Romani ~hib ba{o V klaso - e-ucebnici.mon.gov.mk · Ko reizi Sa o thana ko reizi sine astarde....
78
D-r Trajko Petrovski Miranda Ramova Romani ~hib ba{o V klaso Skopje, 2010
Transcript of Romani ~hib ba{o V klaso - e-ucebnici.mon.gov.mk · Ko reizi Sa o thana ko reizi sine astarde....
D-r Trajko Petrovski Miranda Ramova
Romani ~hib ba{o V klaso
Skopje, 2010
Amari familija
Safet, vakjer mange khan~i ba{i tumari familija.
-Amari familija si taro {ov d`ene: mo dat, mi daj, mo phral , mi phen i
[eherzada, mo papo thaj mi mami. Ki amari familija sakone isi leski
bu}i. Mo papo va}arol amenge paramisa katar amari historija thaj
kinel amenge xabaske; mi mami khuvel amenge kalcunja thaj
vakjarel amenge paramisa; mo dat kerela bu}i ki fabrika; mi daj si
daktilografka; me sem siklovutno, a mi ~aj i [eherzada si cikni thaj
khelel peske pe kuklencar. Kana perel i rat savore dikasa amenge
televizija ja palem kerasa amenge lafi.
Sa e d`ene ki amari familija mangenpes ma{kari peste. Amen sam
but baxtali familija.
Pu~imata:
Si tut familija? Kozom d`ene sen tumen ani familija? Savi buti kerel to
dat? Savi buti kerel ti daj?
Vakjaren ba{o sakova d`eno ki tumari familija: kaste isi tumen ki
familija; ko savi buti kerela; sar si tumare ma{karutne relaciije?
Ker jekh tikno intervju te dajaja ,ja tire dadeja ba{o nesavo ~erdipe
keda sine tikne. O intervju hramisarle ko tiro informativno tefteri.
2
Mire endanja
Akava si miro dat , a akaja si mi daj. Von si panda terne. Von
keren buti ko kurko. Bikinen {eja thaj menije. D`i lende si mi bibi
Mara. Voj si me dakiri daj. Voj be{el ando baro nevo kher ko agor e
dizjakoro lakere romesa thaj ~havencar. Isi len duj ~have. On d`an ki
sikljovni, ama si pocikne mandar. Voj d`ivdinel me bare penjasa e
Lejlaja. Voj si but {ukar ~haj thaj but mangel te khelel. Voj si
studentka. D`ivdinel pe amalesa avre kereste. Lakoro amal si doktori.
Naj vad`e prandimo, ama ka oven.
Akava si mo cikno phral o Aco. Vov ka d`al ki sikljovni. Akana vov
khelela jekhe ka{tune vordonesa. Dija leske gova amari la~hi amalin i
dada Mevljuda.
Akana tumen pend`arden ko si mire endanja.
Dijalogo 1:
So si akala?
Akala si trin gone.
Kaj si e gone?
Von si ano vurdon.
Sar si akala trin gone?
Duj si lole, a jekh si parno.
3
Ko reizi
Sa o thana ko reizi sine astarde. Ma{karo manu{a so sine ko reizi
sine hem nekobor ~have. O tikno Milani be{lja uzi pi mamika.
Ki vaver stanica uklile nekobor manu{a. Olencar ko reizi khuvd`a em
jekh phuro manu{. Ko oleskere va ikeri bastuni, a ko jakja sinele
zizlikija.
Kana dikle e phure, o Milani u{tilo kotar plo than thaj vikingja e phure
te be{el. O phuro be{lja ko oleskoro than thaj lija e Milane upri leskiri
~ang.
O avera ~have a~hile lad`utne, soske von ni mukle e phureske than
be{ibaske.
D`i kaste be{ela sine o Milani ko reizi?
Ko uklilo ko reizi ki vaver stanica.
So kergja o Milane kana diklja e phure?
So kjergja o phuro?
So gndine ba{o akava gesti so kjergja o Milani?
4
Romano vordon
Phudel balval e ivesa
D`an e Roma pe dromesa
E dromesa lungonesa
{ilale evendesa.
Ando vorda be{en o ~have
Lenge daja takjaren o pire,
Lengere dada e grastenca
Ciden o vorda pe pikenca.
D`an o Roma e dromenca
Phiren dure e ve{encar,
Balval lenge muja {ilarel
O Roma {ukar gilja gilaben.
5
Amare kom{ije si but la~he
O Safeti d`ivdisarel ko jekh kjer soj ko amaro sokako. Ke odola
khera d`ivdisaren amare kom{ije. A ko d`ivdisarel ko apartmanja
ko okola bare kjera?
-Odori d`ivdisaren amare kom{ije.
-Vakjar mange khan~i ba{e amare kom{ije, molisarav tut.
Amare kom{ijencar d`ivdisara but la~e. Sakova drom pomo`isara
amen ma{kari amende. Kana avel o vikendo amen d`as amare
pa{e kom{ijencar lenge vordonencar te phiravasamen ando parko.
Kana avel baro d`ive ako isi amen vakti thaj najamen so te kera
bukji kjere , uklas ko reizi te phiravas amen ando foro. Si li tut
vad`e te vakjares amenge katar tumeare kom{ije?
Amen sam but baxtale so sijamen la~he kom{ije.
Bipend`arde lafija:
Foro -grad
6
Keripe lafi ba{o ber{eske vaktija
E ber{e isi {tar ber{eskere vaktija: nilaj, palonilaj, ivend, paloivend
(behara).
-Savo ber{esko vakti embut mangea Vaske?- pu~el la o Elvisi.
-Sa e ber{eske vaktija si la~he thaj mangavaolen. O palonilaj
delamen but plodija; kana si ivendesko vakti amen kelasa amenge ko
kovlo iv; a kana avel o paloiven (behara) sa si je{ilije thaj e ka{ta ko
beharja.. Sa trujal amende {unen pes sar giljaven e ~iriklja thaj e
biljbilja. O milaj si but tato, mangavaole sose tegani ni d`asa ki
sikljovni. Amare dadesa thaj dajasa d`asa ko odmor.
Dijalogo 1:
Sar si o vakti?
-U{ti mo ~havo, u{ti te dike kobor but iv pelo erati.
-Daje, but sem baxtalo kana del iv. Sig dema te xav thaj te ikljovav
avri.
-A{ud`ar, ma sigjar, but si {udro avri, ka marunes {ulestar.
Dijalogo 2:
La~ho dives ~avea. Mi{to avilan. So si tusa? Sose san panjalo?
-[un, mami, avri but baro br{in del. Phudel balval thaj {udro si.
-Soske ni lijan i ambrela?
-Sose bistardem, mami. Kana cidijem ni delasa br{ind.
-Teara palem ka ovel br{inalo. Le i ambrela.
Dijalogo 3:
La~hi ti javin?
-La~hi te ovel. Be{av mange thaj dikhav savo la~ho dive ka ovel
avdive. Dikh o kham, naj balval, e ~iriklja gilaben.
-Manges li te d`a ko ve{, te pa{ljove ki ~ar te {una sar giljaven e
biljbilja?
7
Dijalogo 4:
Dela li palem br{ind?
Sar, vaker palem?
Dali palem dela br{ind?
Oja, ake lela te del.
Aman devla, kurkencar dela peske br{ind.
Dijalogo 5:
Savo ka ovel o dive taesa?
Evendeskoro kham na takjarel.
Evendeskoro dive si but xarno.Tu dikljan li, kaj id` dinja but baro iv?
O iv si parno, kovlo thaj {udro.
Vnimaninen, o drom si marxome.
Ka ikljove li taesa te ~istine o drom taro iv?
Dijalogo 6:
But bari kukudi peli, sa o ka{ta phagergja.
Akava ber{ but baro {ukipe ka ovel.
Br{indalo si avdive, ama taesa ka ovel but {ilalo.
Pu~imata:
Savo si o vreme avri akana?
Savo ka ovel o vreme taesa?
Savo si o vreme kana del iv?
Savi si i doba kana pekel o kham?
8
9
Republika Makedonija
La~hi si i Makedonija
Sabajleso rejzesa crdijam katar o Skopje. Savore sijama sine baxtale.
Palo jekh saati resljam ko Tetovo.
-Akava si o barvalo Polog, a upre okori si i –[ar Plain, vakjarel
amenge i sikavni.
Dikljam katar e rejzeske d`amora so ka dikhe baro la~hipe angli
amende.
Kana reslam ko Mavrovo i sikavni vakarel amenge:
-Akava si o Mavrovo thaj o Mavrovsko devrijal kota so len pani
e hidrocentrale.
O reizi sig d`ala trujal i hara tari Radika, agjahar so but sigate resjam
ko Ohrid. I sikavni palem vakjerel amenge:
O Ohridsko Devrijal si embaro, a o foro Ohrid si emla~hi diz ki
Makedonija. Ko Ohrid phirdam zala, xalam ku{luko thaj palem
ukliljam ko reizi te d`a ke avera dizja ki Makedonija. Kana nakljam i
plain Gali~ica naklam trujal o foro Bitola thaj Prilep thaj resljam ko but
la~ho foro Kru{evo. Odote xalam ak{amluko thaj ra}ardam.
9
Otearin kana u~ilam katar o soipe gelam phirdam ko akava
foro Kru{evo, kaj so kerdilo o Ilindensko u{tipe, {undam odote ba{o
Pitu Guli, Nikola Karev, Goce Del~ev thaj Dame Gruev. Katar o
Kru{evo irisajljam ko Prilep. Akate ko akava foro diklam e ain~a kaj
so bajrol o dohani sostar so keren pes e cigare. Pale odova foro
resljam ko foro Kavadarci. Odotar prekal o Valandovo resljam ko
Dojransko Devrijal.
Goce Del~ev
Amari sikavni vakarda amenge kaj akava ezero si embarvalo
ezero ma~encar ki Makedonija. I sikavni palo odova vakerda
amenge te uklja ko reizi savore amen, thaj lijam te d`a ki isto~na
Makedonija. Odori dikljam e Strumi~ko ain~a, dikljam o la~ipe ki
Strumica, Radovi{, [tip thaj Ko~ani. Palo odova reslam ko rudarsko
foro Probi{tip thaj pale odova gelam ko Kratovo. Akate zala be{lam
odmorisajla katar o phiripe.
Palo odova nisisardam te d`a amenge ko Skopje. Rakjate
resljam ko Skopje. Ki avtobusko stanica ad`ukjarde amen mi dej
thaj mo dat. Ko olengo pu~ipe sar nakljam ki amari eskurzija, amen
savore phendam olenge:
-La~hi si i Makedonija.
Rajko Jov~evski
10
Po{ta
Ko amaro than isi jekh la~ho baro kher. Ko {erutno udara hramisarel:
Po{ta, Telefon, Telegraf. Ko akava baro kher khuven thaj ikljovena
but manu{a.
-Soske ko akava baro kher khuvena thaj ikljoven but manu{a? –
phu~ela o Muharemi.
-E manu{a bi~alena ja palem lena po{takere paketija hem vavera
bukja: lila, love, pokinen esapija, telegramora hem vaver. Nesave
khuvena andre te keren lafi ko telefoni.
-So kerena tegani o po{tarja? – phu~el o Muharemi
-O po{tarja isiolen pire bukja: legarena lila ko khera, ingarena
pokane, telegrame, love hem javera po{takere bi~alibaske bukja.
Dijalogo 7:
Kaj d`aja?
Ki po{ta.
So ka kere ki po{ta?
Te legarav jekh lil.
^iv o lil akate ko lilengoro sanduko .
11
Amari la~hi [utka
I [utka ([uto Orizari) si jekh but la~hi kupatni kaj so be{el
majbut romani populacija trujal 20. 000 Roma, thaj pocikno numero
Makedoncora, Albancora, Bo{njakora hem vavera. I [utka formirisajli
ko 1963 ber{ pali zerzela so sine ko Skopje ko 26 juli 1963. E Romen
akate ki [utka si olen but la~he khera thaj {ukar d`ivdisaren.
Ko [uto Orizare si duj fundavne sikljane : "26 Juli" thaj "Brakja
Ramiz-Hamid" . Ke akala duj siklane sikljoven but romane ~have. I
[utka si avdive skopjaki kupatni, prvo romani kupatni ko Sumnal. Ki
[utka si amen romano dizjakoro {erutno thaj sovetnikora, so keren
bu~i ki kupatni.
Ki [utka si e Romen baro kurko. Ko kurko e Roma bikinen
turlije {eja. Ko akava pazari avena te kinen manu{a katar i sasti
Makedonija. Ani [utka si po{ta, a ke [utkakoro centro isi but
kebab~ilnice thaj dukjanja gudlengje. Ki [utka ando nilaj o Roma
kerena but bijava.
Ko bijava ani [utka ba{alen thaj gilavena but pre{unde
orkestrija thaj gilavutne: Sar te vakera: o Erd`ani, o D`emalji, o
Ramko, o Ameti, a kotar o romane orkestrija si but pend`arde o
orkestar Gazoza, orkestar Titanik , orkestar Ju`ni kova~i thaj vavera.
12
O pa~luko si ekva{ sastipe
Jekh dive i Esma pu~lja e doktore:
-Doktore so valjani o manu{a te keren te bi ovena saste?
-O doktori vakergja olake, kaj o manu{a valjani sakova dive te ikeren
i manu{ikani xigiena thaj i xigiena trujal o than kote so d`ivdisaren.
-Sar ? - pu~lja palem i Esma. I personalno xigiena ikjeripe agjaar so
sakova dive valjani te thovenpe o danda, o vasta thaj o badani.
Valjani te legaripe u`e {eja thaj te xalpe {ukar xaibe.
-A sar ikeripe i xigiena trujal kaj so d`ivdinaja?
-Agjahar so na valjani te frda brlogo trujal amende, na valjani te
tarelpe cigara ko odaje kote so d`ivdinaja thaj kote so keraja buti, o
d`amja ko odaje valjani sakova dive te pravenpe te khuvol andre u`i
havaj, te araka o je{iluko hem vaver.
-Ov sasto, doktore! Akana ka kinav mange fr~a danddengi.
Trubul te d`ane: Te bi ovel manu{ sasto valjani sakova dive te xal
emi{i thaj zarzavati, soske ola ikerena peste but thaj turli vitaminja
kola so si trubutne e manu{eskere sastipnaske.
13
Fundavne bukja save trebela te keren pes
1. O nasvaliba {aj te ~hinavel pes e redovno thovibaja o vasta
panjeja thaj sapuneja anglal e habaskoro hazarikeripe thaj palo habe,
thaj palo avipe taro kenefi.
2. O produktija ba{i habe zaruri si la~he te thoven pe ja la~he te
keravenpe.
3. O u`o habe ~hinavela o nasvalipa.
O nasvalipa {aj te ~hinavelpe te istamalketgja pe u`o pani.
Bipend`arde lafija:
Zaruri – treba
Istamalergja - koristi
U`o - ~ist
14
Mangav te thovav man
-Mangav te thovav man, ama nane tato pani.
-Thov tut {udre panjesa.
-Na mangav te thovav man {udre panjesa. Mangav te nangjovav
anglal te urava man. Ama avdive salde ka muravav man.
-Mangeja li te takjarav tuke pani? –Na mangav. Nane man vakti, but
sigjarav. Ka d`av avdive binangjardo. Kote si mo gad?
- Soske na le to jeleko, but si {ilalo avrijal?
- Ka sikave li mange kote si mo gad ja palem te d`av biuravdo!
Dijalogo 8:
Sar sijan?
Sijan li sasto?
Sar sijen khere?
Sijuma sine xari nasvalo.
Akana sijum po{ukar.
Isiman gripi.
Trubul te be{av khere.
Na tromava te ikljovav avrijal, te na {udrovav.
Valjani te xav emi{i.
Dijalogo 9:
-Tu nasvalo li sijan?
-Va, me sijum nasvalo ( nasvali).
-Me na sijum nasvalo, me sijum sasto.
Dijalog 10.
-So si akathe?
-Akate si jekh {o{oj vi jekh {ah/armin.
-Sar si o {ax?
-O {ax si je{ilija.
-Si baro kadava {o{oj?
-Oja. O {o{oj si baro.
15
Dijalogo 11.
Kin amenge mas ando foro.
Va me ka kinav mas.
O dad kindas mas katar o kasapi thaj avilo khere.
Dijalogo 12:
-Tu bokhalo li sijan?
-Me sijuma sine bokhalo, ama xaljum thaj akana sijum ~alo.
-Sosa xas i zumi?
-Me xav rojasa, vilju{kaja (bonilasa) thaj e ~hurasa.
-Kobor ~are zumi ka xas?
-^hor phanda jekh ~aro, ka dikhav kobor ka xav.
Dijalogo 13:
-So mangesa te pije?
-Me mangav thud.
-Pijes li coca cola?
-Va/oja , but mangav coca cola.
-Mange li te pije ~aj?
-Me but mangav te phijav hibiskus ~aj.
Ov d`ivdo, sasto !
Oven d`ivde, saste!
Sastipe-zdravje
Nasvalipe, nambornipe- bolest.
16
O Elvisi but mangela zarzavatija
O Elvisi sakova dive vakerela kaj but mangela zarzavati te xal. Jekh
dive pu~ljam ole soske doborom mangela zarzavati, a vov vakerel:
-I armin, i {angarepa, i purum, i sir, o piperi, o domatija thaj vaver
zarzavati si but kunandime thaj importantno ba{o sastipe e
manu{engoro. Nesave olendar xanape fri{ko ki salata, a vavera
keravenape. Von e xabeske dena but {ukar aroma.
-A d`anea li kote bajroven o zarzavati?- Pu~ljam ole..
-Odova sako d`anela: o zarzavati bajrovena ko bav~e- vakerd`a vov.
17
Ano restoranti
O konobari!
So mangel o rajo?
Si tumen mukljutno than?
Kamav te rodav vareso hamase.
So bahanisaren avdivese?
So si tumen mismerese hamase?
Divesko meni vaj mamuj e rodimasko meni?
Mangav te xav pe rodimasko meni.
Turistikano meni.
Rudjisarav tumen, den man e hamasko lil.
Rudjisarav tumen den man e molja}i karta.
Si tumen avdjive varesavo specijaliteto?
So si tumen e anglahamase?
So si tumen e mismere hamase?
Si tumen hamata vegetarijanconge?
Kamav jeh ~aro...
Rud`isarav tume cra lon, zejtino, biberi.
[aj te den man vadje cra mandro?
Anen mand`e jekh bokali bira.
Anen mandje tahtaj mol.
Anen mandje mineralno paj.
O hape si but la~ho.
O anglalhape si majla~ho.
Ka bahanisarav tumaro restorano mundre amalenge.
But sen la~ho.
Mand`en vadje vareso?
Nais, khan~i maj.
O khandipe si but la~ho.
Ko tiro informativno tefteri hramisar so xaja tu khere. Kobor droma
xaja ko dive, thaj so xaja, so mange hem but te xas hem vaver?
18
Sikaimata rudjimase –izrazi na u~tivost
Rajo
Rajini
Terni rajini
La~ho sabavo, La~hi detharin
La~ho dive
La~hi rat (loki rat)
D`i ko dikipe
Devlesa
La~he avilan, la~he araklemhtut,
Sastimasa
Bahtalo }iro drom.
Iskazi za kulturno odnesuvawe
Rudjiv? Molam?
Parikeren! Prostete!
Jertisaren. Izvinete.
Rudjisarav tumen, va~aren mange...Ve molam, ka`ete mi...
Rudjisarav tumen, sikaven mandje... Ve molam, poka`ete mi..
Rudjisarav tumen, den ma....... Ve molam, dajte mi...
Mandjen , rudjisarav tumen.. Sakate li , ve molam...
Kamav. Bi sakal
Parikerav. Blagodaram.
Parikerav tumenge but. Blagodaram dobro.
Naj pe soste. Nema zo{to.
But sem parikerutno. Mnogu sum vi blagodaren.
Ma holjavon pe mande. Ne qutete se na mene.
Ma han galjava godlese. Se se gri`ete za toa.
A`u~arav kaj ka halalisaren mandje. Se nadevam deka ke mi
oprostete.
19
Seljamija
La~hi javin - Dobro utro
La~ho dive - Dobar den
La~hi blel - Dobra ve~er
La~hi rat - Dobra ve~er
Loki rat - Leka no}
Mi{to aljan - Dobredojde
Mi{to arakljan – Dobro te najdov
A~ov devlesa - Ostani so Gospod (Dogledanje)
A~oven tumenge Devlesa - Ostanete si so Gospod
Prezentiribe - pretstavuvanje
-La~ho dive. Mo anav si Bernat.
Sar si toro alav?
-Me sijum kotar i Bitola.
- Tu kotar sijan?
Me sijum kotar i Gevgelija.
20
Amari staja
Amari staja si bari thaj la~hi. Ba{i late savore amen hizmeti kera..
Akava kurko ka oven de`urno o Ismeti, i Elena thaj o Zoran.
O Enveri vakerd`a:
-Me o Enveri ka sredinav i biblioteka. O Ismeti ka suvardinolo lulugja .
Tumen o Zorani thaj i Elena ka kerena i plakata ba{i ekoprograma e
sikavnakiri.
-Amen o Enveri thaj o Ismeti ka kera i scenografija ba{i i nevi kukleno
khelipe.
A tu Esmeraldo la~har i videoteka.
Ko agor e kurkeskoro i sikavni vakergja pe kolegenge:
O Ismeti, o Zorani, i Elena thaj Ismeti but {ukar kergje pe bukja.
Phu~imata:
So vakerena o siklavne ked khuvena ki staja ?
La~hi javin-Dobro utro ili La~ho dive .
Sar seljaminira ke rakjutne sahatija?
Ke rakjutne sahatija seljaminira e lafeja: "La~i rat".
21
Lafikeripe ma{kar duj d`ene
Dijalogo 14:
Kadaja si jekh drakh.
-Sar si i drakh?
-I drakh si gugli vi bari.
-Si tut drakh?
-Va/oja . Man si man jekh drakh.
Dijalogo 15:
- Dukhal li tu to {ero?
_-Va, dukhal man mo {ero.
-Na dukhal man.
-Kote dukhal tut?
-Dukhal man mo krlo.
Dijalogo 16:
-La~ho dive, amala.
-La~ho te ovel. ~uri- no`
-Sar sijan? ka{ta- drva
-La~he?h[ukar. diz - grad
-So kereja/keres? kiral - sirenje
-But sigjarav. maro - leb
-Kote sigjarea? sovav - spijam
-Me d`ava ko kurko. dikhav - gledam
-Soske d`aja ko kurko? mangav – sakam
-Mangav te kinav maro.
Dijalogo 17:
-D`aneja li romani ~hib?
-Me xaljovava xari romane.
Akana me romani ~hib.
A tu d`anea li romane?
-Me na d`anav. Me samo xaljovava xari.
Na d`anav {ukar.
22
O sumnakalo kham
Ko jekh kher d`ivdinela sine i tikni ~haj Esmeralda pire dajasa.
I Esmeralda sine jekh tikni hem ki{li ~haj, {u`i sine sar luludi. Sine
doborom nasvali so na{ti sine te phirel. Olakiri daj sakova drom
phandela sine o pend`erke e odajakere. Darala sine ten a {udrovel
lakiri nasvali ~haj.
Avilo o anglonilaj (Behara). O tato kham dikhelala sine kotar i phanli
phend`erka.
I Esmeralda diklja khan~i ki phend`erava. Uzal i phend`erava
diklja hem je{ilije patra, thaj pu~lja pe daja:
-Daje, so si okova je{ilija kaj i phend`erava?
-I daj pravgja i phend`erava thaj diklja jekh tikni drab so
bijanidilo ki jekh {uplina odote.
-Pa odova si bejzeri-vakergja voj.- [aj nesavi ku}in trkalisalili
thaj bijandili. Eke akana isi tut bav~a uzal o d`ami!
-Ana mange o kreveti popa{e d`i ki phend`erava te {aj te dikav
mange e drab- rugjisarda i Esmeralda pe daja.
- Olakiri daj kergja olakoro kejfi thaj pale odova geli peske ki
buti.
Kana irisalili i daj kotar i buti i Esmeralda vakergja olake:
-Daje, avdive sasto dive o kham takjargjama mande thaj e
bejzere. Gndinava kaj si mange akana majla~e sastimasa.
Olakiri daj akana baxtali thaj birdem geli kori i phed`era. Ke
bejzereskiri drab ~uta jek ka{ te ikeri e bejzere, te bi baxtakerel pe
~aja e Esmeralda.
23
But divesa i Esmeralda pa{ljola sine ko kreveti uzal i phravdi
phend`erava.Dikhela sine e bejzere sar bajrovela, thaj hem palal sar
behari.
O sastipe e Esmeraldakoro sine po{ukar. Lolile olakere ~amja,
olakere jakja pravdile thaj voj lija te u{tel thaj te be{el ko kreveti.
Naklje nekobor divesa i Esmeralda u{tili. Avili ki phend`erava
thaj ~umisarda i pembe lulud`in e bejzereski. Pravgja pe vasta
prema o kham thaj dija vika:
-O khama sumnakunea , tu irisardan mo sastipe!
Hans Hristijan Andersen
Ba{e save persone kerelpe lafi ko akava teksti?
So pomo{targja e Esmeraldake te sastovel?
Arak e dajakere lafja ano teksti!
Bipend`arde lafija:
Sumnakano- zlaten
24
Trin mare
Nesavo manu{ sakova dive kinela sine peske ki jekh du}ana
maro. Jekh dive o dukjand`ija pu~lja ole:
-Phen mange soske kineja sakova dive po trin mare? But li
d`ene sijen }ere?
-Em sijam em na sijam but d`ene- vakeri oleske o manu{.- Ake
sar: sakova dive jekh maro si amenge, o dujto maro davale ud`ile, a
o trito irinavale ba{o odova so sijum bor~lija.
-Na xaljovava- kjergja pe {ereja o du}and`ija.
– Deja ud`ile, a irineja odova so sijan bor~lija?
-Oja, ba{ agjahar!- vakjeri leske o manu{. O jekto maro xajale
me thaj mi romni, o dujto maro xana amare ~have- odova dava
ud`ile, a o trito maro dava te xan mi daj thaj mo dat – odolesa irinava
odova so sijum bor~lija.
Mileteskiri paramisi
Pu~imata:
Ki akaja mileteskiri paramisi isi but persone. Kola si kapitalno persone
ki akaja paramisi?
Save si o la~he karakteristike e manu{eskere so kinela sine maro ki
du}ana?
25
O {o{oj thaj i `elka
I `elka but baro vakti sine e {o{ojeske holjami. O {o{oj khelela sine
peske e `elkaja, adaleske so oj na{ti sine te prastal sigate. I `elka
akhargja e {o{oje te prastan. O {o{oj taro asajbe pelo d`i ki phuv.
Numa, kandingja te prastal e `elkaja.
"Kova ka ovel arbiteri"? Pu~lja o {o{oj.
" I Lisa ka ovel." – phengja i `elka. Kana sa sine azri ba{ o {uru, i
Lisa dengja ni{ani te {urarel o prastajibe. I `elka cidingja pohari, a o
{o{oj d`aindor kaj i `elka phirela pohari, pa{lilo hari te dajaninel pe
thaj suto. Kana u{tilo taro sojbe, sigate avilo d`i ko than kote so
valjani sine te resen. I `elka sine adari angleder o leste.
26
So ka xas avdive?
Ko asjav
O rom gelo ko pazari. Kingja {el kile giv thaj ingjarda le ko asjav.
Pi{ljas le thaj ingjargja le khere. Phengja pe romnjake te kerel bokoli
thaj duj ple~inte- jekh kiralesa, jekh dudumesa. Dingja pe phenja de{
kile aro, voj da te kerel bokoli thaj gurabije, te xan o ~have.
tato giv- `ito - p~enica
kovlo bokoli- leb, pita
maro zoralo ple~inta- banica
parno marikli - pita
asjav –vodenica
pi{ljava - melam
bali~kano (svinsko)
guruvano (govedsko)
mas bakrano (ov~jo)
muskareskoro (tele{ko)
buznano (koza)
kaxnjalo (koko{ka)
Keravdo(vareno)
Bikeravdo(nedovareno)
Peko(pe~eno)
Mas Bipeko(nedope~eno)
Londo(soleno)
Bikokalengo( bezkoski)
Jalo(surovo)
27
Ikeren ki godi :
{ax, laana- zelje
{utlo {ax- kisela zelka
loli purum - crven kromid
purum- kromid
sir- luk
khil- maslo
{arlagani- zejtin
khoni- mast, loj
goj- sud`uk
28
E Roma kotar i Makedonija
Jekh amal manglja te d`anel sar si e makedonijake Roma, so
von keren buti. Me phendem leske kaj amende ani Makedonija si
but Roma, save traisaren, vi ko gava vi ke forora. Gavende - e Roma
bararen grasten, guruven, bakren thaj balen. Ko purano vakti e
Roma topaanlije ko Skopje ~istonasa e topora ki topaana.
E Roma baru~ije katar o Skopje ke gava Jurumleri thaj
Katlanovo kerena sa baruti , ki barutana. E Roma d`ambazora
bikinena sine grasten. But Roma ke gava keren buti ke ain~a: keden
bobo, rezo, sadin pipera, patlid`aja thaj vaver. Poangle e Roma
kerena sine kerpi~ija von sa kerpi~ara. Ke forora si
kova~ora(sastrara). E kova~ora keren sastrutne bu}a: kikavora,
grastenge petala, ma{e thaj pirostije. Ane forora sar so si
ko:Skopje,[uto Orizari, [tip, Kumanovo, Strumica, Tetovo, Gostivar,
Ki~evo e Roma bikinen {eja hem vavera turlije bu}a. But Roma si
~algad`ije. Von ba{aven kana e roma ili e gad`e kerena bijava.
Ma{kar e Roma si vestime({unde) gilavne thaj ~algad`ije. Von
gilaben thaj ba{aven ko radio thaj ki televizija. Ma{kar e gilabne
Roma {unde si o Ramko, o Ahmeti, o ^ita, O D`emalji, thaj o
Erd`ani, i D`an Sever thaj i Esma. Ma{kar e ~algad`ije si {unde o
Feruzi, o Fetaji, o Ilmija, Ogneni mom~inja, orkestar Gazoza, orkestar
29
Titanik, orkestar Ju~ni Kova~i thaj vaver. Ko Skopje si i embari
romani kupatni odoja si [uto Orizari ([utka).
Palo 1990 ber{ ki Makedonija ikliste romane revije sar so si:
"Amalipe"- Romano ilo Skopje, "Roma tajms", "Phurt" thaj vaver. But
d`ene save si Roma d`anen te drabaren lil, a si vad`e ma{kar e
Roma so na{ti te drabaren thaj te xramosaren. Ko Skopje si duj
privatno romane televizije: TV [utel thaj TV BTR. Ki Makedonija si
trin importantno romane dijalektora: erlisko, d`ambasko thaj kova~ko
dijalekti.
Pu~imata:
So phendem me amaleske?
Kaj train e Roma ani Makedonija? So keren e Roma ko gava? Save
forora si akate ki Makedonija? So keren e kova~ora? Ko si e
topaanlije, a ko si e barut~ije? So kerena bu}i e d`ambazija? So
keren bu}i e Roma ko gava? Save phend`arde gilavne Roma d`ane?
Save ~algad`ijsko orkestarora d`ane? Save romane dijalktora si ki
Makedonija? Sar si o anav e embare romane kupatnakoro?
30
Paramisa
Ko na kerel buti nane te xal
Jekhe gaveste bajrolas sine jekh {ukar ~haj Esmeralda. Voj sine jekh
pe dadeske, jekh pe dajake thaj sine but galimi. Lakiri daj kerel buti
ando jekh kher, voj na astarel khan~ik. Salde pa{ljol thaj xal.
Po nesavo vakti aven akatar okotar manu{a te mangen la bojrake.
Olakiri daj savorenge vakerela: "Amari Esmeralda naje sikli te kerel
buti, voj si galimi".
Sarine {unen akava, savore d`ana peske.
Jekfar alo jekh phuro thaj vakergja:
-[ungjum , kaj isi tumen {ukar rakli, aljum te lav la bojrake. Lakiri daj
vakergja:
-Amari Esmeralda si but galimi. Voj na d`anela te kerel buti.
-Ako – vakergja o phuro - amende nikho nikhas na terini te kerel buti.
Ko mangel kerel, ko na mangel agjahar be{el.
Palo duj - trin kurke kerde o bijav.
E phure ulo les trin ~have thaj panda duj pophure borja. Ko akava
dive palal o bijav savore astargje pes bukjate. I bori be{elas thaj
khan~ik na astarele te kerel buti.
Pladneste kedisalile te xan. Be{le ki sofra. I bori be{elas ki jekh rig
thaj ad`ikerel te vikinen la te xal. Okola bojra ande o xabe. Thovde
anglal o sastro bari bokoli. Vov lija thaj phaglja la ko kotora i bokoli,
kozom d`ene ule ki sofra.
-A e bojrake? – phenda i phuri.
-Voj nane bokhali= - vakergja o phuro. – Kana manu{ na kerel buti,
vov na bokhaljovel.
Xale ~ajljardepe, thaj lele te keren buti. I bori be{elas thaj khan~ik na
astarda te kerel buti.
Kedisalile ki blel te xan. Thovde i bokoli anglal o sastro. O phuro lelja
i bokoli, phagljala palem ko kotora, kozom d`ene sine ki sofra.
-A e Esmeraldake? - pu~lja i sasuj.
-Oj nane bokhali- phenda o phuro. – Ko na kerel buti, na
bokhaljovela.
Xale, dogovorind`epe ko savi buti ka kerel ko akava dives. Pa{lile te
soven. Pa{lili i bori da. Ama bokhale jakha na zasovena. Voj edvaj
ad`ikergja te disljol. U{tili poxari, thovgja pe jakha, do{ljakergaj
(muzingja) e guruven, parvargja javere ajvanjen..
U{tile akala da. Kana dikle so kergja i bori dikhle pes ando jakha thaj
{a{rdingja.
31
Ko pladne i bori tovgja i sofra thaj be{li akalencar ki sofra.O phuro
phaglja i bokoli. Dingja hembaro kotor ki bori thaj vakjergja.
-Tu, borie , kergjan majbut buti savorendar. Ake tuke tari bokoli.
Nakle jekh duj trin kurke . I bori sasto dive kerela sine buti. Ko trito
kurko lakiri daj thaj lakoro dat ale ko misafrluko. Dikle len , kaj aven
thaj iklistile sarine te resen len. I bori prastandili naj anglal. Voj
putergja o vudara thaj ~hingargja:
-Dae, dade u{ten posigo thaj astaren tumen bukjate. Akate nane sar
amende. Akate ko na kerel buti, na den len te xan.
32
O Phirno Rom
Jekh Rom u{tilo javinate, cidingja pe gavestar te d`al ko kurko.Lilja e
xeres pesa. Phirindoj palo o drom, bokalilo. Ko gono na sines le
xabe. Sar phirela o Rom dingjape godi sar ka ovel les maro thaj
kiral. Tari rig ki ain~ diklja jekh argati sar xala maro. Vov lija te marel
e xere pe rovljasa thaj vakerel leske:
-Soske xaljan mo maro, so ka xav akana? Adaleske ka vakerav tuke
e rovljasa.
O argatija dikle le sar marel e xeres thaj phu~lja le:
-Soske mares e xere?
-O Rom phengja:
-Xalja mo maro.
O argatija vakjergje oleske:
-Amen ka da tu maro, ma mar e xere.
O Rom irisalilo karig lende.
-Abe me d`anav kaj ka den man maro, maro thaj kiral, ama nane
agjahar i buti! Soske te xal vov mo maro? Nane li leske xas?
Phandlja o Rom e xere ko ka{, be{lo pa{ ko argati thaj ~ajljargjapes
la~he, thaj manglkja peske pani.
Putergja e xere taro ka{, ~hivgja pes upral leste thaj gelo lo{arno ko
kurko.
phirindoj- pe{ki
taririg - odstrana
ma mar e xere- ne go tepaj magareto
~aravav- pasam
~hinav- kolam
Parvarav - hranam
ladavav- tovaram
muravav- deram
bijanav- ra|am
mur{-ma{ko
khamni- trudna,
phus-slama
khas- seno
d`ov- oves
arpas-ja~men
{elja-trici
pori- opa{ka
morti- ko`a
33
Asamnaskere paramisa
O Nasradin-Hod`a thaj o Itar Pejo
O Nasredin-Hod`a d`ala sine peske ko Prilep, a pali leste avilo em o
Itar Pejo. Arakhadile ko foro thaj kerena peske ma{karipeste lafi-
muhabeti.
O Nasredin-Hod`a phu~ol le dali ~a~e i fu~ija vazdingja e heren ko
Mariovo.
O Itar Pejo vakergja leske kaj ni diklja e heren kana i fu~ija
vazdijalen, numa diklja e samaren kana pele kotar o devel.
So mange odova ka {une
Jekh dat muklja pe ~have te kinel leske maslinke.
-Ale mo ~havo,- phend`a oleske- kin mange maslinke akale pan~
parenge.
Vov palem vakjarel leske.
-So te kinav, babo, alvava?
-So? Alvava?
-A bre, maslinke, maslinke, vakjardem tuke!
-Aaa, alvava?
-Te xal tut o beng odole alvasa! Tuke soske xalape alvava, pa
{unelpes tuke me kaj vakjarav alvava xalapes tuke.
34
I brli ki stadik
Jekh drom ko jekh gav neko ~orda avgin. O gazda e avginesko ~udil
pe sar te arakhel e ~ore.Jekh kotar o gavutne vakergja oleske:
-Me ka arakav tuke e ~oer.
Kedisalile sa o gavutne thaj akava dija vika:
-Eeeee! Akana ko ka vakeri, ko ~orda o avgin? Me d`anava ko si
odova, numa korkore te vakerel ko si odova. Eketano, eke: (thaj
sikavel vastesa) so be{ela leske i brli ki stadik!
Jekh kotar o gavutne vazdingja po vast te brkil e brlja kotar pi stadik
hem agjahar astarde e ~ore.
Akala cikne asajbnaske mileteskere paramisja kote so isi mudrost
god`averipevikinenape anegdote.
zinzari – osa
brli – p~ela
So kjeresa? – [to pravi{?
Sar sijan? – Kako si?
Kaj d`asa? – Kade odi{?
Mileteskere phendina
I bokh nane la jakha.
Gladta nema o~i.
I dunja ternege a~hola.
Svetot na mladite ostanuva.
Kali phuv, parno maro dela.
Crna zemja, bel leb ra|a.
I ambrol teli ambrolin pherela.
Kru{ka pod kru{ka pa|a.
Kaste valjani te moline ma xoljarle.
35
Koga treba da moli{, nemoj da go naquti{.
Ko nane le ano {ero, ka ovel le ano phike thaj pire.
Koj nema vo glavata, ke ima vo ramewata i nozete.
O amal ko zori pend`arelpe sar o sumnakaj ki jag.
Prijatelot se poznava vo nevoqa, kako zlatoto vo ogan.
Po{ukar si amal te ovel tut pa{e, numa li phral dureste.
Podobro e da ima{ prijatel blizu, otkolku brat na daleku.
O ka{ upral o ka{ dajandinipe, a o manu{ upral o manu{.
Drvoto na drvo se potpira, a ~ovek na ~oveka.
La~he si ko zori te ovol tut amal.
Dobro e vo nevoqa da ima{ prijatel.
O kham si kajnako e d`ivdipaskoro
Sonceto e izbor na `ivotot.
O sastipe si embaro barvalipe.
Zdravjeto e najgolemo bogatstvo.
Ki sloga si o manu{ipe.
Vo slogata e spasot.
I buti krasini e manu{e, a mrza mudarelale.
Rabotata go krasi ~ovekot.
O lil si miro em{ukar amal.
Knigata e mojot najgolem prijatel.
36
Gatanki-garavde lafia
Isi ole jekh jagoro Ima edno ogni{te
But zrakija ov sadinela roj zraci {to gree
Ov e phuvja koe{to zemjata
hem sarinen amen takjarela. ja topli i gree.
(kham) (sonce)
Duj rote isi ole
Thaj duj ru~ke legari.
Ukle ole, {ukar
Sar grast legarel tut.
(bicikla)
Pogovorki-Phendina
Svako sabalje ano kher dela tuke, a nikas na phu~ela.
(kham)
Rakjate o lole buzna ~ajrona, diveste pa{ljona thaj na di~hona.
(zveszdi)
Ko kana bijand`ola d`ala ko {tar, kana pherela ber{a ko duj, kana
phurjola ko trin.
(cikno bebe, ~avo, phuro)
So si gadava: ni pijelpe, ni xalpe, bi lako na{ti?
(E xava).
Mamil tut, ni di}hes la, na{tit e astaresla.
(E balval).
Naj la danda, xal e kha{ta; prne naj la, khonik te resela.
(jag).
Me sem kali thaj rotundo sar o anro, ta so kerav me sa e lumija xal.
37
( phuv).
Jekh dad {el ~haven ande sosten garavel.
(bobo).
E prne ~ikale, o {oro sumnalo.
(giv).
Ando paj trail, amari phen si ni d`anel te vakjarel.
( `amba).
Bi prnengo d`al, bi dandengo xal.
(sap).
Sile {inga, guruv naj, ~ar ~arol, bakro naj.
( pu`o).
Ni xal ni pijel, pal sa khandarel.
(nak).
Ando ve{ ba{el, khere be{el.
(tover).
So bajrol e {eresa tele, e pirenca upre ?
(purum).
Sakodiveskere lafija - sekojdnevni izrazi
Drabaripe thaj analiza- bipend`arde lafija
Kana? Koga?
Sar? Kako?
Kobor? Sode? Kolku?
Kaj? Kade?
[ajisaren? Mo`ete li?
Djanen? Znaete li?
So si godova? [to e toa?
Ka ikljovava?
Phenava, ka ave?
38
Amalipe
Upral piri masa o Zoran ikeri sine i ramka e rasporedeskiri.
Sakova sabavo dikhela sine o rasporedi. Pale odova ~hivela sine
peske o lila ki pi trasta kola so sine leske trbutne odole diveske.
Ama, jekd dive bisterda, ko than ba{i tatrad`i, ~huta o lila ba{o
~etvrtko ({tartodi). Gndija kaj odova dive si ~etvrtko.
Baxtake, gova dive e anglune ~asorenge lila sasale. Sasale sa
trubutne lila ba{i makedonijaki ~hib thaj matematika. Ama, o ~aso pali
likovno kultura, salde kalemi thaj guma vaver najsale khan~i.
Sa e siklutne si aresarde. Ikalde pe blokora, boice thaj e ~etke...
O Zoran dikela {a{rdimo ke sa pe riga, hem but kaj o vudar
kotar so trubula te sikadol o sikavno. So te kerel? Te avel le pobaro
dajani, ka prastol d`i khere. Agja…
Oleskoro amal o Petar, kasa so be{ela ki jekh klupa, ~udno
dikelale.
-Sose na ikaleja te bu~a kotar i likovno kultura?- pu~lja le.
-Andem lila ba{o ~etvrtko. Gre{isardem.
-Pa so na vakere!-vakjergja oleske o Petar thaj ikalda kotar i
klupa nevo bloko. –Ale! Kunandintu mire blokoja. Ko purano bloko isi
man panda duj listija. O Zoran sine baxtalo. Ko muj sikadilo leske
jekh baxtalo asajpe.
-Najman boice.
-D`anav. ^im najetu bloko... Ake tuke akala! Le akaja fr~a!
Kud`a andre o sikavno. Vakjergja olenge sote keren buti. O Zoran lija
te crtil. Sine {ukar smirimo. Sine hem emotivno {ukar.
Na d`anela sine korkori vov da dali pobut te raduilpe soske
khonik na d`anela oleskiro bangipe (gre{ka) ja palem te raduilpe
ba{o odova so isi ole asavko amal.
39
I baxt e Nasredin hod`a
Jekh dive o Nasradin od`aa but nasvalilo. Leskiri romni
vakjergja:
-Hod`a, xa, pi posigo te sasljove. So ka kerav me bizo tute?
-Sar, be romnie, so ka kere? Ako merav, tu ka parunema. So
aver {aj te kere.
-Aman be hod`a! Dija vika leski romni.- Sar {aj agjate te
vakjare, be...
-Soske, be romnie? Em me, sar sa avera jekh dive ka merav.
Tegani, d`anelpe tu mande ka parune.
Oleskiri romnidingja pe godi thaj vakjergja leske:
-Hod`a kana ka mere , ko savo limori mange te parunav tut? Ko
nevo ja , palem ko phurano?
-Akana ka vakjerav tuke romnije. Kana ka merav, te d`ane, me
na mangava te parunema ko nevo limori, vakhergja o Hod`a.
-E soske ko phurano limori be roma? Tu sijan Hod`a i sikljarno,
gogjaver manu{, tuke trubul nevo limori.
-Na, na, me ni mangav nevo limori vakjergja o hod`a. Me i
agjate sem sikado ke phurane bukja akate ko akava sumnal: o khjer
miro si phurano, o xer si phurano, mi romni si phurani...., sar {aj me
te sikljovav te parunen man ko nevo limori?
40
O amala thaj i ri~ini
Phirena sine peske duj amala ki jekh ve{. Jekhfarestar anglal
lende iklili jekh ri~ini. Jekh taro amala sigate uklingja ko jekh u~o ka{,
a o javer kana diklja kaj nane so te kerel, pa{lilo ki phuv thaj kergja
pe kaj si mulo.
I ri~nini ali popa{e, a o manu{ ikergja an peste o soluko, d`i kote i
ri~ini sungala sine leskere kana thaj o nakh. Pala adava i ri~ini geli
peske pe dromea.
Kana geli peske i ri~ini, o manu{ so sine uklime ko ka{, hulilo
taro ka{ thaj pu~lja pe amale:
-"So vakergja tuke ko kan i ri~ini?" Leskoro amal vakergja
leske: "I ri~ini vakergja mange nikana pobuter te na d`av ko drom
amalea so ka mukhel man korkori kana ka dikhel bari dar".
41
Gono sumnakoja
Muharemi pu~ela pire mamika:
-Mamije, ko si majbarvalo ko sumnal?
-O tagarutno taro paramisja- sigarutne vakerela leske i mami.
O Muharemi gndinela thaj ko aver fare pu~ela e mamija.
-[aj li thaj me te ovav majbarvalo?
-Tu thaj akana sijan majbarvalo, Muharemeske i Mami vakerel e
isitut pherdo gono sumanoja.
-Pe savo gono mamije tu gndineja?
-Okoja savaja so d`aja ki siklana?
O Muharemi gndinela {ukar. Thaj pobuter na pu~ela pire mamija.
Palo odova ov a~hola but vakti thaj salde dikhela ko gono savaja
d`ala ki siklana.
42
Gilja
Mo bijando than
Nane ko sumnal thaj upre ki havaj
Telal somnakaj khameskoro {u`ipa
Odoborom la~hi phuv nane
Sar miro bijando than.
U~hipe but bari, {u`e phuvjale ~ajra
Lejna but baro numero,
Be{ena tuke ko sako than, phuvjai miri
O. bijando than miro.
Mange sijan d`ivdipe thaj baxt bari,
Majbari ,thaj maj{u`o bak{i{i,
Ko miro ilo tukje, phuvjonije
Tablola mangipe sar jag bari.
43
Kanzavuri
Ko ve{ pes {unela
Dajekh sar rovela
Jakha br{in dena
Von na a~hovena.
Te pu~len tumen
Sostar akava
Ake te {unen
Amen ka vakera.
Avazeja ov
Asva so mukhela
Plo pharipe baro
Ake vakerela:
Taro bare dobor
Ko dumo suvja,
Nango me d`ava
Phirava o droma.
Suvja isiman
Naj man thavoro,
Te kerav mange
Me jekh gadoro!
Te dikhlen ole
Tumen ma bistren,
E kanzaureske
Thavoro te den!
44
Soske
Dikhava avrijal tano, dive
O ~have u{time taro sovipe
U{time ola, u{time tumen , amenda u{tilem,
Kotar o lungo, pharo sovipe.
Amen ni hari ni but sukjam
Maj but kotar milja ber{a,
Soske thaj sar zasukjam asavko sovipe,
Me da korkoro na d`anav?
[aj amari phuv so mukljam
Thaj i havaj so preiskergjam.
Javin si ~have dikhisalilo
Amen d`angavdiljam
Akana ko agor e bistoro sumnaleskoro
Ako 21-to amen hramonaja
Amen gndinaja romane
Amare dajake ~hibate
Savore ki romani ~hib.
Soske akana araklisalilo
O baxtalo nahtari
Kotaro o 21-to sumnal.
Ekrem Ja{arov
45
Amalina
Paramisi jekh
Mangav te phenav
Pakjan man ko lafi
Nane te hohavav.
Amalina sine peske trin
Amalina sar taro sunore
Sare olen thaj d`anle
Sare olen thaj mangle.
Olen sas but mangjipe
E khameskoro tatipe
Bizo agor o khelipe
Thaj mudro ~havoripe.
Atid`e, Drita thaj Jana
Siklovne bizi maana
Sa e pand`enengere ola kheden
Akhe soske olen mangen.
Ljatif Demir
46
Makedonijo
Kji tute bijandilum
Tute thaj d`andipe pherdilum
Ov sasti tuke Makedonijo.
Ko Tromakeripe
Lulugja bajrovena
Ko khera ~have bajrovena
Ko khera majbahtale.
D`ivdipe, d`ivdipe tuke
Milja thaj milja ber{a
Ko tromakeripe te nakhe
Makedonijo miri bijandi phuv.
47
O gavutno thaj o aga
Jekhe gavutne sine jekh baloro. E balore vikinela sine jekhe anaveja: Cimino.
Jekh dive o Cimino na{avdilo. Rodindoj o gavutno pe balore ki jekh ain~ araklja e
poljako:
-Aga, ka pu~havtut khan~i, dali ka vakjare mange?- vakjergja leske.
-Phu~ ma, bre mo ~havo- vakjergja oleske o aga - ako d`anav ka vakjerav tuke,
soske te
na vakjerav!
-Te na diklan amare Cimino, na{avdilo amendar na d`anava kaj si?
-Ko si odova tumaro Cimino, bre mo ~havo? – vakjergja leske o poljako.
- E oja amaro baloro, aga, amen ~ingarasle Cimino—vakjergja oleske o gavutno.
-Aj sikter akatar,– dija leske vika o aga soske agjahar pu~ljale o gavutno.
O Itar Pejo pod`anglo kotar o Nasradin hod`a
O Itar Pejo sar ~havo gelo kotar i Grade{nica, kotar o Mariovo- odori sine
bijamo, odotar gelo ko Nasredin hod`a izme}ari te ovel. O Nasredin hod`a
sikavela sine e ~haven, ama o Itar Pejo sine pod`anglo olestar! A odova sine
bango e Nasredneske .
Jekh dive o Nasradin hod`a vakergja e ~havenge so sine trujale leste:
-^havalen te d`an tumenge khjere, po jekh jaro te anen khjeraldan.
O ~have gele khjere thaj angje po jekh jaro.
Akana o Nasradin hod`a vakergja e ~havenge:
-Aj akana bijanen po jekh jaro sarine thaj te vikinen: kat-ka-dar, kat-ka-dar,kat-ka
–dar!
A kana ka u{ten, telo sakova ~havo mangava te dikhav po jekh jaro!
Kergje odova o ~have. Thaj akala sarine bijande po jekh jaro- so and`e keraldan,
thaj vikinena:
-Kat-ka-dar, kat-ka-dar!
Sarine bijande, ama oleskere izme}are o Itar Pejo na sine ole jaro! Em te na
vakeri oleske o hod`a: "Kaj tuke jaro?"- vov ~alada pe vastencar sar o ba{no pe
phakencar thaj dija leske vika:
-Ku-ku-ku-ri-ku!
A o hod`a vakeri oleske:
-Kaj to jaro tuke?
-E akala si khajna, a me sijum ba{no: bizo ba{no {aj li o khajna te oven?!
Agjahar o Itar Pejo phanda sar ~havo sine pod`anglo kotar o Nasradin hod`a.
48
Biografija
Biografija (gr. Bios-d`ivdipe, grafo-hramipe) ili d`ivdipaskoopi{ipe, si lilarno `anri
kova so opi{ini o d`ivdipe nesave importantno manu{engo.O cilj e biografijako si
celosno te sikavi o d`ivdipe nesavo manu{eskoro thaj te vakeri oleskere
karakteristike, te vakeri so kergja buti , thaj ko save aktivnostija odoja persona
sine uklu~imi, em te otslikini i amalikani situacija kola so opkru`inenq sine
oleskoro d`ivdipe. I biografija nane samo rekonstrukcija kotar o faktija kola
sikavena o d`ivdipe e personakoro ba{i koja so kerelape lafi, kaj si bijando, savi
{kola thaj edukacija isile agorimo, oleskiri karijera, voj koherentno valani te
sikavel o faktija ba{i soske isiole asavke karakteristike vakeribaskere. O biografi
koristini o raspolo`ivo materijalja: memoarja, dnevnikija, lila, avtobiografije,
bele{ke, arhivsko gragja, zapisija, sekjavanja, vavera lila, fotografije thaj slike.
Ko~o Racin
O Ko~o Solev Racin si fundavno avtori ki moderno makedonijaki poezija.
Bijanilo ko Veles 1908 ber{.Leskoro dat sine o Apostol. Kotar o tikne ber{a vov
osetija o pharipe e d`ivdipasko, thaj d`angja kaj okola so but kjeren buti, najhari
isiolen. Vov ke terne ber{a lija pe dadsesko zanato-grn~arstvo, soske leskere
dade nasine love te {kolovini pe ~have. O Ko~o mangela sine but i sikljovni thaj o
sikljovipe. Ko terne ber{a vov drabarkerela sine o lila kotar o Maksim Gorki thaj
Onore de Balzak. Ko terne ber{a lelja te hramonel poezija ki srbikani thaj
makedonijaki ~hib. Majpend`ardo lil si oleskoro "Beli mugri" ki makedonijaki ~hib.
Ko 13 juni 1943 ber{ mudardilo kerde bangipaja kotar jek partizansko stra`ari
ki plain Lopu{nik, (Ki~evsko)
Trajko Petrovski
O Prof.d-r Trajko Petrovski si bijando ko 18 maj 1952 ber{ ko Skopje.
Vov si bijando ki dasikani bukjarni romani familija. Panda kotar ko piro ternipe o
Trajko but mangela sine i sikljovni. Agorisarda Filozofsko fakulteti ko Univerziteti
ko Skopje, magistratura ko Beogradsko univerziteti , a doktorati ko Zagrebsko
univerziteti. Vov si avgo romano emsikavno d`eno ki Republika Makedonija.
Kergja {ov ber{ sar profesori ki jek sikljarniko Skopje, a kotar o 1980 kerela buti
sar romano eksperto ko Instito ba{o folklor"Marko Cepenkov" Skopje. Ikalda but
lila ba{i romani etnologija, folklori, istorija thaj ~hib. Leske popend`arde lilarne
bukja si: "Gramatika e romane ~hibjake" (Gramatika na romskiot jazik),
"Makedonsko-romano thaj Romano makedonijako alavari" (Makedonskoromski i
romsko makedonski re~nik), koavtori D-r Bone Veli~kovski, "Kalendarsko tradicije
e romengere ko Skopje" (Kalendarski obi~ai na Romite od Skopje), "Romski
folklor"(Romano folklori) thaj but vavera lila ba{i romani kultura, ~hib thaj
etnologija.
Pu~imata
So si biografija?
Mothov amenge i biografija te dadeskiri thaj hramisar la ko tlo tefteri.
49
8-to April
(8 April svetski den na Romite)
Ko sasto sumnal 8 April bid`ukinelpe sar Internacionalno dive e
Romengoro, kova ikerdilo kotaro 6 – 8 april 1971 ber{. Tegani ko odova vakti
kotaro 6 d`i 8 april 1971 b. Ikerdilo ko Londoni Prvuno sumnaleskoro romano
kongresi kote so vericirind`ape o anav e Romengoro-Roma. O UN and`a odluka
8 April te lipardol sar sumnalo romano dive. Avdive d`anelape kaj ando sumnal
d`ivdisaren trujal 15 milionja Roma.
Rom ki romani ~hib ozna~ini manu{. Ando romano kongresi ko London
usvoisalili i romani modro-zeleno boja e bajrakoskiri thaj o tekarleko. Ko ma{kar
e bajrakoske, a i gili "D`elem,d`elem" proglasili sar romani himna, thaj
dogovorisalile sa o romane dijalektija te oven ramnopravno.
Avdive ko sasto sumnal odbele`inipe o 8 April sar romano sumnaleskoro
internacionalno dive.
50
Vokalija thaj konsonantija - Samoglaski i soglaski
I Romani ~hib si indoevropsko ~hib, so preperel ki kupa neve indoevropakere
~hibjaja.
Ko razli~no dijalektija ki romani ~hib isi akala samoglaske thaj soglaske:
1.Samoglaske: a, e, i, o, u.
2. Soglaske: b, c, ~, ~h, d, d`, f, g, h. x, j, k, k, kh, l, m, n, p, ph, r, s, {, t, th, v, z,
`.
3.Diftongora: aj, ej, oj, uj.
Ko majbut dijalektija o samoglaske si harne:
a vakjeripe sar a, sar te vakera: a ko lafi kan (uvo)
e vakjeripe sar e , sar te vakera: e ko lafi perel (pa|a)
i vakjeripe sar i, sar te vakera: i ko lafi trin (tri)
o vakjeripe sar o , sar te vakera: o ko lafi so ({to)
u vakjeripe sar u, sar te vakera: u ko lafi dur (daleku)
Konsonantska sistema e soglaskengiri
I Konsonanstko sistema e soglaskengiri e romane ~hibako ~aj te ovel vakerdo ko
akava ~hani:
B vakjeripe sar b ko lafi bal (kosa)
C vakeripe sar c ko lafi cikno ( malo)
^ vakeripe sar ~ ko lafi ~ar ( treva)
^h vakjeripe sar ~h ko lafi ~havo ( dete)
D vakjeripe sar d ko lafi dad (tatko)
D` vakjeripe sar d` ko lafi d`ukel (ku~e)
F vakjeripe sar f ko lafi foro ( grad)
G vakjeripe sar g ko lafi gav (selo)
H vakjeripe sar h ko lafi horo ,hev(dupka)
X vakjeripe sar x ko lafi xav (jadam)
J vakeripe sar j ko lafi daj (majka)
K vakjeripe sar k ko lafi kan (uvo)
Kh vakjeripe sar kh ko lafi kham (sonce)
L vakjeripe sar l ko lafi lil (kniga)
M vakjeripe sar m ko lafi mami (baba)
N vakjeripe sar n ko lafi nane (nema)
P vakjeripe sar p ko lafi papin (guska)
Ph vakjeripe sar ph ko lafi phen (sestra)
R vakjeripe sar r ko lafi rat (krv)
S vakjeripe sar s ko lafi sap (zmija)
[ vakheripe sar { ko lafi {ukar ( ubavo)
51
T vakjeripe sar t ko lafi tato (topol, vru})
Th vakjeripe sar th ko lafi than (mesto)
V vakjeripe sar v ko lafi vast (raka)
Z vakjeripe sar z ko lafi zero (nula)
@ vakjeripe sar ` ko lafi `amba.(`aba)
Ki romani ~hib arakhenape akala diftongija:
Aj, sar so si ko lafi "~haj" (devoj~e)
Ej, sar so si ko lafi "dej" (majka)
Oj, sar so si ko lafi "{o{oj"(zajak).
Uj , sar so si ko lafi "muj"(lice, usta)
52
Anava (Imenki)
Phiripe
Jekh kupa ~have gele te phiren peske ko ve{. Anglal d`ana o Kenani, o Zorani
thaj o David. Kotar o jekh drom upral olengere {ere ujrandile but ~iriklja.
O ~have darandile. But lo{na gdinja ale olenge ko olengere {ere. Odaja dar sigo
naklja olendar. Prastandile thaj lele te keden galbeno patra so perena sine kotar
o ka{ta. E patra but sasa la~he.
Dik kobor si la~hi akaja patrin, akava listo! – dija vika o Kenani, thaj prastandilo te
khedel avera patra. But sasa baxtalo. Pali leste prastandilo em o David em o
Zorani.
Ma{karo patra katar o jekh drom iklilo lenge jek kanzavuri. O kanzavuri anglal
olende prastajlo. Oleskere pre thaj e jakha na{ti sine te dikhenpe kotar e patra.
-Aj te d`a amenge khjere, pend`a o Zorani muken akale kanzavurie te d`al
peske.
Dikhen {ukar o potencirime lafija ko akava teksti. So vakerena von?
O lafija: ~ave, Kenan, David, Zoran, kanzavuri, ~iriklja, thaj vavera ozna~ime
anava !
O lafija: patrin, phaka, thaj vavera si anava e predmetengere.
O lafija: gnd, la~ipe, baxt thaj dar ozna~inena anava kolencar khan~i zamislinaja.
Sar vikinenape akala lafija?
O lafija so ozna~inena anava ba{o d`ivutnr thaj predmetija, ja palem olencar
gndinaja vikinenape anava.
O anava Zoran, David, Kenan si personalno anava.
O anava ~have, ka{ta, kanzavuri, jakha, ~hanga si soitne anava.
O anava : gnd, la~ipe, baxtaripe thaj dar si apstraktno anava.
Phu~imata:
So si e anava?
Vaker amenge nesave personalno, apstrakno thaj soitne anava.
Hramisar ko tlo tefteri lafjora akale anavencar: kire~i, manu{, kurko, kher,
Gjurgjevdani.
53
O jeri ko anava
(Rodot kaj imenkite)
Ki romani ~hib isi duj jerija: mur{ano thaj d`uvljano jeri. Ma{karutno jeri ki romani
~hib nane.
E anava: aro (bra{no), lon (sol), bar (kamen), kher (ku}a), ka{t (drvo), sastri
(`elezo), ruv (volk), si mur{ano jeri.
D`uvlikano jeri si akala anava: ~huri (no`), suv (igla), dori (ja`e), piri (lonec),
pustik (kniga), angrustik (presten), daj (majka), ~haj (devoj~e) ,jakh (oko), luludi
(cve}e) em vavera.
Phu~imata:
Vaker amenge ekzamplija kotar o mur{ano thaj d`uvljano jeri. Hramisar sa odola
anava ki tlo tefteri.
Kozom jerija isi ki romani ~hib?
54
Dodina
(Pridavki)
O lafija so pa{navnenape ko anava thaj sikavena sar si olengere karakteristike e
predmetengere thaj e d`ivutnenengere vikinenape pa{navne , dodina.
Alternativno termino si latinoske vicako: adjektivo.
O dodina {aj te oven opisno dodina : cikno (malo), buvlo ({iroko), parno
(belo).
O dodina kolencar opi{inenape o predmetija thaj o d`ivutne vikinenape
opisno dodina.
Gendale dodina (brojni pridavki): jekto dive (prv den), {ovto klaso ({esto
oddelenie)
O gendale dodine ozna~inena e sra e d`ivutnengiri thaj e predmetengoro.
Prisvojno dodine: e Jovanesko lil (Jovanovata kniga), e Murateskoro kalemi
(Muratoviot moliv)
O prisvojno dodine ozna~inene kaske preperena o predmetija, ja palem
d`ivutne so opredelinenal olen.
Zamensko dodine : Amaro gav (Na{eto selo); Ko amaro gav isi but bakre.
(Vo na{eto selo ima mnogu ovci); Oleskoro hangi dur {ungjovela (Negoviot
glas daleku se slu{a); E D`emaljeskoro bijav sine pre{undo ki Italija
(Svadbata na D`emalj bila mnogu pro~uena vo Italija).
O zamensko dodine opredelinena i relacija e d`ivutrengiri thaj e predmetengiri
prekal olengoro prepelipe.
Materijalno dodine: Mi phen legari ki men rupune merikle. Me amale isi ole
plastikano topi.
O materijalno dodine sikavena kotar savo materijali si kerdo o predmeti.
Pu~imata:
So si dodine?
55
Khamipe
Ko jekh skopsko sokako, pali bari zerzela, jekh tikno ~havo be{ela sine
upral pi daj, koja so sine ikaldi telo bara e kereskere.
D`i kote o doktori thaj vavera manu{a phagena sine pe parmakoja, , o ~havo
stalno vakeri sine:
-Kako doktore , ikal mi jekh jakh de ola me dajake! Mangava te dikhel
man! ^hin jekh kotor kotar mo ilo ~hin thaj de olake te u{tel! ^hin mandar jekh
vast ~hiv olake ko olakere na{avde dajakere vasta! Mangava te ~umidelma!
O manu{a trainena, thaj gndindoj kokori peske vakerena: "Kozom baro
thaj zoralo ilo isi akale tikne ~have!"- Thaj garavena pire jakha, kote so sine olen
asva.
Vidoe Podgorec
Pu~imata:
Arakhen ko akava teksti o dodina.
56
Istanarde (Zamenki)
Personalno istanarde (Li~ni zamenki)
Tu kereja lafi ko telefoni.
(Ti zboruva{ na telefon.)
Me drabarkerav
(Jas ~itam)
Ki akaja sevelji isi trin phabaja.
(Vo ovaa ko{ni~ka ima tri jabolki).
Drabarkeren akava teksti ba{o Itar Pejo thaj dikhen {ukar o istaknime lafija:
Avilo o Itar Pejo kotar o Mariovo ko Prilep. Vov lija te phirel peske ko drom thaj
te del vika:
-Me avava kotar e mule, bree—eej!
[undale jekh d`uvli thaj iklili keraldan. Voj phu~lja le:
-Kotar avesa tu?
Me avava kota e mule- vakjergja olake vov. Voj vakjargja leske:
- Pend`aresa e Ahmede amare?
-But {ukar d`anava ole. O Ahmedi si ko baro zori, ki bari buti, ama love nanele.
I d`uvli hohadili, lelja jekh kesi lovencar, dind`a oleske thaj vakergja oleske:
-Ale akala love, te de olen e Ahmedeske thaj ker leske but seljami amendar.
O Itar Pejo lija o love peske thaj gelo . Vov hohavda e d`uvlja , soske kotar e
mule khonik ni irisalilo.
Te dikha so vakerena o lafija so si pe~atime kale {abdikencar. So dikhasa ko
akala lafija? Dikhasa kaj odola lafija zameninena e anaven kolencar so
ozna~inena personja thaj korkore von ozna~inen odole personen (d`enen).
Odoleske von vikinenape D`enutne istanardine.
Isi amen trin personalno istanardine thaj sakoja si ozna~ime : me (jas), tu (ti),
vov/ov (toj), oj (taa), voj(taa).
57
E d`enutne isthanarde ba{e so trin d`ene isi olen ko jekhipe thaj butipe:
Jekhipe (Ednina) Butipe (Mno`ina)
1. d`. me (jas) 1.d`. amen (nie)
2. d`. tu (ti) 2.d`. tumen (vie)
3. d`.vov/ov/voj (toj,taa) 3. d`.von (on) (tie)
Pu~imata:
So si istanarde?
58
Iripaske istanarde/sarvavne
(Povratni zamenki)
Iripaske sarnavne si:
Me korkoro,
tu korkoro
vov korkoro
voj korkoro
amen korkore,
tumen korkore
von korkore thaj i saravni pes. Voj kerdili katar i forma po.
Paruvilepes pe kazusesa (pade`) thaj kerel avinde forme.
Singular, mur{ikano thaj d`uvlikano jeri: (povratni zamenki se):
N.pes
G. peski, peske
D. peski
A.pes
V.-
I.peja,pesa
L. peste
Abl.pestar
Iripaski saravni pes an pluralo kerel avinde forme
(Povratni zamenki pes vo mno`ina)
N. pes
G.pengo,pengi,penge
D.penge
A.pen
V.-
I.pencar
L.pende
Abl. pendar
59
Therimaske sarnava
(Prisvojni zamenki)
Therimaske sarnava vakerena o generalno relacije perimaske
Amaro pa~ape – na{e veruvawe
Tumare ~have - va{ite deca
Lengo xoxavipe – nivnoto la`ewe
Mori pustik – mojata kniga
Tiro kher- tvojata ku}a
Lesko gad - negovata ko{ula
Oblikora ba{i therimakse e sa d`enenge si: :
moro - moj
mori - moja
more - moji
tiri-tvoja
tire-tvoji
lesko-negov
leski-negova
leske-negovi
lako-nejzino
laki-nejzina
lake-nejzini
amaro-na{
amari-na{a
amare-na{i
tumaro-va{
tumari-va{a
tumare-va{i
lengo-niven
lengi-nivna
lenge-nivni
Ljeljakerdo obliko kotar o therimaske sarnava pes si: piro – svoj,
piri - svoja
pire - svoji
60
Sikavimaske sarnava
(Pokazni zamenki)
Sikavimaske sarnava silen funkcija te sikaven d`eno ja {ej thaj lengi
karakteristika: Akava manu{, na okova. Sikavimaske sarnava va{ d`eno ja {ej an
vorta pa{ipen si:
Akava, akaja, akala.
Sikavimaske sarnava ba{o d`ene ja {eja po duripen si: okova, okoja,okola,
gasavo, gasave
Pu~ibnaske sarnava si: Ko? (Koj?) So? ([to?) Savo? (Koe?) Sarsavo? (Kakvo?)
Sarsavi? (Kakva?) Sarsave? (Kakvi?)
Pu~imata:
So si istanarde?
Vaker amenge save istanarde isi?
61
Kjeripnale (Glagoli)
O gavutno thaj oleskere ~have
Ked sine but phuro jekh gavutno ko jekh gav vikingja pire ~haven thaj vakjergja
olenge:
-Me ~have, me ka d`av ki okoja dunjava. Tumen ka oven barvale thaj baxtale
kana ka arakhen okova so si garavdo ki amari rez.
O ~have gndingje kaj odori kaj isi sumnakaj.
Palo lengoro dadeskoro meripe von rangle sa i phuv trujal i rez, ama sumnakaj ni
arakle. Ma{karo odova i {ukar rangli rez anda olenge baro barvalipe.
Ezop
So manglja o dat te vakeri pe ~havenge?
Diken {ukar o istaknime lafija ki akaja paramisi. So mangolpe olencar te
vakeripe ?
Kjeripnale si lafija so ozna~inena po jekh buti vikinenape kjeripnale.
O kjeipnalo d`ava vakerol ba{o prvvno d`eno ko jekipe. I buti vakerdi olesa
kerela o d`eno kova so vakeri ba{i peste, a odova si prvo d`eno ko jekipe.
(Me d`ava – Jas odam).
O kjeripnale vakergja, tano ba{o trito d`eno ko jekipe. E kjeripne rangle, arakle
,gndingje vakeren ba{o trito d`eno ko butipe.
E kjeripnalengere dejstvija kerenape ko nesavo vakti, von {aj te
oven ko akanutno, ko naklo, ja palem ko avutno vakti.
Hramisar ko tlo tefteri po bi{ lafjorina kote ka oven kjeripnale.
62
Akanutno vakti
O akanutno vakti si okola keripnale forme kolencar so vakeripe buti
so kerelape ko momenti kana kerelapi lafi ba{i oleste.
jekipe butipe
1. d`. me d`ava 1.d`. amen d`aja
2. d`. tu d`aja 2. d`. tumen d`ana
3. d`.vov (ov) d`ala) 3. d`. von(ola) d`ana
jekipe butipe
1.d1. khel - av 1.d`. khel - as
2.d`. khel - es 2.d`.khel - en
3.d`. khel - el 3. d`. khel - en
Phu~imata:
Hramoninen ke tumare tefterja po de{ keripne thaj trampinen olen ko jekipe
thaj butipe.
Hramisar ko tlo tefteri po de{ lafjorina kotar o akanutno vakti.
Sar kerel pe o akanutno vakti?
Savi si i karakteristika e akanutno vakteski?
63
Naklo vakti
(Minato vreme)
I d`angli lisica
Jekh licica d`ivdinela sine ko jekh foro. Rakjate sine phirela ko
kurko thaj kedela sine sa so a~hovela sine kotar kjil thaj kotar o mas.
Jekh drom khugja ko jekh dukjani ko jekh bojad`ija thaj farbisalili ki
modra boja.
Agjahar bojadimi sikadili ko ve{. Ko odova vakti o zverija
birisarena sine hani. Kana dikle e modro zverka, izbirisardela
haneske.
I lisica lija te carini. ^ak o aslanja thaj o panterja teljovena sine
olake. Ama o thagaripe e lisicako ni traisarda but: ked pelo br{ind
thovgja i boja kotari lakiri morti.
Tegani savore pend`arde e lisica. Tegani na salde so
paldingjela , on mudard`e ola marindoj.
Arak ko akava teksti o kjeripnale kotar o naklo vakti.
Hramisar ko tlo tefteri po de{ lafjorina kotar o nkhlo vakti.
64
Nkhlo bibitirimo vakti
(Minato nesvre{eno vreme)
jekipe butipe
1 d`. khel-av-as 1.d`/ khel-as-as
2.d`. khel-es-as 2.d`. khel-en-as
3 d`. khel-el as 3.d`. khel-en-as
Hramisar ko tlo tefteri po trin lafjorina kotar o nkhlo bibitirimo vakti
Sar kerel pe o bibitirimo vakti?
Nakhlo bitirimo vakti
(Minato svr{eno vreme)
jekipe butipe
1.d`. khel-gjum/ kheldem 1.d`. khel-gjam /ljeldam
2.d`. khelgjan / khel-dan 2.d`.khel-gjas / kjhel das
3. d`. khel-gjas / khel-das 3. d`. khel-de / khel-de
Hramisar ko tlo tefteri po trin lafjorina kotar o nkhlo bitirimo vakti
Dijalogo 18:
Kasa d`ivdinesa ko naklo ber{, na ljeljan li nevo kher?
Me be[avas me amalesa, akate isi ole tikni dukjana ko agor e dizjako.
Vov so bikinel ki dukjana?
Akana vov bikinela maro thaj gudlipe.
65
Avutno vakti
(Idno vreme)
Dijalogo 19:
Me ka avav (Jas ke dojdam)
-Soske na aljan mancar?
-Me ka avavas, ama mi romni a~avgjas man ko vudar. Mangelas te tradav la e
vordasa ko kurko te kinel xabe e kereske.
-A pale odova?
-Pale odova ,taman ka cidav alo o Mir~e. Tu d`anes le, vov si me praleskoro
amal. Mangelas te vakerav leske sar te la~harel po vordon. D`i kaj sikavav ole so
te kerel, mo cikno ~havo pelo thaj paglja po piro. Sigo na{ljum te ingarav le ki
bolnica. Ka vakerav tuke , kaj na{ti te avav tusa, ama bistergjumas to telefoni. Ka
d`a kupate ma~enge ko kurko so avela.
Aarken ko akava teksti o kjeripnale kotar o avutno vakti.
avav- doa|am ka avav - }e dojdam
Avdive ka drabarav jekh la~ho lil. (Deneska ke ~itam edna dobra kniga).
O naklo vakti kerelape e ~esticaja ka thaj o akanutno vaktu.
O keripnale forme kola so ozna~inena i buti so ka kerelpe ili ka kerelpe ko
momenti kana kerelape lafi t.e. ko avutnipe, vikinipe avutno vakti.
jekipe butipe
1.d`. ka kerav 1.d`. ka keras
2.d`. ka keres 2. d`.ka keren
3.d`. ka kerel 3. d`.ka keren
jekipe butipe
1.d`. ka d`av 1.d`.ka d`as
2.d`.ka d`as 2.d`. ka d`an
3.d`. ka d`al 3. ka d`an
Ke tumare ttefterja hramonen khere po de{ kjeripnale kotar avutno vakti.
Hramisar ko tlo tefteri po trin lafjorina kotar o avutno vakti.
66
^a~ehramondo
(Pravopis)
Kaj hramilpe bari {abdi?
Hramosar de{ personalno anava.
Ekzamplija: (Primeri:)
8 April, Prvi Maj, Nevo Ber{, Vasilica, Gjurgjevdani, Erdelezi thaj Bajrami,
O anava e baredivesengoro hraminenape bare {abdikencar.
Sakoja nevi lafjori hraminipe bare {abdikaja.
Taesa ka d`av ki sikavni.
-Geljan li ko stadioni?
-Nanema vakti odoleske na gjeljum.
O anava e institucijengere hraminenape bare {abdikencar. Institut za
makedonski jazik"Krste Misirkov", Skopje; Institut za folklor"Marko Cepenkov"
Skopje.
E titule sar so si: Prof. Mr. Dr. hramimpe bare {abdikencar.Sa o anava e
`urnalengere sar sosi :"Ve~er", "Dnevnik", "Nova Makedonija" hem vavera
hraminpe bare {abdikencar.
O anava e dizjengere , ra{trengere thaj e lenjengoro: Skopje, Sarjevo,
Beograd, Makedonija, Italija, Indija, Srbija, Vardar, Dunav, Morava, Sava , Drina,
Tisa , Lepenec, hramonenape bare {abdikencar. O titule sar sosi: Prof., Mr., Dr.
hraminenape bare {abdikencar
Hramisar ki tiro tefteri pravilno akala lafjorina!
Sijama sine ki plain vodno.
O Ohrid, bitola, skopje,gostivar, Strumica thaj Del~evo si em{ukar forora ki
Makedonija.
O {erutno plo{tadi ko skopje vikinipe "makedonija".
67
Oralno vakeripe thaj }eripe
Informacija
E manu{a but drom vakjerena ma{karipeste. Odova si manu{eskoro trubipe
bizo odova dali si baro ja palem tikno. O lafikeripe sikljolape nenamerno
So mora te d`anelpe ba{o keripe lafi:
-Ko kasa {aj te kerel lafi? (Phen em phral)
-Kana si trubutno te kerelpe lafi? (Kana sam lo{ale.)
-Ba{i so {aj te kera lafi? (Ba{o amalikane teme).
-Kana jekh kerela lafi, e vavera d`ene trubul te {unen ole .
-Kana neko khan~i vakjarel tumenge dikhen ole ko jakja.
Talemi : (Ve`ba)
Hramisaren jekh lafikjeripe ko tumaro tefteri.
Hramonen disavo tumaro ~erdipe ko tefteri .
Hramonen ko tumaro tefteri d`ivdipaskoro ~erdipe.
Ko hramonel em{ukar? (O lilarne-o pisatelja).
So mothovipe? ([to se opi{uva?)
O avruno izgledi e d`enegoro, e predmetengoro,e d`ivutrengoro, e kjerengoro
em sa vaver so dikhaja.
Kana si emla~o o mothovipe?
Kanaomotovolapes celosno thaj jasno?
Mothoven ba{i siklana.
Mothov thaj hramon ko tlo tefteri jekh jevedeskoro dive.
O teksti {aj te ovel hramondo ki proza sar so si: o paramisa, romanija,
drame...
O teksti {aj te ovel hramondo em ko stihija. Odova vikinipe poezija. Ko stihija
{aj te hraminenpe o gilja, o basne, o drame ...
O manu{a so hramonena poezija vikinenape poetija.
Pu~imata
So si o poetija?
68
Hramondo vakeripe
Soske valjani te prepi{inipe?
Jekh poslovica vakeri: "O manu{ sikljovela sa d`ikote si d`ivdo"
(^ovekot se u~i se dodeka e `iv).
Prepi{in ko tumaro tefteri jekh ~etivo kotar tumari ~itanka.
Diktat
So si diktat? ([to e diktat?)
I sikavni vakeri o lafija, a o ~have hraminena olen.
I sikavni vakeri i lafjori a o siklutne hraminena.
I sikavni vakeri o tekstija a o siklutne hraminena.
So si avtodiktat? ([to e avtodiktat?)
O ~have kana korkore vakerena peske o lafija thaj hraminena olen.
O ~have korkore vakerena peske o lafjori thaj hramonena olen.
O ~have sikljovena nesavi gili , a palo odova hraminen olen ko tefteri.
Soske si trubutno o diktati?
Te bi o ~have ve`binena o hramipe bizo gre{ke.
Sikljov trin gatanke ki ti godi thaj hramisar len ko tiro tefteri.
Hramin tuke jekh tikno avtodiktati.
69
E romengiri istorija thaj olengiri ~hib
D`i `vdive e romengiri istorija nane panda {ukar
sikljoverdi, ako kaj siklile la but sikavde manu{a. Agjaar so
panda {ukar na{ti te d`anel pe o iklibe e Romengoro, soske
o Roma `ivinena ko but phuvja ki Evropa, a ko ponevo vakti
`ivinena ki Amerika.
O bid`anipe avel avera da rigatar, so e romen dine but alava
o manu{a ma{kar kolende on `ivinen. Ko Balkansko
ekva{d`aziri sar da ko aver evropakere phuvja e romen dine
pes alav Egjupci ja palem Cigani. O alav Gjupci andi sikliba
gndinenas pes kaj o Roma si kotar o Egipet. Odova alav o
Roma korkore on dingje peske, te garaven pe tari inkvizicija,
savi uli d`andi pe paldipasa e romenge. Disave khangira
d`angle e romen sar benga, sar manu{a kola ingalena
bila~ipe thaj bibaxt, manu{a ko ~oren.
O alav Cigani , save alavesa pobut ~hingaren e romen ki
Evropa thaj ke vaver phuvja, avel taro alav ^andra.
70
Savo alav ingalen o manu{a ki Indija, ko Ka{mir, a save
manu{engiri ~hib si jekh ka jekh pa{e e romengere ~hibjaja
ani Evropa.
Tergjol aver da hipoteza, kaj o Roma si vaviloncija,
armandine te phiren ki dunja, pal o peravipe e dizjakoro
Vavilon.
Ki Francija dine o alav Bohemi. Gndinenlpe kaj lile o
alav Bohemi adalestar so nakhle tari ~ehoslova~ka, savi
phuv si phend`arutni thaj telal o alav Bohemija. Avindos tari
~ehoslovakija (Bohemija) on ingard`e pesa lila, kaj si tari
Bohemija.
Avdive d`anelpe kaj o Roma ale tari Indija. I embari
romani migracija uli ko de{to zamani ola avena kotar i Indija
( taro Pamir). O Roma mukle phi purani kuna Indija thaj
nakle ko aver phuvja soske sine but ~ore thaj sine paldime
taro vaver varvarengere manu{a. Ko de{to zamani (veko) e
manu{engoro ki Indija ulo but pharo. But pareste `ivinena
sine o gavutne. O dinastajalo thagaripe Gupta ~hinadilo.
Akaja situacia dod`akergja la o afganistaneskoro sultani
Mahmud gaznevid (988-1030), kova eftavarde{ drom pe
askerenca ~orgja thaj targja e indijakere gava thaj dizja. Vov
ingjarda pesa an dasipe bari kupa indusoren. Agjaar o
gaznevid lilja telo po tagaripe baro kotor kotar i Indija. Ko
akava vakti ko than dasikane sistemoske nakhavel o
feudalno sistemo. Ko akava vakti i Utarali Indija bari kupa
manu{a na{en karik Dak{imali Indija. O Roma kola so
`ivinena ko Pend`ap ando ~oripe thaj rgja ko agor ko de{to
zamani (veko) lele te d`an ko nekobore dromende karik ki
Evropa, rodindoj po la~o vestipe.
O Roma na mukle pi phuv jekhvarestar thaj na ale
agjaar sigate ki Evropa, on tergjovena nesave thanende xari
vakti, a nesave thanende ber[encar- azijakere phuvende.
Akava ikljovibe tari Indija sine ko etape. D`anel pe kaj
jekh bari kupa Roma iklile tari Indija thaj nakle te `ivinen ki
Persija, provincijate Luristan, a o Roma ko be{en ote
vakeren peske "Luri".
Adale romengoro nakhibe tari Indija ko Luristan sine but
ko phurano vakti (pan~to zamani anglal amari era).
71
O Roma kola iklile tari Indija ko agor taro de{to zamani
nakle ko kupa ando azijakere phuvja: Iran, Irak, Sirija,
Ermenija thaj Khoranipe (Turcija).
Ko Balkansko ekva{d`aziri o Roma ale taro Pa{utno
istok, a e vaktesa ~hordile pes ko sa aver evropake phuvja.
O Roma na terdile bare vaktesa ko jekh than, lengoro drom
sine karik Evropa.
Nesave gele ki Afrika, Afganistan, Turkemnistan thaj
vavare phuvende. Avdive isi Roma ki Amerika thaj ki
Avstralija. Ko de{u{tarto zamani o roma nakle ki Gr~ka
(neasave olendar ote da terdile), Bugarija, Srbija ,
Makedonija, Albanija, Romanija. Avdive najbut Roma isi ko
Balkani, a ki sasti Evropa isi trujal 15 milionja Roma.
72
O romano folklori
O romano folklori si but barvalo. But si pend`arde o romane gilja ko
sumnal. Em o Roma em o gad`e mangena te {unen romane gilja.
Isi but romane gilja ki romani ~hib. E romane gilen isi but la~hi
melodija. But romane giljen isi emocionalno , dinami~no thaj
nostalgi~no karakteri. Em pend`arde gilavutne romane gilenge si :
Esma Red`epova, [aban Bajramovi} , Erd`an, D`emalj, ^ita, Ahmet
, Zvonko Demirovi} em vavera.
Ko romane bijava em but si zastupime akala muzikake instrumentija
kolende ba{alena o Roma: harmonika, saksafoni, grnata, gitara,
truba, gimbi{i, tarabuka, violina, davuli, zurle thaj barabani.
73
Romane horja thaj tancija
Ki Makedonija e romen isi romane horja thaj kjeliba. But phend`arde
romane horja si akala: Topaansko , E baboskoro, Telo va, E
sasujakoro, E borjakoro em but vavera.
Romane tradicije thaj rituajla
Em phurane romane bare dive ke gad`ikane Roma thaj cikno delo
katar e xoraxane roma si: Bo`i~i(Kre~uno), Vasilica, Gjurgjevdano
(Erdelezi), Veligdano, Sv. Atanas (Upa{ o iven), a e muslimansko
Roma keren o Bajramo, Ramazano thaj Maatemi.
Phurane romane profesije
Jekh kotar o empurane romane zanatija si o kova~ko zanaeti. Palo
leste avela o D`mbazluko- arakiba thaj bikiba grasten, o ba{avne
(muzikantija), o amald`ije, kondurad`ije, ~ista~ija menijengere,
metlarja, kerpi~arja, izmekjarja em vavera.
74
Kova~ija
Ko li agjaar khuvela,
Tupa- tapa, tapa-tupa?
O kova~ija o terne kovinena:
Cop-cop, cop,
Lop-lop, lop!
Ko li agjaar khuvela,
O ~ekani zoraleste marela,
Jakh frdela thaj phagjarela,
Plek- plek, plek
Zvek-zvek, zvek!
Oton @upan~i~
So kerd`a ko tumaro kjer o zanaet~ija.
Prepi{in ki tumari tetratka o dujto kotar kotar akaja stihotvorba.
75
Romani ximna
D`elem, d`elem
D`elem, d`elem lungone dromencar,
Maladilem bahtale Romencar,
D`elem, d`elem lungone dromencar,
Maladilem bahtale Romencar.
A-aj, Romalen, a-aj ~avalen,
A-aj, Romalen, a-aj ~avalen.
Ala voliv lake kale jakha,
Kale jakha sar duj kale drakha.
Ala voliv lake kale jakha,
Kale jakha sar duj kale drakha.
A-aj, Romalen, a-aj ~avalen,
A-aj, Romalen, a-aj ~avalen.
^indem lake ,lolo dikhlo Tursko,
Kaj voliv la a~hel latar pusto.
^indem lake ,lolo dikhlo Tursko,
Kaj voliv la a~hel latar pusto.
A-aj, Romalen, a-aj ~avalen,
A-aj, Romalen, a-aj ~avalen.
76
��������������� ��� ���������������������������������������������������� �!"��!�!�#������������������ ��� ���������$�������
CIP – K����������� �� � ������� ��������� � ������������� ���������� “��. ������� ��������”, ����� 373.3.016:811.214.58(075.2) PETROVSKI, Trajko Romani �hib thaj kultura bašo V klasi / Trajko Petrovski, Miranda Ramova ; [ilustratori Nikola Petrov]. - ����� : ������������ �� ����������� � �� �� �� ��� ����� ���������, 2010. - 77 ���. : �� ���. ; 30 �� ISBN 978-608-226-188-1 1.Ramova, Miranda [�����] COBISS.MK-ID 84322058
�������%���� ��� ������������������������������������
����%�&�'$��(�� �������)�������
�� ��%��!!
Lektura thaj korektura: Prof. Lejla Salijeva
Ilustratori : Nikola Petrov
Recenzentija:
D-r Bone Veli~kovski
Prof. Vasvije Ja{arovska
Prof. Sevd`an Sulejmanovski
D-r Trajko Petrovski Miranda Ramova
