Revija-Misteriji-133_avgust-2004

POZOR!BRANJE TE REVIJELAHKO VPLIVA NAVA[E @IVLJENJE

LETNIK 12 - [T. 133 - AVGUST 2004 - 790 SIT

ISSN 1318-1777

JAGODE LJUBIJO DOBRO VODO

Izpostavljanje nizkofrekven~nim magnetnim poljem dokazanopovzro~a po{kodbe v mo‘ganih

Aparati uni~ujejo DNK

Paranormalnov Sloveniji Svarila in

prilo‘nostza osebnostno rast

Diabetesozdravljiv

Alternativniprogram lahkoobnovi reguliranjeravni sladkorjav krvi

Leto kometaJe Nostradamus za letos napovedaludarec asteroida Toutatis v Zemljo?

Priloga: resni~na

nenavadna do`ivetja

ZALO@BA ARA

TELO KLIÊPO VODI

Zdravnik internist F. Batmanghe-lidj dokazuje, da si lahko zdrav-je mo~no izbolj{amo s pitjemnavadne vodovodne vode. Medi-cinsko utemeljeno.

Cena: 2.900 SIT

^lani Kluba za zdravo ‘ivljenje, naro~niki na revijo Zdravje in Misteriji, imajo 10 % popust.

VODNIK PRAKTI^NEAROMOTERAPIJE

Davno izro~ilo in najnovej{e te-rapevtske informacije o rastlin-skih eteri~nih oljih, ki jih lahkokupimo v trgovini z naravno koz-metiko. Enostavni napotki za od-pravljanje stresa, zdravljenje bo-lezni, obogatitev ~utov, masa‘oin kopeli. Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNI ÂJIIN NASVETI

âjne me{anice za vse vrste te-gob in {e nasvete, s katerimi sejih da olaj{ati, je zbral v svojiknjigi starosta slovenskih zeli{-~arjev Joè Tomaìn~i~. V knjigije ve~ kot 100 izbranih receptovin na stotine nasvetov.

Cena: 2.900 SIT

SPOMINIBarvna spominska knjiga zaotroke – od rojstva do za~etka{olanja ali {e dlje. Lahko je tudiprimerno darilo za va{ega mal-~ka. Morda vam bo neko~, kobo starej{i, zelo hvale‘en, kerste opisali njegove prve korake.

Cena: 2.990 SIT

SANJEKaj pomenijo sanje, ki so lahkovesele ali pa tema~ne? Knjiga jepravi ka‘ipot pomena razli~nihsanj. Zato pride prav vsakomur,ki verjame, da so prav njegovesanje pripomogle k njegoviusodi.

Cena: 2.900 SIT

-10 %-10 %-10 %-10 %-10 %

NOVA KNJIGA NA[E ZALO@BE

ÊSEN,ÛDE@NO HRANILO

Najsodobnej{a znanstvena spo-znanja iz 2000 raziskav o never-jetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~-letja znane rastline in njenemvplivu na resnej{e bolezni so-dobnega ~asa ...

Cena: 1.900 SIT

DIETA Z IZGOREVANJEMAvtor je na osnovi 15–letnega ra-ziskovanja in uspe{nega zdravlje-nja tiso~ih pacientov razvil indivi-dualen pristop, ki zadovolji na{ebiolo{ke in psiholo{ke potrebe. Ta pri-stop nam pomaga natan~no dolo-~iti prehrano in gibanje ter omogo-~a vzdrèvanje teè brez nezdra-vega nihanja. Cena: 7.300 SIT

PRIRO^NIKZA ZDRAVILCE

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse,ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilskesposobnosti ter k bolj{emu zdravjupomagati sebi in drugim. Opisanetehnike so zelo u~inkovite in vklju~u-jejo barve, zvoke in di{ave.

Cena: 3.900 SIT

Potovanjedo ekstazeGabrielle Roth pi{e z iskreno strastjo iskalke, ki je odplesalavsako stran knjige svojega ‘ivljenja. V Potovanju do ekstazenagovarja plesalca, ki ‘ivi v vsakem izmed nas, in nas ne‘nospomni, da smo rojeni za ples v ekstazi.Ekstazo opisuje kot do‘ivljanje trenutka, v katerem plesalecizgine in ostane samo {e ples. To je trenutek celosti, ko smopopolnoma ugla{eni sami s seboj in ko so na{e telo, srce, umin du{a harmoni~no povezani. Ne gre za transcendentalnodo‘ivetje, ampak prisotnost v telesu, razkrivanje sebe v trenutkuin sprejemanje vsega, kar smo. Na{ ples tedaj postane svet. Vnjem se nam ni treba ni~esar oklepati in ni~esar opustiti.Gabrielle je resni~na oseba, ki je budno prisotna v svojem

pisanju. Ob~utimo jo kot prijateljico, ki pozna vse preobleke in izgovore na{ega ega, saj je plesalaskozi njih, z njimi in zunaj njih, sledila je svoji ekstazi in izdelovala zemljevide, da bi tja popeljala {edruge. Njeno delo ni novodobno, ampak “zdajdobno”, ples v tem trenutku, takem, kakr{en je.Povezano je z ritmom, ki mu svobodno sledi.Sre~anje z Gabrielle je velik izziv za ego. Popolnoma je prisotna v trenutku in neprestano se spreminja.Je plesalka, ki z vsakim gibom zamenja obliko. Prehitra, da bi ji ego znal slediti. Zabavna, so~utnain v~asih zastra{ujo~a; Gabrielle vas vidi in vabi na ples. Ob branju knjige prav tako ple{emo z njo.Jasno in preprosto se premika skozi strani in njene besede zvenijo v nas {e dolgo po branju.Ta knjiga je potovanje proti osvobajanju telesa, izra‘anju srca, praznjenju uma, prebujanju du{e inutele{anju duha. To je naravno gibanje na{ega plesa ‘ivljenja. Ko mu sledimo, dose‘emo celovitostin z njo ~isto navadno, vsakdanjo ekstazo.Gabriellina knjiga Potovanje do ekstaze je navdihujo~a. ê boste ob~utili mo~ njenih besed, neomahujte – odrinite na pot in zaple{ite za svoje ‘ivljenje!

Cena: 3.900 SIT

UGANKARSKI SLOVARI. IN II. DEL

Dve knjigi - ugankarska gesla nave~ kot 700 straneh - Za vse stra-stne ugankarje, ki jim je re{evanjekri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena posamezne knjige:3.490 SIT

SLOVENSKIMEDICINSKI SLOVAR

Slovar ponuja pravilne sloven-ske izraze s podro~ja medicine,obsega ve~ kot 1.000 strani, ob-delanih pa je ve~ kot 75.000 ge-sel. Namenjen je naj{ir{emu kro-gu ljudi, ki prihajajo v stik z medi-cino in drugimi sorodnimi vejami.

Cena: 27.000 SIT

- avgust 04 - Misteriji 3

LETNIK 12 - [T. 133 avgust 2004

Pisma bralcev .................................................................................................... 4Zanimivosti ........................................................................................................... 5Odkuhavanje zdravja IV ..................................................................... 11Skrivnostni faraon .................................................................................... 13S soljo proti bakterijam ...................................................................... 23Madagaskarski lemurji ........................................................................ 24Kaj je pokon~alo dinozavre? ........................................................ 28Je ~lovek res nesmrten? ................................................................... 36Ogro‘eni kiti in groze~e mravlje .............................................. 44Planetni horoskop ..................................................................................... 45Astrolo{ko svetovanje ......................................................................... 46Psiholo{ke dileme ..................................................................................... 47Novi knjigi ........................................................................................................... 48Nagradna kri`anka - 114 .................................................................... 50PRILOGA Nenavadna do`ivetja ......... 8 DODATNIH STRANI

7Jagode ljubijo

dobro vodoS hydronicom se pove~a

pridelek in izbolj{azdravje rastlin

16Aparati uni~ujejo DNK

Izpostavljanjenizkofrekven~nimmagnetnim poljempovzro~a po{kodbe

DNK v mo‘ganih

17Vede‘evanje iz jeterUporaba drobovja za

napovedovanje bodo~ihdogodkov

19Pesem kamnov

Arheoakustika - novaveda o uporabi zvoka

pri na{ih prednikih

30Leto kometa

Je Nostradamus za letosnapovedal katastrofalni

udarec asteroida Toutatisv Zemljo?

33Diabetes je ozdravljiv

Alternativni programlahko obnovi reguliranje

ravni sladkorja v krvi

39Paranormalno

v SlovenijiRazli~na prikazovanja

so svarilo prednevarnostjo in prilo‘nost

za osebnostno rast

41Hrana za ‘ivljenjeZ makrobiotiko lahkoupravljamo lastne vire

energije in spremenimoslabe navade

4 - avgust 04 -

Ilustrirana mese~na revija

MisterijiNaslov uredni{tva:

Revija Misteriji,[martinska 10, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/231 93 60fax: 01/230 16 27

Elektronska po{ta:[email protected]

Izdaja:ARA Zalo`ba d.o.o.,

Cigaletova 5, Ljubljana

Odgovorni urednik:Joè Vetrovec

Tel.: 01/231 93 60

Direktorica:Eva Jeseni~nik

Redaktor:Andrej Kikelj

Tehni~no urejanje:Luka Zlatnar

Tel.: 01/431 43 83

Tajni{tvo, naro~ninein oglasno trènje:

Lilijana KnezTel.: 01/231 93 60; 031/662 092

Prodaja po po{ti:Tel.: 01/549 17 92; 051/307 777

Odprema po{iljk po po{ti:Franci Hemler

Tel.: 01/529 42 44

Fotoliti:Grafi~ni studio K, Ljubljana

Tisk:Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana

Naklada: 7300 izvodov

PISMA [MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA ALI [email protected]

Cena izvoda v maloprodaji 790 SIT. Proda-ja v kolportaì: Delo-Prodaja, Dunajska 5,Ljubljana, tel.: 01/473 88 41. V naro~nini, kise pla~uje letno (8.532 SIT) ali dvakrat let-no (4.266 SIT) je 10 % popusta. Poslovnira~un: 02083-0011412222.

(Nadaljuje se na 6. strani.)

20:05 04:48 00:02 02:44

Med novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu avgustu, bomo iz‘rebalinaro~nika oziroma naro~nico za desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemomkuhinje) v Lovi{tu, na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji. Na po~itnice bo lahko popeljal/a {esvojega gosta. O vsem se bo pomenil/a z gostitelji, poklical/a v Lovi{te gospo Zdravko in sedomenil /a, kdaj lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 718 023)

NA POÎTNICE V LOVI[TE GRE HELENA NEUBAUERV juliju je ‘reb med novimi naro~niki revije Misteriji naklonil po~itnice v Lovi{tu na

polotoku Pelje{ac Heleni Neubauer, Gori{ka 7, Celje.Revijo naro~ite po telefonu 01/231 93 60.

NAROÎTE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJE

30 31 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

VE^ POZITIVNIHNAVODIL V MISTERIJIH

M isterije kupujem, od-kar so za~eli izhajati,

enkrat sem bila celo iz‘re-bana, ker sem re{ila nagrad-no kri‘anko. Morda se ~lo-vek vsake stvari navadi,mu postane skoraj rutinaali pa je res, da v Misterijihzadnjega leta ne najdemve~ toliko zanimivega bra-nja kakor prej. Sicer pa od-krito priznam, da me orgon-ski sevalnik, Hydronic, ~lan-ki o vodi, pomanjkanje en-cimov v hrani, klimatskegro‘nje in podobno ne zani-ma ravno preve~. Rada paberem ~lanke o dokazih zaobstoj du{e, ~lanke o rein-

karnaciji, o ugankah iz pre-teklosti ~loveka, o naukuEsenov, tudi o spiritizmu,o angelih, o vseh nenavad-nih pojavih bodisi v ~loveko-vi psihi ali izven nje, skrat-ka o vsem, kar ni ravno po-dobno na{emu obi~ajnemu‘ivljenju. Zanimajo me lju-dje z nenavadnimi sposob-nostmi, nenavadni pred-meti in vse, kar nam lahkopomaga. Povedati pa vammoram tudi, da imam ob-~utek, da pri vseh va{ih~lankih nekaj manjka in ni-koli ne morem najti dovoljiz~rpnih podatkov, smer-nic ali navodil, ki bi mordapomagali najti odgovore,ki jih i{~em ‘e vse ‘ivljenje.

Pogre{am tudi ve~ opti-mizma in pozitivnih misli,ki so mi {e kako potrebni,saj sem po naravi pesimis-ti~na. Lep pozdrav!

Mojca

JOEJEVA CELICA

V prej{nji reviji Misteri-jev je bil objavljen ~la-

nek o Joejevi celici, ki semjo zgradil, vendar sem kotpopolni za~etnik napravilve~ krepkih napak. To je biltipi~en primer, kako celicane sme biti sestavljena.

Da bi se izognil medse-bojnemu delovanju, semizolirne distan~nike zamak-nil enega proti drugemu, s

- avgust 04 - Misteriji 503:23 22:27 12:10 20:52

ZANIMIVOSTI

04:22

13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2

17:50

KONEC KORAL?

Novej{e raziskave ka‘ejo, da postajajo svetovni oceani vedno bolj kisli zaradipove~anih koli~in CO2, ki nastajajo ob izgorevanju fosilnih goriv. Posledice

za morsko ‘ivljenje bi utegnile biti katastrofalne. Do tega zaklju~ka so pri{li razisko-valci v Lawrence Livermore National Laboratory v Kaliforniji, ko so primerjaligeolo{ke izmerke oceanskega pH z napovedanimi vrednostmi v naslednjih nekajsto letih. Ob sedanji stopnji onesna‘evanja se bo pH oceanov v nekaj sto letihzni‘ala za celih 0,77 enote, kar je ni‘je od vrednosti v zadnjih 300 milijonih let.Kislost naj bi se najbolj pove~ala v vrhnjih delih oceanov, najbolj pa bodo prizadetiorganizmi v globokomorskih vodah. Spremembe bodo skoraj gotovo {kodovalemorskim organizmom z lupino ali skeletom iz kalcijevega karbonata, v prvi vrstikoralam. Trenutno so prav oceani tisti, ki zmanj{ujejo posledice onesna‘evanja,saj vpijejo ve~ino CO2, ki ga ljudje proizvajamo.

SPORO^ILA VODE

Za raziskovalni projekt Sporo~ila vode, v katerem trije mladi raziskovalci Ivan\or|evi}, Tea Vu~ak in Perica Podnar (na fotografiji) z opatijske {ole Rikarda

MULA JE SKOTILAMLADI^KA

Na veliko presene~enje pre-bivalcev vasi Dorikha v

Butanu je zlatorumena mula ju-nija skotila mladi~ka. Mule, ki sokri‘anci mo{kih oslov in kobil, sonamre~ sterilne. Dr. Tashi Sam-drup pravi, da so mulje samicebolj plodne od samcev, vendarse zelo redko zgodi, da mula do-bi mladi~a. »To velja za anomali-jo,« pravi. »V knjigi o mulah pi-{e, da je to nemogo~e, raziskavev nekaterih dr‘avah pa so poka-zale, da so mule pravzaprav osli.Ugotovili so, da imajo kromoso-me osla.« Medtem pa va{~aneDorikhe bolj zaposluje debata, alise je mama mula sparila z oslom,konjem ali mulo, saj je bila ve~i-no ~asa izpu{~ena.

Katalini}a Jeretova pod vodstvom mentorice prof. Marije Popovi} spomo~jo Allium testa ugotavljajo, kako informirani kozarec zmanj{agenotoksi~nost vode, je hrva{ko Ministrstvo znanosti, izobra‘evanjain {porta na sedmemsre~anju hrva{kih GLO-BE {ol podelilo diplo-mo za izjemno uspe{en{olski projekt. Dijaki is-te {ole so z istim projek-tom dosegli velik uspehtudi na dr‘avnem tek-movanju mladih biolo-gov, o katerem smo po-ro~ali v prej{nji {tevilki.V prihodnjem {olskemletu bodo z Allium tes-ti ugotavljali kakovostvodotokov tudi sloven-ski dijaki v okviru eko{ol, ki jih je ‘e precej ve~kot sto.

PAJEK UJEL KA^O

Kitajski hi{ni pajek, ki je ~akal na svoji mre‘i na kosilo, je dobil najve~ji obrok v svojem‘ivljenju … ka~o! Tri decimetre dolga ka~a se je priplazila v hi{o kmeta v pokrajini

Zhejiang, ne mene~ se za pajka, ki je potrpe‘ljivo predel svojo mre‘o v kotu. Na nesre~ose je ka~a obupno zapletla v pajkovo ~vrsto, lepljivo mre‘o. Pajek je mre‘o povlekel navz-gor in ka~o obesil nad zemljo. Nato ji je splezal za vrat in vbrizgal svoj strup. Boj medDavidom in Goljatom je trajal osemdeset minut, spremljali pa so ga kmetje, ki so se zbralina kraju dogodka. Ka~a je kmalu poginila, lovec pajek pa je za~el sesati svojo kri.

6 - avgust 04 -

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.)

Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker:

MAGIC LIFEZA NOVE

NARO^NIKE

• je za naro~nike vedno cenej{a

• jo dostavimo na dom v vsakem vremenu

• jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej

• boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih

• boste kupovali v prodaji po po{ti po 10 % ni‘jihklubskih cenah

• boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako‘iveli var~neje.

BODITE NARO^NIK,KER SE IZPLAÂ

Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja!

Spo{tovane bralke in cenje-ni bralci! @elimo vam vse do-bro in ker cenimo va{o zve-stobo Misterijem, bomo vsakmesec med naro~niki revijeiz‘rebali prejemnika posebnenagrade - solne lu~i.

Solna lu~ v va{em domu boustvarila prijetno ozra~je, nje-na zdrava svetlobna in ener-gijska nihanja pa bodo pripo-mogla tudi k va{emu zdravjuin dobremu po~utju.

Solna lu~za naro~nike

Nagradaza zvestobo

tem sem naredil tako imeno-vano Faradayevo kletko. Kerpi{e, da je treba celico polira-ti, sem {el takoj v Merkur popolirno pasto. Samo tega ne,polirne paste so na osnovipetroleja, nafte ali loja. Pre-den sem to ugotovil in o~istil,

sem moral celico ni~koliko-krat razstaviti. S tem ne tr-dim, da poliranje ni potrebno,pa {e kako. ê celica ni ~ista,bo »izdelovala« vodikove,kisikove mehur~ke ter rde~openo in usedlino. ê je celica~ista in pravilno sestavljena

ter z njo pravilno ravnamo,pene sploh ni, voda ostane~ista.

Mimogrede, vodo sem za-jemal na {tirih izvirih, pa nivsaka dobra – smeti, kemika-lije – in ni vseeno, kje in kakoblizu izvira jo zajamem. De-‘evnica bi bila idealna, a jepreve~ umazana, destiliranavoda pa je dobesedno ubita.

Celico sem izdelal iz kup-ljenih cevi, jo zvaril z varilnimtransformatorjem in na stru‘-nici obdelal na potrebne di-menzije – torej se nisem do-sledno dr‘al navodil, nekaj-krat sem ‘e hotel odstopiti,vendar sedaj kar vriskam.Pripravil sem jo namre~, daizdeluje prave mehur~ke; prav-zaprav me je ona u~ila, kakonaj ravnam z njo. Izdeluje nekplin, ki ni gorljiv na sobni tem-peraturi, rde~a pena pa se

spremeni v neko belo snov, kileti okoli celice kot rahel sneg.Orgon? Najbr‘ ne. Pri vsemtem ostane koli~ina vode ena-ka, razen kar je izhlapi in paminimum vodikovih in kisi-kovih mehur~kov.

Kot vidite, se v praksi mar-sikaj postavi na glavo gledetega, kar stoji zapisano. êsem stvar dodatno zakompli-ciral, ni~ ne de; manj ko bosterazumeli zakaj gre, bolje bo.

Zaenkrat naj bo dovolj be-sedi~enja, prosim ne nadle-gujte me, da bi pri{li do kak{-nih tehni~nih podatkov, sajra~unam na bodo~i posel; kobo zadeva pognala bencinskimotor, bom pa tako ali takojavil uredni{tvu Misterijev.

Lep pozdrav bralcem re-vije in uredni{tvu – dr‘ite figeza uspeh ali kar tako.

Rudi

In darila?Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdra-vo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset doma~ih zdravil, ki delujejoali pa Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov. Prvih pet novih naro~nikovv avgustu bomo spet nagradili z Magic lifom v najsodobnej{i izvedbi.

V juliju so magic life dobili v dar: Franci Penca iz Mokronoga,Darko Zorko s Ptuja, [tefka Pavlovec iz Ko~evja, Ana Bitenc izDobrunj in Bruno Bon~a iz Ankarana. êstitamo!

Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revijeobdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/662 092, po{ljitefaks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: [email protected]


Namakanje z o‘ivljeno vodo da-je ve~ji pridelek in omejuje bo-lezni, ki povzro~ajo jagodo-

vim nasadom najve~ {kode, meni last-nik nasada Baronove jagode, {tiriintri-desetletni nekdanji policist Maks Vre~-ko iz Zgo{e na Gorenjskem, ki je letospridelal in prodal kakih sedemnajstton najodli~nej{ih jagod.

Za jagode, po katere prihajajo v vasob Begunjah od blizu in dale~, lahkomirno re~emo, da nimajo prav ni~ skup-nega z onimi, ki prihajajo v slovensketrgovine iz velikih evropskih nasadov.^e je potrebno mlahave sade‘e po{tenoumiti, da z njih speremo vso kemijskoza{~ito in podporo, velja za gorenjske ja-gode, da vode, kaj {ele kakih dodatkovza pranje, ne potrebujejo.

»Jagoda je najbolj{a, ~e je zjutraj {e vmrazu nabrana in~ez dan prodana,«meni gorenjski sad-jar, ki na dale~ slovipo tem, da se pri njemdobe najbolj kako-vostne, trde in okus-ne jagode, ki jih nipotrebno prati:

»Jagode izgubijodel arome, ~e jih pe-remo. In ~e jih ‘e pe-remo, potem jih mo-ramo prati s {e ne-odtrganimi peclji. Amojih ni treba prati,saj so pridelane ta-ko, da na njih ni, tojam~im, nobenih os-tankov fitofarmacevt-skih preparatov,« pra-vi in pojasnjuje:

»Pridelujem in-

tegrirano in posku{am iti {e globlje, pre-mikam se proti povsem ekolo{ki pride-lavi, vse bolj pro~ od konvencionalnih,splo{no znanih metod. Pri tem izvajamcelo vrsto ukrepov. Med pomembne so-di sen~enje, ki v integrirani obdelavi niobvezno, ampak jagodam izredno do-bro dene. Drug tak ukrep je solarizaci-ja, se pravi, da folijo polo‘im ‘e mesec

ali dva preden jagode rodijo, ~rno brezlukenj, da pove~ana toplota v zemlji, kota po~iva, uni~i {kodljive organizme; jago-de potem bolje uspevajo. Je seveda do-datni stro{ek, ker je treba naknadno zvr-tati luknje, polo‘iti namakalno ~revo …je ve~ dela, a je vredno. Potem je tu {enaprava za izbolj{anje kakovosti vodehydronic. S tak{nimi ukrepi zmanj{amuporabo fitofarmacevtskih pripravkovna najmanj{o mo‘no mero. Nasad opazu-jem in ko je prag kriti~nosti prese‘en, mo-ram ukrepati.«

Prav uporaba hydronica, ki spremenivodo in jo, kot pravimo, o‘ivi, po mne-nju Maksa Vre~ka prepre~uje nastanekin razvoj bolezni, ki so v nasadih jagodlahko tudi pogubne:

»V prej{njih letih, pred uporabo hydro-nica, mi je veliko te‘av povzro~al verti-

cilium, pepelasta ple-sen. Ta povzro~i, dase listi obra~ajo. Le-tos v drugoletnem na-sadu niti enkrat nibilo treba uporabitinobenih preparatov.V prej{njih sezonah,se spomnim, ker jetukaj precej vetrov-no, vetrovna lega paje vedno izpostav-ljena za to bolezen,sem imel nenehneprobleme. Bolezni sesploh nisem mogelznebiti. Tu je hydro-nic naredil veliko.«

Pri izbiri sort seodlo~a za tiste, kiimajo bolj{i okus. Med-nje sodi tudi Elsan-

S sen~enjem,segrevanjem zemlje in

o‘ivljeno vodo je mogo~ezmanj{ati uporabofitofarmacevtskih

pripravkov na najmanj{omo‘no mero.

S hydronicom se pove~a pridelek in izbolj{a zdravje rastlin

Jagode ljubijo dobro vodo

V zasen~enem nasadu na Zgo{i pri Begunjah Maks Vre~ko prideluje jagode tako, da jihpred u‘ivanjem ni treba prati.

8 - avgust 04 -

ta Marmolada, ki pa je znana tudi poveliki ob~utljivosti za bolezen.

»Uvelost je pri tej zelo okusni sortiizredno problemati~na; v eni sezoni mije propadlo deset tiso~ sadik. Pol nasa-da je izginilo. Ravno vse skupaj pripe-lje{ do ~asa obiranja, ko pa za~ne{ obira-ti, ti propada ena, pa druga; to se {iri vzemlji z vodo, z namakalnim sistemom.Te bolezni ne more{ ustaviti z ni~emer.Kemi~nega pripravka ni, se pravi da seproti tej bolezni sploh ne da ukrepati.Lani pa, ko sem prvi~ uporabil hydro-nic, mi je propadlo le deset sadik. Biloje vro~e in suho. Letos je vreme druga~-

no, je de‘evno in hladno, pa sta mi obnamakanju s hydronicom od vseh petin-{tirideset tiso~ sadik propadli dve …«

Lani je hydronic testiral tako, da jedve tretjini njive namakal z vodo, ki je{la skozi hydronic, eno tretjino pa je na-makal brez hydronica:

»Razlika je bila taka, ko sem vse izra-~unal, sploh pa glede koli~ine pridelka,da sem se kar malo na kav~ usedel inza~el globoko dihati. Jagod sem pridelalkar 18,1 odstotka ve~ na povr{ini, ki semjo namakal z informirano oziroma prestru-kturirano vodo. Osemnajst odstotkov jeza pridelovalca jagod ogromno. Tudi ~esem se pri kalkulaciji ali meritvah kajzmotil, tudi ~e vzamem deset odstotkov,je {e vedno veliko, pa {e ostali pozitivnidejavniki …«

Se je z lahkoto odlo~il za hydronic?»Bil sem zelo skepti~en. Ko je rastli-

na {e rasla, nisem opazil nobenih raz-lik. Nisem opazil, da bi bili nekje ve~jiin lep{i listi. Ko pa se je kazal pridelek,je bila razlika ob~utna in potem na kon-cu, ko je bilo obiranje kon~ano, se je vi-delo, kateri nasad je bolj utrujen in kateri

Odkar tudi po 40 kubikov vode vsak dan ste~e do jagod skozi hydronic, je pridelek ob~utnove~ji. Poleg tega rastline ne potrebujejo skoraj nobene fitofarmacevtske za{~ite ve~, saj je oku‘bveliko manj, s prestrukturirano vodo okrepljene rastline pa tudi ne teknejo {kodljivcem, ki jihzato ni treba preganjati. In na jagodni njivi, namakani s hydronicom, je bilo potem, ko so nanjej posejali ‘ito, tudi to gostej{e.

Nekdanji policist se pona{a z izrednookusnimi in obstojnimi sade‘i, po katere

hodijo ljubitelji jagod iz vse bolj oddaljenihkrajev. Nadel jim je komercialno ime

Baronove jagode. Zato ker rastejo na njivah,ki se jim ‘e dolgo nazaj pravi »njive pribaronu«, ki je tam nekdaj res domoval.



bolj vitalen. To je bil o~itno oni, kjer semza namakanje uporabljal hydronic. Vsesem poslikal, na fotografijah se to~no vi-di razlika.

Hydronic je nedvomno izredno korist-na naprava. Jaz sem ga testiral samo la-ni, letos ga uporabljam za namakanje vsepovr{ine. @ivim od jagod in ga nimam~asa testirati. Meni se dobro obnese inga uporabljam. Moral pa bi biti kak{enin{titut na ravni dr‘ave, ki bi to sprem-ljal glede na razli~ne vplive. Vsako letoje druga~no vreme, vpliv hydronica lani,ko je bilo suho in vro~e, je bil morda ma-lo druga~en kot letos, ko je de‘evno inhladno. Ker imam hydronic na celotnemnasadu, ne morem ve~ primerjalno ugo-tavljati razlik med vodo s hydronicom inbrez njega. Za mene je va‘no, da mi ze-lo, zelo koristi.«

Lanske analize so pokazale,da je bilo v plodovih nekolikomanj sladkorja, po drugi stra-ni pa se je pove~ala trdota,bolj{a je bila odpornost. Inletos?

»Sedaj uporabljam dru-go generacijo hydronica,ki je {e dodelan. Kolikosem natan~no pridelal, {ene vem, o~itno pa je slad-korja ve~ in kisline so urav-nove{ene in jagode imajoizrazit, poln okus.«

Po oceni je letos na 0,85hektarjih zraslo kakih se-demnajst ton jagod. De-vetdeset odstotkov vsehjagod proda doma, saj sose ljudje navadili kupovatijagode, ki so povsem sve‘e,nabrane zjutraj.

Maks se je za jagodni nasad odlo~ilbolj po naklju~ju:

»Pred desetimi leti sva se z ‘eno spre-hajala in je rekla: »Kaj pa ~e bi midva ja-gode imela?« Pa sem rekel: »Jih pa imej-va!« Ni~ ni bilo na~rtovano, za~ela sva spet tiso~ sadikami, z vztrajnostjo sva vseskupaj peljala naprej in stvar je uspela.Prva leta so bila najte‘ja, veliko sva bila

doli v polju, pomagali so sorodniki inprijatelji, sedaj pa je druga~e. Letos ima-

va petin{tirideset tiso~ sadik izItalije in Nizozemske.

Jagode trajajo dve sezoni,drugo leto je navadno pride-

lek drobnej{i in tudi pol manjga je, ~eprav se vpliv hydro-nica drugo leto izrazito po-zna, saj se je pridelek precejpove~al. Z obiranjem je ve-liko dela, pridejo mi poma-gat iz bli‘nje okolice.«

In kam z neprodanimijagodami?

»Krave jih letos niso do-

bile niti dvajset kilogramov,« pravi inpoka‘e lon~ke marmelade in soka:

»Kar ne prodamo, skuhamo, sevedabrez vsakih kemi~nih dodatkov, v mar-melado in sok. Tako da gre vse v pro-met … Na za~etku smo naredili nekajkozar~kov, sedaj pa je tega ‘e malo ve~.Ni~ ne gre v izgubo. Idealna pa je ta pre-delava v konicah, ko je jagod res velikoin ko vsega vsak dan ne prodamo. Veli-ko jagod predelamo iz drugoletneganasada, kjer je ve~ jagod druge kvalitetein niso za na trg.«

In kje se je nekdanji policist nau~ilspretnosti pridelovanja in prodaje ja-god?

Jagode so pridelane na naravi prijazen na~in, kar pomeni, da jih ni treba oprati; tako v sebe nepotegnejo dodatne vode in ohranjajo prvovrsten okus, harmonijo sladkorjev in kislin.

Kadar ljudje ne pokupijo vseh jagod, jih na doma~iji spremenijo v marmelado in sadni sok.


10 - avgust 04 -

»Na kaka posebna izobra‘evanja nehodim, ker jih tudi ni. Izobra‘ujem se zdelom, imam ‘e veliko lastnih izku{enj,imam pa tudi zelo dobrega svetovalcaza jagode, agronoma Iztoka Jane‘i~a izLjubljane. Ko meni zmanjka odgovorov,mi pomaga on, poleg tega je {e nekaj lite-rature o jagodah, nekaj zvem prek inter-neta, v pogovorih z drugimi prideloval-ci … So pa jagode zelo posebna rastli-na, ki je mo~no odvisna od mikroklime.Ta je v vsakem kraju druga~na in se ji jetreba prilagoditi. Seveda je iz kraja v krajdruga~na tudi voda, pa {e sort jagod jenekaj deset; vsemu temu se je treba pri-lagoditi in ugotoviti, katera vrsta sadikje najbolj prikladna glede na zemljo invse druge pogoje, ki sem jih ‘e omenil.Ko enkrat odkrije{ formulo, po kateri na-sad deluje, je ne sme{ ve~ spreminjati,samo {e dopolnjevati.«

Nasad na Zgo{i pri Begunjah sodimed srednje velike nasade jagod v Slove-niji in Maks Vre~ko z dru‘ino od njega‘ivi. Res da se pozimi prelevi v demon-stratorja deskanja, vendar ‘ivi od jagod:

»Pridelovanje jagod je glede na kli-matske razmere in razdrobljenost zem-

vu, se pravi, da je dokaj tvegana dejav-nost. Ni zajam~enih cen kot denimo primleku, nobenega zagotovljenega odku-pa …

Prodaja je odvisna zgolj od zadovo-ljstva kupcev, torej od kakovosti.«

Uvoz jagod gorenjskega prideloval-ca ne moti:

»Kakovost uvo‘enih jagod se s slo-venskimi, posebno pa {e gorenjskimi nemore primerjati. Na Gorenjskem je pod-nebje zelo primerno za jagode. Polnostokusa, da se razvijejo sladkorji in kisline,naredi vreme s prehodi iz toplega vhladno in obratno. V Italiji in [paniji,kjer imajo na~eloma le toplo vreme, obtem pa jagode gojijo v raznih tunelih,plastenjakih, se okus niti ne more razvi-ti, ker je tam le toplo. Potem pa {e hladil-nice, dolgi transporti in vse kar je pove-zano z njimi. Tak{ne jagode se res nemorejo primerjati z na{imi, zjutraj obra-nimi …«

Razen tega pa se verjetno z jagodamiiz uvoza nih~e ne pogovarja. Z jagoda-mi, ki jih ljudje v glavnem kupujejo karna zaboj~ke le kakih sto metrov pro~ odnjive, pa je druga~e:

»Kadarkoli sem v jagodah, posku-{am biti dobre volje. Z jagodami se po-govarjam, za‘elim jim dobro jutro, jimpovem kaj o vremenu in jim tudi prisluh-nem. Intuitivno za~utim, kaj ‘elijo in jimtudi ustre‘em. Jih malce crkljam. To si za-slu‘ijo, saj ‘ivim od njih. To ni~ ne stane.Tudi tai ~i izvajam na njivi. Sicer pa to nini~ novega, saj se tudi sadjarji pogovar-jajo z drevesi.

Tudi obiralci morajo biti dobre volje;posku{am, da se v nasadu ne pogovarja-jo o te‘kem ‘ivljenju, slabem vremenu,pomanjkanju denarja … Tudi kadar jede‘ in mraz, mora biti splo{no pozitivnovzdu{je, da se ta energija pretaka iz nasv jagode in se potem vrne tudi iz jagodv nas. Jagoda je sade‘, ki ima po mojemmnenju izjemno veliko pozitivne energije.Raziskave so pokazale, da je jagoda naj-bolj priljubljeno sadje otrok, otroci pasmo na~eloma vsi.«

Jo‘e Vetrovec

Pozimi je Maks demonstrator deskanja. Meni, da je deskanje povezano s pridelovanjem jagod,da se nova spoznanja prepletajo in pove~ujejo u~inek na obeh podro~jih.

Krave letos niso dobile nitidvajset kilogramov jagod;kar je ostalo neprodanih,

so jih skuhali vmarmelade in sok.

lji{~ v Sloveniji zelo primerna. Ni potreb-no imeti velikih povr{in. Od jagod se da‘iveti, je pa delo z njimi zelo intenzivno.Pridelovanje jagod je mogo~e bli‘je ob-ra~anju denarja na borzi kot pa kmetijst-



Encime sicer najve~krat povezuje-mo s presno hrano in prebavo,kar smo doslej pojasnjevali v

treh zaporednih ~lankih pod zgovor-nim naslovom Odkuhavanje zdravja.Encime pa lahko uporabljamo tudi v kli-ni~ne namene: za zdravljenje bolezniin ohranjanje oziroma vra~anje zdravja.

@e leta 1940 je ~ika{ki zdravnik Ed-ward Howell odkril, da petnajstminut-no segrevanje hrane na 245 stopinj Celzi-ja uni~i prav vse encime. Dognal je, daje ravno pomanjkanje encimov vzrok zakroni~ne degenerativne bolezni in da bibilo mo‘no hranilne snovi bolje uporabi-ti, ~e bi lahko nadomestili encime, izgub-ljene med kuhanjem in predelovanjem ‘i-vil. Ustanovil je National Enzyme Com-pany, podjetje za izde-lovanje encimov, po-trebnih pri prebavi.

Doktor Edward Ho-well je priporo~al je-dilnik, ki ga sestavljavsaj tri ~etrtine pres-nih ‘ivil, preostalemudele‘u kuhanih ‘ivilpa naj bi dodajali pre-bavne rastlinske enci-me. Poudarjal je, da jepotrebno tudi ob pre-te‘no presnem prehra-njevanju u‘ivati kon-centrirane rastlinskeencime. Dobro zalo‘en»encimski fond« je ponjegovem predpogoj,da smo tudi v starostizdravi.

Povsem presno pre-hranjevanje se mordazdi idealno, a si ga lah-ko privo{~i le malo lju-di, vsega, kar potrebu-

je organizem, pa niti ni mogo~e pojestipresno. Rastlin iz dru‘ine kri‘nic, bro-kolov, navadnega in brsti~nega ohrov-ta, cveta~e in podobnih vrtnin ne smemojesti presnih, saj v njih vsebovane snovizavirajo delovanje {~itnice, a se na sre~ouni~ijo med kuhanjem.

Spreminjanje prehranjevanja in uva-janje presne hrane kot temelj za dobrozdravje zahteva tolik{ne spremembe, da

tega enostavno ni mogo~e pri~akovati.V nekaterih kulturah bi to pomenilo celoposeganje na versko podro~je. Najzah-tevnej{e pa bi gotovo bilo soo~enje s tre-nutno najve~jo in najmogo~nej{o svetov-no industrijo, s farmacevtskimi karteli.

Tudi u‘ivanje surovega mesa bi seve~ini zdelo odvratno in barbarsko. Ed-ward Howell v svojih razpravah omen-ja, da Eskimi jedo surovo meso, ki serazgradi med avtolizo. Beseda eskim, kijo uporabljajo ameri{ki Indijanci, pome-ni »kdor u‘iva surovo hrano«. Pri avto-lizi (razkroju tkiva z lastnimi encimi) jemeso uskladi{~eno pri ustrezni tempera-turi in vlagi, nakar ga za~ne po~asi raz-grajevati katepsin, encim v mesu. Tak{-no pripravo mesa nekatera ljudstva po-

znajo ‘e od nekdaj. Zu‘ivanjem surovega,encimsko predprebav-ljenega mesa in kitove-ga olja Eskimi pre‘ivijoskrajne vremenske raz-mere v severnih tund-rah, ~eprav ne vedo ni-~esar o sadju, zelenjaviin degenerativnih bo-leznih. Zato pa Eskimi,ki preidejo na na{o ku-hano hrano z visokovsebnostjo ogljikovihhidratov, pogosteje obo-levajo za degenerativ-nimi boleznimi.

Edward Howell pra-vi, da sicer ni dokazov,da bi ~lovek lahko ‘i-vel ob prehrani, sestav-ljeni izklju~no iz suro-vega mesa, vendar av-toliza to mo‘nost do-pu{~a. @ivali bi bilo po-trebno rediti v brez-

Simptomi pomanjkanjaencimov se poka‘ejo

pozno in jih zdravniki vklini~nih ocenah pogosto

spregledajo.

Pomanjkanje encimov je morda vzrok za kroni~ne degenerativne bolezni

Odkuhavanje zdravja IV

Brokolov in cveta~e ne smemo jesti presnih, saj v njih vsebovane snovi zavirajodelovanje {~itnice.

12 - avgust 04 -

hibnih higieni~nih razmerah. @iveti bimorale v ~istem okolju, kjer bi se lahkoprosto pasle, in prepovedano bi jihbilo zapirati v kletke. @ivali ne bismele jesti ‘it, ampak bi se mo-rale le pasti. Antibiotikein druga zdravila bi upo-rabljali le v izjemnih pri-merih. Vse to bi bilo zelodrago in ne bi {lo v pridniti prehranski niti far-macevtski industriji,ki ju kmetovalci in dru-gi ljudje na lepem ne bive~ potrebovali.

TERAPEVTSKAUPORABA ENCIMOV

Terapevtska uporaba encimovrazkriva pomembne razlike med rastlin-skimi encimi ter encimi iz ‘ivalskih vi-rov. V prej{njem ~lanku smo razlo‘ili,da do danes {e nikomur ni uspelo izde-lati sinteti~nih encimov. Izdelamo jih lah-ko le iz ‘ivih, organskih snovi. Vse ka‘e,da imajo encimi posebne lastnosti, ki jihznanost {e ne zna razlo‘iti.

Encime ‘ivalskega izvora pridobiva-jo predvsem iz trebu{ne slinavke zakla-nih pra{i~ev. Ta namre~ vsebuje doslejnajve~je znane koncentracije encimov ‘i-valskega izvora. V ta namen so jih upo-rabljali ‘e na za~etku dvajsetega stolet-ja, ko so v posebnih razmerah tudi dose-gali visoko u~inkovitost.

Nekatere encime pa pridobivajo izrastlin. Na primer bromelain iz ananasa,papain iz papaje in nanokinazo iz fer-mentirane soje. Druge encime rastlinske-ga izvora pridobivajo iz raznih vrst go-jenih gliv in plesni. Iz njih pripravijo viso-ko koncentrirane kulture razli~nih en-cimov tako, da pridobljeni encimi nevsebujejo nobene od snovi, iz katerih sobili vzgojeni.

Poleg encimov sodijo med ‘ivljenj-sko pomembne hranilne snovi tudi vita-mini in minerali. Simptomi ob njihovempomanjkanju so iz~rpno raziskani in sepogosto pojavijo kmalu po pomanjka-

nju. Znaki in simptomi pomanjkanja en-cimov pa se poka‘ejo veliko pozneje, ta-ko da jih zdravniki v klini~nih ocenahpogosto spregledajo.

Encimi se obi~ajno ve‘ejo z mineraliali vitamini, ki jim pravimo koencimi.Za razliko od ve~ine mineralov in vita-minov so encimi edinstveni. Za njihovoaktiviranje in delovanje morajo biti iz-polnjeni {tirje pogoji:

- prisotnost vlage (vode)- idealen temperaturni razpon- natan~no dolo~ena pH vrednost

(alkali~nost ali kislost)- specifi~na substanca (substrat), na

katero delujejo

VODA – DAR @IVLJENJAEncimi so lahko aktivni le v prisotno-

sti vlage. V suhem okolju ne delujejo.Vse vrste stro~nic, ore{kov in semen

vsebujejo zaviralce encimov. Ti prepre-~ujejo, da bi rastline za~ele spontano ra-sti, oziroma da bi nanje delovali prebav-ni encimi v ~love{kem telesu. Ta ‘ivilaso zaradi tega te‘ko prebavljiva. Po ob-roku, sestavljenem prete‘no iz omenje-nih ‘ivil, se po~utimo utrujene, saj moratelo porabiti velike koli~ine energije, dajih prebavi. S segrevanjem ne uni~imo lezaviralcev encimov, temve~ tudi encime

same. ^e pa ta ‘ivila ve~ ur namakamo(ponavadi dvanajst ur), zaviralce enci-mov uni~imo, same encime pa aktivira-mo. Aktivirani encimi za~nejo z raz-

gradnjo beljakovin, ma{~ob inogljikovih hidratov v stro~ni-cah, ore{kih in semenih. To po-meni, da je ta hrana, ko pride

v telo, predprebavljena.Doktor Batmanghe-

lidj v svoji knjigi »Va{etelo kli~e po vodi«, slo-

venski prevod je dosegljiv‘e nekaj let, krivdo za mnoge

zdravstvene te‘ave, kot so ast-ma, artritis, alergije, bole~ine vkri‘u, hipertenzijo, migrenskeglavobole in druge degenerativ-ne bolezni pripisuje kroni~ni dehi-

draciji. Kava, alkohol, industrijske pija~ein marsikatera zdravila telo dehidrirajo.Batmanghelidj je na podlagi raziskavpokazal, da je dehidracija temeljni vzrokmnogih degenerativnih bolezni.

Encimi so v telesu edina snov, ki jesposobna opravljati dolo~eno delo, za topa potrebujejo ustrezne koli~ine vlage.In tako se ob dejstvih, ki jih avtor razkri-va v knjigi »Telo kli~e po vodi« porajavpra{anje, ali dolgotrajna dehidracija za-vre oziroma upo~asni normalno delova-nje encimov, kar lahko vodi v bolezen?

Seveda moramo vzroke za vse ve~bolezni iskati v iz~rpani zemlji in hrani,oropani vitaminov in mineralov, ki iz tezemlje zraste, ter v okolju, onesna‘enems pesticidi, herbicidi in industrijskimiodpadki. ̂ e ‘elimo biti zdravi, bi moraliu‘ivati organsko pridelano hrano ter seizogibati malovredni visokokalori~nihrani, pa tudi hrani, ki je bila genetskospremenjena, pripravljena v mikrovalov-ni pe~ici ali obsevana. A tudi ~e bi jedlitak{no hrano, bi telo {e vedno trpelo za-radi pomanjkanja encimov. ^e pa je vtelesu dovolj naravne »delovne sile« –metaboli~nih encimov – in v njem kro‘idovolj teko~ine, potem procesi, kot soprebava, popravljanje tkiv, rast, imunskefunkcije in razstrupljanje, lahko potekajonormalno.

Nekatere encime pridobivajo iz rastlin, na primer bromelainiz ananasa in papain iz papaje.

ODKUHAVANJE ZDRAVJA IV


Vassil Dobrev, francoski arheo-log bolgarskega rodu, strokov-njak za egiptologijo, si je za-

dal cilj, da poi{~e sledi Ouserkareja. Inzakaj je ta vladar tako obsedel znanegaarheologa? Zato, ker se za imenom Ouser-kare skriva eden najbolj skrivnostnihegip~anskih faraonov, ki je tako tajinst-ven, da celotna arheolo{ka skupnostrazglablja o njegovi pravi identiteti inse mnogi strokovnjaki celo spra{ujejo,~e je zares obstajal.

Ouserkare je pri{el na prestol v zelomra~nih okoli{~inah, po umoru Tetija(okrog leta 2320 pred na{im {tetjem),njegova vladavina pa je bila zelo krat-ka, vsega dve ali kve~jemu {tiri leta.Dobrev je prepri~an, da je to prekratkoobdobje za postavitev lastne piramide,a dovolj dolgo za izbiro njene lokacije,izdelavo temeljev in morda celo nekate-rih podzemnih soban …

Arheolog je torej prepri~an, da je fara-on, ki se je pojavil in izginil kot blisk,zares ‘ivel. Hkrati je mnenja, da moranekje obstajati nedokon~ana ali komajza~eta gradnja njegove piramide. To nje-govo prepri~anje pa temelji na edinem,a {e kako dragocenem dokazu: sezna-mu egip~anskih faraonov, ki jo je dal vosmem stoletju pred na{im {tetjem nastene templja v Abidosu vtisniti kraljSeti I. in v katerem je Ouserkare nave-den kot drugi faraon VI. dinastije (med2330 in 2150 pred na{im {tetjem).

Dobrev je vlo‘il veliko energije, daje dobil dovoljenje za izkopavanje napodro~ju ju‘ne Sakare (15 km od Kaira),kjer bi po njegovem morala biti Ouser-karejeva piramida glede na polo‘aj pira-mid, ki so si jih faraoni zgradili v smeriod severa proti jugu, namre~ med pira-midama njegovega predhodnika Tetijain naslednika Pepija I.

Najprej je bilo treba posodobiti arhe-olo{ko karto iz leta 1897. S pomo~jo fran-coskega topografa Laisneya in sodobne-ga GPS teodolita, ki zaznava signale skar osmih satelitov, je Dobrevu uspeloizdelati karto. Njegovo pozornost je pri-tegnilo dokaj veliko podro~je Tabbet al-Guech, kjer ni bilo nobene zgradbe in jebilo hkrati dovolj veliko, da bi v svojih

O~i, usta in u{esamo{kega in ‘enske so

izpraskani, kar pomeni,da je nekdo ‘elel

prepre~iti vstajenje tehdveh ljudi kot para.

Med iskanjem faraona Ouserkareja je odkrita spletka v dru‘ini visokega sve~enika

Skrivnostni faraon

Egiptologa Vassil Dobrev in Bernard Mathieu sta odkrila grobnico Haou-Neferja, ma{ujo~egaduhovnika v templju faraona Pepija I., tretjega kralja VI. dinastije. Je Haou-Nefer slu‘il tudinjegovemu »spornemu« predhodniku, faraonu Ouserkareju?

14 - avgust 04 -

raona Pepija I. Njegov uradni naziv jebil »duhovnik-bralec; poznavalec obred-nih formul; tisti, ki obla~i kraljeve kipev posmrtnem templju; nadzornik obre-dov darovanja …«

[lo je skratka za visokega dostojanst-venika, ki je u‘ival velik ugled. Zravennjega je bila soproga Khouti, katere ob-raz je bil, zanimivo, veliko svetlej{i odmo‘evega, ki je bil rde~e barve. To je bilnamre~ na~in, zna~ilen za vse upodobit-ve v Egiptu za ~asa faraonov, po kateremso lo~evali mo{ke od ‘ensk.

DOKAZI O INCESTUPoleg njiju so navedena imena njunih

{tirinajstih otrok, {tirih deklet in osmihfantov. Vendar o~itno ni {lo za obi~ajnodru‘ino. Na levi strani vhodnih vrat jeHaou-Nefer upodobljen poleg ‘enske zimenom Hatek, ki ne nosi naslova njego-ve ‘ene, pa~ pa pred njo stoji majhnadeklica z istim imenom. Nenavadno je,da so o~i, usta in u{esa mo{kega in ‘ens-ke izpraskani, kar bi lahko pomenilo za-vra~anje tega »nezakonitega« para. Arhe-olog pojasnjuje, da tak{no uni~enje obra-zov pomeni, da je nekdo ‘elel prepre~itivstajenje teh dveh ljudi kot para.

Namesto da bi odkril grob Ouserka-reja, je Vassil izbrskal dru‘insko spletko.Na drugi steni sta upodobljena obrazadveh od {tirih h~era, prav tako izbrisana!

Francoski strokovnjak za orientalskoarheologijo in hieroglife Bernard Mat-hieu, ki je pri{el na mesto izkopavanja,da prou~i hieroglifska besedila, je izpo-stavil mo‘nost, da je bila ena izmed {ti-rih duhovnikovih h~era, ki ji je bilo pravtako ime Hatek, pravzaprav najstarej{aKhoutijina h~i, ki naj bi prevzela nazivnajvi{je duhovnice Hathor in na tejfunkciji (ki ni bila dedna) nasledila svo-jo mater, ki je umrla zelo zgodaj.

Vassil Dobrev pa dodaja, da ni izklju-~eno, da je (h~erka) postala ‘ena Haou-Neferja, kar bi pri~alo, da incest v sta-rem kraljestvu ni bil tako neobi~ajen. ̂ esi je visoki duhovnik dovolil razmerje ssvojo h~erko, je verjetno posnemal fara-ona, ki je to po~el tudi sam! Na vratih v

Ko so novembra 2002 za~eli prekopavati pesek na podro~ju Tabbet-al-Guecha v Sakari, so polmetra pod povr{ino na{li okostnjake in lesene sarkofage iz obdobja starodavnega mesta Saïte(od 700 do 500 pr. n.{t.). Vsi so se spra{evali, ali niso na sledi kraljevskemu grobi{~u?

nedrjih lahko skrivalo temelje za pira-mido …

Oktobra leta 2002 je kakih sto egip-tovskih delavcev zasadilo lopate v skriv-nostno zemljo. Po tonah in tonah izko-panega materiala so na globini 68 m od-krili prvo presene~enje: celo vrsto nepo-kopanih okostnjakov ter osem povsemohranjenih lesenih sarkofagov iz obdob-ja med 700 in 500 pred na{im {tetjem.To nepri~akovano odkritje pri~a o obsto-ju starega kraljevskega grobi{~a: po-smrtna po~ivali{~a iz obdobja mesta Sai-te v Sakari le‘ijo nad grobi{~i starodav-nega imperija ali v njihovi neposrednibli‘ini in zaenkrat {e niso kazala nobenepovezave z Ouserkarejem. Toda vodjaizkopavanj je bil prepri~an, da ga v glo-binah ~aka {e veliko zanimivega …

IZ PESKA SE PRIKA@EZGRADBA IZ OPEKE

In nekega jutra se je iz peska prika-zala pravokotna zgradba iz rde~e ope-ke. Da bi odkrili, kdo se skriva v njej, jebilo treba plast za plastjo odstraniti {e

veliko materiala. Med izkopanim mate-rialom so delavci naleteli na ko{~ke ke-ramike, za katero se je izkazalo, da je izobdobja starodavnega imperija.

Po mesecu dni od za~etka izkopa-vanja peska, ki je bil tja pripeljan name-noma, da so z njim prikrili jamo, se jenenadoma prikazala stena. Le {e nekajdni dela pod ‘go~im afri{kim soncemin odkrili so v skalo usekano odprtino vposmrtni rov. Arheologi so z izbuljeni-mi o~mi zrli v steno, ki je dajala videznagrobnega spomenika in je bila prekri-ta s ~udovitimi, lepo ohranjenimi hiero-glifi in nizkimi reliefi. Zaradi vznemirje-nja, ki je nastalo med delavci, ki so o~it-no zaslutili, da so na sledi pomembne-ga odkritja, so arheologi poostrili nad-zor in uvedli no~no stra‘o, ki naj bi pre-pre~ila morebitno plenjenje …

Ko se je prvo razburjenje poleglo, seje »Vasko«, kot kolegi kli~ejo Vassila,spustil na kolena in za~el razvozlavatihieroglife. Razbral je, da je bil tukaj predve~ kot {tirimi tiso~letji pokopan du-hovnik Haou-Nefer, ki je bil v slu‘bi fa-

SKRIVNOSTNI FARAON


grobnico najdemo {e en napis, ki pa se‘al prekine po prvih besedicah »Jaz sem…« ali »Jaz sem bil …« Najbr‘ je {lo zaobi~ajno besedilo, v katerem so bile opi-sane posamezne etape duhovnikove ka-riere.

LOV NA POZABLJENEGAFARAONA SE NADALJUJE

Res {koda, da se omenjeno besediloni ohranilo, saj bi zagotovo prispevalodragocene podatke o tistem obdobju inmorda pomagalo odkriti sled za izgub-ljenim faraonom Ouserkarejem.

Sedaj pa egiptologe vznemirja polo-‘aj, ki si ga je Haou-Nefer izbral za grad-njo svojega zadnjega po~ivali{~a. Kotnajvi{ji duhovnik v slu‘bi Pepija I. bimoral po tedanji tradiciji po~ivati v ne-posredni bli‘ini faraonovega posmrtne-ga sveti{~a, ne pa ve~ kot osemsto met-rov stran od kraljevskega grobi{~a. Inpoleg tega je njegovo po~ivali{~e obrnje-no proti severu, tako da kralju, ki po~ivana jugu, ka‘e hrbet! Kako pojasniti tonenavadno izbiro?

Po mnenju Vassila Dobreva ni izklju-~eno, da si je Haou-Nefer zavestno ‘elelpostaviti grob na tem mestu. In zakaj nev bli‘ini kakega drugega spomenika, kije zgrajen na severu? Ne moremo si kaj,da ne bi pomislili na kraljevski grobskrivnostnega Ouserkareja, kateremu jeHaou-Nefer moral slu‘iti, preden so gasprejeli na Pepijev dvor … Tega pa zaen-krat ne moremo potrditi, ker ni na voljodovolj dokazov.

Medtem so na dnu rova, v kateremle‘i grob, na{li posmrtne ostanke: mogo-~e prav od skrivnostnega faraona Haou-Neferja? V neposredni bli‘ini je {e pet ve~metrov globokih votlin … V grobu v ne-posredni bli‘ini Haou-Neferjevega jeVassil Dobrev izkopal dvanajst kipcev zimenom njegovega tasta, Khnoum-Ho-tepa, ki je bil ravno tako najvi{ji duhov-nik. Povsem mogo~e je, da bodo v drugihgrobovih odkrili druge ~lane dru‘ine, skaterimi lahko o‘ivijo nove intrige.

Medtem ko ~akamo na razjasnitevmra~ne dru‘inske sage, se izkopavanja

nadaljujejo. Na ‘alost egiptovske oblas-ti ne dovolijo preiskave {estih okostnja-kov, ki so jih na{li v {estih posmrtnihvotlinah, zato ne bo mogo~e ~asovnoopredeliti obdobja, v katerem so ‘iveli.

In ~eprav {e vedno niso na{li mestaOuserkarejeve piramide, Dobrev meni,da je na dobri poti. Trenutno ekipa geo-

fizikov, ki naj bi odkrila ostanke v pes-ku, skrbno raziskuje ob{irno podro~jeokrog novega grobi{~a. Medtem pa neu-trudni raziskovalec preteklosti VassilDobrev {e vedno ra~una, da bo prej alislej uspel dokazati obstoj pozabljenegafaraona Ouserkareja.

An. TP

Detajl s fasade: zraven Haou-Neferja je soproga Khouti, ob njunih nogah pa dve od njunih{tirih h~era vonjata lotosov cvet.

SKRIVNOSTNI FARAON

16 - avgust 04 -

Znanstveniki z oddelka za bioin-‘eniring washingtonske univer-ze so ugotovili, da lahko dalj{e

izpostavljanje nizkofrekven~nim mag-netnim poljem po{koduje DNK mo‘-ganskih celic. Ta magnetna polja so po-dobna kot pri vsakdanjih gospodinj-skih aparatih, kot so su{ilniki za lase,elektri~ne blazine in brivniki. Razisko-valci pravijo, da se {koda ob ve~kratnikratkotrajni izpostavljenosti s~asompove~uje.

Podgane, ki so bile 24 ur izpostavlje-ne magnetnemu polju s frekvenco 60 Hz,so utrpele znatne po{kodbe DNK, {eve~je lome v DNK verigi mo‘ganskih ce-lic pa so odkrili pri podganah po 48-ur-nem izpostavljanju. Posledica je bilotudi izrazito ve~je {tevilo apoptoz mo‘-ganskih celic, pri katerih celica, ki se nemore regenerirati, uni~i samo sebe.

To ka‘e, da so u~inki izpostavljanjakumulativni, zato je trajanje lahko pravtako {kodljivo kot jakost polja, meni Hen-ry Lai, raziskovalni profesor washington-ske univerze, ki je vodil {tudijo skupaj sstrokovnim kolegom, Narendra Sing-hom. »V resni~nem ‘ivljenju smo ljudjetakim sevanjem izpostavljeni v majhnihodmerkih – tri minute ob su{ilcu za lase,pet minut ob elektri~nem brivniku«, pra-vi Lai. »Domnevamo, da se taki odmerkis~asoma naberejo in lahko povzro~ijozdravstvene motnje,« {e dodaja. Odkarje profesor Lai je leta 1995 prvi~ objavilsvoja dognanja o po{kodbah DNK zara-di magnetnih polj, je o podobnih rezul-tatih poro~alo tudi ve~ laboratorijev vEvropi in Indiji.

Dosedaj so znanstveniki trdili, da niz-kofrekven~na elektromagnetna polja nemorejo biti {kodljiva, saj niso dovolj mo~-na, da bi razbila kemi~ne vezi v ‘ivemorganizmu. Lai tej trditvi ne nasprotuje,

vendar meni, da ob tem deluje {e en, boljsubtilen mehanizem. Po njegovem mag-netna polja ne povzro~ajo po{kodb nepo-sredno, temve~ spodbujajo celi~ne pro-cese, ki vodijo k okvaram.

Lai in Singh domnevata, da izpostav-ljanje magnetnim poljem v dolo~enih ce-licah vpliva na ravnovesje ‘eleza, zara-di ~esar se v celicah pove~a raven proste-ga ‘eleza. Pri kemi~ni reakciji tega pros-tega ‘eleza se spro{~ajo prosti radikalioziroma nabiti atomi, ki napadajo celi~-ne strukture, vklju~no z DNK, lipidi in pro-teini.

Da bi preverili to hipotezo, so razi-skovalci nekaterim podganam, predenso jih izpostavili magnetnemu polju, zzdravili nevtralizirali proste radikaleoziroma zmanj{ali koli~ino prostega ‘e-leza. Rezultati so teorijo potrdili: u~inki

magnetnih polj so bili uspe{no blokira-ni, DNK mo‘ganskih celic je ostalanepo{kodovana.

Ob tem je pomembno dognanje, daso dolo~ene vrste celic z ve~jo vsebnostjo‘eleza, kot so mo‘ganske celice, najbr‘bolj dovzetne za {kodljivo u~inkovanjeelektromagnetnih polj.

Po{kodbe DNK same po sebi nisonenavadne, saj potekajo v vseh celicah,ki take okvare same odpravijo. Problemnastane, kadar je {koda znatno ve~ja, sajse s tem pove~a mo‘nost napake v pro-cesu regeneracije, ta pa lahko pripelje domutacije in bolezni, kot je rak.

Nekatere vrste po{kodb DNK so boljzaskrbljujo~e kot druge. ^e je po{kodo-vana le ena stran dvojne vija~nice DNK,je popravilo relativno enostavno. Veli-ko te‘ja je regeneracija, ~e sta po{kodo-vani obe strani. Takrat je mo‘nost muta-cije mnogo ve~ja. Lai in Singh sta pri izpo-stavljenih mo‘ganskih celicah ugotovilalome tako na eni kot tudi na obeh stra-neh dvojne vija~nice DNK.

Profesor Lai pravi, da se zaradi re-zultatov njegovih raziskav ljudje ne bismeli preve~ vznemirjati, zavedati pa bise morali mo‘nih {kodljivih u~inkovnizkofrekven~nih magnetnih polj, ker soelektri~ne naprave zelo prisotne v na-{em vsakdanu. Ve~ina gospodinjskihaparatov, kot so su{ilniki za lase, brivni-ki, elektri~ne odeje, pe~ice, aparati zapripravo kave in ure, oddaja elektro-magnetno polje s frekvenco 60 Hz. Alidodaja, da bo za temeljitej{e razumeva-nje procesa in z njim povezanih tveganjpotrebnih {e veliko raziskav, medtem pasvetuje, naj se ~im manj izpostavljamomagnetnim poljem, zlasti pri aparatih,ki jih uporabljamo zelo blizu telesa.

[p. Vo.

Magnetna polja po{kodbne spro‘ajo neposredno,

temve~ spodbujajoceli~ne procese, ki vodijo

k okvaram.

Izpostavljanje nizkofrekven~nim magnetnim poljem povzro~a po{kodbe DNK v mo‘ganih

Aparati uni~ujejo DNK

Dve mo‘ganski celici podgane, ki je bilaizpostavljena nizkofrekven~nim elektromag-netnim poljem. Na sliki so vidne ve~je koli~i-ne po{kodovane DNK, ki izhaja iz celic.


Na{i predniki so v vsakem po-javu ‘ive in ne‘ive naravevideli znamenja, ki so si jih

razlagali glede na trenutne potrebe alibodo~e odlo~itve. Nekatera tak{na zna-menja si danes lahko pojasnimo s so-dobno znanostjo, druga so nam nera-zumljiva ali celo sme{na. En tak primerje prerokovanje iz drobovja ‘rtvenih‘ivali, ki je bilo v~asih {iroko raz{irje-no po Aziji, Sredozemlju in po mnenjunekaterih tudi v Ameriki.

Najstarej{a znamenja, ki so na{imprednikom pomagala pri raznih odlo~it-vah, izhajajo iz povezanosti z naravo inopazovanjem naravnih pojavov. V ohra-njeni literaturi najdemo ne{teto prime-rov – od leta ptic, vi{ine in barve vode,smeri vetrov, oblike oblakov, obna{anja‘ivali in tako naprej – ki so predvsemnapovedovali vremenske razmere. Vre-me pa je bilo odlo~ilnega pomena takoza ‘ivinorejce in poljedelce kot tudi zapomorce in ne nazadnje za vojake. Ptice,ki letijo nizko nad zemljo, potem ~ebele,ki no~ejo iz panjev, pa nekatere rastline,ki zapirajo cvetove – vse to napovedujede‘. ^rede in divje ‘ivali, ki se umikajov zavetja, pri~akujejo vihar. Zgodnjaselitev ptic napoveduje skoraj{njo zimo,obilni mi{ji zarod dobro letino in podob-no. Nekaj takih znamenj se je ohranilodo dana{njih dni, res pa se je okolje takospremenilo, da je danes bolj zanesljivauradna vremenska napoved. [koda, dase spreminja tudi ~lovekova sposobnostza opazovanje narave.

Nekatera verovanja pa se vra~ajo,podprta z znanstvenimi utemeljitvami.Dolgo v srednji vek je veljalo, da so ko-meti in meteorji odgovorni za velike epi-demije ku‘nih bolezni. Ko sta v sedem-desetih letih prej{njega stoletja astrono-ma Fred Hoyle in Chandra Wickra-

masinghe razvijala teorijo, da epidemi-je in pandemije prihajajo iz vesolja, stabila dele‘na zasmehovanja »resnih« znan-stvenikov. Danes pa je teorija pansper-mije (hipoteza o ‘ivljenjskih klicah, raz-pr{enih v vesolju) upo{tevanja vrednamo‘nost. Prav tako napovedovanje po-tresov na podlagi podobnih znakov, kiso jih Kitajci poznali ‘e pred tiso~letji.

EKSTISPICIJA –PREROKOVANJE

IZ DROBOVJAPredvidevanja, predvsem vremena,

na podlagi omenjenih znakov so bila ze-lo raz{irjena in dostopna takoreko~ vsem.@e zelo zgodaj v zgodovini ~love{tva paso se razvile razne »specializacije« napodro~ju prerokovanja, ki so postale do-mena magov, sve~enikov, ~arovnikov,alkimistov in podobno. V anti~ni Gr~ijiso bila na primer zelo popularna prero-~i{~a ali oraklji, ki so bili prava industrijatakratne duhov{~ine. Posebej zanimivo,{iroko raz{irjeno po Aziji, Sredozemljuin po mnenju nekaterih tudi v Ameriki,pa je bilo vede‘evanje iz drobovja darit-venih ‘ivali (in ljudi ?).

O prerokovanju iz drobovja ‘rtvenih‘ivali najdemo {tevilne zapise iz asirsko-babilonske kulture, predanti~ne Gr~ije,gr{korimske antike, v zgodbah o Etru{-~anih, pa tudi pri razli~nih barbarskihljudstvih stare Evrope.

Darovanje bogovom v taki ali dru-ga~ni obliki je lastno vsem religijam, vvseh ~asih, kot podkrepitev pro{nje zapri~akovane darove ali zahvale za izka-zane milosti. Darovanje je bilo v oblikicvetja, kadila, posta, odpovedi, dobrihdel ter seveda v starih kulturah prevla-dujo~e ‘rtvovanje doma~ih ‘ivali. V pri-spodobah {e danes poznamo besede ‘rt-vovanje, ‘rtvenik, ‘rtveno jagnje …

Tak{no darovanje ni bilo zgolj ~a{~e-nje bogov; od njih so tudi pri~akovalizaslu‘eni dar, in pri~akovanja vernikovso bila zelo konkretna. To je bil verjetnovzrok, da se je tako dolgo obdr‘alo prero-kovanje iz drobovja ‘rtvenih ‘ivali. Predvsako kolikor toliko pomembno odlo~it-vijo so ljudje bogovom darovali in jih

Uporaba drobovja za napovedovanje bodo~ih dogodkov

Vede‘evanje iz jeterZa napovedovanje

prihodnosti oziromapri~akovanega dogodkaje bila pomembna oblika

in videz jeter.

V Setimi pri Piacenzi so na{li bronasti modelov~jih jeter, ki so ga najbr` uporabljali v {oliza vedeèvalce. Model je razdeljen na 40 od-delkov, v vsakem pa je etru{~anski zapis, npr.»vzemi za èno«, »spo{tuj, kar ni tvoje«,»vojna je na vidiku«, »àlost« ipd.

18 - avgust 04 -

stvari je videl slaba znamenja, prijate-ljem ni ve~ zaupal. V kratkem je zbolelin umrl. Verjetno je bilo njegovo obna{a-nje pred smrtjo napoved vro~i~ne bolez-ni, ki ga je pokosila. Za ljudi njegovega~asa pa je mladi vojskovodja dobil opo-min prek ‘ivalskih jeter.

Za raziskovanje na{ega fenomena jezanimiva tudi starogr{ka Ksenofonovazgodba Anabasis, ki opisuje zgode innezgode nekak{ne gr{ke tujske legije.Pred vsako bitko, pred vsako odlo~itvi-jo, celo na vsakem ve~jem kri‘i{~u sre~a-mo ‘ivalska jetra - enkrat popolna, dru-gi~ nenavadna, pa~ glede na potrebeodlo~itve.

Tudi v starojudovski tradiciji pogo-

isto~asno vpra{ali za nasvet.Nasvet je bil pri~akovan, sajje bil bog na nek na~in pla~anzanj.

Na asirski plo{~ici iz sed-mega stoletja pred na{im {tet-jem najdemo zapis pro{njekralja Ezarhar-hadona za od-govor o izidu neke bitke. Nje-gov duhovnik baru je predzakolom ‘rtvene ‘ivali bogu[ama{u zelo precizno nave-del vpra{anje, v katerem jepodal to~en krajevni in ~asov-ni okvir, v katerem naj bi bogodgovoril. Navedel je tudi, dase bo sam dr‘al predpisanegarituala pri zakolu: higiene, obla-~il in tako dalje. Danes bi rekli,da je bila to prava pogodba omedsebojnih obveznostih.

Da je bil ritual klanja res-na zadeva, beremo tudi v gr{-kih zapisih, kjer Platon pred-pisuje smrtno kazen za tiste-ga ki … daruje ne~isto.

JETRA KOT SEDE@@IVLJENJA

Ko je duhovnik zaklal ‘rt-veno ‘ivin~e, je zelo pazljivopregledal njegovo drobovje.Najve~ja skrb je bila posve~e-na jetrom. V skoraj vseh starih kulturahnajdemo prepri~anje, da so jetra sede‘‘ivljenja, zdravja, duha. Primerjajo jih zzrcalom vesolja. Za napovedovanje pri-hodnosti oziroma pri~akovanega do-godka je bila pomembna oblika in videzjeter. Organ je bil raz~lenjen na ve~ de-lov in vsak je imel svoj pomen. Najve~-krat se omenjajo »glava«, »prst« in »pira-mida« (processus pyramidalis), pa levain desna polovica organa, lega ‘ol~negamehurja in tako naprej.

Ko se je Aleksander Makedonski pri-pravljal, da zasede Babilon, so mu du-hovniki to odsvetovali. Pojasnili so, daje ‘rtveni ‘ivali manjkala polovica jeter.To je ‘e moral biti pomemben znak, sajje to Aleksandra mo~no pobilo, v vsaki

sto naletimo na darovanje ‘i-vali (‘rtveno jagnje!) in na {te-vilne preroke, vendar so prero-kovanje iz drobovja obsojalikot celo vrsto drugih »~arov-nij« - najbr‘ zaradi sovra‘ne-ga odnosa do babilonske inegip~anske kulture.

Vede‘evanje iz drobovja jebilo tako priljubljeno, da se jecelo odmikalo od prvotnegabogo~astja. Vede‘evalci nisobili ve~ samo duhovniki. V sta-rem Rimu so bili cenjeni zla-sti etru{~anski strokovnjaki.êprav redko, naletimo tudina prakti~no plat prou~evanja‘ivalske drobovine. Rimskiarhitekt Vitruvij (prvo stoletjepred Kristusom) je svetovaldobro premisliti, preden seodgovorni odlo~ijo za lokaci-jo novega mesta, naselja alivoja{kega tabora. Pregledatije koristno jetra ‘ivine oziro-ma ‘ivali s tistega podro~ja.ê so ve~inoma zdrave, zagradnjo ni ovir. ê pa najde{ve~ nepravilnosti, je nekajnarobe: vrsta trave, vode (se-vanje ?) … Navidez zdrava‘ival lahko v notranjosti skri-va zasnove bolezni.

Primerjava z moderno ana-tomijo in patologijo sploh ni tako neza-sli{ana. Zanimivo je morda dejstvo, daje bilo ‘e pred tiso~letji, torej v ~asu, kores ne moremo govoriti o {kodljivihvplivih na okolje, ki bi jih povzro~al ~lo-vek, toliko primerov bolezni ali anoma-lij drobovja pri ‘ivalih.

Z uporabo drobovja in zlasti jeter zanapovedovanje bodo~ih dogodkov sibeli glavo kar lepo {tevilo zgodovinar-jev, antropologov in sociologov, ki lah-ko hematoskopijo, kot se strokovno re~eprerokovanju iz jeter, prou~ujejo tudi v‘ivo, saj je {e danes prisotna med primi-tivnimi ljudstvi na Borneu, v Burmi,Ugandi in drugod.

Al. Ju.

Ko se je Aleksander Makedonski pripravljal, da zasede Babilon, somu duhovniki to odsvetovali, ker je ‘rtveni ‘ivali manjkala polovicajeter. (Pella, okoli 100-50 pr. n. {t.)

VEDE‘EVANJE IZ JETER


Najstarej{e jamske slikarije nasvetu, zakopane v pobo~ju hri-ba blizu Verone, segajo 35.000

let v preteklost. Te slikarije dokazuje-jo, da je bila umetnost ‘e del ‘ivljenjazgodnjih civilizacij tistega ~asa. Najno-vej{e arheolo{ke raziskave pa pri~ajoo tem, da starodavni umetniki niso bilive{~i le v vizualni umetnosti, temve~ pre-senetljivo tudi v umetnosti zvoka.

Na McDonaldovem in{titutu za ar-heolo{ke raziskave na Univerzi v Cam-

bridgu je bilo junija 2003 interno sre~a-nje s kripti~nim naslovom »Akustika,prostor in intencionalnost«, ki se ga jeudele‘ilo nekaj ve~ kot ducat znanstve-nikov. Vsi ti raziskovalci so izvedenci v

novi znanstveni disciplini, ki zajemapodro~je med arheologijo in raziskava-mi v akustiki, znanosti o zvoku. Ta disci-plina je dejansko tako nova, da so junijalani imeli na dnevnem redu tudi vpra{a-nje o njenem poimenovanju in takrat soskovali besedo »arheoakustika«.

Arheologi lahko uporabljajo akusti-ko pri prou~evanju starodavnih najdi{~na dva na~ina. Prvi je, da z zvo~nimi in-{trumenti prei{~ejo najdi{~e, pri ~emerspro‘ijo odbijanje zvo~nih valov od raz-

Zgodnji umetniki niso bilispretni le v vizualni

estetiki, temve~ so bilitudi mojstri zvoka.

Arheoakustika – nova veda o uporabi zvoka pri na{ih prednikih

Pesem kamnov

Zdi se, da so slavni megaliti iz Stonehenga tudi ~udo zvo~nega in‘eniringa; narejeni so iz modre galice z vel{kega hribovja Preseli, ki imaposebne akusti~ne lastnosti.

20 - avgust 04 -

li~nih konstrukcij ter merijo lastnosti od-bitih valov. Drugi na~in pa je, da prou-~ujejo zvo~ne lastnosti najdi{~, ki se tamnaravno pojavljajo. Tako na primer ne-kateri stalaktiti in stalagmiti, ki so jih na-{li v paleolitskih poslikanih jamah vFranciji in [paniji, oddajajo zvonu po-dobne zvoke, ko udarjamo po njih. Ti »lito-foni« so bili v kameni dobi poslikani zgeometri~nimi znaki oziroma ‘ivalski-mi podobami in imajo na sebi odtise sta-rodavnih tolkal. Naravne apnen~aste li-tofone so uporabljali tudi Maji v svojihobrednih jamah. Kamenodobna u{esa soo~itno cenila lastnosti »odmevajo~ihdvoran« na teh najdi{~ih. Ljudi iz staro-davnih ~asov, ki pa~ niso poznali sodob-nega modela o valovnem prena{anjuzvoka, je ta u~inek navdal s strahospo-{tovanjem in so verjeli, da odmeve ust-varjajo duhovi.

»ZVO^NA PODLAGA«JAMSKIM SLIKARIJAMRaziskovalci, kot je Steven Waller,

eden izmed udele‘encev sre~anja vCambridgu, so med prou~evanjem aku-stike, ki so jo uporabljali predzgodovin-ski jamski umetniki, odkrili veliko zani-mivega. Waller je sistemati~no prou~e-val najdi{~a z jamskimi slikarijami povsem svetu. V francos-kih paleolitskih jamah,kot so Lascaux, Rouffi-gnac in La Mouthe, je primerjenju nivojev zvokaugotovil, da se odmeviodbijajo najmo~neje odjamskih slikarij, ki pri-kazujejo kopitarje – teso kot nekak{na primi-tivna »zvo~na podlaga«‘ivalskim podobam.

Iegor Reznikoff, vFranciji ‘ive~i razisko-valec, ki je bil prav takoprisoten na sre~anju vCambridgu, je opravilpionirske akusti~ne {tu-dije v paleolitskih ja-mah z uporabo ~love{-

kega glasu. Ugoto-vil je, da so bile lo-kacije za jamske sli-karije v veliki meriizbrane zaradi nji-hove zvo~nosti. Od-kril je celo, da so do-lo~ena mesta v ne-katerih jamskih sis-temih ozna~ena spaleolitskim vzor-cem to~k, in to rav-no tam, kjer je mo-go~e ustvariti naj-mo~nej{i in najdljetrajajo~i odmev. Tu-di on je opazil u~i-nek »zvo~ne podla-ge«; v poslikani ja-mi Le Portel v Fran-ciji ~love{ki glas us-tvari akusti~no po-

odmevanje, ki zelo spominja na ogla{a-nje bizona.

Ni si te‘ko predstavljati kamenodob-nih obredov v drobovju takih jamskihsistemov, kjer so se stenske slikarijenavidezno premikale ob plapolanju ba-kel. Voditelji obredov so z ve{~o upora-bo u~inkov tolkal in glasov ustvarjalimogo~ne zvoke, ki so dopolnjevali vi-zualne umetnine. Taki obredi so morali

biti zelo mo~no do‘i-vetje za njihove udele-‘ence.

Na nekaterih arheo-lo{kih najdi{~ih so od-krili {e en akusti~ni po-jav: zvenenje kamnov.Kamen, ki je ustvarjalliri podobne zvoke vgr{ki Megari, je omenjal‘e Pavzanij pred ve~kot 1800 leti. Tudi da-na{nji arheologi {e ved-no odkrivajo kamne spodobnimi glasbenimilastnostmi. Na obali One-{kega jezera v Rusiji soodkrili kamnito plo{~o,ki ustvarja globok ton,ko po njej udarimo z le-

»Zvene~i kamen« je velik balvan z izdolbenimi jamicami od kamenodobnih glas-benikov na {kotskem otoku Tiree. ^e udarimo po njem, ustvari kovinski zvok.

Raziskave so pokazale, da se odmev mo~neje odbija od jamskihslikarij; zdi se, da so zvo~ne resonance nekak{na »zvo~na podlaga«zidnih poslikav.

V poslikani jami Le Portel~love{ki glas ustvari

akusti~no poodmevanje,ki zelo spominja naogla{anje bizona.

PESEM KAMNOV


som. Le‘i sredi velikega {te-vila petroglifov iz bronastedobe in se jo sli{i kilometredale~. Arheologi v Zdru‘enihdr‘avah so prav tako na{libalvane s predkolumbovski-mi rezbarijami, ki proizvaja-jo glasbene tone, ko udarjamopo njih. Nekaj jih je v ju‘niKaliforniji; med njimi sta zeloznana sedemtonski Bell Rock,ki zdaj stoji pred muzejem vSanta Ani, ter balvan, ki je {evedno na prvotnem mestu vdolini Menifee v okro‘ju River-side.

Kamni, ki so jih uporablja-li za zvonjenje, so ena stvar.A raziskovalci so odkrili tudibalvane, ki zvenijo sami odsebe, ~eprav so redki. En primer je velikbalvan z izdolbenimi jamicami (najbr‘od kamenodobnih glasbenikov) na {kot-skem otoku Tiree, ki ga je tja verjetnoprinesel ledenik med zadnjo ledeno do-bo. V petdesetih letih prej{njega stoletjaje raziskovalec Bernard Fagg opisalzvene~e skale na arheolo{kih najdi{~ihv Afriki in Franciji, pa tudi zvene~e iz-danke na hribovju Preseli v jugozahod-nem Walesu. Ime zaselka »Maenclo-chog« s tega podro~ja v vali‘an{~ini de-jansko pomeni »zvene~i kamni«, zani-mivo pa je tudi, da modra galica, iz kate-re so kamni v Stonehengu, izhaja prav shribovja Preseli.

PTI^JI ODMEVV PIRAMIDI

Zgodba pa se s kamni in jamami nekon~a. Obstajajo dokazi, da so ljudje vstarodavnih skupnostih obvladali zvo~-ni in‘eniring {e v ve~jem obsegu. Vze-mimo na primer stopni~asto piramidoCastillo v Chichen Itza v Mehiki. Ta ma-jevski tempelj je bil posve~en Kukulka-nu – pernati ka~i. Ob enakono~jih zaha-jajo~e sonce povzro~i, da stopni~asti vo-gal piramide me~e klopota~i podobnocikcakasto senco na balustrado na sever-nem pro~elju piramide; vzorec se pove-

‘e s ka~jo glavo, ki je vklesana v kamenna dnu balustrade.

Zdi se, da je ta osupljivi vizualni sim-bolizem usklajen s posebnim akusti~nimu~inkom: ~e potol~emo na to~no dolo-~enem mestu, se s severne strani pira-mide oglasi nenavaden odmev, ki spomi-nja na pti~je ~ivkanje. Ameri{ki akustikDavid Lubman pravi, da gre za maloznan pojav »odmeva ograje iz koli~kov«,do katerega prihaja, ker severno stopni{-

ogla{anju ptice kvecal, ki jebila za starodavne Maje svetaptica. Tudi sámo ime »Kukul-kan« ima korenine v majev-skem imenu za ptico s pisanimperjem.

Arheoakustika omogo~a tu-di raziskovanje navidezno ne-predirne ti{ine v nekaterih sta-rodavnih spomenikih. AaronWatson in David Keating, biv-{a sodelavca Univerze v Read-ingu, sta preiskala ve~ mega-litskih najdi{~, opremljena z oja-~evalcem in digitalno snemal-no napravo z vsesmernim mi-krofonom.

Z oja~evalcem, ki oddajaroza {um – zvok s {irokofrek-ven~nim spektrom – sta razi-

skovalca v kamnitem krogu Easter Aqu-horthies v Aberdeenshireu odkrila, dase zvok, ustvarjen pred oltarju podob-nim polo‘enim kamnom, projicira vsredi{~e kroga, odmevi pa se vra~ajo odobodnih kamnov, tako da se porazdeli-tev mo~nej{ega zvoka skoraj izklju~nozadr‘i znotraj kroga.

Ugotovila sta, da je zvok na podobenna~in reguliran tudi s postavitvijo in ob-liko kamnov v Stonehengu. Tako sta ra-ziskovalca iz Readinga na posreden na-~in ugotovila, kje so najverjetneje stalivoditelji obredov v teh in drugih kame-nodobnih monumentih.

V drugih raziskavah so znanstvenikiodkrili zanimive akusti~ne anomalije.Ugotovili so, da bobnanja znotraj neolit-ske izvotljene kamnite gomile CamsterRound v Caithnessu ni sli{ati dlje kot stometrov zunaj gomile. Vendar se je zvokskrivnostno pojavil znotraj kamnite soba-ne Camster Long, ki je od tam oddaljenanajmanj dvesto metrov. V Dwarfie Staneu,masivni skali na otoku Orkney, v kateroso ljudje v neolitiku izklesali sobane inhodnike, sta raziskovalca iz Readinga na-letela na presenetljivo iluzijo: ko sta vnotranjosti intonirala zvoke, sta dobila ob-~utek, da se mo~no trese cel kamniti blokin zrak v njegovi notranjosti.

Arheoakusti~ni tim z Univerze Reading v Stonehengu: DavidKeating in Aaron Watson uporabljata najnovej{o avdio opremo zaodkrivanje zvo~nih vzorcev.

V francoskih paleolitskihjamah se odmevi odbijajonajmo~neje od jamskihslikarij, ki prikazujejo

kopitarje – te soprimitivna »zvo~napodlaga« ‘ivalskim

podobam.~e v Castillu deluje kot akusti~na difrak-cijska re{etka, ki prek razporeditve od-prtin med stopnicami razpr{uje zvok.Frekvenco tona dolo~ata vi{ina in dol‘i-na posameznih stopnic, njegovo dol‘inopa vi{ina stopni{~a.

Odmev v Castillu je zelo podoben

PESEM KAMNOV

22 - avgust 04 -

mlaj{i paleolitik v Evropi (33.000 – 8.560 pr. n. {t.)Apnen~aste usedline v jamah so uporabljali za zvo~niu~inek in verjetno so mnoge lokacije poslikav dolo~ili napodlagi odmevov. Najdene so bile tudi pi{~ali iz kosti.

neolitik, Kitajska (9000 – 3500 pr. n. {t.)Na arheolo{kem najdi{~u Jiahu v provinci Henan so odkrili8.000 let stare pi{~ali iz ‘erjavove kosti z luknjicami zaprste. Te pi{~ali dokazujejo dobro poznavanje zvoka.

neolitik, Evropa (4500 – 2000 pr. n. {t.)Uvodne raziskave ka‘ejo, da so nekateri monumenti,zlasti grobnice s hodniki in kamniti krogi, omogo~alimanipuliranje in oja~evanje zvokov.

bronasta doba, Evropa (2000 – 800 pr. n. {t.)Iz tega obdobja izhajajo izrezbarjeni zvo~ni balvani terslikarije na kamnih na prostem, ki so odbijali zvok. Narazli~nih najdi{~ih so odkrili glasbene rogove.

predkolumbovska doba, Ju‘na Amerika (500 pr. n. {t.)Tempelj Chavin de Huantar v Peruju ima zra~no kon-trolirane vodne kanale, tako da zgradba proizvaja spo-{tovanje zbujajo~e grme~e zvoke; podobno je tudi v boli-vijski piramidi Acapana.

gr{ko-rimska doba (500 pr. n. {t. – 300 n. {t.)V amfiteatrih so bili name{~eni »zvene~i vr~i« in podobniakusti~ni pripomo~ki. Tule~e zvoke vode in vetra soimeli za glasove bogov. Podobno kovinsko »zvene~o po-sodo« je imela tudi Dodona v Gr~iji.

predkolumbovska doba, Srednja Amerika (250 – 1517)Na ve~ arhitekturnih najdi{~ih starodavnih Majev so od-krili nenavadne akusti~ne u~inke: zvenenje, ‘vi‘gajo~eodmeve in oja~evanje glasov.

predkolumbovska doba, Severna Amerika (pred 1492)Na najdi{~ih s poslikanimi kamni so mnoge »zvene~e ska-le« z vrezanimi podobami in drugimi sledmi obredne rabe.

ZVO^NA UPORABA KAMNOV SKOZI TISO^LETJA

SOBANEZA SPREMENJENASTANJA ZAVESTI

Druga ekipa, ki jo je vodil RobertJahn iz ICRL, neformalnega konzorcijaraziskovalcev s Princetonske univerze,je merila resonan~ne frekvence na ve~ iz-klesanih megalitskih najdi{~ih v Anglijiin na Irskem.

Preiskovalci so uporabili vsesmernizvo~nik kot vir zvoka, ki je bil povezans sinusnim oscilatorjem s spremenljivofrekvenco in dvajsetvatnim oja~evalcem.Zvo~no frekvenco od vira zvoka so spre-minjali, dokler se ni jasno izoblikovalanajni‘ja naravna resonanca sobane. Ja-kost zvoka so nato naravnali na najvi{jo{e udobno glasnost, na tla pa so polo‘ilimerilni trak, tako da so lahko z zvo~nimimerilci izrisali na~rt stoje~ih valov v so-bani.

Na njihovo presene~enje so vse preis-kane sobane resonirale s frekvenco od 95do 120 Hz, ve~ina s frekvenco med 110in 112 Hz, ~eprav so bile sobane po ve-likosti in obliki zelo razli~ne. Odkrili socelo nekaj namensko preurejenih jam; zdise, kot da so s postavitvijo stoje~ih kam-nov in z vdolbinami v stenah soban

»uglasili« resonan~no frekvenco. Ta frek-ven~ni obseg je v vi{ini baritona in pre-prosta interpretacija je, da so ga upora-bili za oja~itev odraslih mo{kih glasov.

Obe raziskovalni ekipi sta preverjali{e nekaj: fiziolo{ke in du{evne u~inkezvoka. Glede na njihova odkritja vse ka-‘e, da je bila ena izmed obrednih funkcijzvoka tudi ustvarjanje spremenjenihstanj zavesti. Raziskovalca iz Readingasta med raziskavami na samih najdi{~ihzaznala razli~ne nenavadne fizi~ne indu{evne ob~utke. ICRL raziskovalci paso prosili kolega iz svoje skupine, dr.Iana Cooka z Nevropsihiatri~nega in{ti-tuta s Kalifornijske univerze v Los An-gelesu, naj preveri, ali ima zvo~na frek-

venca 110 Hz kak{ne posebne u~inke na~love{ke mo‘gane.

Cook je trideset prostovoljcev izpo-stavil posameznim tonom s frekvencami90, 100, 110, 120 in 130 Hz, pri ~emer jeimel na voljo ra~unalni{ko podprte za-pise njihovih EEG-jev, iz katerih je lah-ko izra~unal vrednosti za pretok krviskozi mo‘gane na razli~nih to~kah. Ugoto-vil je, da je bil pretok pri 110 Hz druga-~en kot pri drugih frekvencah, zlasti vlevem sen~nem re‘nju in nad prefrontal-nim korteksom; opazil je o~itno spremem-bo v normalnih, povpre~nih vrednostihmed desno in levo prefrontalno hemisfe-ro. Sprednji sen~ni re‘enj naj bi bil odgo-voren za govor, zato bi ni‘je vrednostikrvnega pretoka, ki se pojavljajo v njempri 110 Hz, »lahko interpretirali kot rela-tivno uti{anje govornih centrov in s temomogo~anje drugim procesom, da pri-dejo bolj do izraza,« pravi Cook.

O~itno je, da kamenodobno empiri~-no poznavanje zvoka in njegovih u~in-kov za~enja usmerjati sodobne laborato-rijske raziskave. Ob razvijanju arheoa-kustike nam bodo morda stari kamnipovedali {e ve~ o svojih najbolj skrbnovarovanih skrivnostih.

Br. Pa.

V megalitskih najdi{~ihv Angliji so odkrili

namensko preurejenejame, v katerih so

s postavitvijo stoje~ihkamnov in z vdolbinami

v stenah »uglasili«resonan~no frekvenco.

PESEM KAMNOV


@e v prazgodovini so uporablja-li sol za konzerviranje mesa inrib, in dandanes se {e vedno ve-

liko uporablja v predelovalni industri-ji. Sol ali natan~neje natrijev klorid(NaCl) ima namre~ lastnost, da zavirarazmno‘evanje mikroorganizmov, kipovzro~ajo spremembe na ‘ivilih.

Nekatere vrste bakterij napadajo be-ljakovine, druge ma{~obe, razne plesnipa razkrajajo tudi organsko snov. Or-gansko snov razkrajajo tudi mikroorga-nizmi, katerih delovanje je odvisno oddejavnikov, kot so temperatura, pH, ki-sik in predvsem voda. In prav pri sled-nji igra pomembno vlogo sol, ki vodoprivla~i, jo fiksira in ji hkrati odvzemabakterije.

Sol, raztopljena v vodi (slanica) ali vsoku na povr{ini ‘ivil, tvori bolj koncen-trirano me{anico kot je voda, ki jo ‘ivi-lo vsebuje. Zaradi fizikalnega pojava, kimu pravimo osmoza, bolj slana vodaprivla~i manj slano, zaradi ~esar se ize-na~ita koncentraciji med slanico in vodov ‘ivilu. Mikroorganizmi se znajdejo vhipertoni~nih pogojih (okolje s {ibko

koncentracijo vode) in se ne morejo ve~razvijati.

Tako na primer 5-odstotna raztopi-na soli zaustavi razmno‘evanje velikeve~ine anaerobnih bakterij (tistih, ki serazvijajo brez kisika) ter upo~asni raz-voj aerobnih (tistih, ki potrebujejo kisik).V 10-odstotni raztopini soli se zaustavirast velike ve~ine klic. Sol tako postanekonzervans.

Zaradi razli~nih okusov je vsebnostsoli v ‘ivilih danes omejena na 2 odstot-ka za meso in 3,5 odstotka za ribe. Izje-ma so le nekatere vrste suhomesnatihizdelkov, ki vsebujejo ve~jo koli~ino soli.

Zakaj sol v ‘ivilih deluje kot konzervans?

S soljo proti bakterijam5-odstotna raztopina solizaustavi razmno‘evanjeve~ine anaerobnih ter

upo~asni razvoj aerobnihbakterij, 10-odstotna

slanica pa zaustavi rastvelike ve~ine klic.

Vendar sol ni edini konzervans. Nje-no delovanje lahko dopolnjujejo {e nitri-ti in nitrati. Klasi~no soljenje je dopolnje-no {e s su{enjem, ki klicam prav takoodvzema sol in predstavlja pripravo naprekajevanje.

PREDNOSTIPREKAJEVANJA

Prekajevanje se zaradi prijetne aromein konzervirnih lastnosti uporablja ‘eve~ kot 90.000 let. Danes vemo zakaj: fe-nolne sestavine, ki nastajajo kot posledi-ca nepopolnega izgorevanja lesa, niso lebakteriostati~ni, baktericidni in antifun-gicidni agensi, temve~ hkrati zavirajo tu-di oksidacijo ma{~ob in podalj{ujejo fazo»mirovanja« mikroorganizmov. Polegtega dim vsebuje kisline, ki {kodujejorazvoju klic, tako da zni‘uje pH ‘ivil.Pri vro~em prekajevanju vro~ina ‘ivi-lom odvzema vlago ter s tem prepre~ujerazmno‘evanje bakterij, glede na tem-peraturo pa lahko celo ubija klice.

An. TPStruktura soli. Sol, raztopljena v vodi.

Sol fiksira vodo v ‘ivilih: v njih vsebovanimikroorganizmi tako izgubljajo vlago in sene morejo razvijati.

24 - avgust 04 -

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelu-jete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanjeve{~in; strokovnjaki na terenu udeleènce nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjan-je in izobraèvanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov orga-nizacije, ki se ji lahko pridruìte:Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

Otok Madagaskar je eno izmedbiotsko najbolj raznovrstnihobmo~ij na svetu in biolo{ko

izredno pomemben predel, ki pa do-‘ivlja nevaren obseg uni~enja.

Na sre~o je tam tudi dr. Pat Wright.Ta izjemna gospa je bila gospodinja, kisi je kupila opico za doma~o ‘ival, po-tem pa so jo primati popolnoma prev-zeli. Ta prevzetost jo je pripeljala dodoktorata iz primatologije, do polo‘ajana univerzi State University v New Yor-ku in sedaj si ‘e {estnajst let prizadevaza dobro madagaskarskih gozdov, lju-di in ‘ivali. Wrightova je bila pobudni-

narodnega parka Ranomafana. Eni sku-pini lemurjev boste sledili pet dni. Spre-mljati jih boste za~eli ob zori in boste znjimi vse dokler se skupina zgodaj zve-~er ne spravi k po~itku. Za lemurji bostehodili, kamorkoli bodo {li, zato pri~a-kujte dolgotrajno pe{a~enje po te‘av-nem terenu, ki zahteva dobro kondicijo.Zapisovali boste polo‘aj skupine, vede-nje njenih pripadnikov (njihovo igranje,hranjenje, negovanje in podobno) terozna~evali sadno drevje, na katerem sehranijo. Vsi ti podatki bodo dodani v

podatkovno zbirko, ki bo temelj na~rtaza prepre~itev izumrtja teh ~udovitih‘ivali.

TERENSKI POGOJIRanomafana le‘i visoko v gorah,

obmo~je pa pokriva 43.500 hektarovgoste, ve~inoma brezpotne d‘ungle. Najutranjem soncu je prijetno toplo, sredipopoldneva je ponavadi neurje, zve~erpa je precej sve‘e. V raziskovalni posta-ji, ki jo sedaj raz{irjajo, boste bivali v{otorih s strani{~i na splakovanje inhladno prho, u~ilnico in pokirito obedo-valnico. Osebje bo pripravljalo obrokena osnovi ri‘a in fi‘ola, zelenjave, jajcin sve‘ega sadja.TERMINI 2004:Ekipa I: 21. nov. - 5. dec.Ekipa II: 5-19. decembra

Re{evanje ogro‘enih lemurjev in njihovega okolja s pomo~jo biologije

Madagaskarski lemurji

ca za ustanovitev narodnega parka Ra-nomafana, odkrila je prej neznano vrs-to lemurja in tiso~em va{~anov poma-gala razviti sonaravne kmetovalske na-vade. To delo ji je prineslo denarno pod-poro MacArthurjevega sklada, republi-ka Madagaskar pa ji je podelila plemi{kinaziv.

Zdaj potrebuje po-mo~ prostovoljcev. Le-tos Wrightova in Sum-mer Arrigo-Nelson ziste univerze zbiratapodatke o eni najve~jihin hkrati najbolj ogro-‘enih vrst lemurjev vnaravnem parku. Ra-zumevanje tega, kakosocialna struktura vpli-va na vedenje Milne-Edwardsove sifake, vrs-te lemurjev z dominant-no vlogo samic, je klju~-no za politi~ne odlo~it-ve o ustrezni za{~iti na-ravnega okolja lemur-jev in za zagotovitevnjihovega pre‘ivetja.

Gibali se boste glo-boko v de‘nih gozdo-vih na strmih pobo~jih

Patricia Wright opazuje Milne-Edwardsovesifake.

Zlati bambusov lemur v gozdovih Ranomafane na Madagaskarju.


PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite znihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobrevolje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osemcentimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jihpostavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no oma-rico. 7.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA

Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri koza-rec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{agenotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ê vodo izvr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegovau~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~lahko nato~imo liter vode. Tako kot informiranikozarci tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT

VR^ ZA DOBRO VODO

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradisvoje oblike zajema energijo iz okolja injo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~icaje kodirana z orgonskimi sevalniki innam pove~a energijo in {~iti pred seva-nji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu aliv prsnem ‘epu. 1.500 SIT

MAGIC LIFE

Minihydronic za pipo (z notranjim alizunanjim navojem) montiramo na pipo;izbolj{a vodo do 70 odstotkov.

MINIHYDRONIC

Minihydronic zatu{ izbolj{a vododo 70 odstotkov.Privijemo ga naro~ico za tu{.

49.000 SIT

JEDILNI SERVISJu{ni, plitvi in desertni

kro‘niki zmanj{ajogenotoksi~nost

do 40%.

5.900 SIT

INFORMIRANI KOZARCINjihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih vodaspremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcuvzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranihkozarcev je primernej{a za vsa ‘iva bitja. Genotoksi~ni test dokazuje,da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Somapovzemamo, kako barve delujejo na ~loveka:Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe indrugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustve-no, zmanj{uje trpljenje...

4.300 SIT 4.300 SIT 3.900 SIT

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~i-tev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga prema-govati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno naceli~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativneprocese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutrajin zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mestain jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, po-stavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugimteàvam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[Â

Med {tiriin{estdesetimi sporo~ili izvle~emo eno in znje preberemo duhovno sporo~ilo, ki nas spremljaves dan. Angelska sporo~ila v obliki kart niso za pre-rokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vamprinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

3.200 SIT

PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

HYDRONIC1H/F ZA HI[OMinihydronic za hi{o ima dvefunkciji:• izbolj{a vso vodovodno vodo vhi{i in do 70-odstotno zmanj{anjeno {kodljivo delovanje. Skozihydronic za hi{o o‘ivljena voda izlo-~a tudi do 70 odstotkov manj vodnegakamna in tako varuje in{talacije in gospo-dinjske stroje. O‘ivljena voda pove~a ‘iv-ljenjske sposobnosti, tudi rastlin in ‘ivali. Po-spe{uje izlo~anje klora. Primeren je tudi za rastli-njake in farme.• filtrira do 80 mikronov velike delce (mivka, pesek, glina,kovinski ostru‘ki …) in jih izpira.Hydronic za hi{o vgradimo takoj za vodomerom.Dopu{~a pretok do petih kubikov na uro.Hydronic za hi{o ne zmanj{uje pretoka vode.

Cena:168.000 SIT

N A R O ^ I L N I C A ARAARAARAARAARA zalo`ba 2005

(priimek in ime)

{t. Naslov kos.

({t. ~lanske izkaznice KZ)

(ulica in hi{na {t.) (tel.)

datum _____________________ podpis _________________________________

(po{tna {t. in ime kraja)

Za naro~nike revij Misteriji in Zdravje popust 10%Naro~am (napi{ite {tevilko in naslov)

Naro~eno po{ljemo po povzetju v 8 dneh. Cene veljajo do izida naslednje revije.Izpolnjeno naro~ilnico (lahko jo kopirate) po{ljite na naslov: Zalo`ba ARA, d.o.o.,Cigaletova 5, 1000 Ljubljana

Solna lu~ izredno ugodno deluje na po-~utje in zdravje, saj seva negativne ionein oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembnodesnosu~no bioenergijo, s katero se, ~eje potrebno, napolni vsako telo. Njenoblagodejno delovanje je priporo~ljivopredvsem ob televizorjih, ra~unalni{kihekranih, mobilnih telefonih, patogenih se-vanjih ... V prodaji po po{ti so naprodajte`ke:

a) 3 - 4 kg 9.900 SITb) 4 - 5 kg 12.100 SIT

SOLNA LU^

RADIESTEZIJSKIKOMPLET

Plastificirana rozeta in nihalo sestavljatakomplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je{est razli~nih skal za ugotavljanje ener-getske frekvence prostora, predmetov in

oseb, za ugotavljanje ra-diestezijskega potenciala,vitalnih energij, primer-

nosti hrane, pija~, ~a-jev, zdravil, ze-

meljskihsevanj

in vibra-cij ... Na hrbt-

ni strani rozete sonatisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

Nihalo navadno (medeninasto) .................................................... 2.100 SITNihalo navadno (ponikljano) .............................................................. 2.600 SITNihalo Karnak malo (ponikljano) .......................................... 2.800 SITNihalo Karnak srednje (medeninasto) ................................ 3.300 SITNihalo Izis malo (ponikljano) ........................................................... 2.800 SITNihalo Izis srednje (ponikljano) ................................................... 3.800 SITNihalo Izis srednje (medeninasto) ........................................... 3.300 SITNihalo Izis 6 (ponikljano) ......................................................................... 4.600 SITNihalo Izis 6 (medeninasto) .................................................................. 4.100 SITBajalica (medeninasta) ..................................................................................... 4.900 SITBajalica (ponikljana) ............................................................................................ 5.500 SITBiotenzor (ponikljan) ....................................................................................... 4.500 SITBiotenzor (medeninast) ................................................................................ 4.300 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

ENERGIJSKI OJA^EVALNIK

Energijski oja~evalnik je titanova cev~ica, napolnjena zrastlinskimi izvle~ki, ki zmanj{ujejo vplive razli~nih sevanj.Oja~evalnik nosimo obe{en okoli vratu na nekovinskivrvici.

23.500 SIT

Za{~itna kodirana plo{~ica Norad do sedemdesetodstotkov zmanj{a tveganje, ki ga ustvarjasevanje mobilnih telefonov in baznih postaj.Za{~itna plo{~ica vodo v telesu, te je v pov-pre~ju kar 75 odstotkov te‘e, vzpodbudi, dase vrne v »zdravo« strukturo, v obliko, kakr{-no ima voda v telesu, preden jo dose‘ejosevanja mobilnega telefona.Norad je samolepilna kodirana bakrena plo{-~ica (Ø 16 mm), ki jo prilepimo na hrbtnostran telefona.

3.500 SIT

BAKRENE ZAPESTNICEZmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih po-vzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igra-nje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijozapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijojemanje protibole~inskih zdravil in tako velikonaredijo za svoje zdravje. Velikosti zapest-nic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj sotudi posrebrene in pozla~ene.

a) bakrena 3.700 SITc) posrebrena 6.700 SITd) pozla~ene 9.600 SIT

INFORMIRANI LONÊK

Informirani lon~ek dopolnjuje pro-gram informiranih izdelkov. Ima ena-ke lastnosti kot modri kozarec; fizi-kalno vpliva na razdru‘evanje mole-

kul v teko~inah in jih tako omeh~a.Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v

lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda po-tegne iz rastlin ve~ u~inkovin.Na informiranih lon~kih so odtisnjeni

posebni simboli “magic life” v ~akrinihbarvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da silahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju,primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.600 SIT

ATLANTIDSKI KRI@Atlantidski kri‘ je skrbno narejen iz srebra, o~i{-~en vseh negativnih energij in napolnjen s koda-mi, ki ugodno vplivajo na ~loveka. Njegovo delo-vanje je {e mo~nej{e kot delovanje atlantidskegaprstana in plo{~ice ter ima prav tako vgraviranovija~nico, ki energijsko dodatno ugodno deluje na‘ive organizme.

14.900 SITmobilnih telefonov in baznih postaj, hkrati pa telo oskrbi z dovoljbakra, podobno kot bakrena zapestnica,ki jo mnogi uporabljajo za zmanj{anjeartriti~nih, revmati~nih in drugih bole-~in. Norad plus je narejen iz povsem~istega (elektrolitskega) bakra.Norad plus je informirana samolepilnabakrena plo{~ica, ki jo nalepimo nazadnjo stran zapestne ure (za manj{eure je Ø 24 mm, za ve~je Ø 28 mm).

3.500 SIT

Sta srebrna, oblikovana tako, da posebniliki sprejemajo in oddajajo kozmi~no ener-gijo in s tem {~itijo pred negativnimi seva-nji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po-~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prsta-na izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, kiso skrbno vdelani v celjski srebrni nakit,znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prs-tana: od 16 do 24 mm notranjega premera.prstan 8.900 SITplo{~ica 8.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTANIN PLO[ÎCA

NORAD

NORAD PLUSNorad plus do sedemdeset odstotkovzmanj{a tveganje, ki ga povzro~a sevanje

BIOGUARDSamolepilno kodirano feritno magnetno plo{~i-co prilepimo na steklo, da celotna steklena povr-{ina s svojo vibracijo omogo~a, da skoznjo pri-haja ve~ vitalne energije: tako vitalne energije,ki je del son~ne svetlobe, kot tudi kozmi~ne pra-ne. Primerno za stanovanja, delovne prostore inavtomobile. Naprodaj v okrogli (srebrna) in pra-vokotni (~rna) obliki. 3.500 SIT

ÂKRINA MAJICAâkrine majice iz Avstralije telesu dovajajobioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nena-vadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se napapir ne da natisniti) in tako polnijo avro inizbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL.

14.900 SIT

28 - avgust 04 -

Ve~ina znanstvenikov je {e ved-no prepri~anih, da je dinozavrepobil masivni asteroid, ki je

udaril v Zemljo pred petin{estdesetimimilijoni let. Gerta Keller, profesorica nauniverzi Princeton, pa meni, da je res-nica morda precej bolj zapletena.

Stali{~e Kellerjeve, izvirajo~e iz nje-nih spoznanj na podlagi ve~ desetletijstrokovnega dela, ni najbolj priljubljeno,ona pa je trdno prepri~ana v njegovopravilnost in je zanj pripravljena tvegaticelo lastno kariero. Gre za popolnomanasproten pogled, toda znanstvenikizdaj vendarle priznavajo, da je njena te-orija mogo~a.

Paleontologi na splo{no menijo, daje 65 milijonov let nazaj na Zemlji pri{lodo mno‘i~nega uni~enja, zato so izumrlidinozavri in ve~ina drugih ‘ivljenjskihoblik. Geolo{ki dokaz za to je razlo~enmejni sloj gline, v kateri je veliko iridija– na tako imenovani meji kreda-terciar(KT). Na Zemlji je veliko mest, kjer je vskalnatih formacijah mogo~e videti sloj,nastal pred petin{estdesetimi milijonilet. Zato je postal ta dogodek znan kot»mno‘i~no uni~enje na meji kreda-terciar«.

Iridij je pogostej{i v asteroidih kakor

Mno‘i~no izginotje dinozavrov ni bilo le posledica trka meteorja v Mehiki

Kaj je pokon~alo dinozavre?

Dinozavri in mnoge druge oblike ‘ivljenjana Zemlji so izumrli v mno‘i~nem uni~enju

pred 65-imi milijoni let na mejikreda-terciar. Leta 1990 so v Chicxulubu

v Mehiki odkrili velikanski krater,ki ga ima ve~ina znanstvenikov za dokaz,

da je uni~enje povzro~il padecvelikanskega asteroida na Zemljo.

Gerta Keller pa je prepri~ana,da je bilo takrat veliko vrst ‘e

na robu izumrtja, nakar so vanjolo~eno tr~ili trije asteroidi,

ki so uni~ili 70 odstotkovvseh ‘ivih vrst na planetu.


na Zemlji. Leta 1980 sta geologa Luis inWalter Alvarez, o~e in sin, postavila do-mnevo, da je v Zemljo pred petin{est-desetimi milijoni let tr~il asteroid ali ko-met, ki je ustvaril z iridijem nasi~eno me-jo med kredo in terciarjem in uni~il ve~i-no ‘ivljenja za Zemlji. Leta 1990 se je zde-lo, da je njuno teorijo potrdilo odkritje180 kilometrov velikega kraterja Chicxu-lub na mehi{kem Jukatanu. Znanstveni-ki so si bili edini, da je tisto, kar je ustva-rilo krater, verjeten vir nenavadno viso-ke vsebnosti iridija v skalni plasti KT,kar je o~itno povzro~ilo tudi mno‘i~noizumrtje. To teorijo so kmalu sprejeli kotdanost po vsem svetu.

Kellerjevo od nekdaj zanimajo mno-‘i~na izumrtja. @e pred odkritjem kra-terja Chicxulub ni bila prepri~ana, da je‘ivljenje na Zemlji izbrisal en sam trk.Zdelo se ji je kar preve~ preprosto. »â-kala sem pet let, ker se je s tem ukvarja-lo toliko ljudi,« razlaga. »Mislila sem, dase bo prah polegel in se bom tako lahkoizognila politiki.«

A se je motila. Ko je leta 1986, {e pre-den so odkrili krater Chicxulub, na kon-ferenci o trkih iz vesolja pod pokrovi-teljstvom Nase imela referat o mno‘i~-nem izumrtju na meji kreda-terciar, jepovzro~ila veliko vznemirjenje med ude-le‘enci s trditvijo, da mno‘i~nega izu-mrtja na meji kreda-terciar ni povzro~ilen sam velik trk asteroida, temve~ je bilookolje ‘e pol milijona let pred tem izpo-stavljeno vulkanskim izbruhom in pod-nebnim spremembam. Po njenem je biltrk, kar zadeva uni~enje vrst na Zemlji,samo kaplja ~ez rob in ne edini vzrokza njihovo izumrtje.

Tudi po odkritju kraterja Chicxulubleta 1990 je Kellerjeva {e vedno prepri-~ana, da to ni bil edini vzrok mno‘i~-nega izumrtja na meji KT. Eno izmednjenih specialnosti je prou~evanje mi-kroskopskih fosilov enoceli~nih orga-nizmov z oklepi iz apnenca, ki jim pravi-mo luknji~arke (foraminifere). V raznihgeolo{kih obdobjih so se razvijali zelohitro in obstajajo {e danes. Nekaterevrste so se ohranile le nekaj sto tiso~ let,

zato je njihova prisotnost u~inkovit ~a-sovni trak za datiranje geolo{kih zna~il-nosti. [tudije ka‘ejo, da je pri{lo do po-membne otoplitve podnebja, ki je traja-la pribli‘no 200.000 let in se kon~ala pri-bli‘no 150.000 let pred mejo kreda-ter-ciar.

PLANETNA UDARU

»Voda se je v globini do 500 metrovsegrela za 3 do 4 stopinje Celzija,« razla-ga Kellerjeva. »To je izredno mo~na oto-plitev in pomeni, da sta se povr{je in oz-ra~je otoplila od 7 do 8 stopinj,« kar jezadostovalo za ogromen okoljski stresin ogrozilo {tevilne organizme, ni pa po-vzro~ilo njihovega izumrtja. Asteroid jena meji KT tr~il v ‘e zelo prizadeto okol-je, zato sta pomrli dve tretjini luknji~ark.

Dinozavri niso imelinobene mo‘nosti:

ubili so jih globalnosegrevanje, delovanjevulkanov in meteorji.

Toda ve~ina je ‘e bila ogro‘ena in {te-vil~no je umrlo manj kot petnajst odstot-kov vseh ‘ivih bitij. »Ve~ina pre‘ivelihorganizmov je izumrla v sto tiso~ letihpo trku, najbr‘ v tekmovanju z novimi raz-vijajo~imi se vrstami,« pravi Kellerjeva.

Med prou~evanjem vzorcev iz Chi-cxuluba je Kellerjeva s svojo skupino od-krila {e nekaj zelo pomembnega. Radio-aktivni prah od meteorja je viden v naj-manj {tirih steklastih slojih oblastih »ko-rald« v skalovju Mehike, Gvatemale,Belizeja in Haitija. Na ve~ kot petin{tiri-desetih obmo~jih v severovzhodni Me-hiki so odkrili znake, da so luknji~arkepred mejo KT ‘ivele nad temi sloji radio-aktivnega prahu. Zato sklepajo, da mejeKT ni povzro~il trk v Chicxulubu.

»Najstarej{i radioaktivni sloj je 300.000let starej{i od meje KT, kar pomeni, da

se je trk v Chicxulubu zgodil kakih300.000 let pred mno‘i~nim izumrtjemna meji kreda-terciar, torej ga ni mogelpovzro~iti,« pravi Kellerjeva. To mnenjeso {e bolj potrdili leta 2003, ko so objaviliizsledke prou~evanja nedavno izlo~enesredice kamna iz Chicxuluba, ki ga jeopravila Kellerjeva s svojo skupino.

Kaj se je torej zgodilo? »Menim, daje mno‘i~no izumrtje povzro~ilo zaple-teno sou~inkovanje vulkanskih izbru-hov, mno‘i~nih trkov in sprememb pod-nebja,« pravi Kellerjeva. »Dobre doka-ze imamo za tri trke iz vesolja v obdob-ju pol milijona let. Chicxulub je bil prvi,sledil mu je ve~ji trk, ki je povzro~il mejoKT in globalne nepravilnosti z iridijem.Tretji, morebiti manj{i trk, so odkrili vsrednji Ameriki prek druge anomalijeiridija vesoljskega izvora, ki se je zgodil150.000 let po meji KT. Doslej so odkriliiridij na petih mestih: na Haitiju, v Gva-temali in ju‘ni Mehiki, {ir{e pa {e nismoiskali.«

ê ima Kellerjeva prav, so njeni iz-sledki pomembni tudi za na{e obdobje.ê lahko otoplitev podnebja tako spre-meni okolje, da tudi brez asteroidnihtrkov spravi v nevarnost izumrtja veli-ko vrst, bo imelo tudi zdaj{nje globalnosegrevanje velike posledice za Zemljo.

Kaj pa asteroidi? Postavlja se vpra{a-nje: ali je spremljanje asteroidov koristno,~e celo trije velikanski trki pred petin-{estdesetimi milijoni let niso mogli uni-~iti vsega ‘ivljenja na Zemlji? »ê bodotr~ili, bodo tr~ili in spremljanje nam nebo ni~ pomagalo. Vendar je treba biti op-timist,« pravi Kellerjeva. »ê ne bi v tis-tem relativno kratkem ~asu manj kakorpol milijona let, ko so v Zemljo tr~ili aste-roidi, ‘e imeli vulkanov in toplogredne-ga segrevanja, morda ne bi pri{lo domno‘i~nega izumrtja. Za najbolj kata-strofalen u~inek je nujno sovpadanjevseh treh dejavnikov.«

Ve~ informacij na spletni strani: http://geoweb.princeton.edu/people/faculty/keller/

JM Di.

KAJ JE POKON~ALO DINOZAVRE?

30 - avgust 04 -

Na no~nem nebu se prve dni av-gusta prika‘e komaj vidna be-la pika. Z vsakim dnem posta-ja vse ve~ja, svetlej{a in skoraj

‘e dosega hitrost krogle, izstreljene izlovske pu{ke. To ni meteorska skala izvesolja, pa~ pa krogla iz kozmi~negaprahu in ledu, preostala iz ~asa, ko jepred ve~ milijardami let nastajal son~nisistem: komet! Sredi avgusta ‘ari na ne-bu ‘e tako mo~no kot drugo sonce. ^e-prav za komet ni ravno velika, prihaja od-lo~no preblizu. Pravzaprav je na poti, datr~i v planet Zemljo.

Natan~no tak scenarij je za leto 2004predvidel sloviti francoski jasnovidecNostradamus, pravi R. W. Welch, avtorknjige »Nostradamusov komet«. Kometskoraj zgre{i, vendar leti v tako nepo-sredni bli‘ini, da ga ujame Zemljina te‘-nost in ga vr‘e v tirnico okoli planeta,~ez severni Atlantik, ju‘no Francijo inItalijo. Kmalu za tem, ko vstopi v Zemlji-no ozra~je, ga s strahovitim pokom tiso-~ih jedrskih bomb nenadoma raznesenad Egejskim morjem.

Astronomi ‘e dolgo vedo, da je takdogodek tako reko~ neizogiben, lahkopa nam je tudi precej bli‘je kot si ve~inaljudi lahko misli.

Na Zemlji – planetu, ki ga je s kraterjizaznamovalo ve~ kot sto znanih trkov –je jasno, da so bolidi (velike ognjene kro-gle iz vesolja, ki tr~ijo v Zemljo) neneh-no prisotna gro‘nja. Zadnji je udaril va-njo pred manj kot sto leti. Po nekak{nemsre~nem naklju~ju je komet v Tunguskileta 1890 udaril v skoraj popolnoma ne-obljudeno gozdno obmo~je v Sibiriji, o~emer smo v Misterijih ‘e pisali. Nevar-ni izstrelek je zravnal z zemljo ve~ kottiso~ kvadratnih kilometrov gozda veksploziji, ki jo je bilo sli{ati 800 kilomet-rov dale~.

Iz epicentra poka se je dvignil viso-ko v ozra~je mogo~en ognjeni steber, kije v trenutku upepelil desettiso~e dre-ves. Pepel in ostanke eksplozije je razne-slo okoli sveta in son~ni zahodi so bilive~ dni stra{ljivo brezbarvni. Kolikor jeznano, v Tunguski ni bilo ~love{kih ‘r-tev, ~e pa bi komet udaril v naseljenoobmo~je, bi lahko pokon~al na stotinetiso~ev ljudi.

Sibirski izstrelek bi lahko bil glasnikstvari, ki {e pridejo. Nekateri znanst-veniki domnevajo, da padajo kometi naZemljo v zaporednih nizih, med kateri-mi se ve~ stoletij ne zgodi ni~, in da jemorda tungu{ki prvi v novem nizu tr-kov. Dokaj velik komet nas je leta 1992zgre{il za manj kot dva Zemljina preme-ra. V planet bi zadel z mo~jo 15.000 me-gaton eksploziva TNT. Glede Nostrada-musovega kometa v letu 2004 zbuja ne-mir napoved, da ne bo udaril v kako sa-motno tajgo ali tundro, temve~ v naselje-ni otok Evbeja tik pred obalo celinskeGr~ije. Udar bi prizadel vseh 200.000 pre-bivalcev na 144 km dolgem otoku. ^eljudi ne bi evakuirali pravo~asno, bi biloveliko mrtvih in ranjenih. Udarni val bibrez dvoma ob~utili tudi v 75 kilomet-rov oddaljenih Atenah. Mo~ te eksplozi-je bi v Egejskem morju, morda pa tudi

po vsem vzhodnem Sredozemlju, spros-tila orja{ke plimne valove. Nostradamusomenja tsunami v bli‘ini anti~nega Efe-za na tur{ki obali in {e enega, {e celo ve~-jega, v gr{kem zalivu Volos. Volo{ki valnaj bi segel ve~ kilometrov v notranjost,kar daje misliti, da bo komet, napovedanza leto 2004, znatno ve~ji od tungu{kega,ki ga ocenjujejo na 100.000 ton. V No-stradamusovih {tirivrsti~nicah so tudinamigi, da bo komet spro‘il potres, karni neverjetno, saj poteka med Evbejo incelinsko Gr~ijo velik geolo{ki prelom.

Videc {e pred trkom napoveduje og-njeni de‘ in {tevilne izbruhe po‘arov v

Sredi leta 2004 bopo Nostradamusovihnapovedih ~ez nebo

prirjovel komet. Raznesloga bo ob gr{ki obali,

pred tem pa boo‘gal ju‘no Francijoin osrednjo Italijo.

Je Nostradamus za letos napovedal katastrofalni udarec asteroida Toutatis v Zemljo?

Leto kometa

Welch je v svoji knjigi Nostradamusov kometanaliziral prerokbe, ki so zapisane v rimanih{tirivrsti~nicah v Nostradamusovi knjigiCenturije. Presene~en je odkril, da je kar 353od 942 vrstic »~istih zadetkov, kar je {tevilo,ki dale~ presega umljiv doseg vsakdanjihpredvidevanj ali sre~e.«


ju‘ni Franciji in osrednji Italiji, ki naj bijih zanetili padajo~i drobci kometa. Potrku pa se bo zgodilo {e marsikaj druge-ga. Nad egejskim obmo~jem bodo leb-dele velikanske koli~ine delcev in prahu,zrak pa bo poln zadu{ljivih saj, ki bodopoleti zavirale zorenje pridelkov. [e hujepa je, ~e gre verjeti prerokbi, da Nostra-damusov komet naznanja prihod ob-dobja hudih nemirov v Sredozemlju inna Bli‘njem vzhodu. Ti naj bi svoj vrh do-segli v obse‘nem spopadu, ki ga je Welchpoimenoval »sredozemska vojna«.

KAK[NE SO DEJANSKEMO@NOSTI?

Tako zlove{~a napoved nas sili, daposku{amo ~im natan~neje izra~unati,kolik{ne so mo‘nosti, da se tudi uresni-~i. Vemo, da se je to~no uresni~ilo sko-raj 40 odstotkov Nostradamusovih pre-rokb. Toda ali so njegova videnja tudipo tolikih stoletjih {e vedno to~na?

Kot navaja avtor v knjigi Nostrada-musov komet, je bil prerok iz 16. stolet-ja osupljivo natan~en v svojih napove-dih francoske revolucije in celo vse dodruge svetovne vojne. Toda to je navse-zadnje ‘e preteklost. Kdo utegne re~i, daje bila njegova zaznava prihodnjih do-godkov toliko medlej{a, kolikor boljoddaljena je bila prihodnost, ki jo je

prerokb skozi ~as. Od 353-ih {tirivrsti~-nic, ki jih je Welch v svoji knjigi uvrstilmed »zadetke«, se jih skoraj 10 odstot-kov nana{a na obdobje po drugi svetov-ni vojni, kar zajema skoraj 13 odstotkov~asa od tedaj, ko so bile napisane. No-stradamus je predvidel dogodke v ne-davni zgodovini, kot so bili umor obehKennedyjev, vietnamska vojna, prista-nek na Luni, vzpon ajatole Homeinija naoblast v Iranu, Reaganovo obdobje, pa-dec komunizma, glasnost Mihaila Gor-ba~ova in {e precej drugih. Ve~ {tirivrs-ti~nic je posvetil tudi Sadamu Huseinu inzalivski vojni, za katero je namignil, dabodo tamkaj{nji spopadi zgodovinskodale~ pomembnej{i, kot se nam zdi se-daj.

Mnenja, ali je videc predvidel kata-strofo obeh stolpov 1. septembra v NewYorku, ostajajo deljena. [tirivrsti~nica, ki

posebno nazorno ka‘e na to tragedijo,pravi:

»Razprostrla se bo pu{~ica z neba,Smrti govorijo: velik pomor. Kamen vdrevesu, obnovljen ponosen narod; ne-miri (ali »hrup«), ~love{ka po{ast, po-vra~ilo, pokora.«

»Pu{~ica z neba« je zelo nazoren opisdogodka, »~love{ka po{ast« pa ustrezenportret Bin Ladna. »Kamen v drevesu«je le metafora za eksplozivno silo. Ob-novljen ponosen narod bi bil lahko Afga-nistan, ki je po padcu talibanov znovapostal spo{tovanja vreden ~lan medna-rodne skupnosti.

Glede teroristi~nih napadov obstaja{e nerazre{ena {tirivrsti~nica, ki si zaslu-‘i premislek. Verz IX-83 pravi:

»Sonce dvajsetega v Biku, zemlja sebo zelo mo~no zatresla. Uni~eno bo veli-ko gledali{~e, polno ljudi: zrak, nebo in

Ti {tirje pogledi na ra~unalni{ko izdelan model asteroida Toutatis ka‘ejo plitve kraterje,podolgovate grebene in globoko topografsko zo‘itev neznanega geolo{kega izvora. V eno samogmoto so ga morda izoblikovali trki, ali pa je sestavljen iz dveh samostojnih kosov, ki sta se obblagem tr~enju spojila. Toutatis je dolg 4,6 kilometrov, lo~ljivost ra~unalni{kega modela pa jepribli‘no 84 metrov.

V Nostradamusovih{tirivrsti~nicah so tudinamigi, da bo kometspro‘il potres, kar ni

neverjetno, saj potekamed Evbejo in celinsko

Gr~ijo velik geolo{kiprelom.

videl. Bi lahko kak videc dejansko imelvpogled v prihodnost, ki se je imela zgo-diti ~ez malodane pol tiso~letja?

Analiza Nostradamusovih Centurijpoka‘e le rahel upad v to~nosti vid~evih

LETO KOMETA

32 - avgust 04 -

zemlja bodo potemneli; od gorja bodotedaj (celo) neverniki klicali Boga insvetnike.«

Ta {tirivrsti~nica bi lahko pomenilateroristi~ni napad na ve~je gledali{~e alistadion v aprilu ali prvih dnevih maja(najverjetneje v prihodnjih nekaj letih).Zdi se, da potemneli zrak ka‘e na eks-plozijo, ne le na potresni sunek. Gorjena »nebu« bi lahko pomenilo ugrabitevletala. V tem obdobju dodatna previd-nost vsekakor ne bi bila odve~.

GOVORICE O VOJNINostradamusov komet je torej samo

del slabih novic za na{o dobo, kakor joje videl prerok. Ena najbolj izrazitih temv {tirivrsti~nicah je kon~ni spopad medZahodom in militantnim islamom, spo-pad, do katerega naj bi po astrolo{kihkazalcih pri{lo v za~etku 21. stoletja. No-stradamusovo videnje tudi tokrat ni da-le~ od dejstev. Pripravljalni dogodki sopravzaprav ‘e v teku. Zdru‘ene dr‘aveAmerike in nekatere njene zaveznice seborijo v vojni proti teroristi~nim musli-manom in vladam, ki jih podpirajo, ‘eod leta 2001 in prav ni~ ne ka‘e, da sebo spopad kmalu kon~al.

Analiziranje {tirivrsti~nic mo~no na-miguje na klju~ni dogodek, ki naj bi spro-‘il neizogibno vojno v Sredozemlju: pre-vzem oblasti radikalnih muslimanov vTur~iji. Z zmago stranke AKP na tur{kih

bo Tur~ijo pognal v vrste radikalnegaislama mlaj{i voditelj, ki je bil pred temopro{~en prestopka. Vodja AKP in seda-nji tur{ki premier R.T. Erogan je zadr‘avnega voditelja z 49 leti {e mlad,leta 1998 pa so mu zaradi vzpodbujanjaverskega sovra{tva prepovedali politi~-no delovanje. Premier je lahko postalsamo zato, ker so spremenili zakon.

Obstaja {e ena kitica, II-62 (v katerije omenjen komet), ki nam morda lah-ko poka‘e, ali je prerokovo videnje pri-hodnosti {e vedno to~no:

»Mabus bo kmalu potem propadel.Pri{lo bo do grozovitega pokola ljudi in‘ivali: tedaj bo nenadoma videti ma{~e-

da je zaradi nekega nepredvidenega vpli-va pri{lo do spremembe v histori~nemkontinuumu po Nostradamusu.

Navkljub mnogim osupljivo uspe{-nim napovedim prerokov, kot so biliNostradamus, Izaija in Jeremija, je jas-no, da ne ‘ivimo v svetu, ki bi bil popol-noma vnaprej dolo~en. Nekatere stvariso morda res neizogibne, druge pa niso,in spremembam ni podlo‘na le na{a~love{ka volja: sveto pismo zelo jasnou~i, da tudi Bog v~asih spremeni svojprvotni na~rt kot odgovor na spremem-be v ravnanju ljudi. Deterministi so torejprav tako v zmoti kot tisti, ki menijo, daje ~love{ka volja povsem svobodna. Nasvet je najbolje gledati kot na dramati~noprepletanje ~love{ke in bo‘je volje, pri~emer je slednja prevladujo~a, prva pani zanemarljiva.

Ob prou~evanju starih Nostrada-musovih prerokb dobimo splo{en vtis,da ni dosti zgre{il, ~eprav se je njegovovidenje razvoja dogodkov po petstoletih morda malo obrnilo v drugo smer.Stanje stvari je danes dokaj podobnotemu, kar je videl: na Bli‘njem vzhodudivjajo spopadi, komunizem se je sesul,Sovjetska zveza je razpadla, militantniislam je znova na bojnem pohodu in vBosni je vzpostavljen most za islam, ka-kor je bil napovedal videc.

Kar pa zadeva Nostradamusov ko-met, so na nebu ravno sedaj prisotnazlove{~a znamenja. Skala iz vesolja, ime-novana Toutatis, se pribli‘uje Zemlji indo bli‘njega sre~anja bo pri{lo letos vseptembru. Zgre{iti bi jo morala za as-tronomsko majhno razdaljo nekaj ve~ odpoldrugega milijona kilometrov. Todato je nenavaden asteroid, sestavljen izdveh slabo spojenih gru~, z ekscentri~-nim vrtenjem. ^e bi se sedaj razletel nadva dela, bi vsi izra~uni padli v vodo.Nostradamus najbr‘ ni poznal tehni~nerazlike med kometom, meteorjem in as-teroidom, zato ni nemogo~e, da je pred-videl prihod prav tega bolida.

Nekaj pa je gotovo: Toutatis nam bopriredil zelo bli‘nje sre~anje.

Ju. Di.

Toutatisova ekscentri~na {tiri leta trajajo~a tir-nica sega malce znotraj Zemljine tirnice pado glavnega asteroidnega pasu med Marsomin Jupitrom. Ravnina Toutatisove orbite jebli‘ja ravnini Zemljine orbite kot pri kateremkoli drugem znanem ve~ kilometrov velikemasteroidu, ki pre~ka Zemljino kro‘nico. Tou-tatis ima zaradi svojih pogostih pribli‘evanjZemlji najbolj kaoti~no orbito od vseh doslejprou~evanih asteroidov.

vanje; stoletje, roka, ‘eja, lakota, ko bopridrvel komet.«

Z dopustno zamenjavo ene ~rke (»b«z »d«) je »Mabus« dober anagram zaSadama. Zdi se, da vrstica govori o dru-gi zalivski vojni, {e posebno, ker bese-da »stoletje« navaja na misel, da gre za~as kmalu po obratu stoletja. Pomeni pa,da Sadam ne bo ve~ dolgo ‘ivel po pad-cu, ne glede na to, ali bo 67-letni trinogumrl naravne smrti, ali bo zaradi {tevil-nih hudodelstev obsojen na smrt ali pabo umrl kako druga~e. Toda ura ‘e od-{teva trenutke do izvr{itve te napovedi.^e bi Sadam v ujetni{tvu pre‘ivel ve~kot nekaj mesecev, bi lahko domnevali,

Nostradamusov kometnaznanja prihod obdobja

hudih nemirovv Sredozemlju

in na Bli‘njem vzhodu,ki naj bi svoj vrh

dosegli v»sredozemski vojni«.

volitvah v za~etku leta 2003 se tak sce-narij zdi {e za korak bli‘ji.

V zvezi s tem vzbuja pozornost Nos-tradamusova kitica III-60, ki pravi, da

LETO KOMETA


Pohlep in nepo{tena znanost staspodbudila donosno svetovno epi-demijo diabetesa, ki bi jo lahko is-

krenost in po{tena znanost hitro zatrlaz naravnim obnavljanjem telesnega me-hanizma reguliranja sladkorja v krvi.O tem govori Thomas Smith, medicinskiraziskovalec, ki je tudi sam pozdravilsvoj diabetes. Celoten ~lanek, v kateremje opisana tudi alternativna medicinskaterapija za ozdravitev od diabetesa, jeobjavljen v novi hrva{ki izdaji revije Ne-xus, ki je naprodaj tudi v Sloveniji.

ê ste diabetik, vam zdravnik ne bonikoli rekel, da je diabetes v ve~ini prime-rov ozdravljiv. Prav tako vam ne bo po-vedal, da je bilo neko~ dobro znano, daso tudi ishemi~ni in hemoragi~ni inzul-ti, ustavitev srca zaradi nevropatije terishemi~nih in hemoragi~nih koronarnihbolezni, debelost, ateroskleroza, povi{ankrvni tlak, povi{an holesterol, povi{anitrigliceridi, impotenca, retinopatija, od-poved ledvic, odpoved je-ter, sindrom policisti~nihjaj~nikov, povi{ana ravensladkorja v krvi, sistemskakandidiaza, poru{en meta-bolizem ogljikovih hidra-tov, po~asno zara{~anje ran,poru{en metabolizem ma{-~ob, periferna nevropatijain {e mnoge druge dana{-nje te‘ke epidemi~ne bo-lezni pogosto le simptomidiabetesa.

Dana{nja diabeti~na in-dustrija je mogo~na skup-nost, ki se je malo po ma-lem razvila iz nejasnih za-~etkov v zgodnjem dvajse-tem stoletju. S svojim finan-~nim in politi~nim vplivomupravlja na{o celotno in-

dustrijo zdravstvenega zavarovanja,kontrolira vse publikacije o diabetesu inje skoraj povsem izpodkopala prvotnecilje nadzornih organizacij, ki rutinskoodobravajo smrtonosna, neu~inkovita inpremalo preizku{ena zdravila.

JE DIABETESRES NEOZDRAVLJIV?

Leta 1950 so za~eli iskati novo ~ude‘-no zdravilo, ki naj bi re{ilo problem di-abetesa 2, nekaj podobnega kot inzulin,s katerim sta kanadska zdravnika inNobelova nagrajenca Banting in Best le-

ta 1922 re{ila ìvljenje {tirinajstletne de-klice z diabetesom tipa 1. To novo, po-polno, ~ude‘no zdravilo je bilo kakor in-zulin uspe{no v zmanj{evanju bolezen-skih simptomov, ne pa tudi v zdravlje-nju osnovne bolezni. Zato ga bolniki po-trebujejo do konca ‘ivota. Moralo je bititak{no, da so ga lahko patentirali; nismelo biti naravno, ker naravnega zdra-vila ne more{ patentirati. Kakor inzulinje moralo biti zelo dobi~konosno za pro-izvodnjo in distribucijo. Potrebovalo jeobvezne dr‘avne odobritve, da bi takospodbudili zdravnike, da jih predpisuje-jo kot zdravila na recept. Potrebne razi-skave za pridobitev teh odobritev somorale biti enormno drage, tako da dru-ga, neodobrena zdravila ne bi mogla po-stati konkuren~na.

Treba je bilo tudi onemogo~iti narav-na zdravila, ki lahko bolezen dejanskopozdravijo. Pogosto so naravne snoviresni~no uspevale pozdraviti bolezen.

Zato so uporabljali in {evedno uporabljajo silo za-kona, da se naravna in ve-likokrat bolj{a zdravila od-strani s tr‘i{~a, da iz medi-cinskega besednjaka izgi-ne beseda »ozdravitev« inda se zatre sama zamisel osvobodnem trgu v medi-cinskem poslu.

Ko se je politika razvo-ja zdravil spremenila in seje namesto na zdravljenjebolezni usmerila na bla‘i-tev simptomov, je bilo po-trebno spremeniti tudi na-~in reklamiranja zdravil.To so storili leta 1949, sre-di velike epidemije diabe-tesa, odpornega na inzu-lin. Takrat je medicinska

Alternativni program lahko obnovi reguliranje ravni sladkorja v krvi

Diabetes je ozdravljivDanes bi lahko to~neje

opredelili diabetes tipa 2kot nesposobnost telesa,da pravilno metabolizira

ma{~obe in olja.

Kanadska zdravnika in Nobelova nagrajenca Banting in Best sta zinzulinom leta 1922 re{ila ìvljenje {tirinajstletne deklice z diabetesom.

34 - avgust 04 -

skupnost v ZDA simptome diabetesa tersimptome mnogih drugih bolezni raz-vrstila kot lo~ene bolezni. S to novo kla-sifikacijo kot novo podlago za diagnozeso konkuren~ne skupine medicinskihspecialistov njim bli‘nje skupine simp-tomov hitro proglasile za svoje domene.

Tako so kardiologi, endokrinologi,alergologi, specialisti za ledvice in dru-gi za~eli obravnavati simptome, za kate-re so se ~utili odgovorne. Ker so takratzanemarili temeljni vzrok bolezni, se jepopolnoma izgubila vsaka usmerjenostna ozdravitev ~esarkoli. Ustavitev srca,na primer, za katero so prej vedeli, da jepogosto le simptom diabetesa, je sedajpostala bolezen, ki ni neposredno pove-zana z diabetesom. Postalo je modernomisliti, da diabetes »pove~uje tveganjekardiovaskularnih bolezni.« Vzro~navloga poru{enega telesnega sistema zareguliranje sladkorja v krvi pri ustavitvisrca je postala zamegljena.

Vzrok mnogih degenerativnih bolez-ni so hude motnje endokrinega sistema.To je bilo zdravnikom tridesetih let prej-{njega stoletja dobro znano kot diabe-tes, odporen na inzulin. Znano je, da jenajpogostej{i osnovni vzrok poru{ensistem za kontrolo ravni sladkorja v krvizaradi industrijsko predelanih ma{~obin olj. To {e poslab{a in zakomplicira po-gosto pomanjkanje drugih esencialnihhranljivih snovi, ki jih telo potrebuje zaborbo z metaboli~nimi posledicami tehstrupov.

Niso vsa olja in vse ma{~obe enake.Nekatere so zdrave in blagodejne; mnoge,ki se na veliko prodajajo v supermarketih,so strupene. Za zdravje ni pomembnarazlika med nasi~enimi in nenasi~enimima{~obami, kot bi nas rada prepri~alaindustrija ma{~ob. Mnoge nasi~ene ma{-~obe in olja so zelo koristni, mnoga ne-nasi~ena olja pa so zelo strupena. Zazdravje je pomembna razlika med na-ravnimi in industrijskimi.

Obstaja veliko nepo{tenja v reklami-ranju izdelkov industrije olja in ma{~ob.@elijo namre~ ustvariti tr‘i{~e za cene-na brezvredna olja, kot so sojino, bom-

ba‘no in repi~no olje. @e leta 1901 se po-sku{ali proizvajati in prodajati hrano,pridobljeno z uporabo tovarni{kih stro-jev, ker so tu videli ogromen dobi~ek.Ve~ina zgodnjih poskusov je propadlazaradi nepopolne tehnologije in priroje-ne ~love{ke sumni~avosti do hrane, ki nisve‘a. Dokler so ljudje ‘iveli v izobilju,se je sumljiva hrana slabo prodajala.

Ko je na ameri{ko tr‘i{~e pri{la mar-garina, so se ji ogor~eno zoperstaviledr‘ave z razvitim mlekarstvom. Podpo-ra mle~ni industriji pa je oslabela meddrugo svetovno vojno, ker takrat ni bilodovolj masla za potrebe civilnega prebi-valstva in vojske. Takrat je mle~na indu-strija preprosto sprejela podelitev trgain se osredoto~ila na oskrbovanje vojske.Laneno olje in ribja olja, ki so bili osnov-ni prehrambni izdelki, preden so Ameri-~ani postali bolni, so prav tako izginili spolic.

Zgodovina industrijskega ponarejan-ja na{ih nekdaj zdravih ‘ivil se povsemujema z napredovanjem epidemij diabe-tesa in hiperinzulinemije, ki danes razsa-jajo po ZDA in velikem delu ostalegasveta.

»ZDRAVA« HRANAUSTVARJA DIABETES

Diabetes se ponavadi diagnosticirakot nesposobnost telesa, da pravilnometabolizira ogljikove hidrate. Zna~ilensimptom diabetesa je visoka raven glu-koze v krvi. Diabetes tipa 1 nastane zara-di nezadostnega ustvarjanja inzulina vtrebu{ni slinavki, diabetes tipa 2 pa zaradineu~inkovitega inzulina. Pri obeh tipih jeraven sladkorja v krvi zvi{ana. Niti ne-zadostna koli~ina inzulina niti neu~in-kovit inzulin ne moreta po obroku zadr-‘ati ravni sladkorja v krvi v normalnihokvirjih. Pri naprednih primerih diabe-tesa 2 se pred zvi{ano ravnjo sladkorjav krvi ali skupaj z njo javlja kroni~no po-vi{ana raven inzulina in resne motnjeravni drugih hormonov endokrinih ‘lez.

Neu~inkoviti inzulin se ne razlikujeod u~inkovitega. Njegova neu~inkovi-

DIABETES JE OZDRAVLJIV

Postanite naro~nik revije Zdravje in sepotegujte za privla~ne mese~ne nagrade.

1. nagradaSEDEMDNEVNE PO^ITNICEZA DVE OSEBI V TERMAH DOBRNA

2. nagradaZBIRKA SEDMIH KNJIG KAKO

3. nagradaPOLLETNA NARO^NINANA REVIJO MISTERIJI

Dodatno pa {e …

BREZPLA^NA KNJI@ICA za vsakeganovega naro~nika. Izbirate lahko med:knji‘ico50 DOMA^IH ZDRAVIL, KI DELUJEJOali knji‘ico50 NAJBOLJ[IH DIETNIH NASVETOV

Vsak naro~nik prejme tudi kartico Klubaza zdravo ‘ivljenje, s katero uveljavljavrsto ugodnosti.

Telefon: (01) 231 93 60, (051) 307 777E-po{ta: [email protected]: Zdravje, [martinska 10,1000 LjubljanaLetna naro~nina - samo 7.452 SIT(pla~ila je mo`no v dveh obrokih).

Pohitite in si naro~ite Zdravje na dom!Revija Zdravje je tudi lepo darilo

prijateljem.

Z ZdravjemBREZPLA^NOna po~itnice!


tost je posledica nesposobnosti telesnihcelic, da se odzivajo nanj in ni posledicakakr{ne koli biokemi~ne nepravilnostisamega inzulina. Zato moramo vedeti,da ta bolezen vpliva na skoraj vsako odpribli‘no 70 bilijonov telesnih celic. Vsete celice so odvisne od hrane, ki jo jemo,saj od nje dobivajo potrebne surovine zapopravila in vzdr‘evanje.

Opredelitev diabetesa kot nesposob-nosti metaboliziranja ogljikovih hidra-tov je tradicionalna definicija, ki izviraiz zgodnjega devetnajstega stoletja, kose {e malo vedeli o metaboli~nih bolez-nih in procesih. Danes bi lahko to~nejeopredelili diabetes tipa 2 kot nesposob-nost telesa, da pravilno metabolizirama{~obe in olja. Zaradi te nesposobnostiinzulin postane neu~inkovit, kar pripelje

varja. Ta terapija je seveda nujna za oh-ranitev ‘ivljenja diabetikov tipa 1, je paskrajno sporna pri diabetikih tipa 2. Nitiinzulin niti kateri koli od na{tetih oral-nih hipoglikemikov nima prav nobene-ga zdravilnega u~inka na noben tip dia-betesa. Nobena od teh medicinskih stra-tegij ni zami{ljena, da bi normaliziralajemanje glukoze v celicah, ki jo potre-bujejo kot gorivo za svoje dejavnosti.

Pri ortodoksni terapiji je prognozavedno ve~ja onesposobljenost in zgod-nja smrt zaradi odpovedi srca, ledvic alikak{nega drugega vitalnega organa.

ALTERNATIVNOZDRAVLJENJE

Danes obstaja u~inkovita alternativ-na terapija, ki neposredno vodi do oz-dravitve nekaterih diabetikov tipa 1 inmnogih diabetikov tipa 2. V sodobnihbolni{nicah v Madrasu v Indiji so raz-vili alternativno terapijo za zdravljenjediabetikov tipa 1, preverjeno s strogimidvojno slepimi raziskavami. Deluje ta-ko, da obnovi normalno delovanje betacelic trebu{ne slinavke, ki potem spetza~ne ustvarjati inzulin. S tem postop-kom naj bi pozdravili diabetes tipa 1 prive~ kot 60 odstotkih pacientov, na kate-rih so ga testirali.

Cilj vsakega u~inkovitega alternativ-nega programa je, da popravi in ponov-no spro‘i telesni mehanizem regulira-nja ravni sladkorja v krvi. Motnje v temmehanizmu s~asoma neposredno povz-ro~ijo vse bolezenske simptome, zaradikaterih je ortodoksna terapija tako do-bi~konosna za diabeti~no industrijo.

^as, potreben za ozdravitev od dia-betesa 2, je odvisen od tega, kako dolgose bolezen ‘e razvija. Pri tistih, ki se za-~nejo zdraviti takoj po zgodnjem odkrit-ju bolezni, je ponavadi potrebno nekajmesecev ali {e manj. Pri ljudeh, ki imajoto bolezen ‘e ve~ let, se ~as okrevanjalahko podalj{a na eno leto ali ve~. Obsta-jajo torej dobri razlogi, da za~nete s pro-gramom takoj, ko je diabetes jasno po-trjen.

Zgodovina industrijskegaponarejanja na{ih nekdaj

zdravih ‘ivil se povsemujema z napredovanjem

epidemij diabetesain hiperinzulinemije,

ki danes razsajajopo velikem delu sveta.

do nezmo‘nosti metaboliziranja ogljiko-vih hidratov. @al je medicinsko razume-vanje te problematike, razen na razisko-valni ravni, {e vedno pogojeno z vede-njem iz devetnajstega stoletja.

Kadar nekomu diagnosticirajo diabe-tes, se moderna ortodoksna medicinskaterapija sestoji bodisi iz oralnih hipogli-kemikov ali iz inzulina. Leta 1955 so pred-stavili oralna hipoglikemi~na zdravila.Oralne hipoglikemike, ki so trenutno navoljo, lahko razvrstimo v pet skupin:bigvanidi, inhibitorji glukozidaze, megli-tinidi, sulfonilureje in tiazolidindioni.

Danes inzulin predpisujejo tako paci-entom z diabetesom tipa 1 kot tudi tistims tipom 2. Z inzulinskimi injekcijami na-dome{~ajo inzulin, ki ga telo ve~ ne ust-

DIABETES JE OZDRAVLJIV

Velika naftna igraTakozvani ratovi protiv droge i terorizma

Zakon protivglobalisti~kih planovaSa~uvanje socijalne pravdei demokracije od globalisti~ke prijetnje

Jesu li terapije protiv rakaznanstveno opravdaneOrtodoksne terapije protiv rakane pobolj{avaju vjerojatnostpre‘ivljavanja pacijenata

Smrtonosna prijevaraoko diabetesaVe}ina slu~ajeva diabetesa tipa 2mo‘e se izlije~iti posebnimprogramom prehrane.

Mikroorganizmii mentalne bolezniMnoge mentalne bolezni su povezanes mikroorganizmima i mogu se ubla‘itinakon {to se oni identificirajui eliminiraju

Znanstvene vijesti:Minato motorJapanski izumitelj Kohei Minato razvioje magnetski motor koji ulazi uproizvodnju

Elektri~ni svemirVeliki prasak nije se dogodio i op}ateorija relativnosti ne vrijedi

Laurence Gardner govorio drevnoj znanostiSir Laurence Gardner otkriva vezeizme|u zavjetnog kov~ega i vitezovatemplara

36 - avgust 04 -

Vnebovzeti mojstri – Jezus, Buda,Saint Germain, El Morya, Kut-humi, Maha Chohan, Marija

in {e mnogi drugi – so prisotni vsepov-sod v vidnem in nevidnem svetu. Toso na{i starej{i bratje in sestre, ki so vvseh odtenkih izkusili ~love{ko bivanje.Z zavestnim razvojem vi{jih vesoljnihmo~i v sebi so dosegli mo~ upravljanjavsega v materialnem stvarstvu. Zato seimenujejo mojstri.

Nekateri od njih so se dvignili na vi{-je obmo~je bivanja, ki je nevidno za na-vadne ljudi. Z drugimi besedami: dovr-{ili so svoje vnebovzetje ali zdru‘itev ssvojim telesom lu~i. Nekateri pa {e biva-jo v vidnih, otipljivih telesih in ‘ivijo vmirnih, odmaknjenih delih Zemlje. Onjih najve~ izvemo iz knjige @ivljenje innauki mojstrov vnebovzetja (Life andTeaching of the Masters of the Far East)avtorja Bairda Spaldinga, enega od enajs-tih raziskovalcev, ki so v devetnajstemstoletju raziskovali po Indiji, Kitajski,Perziji in Tibetu ter pri{li v stik z veliki-mi mojstri Himalaje, s katerimi so bivalitri leta in pol. Mojstri so jim dopustili, daso globoko vstopili v njihova ‘ivljenja inspoznali dejavnost velikega Zakona, ki jezmaga nad smrtjo oziroma vnebovzetje.

Mojstri, ki jih opisuje Spalding, ‘ivi-jo na {irokem obmo~ju Indije in Tibeta.V knjigi so posebej omenjeni kraji Potal,Asmah, Samsravara, Muktinat, Hard-war in Darjeling. @ivijo neopazno in vpopolni otro{ki enostavnosti. Vedo, dajih varuje mo~ ljubezni in jo razvijajo, ta-ko da vsa narava pride v ljube~ odnos znjimi in jim pomaga. Mojstri so v sebiprebudili tolik{no mo~ ljubezni, da jimka~e in divje ‘ivali ne naredijo ni~ hude-ga. V~asih ‘ivijo v najbolj divjih prede-lih d‘ungle. V~asih pustijo le‘ati svojetelo na obrobju vasi, da jo za{~itijo pred

divjimi ‘ivalmi in nobeno zlo ne zadeneniti vasi niti njih.

Vse, kar potrebujejo za vsakodnevnepotrebe, si priskrbijo neposredno iz Uni-verzuma, vklju~no s hrano, obleko indenarjem. Smrt so premagali v tolik{nimeri, da mnogi med njimi ‘ivijo ‘e ve~kot petsto let. Kadar je potrebno, hodijopo vodi, gredo skozi ogenj, potujejo vnevidnem in po~nejo {e veliko drugihstvari, ki jih imamo ljudje za ~ude‘ne.@ivljenje sodobnega ~loveka pogojujejo{tevilne omejitve in pravila; za Mojstre

je ‘ivljenje neomejena, neprestana ve~nabla‘enost in sre~a.

^love{tvu dajejo znanje, ki vodi dorazsvetljenja zavesti. Njihovo veliko po-slanstvo je utiranje poti do miru in ubra-nosti prek velike mo~i dovr{itve, ki je vvsakem ~loveku. So najve~ji prijatelji res-ni~ne znanosti, religije in filozofije. U~i-jo, da smo si vsi ljudje bratje in da je res-nica ena sama.

Vse je v na{i zavesti; ~lovek je ome-jen ali neomejen, ujet ali svoboden to~notako, kot misli. Mojstri so s pravilnouporabo svojih miselnih mo~i razvilinadnaravne sposobnosti. Stvari, ki jih iz-vajajo, lahko vsakdo stori prav tako svo-bodno in popolno kot oni.

MISTI^NE MO^ISvoje telo lahko prenesemo kamor-

koli ‘elimo, tako da si ga zamislimo na‘elenem mestu. V trenutku, ko si zami-slimo bolj{e pogoje, se lahko takoj znaj-demo v njih. Mojstri lahko bivajo v trehali ve~ telesih naenkrat. Nek mojster je{est let pustil le‘ati svoje telo nedejav-no, a je bilo v popolnoma ohranjenemstanju.

Baird Spalding pripoveduje v svojiknjigi:

»Ko smo ‘e dvajset minut sedeli, jeza trenutek skozi sobo stekla rahla svet-loba. Postajala je vse mo~nej{a, doklerni bila vsa soba razsvetljena. Vsaka stvarv sobi je za‘arela, kot da bi na tiso~espretno skritih ‘arnic naenkrat polno za-svetilo. Nato je petnajst minut vladalapopolna ti{ina, nakar se je nenadoma za-~ela zbirati meglica in zasli{alo se je ne‘-no {u{tenje, kot zvok pti~jih kril. Megli-ca se je razjasnila in v sobi se je hkratipojavilo dvanajst mojstrov. Pojavili so sekot skupina angelov, ~eprav niso imeli

@ivljenje in nauki mojstrov vnebovzetja

Je ~lovek res nesmrten?Smrt so vnebovzetimojstri premagali v

tolik{ni meri, da mnogimed njimi ‘ivijo ‘e ve~

kot petsto let.

Saint Germain


kril. Za trenutek so tiho stali kot prira{-~eni in ~akali s sklonjenimi glavami. Za-sli{ala se je glasba nevidnih glasov indvanajsterica je zasedla svoja mesta. Ho-dili so popolnoma tiho, ne da bi se trudi-li. Njihove noge niso povzro~ale niti naj-manj{ega {uma.«

Spalding v knjigi opisuje {e drugamisti~na do‘ivetja z mojstri:

»Dvanajst se jih postavilo na re~nibreg in z najve~jo zbranostjo so stopili navodo, ne v njo. Zadr‘al sem dih, ker sempri~akoval, da se bodo potopili in izginili.Enako so mislili tudi ostali moji spremlje-valci. Bili smo zelo presene~eni, ko smovideli teh dvanajst mo‘ mirno in brez te-‘av hoditi po gladini vode, ne da bi po-topili ve~ kot le podplate svojih sandal.«

Neko~ se je Baird Spalding z dvemamojstroma zna{el sredi gozdnega po‘a-ra. Mojstra sta rekla, da se bodo re{ilienostavno tako, da bodo {li skozi ogenj.V trenutku se je skozi ogenj odprl velikobokan prehod in {li so naravnost sko-zenj, ne da bi ob~utili kakr{nokoli nepri-jetnost zaradi dima, vro~ine in gore~ihvejic, ki so le‘ale po tleh vzdol‘ njihovepoti. Tako so hodili vsaj deset kilomet-rov skozi ognjeno podro~je. Eden odmojstrov je rekel: »Vidi{, kako enostav-no je uporabiti vi{ji zakon namesto ni‘-jega, kadar je stiska? Zdaj smo dvignilinihaje na{ih teles, da so vi{ja kot tista odognja. Tako nas ogenj ne more raniti.«

Telesna levitacija je prenos fizi~negatelesa z enega kraja na drugo ne glede

na oddaljenost. Za mojstre je to nekajvsakdanjega. Znano je, da je GautamaBuda obiskal mnoge oddaljene kraje zlevitacijo svojega fizi~nega telesa. O tempi{e tudi Spalding:

»Naslednjega dne ob {tirih popoldnesmo se zbrali pred templjem. Jogi [antije sédel v samadhi. Trije iz skupine sood{li do velike plo{~ate skale in sedlinanjo kot za molitev. ^ez nekaj trenut-kov se je skala za~ela dvigati in na njejso bili preneseni na streho templja. Natosmo bili na vrsti mi. Rekli so nam, najstopimo skupaj. Tisti, ki so ‘e bili nastrehi, so stopili naprej do roba strehein zapeli A-U-M. V nekaj trenutkih smose zna{li na strehi templja.«

ZMAGA NAD SMRTJOV sebi imamo vso mo~, da zadovolji-

mo sami sebe ter izpolnimo vsako svo-jo potrebo in ‘eljo. Nespametno je iskatiizpolnitev svojih ‘elja zunaj sebe. Mojst-ri svoje nadnaravne dose‘ke izvajajo zmo~jo vi{jega jaza, ki se imenuje Jaz sem.Le kdor se v celoti znebi zunanjega terpusti govoriti in delovati resni~nemuJazstvu in ~isti nesebi~ni Ljubezni, lah-ko dela stvari kakor mojstri.

NAUKI MOJSTROV

Po Bairdu Spaldingu so mojstri sto-pili v stik {e z mnogimi in prek njih

dali ~love{tvu svojo modrost. Leta 1932je Ameri~an Godfre Ray King v knjigahRazodete Skrivnosti (Unveiled Mysteri-es) in ^arobna Prisotnost (The MagicPresence) objavil svoja do‘ivetja z vne-bovzetim mojstrom Saint Germainom,s katerim se je prvi~ sre~al leta 1930 nagori Shasta na severu Kalifornije. Sledi-la je serija knjig o Jaz sem (I Am), v kate-rih so bili objavljeni nauki Saint Germai-na in drugih mojstrov, s katerimi sta bilaGodfre in njegova ‘ena Lotus v stalnemstiku.

Od 1951 do 1961 je Geraldine Inno-cente pod vodstvom vnebovzetih mojst-rov El Morye in Maha Chohana posre-dovala njihove nauke v knjigah Most ksvobodi (The Bridge to Freedom).

Leta 1958 sta Mark in Elizabetha Pro-phet pod vodstvom vnebovzetega moj-stra El Morye v ZDA ustanovila skup-nost Summit Light House, ki je {e daneszelo dejavna in odprta za vse, ki se zani-majo za mojstre.

Ve~ o temi si lahko preberete na splet-nih straneh www.Ascension-Research.org (v angle{~ini) in http://users.volja.net/jaz-sem (v sloven{~ini).Prisotnost Jaz sem

Kuthumi

JE ~LOVEK RES NESMRTEN?

38 - avgust 04 -

^love{ko telo je zgrajeno iz celic,prav kot telesa ‘ivali in rastlin. Celica jemikroskopsko majhna enota telesa. Zmnogokrat ponovljenim procesom de-litve se majhno jedro izvorne celice nakoncu razvije v popolno ~love{ko telo,zgrajeno iz ne{teto milijonov celic. Te-lesne celice v glavnem ohranjajo zna~il-nosti celice, iz katere so nastale. Ta izvor-na celica je prina{alka lu~i organskemu‘ivljenju. Iz generacije v generacijo nosiskriti ogenj ‘ivljenja – ‘ivljenjsko silovseh ‘ivih bitij, z neprekinjeno izvornolinijo, ki sega nazaj v ~as, ko se je ‘ivlje-nje prvi~ pojavilo na na{em planetu. Iz-vorna celica ima neomejeno mladost.Nobenega razloga ni, da bi na{e telo nemoglo postati tako mlado in polno ‘iv-ljenja, kot je polna ‘ivljenja izvorna celi-ca, iz katere je nastalo.

Naravni zakon umiranja ali razpada-nja za razsvetljenega ~loveka ne obsta-ja, razen v primeru nesre~e. Razkrojzaradi starosti, ki je obi~ajna ~love{kaizku{nja, je le izraz nepoznavanja vzro-kov, dolo~enih bolezenskih stanj uma intelesa, ki se jim lahko zoperstavimo z

ustrezno miselno naravnanostjo. Mojstripravijo: »Mo~ telesa lahko ohranimo, daje naravno odporno proti vsem oku‘-bam in boleznim.«

Baird Spalding je opisal obuditevmo‘a, ki je ‘e umrl:

»Potopili smo se v globoko meditaci-jo. Kmalu so se v sobi pojavili {e {tirjemojstri. Za nekaj trenutkov so stopiliskupaj, globoko zamaknjeni vase. Dvaizmed njih sta nam pomignila, naj stopi-mo bli‘e. Pribli‘ali smo se in se poveza-li v krog okoli le‘i{~a z na{im mrtvimprijateljem. Ko smo tako stali brez be-sed, se je v prostoru pove~ala svetloba.Obrnili smo se ter zagledali Jezusa in {enekoga, ki sta stala nekaj korakov stran.

Jezus je stopil k le‘i{~u, dvignil rokiin dejal: »Dragi moji, ali bi se za trenuteksprehodili z menoj skozi dolino smrti?To ni prepovedano podro~je, kakor mi-slite. ^e boste stopili skoznjo, kot to de-lamo mi, in jo pogledali z druge strani,boste videli, da je le to, kar ste si samiustvarili s svojimi mislimi. Tam je pravtako ‘ivljenje kakor tukaj.«

Za trenutek je postal z iztegnjenimirokami in nagovoril pokojnika: »Dragibrat in prijatelj, ti si z nami in mi smo steboj in vsi smo skupaj z Bogom. Veli-~astna bo‘ja ~istost, mir in harmonija ob-kro‘ajo in plemenitijo vse. Ta popolnost

se zdaj izra‘a tako vidno, na{ dragi, dase lahko povzdigne{ in si spet pri svojemO~etu. Ljubljeni, ti vidi{ in ve{, da ni res,da se prah vra~a v prah in pepel v pepel,temve~ da je vse ‘ivljenje ~isto in ve~no.Ni ti treba pustiti svojega telesa, da umrein razpade. Zdaj se lahko dvigne{ in gre{k svojemu O~etu …«

Z besedami se niti pribli‘no ne daopisati lepote in ~istosti svetlobe, ki jenapolnila prostor. Nikjer ni bilo nobenesence od telesa na{ega prijatelja, niti odna{ih teles. Zdelo se je, da so se zidoviraz{irili in postali prozorni, dokler nibilo videti, kot da gledamo v neskon~enprostor. Iz na{ega prijatelja, ki smo ga‘e imeli za mrtvega, je izginila vsakasled starosti. Vzdignil se je, se obrnilproti na{im prijateljem mojstrom in jims ~istim, globokim glasom polnim iskre-nosti in mo~i izrekel zahvalo.«

Mojstri pravijo, da ni {e nih~e umrl,ne da bi se sam odlo~il za to. U~ijo nas,da moramo umreti, toda zakon ‘ivlje-nja ni tega nikoli dolo~il. Reinkarnacijaje pomo~ tistim, ki naredijo napako –smrt. Kdor je na poti vnebovzetja, je nepotrjuje in ne potrebuje. Zanj smrt ne ob-staja.

Toma‘ Pritekelj

Jezus

SLOVENSKOSPOZNAVANJE

MOJSTROV

Ve~ o mojstrih in njihovih naukiho »Jaz sem« je mogo~e v Sloveniji

izvedeti na rednih sre~anjih v Ljublja-ni, kjer se zbere dvajset do trideset lju-di. Sre~anja so odprtega tipa in lahkopride vsak, ki ga zanimajo nauki moj-strov ter se ‘eli resni~no posvetiti raz-voju in dvigu svoje zavesti. Na sre~a-njih so predstavitve nauka vnebovze-tih mojstrov, kozmi~nih bitij, elohi-mov in angelov svetega ognja; medi-tacije za stik z vi{jim jazom, mojstri,

angeli, elohimi; uporaba afirmacij ozi-roma odredb Jaz sem; ter sprostitev ob‘ivi duhovni glasbi in skupnem pet-ju. Informacije: 031/554 790 (Toma‘).

Mojstri pravijo, da ni{e nih~e umrl, ne da bi se

sam odlo~il za to.

JE ~LOVEK RES NESMRTEN?


Sebastjan Kole{a, ki zbira paranor-malna do‘ivetja ljudi v Sloveni-ji, pravi, da se ne dogajajo le v

tujini, temve~ jih je zelo veliko tudi prinas, le da se ljudje ne ‘elijo izpostav-ljati na tako majhnem prostoru. Sampa je izbrskal precej skrivnosti, tuditak{nih, za katere je kasneje menil, dabi bilo bolje, da jih ne bi … Nekaj takihzgodb objavljamo v prilogi te {tevilkeMisterijev.

»@e v otro{tvu in mladosti se mi jezgodilo marsikaj nenavadnega,« praviSebastjan Kole{a – njegovo osebno nena-vadno do‘ivetje, ko mu je bilo {est let,je opisano v prilogi pod naslovom Je va-ru{ki vzel du{o? – »in vedno sem hotelvedeti, kaj to pomeni in ali je kaj podob-nega do‘ivel {e kdo drug.

»Ko sva {la s prijateljem neko~ v me-sto nekaj pojest, sem mu rekel, da bo zdajv tej restavraciji najina prijateljica, ki jenisva videla ‘e vsaj tri leta. Prijatelj je {elprvi noter in ves osupel rekel, da ona ressedi notri. Vsake toliko se mi je zgodilo kajtakega in zanimalo me je, ali se to dogajavsem ali samo nekaterim in zakaj.«

Odgovore na ta vpra{anja je velikoiskal v literaturi in po~asi pri{el v stik zljudmi, ki so mu potrdili, da se tudi njimdogajajo nenavadne stvari. Neko~ je vklini~nem centru, kjer dela, sre~al go-spoda kakih {estdesetih let, ki mu je opi-sal svoje obsmrtno do`ivetje:

»Povedal mi je, da se je v gorah po-nesre~il, ko mu je spodrsnilo. To se jezgodilo na mestu, kjer padca nikakor nebi mogel pre‘iveti, a ko se je zbudil, somu re{evalci rekli, da so ga na{li spodaj‘ivega. On pa se je spomnil samo, da gaje v nezavesti, ko je padel, nek glas tola-‘il, naj vzdr‘i, vendar ni vedel, ali je to-la‘il sam sebe ali se je z nekom pogo-

varjal. Spomnil se je tudi za nazaj, ~esavse ni naredil, in je pomislil, da bo zdajumrl. O takih pri~evanjih sem ‘e prejbral, ampak zdaj sem prvi~ v ‘ivo sli{altak{no prepri~ljivo pripoved, in to je bil~lovek, ki se s tem ni nikoli ukvarjal nitini sli{al za obsmrtna do‘ivetja.«

Kole{a je s~asoma ugotovil, da imaparanormalne izku{nje zelo veliko lju-di, vendar jim ve~ina ne posve~a pozor-

nosti ali pa se bojijo govoriti o njih, dajih drugi ne bi imeli za nenormalne.

»V meni se je porodila ‘elja, da bizbral pri~evanja ljudi, ki so neposrednodo‘iveli razli~ne paranormalne pojave.Res sem jih za~el zbirati in dosedaj sejih je nabralo ‘e lepo {tevilo.«

PRIKAZNI INNENAVADNA SRE^ANJA

Na vpra{anje, kak{ne pojave je zasle-dil v Sloveniji, Sebastjan odgovarja, da soto lahko sre~anja z raznimi ‘ivimi bitji,ljudmi, ‘ivalmi, {krati in seveda z umrli-mi sorodniki, ki jih je najve~. Divji mo‘,ki ga je sam sre~al v otro{tvu, je zaenkratedini njemu znan primer v Sloveniji. Pri-kazni so lahko zelo lepe ‘enske, elegant-no oble~eni mo{ki. Pogoste so tudi ver-ske prikazni, vendar le pri mo~no ver-nih. Ti vidijo Marijo, Jezusa, kri‘anje, ve-liko jih vidi kri‘e. Nekomu se na primerpri normalni svetlobi pojavi v zraku sen-ca kri‘a, ki jo vidi samo on …

Najbolj zanimive so kajpada prikaz-ni oziroma prikazovanja nematerialnihteles. Zanimivo je, da se ve~ina ne ustra-{i, da so se po~utili dobro, kot da bi jihnekdo hotel pomagati, ko pa se drugdan spomnijo dogodka, pomislijo, da toni normalno in da se jim bo morda kajslabega zgodilo in se za~nejo bati, da bonekaj narobe. Potem i{~ejo pomo~ skoziknjige in spra{ujejo, kaj bi to lahko bilo,kdo se s tem ukvarja in kaj ve to tem. Pri-kazovanja se pozneje izka‘ejo za opozori-la, da bo oseba na nekaj naletela, mogo-~e na nesre~o, oviro v ‘ivljenju, da iz te-ga izlu{~i, potegne nekaj pozitivnega, inponavadi kasneje nimajo ve~ teh sre~anj.

Veliko je tudi nenavadnih sre~anj zljudmi, ki jih oseba vidi prvi~ v ‘ivljenju.

Razli~na prikazovanja so svarilo pred nevarnostjo in prilo‘nost za osebnostno rast

Paranormalno v SlovenijiParanormalne izku{njeima zelo veliko ljudi,vendar jim ve~ina ne

posve~a pozornosti ali pase bojijo govoriti o njih.

Sebastjan Kole{a

40 - avgust 04 -

To so osebe iz krvi in mesa, s katerimise rokujejo, pogovarjajo. Gre za vodenasre~anja, oseba je podzavestno usmerje-na, dobi impulz, kaj naj naredi, da »slu-~ajno« sre~a nenavadnega ~loveka, ki jipove nekaj pomembnega.

»To se je zgodilo tudi meni,« praviKole{a, »kar na lepem je pri{el do menenenavaden brada~ in mi rekel, da se mo-rava nekaj pogovoriti, ~e{ da mi morapomagati. ^eprav ga {e nikoli nisemvidel, mi je o meni povedal toliko resni~-nih stvari, da je bilo o~itno, da me po-zna bolje kot jaz sam sebe.«

NLP-JI V SLOVENIJI»Neznane lete~e predmete videvajo

tudi po Sloveniji. Zanimivo je, da so tapri~evanja ve~inoma z Gorenjske, Kra-nja, Jesenic, Bleda, nisem pa {e sli{al, dabi kdo rekel, da je na Dolenjskem videlkaj po zraku leteti.

Seveda je te‘ko re~i, ali so ta pri~e-vanja resni~na. Danes tudi fotografija nidokaz, saj je lahko fotomonta‘a. Najboljso prepri~ljivi tisti ljudje, ki pravijo, dajih to ni nikoli zanimalo, na primer gos-pod z Gorenjske, ki je bil tako prepri~an,da je videl nekaj nenavadnega, da je ‘e-lel svojo zgodbo celo objaviti v ~asopisu,kjer pa so mu rekli, da takih stvari ne ob-javljajo. Po njegovem to ‘e ni moglo bitiletalo, saj je predmet letel nesli{no, dale~zgoraj na nebu, in je sunkovito manevri-ral v~asih levo in v~asih desno, pa na-ravnost, pa gor in dol.

Prepri~an sem, da je ogromno tehstvari voja{ka tehnologija. Nevidni bom-bnik so denimo razvili ‘e leta 1976, v jav-nost pa je zares pri{el {ele z vojno Natana Balkanu. Lahko si samo mislimo, kajimajo danes, ne da bi mi vedeli … Veli-ko ‘e delajo na antigravitacijskih strojihin imajo gotovo precej ve~, kot mi vemo.Po drugi strani pa pu{~am odprto mo‘-nost za vse, saj bi bilo nelogi~no, da smoedini v tem vesolju.«

Ljudje velikokrat vidijo tudi lu~i, kise pribli‘ujejo, ne samo na nebu, tudi natravniku ali na cesti, tako da se ~lovek

ustavi, da ne bi udaril »motorista« ali»kolesarja«. Lu~ se zabliska in kar sveti,potem pa ugasne in tam ni ni~, enostav-no se pomanj{a in izgine.

V~asih se tudi zabliska z vedrega ne-ba, in ko o~ividec vpra{a druge, ali sovideli, da se je zabliskalo, se izka‘e, daje bliskanje videl samo on.

Nekateri poro~ajo o izginotjih osebali predmetov. ^lovek dobro ve, da jebil predmet tam, kjer ga je pustil, pa jeizginil, ~eprav ni bilo v tem prostoru ni-kogar, ~ez nekaj ~asa pa se predmet samod sebe pojavi, bodisi na istem mestuali nekje drugje. Ljudje se potem spra{u-jejo, ali je bil res tam ali ne. Prvi~ si mi-sli, da se je pa~ zmotil, stvar pa postanebolj ~udna, kadar se isto {e ve~krat po-novi v istem prostoru.

[e bolj stra{ljiva so izginotja ljudi.Sebastjan Kole{a je sre~al tri osebe, ki jimje ve~krat izginilo precej ~asa. En primerje opisan v prilogi pod naslovom »Iz-gubljena v ~asu«. Ta oseba je svoje izgi-njanje povezala s svojo podzavestno po-trebo, da pred ‘ivljenjskimi izzivi po-begne v druge, paralelne dimenzije, inso ji ta razmi{ljanja pomagala v oseb-nostnem razvoju.

TERAPEVTSKAVREDNOST

»Na splo{no opa‘am,« meni Kole{a,»da paranormalna do‘ivetja ljudem po-magajo, da za~nejo razmi{ljati in se spra-{evati, ali ni morda v ‘ivljenju {e kaj dru-gega kot le to, da se ~lovek naje, naspi,gre v slu‘bo in se vrne domov. V~asihtudi velik egoist na ta na~in spozna, dani sam na svetu in da je {e kaj vi{jega odnjega. Nekateri za~nejo razmi{ljati o veriin Bogu. Po mojih izku{njah jih zelo veli-ko, ve~ kot pol, za~ne razmi{ljati obnenavadnih dogodkih in za~nejo druga-~e gledati na svet.«

Problem je z ljudmi, ki sami sebe pre-pri~ujejo, da niso ni~ videli, ~eprav so.Tak{en ~lovek se psihi~no zelo obreme-njuje, saj ve, da je nekaj videl, pa samsebe prepri~uje v nasprotno in to tla~i

vase, se mu~i in ga stalno grize, ker nemore pozabiti. Kdor pa dogodek sprej-me za dobro, se lahko po njem po~uti{e bolje kot pred njim.

Nekateri ljudje celo ‘ivljenje nosijotravmo, da so nekaj videli, morda {e kototroci; vedo, da je to nekaj nenormalne-ga in se o tem ves ~as spra{ujejo, a jimnih~e ne zna razlo‘iti. To je pri nekate-rih precej hudo. Spra{ujejo se, zakaj sooni to videli in zakaj toliko milijonovdrugih ljudi tega ne vidi, kaj neki to po-meni, in se bojijo, ko sli{ijo, da ~lovek,ki kaj takega vidi, kar umre.

»Tudi zato ‘elim izdati knjigo s pri~e-vanji o paranormalnih do‘ivetjih v Slo-veniji. Taki ljudje bodo tako videli, da v

Nekateri ljudje celo‘ivljenje nosijo travmo,

da so nekaj videli; vedo,da je to nenormalno,

potem pa se o tem ves ~asspra{ujejo, a jim nih~e

ne zna razlo‘iti.

PARANORMALNO V SLOVENIJI

svojih izku{njah niso osamljeni, da sotudi drugi do‘iveli podobno in iz tegapotegnili nekaj pozitivnega.

V ta namen so zelo koristni tudi po-govori z ljudmi, ki jih mu~ijo podobnestvari. V svojem raziskovanju sem spo-znal gospoda Marcela, ki je ve~krat ome-njal paranormalne pojave in mi potemzaupal, da v Ljubljani organizira ano-nimna sre~anja ljudi s podobnimi do‘i-vetji, ki so kot svojevrstna psihoterapevt-ska skupina. Povabil me je tja in videlsem, da so to ljudje kot vsi drugi, neka-teri tudi zelo ugledni, ki pa nosijo v sebistrah zaradi tistega, kar se jim je zgodi-lo, in se zelo olaj{ajo, ko to lahko kon~nopovejo nekomu, ki jim verjame. Ponava-di jih pride po deset, vendar niso vednoisti, ostanejo v stikih in si veliko pi{ejo.Razmi{ljajo o tem, da bi tudi javno pred-stavili svoja sre~anja in na~rtujejo svojopublikacijo.

Andrej Kikelj


I z knjige zagreb{kih avtorjev Ja-dranke Boban Peji} in Zlatka Peji-}a z naslovom »Hrana za ‘ivljen-

je«, ki bo v kratkem iz{la pri zalo‘biAra, povzemamo uvodni del, ki govorio tem, kako lahko prek {estih na~inovprehranjevanja – mehani~nega, ~utilne-ga, emotivno-sentimentalnega, intelek-tualnega, socialnega in ideolo{kega –dose‘emo stopnjo naravnega ali neodvis-nega prehranjevanja, ki je sr~ika makro-biotike ali vele‘itja.

Makrobiotika u~i, da se s prvim vdi-hom odprejo mo‘nosti za spremembe,ki nas vodijo skozi ‘ivljenje. Spra{ujemose, ali v na{em ‘ivljenju obstaja vsajnekaj, kar je stalno, na kar se lahko ved-no opremo? Edini zvesti prijatelj, ki nasneguje, omogo~a na{ razvoj in zorenje,prijatelj, ki ga potrebujemo vsak dan, jehrana. Da, prav ta hrana, ki jo poni‘u-jemo, ko hkrati jemo in beremo ~asopisali gledamo televizijo. Prav po zaslugi tehrane smo odrasli ter razvili zavedanjeo sebi in svoji zmo‘nosti, da si organizi-ramo lastno stvarnost.

VSESTRANSKOVELE@ITJE

^lovek bi se moral vpra{ati, ali ni ust-varil napa~nega odnosa do hrane s tem,ko je zamenjal polnovredna ‘ivila z ra-finiranimi izdelki, z aditivi in umetnimibarvili pa je ustvaril karikaturo naravno-sti, s katero se je hrana prej pona{ala. Mor-da ~lovek ne more gledati take hrane injo ~im hitreje stla~i v ‘elodec, da mu nitreba zaposliti zob z ‘ve~enjem. Tako po-tla~i sad svojega »zlo~ina« globoko v te-mo ~revesja in pozabi, da bi moral bitihvale‘en prehranjevalni informaciji, po-slani iz vesolja na na{ mali planet, da binam bila sopotnik, ~uvar in prijatelj.

Ali lahko tak{en odnos spremenimo?Tako so se spra{evali tudi vsi tisti, ki sov preteklih tiso~letjih gojili prehrano pomakrobioti~nih na~elih, ker jih je na tonavedla bodisi bolezen, duhovna pot alizdrava pamet. Najpomembnej{i prispe-vek k makrobioti~nemu razumevanjuprehrane so dali milijoni ljudi v pretek-losti, ki so ‘iveli v skladu s podnebjem

in lokalno floro ter vsak dan ‘iveli pona~elih preprostega in modrega prehra-njevanja.

Makrobiotika je med prvo in drugosvetovno vojno prerasla iz navidez na-pol misti~ne prakse v mo~no gibanje, kikakor zrcalo odseva vso ~lovekovo ne-zmernost, nasilje in ekolo{ke sramote.Makrobiotika, kar dobesedno pomeni»veliko ‘ivljenje« (gr. macro bios) ali ve-le‘itje, danes ni ve~ le sen zanesenjakov,temve~ je postala potreba, da upravlja-mo lastne vire energije, pa tudi mo‘nost,da spremenimo slabe navade.

Bit makrobioti~ne prehrane so organ-sko in biolo{ko pridelana ‘ivila, ki so~im manj procesirana, brez aditivov inv glavnem rastlinskega izvora. Makrobi-otika vsebuje tudi vegetarijanska na~ela,hkrati pa pu{~a mo‘nost, da populacijeljudi, ki se zaradi podnebja ali tiso~let-nega na~ina ‘ivljenja prehranjujejo z me-som, to po~no {e naprej po zakonih nara-ve in na~elu nujnosti. Makrobiotika nam-re~ nima namena ustvariti zaprt sistem,temve~ je osredoto~ena na »proizvod-njo« pozitivnih sprememb.

Poleg tega se makrobioti~na prehra-na ravna po osebnih potrebah; ne posta-vlja togih na~el, temve~ temelji na prila-godljivosti, ki ne more prerasti v dog-mo. Ekolo{ka naravnanost makrobioti~-ne prehrane se ka‘e v tem, da poudarja~im ve~jo uporabo ‘ivil iz bli‘njega oko-lja ter zagovarja biolo{ko in organskovzgajanje hrane, kar oboje zmanj{uje po-rabo energije.

SEDEM STOPENJPREHRANJEVANJA

Utemeljitelj sodobne makrobiotikeGeorge Ohsawa ter pozneje Michio Ku-shi sta u~ila o sedmih stopnjah prehrane

Makrobioti~na prehranaizbolj{uje zdravje,

odvisno od podedovanihlastnosti ter prizadevnosti

v uporabi priporo~enihmetod.

Z makrobiotiko lahko upravljamo lastne vire energije in spremenimo slabe navade

Hrana za ‘ivljenje

V knjigi so tudi makrobioti~ni recepti.

42 - avgust 04 -

in presoje. Podelitev na sedem stopenjnajbr‘ ni edina mo‘na, a je v literaturi inpraksi pre‘ivela vse do danes, zato nebo odve~, ~e si jo ogledamo.Mehani~no prehranjevanje

Kadar sedimo pred televizijo in jemopi{kote in sendvi~e, kadar med jedjoberemo ~asopis, kadar v naglici ‘e oble-~eni za odhod od doma nekaj vzamemoiz hladilnika in na hitro pojemo, kadarmed ‘ve~enjem hrane energi~no razla-gamo »smisel ‘ivljenja« nekomu, ki sediskretno izmika pred delci hrane, kinam letijo iz ust – v vseh teh primerihse vsekakor ne zavedamo hrane in naj-br‘ sploh ne vemo, kaj jemo.

Mehani~no se prehranjujemo tuditakrat, kadar si zadamo, da bomo zajtr-kovali to~no ob sedmih, kosili ob enihin ve~erjali natanko ob pol osmih. Pri tejodlo~itvi se nismo vpra{ali, ali bomo ta-krat res la~ni in ali se bomo ravnali pozahtevah lastnega telesa. Tak{no »dresi-ranje« organizma sicer daje videz reda,vendar ni najbolj{a re{itev; bolje je, daposlu{amo notranjo uro, ki z blago lako-to izra‘a na{e resni~ne potrebe. Najbolj{iizhod iz pasti mehani~nega prehranje-vanja je, da se zavedamo, kaj jemo ter dasmo pri tem naravni in spontani.ûtilno prehranjevanje

Velikokrat se kdo pohvali, da je sla-dokusec in da so mu najljub{e te in tejedi zaradi okusa, ki ga obo‘uje. V~asihprisostvujemo obroku, pri katerem sina{ prijatelj, preden za~ne jesti, pozor-no ogleduje kro‘nik, kot da nekaj i{~e,nakar se nameri na dolo~eno jed. Z vili-cami si to prinese k o~em in obra~a navse strani, da bi se prepri~al, ali je resdobro zanj. Sami smo se ‘e velikokratzalotili, kako poper ali sol posipamo pojedi, {e preden smo jo poskusili. Odvis-nost od posameznih okusov, videza invonja pri~a o tem, da se potrebe na{egaorganizma ve‘ejo na prenadra‘ena in»premamljena« ~utila, ki jih tudi sicer nite‘ko zapeljati. Tako sledimo »nestvar-nim« potrebam, ki zlahka pripeljejo donezmernosti, ta pa do bolezni. ê vadi-mo ~utila z u‘ivanjem manj za~injene

hrane in se ravnamo po zdravi pameti,se lahko re{imo iz ~utilne omame. Pri temseveda ohranimo ob~utek u‘ivanja v je-di, le da je ta stvarnej{i in zato tudi vred-nej{i.Emotivno-sentimentalno hranjenje

Da pose‘emo po dolo~enih ‘ivilih,nas v~asih navede ob~utek prizadetosti,osamljenosti ali nezadovoljstva. Tako naprimer ‘enske v emotivnem stresu naj-ve~krat pose‘ejo po sla{~icah, pri mo{-kih pa se pojavi mo~nej{a ‘elja po alko-holu. Poznamo tudi situacijo, ko zaradikakega psihi~nega pritiska jemo hitro innervozno.

Zaradi ~ustvenega stresa pogosto iz-gubimo ve~ kilogramov ali pa se mo~nozredimo. ̂ e je prehrana pogojena s psiho-genimi dejavniki, ne more biti tudi zdra-va. Vsemu temu lahko dodamo {e senti-mentalno odvisnost od jedi, ki jih jepripravljala na{a babica ali mama, ~e-prav sedaj vemo, da sladkor, meso in po-dobna ‘ivila niso zdravi. ê izbiramorestavracije glede na ambient, notranjoureditev ali glasbo, ravno tako zanemar-jamo bistvo, namre~ da moramo pri iz-boru hrane dati prednost kakovosti inne zunanjim dejavnikom. ̂ e se v prehra-ni ravnamo po psihi~nih stanjih, lahkonastopi »u~inek kamikaze«, ko jemo rav-no tisto hrano, ki stres {e poglablja, dok-ler nas ne napade resna bolezen.Intelektualno prehranjevanje

Analiziranje vitaminov, rudnin in dru-gih hranljivih snovi je koristno kot in-formacija, toda ~e je v na{i prehrani edi-no vodilo, nas lahko zapelje na stranpot

redukcijske prehrane. Pri redukcijskemprehranjevanju polnovredna in hranlji-va ‘ivila nadomestimo z multivitamin-skimi pripravki ali laboratorijskimi izdel-ki. Taki izdelki niso naravna ‘ivila, ~e-prav so morda pridobljeni iz njih, vendars~asoma dobijo pomembnej{e mesto odsame hrane. Nadomestne izdelke pogo-sto uporabljajo tisti, ki ‘elijo shuj{ati, patudi bodibilderji, ki bi radi na vsak na~inpove~ali mi{i~no maso. Eno je gotovo:~lovek ne more izdelati ‘ivila, ki bi bilobolj{e od izdelkov narave. V reklamnihakcijah ve~krat sli{imo, da se s takimipripravki hranijo tudi astronavti, kar za-gotovo ni res, saj bi tedaj trpeli za celovrsto metaboli~nih in psihi~nih te‘av.Ker hrana v veliki meri vpliva na pravil-ne odlo~itve, bi to v vesolju pomenilovisoko stopnjo tveganja. Intelektualnipristop naj bo le sredstvo, ki nas pripel-je do polnovredne in naravne prehrane,znanje o hranljivih snoveh pa naj prispe-va k na{emu popolnej{emu razumeva-nju sveta.Socialno prehranjevanje

Ponavadi vsak takoj pore~e – Za ma-lo denarja malo muzike! Res je, da je na{ahrana v precej{nji meri pogojena z na{opla~ilno sposobnostjo. Toda to je le enaoblika socialnega prehranjevanja. Drugeoblike so na primer restavracije dru‘be-ne prehrane oziroma menze, dru‘inskasre~anja, sve~anosti, poslovne ve~erje inkosila in podobno. Na na{e odlo~anje otem, kaj bomo jedli, vplivajo tudi propa-gandna sporo~ila na radiu in televizijiter v tisku. Seveda vpliva tudi vladniprogram za gospodarsko stabilizacijo intr‘na politika. Socialno prehranjevanjeje stalen okvir bolj ali manj vidnih zuna-njih vplivov, iz katerega te‘ko izstopi-mo. Tak{no prehrano delno opredeljujetradicija, ki je v nekaterih vidikih pozi-tivna, toda tokovi znanj in spoznanj sov nenehni dinamiki in jih je potrebno ob-~asno osve‘iti z novimi razumevanji.Ideolo{ko prehranjevanje

O ideolo{kem prehranjevanju govo-rimo, kadar se hranimo glede na verskaprepri~anja oziroma toga stali{~a, ki iz-

^lovek je pozabil,da bi moral biti hvale‘en

prehranjevalniinformaciji, poslani

iz vesolja na na{ maliplanet, da bi nam

bila sopotnik, ~uvarin prijatelj.

HRANA ZA ‘IVLJENJE


razumevajo~i do ‘ivljenjskega sloga tis-tih, ki so se zaradi okoli{~in prisiljenihraniti druga~e, tedaj na{ odnos nika-kor ni vreden spo{tovanja. Taka stali{~apo nepotrebnem ideologizirajo prehra-no, ki je bit ‘ivljenja in ne politi~na stra-tegija, ~eprav se zlorablja tudi v te na-mene.Prehranjevanje v skladu z naravo

Temu na~inu prehranjevanja bi lah-ko rekli tudi prosto. Delati in jesti, karnam pade na pamet, zagotovo ni sklad-no z naravo. Anarhi~nost pri jedi veli-kokrat pri~a o odvisnosti od ‘e navede-nih na~inov prehranjevanja, pod vpli-vom enega ali ve~ na~inov hkrati.

Neodvisno ali prosto prehranjevanje,ki je v skladu z naravo, upo{teva osebnepotrebe, menjavanje letnih ~asov, mikro-in makroklimati~ne pogoje, prisotnostrastlinskih vrst v okolju in dedne last-nosti ~lovekovega organizma. Tradicio-

nalne oblike prehranjevanja so nekdaj vceloti upo{tevale vse te postavke, podrazli~nimi vplivi pa so njihovi sistemi zaprilagajanje s~asoma okosteneli, tako daje izku{nja tradicije v nekaterih primerihprerasla v dogmo.

PREHODNA MAKROBIOTI^NO

PREHRANOKak{en je smisel sedmih stopenj pre-

hranjevanja? Prvih {est ve~inoma govorio slabostih v na{em prehranjevanju inna~inu ‘ivljenja. Pogosto v enem samemdnevu nezavedno gremo skozi vseh pr-vih {est in pri tem mislimo, da je vse vredu. Tako zjutraj na hitro, ko se {e obla-~imo, stla~imo nekaj v usta (mehani~noprehranjevanje). Ko pridemo v slu‘bo,nam zadi{i kavica in jo z u‘itkom popi-jemo (~utilno prehranjevanje). Med od-morom gremo v restavracijo dru‘beneprehrane in pojemo nekaj, kar je ta danna jedilniku, ~eprav tega sicer ne bi jed-li, a nimamo druge izbire (socialno pre-hranjevanje). Po slu‘bi spotoma obi{~e-mo babico in pojemo njen jabol~ni zavi-tek (emotivno-sentimentalno prehranje-

vanje). Na poti domov si kupimo revijoz nasveti o prehranjevanju in ker se do-bro zavedamo, da smo tega dne pretira-vali, se odlo~imo upo{tevati prebraninasvet (intelektualno prehranjevanje),da je za dobro prebavo koristno jestiotrobe. Ker pa to le delno pomaga in tu-di ni najbolj okusno, se odlo~imo za {tiri-indvajseturni post (ideolo{ko prehranje-vanje). In tako se skoraj vsak dan ponav-lja drama za pre‘ivetje in ko naposledzbolimo, se za~udeno spra{ujemo, kakose nam je to lahko zgodilo, ko pa smotako pazili!?

^e beremo o zdravi prehrani, to {ene pomeni, da se tako tudi hranimo alida zdravo ‘ivimo. Med prehodom namakrobioti~no prehrano je koristno, daugotovimo, kateri skupini od sedmihstopenj prehranjevanja pripadamo in odkaterih ‘ivil smo odvisni (za~imbe, slad-kor, meso ipd.).

Slika ‘ivljenja se vsak dan pomikapred na{imi o~mi in v mno‘ici privla~-nosti se skrivajo sporo~ila za na{e do-bro, vendar jih moramo znati prebrati.Za to pa ni potrebna velika ve{~ina,temve~ zgolj pripravljenost na spreje-manje.

Makrobioti~ni obrok.

klju~ujejo vedno obstoje~o mo‘nostsprememb. Dobra stran ideolo{kega pre-hranjevanja so ob~asni posti oziromaobdobja, ko se moramo za~asno odre~i‘ivilom, kot so meso, alkohol in podob-no. Stare svete knjige so poleg duhovne-ga sporo~ila imele tudi izobra‘evalnovlogo za varovanje zdravja ljudi. Mno-gi njihovi nasveti so {e danes aktualniin bi bilo zelo koristno, ~e bi se jih pov-sem dr‘ali. Toda ~e jih razumemo dog-mati~no in se preve~ togo dr‘imo njiho-vih na~el, potem ne upo{tevamo resni~-nih potreb organizma in slabo vplivamona svoje zdravje. In ~e ob zagovarjanjusvojih prepri~anj o tem, kaj je zdravo (naprimer vegetarijanstvo), nismo strpni in

Bit makrobioti~neprehrane so organskoin biolo{ko pridelana‘ivila, ki so ~im manj

procesirana, brez aditivovin v glavnem

rastlinskega izvora.

HRANA ZA ‘IVLJENJE

44 - avgust 04 -

Avtopsija desetih kitov septemb-ra 2002 na eni od pla‘ na Kanar-skih otokih je odkrila po{kodbe,

ki so podobne posledicam zaradi de-kompresije. Slednje nastanejo zaradiprehitrega dviga na povr{ino, ko v krviraztopljen kisik med potapljanjemnenadoma za~ne tvoriti mehur~ke, kipovzro~ijo hude po{kodbe.

Ekipa {panskih in britanskih veteri-narjev in biologov je na{la povezavomed smrtjo teh sesalcev in uporabomo~nih sonarjev na voja{kih ladjah, kiso imele na tistem podro~ju manevre.

Tony Patterson, veterinar s [kotske-ga kmetijskega kolid‘a pojasnjuje, dasam pojav ni ni~ novega, prvi~ pa so pri

kitih opazili mehur~ke, ki so zna~ilni zadu{ik. Torej je treba pojasniti samo {epovezavo s sonarjem. Prisotnost sonar-ja po vsej verjetnosti ‘ival prepla{i, dase na hitro dvigne proti povr{ju. Ali pazvo~ni valovi sami tvorijo mehur~ke vkrvi kitov, ki spro‘ijo razplinjenje, ki jeza ‘ivali usodno. Ti odli~ni potaplja~i vvelike globine so torej mo~no izpostav-ljeni nevarnosti dekompresije.

MRAVLJEUNI^UJEJOEKOSISTEM

Mravlje vrste Anoplole-pis gracilipes ogro‘ajo celo-ten ekosistem Velikono~-nega otoka ju‘no od Jave.Mravlje, ki so jih tja po ne-sre~i zanesli med leti 1915in 1934, so od leta 1989 podnadzorom avstralskih razi-skovalcev z univerze v Mo-nashu. Njihova ugotovitevje naravnost zastra{ujo~a: vpribli‘no desetih letih so sevelikanske kolonije mraveljraz{irile kar na ~etrtino trop-skega pragozda tega otokaoziroma na 25 kvadratnihkilometrov.

Posledica tega je, da jezaradi mravljin~ne kislinepodleglo deset do petnajstmilijonov kopenskih rak-

Majhne in velike ogro`ene vrste vplivajo na poru{en ekosistem

Ogro‘eni kiti in groze~e mravljeEkipa {panskih in britanskih veterinarjev

in biologov je na{la povezavo med smrtjo kljunastihkitov in uporabo mo~nih sonarjev na voja{kih ladjah,

ki so imele na tistem podro~ju manevre.

Dolgonoge mravlje na sliki so uni~ile celotenekosistem na Velikono~nem otoku.Vsi poginuli kiti so kazali znake dekompresije.

cev. Ti vsejedi pa so pomembni za celo-ten ekosistem, ker pospe{ujejo razkrojorganskih odpadkov na zemlji.

Na podro~jih, kjer so se naselile mrav-lje, se je koli~ina semenja pove~ala karza tridesetkrat, vegetacija pa kolonizirani‘je eta‘e gozda. Zaradi mravelj se jepove~alo tudi {tevilo listnih u{i, ki izlo-~ajo poseben med, katerega nabirajomravlje. Med, ki se nabira na listih invejah, pospe{uje razvoj plesni, ki onemo-go~a fotosintezo in s tem ogro‘a drevje.Zaradi tega so ogro‘ene prav vse vrste vnacionalnem parku tega otoka. Avstral-ske oblasti so se morale zate~i k skraj-nemu ukrepu: na ogro‘eno podro~je sorazpr{ili 13 ton fipronila, mo~nega in-sekticida, katerega uporaba je zelo spor-na.

An. TP


LUNANajmo~neje vpliva na rojene v znamenjuRaka in na vse rojene ob lunini fazi (praz-ni ali polni luni). Vpliva na po~utje ljudi,prek tega na vsakovrstne odnose. Prvetri dni bodo najmo~neje ~utili nemir, kotposledico zadnje polne lune 31. julija. ^u-stveno zmedo, razo~aranje in vremenskespremembe bodo najbolj ~utili Vodnarji,Levi, Biki in [korpijoni. Okoli mlaja 16.avgusta ne sprejemajte pogubnih odlo~i-tev, ki bi lahko zamajale partnersko zve-zo, dru‘inski prora~un ali odnose s sorod-niki. Enako velja pred polno luno 30., kobodite previdni povsod, kjer se boste za-dr‘evali. Tedaj ne kri‘arite ne po morjune po gorah, razpravljanje z ‘eno pa rajeprelo‘ite.

SONCEVpliva na zdravje, vitalnost, uveljavljanjev zunanjem svetu, slu‘bi ter odnosih s{efi in mo{kimi. Poseben vpliv ~utijo Le-vi. Prvih osem do deset dni bo bolje, ~ese boste namakali v slani vodi, po~ivaliin izogibali hudim vremenskim vpli-vom. Jejte zmerno in sezonske jedi, ~immanj soljene in mastne hrane. @enskebodo ~utile, da se jim mo‘je odmikajo, daniso ve~ idealni, v nekoga bodo plato-ni~no zaljubljene. Mo~nej{i boste sredimeseca, samo ~e se ne boste po{kodo-vali. Prilo‘nosti za slednje bo ve~ po 23.,ko pazite tudi na svoje imetje, krvni tlak,o~i, srce in denarnico. V slu‘bi bo noro,{ef pa siten. Ne izpostavljajte hrbtavplivnej{im od vas!

MERKURVpliva na komunikacije, prevoze, poto-vanja, prenose informacij, trgovanje indrugo. ^utimo ga vsi, {e zlasti pa Devi-ce in Dvoj~ki. Ker bo 11. v znamenju De-vice obrnil smer in bo do za~etka {olske-ga leta v bolj ali manj te‘avnih aspek-tih, se pripravite na neljube dogodke

povsod, kjer boste. Raje po~nite stvari,ki jih ‘e dolgo niste, odpotujte v ‘e zna-ne kraje ali tiste, ki ste jih ‘e pred ~asomhoteli raziskati. Veliko berite ali pi{itein analizirajte. Ne izpostavljajte se ne-varnostim, strelam, ostrim predmetom,neurju in slabi hrani. Vozite in hoditeprevidno, pazite na druge udele‘ence vprometu in bodite pripravljeni na naglespremembe situacije.

VENERAVzbuja potrebo po prijateljstvu, ljubez-ni, lepoti, harmoniji, veselju in zabavi.Najmo~neje jo ~utijo Biki in Tehtnice, do7. pa bo povezovala rojene v zra~nih inognjenih znamenjih. Od 8. do konca me-seca bo v Raku, zato bodo vsi, ki so ‘enavezali nova prijateljstva ali partnerst-va, za~utili globoka ~ustva pripadnosti.@eleli bodo ustvariti topel dom in se po-ro~iti. Tokrat bo ljubezen zares {la tudiskozi ‘elodec, zato povabite drago alidragega na okusno ve~erjo, ki naj bo zna-~ilna za kraj, kjer po~itnikujete. Ogleduj-te si etnolo{ke zna~ilnosti in kupite ka-k{no starino tudi za svoje doma~e in sr~-ne prijatelje. U‘ivajte in ljubite se v nara-vi, lahko v tolmun~ku!

MARSDaje delovno mo~ in energijo, potrebopo {portu, tekmovanju in seksu. Poseb-no mo~no ga ~utijo Ovni in [korpijoni.Do 9. avgusta bo spodbujal tudi Leve,Strelce, Dvoj~ke in Tehtnice, nato pa ves~as vsa zemeljska in vodna znamenja.Vsi, ki imate ‘e sicer zdravstvene te‘ave,pazite, da se pretirano ne izpostavljatev odnosih s stresnimi ljudmi, ker se vambo dvignil adrenalin in poslab{al stanje.Po 11., ko bo Mars stopil v znamenje De-vice in imel te‘ak aspekt, pri~akujmo te-‘ave z vozili, motorji in elektri~nimi vo-di. Mo‘ne so po{kodbe, zlomi, udaristrele, kratki stiki, po‘ari. Kdor je zelo

umirjen, lahko to energijo koristno upo-rabi pri fizi~nem delu, {ahiranju ali kar-tanju.

JUPITERPlanet velike sre~e, ki ugodno vpliva naposlovanje, potovanja po tujini in zani-manja za duhovne vrednote. Najmo~ne-je ga ~utijo Strelci in Ribe. To poletje jev znamenju Device, zato bodo njegovopozitivno kozmi~no energijo ~utili tudiBiki, Raki, [korpijoni in Kozorogi drugein tretje dekade. Izkoristite mo‘nost zanapredovanje v karieri, sprejmite novodelo, bolj{i zaslu‘ek, ve~jo vsoto denar-ja ali kak{en drug donos ali nepremi~ni-no. Pravne in uradne zadeve boste la‘jepozitivno uredili. Zdravje se utegne iz-bolj{ati in stabilizirati. Moralno oporoboste imeli v duhovno bogatem ~love-ku. Pozitivno razmi{ljajte, filozofirajte inse zanimajte za religijo. @enskam prihajav ‘ivljenje nov pomemben mo{ki, mo{-kim pa se obeta sodelovanje s poslovnimpartnerjem iz tujine.

SATURNOhlaja, izolira, razdvaja, povzro~a sta-ranje in odmiranje, a tudi u~i. Njegoveenergije najbolj ~utijo Kozorogi in Vod-narji. Zdaj je {e v znamenju Raka, zatobo vplival omejevalno na vsa kardinal-na znamenja, torej tudi na Ovne in Teht-nice druge in tretje dekade. S tem prina-{a vsem ~udovito prilo‘nost, da se so-o~imo z novimi ‘ivljenjskimi preizku{-njami, da iz njih potegnemo zaklju~kein modrosti ter spremenimo ‘ivljenje.Zdravstvene te‘ave nas bodo prisilile vpremi{ljevanje, kaj smo doslej po~eliproti sebi. Bolj bomo znali ceniti zdravjein bolj bomo pripravljeni pomagati bol-nim in ostarelim. Zau‘ijmo ve~ sve‘egasadja in zelenjave.

pripravlja Stane Pade‘nik

Kozmi~ni vplivi planetov, ki bodo avgusta 2004 bistveno vplivali na na{e ‘ivljenje

Planetni horoskop

46 - avgust 04 -

Kdaj bom spoznala svojega bodo~egapartnerja in kdaj bom postala mati?

SANDRAZanimivo dvodelno vpra{anje. Drugidel je odvisen od uresni~itve prvegadela, to pa v va{em primeru ni tako pre-prosto. Na partnerskem podro~ju vamv karti usode ka‘e, da boste kar nekaj~asa, {e posebno pa do za~etka drugegaSaturnovega ciklusa, iskali ustreznegapartnerja, ki naj bi bil tudi vam sorodnadu{a. Nekatere ‘enske ga i{~ejo tudi {epotem, ko so ‘e poro~ene, ker ugotovi-jo, da tisti, s katerim ‘ivijo, ni v skladu spri~akovanji. Vam ka‘e, da boste najprejmorali izgrajevati svojo osebnost, posta-ti bolj gotovi vase, imeti ve~ samozaupa-nja in samozavesti, ~eprav se vam zdajmorda dozdeva, da imate vsega tegazadosti. Morali boste hoditi naprej posvoji ‘ivljenjski poti in ne nazaj tako kotv~asih, ko ste srame‘ljivi. Ne boste smelipristajati na polovi~ne re{itve ter na po-lovi~ne ali nejasne odnose. To se vam ‘evrsto let lahko dogaja, med drugim zato,ker idealizirate mo{ke, gojite idealnopredstavo o o~etu, s katerim niste moglibiti prav zadovoljni. V mo{kih mordazato i{~ete lik o~eta, tako da se vam lah-ko dogaja, da v svoje ‘ivljenje privablja-te nezanesljive ali ~ustveno vezane mo{-ke, ki s~asoma ne morejo zadovoljiti va-{ih predstav, zato ste razo~arani. Premi-{ljujte o sebi, o vzrokih za neusli{ano lju-bezen in hrepenenje, preberite si kak{no

knjigo s podro~ja duhovne rasti, pa bo-ste morda pripravljeni na pravega part-nerja! Mo‘nosti, da ga spoznate, imate‘e nekaj ~asa, {e posebno pa od 25. sep-tembra 2004 naprej. Materinstvo se vamobeta kasneje kot vidite, ve~je mo‘nostipa bodo od oktobra 2005 naprej.

Zanima me, kaj lahko spremenim pri se-bi? O~eta sem izgubila pri dveh letih, ma-ter pri sedmih. V {oli mi je {lo dobro,imela sem izreden spomin in bila sem do-kaj bistra. Osebno sre~o sem na{la {elepri {tiridesetih in pred tremi leti se je za-~ela krhati zaradi mo‘eve bolezni in znjegovo smrtjo letos januarja ugasni-la. Nato so me prizadele {e razne zdrav-stvene te‘ave in nikakor ne morem oz-draveti. Komaj se re{im ene nadloge, mezadene druga. Poleg tega imam finan~nete‘ave zaradi dolgotrajnega postopkana sodi{~u in hudo brezbri‘nega odnosamojih dol‘nikov do svojega dolga. V‘ivljenju sem naredila mnogo napak,nisem kon~ala {tudija, ~eprav bi lahko,zamenjala sem kar nekaj poklicev, kjersem bila bolj ali manj uspe{na, skratkaeno samo sivo povpre~je z manj{im od-klonom v negativno smer. Za svoje napa-ke iz mlaj{ih let sem vedno tudi po{tenopla~ala. Sedaj bi rada vedela, kaj sploh{e lahko naredim s seboj, da bodo dnevi,ki so mi {e namenjeni, imeli kak smisel.

MOJCADraga bralka. Pozabili ste navesti kraj

rojstva. ^e je ura kolikor toliko to~na,potem je jasno razvidno, kako so vasspremljale hude te‘ave skozi ‘ivljenje.Travme iz otro{tva zaradi izgube star{evse vam lahko poznajo {e sedaj, ~epravste ‘e precej prekaljeni. Vse kar ste do-‘ivljali pa je lahko va{e bogastvo, ~e bo-ste ~ustvene bole~ine in duhovne rane,ki vam jih je povzro~il tudi planetoid Ki-ron, znali tako tudi sprejeti. Razumem,da vam ni lahko, toda naprej boste morali‘iveti. @ivljenje, kakr{no ste imeli, vamje bilo usojeno, zdaj je pri{el ~as za veli-ki preobrat. Tega morate dose~i najprejna mentalni ravni. Spremeniti moratedosedanje miselne vzorce in zastaviti‘ivljenje na novo. Recite si, da ho~ete sa-mo naprej z bogastvom izku{enj, ki stesi jih nabrali. Vse, kar je v vas, je dragoce-no, razen misli, da ne morete biti ve~sre~ni in zadovoljni. Kljub zdravstvenimte‘avam si morate zastaviti nove cilje,ki jih boste lahko dosegli. Ka‘e vam, dabi se lahko vklju~ili v kak{no neformal-no obliko izobra‘evanja ali kro‘ek vamenakih, lahko v okviru tretje univerze,ali kak{nega {tudijskega kro‘ka. Poti doteh skupin lahko najdete tudi preko ka-k{nega doma za starej{e ob~ane ali cen-tra za socialno delo in {e kako. Ve~jemo‘nosti za to boste imeli ‘e v oktobruletos, septembra pa boste la‘je re{ili svo-je pravne in finan~ne zadeve. Tudi zdra-vje bi se vam moralo ‘e nekoliko popra-viti, {e bolj pa se bo, ko boste na{li za-dovoljstvo v komunikaciji z novimi inoptimisti~nimi ljudmi. Vidim, da ste ‘ena dobri poti duhovne prenove, ki se jeza~ela ‘e letos spomladi, se stopnjuje vavgustu in do‘ivi vrhunec v decembru.Zaupajte vase in v ljudi. Ve~krat zame-njajte okolje!

AstrAstrAstrAstrAstrolo{ko svetovanjeolo{ko svetovanjeolo{ko svetovanjeolo{ko svetovanjeolo{ko svetovanjeNa vpra{anja odgovarja astrolog terapevt

in pedagog, prof. Stane Pade‘nik

Vpra{anja za astrologa Staneta Pade‘nika po{ljite na naslov Misteriji, [mar-tinska 10, 1000 Ljubljana ali na e-mail [email protected] in jasno opredelite svoj problem in postavite eno do dve vpra{anji.Pismo podpi{ite le s svojim imenom, lahko tudi s {ifro. Razen rojstnega kra-ja in datuma navedite {e uro in minuto rojstva iz va{ega rojstnega lista.


Psiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemeNa vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja

Irena Rogli~ Kononenko

Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev,[martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektron-ski po{ti [email protected] individualno terapevtsko pomo~ in svetovan-je (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa,Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico ru-brike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

Odkar pomnim, je moj problempomanjkanje samozavesti. @ev otro{tvu sem se stalno primer-

jal z drugimi in vedno se je izkazalo, daimam slab{e mo‘nosti od njih. Tudi star-{i so me vedno primerjali z bolj{imi so{ol-ci, ki jih po uspehu nisem mogel dohiteti,ter s starej{im bratom, ki je bil vedno boljiznajdljiv in pametnej{i od mene. Zdajpa je postala situacija naravnost nevz-dr‘na, kajti ‘e tretje dekle me je zapusti-lo, ker da sem premalo samozavesten. Tosicer posku{am skriti, tako da se delam kar-seda samozavestnega, toda slej ko prej pri-de resnica na dan – ponavadi ‘e ob prvizavrnitvi, saj mi to vzame ves pogumin samozaupanje. Spet sem se zagledal vdekle, ki mi je zelo v{e~, toda ker se je po-javil tekmec, sem se umaknil. ̂ utim, datonem vedno globlje. Kako naj razvijemzaupanje vase?

MilanProblem si ustvarjate sami. Ljudje smorazli~ni, toda v tem je ~ar ‘ivljenja. Pri-merjanje nas lahko samo onesre~i. Opu-stite ga. Edinstveni ste in povsem v re-du. S tem ko pri~akujete slabo, prikli~eteslabo. Uspeh oziroma tisto, kar ljudjeimamo za uspeh, niti ni pomembno. Po-membno je, da smo se pripravljeni vsaktrenutek u~iti in iti naprej po svoji poti.Najbr‘ mi te‘ko verjamete. Mogo~e vamlahko pomaga zgodba nem{kega psiho-terapevta Roberta Dorscha o dveh ma-cesnih, ki jo uporablja za zdravljenje po-dobnih stanj, kot je va{e.

Na robu iglastega gozda sta rasla dvamacesna. Macesen na levi je zelo trpel, kerje bil druga~en od drugih, pravih iglav-cev. Ni se namre~ po~util kot pravi igla-vec, temve~ se je v mnogo~em obna{alkot listavec. Njegove iglice so bile meh-ke in ne‘ne, medtem ko so imeli njegovisosedi, smreke, jelke in borovci trde inbodi~aste iglice. Vsako jesen bi se najraj{i

pogreznil v tla, ko je opazil, da za~enjajonjegove iglice ‘e spet rumeneti, da bodopotem druga za drugo odpadle. Celo zi-mo je stal popolnoma gol poleg zelenihiglavcev in se po~util nevrednega in po-drejenega. Tudi to, da je njegov sovrst-nik, macesen na desni strani, imel enakousodo, mu ni bilo v tola‘bo, kajti tudi vprimerjavi z njim se je po~util podrejene-ga in manjvrednega, saj je ~util, da le-tazaradi svoje usode ne trpi.

Ta ob~utek je bil povsem pravilen, sajje bil desni macesen celo sre~en, da je ma-cesen. Ljubil je svoje pokon~no in ravnodeblo, kakr{nega imajo le redki drugiiglavci. Poznal je tudi lepoto svojih meh-kih iglic, ki so bile nanizane kot ‘are~ezvezde spiralasto na vejah. Posebej sre-~en je bil v jeseni, ko je njegova oblekaiz iglic postala ‘are~e rumena in oran‘na,in nosil jo je s ponosom. Pozimi je pogo-sto so~ustvoval z drugimi iglavci, ki seniso mogli znebiti svojih iglic in so podbremenom snega je~ali in stokali, v~asihpa so se celo zadu{ili pod njegovo te‘o.Kako lepo se je bilo v zimskem ~asu ome-jiti na bistveno ter se svoboden in lahekodpo~iti, potem pa te pomlad okrasi znovo obleko. Preden pa se je ogrnil v no-vo obleko, je u‘ival ~as cvetenja in se ve-selil ~udovitih rde~ih in rumenih, neopaz-no majhnih cvetov, katerih lepota se raz-krije le tistim, ki natan~no opazujejo.

Ko je neke pomladi spet cvetel in opa-zil, da se njegov sosed zelo slabo po~uti,se je odlo~il, da ga nagovori. @e pogostoje opazil njegovo ‘alostno razpolo‘enje.

Zelo boje~e je za~el levi macesen

to‘iti o svojem trpljenju in pripovedovati,kako zelo si ‘eli, da bi postal pravi iglaveckot vsi drugi v gozdu in kako bedno sepo~uti, ko pri tem vedno znova odpove.

Desni macesen je bil za~uden, ko jeopazoval svojega soseda in videl njego-ve cvetove, ki so bili prav tako lepi kotnjegovi lastni, a potem mu je postalo jas-no, da oni tega ne zaznava. In mu je re-kel: »Poglej se vendar, brat moj, poglej,kako si lep! Onesre~uje{ se, ko vednoznova gleda{ samo to, kar nisi, ~esar ni-ma{ in ne zna{ in sploh ne opazi{, kdo si,kaj ima{ in kaj zna{.«

»Toda jaz sem vendar ni~e, nimamni~ in ne znam ni~,« mu je odvrnil brat.

Ob tem se je desni macesen zelo za-~udil, saj se je po~util tako bogato obdar-jenega z lepoto in sposobnostmi. In za~elje sosedu pripovedovati o tem, kolikoveselja in sre~e mu podarja lastno bitje.

Levi macesen je prav tako za~udenoposlu{al in menil: »Prav ima{, vidimtvojo lepoto in razumem, da se veseli{,toda jaz …«

»Poglej se vendar,« je odvrnil sre~nimacesen, »v ni~emer se ne razlikuje{ odmene, razen v tem, da ‘eli{ biti druga~enkot si.«

Ve~ nista govorila, toda levi macesenje dolgo premi{ljal o tem, kar mu je pove-dal brat. In postopoma je za~el spremi-njati svoj odnos. @e naslednjo jesen, koso njegove iglice spet spreminjale barvo,se ni ve~ boril proti temu, ampak je opa-zil lepoto njihovih barv, ki so skupaj zbratovimi ‘arele na robu gozda. In po-~util se je enakovrednega sosedu in dru-gim iglavcem, ki zdaj niso ‘areli, njihovodruga~no bistvo pa je predstavljalo veli-~astno ozadje za njune barve.

V naslednjih letih je razvil vse ve~ za-upanja vase in se nau~il deliti z bratomveselje ob tem, da je macesen.

48 - avgust 04 -

Novi knjigiNovi knjigiNovi knjigiNovi knjigiNovi knjigi

Naj

bo

lj is

kan

e kn

jige

v tr

gov

ini A

ure

a v

BT

C, h

ala

A v

Lju

blja

ni

1.Zdravje iz stopalAna Koro{ec

2.Polje – po sledi nevidnih silv vesoljuLynne McTaggart

3.Kako vidimo, beremo inizbolj{amo avrodr. Thomas Chalko

4.Kako zdravimo z barvamiTed Andrews

5.Kako odkrijeteva{a prej{nja ‘ivljenjaTed Andrews

6.Kako pove~amosamozdravilnesposobnostidr. Thomas Chalko

7.Potovanje du{Michael Newton

8.Osnove radiestezijein bioenergijeIgor Ziernfeld

9.Zdravilni ~aji in nasvetiJo‘e Toma‘in~i~

10.Kako beremo usodo z dlanidr. Josef Ranald

Salesalute – zdrava solAvtor: Stane Sev~nikarZalo‘ba: Salesalute SlovenijaObseg: 64 strani + 2 plastenki soliFormat: 15 × 21 cm[ivano kot zvezekCena: 5.000 SIT

Knjiga, ki je spravljena v {katloskupaj z dvema plastenkama soli,je nekak skupek razmi{ljanj, ki najbi vas napeljala k stalnemu inkontroliranemu u‘ivanju soli.êprav se veliko zdravni{kihnasvetov za~enja z omejevanjemporabe soli, avtor iz [entjan‘a priDravogradu misli druga~e. Vknjigi sicer ne navaja virov, izkaterih povzema, da je za dobrozdravje treba redno jesti ve~ solikot meni {olska medicina, toda osoli in njenem vplivu na zdravjemisli druga~e tudi vse ve~zdravnikov. Sr‘ problema okrogsoli, ki ga odkriva Stane Sev~ni-kar, je v njeni kakovosti; avtor sezavzema za prehrano z morskosoljo in mo~no odsvetuje u‘ivanjestandardne kuhinjske soli. Nipodlegel modnim muham in neopeva soli s Himalaje, priporo~a

izkljuje o~i«, »Kuj ‘elezo, doklerje vro~e«, »Vr~ hodi po vodo,dokler se ne razbije«, »Ni vsezlato, kar se sveti«, »Nesre~anikoli ne pride sama«, »Enalastovka {e ne prinese pomladi«in {e mnogi drugi stare latinskemojstrovine, ki jih je mogo~e najtiv knjigi zapisane, recimo tisto ovrani, takole: »Cornix cornicinumquam oculos effodit«(Macrobius), kar ka‘e na dejstvo,da je znan celo avtor znamenitegareka. Macrobiusu, pisatelju izpetega stoletja pripisujejo, da jeprvi zapisal ta »slovenski«pregovor. Takih dejstev je v knjigivse polno in je pravo spoznavnobranje, saj nam odkrije mno‘icobesed, ki bi se morale imenovatidruga~e, ~e ne bi bilo latin{~ine.Nenazadnje pa nam odkrivapomen mnogih latinskih rekov, kijih sre~ujemo iz dneva v dan in jihkot nelatinci vedno ne razumemopovsem. Ljubiteljem latin{~ine panaj bi bila, kot pravi avtorica,spodbuda, da bi si pridobilioziroma osve‘ili znanje tegatemeljnega in lepega jezika.

in knjigi prilaga slovensko, to jepiransko morsko sol. V knji‘icirazlaga, da redno u‘ivanje soli, kije prilo‘ena knjigi, pomaga prihuj{anju in da je v pomo~ tudi pripreganjanju angin, plju~nic,nahodov, glavobolov, migren,imunske neodpornosti, daprepre~uje stres … Zagotavlja, daje vzrok {tevilnih tegob pravpomanjkanje zdrave soli v telesu.Knji‘ica s {tevilnimi nasveti jehkrati tudi dnevnik. Na {katli jezapisano:»ê boste svoje ugotovitveposredovali zalo‘bi na spletnostran www.salesalute.com ali vpismu, boste lahko koristili 100-odstotni popust v smislu, da zaenako ceno dobite dva paketa,enega poklonite prijatelju,vam pa va{ ostane brezpla~no.«Avtor je dosegljiv na [email protected]

Latinski reki in pregovori /1800 ve~nih modrostiIzbrala in priredila: Iva NovakZalo‘ba: Mladinska knjigaObseg: 216 straniFormat: 14,5 × 20,5 cmTrda vezavaCena: 3.900 SIT

Ve~ne modrosti, v knjigi jih jezbranih 1.800, so res ve~ne in seniti ne zavedamo, da so nekateri»stari slovenski pregovori« ni~drugega kot dva tiso~ in ve~ letstare domislice, ki so jih sicerzapisovali stari Latinci in jih pritem pridno zajemali iz vsehprej{njih in vzporednih civilizacij.ê ~lovek ne vzame v roke knjigeIve Novak, skoraj gotovo ne ve,da so reki kot »Vrana vrani ne


HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI,DHARMI^NI, LETNI - pisno izdelam. Brez-pla~en vzorec! Astrolog ArmandAstrolog ArmandAstrolog ArmandAstrolog ArmandAstrolog Armand,GSM 041/568 340,www.astrologarmand.fr.st Astro s. p., Koper

@ELITE POKUKATI V PRIHODNOST?Storite to z izku{enimi. Vede‘evanje in sveto-vanje na 090/43 85. 0,5 min/125 SIT.Horvath in ostali d.n.o., Kvedrova 3, 1000 Ljubljana.

ZAKAJ NE BI VEDELI VE^? Angelski bla-goslovi, numerologija, tarot, ciganske karte.Tel 090/44 39, 1 min/252 SIT.

Uriela s. p., Zimica 36, Zg. Korena

Izidi `rebanja

za nagradno

kriànko {t. 113

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15.avgusta 2004 v ovojnici s pripi-som KRI@ANKA 114 na naslov:Misteriji, [martinska 10,1000 Ljubljana.Iz`rebali bomo pet nagrajencev,ki bodo prejeli:1. nagrada: 20.000 SIT2. nagrada: {estmese~nanaro~nina na revijo Misteriji3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Bo{tjan Drempeti~, Pintarjevaulica 8 A, 4000 Kranj

DRUGA NAGRADA ({estmese~nanaro~nina na revijo Misteriji):

Milka Zupan, Mestni trg 8,4220 [kofja Loka

TRI TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA):

Tatjana Gro{elj, Cankarjeva 2 A,3320 Velenje

Eva Petersen, Majaronova 20,1000 Ljubljana

Ana Skok, Delpinova 24 A,5000 Nova GoricaNagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kriànke {t. 113:VODORAVNO:tarok, eta, Akaba, rek, cof,rtina, Heraklit in Demokrit,BM, lev, oda, Olio, ribez,Talbot, sestrelitev, Celle,kolovrat, Vi~, Ta, Anan, Ant,starosta, Remec, ona, ara,Tom, Ilir, element, mu, Ops,kopriva, Golar, Metelko,Arve, ki~, el, Saale, orglavec,Golem, okapi, otava, Adana,gara~, marof

NAGRADNI POJMI:HERAKLIT IN DEMOKRIT,BRERA, MILANO

CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot trizaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-0011412222.Informacije po tel.: 01/ 231-93-60.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s priloèno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Mali oglasi v Misterijih

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Mali oglasi

Zajam~eno originalne kozarce, lon~ke, vr~e in posodo za izbolj{anje vode in hrane, telefonske za{~iteNorad in Minihydronice, narejene po originalni tehnologiji Hydronic, zastopa in prodaja trgovina Aureav BTC, hala A v Ljubljani, tel. in faks: 01/541 17 60; www.btc-city.com/aurea.Izdelki so naprodaj v trgovinah: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled inTrgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovini SANOLABOR in Galerija DARILA DON; Celje: Trgovina BIOTOP,Trgovina @ELEZNINAR, Trgovina SANOLABOR; Dom‘ale: Trgovina SANOLABOR; Idrija Trgovina TIM-MLAKAR; Izola: Trgovina REVITA (Hotel Delfin); Jesenice: Trgovina SANOLABOR; Koper: TrgovinaMIA (Tr‘nica), Trgovina SANOLABOR; Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, halaA, Knjigarna ÔPOVA, MAXIMARKET-Zdravilna zeli{~a v pasa‘i, Trgovine SANOLABOR - Cigaletova,Citypark, Koseze, Dravlje; Maribor: TC City - trgovini DARVEL in SANOLABOR, Trgovina NEGA,Prodajalna SONCE; Murska Sobota: Trgovina SANOLABOR; Nova Gorica: Manufaktura-NARODNAUMETNOST, trgovina MEDIGO, trgovina SANOLABOR; Novo Mesto: Trgovina SANOLABOR, TrgovinaMEDIS; Postojna: Trgovina SANOLABOR; Radovljica: Trgovina META-zdravo ‘ivljenje; Ribnica:Trgovina SANOLABOR; Roga{ka Slatina: Industijska trgovina STEKLARSKE [OLE; Sevnica: TrgovinaSANOLABOR; Se‘ana: Trgovina KLASJE; Slovenj Gradec: Trgovina SANOLABOR; SlovenskaBistrica: Trgovina VIVA SANA; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA; [kofja Loka: TrgovinaSANOLABOR-HLADNIK, Trgovina SIVKA; Trbovlje: Trgovina SANOLABOR, trgovina PORTESS; Velenje:Trgovini NITKA in SANOLABOR. INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

50 - avgust 04 -

Ime in priimek: Stalno bivali{~e:

Po{tna {t.: Dav~na {t.: Dav~na izpostava:

[t. transakcijskega ra~una: Pri banki: Operativna {t. banke:

Nagradna kri`anka (114)


PrilogaJe varu{ki vzel du{o?Vse do dana{njih dni nisem nikoli nikomur omenil

nenavadnega prizora, ~eprav sem se ga pogostospominjal in ga hote ali nehote povezoval z dejst-

vom, da se je moja varu{ka nekaj dni po ~udnem sre~anjuzna{la v du{evni bolni{nici. Nenadoma se je za~ela obna{atizelo ~udno, postala je zelo napadalna in se je spravljala naddruge. Ko so jo odpeljali v bolni{nico, mi je bilo zelo hudo,a ker sem bil takrat zelo mlad, nenavadnega sre~anja nisempovezoval z njeno hospitalizacijo.

Star sem bil kakih {est let, ko sem v spremstvu svoje va-ru{ke gazil po zasne‘enem hribu navzgor in za seboj vlekellesene sani. Spominjam se, da je bilo precej mrzlo. Na vrhuhriba sva nenadoma ugledala nenavadno pora{~enega in po-polnoma golega mo{kega, ki je nemo stal tam v snegu in zrlv naju. Bil je ~lovek, a hkrati je v meni pu{~al vtis neke ‘ival-skosti in divja{tva. Pomislil sem, da je privid. Ko pa sem pogle-dal svojo {estnajstletno varu{ko, sem presene~en opazil, da je~isto bleda in prestra{ena. Uzrl sem se nazaj proti vrhu, kjer je{e vedno stal »Divji mo‘«, ki je zdajci proti nama iztegnil des-nico ter nama s kazalcem pomignil, naj prideva k njemu.

Brez pomisleka sem krenil brez kakega posebnega stra-hu. Preveval me je celo ob~utek radosti in popolne brez-skrbnosti, morda otro{ke zvedavosti in radovednosti. Avaru{ka me je sunkovito pograbila za roko, da kar sem trz-nil, in zakri~ala:

»Pridi! Teci, br‘!!«In ‘e me je naglo vlekla proti domu. Ozrl sem se nazaj proti

hribu, da bi videl, ali mo‘ stoji, gre za nama ali po~ne kaj druge-ga. Toda nenavadnega okosmatenega bitja ni bilo ve~ tam.

Podarjamo vam osem dodatnih strani zanimivihnenavadnih do`ivetij, ki jih je zbral Sebastjan Kole{a.Pogovor z njim objavljamo na straneh 39 in 40.

52 - avgust 04 -

- aVGUSTOVSKA PRILOGA NENAVADNIH ZGODB -

Na poti domov in {e posebej doma mi je varu{ka zabi~a-la, da nenavadnega sre~anja ne smem nikomur niti omeniti,kaj {ele opisati:

»Nor~evali se bodo iz naju in govorili, da sva nora,« jeopravi~ila svojo prepoved.

Vse do dana{njih dni zares nisem nikoli nikomur omenilnenavadnega prizora, ~eprav sem se ga pogosto spominjalin ga hote ali nehote povezoval z dejstvom, da se je varu{kanekaj dni po ~udnem sre~anju zna{la v du{evni bolni{nici.Nenadoma se je za~ela obna{ati zelo ~udno, postala je zelonapadalna in se je spravljala nad druge. Ko so jo odpeljali, mije bilo zelo hudo, a ker sem bil takrat zelo mlad, nenavadne-ga sre~anja nisem povezoval z njeno hospitalizacijo. Ob~asnojo obiskujem v bolni{nici, kjer je ‘e ve~ kot deset let, a ji najinegasre~anja s kosmatim po~love~enim bitjem nisem nikoli omenil.

V letih, ki so brzela mimo mene in z menoj, sem nenavad-no sre~anje nosil v sebi; nekako me je nagovarjalo, naj ga raz-vozlam. Za~el sem se zanimati za vse, kar je povezano s para-normalnim ali vsaj neobi~ajnim. Prebiral sem knjige in revijein v eni izmed njih zasledil opis, ki je bil na las podoben naji-nemu sre~anju!

Razlaga dogodka iz knjige pravi, da je prikazen ‘elela du{otistega, kateremu se je prikazala in ga z gibi rok vabila k sebi.Oseba se ji je le ste‘ka uprla in pobegnila domov. Po tej razlaginaj bi prikazen ‘elela mlade du{e, ker se z njimi hrani. ̂ e ose-ba stopi k prikazni, brez sledu za vedno izgine. ̂ e pa se napa-deni osebi uspe upreti, se ji pomra~i um, ker naj bi del du{e ‘eod{el s prikaznijo, in kasneje zaradi sre~anja v stra{nih mu-kah umre.

Je Divji mo‘ ‘elel mojo du{o?Je du{o vzel moji varu{ki, ker ga je prepre~ila v njegovi

nameri?Nikoli ne bom izvedel!

Kaj mi je sporo~ilasvetloba

Natan~no poslu{anje me je pripeljalo do okna. Zde-lo se mi je, da je tu zvok najmo~nej{i. Pri oknu nibilo ni~esar, zato sem ga odprl, da bi videl, ali mor-

da ne piska kje na dvori{~u. Ko sem se ozrl po vrtu, je mojpogled okamnel. Nekaj metrov stran od hi{e je pod dreve-som zopet sijala tista modrikasta svetloba. Tedaj je zoprnopiskanje prenehalo in imel sem ob~utek, da me svetlobakli~e k sebi.

Bil je topel poletni ve~er, kot marsikateri poprej, a ven-darle je nekaj v zraku najavljalo dogodek, ki mi je za vselej

spremenil ‘ivljenje. Odlo~il sem se, da se z Ronijem, na{imdoma~im pasjim ljubljencem, podam na dalj{i sprehod. [lasva dale~ naokrog in vse je bilo kot ponavadi, dokler se ‘e vpopolni temi, ob uri, ko sem bil obi~ajno ‘e v postelji, nisvavrnila skoraj do doma~ih vrat. Ubogljivi in dobrodu{ni Ronije nenadoma, brez kakega vidnega vzroka, za~el cviliti. Zdelose mi je, da ga je strah.

Pogledal sem naokoli in zrl v temo, da bi ugotovil, kaj jetako prestra{ilo sicer mirnega psa. Tedaj se je precej blizumo~no zabliskalo. Sli{ati ni bilo ni~esar in nehote sem pomis-lil, da je nekdo spro‘il bliskavico fotoaparata. Toda tam, kjerje blisknilo, se je iz teme izvil modrikast sij. Naredil sem ko-rak, dva bli‘e, da bi videl, kaj se dogaja.

Ob visokem hrastu se je {irila modrikasta svetloba in po-~asi uga{ala, dokler se ni povsem izgubila. Vse skupaj je bilolepo, a nenavadnega pojava si nisem znal razlo‘iti. Ni mebilo posebno strah, pa vendar me dogodek ni pustil ravno-du{nega. Zavil sem proti domu in Roni ni ve~ cvilil. [e nekaj-krat sem mu zalu~al palico, a ni bil razpolo‘en za igro. Menilsem, da ga je podalj{an sprehod utrudil in da si ‘eli samo {ebriketov in vode.

@ena je ‘e spala, sina ni bilo doma. Oprhal sem se, v kuhi-nji spil malo soka in legel. Preden sem zaspal, sem v duhupodo‘ivljal svetlobo, modrikasti dim, razmi{ljal in po~asizdrsnil v spanec. A ne za dolgo. Zbudil me je zoprni pisk, kimi je odzvanjal po u{esih. Menil sem, da je kaj narobe z mojoglavo. Vstal sem in {el v kuhinjo, da si nato~im kozarec vodein vzamem aspirin, toda v kuhinji je piskanje v u{esih prene-halo. Zato sem spil le vodo in {el nazaj v posteljo.

Toda v spalnici je spet piskalo.»Morda piska kak{en aparat,« sem premi{ljeval in napel

u{esa, da bi odkril, kje in kaj piska.Natan~no poslu{anje me je pripeljalo do okna. Zdelo se

mi je, da je tu zvok najmo~nej{i. Pri oknu ni bilo ni~esar, zatosem ga odprl, da bi videl, ali morda ne piska kje na dvori{~u.Ko sem se ozrl po vrtu, je moj pogled okamnel. Nekaj metrovstran od hi{e je pod drevesom zopet sijala tista modrikastasvetloba. Tedaj je zoprno piskanje prenehalo in imel sem ob-~utek, da me svetloba kli~e k sebi. Odtenki barv so se menja-vali, ob~util sem, da svetloba kar nekako seva proti meni,kot da mi nekaj govori. Po~util sem se nevsakdanje in ko mije svetloba postala prijetna, se je v trenutku stemnilo. Splohnisem vedel, kaj se dogaja.

Sedel sem pred televizijo in buljil v ekran do jutra. Kaj jebilo na programu, ne vem, saj so se mi po glavi podile ~udnemisli okrog nenavadnih dogodkov. Roni, ki je bil ob meni, seni vedel obi~ajno. Zvil se je v svojem kotu in tiho pogledovalproti meni.

Od tedaj sem redno pogledoval proti hrastu. Pri~akovalsem, da bom morda {e kdaj opazil nenavadno svetlobo, a se ninikoli ponovila.

@eni nisem povedal ni~, saj mi ne bi verjela.



[kratprepre~il nesre~o

To~no pred nama je stalo ~loveku podobno bitje vi{i-ne pol metra, oble~eno v jelenovo ko‘o, sku{tranihlas in jeznega pogleda. Njegove o~i so bile kakor

prazne in zguban obraz je dajal videz starca, ujetega votro{ko telo. Ren~alo je na naju in za~elo kriliti z rokama,kot da nama ho~e prepre~iti nadaljevanje poti.

Kazalo je na lep dan, zato sem se odlo~il, da jo z osemlet-nim sinom pe{ mahneva na Veliko planino. Ve~krat sem ‘eprehodil to pot in jo seveda dobro poznal. Prijalo nama je, kosva stopila pod zavetje dreves in nadaljevala po hladni gozdnipoti. Oprtana z nahrbtniki, v katerih sva imela hrano in pija~o,sva vestno sledila markacijam, ki so varno vodile do cilja.Vmes sva se na kratko ustavljala, da bi kaj prigriznila in siodpo~ila. Na enem teh postankov pa se je pri~elo dogajatinekaj ~udnega.Okoli naju popolna ti{ina, ~e od{tejem prijetno pti~je ~ebljanje,ki naju je spremljalo vso pot. Po{teno so nama teknili mali

sendvi~i, ko naju je preseneti-lo nenavadno {umenje. Sam{umom nisem posvetil kajdosti pozornosti, zato pa jesina povsem prevzelo. Ugibalje, kak{na ‘ival bi lahko bilain je z odprtimi usti gledalnaokoli. Vstal je in pokukalza prvo drevo. Ker ni opazilni~esar, je pogledal {e v bli‘-nje grmovje. Tudi ni~. Natopa je nenadoma pridu{enozavpil, da vidi pal~ka. Na-smehnem se mu in re~em, najne klobasa neumnosti. [e boljje posko~il in usmeril prstnekam v gozd. Nerad semvstal s {tora, na katerem semsedel, in stopil k sinu. Po~asisem stopal proti njemu in si~istil smolo s hla~, ki se je zo-prno prilepila zanje. Prijelsem sina za ramo in ga vpra-{al, kje ima sedaj tistega pal~-ka. Kazal je proti nizkemu{toru, izza katerega naju jeza~uda res opazoval par maj-

cenih o~esc. Kar zmrazilo me je po celem telesu, a sem vse-eno trdil, da gre za neko ‘ival. Ko me je sin vpra{al, katera‘ival stoji na dveh nogah in se obla~i, me je povsem prese-kalo v mo‘ganih in {e podrobneje sem pogledal proti {toru.O~esi sta se zganili in se za~eli premikati. Izbuljil sem o~i in~akal, kaj bo. Izza {tora se je na pol pokazalo bitje, ki ni bilopodobno nobeni ‘ivali. [e najbolj je spominjalo na mini ~love-ka, oble~enega v ‘ivalsko ko‘o. Okamnel sem in nisem vedel,kaj bi. Bitje si naju je ogledovalo z zastra{ujo~e grozljivimpogledom in zdelo se mi je, da celo ka‘e svoje majcene za{i-ljene zobe. Potegnil sem sina nazaj. Po~asi in previdno sva sepri~ela pomikati proti nahrbtnikom. Nisva se ve~ oziralanazaj, le pograbila sva stvari in zelo zlagoma krenila naprej.

^eprav sva hodila po~asi, me je pot oblival v potokih insem komajda dihal. Sin ni spregovoril niti besedice in videtije bilo, da se je po za~etnem navdu{enju tudi on prestra{il.

Ne da bi premaknil glavo, sem z o~mi pregledoval oko-lico in molil k Bogu, da naju bitje ne bi zasledovalo. Kak{nihpetnajst minut sva tako mol~e hodila dalje in pri{la na jaso.Tedaj sva se ustavila in se po{teno razgledala naokoli. Obitjecu niti sledu. Sedla sva v travo in se spopadla z mislijo otem, kar sva videla. Sinu nikakor nisem mogel razlo‘iti, kajje ti~alo za tistim {torom, on pa je prepri~ano trdil, da je videl{krata in konec.

[krat gor ali dol, ‘elel sem ~imprej do ko~, kjer bi prespa-

54 - avgust 04 -


la pri kak{nem pastirju. Hitro sva nadaljevala pot, ko se mi jezazdelo, da nekdo te~e za nama. Sunkovito sem se obrnil in skoti~kom o~esa opazil senco, ki je smuknila za drevo. Delalsem se, kot da nisem ni~esar opazil in stopal dalje. Toda lom-ljenje vejic in {elestenje listja me je spravljalo v strah in beshkrati. Obra~al sem se prek obeh ramen in se trudil najtinadle‘ne‘a. Pograbil sem debelo palico za vsak slu~aj inodlo~no udrihal po bli‘njih drevesih, da bi prestra{il nena-vadno bitje. Potem se mi je zazdelo, da je lomastenje za namaizginilo in sem se malce pomiril. Pri~elo se je ‘e mra~iti in bilsem presre~en, ko sem ugledal prve ko~e in krave, ki so lenomukale okoli njih. Misle~, da sva re{ena vsega hudega.

To~no pred nama je stalo ~loveku podobno bitje vi{inepol metra, oble~eno v jelenovo ko‘o, sku{tranih las in jez-nega pogleda. Njegove o~i so bile kakor prazne in zgubanobraz je dajal videz starca, ujetega v otro{ko telo. Ren~alo jena naju in za~elo kriliti z rokama, kot da nama ho~e prepre~itinadaljevanje poti.

Po{teno povedano, bil sem prestra{en kot {e nikoli v ‘ivlje-nju, sin pa je mi‘al in se stiskal k meni. Bitje je izdavljalo nekajpodobnega kot »ragh, ragh«. Ko je krenilo proti nama, semves pani~en pograbil sina za roko in stekla sva po drugi stra-ni proti prvi ko~i. Vmes sva pohodila vse kravjake in za~eladivje razbijati po vratih. Kon~no nama je odprl osivelimo‘akar, ki je po{teno zaudarjal po hlevu, a je bilo to pov-sem nepomembno. Izrazil sem ‘eljo po preno~i{~u in starinama je brez te‘av ugodil. Bila sva tako o~itno prestra{ena,da naju je vpra{al, ~e sva videla duha ali gozdnega {krata.Ko sem ga povsem resno vpra{al, ali je tudi on tod okoli opa-zil kak{nega {krata, mi je nasmejano odvrnil, da ne, saj ven-dar ne obstajajo. Nisem ‘elel nadalje odkrivati najinega do-godka, zato sva sedla za mizo in si privo{~ila kos kruha skislim mlekom, ki nama ga je starec prijazno ponudil. Vse-eno pa se nisem mogel znebiti ob~utka, da so star~eve o~ivedele precej ve~. Ko nama je resno dejal, naj se vrneva raje zvle~nico, ker bo bojda de‘, me je zopet streslo. Za cel teden jebilo napovedano lepo vreme in prav nobenega obla~ka ni bilona no~nem nebu.

Kljub temu sem se tudi sam ‘e poprej tako odlo~il. Na-slednje jutro, ko sva stopila oprtana pred ko~o, nama je doma-~in na hitro razlo‘il, da je ena njegovih krav pono~i stopila vpast, ki jih nastavljajo divji lovci. Kravo so morali ubiti namestu, kjer je stopila v past. Truplo ‘ivali je za~uda le‘aloto~no tam, kjer naju je {krat prestregel in naju groze~e odgan-jal.

@ena najini pripovedi seveda ni verjela, sam pa {e danestrdno verjamem, da bi, ~e ne bi bilo tistega malega bitjeca,nekdo od naju s sinom zagotovo stopil v past.

Mislim, da sem letelOtrok nenadoma pri~ne vre{~ati, da sem jaz tisti stric,

ki je takrat letel nad obalo. Mama mu prisoli zau{-nico in ga okara, naj se primerno obna{a. Fantek

za~uda niti ne ~uti zau{nice in pri~ne siliti vame. Stric gor,stric dol. Spra{uje, kje sem se nau~il leteti, ker bi to tudisam rad po~el in me prepri~uje, naj mamici povem, da sembil prav zares jaz tisti stric v zraku, ki mu je mahal.

Bil je tretji dan dopusta na Hrva{kem primorju. Stopil semiz prikolice in vdihnil tisti prekrasen sve‘i, morski, z ete-ri~nimi olji obdarjen zrak. ̂ udovito! Pomislim na prelep danin kaj vse bomo lahko po~eli brez skrbi, da je treba iti v slu‘boali na obisk k ta{~i. Pokukam v prtlja‘nik avtomobila in brs-kam po potaplja{ki opremi. Sedem spredaj in si pri‘gem ra-dio. V ogledalu se za~udeno opazujem, kako sem razku{tran.Tak{en nisem bil {e nikoli. Nasmehnem se in za to okrivimmorsko klimo. Skozi okno opazim ‘eno, ki v kopalkah obe{aperilo in se vpra{am, zakaj tak{na ne obe{a tudi doma. Vi-dim jo, da se huduje nad polomljenim le‘alnikom, zato sto-pim iz avta, da pogledam, kaj je narobe.

Naenkrat me pre{ine misel, da znam leteti. Hopla, od kodpa to? Prepri~anje je bilo neverjetno. Bil sem popolnomaprepri~an, da sem pred nekaj urami letel nad obalo in si ogle-doval seksi dekleta. Pomislil sem, da so to le sanje in ‘elja,ker je bil to {ele prvi kopalni dan brez de‘ja. Prej{nji dan jebil sicer bolj topel, vendar smo se raje odlo~ili za ogled mestain kopanje v ogrevanem bazenu. Toda kako sem se potemlahko tako ‘ivo spominjal vseh podrobnosti?

Na pla‘i, na kateri nisem bil {e nikoli poprej, sem videltrafiko s sladoledom. Jasno sem videl reklamno tablo zrazli~nimi vrstami sladoledov. Ob pomolu je bil privezanmodrobel ribi{ki ~oln, na njem pa se je dolgo~asil starej{i gos-pod v sme{nih zelenih hla~ah.

Pogledal sem okoli sebe in nekajkrat lahkotno posko~il,kot da bi ‘elel preveriti, ali morda resni~no ne znam leteti.Sme{no? No ja.

Z dru‘ino se odpravimo na pla‘o in prav previdno sto-pamo po vklesanih stopnicah, ki so mi bile neverjetno zna-ne. Ko sem letel, sem jih videl kot nekak{no ka~o med borovci.In prav zares so bili okoli stopnic sami borovci, stopnice paso vijugale zdaj levo, zdaj desno. Na pla‘i sem kar obstal, kosem pred seboj ugledal prodajalno – trafiko s sladoledom.Poleg je stal reklamni pano. Razprostremo brisa~e in seza~nemo mazati s kremo, ko malce ni‘e vidim pomol, ki gazelo dobro poznam. Pogledam proti odprtem morju in opa-zim nekak{no plovilo. Hitro se‘em v nahrbtnik in ven pote-gnem daljnogled. Mu~im se z nastavitvijo in kon~no le uja-mem ~isto sliko.

Glej ga zlomka!



Proti obali pluje ribi{ki ~oln modrobele barve, na njem pase ponosno postavlja mo‘ v sme{nih zelenih hla~ah.

Kako za vraga sem vse to vedel? Sem mar res letel, alisem le jasnoviden?

Kje pa! Prepri~ujem se, da gre za gola naklju~ja. To pa tudine! Ni~ mi ni jasno.

Odlo~im si razbistriti um v hladni vodi, skozi katero jemo~ videti na dno prelepe gladke in plo{~ate kamne. Zazebeme, ko stopim v vodo, a se opogumim in se vr‘em v ledeni-co. Pri tem nerodno po{kropim meni za~uda zelo znano ‘en-sko. Otrok, s katerim plava, nenadoma pri~ne vre{~ati, dasem jaz tisti stric, ki je takrat letel nad obalo. Mama mu pri-soli zau{nico in ga okara, naj se primerno obna{a. Fantekza~uda niti ne ~uti zau{nice in pri~ne siliti vame. Stric gor,stric dol. Spra{uje, kje sem se nau~il leteti, ker bi to tudi samrad po~el in me prepri~uje, naj mamici povem, da sem bilprav zares jaz tisti stric v zraku, ki mu je mahal. Zmeden semin ne vem, kaj bi. Srame‘ljivo se obrnem in se napotim napla‘o, medtem ko se ‘enska za menoj opravi~uje zaradi si-novih trapastih vpra{anj. Odmahnem z roko, ~e{ da je ‘e vredu in odkorakam na brisa~o. Le‘em na trebuh pod ‘go~esonce in premi{ljujem. Otroka ho~eta v vodo, sladoled, pija~o,‘ena ‘eli, da ji nama‘em hrbet, jaz pa si za‘elim le malcemiru, da o vsem skupaj dobro premislim.

@ena jezna odide z otrokoma v vodo in me pusti samega.Premi{ljujem in premi{ljujem, pa ni~ ne ugotovim. Otroci nela‘ejo, si pravim. In ugibam, kako je fantek vedel za mojeletalske sanje. Toda kako sem jaz vedel za pomol, pa za ~olnin kapitana z zelenimi hla~ami. Pa trafika s sladoledom in {ein {e.

Pograbim denarnico in odidem na pivo. Natakar se miprijazno nasmehne in vpra{a, ~e bom isto kot v~eraj.

Toda – ljudje bo‘ji – jaz sem danes prvi~ na tej pla‘i!!!Natakar se ~udi in spra{uje, mar nisem jaz v~eraj spra{e-

val po La{kem pivu in sem nato pil hrva{ko pivo, ker Uni-

ona, ki ga imajo, ne maram. To o pivu ‘e dr‘i, vendar ga tam{e nikoli nisem pil. Prepri~eval me je, da nisem bil videti vi-njen, sem pa za~uda govoril neke traparije, kako lepo je lete-ti, kadar ni vro~ega sonca.

???!!!Zdaj sem imel dovolj. O~itno je bilo, da sem letel. Toda le

v sanjah. Kako pa so me videli vsi ti ljudje, pa~ ne vem. Vpra-{am natakarja, kdaj sem bil tam. Odvrne mi, da malce po ko-silu.

Aha! Po kosilu sem zaspal kot ubit in se pozno popoldanspra{eval, ali nisem zaspal v prikolici.

Zbudil sem se namre~ zunaj v le‘alniku, ki se je pod me-noj sesedel. Sem mar padel nanj iz zraka?

Ljudje, pomagajte mi, sem si mislil. Kaj se mi je zgodilo? Pasaj to fizikalno ni mogo~e. Pa tudi ‘ena bi morala kaj opaziti.Ne verjamem v podobne pojave in si jih tudi nikoli nisem iz-mi{ljal. Toda kaj tak{nega je enostavno nemogo~e prezreti.Toliko povezav in pri~, ki trdijo, da so me videle. @al pa me jeleteti videl le mali fantek, kateremu pri teh letih seveda nih~ene verjame. Sem morda hodil v spanju? Toda de~ek me je videlleteti! [e dandanes sem zmeden in ne vem, kaj se je v resnicipripetilo. Nekaj je zagotovo bilo na vsej stvari, ob‘alujem pa,ker se mi to ni pripetilo nikoli ve~, kajti ob~utek letenja, te svo-bode, je enostavno fantasti~en. Pa tudi dokazal bi si rad en-krat za vselej, tako pa bo v meni za vedno ostalo vpra{anje,kako za hudi~a se mi je to lahko pripetilo?

Vonj po smrtiNenadoma pa sem dobil v nos spet tisti ogabni vonj.

Sploh nisem razmi{ljal, od kod spet ta nenavadnismrad, saj se je prav tedaj zgrudila pokojnikova

mama. Nezavestna je oble‘ala ob grobu in pozneje v bol-ni{nici umrla.

Opravljal sem svoja vsakdanja dela, ko se je v pisarni po-javil, prav v trenutku, ko je vanjo stopil moj sodelavec in do-ber prijatelj, nenavaden vonj. Beseda nenavaden je premila;zasmrdelo je odvratno, nenavadno odurno. Bilo mi je zelonerodno, a sodelavec ni z ni~emer pokazal, da kaj smrde~egavonja tudi on. Kakor hitro je pisarno zapustil in sem si malooddahnil, pa je izpuhtel tudi smrad. »Je smrdel on?« sem sevpra{al in nadaljeval z delom, kot da se ni ni~ zgodilo.

Naslednjega dne me je njegova ‘ena presenetila z nepri-jetnim sporo~ilom, da je mo‘a pono~i zadela kap in da je umrl.Bilo mi je zelo hudo, saj smo bili zelo dobri dru‘inski pri-jatelji. Potrt sem premi{ljeval, kak{no ‘ivljenje imamo in kajvse lahko doleti tudi mene. Naporno delo, stres, kap in adi-jo. Brrr, kar strese me, ko pomislim, kako krhki smo in odvisniod narave.

56 - avgust 04 -


Pogreb je bil zelo ~ustven, poln joka in tola‘be. Dr‘al semse bolj zadaj, kajti nisem bil sposoben pametnih besed, ki bina{le mesto v du{ah ‘alujo~ih.

Nenadoma pa sem dobil v nos spet tisti ogabni vonj. Splohnisem razmi{ljal, od kod spet ta nenavadni smrad, saj se jeprav tedaj zgrudila pokojnikova mama. Nezavestna je oble-‘ala ob grobu in pozneje v bolni{nici umrla.

^lani dru‘ine niso imeli ve~ mo~i za dodatno ‘alovanje,podiral se jim je svet, meni pa se je za~ela ogla{ati misel, daje smrt morda nekako povezana s tistim nadle‘nim vonjem,ki me je obakrat zmotil tik pred smrtjo osebe, ki je bila vbli‘ini. ^ez kak mesec dni je bil moj sum dokon~no potrjen.

Imel sem poslovni obisk v mestu. Ste‘ka sem na{el par-kirni prostor in nato hitro krenil proti podjetju, kamor bi mo-ral priti ~ez deset minut.

Stal sem na plo~niku ob semaforju za pe{ce in ~akal ze-leno lu~, ko mi je v nos po dolgem ~asu zopet udaril tistineprijeten vonj. Prestra{en sem se pri~el ozirati naokoli. Sli-ke so se gibale zelo po~asi, postalo mi je slabo in za~el sem senenormalno potiti. Spomnim se, da me je skrbelo, kako bomsmrdel po potu med sestankom in kje naj se sedaj na hitroumijem. Misel mi je poudarjal val nadle‘nih nenavadnih vo-njav, ki je bil tokrat {e mo~nej{i kot v prej{njih primerih.

Smrt?Le nekaj metrov stran od mene je neka ‘enska z avtomo-

bilom zbila kolesarja, ki je grozovito poletel preko kolesa inpovsem nemo~no z glavo tr~il ob robnik. Vsi prisotni so utih-nili in razlo~no je bilo sli{ati, kako se je zlomil kolesarjev tilnik.Bili smo kot hipnotizirani in nih~e ni vedel, kako naj reve‘upomaga. Ko so se pribli‘ale sirene re{ilca in policistov, je vonjizginil. Dvoma ni bilo ve~.

Zakaj? Zakaj si je smrt izbrala mene za ta nehvale‘en»dar«?! Sem mar izbran, da tem ljudem nekako pomagam?Sem mar jaz njihov angel varuh? [e dandanes ne vem, kaj mije storiti. @elim si le, da bi ta vonj izginil za vekomaj. Za to bidal vse svoje premo‘enje.

Bosanski pi{~alkarPi{~alkar ni bil halucinacija, temve~ prekletstvo, ki

ga poznajo ‘e mnogi rodovi tamkaj{njih vasi. Tudimoj najditelj je maminim besedam prikimal, zato

sem poslu{al dalje. Mama je dejala, da pi{~alkar ‘e stoletjapreganja osamljene ljudi, ki zaidejo na njegovo pot. Bogpomagaj tistemu, ki bi si dovolil slediti njegovi pi{~ali! Kosem povedal, da sem jaz storil prav to in da je pi{~al igral~isto blizu mene, je mama zgrmela na tla.

Zgodilo se je ‘e kar precej let nazaj med dopustom, ki garedno pre‘ivljam pri sorodnikih v Bosni. Po vaseh tam kro-

‘ijo {tevilne legende in grozljive zgodbe. Nisem pa si mislil,da bom eno od teh imel prilo‘nost do‘iveti v ‘ivo.

Bilo je vro~e kot v peklu, ko sem se vra~al s polja protidomu. Dale~ naokoli ni bilo ‘ive du{e, zato sem se {e tolikobolj za~udil, ko sem zasli{al oddaljeno glasbo. Zdelo se mi je,da nekdo igra na pi{~al. A nisem bil prepri~an. Upal sem, daje tam kak{en pastir, ki bi mi imel ponuditi malo vode.

Zven pi{~ali je postajal vse bli‘ji in jasnej{i, muzikanta panikjer. [e natan~neje sem si ogledal okolico in ugotovil, da bipo zvoku moral biti pi{~alkar povsem ob meni, pa ni~. Karnaenkrat pa mi je za~elo vibrirati celo telo. Pa ne zunaj, temve~od znotraj. ^util sem, da se mi drobovje me{a po trebuhu inkot da mi srce rine ven skozi prsi. Na smrt sem se prestra{ilin pri~akoval najhuj{e. Padel sem v nezavest in se zbudil vneznani sobi, toda ob postelji je sedela moja mama. Dr‘alame je za roko in me s solznimi o~mi vpra{ala, kaj se je zgodi-



lo. Bil sem za~uden in zmeden. Spra{eval sem, ali sem ‘iv inkje sem. Mama mi je razlo‘ila, da me je na{el in prepoznalnek va{~an, ki me je nalo‘il na vpre‘ni voz in me doma pole-gel v posteljo. Nato je oddirjal po mamo in najbli‘jegazdravnika. Ta je ocenil, da sem podlegel vro~ini, sam pa semse pri~el spominjati, kaj se je v resnici zgodilo.

Ko sem jim zaupal svojo zgodbo, je zdravnik dejal, da jebila vse skupaj le halucinacija, posledica dehidracije. Dejalje, naj postopoma popijem veliko teko~ine in naj se ne iz-postavljam soncu, ter od{el svojo pot. Mama pa je bila pozdravnikovem odhodu {e bolj vznemirjena, saj je o~itno vede-la precej ve~.

Razlo‘ila mi je, da pi{~alkar nikakor ni bil halucinacija,temve~ prekletstvo, ki ga poznajo ‘e mnogi rodovi tam-kaj{njih vasi. Tudi moj najditelj je maminim besedam priki-mal, zato sem poslu{al dalje. Mama je dejala, da pi{~alkar ‘estoletja preganja osamljene ljudi, ki zaidejo na njegovo pot.Bog pomagaj tistemu, ki bi si dovolil slediti njegovi pi{~ali!Ko sem povedal, da sem jaz storil prav to in da je pi{~al igral~isto blizu mene, je mama zgrmela na tla. Doma~in jo je vsoonemoglo spravil na posteljo in ji prinesel kozarec vode.Mama je nekaj trenutkov mol~ala in nato hitela razlagati, daje to zelo slabo. Nedvomno bo pri{lo do smrti v dru‘ini, kajtisam sem pre‘ivel, to pa se dogaja zelo poredko. ûtil sem,da je nekaj na tem, vseeno pa nisem ‘elel verjeti, da bo dotragedije tudi zares pri{lo.

êz nekaj dni sem se s prijateljem iz Slovenije, ki je pri{elza menoj, odpravil na njivo. @e prej sem mu razlo‘il, kaj semi je pripetilo, a mi ni verjel. Dejal je, da so to va{ke zgod-bice, ki jim on ne bo nasedel. Kar stisnilo me je pri srcu, kosem v daljavi zopet zasli{al pi{~al. S prijateljem sva se spo-gledala, nakar se je on nasmehnil in krenil proti glasbi. @elelmi je dokazati, da zvok proizvaja navaden ~lovek iz krvi inmesa. Sku{al sem ga odvrniti od namere, a se ni dal, zatosem ho~e{ no~e{ krenil za njim.

Bli‘ala sva se neki zapu{~eni kolibi, v kateri ne bi prebi-val niti pes, kaj {ele ~lovek, toda zdelo se je, da glasba ven-darle prihaja iz nje. Tokrat so se, za razliko od prej{njikrat,poleg pi{~ali ogla{ali tudi ljudje, ki so se o~itno zelo zabava-li. Jasno sva sli{ala ‘venket kozarcev, celo njihovo razbijanjein ‘enski smeh. Prijatelj se je privzdignil, da bi pogledal skozirazbito okno, jaz pa sem ga potegnil nazaj in ga rotil, naj tegane stori. Odmahnil je z roko, ~e{ kaj pa mi morejo, in se zopetprivzdignil. Ves ~as sem opazoval njegov nasmejan obraz, kije milimeter za milimetrom po~asi polzel proti oknu.

@e so bile njegove o~i v vi{ini okna, ko je po~asi in za~u-deno razprl o~i, ter usta. Bal sem se kot {e nikoli, pa ne neu-pravi~eno.

ûtil sem, kako prijatelju klecajo noge. Njegov obraz jeizrisal obli~je groze, glasba in veselja~enje pa sta utihnila, kotbi glas nekdo odrezal. Prijel sem ga za roko, on pa je le {epadel pod moje noge in na mestu umrl. Bil sem v {oku, se

pognal nad okno in zakri~al na ves glas. V prostoru ni bilo‘ive du{e, le nekaj starih kozarcev in prazna steklenica ‘gane-ga, prepredena s paj~evino. Pretresen sem tekel domov injokajo~ povedal doma~im, kaj se je zgodilo. Mama je le nemoprikimavala, kot da bi kaj tak{nega pri~akovala. Dejala je, daje bil prijatelj pa~ mo‘ moje sestri~ne in tako z menoj v so-rodu, kar je pomenilo, da mora umreti, ker je videl tisto, karsem sam sli{al. Bojda sem sam pre‘ivel zato, ker je bil priprvem sre~anju pi{~alkar sam in kadar je sam, ne ubija in nividen.

Legende pravijo, da se prikazni prika‘ejo v skupini le ka-dar nekaj praznujejo in o~itno sva s prijateljem zmotila enoteh praznovanj. Jezni, ker sva prekinila njihovo veselja~enje,so mu vzeli du{o, da ne bi pripovedoval o njih in kak{ni sovideti. Tako naj bi tedaj tudi prijatelj postal eden izmed njihin poslej sejal grozo in strah med okoli{kimi prebivalci. Odtakrat nisem nikoli ve~ stopil na bosansko zemljo. Z materjose sli{iva po telefonu in vesela je, ker ve, da sem ‘iv in zdrav.

Zaupala pa mi je tudi, da iz dneva v dan ‘ivi v strahu,kajti ‘e ve~krat naj bi se zgodilo, da je pono~i pod oknomzasli{ala pi{~al, ki se je sli{no bli‘ala njeni postelji. Nikoli ni‘elela odpreti o~i, vse dokler zvok ni izginil. Prisegla je, da jeneko~ sli{ala tudi prijateljev glas, ki je v sloven{~ini govoril,da me pogre{a in spra{eval, kdaj pridem. Naro~il naj bi jicelo, naj me pokli~e, da pridem na eno njihovih veselic. V~asihje glas za~el jokati in moledovati za odre{itev tega trpljenja,spet drugi~ pa se je po vsej hi{i razlegel smeh. @al mi je mame,zato sem jo vabil k meni v Slovenijo, pa se stara ne da.

Pravi, da pred seboj nima ve~ dosti ‘ivljenja niti volje, dabi se prilagajala na novo okolje.

Nekaj prikazni je pa~ ‘e ne bo pregnalo.

Izgubljena v ~asuPomislila sem ‘e celo, da potujem v druge svetove,

ker nekako vplivam na dolo~ene stvari, ki odpirajovrata tja. Toda zakaj se potem ni~esar ne spomnim?

Nisem nora, le v~asih ne vem, kje sem bila kar nekaj ~asa.Izgubila sem tudi slu‘bo in bila prisiljena ‘iveti od social-ne podpore. Ve~krat sli{im ljudi, ki pravijo, da sedmice nalotu ni. Sme{no! Zakaj sem jo potem zadela jaz?

6. april 1995, ~etrtek: Dan kot vsak drugi, ko se zjutraj zavtomobilom odpravim na delo. Zavijem proti Ljubljani,pri‘gem radio in poslu{am poro~ila. Vse normalno, kot sespodobi. Pridem pred bolni{nico, za~uda niti enega prostegaparkirnega mesta, ~eprav tam ponavadi ni te‘av s parkira-njem. Re~em si, da je pa~ poseben dan in zapeljem malce dlje,kjer je vedno kak{no prosto mesto. Izstopim iz vozila, ga za-klenem in se odpravim na oddelek. Tam me pri~akata jezna

58 - avgust 04 -


sodelavka iz no~ne izmene in na{a {efinja. Planeta name, zakajnisem sporo~ila, da bom zamudila, na doma~ telefon se neogla{am in sploh, kaj je narobe z menoj. Za~udena pogledamna uro in ne morem verjeti!

Vsaki~ za isto pot na delo porabim pol urice, minutka gorali dol. Tokrat pa …

Prepri~ana sem, da sem od doma krenila ob 5:20, ura namoji roki ka‘e 6:50. Nemogo~e!

Pogledam {e uro na steni oddelka in ugotovim, da z mojouro ni ni~ narobe. Ob stalnem negodovanju sodelavke inglavne sestre na hitro {e enkrat preletim pot v slu‘bo in ugo-tovim, da ne bi smelo biti te‘av. Toda kje sem se obirala uroin pol?!

Prepri~ujem se, da je do pomote pri{lo doma pri budilki,se iz srca opravi~im in sodelavki ponudim uro prej{nje menja-ve pri naslednjem de‘urstvu.

9. oktober 1998, petek: Ura je 5:15, v kuhinji posrebamvro~o kavico in odidem proti avtu. Na cesti me zmotijo dol-ge lu~i brezbri‘nega voznika, a se mu izognem. Parkiram av-to, za~uda komajda najdem parkirno mesto, saj so vsa rezervi-rana za osebje. Pridem na oddelek in podo‘ivim 6. april izleta 1995.

Seveda se preteklega dogodka spomnim in se vpra{am,ali morda ne sanjam. Spet preletim vso pot v glavi in edinanenavadna re~, ki se mi je pripetila, je voznik z dolgimi lu~mi.Pogledam na mobilni telefon. Budilka nastavljena na pravi~as. Ura na steni, to~na, kot moja na roki. Nikjer napake, jazpa zopet eno uro prepozna. In, da bi bilo vse skupaj {e huj{e,ista sodelavka, ista {efinja, enaki izgovori.

2. avgust 2000: Spet sem v slu‘bi eno uro prepozno. Istasodelavka in vse ostalo do izgovorov. [efinjo pri~ne skrbeti,da morda boleham za kak{no boleznijo, pa ~eprav tega nestorim pogosto. Za~udena je bila nad mojim odlo~nimprepri~anjem, da sem vse storila ob pravi uri. Spra{uje me,ali se mi je na poti pripetilo kaj nenavadnega. Zatrdim, dane. Razen tistega bliska na nebu, ki se je pojavil od nikoder.[efinja neodlo~no pogleda de‘urnega zdravnika na oddelku,ki resno pove, da je o podobnih stvareh bral v neki reviji.^lovek se pelje z avtomobilom po cesti, brez te‘av pride nacilj, le da v nekaterih primerih manjkajo cele ure ‘ivljenja tehljudi. Spra{ujem, kaj je to, nih~e ne ve. Zmedena sem. Kasne-je se mi to {e ve~krat ponovi. V~asih za nakup v trgovini po-rabim {est ur. Mo‘ negoduje in mi ne verjame. Pride dolo~itve. Izgubim otroke in skorajda pristanem v psihiatri~nibolni{nici, ker trdim, da me verjetno ugrabljajo Nezemljani.Se pred menoj morda odpirajo zvezdna vrata? Zakaj me ni-koli nih~e ne sre~a in mi ne pove, da sem povsem izgubljenatavala po polju ali sredi mesta? Zakaj vedno, tik preden seizgubim, do‘ivim pojav neke svetlobe?

Pomislila sem ‘e celo, da potujem v druge svetove, kernekako vplivam na dolo~ene stvari, ki odpirajo vrata tja. Todazakaj se potem ni~esar ne spomnim? Nisem nora, le v~asih

ne vem, kje sem bila kar nekaj ~asa. Izgubila sem tudi slu‘boin bila prisiljena ‘iveti od socialne podpore.

Ve~krat sli{im ljudi, ki pravijo, da sedmice na lotu ni.Sme{no! Zakaj sem jo potem zadela jaz?

In kaj naj z denarjem? Ho~em mo‘a in otroke nazaj. Ku-pila sem si novo hi{o na samem in nekako uspela prepri~atidru‘ino, da lahko ‘ivimo skupaj. Pravzaprav me niso nikolizapustili, le mir so mi hoteli dati. Tega pa sem imela tako intako ‘e preve~.

Nek bioterapevt iz Hrva{ke mi je po seansi dejal, da popovedanem ve~ kot o~itno potujem v preteklost in prihod-nost, ~eprav za slednjo ni ravno prepri~an, ker naj {e ne biobstajala. Dejal mi je, da zaradi dolo~enih travm iz otro{tvaodpiram smrtnikom nevidne kanale v drug prostor in ~as terse tam skrivam pred svojimi te‘avami. Po njegovem mnenjusem ravno v prihodnosti izvedela za dobitno kombinacijo nalotu.

Neeeee! To je pa ‘e preve~.Ali pa~ ne?Prek interneta sem doslej spoznala ‘e blizu petdeset oseb

s podobnimi izku{njami in priznati moram, da mi klepet znjimi dobro dene, ker vem, da nisem sama. Ve~ina jih, takokot jaz, omenja bliske in druge svetlobne pojave. Nek gos-pod iz Mehike pravi, da je bojda izginil za petnajst let in sepo tem ~asu enako oble~en in istih misli pojavil pred svojimi.Vsi so ga ‘e pokopali, ‘ena se je ponovno poro~ila. Pravi, dani norel, ker bi sam na njenem mestu verjetno storil isto.Nih~e, niti on sam, ne ve, kje je bil in ne razume, zakaj se muto dogaja. Bojda se je moral presneto potruditi, preden je lah-ko dobil nazaj vse dokumente in novo slu‘bo, saj je bil urad-no mrtev.

Sama ne vem, kaj naj storim. Trudim se ostati normalnain prosim dru‘ino za razumevanje. @e kar nekaj ~asa nisemizginila in opa‘am, da ‘ivimo brez prepira in stresov, ki sose poprej dogajali v slu‘bi in doma.

Kasneje sem ugotovila, da so 5. aprila 1995, 8. oktobra 1998in 1. avgusta 2000 umrli trije pacienti med mojo slu‘bo, vsa-ki~ en dan preden sem izginila. Za vse tri sem si nekakoo~itala, da nisem pravo~asno opazila poslab{anja, ~eprav jezdravnik potrdil, da ne bi mogla storiti ni~esar.

Spra{ujem se, ali nisem mar zopet be‘ala pred ob~utkomkrivde in se podzavestno raje podala v drug svet oziroma~as, kot pa v slu‘bo?

In ali nisem morda iz obupa zaradi izgube rednega do-hodka in dru‘ine odpotovala v prihodnost in si ogledala ‘re-banje {tevilk lota? @elela sem si ‘e. In to ve~krat.

Znanstvena fantastika?Morda. Toda vem, da se mi nekaj dogaja in vem, da sem

od zadnjega izginotja bogatej{a za kar nekaj milijonov. Odtedaj dalje nimam ve~ tako mo~nih kriz, da bi se zatekala vsvoje svetove in mislim, da je to vzrok, da od tedaj ‘ivimveliko bolje.

ZALO@BA ARA

KAKO BEREMOUSODO Z DLANI

Priro~nik iz~rpno opisuje, kakoiz ~rt na dlani izra~unamo raznedatume in ìvljenjska obdobje.Dlan razkriva ~lovekov zna~aj,zdravje, temperament in celousodo.

Cena: 2.900 SIT

KAKO VPLIVAJOOSEBNA [TEVILA

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj po-men, lahko bolje spoznamo sebein ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevilanam lahko pomagajo ustvariti lep-{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokuka-mo v preteklost, razumemo seda-njost in na~rtujemo prihodost.

Cena: 2.900 SIT

KAKO POVEÂMOSAMOZDRAVILNE

SPOSOBNOSTISami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo nara-vi. Napotki za klistiranje, post,telesno vadbo in savnanje.Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, dabi spremenili svoj svet zdravja.

Cena: 1.900 SIT

KAKO SE NAUÎMOAVTOMATSKEGA PISANJAPriro~nik, ki vas pou~i, kako prekavtomatskega pisanja vzpo-stavite stik z Vi{jim jazom, ki vasvodi in vam svetuje, komu-nicirate z drugimi bitji, ki vamposredujejo razli~ne informacije,dobite odgovore ...

Cena: 2.900 SIT

KAKO ODKRIJETE VA[APREJ[NJA @IVLJENJA

Priro~nik korak za korakom vodido znanja, kako se sami, brezterapevta, spustimo v prej{nja‘ivljenja in odkrijemo vzroke more-bitnih bolezni, preganjavic,stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 2.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMOIN IZBOLJ[AMO AVRO

Priro~nik za spoznavanje avre inrazlage, kako se jo nau~imo gle-dati in spoznavati njen pomen;kako nam avra ka‘e na podlagibioenergijskih zevov du{evno intelesno stanje.

Cena: 1.900 SIT

Kako naro~imo knjige, kozarce, vr~e, telefonsko za{~ito ... Izbrano naro~imo po telefonu (med 8. in 15.uro): 01/549 17 92 ali 051/307 777,faksu: 01/230 16 27; e-po{ti: [email protected] ali pisno na naslov: Ara zalo‘ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Pla~ilo po povzetju.

ZDRAVA SREDOZEMSKAPREHRANA

To, kar znanost spoznava za res-ni~no zdravo hrano, jedo ljudjeob Sredozemskem morju ‘e odnekdaj: zelenjavo, pusto meso,ribe, za~inijo z olj~nim oljem in~esnom ter vrsto imenitnih za-~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

OSNOVE RADIESTEZIJEIN BIOENERGIJE

Priro~nik je namenjen vsem, ki seèlijo nau~iti uporabljati nihalo indruge radiestezijske instrumenteter sebi in svojim pomagati z bio-energijo. Knjiga je dobrodo{la takoizku{enim radiestezistom, ki bodo vnjej zagotovo na{li kaj novega, kottudi novincem. Cena: 3.900 SIT

POLJE - PO SLEDINEVIDNIH SIL V VESOLJUVes svet vibrira v skrivnostnemkvantnem polju neizmerne energi-je, ki je klju~ za pojasnitev telepa-tije, telekineze in bioenergije, obetapa tudi mo`nost ~rpanja neskon~-nega vira energije in vesoljska po-tovanja na velike razdalje.

Cena: 4.900 SIT

RIBE NA 150 NAÎNOVRiba je okusen in zdrav obrok.Kak{na je hranilna in energet-ska vrednost rib, kako ribe pri-pravljajo v razli~nih krajih posvetu. Vse to in 150 odli~nih re-ceptov za juhe, ri‘ote, solate indruge ribje jedi.

Cena: 2.900 SIT

USODA DU[Ameri{ki mojster hipnoterapijeMichael D. Newton je na podlagi{tevilnih seans pri{el do novihodkritij o usodi du{ in to popisalv ve~ kot 500 strani debeli knjigi,ki v obliki intervjujev odstira po-gled v skrivnost zasmrtja. Knjigaje ameri{ka uspe{nica.

Cena: 5.500 SIT

POTOVANJE DU[V knjigi najdemo odgovore nave~na vpra{anja, kaj se dogajaz du{o, ko ~lovek umre, bodisinaravne bodisi nasilne smrti.Kdaj in kako se du{a odlo~i, dapride v ~lovekovo telo? Kaj sedogaja z du{o med dvema ‘ivlje-njema?

Cena: 3.300 SIT

KAKO ZDRAVIMOZ BARVAMI

Barvna terapija ni ~arobno zdra-vilo za vsa obolenja, vendar bar-ve na nas vplivajo bolj kot simislimo. Barvna terapija je pre-ventivna nega, s katero odgovor-neje in aktivneje sodelujemo privzdr‘evanju lastnega zdravja.

Cena: 2.900 SIT

ZNANSTVENI PRISTOPK PRIDOBIVANJU

BOGASTVAKnjiga prina{a preprost in po-poln pristop k spreminjanju ‘iv-ljenja v bogato in vznemirljivoobliko. V njej najdete modrost zavse ~ase in za postopno boga-tenje.

Cena: 3.500 SIT

SPOROÎLO VODEûdovito sporo~ilo, ki ga odkri-vajo prve fotografije kristalov za-mrznjene vode na svetu, posred-no dokazuje spomin vode in nje-no sposobnost informiranja. Vse-buje tudi slike kristalov slovens-kih voda.

Cena: 7.900 SIT

PRIKRITA ZGODOVINA^LOVE[KE RASE

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih vmuzejih skrivajo v depojih; strokov-njaki ne znajo razlo‘iti njihovegaporekla; seznanja tudi s predmeti,katerih starost ocenjujejo na mili-jone let, ~eprav je ~love{ka rasauradno stara {ele 100.000 let.

Cena: 3.900 SIT

JABOL^NI KISKnjiga, kako uspe{no nareditekis kar doma in na sebi preizku-site njegove blagodejne u~inke.Presene~eni boste, kako lahkota preprosta in enostavno nare-jena teko~ina deluje na zdravje.

Cena: 1.900 SIT

ÛDE@ OLJ^NEGA OLJAPriro~nik z razlagami, kako olj~-no olje varuje pred artritisom, sr~-no‘ilnimi boleznimi in rakom nadojki. Ameri{ka uspe{nica napodlagi rezultatov {tevilnih razi-skav vodi v svet zdrave in oku-sne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Knjiga vsebuje polegzbirke receptov tudirazumljivo razlago,zakaj in kakonaj bi hranili svoje telo,da bi se lahko uprlobolezni in jo premagalo.

KNJIGA, KI JE MNOGIM PRINESLA ZDRAVJE

ARA zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, 1000 Ljubljana

Knjigo HRANA ZA @IVLJENJElahko naro~ite po telefonu 01/549 17 92

ali e-mailu: [email protected] jo je mogo~e tudi v knjigarnah,

cena je 3.900 SIT.

@IVLJENJEHRANA ZA

uvod vmakrobioti~no

kuhinjo

Revija-Misteriji-133_avgust-2004

Documents

Transcript of Revija-Misteriji-133_avgust-2004