(Robert Balen) Muhammad Yunus (Igor Napast) Socialno...
1
4 [email protected] V ŽARIŠČU ponedeljek, 28. maja 2012 Borut Pahor, predsednik SD in prejšnji slovenski premier, v intervjuju v hrva- škem Jutarnjem listu: "Pred kakšnim dnevom sem se slišal po telefonu s kolegico Kosorjevo kot z osebno pri- jateljico. Ni moja politična zavezni- ca v smislu pripadnosti sorodnim političnim opcijam, kakor je kolega Zoran Milanović, in tudi z njim se seveda rad slišim po telefonu. Brez ovinkarjenja moram povedati, da je kolegica Kosorjeva postala tudi moja prijateljica. Seveda ne inti- mna, toda prijateljica. Pokazala je določene značilnosti, ki so me nav- dušile, in ne glede na to, kako se bo razvijala njena profesionalna pot, ji želim vse najboljše. Kolega Mila- nović je tudi moj prijatelj, ne samo osebni, tudi politični. Želim mu, da se skozi krizo, zlasti gospodarsko in socialno, prebije čim bolj uspešno. kadarkoli se pogovarjava, kako se pravzaprav soočiti s tem, mu po- skušam ponuditi svoje izkušnje, da morda ne bi ponovil napak, ki sem jih jaz naredil." (va) Rekli so Prijatelji Ugibalo se je, ali se bo zgodilo še maja, in se je: v soboto opoldne je papežev diplomat v Sloveniji, apostolski nuncij Juliusz Janusz, v Kopru sporočil odlo- čitev Benedikta XVI., da koprsko ško- fijo po novem vodi zadnjih dvanajst let pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Na ško- fovskem sedežu je Primorec, letnik 1947, strokovnjak za Sveto pismo, za- menjal Metoda Piriha, ki je koprsko škofijo vodil dobrega četrt stoletja, zdaj pa je dosegel upokojitveno mejo. Blag, dobrohoten, plemenit človek, ki zna navdušiti, je novega koprskega or- dinarija opisal Pirih, in verniki bi to brez težav podpisali. Škof Bizjak zače- nja s humorjem: "Kajti humor je, tako pravijo, najboljše zdravilo proti tego- bam sodobnega sveta." (va) Jurij Bizjak vodi škofijo v Kopru Jurij Bizjak (Robert Balen) VOX POPULI Bi dali 250 evrov za vstopnico na finale Eurosonga? Vas motijo prireditve v spomin na nekdanji dan mladosti? Število glasov: 757 Ne Da 68 % 32 % www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Da Ne Socialno podjetništvo - izziv ZORA KUŽET Obnovljena kmetija na Goričkem, kjer nabirajo zdravo hrano, Dobrovita plus, ki se ukvarja s čiščenjem, urejanjem okolice in podobnim, pa projekti, ki ponujajo uporabne kosovne odpad- ke, projekt Iz koša, Gostilna dela, To- varna dela, projekt Stara roba - nova raba, ki ga izvaja društvo Kralji ulice ... V vseh teh so našli priložnost za zapo- slitev posamezniki iz tako imenova- nih ranljivih skupin, težko zaposljivi, bivši kaznjenci, invalidi, migranti, be- gunci, vključeni v programe integraci- je, brezdomci, tudi mlajši od 25 let in starejši od 55 let. V njih so prav tako delavci, ki imajo sicer nizko izobrazbo, a tudi ročne spretnosti in znajo delati. Večina jih je ostala brez dela, nekate- ri tudi zato, ker so izgubili dotedanjo zaposlitev. Vendar je priložnosti za opravljanje družbenokoristnih dejav- nosti, kot so socialno varstvo, orga- niziranje mladinskega dela, ekološka proizvodnja hrane, socialni turizem, pravična trgovina in podobno, kar naj bi sodilo v socialno podjetništvo, pri nas še vedno zelo malo. Čeprav je bil zakon o socialnem podjetništvu sprejet že pred več kot letom dni, se zdi, da so aktivnosti države na tem področju zaspale. Od takrat se praktično ni zgodilo nič, pravi Tomaž Stritar, direktor Zavoda socialni inkubator. Ker v Sloveniji ni še strategije in podzakonskih aktov, ki bi omogočali registracijo, socialnih pod- jetij pri nas še ni mogoče registrirati. Pot, ki vodi k odpravljanju revščine Koliko ljudi, ki si želijo delati, a ostajajo doma v brezdelju, bi lahko delalo, če bi socialnemu podjetništvu posvečali po- dobno skrb kot nekatere druge države, lahko samo ugibamo. Številne medna- rodne raziskave potrjujejo, da pomeni socialno podjetništvo (invalidska pod- jetja, zadruge in zaposlitveni centri) pomemben instrument za ustvarjanje delovnih mest in zaposlovanja. Veliki socialni podjetniki so tudi nekdanji klasični podjetniki – na primer Bill Gates, Oprah Winfrey in Jamie Oliver . Spomnimo še na velikega zagovornika socialnega podjetništva, Nobelovega nagrajenca za mir Mu- hammada Yunusa, ki je fasciniral svet z zamislijo o mikrokreditih, nedavno je obiskal Maribor v družbi dalajlame. Ob tej priložnosti so dr. Muhammad Yunus, prof dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru, in Tadej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva, slavnostno podpisali pismo o nameri o medseboj- nem sodelovanju med Yunus centrom – Grameen Bank Bhaban, Univerzo v Mariboru in Slovenskim forumom so- cialnega podjetništva, katerega rezul- tat bo ustanovitev Yunusovega centra za socialno podjetništvo prav na Uni- verzi v Mariboru. Ustanovil je banko Grameen, ki tistim, ki nimajo nič, omogoča najem majhnih posojil, ne da bi zahtevala garancijo ali preverjala kreditno spo- sobnost, pogodba se sklene zgolj s sti- skom rok. Od svojega odprtja je banka dodelila posojila v skupnem znesku šest milijard dolarjev, stopnja povra- čila je 98,6-odstotna, banka posluje z dobičkom in zadnja leta omogoča po- sojila tudi beračem, mnogim od njih ni treba več beračiti. V okviru skupine Grameen zdaj deluje že več razvojnih socialnih projektov oziroma podjetij na različnih področjih, Yunus pa je prepričan, da je socialno podjetništvo prava pot pri odpravljanju revščine. A kaj je pravzaprav sploh social- no podjetništvo, z enotno definicijo ni mogoče opredeliti. "Besedna zveza socialno podjetništvo je strašno po- nesrečena. Takoj asocira na reveže in miloščino. Je pa ta oblika podje- tništva daleč od tega," pravi Stritar. Zdenka Kovač, predsednica strokov- nega sveta Foruma za socialno podje- tništvo, predavateljica in raziskovalka, je razložila: "Ljudje tega pojma resnič- no ne poznajo. Klasično neoliberalno podjetništvo je usmerjeno predvsem k visokim dobičkom, socialno pa je na- ravnano k reševanju okoljskih in so- cialnih problemov in mu dobiček ni osnovni cilj. Seveda mora kot vsako podjetništvo ustvarjati tudi dobiček, a bolj zato, da lahko reinvestira, da se kasneje lahko širi, da se tako lahko in- vestira v razvoj veščin ljudi." Socialna ekonomija je nezaupni- ca "čistemu kapitalizmu", meni stro- kovni sodelavec v Zvezi svobodnih sindikatov Goran Lukič. Povezuje lo- kalne skupnosti med seboj, poudarja pa načelo "Misli globalno, deluj lokal- no", je pojasnil. "Pa vendar, besede gor ali dol. So- cialno podjetništvo imamo in to je super. Pri tej obliki podjetništva gre za reševanje aktualnih družbenih proble- mov na podjetniški način. V ospredju je človek, delavec in rešitev nekega problema, ne pa dobiček. Po mojem mnenju mora vsako socialno podjetje nujno vsebovati dve sestavini," razla- ga Stritar. "Najprej: vse, ampak resnič- no vse dobičke, ki v podjetju nastanejo, mora lastnik podjetja vlagati nazaj v podjetje. V širitev in posodabljanje. Če dobiček deli, ga mora deliti med vse za- poslene v podjetju in ne samo med la- stnike. Tu se skriva ključna varovalka, ki nas bo obvarovala pred ponovitvi- jo krize, v kateri smo danes. In drugo, podjetniška ideja, na kateri je zgraje- no podjetje, mora biti družbenokori- stna. Prerez stanja na tem področju v Sloveniji nam pokaže, da se dobro raz- vijamo. Trenutno je v pogonu pribli- žno deset socialnih podjetij. Delujejo predvsem na področju ponovne upo- rabe (tekstila, pohištva ipd.), pridelave hrane, ohranjanja kulturne dediščine in podobno. Zanimiva podjetniška ideja s področja gostinstva se razvija v Ajdovščini. Veliko je pobud, pred- vsem na področju pridelave hrane, ki se bodo vsak čas formalizirale v podje- tja. Junija pa bo pričelo delo približno petnajst novih socialnopodjetniških projektov, ki jih bo financiralo mini- strstvo za delo, družino in socialne zadeve preko Evropskega socialnega sklada. Intenzivno se je pričelo razvi- jati tudi podporno okolje, ki pomaga bodočim socialnim podjetnikom pri prvih korakih v svet podjetništva. Vsi krvavo potrebujemo začetne investi- cije, kredite, garancije in podobno. Po- dročje financiranja socialnih podjetij ostaja trd oreh in izjemen izziv." In kako je sploh z denarjem? Ministrstvo za delo, družino in soci- alne zadeve je pred časom pripravilo razpis, ki naj bi spodbudil nastajanje projektov socialnega vključevanja težko zaposljivih ljudi, pa tudi pilo- tnih projektov socialnega podjetni- štva. V ministrstvu pojasnjujejo, da bodo letos in v letih do 2015 za pro- jekte socialnega podjetništva name- nili nepovratna sredstva, 4,5 milijona evrov, za posamezni projekt bodo na- menili največ 300 tisoč evrov. A ka- korkoli obrnemo, je denarja premalo, ocenjujejo analitiki. Kovačeva pravi: "Če naj socialno podjetništvo resnično zaživi, čaka vlado najprej veliko dela z ustvarja- njem pogojev za delovanje teh pod- jetij, vse nas pa temeljit razmislek, kako trenutne prelomne krizne raz- mere obrniti v prid razvoja in družbe- nega preživetja človeštva. Stritar: "Vsi čakamo formiranje novega sveta vlade za socialno podjetništvo in strategijo razvoja socialnega podjetništva do leta 2015. Sprejeti je treba še kup pod- zakonskih aktov, da bo lahko zakon zaživel. Pa vendar se nič ne zgodi. Še dobro, da so se ljudje naveličali čakati in da kljub vsemu delajo. Človeška ino- vativnost se ne meni za državno biro- kratsko kolesje. Delamo. Potrebujemo ozaveščene kupce, ki vedo, kam pri- spevajo, če kupijo od socialnega pod- jetja," pravi Tomaž Stritar. Slovenija ima odprto pomembno zaposlovalno nišo, a ji (še) ne posveča dovolj pozornosti Kupce zanima le cena GORAN FORBICI, DIREKTOR CENTRA NEVLADNIH ORGANIZACIJ (CNVOS) "V zadnjih letih je v Sloveniji znotraj nevladnih organizacij zaživela vrsta dobrih zgledov. Ukvarjajo se z go- stinstvom, ekološko pridelavo hrane, modo, s turizmom, peko kruha in peciva ter podobnim. V Ljubljani od lani deluje lokal Gostilna dela, ki za- posluje mlade brez izobrazbe. Še en zanimiv primer je Zavod za dostopni turizem Premiki, ki je celo prejel na- grado Združenih narodov za inova- tivnost v turizmu. Gre za neprofitno turistično agencijo, ki se je specia- lizirala za turistične aranžmaje za invalide, ljudi s posebnimi potreba- mi, starejše in njihove svojce, hkrati pa tudi načrtno zaposluje invalide. Minuli teden so organizirali prilago- jen ogled mariborske Evropske pre- stolnice kulture. Takšnih dobrih primerov je še precej. Skoraj vsi pa se spopadajo tudi s težavami. Ena večjih je nera- zumevanje okolja. V Premikih pogo- sto opozarjajo, da kupcev ne zanima družbena odgovornost, edino merilo jim je cena. Tudi gospodarstvo ne kaže vedno razumevanja, turistični sektor v invalidih noče prepoznati tržne pri- ložnosti, zato ne vlaga v prilagojeno infrastrukturo. Socialnim podjetjem niso naklonjene niti banke, dobiti kredit je prava umetnost, pa čeprav iz- kušnje tujih bank kažejo, da so precej zanesljivejši kreditojemalci kot običaj- na podjetja. Ne nazadnje tudi država za razvoj socialnega podjetništva doslej ni na- redila posebno veliko. Na obljublje- no strategijo še čakamo, prav tako na druge pospeševalne ukrepe - davčne olajšave, kreditne sheme, nepovratna zagonska sredstva. S takšnim caplja- njem se bomo težko približali razvitim državam, kjer socialna podjetja zapo- slujejo po pet in več odstotkov delov- no aktivnih, kar je vsaj desetkrat več kot pri nas. A ne smemo spregledati, da lahko k uspehu socialnih podjetij precej pripo- more tudi vsak izmed nas. Preprosto tako, da uporabljamo in kupujemo nji- hove proizvode in storitve. Zaposleni v našem zavodu hodimo na kosila in naročamo catering v Gostilni dela, le- talske karte za službena potovanja pa kupujemo pri Premikih. S takšnim so- lidarnostnim nakupovanjem pri soci- alnih podjetjih, kar nas dodatno nič ne stane, lahko vsakdo naredi kaj dobre- ga tudi za svoje okolje in soljudi." (zku) Gostilna dela zaposluje mlade brez izobrazbe. (Robert Balen) Muhammad Yunus (Igor Napast)
Transcript of (Robert Balen) Muhammad Yunus (Igor Napast) Socialno...
4 [email protected] VŽARIŠČU ponedeljek, 28. maja 2012
Borut Pahor, predsednik SD in prejšnji slovenski premier, v intervjuju v hrva-škem Jutarnjem listu: "Pred kakšnim dnevom sem se slišal po telefonu s kolegico Kosorjevo kot z osebno pri-jateljico. Ni moja politična zavezni-ca v smislu pripadnosti sorodnim političnim opcijam, kakor je kolega Zoran Milanović, in tudi z njim se seveda rad slišim po telefonu. Brez ovinkarjenja moram povedati, da je kolegica Kosorjeva postala tudi moja prijateljica. Seveda ne inti-mna, toda prijateljica. Pokazala je določene značilnosti, ki so me nav-dušile, in ne glede na to, kako se bo razvijala njena profesionalna pot, ji želim vse najboljše. Kolega Mila-nović je tudi moj prijatelj, ne samo osebni, tudi politični. Želim mu, da se skozi krizo, zlasti gospodarsko in socialno, prebije čim bolj uspešno. kadarkoli se pogovarjava, kako se pravzaprav soočiti s tem, mu po-skušam ponuditi svoje izkušnje, da morda ne bi ponovil napak, ki sem jih jaz naredil." (va)
Rekli so
Prijatelji
Ugibalo se je, ali se bo zgodilo še maja, in se je: v soboto opoldne je papežev diplomat v Sloveniji, apostolski nuncij Juliusz Janusz, v Kopru sporočil odlo-čitev Benedikta XVI., da koprsko ško-fijo po novem vodi zadnjih dvanajst let pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Na ško-fovskem sedežu je Primorec, letnik 1947, strokovnjak za Sveto pismo, za-menjal Metoda Piriha, ki je koprsko škofijo vodil dobrega četrt stoletja, zdaj pa je dosegel upokojitveno mejo. Blag, dobrohoten, plemenit človek, ki zna navdušiti, je novega koprskega or-dinarija opisal Pirih, in verniki bi to brez težav podpisali. Škof Bizjak zače-nja s humorjem: "Kajti humor je, tako pravijo, najboljše zdravilo proti tego-bam sodobnega sveta." (va)
Jurij Bizjak vodi škofijo v Kopru
Jurij Bizjak (Robert Balen)
VOX PO PU LI
Bi dali 250 evrov za vstopnico na finale
Eurosonga?
Vas motijo prireditve v spomin na nekdanji
dan mladosti?
Šte vi lo gla sov: 757
NeDa68 %32 %
www.vecer.com
Od go vor na prejš nje vpra ša nje
Da Ne
Socialno podjetništvo - izziv
ZORA KUŽET
Obnovljena kmetija na Goričkem, kjer nabirajo zdravo hrano, Dobrovita plus, ki se ukvarja s čiščenjem, urejanjem okolice in podobnim, pa projekti, ki ponujajo uporabne kosovne odpad-ke, projekt Iz koša, Gostilna dela, To-varna dela, projekt Stara roba - nova raba, ki ga izvaja društvo Kralji ulice ... V vseh teh so našli priložnost za zapo-slitev posamezniki iz tako imenova-nih ranljivih skupin, težko zaposljivi, bivši kaznjenci, invalidi, migranti, be-gunci, vključeni v programe integraci-je, brezdomci, tudi mlajši od 25 let in starejši od 55 let. V njih so prav tako delavci, ki imajo sicer nizko izobrazbo, a tudi ročne spretnosti in znajo delati. Večina jih je ostala brez dela, nekate-ri tudi zato, ker so izgubili dotedanjo zaposlitev. Vendar je priložnosti za opravljanje družbenokoristnih dejav-nosti, kot so socialno varstvo, orga-niziranje mladinskega dela, ekološka proizvodnja hrane, socialni turizem, pravična trgovina in podobno, kar naj bi sodilo v socialno podjetništvo, pri nas še vedno zelo malo.
Čeprav je bil zakon o socialnem podjetništvu sprejet že pred več kot letom dni, se zdi, da so aktivnosti države na tem področju zaspale. Od takrat se praktično ni zgodilo nič, pravi Tomaž Stritar, direktor Zavoda socialni inkubator. Ker v Sloveniji ni še strategije in podzakonskih aktov, ki bi omogočali registracijo, socialnih pod-jetij pri nas še ni mogoče registrirati.
Pot, ki vodi k odpravljanju revščineKoliko ljudi, ki si želijo delati, a ostajajo doma v brezdelju, bi lahko delalo, če bi socialnemu podjetništvu posvečali po-
dobno skrb kot nekatere druge države, lahko samo ugibamo. Številne medna-rodne raziskave potrjujejo, da pomeni socialno podjetništvo (invalidska pod-jetja, zadruge in zaposlitveni centri) pomemben instrument za ustvarjanje delovnih mest in zaposlovanja.
Veliki socialni podjetniki so tudi nekdanji klasični podjetniki – na primer Bill Gates, Oprah Winfrey in Jamie Oliver. Spomnimo še na velikega zagovornika socialnega podjetništva, Nobelovega nagrajenca za mir Mu-hammada Yunusa, ki je fasciniral svet z zamislijo o mikrokreditih, nedavno je obiskal Maribor v družbi dalajlame. Ob tej priložnosti so dr. Muhammad Yunus, prof dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru, in Tadej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva, slavnostno podpisali pismo o nameri o medseboj-nem sodelovanju med Yunus centrom – Grameen Bank Bhaban, Univerzo v Mariboru in Slovenskim forumom so-cialnega podjetništva, katerega rezul-tat bo ustanovitev Yunusovega centra za socialno podjetništvo prav na Uni-verzi v Mariboru.
Ustanovil je banko Grameen, ki tistim, ki nimajo nič, omogoča najem majhnih posojil, ne da bi zahtevala garancijo ali preverjala kreditno spo-sobnost, pogodba se sklene zgolj s sti-skom rok. Od svojega odprtja je banka dodelila posojila v skupnem znesku šest milijard dolarjev, stopnja povra-čila je 98,6-odstotna, banka posluje z dobičkom in zadnja leta omogoča po-sojila tudi beračem, mnogim od njih ni treba več beračiti. V okviru skupine Grameen zdaj deluje že več razvojnih socialnih projektov oziroma podjetij na različnih področjih, Yunus pa je prepričan, da je socialno podjetništvo prava pot pri odpravljanju revščine.
A kaj je pravzaprav sploh social-no podjetništvo, z enotno definicijo ni mogoče opredeliti. "Besedna zveza socialno podjetništvo je strašno po-nesrečena. Takoj asocira na reveže in miloščino. Je pa ta oblika podje-
tništva daleč od tega," pravi Stritar. Zdenka Kovač, predsednica strokov-nega sveta Foruma za socialno podje-tništvo, predavateljica in raziskovalka, je razložila: "Ljudje tega pojma resnič-no ne poznajo. Klasično neoliberalno podjetništvo je usmerjeno predvsem k visokim dobičkom, socialno pa je na-ravnano k reševanju okoljskih in so-cialnih problemov in mu dobiček ni osnovni cilj. Seveda mora kot vsako podjetništvo ustvarjati tudi dobiček, a bolj zato, da lahko reinvestira, da se kasneje lahko širi, da se tako lahko in-vestira v razvoj veščin ljudi."
Socialna ekonomija je nezaupni-ca "čistemu kapitalizmu", meni stro-kovni sodelavec v Zvezi svobodnih sindikatov Goran Lukič. Povezuje lo-kalne skupnosti med seboj, poudarja pa načelo "Misli globalno, deluj lokal-no", je pojasnil.
"Pa vendar, besede gor ali dol. So-cialno podjetništvo imamo in to je super. Pri tej obliki podjetništva gre za reševanje aktualnih družbenih proble-mov na podjetniški način. V ospredju je človek, delavec in rešitev nekega problema, ne pa dobiček. Po mojem mnenju mora vsako socialno podjetje nujno vsebovati dve sestavini," razla-ga Stritar. "Najprej: vse, ampak resnič-no vse dobičke, ki v podjetju nastanejo, mora lastnik podjetja vlagati nazaj v podjetje. V širitev in posodabljanje. Če dobiček deli, ga mora deliti med vse za-poslene v podjetju in ne samo med la-stnike. Tu se skriva ključna varovalka, ki nas bo obvarovala pred ponovitvi-jo krize, v kateri smo danes. In drugo, podjetniška ideja, na kateri je zgraje-no podjetje, mora biti družbenokori-stna. Prerez stanja na tem področju v Sloveniji nam pokaže, da se dobro raz-vijamo. Trenutno je v pogonu pribli-žno deset socialnih podjetij. Delujejo predvsem na področju ponovne upo-rabe (tekstila, pohištva ipd.), pridelave hrane, ohranjanja kulturne dediščine in podobno. Zanimiva podjetniška ideja s področja gostinstva se razvija v Ajdovščini. Veliko je pobud, pred-
vsem na področju pridelave hrane, ki se bodo vsak čas formalizirale v podje-tja. Junija pa bo pričelo delo približno petnajst novih socialnopodjetniških projektov, ki jih bo financiralo mini-strstvo za delo, družino in socialne zadeve preko Evropskega socialnega sklada. Intenzivno se je pričelo razvi-jati tudi podporno okolje, ki pomaga bodočim socialnim podjetnikom pri prvih korakih v svet podjetništva. Vsi krvavo potrebujemo začetne investi-cije, kredite, garancije in podobno. Po-dročje financiranja socialnih podjetij ostaja trd oreh in izjemen izziv."
In kako je sploh z denarjem? Ministrstvo za delo, družino in soci-alne zadeve je pred časom pripravilo razpis, ki naj bi spodbudil nastajanje projektov socialnega vključevanja težko zaposljivih ljudi, pa tudi pilo-tnih projektov socialnega podjetni-štva. V ministrstvu pojasnjujejo, da bodo letos in v letih do 2015 za pro-jekte socialnega podjetništva name-nili nepovratna sredstva, 4,5 milijona evrov, za posamezni projekt bodo na-menili največ 300 tisoč evrov. A ka-korkoli obrnemo, je denarja premalo, ocenjujejo analitiki.
Kovačeva pravi: "Če naj socialno podjetništvo resnično zaživi, čaka vlado najprej veliko dela z ustvarja-njem pogojev za delovanje teh pod-jetij, vse nas pa temeljit razmislek, kako trenutne prelomne krizne raz-mere obrniti v prid razvoja in družbe-nega preživetja človeštva. Stritar: "Vsi čakamo formiranje novega sveta vlade za socialno podjetništvo in strategijo razvoja socialnega podjetništva do leta 2015. Sprejeti je treba še kup pod-zakonskih aktov, da bo lahko zakon zaživel. Pa vendar se nič ne zgodi. Še dobro, da so se ljudje naveličali čakati in da kljub vsemu delajo. Človeška ino-vativnost se ne meni za državno biro-kratsko kolesje. Delamo. Potrebujemo ozaveščene kupce, ki vedo, kam pri-spevajo, če kupijo od socialnega pod-jetja," pravi Tomaž Stritar.
Slovenija ima odprto pomembno zaposlovalno nišo, a ji (še) ne posveča dovolj pozornosti
Kupce zanima le cena
GORAN FORBICI, DIREKTOR CENTRA NEVLADNIH ORGANIZACIJ (CNVOS)
"V zadnjih letih je v Sloveniji znotraj nevladnih organizacij zaživela vrsta dobrih zgledov. Ukvarjajo se z go-stinstvom, ekološko pridelavo hrane,
modo, s turizmom, peko kruha in peciva ter podobnim. V Ljubljani od lani deluje lokal Gostilna dela, ki za-posluje mlade brez izobrazbe. Še en zanimiv primer je Zavod za dostopni turizem Premiki, ki je celo prejel na-grado Združenih narodov za inova-tivnost v turizmu. Gre za neprofitno turistično agencijo, ki se je specia-lizirala za turistične aranžmaje za invalide, ljudi s posebnimi potreba-mi, starejše in njihove svojce, hkrati pa tudi načrtno zaposluje invalide. Minuli teden so organizirali prilago-jen ogled mariborske Evropske pre-stolnice kulture.
Takšnih dobrih primerov je še precej. Skoraj vsi pa se spopadajo tudi s težavami. Ena večjih je nera-
zumevanje okolja. V Premikih pogo-sto opozarjajo, da kupcev ne zanima družbena odgovornost, edino merilo jim je cena. Tudi gospodarstvo ne kaže vedno razumevanja, turistični sektor v invalidih noče prepoznati tržne pri-ložnosti, zato ne vlaga v prilagojeno infrastrukturo. Socialnim podjetjem niso naklonjene niti banke, dobiti kredit je prava umetnost, pa čeprav iz-kušnje tujih bank kažejo, da so precej zanesljivejši kreditojemalci kot običaj-na podjetja.
Ne nazadnje tudi država za razvoj socialnega podjetništva doslej ni na-redila posebno veliko. Na obljublje-no strategijo še čakamo, prav tako na druge pospeševalne ukrepe - davčne olajšave, kreditne sheme, nepovratna
zagonska sredstva. S takšnim caplja-njem se bomo težko približali razvitim državam, kjer socialna podjetja zapo-slujejo po pet in več odstotkov delov-no aktivnih, kar je vsaj desetkrat več kot pri nas.
A ne smemo spregledati, da lahko k uspehu socialnih podjetij precej pripo-more tudi vsak izmed nas. Preprosto tako, da uporabljamo in kupujemo nji-hove proizvode in storitve. Zaposleni v našem zavodu hodimo na kosila in naročamo catering v Gostilni dela, le-talske karte za službena potovanja pa kupujemo pri Premikih. S takšnim so-lidarnostnim nakupovanjem pri soci-alnih podjetjih, kar nas dodatno nič ne stane, lahko vsakdo naredi kaj dobre-ga tudi za svoje okolje in soljudi." (zku)
Gostilna dela zaposluje mlade brez izobrazbe. (Robert Balen) Muhammad Yunus (Igor Napast)
