revija za spoznavanje in ohranjanje narave od 4 do 12 letSEPT

EMBE

R 201

3

brezplacni izvod | letnik 4, tevilka 3

14

Revija Modri Jan Brezplana revija Letnik 4, tevilka 3 Na leto izidejo 4 tevilke Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Urednitvo: Petja Rijavec, Majna ilih, Minka Mehoni Strokovno svetovanje: Tadeja Sitar Besedila: Darja tukelj, Minka Mehoni, Bojana Monik Oblikovanje in likovno-tehnino urejanje: Lea ivi Oblikovanje naslovnice: Boris Kralj Lektura: Melita Sili Naslov urednitva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Produkcija: AV studio d.o.o. Vodja produkcije: Minka Mehoni Tiskana naklada: 16.500 izvodov Tisk: Ednas print d.o.o. Spletna stran: www.modri-jan.si Na revijo se lahko naroite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si Rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne vraamo avtorjem. Urednitvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modra-energija.si in vseh drugih materialih, ki jih pripravlja Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja urednitva.

Revija je natisnjena na papirju, ki je PEFC certificiran.* *PEFC Programme for the Endorsement of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).

Pozdravljeni prijatelji, pozdravljena jesen!

Tako rad imam jesen! Vse okrog mene je tako barvito in ivahno. Prav vsak dan se odpravim na sprehod v pisani gozd. Pa ti? In sadje! Sem ti e povedal, da obo-ujem domae sadje? Jabolka, hruke, slive, grozdje mmmm, jesen je bogata s sadjem. Sprehodiva se skozi vinograd! Poglejva, kdo ivi v njem, kako raste trta, kakni so slovenski obiaji v povezavi z vinogradom in pokukajva e onkraj naih meja, v Argentino.

Naslednja tevilka revije izide 4. 12. 2013, do takrat pa mi pridno pii, sodeluj v na-gradnih igrah in obii mojo klepetalnico na www.modri-jan.si.

Vinograd 4Obdelava vinograda 6Klopotec 8MHE Cerak 10

Zidanica 12Prva pomo 14

Trta 16Pikapolonica 18Grozdje 20

Vinar 22Stara trta 24Mednarodni ekovinograd 25Argentina 26

Strip 28Pesem Jutro v vinogradu 29Trgatev 30

Filip Rangus 32Romana Krajnan 34

KazaloNagradna pobarvanka 36Najdi razlike 37Urnik Modri Jan 38Nagradna igra 39Grozdna nabodala 40Modri kviz 42Poitnika zgodbica 43Pisma za Modrega Jana 44Izdelaj igro Spomin 46

Modro za stare

Svetovni dan prve pomoi: 11. september 48Svetovni dan jezikov: 26. september 49

Modro za uitelje

modra enciklopedija 50Ekoprojekt 4 51

Predstavljamo Razmiljaj in ustvarjaj

Bralni koticek

Spoznaj naravo

Bodi moder

V Sloveniji in po svetu

Na obisku

4Vinograd

Na strmih pobojih, tam kjer je veliko sonca, raste vinska trta. Zemlja je bolj revna, a trti ustreza, zato se tam razprostirajo celi nasadi. To so vinogradi.

Kmetijska panoga, ki se ukvar-ja z gojenjem vinske trte, se imenuje vinogradnitvo.

Kultura vzgajanja vinske trte je stara okoli 9.000 let in se je zaela na Blinjem vzhodu.

Predstavljamo

5Dela v vinogradu potekajo vse leto, razen pozimi, ko trta poiva. Veliko truda in napora je potrebno, da se pridela grozdje, s katerim se tako radi sladkamo v jeseni. Katerega ima raje - rno ali belo?

Vinogradniki veino grozdja predelajo v vino, nekaj pa ga gre tudi za sokove, marmelade, kis in rozine. Si vedel, da so rozine v resnici posuene grozdne jagode?

Ob vinogradu pogosto stoji hram ali zidani-ca, ki je namenjena shranjevanju orodja in vina, zadnje ase pa tudi poitnikovanju. Lju-dje radi pridejo v vinograd, da si odpoijejo in dale od mestnega vrvea naberejo novo energijo.

Predstavljamo

6PoletjeMed velikimi zelenimi listi rastejo majhni grozdi. Grozdje raste takrat, ko deuje, in zori, ko sije sonce. im bolj ga greje sonce, tem bolj sladko bo.

JesenTrta je polna sonih grozdov, zato je as za trgatev. V nekaj dneh je treba obrati vse grozdje v vinogradu.

ZimaVinogradnik obree trto, kar pomeni, da s karjami odree kraje poganjke. Trta je pripravljena na zimski poitek.

PomladNa trti se odpirajo popki in razraajo poganjki, ki jih vinogradnik navee na napete ice.

Obdelava vinograda

Predstavljamo

7Modri Jan: Pridite, prijatelji! Povabljeni smo na trgatev!

Puhec: Kaj pa je to trgatev?

Sonica: To je zelo pomembno jesensko opravilo v vinogradu. Obrati je treba prav vse grozdje.

Puhec: Slii se naporno

Modri Jan: Ah, Puhec! Pozabi na napor! Trgatev je tako zanimivo opravilo, da je neko veljalo za pravi slovenski praznik. Veliko ljudi pride in vsi, odrasli in otroci, se pri tem zelo zabavajo.

Puhec: Kaj pa delajo?

Sonica: Trgai s karjami reejo grozde, brentarji jih v brentah nosijo v stiskalnico, prearji pa jih stisnejo v prei, da iz nje pritee mot.

Modri Jan: Med trgatvijo se po vinogradu razlega petje, zato je vzduje prav veselo. Po konanem delu sledi e likof s tradicionalnimi domaimi dobrotami, potico in kruhom.

Puhec: Mmmm, se mi e cedijo sline. Pa pojdimo na trgatev, da se prepriam na lastne oi.

Sonica: In roke!

Brenta Poseben ko, v katerega stresajo obrano grozdje.Prear Tisti, ki stiska pravkar obrano grozdje.Mot Sladek grozdni sok, ki pritee iz pree. Likof Zabava po konani trgatvi, kjer ne manjka dobre domae hrane, petja in plesa.

Slovarek

Obdelava vinograda

8Klopotec

V eni od prejnjih tevilk revije sva spoznala ptije strailo, ki dela red na polju. V vinogradu pa pridelek pred pticami varuje klopotec.

To je lesena naprava, ki stoji na visokem lesenem drogu sredi vinograda. Na videz je podobna mlinu na veter, saj ima tudi klopo-tec vetrnice. Veter zaganja vetrnice in tako povzroa energijo, da lah-ko naprava slui svojemu namenu proizvajanju zvokov. Kladivca udarjajo ob desko, klopotajo in odganjajo korce in vrabce, ki bi se radi posladkali z grozdjem.

Klopotec postavljajo sredi avgusta. Ko se v vinogradih zaslii njegovo prepevanje, pomeni, da je grozd-je zaelo zoreti ter da se poletje poasi poslavlja. Pospravijo ga po koncu trgatve, najpozneje do mar-tinovega. Ta obiaj je slovenska posebnost in se v naih vinoro-dnih deelah ohranja e danes.

Predstavljamo

9Predstavljamo

10

Mala hidroelektrarna Cerak, prva HE na Muri

Izkorianje hidroenergije na reki Muri sega v zaetek prejnjega stoletja, ko so v Ceraku e izkoriali mo vode za pogon delovnih strojev.

Mura ima tradicionalno najve vode spomladi in poleti, ko se v Alpah tali sneg. To je zelo ugodno za pridobivanje elektrine energi-je, zato se na Muri nahaja kar 31 hidroelektrarn. Od tega jih je 30 v Avstriji in ena, Cerak, v Sloveniji.

MHE Cerak je bila zgrajena v 30. letih 20. stoletja za potrebe industrije, leta 1955 so jo prenovi-li.

Elektrarna kanalskega tipa lahko letno proizvede 4,7 milijona kWh

Predstavljamo

1111

elektrine energije. Sestavljena je iz pregrade, kanala in strojnice. Vgrajene ima tri turbine.

MHE Cerak deluje v sklopu drube Dravske elektrarne Mari-bor od leta 2005.

Predstavljamo

12

Del vsakega vinograda je tudi zidanica. To je lesena ali zidana stavba, v kateri vinogradnik shranjuje vino in orodje, ki ga potrebuje za delo v vinogradu, v njej pa lahko tudi prespi, kadar se v vinogradu zadri pozno v no.

Zidanica

Bodi moder

13

Vinogradniki v zidanice radi povabijo prijatelje in jih pogostijo s svojim vinom in domao hrano. Ker so zidanice prav prijeten prostorek v mirnem okolju in ker ponujajo zelo lep razgled na vinograde in okolike grie, se je v zadnjem asu razvil turizem v zidanicah.

Sem te navduil za obisk zidanice? Zdaj ima odlien predlog za naslednjo poitniko destinacijo!

Bodi moder

14

Ali ve, kako pomagati, e se tvoj prijatelj pokoduje? Pomagalo ti bo znanje prve pomoi. In ne pozabi na pomo vedno poklii tudi odrasle!

Prva pomoc

Bodi moder

1515

Odrgnina ali urezninaRano razkui z milom in vodo. e je povrinska, se bo na zraku hitreje zacelila, e pa krvavi, uporabi sterilno gazo in zavoj.

! Globoke rane, ki mono krvavi, ne oskrbuj sam,

ampak to prepusti odraslim.

OpeklineOpeeno mesto dri pod mrzlo vodo najmanj 10 minut, nato pa ga prekrij s sterilno gazo ali isto kuhinjsko krpo.

! Opekline ne sme mazati s kislim

mlekom ali z maslom.

Krvavitev iz nosuPrijatelj naj glavo skloni rahlo naprej, ti pa mu na vrat poloi vreko z le-dom. Hlajenje bo povzroilo, da se ile zoijo in krvavitev bo prenehala.

! Ne tlai gaze v nos, da bi zaustavil krvavitev.

Zlom kostiZlomljeno roko previdno poloi v tri-kotno ruto, zavezano na vratu. Z dru-go ruto pritrdi roko k prsnemu kou, da se ne bo mogla premikati. Zlomlje-no nogo pa imobilizira tako, da jo obloi z blazinami.

! Ne delaj opornice iz desk, za vse bodo poskrbeli reevalci.

Zaduiteve se tvoj prijatelj zane duiti, ga pre-pogni, da se glava priblia kolenom, ter ga moneje udarjaj med lopatica-ma. Ukai mu, naj zraven kalja.

! Ne poskuaj s prsti izvlei tujka iz prijateljevih ust.

Prva pomoc

Cebelji pikS pinceto previdno odstrani elo in na oteklo mesto poloi vreko z ledom.

! e prijatelj spije ebelo, ki je padla v pijao, in ga ta pii v grlo, takoj poklii odrasle.

Nezgode z elektricnim tokomPrekini tok tako, da izvlee vtika ali izkljui elektrino napravo. Preveri, e je prijatelj pri zavesti in e diha, in takoj na pomo poklii odrasle.

! Prijatelja ne prijemaj z golimi rokami, ampak s predmeti, ki ne prevajajo elektrine energije z oblaili ali z odejo.

TEVILKA ZA NUJNO MEDICINSKO POMO

112

16

Trta

Legenda pravi, da je vinska trta prila k nam pred davnimi leti, ko je zemljo zajel vesoljni potop. Nek lovek se je reil tako, da je splezal po njej proti nebu. To je slovanskega boga Kurenta, ki mu je bila trta posveena, tako razveselilo, da mu je pomagal in ga reil. V zahvalo pa je reeni na bregovih Jadranskega morja zasadil trto.

Seveda je to samo mit, dejstvo pa je, da je trta zelo stara rastlina. V Sloveniji je bila ena prvih kulturnih rastlin in danes sta trta in njen sad zelo razirjena. Opevamo jo celo v pesmih saj ve, kako gre naa himna, kajne?

Trta je v resnici majhno drevo z velikimi zelenimi listi in znailnimi nenimi viticami.

Iz listov pripravljajo v Griji tradicionalno jed, podobno sarmi. Vitice pa so pogosto navdih za vzorke na oblekah, tapetah in e kje.

Sicer pa trto gojimo zaradi njenega sadea, grozdja. Ko grozdje dozori, ga nekaj kona na naih mizah in kasneje v elodkih.

Spoznaj naravo

17

Ali ve? Plutovinastezamakeizdelajoizlubjahrastaplutovca,ki

raste v junih deelah. Vasihsovinogradnikigrozdjetlailitako,dasogateptali. Trtajenajboljrodovitna,kojestaratiriletaalive.

Spoznaj naravo

Pikapolonica

18

Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz!

Suknjica rdea, nekaj rnih pik,res nisem velika kot sosedov bik!Toda vsak, ki me pozna,prav zares me rad ima!

Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz!

(M. Voglar)

18

Spoznaj ival

Pozna to pesmico? Govori o mali prikupni uelki z rdeimi krilci in rnimi pikami.

V resnici so lahko pikapolonice tudi rumene, ronate ali oranne barve. Njihova ivahna barva je varovalna barva, saj plenilcem sporoa, da so strupene. e si jo kakna ptica vseeno zaeli za posladek, se pikapolonica pretvarja, da je mrtva. In e tudi to ne pomaga, iz sklepov na nogah spusti tekoino, ki zelo smrdi. Fuj in fej, pa tak posladek!

Pikapolonica je zelo koristna uel-ka. Prehranjuje se z manjimi u-elkami, najraji pa pomalica listne ui. Odrasla pikapolonica si jih na dan privoi okrog 80! To je razlog, da jo pogosto najdemo na vrtovih, v sadovnjakih in vinogradih. Ponekod pikapolonice celo nartno naseljuje-jo, saj je bolje, da kodljivce uniijo one kot pa kemikalije.

Prav zaradi te koristi za loveka je zelo razirjena vraa, da pikapoloni-ca prinaa sreo. Pa ti, ji verjame?

19

Spoznaj ival

20

Pri nas dozori med koncem avgusta in zaetkom oktobra. Ko je zre-lo, se organizira trgatev. To je tradicionalno pobiranje grozdja. In za kaj vse uporabljamo grozdje? Jemo ga sveega, iz njega kuha-mo sok ali slastno marmelado, dodamo ga v sadno kupo, iz njega naredimo vinski kis, uporabljamo ga v kozmetiki, kar 80 % pa ga predelamo v vino.

GrozdjeDiee kroglice zlato rumene do svetlo zelene in rne, modre ter vijoline barve, ki v grozdih zrastejo na trti, imenujemo grozdje. Z njim se radi sladkamo vsi otroci, odrasli in ptice. Kako tudi ne, saj je okusno in zelo zdravo! Vsebuje grozdni sladkor, ki hitro preide v kri in nam daje energijo, pomembne minerale, beljakovine, sadne kisline in vitamine.

Spoznaj rastlino

Ali ve?

21

Grozdjesodimednajstarejevrstesadja.NaKavkazusogapoznali e v kameni dobi.

Rozinesogrozdnejagode,kisoizgubilevodo,hranilnihsnovipane. Sultanine so rozine iz svetlega grozdja, korinte pa iz temnega.

Grozdjepridelujejopovsod,kjersoblagezimeintoplapoletja,najveji vinogradi pa so v Franciji, Italiji, paniji in v Avstraliji.

Opranogrozdjemoramopojestivenemdnevu.

Spoznaj rastlino

22

VinogradnikVinogradnik je tisti, ki se ukvarja z grozdjem vse od sajenja trte, pobiranja grozdja, pa do njegovekonne predelave.

Spoznaj poklic

23

Vinogradnik Kot e samo ime pove, je njegovo delovno mesto v vinogradu. Tam v vseh letnih asih in v vseh vremenskih razmerah skrbi za pridelek. Obrezuje trto, odstranjuje kodljivce, spremlja zorenje grozdja in ga na koncu tudi potrga. Lahko si predstavlja, da je vse to precej naporno opravilo, e posebej, e si kdaj videl, na kaknih hribih uspeva trta. Zdaj pa temu dodaj e pripekajoe poletno sonce ali moan spomladanski de!

Spoznaj poklic

Stara trta

Ta spotljivi naziv je dobila zaradi svoje starosti, saj teje ve kot 440 let! Njena starost jo je pripeljala celo v Guinessovo knjigo rekordov kot naj-starejo med vsem trtami na svetu.

In e dandanes rodi! Vsako leto obe-rejo med 35 in 55 kg grozdja, iz nje-ga naredijo vino in ga podarijo zelo pomembnim osebam, ki obiejo Slovenijo.

e veliko zanimivosti se spleta okrog Stare trte. Na primer, da njene potom-ke rastejo skoraj na vseh kontinentih sveta. Ali pa, da gre za eno najstarej-ih domaih sort vinske trte pri nas modro kavino ali ametno rnino. In e nekaj Stara trta je tako pomemb-na, da ima celo svojo himno!

24

Foto: Tom Mullen

Ne, to ni kakna stara gospa, ampak isto prava vinska trta, ki raste v Mariboru na Lentu.

V Sloveniji

Stara trta

25

Mednarodni ekovinograd

V Grevju nad Otocem stoji prvi ekovinograd. Tak, v katerem raste prav posebna trta, ki je ni treba nikoli kropiti in je zato prijazna do okolja.

V tem malem kraju so se zbrali prosto-voljci iz desetih drav. Tudi iz Rusije, Finske, kotske in celo iz Mehike! S skupnimi momi so posadili kar 300 sadik ekotrte, e prej pa so morali ze-mljo in vinograd pripraviti na sajenje. Kopali so jame, postavljali kole, pobira-li smeti in res trdo delali.

V prostem asu so kolesarili, spozna-vali okolico, se odpravili na rafting, je-dli okusno domao hrano in se zveer vraali v svoje bivalie v zidanico. Kaj pa je zidanica, sva spoznala e na prejnjih straneh.

V Sloveniji

26

ArgentinaArgentina je zelo velika drava v Juni Ameriki. Pravzaprav je osma najveja drava na svetu in ima skoraj dvajsetkrat toliko prebivalcev kot Slovenija. Kar 39 milijonov! Tam ivi tudi veliko Slovencev.

Gaucho, argentinski kavboj

Razgibana pokrajina Argentine

Po svetu

27

Argentinci so zelo ivahni ljudje, ki oboujejo glasbo. Po ulicah se zato vedno razlega glasba izpod prstov in iz grl ulinih glasbenikov.

Sicer pa je drava precej raznolika. Tam lahko smua po gorah v Andih, raziskuje deevni gozd, jaha konje ali obi-e najvije vinograde na svetu. Tukaj trta uspeva na viini do 3.000 metrov nad morjem. In to zelo dobro, saj grozd-je pridelujejo na okrog 213.100 ha vinogradov. To je skoraj desetkrat toliko kot pri nas! Pa e v neem se argentinsko vinogradnitvo razlikuje od slovenskega. Trgatev se zane e konec februarja in traja do aprila in e dlje. Seveda, e pa dr-ava lei pod ekvatorjem in ima zato tudi vije temperature.

Ali ve? Dravajedobilaimepolatinskibesediargentum, ki pomeni srebro. GlavnomestoArgentinejeBuenosAires. Najpopularnejiportjenogomet. Znailniplesjeargentinskitango. VArgentininaletopridelajookrog2,7milijard

kilogramov grozdja.

Po svetu

Napisal in narisal: Tomo TurkVinograd

28

29

Jutro v vinogradu

Napisala: Darja tukelj

Sonno jutro se zbudivse pod sabo pozlati.se razlije ez goricepogeka nagajive ptice.

Takoj so budnebrez priprav!Takoj zane sevsakodnevni ivav.

e letijo tja v goricekorci, vrabci in sinice.Tja med brajde oarjene,tja med grozde pozlaene.

Klip, klap, klop le kaj je ta ropot?Ptice zbeijo dale stranzvesti klopotec je grozdju v bran.

Bralni koticek

30

Napisala: Darja tukelj

TrgatevDanes je pomemben dan. Kaj pomem-ben, pravi praznik! Modri Jan, Sonica in Puhec so na isto pravi trgatvi. S celo mnoico prijateljev se pomikajo med velikimi trtnimi listi in pobirajo diee zrele grozde. ez vinograd se razlega vesela pesem in med vsemi je najbolj glasen prav Modri Jan. Puhec malce goljufa. Ne more peti, ker ima usta polna okroglih grozdnih jagod. e so pa tako sladke!

Ups, kaj pa je bilo to?! Puhcu je na glavo padla velika debela jagoda. He-eej! e ena v vrat. Auuuu!!! na-ravnost v zadnjo plat! Zdaj je bil Puhec e poteno slabe volje. Skril se je za ve-lik trtni list in oprezal v vse smeri. Ni. Hm, morda pa so kaknemu ptiu

padle iz kljuna, je skomignil z rameni in se spet posvetil obiranju grozdja.

Puhec, Puhec, kako ti gre? je iz so-sednje brajde klicala Sonica. Jaz sem napolnila e celo brento! Tudi jaz jo bom vsak as, se je zlagal Puhec in pogledal tistih nekaj vencev grozdja, ki mu jih je do sedaj uspelo nabrati. V redu, Puhec, zdaj pa zares! si je rekel odlono in stopil na prste, pripravljen, da nadoknadi vse zamujeno.

In prav ko se je hotel s polno paro lotiti obiranja grozdja, je od nekod priel cel rafal grozdnih jagod. Padalo je po nje-govi glavi, rokah, trebuku, ves je bil prekrit z rdeimi madei zmekanega grozdja. Zautil je, kako mu polzijo tla

Bralni koticek

31

izpod nog, z rokami je krilil po zraku kot vea okrog lui in zadnje, kar je videl, je bil do ues nasmejan obraz Packe Rije. Z vso teo je telebnil na tla in potem ga je zajela tema.

Oh, Puhec, zbudi se! Si v redu? je v daljavi zaslial cmerav glas svoje prija-teljice Sonice. Odprl je oi in se za-gledal naravnost v njene oroene oi. Zraven je stal Modri Jan in ga zaskr-bljeno gledal. Za njim pa je Packa Rija osramoeno poveala pogled.

Au, roka me boli, je skremil obraz Puhec. Ne skrbi, reevalci so e na poti, ga je potolail Modri Jan in mu roko previdno stabiliziral kar s svojim predpasnikom. Trdno mu jo je pritr-dil ob telo, da je ni mogel premikati,

in zato Puhec ni util bolein. e ez nekaj minut se je zasliala sirena ree-valnega vozila in vsi so si oddahnili.

Naslednje jutro sta bila Modri Jan in Sonica na obisku pri Puhcu doma. Leal je v postelji in ponosno razka-zoval svojo omaveno roko, ko je na vratih nenadoma potrkalo. Vstopila je skesana Packa Rija: Oprosti, Puhec, spet nisem razmiljala. Zdelo se mi je zabavno in sploh nisem pomislila, da bi lahko bilo tudi nevarno. Prosim, sprejmi tole v opraviilo. V rokah je drala veliko koaro sladkega grozdja in prosee gledala. Puhcu so se kar za-svetile oi: Seveda ti oprostim, Packa Rija. Zdaj pa daj tole diee grozdje meni, ti pa vzemi flomaster in se mi podpii na mavec!

32

Filip RangusMladi pesnik Filip Rangus je eden izmed treh nagrajencev 8. Festivala otroke poezije,ki se je v zaetku junija odvil v Mengu.

Kaj ti priznanje pomeni?Priznanje mi pomeni uspeh in ker sem na festivalu sodeloval prvi, sem bil e posebej vesel. Prizna-nje me je spodbudilo, da bom

pesmic napisal im ve.

Nam lahko zaupa naslov in krat-ko vsebino nagrajene pesmi?Naslov je oga. Pesmica govori o ogi, ki se je hotela zabavati. Sko-ila je do zvezd in se cel dan igra-la z zvezdami. Ko je prila domov, je bila zelo utrujena.

Kako dolgo e pie pesmi?Pesmi piem e kakno leto.

Intervjuvala: Majna ilih

Nagrado na 8. Festivalu otroke poezije sta poleg Filipa prejeli e uenki Eva Morjak iz O Menge in Laura utar iz O Komenda-Moste.

Na obisku

33

Kdo te je navduil za pisanje pe-smi?Moj soolec Miha, ki je bil tudi na festivalu.

Ima kakno priljubljeno temo ali pie po trenutnem navdihu?Pesmi piem po trenutnem navdihu.

Kaj bi priporoil sovrstnikom, ki bi eleli pisati pesmi, pa ne vedo, kako se tega lotiti?Povedal bi jim, da lahko napiejo tudi kakno izmiljotino ali ka-ken hec, rekel bi jim, da naj napiejo, tako kot utijo, in naj se pri tem zabavajo.

Kaj e rad pone v prostem asu?Berem, se igram, piem pesmice, igram igrice ...

Preivlja svoj prosti as tudi v naravi?Seveda.

Kako skrbi za ohranjanje narave?Ne meem smeti, ne trgam ali pohojam rastlin, loujem odpad-ke ...

Kaj bi priporoil sovrstnikom glede varovanja okolja?Zemlja je na dom in zato lepo skrbite zanjo.

Na obisku

34

Intervjuvala: Majna ilih

Pojete e od mladih nog. Kdo vas je navduil za petje?Imam sreo, da sem se rodila v glasbeni druini, tako da mi je bila glasba poloena e v zibelko. Oe je igral trobento, mami je zelo rada in lepo pela in tako sem z glasbo in ob glasbi odraala, kar pomnim.

Kdaj in kako ste se odloili, da za-nete peti za otroke?Ko se je rodil moj prvi sin Kristijan, sem mu veliko prepevala tudi sama. Najraje je imel Hudo mravljico. Po-tem smo posneli prve pesmice zanj in njegove prijateljke v vrtcu. In kot veste, gre dober glas v deveto vas :-). Kar naenkrat so me zaeli vabiti v vrtce in ole ter na druge prire-ditve Seveda sem se z veseljem odzvala. Nastajale so nove in nove pesmice. Zame je najveja nagrada, da so jih otroci vzeli za svoje!

Je petje za otroke teje od petja za odrasle?Zakaj teje? Prepevati in ustvarjati za otroke je zelo lepo, a hkrati od-govorno. Otroke imam rada, jih spotujem in se vedno znova vese-lim njihovega spontanega odziva. Uitek je, ko vsi skupaj pojemo, se igramo prstne in druge gibalne

Poklepetali smo z Romano Krajnan, odlino slovensko pevko in avtorico otroke glasbe.

Romana Krajncan

igrice, rajamo Vedno znova sem otrokom hvalena, da se lahko druim z njimi, saj tako ohranjam tudi jaz otroka v sebi! Za odrasle pa je prav tako lepo, takrat pride na dan tista druga, odrasla Romana, in uivam v ivljenjskih zgodbah, ki jih pojem, uivam v drubi odlinih glasbenikov, sodelujem s priznani-mi pesniki, plesalci Trenutno me oboje izpolnjuje in si ne predsta-vljam ivljenja brez glasbe.

Nastopate tudi v muzikalu. Kaj vas je pritegnilo k tej zvrsti glasbe?e za otroke smo v preteklosti ustvarili ve muzikalov in glasbeno--plesnih predstav, v zadnjem asu pa nastopam v dveh muzikalih za odrasle, kjer pojem, pleem in igram. Neskonno uivam v gledali-u, z igralci, reiserji, glasbeniki Tudi publika je navduena in seveda preseneena, saj so odrasli vasih bolj obremenjeni s predsodki in jim ni jasno, kako lahko hkrati ustvarja in si prepriljiv za otroke, e nasle-dnji pa stoji na odru za odrasle.

Kako preivljate prosti as?Rada plavam, hodim v hribe, kole-sarim, rada imam prijatelje in dru-enja z njimi, zelo rada tudi berem,

kuham, vrtnarim, pozimi smuam Nikoli mi ni dolgas!

Ste radi v naravi?Zelo! Tudi hiico imamo z druinico v naravi. V Seninem, pod Kriko goro, kjer je odlien zrak, ogromno gozda, ptikov in dobre volje!

Kako skrbite za varovanje okolja?Zaeti je treba pri sebi! Loujem odpadke, poskuam uporabljati im manj plastinih vrek ter plastenk, ne uporabljam dezodorantov, ku-pujem ekoloka istila, tudi hrano na ekoloki trnici, doma pa imam permakulturni vrt in brez umetnih gnojil pridelujem zelenjavo. Osta-jam tudi pozitivna, kar pomeni, da ne onesnaujem sveta s slabo voljo in nerganjem

Kaj bi svetovali naim mladim bral-cem glede varovanja okolja in ivlje-nja nasploh?Dragi prijateljki! Razmiljajte s svojo glavo, imejte radi naravo, svet, sonce, prijatelje, stare tudi sebe! Verjamem, da boste naredili vse, da bo svet vedno bolji in poln ljube-zni! In glasba naj vas spremlja ter lepe in vesele misli! Rada vas imam!

35

Pobarvaj lipicanca in mi pobarvanko skupaj z osebnimi podatki do 15. 11. 2013 polji preko spletnega obrazca na moji spletni strani www.modri-jan.si ali na naslov HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Nagradna pobarvanka. Izrebal bom 3 umetnike, ki jih bom nagradil s super nagradami!

Nagradna pobarvanka

IME IN PRIIMEK

POTNA T. IN KRAJ

ULICA

STAROST

36

37

Najdi razlikePoii osem razlik med spodnjima slikama.

Razmiljaj in ustvarjaj

38

Urnik Modri JanPa smo spet v olskih klopeh! Da ti prihranim nekaj asa in dela, sem ti pripravil tale urnik. Izrei ga, nanj napii svoj urnik in ga nalepi na steno svoje sobe. Super zabavno in imbolj uspeno olsko leto ti elim!

Razmiljaj in ustvarjaj

Ponedeljek Torek Sreda etrtek Petek

olsko leto 2013/14

Nagradna igra Fructal

39

B C

F

1 2 3 4 5 6

E

Izpii pravilni vrstni red pridelave jabolnega soka

D

A

Temno modra = Pantone Blue 072 C

Temno modra = 100c 80m 0y 100k

IME IN PRIIMEK

POTNA T. IN KRAJ

ULICA

STAROST

Ve, na kaken nain se pripravi jabolni sok? Zloi spodnje sliice v pravilni vrstni red, rko na sliici napii ob pravi tevilki in mi reitev do 15. 11. 2013 polji preko spletnega obrazca na moji spletni strani www.modri-jan.si ali na naslov HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Izrebal bom 3 nagrajence, ki jih bom obdaril s paketom nalepk in kar 27 Pingo sokovi. Super, kajne?

40

Iz grozdja lahko pripravi tale super nabodalca. Enostavno in hitro pripravljeno, pa e zelo okusno za povrhu!

Potrebuje (za 10 oseb):

50dagsira 400gbelegagrozdja 40dagtemneokolade za kuhanje 2dlsladkesmetane

Grozdna nabodala

2

3 4

Grozdne jagode loi od vejic in jih stresi v skledo.

Na lesena nabodala najprej nabodi sir, nato grozdno jagodo. Vse skupaj poloi na servirni kronik ali leseno podlago.

Da bo e bolj okusno, pripravi stopljeno okolado, v katero boste pomakali pripravljena nabodala.

Sir narei na kvadratne kocke.

1

Razmiljaj in ustvarjaj

41

Priprava stopljene okolade:

1

2

3

Nasekljano okolado daj v posodico, ki naj bo postavljena nad loncem z vroo vodo. Z leseno kuhalnico meaj toliko asa, da se okolada stopi. Bodi previden, da se ne opee!

Vmes poasi prilivaj sladko smetano. Dobil bo okoladno kremo.

Stopljeno okolado samo e prelij v skledico.

Pa dober tek!

Razmiljaj in ustvarjaj

Si se med branjem moje revije nauil kaj novega? Lahko preizkusim tvoje znanje z novim Modrim kvizom? Super. rke pri pravilnih odgovorih napii v krogce pod vpraanji in mi geslo polji preko spletnega obrazca na moji spletni strani www.modri-jan.si. Izvedel bo ime zanimive napravice. Morda bo prav ti eden izmed 5 izrebancev, ki jih bom nagradil s paketom preseneenja. Sreno.

42

GESLO tevilka 141 2 53 4 6 7 8

Modri kviz, stran 43 - Odgovor: KAKTUS

Reitve revije Modri Jan tevilka 13

5. Katera je prava telefonska tevilka za nujno medicinsko pomo?

111D 112O 113L 6. Katero okusno sadje pri nas dozori

jeseni? Jabolka,hruke,slive,grozdjeT Jagode,enje,maline,ribezS Pomarane,mango,kivi

7. V katerem slovenskem mestu raste najstareja trta na svetu?

VMariboruE VKopruA NaPtujuP

8. Kaj je brenta? Posebenko,vkateregastresajoobrano

grozdje C Sladeksokiziztisnjenegagrozdja PosuenagrozdnajagodaJ

1. Katero sladkarijo dobi, e posui grozdne jagode?

BonboneR PikoteG RozineK

2. Katera glasna naprava varuje grozdje v vinogradih pred pticami? PtijestrailoF KlopotecL OtrocivinogradnikaM

3. Kako je ime mali prikupni uelki z rdeimi krilci in rnimi pikami? PikapolonicaO riekC KresnikaE

4. Kako se imenuje lesena ali zidana stavba ob vinogradu, v kateri vinogradnik shranjuje vino in svoje orodje?

ZidanicaP StolpnicaZ IgluB

Modri kviz

Poitnika zgodbicaPoitnice ... komaj so se zakljuile, pa jih e pogream! Vonj po morju, sol med prsti,norije s prijatelji ... res je bilo fino! Pa ti, kako si preivel poletje? e eli, mi lahkopolje zgodbico, ki jo bom z veseljem e seveda ni skrivnost objavil v naslednji tevilkirevije. Tvoj Modri Jan!

43

Razmiljaj in ustvarjaj

Bla Jemec, 6 let Katja Lenik, 11 let44

Kako bi rad vsapisma delil z vami!Ker pa moram v reviji prihraniti prostor e za ostale zanimivosti, je tukaj samo nekaj izbranih, sem pa prav vseh enako vesel!

Po vaih pismih vidim, da ste na poitnicah uivali. Tudi meni je bilo ob prebiranju prav lepo. Svoje nove narisane dogodivine pa mi lahko poljete preko obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ali na naslov HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan. Tudi tokrat vas bom lepo nagradil.

Pisma za Modrega Jana

Anastazija Harej, 8 let

Enej Sirk, 7 let

Jasna Podobnik, 9 let

Eva Koprivnikar, 7 let

Tiara Peskar, 7 let

Neja Mihevc, 6 let Nua Bobik, 12 let Teja Fakin, 7 let

45

46

Zakaj ne bi naredil isto svoje igrice Spomin? isto enostavno je. Najprej izrei spodnje sliice in jih nalepi na veji karton. Izrei kvadratke s sliicami, da dobi kvadratne kartice. Da bodo izrezane kartice ostale zaitene, jih prelepi s samolepilno prozorno folijo.

Spomin je narejen! Povabi prijatelja in ga preizkusi, kako dober spomin ima :)

Potrebuje:

karton lepilo karje samolepilnofolijo

Izdelaj igro spomin

46

Razmiljaj in ustvarjaj

4747

48

Modro za stare

Svetovni dan prve pomoci: 11. septemberPrva pomo dve besedi z monim sporoilom!

Temeljno poslanstvo ekip prve pomo-i, ki pri nas delujejo pod okriljem Rde-ega kria Slovenije, je zagotavljanje neposredne zdravstvene oskrbe prve pomoi pokodovanim in obolelim v hudih mnoinih naravnih in drugih nesreah. Mrea dobro usposobljenih dravljanov za nudenje prve pomoi je e zlasti pomembna v primerih, ko se zaradi zahtevnih okoliin reevalci v kratkem asu ne morejo prebiti do lju-di, ki zaradi ujme ostanejo odrezani od sveta. Ekipe pa predstavljajo tudi monost zagotavljanja prve pomoi ob razlinih mnoinih prireditvah kot pomo redni zdravstveni slubi. Pravoasno in pravilno izvajanje prve pomoi lahko pokodovanemu ali ne-nadno zbolelemu rei ivljenje, izbolj-

a monosti za im boljo ozdravitev in preprei invalidnost. To so tehtni razlogi, ki spodbujajo k temu, da se je treba za sooenje z nesreami in daja-nje prve pomoi nartno, pravoasno in neprenehoma usposabljati ter utr-jevati pripravljenost. Namre znanje kot celota podatkov, ki si ga kdo vtisne v zavest z uenjem in vajami, je lahko nae najveje bogastvo. Znanje, ki omo-goa pravilno pomo loveku v stiski ali celo rei ivljenje, pa je neprecenljivo. (Ahan, 2006).

e otroke je tako treba nauiti, kako prepreiti nezgode ter kako je treba ukrepati v primeru nezgod in izrednih dogodkov, e do teh pride. Otroci, ki se bodo e zgodaj nauili ukrepanja v izrednih situacijah, bodo tudi kot odrasli znali pravilno in pravoasno pomagati.

49

Modro za stare

Svetovni dan prve pomoci: 11. september

Svetovni dan jezikov: 26. september26. september je posveen jezikom. Evropska komisija in Svet Evrope sta namre ta dan razglasila za evropski dan jezikov, dan, ko se praznuje jezikovna in kulturna raznolikost Evrope. Namen pobude, ki se je porodila med evropskim letom jezikov leta 2001, je z razlinimi prireditvami in dejavnostmi, ki se odvijajo po vsej Evropi, iro javnost opozoriti na pomen uenja in znanja tujih jezikov, ji pribliati jezikovno bogastvo in pestrost Evrope ter spodbujati vseivljenjsko uenje. Znanje jezikov je veliko bogastvo vsakega posameznika, omogoa medse-bojno komunikacijo in sklepanje novih poznanstev, spoznavanje tujih kultur, krajev ter delovno in tudijsko mobilnost. Spregovoriti v tujem jeziku, prav zaradi razlinosti jezikov, pomeni pogledati na ivljenje z druganega zornega kota.V dravah Evropske unije je uenje tujega jezika praviloma integrirano e v predol-sko vzgojo in se neprekinjeno izvaja do zakljuka olanja. Strokovnjaki menijo, da je najprimerneji as za zaetek ue-

nja tujega jezika pri tirih letih, ko imajo otroci e razvit center za govor in sistem memoriranja. Stari imajo pri uenju tujega jezika pomembno vlogo: z zani-manjem za otrokov napredek, s pohva-lami in spodbudami lahko pripomorejo k otrokovemu pozitivnemu odnosu do uenja tujega jezika.

Zavedati se je treba, da nas znanje tujih jezikov bogati in nam odpira tevilna vra-ta. Poznavanje tujih kultur iri obzorje in nam pomaga biti strpneji. Hkrati pa nas dobro znanje lastnega jezika in spotova-nje kulturne dediine navdaja s samoza-vestjo in ponosom.

Na svetu je okoli 7000 razlinih jezikov. Na Kitajskem mora vsak poznati najmanj 2000 pismenk, kot se imenujejo njihove rke, e eli biti pismen, slovenska abece-da pa ima 25 rk. Zato naj nam ne bo pre-teko uiti se slovenskega jezika. Pisatelj Lojze Kovai je dejal: Jezik je domovina, ki jo lahko vedno vzame s seboj.

50

Modro za Uitelje

Enciklopedija je knjino delo, ki daje zaokroen pregled vse loveke vedno-sti, in ker tudi na temo okoljevarstva obstaja e kar nekaj enciklopedij, smo se ustvarjalci projektov, vezanih na blagovno znamko Modri Jan, odloili, da pripravimo nekoliko drugano enci-klopedijo interaktivno. Ta je zaivela na spletni strani www.modri-jan.si v zaetku septembra v obliki nove sce-ne v spletni klepetalnici. V prvi fazi je scena razdeljena na dva prostora (ki jima bomo v prihodnje dodajali nove), in sicer Uilnica in Okolica ole. Bistvo obeh prostorov je spoznavanje

pojmov, povezanih z elektrino energi-jo, obnovljivimi viri energije in varova-njem okolja. Med sprehajanjem po prostoru lahko otroci spoznavajo posa-mezne pojme, si ogledajo predstavlje-ne, e izdelane ekoprojekte, ob tem pa imajo monost obiskati kotiek Nare-di sam in prebirati Modre nasvete, ki jih dajejo Modri Jan, Sonica, Puhec in Packa Rija.

Vljudno vas vabimo, da si interaktivno enciklopedijo, objavljeno na spletni strani www.modri-jan.si, ogledate in k ogledu povabite tudi svoje uence.

Modra enciklopedija

51

Modro za Uitelje

Nov ekoprojektNovo olsko leto se je pravkar zaelo in s tem tudi e etrti Ekoprojekt pod okriljem drube Holding Sloven-ske elektrarne d. o. o. Ko smo pred tirimi leti zaeli s projektom, ki smo ga poimenovali Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge podeljuje, si nismo mislili, da bo med osnovnimi olami tako zaivel, pa je, saj vsako leto odda eko nalogo ve razredov oziroma ol, kar nas zelo veseli in nam hkrati daje obvezo, da smo tudi ustvarjalci projekta iz leta v leto bolji. V osnovi ostaja Ekoprojekt 4 podoben predhodnim, le da smo letos dodali e nalogo v obliki poizkusa oziroma ek-sperimenta, za katero se lahko uenci pod vodstvom uiteljev oziroma men-torjev odloijo. Prijave tudi letos zbira-mo preko spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si, kjer se oddajo tudi izdelani projekti, ki se jih

lahko polje do enega izmed izbranih datumov, in sicer do 25. novembra 2013, 25. januarja 2014 ali 25. marca 2014.Najbolj zanimive projekte oziroma njihove ustvarjalce bomo tudi letos nagradili z obiskom Modrega Jana in prijateljev, ki bodo nagrajencem prve in druge triade pripravili pouno in zabavno eko animacijo. Nagrajence tretje triade bomo nagradili z nekoliko bolj odraslo nagrado, ki pa naj bo za enkrat e preseneenje. V kolikor se na Ekoprojekt 4 e niste prijavili, pa bi to eleli, vas vabimo, da obiete spletno stran www.modri-jan.si, kjer najdete pred-stavitveno brouro projekta in vsa navodila za prijavo ter oddajo izdelane naloge. elimo vam prijetno ustvar-janje in se veselimo novih, zanimivih projektov.