetijstvo, ekstenzivno kmetijstvo , živinoreja, poljedelstvo, kmetijska
mehanizacija, ekološko kmetijstvo
Keywords Farming, intensive agriculture, extensive agriculture, agriculture, livestock breeding, agricultural machinery, organic farming
Povzetek
V slovenščini Kmetijstvo ali agrikultura je najstarejša ter najbolj razširjena dejavnost, s katero se ljudje
ukvarjamo, poleg tega pa je tudi najpomembnejša, saj skrbi za pridelavo hrane za ljudi in živali
že od nekdaj. Prvi ljudje so sicer živeli od lova, ribolova, nabiranja sadežev in zbiranja koreninic,
zato so se morali neprestano seliti, če so želeli preživeti. Šele kasneje so spoznali, da utegne v
zemljo posajeno seme pognati in preživljati človeka. S tem se je začel eden izmed največjih
prevratov v zgodovini človeka.
Abstract Agriculture is the oldest and most widespread activity that people are dealing with, and is also
the most important, since it has always been a concern for the production of food for people
and animals. First people lived from hunting, fishing, gathering fruits and collecting roots, so
they had to move permanently if they wanted to survive. Later they realized that seeds can
be planted and can feed and sustain people. This was the beginning of one of the greatest
revolutions in the history of people.
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 3
1 KAZALO
1.1 Kazalo vsebine
ZAHVALA __________________________________________________________________ 2
IZJAVA ____________________________________________________________________ 2
KLJUČNE BESEDE ____________________________________________________________ 2
V slovenščini _______________________________________________________________________________ 2
Keywords __________________________________________________________________________________ 2
POVZETEK __________________________________________________________________ 2
V slovenščini _______________________________________________________________________________ 2
Abstract ___________________________________________________________________________________ 2
1 KAZALO ________________________________________________________________ 3
1.1 Kazalo vsebine _______________________________________________________________________ 3
1.2 Kazalo slik ___________________________________________________________________________ 5
1.3 Kazalo grafikonov ____________________________________________________________________ 5
2 UVOD _________________________________________________________________ 6
3 RAZMERE KOT POGOJ ZA KMETIJSTVO ________________________________________ 7
3.1 Naravne razmere _____________________________________________________________________ 7 3.1.1 Rastlinski pasovi: ___________________________________________________________________ 7 3.1.2 Toplotni pasovi: ____________________________________________________________________ 8 3.1.3 Obdelovanje zemlje: ________________________________________________________________ 8
3.2 Družbene razmere ___________________________________________________________________ 10
4 KMETIJSKE PANOGE IN ZEMLJIŠKE KATEGORIJE ________________________________ 10
4.1 Kmetijske panoge ___________________________________________________________________ 10 4.1.1 Živinoreja ________________________________________________________________________ 10 4.1.2 Poljedelstvo ______________________________________________________________________ 12
4.2 Kmetijske kategorije _________________________________________________________________ 14
5 OBLIKE KMETIJSTVA _____________________________________________________ 16
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 4
5.1 Intenzivno in ekstenzivno kmetijstvo____________________________________________________ 16
5.2 Monokulturno in polikulturno kmetijstvo ________________________________________________ 17
5.3 Samooskrbno in tržno kmetijstvo_______________________________________________________ 19
5.4 Tradicionalno in sodobno kmetijstvo ____________________________________________________ 19
5.5 Specializirano kmetijstvo _____________________________________________________________ 20
5.6 Ekološko kmetijstvo _________________________________________________________________ 21
6 KMETIJSKA MEHANIZACIJA ________________________________________________ 21
6.1 Včasih _____________________________________________________________________________ 21
6.2 Danes _____________________________________________________________________________ 22
6.3 Problemi kmetijske mehanizacije _______________________________________________________ 23
7 GLAVNE OKOLJSKE TEŽAVE ________________________________________________ 23
7.1 Kemizacija prsti _____________________________________________________________________ 23
7.2 Erozija prsti ________________________________________________________________________ 24
7.3 Degradacija okolja ___________________________________________________________________ 25
7.4 Zaslanjevanje prsti ___________________________________________________________________ 25
7.5 Čezmerna raba vode za namakanje _____________________________________________________ 26
7.6 Agrarna prenaseljenost _______________________________________________________________ 26
7.7 Deagrarizacija_______________________________________________________________________ 26
8 KMETIJSTVO PO SVETU ___________________________________________________ 26
8.1 Azija ______________________________________________________________________________ 26
8.2 Afrika _____________________________________________________________________________ 27
8.3 Latinska Amerika ____________________________________________________________________ 28
8.4 Angloamerika _______________________________________________________________________ 29
8.5 Avstralija __________________________________________________________________________ 30
8.6 Severna Evropa _____________________________________________________________________ 30
8.7 Zahodna Evropa _____________________________________________________________________ 30
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 5
8.8 Južna Evropa _______________________________________________________________________ 31
8.9 Srednja Evropa ______________________________________________________________________ 31
8.10 Slovenija ___________________________________________________________________________ 31
9 PRAKTIČNI DEL _________________________________________________________ 32
10 VIRI ________________________________________________________________ 35
1.2 Kazalo slik SLIKA 1: PODPIS _____________________________________________________________________________ 2 SLIKA 2: RASTLINSKI PASOVI ___________________________________________________________________ 7 SLIKA 3: TOPLOTNI PASOVI ____________________________________________________________________ 8 SLIKA 4: ORANJE (RADIO SLATINA, 2015) _________________________________________________________ 8 SLIKA 5: ŠKROPLJENJE ________________________________________________________________________ 9 SLIKA 6: GNOJENJE ___________________________________________________________________________ 9 SLIKA 7: ŽETEV ______________________________________________________________________________ 9 SLIKA 8: OVČEREJSKA FARMA V AVSTRALIJI ______________________________________________________ 10 SLIKA 9: LIPICANCI __________________________________________________________________________ 11 SLIKA 10: INTENZIVNA GOVEDOREJA V ZDA ______________________________________________________ 11 SLIKA 11: PRAŠIČEREJA NA KITAJSKEM __________________________________________________________ 11 SLIKA 12: PERUTNINARSTVO __________________________________________________________________ 12 SLIKA 13: RIŽEVA POLJA NA BALIJU _____________________________________________________________ 12 SLIKA 14: HMELJARSTVO V SLOVENIJI___________________________________________________________ 13 SLIKA 15: NASADI ČAJEVCA NA KITAJSKEM ______________________________________________________ 13 SLIKA 16: PLANTAŽA SLADKORNEGA TRSA _______________________________________________________ 14 SLIKA 17: INTENZIVNA MLEČNA ŽIVINOREJA (GOVEDO) ____________________________________________ 17 SLIKA 18: EKSTENZIVNA OVČEREJA _____________________________________________________________ 17 SLIKA 19: MONOKULTURNO POLJEDELSTVO (PLANTAŽA ČAJEVCA) ___________________________________ 18 SLIKA 20: POLIKULTURNO POLJE _______________________________________________________________ 18 SLIKA 21: PRIMER KOLOBARJA ________________________________________________________________ 18 SLIKA 22: PRIMER KMETIJSKE MEHANIZACIJE ____________________________________________________ 19 SLIKA 23: UMETNO GNOJILO __________________________________________________________________ 20 SLIKA 24: FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA _______________________________________________________ 20 SLIKA 25: VINOGRAD ________________________________________________________________________ 21 SLIKA 26: ORANJE NEKOČ ____________________________________________________________________ 22 SLIKA 27: ORANJE DANES ____________________________________________________________________ 22 SLIKA 28: UPORABA KEMIČNIH SREDSTEV _______________________________________________________ 24 SLIKA 29: UPORABA KEMIČNIH SREDSTEV _______________________________________________________ 24 SLIKA 30: EROZIJA PRSTI Z VODO ______________________________________________________________ 25 SLIKA 31: ZASLANJEVANJE PRSTI _______________________________________________________________ 25 SLIKA 32: ARALSKO JEZERO LETA 1989 (LEVO) IN LETA 2008 (DESNO) _________________________________ 26 SLIKA 33: TRŽNICA V ABU DHABIJU, KJER PRODAJAJO DATELJNE, KI PREDSTAVLJAJO VSAKODNEVNO HRANO 27 SLIKA 34: KMETIJSTVO V AFRIKI _______________________________________________________________ 28 SLIKA 35: PLANTAŽE BANAN V MEDMORSKI AMERIKI ______________________________________________ 29 SLIKA 36: PROPADLA TOVARNA V ORMOŽU, KI JE SLOVENSKEMU KMETIJSTVU PRINESLA VELIK DOHODEK ___ 32
1.3 Kazalo tabel TABELA 1: KOLIČINA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V LETIH OD 2000 DO 2016 ________________________________ 15
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 6
1.4 Kazalo grafikonov GRAFIKON 1: KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V PRIMERJAVI Z DRUGIM KOPNIM POVRŠJEM NA ZEMLJI ____________ 16
2 UVOD
Za to temo sem se odločil zato, da bi pobližje spoznal kmetijstvo kot osnovno dejavnost prvih
kultur in tudi današnjega sveta, saj si tako ljudje pridelujemo osnovno potrebo za življenje –
hrano. Čeprav mi je kmetijstvo blizu, sem se naučil ogromno novih stvari. Še posebej zanimive
so mi posledice kmetijstva v naravi, saj gredo le-te v vse večje ekstreme, ljudje pa se tega
vsekakor ne zavedamo dovolj. Spoznati hočem tudi nove načine kmetovanja ter njihove učinke
na okolje. Pri nas doma smo tudi sami kmetovalci, zato želim to podrobneje spoznati in o tem
poročati doma. Poskušal bom najti čim več rešitev za ohranjanje kmetijstva in okolja, kako
pridelati več hrane z manj denarja in kako s tem pripomoči k ohranjanju okolja.
Uporabljal sem metodo analiziranja, pisanja in branja.☺
Namen naloge: Čim podrobneje želim spoznati delovanje in razvoj kmetijstva, različne kmetijske
panoge in vplive na okolje.
Cilj seminarske naloge: Najti čim več rešitev za ohranjanje kmetijstva in okolja, kako pridelati več hrane
z manj denarja in kako s tem pripomoči k ohranjanju okolja.
Hipoteze oz. predpostavke: Onesnaževanje okolja s pesticidi je eden izmed pogostih vzrokov
onesnaževanja okolja; ljudje zemljo čedalje bolj izkoriščajo intenzivno.
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 7
3 RAZMERE KOT POGOJ ZA KMETIJSTVO Pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva imajo predvsem naravne in družbene razmere, pri
čemer so v manj razvitih državah v ospredju naravne razmere, v razvitih pa bolj družbene.
Razlike so predvsem v količinah padavin, kjer jih je v manj razvitih državah manj ali pa jih je
dovolj in jih ne znajo izkoriščati, v bolj razvitih državah pa tega problema nimajo, saj lahko
polja umetno namakajo.
3.1 Naravne razmere Med naravne razmere oziroma pogoje za kmetijsko pridelavo štejemo padavinski režim,
količino svetlobne energije, temperaturo tal, temperaturo zraka ter rodovitnost prsti, ki je
odvisna od kamninske podlage, podnebja, vodnih razmer, reliefa in drugega. Zaradi tako zelo
raznolikih pogojev med drugim nastajajo tudi rastlinski pasovi. Človek je zlasti v razvitem svetu
pri tem problem, saj je meje rastlinskih pasov z namakanjem sušnih območij, gojenjem v
rastlinjakih ter še posebej z novimi sortami rastlinskih vrst, močno razširil.
3.1.1 Rastlinski pasovi: I. Listnati gozd (do 1000m)
II. Mešani gozd (800m – 1300m)
III. Iglasti gozd (1300m – 2000m)
IV. Ruševje (2000m – 3000m)
V. Trava, planinsko cvetje (2000m – 3000m)
VI. Grušč, skalovje (2000m – 3000m)
VII. Trajni sneg in led (nad 3000m)
Slika 2: Rastlinski pasovi (Senegačnik & Drobnjak, 2003)
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 8
3.1.2 Toplotni pasovi: I. Tropski pas
II. Subtropski pas
III. Zmerno topli pas
IV. Subpolarni pas
V. Polarni pas
Slika 3: Toplotni pasovi (Senegačnik & Drobnjak, 2003)
3.1.3 Obdelovanje zemlje:
Z obdelovanjem, kot je na primer oranje, gnojenje, namakanje ipd. je mogoče izboljšati
fizikalne in kemične lastnosti prsti in s tem povečati njeno rodovitnost; še posebej v razvitejših
evropskih državah so tako dosegli veliko večje donose njivskih kultur in travnikov na manj
rodovitnih prsteh kot pa na bolj rodovitnih prsteh.
Slika 4: Oranje (Radio Slatina, 2015)
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 9
Slika 5: Škropljenje
Slika 6: Gnojenje
Slika 7: Žetev
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 10
3.2 Družbene razmere Kmetijstvo je odvisno tudi od številnih družbenih razmer. Med njimi so še posebej pomembne
razvitost skupnosti, gospodarska politika in usmeritev te skupnosti, pomanjkanje hrane in
razmere na svetovnem trgu. Na načine kmetovanje še vedno močno vplivata tudi tradicija in
vera; na primer prepoved uživanja svinjskega mesa pri muslimanih, Hindujcih in Židih,
prepoved uživanja alkohola pri muslimanih, prepoved uživanja govejega mesa pri Hindujcih in
budističnih skupinah, v precejšnjem delu Afrike pa se recimo izogibajo uživanju mleka, jajc in
perutnine.
4 KMETIJSKE PANOGE IN ZEMLJIŠKE KATEGORIJE
4.1 Kmetijske panoge
Kmetijstvo se deli na različne kmetijske panoge. Poznamo poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo
in vinogradništvo, med kmetijske panoge pa lahko prištevamo tudi vrtnarstvo.
4.1.1 Živinoreja
Živinorejo lahko delimo na hlevsko in pašno. Hlevska živina se krmi v hlevih, pašna pa se pase
na okoliških pašnikih. Glede na vrsto živine ločimo govedorejo, svinjerejo, ovčerejo, konjerejo
in perutninarstvo, gojimo pa lahko tudi katere druge živali. Govedorejo lahko še naprej delimo
na mesno in mlečno, podobno pa lahko delimo rudi ovčerejo, saj ovce gojijo zaradi mesa,
mleka in tudi volne.
Slika 8: Ovčerejska farma v Avstraliji
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 11
Slika 9: Lipicanci
Slika 10: Intenzivna govedoreja v ZDA
Slika 11: Prašičereja na Kitajskem
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 12
Slika 12: Perutninarstvo
4.1.2 Poljedelstvo
Poljedelstvo je pomembno za večino človeštva, saj s tem pridelujemo žito. Poglavitni vrsti sta
pšenica in riž, na posameznih območjih sveta pa je pomembna še koruza, rž in proso. Pšenico
gojijo predvsem v Evropi, Avstraliji in Severni ter Južni Ameriki, pridelek pa je odvisen od
podnebnih razmer in prsti. Riž je osnovna hrana za več kot polovico človeštva. Za rast
potrebuje obilo vode, pognojeno zemljo in toploto v dobi, ko raste ter sušno in sončno vreme
v rasti zorenja. Največ riža pridelajo na Kitajskem, v Indiji, Indoneziji, Italiji, pa tudi druge
države Jugovzhodne Azije ter Združene države Amerike. Koruza je dobila večji pomen z
večanjem človekovih potreb po beljakovinah in mesu. Zaradi povečane pridelave koruze se je
ponekod razvila tudi svinjereja (še posebej je to značilno za Združene države Amerike),
uporabljajo pa jo tudi za druge industrijske izdelke, kot so na primer škrob, alkohol, olje in
drugo. Tudi drugi pridelki, kot so na primer krompir, sladkorna pesa in sladkorni trs ter oljne rastline
so prav tako nujna sestavina človekove prehrane, zato tudi te v velikih količinah pridelujejo po svetu.
Slika 13: Riževa polja na Baliju
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 13
Slika 14: Hmeljarstvo v Sloveniji
Slika 15: Nasadi čajevca na Kitajskem
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 14
Slika 16: Plantaža sladkornega trsa
4.2 Kmetijske kategorije Glede na to, kaj pridelujemo na kmetijskih zemljiščih oziroma kaj na njih raste, pa ločimo
kmetijske kategorije. K njim štejemo njive, vrtove, vinograde, sadovnjake, travnike, pašnike in
gozd. Kot kmetijsko kategorijo lahko štejemo tudi močvirja.
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 15
Tabela 1: Količina kmetijskih zemljišč v letih od 2000 do 2016
Površina (ha)
2000 2003 2005 2007 2010 2013 2016
Njive 170571 172144 175864 174709 170144 173697 176807
Gozd 394701 385934 376741 377768 373629 375504 387868
Drevesnice, trsnice in matičnjaki 233 172 294 224 362 344 288
Sadovnjaki / / / / 9190 9795 10261
Oljčniki / / / / 892 905 1037
Vinogradi 16603 16556 16428 16085 16351 16234 15241
Trajni travniki in pašniki 285410 285562 282119 288222 277492 276047 276244
Neobdelana kmetijska zemljišča 51470 39774 41229 35392 32659 22391 /
Nerodovitna zemljišča 18320 14640 17911 19292 17049 18513 15142
Vsa kmetijska zemljišča v uporabi 485879 486473 485432 488774 474432 477023 479589
Vsa zemljišča 950269 926821 921312 921226 897769 893431 897650
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 16
Posebej med kmetijskimi kategorijami ločimo še zemljišča, ki jih človek ročno ali strojno
obdeluje. To so t.i. obdelovalna zemljišča, med katere uvrščamo njive, vrtove, vinograde in
sadovnjake, včasih tudi travnike.
Grafikon 1: Kmetijska zemljišča v primerjavi z drugim kopnim površjem na Zemlji
5 Oblike kmetijstva Glede na to, da po svetu najdemo zelo različne pogoje za kmetovanje, se tudi oblike
kmetovanja razlikujejo.
5.1 Intenzivno in ekstenzivno kmetijstvo
Kot prvi ločimo dve najbolj osnovni obliki kmetijstva – intenzivno in ekstenzivno kmetijstvo.
Prvo je značilno za kmetijsko razvite države, kjer je vanj vloženega veliko dela in sredstev.
Tu gre predvsem za območja z ugodnejšimi podnebnimi in reliefnimi razmerami ter
gostejšo poselitvijo, vendar obstajajo tudi izjeme, kot so na primer slabo razvite države
Jugovzhodne Azije kjer intenzivno obdelujejo majhne parcele, na katerih gojijo riž, pri tem
pa nimajo velikega dobička.
Kmetijska zemljišča
nerodovitne in pozidane površine gozd pašniki obdelovalne površine
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 17
Slika 17: Intenzivna mlečna živinoreja (govedo)
Na drugi strani je ekstenzivno kmetijstvo, ki je značilno bolj za kmetijsko nerazvite države,
kjer vanj vlagajo manj dela in sredstev ter imajo posledično tudi manjše dobičke. Po navadi
je takšno kmetijstvo predvsem v obsežnih, naravno manj primernih območjih. Izjema je v
tem primeru na primer visoko razvita Avstralija, kjer imajo izrazito ekstenzivno ovčerejo.
Slika 18: Ekstenzivna ovčereja
5.2 Monokulturno in polikulturno kmetijstvo Glede na količino kultur, ki se jih prideluje, ločimo med monokulturnim in polikulturnim
kmetijstvom. Za monokulturno kmetijstvo je značilno pridelovanje le ene kulturne rastline
(na primer: pšenice, kavovca, bananovca) ali ene vrste živine (na primer: govedo). To je še
posebej značilno za plantaže v manj razvitem tropskem svetu. Slaba stran takega kmetijstva
je ta, da lahko cena monokulturnega pridelka zelo hitro pade, pridelovalci pa ostanejo brez
dobička. Pri polikulturnem kmetijstvu je ravno obratno – gre torej za gojenje večih kulturnih
rastlin ali večih vrst živine.
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 18
Slika 19: Monokulturno poljedelstvo (plantaža čajevca)
Slika 20: Polikulturno polje
Slika 21: Primer kolobarja
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 19
5.3 Samooskrbno in tržno kmetijstvo
Glede na to, komu je namenjen pridelek, ločimo dve vrsti kmetijstva – samooskrbno in
tržno. Pri samooskrbnem prideluje kmet hrano samo zase oziroma za svojo družino. Ta
oblika kmetijstva se pojavi predvsem v manj razvitih državah, kjer še danes prevlada, v
preteklosti pa je tudi pri nas. Danes je delež samooskrbnih kmetij v razvitih državah zelo
majhen (pod 10%). Tržno kmetijstvo je namenjeno proizvodnji hrane za tržišče. V razvitih
državah je kmetov, ki se ukvarjajo s tržnim kmetijstvom le majhen delež, vendar ti pridelajo
dovolj hrane za celo državo in še za izvoz. K tržnem kmetijstvu sodi tudi plantažno
kmetijstvo v revnejših državah, ki kmetijske pridelke izvažajo za svetovno tržišče, ker ne
morejo izvažati nič drugega, čeprav dostikrat ne pridelajo niti dovolj hrane zase.
5.4 Tradicionalno in sodobno kmetijstvo Velikokrat govorimo o tradicionalnem kmetijstvu na eni strani in sodobnem na drugi. Pri
tradicionalnem kmetijstvu gre za kmetijstvo, ki je takšno, kot je bilo v preteklosti ali pa vsaj
podobno tistemu. Značilno je predvsem za manj razvite države, kjer nimajo kmetijske
mehanizacije ipd. Druga vrsta kmetijstva pomeni, da gre za kmetijstvo, pri katerem se
uporabljajo sodobna agrotehnična in agrokemična sredstva (to so kmetijska mehanizacija
in kemična sredstva za izboljšavo rodovitnosti). Značilno je za razvite države, lahko pa se
pojavi tudi v nekaterih nerazvitih.
Slika 22: Primer kmetijske mehanizacije
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 20
Slika 23: Umetno gnojilo
Slika 24: Fitofarmacevtska sredstva
5.5 Specializirano kmetijstvo Kadar kmetje prodajo več kot polovico svojega pridelka, govorimo o specializiranem
kmetijstvu. Tu so se kmetje usmerili samo na določene pridelke ali samo eno vrsto pridelka
oziroma živine, ki na trgu prinašajo največ dobička. Sem spada predvsem gojenje posebnih
kulturnih rastlin, kot je na primer vinska trta ali pa vrtnarstvo. To so na primer velike farme
v Severni Ameriki in Avstraliji, pojavi pa se tudi v evropskih državah in nekaterih slabše
razvitih državah po svetu.
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 21
Slika 25: Vinograd
5.6 Ekološko kmetijstvo V ekološkem kmetijstvu se dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali ter na ta način
sledenje naravnim metodam in kroženju snovi v naravi. V ekološkem kmetovanju se
nepretrgano in transparentno izvaja nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oz. živil
»od njive do krožnika«, kar potrošnikom zagotavlja varnost kupljenih ekoloških pridelkov
in izdelkov. Ekološko kmetovanje je tudi sinonim za visoko kakovostno in varno hrano, z
bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov.
Pri tem načinu kmetovanja je prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil,
kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih
organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti pri
tem načinu kmetovanja prepovedana, zato praktično ni pričakovati ostankov teh snovi v
pridelkih ali živilih.
6 Kmetijska mehanizacija
6.1 Včasih V starih časih je bila priprava njive za setev bolj naporna, trajala je dlje časa kot danes.
Najprej so na voz, ki ga sta ga vlekla konj ali vol, naložili hlevski gnoj in ga potem odpeljali
na njivo, kjer so ga raztrosili z lesenimi vilami. To sta počela vsaj dva ali več ljudi. Ko so z
vozom za gnoj (gnojni koš) navozili gnoj na njivo, je bilo treba pognojeno njivo zaorati.
Včasih so orali s konjem ali volom, ki ga je moral en človek voditi, drugi pa držati za plug, ki
ga je vlekel konj ali vol. Plug je bil včasih zelo majhen, npr. enobrazdni.
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 22
Slika 26: Oranje nekoč
Včasih, ko ni bilo obračalnih plugov, je bilo to težje, saj so morali orati z dveh strani njive.
Ko so zaorali do konca, je na sredi njive nastal graben. Tega pri obračalnih plugih ni. Ko so
njivo zaorali, je bilo potrebno njivo prevleči z branami. Nekoč sta brane vlekla konj ali vol,
a to danes dela traktor. Tudi brane so se zelo spremenile. Včasih so bile brane narejene
tako, da so kovinske špice, ki so bile pritrjene na leseno ogrodje bran, rile po zemlji in s tem
zravnale brazde, ki jih je naredil plug in zemljo nekoliko zdrobile. Danes take brane vidimo
le v muzejih ali na kakšni starejši kmetiji. Ko je brananje končano, je potrebno njivo še
zasejati. Nekoč je bilo to delo ročno, saj je moral sejalec (po navadi je bil to gospodar
kmetije) z roko metati seme žita po obdelani površini. Včasih je bilo to delo bolj zamudno,
saj ko je sejalec posejal zemljo, je bilo treba semena pokriti z zemljo. To so storili tako, da
so za branami, kot po oranju, šli čez posejano površino in s tem opravilom pokrili semena.
Tu sta bila potrebna spet vsaj dva človeka, ker pomeni, da je bilo nekoč potrebno več
delovne sile in časa, kot ju je potrebno danes.
6.2 Danes Danes gnoj z bagrom ali traktorskim nakladačem naložimo na trosilnik hlevskega gnoja,
katerega vleče traktor. S traktorjem odpeljemo gnoj na njivo, kjer trosilnik gnoja, ki ga
poganja traktor, raztrosi gnoj. Po tem ko na njivo navozimo gnoj, velik traktor, ki ga upravlja
en človek, vleče večbrazdni plug, npr. dvobrazdni, tribrazdni ali celo večbrazdni plug, kot so
obračalniki. To pomeni, da se plug obrne in s takim plugom orjemo v obe smeri po enem
kanalu, ki ga naredi plug za sabo. Čas oranja je veliko krajši danes kot nekoč.
Slika 27: Oranje danes
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 23
Po tem, ko njivo zaorjemo jo obdelamo z vrtavkasto brano, kar pomeni, da se vrteči kovinski
deli, imenovani noži, zarijejo v zemljo. Ko se ti deli pod velikimi obrati vrtijo v zemlji, jo
dobesedno zmeljejo in tako zravnajo tudi brazde. Za vrtečimi noži je tudi valj, ki zemljo rahlo
potlači. Te brane lahko uporabljamo samo s traktorjem, ki ima vrtljivo kardansko gred,
katera poganja nože na brani. Današnje brane so učinkovitejše, kot so jih poznali nekoč, saj
lepše zdrobijo zemljo. Ko je brananje končano, je potrebno njivo še zasejati. To delo je bilo
včasih bolj zamudno, kot je to danes. Danes se sejalnica lahko namesti kar na zgoraj
omenjeno vrtavkasto brano. To pomeni, da lahko v enem prehodu obdelamo zemljo z
vrtavkastimi branami in posejemo žito hkrati. Ta kombinacija prihrani zelo veliko časa, saj
sejalnica, ki je nameščena na vrtavkaste, z zemljo pokrije semena, padla na obdelano
zemljo.
6.3 Problemi kmetijske mehanizacije Problem v današnji kmetijski mehanizaciji je uporaba fosilnih goriv, opuščanje starih
običajev in navad, ljudje se ne družijo, kot so se družili včasih, uporaba fitofarmacevtskih
sredstev … Nekoč pa je bil problem v kmetijstvu ta, da je bilo potrebno več delovne sile,
delo je bilo delo naporno. Vsaka doba ima svoje dobre in slabe plati.
7 Glavne okoljske težave Glavne okoljske težave s katerimi se soočamo pri kmetijstvu:
Kemizacija kmetijstva
Erozija prsti
Degradacija okolja
Zaslanjevanje prsti
Agrarna prenaseljenost
Deagrarizacija
Čezmerna raba vode za namakanje
7.1 Kemizacija prsti O kemizaciji kmetijstva govorimo takrat, kadar gre pri pridelavi kulturnih rastlin za
povečano ali čezmerno rabo kemičnih sredstev. V kmetijstvu je namreč zelo razširjena raba
umetnih gnojil, pesticidov (sredstva proti rastlinskim boleznim), herbicidov (sredstva za
zatiranje plevela), fungicidov (sredstva za zatiranje gliv) in insekticidov (sredstva za zatiranje
škodljivcev). Uporaba kemičnih sredstev je sicer močno povečala zanesljivost in količino
pridelane hrane. Najpogostejše negativne posledice njihove uporabe pri kmetijski pridelavi
so onesnaževanje prsti in talne vode (kemična sredstva se s padavinami izpirajo v prst in od
tam v podtalnico), izumiranje nekaterih vrst rastlin in kopičenje strupenih snovi v rastlinah,
živalih in človeku. V žive organizme namreč strupene snovi prehajajo prek hrane, zraka in
vode. Največje probleme s pretirano rabo kemičnih sredstev imajo države v razvoju, saj je
njihova uporaba v teh delih sveta pogosto prevelika in nestrokovna.
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 24
Slika 28: Uporaba kemičnih sredstev
Slika 29: Uporaba kemičnih sredstev
7.2 Erozija prsti Najbolj pogosti primer degradacije okolja v kmetijstvu je erozija prsti, ki jo povzroči
nepravilno obdelovanje, monokulturna usmerjenost ter uničevanje gozdov in travnikov. Ta
je veliko močnejša tam, kjer so visoke temperaturne amplitude med dnevom in nočjo ter
obilne in intenzivne padavine. Močneje prizadene tudi mehkejše kamnine in nagnjena tla.
Velikokrat so pogubni tudi neprimerna obdelava zemlje in pretirano izkoriščanje ter
uporaba težke mehanizacije, ki uničuje tla in pospešuje erozijo. Škodljiva je tudi pretirana
paša na sušnih območjih. Predvsem je erozija problem kmetijstva v razvitih državah,
prisotna pa je tudi v revnih državah, kjer je glavni razlog pretirana paša (Sahel) ali pa
pridobivanje novih obdelovalnih zemljišč na strminah (Nepal). Zaradi strmine površja in
pogostih močnih padavin je erozija še posebej prizadela Sredozemlje, kjer je opuščanje
kmetijstva povezano tudi z izrazito gospodarsko usmerjenostjo v turizem.
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 25
Slika 30: Erozija prsti z vodo
7.3 Degradacija okolja Kmetijstvo je povzročilo močno degradacijo okolja, ki je zavzelo skoraj vse kmetijske
površine po svetu. Segla je tudi v velik del za kmetijstvo neprimernih hribovitih območij,
kjer se kmetijstvo povezuje z gozdarstvom. Tudi v tropskem pasu, kamor kmetijstvo še ni
povsem prodrlo, se to izrazito kaže. Vzroki so lahko naravni (suša, poplave …), velikokrat pa
je krivec človek, ki zaradi vedno večjih potreb po hrani in surovinah pretirano obremenjuje
okolje.
7.4 Zaslanjevanje prsti Zaslanjevanje ali salinizacija je proces nabiranja topljivih snovi v prsti. Poteka tam, kjer
izhlapevanje močno presega količino padavin, se pravi zlasti v puščavskih in polpuščavskih
območjih. Glavni vir soli v prsti je preperevajoča matična podlaga, sekundarni pa morja,
oceani in izhlapela notranja morja. Zaradi zaslanjevanja prsti je posebej prizadeta Avstralija.
Zaslanjevanje prsti je lahko naravno ali antropogeno. Slednje se dogaja predvsem kot
posledica namakanja kmetijskih zemljišč. Namakanje je sicer precej povečalo hektarske
donose in površino zemljišč, kjer je mogoča kmetijska pridelava, vendar ima na daljši rok
tudi negativne posledice. Povzroča namreč zaslanjevanje prsti (v vodi raztopljeni minerali
se kopičijo v prsti), kar povzroča spremembe kemijske sestave prsti in njihovo slabšo
rodovitnost.
Slika 31: Zaslanjevanje prsti
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 26
7.5 Čezmerna raba vode za namakanje Čezmerna raba vode za namakanje pomeni tudi manjšo količino vode v vodonosnikih in
spodnjem toku rek, ki lahko zato ob izlivu celo presahnejo (primer reke Kolorado pred
izlivom v Mehiški zaliv). Posebej pereča, kar katastrofalna, pa je čezmerna raba vode iz
srednjeazijskih rek Sir Daria in Amu Daria, zaradi katere se je že skoraj povsem izsušilo
Aralsko jezero, nekdaj četrto največje jezero na svetu.
Slika 32: Aralsko jezero leta 1989 (levo) in leta 2008 (desno)
7.6 Agrarna prenaseljenost V zgodovini je prebivalstvo le počasi naraščalo. S hitrejšim naraščanjem prebivalstva pa se
je pojavila agrarna prenaseljenost. To pomeni, da se je zaradi hitre rasti prebivalstva število
kmečkega prebivalstva na nekem območju tako povečala, da enostavno ni bilo na voljo
dovolj kmetijskih površin, da bi si naredili hrano za preživetje.
7.7 Deagrarizacija Problem agrarne prenaseljenosti se je začel zmanjševati z industrijsko revolucijo v zahodni
Evropi, ko je ogromno ljudi migriralo v mesta, kjer so našli delo v industriji. Začel se je proces
deagrarizacije, ki pomeni preslojevanje kmečkega prebivalstva v nekmečko, posledica tega
pa je zmanjšanje števila kmečkega prebivalstva, kmetijske pridelave ter krčenje kmetijskih
površin oziroma na kratko – opuščanje kmetijstva. Najmočneje je deagrarizacija prizadela
najbolj razvite države, kjer je obilica delovnih mest v industriji odtegnila veliko kmečke
delovne sile. Deagrarizacija ni prizanesla tudi nerazvitim in od kmetijstva gospodarsko zelo
odvisnih držav Afrike, Latinske Amerike in pa Azije. Tam se številno podeželsko prebivalstvo
seli v prestolnice in druga večja središča, podeželje pa se prazni in izgublja kmečko delovno
silo.
8 Kmetijstvo po svetu Tako kot vse dejavnosti, se tudi kmetijstvo po svetu razlikuje.
8.1 Azija Za Azijske države z izjemo močno industrijsko razvitih velja, da njihovo gospodarstvo temelji
na kmetijstvu, saj delež kmečkega prebivalstva znaša okoli 55%. Izrazito kmetijsko
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 27
usmerjene države so Bangladeš, Butan, Kambodža, Nepal ter Afganistan, ki imajo preko
70% kmečkega prebivalstva.
V Aziji je zaradi neprimernega podnebja in slabo rodovitnih prsti ogromno površin
neobdelanih, zato bi bili potrebni veliki posegi v naravo, ki pa so večinoma predragi in
povzročijo preveč škode naravnemu okolju. Na drugi strani pa imamo rečne delte in ostala
rodovitna območja, ki so zelo intenzivno obdelana in dajejo velike kmetijske donose.
Najpomembnejša kultura v Aziji je riž, ki ga pridelujejo na ravninah ali kulturnih terasah,
zahteva pa veliko namakanja. Ostali pomembni pridelki so proso, pšenica, koruza, maniok,
soja, banane in ostalo sadje. Kmetijstvo je usmerjeno tudi v pridelavo industrijskih rastlin,
saj več kot 90% kavčuka in jute pride prav iz Azije. Tam prinašajo dobiček še posebne
kulture, ki jih pridelujejo za izvoz, kot sta čaj na Šrilanki in dateljni na Arabskem polotoku,
še posebej v Združenih Arabskih Emiratih, kjer dateljeve palme predstavljajo 98% vseh
sadnih dreves, kar je 44 milijonov dateljnovih palm.
Slika 33: Tržnica v Abu Dhabiju, kjer prodajajo dateljne, ki predstavljajo vsakodnevno hrano
Azijsko kmetijstvo pridela ogromno hrane, a kljub temu veliko ljudi živi v lakoti, saj imajo
hrane premalo, poleg tega pa je v njej premalo proteinov. Čeprav se količina pridelane
hrane povečuje, se povečuje tudi število prebivalcev, saj rodnost raste, smrtnost pa je v
zadnjem času močno padla.
8.2 Afrika V Afriki večina ljudi živi od kmetijstva, še vedno pa se najdejo tudi ljudje, ki še vedno živijo
od lova in nabiralništva. Kmetijstvo v Afriki delimo na samooskrbno in tržno.
Samooskrbno se pojavlja v različnih oblikah, ki so odvisne od naravnih razmer. V tropski
Afriki prevladuje predvsem selilno samooskrbno poljedelstvo, ko domačini izkrčijo del
gozda kjer nato nekaj let gojijo kulturne rastline, ko pa se zemlja izčrpa pa se preselijo
drugam, staro zemljišče pa zaraste naravno rastlinstvo. Obstaja tudi način, ko del polja ne
obdelujejo, da se hranilne snovi tam lahko obnovijo. Tam, kjer pa so prsti zelo rodovitne
(predvsem v Zahodni Afriki in na Vzhodnoafriškem višavju) lahko stalno obdelujejo polja.
Za lastno prehrano gojijo maniok, jam, batato, koruzo, proso in riž, kjer pa je možno tudi
namakanje (v severni subtropski Afriki) pa gojijo tudi koruzo, pšenico, zelenjavo in ostale
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 28
pridelke.
Tržno kmetijstvo je zelo pomembna gospodarska panoga v Afriki, ki pa ima tudi slabe strani,
saj je veliko afriških držav usmerjenih v eno ali dve kulturi, kar ob slabi letini ali padcu cen
na svetovnem trgu pomeni katastrofo. Afriško tržno kmetijstvo je izvozno in predstavlja kat
dve tretjini celotnega afriškega izvoza. Glavni izvozni artikli so: kakav, kava, rastlinska olja,
arašidi, bombaž, čaj, tobak in sladkorni trs. V sredozemskih območjih gojijo tudi oljke,
vinsko trto in južno sadje. Živinoreja ima v Afriki večinoma samooskrbni pomen saj so pogoji
zanjo slabi. Večina živinoreje se je razvila v savanskih območjih, kjer pa kulturne rastline ne
uspevajo več. Živinoreja je nomadska in nizko produktivna, razen v Južnoafriški republiki,
kjer se je razvila tržna živinoreja, ki daje kakovostno meso, volno ter mlečne izdelke,
namenjene za izvoz.
Slika 34: Kmetijstvo v Afriki
8.3 Latinska Amerika Šibko gospodarstvo Medmorske Amerike temelji na izvozu kmetijskih proizvodov,
predvsem kave, banan in bombaža. Zaradi razdrobljenih posesti je veliko kmetov
najemnikov. Te države so v preteklosti dobile ime bananske države, ker so se ob vlaganju
tujega kapitala iz Združenih držav Amerike povsem preusmerile v pridelavo in izvoz banan.
Danes se te države počasi rešujejo gospodarske odvisnosti od ZDA.
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 29
Slika 35: Plantaže banan v Medmorski Ameriki
Kmetijstvo Karibskega dela Južne Amerike je zaznamovala predvsem kolonialne preteklost,
kar pomeni, da je zlasti ob Karibskem otočju še vedno veliko plantaž agrumov, kakavovca
in riža, višje pridelujejo tudi kavo, v andskih kotlinah pa krompir in žita. Višje na ravninah je
razvita živinoreja, kjer je bolj suho pa kozjereja. Na celotnem območju ilegalno pridelujejo
koko, mak in indijsko konopljo, ki so osnova za proizvodnjo prepovedanih drug. Slabo razvit
Andsko-indijanski del Južne Amerike zaradi veleposestnikov, vodi do tega, da se kmetje tam
raje odločajo za gojenje koke kot katere druge kulture, saj je odkupna cena zanjo precej
višja, kljub temu, da oblasti nasade stalno uničujejo. V Braziliji je vsa obdelovalna zemlja v
bogatih južnih pokrajinah. Za poljedelstvo uporabljajo le majhen del zemljišč (7% celotne
površine zavzemajo njive). Brazilija je največja svetovna pridelovalka banan, oranž, papaj in
sladkornega trsa. Pomemben je izvoz kave, čaja, kakava, sadja in bombaža. Večji poudarek
dajo na živinorejo, čeprav da le četrtino vse vrednosti brazilske kmetijske proizvodnje, a
vseeno vzredi največ govedi, konj, svinjine, ovc in piščancev na svetu. Argentinsko
gospodarstvo sloni na kmetijstvu. Na obrobnih ravninah v Pampah, ki veljajo za eno najbolj
rodovitnih območij na svetu, se pase veliko goveda, ki daje mleko, meso in kože, v
zahodnem delu Pamp pa se pridela veliko pšenice, sadja zelenjave ter soje. Čile imajo na
severu t.i. Srednjega kmetijskega pasu sredozemsko podnebje, zato tam prevladuje
vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, pridelava pšenice, koruze in krmnih rastlin. Na jugu
tega pasu je podnebje bolj suho, zato prevladuje bolj živinoreja.
8.4 Angloamerika Kmetijstvo v Severni Ameriki je odlično razvito. V ZDA je razdeljeno je na kmetijske pasove,
na katerih so se farme usmerile v določeno kmetijsko proizvodnjo. Na nastanek kmetijskih
pasov je močno vplivala klima ter dolžina vegetacijske ali rastne dobe, poleg tega pa so v
sušnejših območjih kmetijstvu pomagali z namakanjem. Takšni pasovi so na primer koruzni
pas, ki je središče pridelave koruze, soje, goveda in svinjine, bombažni pas, ki je dobil ime
po plantažah bombaža v 19. stoletju, danes pa tam pridelujejo bolj malo bombaža in imajo
več gozdnih farm itd. Kanada ima kljub slabim naravnim razmeram precej dobro razvito
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 30
kmetijstvo. Kmetujejo na prerijah (obsežen raven svet), na katerih s pomočjo dobro razvite
kmetijske mehanizacije pridelujejo žita. Velike presežke hrane tako izvažajo po svetu.
8.5 Avstralija V Avstraliji je zaradi obsežnih polušnih območij razvita ekstenzivna ovčereja, ki temelji na
ogromnih pašnikih. V jugovzhodnih in jugozahodnih delih, kjer je vlage že malo več, je
pomembna pridelava žita in tudi ovčarstvo, ki omogoča prihodek tudi v sušnih letih.
Govedoreja je značilna za severne in severovzhodne dele, ostala kmetijska območja, ki
ležijo v obalnem pasu pa imajo zaslužek z mlečno živinorejo in sadjarstvom. V tropskem
pasu v ogromnih količinah pridelujejo sladkorni trs. Kljub temu, da zaradi obsežnih sušnih
območij Avstralija ne izgleda kot kmetijska država, je ena največjih svetovnih izvoznic
kmetijskih pridelkov. Ti predstavljajo med 30% in 50% celotne vrednosti izvoza, to je
predvsem odvisno od letine.
8.6 Severna Evropa Od nordijskih držav je kmetijstvo razvito le na Danskem, saj drugje ni dobrih pogojev.
Danska spada med kmetijsko najučinkovitejše države na svetu, usmerjeno pa je predvsem
v izvoz svinjine, mlečnih izdelkov in jajc. Dansko kmetijstvo se je v preteklosti izkazalo za
zelo prilagodljivo, saj so se morali prilagajati tržišču. Najprej je bilo kmetijstvo tam
usmerjeno v govedorejo in pridelavo žitaric, nato so se preusmerili v svinjerejo, mlekarstvo
in perutninarstvo, sedajšnje obdobje pa pomeni obdobje specializiranih farm, ki so
usmerjene predvsem v žitarice, zmanjšana pa je pridelava mleka zaradi kmetijske politike v
Evropski uniji. Pribaltske države je zaznamovala kolektivizacija pod Sovjetsko zvezo, kar
pomeni, da so si prizadevali uničevati zasebne kmetije. To se je z vstopom pribaltskih držav
v Evropsko unijo maja 2004 izboljšalo, saj število družinskih kmetij spet narašča. Te so
usmerjene predvsem v govedorejo in prašičerejo.
8.7 Zahodna Evropa Velika Britanija je znana po odlično razvitem kmetijstvu, ki ima visoko stopnjo mehanizacije
in majhen delež zaposlenih. Prevladuje intenzivno poljedelstvo v Nizki Britaniji, na
severozahodnem delu otoka, kjer so pogoji za kmetovanje slabši, pa se ukvarjajo z
ekstenzivno živinorejo. Domače kmetijstvo zagotovi dve tretjini potreb po hrani, ostalo pa
uvozijo, predvsem mediteranske in tropske izdelke. Irska je bolj razvita le v živinoreji. V
ravninskem delu je razvita mlečna in mesna živinoreja, v hribovitih delih pa prevladuje
ovčereja. Nizozemska je kmetijska sila Beneluksa. Kmetijske površine so večinoma dobili s
polderji. To so kopna na Nizozemskem, ki so jih ljudje pridobili z izsuševanjem morja ter leži
nižje od morske gladine ter je zato obdano z varovalnimi nasipi. Kmetijstvo tam je visoko
produktivno, tržno in ustvarja velike presežke, ki so posledica tehnološko dovršenega
kmetovanja. Vrtnarstvo in cvetličarstvo je računalniško vodeno, specializirali pa so se v
proizvodnjo visoko kakovostnih pridelkov namenjenih za izvoz. Kmetijstvo v Franciji spada
med pomembnejše panoge, saj pridela kar četrtino kmetijskih izdelkov Evropske unije, ki
jih večinoma tudi sama predeluje v živilski industriji. Pridelujejo žitarice in sladkorno peso,
v Alpah je prisotna živinoreja, za južno Francijo pa je značilna pridelava mediteranskih
kultur. Posebnosti francoskega kmetijstva so kvalitetna vina in sirarstvo.
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 31
8.8 Južna Evropa Kmetijstvo Španije je pogojeno s podnebjem. Kmetijska območja so predvsem poleti slabo
namočena. Tam se je razvila posebna oblika kmetovanja, ki jo imenujemo peskovne
kulture. Za njo gre, ko zemljo prekrijejo s plastjo organskega gnojila, čez pa nasujejo plast
drobnega peska, ki preprečuje izhlapevanje vode. Da veter peska ne odnaša ga prekrijejo s
folijo in tako ustvarijo neke vrste rastlinjake, ki so zelo rodovitni. Špansko kmetijstvo je sicer
osnovano na sušnih območjih, ki pa so jih pametno obdelavo spremenili v ena najbolj
rodovitnih kmetijskih zemljišč na svetu. Pridelujejo pšenico, ječmen, bombaž in sončnice.
Največ oliv pridelajo ravno v Španiji, pa tudi v vinu močno konkurirajo svetovni pridelavi,
saj zasedajo tretje mesto na svetu. Značilno namakalno poljedelstvo, za katerega so znane
huerte (visoko donosna namakalna polja ali vrtovi) najbolj temelji na južnem sadju in
zelenjavi, ki ga v velikih količinah izvažajo po Evropi. V Italiji ima kmetijstvo kljub močni
industriji še vedno pomemben del italijanskega gospodarstva. V najbolj kmetijskem
območju pridelujejo koruzo, sladkorno peso in riž. Območja s slabšimi razmerami za
kmetijstvo so z namakanjem, dognojevanjem in ostalimi posegi spremenili v bolj rodna, tu
pa predvsem pridelujejo južno sadje, zelenjavo in pšenico, ogromno pa je tudi vinske trte,
saj Italija spada na prvo mesto po pridelavi vina na svetu. V Grčiji pogoji za kmetovanje niso
ugodni zaradi hribovitega in kraškega sveta ter pomanjkanja vode. Kljub temu je kmetijstvo
tam usmerjeno k pridelavi sadja in zelenjave, tobaka, bombaža in oliv, iz katerih pridelujejo
olivno olje. Živinoreja je manj razvita, gojijo pa ovce in koze. Poleg pomanjkanja vode je
problem grškega kmetijstva tudi drobna zemljiška posest ter razdrobljenost parcel.
8.9 Srednja Evropa Nemčija ima dobre možnosti za kmetijstvo, predvsem zaradi rodovitne prsti v Nemško-
poljskem nižavju, in tako pridela tri četrtine svoje hrane. Pridelujejo predvsem žita in
sladkorno peso, v sredogorju in v severnih nižavjih pa so glavne okopanine riž, oves in ostale
krmne rastline. Je tudi pomemben proizvajalec vina. Poljska ima dobro kmetijsko lego na
rodovitnem nižavju, a je kmetijstvo tehnološko razvito, zato potrebuje veliko delovne sile.
Kljub temu pridelajo veliko žitaric in krompirja, pridelujejo pa tudi sladkorno peso in oljno
repico. V nižinah je razvita tudi živinoreja. V Avstriji in Švici kmetijstvo ovirajo naravne
značilnosti gorskega sveta, zato je v nižjih gorskih območjih razvita mlečna in mesna
živinoreja. V nižinah vzhodne Avstrije uspevajo tudi pšenica, ječmen in vinska trta. Češka in
Slovaška sta bili zaradi socialistične ureditve in podržavljanja kmetijske zemlje rahlo
prikrajšanih, a so danes tam najpomembnejši pridelki žita, sladkorna pesa in krompir,
pomemben pa je tudi hmelj, ki ga uporabljajo za izdelavo piva v čeških pivovarnah. Ponekod
v gričevju se je razvilo tudi sadjarstvo in vinogradništvo. Madžarsko kmetijstvo je v večini
zaradi ravninskega sveta dobro razvito. To omogoča pridelavo pšenice, koruze, sončnic in
sladkorne pese.
8.10 Slovenija Slovenija je kmetijsko precej omejena država. Ker okoli 60% našega površja prekriva gozd,
je le 20% površja zelo primernega za kmetijstvo. Ostalo površje je preveč razgibano, kraško
ali pa neprimerno na kak drug način. Poleg slabih naravnih razmer imamo v Sloveniji še
težave z majhnostjo in razdrobljenostjo kmetijskih posesti, poleg tega pa kmečko
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 32
prebivalstvo vse bolj upada, kar je posledica industrializacije. Glavno vlogo v slovenskem
kmetijstvu ima živinoreja, ki predstavlja približno dve tretjini vrednosti kmetijske pridelave.
Predvsem so razvite govedoreja, svinjereja in perutninarstvo. Poljedelstvo je osredotočeno
na ravninska območja, število kultur pa se je kar precej zmanjšalo. Prevladuje predvsem
pridelava koruze, a suša pridelek vsako leto močno zmanjša, pšenice, krompirja ter
zelenjave, ki je značilna za primorsko Slovenijo. Pomembno mesto v poljedelstvu je imela
tudi sladkorna pesa, ki pa se je zaradi zaprtja tovarne sladkorja v Ormožu nehala pridelovati,
kar še danes predstavlja velik minus v slovenskem kmetijstvu.
Slika 36: Propadla tovarna v Ormožu, ki je slovenskemu kmetijstvu prinesla velik dohodek
Vinogradništvo in sadjarstvo sta gospodarsko pomembni panogi, kljub temu, da vinogradi
in sadovnjaki obsegajo le malo slovenskega površja. Poleg izvoza in hrane je kmetijstvo
pomembno tudi za ohranjanje poselitve, saj zadržuje del prebivalstva na podeželju, kar
razbremeni kotline. Kmetijstvo ima tudi kulturno funkcijo, ki se kaže v slikovitosti pokrajine
in načinu življenja, vedno več ljudi pa se ukvarja s kmetijstvom kot rekreacijo.
9 Praktični del V praktičnem delu bom predstavil vpliv kemičnih sredstev na okolje in človeka. Kemična
sredstva sem preizkusil s pomočjo očeta in jih na koncu še analiziral ter razvrstil v
posamezne kategorije.
V kmetijstvu je namreč zelo razširjena raba pesticidov (sredstva proti rastlinskim boleznim),
herbicidov (sredstva za zatiranje plevela), fungicidov (sredstva za zatiranje gliv) in
insekticidov (sredstva za zatiranje škodljivcev). Uporaba kemičnih sredstev je sicer močno
povečala zanesljivost in količino pridelane hrane.
9.1 Pesticidi Uporaba pesticidov poraja številne polemike. Okoli 98% celotne količine insekticidov in 95%
herbicidov dosežejo druga mesta kot pa tarčne vrste, in sicer poleg raznih vrst organizmov
tudi zrak, vodo in kopno. Veter lahko torej raznese pesticide kot aerosolne delce v
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 33
oddaljene kraje, so eden izmed pomembnih vzrokov onesnaženja vode, nekateri pa kot
trajni organski onesnaževalci (polutanti) prispevajo k onesnaženju kopna.
Poleg naštetega pesticidi zmanjšujejo biodiverziteto, fiksacijo dušika in populacijo
opraševalcev, uničujejo življenjske prostore oz. habitate (še posebej tistih od ptic) in so zelo
nevarni za ogrožene vrste. Škodljivci lahko razvijejo odpornost (rezistenco), kar terja razvoj
in uporabo novih pesticidov. Po drugi strani se lahko uporabi večjo količino pesticida,
vendar to hkrati še poslabša problem onesnaženja okolja.
Mnogi pesticidi delujejo škodljivo na človeka, pri katerem lahko povzročijo akutne ali
kronične zastrupitve. Pogostejše so v državah v razvoju, kjer znaša incidenca od 17-180
primerov na 100.000 ljudi, visoke stopnje pa so prisotne tudi v državah, kjer so pesticidi
uporabljeni tudi v samomorilne namene, kot je na primer Šri Lanka. V Sloveniji je incidenca
nizka. Nekateri pesticidi, ki jih uporabljamo tudi pri nas lahko ob kronični izpostavljenosti
povzročijo raka, genetske napake in mutacije. V zadnjem času se število rakavih obolenj
veča. Eden od dejavnikov, ki povzročajo raka so tudi pesticidi.
9.2 Herbicidi Herbicidi imajo širok razpon toksičnosti. Pri višjih koncentracijah lahko pride do pojavov
kancerogenosti ter pojavih drugih dolgoročnih zdravstvenih težav, kot je Parkinsonova
bolezen. Herbicidi povzročajo široko paleto učinkov na človeka vse od blagih draženj kože
do smrti. Fenoksi ehrbicidi so po navadi kontaminirani z dioksini kot npr.: TCDD. Raziskave
so pokazale, da taka kontaminacija povečuje tveganje rakastih obolenj. Izpostavljenost
Triazinu je tesno povezano s pojavom raka na dojkah. Poleg splošno znanih tveganj pri
uporabi herbicidov je v veliko tržno dostopnih herbicidih prisotno mnogo drugih kemikalij,
katere imajo tudi negativen vpliv na človeka ter okolje. Negativno vplivajo herbicidi tudi na
populacijo ptic. Ne toliko zaradi toksikološke narave samih herbicidov, ampak zaradi krčena
določenega rastlinja od katerih so nekatere ptice posredno ali neposredno odvisne.
9.3 Fungicidi Fungicidi so kemična sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje gliv. Večina fungicidov človeku
ni nevarnih. Kljub temu obstajajo fungicidi, ki so zdravju škodljivi in se danes v kmetijstvu
ne uporabljajo več.
9.4 Insekticidi Insekticide razvrščamo na več načinov, največkrat pa po kemijski zgradbi. Najbolj v grobem
jih delimo na naravne in sintetične; med naravne sodijo izvlečki rastlin, kot so tobak (z
aktivno substanco nikotinom), ki so jih v te namene uporabljali že pred odkritjem
fiziološkega učinka ustreznih učinkovin. Danes je njihova uporaba večinoma opuščena, saj
delujejo tudi na druge organizme (imajo zelo širok spekter delovanja) in zaradi svoje
obstojnosti kontaminirajo pridelek, s čemer pridejo tudi v človeški organizem.
9.5 Rešitve Da bi zmanjšali količino in vpliv kemičnih sredstev na okolje, bi morali zmanjšati dovoljeno
količino kemičnih sredstev na hektar in pa tudi zmanjšati vsebnost aktivnih snovi, ki delujejo
na rastline in posledično človeka, ko ta na primer pije vodo v katero je pronicalo kemično
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 34
sredstvo. Lahko bi razvili okolju prijazna škropiva in s tem pomagali pri ohranjanju okolja.
Ljudje bi se morali začeti zavedati pomena narave in okolja. Razviti bi morali nove načine
kmetovanje v katerih ne bi uporabljali toliko kemičnih sredstev in gnojil.
10 Zaključek Kmetijstvo ali agrikultura je najstarejša ter najbolj razširjena dejavnost, s katero se ljudje
ukvarjamo, poleg tega pa je tudi najpomembnejša, saj skrbi za pridelavo hrane za ljudi in
živali že od nekdaj. Vključuje pridelovanje različnih uporabnih rastlin za ljudi, živali in
industrijo ter rejo domačih živali, zato je njegov pomen za človeka izjemen. Temeljne
kmetijske panoge so poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Kmetijska
zemljišča delimo na posamezne zemljiške kategorije glede na to, kaj in kako se na njih
prideluje oziroma kaj na njih raste. Med njimi so najpomembnejše njive, vrtovi, vinogradi,
sadovnjaki, travniki, pašniki in gozd. Ugotovil sem, da se je kmetijska mehanizacija skozi
leta zelo spremenila in, da ljudje sedaj veliko lažje obdelujejo kmetijska zemljišča. Prav tako
sem ugotovil, da imajo kemijska sredstva zelo negativen učinek na okolje ter posledično na
nas. Prišel sem do zaključka, da kmetijstvo je in še zmeraj bo glavna dejavnost človeštva.
KMETIJSTVO
Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 35
11 Viri http://eucbeniki.sio.si/geo1/2539/index.html;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (Kralj Serša,
2019))
http://eko-generacija.org/?p=2659;( pridobljeno: 1. 4. 2019 (Ceglar, 2017))
http://tkm.splet.arnes.si/;(pridobljeno: 1. 4. 2019)
https://earthobservatory.nasa.gov/world-of-change/aral_sea.php;(pridobljeno: 1.
4. 2019 (Earth Observatory NASA))
https://www.delo.si/novice/okolje/aralsko-jezero-spomenik-cloveskega-
pohlepa.html;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (Grmadnik, 2014))
http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/aralsko-jezero-spomenik-cloveskega-
pohlepa.html;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (Grmadnik, 2014))
http://www.theguardian.com/world/2014/oct/01/satellite-images-show-aral-sea-
basin-completely-dried;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (The Guardian, 2014))
https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1516501S&ti=&path=../Datab
ase/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/03_kmetijska_gospod/01_15165_zemljisca/&l
ang=2;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (Statistični urad Slovenije, 2019))
https://www.nina-potuje.com/tag/oman/;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (Nina potuje,
2015))
https://images.cdn-cnj.si/tips/sl/610/485-0.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)
https://www.agencija-oskar.si/images/srilanka-cajeve-plantaze.jpg;(pridobljeno:
1. 4. 2019)
http://postings.agricultureinfor.netdna-cdn.com/postings/wp-
content/uploads/2014/10/dairy-farm.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)
http://www.topindonesiaholidays.com/blog/wp-
content/uploads/2015/02/Tirtagangga-rice-paddies-3.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)
http://www.exploreaustralia.net.au/images/content/rec/32/16267-
1000x800.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)
http://www.stat.si/statweb;(pridobljeno: 1. 4. 2019)
http://i51.tinypic.com/25z1kb8.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)
http://www.simcic.si/assets/o-nas/Simcic-0002-vinogradi3.jpg;(pridobljeno: 1. 4.
2019)
http://irena.blog.siol.net/files/2009/02/banane.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)
http://psn.sdn.si/sn/img/s2288x1363/15/043/635593609914348995_20070117-
00021515.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Herbicid#Zdravstveni_in_okoljski_u%C4%8Dinki;(prid
obljeno: 1. 4. 2019)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Pesticid#U%C4%8Dinki_na_okolje;(pridobljeno: 1. 4.
2019)