Science Illustrated

RUM

fARTEN

S SIDEG

EVIN

STER • DE fØ

RSTE GRØ

NlÆ

ND

ERE • HJERN

ENS M

YSTERIER: HU

KOM

MElSE • BO

RNEO

S HU

lER • 3-D-PRIN

TERE • HA

VO

DD

ER • cO

2 -fIlTER • AlD

RING

• SOlSYSTEM

ET I TAl

Scie

nce

Illustrate

d, št. 1

9/2

01

1

ŠT. 19JUNIJ 2011CENA: 4,50 EUR

SLOVENSKA

IZDAJA

WWW.Sil.Si

tiskovina • poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor

SEVERO

ZA

HO

DN

I PREHO

D • 5 N

AJV

EČJIH

SKRIVN

OSTI Z

EMlJE • lETEČ

E lISIcE • U

METN

A KO

ŽA

• MO

Č PED

AlO

V • MRČ

ES V POM

OČ

ARH

EOlO

GO

M • A

NTIM

ATERIJA • SA

NJE O

MA

RSU

leteČe liSiCe oHRanJaJo deŽevni Gozd

IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA ODPRAVAIZGUBLJENA ODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAIZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA IZGUBLJENA Iskanje Severnozahodnega prehoda

Pred kratkim odkri-te razbitine ladje HMS Investigator, ki je obtičala v ledu davnega leta 1853, pričajo o nesrečni usodi odprave.

ODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVAODPRAVANOVO

ODKRITJE

1 Kako edinstvena je v vesolju2 Kaj je v njeni notranjosti3 Kako so nastale celine4 Kdaj je nastalo življenje5 Zakaj je podnebje stabilno

največjih skrivnosti Zemlje

Na kopnem, v vodi, v zraku

REKORDI NA PEDALIH

1

največjih skrivnosti Zemlje5

SLOVENSKA SLOVENSKA SLOVENSKA SLOVENSKA

IZDAJAIZDAJAIZDAJAIZDAJAIZDAJA

leteČe liSiCe oHRanJaJo deŽevni Gozd

Gensko spreminjanje

Umetna koža zdravi

bolezni

Nova dognanja

V ZDA odkrili orjaške dinozavre Novo odkrita bakterija razžira Titanik Neandertalci so imeli ovalne možgane Robot posnema slonov rilec

Dermatološki Laboratorij BIODERMA je leta 1977 usta-novil farmacevt in biolog Jean-Noël Thorel. Svoj sedež ima v mestu Lyon v Franciji in je opremljen z dvema ra-ziskovalnima centroma. Pri razvoju edinstvenih rešitev in izdelkov za zdravljenje dermatoloških težav, strokovna ekipa Bioderma sodeluje s številnimi raziskovalnimi in zdravstvenimi organizacijami po vsem svetu. Odličnost izdelkov in patentirane rešitve vzbujajo visoko stopnjo zaupanja, zato se Bioderma glede na pogostost predpi-sovanja in svetovanja s strani dermatologov in zdravni-kov, uvršča med najpogosteje predpisane dermatološke znamke. V Franciji je s strani dermatologov tretja najpo-gosteje predpisana blagovna znamka ter četrta najbolje prodajana blagovna znamka v lekarnah.

Kaj zagotavlja uspeh Laboratorija Bioderma? Strokovnjaki in znanstveniki pri svojem delu združujejo znanje biologije, ki ponuja celovit pogled na življenje kože in znanje dermatologije, ki ponuja celovito razumevanje nege kože. Od tu tudi ime Bioderma in slogan »Biologija namenjena dermatologiji«.

Izdelki Bioderma s pomočjo bioloških formul povečajo nivo tolerance kože, njeno odpornost in prilagodljivost na zunanje dejavnike ter nivo občutljivosti kože.

Rešitev vaših težav s kožoS celovitim pogledom na življenje kože in razumevanjem nege kože, Laboratorij Bioderma s svojimi rešitvami omo-goča celovito delovanje na posamezen dermatološki pro-blem: • odpravljanje simptomov in vzrokov dermatoloških težav,• dolgoročno delovanje na površju kože in v njenih globjih plasteh,• popolna sinergija izdelkov v 4 korakih: čiščenje, zdravljenje, nega in zaščita kože.

Laboratorij Bioderma ponuja vsaki koži edinstveno rešitev: kožo spodbuja, da deluje in se popravlja sama. Kako? S poveča-njem njenih vitalnih funkcij in povečanjem njene odpornosti na zunanje vplive.Na voljo je 7 linij izdelkov: Sensibio - nega občutljive kože, Sé-bium - nega mešane in mastne kože, Hydrabio - nega dehidrirane in občutljive kože, Atoderm - nega suhe in zelo suhe kože, Cicabio - nega poškodovane in razdražene kože, Photoderm - koža in sonce, Nodé - nega las in lasišča.

Večina ljudi se še danes, v letu

2010, ne zaveda, da za večino težav

s kožo obstajajo rešitve.

Naša koža je krhka in ranljiva, njeno naravno ra-vnovesje se zlahka poruši, njen lastni sistem de-lovanja zlahka oslabi. Najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na porušenje naravnega ravnovesja so stres, hormonska nihanja, potenje, kožna obole-nja, zdravniški posegi, temperaturne spremembe, onesnaženost okolja, uporaba neustreznih kozme-tičnih izdelkov,... Dermatološka kozmetika Bioderma je namenjena vsem, ki imajo kakšnekoli težave s kožo in tudi tistim, ki si želijo preventivo in pomoč, da koža ohranja svoje naravno ravnovesje.

BIOLOGIJA NAMENJENA DERMATOLOGIJI

V lekarnah so na voljo večinoma kozmetični izdelki iz treh kategorij: • naravna kozmetika - izberite izdelke, ki vsebujejo vsaj 75 % vseh sestavin naravnega izvora,• organska kozmetika - izberite izdelke, ki imajo organski izvor potrjen s certifikati,• dermatološka kozmetika - izdelki za čiščenje, zdravljenje, nego in zaščito kože, ki jih odlikuje 100 % čistost sestavin.

Za večino težav vaše kože obstaja rešitev

Inovator rešitev za težave s kožo

SÉBIUM: prvi izdelek za nego kože, ki uravnava izločanje in kakovost sebuma/

loja s patentom FLUIDACTIV®

SENSIBIO AR: prvi izdelek za nego kože, ki deluje neposredno na glavni vzrok rdečice s patentom ROSACTIV®

NODÉ: prvi dermatološki šampon brez mila

PHOTODERM: izdelek s prvo biološko aktivno sestavino za zaščito pred soncem in izpostavljenosti UVB in UVA žarkom s patentom CELLULAR BIOPROTECTION®, PHOTODERM MAX: prva medicinsko dokazana najvišja stopnja zaščite pred soncem

SENSIBIO H2O: prva rešitev za čiščenje kože brez olja in mila

Ste vedeli, da je koža največji organ človeškega telesa

5Raziskovalci si želijo razkriti

V ISKANJU ODGOVOROV NA VPRAŠANJA:

1 Kako edinstvena je Zemlja v vesolju2 Kaj je v njeni notranjosti3 Kaj je povzročilo premike celin4 Kdaj je nastalo življenje5 Zakaj je podnebje stabilno


Print: psmac Status: 870 - Klar til arkiv/w

eb Layout:MEA

Red.sek:KG

17

Zemlja je planet, ki ga poznamo najbolje, a kljub temu še marsičesa ne vemo. Ekstremni pritisk in velika vročina nam preprečujeta, da bi lahko raziskali njeno notranjost, od nastanka življenja pa nas loči cela večnost. Ker te uganke skrivajo ključ do razumevanja našega planeta, se geologi trudijo poiskati odgovore.

Srečno naključje je ustvarilo pravo kemijoNa papirju je Zemlja običajen kamnit planet, vendar pa je splet srečnih oko-liščin ustvaril zeleni, vlažni in živi planet, ki ga poznamo danes.

Sonce je bilo toliko oddaljeno od Zemlje, da je ta bila od za-četka ravno prav topla.

Zemljina luna je stabilizirala vrtenje Zemlje in ustvarila vodne »bazene«, kjer je nastalo življenje. Železno jedro Zemlje vzdržuje magnetno polje.

ZemljaJupiter

Herschel

Saturn

Kako edinstvena je Zemlja v vesoljuZemlja je oaza v vesolju. Ima dovolj mase, atmosfere, vode in ravno prav svetlobe ter toplo-te. Nam najbližjih sedem planetov pa je brez življenja in so bodisi ledeno mrzli ali žareče vroči. Je Zemlja torej nekaj posebnega ali pa obstajajo njej podobni planeti?

Najboljši odgovor znanstvenikovZnanstveniki imajo danes dober pregled nad procesi, ki so postopoma oblikovali Zemljo, in na prvi pogled se zdi, da je le ta običajni kamniti planet, ki kroži v tirnici okrog rumene pritlikavke.V zadnjih letih pa je postalo jasno, da se je v zgodovini Zemlje pripetilo več nepredvi-dljivih dogodkov, ki so omogočili življenje.

Bistveno je, da je ležala v pravi odda-ljenosti od Sonca in je od začetka imela primerno temperaturo. Luna je stabilizira-

la vrtenje, h kateremu spada tudi razmero-ma stabilno podnebje, medtem ko je veliko železno jedro ustvarilo magnetno polje, ki je ščitilo pred sončnim sevanjem. Navseza-dnje pa je Zemlja imela veliko vode, kljub temu da je v glavnem bolj na zunanjemu delu Osončja. Priljubljena razlaga je, da so na Zemljo padali ledeni meteoriti. Novej-še računalniške simulacije kažejo, da sta lahko Jupiter in Saturn skupaj obsipavala notranje planete z manjšimi ledenimi objekti.

Kako bodo znanstveniki izvedeli večTežko je določiti, kako nenavadna je Zemlja, dokler ne vemo, kako pogosto nastanejo podobna osončja. Prav to že od maja 2009 raziskuje evropski vesoljski teleskop Herschel.

Kakšne so možnosti za rešitevVerjetno nikoli ne bomo poznali prav vseh dogodkov, ki so skozi 4,6 milijarde let ustvarjali Zemljo, po drugi strani pa astro-nomi vedo, kaj morajo opazovati.

Zakaj je to pomembnoKako posebna je Zemlja, vpliva na to, koli-ko truda bomo vložili v iskanje življenja v drugih delih vesolja.

Jupiter in Saturn sta v zgodnji zgodovini Osončja Zemljo obstreljevala z manjšimi lede-nimi meteoriti, ki so s seboj prinesli vodo.

UGANKA 1

■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■IAU/ScANPIX

HERScH

El/AO

ES MED

IAlA

B

Pripravil: Niels Hansen, ilustracije: claus lunau

največjih skrivnosti ZemljeZemlja je planet, ki ga poznamo najbolje, a kljub temu še marsičesa ne vemo. Ekstremni pritisk in velika vročina nam preprečujeta, da bi lahko raziskali njeno notranjost, od nastanka življenja pa nas loči cela večnost. Ker te uganke skrivajo ključ do razumevanja našega planeta, se geologi trudijo poiskati odgovore.

Herschel

Zemlja je oaza v vesolju. Ima dovolj mase, atmosfere, vode in ravno prav svetlobe ter toplo-te. Nam najbližjih sedem planetov pa je brez življenja in so bodisi ledeno mrzli ali žareče

Kako bodo znanstveniki izvedeli več

UGANKA 1UGANKA 1UGANKA 1 HERScH

El/AO

ES MED

IAlA

B


Kanadski raziskovalci so poleti 2010 našli razbitino ladje HMS Investigator, ki so jo leta 1845 zapustili zamrznjeno v ledu Severozahodnega prehoda. Posadka zapušče-ne ladje je iskala izginulo Franklinovo odpravo. Najdba daje novo upanje, da bo ne-koč mogoče rešiti tudi uganko o usodi te legendarne odprave.

Poročnik S. Gurney Cresswell je bil na kro-vu ladje Investigator na njenem zadnjem poto-vanju in jo je leta 1851 narisal v ledu.

na lovU za

32 Pripravil: Peter Eberhardt

BRIDGEMAN ART lIBRARY

izginulo o�� ravo


eb Layout:MV Red.sek:H

lD

Želji sta se izpolniliArheologi iz Parks Canada in z univerze v Zahodnem Ontariu so imeli pred odpravo v zaliv Mercy poleti 2010 dva cilja:

1. Najti razbitino HMS Investigator2. Odkriti grobove umrlih mornarjev

Oba cilja so dosegli neverjetno hitro, že v prvih dneh, in odpravo označili za stoodstoten uspeh. Nadaljevala se bo letos.

Udeleženci poletne od-prave so se utaborili bli-zu vode in ostankov lad-je na kopnem.

S sonarjem so na-šli ladjo na dnu zaliva, okoli 400 metrov od obale, na globini osmih metrov.

PARKS c

AN

AD

A

E. EASTAUGH, UNIV. Of WESTERN ONTARIO

izginulo o�� ravo

42

vpRaŠaJte naS Znanstveni odgovori na vprašanja bralcev z vsega sveta

Science Illustrated, št. 19/2011Izbrali: Tina frederiksen in Karen Grubbe

Zakaj so nekatere ribe lahko električne

Električne celice, elektroci-ti, so pri električni jegulji razporejene kot baterije, ki so povezane v vrsti – kot zaporedna vezava – in tako kopičijo električno nape-tost. Zato lahko jegulja ustvari tem višjo napetost, čim daljša je.

Moč toka je odvisna od dolžine jegulje

1. Elektrociti so zbrani v kupčke in so zaporedno po-vezani.

2. Vsak elektrocit je prek sinaps pove-zan z osrednjim živčevjem jegulje. Si-napse aktivirajo proteinsko črpalko v ce-lični membrani elektrocitov.

3. Proteinska črpalka pov-zroči razliko v vsebnosti ionov na vsaki strani membrane in ustvari napetost.

Nekatere ribe lahko zaznajo elektriko, medtem ko jo druge lahko proizvajajo. Kako jim to uspe?

Nekatere ribe so sposobne ustvariti močan sunek, tudi po več sto voltov. Sem spadajo električne jegulje, električni somi, nekateri skati in zvezdogledi. Še več rib pa lahko ustvari šibkejše sunke. Skupno jim je to, da sunke uporabljajo za obrambo pred sovra-žnikom in za omrtvičenje plena.

Električne ribe imajo električni organ, sestavljen iz specializiranih mišičnih in živč-nih celic. Z evolucijo so se te celice razvile iz običajnih mišičnih celic v ribjem telesu, ki

tudi delujejo z električnimi impulzi. V ribjih električnih organih so mišične celice izgubi-le sposobnost krčenja, njihov električni po-tencial pa se je povečal in sistematiziral. Te celice se imenujejo elektrociti. Pri električni jegulji, ki živi v Amazonki in lahko zrase do 2,5 metra, polovico mišičja tvorijo električni organi, ki lahko skupaj ustvarijo sunek z močjo do 600 voltov. Njeni električni organi potekajo skoraj skozi vse telo, organizirani pa so v več tisoč ploščic, od katerih lahko vsaka razvije približno desetino volta.

Mnoge druge ribe imajo na svojem tele-su električna čutila. Obstajata dve vrsti elektroreceptorjev: elektroreceptorji v

obliki ampul, ki predstavljajo pasivno elek-trično čutilo, in v obliki gomoljev, ki predsta-vljajo aktivno električno čutilo.

Pasivno električno čutilo ribi omogoča, da zazna šibka električna polja, ki jih proi-zvajajo druga živa bitja. Nekatere vrste morskega psa lahko tako zaznajo svoj plen, ki se skriva zakopan v peščenem dnu. Z ak-tivnim električnim čutilom pa lahko riba v svoji okolici ustvari šibko električno polje, ki spominja na silnice okoli paličastega ma-gneta. Te ribe lahko čutijo motnje, ki nasta-nejo v polju, kadar vanj zaidejo druge živali.

MIN

DEN

/Sc

AN

PIX

& c

lAU

S lU

NA

U

PR IN

c/Sc

AN

PIX

ARcO

DIG

ITAl IM

AG

ES

43

Znanstveni odgovori na vprašanja bralcev z vsega sveta

Science Illustrated, št. 19/2011

Kako ...

... debel je lahko led na morjuSvetovna morja so slana in začenjajo zmrzovati šele pri –1,8 stopinje. Pozimi se lahko led odebeli za poldrugi do dveh metrov, če pa preživi poletje, lahko doseže tudi do tri metre debeline.

koliko energije vsebuje strelaElektrični tok v streli lahko meri tudi do 200.000 amperov, razlika v napetosti pa doseže več sto milijonov voltov. Skupna prenesena energija je lahko celo do 1010 džulov.

Kongovski rilčar ima tako aktivni kot pasivni električ-ni čut. Pasivni električni čut ribi omogoča zaznavanje šibkih električnih polj, ki jih proizvajajo druge živali. Z aktivnim električnim čutom lahko riba okoli sebe ustva-ri električno polje in zaznava motnje v njem.

Ribe lahko razdelimo v tri skupine, odvisno od tega, če lahko proizvajajo močno ali šibko elektri-ko oziroma ali lahko elektriko le pasivno začutijo. Ribe, ki lahko ustvarijo elektriko, lahko hkrati za-znavajo elektriko – včasih aktivno.

Tri skupine »električnih« rib

Lokacijaelektrocitov

Nape-tost

Električni čut

V milnem mehurčku je le zelo šibek nadtlak, medtem ko je v napihnjenem balonu nad-tlak razmeroma visok, običaj-no deset odstotkov višji od zraka v okolju. Zvok milnega mehurčka, ki poči, je zato tih, medtem ko se pri balonu, ki poči, sliši močan pok.

Balon je narejen iz gume, ta pa je iz molekul, podobnih špagetom. Ko balon napih-nemo, se te molekule razte-gnejo, da na koncu tvorijo zelo tanko in trdo plast. Zrak iz notranjosti balona pritiska na stene balona, in če vanjo vtaknemo iglo, pride do ta-kojšnjega padca tlaka, kar raztrga gumo balona. Nena-den padec tlaka povzroči tlačni val in ko ta val prispe do naših ušes, ga doživimo kot glasen pok.

Zakaj slišimo pok, ko poči balon

Majhna količina vode v balonu prikazuje tlačni val, ki povzroči pok, ko balon poči.

Močno električne ribe:

Električna jegulja 600 V Aktiven in pasiven

Električni som 350 V Pasiven

Električni skat 220 V Pasiven

50 V Pasiven

Šibko električne ribe:

Nožarica Pribl. 1 V Aktiven in pasiven

Rilčar Pribl. 1 V Aktiven in pasiven

Prava raža Pribl. 1 V Pasiven

Ribe, ki lahko elektriko le zaznajo:

Somi Pasiven

Ameriški veslokljun Pasiven

Skati Pasiven

Električni zvezdogled

PR IN

c/Sc

AN

PIX

ARcO

DIG

ITAl IM

AG

ES

Pridružite se bralcem z vsega sveta in postavi-te vprašanje, na katero bodo odgovorili ugledni znanstveniki. VPRAŠAJTE NAS in nam pišite na naslov: [email protected] Odgovore bomo poiskali samo za vprašanja, ki bodo izbrana za objavo v reviji.

daje telesu novo življenjeKoža je naš največji organ. Razmejuje naše telo in ga ščiti pred izsušitvijo in okužbami. Brez nje bi umrli. Ker jo je težko nadomestiti, jo razisko-valci poskušajo razviti v laboratoriju in obstaja že več vrst gojene kože. Poleg tega, da celi rane, se lahko koža iz laboratorija uporablja tudi za zdravlje-nje dednih bolezni. Ko bodo raziskovalci obvladali gojenje kože, bo njihov naslednji korak, da bodo ugotovili, kako obnoviti izgubljene okončine.

NaraVNa koŽa– ščiti nas pred okolico

– celi hude rane

– zdravi bolezni

– celi hude raneSiNtEtiČNa koŽa

– zdravi bolezniPo MEri NarEJENa koŽa

KOŽA PO


eb Layout:cEB Red.sek:Tf

51

Koža ima vrsto funkcij

2. Preprečuje izsušitev

Voda je pomemben sestavni del telesa in predstavlja več kot 60 odstotkov teže človeka. Voda bi v nekaj dneh izhlapela, če koža ne bi zapirala telesa in pre-prečevala izsušitve.

3. Uravnava temperaturo

Prekrvavljenost kože se lahko uravnava. Tako se zmanjša dotok krvi v kožo, da ne oddaja toplote, ko je hladno, ko pa telo potrebuje ohladitev, kri potuje v kožo, in odda toploto v okolico.

4. Zaradi nje smo neprepustni za vodo

Brez za vodo neprepustne plasti kože bi hranljive snovi, ki so nujne za telo, telesne tekočine in biokemične molekule dobesedno odplaknilo iz tele-sa, ko bi prišli v stik z vodo.

5. Skladišči maščobo

Velik del maščobnih zalog telesa leži v podkožju na zadnjici, bokih, stegnih in rokah. Ta maščoba izolira pred mrazom, proizvaja pomembne hormone in v primerjavi z maščobnimi oblogami na trebuhu ni tako nevarna.

6. Posreduje občutke

Vsak kvadratni centimeter kože vsebuje okoli 150 živčnih končičev, ki sprejemajo občutke temperatu-re, pritiska in bolečine.

1. Varuje pred mikroorganizmi in poškodbami

Koža predstavlja pregrado, ki preprečuje vdor mikro-organizmov in drugih tujkov iz okolja. Poleg tega vsebuje dendritične celice, ki se spopadejo z napa-dalci od zunaj in aktivirajo imunski sistem.

Dejstva

I DRE

AM

STO

cK/S

cA

NPI

X, S

HU

TTER

STO

cK, K

ABl

ON

K!/S

cA

NPI

X, 3

D4M

EDIc

Al.

cOM

& S

Pl/S

cA

NPI

X

MERI MERI MERI MERI MERI Vpogled

3. korrektur. 01/03 2011

Pripravil: Gorm Palmgren, ilustracije: Henning Dalhoff

Načrtovanje prve postojanke na Marsu


OSVAJANJE

SANJE O MARSUMars je od nekdaj navduševal ljudi, v zadnjih nekaj desetletjih pa so sanje o obisku tega planeta postale resničnost. V seriji treh člankov bomo spremljali priza-devanja človeštva, vse od izčrpnih posku-sov na Zemlji do možnosti kolonizacije.


Priprave astronavtov na Zemlji

PRIPRAVE

M. D

AU

GA

ARD

SPl/

ScA

NPI

XH

ENN

ING

DA

lHO

ff

S številnimi sondami do novih informacij o rdečem planetu

RAZISKOVANJE

NA

SA



eb Layout:NB Red.sek:EW

65

Rover Opportunity je v sedmih letih na Marsu našel več dokazov za obstoj vode.

Znanstveniki so Mars že večkrat označili kot nezanimiv planet brez možnosti za življenje, vendar so jih nove in natančnejše raziskave prisilile, da so spremenili mnenje. Rdeči planet pa še ni razkril svoje zadnje skrivnosti.

Znanstveniki so Mars že večkrat označili kot nezanimiv planet brez možnosti za življenje, vendar

PRESENEČENJE V RDEČEM PRAHU

Pripravila: Helle in Henrik Stub,ilustracije: Nasa & ESA

Science Illustrated

Documents

Transcript of Science Illustrated