Seminarska naloga za vodniško tekmovanje

Bohinj

Avtor: Blaž Malej 27.3.2015, Ribčev Laz

Mentor: Jure Sodja

Kazalo

Uvod ................................................................................................................................................ 3

1 odsek - Bohinjska Bistrica ........................................................................................................... 3

1. Ţelezniška postaja in bohinjski predor ......................................................................... 4

Bohinjski predor ...................................................................................................................... 4

2. Muzej Tomaţa Godca ................................................................................................... 4

3. Zoisova graščina ........................................................................................................... 4

Fuţine v Bohinjski Bistrici in Ţiga Zois ................................................................................. 5

2 odsek – Ribčev Laz ...................................................................................................................... 5

1. Bohinjsko jezero ........................................................................................................... 6

2. Cerkev sv. Janeza Krstnika ........................................................................................... 6

3 odsek – Stara Fuţina .................................................................................................................... 7

1. Planšarski muzej ........................................................................................................... 7

2. Hudičev most ................................................................................................................ 7

Stroški ............................................................................................................................................. 9

Slike .............................................................................................................................................. 10

Viri ................................................................................................................................................ 12

Uvod

Za vodenje sem si izbral svoj domači kraj Bohinj. No, v resnici ne gre za kraj ampak za občino,

ki ima mnogo zgodovinskih in še več naravnih znamenitosti razporejenih na širšem območju 24

vasi. Da bi si v enem dnevu ogledali čisto vse je ţe zaradi razdalj nemogoče npr. med Boh.

Bistrico in slap Savico je pribliţno 18 kilometrov. Za celovito predstavitev Bohinja, bi morali

obiskati še zgornjo dolino in vasi Koprivnik, Gorjuše.

Izlet, ki sem ga pripravil poteka od Bohinjske Bistrice, preko spodnje bohinjske doline do mostu

in cerkve ob jezeru, zaključi pa se v vasi Stara Fuţina, kjer nas malo niţje od Hudičevega mostu

počaka naš prevoz.

Izbrani odseki so igrali pomembno vlogo pri razvoju in izgledu kraja. Velik pečat v zgodovini

Bohinja je pustilo ţelezarstvo, ki se je odvijalo v dolini več kot 1500 let, za to si ogledamo nekaj

znamenitosti iz časa Ţige Zoisa – hudičev most in obe graščini. Začetek 20. stoletja je v Bohinj

prinesel tudi moderno ţeleznico, ki je povezovala Prago in Dunaj s Trstom. Bohinjski predor je

takrat predstavljal enega iz med največjih tehničnih doseţkov monarhije Avstro-Ogrske. 5 let je

bil utrip Bohinja močno povezan z gradnjo tunela, pri gradnji je sodelovalo več kot 2000

delavcev.

Izlet poteka po zelo lepi pokrajini in je zanimiv tudi iz tega stališča. Poleg lepih kulis, ki jih

vidimo ob poti, si ogledamo tudi Bohinjsko jezero in del korit mostnice.

Izlet je primeren za vse, ki jih vsaj malo zanima zgodovinsko ozadje kraja in bi se radi naučili

kaj novega. Razdalje, ki jih na poti premagujemo peš so sorazmerno kratke, saj nas med

različnimi odseki popelje prevoz (kombi ali avtobus). Vse skupaj naj bi trajalo pribliţno 2 uri in

pol.

1 odsek - Bohinjska Bistrica

Bohinjska bistrica je največja vas v Bohinju, leţi pa nekako na pričetku spodnje bohinjske

doline, za to prvi postanek namenimo prav njej. Bistrica, kot ji krajše rečemo domačini, je bila

skozi moderno zgodovino Bohinja vas, ki je zelo vplivala in v precejšni meri vodila potek

njegovega razvoja . Skupaj si ogledamo nekaj najpomembnejših objektov, ki nam orišejo

zgodovino kraja.

1. Železniška postaja in bohinjski predor (20 min)

Našo pot po Bohinjski Bistrici začnemo na ţelezniški postaji. Če ravno zunanjost postaje ni

posebej zanimiva, pa je toliko bolj njena notranjost. Ogledamo si razstavo slik, ki nas, skupaj s

spremnim besedilom popeljejo v čas gradnje bohinjske proge in tunela. Zunaj si od daleč

ogledamo še predor in goro Črno prst, skozi katero predor poteka.

Bohinjski predor

Bohinjski predor je z 6327 metri najdaljši povsem slovenski predor (Predora skozi Karavanke

sta sicer daljša, vendar nista povsem slovenska), zagrajen pa je bil ţe daljnega leta 1906. Tega

leta je tudi stekel promet po t.i. bohinjski progi, ki je bila odsek na daljši progi med Dunajem in

Trstom imenovani juţna ţeleznica. Gradnja je bila zelo teţavna, dokončanje predora pa je priča

kako vrhunski so bili inţenirji in geodeti avstroogrske monarhije – gradnja je potekala istočasno

iz severne (bohinjske) in juţne (Podbrdo) smeri, oba predora sta se na to spojila z neverjetno

natančnostjo na centimeter. Ob ţelezniški postaji stoji tudi nagrobnik z imeni smrtno

ponesrečenih v predoru. Delavcem je veliko teţav povzročala tudi hudourniška voda, ki je

vdirala v predor. Zaradi vdorov vode so morali odstraniti drugi tir, njegov prostor pa so namenili

odvodnjavanju.

2. Muzej Tomaža Godca (30 min)

Muzej obiščemo na naši poti po Bohinjski Bistrici. Ogledamo si razstavo o soški fronti in

Bohinju v času I. sv. vojne. Razstava nam ponudi vpogled v ţivljenje ljudi v Bohinju, ko je ta

predstavljal zelo pomembno zaledje za soško fronto.

Proti koncu namenjenega časa za muzej, si ogledamo še ostale trenutno aktualne razstave.

3. Zoisova graščina (10 min)

Iz Bohinjske Bistrice se bomo na to z našim prevoznim sredstvom (kombi ali avtobus) peljali do

Ribčevega Laza, kjer sledi ogled spomenika štirih srčnih moţ, ter ogled cerkve sv. Janeza

Krstnika ob jezeru. Naš prevoz nas počaka na parkirišču pred Zoisovo graščino. To in

zanimivosti ob njej si ogledamo, vodnik pa pojasni ţelezarsko zgodovino Bohinja. Na ţelezarsko

temo se šeenkrat naveţemo, ko obiščemo tretji odsek naše poti – Staro Fuţino.

Fuţine v Bohinjski Bistrici in Ţiga Zois

Na predelu nedaleč od zoisove graščine, ki se imenuje Na Pozabljenem, so nekoč stale fuţine.

Fuţine so nastale nekje v 16. Stoletju, ko se je ţelezarstvo v Bohinju zelo razmahnilo. Leta 1777

jih je kupil razsvetljenec in podjetnik Ţiga Zois. V tistem času je po zaslugi Zoisa ţelezarstvo še

bolj zacvetelo. Za potrebe prevoza ţeleza in rude je dal razširiti pot skozi sotesko (pot je potekala

pribliţno po trasi današnje glavne ceste proti Bledu), čez Mostnico je dal za potrebe prevoza

oglja zgraditi Hudičev most. Postavil se je sodobnejši plavţ, zgradili pa so se tudi kovinarski

obrati za predelavo (kovanje) ţeleza v izdelke. Ţiga Zois je imel v lasti tudi fuţine v Stari Fuţini.

Za leto 1855 je navedeno, da je z delom pri fuţinah (in posredno) imelo zasluţek okoli 680 ljudi.

Leta 1891 so fuţine v Bohinjski Bistrici pogorele in tako se je končalo več tisočletno obdobje

ţelezarstva v Bohinju.

2 odsek – Ribčev Laz

Odsek poti ob bohinjskem jezeru začnemo na avtobusni postaji, kjer nas odloţi naš prevoz. Od tu

imamo le nekaj korakov do spomenika štirim srčnim moţem in še nekaj korakov več do jezera in

cerkve sv. Janeza Krstnika.

Od spomenika štirim srčnim moţem se nam odpre lep pogled na Triglav in sosednje vrhove.

Domačini iz Bohinja, Lovrenc Willomitzer (priţenjen v Staro Fuţino, po poreklu Madţar),

Matevţ Kos, Luka Korošec in Štefan Roţič so 26. avgusta 1778 opravili prvi pristop na vrh

Triglava. Pobudnik odprave je bil tudi Ţiga Zois, ki je gojil veliko zanimanje za kamenine in

znanost.

Od spomenika se spustimo proti jezeru in cerkvi. Ustavimo se na mostu, kjer ob pogledu na

jezero pred nami (ali pa pogledu na Savo Bohinjko za nami), vodnik pove nekaj značilnosti in

zanimivosti jezera.

Udeleţencem pustimo nekaj časa, da se razgledajo in morebiti naredijo nekaj slik tipične

bohinjske kulise, jezera, mostu in cerkve. Za tem se odpravimo čez cesto kjer si ogledamo

notranjost cerkve sv. Janeza Krstnika.

1. Bohinjsko jezero (20 min)

Jezero je ledeniškega nastanka in je svojo današnjo podobo dobil pred pribliţno 10.000 leti. Je

največje stalno in naravno jezero v Sloveniji (prekašata ga tako Cerkniško, ki je presihajoče, kot

tudi Ptujsko jezero, ki pa je umetno). Jezero na zahodnem delu napaja pritok Savica, nekaj vode

pa dodajo tudi podvodni kraški izviri. Manj je znano, da iz jezera ne priteče Sava Bohinjka,

temveč reka Jezernica. Ko pa se ta odtok zdruţi s potokom Mostnico, kar se zgodi po borih 100

metrih, pa reko imenujemo Sava Bohinjka.

2. Cerkev sv. Janeza Krstnika (20 min)

Kulisa jezera, mostu in cerkve je najbolj znana ikona celotnega Bohinja, verjetno ni veliko

Slovencev, ki ne bi tega pogleda pravilno povezali z Bohinjem. Cerkev je datirana v 14. stoletje

in je tako med najstarejšimi cerkvami v Sloveniji. Postavljena je bila v romanskem stilu, na to pa

so jo okoli l. 1500 obokali, tako da danes pravimo, da gre za gotski stil cerkve. Freske so tako v

notranjosti kot tudi na zunanjih stenah. Na zunanji steni lahko vidimo veliko podobo sv.

Krištofa, ki jo je narisal Jernej iz Loke.

3 odsek – Stara Fužina

Spodobi se, da naše potovanje zaključimo v najlepši vasi Bohinja (pa naj mi prebivalci preostalih

23 vasi ne zamerijo). Gre za tipično alpsko vasico, poslopja so zgrajena blizu druga zraven

druge in ponavadi trdo ob cesti. Zraven hiše tipično stoji še hlev in kozolec toplar. Če odštejemo

manjše adaptacije in menjave ostrešij, so poslopja ostala prav taka, kot so bila pred 200 ali več

leti.

Ljudje so se tradicionalno ukvarjali s kmetijstvom in planšarstvom (planšarski muzej si je moţno

ogledati v vasi). In pa seveda s fuţinarstvom in povezanimi dejavnostimi. Tu so fuţine stale ţe v

zgodnjem 16 stoletju, verjetno pa je bil kraj povezan s fuţinarstvom ţe prej v antičnih in pozno

antičnih časih.

Na poti skozi vas si bomo poleg lepot vasi in narave ogledali še planšarski muzej, na to pa se

bomo po kroţni poti namenili do severo-zahodnega konca vasi, kjer stoji hudičev most in

zoisova graščina.

1. Planšarski muzej (20 min)

Muzej je urejen v nekdanji vaški sirarni, ki je bila zgrajena leta 1883 in kjer so še do leta 1967

izdelovali sir. V notranjosti so ohranili prvotno sirarsko delavnico, s planine Zajamniki pa so

deloma prenesli tudi lessen planšarski stan in planšarsko opremo. Sirilo pa se ni le v vasi, temveč

tudi na planinah. Fuţinarjem so pripadale planine: Ovčarija, Dedno polje, Laz, Krstenica,

Viševnik, Planina pri jezeru, Blato in Vodični vrh. Planine lahko obiščemo in si ogledamo stare

sirarice in lesene pastirske stanove.

2. Hudičev most (30 min)

Hudičev most premošča bregova strme soteske Mostnica. Leta 1777 ga je dal zgraditi Ţiga Zois,

da bi olajšal transport ţelezove rude in oglja do plavţev, ki so stali 100 metrov niţje od mostu.

Znana je pripovedka o hudiču, ki se je vmešaval v gradnjo in je most tudi večkrat podrl.

Pripovedka pravi, da je tako most dobil svoje ime. Bolj verjetno pa je, da ga je dobil zaradi

priimka vodje gradnje mostu – Giavolli (hudič).

Most s koriti Mostnice je poleti zelo obiskana turistična točka. Na hitro si prvi del korit

ogledamo tudi sami, na to pa se odpravimo po poti niţje dol, do Zoisove graščine in ostankov

fuţin. Tu našo pot zaključimo.

Stroški

Stroški so razdeljeni glede na obliko prevoza – kombi ali avtobus.

Vstopnina za muzej Tomaţa Godca: 2,60€ odrasli, 2,10 € otroci. Skupine imajo 10 % popusta.

Vstopnina za planšarski muzej: 2,60€ odrasli, 2,10 € otroci. Skupine imajo 10 % popusta.

Poldnevni najem kombija: 30€ (voznika ne rabimo, to delo opravimo sami).

Ali

Poldnevni najem avtobusa z voznikom: 120€.

Spodnje cene so preračunane na polno zasedenost kombija (8 udeleţencev) in avtobusa (35

udeleţencev)

Cena odraslega udeleţenca z kombi prevozom (8 udeleţencev):

(30€ / 8 = 3, 75 €) + 2,60€ + 2,60€ = 9 € (zaokroţeno) + cena vodnika (50€ / 8 = 6,25€) = 15,25

€ + 22% DDV = 18,61€ / osebo

Cena odraslega udeleţenca z avtobusom (35 udeleţencev):

(120€ / 35 = 3, 4 €) + 2,60€ + 2,60€ = 8,6 € + cena vodnika (50€ / 35 = 1,4€) 10 € + 22% DDV

= 12€ / osebo

Slike

SLIKA 1: BOHINJSKI PREDOR. VIR: HTTP://SL.WIKIPEDIA.ORG/WIKI/BOHINJSKI_PREDOR .

SLIKA 2: JEZERO, MOST IN CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA. VIR: WWW.UNION-TRAVEL.SI .

SLIKA 3: PLANŠARSKI MUZEJ V STARI FUŢINI. VIR:

HTTP://SL.WIKIPEDIA.ORG/WIKI/PLAN%C5%A1ARSKI_MUZEJ_V_STARI_FU%C5%BEIN

I .

SLIKA 4: HUDIČEV MOST ČEZ KORITA MOSTNICE. VIR:

HTTP://KRAJI.EU/SLOVENIJA/KORITA_MOSTNICE/SLO .

Viri

1. Bohinjski predor: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bohinjski_predor .

2. Gradnja Bohinjskega predora: http://www.gore-ljudje.net/objava/74294/ .

3. Bohinj: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bohinj.

4. Planšarski muzej:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Plan%C5%A1arski_muzej_v_Stari_Fu%C5%BEini .