Revija-Misteriji-098_september-2001

POZOR!BRANJE TE REVIJELAHKO VPLIVA NAVA[E @IVLJENJE

LETNIK 9. - [T. 98 - SEPTEMBER 2001 - 600 SIT, 48 HRK

ISSN 1318-1777

Sploh nisemstradala

Zakon zadolo~en ~as

POROKA V IMENU KRI[NEPOROKA V IMENU KRI[NE

Sv. Peter sevav bolne otrokeSv. Peter sevav bolne otroke

U~inki drogU~inki drog

Sre~av dvoje

Sre~av dvoje

Knjiga odgovarja na vpra{anja

o izvoru ~love{ke rase tako,

da opisuje in razlaga stotine

izkopanih predmetov, ki so jih

v zadnjih dvesto letih izlo~ili

iz znanstvenega gradiva, ker se

niso ujemali s prevladujo~imi

znanstvenimi predpostavkami.

Knjiga je sijajno znanstveno delo

in hkrati detektivka, je dokazni

material o nevednosti

znanstvenikov; sodba pa je seveda

prepu{~ena Vam, dragi bralec,

ki najnovej{o 256 strani debelo

knjigo (3.900 SIT) lahko najdete

v knjigarni ali pa si jo naro~ite

na dom.

Naro~ila po telefonu:01/431-20-25

[email protected]

ZGODOVINA,KI JE NI V U^BENIKIH

VRO^A KNJIGA

VRO^A KNJIGA

Misteriji 3

Misteriji

Misteriji 3

LETNIK 9. - [T. 98 september 2001

8Zakon za dolo~en ~asIz Evrope in drugih delov

prihajajo v Damanhur,da se poro~ijo

9^esa je kriva Luna?Vera v mo~ Lune nad

ljudmi je stara.Je tudi utemeljena?

13U~inki

halucinogenih drogTrip z LSD je v resici le

popotovanje v na{emo‘gane

19Pla~a{ in raziskuje{

Sodelovanje priznanstvenih terenskihraziskavah In{tituta

Earthwatch

21Poroka v imenugospoda Kri{ne

Dan pojavljanja HareKri{ne slavijo tako,

da njegov kip okopajov mleku, medu ...

24Kenijske zebre

Terensko sodelovanjepri raziskavah In{tituta

Earthwatch (1)

29Sv. Peter

seva v bolne otrokeSevanje baznih postajlahko ogrozi predvsem

zdravje otrok

33Prikrit

izvor ~loveka^love{ka bitja so sobivala

z inteligentnimi rasamiopicam podobnih bitij

39Sre~a v dvoje

Od romanti~ne ljubeznido zrelega partnerstva

41Sploh nisem stradala

V desetih dneh jeMarjeta Braji} izgubila

{tiri kilograme

Ilustrirana mese~na revija

MisterijiNaslov uredni{tva:

Revija Misteriji,[martinska 10, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/231-93-60,fax: 01/230-16-27

Elektronska po{ta:[email protected]

Izdaja:ARA Zalo`ba d.o.o.,

Cigaletova 5, Ljubljana

Direktor zalo`be:Jo‘e Vetrovec

Tel.: 01/231-93-60

Odgovorni urednik:Joè Vetrovec

Tel.: 01/231-93-60

Oblikovanje:J&V

Ra~unalni{ki prelom:Luka Zlatnar

Tel.: 01/431-43-83

Lektoriranje:Lili Epih

Tajni{tvo in naro~nine:Lilijana Knez

Tel.: 01/231-93-60

Oglasno trènje:Tel.: 01/431-20-25

Prodaja po po{ti:Vanda Klop~i~

Tel.: 01/431-20-25

Odprema po{iljk po po{ti:Franci Hemler

Tel.: 01/529-42-44

Fotoliti:Grafi~ni studio K, Ljubljana

Tisk:Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana

Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Pro-daja v kolportaì: Prodaja, Dunajska 5,Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, kise pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % po-pusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

PISMA [MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA ALI [email protected]

44

NAROÎTE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJEMed novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu septembru,

bomo iz‘rebali dve nagradi. Prva bo vodila iz‘rebanega naro~nika oziromanaro~nico na desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemom kuhi-nje) v Lovi{te, na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji. Na po~itnice bo lahko po-peljal/a {e svojega gosta. O vsem se bo pomenil/a z gostitelji, poklical/a bo v

Lovi{te gospo Zdravko inse domenil/a, kdaj lahkopride v ribi{ko dru‘ino.(Tel.: 00 385 20 718 023)Druga nagrada pa je eno-dnevni obisk k sveti Fo{kiv hrva{ki Istri.

Revijo naro~ite po telefonu 01/231-93-60.V avgustu smo iz`rebali: Lovi{te: Peter Gru{ovnjak, Plese 2, 9000 M. Sobota.

Sv. Fo{ka: Olga Stojc, Cirku{e 19, 1219 Laze.

Solata

Modri kozarec imam ‘edolgo ~asa. Z mo‘em

se dogovarjava, da bi kupi-la Hydronic, ker sva to po-letje tudi na zelenjavi opa-zila, kako dobro nanjo de-luje o‘ivljena voda.

Ovenelo solato sem na-mo~ila v skledo vode, v kat-ero sem zlila tudi kozarecvode iz modrega kozarca.Hitro in lepo je pri{la k sebi,sem ugotovila ve~krat, asem se hotela prepri~ati.

Prej{nji teden sem ove-nelo solato prepolovila injo dala pol v skledo z vodo,v drugo skledo sem daladrugo polovico in dodalavodi {e vodo iz modregakozarca. Razlika je bila o~it-na in to sem tudi fotografi-rala. Tako lahko sedaj pripo-ro~ite tistim, ki dvomijo vmo~ kozarca, naj si samidoma naredijo poskus in sena lastne o~i prepri~ajo,kako dobro deluje.

Hvala za tako izviren indober izdelek, ki nam zelodobro slu‘i. Je mogo~e ku-piti Hydronic na obroke?

Milena, Kamnik

Da. Ko se boste odlo~ili za

nakup, vam bodo sodelavciHydronica uredili vse potrebno.

Prosta energija

N ekajkrat sem zasledilv reviji podatke o pro-

sti energiji, oziroma o mo-torjih, agregatih, ki deluje-jo na prosto energijo, takonaj bi imela neko~, menimda kmalu, vsaka hi{a svojomalo elektrarno. Sliko tak{-nega energijskega stroja steobjavili na naslovnici. Po-tem pa je glas o vsem tempovsem potihnil, ne le privas, tudi nikjer drugje nive~ informacij. Se je zgodi-lo kaj nepredvidenega? Jaznamre~ verjamem, da je tomogo~e.

Ivan, Ljubljana

Potrudili se bomo najtinovosti in bomo, vsaj upamo,do konca leta lahko predstavilinovost.

Zakaj v Lovi{te?

Naro~il sem se na revijoMisteriji in upam, da

bom iz‘reban za po~itnicev Lovi{tu. Doslej {e nikolinisem sli{al za ta kraj in meprav zanima, zakaj ste iz-brali kraj, ki je tako dale~.

Ali ne bi mogli izbrati ka-kega kraja v Istri, ki nam jevsem blizu. Na zemlejevi-du sem ga komaj na{el innimam predstave, kako sepride tja.

Peter, Ljubljana

ê ste si prebrali reporta‘ov prej{nji {tevilki Misterijevo podzemni jami na Pelje{cu,kjer je tudi Lovi{te, ste moralidojeti, da je to tako reko~ po-slednji del neokrnjene Dalma-cije. V Lovi{tu ni hotela, so leprijazni doma~ini in spla~a sepotovati malo dalj in do‘ivetitisto, ~esar drugje ni ve~. No,poti je ve~. Do tja vas peljemorja {iroka cesta ali pa asfalt-na cesta, o kateri vedo natan~-no na AMZS.

Stare {tevilke

Z a Misterije sem zvedel{ele pred kratkim. Rad

bi kupil zvezane prej{njeletnike.

Vanja, Koper

@al imamo samo posamez-ne {tevilke, kompleta vseh {te-vilk pa ne. Morda bo kak bra-lec ponudil v odkup stare {te-vilke, pa si jih lahko dastevezati.

Misteriji 5

ZANIMIVOSTI

PREKMURSKA PASJA MA^JA MAMA

@IVLJENJE V METEORITIH

Ko je pred leti NASA z velikim pompom objavila odkrit-je fosilnih mikroorganizmov v meteoritu z Marsa, ki so

ga na{li na Antarktiki, se je zdelo, da gre za edinstven primer.Kot vse ka‘e, to ni res. Ruska strokovnjaka Ljudmila M.

Gerasimenko in Stanislav I. Zhmur sta predstavila {e kar nekajmikroskopskih posnetkov meteoritov, v katerih so vidni fosil-ni mikroorganizmi. Primerjalna analiza je pokazala, da je nji-hova struktura zelo podobna zemeljskim cianobakterijam.

PRIKAZOVANJAV NEW YORKU

Ameri{ka pisateljica Sophy Burn-ham v svoji uspe{nici “Knjiga an-gelov” pripoveduje o svojem sre-~anju z duhom, lastnikom hi{e, ki joje pisateljica pred tem najela v NewYorku. Burnhamova uporablja bese-do “videla”, ~eprav ni {lo za videnjes fizi~nimi o~mi, ampak za podobo,ki je prihajala iz druge dimenzije.

êprav je ~utila, da ji duh no~e ni~hudega, je v sebi zaznala sovra‘na~ustva, ki pa so izvirala iz dejstva, dafenomena ni bila sposobna razumeti.V trenutku, ko je prikazen izginila,je zazvonil telefon: klicala je lastnicahi{e, ki se je opravi~ila, da pisateljiconadleguje. Rekla ji je, da nenehnomisli nanjo, ki je sama v tisti hi{i, terna svojega mo‘a, ki je prav tam umrl.

Pisateljica je prepri~ana, da je pravduh, potem ko se ji je prikazal, ‘enonapeljal na to, da ji je telefonirala. Tonaj bi storil s ciljem, da bi ga pisate-ljica prepoznala.

Glede na to, da so fosili vra{~eni v osnovno kamnino, je pov-sem nemogo~e, da bi {lo za poznej{o “oku‘bo” na zemeljskipovr{ini. Kot vse ka‘e, je ‘ivljenje v vesolju neprimerno gos-teje posejano, kot je znanost {e do nedavna domnevala; da jebilo druga~e, kot pi{e v sedanjih knjigah o natsnaku ‘ivljenja,dokazuje tudi ve~ kot petsto artefaktov, ki so na ogled nadunajski razstavi Skrivnostna zgodovina. Mnogi predmeti,ki so razstavljeni, so opisani tudi v “vro~i knjigi” zalo‘be AraPrikrita zgodovina ~love{ke rase.Cianobakterijam podobne strukture v meteoritu Murchison.

Meteorit, imenovan Efremovka, vsebuje zelo podobne fosile.

Kosmatinka Okra je psi~ka pas-me shicthzu. Je “slovenka”, saj ̀ ivi

v Moravcih v Prekmurju. Domuje priznanem doktorskem veterinarskem pa-ru Slavici in Marku Nabergoju.

Pri veterinarjih, ki slovita po svojemhumanem odnosu do ̀ ivali, po zaveti{~uza zavrène pse in ma~ke, pa tudi po azi-lu za srne, {torklje in druge divje ìvali,ki zaradi po{kodb ne bi preìvele v divji-ni. Med desetinami ìvali, ki so doma vnjuni veterinarski postaji oziroma v nju-ni hi{i, pa je ob nenavadnem belem ma~-ku psi~ka Okra najve~ja psebnost. Jenamre~ prava pravcata pasja ma~ja ma-ma, saj je v svojem deset let dolgempasjem ìvljenju vzgojila è na desetinema~k, ki so iz najrazli~nej{ih vzrokov os-tale brez mame mu~ke.

Psi~ka Okra tako zavzeto prevzamevlogo mame, kot da bi bila ma~ka.

“Oboùje male mucke,” pravi MarkoNabergoj in pojasnjuje, kako temeljitoodigra vlogo mame: “Tako zavzeto pre-vzame vlogo mame, da se ji v mle~nih

`lezah pojavi mleko. Da bi jim res pov-sem ugodila. Seveda je tega mleka pre-malo in tudi neprimerno je, zato moramomlade muce dohranjevati.

Toda Okra popol-noma spremenisvoj telesni inhormonalni me-hanizem, kar nifiziolo{ko. Po-leg tega jihtudi stimu-lira na odva-janje blata invode, ker todruga~e mamamu~ka naredi zlizanjem.

Pri njih pa tonaredi Okra.Jih tudi ~uva innasploh zelo le-po skrbi zanje.Vzgojila jih je èkar nekaj deset.”

6

Kozmobiolo{ki koledar

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knjigi Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

september - oktober 200119.8. ob 04:55

22.8. ob 09:30

25.8. ob 21:55

29.8. ob 20:39

2.9. ob 23:43

7.9. ob 01:09

10.9. ob 20:59

14.9. ob 07:55

17.9. ob 12:27

21.8. ob 10:19

23.8. ob 11:50

25.8. ob 16:59

28.8. ob 02:02

30.8. ob 13:48

2.9. ob 02:32

4.9. ob 14:58

7.9. ob 02:18

9.9. ob 11:41

11.9. ob 18:09

13.9. ob 21:16

15.9. ob 21:39

19.8. ob 10:5319.8. ob 04:55

22.8. ob 09:30

25.8. ob 21:55

29.8. ob 20:39

2.9. ob 23:43

7.9. ob 01:09

10.9. ob 20:59

14.9. ob 07:55

17.9. ob 12:27

17.9. ob 21:00

ned. 19.08.

pon. 20.08.

tor. 21.08.

sre. 22.08.

~et. 23.08.

pet. 24.08.

sob. 25.08.

ned. 26.08.

pon. 27.08.

tor. 28.08.

sre. 29.08.

~et. 30.08.

pet. 31.08.

sob. 01.09.

ned. 02.09.

pon. 03.09.

tor. 04.09.

sre. 05.09.

~et. 06.09.

pet. 07.09.

sob. 08.09.

ned. 09.09.

pon. 10.09.

tor. 11.09.

sre. 12.09.

~et. 13.09.

pet. 14.09.

sob. 15.09.

ned. 16.09.

pon. 17.09.

17.9. ob 12:27

20.9. ob 18:59

24.9. ob 11:31

28.9. ob 13:22

2.10. ob 15:49

6.10. ob 14:00

10.10. ob 06:20

13.10. ob 15:34

16.10. ob 21:23

19.9. ob 21:27

22.9. ob 01:02

24.9. ob 08:48

26.9. ob 20:05

29.9. ob 08:50

1.10. ob 21:08

4.10. ob 08:01

6.10. ob 17:12

9.10. ob 00:19

11.10.ob 04:54

13.10.ob 06:58

15.10.ob 07:26

17.9. ob 21:00pon. 17.09.

tor. 18.09.

sre. 19.09.

~et. 20.09.

pet. 21.09.

sob. 22.09.

ned. 23.09.

pon. 24.09.

tor. 25.09.

sre. 26.09.

~et. 27.09.

pet. 28.09.

sob. 29.09.

ned. 30.09.

pon. 01.10.

tor. 02.10.

sre. 03.10.

~et. 04.10.

pet. 05.10.

sob. 06.10.

ned. 07.10.

pon. 08.10.

tor. 09.10.

sre. 10.10.

~et. 11.10.

pet. 12.10.

sob. 13.10.

ned. 14.10.

pon. 15.10.

tor. 16.10.

17.9. ob 12:27

20.9. ob 18:59

24.9. ob 11:31

28.9. ob 13:22

2.10. ob 15:49

6.10. ob 14:00

10.10. ob 06:20

13.10. ob 15:34

16.10. ob 21:23

Misteriji 7

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku septembra; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti juguoziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetlej{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Ve~erno zvezdno nebo v septembru

Glavna ozvezdja in zvezdeZ nastopajo~o jesenjo izginja tipi~na po-

doba poletnega ve~ernega zvezdnega neba.JU‘NA STRAN NEBA. Ve~ernemu zvezd-

nemu nebu sicer {e vlada veliki nebesnitrikotnik z zvezdami Deneb, Vega inAtair v ogli{~ih, a se bo polagoma premak-nil proti zahodu. Orel s svetlim Atair-jem je visoko na jugu. Malo nad njimlevo lahko opazujemo maj~keno, a zeloopazno ozvezdje Delfin. To v gr{ki mi-tologiji simbolizira tistega delfina, ki jeiz morskih valov re{il slavnega pesnikain pevca Ariona pred smrtjo. Jugovz-hodni del neba zavzemajo manj vpad-ljiva ozvezdja, kot sta Vodnar in Kozo-rog, ki segata skoraj do juga. Na vzhoduse vse prej pojavljajo jesenska ozvezdja,med njimi Pegaz in Andromeda.

SEVERNA STRAN NEBA. Na severovzhoduin vzhodu le‘ijo Voznik, katerega glav-na zvezda Koza ali Kapela ima pribli‘no

tako povr{insko temperaturo kot na{eSonce (okoli 6000° C), zraven je Perzejin nad obema Kasiopeja. Nad severoza-hodnim delom obzorja komaj zasledimo{ibka Lovska psa, nad njim pa je Velikimedved (z Velikim vozom) v svoji zna~il-ni jesenski legi. ^e petkrat podalj{amorazdaljo med zvezdama α in β Vozanavgor, naletimo na Severnico, ki le‘i vMalem medvedu (z Malim vozom) - na kon-cu ojesa tega voza. Po Severnici se lahkov jasni no~i orientiramo. Med obema vo-zovoma se zvija Zmaj, malo nad Sever-nico proti vzhodu pa izsledimo Kefeja.

NAD GLAVO. Tam je Deneb, glavnazvezda ozvezdja Labod ali Severni kri‘.

Rimska cesta, ki jo je v tem mesecumogo~e lepo opazovati, poteka od se-verovzhoda proti jugozahodu in delinebo na dva skoraj enaka dela.

PlanetiVenera je Danica, vidna na vzhodu

pred vzidom Sonca. Sredi meseca vzideokoli 4. ure, dobri dve uri in pol predSoncem.

Mars se ta mesec preseli iz Ka~enoscav Strelca. Sredi meseca zaide okoli 23.ure 40 minut in je tako viden vso drugopolovico no~i.

Jupiter je v Dvoj~kih. Vse prej vzhaja,v za~etku meseca ob 1. uri 20 minut, obkoncu meseca pa ‘e malo pred polno~jo,tako da je viden drugo polovico no~i.

Saturn vztraja v ozvezdju Bik. V za~et-ku meseca vzhaja pred polno~jo, potempa vedno prej in prihaja v vse primer-nej{o lego za opazovanje.

Pomembnej{i pojavi1. 9.: Dan traja 13 ur 17 minut.23. 9.: ob 1. uri je za~etek astronom-

ske jeseni - jesensko enakono~je; od tegadatuma dalje je no~ dalj{a od dneva vsedo bo‘i~a, ko je najdalj{a (okoli 16 ur).

Marijan Prosen

8

Damanhurjanci, kakih petstoljudi, ki ‘ivijo po ezoteri~nihna~elih v svoji skupnosti v eni

izmed zaprtih italijanskih alpskih do-lin, o njih smo ‘e ve~krat pisali v Mis-terijih, so temeljito raz~lenili svoj od-nos do zakonskega stanu. Nekateripari, ki se ‘elijo poro~iti, se lahko vna-prej odlo~ijo, koliko ~asa bodo ostaliskupaj. Drugi pa se odlo~ijo, da bodoostali skupaj, imeli otroke in sklenilizakonsko zvezo v veliko globljempomenu besede.

Ta njihova naravnanost ne pomeni, dajemljejo zakonsko zvezo lahkotno. Pri-merjamo jo lahko z dru‘benimi obi~aji,ki so trenutno raz{irjeni v zahodnemsvetu, ko ljudje lahko izbirajo, ali se bodoporo~ili ali bodo ‘iveli “na koruzi”.

V Damanhurju poznajo dve vrsti po-roke: obi~ajno in ezoteri~no. Pri obeh

vnaprej dolo~ijo dol‘ino trajanja: leto,dve leti ali tri leta. ̂ e pa si par premisli,lahko trajanje podalj{a. Damanhurjanci

Iz energije, ki nastanemed obredom,

se iz posameznikov,ki se zdru‘ujeta,

rodi skupna entiteta.

Iz Evrope in drugih koncev prihajajo v Damanhur, da se poro~ijo

Zakon za dolo~en ~as

verjamejo, da je ljubezenska zveza dra-gocen dar, saj je sre~en par vir harmo-nije, stabilnosti in rasti. Zaradi tega pariobnavljajo svoje poro~ne zaobljube, s~imer poskrbijo, da skupno bivanje nepostane prisila, ampak da {e naprej osta-ne izbira oziroma za‘elena obveza.

(Nadaljuje se na 12. strani.)

Velike steklene krogle sevajo energijo.V Damanhurju se pot za~nein kon~a pri glavni zgradbi,ki je, tako kot vse ostale,bogato poslikana.

Misteriji 9

[tevilne raziskave so preu~evalerazmerje med Luno in vedenjemljudi in veliko jih je tak{no ali

druga~no povezavo tudi na{lo. Zlo~i-ni, nasilje in prometne nesre~e so ob{~ipu pogostej{i. Tudi ‘enske ob polniLuni pogosteje rojevajo, zlasti ~e ima-jo dvoj~ke.

Celo zelo zemeljske zadeve, kot stahranjenje in pitje, so povezovali z Luni-nimi menami. Lani so raziskovalci bri-tanskega Telekoma celo ugotovili, dastranke ob polni Luni pogosteje deska-jo po medmre‘ju. “Luna ga trka,” sotorej besede, ki morda niso privle~eneza lase. Je torej kaj na stvari?

Prepri~anje, da lahko Luna zmoti alicelo povsem poru{i ~love{ko vedenje,izvira ‘e iz davnine: beseda “lunati~-nost”, sopomenka za du{evno zmede-nost ali kar norost, je izpeljana iz imena“Luna” - imena rimske boginje Meseca.Pomen se je `ivo ohranil {e do 19. sto-letja: v viktorijanski Angliji je npr. “od-lok o lunati~nosti” urejal ravnanje z

du{evno bolnimi. Okrog leta 1830 sooskrbovance razvpite londonske umo-bolnice Bedlam med pribli‘evanjempolne Lune privezovali, priklepali inbi~ali kot previdnostni ukrep proti“pove~anemu nemiru”.

Vzpon sodobne znanosti je odrinilteorije o vplivih Lune kot zastarele innazadnja{ke. A v zadnjih letih so o‘ivelein so dele‘ne pozornosti. Razmah kro-nobiologije - raziskovanja biolo{kih ur,ki te~ejo v vseh ‘ivih bitjih - je porodilnovo zanimanje za periodi~ne spre-membe vedenja. In nekatere od teh sezelo natan~no povezujejo z Luninim29,5-dnevnim ciklusom.

Vera v mo~ Lune nad ljudmi je stara. Je tudi utemeljena?

^esa je kriva Luna?Vzpon sodobne znanostije odrinil teorije o vplivih

Lune kot zastarelein nazadnja{ke.

Misteriji 9

10

V zadnjih 20-tih letih so raziskovalciiskali Lunine ritme pri ljudeh in jih na{licelo mno‘ico. Klici v krizne centre,izostanki z dela, sr~ni infarkti in spre-jemi v psihiatri~ne bolni{nice so bili lenekateri, ki so kazali povezanost z Luno.Ka‘e, da so tudi posilstva, ropi, prete-pi, tatvine, nasilje doma, poskusi samo-morov, zastrupitve, pijanost in izgredipogostej{i v dveh ali treh dneh okrog{~ipa. Raziskava, ki so jo leta 1995 opra-vili psihologi z univerze v Atlanti, jepokazala, da ljudje ob polni Luni ve~jedo in pijejo manj alkohola. V drugiraziskavi so trije italijanski matematikileta 1998 analizirali ~as porodov. Poro-~ali so o “pomembni zgostitvi” porodovprvi ali drugi dan po polni Luni. To jebilo posebej izrazito pri materah, ki so‘e imele vsaj enega otroka ali so rodiledvoj~ka ali troj~ke.

Pa ne samo to: raziskava za raziska-vo je odkrivala, da je prepri~anje o mo~iLune globoko zakoreninjeno med zdrav-stvenimi delavci. V ZDA {tirje izmedpetih psihiatrov in dve tretjini zdravni-kov, ki delajo na nujni pomo~i, verjame,da Luna vpliva na vedenje ljudi.

Zadnji izsledki pa govorijo, da Lunincikel u~inkuje celo na na{o uporabo teh-nologije. Lani so raziskovalci britan-skega Telekoma opazili 29-dnevno ni-hanje vrhov in dolov prometa na med-mre‘ju. Zgolj iz radovednosti so se lo-tili primerjave teh nihanj z Luninimimenami. Ciklusi so se ujemali. V sedmihdneh pred polno Luno so se ljudje ve~pogovarjali po telefonu in ve~ deskali pointernetu kot katero koli drugo obdobjev mesecu. ê bodo nadaljnje analizepotrdile to ugotovitev, bodo pri BT-juomre‘ni promet gotovo ‘e kmalu urav-navali glede na Lunine mene.

VALUJOÎ OBÛTEKê resno visokotehnolo{ko podjetje,

kakr{no je BT, razmi{lja o uskladitvisvojega delovnega utripa z Luno, mora‘e biti nekaj na stvari, kajne? No, pa ninujno tako. Precej razlogov je za prepri-~anje, da je celotna zamisel le izmislek.

Za vsako {tudijo, ki odkrije korelaci-jo, je ena, ki je ne najde. Raziskovalci somnogokrat iskali zvezo med Luninimimenami in za~etkom manije oziromadepresije. Nih~e je ni na{el. Povrhu tegapozitivnih korelacij pogosto ni mogo~eponoviti. Za avtomobilske nezgode, pre-glede v nujnih ambulantah, pitje alko-hola, prevelike odmerke mamil in ~aseporodov so na primer za vse dokazali,da niso povezani z Luninimi menami -kar neposredno nasprotuje drugim razi-skavam. Dodajte k temu dejstvo, da se

pe{ek, ki ga lahko doseèmo med hojo,ima veliko ve~je gravitacijske posledicekot Luna in Sonce skupaj,” pravi.

Druga misel je, da Luna vpliva navreme, to pa ima ~udne posledice naravnanje ljudi.

Ta trditev ima nekaj podpore: dr‘av-na meteorolo{ka slu‘ba ZDA je v 70. letihugotovila, da je v dneh po mlaju ali {~ipu10 odstotkov ve~ de‘ja kot sicer. De-‘evno in vla‘no vreme vpliva na ljuditako, da so bolj potrti. “Morda gre zaznani depresivni u~inek de‘evnih dni inponedeljkov,” pravi George Masterton,psihiater na Edinburgh Royal Infirma-ry, ki je ugotovil nekoliko ve~jo verjet-nost samomorilnih poskusov ob mlajuin polni Luni.

Toda ~e obstaja u~inek, je le posre-den. Kot navajajo britanski meteorolo-gi, med Luninimi menami in vremenomni povezave. Prej bi bilo mogo~e, da rah-li u~inki plime vplivajo na megle, ki pri-hajajo z morja ob plimi. A tudi v temprimeru je u~inek majhen.

Je res kriva Luna? Dobro znane ‘iv~-ne poti povezujejo o~i s telesno biolo{kouro v hipotalamusu in ~e{ariki (‘lezi, kiizlo~a melatonin, hormon “letalskegama~ka”), ugotavljajo Josephine Arendtz univerze Surrey in drugi. Problem je,pravi Arendtova, da je sama Luninasvetloba verjetno veliko pre{ibka, da bivplivala na te ~asovne mehanizme.

In kot da bi vse to ne bil dovolj hududarec za tiste, ki verjamejo v mo~ Lune,se pojavljajo tudi dvomi o veljavnostiopravljenih raziskav. Leta 1985 sta psi-hologa James Rotton z Mednarodneuniverze Floride v Miamiju in Ivan Kellyz univerze Saskatchewan v Kanadi pre-gledala 37 {tudij o vplivu Lune. Izkaza-lo se je, da jih je bila ve~ina polna meto-dolo{kih problemov. Ko sta jih upo{te-vala, so vsa zanimiva razmerja medvedenjem ljudi in Luninimi menamiizginila.

Domneve torej ne zdr‘ijo natan~neraz~lenitve. Preve~ je negativnih doka-zov, preve~ metodolo{kih napak innobenega verodostojnega mehanizma

le malo raziskovalcev potrudi objavitinegativne rezultate, pa se teorija o vpli-vu Lune znajde na zelo {ibkih nogah. Povsej verjetnosti so pozitivne ugotovitvenaklju~ne.

In kako naj bi Luna sploh delovalana na{e vedenje? Tega ne ve nih~e,razli~ne razlage, ki jih dajejo, pa so ko-maj verjetne.

Vzemimo teorijo o “biolo{kem pli-movanju”. Ta pravi, da ~love{ko telosestavlja do 80 odstotkov vode (kardrì), zato naj bi Luna “vlekla” na{etelesne teko~ine enako, kot deluje naoceane. Sli{i se precej dvomljivo - intak{no tudi je.

Leta 1995 je Daniel Myers z univerzev Pittsburghu objavil ostro kritiko teteorije v reviji Journal of EmergencyMedicine. V njej opozarja, da nima te`-nostni vlek Lune nobene zveze s tem,ali je polna ali ne. Vrhovi tega vleka sepojavljajo dvakrat na dan, ne glede nafazo Luninega cikla. Te`nostno delova-nje Lune je tudi minimalno v primerjaviz gravitacijskimi u~inki, ki jih doìv-ljamo v vsakdanjem ìvljenju. “Pos-

V ZDA {tirje izmed petihpsihiatrov in dve tretjinizdravnikov, ki delajo nanujni pomo~i, verjame,

da Luna vpliva na~love{ko vedenje.

ÊSA JE KRIVA LUNA?

Misteriji 11

za razlago. Zmaga za skeptike - vendarzmaga, ki pu{~a odprto eno pere~e vpra-{anje. Zakaj je prepri~anje o mo~i Lunetako trdovratno?

Psihiater Charles Raison z univerzeKalifornije v Los Angelesu meni, da po-zna odgovor. Kot pravi, gre za “kultur-ni fosil”: spomin na ~ase, ko je Luna res-ni~no vplivala na vedenje - ko je imelamo~, ki jo je odtlej è dolgo tega izgu-bila.

Tisto, kar se je v sodobnem svetumo~no spremenilo, je pomen Lune kotno~ne razsvetljave. V dneh pred plinski-mi in elektri~nimi svetilkami so bilesve~e drago razko{je, zato je mese~inaljudem omogo~ala najrazli~nej{e stvari -na primer oranje, lov ali popotovanje. Vtreh dneh okrog polne Lune je svetilnostLune 12-krat mo~nej{a kot tedaj, ko je jeosvetljene le pol. Ljudje so bili zato obpolni Luni dlje pokonci in so spali manjkot sicer, zatrjuje Raison.

To se konec koncev zdi verjetna po-vezava med Luno in vedenjem. @e ~e~lovek ne spi eno samo no~, lahko to iz-zove izbruh manije, pravi Raison; to ve-lja celo pri zdravih ljudeh. Pomanjkanje

Umetna svetloba v mestihzavira spremembe

cirkadianega ritma,vklju~no s spro{~anjem

melatonina.

L judje nismo edini, nakatere naj bi delovala

Luna. Nekateri menijo, daso pod njenim vplivom tu-di ‘ivali.

V Franciji je raz{irjenoprepri~anje, da so konji obpolni Luni bolj nagnjeni kpojavljanju ~revesnih kr~ev.

Podobno je tudi v Angli-ji, kjer Luna marsikje nare-kuje delovni utrip veterinar-jev. Ljudsko izro~ilo pravi,da rasto~a Luna spodbujazdravo rast ‘ivali in je naj-bolj{i ~as za telitev. Bila najbi tudi dober ~as za setev instri‘enje las.

Veliko kmetov se medrasto~o Luno ne loteva dolo-~enih opravil, npr. odstra-

spanja lahko spro‘i tudi epilepti~ne na-pade, kar je morda vzrok, da so Luni vpreteklosti pripisovali zle vplive. Rai-sonova teorija tudi lepo pojasni, zakajse vplivi Lune danes tako izmikajo.Domneva namre~, da umetna razsvet-ljava zadu{i vse u~inke, ki jih je imelaLuna na obna{anje ljudi.

Imamo ‘e dokaze, da umetna svet-loba v mestih zavira spremembe cirka-

lahko umetna razsvetljava tolik{en u~i-nek, gotovo lahko zatre vsak vpliv me-se~ine. Niti najmo~nej{a polna Luna sene more kosati s sedenjem ob 100-vatni‘arnici.

Sprejemljiva in prepri~ljiva ideja, sestrinjajo strokovnjaki za bioritme ljudi.“Delala sem v Botsvani, v predelu, kjerni bilo elektrike,” se spominja izveden-ka za prehrano Linda Morgan z uni-verze Surrey. “Razlika v ciklusih dejav-nosti je bila ob polni Luni zelo izrazita.Ljudje so pozno v no~ ostajali zunaj inso hodili na obiske. Celotno druàbnodogajanje, praznovanja in podobno sobili organizirani v ~asu {~ipa.”

Raisonovo teorijo je mogo~e celo pre-veriti. “Raziskovalci bi morali preu~itivplive Lune na ljudi v dru`bah, kjer {evpliva na cikluse spanja in budnosti,”pravi. Po njegovem mnenju bi bili ideal-na skupina za tak{no raziskavo ameri{kiIndijanci, ki ìvijo {e tradicionalno ìv-ljenje na jugozahodu ZDA.

ê se bo to zgodilo, bomo mordakon~no doìveli potrditev davnega pre-pri~anja o Lunini mo~i - in razre{ilivpra{anje, ki je staro prav toliko.

KAJ PA @IVALI?njevanja rogov ali skopitev‘ivine, ker se bojijo, da bi‘ivali mo~no krvavele. Na-sprotno pa ta opravila z ve-seljem opravijo v ~asu dru-gega krajca. Slednji je tudiobdobje, ki ga ima izro~iloza prikladnega za pletje, od-stranjevanje kurjih o~es inuro~evanje bradavic.

V resnici je nekaj doka-zov o tem, da Luna vplivana vedenje ‘ivali. Lani je bilv strokovni reviji British Me-dical Journal objavljen pri-spevek o ~asu, ob katerem seje v teku treh let zgodilo1621 ‘ivalskih ugrizov - to sobili predvsem ugrizi psov,

pa tudi ma~k in konj. Pre-senetljivo je, da se je {tevilopo{kodovanih strmo pove-~evalo nekaj dni pred polnoLuno in je doseglo vrhunecprav ob {~ipu.

A obstajajo tudi nasprot-ni dokazi - kot o~itno v vsehprimerih, povezanih z razi-skovanjem vplivov Lune.Hkrati z omenjenim pri-spevkom je ista revija obja-vila {e drug ~lanek, ki v kat-erem avtor ugotavlja, da sev ~asu polne Lune po zdrav-ni{ko pomo~ zaradi pasjihugrizov ne zate~e ni~ ve~bolnikov kot kadar koli si-cer v teku meseca.

dianega ritma, vklju~no s spro{~anjemmelatonina. Thomas Wehr in sodelavciz in{tituta NIMH v Bethesdi so ugo-tovili, da pri mo{kih, ki ‘ivijo v Was-hingtonu, prestolnici ZDA, ni nobenihpri~akovanih sezonskih biokemi~nihsprememb. Mo~no razsvetljeno mestnookolje prepre~i telesni odziv na sezon-ske spremembe dnevne svetlobe. ̂ e ima

ÊSA JE KRIVA LUNA?

12

Obi~ajna oblika poroke predvidevaobred v Odprtem templju ali na kakemdrugem duhovnem kraju v prisotnostiLjudi. Vse ve~ parov prihaja v Daman-hur, da se tam poro~i.

Sam obred je preprost, a ganljiv tersprejemljiv za ljudi vseh ver in pre-pri~anj. @enin in nevesta stojita drugnasproti drugega. Roke imata sklenjenev vi{ini prsi. Ob straneh stojita dve pri~i,ki s tem dejanjem sprejemata obvezo, dabosta aktivno podpirali novoporo~enipar. Ma{nik izgovori obredne besede:

zahteva tudi vrsto priprav. Pred sklenit-vijo zveze mora par pre‘iveti dalj{eabstinen~no obdobje, veliko meditiratiin si deliti karmo. Ta pot ponuja posa-mezniku izku{njo, ki ni le njegova, am-pak je izku{nja, ki jo deli z nekom dru-gim in jo skozi njega tudi podo‘ivlja.Ljudje se za to pot odlo~ajo, ker ‘elijoizpolniti svoje bistvo in ker ‘elijo vsredi{~e svojega ‘ivljenja postaviti zve-zo med mo{kim in ‘enskim elementom.

Nekdaj je bila za to pot odgovornaRamarra Bucaneve, sedaj pa to nalogoopravlja Alpaca Lavanda. Obe, Rama-rra in Alpaca, sta bili dolgo ~asa zdru-‘eni s svojima partnerjema v ezoteri~-nem zakonu. Ramarra je bila poro~enas Kormoranom 13 let, Alpaca s Casto-rom pa 12 let. Podobno izku{njo imajomnogi, ki so se odlo~ili za to pot. Neka-teri se za tovrstno poroko odlo~ijo, kona~rtujejo otroka, saj ezoteri~na porokazagotavlja ve~ mo‘nosti, da partnerjaustvarita pravo telo za plemenito du{o.

PONAVLJANJEZAOBLJUBE

Zakonski pari, ki so zelo dolgo sku-paj, obnavljajo svojo zaobljubo kadar kolise jim zdi potrebno. Vsi obredi se odvija-jo v templjih, na primer v templju molitvev sredi{~u Damanhurja ali pri Son~nihvratih v Templju ~loveka. Obred ezo-teri~ne poroke mora potekati v prosto-ru, ki je posebej posve~en, pari pa medobredom nosijo predpisana obla~ila.

Prakti~ni namen te poti je, da daman-hurjanske otroke oskrbi z duhovniminapotki. Za vzgojo otrok so odgovornivsi dr‘avljani Damanhurja, pot ezoteri~-nih parov pa ima vodilno vlogo navzgojnem podro~ju. Skupaj s ~lani skup-nosti, ki stopajo po poti besede, ~lani napoti ezoteri~nih parov pripravljajo po-sebne izobra‘evalne programe in soodgovorni za duhovne elemente v {ols-kih predmetih.

(Nadaljevanje z 8. strani.)

Stopita drug pred drugega.Sklenita roki, dlan naj se dotika dlani.

Ta kretnja pomeni “S teboj sem.”Z njo izkazujeta svojo svobodno voljo,da zdru‘ita svoji poti in se skupaj soo~itaz vsem, kar je za vaju pripravila [ola ‘ivljenja.Drug drugemu bosta pomagala in si nudila podporo .... let .

Pozitivne sile, katero koli je njihovo ime,naj bodo pri~e vajine odlo~itvein naj blagoslovijo to zvezo,ki se je rodila iz ljubezni.Naj ta zveza omogo~i duhovno rast, ne le vama, ampak vsemljudem v vajini okolici.

S poljubom zape~atita svojo odlo~itev.V imenu Damanhurja in Ljudisprejemamo in priznavamo to zvezo.Naj vama prinese rast, harmonijo in lepoto, kjer koli ‘e bosta.

To je obi~ajna oblika poroke, obstojipa {e globlja, ezoteri~na poroka, ki je posvoji naravi magi~na in v kateri se telesi‘enina in neveste zdru‘ita v eno. Iz ener-gije, ki nastane med obredom, se izposameznikov, ki se zdru‘ujeta, rodiskupna entiteta. Obi~ajna oblika porokene postavlja absolutne zahteve po spolnizvestobi. Par se v zvezi s tem svobodnoodlo~a. V ezoteri~ni obliki poroke pa jenujna popolna zvestoba, sicer bi na novo

nastala entiteta razpadla. Vse to nimaopravka z moralo, saj ezoteri~na poro-ka predpostavlja spo{tovanje - spo{to-vanje svetosti zakonske zveze.

Tudi ezoteri~na poroka ima vnaprejdolo~en rok trajanja, le da gre v temprimeru za globlji proces. V prvih dvehletih morata mo‘ in ‘ena redno potrje-vati in obnavljati svojo zaobljubo, saj jeezoteri~na poroka s ~ustvenega vidikazelo zahtevna izku{nja. Taka poroka

V ezoteri~ni skupnosti kujejo svoj denar. S krediti, kotse imenuje valuta v tej skupnosti brez primere, lahko

pla~ate hrano in pija~o in seveda spominke, medkaterimi so najbolj cenjeni s podro~ja selfike.

ZAKON ZA DOLO~EN ~AS

BI RADI SPOZNALIDAMANHURJANSKO LJUDSTVO?

Pridru‘ite se na{i mini ekspediciji, ki bo od{la v podzemne templje daman-hurjanske skupnosti pod vodstvom sodelavca Misterijev Ivana Mohori~amed 5. in 7. oktobrom. Informacije v agenciji Quo Vadis, tel.: 01/507-18-03.

Misteriji 13

Neopisljiva potovanja - “tripi” - po zau`itju mamilaLSD so zlasti v 60. letih prej{njega stoletja priteg-nila veliko pozornost in burila duhove. Kot ka`e,

pa je mogo~e tak{na potovanja poustvariti tudi na presenet-ljivo druga~en na~in.

Matematik in nevroznanstvenik Jack Cowan z univerze vChicagu je zgradil ra~unalni{ko ‘iv~no mre‘o, ki je takodovr{ena, da lahko “podo‘ivlja” tripe. Halucinacije njegove-ga ra~unalnika se skoraj stra{ljivo natan~no ujemajo z videnjiu‘ivalcev LSD, {amanov in jasnovidcev - videnji, ki so jih ljudjeod nekdaj sprejemali kot razkritja transcendentalne zavesti.

Cowanov cilj je ugotoviti, kako mo‘gani osmislijo vidni svet -ne v omami, temve~ v obi~ajnih okoli{~inah. Med iskanjem,na katerega se je napotil, se utegnejo pokazati {e drugi zani-mivi odgovori o motenem delovanju mo‘ganov, na primer primigrenskih glavobolih. Halucinacije bi lahko odprle tudi potdo bolj poglobljenega razumevanja duha, ~ustev in zavesti.

Zdi se, da so halucinacije neskon~no raznolike in individu-alne, tako kot sanje. Zato je na prvi pogled povsem nepre-pri~ljiva misel, da bi jih bilo mogo~e razvr{~ati, kaj {ele izra-~unati z ra~unalnikom. Vendar je nevroznanstvenik HeinrichKluever ‘e pred 80-timi lett odkril, da jih je vendarle mogo~erazvrstiti v nekaj lo~enih kategorij. Na za~etku potovanja zdrogo ve~ina ljudi navaja prikazovanje abstraktnih, geometr-ijskih vzorcev. Kluever jih je razporedil v {tiri vrste oz. “ob-likovne konstante”: predore, spirale, paj~evine in satovje.

DOGAJANJE V MO@GANSKI SKORJICowan je do raziskovanja halucinacij pri{el po nenavadni

poti. Leta 1977 se je ukvarjal s konvekcijo vro~e vode, v kate-ro je vpleteno pretanjeno prepletanje razli~nih sil. Zaradipodobnosti vzorcev, ki pri tem nastajajo, z vzorci Kluever-jeve razvrstitve se je Cowanu zazdelo, da morajo biti haluci-nacije nekaj podobnega. Ugibal je, da gre v tem primeru pravtako za preplet dveh razli~nih sil, le da tokrat v mo‘ganih.Ena posku{a vzburiti nevrone (‘iv~ne celice) - tako kot vodonjen vzgon, druga jih posku{a umiriti - tako kot vodo difuzijatoplote. Domneval je, da se to dogaja v primarni vidni skorji

"Trip" z LSD je v resici le popotovanje v na{e mo‘gane

U~inki halucinogenih drog

Halucinacije bi lahko odprle tudi potdo bolj poglobljenega

razumevanja duha, ~ustev in zavesti.

14

- mo‘ganskem predelu, ki ga ozna~ujejoV1. Gre za dva do tri milimetre debeloplast tkiva na zadnji strani mo‘ganov,v kateri poteka prva obdelava slik izmre‘nice.

Da bi preveril domnevo, je razvilmatemati~ni model V1 in mu dal odme-rek virtualnega LSD. Model vklju~ujedejstvo, da vsak nevron vzburja sosed-nje nevrone, zavira pa tiste, ki so neko-liko bolj oddaljeni. Kadar oko zagledavelik, brezobli~en predmet, na primerveliko barvno packo, bodo vsak nevronv sredini te slike vzburjali okoli{ki nev-roni, oddaljeni pa ga bodo zavirali. Takoiz drugih nevronov v celoti ne dobi netodotoka. Na tak na~in mo‘gani povejo:“Tu se ne dogaja ni~ zanimivega.”

LSD zmoti to ravnovesje, ker spreme-ni obdelavo in prepusti poudarek mo‘-ganski skorji. Veliko mo‘ganske skorjeje namenjene obdelavi predmetov, ki sov sredini vidnega polja, kjer je na{ vidizostren, razmeroma malo pa je obde-luje obrobni vid. Obi~ajni prizori, pre-slikani na mo‘gansko skorjo, so skrajnopopa~eni: predmeti v sredini se zdijovelikanski, saj zavzamejo ve~ino prede-la v skorji. ê to popa~enje zavrtimonazaj, enakomerno razporejene vzpo-rednice “potegne” v sredi{~e vidnegapolja in ustvari vtis spirale ali predora.Obi~ajni vzorci {ahovnice in {esterokot-nikov se prelevijo v spiralne kvadrate in{esterokotnike.

Dolga desetletja potem, ko je Klue-ver zasnoval svoje oblikovne konstante,sta bili dve od njih kon~no pojasnjeni.Toda kaj pa drugi dve, iluziji paj~evinein satovja? Cowan je ugotovil, da so zanjihovo razumevanje klju~ne mo‘gan-ske povezave dolgega dosega. A z nji-mi postaja njegov matemati~ni modelmo‘ganske skorje mnogo zahtevnej{i.Vro~a voda ni ve~ dobra vzporednica,kajti sile, ki delujejo v njej - npr. vzgonin viskoznost - so vse kratkega dosega.Potrebne so bile nove ena~be za zajetjevplivov, ki so dolgega dosega in ob~ut-ljivi na smer. Izkazalo se je, da je mate-mati~na podlaga tega podobna mate-

mati~ni odslikavi dogajanj vro~ega pli-na v magnetnem polju.

Zmagovalni vzorci - tisti, ki se poja-vijo - so tisti, katerih robovi se naravnoodslikajo v majhnih kvadratnih ali {es-terokotnih celicah. Tako je Cowanovateorija natan~no poustvarila {e manj-kajo~i Klueverjevi oblikovni konstanti.ê se kvadrati in {esterokotniki tankihrobov z mo‘ganske skorje filtrirajo nazajskozi mre‘ni~ni zemljevid, dajo vtis ~ip-kastih paj~evin in satovja.

KEMI^NA STIMULACIJADo tu vse v redu. Vendar se zastavi

vpra{anje: je Cowan naredil kaj ve~ kotle potrdil mo‘ganske povezave, ki jih jenevroznanost ‘e dognala? Za razumeva-nje delovanja mo‘ganov pa~ ne zado{~ale poznavanje povezav, ampak moramovedeti, kako se le-te v resnici obna{ajo.

In Cowanov model dejansko prina{anova spoznanja o tem. En nepri~akovanizsledek je, da lahko neznatne spremem-be v modelu mo‘ganskih povezav povz-ro~ijo velike spremembe glede tega,kak{ni halucinacijski vzorci se pravilo-ma pojavljajo. ê na primer povezavedolgega dosega v modelu vedno te~ejo

razbrati, kak{ne spremembe v mo‘ga-nih povzro~ijo migreno - in nemaranarediti korak proti njeni ozdravitvi.

Nekje v ozadju pa je seveda ves ~astudi veliko {ir{e vpra{anje, kaj je izvir~love{kega duha. V kolik{ni meri je duh -z vsem pestrim bogastvom notranjihdo‘ivetij, ki nam dajejo ob~utek jaza -preprosto plod fiziolo{kih dogajanj vmo‘ganih? Halucinacije bi bile lahkoodli~no izhodi{~e za za~etek iskanjaodgovora na to.

Apostoli psihedeli~nega gibanja somed utrinki ”tripov” omenjali med dru-gim “ognjemete” in “neopisljiva ob~ut-ja”. Cowan meni, da gre pri ognjemetihin neopisljivih ob~utjih za sestavni delistega dogajanja. Ko mamilo prodira vsegloblje in globlje v mo`gane - vidna po-lja, kognitivna polja, ~ustvena polja inkon~no v kateri koli è del, ki zagotav-lja zavest - postajajo subjektivni doìv-ljaji neizmerno zapletenej{i in bogatej{i.In vendar se dogajanja na razli~nihceli~nih ravneh v posameznih poljihnajbr` ne razlikujejo bistveno.

“Ali to pomeni, da lahko vse opazu-jemo in opi{emo?” se spra{uje Cowanin odgovarja: “Moje prepri~anje je, dalahko. Mislim, da ni v mo`ganih ni~esar,~emur znanost ne bi konec koncev mo-gla biti kos.” A odgovorov {e ne bo jutri.“V mo`ganih je na stotine vidnih “~i-pov” in na stotine slu{nih. Kar smo nare-dili doslej, nam le za kan~ek izbolj{ujerazumevanje o enem od vidnih ~ipov,”pravi. Morda potovanje globlje v du{ev-nost ne bo veliko te`je. Neokorteks,mo`ganska plast, ki zajema tudi predelV1, je evolucijsko najnovej{i del mo`ga-nov. Hkrati znanost domneva, da je totisti del, ki ~love{kemu rodu zagotavljatolik{no inteligenco. Ker je {e nov, so sinjegove celice strukturno zelo podobne,~eprav imajo zelo razli~ne funkcije. Into je razlog za optimizem. Ko bomo za-res razumeli dogajanja v enem predeluskorje, jih bomo lahko posplo{ili na nje-na druga obmo~ja.

Cowanova ra~unalni{ka videnja somorda {ele za~etek res fantasti~nega po-tovanja.

Nekje v ozadju pa jeseveda ves ~as tudi veliko

{ir{e vpra{anje, kaj jeizvir ~love{kega duha.

med robnimi nevroni, ki predstavljajoidenti~ne orientacije, se pojavijo haluci-nacije v obliki ribjega vzorca. Na{i mo‘-gani imajo o~itno druga~ne povezave.Kdo ve, kak{ni bi bili modni vzorciobla~il v 60. letih, ~e bi bile druga~ne ...

Po drugi strani pa se lahko ribji vzo-rec pojavi tudi v primeru, da se spreme-ni kemi~na stimulacija. Morda lahko tateorija pojasni, zakaj ljudje pred migren-skimi napadi do‘ivljajo motnje vida,kakr{ne so avre in cikcakasti vzorci, ne-povezani z LSD-jevskimi halucinaci-jami. ê je tako, bi bilo mogo~e iz tega

U~INKI HALUCINOGENIH DROG

Misteriji 15

Skrivnost ‘ivljenja je v krvi! Naj-va‘nej{a od vseh telesnih teko-~in, nosilka du{e, napajalka sve-

tilke ‘ivljenja, sinteza vsega lepega,plemenitega in vzvi{enega, polna skriv-nostnih valenc: kri ima vse te in {e dru-ge nerazlo‘ljive in skrivnostne pome-ne. Kri nas privla~i in odbija, ne more-mo pa brez nje, saj udarja takt na{ih‘ivljenjskih etap.

^lovek ugleda lu~ sveta omo~en skrvjo, ki jo je prelila mati med porodom;menstruacijska kri ozna~uje ritem plod-nosti pri ‘enski in zelo pogosto izgubakrvi pomeni konec ‘ivljenja. V skladu zanti~nimi tradicijami iz bo‘anske krvi,pome{ane s prstjo, vznikne ‘ivljenje ~lo-ve{kih bitij, prelivanje krvi na kolektiv-nih obredih pa podari plodnost in sre~o.

Na mistiki krvi temeljijo vse religije:od anti~nih ‘rtvovanj, s katerimi je~lovek miril jezo bogov zaradi pre-kr{kov ljudi, do zveli~avnega prelivanjaKristusove krvi, ki se je, kot pravi legen-da, natekla v kelih imenovan Graal, inpostala pija~a nesmrtnosti.

Kultura de‘el italijanskega juga, takoljudska kot gosposka, krvi pripisuje ve-lik in vzvi{eno simboli~en pomen, saj seta pojavlja v anti~nih zdravni{kih recep-tih, literarnih opisih, tradicijah in ver-jetjih, povezanih s ~ude‘nim uteko~i-njenjem krvi svetnikov.

Za~nimo z zdravni{kimi recepti Sa-lernske {ole, katere nauki so strnjeni vknjigi Flos medicinae Salerni (XI.-XII.stol.). V skladu s Hipokratovimi na~eliso v omenjeni {oli menili, da je kri enaod {tirih telesnih teko~in (ostale tri sorumeni ‘ol~, flegma in ~rni ‘ol~). V {oliso t.i. vro~ekrven temperament definira-li takole: “Vesel, ljubitelj Venere in Bak-husa, zgovoren in nasmejan, drzen in

Ta metafora s tako doma~im prizvo-kom je najverjetneje ozna~evala zdravo,rde~eli~no deklino. Lepota opevane ‘en-ske je torej izvirala iz krvi. In ‘e se znaj-demo na podro~ju ljudske kulture, kjertematika krvi skoraj nima konkurence.Poglejmo na primer srh vzbujajo~o kala-bre{ko pravljico z naslovom Mariuzza.Da bi kaznoval uporno h~erko, o~e velinjenima bratoma, naj jo odpeljeta v gozdin ubijeta, v dokaz za to pa naj mu pri-neseta odrezani h~erini roki in stekleni-co njene krvi. êprav se pravljica raz-meroma sre~no kon~a in brata sestropustita pri ‘ivljenju, ji vseeno odre‘etaroki in neseta o~etu skupaj s steklenicopasje krvi, ki jo o~e po‘re{no izpije.

Povezavo med krvjo in odnosomstar{i-otroci najdemo tudi v kampanjskipovesti, ki odpira temo krvoskrunstva.Naslov povesti je “Penta z odrezanimirokami”, iz{la pa je v zbirki “Cunto deli cunti” Giambattiste Basileja. Gre zatragi~no zgodbo dekleta po imenu Pen-ta, ki jo tako razàli ènitna ponudbalastnega brata, da si odreè obe roki inmu jih {e krvave~i po{lje v dar. Povestje nadvse podobna ̀ ivljenjski zgodbi Sv.Olive, ki jo ~astijo na jugu Italije.

KRI VVELIKONO^NIH

OBREDIHNa potovanju skozi mite in obrede

krvi se ne moremo izogniti podro~ju,kjer je ljudsko izro~ilo tesno prepleteno

Na mistiki krvi temeljijo vse religije

Misteriji, povezani s krvjo

@ivljenje in smrt, posvetnezgodbe in sveti obredi,vsakdanje zgodbe in

juna{ka dejanja: vse tonajdemo v kraljestvu

krvi. Nenavadnopotovanje v ljudsko

izro~ilo, zgodovino religij,kolektivno, imaginarno.

liberalen, nadarjen za u~enje in umet-nost.” S skoraj identi~nimi besedami jeNeapelj~an Giovan Battista della Porta,veliki ljubitelj vsega skrivnostnega, protikoncu 16. stoletja v delu De humanaphysiognomia opisal fiziolo{ko-psiho-lo{ki tip osebe, ki ji, kot tudi mi re~emo,kri naglo zavre. V istem obdobju je naprimer Torquato Tasso, ko je ‘elel pou-dariti meseno lepoto ‘enske, napisal, daje imela “obraz, poln miline in da jeprekipevala od soka”.

Relikviarij sv. Gennara v Neaplju (1862).Priljubljenemu svetniku pripisujejo ~ude‘uteko~injenja krvi, ki ga me{~ani Neapljanestrpno pri~akujejo.

16

z religijo. Tudi na italijanskem jugu vvelikono~ni simboliki prevladuje kri. Izkoledarskega datuma, na katerega “pade”velika no~, izhaja cel niz tradicionalnihreligioznih obredov, ki se vrstijo v preo-stanku son~evega leta.

Na veliko soboto imajo v kraju Noce-

ra Terinese v provinci Catanzaro edinst-ven obred, v katerem igra glavno vlogoprav kri. Protagonisti obreda so t.i. “va-ttenti”. To so osebe, zdruène v pare, kina prav poseben na~in sodelujejo naprocesiji, na za~etku katere verniki no-sijo kip Marije z mrtvim Jezusom, ki ga

prinesejo iz cerkve @alostne Materebo`je. “Vattente” je oble~en v ~rn pu-lover in kratke hla~e, na glavi ima ~rnkos blaga, na katerem sloni trnova kro-na.

Poleg njega hodi “acciomu” (Eccehomo): to je goloprsi mladeni~, ki imaokrog ledij ovit rde~ kos blaga, v rokipa drì konec barvastega traku, ki gaima “vattente” zavezanega okrog pasu.“Vattente” nosi t.i. “cardo” (cardo ali pona{e bodak je bode~a rastlina, podobnaosatu), v obliki kosa plutovine, v katere-ga je zapi~enih trinajst ostrih ko{~kovstekla, ter “vrtnico”, to je plutovinastkolut, ki ga postavi na rano, da se ponjegovih kanal~kih steka kri.

Najbolj pretresljiv del obreda nasto-pi, ko se “vattente” s “cardom” silovitotol~e po stegnih, ki si jih je predhodnodobro zdrgnil, da bi bila dobro prekrv-ljena. Na rane nato polijejo prekuhanovodo z ro`marinom, ki rane razkuì,obenem pa prepre~i, da bi se prehitrozacelile. S krvavo “vrtnico” nato “vat-tente” namaè s krvjo gole prsi “accio-muja”, nakar oba nadaljujeta pot v spo-korni{ki procesiji ter {e ve~krat ponovi-ta opisani postopek.

O izvoru tega pretresljivega obredalahko le ugibamo, vse domneve pa so sienotne v tem, da je obred s simboli~negavidika zelo pomemben. Nekateri antro-pologi obred z “vattenti” povezujejo spoganskim in orgijasti~nim obredomboga Atisa, ki se je v napadu norosti, kijo izzove prevarana Kibela, skopil terizkrvavel.

S tem svojim dejanjem naj bi sim-boliziral koledarski ciklus narave, kiumre in se ponovno rodi. Drugi pa vobredu prepoznajo srednjeve{ko in kr{-~ansko tradicijo bi~arjev. Fenomen jekompleksen, zato je bolje, da se turistiduhovno pripravijo, preden gredo v No-cero. Svetujemo jim, da tam ostanejokak{en dan in si ogledajo tudi drugevelikono~ne obrede (od verskega obre-da, imenovanega Cireneo na veliki to-

Trije prizori sugestivnega misti~nega obreda v kraju Nocera Terinese. Tako imenovani“vattenti” se bi~ajo do krvi, da bi izpolnili zaobljubo ali nadaljevali tradicijo spokoravanja.

MISTERIJI POVEZANI S KRVJO

Misteriji 17

rek, do obreda klicanja Marije, naj stopiv cerkev, ki se ga lahko udeleìjo na ve-liki petek). Pripravljeni pa morajo bitipredvsem na krvav obred, ki ga izvaja-jo “vattenti”. Le tako bodo lahko boljerazumeli skupnost, ki krvav obred spre-meni v dejanje “sprejemanja in nadzi-ranja Smrti, ki je del ̀ ivljenja in sluì ̀ iv-ljenju v procesu prenove in vstajenja”(Luigi Lombardi Satriani). Rde~a teles-na teko~ina se tako spremeni v in{tru-ment socializacije (obred pripravijo inizvedejo skupinsko), saj je terinska skup-nost danes bolj kot kdaj koli enotna karzadeva pripravljenost za vsakoletno iz-vajanje te neme in obenem nadvse zgo-vorne ceremonije, ki je nista mogli izko-reniniti ne nasprotovanje Cerkve nenasprotovanje dràve.

KRI V VNEBOVZETJUKri je prav tako glavna protagonist-

ka v sedemletnih obredih Marijinegavnebovzetja v kraju Guardia Sanfra-mondi (provinca Benevento), ki jih vsa-

kih sedem let prirejajo na avgustovskonedeljo, ki sledi Marijinemu vnebovzet-ju. Ob 9. uri osemsto t.i. “battenti”, ki bijim po na{e lahko rekli udrihalci, oble-~enih v bele halje in pokritih z belimikapucami, zbranih v kapeli Prelite krviùpnijske cerkve, isto~asno pade na ko-lena in se udriha po prsih s kosom plu-tovine, v katerem je zapi~enih 33 kovin-skih bodic (toliko, kot je bilo Kristuso-vih let). Med udrihanjem ritensko iz-stopijo iz cerkve in oblikujejo za~eteksprevoda, ki nato traja pribli`no {est ur.Glede izvora obreda so tudi v tem pri-meru mnenja deljena. Nekateri ga pove-zujejo s poganskimi bi~arskimi obredi,drugi pa s srednjeve{kimi bi~arji, ki soleta 1260 pod vodstvom Raniera Fasani-ja potovali po celi Italiji in se bi~ali dokrvi, da bi se pokorili za grehe. Tretjipostavljajo izvor obreda v leto 1239, kose je prebivalstvo uprlo Frideriku II.Hohen{taufovskemu.

Ljudska tradicija povezuje izvor ob-reda s ~ude‘nim dogodkom, ki ga je te‘-ko natan~no ~asovno opredeliti: kmet,ki je delal na polju v kraju Limata, jenenadoma opazil, da sta se njegova volapostavila na kolena. V istem trenutku jezasli{al cingljanje zvon~kov. Ko je natem mestu za~el kopati, je naletel na kipDevice Marije, ki pa je bil tako te‘ek, daga ni bilo mogo~e premakniti. Zato sose okoli{ki prebivalci, ki so opazili, daje imel Jezu{~ek v roki nekaj podobne-ga spu‘vi, za~eli bi~ati s podobnimpredmetom. Tako jim je namre~ svetovalstarec, ki je bil kot prvi dele‘en ~ude‘aMarije v nebo vzete. Pluto z zapi~enimikovinskimi bodicami v spomin na prvebi~arje udrihalci {e danes imenujejospu‘va.

Tudi sestava procesije, ki jo sestav-ljajo tri strnjene skupine vernikov, je na-tan~no dolo~ena. Najprej pridejo riten-sko “Misteri”: to so ̀ ive slike, sestavljeneiz skupin statistov, ki predstavljajo pri-zore iz Svetega pisma, ìvljenja svetni-kov in verske dogme. Sledijo t.i. “bat-tenti” ali udrihalci, ki sodelujejo le na

zaklju~nem sprevodu, ne pa tudi v spre-vodih, ki se dogajajo med tednom. Nakoncu pa pridejo “flagellanti” ali bi~arji,ki so prav tako odeti v belo tuniko indrìjo v rokah verige, s katerimi se bi~ajopo ramenih in hrbtu.

Obredu bi~anja je izvorno sledilapripro{nja Mariji, v nebo vzeti, naj pri-nese de‘. V tej pro{nji lahko zasledimoekonomski motiv, saj je bila zadostnakoli~ina padavin ‘ivljenjskega pomenaza ekonomijo in pre‘ivetje prebivalcevitalijanskega juga. V odnosu med krvjoin de‘jem pa lahko razberemo tudi eksi-stencialno vpra{anje: pomanjkanje de‘jaso si arhai~ne dru‘be rade razlagale kotposledico pregre{itve zoper katero odbo‘jih zapovedi, kar je zahtevalo kolek-tivno samokaznovanje ali ‘rtvovanjebogu, zoper katerega se je kdo pregre-{il. Bogu pa lahko ‘rtvujemo le svojo naj-ve~jo dobrino - lastno kri.

NEAPELJ - GLAVNOMESTO ÛDE@EV,

POVEZANIH S KRVJOGlavno mesto svete svetni{ke krvi je

mesto Neapelj. V tamkaj{njih cerkvah jeshranjenih ve~ kot 150 relikvij svetnikovin bla‘enih, h katerim moramo pri{teti

Guardia Saframonti: po kon~anem obredubi~anja krene sprevod, na ~elu katerega nosijokip Marije, v nebo vzete.

Stekleni~ka s krvjo sv. Pantaleona (katedralav Ravellu).


18

{e 68 relikvij, ki jih hranijo v privatnihhi{ah. Poleg tega so v Neaplju fenomenispreminjanja obarvanosti, uteko~inje-nja in kipenja krvi vsaj devetih svetni-kov. Zaradi pomanjkanja prostora bo-mo omenili le eno cerkev, povezano zna{o temo, in tri fenomene uteko~inje-nja krvi.

Cerkev “Redenzione dei Cattivi”(odre{enja ujetnikov) v ulici San Sebas-tiano je danes bolj znana pod imenom“Santa Maria della Mercede” (Sv. Mari-ja bo`jega pla~ila). Cerkev je leta 1548ustanovilo zdruènje, ki se je ukvarjaloz odkupovanjem ujetnikov (captivi), kiso padli v roke muslimanom. V tej cerk-vi se je Sv. Alfonz, ki je bil gore~ zago-vornik krvne zaobljube Brezmade`niDevici in je bil pripravljen braniti dog-mo Brezmade`ne Device tudi za cenoprelivanja lastne krvi, za vedno odloìlsvoj me~ ob vzno`je podobe DeviceMarije, ki {e danes krasi oltar, in stopilv duhovni{ki stan.

Oba primera uteko~injenja svetni{kekrvi se dogajata v Cerkvi Sv. GregorjaArmenskega, kjer hranijo sveti Kristu-sov ‘ebelj, glavo Sv. Gregorja in verige,s katerimi so ga mu~ili.

Vse te relikvije so neposredno pove-zane s svetostjo krvi. 26. avgusta se v tejcerkvi uteko~ini kri sv. Patricije, zavet-nice Neaplja. Ta devica iz 7. stoletja seje dvakrat izkrcala v Neaplju: prvi~, koje pristala v bli‘ini Castel dell’Ovo, indrugi~, ko je od nevihte razburkanomorje naplavilo njeno truplo. To dvojnopotovanje, ki ima po Palmierijevemmnenju iniciacijski pomen, le {e poudar-ja zagonetni zna~aj te svetnice, katere krise skozi vse leto ob torkih uteko~ini vprisotnosti vernikov, ki gore~e molijo.

29. avgusta pa pride na vrsto kri sv.Janeza Krstnika, ki se uteko~ini ob bra-nju evangelija sv. Janeza. Na ta na~in seustvari dialektika med “sv. Janezem, kijo~e”, ker so mu odrezali glavo, in “sv.Janezem, ki se smeje”, ko kot pisec evan-gelija hvali Boga: v krvi je torej zapisa-

na usoda ~love{tva, ki se na Zemlji kaèkot izmenjavanje veselja in trpljenja.

Skoraj preve~ popularno pa je ~a{-~enje krvi sv. Gennara, ki je ‘ivel v 14.stol po Kristusu, obglavljen pa je bil vsolfatari pri Pozzuoliju. Lobanjo in kritega svetnika - {kofa, je najverjetnejeshranila kr{~anska vernica, ki je prisost-vovala {kofovemu obglavljenju. @enskaje neapeljskim vernikom stekleni~ke skrvjo izro~ila leta 1389, tega leta pa se jetudi prvi~ zgodil ~ude‘ uteko~injenja.Sv. Gennaro ‘e {est stoletij redno dela~ude‘e ter tako {e pod‘iga ‘e tako mo~-no ukoreninjeno vero, ki se pri tako ime-novanih “svetnikovih sorodnicah” pre-pogosto sprevr‘e v fanatizem.

Med obredom ~ude‘nega uteko~i-njenja je vedenje vernikov posebna me-{anica religije in folklore, saj ti s pretira-no ~ustvenimi izrazi spodbujajo svetni-ka, naj strjeno kri vendarle spremeni vteko~ino. ê pa se kri ne uteko~ini, jesvetnik dele‘en hudih o~itkov, verniki

ga brez sramu zmerjajo “rumeni obraz”.Vse to so elementi, ki pri~ajo o tesni pov-ezanosti med verniki in svetnikom.

UTEKOÎNJENJE KRVISV. PANTALEONA

Tudi salernska provinca se lahkopohvali s tradicijo podobnega ~ude‘a,pa ~eprav je manj razvpita od ~ude‘a sv.Gennara. Gre za uteko~injenje krvi sv.Pantaleona, ki se dogodi 27. julija vstolnici mesta Ravello. Zgodba tegasvetnika si zaslu‘i pozornost.

Pantaleon je bil iz plemi{ke dru‘inein po poklicu zdravnik. 27. julija 305 jeumrl mu~eni{ke smrti, ki so jo sprem-ljali neverjetni ~ude‘i. Mrtvo deblo, zakaterega je bil privezan, je ozelenelo inza~elo roditi sadove, iz vratu obglav-ljenega svetnika pa sta za~ela te~i kri inmleko. Njegove relikvije najdemo povsej Evropi. V Cerkvi Utele{enja v Mad-ridu se na predve~er svetnikove oblet-nice tako kot v Ravellu zgodi ~ude‘uteko~injenja.

Legenda pripoveduje, da so stekle-ni~ko s svetnikovo krvjo iz Orientaprinesli pomor{~aki iz Amalfija. Zaradiponavljajo~ih se neviht so se bili prisi-ljeni ustaviti v zalivu Castiglione v me-stu Ravello, kar so si razlagali kot svet-nikovo ‘eljo, da ostanejo njegove re-likvije v tem kraju. Zgodovinski viripri~ajo, da je bila relikvija prisotna vmestu od leta 1112, leta 1577 pa je {kofFusco prvi~ uradno zabele‘il ~ude‘uteko~injenja svetnikove krvi.

ûde‘ iz Ravella je {e toliko boljnenavaden zaradi na~ina, kako se kriuteko~ini, ki se razlikuje od ostalih pri-merov. Stekleni~ke s krvjo, ki jo varuje-ta dve ‘elezni re{etki, se ni mogo~e do-takniti ali jo stresti, ker je bila leta 1759po{kodovana- v steklu je nastala tenkarazpoka, ki pa ni povzro~ila izlitja teko-~ine. Kri se s ~asom ni pokvarila, kljubtemu da je pri{la v stik z zrakom: {e ennenavaden podatek v okviru ‘e takonerazlo‘ljivega dogajanja?

Starej{a podoba sv. Gennara, ki so mu Ne-apelj~ani nadvse vdani. V mestni katedraliso shranjene stekleni~ke z mu~enikovo krvjo,ki se dvakrat letno ~ude‘no uteko~ini, kar jeseveda predmet raznih znanstveno religioz-nih razprav.


Misteriji 19

In{titut Earthwatch je nasvetu najstarej{a, naj-ve~ja in najbolj cenjena

organizacija, ki neposrednovklju~uje {iroko javnost vznanstvene terenske razi-skave.

Letos bo Earthwatch pod-prl ve~ kot 130 odprav v 48dr‘avah na 6 celinah ter bo nadelo z 200 znanstveniki poslalpribli‘no 4000 ljudi. Te sku-pine prostovoljcev bodo podvodstvom znanstvenikov zbi-rale podatke in delovale kotpolnopravni ~lani odpraveter krili stro{ke udele‘be. PriEarthwatchu so to obliko so-delovanja vpeljali leta 1972 inodtlej je v njej sodelovalo ve~kot 55.000 ljudi. Pridru‘iti seje mogo~e vsem objavljenimprojektom. Za sodelovanje nipotrebna posebna izobrazbaniti ve{~ine: strokovnjaki naterenu udele‘ence nau~ijovsega potrebnega.

Programi Earthwatcha za-jemajo tri glavne smeri: razi-skovanje, ohranjanje in izo-bra‘evanje.

RAZISKOVANJEZa znanost so klju~nega

pomena temeljne raziskave,zbiranje iz~rpnih podatkov opreu~evani temi, ne glede nato, kako bodo te informacijepozneje uporabljene. Earth-watch podpira temeljne razi-skave na {tevilnih podro~jih,od arheologije do zoologije,{tudije davnih civilizacij indesetine drugih tem. V zad-

njih 25 letih je na temelju tak{-nih Earthwatchevih raziskavnastalo ve~ kot 2.000 znan-stvenih ~lankov in knjig, pri-vedle pa so tudi do odkritjave~ sto vrst, ki jih znanost prejni poznala. ^istega razisko-valnega dela pri Earthwatchune podpirajo zgolj zaradi nje-gove lastne vrednosti, temve~tudi zato, ker je nujna podla-ga za aplikativne raziskave,na katerih gradi programeohranjanja.

OHRANJANJEEarthwatchevi ohranjeval-

ni programi se usmerjajo kogro‘enim vrstam, ekosiste-mom v nevarnosti, izginja-jo~im kulturam, javnozdrav-stvenim vpra{anjem, spre-

membam podnebja in {tevil-nim drugim nujnim global-nim vpra{anjem. Re{evanjeteh te‘avnih problemov za-hteva uravnote‘ene, natan~-ne in {iroko zastavljene po-datke - prav to pa zagotav-ljajo njihovi projekti. In{titutEarthwatch ne podpira zgoljozko usmerjenih {tudij enegakraja ali ene vrste, temve~tudi obse‘ne, multidiscipli-narne raziskave. Leta 2000 sooblikovali prvega od trajnihraziskovalnih centrov, ki bo-do ume{~eni v posebej izpo-stavljene predele in bodo slu-‘ili kot opori{~a za znanstve-nike pri izvajanju ve~ medse-bojno povezanih {tudij. Ome-njeni prvi center je sredi{~ePantanal v Braziliji.

Sodelovanje pri znanstvenih terenskih raziskavah In{tituta Earthwatch

Pla~a{ in raziskuje{Za sodelovanje v raziskovalnihprojektih ni potrebna posebna

izobrazba niti ve{~ine:strokovnjaki na terenu udele‘ence

nau~ijo vsega potrebnega.

Earthwatchevi ohranjeval-ni projekti so doslej privedlido ustanovitve osmih narod-nih parkov, dobili so ve~ na-ravovarstvenih nagrad in pri-pomogli k re{itvi ve~ desetogro‘enih vrst.

IZOBRA@EVANJEEarthwatchevi izobra‘e-

valni programi imajo {tevil-ne oblike. Najo~itnej{e izo-bra‘evanje, ki ga je dele‘envsak udele‘enec, je u~enje naterenu. Tam ne spozna le mno-‘ice dejstev, temve~, kar jemorda {e pomembneje, spo-zna okvir, v katerega ta dejst-va umesti, tako da si ustvariperspektivo. Prav to pa jeklju~no za oblikovanje sona-ravnega ravnanja v prihod-nosti. Ker tak{nemu izobra-‘evanju pri Earthwatchu pri-pisujejo poseben pomen, da-jejo {tipendije u~iteljem, {tu-dentom in lokalnim naravo-varstvenikom. Zasnovali sotudi programe, v okviru kate-rih podjetja po{iljajo na teren-sko delo svoje vodilne kadre,ter programe, ki omogo~ajosodelovanje mladih ljudi sprimanjkljaji. ^e sklenemo,lahko ugotovimo, da so izo-bra‘evalni programi Earth-watcha pomagali ustvariti nadesetine novih znanstveni-kov, navdihnili so mno‘ice{tudentov, porodili medna-rodne povezave in oblikova-li nov odnos do prou~evanjain varovanja naravne in kul-turne dedi{~ine.

20

REZULTATI- PROGRAM OGRO@ENIHEKOSISTEMOV: Drugo naj-ve~je kenijsko jezero, jezeroNaivasha, mo~no izrabljajoljudje in ‘ivali. Da bi za{~itilta edinstveni ekosistem inprepoznali, katera dogajanjav njem so posledica naravnihnihanj, katera pa ~lovekovihposegov, dr. David Harper ‘eod leta 1987 skupaj s prosto-voljci Earthwatcha spremljato jezero in njegovo okolje.Rezultati: jezero Naivasha jepridobilo status mednarodnopomembnega naravnega re-zervata, lokalni kmetovalci sopristali na dolo~ene varoval-ne ukrepe, kenijska uprava za‘ivalstvo pa je na zbranihpodatkih zasnovala za{~itneukrepe.- PROGRAM OCEANOV: Pro-jekt “[panski delfini” nadzirakriti~no okolje delfinov v ju`-ni [paniji. Na temelju zbranihpodatkov je {panska vladapred kratkim za{~itila pre-

dele, ki so za te ̀ ivali ̀ ivljenj-sko nujni, ter na seznam za{~i-tenih ogro`enih ̀ ivali dodalanekaj novih vrst. Zdaj znan-stveniki, ki sodelujejo v pro-jektu, predlagajo, da bi celot-no Alboransko morje razgla-sili za za{~iteni morski park.- PROGRAM BIOLO[KE PE-STROSTI: David Evers in Earth-watcheve skupine delujejo naobmo~ju Velikih jezer v Mai-nu (ZDA), kjer so merili koli-~ino strupenega metilnega‘ivega srebra (MeHg) pri ve~kot 1500 severnih ponirkih.Ugotovili so, da je v telesumainskih ponirkov te spojine5-krat ve~ kot pri ponirkih naseverozahodu Tihega oceana.To odkritje je prvi~ trdnedokazalo, da vetrovi v ZDAkopi~ijo industrijsko nastaliMeHg od zahoda proti vzho-du. Eversovi podatki so gu-vernerje najbolj izpostavlje-nih zveznih dr‘av ZDA in pakanadskega predsednika vla-de prepri~ali, da so sprejeli

u~enju in ohranjanju lastnekulture.- ZDRAVSTVENI PROGRAM:V ju‘nem Nyanzu (Kenija),kjer pride le en univerzitetnoizobra‘en zdravnik na ve~tiso~ prebivalcev, tradicional-no znanje o zdravilnih zeli{-~ih hitro izginja. Da bi prepre-~ili njegovo pozabo, so se sku-pine Earthwatcha pod vod-stvom dr. Hellen Oketch-Ra-bah pogovarjale s 47 od 90lokalnih zeli{~arjev, zbralepribli‘no 275 rastlin, ki naj biimele zdravilne lastnosti, inpripravile teren za vrt zdra-vilnih zeli{~. Projekt utegnezagotoviti nekatera cenenazdravila - in pomeniti tudi virdohodka za skupnost.- PROGRAM IZVIRI NA[EPRIHODNOSTI: Spektaku-larni kanjoni v Utahu (ZDA)so mesto skalnih slikarij, ki sopri~a ve~ kot dveh tiso~letijzgodovine ameri{kih Indijan-cev. Vendar temu izro~ilugrozijo nara{~ajo~i vandali-zem, razvoj in rekreacijskedejavnosti. V zadnjih {estihletih so prostovoljci Earth-watcha pomagali antropolo-ginji Sally Cole dokumentira-ti ve~ kot 300 mest skalnihumetnin. Zbrane informacijebodo zdaj uporabljene za pro-jekt, kakr{nega {e ni bilo in kibo zagotovil ohranitev te drago-cene kulturne dedi{~ine.

odloke, ki bodo emisijo ‘ive-ga srebra do leta 2003 pre-polovili.- PROGRAM GLOBALNIHSPREMEMB: Leta 1988 so sku-pine Earthwatcha pod vod-stvom dr. Kena Nealsona indr. Arta Brooksa sodelovalev prvi skupni sovjetsko-ame-ri{ki terenski odpravi v Ru-siji. Raziskovale so Bajkalskojezero, najve~je jezero na sve-tu, in zbirali limnolo{ke po-datke na vseh njegovih delih.Ugotavljali so vire onesna‘e-vanja, dobili dostop do prejtajnih znanstvenih zapisov inizmerili najglobljo to~ko kate-rega koli sladkovodnega jeze-ra - ve~ kot 2 kilometra. Pro-jekt je porodil tudi nadaljnjesodelovanje, ki ga je podprlSorosev sklad.- PROGRAM KULTURNE PE-STROSTI: Prostovoljci, ki soleta 1980 sodelovali z antro-pologoma Edom in ChristineFranquemont, so pomagaliustaviti kulturno propadanjeandske vasi Chinchero (Pe-ru), ko so eno od lokalnihzgradb spremenili v muzej incenter doma~e obrti, posneliva{ko kulturno izro~ilo naavdiotrak in fotografije tersodelovali z va{~ani za ohra-nitev izro~ila prihodnjim ro-dovom. Vse to je mlade pre-bivalce Chinchera spodbudi-lo k samostojnemu delu pri

V vsaki {tevilki Misterijev bomo predstavili enegaizmed programov, pri katerem lahko sodelujete. Za~e-njamo na 24. strani revije, kjer predstavljamo afri{ki pro-gram Zebre. Pri raziskavah lahko sodeluje vsakdo.Evropski naslov organizacije:Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK.Telefon: ++44(0)1865-311-600.e-mail: [email protected].

PLA~A{ IN RAZISKUJE{

Misteriji 21

Na jugu Istre, v Valturi, vasi,deset kilometrov oddaljeni odPule, na posestvu bhakte Dina

Vukovi}a, kjer domuje skupnost HareKri{ne, se je v no~i leto{nje druge avgu-stovske nedelje, ko je nebo krasilo natiso~e drobnih perziad, malih kometov,ki so na Zemljo leteli navidezno iz oz-vezdja Perzeja in jim pravijo tudi solzesvetega Lovrenca, po pravilih skupno-sti Hare Kri{ne o‘enil na{ sodelavecbhakta Andrej Kikelj.

Obredne sve~anosti so trajale skoraj

dve uri. Bhakta Andrej in bhaktina Da-nica sta se pod milim nebom v prisot-nosti nekaj deset pripadnikov verskeskupnosti Hare Kri{na zaobljubila, da sibosta materialno, predvsem pa duhovnostala ob strani do konca svojih dni. Obasta dolga leta pre‘ivela v Kri{ninih temp-ljih in spoznala, da lahko svoj smisel ‘iv-ljenja in svojo duhovno rast najdeta vskupnem ‘ivljenju.

To ni bil navadni poro~ni dan, saj sov skupnosti to no~ slavili pojavljanjebo‘anstva Hare Kri{ne. Torej nekak{no

rojstvo, ~eprav se Kri{na ne rodi in neumre, marve~ se le pojavi. Kri{na eno-stavno je in je stalno prisoten, le da gani mo~ videti. Tako kot je Sonce, ki jevedno, ne izgine, ko zaide, le mi ga nevidimo. Kri{na se pojavi na Zemlji ssvojimi spremljevalci v dolo~enem tre-nutku. Vsako leto v avgustu na dan, kije dolo~en po Luninem koledarju. S svo-jimi spremljevalci ‘ivi svoje zabave inodide. Kri{na je v bistvu nekaj vedrega,zabave so obi~ajni del njegovega pojav-ljanja, vendar tu ne gre za zabave v

Dan pojavljanja Hare Kri{ne slavijo tako, da njegov kip okopajo v mleku, medu ...

Poroka v imenu gospoda Kri{ne

Bhakta Andrejin bhaktina Danica

sta se pod milim nebom vprisotnosti nekaj deset

pripadnikov verskeskupnosti Hare Kri{nazaobljubila, da si bosta

materialno, predvsem paduhovno stala ob strani

do konca svojih dni.

22

Bhaktinja je na oltar na plo{~adi, ki so jo urejaliza poro~no slavnost, postavljala bo‘anstva.

Sve~enik je urejal plo{~ad in {e predporoko spisal Kri{nine poro~ne listine.

vsakdanjem smislu, marve~ za veliko veselja in ljubezni, ki je v Kri{niin vseh njegovih slednikih in spo{tovalcih njegovega nauka.

PORO^NI DAN DOLOÎ ASTROLOG“Poroka na dan Kri{ninega pojavljanja ima {e poseben ~ar,

a na izbiro dneva poroke ni vplival le praznik Hare Kri{ne,marve~ sem se zanj odlo~il po nasvetu astrologa, ki je glede naLuno izra~unal, da je prav ta no~, oziroma deveta ura zve~erna ta dan, najprimernej{i ~as, da z Danico potrdiva najino zve-zo. Tak trenutek, ugoden za poroko, ni tako pogost, v~asih gani po tri, {tiri mesece. Sicer pa so poroke, ki imajo skoraj pomeniniciacije, obi~ajno na kak pomemben dan,” je povedal bhaktaAndrej, ki è nekaj let ne ìvi ve~ v templju. Ni ve~ sve~enik.Dva meseca pred poroko je za na{o zalo`bo dokon~al prevod

Danica in Andrej sta imela roke ovite scvetjem, sve~enik jih je polival z vodo.

tor Michale A. Cremo je knjigo napisal kot ~lan In{tituta Bhak-tivedanta, oddelka za znanstvene {tudije pri Mednarodnemzdruènju za zavest Kri{ne. Skoraj 30 let je podrobno preu~evalstarodavne indijske sanskrtske spise, med drugim tudi takoimenovani Puranas ali po na{e “zgodovine”. Te vsebujejo poro-~ila o ~love{kih civilizacijah, ki so ìvele na na{em planetu vstotinah milijonih let. (Ve~ o tem lahko preberete v ~lankuPrikrit izvor ~loveka na 33. strani revije.)

Dan Kri{ninih sve~enikov in prijateljev se je za~el tako kot vsakdan, z jutranjo molitvijo. Ob na{em prihodu, ob sedmih zve~er,se je ve~ina zbrala v templju k ve~erni molitvi, nekaj bhakt in bhak-tin pa je pripravljala vse potrebno za poro~ni obred in seveda tudiza kopanje Kri{ne. Na odprtem so pripravili oltar, blizu njega daril-no posodo s hrano, v katero so pono~i med obredom nalivali in

Najve~ dela je bilo v kuhinji, saj je poroki in ~a{~enju Kri{ne,tega, v obliki kovinskega kipca med dvournim obredom polnimpetja in glasbe, umivajo v mleku, jogurtu, medu, sladki vodi insoku, sledila pogostitev. Pripravljali so hrano, ki jo ima radKri{na, kuhali so zanj. S to njemu namenjeno hrano smo senazadnje gostili vsi, ki smo bili tam {e pozno po polno~i.

SVEÊNIK ZNA VSE ...Poroka in no~no ~a{~enje Hare Kri{ne je bilo v vai{navski

verski skupnosti, ki je le ena od {tevilnih na Hrva{kem registri-ranih skupnosti, v katerih se zbirajo Kri{nini sledniki. V njej sezbira kak{nih trideset ljudi, ki so posve~eni, sicer pa sem pri-haja veliko ljudi, ki sledijo nekaterim vidikom vai{navskega‘ivljenja, to je ‘ivljenja po vzoru Hare Kri{ne. Ni ~lanic in

obse`ne knjige “Pri-krita zgodovina ~lo-ve{tva”, katere av-

kurili olje ter v njegovemsoju zdru‘ili v eno An-dreja in Danico.

~lanov, prihajajo ljudje, kiso na tem podro~ju rela-tivno novo vero {ele spo-

POROKA V IMENU GOSPODA KRI{NE

Misteriji 23

znali. Dovolj je, da jo ‘elijo bolje spoznati in da se ji ne pos-mehujejo ....

Vodja Kri{nine skupnosti v Valturi Dino Vukovi} je pri{eliz zagreb{kega templja v Pulo ‘e leta 1992. Pred nekaj leti paje iz templja izstopil, se o‘enil, si kupil posestvo, ki je glavnidel valturske skupnosti Hare Kri{ne:

“Tu vodim skupnost,” je dejal po tem, ko je è odloìl ku-halnico.

- Ali ste kuhar? smo ga vpra{ali in simpati~ni vodja, pa tudikuhar, je pojasnil:

“Osem let sem bil v hramu in se nau~il vseh bramanskihdejavnosti, ki jih mora obvladati sve~enik, da bi lahko vodilcenter; nau~il sem se kuhati, peti, igrati, filozofije itd.”

Valturska skupnost Hare Kri{ne ima dva dela. Na enemso v ogradi konji, pod oljkami se pasejo krave in voli, v ogra-di so psi, ob glavni hi{i strani{~a za goste in voda za obisko-valce, za ogradami pa hram, v katerem zjutraj in zve~er molijoob petju in glasbi, ki jo ustvarjajo zvoki harmonija, mridangein ~inelic. Ob zidu je oltar, ob steni pred njim v bogatem eno-sedu sedi kip Hare Kri{ne. Po tleh so blazine, na katere seda-jo ~astilci Hare Kri{ne med obredi.

V drugem delu skupnosti pa rastejo hi{e, v katerih ‘ivijosledilci Hare Kri{ne, ki hodijo v tempelj na obrede, sicer pase v samoti ukvarjajo z duhovnostjo. Hi{, v katerih stanujejobhakte, je ‘e enajst in prostora je {e za veliko novih ...

Sledilci Hare Kri{ne so vegetarijanci, njihova kuhinja pazelo okusna. Vodjo valturskega centra, ki je pripravljal hra-no za vse prisotne, smo vpra{ali, ali pripravlja na ta dan

Bhakta Dino Vukovi}, vodja cen-tra v Valturi pri Puli.

Umivanje bo‘anstva v mleku, jogurtu, sadnem soku, sladki vodi ... jeosrednji ceremonial v no~i, ko se pojavlja Hare Kri{ne.

Hrana, skuhana za Haro Kri{no,je zelo teknila.

kak{no posebno slavnostno hrano:

HRANA JE ZA KRI[NO“Vedno kuham po okusu Hare Kri{ne, zanj. Pi{e, kaj ima

rad. Na Kri{nin dan kuham posebno hrano, v kateri ni ìt instro~nic. Pripravljam slane in sladke jedi, danes kuham celovrsto sabdìjev, zelenjavnih jedi, pa pire krompir in vrsto sad-nih in zelenjavnih solat in sladic, tri vrste sladic ...”

- Na solatah ni kisa?“Ne, pa~ pa olj~no olje in jogurt. Kri{na ne mara kisa, v

vedski kuhinji sicer ni prepovedan, a ga ne uporabljamo. Tudi~esna in ~ebule ne, ~e ne gre za zdravilo ...”

- In kdo to pla~a?“To ni drago. Vse, kar sem danes skuhal za ve~ kot tride-

set ljudi, je stalo osemsto kun. Navada je, da vsakdo pustinekaj denarja v dar in ta denar porabim za hrano za nasled-njo gostijo...”

- Kdaj bo naslednja?“Prihodnjo nedeljo. Vsako nedeljo je gostija, ki je nekako

pol odprtega tipa. Pride lahko vsak gost. Predavamo iz Bhaga-vat-gite, pojemo in igramo, na koncu pa je mala pogostitev.”

Center je namenjen kongregaciji. Novi sve~eniki se izo-bra‘ujejo na Hrva{kem le v Zagrebu. Verskih centrov HareKri{ne pa je na Hrva{kem {e veliko; v Puli, Splitu, Vodicah,Zadru, na Reki, v Karlovcu, Zagrebu, Osijeku, âkovcu...Vnjih prihajajo sledniki Hare Kri{ne in ostanejo po nekj dni,tednov in v polno ‘ivijo po vedskih na~elih.

POROKA V IMENU GOSPODA KRI{NEPOROKA V IMENU GOSPODA KRI{NE

24

V spektakularni gri~evnatipokrajini pomeni park Lewa267 kvadratnih kilometrovvelik mozaik ozemlja, ki je vzasebni lasti, vendar vodenoskupinsko. Sestavljajo ga pr-vobitni gozd, savana, pa{nikiin mo~virja. Lewa je prvi za-sebni za{~iteni park za divjadv Keniji in je vzor drugimpodobnim prizadevanjem vde‘eli, kjer tri ~etrtine divjih‘ivali ‘ivi na neza{~itenemozemlju. Ocenjujejo, da je Ke-nija od leta 1980 izgubila kar

Thouless, ki se ohranjanju‘ivalstva v afri{ki divjini po-sve~a ‘e 20 let, ima bogateizku{nje na podro~ju skrbi zadivjad in razvoj okolja.

Program obsega potova-nje v terenskem vozilu vzdol‘dveh 25-kilometrskih zank na

dan. Majhne posadke bodougotavljale mesto, gibanje indru‘enje obeh vrst zeber, dru-gih rastlinojedcev (vklju~no ssloni) in plenilcev, bele‘ile bo-do vedenje in identiteto opa-zovanih ‘ivali ter dokumen-tirale kakovost njihovega ‘iv-ljenjskega okolja. Sodelujo~ise bodo nau~ili lo~evati zebrepo njihovih progah, leoparde,geparde in hijene po njihovihlisah ter slone po obliki u{es.Vse te informacije bodo poma-gale razkriti, kako plenilci intekmeci vplivajo na izrabopasi{~ Grevyjevih zeber.

Terensko sodelovanje pri raziskavah In{tituta Earthwatch (1)

Kenijske zebre

Lewa nara{~a tudi populaci-ja ‘e sicer razprostranjenihnavadnih zeber. Obe vrsti sezato neizogibno pojavljata vme{anih ~redah, ~eprav ima-ta razli~en socialni sistem:Grevyjevi ‘rebci si prila{~ajoozemlje prehranjevanja, med-tem ko samci navadnih zeberbranijo svoj harem. Neopaz-ni, pa tudi o~itnej{i pritiskipogosto dajejo prednost na-vadnim zebram. Kako naj to-rej vodstvo parka zagotoviponovni vzpon Grevyjeve vr-ste? Dr. Cassandra Nunez (In-{titut Earthwatch), dr. ChrisThouless (park Lewa) in dr.Daniel Rubenstein (univerzaPrinceton) so zastavili {irokpionirski projekt, katereganamen je povezati varstvonarave, ‘ivinorejo in ekoturi-zem. Nunezova je na univerziSeverne Karoline nedavnoopravila doktorat o vedenjskiekologiji divjih konjev. Ruben-stein, veteran raziskovanjazeber, je na terenu ob~asno. In

Ogro‘ene Grevyjeve zebre so v te‘avah povsod, ra-zen v za{~itenem parku Lewa. Tam se je njihovo{tevilo pove~alo ‘e na ve~ kot 400. Znanstvene te-

renske raziskave In{tituta Earthwatch, ki se jih lahkoudele‘ite, uvr{~ajo njihovo raziskovanje v program biolo{-ke pestrosti.

TERENSKIPOGOJI

Sodelujo~i bodo delilisobe v preprostih ko~ahsredi gozdnate pokrajineter u‘ivali preproste za-hodnja{ke obroke na ve-randi nad ravnico rekeMarania in njenih rastli-nojedcev. V parku Lewapa ‘ivi tudi veliko afri{-kih mesojedcev, kopitar-jev, slonov ter ~rnih in be-lih nosorogov.

Redka Grevyjeva zebra je zebra samo po imenu. V resnici je ta ekvidvrsta divjega osla. Njihove ~rede imajo druga~no socialno zgradbokot navadne zebre. Zoologe skrbi, da bi navadne zebre, ki serazmno‘ujejo hitreje, izpodrinile Grevyjeve, s katerimi si delijo stepein pa{nike.

V vsaki {tevilki Misterijev bomo predstavili enega izmedprogramov, v katerem lahko sodelujete, a pri tem ni potrebnaposebna izobrazba niti ve{~ina: strokovnjaki na terenuudele‘ence nau~ijo vse potrebno. Programi Earthwatcha zaje-majo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.Pri raziskavah lahko sodeluje vsakdo, stro{ke bivanja nosi vsaksam. Evropski naslov organizacije:Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK.Telefon: ++44(0)1865-311-600.e-mail:[email protected].

polovico divjih ‘ivali; vzrokiso izguba naravnega okolja,divji lov in neposredne po-sledice nara{~ajo~ega {tevilaprebivalstva.

A hkrati z ve~anjem {te-vila Grevyjevih zeber v parku

Misteriji 25

PRIPOROÂMO: 14 - Sanjska knjiga (1.900 SIT), 15 - Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), 16- Radiestezija (1.900 SIT), 17 - Bioenergija (1.900 SIT), 18 - Nikola Tesla (2.900 SIT), 19 - Ugankarski slovar I+II(4.980 SIT), 20 - Zdrava nose~nica (1.700 SIT), 21 - Varujmo srce (1.700 SIT), 22 - Huj{ajmo (knjiga in kaseta1.900 SIT), 23 - Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), 24 - Moj bio vrt (1.600 SIT), 25 - Recepti za biohrano (1.600 SIT), 26 -Bio kruh in pecivo (1.600 SIT)

KO

ZMO

BIO

LOŠK

IK

OLE

DA

R

ZALO@BA ARA

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

VODNIK PRAKTI^NEAROMOTERAPIJE

Davno izro~ilo in najnovej{e te-rapevtske informacije o rastlin-skih eteri~nih oljih, ki jih lahkokupimo v vsaki bolje zalo‘eni tr-govini z naravno kozmetiko. Eno-stavni napotki za odpravljanjestresa, zdravljenje bolezni, obo-gatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVASREDOZEMSKA

PREHRANATo kar znanost spoznava za res-ni~no zdravo hrano, jedo ljudjeob Sredozemskem morju ‘e odnekdaj: zelenjavo, pusto meso,ribe, za~inijo z olj~nim oljem in~esnom ter vrsto imenitnih za-~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

PRIKRITAZGODOVINA

^LOVE[KE RASEKnjiga opisuje nenavadne izkopa-nine, predmete, ki jih v muzejihskrivajo v depojih; strokovnjaki neznajo razlo‘iti njihovega porekla.Knjiga seznanja s predmeti, kate-rih starost ocenjujejo na milijonelet, ~eprav je ~love{ka rasa urad-no stara {ele 100.000 let.

Cena: 3.900 SIT

JABOL^NI KISKnjiga, kako uspe{no nareditekis kar doma in na sebi preizku-site njegove blagodejne u~inke.Presene~eni boste, kako lahko tacenena in enostavno narejena te-ko~ina deluje na zdravje.

Cena: 1.900 SIT

ÊSEN,ÛDE@NO HRANILONajsodobnej{a znanstvena spo-znanja iz 2000 raziskav o never-jetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~let-ja znane rastline in njenem vpli-vu na resnej{e bolezni sodobne-ga ~asa...

Cena: 1.900 SIT

KA[EKnjiga receptov spet odkritihzdravih, preprostih in vse boljpriporo~ljivih jedi, ki be‘ijo odmesa. Knjiga receptov ima ob-se‘no poglavje o pomenu ka{ zazdravje in natan~no razlago, kajse dogaja v telesu po zau‘itjuka{. Priporo~amo {portnikom,diabetikom in sladokuscem.

Cena: 2.900 SIT

ÛDE@ OLJ^NEGA OLJAPriro~nik z razlagami, kako olj~noolje varuje pred artritisom, sr~no-‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki.Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodiv svet zdrave in okusne prehrane,ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

TELO KLIÊPO VODI

Zdravnik internist F. Batmanghe-lidj dokazuje, da si lahko zdrav-je mo~no izbolj{amo s pitjem na-vadne vodovodne vode. Medicin-sko utemeljeno.

Cena: bro{irane 2.900 SITtrdo vezane knjige 3.900 SIT

ZDRAVILNAMO^ GOB

Razlaga, zakaj so gobe naravnazdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijoraka, sladkorno bolezen, boleznisrca in druge te‘ave, kako kre-pijo in s tem prepre~ujejo obo-levanje.

Cena: 1.900 SIT

KOZMOBIOLO[KIKOLEDAR

Preglednica Luninih men od leta1965 do leta 1980, s katerimi jemogo~e dolo~iti Lunino meno obrojstvu in s tem kozmobiolo{koovulacijo, nespremenljiv plodni~as vsake ‘enske, pa tudi spolotroka.

Cena: 1.900 SIT

ÊSNOVE JEDIS ~esnom je mogo~e prepre~itisr~ne in ‘ilne bolezni, ~esenkrepi imunost, premaguje kli-ce... Vsakdanje u‘ivanje je naj-manj, kar lahko storimo za svo-je zdravje. V knjigi êsnove jedije ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

KAKO VIDIMO,BEREMO IN

IZBOLJ[AMO AVROPriro~nik za spoznavanje avre inrazlage, kako se jo nau~imo gle-dati in spoznavati njen pomen;kako nam avra ka‘e na podlagibioenergijskih zevov du{evno intelesno stanje.

Cena: 1.900 SIT

KAKO ODKRIJETEVA[A PREJ[NJA

@IVLJENJAPriro~nik korak za korakom vodido znanja, kako se sami, brezterapevta, spustimo v prej{nja‘ivljenja in odkrijemo vzroke more-bitnih bolezni, preganjavic, stisk,ki izvirajo iz davnine.

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAUÎMOAVTOMATSKEGA

PISANJAPriro~nik, ki vas pou~i, kako prekavtomatskega pisanja vzpostavitestik z Vi{jim jazom, ki vas vodi invam svetuje, komunicirate z drugi-mi bitji, ki vam posredujejo razli~-ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 2.900 SIT

KAKO POVEÂMOSAMOZDRAVILNE

SPSOBNOSTISami lahko veliko storimo za svo-je zdravje. Prisluhnimo naravi.Napotki za klistiranje, post, teles-no vadbo in savnanje. Kako, koli-ko in kdaj naj bi jedli, da bispremenili svoj svet zdavja. Cena: 1.900 SIT

ZDRAVILNAENERGIJA DREVESVonjajte in oku{ajte popke indrevesni sok, prislanjajte u{esa inposlu{ajte notranji {epet debel.Spoznajte na~ine in vaje za za-jemnaje zdravilne energije dre-ves v gozdu, go{~avi ali na vrtu,ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT

POTOVANJE DU[V knjigi najdemo odgovore nave~na vpra{anja, kaj se dogajaz du{o, ko ~lovek umre, bodisinaravne bodisi nasilne smrti. Kdajin kako se du{a odlo~i, da pridev ~lovekovo telo? Kaj se dogajaz du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

ZDRAVILNI ÂJIIN NASVETI

âjne me{anice za vse vrste te-gob in {e nasvete, s katerimi sejih da olaj{ati, je zbral v svojiknjigi starosta slovenskih zeli{-~arjev Joè Tomaìn~i~. V knjigije ve~ kot 100 izbranih receptovin na stotine nasvetov.

Cena: 2.900 SIT

26

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI

Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utjein zdravje, saj seva negativne ione in odda-ja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desno-su~no bioenergijo, s katero se, ~e jepotrebno, napolni vsako telo. Njeno blago-dejno delovanje je priporo~ljivo predvsemob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobil-nih telefonih, patogenih sevanjih... V prodajipo po{ti so naprodaj te`ke:

a) 2 - 3 kg 10.900 SITb) 3 - 4 kg 11.815 SIT

in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT

SOLNA LU^

Krogla zagotavlja, da se energija okrog njesu~e desno (preverite z nihalom). V radio-ni~ni delavnici so ji vsevane informacije, kirazen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudiodpornost proti {tevilnim boleznim. Osemcentimetrov velika krogla deluje v premerutreh metrov. Poznavalci jih postavijo nara~unalnik, na delovno mizo, predvsem pana no~no omarico.

7.200 SIT

KRISTALINSKA KROGLA

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradisvoje oblike zajema energijo iz okolja injo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~icaje kodirana z orgonskimi sevalniki in nampove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~ejo nosimo na vrvici okoli vratu ali vprsnem ‘epu. 990 SIT

MAGIC LIFE

ENERGIJSKA PLO[^ICABakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviranznak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jodovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~joorgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, kipove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahkonamesto obeskov, ki so namenjeni dodajanjuenergije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure,radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nampove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile,se energija pove~a {e za nekajkrat. To naj bi bila rezerva, ki jo lahkouporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadarmoramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd.Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku sko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker vtelesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralecvnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki jepovsem neopazna. 2.200 SIT

S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo,da hrana v hladilniku ostane dalj ~asasve‘a in se njena uporabnost podalj{avsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~drugega kot kroglo za hladilnik, ro~nonarejeno iz kristalina jantarjeve barve,postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.7.200 SIT

KROGLA ZA HLADILNIKNjihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjovodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcuvzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti.Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘ivabitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrstoposkusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Takona primer genotoksi~en test dokazuje, da koza-rec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smoglede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv,pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in

rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemuoriginalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat,zelenemu pa tudi knji‘ica z napotki za huj{anjein kaseta s programom za la‘je huj{anje.Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na danpopijemo kakih osem kozarcev vode.Tehnologija Hydronic, po kateri so narejenikozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena nasejmih inovacij v Nürenburgu, Pittsburgu in namednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v

Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravo-varstveni izdelek, kristalni globus.

Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Izknjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka:Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih,vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost,fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira naspri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja novpogled na stvari, prina{a mo~an stik znaravo...Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskegasistema, pomaga premagati agresivna ~ustva,obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati vpomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomival-nih sredstev ali vanje to~iti vro~e vode. 3.800 SIT

2.900 SIT

3.800 SIT

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice:

s kartico EU LB AMEX{t. kartice:veljavnost do: podpis:

ime in priimek:

ulica in hi{na {tevilka:

po{tna {tevilka, po{ta:

kraj, datum, podpis:

Naro~ilnica MisterijiMisterijiMisterijiMisterijiMisterijiNaro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke: koli~ina cena

Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljanatel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: [email protected]

Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

AJDOV VZGLAVNIK

Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj-{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalinaizdelana steklena cev je kodirana, daspremeni nekatere fizikalne lastnostivode tako, da ta bolj ustreza ribam.Najbolj{i znak delovanja kodirane ce-vi je bolj ~ista voda in splo{na pove-~ana kondicija ‘ivlja.

4.900 SIT

CEV ZA AKVARIJ

Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni likisprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in stem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno de-lujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejonesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, sajso u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjskisrebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov.Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjegapremera.prstan 7.000 SITplo{~ica 7.000 SIT

ÂKRINA MAJICA

Informacijsko onesna‘evanje, kiga povzro~ajo mobilni telefoni inlahko slabo vpliva na krmilne infor-macije predvsem mo‘ganskih ce-lic, je mogo~e prepre~iti z uporabopreverjenih nevtralizatorjev sevanj,ki zmanj{ajo nevarnosti sevanja za50 odstotkov. Plo{~ico, ki jekodirana in testirana na biolo{kemsistemu, je treba prilepiti na ohi{jetelefona ali na baterijo v telefonu.

2.975 SIT

NEVTRALIZATOR ZA MOBITELE

BAKRENE ZAPESTNICEZmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma,artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijojemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo zasvoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene.a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900c) pozla~ena 9.600in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

ATLANTIDSKI PRSTANIN PLO[ÎCA

Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogramilu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si samidolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje inje zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi,predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine vvratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati paprepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih in~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodovodnenapeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo natan~nodefiniranih kod oziroma informacij spremeni nekatere fizikalne lastnostivode, ki tako postane bolj omo~ljiva in boljpodobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”.Informacije in prodaja:041/727-899.

REVITALIZATOR VODE

âkrine majice iz Avstralije telesu dovajajobioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nena-vadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se napapir ne da natisniti) in tako polnijo avro inbolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL.

14.900 SIT

28

PRODAJA PO PO[TI

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) -6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika)so med najbolj znanimi radiestezij-skimi nihali. Nihali Izis sta poime-novani po egiptovski boginji Izidi,primerke tako oblikovanih nihal sona{li v izkopanih egiptovskih sarko-fagih. Uporabljamo jih za preiska-vo {kodljivih sevanj, iskanje vode,izbiranje primerne prehrane, dozi-ranje, pa tudi za diagnosticiranje.Cena posameznega nihala:

4.200 SIT

TESLOVAPURPURNA PLO[Â

Deluje s svojim indukcijskim mag-netnim poljem biostimulativno naceli~ne procese, pove~uje izme-njavo plinov, krepi regenerativneprocese in mikrocirkulacijo v obo-lelem tkivu. Uporabljamo jo zjutrajin zve~er po dvajset minut, tako dajo postavimo na obolela mesta injo pritrdimo z obli‘em. Lahko upo-rabljamo tudi dve plo{~i, postavljenidruga proti drugi. Pomaga tudi protinespe~nosti. (Prilo‘ena natan~nanavodila, velikost plo{~e: 50 x 85mm).

3.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugo-tavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane,pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozeteso natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

Plastificirana rozeta in nihaloz vre~ko sestavljata kompletza radiestezijsko delo. Na ro-zeti je {est razli~nih skal za

ab c

Kraj, kjer jebil odvzetvzorec %%pitne genotoksi~nosti genotoksi~nostivode vodovodne vode informirane vode

Dom‘ale, Ljubljanska cesta 12,19 7,01Ljubljana, Pov{etova ulica 15,53 10,76

Celje, Celov{ka 10 18,75 11,76

Maribor, Pri Treh ribnikih 12,71 8,03

Kranj, Britof 184 17,39 9,32

Ptuj, Pre{ernova 10 19,81 10,16

Izola, Bencinski servis 17,14 10,90

Koper, Bencinski servis 16,16 10,05

Novo mesto, Ljubljanska c. 10 18,44 10,00

Bled, Ljubljanska c. 15 14,28 8,69

Slovenska Bistrica, Ob Potoku 33 9,52 5,94

Lendava, Kolodvorska 4 23,80 16,66

Tolmin, Trg M. Tita 18 11,36 6,89

[kofja Loka, Vinoteka - Ka{~a 16,17 9,30

Slovenske Konjice, Liptovska ul. 410,00 6,06

Murska Sobota, Cankarjeva 4 22,22 16,03

Ajdov{~ina, Gori{ka c. 29 16,00 9,67

Ko~evje, Ljubljanska 69 a 17,74 11,90

^rnomelj, Ko~evje 22 b 14,28 8,77

Metlika, c 15. brigade 34 17,54 12,40

nadaljujemo z merjenji

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodnopriznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmedmestnih vodovodov v ve~jem slovenskem kraju. S testomugotavljamo razliko kakovosti voda. Genotoksi~nost je izra‘enav odstotkih in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi vnjej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnihmetafaznih celicah). Med testom pregledamo kakih 300 me-tafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pre-gledanih celic. Tako se genotoksi~nost izra‘a z razmerjem medcelicami (metafaznimi) s po{kodovanimi kromosomi in vsemimetafaznimi celicami.V drugi koloni gornje preglednice pa je na enak na~in ugotovljenagenotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec.Ta je praviloma za kakih 40 % manj{a, torej informirani kozarecmo~no popravi kakovost pitne vode.

KAK[NA VODA TEÊ IZ PIP?

S kartico Kluba za zdravo ìvljenje, ki jo imajo vsi naro~niki narevijo Misteriji, dajemo 10% popust za vse izdelke,

ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

Misteriji 29

Bazne postaje, antene v mobilnitelefoniji, sevajo. Vemo, dasevanje {koduje. Ne glede na to

je ‘upnijski urad sv. Petra v Ljubljaniza Jude‘eve gro{e, za mese~no na-jemnino nekaj deset tiso~ neobdav-~enih tolarjev, oddal svojo streho vnajem operaterju mobilnih telefonov.Na nizko streho ‘upni{~a so postavilinekaj metrov visok skupek anten. Tesevajo ne le v bli‘nja stanovanja pre-ko ceste, v katerih je sevanje poru{ilosprejejem TV signala, marve~ tudi votroke v otro{ki bolni{nici, ki je odda-ljena od ‘upni{~a komaj kakih dvajsetmetrov. In v onkolo{ke bolnike, ki le‘enekaj deset metrov pro~ od antene.

Pohlep po denarju je velik in nepre-mi{ljeno ravnanje bo imelo, ali pa ‘eima, nepopravljive zdravstvene po-

NEUSTREZNAZAKONODAJA

Prasketanje radijskih sprejemnikovin beganje ~rt po televizijskih in ra~u-nalni{kih zaslonih so le vsem zaznavniznaki, da se okrog na{ih teles prepletavrsta, vsaj tehni~nim napravam nepri-jaznih sevanj. Pravila, ki obravnavajovarnost oziroma uravnavajo izpostav-ljenost sevanju, povezanem z mobilnotelefonijo, slabo varujejo na{e zdravje,saj temeljijo zgolj na intenzivnost seva-nja. Pri tem ne upo{tevajo vedenja, dase {kodljivi zdravstveni u~inki lahkorazvijejo ne le zaradi energije, marve~tudi zato, ker se ‘iva bitja, in to vsa ‘ivabitja, lahko odzivajo na sevanja in da pritem jakost sevanja ni pomembna. [kod-ljivi zdravstveni u~inki baznih postaj se

Sevanje baznih postaj lahko ogrozi predvsem zdravje otrok

Sv. Peter seva v bolne otrokeZa {kodljive stranske

pojave ni odlo~ilna jakostelektromagnetnega

sevanja, ampak njenainformativna

celi~no-biolo{ka vsebina.

sledice. Na {kodljivo sevanje baznihpostaj, seveda se jim ni mogo~e ogniti,ni pa jih potrebno postavljati na pragovebolni{nic, opozarjajo strokovnjaki ‘edolgo ~asa. V Sloveniji se dolgoro~neganegativnega u~inka sevanja premalozavedamo in zato tudi ni predpisov, kibi mobilno telefonijo urejali tako, da bibili ljudje ~im manj izpostavljeni tvega-njem, ki jih le-ta prina{a.

Bazna postaja je na ‘upnijski strehi name{~ena tako, da seva naravnost v bolnike v otro{ki bolni{nici in na onkolo{kem in{titutu.

30

lahko pojavijo ‘e pri zelomajhnih jakostih sevanja,pri veliko manj{ih, kot jeopredeljena kot spodnja,{e sprejemljiva, torej var-na meja sevanja. O temnatan~no poro~a Memo-randum o mo‘nih {kod-ljivih zdravstvenih u~in-kih mobilne telefonije av-torja G. J. Hylanda z Od-delka za fiziko UniverzeWarwick v Coventriju vVeliki Britaniji in Medna-rodnega in{tituta za bio-fiziko v Neuss-Holzhei-mu v Nem~iji. V poro~iluso dokazi, da lahko ‘e ve-liko manj{e sevanje (manj-{a gostota jakosti sevanja),kot naj bi bilo dovoljeno,povzro~i glavobole, nes-pe~nost, kroni~no utruje-nost, prizadetost kratko-ro~nega spomina in s tempovezane u~ne te‘ave, an-ksiozna stanja itd. Doka-zano je, da sevanje pove~apogostnost epilepti~nihnapadov pri otrocih. Na-vedena je cela vrsta znan-stvenih poro~il z dokazi,kako resne bolezni lahkopovzro~a sevanje, razlo-‘eni pa so tudi mehanizmidelovanja in na~ini more-bitnega po{kodovanja vseh‘ivih organizmov, ~e sokroni~no izpostavljeni se-vanju baznih postaj.

Netermi~ni del sevanjaje {kodljiv zaradi svojekoherentne narave sevanj,prav koherenca pa omo-go~a, da tak{no sevanje prena{a infor-macije. Stopnja koherence sevanja baz-nih postaj je pomembno ve~ja kot onapri sevanjih iz naravnih izvorov, nakatera so ‘iva bitja razvila odpornost. Ata odpornost ne velja tudi za velikokoherentnej{e sevanje tehnolo{kega iz-vora, ki smo mu izpostavljeni v bio-

lo{kem smislu {ele povsem od nedav-na. Visoka koherenca tehnolo{ko ust-varjenega sevanja pomembno pove~ujenjegovo zmo‘nost u~inkovanja na ‘ivabitja. Pri tem je treba znova poudariti,da ne gre za koli~ino energije, ki jo ose-ba absorbira iz sevajo~ega polja (in je od-visna od intenzivnosti), temve~ napad

spro‘ijo informacije, kate-rih frekvenca se bodisiujema ali pa je zelo blizutisti, ki jo uporabljajo ~lo-ve{ke celice.

[VICARJIPODRLI

ODDAJNIK ...Epidemiolo{ke dokaze

o {kodljivem vplivu ko-herentnega sevanja z in-tenzivnostjo podobno in-tenzivnosti baznih postaj,a z nekoliko ni‘jo frekven-co, sta dali raziskavi v oko-lici (latvijskega) radars-kega sistema Skrunda in({vicarskega) kratkova-lovnega radijskega oddaj-nika Schwarzenburg.

Radijski oddajnik je de-loval na frekvencah med3 in 30 MHz. Po dolgihletih zdravstvenih prito‘bljudi, ki so ‘iveli v njegovibli‘ini, so leta 1995 na uni-verzi v Bernu izvedli ra-ziskavo, ki je razkrila sta-tisti~no pomembne u~in-ke na zdravje in po~utje.O ne‘elenih u~inkih naspanje in u~enje so po-ro~ali vse do tako majhneravni, kot je 0,4 nW/cm2.Poleg tega se je ob dnevih,ko so, ne da bi lokalni pre-bivalci vedeli, oddajnik iz-klju~ili, kakovost spanjamo~no izbolj{ala, v istihno~eh pa so pri ‘ivini, kibi sicer bila izpostavljenatako kot ljudje, izmerili

najvi{je no~ne vrhove melatonina. Kerni razloga za domnevo, da je no~nogibanje melatonina pri ljudeh kaj dru-ga~no, in ker je znano, da so no~nivrhovi tega hormona povezani s kako-vostjo spanja, je povsem razumljivo,zakaj so imeli ljudje v ~asu obratovanjaoddajnika te‘ave s spanjem. Resnej{a

Nikomur ni mar, kje stoji postaja. Denar je pomembnej{i kot nevarnost, kipreti z ‘upni{~a. Le cerkvi? Po svetu ‘e veljajo pravila, da v krogu 500 metrovod bazne postaje ne sme biti nobene {ole, in seveda tudi bolni{nice ne.

Z ‘UPNI{~A V ‘E BOLNE OTROKE

Misteriji 31

posledica zmanj{ane no~ne ravni mela-tonina, do katerih po vsem sode~ prive-de tak{no sevanje, je ve~ja pogostnostdolo~enih vrst raka (npr. na dojki), ki sojih odkrili v laboratorijskih {tudijah.Oddajanje na Schwarzenburgu so leta1997 ustavili, oddajnik pa naslednje letodemontirali. Domnevno brez povezaves temi izsledki je {vicarski vladi predlo-‘eno, naj omeji izpostavljenost javnostina 4,5 uW/cm2 (9 uW/cm2) pri frekvenci900 MHz (1800 MHz).

KRAVE NEMARAJO ANTEN

Za oceno mo‘nih u~inkov dolgo-ro~ne izpostavljenosti v bli‘ini baznihpostaj je posebej relevantna okolica ra-darskega sistema Skrunda, ki ji pravijokar “‘ivi laboratorij”, saj so izvedli pri-merjalno {tudijo tako, da so primerjalizdravje neizpostavljene skupine ljudi inskupino, ki je ‘ivela v obmo~ju u~inkaradarskega sevanja. V obeh primerih, primobilni telefoniji in radarju, gre zapulzirajo~o emisijo, ~eprav se nosilnifrekvenci in pulzne zna~ilnosti nekoli-ko razlikujeta: radar deluje med 152-162MHz ter s pulzno {irino 8 ms ter repeti-cijsko frekvenco 24,4 Hz. Tu velja pri-pomniti, da je temeljna repeticijska frek-venca pulziranja in ne nizkofrekventna“prekinitev”, kot v primeru GSM tista,ki le‘i v nevrolo{ko pomembnem frek-ven~nem obsegu - natan~neje, v spek-tru aktivnosti mo‘ganskih valov beta.Opravljene raziskave so bile zelo razno-like in niso bile omejene samo na ljudi.Izsledki, ki zavzemajo celotno {tevilkorevije Science of the Total Environment,med drugim obsegajo poro~ila o:

- Slab{em spominu in pozornosti, patudi o manj{i vzdr‘ljivosti ‘iv~nomi{i~-nega sistema pri otrocih, ki ‘ivijo znotrajpolmera 20 km od sistema, izpostavlje-ni najve~ji intenzivnosti 0,0028 mikrova-ta na kvadratni centimeter (uW/cm2).

- Zmanj{ani radialni rasti smrek, iz-postavljenih 0,0028 uW/cm2 na razdalji4 km, za~en{i z datumom za~etka delo-vanja sistema.

- Kromosomski in reprodukcijski ok-vari rastlin v oddaljenosti 2 km od siste-ma, kjer je polje segalo od 0,095 do 1,79uW/cm2.

- [estkratnem pove~anju kromosom-skih okvar pri kravah, podvr‘enih naj-ve~ji jakosti 0,1 uW/cm2.

OGRO@ENIPREDVSEM OTROCI

Nosilne frekvence v mobilni telefonijiGSM so v obmo~ju vi{jefrekven~nihmikrovalov, na katere so ‘iva bitja pose-bej ob~utljiva. Poleg tega so pulzi GSMveliko agresivnej{i. Pulzna repeticijskafrekvenca GSM je skoraj 10-krat vi{ja kotradarska, {irina pulza pa skoraj 15-kratmanj{a in imajo, tako kot pri radarju,tudi ni‘jefrekven~no sestavino 8,34 Hz.Ta frekvenca pa lahko potencialno vpli-va na nevrolo{ko aktivnost podobnihfrekvenc, zlasti lahko vpliva na aktiv-nost alfa v ~love{kih mo‘ganih. Naosnovi vseh teh podatkov je utemeljenomogo~e predpostavljati, da je sevanjebaznih postaj lahko zdravju bolj nevar-no kot radarski ali radijski oddajni sis-temi.

V podporo tej predpostavki je trebaopozoriti, da so se ne‘eleni u~inki prigovedu pojavili {ele potem, ko so nastolp, ki je dotlej slu‘il za prenos radij-skih in televizijskih signalov, namestiliantene GSM. Prej oddajani RTV signaliniso povzro~ali nobenih o~itnih te‘av!

Pri~akovati je mogo~e, da so {e pose-bej ogro‘eni otroci pred za~etkom mla-dostni{kih let, ker je absorpcija mikrova-lov v frekven~nem razponu mobilnetelefonije najve~ja v predmetih, velikihpribli‘no za otrokovo glavo. Imunskisistem, katerega u~inkovitost sevanjemobilne telefonije poslab{a, je prav takomanj odporen pri otrocih kot pri odras-lih, zato slab{e “obvlada” morebitne{kodljive zdravstvene u~inke kroni~ne

@upni{~e sv. Petra v Ljubljani je svojostreho oddalo in zahtevalo pla~ilo

najemnine, za katero seveda ne pla~ujejonobenih dav{~in. Ostalo jih ne zanima.

Ni pomembna koli~inaenergije, ki jo oseba

absorbira iz sevajo~egapolja (in je odvisna odintenzivnosti), temve~

napad spro‘ijo informacije,katerih frekvenca se bodisiujema ali pa je zelo blizu

tisti, ki jo uporabljajo~love{ke celice.


32

izpostavljenosti tak{nemu sevanju.Prav tako so iz vsaj dveh razlogov

ob~utljivej{i tudi starej{i ljudje: Njihovimunski sistem je praviloma manj kre-pak in pogosto morajo jemati zdravila;nekatera od teh pa lahko pove~ajo ob-~utljivost organizma na mikrovalovnosevanje.

Po vsem tem je jasno, da vpra{anjanetermi~nih u~inkov in njihove zmo‘-nosti za povzro~anje {kodljivih zdravst-venih u~inkov ni mogo~e obravnavatikot kak nepomemben stranski pojav,temve~ ga je treba sprejeti kot stvarnost,ki je preprosto ni mogo~e utemeljenozanikati. Poudariti je treba, da anekdot-ske narave {tevilnih poro~il o zdravst-venih problemih niso razlog, da bi obnjih zamahnili z roko, kot se tako pogo-sto dogaja. Verjamemo, da bo o tem,predvsem pa o bazni postaji ob otro{kibolni{nici, kaj reklo tudi slovensko Mini-strstvo za zdravje.

RUSKO RAZISKOVANJERusi so prvi odkrili obstoj frekven~no

specifi~nih, netermi~nih biolo{kih u~in-kov mikrovalovnega sevanja in so izpo-stavili mo‘no nevarnost zdravju {kod-ljivih u~inkov pri ljudeh. V zadnjih letihso nekoliko sprostili svoje dovoljenemeje izpostavljenosti, ki so bile 1000-kratstro‘je od tistih na Zahodu. Svetovnazdravstvena organizacija (SZO) pa jih,

skupaj s Kitajsko, spodbuja k sodelova-nju v globalnem programu “harmoni-zacije”. Slednji bi seveda, v primerusprejetja, dodatno olaj{al razmah trga.

V uredni{tvu imamo rusko poro~ilo,kako ‘ive celice razumejo elektromag-netne signale. Ruska dr‘ava financirakar 300 raziskovalnih skupin, ki preu-~ujejo delovanje {ibkih polj in sevanj napodro~ju biologije in medicine. Povza-memo, da so dokazali, da {ibka elektro-magnetna polja ne izpolnjujejo le razli~-nih signalnih funkcij, nujnih za ‘ive celi-ce, ampak v dolo~enih pogojih povzro-~ajo nepovratne spremembe v delova-nju genetskega materiala. Nova spozna-nja s podro~ja celi~ne biologije potrjuje-jo ‘e ve~krat dokazano morfogenetskodelovanje elektromagnetnih polj. Priceli~nih biolo{kih procesih ni odlo~ujo~ale genetska struktura, ampak jih v veli-ki meri uravnavajo {ibka elektromagnet-na polja. Pri elektrosmogu fizikalnamerila ne igrajo pomembne vloge. Zu-nanja elektromagnetna polja prodirajov celi~no-biolo{ke procese ne glede nato, kako {ibka so. Za {kodljive stranskepojave ni odlo~ilna jakost elektromag-netnega sevanja, ampak njena informa-tivna celi~no-biolo{ka vsebina. @iva celi-ca interpretira vsak EM signal kot us-merjevalni signal. ^e je ta v celi~nem inbiolo{kem pogledu nesmiseln, ga za{-~itni sistem genoma ignorira. Verjetnosttake situacije pa ni dovolj velika. Todokazujejo poskusi na elektromagnet-nih selektivno senzibilnih celi~nih kul-turah, ki so jih uspe{no izvedli v labo-ratoriju In{tituta za citologijo Ruske aka-demije znanosti.

NAGONSKI ODZIV @IVALIPri kravah poro~ajo tudi o zmanj{anju mle~nosti, huj{anju, spontanih splavih

in mrtvorojenostih. Poleg tega so ugotovili, da se je ‘ivina dosledno razvr{~alatako, da je imela glavo obrnjeno pro~ od antene. [e zlasti je ob tem pomembnodejstvo, da se jim je stanje dramati~no izbolj{alo, ~e so jih preselili na pa{nike,odmaknjene od antene, in se spet poslab{alo, ko so jih prignali nazaj.

Obstajajo tudi poro~ila o neugodnih vplivih na imunski sistem psov; tudi tivplivi po prenehanju izpostavljenosti izginejo. Po postavitvi anten je opisanozmanj{anje {tevila pti~jih populacij.

Bazne postaje je treba postaviti v skladu z lokalno topografijo. Na gri~evnatem ali hribovitemterenu je treba zagotoviti, da v dosegu oddajajo~ih anten ne bo stanovanjskih hi{, {ol, bolni{nicali drugih javnih zgradb, ki so ve~ino ~asa obljudene. Posebno skrb je treba posvetiti temu, daantenski nosilci ne bi bili postavljeni na {olskih poslopjih ali v dosegu njihovega zemlji{~a. Vdr‘avah, kjer je to ‘e zamujeno, kjer je ‘e montirana oprema na {olah ali v njihovi bli‘ini, jetreba poskrbeti, da se tak{ne antene ~im prej odstranijo, njihovo name{~anje na tak{nih lokacijahpa je treba prepovedati. Enako velja za bolni{nice, {e posebej za tiste, ki imajo tudi porodni{kiali psihiatri~ni oddelek, domove za starej{e in vse kraje, kjer se veliko mudijo najob~utljivej{eskupine posameznikov.


Misteriji 33

Petega junija 1852 je revija “Scien-tific American” objavila zago-netno poro~ilo o kovinski vazi,

ki je pri{la na dan ob razstrelitvi masiv-ne skale v Dorchestru pri Bostonu (dr-`ava Massachusetts). Poro~ilo opisujevazo, ki je bila visoka kakih 7 cm, ta-kole: “Material, iz katerega je narejenotelo posode, po barvi spominja na cinkali na kovinsko zlitino z veliko vseb-nostjo srebra. Na eni strani posode je~udovita srebrna intarzija, ki predstav-lja {est cvetli~nih {opkov. Na spodn-jem delu posode je prav tako srebrnaintarzija v obliki trte oziroma venca.”

konglomerat. Po mnenju “United StatesGeological Survey” (Geolo{ke uprave

^love{ka bitja so sobivala z inteligentnimi rasami opicam podobnih bitij

Prikrit izvor ~loveka

Avtor Michael A. Cremo.

Obstoj pomembnihdokazov govori v pridtezi, da sega ~love{ka

prisotnost na Zemlji velikogloblje v zgodovino ~asa,kot so pripravljeni priznati

“strokovnjaki.”Vaza je bila skoraj 4 metre globoko v

kamniti plasti, ki jo geologi imenujejo“pudding stone”. Danes je ta kamninabolj znana pod imenom Roxburyjev

34

ZDA) ta kamnina izhaja izpredkambrijskih period, karpomeni, da je stara ve~ kot600 milijonov let.

Michael A. Cremo, gornjetrditve in nadaljevanje ~lan-ka smo povzeli iz njegovegazapisa, objavljenega v ame-ri{kem magazinu UFO, avtortudi slovenske uspe{nice Pri-krita zgodovina ~love{tva (knji-go bo mogo~e kmalu kupititudi v elektronski obliki) je~lan In{tituta Bhaktivedanta,to je oddelka za znanstvene{tudije pri Mednarodnem zdru-‘enju za zavest Kri{ne. Sko-raj 30 let je podrobno pre-u~eval starodavne indijskesanskrtske spise, med drugimtudi tako imenovani Puranasali po na{e “zgodovine”. Tevsebujejo poro~ila o ~love{kihcivilizacijah, ki so ‘ivele nana{em planetu v stotinah mi-lijonih let. V tem ~asu naj bi,sode~ po teh spisih, ~love{kabitja, kot smo mi sami, sobi-vala z inteligentnimi rasamiopicam podobnih bitij. Avtormeni, da na podlagi zgodo-vin Puranas lahko izobliku-jemo dve napovedi, poveza-ni z arheolo{kimi najdbami.

V skladu s prvo lahko pri-~akujemo, da bomo na{li za-

gonetno me{anico ~love{kihfosilov in artefaktov, med ka-terimi bodo nekateri zelo pri-mitivni, drugi pa na tehnolo-{ko visoki ravni, vsi pa bodostari ve~ sto milijonov let.Resnica je, da so take pred-mete tudi res na{li.

Druga napoved pravi, dabodo uradni znanstveniki tearheolo{ke dokaze o koeksis-tenci ljudi in opicam podob-nih bitij priredili tako, da sebodo ujemali z njihovim line-arno-progresivnim koncep-tom ~asa in evolucije, kjer sonajprej obstajale preproste in{ele kasneje kompleksnej{eoblike.

Tudi ta napoved se je ‘euresni~ila. Znanstveniki sotudi v resnici selektivno iz-brisali {tevilne dokaze o sta-rodavnosti anatomsko mo-dernih ljudi. Izbris so doseglitako, da so obstoje~a dogna-nja filtrirali, pri ~emer so se vznanstvenem diskurzu ohra-

nila le dognanja, ki so bila vskladu z dolo~enimi vnaprejustvarjenimi mnenji; dogna-nja pa, ki se niso ujemala s te-mi vnaprej ustvarjenimi mne-nji, so izlo~ili iz znanstvenegadiskurza. Raziskovalci NLP-jev se dobro zavedajo, kakodeluje filtriranje znanstvenihdognanj, t.j. brisanje dokazovna dolo~enem raziskovalnempodro~ju.

Proces filtriranja znanjaznotraj preu~evanja ~loveko-vega izvora sistemati~no po-teka ‘e pribli‘no 150 let. Leta1849 so v Kaliforniji odkrilizlato. Iskalci zlata so se za~elitrumoma zgrinjati na to pod-ro~je in kopali vsepovsod.Zlata mrzlica je zavr{ala tudina obmo~ju Table Mountainav okro‘ju Tuolumne. Used-line na Table Mountain soprekrite s stotinami metrovtrdega bazalta, kar prepre~ujevnos predmetov od zgoraj.Zlatonosni pesek ob ‘ivi skali

je po mnenju dana{njih geol-ogov star od 33 do 55 mili-jonov let. Zlatokopi so odkrili~love{ke artefakte in ostanke~love{kih kosti v rudni{kihja{kih prav na omenjenemnivoju. Predmete in fosile sona{li tudi v zlatonosnem pes-ku iz vi{jih sub-bazaltnih slo-jev, ki so stari najmanj 9 mili-jonov let.

Predmetov niso na{li le nalokaciji Table Mountain-a,ampak tudi na drugih lokaci-jah v isti regiji.

Med najdenimi artefaktiso bile konice sulic iz obsidi-ana ter kameni mo‘narji intolka~i. J. H. Neale je na pri-mer 60 metrov globoko v ro-vu rudnika Montezuma Tun-nel na obmo~ju Table Mounta-in-a odkril kamen mo‘nar intolka~. Primerek, ki je le‘al vzlatonosnem pesku ob ‘iviskali, naj bi bil torej star med33 in 55 milijoni let. Vsa ta od-kritja je zbral in znanstvenisrenji predstavil dr. J. D. Whit-ney (1880), geolog s kalifor-nijske geolo{ke uprave, v knji-gi, ki jo je zalo‘il Prirodopis-ni muzej Peabody Harvard-ske univerze.

Revija Misteriji vas vabi na Dunaj, na ogled razstave Nerazre{eneskrivnosti. V muzejskih katakombah si bomo pod strokovnimvodstvom Ivana Mohori~a ogledali predmete, za katere strokovnjaki{e niso na{li razlage, kdaj in kako so nastali, rabo ali pomen:kamne s skrivnostnimi napisi, kristalne lobanje, kipec astronavta,prikaz kirur{kih posegov v kamnu itd. Ve~ kot 500 izkopaninpredmetov, ni mogo~e umestiti v nobeno znano zgodovinskoobdobje in so zbrani iz {tevilnih muzejskih in zasebnih zbirk.

Odhod na enodnveni izlet na Dunaj je8. septembra ob 6. uri iz Ljubljane.

Informacije in prijave v agenciji Quo Vadis, 01/507-18-03.

Na Dunaj med nerazre{ene skrivnosti

PRIKRIT IZVOR ~LOVEKA

Misteriji 35

Kaj se je zgodilo z vsemi temi dobrodokumentiranimi odkritji, ki pri~ajo oprisotnosti ~loveka v Kaliforniji v ~asupred 55 milijoni let? William H. Holmes,priznan antropolog z in{tituta Smithso-nian v Washingtonu je izkoristil ves svojugled in vpliv, da je omajal verodo-stojnost dr. Whitneya in njegovih od-kritij. Holmes je med drugim zapisal:

“ê bi profesor Whitney znal cenitizgodovino ~love{ke evolucije, kot jorazumemo danes, se ne bi prenaglil zrazkrivanjem svojih zaklju~kov, ne gle-de na mnoìco pomembnih dokazov, skaterimi se je soo~il.”

Z drugimi besedami, ~e se dejstva neujemajo s priljubljeno teorijo, je potreb-no dejstva, pa ~etudi gre za pomembnomno‘ico le-teh, odmisliti.

Marsikdo bo pomislil, da se je to lah-ko dogajalo le v 19. stoletju, vendar nitako. Februarja 1966 so bila odkritja orudnikih zlata v Kaliforniji in drugi za-nimivi primeri iz knjige “Prepovedanaarheologija” prikazani v TV oddaji mre-è NBC pod naslovom “Skrivnostni iz-vor ~loveka”. Oddajo je produciral inreìral Bill Cote s sodelavci. Med sne-manjem oddaje je avtor knjige produ-centom naro~il, naj stopijo v stik s Pri-rodoslovnim muzejem Phoebe Hearstkalifornijske univerze Berkeley ter za-prosijo za dovoljenje, da posnamejo tamshranjene artefakte. Dovoljenja nisodobili.

Ker predmetov niso smeli na novoposneti, so uporabili fotografije, ki sobile posnete in objavljene v 19. stoletju.

Ko so oddajo predvajali, so jo gledalcidobro sprejeli, zato so se pri NBC-juodlo~ili, da predvajanje ponovijo. Pred-stavniki uradne znanosti, ki jih je vzne-jevoljilo ‘e prvo predvajanje, so po-sku{ali ponovitev oddaje prepre~iti. Kerniso bili uspe{ni, so sku{ali prepri~ativlado ZDA, naj ukrepa proti NBC-ju.

17. junija 1996 je dr. Allison R. Pal-mer, predsednik In{tituta za kambrijske{tudije, pisal Zvezni komisiji za komu-nikacije (vladni agenciji, ki podeljuje li-cence televizijskim dru‘bam):

“Televizija NBC bi se morala v naj-bolj gledanem ~asu tako dolgo opravi-~evati svojim gledalcem, dokler ne bi leti jasno dojeli, da je {lo za prevaro. Po-leg tega bi morala mreà NBC pla~atidovolj veliko denarno kazen, da bi lah-ko z njo ustanovili sklad, namenjenznanstvenemu izobraèvanju javnosti.”

series, tephra hydration, fission track instratigrafije) je Virginia Steen-McIntyres sodelavci ugotovila, da so bili predme-ti v Hueyatlacu stari ve~ kot 250.000 let.

To je bilo nepri~akovano iz dveh raz-logov. V znanstvenem svetu uveljavlje-no prepri~anje narekuje, da se je ~lovekv Severni Ameriki pojavil pred 25.000leti, {e ve~, ve~ina konzervativnih znan-stvenikov meni, da se je ~lovek v Sever-ni Ameriki pojavil {ele pred 12.000 leti.[e bolj presenetljivo pa je, da so se~love{ka bitja, ki bi bila sposobna iz-delati tako orodje, po prevladujo~emmnenju na svetu razvila {ele pred100.000 leti in ne prej.

Antropologinja, ki je vodila dela nanajdi{~u, je bila zelo nezadovoljna s po-datki, ki so ji jih posredovali VirginiaSteen-McIntyre in sodelavci. Sama je‘elela sli{ati {tevilko 25.000 let ali manj,ne pa 250.000 let! Virginia Steen-McIn-tyre pa je ostala trdna v svojem pre-pri~anju, da je bila starost 250.000 letpravilna. Za svoje prepri~anje je moralapla~ati visoko ceno. Poro~ilo o svojemdelu je le s te‘avo objavila, morala pa seje soo~iti tudi z obto‘bami, da i{~e pu-bliciteto znotraj svoje stroke. Kmalu jeizgubila mesto predavateljice na fakulte-ti. Ko je ‘elela nadaljevati kariero napodro~ju geologije, so ji to posku{aliprepre~iti.

Svoje izku{nje s procesom filtriranjadognanj je Virginia Steen-McIntyre opi-sala v pismu Estelli Leopold, pomo~niciurednika revije Quaternary Research(30. marec 1981):

@lebi~asta krogla, najdena v ju‘ni Afriki.Lobanja, najdena v Castenadolu.

ê se dejstva ne ujemajos priljubljeno teorijo, jepotrebno dejstva, pa

~etudi gre za pomembnomno‘ico le-teh, odmisliti.

Palmerjev poskus, da bi Zvezna ko-misija kaznovala NBC, je spodletel, a ‘esamo dejstvo, da je do tega poskusapri{lo, marsikaj pove. Naj {e omenimo,da so kopijo Palmerjevega pisma posla-li vodilnim delavcem na NBC-ju ter joobjavili na internetu, kjer so med drugimtudi vabili znanstvenike, naj po{iljajopisma podpore na naslov Zvezne ko-misije.

V 70. letih je mlada geologinja Vir-ginia Steen-McIntyre delala za U.S. Geo-logical Survey. V tem obdobju se jeudele‘ila datacije arheolo{kega najdi{~av Mehiki v kraju Hueyatlaco blizu me-sta Puebla. Antropologinja Cynthia Ir-win-Williams je na tem mestu odkrilatehnolo{ko razvito kameno orodje. Takosofisticirano orodje se navadno pripisujeanatomsko modernemu ~loveku. Naosnovi {tirih razli~nih metod (uranum


36

“Problem je veliko {ir{i in se ne na-na{a le na najdi{~e Hueyatlaco. Gre zaprikrojevanje znanstvenih dognanj, kiga izvajajo s prikrivanjem “enigmati~nihpodatkov”, takih, ki so v nasprotju sprevladujo~im na~inom “razmi{ljanja”.

Hueyatlaco je jasen primer tega. Lju-dje, ki niso antropologi, te‘ko razumejopomembnost teh datumov oziroma dej-stvo, kako globoko je prevladujo~a teo-rija o ~love{ki evoluciji ukoreninjena vna{ na~in razmi{ljanja. Odkritje v Hu-eyatlacu je zavrnila ve~ina arheologov,saj je v nasprotju s to teorijo. Primer Vir-ginie Steen-McIntyre ka‘e, da se procesprikrivanja dokazov izvaja na zelo di-rekten na~in. V drugih primerih procesfiltriranja dognanj poteka na manj opaz-ni in bolj prefinjeni ravni. Ka‘e se naprimer kot nesposobnost ustreznegaevalviranja dokazov zaradi prisotnostizelo mo~nih teoreti~nih predpostavk.Leta 1979 so na primer raziskovalci vTanzaniji odkrili no‘ne odtise v usedli-nah vulkanskega pepela, ki so bili stari3,6 milijonov let. Po mnenju Mary Lea-key in drugih znanstvenikov se ti odtisine razlikujejo od odtisov stopal anatom-sko modernega ~loveka. Prevladujo~arazlaga v tem primeru je, da so to slediavstralopiteka, ~loveka-opice iz tistegaobdobja. Raziskave so pokazale, da senobena od fosilnih kosti nog avstralo-pitekov ne ujema z omenjenimi odtisi,

ki so jih poimenovali odtisi Laetoli.Avstralopitek je imel med drugim veli-ko dalj{i palec na nogi kot moderni~lovek. [e danes ni nobenega dvoma, daodtisi Laetoli lahko pripadajo edino ana-tomsko modernemu ~loveku. Ve~ina zn-anstvenikov pa no~e niti pomisliti na tomo‘nost, saj je trdno prepri~ana, da seje anatomsko moderni ~lovek razvil {elepred 100.000 leti in v nobenem primeruni mogel obstajati pred 3,6 milijoni let vAfriki.

Vpra{ali bi se lahko, ali obstajajo os-tanki ~love{kega skeleta iz tega obdobja.Odgovor je pritrdilen. Take fosile so naprimer na{li v kraju Castenodolo blizuBrescie v severni Italiji. Tam je italijan-ski geolog Giuseppe Regazzoni (1880)iz formacije modre ilovice iz obdobjasrednjega pliocena izlo~il ostanke kosti{tirih individuumov, ki so bili stari 3 - 4milijone let. Skeletni ostanki ka‘ejo, daso bila bitja v Castenodolu anatomskomoderni ljudje.

Nekateri so posku{ali zadevo raz-lo‘iti, ~e{ da so bili ostanki prine{eni nato mesto pred nedavnim, vendar se jeRegazzoni kot profesionalni geolog do-bro zavedal te mo‘nosti. Natan~no jepregledal usedlinske plasti, ki so pre-krivale ostanke in ugotovil, da so bilenedotaknjene. Pribli‘no toliko star ske-let so drugi raziskovalci na{li v Savoni,

prav tako v Italiji, o ~emer je znanstvenisrenji poro~al Arthur Issel leta 1868.

[tevilni vplivni znanstveniki pa so taodkritja zavrnili na osnovi teoreti~nihpredpostavk. Britanski arheolog R.A.S.Macalister je postregel z dobrim prime-rom znanstvenega predsodka. Leta 1921je ob opisovanju primera Castanedolougotovil:

“Nekje mora biti napaka.”Toda zakaj? Ali ni ostankov odkril

profesionalni geolog v plasti nedotak-njene pliocenske gline? To za Macalis-terja ni bilo dovolj, saj je zapisal:

“Potrditev pliocenskega datuma priokostjih iz Castanedola bi ustvarilo takoveliko nere{ljivih problemov, da nesmemo biti v dvomu, ko izbiramo meddvema alternativama: potrditvi ali zavr-nitvi njihove pristnosti.”

Macalister je seveda zavrnil njihovopristnost. Zaradi ugleda, ki ga je u‘ivalv znanstveni srenji, je njegovo dejanjenosilo pe~at velike avtoritete.

Vredno je {e enkrat ponoviti, kajdokazujejo fosili iz Castanedola: da sobili anatomsko moderni ljudje prisotniv Italiji v istem obdobju, ko so v vzhod-ni Afriki nastali odtisi Laetoli. V Afrikiso na{li tudi fragmentarne fosilne os-tanke. Leta 1965 sta antropologa BryanPatterson in William W. Howells nalokaciji Kanapoi v Keniji na{la fragmentnadlahtnice. Ob pregledu sta ugotovi-la, da se popolnoma ujema z nadlaht-ni~no kostjo modernega ~loveka. Tudidrugi znanstveniki so ugotovili, da sekost razlikuje od kosti avstralopitekov.

Nadlahtnica iz Kanapoia je stara od4 do 5 milijonov let. Lahko pa gremo ~a-sovno {e bolj nazaj. Francoski antropo-log Gabriel de Mortillet (1883) v svojiknjigi “Le Pr, historique” poro~a o po-polnem anatomsko modernem ~love{-kem skeletu, najdenem v miocenski for-maciji v Midiju (Francija), ki je star naj-manj 5 milijonov let, ter o skeletu, na-jdenem v eocenski formaciji v Del Mon-tu ([vica), ki je star najmanj 38 milijonovlet. Najdenih je bilo tudi nekaj ~love{kihartefaktov, ki so pribli`no toliko stari, na

Standardne razlage o razvoju hominidov nas prepri~ujejo, da se je~love{ka linija razcepila od prednikov dana{njih {impanzov pred pribli‘no5 milijoni let. Prvi hominidi ali ~loveku podobni primati so bili t.i. Australo-pithecinae. Kasnej{i razvoj je pripeljal do Homo habilisa in Homo erectusa.Kon~no so se pred pribli‘no 100.000 leti razvili anatomsko moderni ljudje,kot smo mi sami. Znanstveniki pravijo, da je to edina hipoteza, ki sloni nadejanskih dokazih. Resnica je, da nam podrobno preu~evanje zgodovinearheologije odkrije, da so arheologi odkrili veliko dokazov, ki ka‘ejo na to,da je ~love{ka prisotnost na Zemlji veliko starej{ega datuma. Ti rezultati sobili objavljeni v knjigah FORBIDDEN ARCHEOLOGY (“Prepovedana ar-heologija”, Cremo in Thompson, 1993) in v skraj{ani verziji iste knjige THEHIDDEN HISTORY OF THE HUMAN RACE, ki je to poletje iz{la vsloven{~ini pod naslovom “Prikrita zgodovina ~love{ke rase”. Omenjeniknjigi mo~no odmevata med mainstreamovskimi arheologi in antropologi,o ~emer pripoveduje knjiga FORBIDDEN ARCHEOLOGY’S IMPACT(“Odmev knjige Prepovedana arheologija”, Cremo, 1995).


Misteriji 37

Klaus Dona, avtor dunajske razstave Nerazre{ene skrivnosti v dru‘bi urednika MisterijevJo‘eta Vetrovca in pisatelja Ivana Mohori~a, je presene~en nad velikim zanimanjem za ve~kot 500 artefaktov, med katerimi so mnogi opisani tudi v slovenski izdaji Prikrita zgodovina~love{ke rase.

primer kameno orodje, ki ga je v mio-censki formaciji blizu Lizbone na{el Car-lo Ribeiro (1873), vodja Portugalskegeolo{ke uprave. Orodje je bilo staropribli`no 20 milijonov let. Ribeiro ga jenajprej razstavil v Geolo{kem muzeju vLizboni. Na za~etku 20. stoletja so mu-zejski delavci zamenjali napise ter jih na-domestili z mlaj{im, bolj sprejemljivimidatumi. Kasneje so artefakte preprostoodstranili in spravili v skladi{~e.

Kameno orodje sta na{la tudi LouisBourgeois (1873) v miocenski formacijiv kraju Thenay (Francija) ter Fritz Noet-ling (1894) iz indijske geolo{ke upravev miocenski formaciji v Burmi.

O teh odkritjih iz poznega 19. stolet-ja so pisali v znanstvenih revijah in raz-pravljali na znanstvenih konferencah.Edini razlog za njihovo odsotnost iz se-danjih strokovnih tekstov je dejstvo, dapostavljajo pod vpra{anje prepri~anje onedavnem izvoru ~loveka.

V ZDA so 3,5 m globoko v sloju pre-moga v Macoupin County (Illinois) na{li~love{ko okostje. Prekrivala ga je 50 cmdebela nedotaknjena plast skrilavca.Premog, v katerem so na{li okostje, jebil iz karbonske periode, kar pomeni, daje bil fosilni ostanek star pribli‘no 300milijonov let. Poro~ilo o tem odkritju jebilo objavljeno leta 1862 v decembrski{tevilki revije The Geologist. V ~asopisuMorrisonville Times, ki je izhajal v Mor-risonville v Illinoisu, natan~neje v {tevil-ki, ki je iz{la 11. junija 1891, pa beremoo zlati ‘ili, ki so jo odkrili znotraj masiv-nega kosa premoga. @ilo je odkrila go-spa S.W. Culp, ko je hotela razbiti namanj{e dele ve~ji kos premoga. Ob tejpriliki so na geolo{kem uradu dr‘aveIllinois izjavili, da je bil premog z zlato‘ilo iz karbonske dobe, se pravi star 300milijonov let.

Leta 1897 je rudar v rudniku pre-moga blizu Websterja v dr‘avi Iowana{el kamen z vklesanimi liki. DailyNews (2. april 1897) v Omahi (Nebras-ka) je takrat takole poro~al:

“Kamen je temno sive barve, dolgpribli`no 50 cm, {irok 25 in debel pri-

bli`no 6 cm. Na povr{ini kamna, ki jezelo trd, so narisane ~rte, ki oblikujejove~ popolnih likov romba. V sredi vsa-kega romba je spretno vklesana podobastarega ~loveka.”

Zanimiv je tudi kovinski lonec, ki gaje leta 1912 Frank J. Kenwood na{el vbloku premoga v lokalni termoelektrar-ni v Thomasu, Oklahoma. Kenwood jeodkritje takole opisal v izjavi, ki jo jepodal vpri~o notarja:

“Naletel sem na masiven blok pre-moga, ki je bil prevelik, da bi ga upora-bil v tej obliki. Vzel sem kova{ko kladi-vo in udaril po njem. Kovinski lonec jepadel iz njegove notranjosti, o ~emerpri~a odtis, ki ga je pustil v kosu pre-moga.”

Kenwood je odkril, da je bil kos pre-moga izkopan v rudniku Wilburton. Pomnenju geolo{ke uprave dr‘ave Okla-homa je premog iz tega premogovnikastar 312 milijonov let.

Takih zagonetnih odkritij je {e veli-ko. V zadnjih desetletjih so ju‘noafri{kirudarji naleteli na stotine kovinskih kro-

gel z utori, izdolbenimi v vi{ini ekvator-ja. Ena od najdenih krogel ima celo tritake vzporedne utore. Krogle so iz zelotrdega materiala. Roelf Marx, kuratormuzeja Klerksdorp v ju‘ni Afriki, je okroglah pisal v pismu, ki ima datum 12.september 1984:

“Krogle so bile najdene v pirofilitu,ki ga kopljejo v bli`ini mesteca Ottosdalv zahodnem Transvaalu. Pirofilit je pre-cej mehka sekundarna kamnina, ki se jeoblikovala tekom sedimentacije predpribli`no 2,8 milijarde let. Krogle pa soiz zelo trde snovi in jih tudi z jeklenimorodjem ni mo~ opraskati...”

Za nastanek teh krogel, ki so o~itno~love{ki artefakt, {e nih~e ni ponudilzadovoljive razlage.

Omenili smo le nekaj od stotin do-bro dokumentiranih primerov, ki doka-zujejo starodavnost ~love{ke rase nana{em planetu. [e danes prihajajo nadan predmeti, stari od 100.000 do ve~kot dveh milijard let. Menimo, da bi vkontekstu teh najdb absolutno moraliupo{tevati hipoteze o zunajzemeljskihstikih in intervencijah.


38

V za~etku avgusta je iz{la zgo-{~enka Zdravilna meditacijaza du{o in telo avtorice Deje

Mu{i~, ki se je v slovenskem prostoruzavedamo kot pevke. Zgo{~enka paka‘e na njeno novo, vse bolj prisotnodejavnost na duhovnem podro~ju, ka-mor je posegla tudi s svojim novimdelom, ki nas popelje v svet meditacije.Prvi~ se je zgodilo na Slovenskem, dasmo dobili na tem podro~ju delo slo-venskih avtorjev in izvajalcev. Pri sno-vanju meditacijske zgo{~enke sta sode-lovala mojstra Jelka in Drago Zorman,glasbo pa sta pispevala Sa{o Ga~nik inVan~o Todosovski.

Na promociji, ki je bila v ̂ opovi knji-garni v Ljubljani, je Deja Mu{i~ dejala:

“Verjamem, da je ta zdravilna medi-tacija ter njeno skrito darilo, ki je posne-to na novi zgo{~enki Zdravilna medi-

tacija za du{o in telo edenprvih javnih glasnikov, zna-nilcev nove pomladi, ne sa-mo zemeljske, temve~ pred-vsem duhovne. Zato odprimookna svojih src, naj ta sveìpomladni vetri~ pomaga o~i-stiti hi{o na{e du{e od stopaldo glave.” Zgo{~enka Zdravilna medita-cija za du{o in telo zdru‘uje zdravilneenergije glasu, ljudi ter kraja Bohinja vmeditacijo, ki nas popelje v najsvetlej{i,najmirnej{i edinstveni prostor, sveti kraj,kjer se ~lovek resni~no, brez kan~kastrahu, soo~i s samim seboj ter ugotoviskozi prisotnost kozmi~ne energije, v ~emje njegov problem, kako ga lahko posku-{a re{iti ter kako spozna svoje bistvo, svo-jo lepoto, svojo neponovljivost.

NAJÎSTEJ[AKOZMI^NA ENERGIJADeja Mu{i~ pravi:“Slovenija je biser med biseri, tudi

ljudje, ki so se rodili na tem prostoru, soizredno velike, stare du{e in dana{njeìvljenje resni~no potrebuje, da se le-teprebudijo ter podelijo svoje neprecen-ljivo znanje. Ravno Slovenija je deèla zeno najlep{ih, naj~istej{ih kozmi~nihenergij in v tem pogledu jo ~aka {e zelolepa zgodba, lahko bi rekli celo misti~na

legenda, ki bo è v prihodnjem letudoìvela svoje enkratno poglavje. Zdra-vilno meditacijo priporo~amo vsem, kijim nemir v glavi in srcu ne da spati, nepusti jasno razmi{ljati, skratka ne dovolipolno ìveti. [koditi vam ne more, ~e-prav se utegnete ̀ e po prvem poslu{anjupo~utiti druga~e, in to, da se boste po~u-tili resni~no bolje è po prvem zbranemposlu{anju, vam jam~imo. Vsi ljudje tervsa ìva bitja smo univerzalna, enkrat-na, neponovljiva bitja in zasluìmo simnogo ve~, kot nam trenutna situacijadovoljuje. Svoboda duha ter svobodaizbire lastne poti pa je pravica in dol`-nost vseh in vsakogar. Zato ne dovolite,da vam drugi izbirajo ter krojijo va{eìvljenje, kajti na koncu ra~un poravna-mo sami. Zdaj bomo vsaj vedeli zakaj.”

Po mnenju Deje Mu{i~ in njenih so-delavcev se je vse ve~ in ve~ ljudi za~elozavedati, da jim ‘ivljenje uhaja iz rok,da so nezadovoljni, osamljeni, da sesploh ne znajo ve~ pogovarjati; nih~e

V meditaciji zdru‘ene zdravilne energije glasu, ljudi in Bohinja

Meditacija za du{o in teloMeditacija, ki jeposneta na novi

zgo{~enki,je eden prvih

javnih glasnikov,znanilcev

nove pomladi.

(Nadaljuje se na 46. strani.)Deja Mu{i~

Misteriji 39

K adar gre v partnerski zvezi do-bro, se po~utimo ~arobno.“Vendar vem, da dobri zako-

ni temeljijo na mnogo ve~ kot na ~aru,”pravi Harville Hendrix, strokovnjak interapevt s podro~ja partnerskih odno-sov ter avtor svetovne uspe{nice Naji-na Ljubezen (“Getting the Love YouWant”): ”Temeljijo na navadah, kiujamejo ob~utke, ki jih imamo drug dodrugega, in ti ustvarijo trdno in trajnozvezo. Mnogo parov je uporabilo tak{-ne ve{~ine, da so spremenili slab inte`aven v ~udovit zakon.”

Verjetno smo se vsi zna{li v svojizvezi kdaj sredi dvomov in razo~aranj,trenutkov, ko se nam je zdelo, da ne vi-

dimo ve~ poti. K pisanju tega sestavkame je spodbudil Hendrixov edinstvenipristop, za katerega se mi zdi, da spre-minja paradigmo, na kateri temelji ve-~ina partnerskih zvez, znotraj katere sepogosto znajdemo po za~etni skupni

sre~i v krogu bole~ih izku{enj, razo~a-ranj, spopadov za prevlado ter bole~emiskanju izhodov. Z njim se poka‘ejonove mo‘nosti zveze kot skupnega po-potovanja, rasti, zdravljenja in odkriva-nja samega sebe.

^e nam je v zakonu v{e~ ali ne, najbi bilo odvisno le od sre~e pri izbiri part-nerja. Kar pribli‘no polovica vseh parovte sre~e o~itno nima; njihovi zakoni inzveze razpadejo, sami pa se vedno zno-va podajajo v iskanje novega, ~e bo sre~amila, bolj{ega partnerja.

Hendrix ‘eli ponuditi novo upanje,pa tudi nov pogled na ljubezenski od-nos. Zakon ali partnerstvo ni trdno za-koli~ena zveze med dvema, ki se nika-

Od romanti~ne ljubezni do zrelega partnerstva

Sre~a v dvojePribli‘no polovica parov

nima sre~e; njihovi zakoniin zveze razpadejo, sami

pa se vedno znovapodajajo v iskanje

novega, ~e bo sre~a mila,bolj{ega partnerja.

40

kor ne bi mogla spreminjati in razvijati.Zakon je psiholo{ko in duhovno popo-tovanje, ki se za~ne z vznemirljivo pri-vla~nostjo, potem pa vodi skozi trnovopot odkrivanja samega sebe in partner-ja: kon~uje se v tesni, ljube~i in trajnizvezi. Ali bomo pri{li do konca poti alipa omagali kje na sredi, ni odvisno odtega, koliko sre~e bomo imeli pri izbiripravega partnerja, pa~ pa od na{e pri-pravljenosti za odkrivanje skritih koti~-kov svoje lastne osebnosti.

Usoda ve~ine ljubezenjskih zgodb je:privla~nost, romanti~na ljubezen in spo-pad za prevlado. To so povsem vsako-dnevni prizori iz obi~ajnega zakonskega‘ivljenja. Psiholo{ka drama, ki jo Hend-rix imenuje nezavedeni zakon. To je za-kon, v katerega partnerja prina{ata svoja

skrita hrepenenja in privzgojene vedenj-ske navade iz svojega otro{tva, ki juneizogobno vodijo v nasprotja in spore.Nasprotje predstavlja zavestni zakon. Vnjem svoja otro{ka hrepenenja uresni-~imo na pozitiven na~in.

Obstaja vrta na~inov, ki pripomore-jo k obujanju romanti~ne ljubezni medpartnerjema, ki sta se ‘e zapletla v igromo~i, in pomagajo pri resnem in trdemdelu, ki ga navadno zahteva re{evanjete‘av. Eden izmed principov, ki lahkotransformira na{o zvezo, je: energija sle-di pozornosti. Vsaki~, ko “investiramo”v negativno, brusimo svojo sposobnost,da najdemo napake. Na{a energija ja~aneprijetno, mu~no in krhko in mi samiustvarjamo pogoje, ki dovolijo proble-mom, da rastejo kot plevel na neobde-lovanem polju.

Drugi princip razkriva, da se pro-blemov ne da re{iti na nivoju zavesti,kjer so nastali. Svoje ideje o partnerskihzvezah oblikujemo v povezavi z na{imistar{i in kadar na{e potrebe niso izpolj-njene, jokamo, se jezimo, upiramo alicelo borimo. ̂ e {e vedno ne dobimo, kar‘elimo, ob~utimo ranjenost. Zato ustva-rimo obrambo proti temu, da bi bili po-novno ranjeni, kot npr. da se emocional-no umaknemo ali stopnjujemo svojezahteve.

Kadar vstopamo v zvezo, na{ podza-vestni um pogosto izbere nekoga, ki ima

V delavnici Image, ki jo bo vLjubljani med sedmim in devetimseptembrom vodila Jette S. Simon,klini~na psihologinja iz ZDA z ve~kot 20-letnimi izku{njami v part-nerski terapiji, se boste lahko pou-~ili, kako je mogo~e obogatiti do-bro zvezo, kaj morate storiti, da ob-dr‘ite za~eto zvezo in kako naj biravnali, da bi razre{ili dolgotrajnanesoglasja v te‘avni zvezi, ko ste‘e blizu razhoda ali lo~itve, pa bimorda le posku{ali zvezo obdr‘ati.Natan~ne informacije: 041/791-345.

SRE~A V DVOJE

pozitivne in negativne kvalitete po-dobne na{im star{em, da bi imeli ponov-no mo‘nost, da si zacelimo rane iz pre-teklosti. Vendar prepogosto kon~amo vo‘ivljanju vzorcev, ki so nas prizadeli vza~etku. In storimo, kot smo storili, kosmo bili otroci, poka‘emo svoje razo-~aranje, le da tokrat izrazimo svojobole~imo s kriti~nostjo. Uporabljamonegativne na~ine, da bi dosegli poziti-ven rezultat. To nikoli ne deluje.

êprav je nemogo~e biti vse za svoje-ga partnerja, poznavanje vloge, ki jo igratvoje ozadje v zvezi, pomaga, da se pre-maknemo od “Kaj je tvoj problem?” h“Kako ti lahko pomagam?”. Najbolj{e je,~e oba partnerja sodelujeta, vendar lah-ko è sprememba odnosa ene osebenaredi potrebno razliko. Spreminjanjena~inov obna{anja in navad v komuni-kaciji lahko traja dolgo ~asa. Toda to, dapokaèmo partnerju, da ga poslu{amo,spo{tujemo njegova ~ustva in lahkoob~utimo njegove izku{nje, tudi ko vidi-mo stvari druga~e, bo prineslo, da se bopo~util ljubljenega in mu bo pokazalo,kako lahko on stori za nas enako. ̂ epravmorda na za~etku ne bo sodeloval, sevam bo zelo verjetno pridruìl, ~e soboste dràli smeri. Zveza ne more ostatienaka, ~e se en izmed vaju spremeni. Znekaj dela, bosta morda oba opazila,kako se ~udita ~arobnosti vajine sre~e.

Andrej Trampu‘

september 2001

Prezgodnji porodO vzrokih in prepre~evanju prezgodnjega porodapi{e prof. dr. @iva Novak Antoli~Razjede na ‘elodcu...Dr. Andrej Gruden: vse o razjedah, bakteriji H. piloryin zdravljenju pi{eHolesterol v krviPrepovedano zdravilo proti holesterolu ni edinoiz skupine tako imenovanih statinov...

Zlomi zapestjaSo bole~i, celjenje traja dolgo,lahko pa so znak osteoporozeAnemijaGre za kopico motenj, ki jim je skupnonezadostno {tevilo rde~ih krvni~kPrehrana in rakTretjina raka gre na ra~un prehrane,so povedali na evropski konferenciMatere in h~ereRazmerje med materjo in h~erjo je posebnavez, ki se nikoli ne pretrgaJeza in zdravjeSte vedeli, da jezne ljudi bolj ogro‘a sr~ni infarkt?Va{a kuhinjaîsta kuhinja je tista, ki zagotavlja varno hrano,kak{na pa je va{a?

Misteriji 41

Marjeta Braji}, direktorica us-pe{ne potovalne agencije vLjubljani, je lani kupila zele-

ni kozarec za huj{anje. Pomagal ji je dozdravja, bolj{ega po~utja in vitalnosti.

Rado‘ivi gospe Marjeti Braji} ~lovekne bi prisodil {estih desetletij in ve~,posebno ob dejstvu, da ima ‘e trinajstlet diabetes dve, in to kar hudo obliko.Zdravila u‘iva trikrat na dan, vsega sku-paj pet tablet. Tablete jemlje redno, te‘kopa se ji je bilo dr‘ati omejitev, ki pa~ gre-do zraven k tej bolezni. Navajena je bilazve~er pojesti mo~nej{i obrok, ampak ponjem je zjutraj sladkor takoj sko~il nadevet ali deset. Za~ele so jo ‘e boletinoge; se pravi, da je sladkor ‘e napadelovoje ‘ivcev. Ali bodo zdaj na vrsti o~iin ledvice?

Marjeta je sklenila bolj poskrbeti zase.Pri “cukrovki” je zelo pomembno, da bo-lan nima odve~nih ma{~ob, in vedela je,

da mora predvsem shuj{ati. Poizkusilaje razli~ne diete in kure. ̂ e se je res dr‘a-la navodil in mo~no shuj{ala, je imelasladkor po dolgem trpljenju in huj{anjunekje med {est in sedem. Te‘ava pa jebila v tem, da je bila vedno la~na in na-peta. Poizkusila je z akupunkturo in resizgubila dvanajst kilogramov. Ampaktakrat je stradala, bila je utrujena inzaspana, to pa ni dobro za ~loveka ssladkorno. Kakor hitro je spet za~ela jes-ti, je hitro dobila nazaj vse izgubljene ki-lograme, pa {e nekaj za povrh.

Takrat je izvedela za zeleni kozarec.Sama nam je povedala:

“Obiskala me je svakinja, in takoj semopazila, da je lepo shuj{ala da je videtizadovoljna. Seveda sem jo vpra{ala,kako ji je to uspelo. Rekla mi je, da pozaslugi ~ude`nega zelenega kozarca.Najprej sem odmahnila z roko. Bila semskepti~na do najrazli~nej{ih kur, ki semjih `e veliko dala skozi, pa mi ni dostipomagalo. Pa tudi na televiziji sem uje-la neki zbadljiv komentar na ra~un tegakozarca.

Svakinja mi je razlo‘ila, da ob pitjuiz kozarca ni prav ni~ la~na in se zlahkadr‘i navodil. To se mi je zdelo obetavnoin nebole~e, pa sem se odlo~ila poizkusi-ti {e sama. Kozarec sem nabavila sredilanskega novembra in {e istega dneza~ela piti iz njega. V desetih dneh sembrez te‘av izgubila {tiri kilograme. Stro-go sem se dr‘ala prilo‘enih navodil.Nisem jedla kruha in zelo malo mesa.Za sladkorno je namre~ najslab{a ma{-~oba. Ves ~as sem spremljala nivo slad-korja. Na moje veliko veselje je bil stal-no med pet in pol ter {est, kar je skorajnormalno, in to skoraj brez nihanja!

Ravno takrat sem imela zdravni{kipregled. Na dan pregleda je bil sladkor{e ni‘ji, manj kot pet. Bil je ‘e skoraj

Ob pitju vode iz zelenegakozarca, enega imam vslu‘bi, enega pa doma,sem se dr‘ala prilo‘enihnavodil. Na moje veliko

veselje je bil sladkorstalno med pet in pol ter

{est, kar je skorajnormalno, in to skoraj

brez nihanja!

Marjeta Braji}, lastnica M & M TURIST d.o.o., Trg Ajdov{~ina 4, Ljubljana, 01/439-71-80.

V desetih dneh je Marjeta Braji} izgubila {tiri kilograme

Sploh nisem stradala

42

prenizek in doktor se je ~udil,kako je to mogo~e. Tablete ni-so mogle biti vzrok za izbolj-{anje, saj jih jemljem ‘e dol-go, a prej ni bilo vidnih rezul-tatov. Rekel mi je, da ne smemstradati in mi svetoval ve~beljakovin.

V resnici sploh nisem stra-dala. Resda jem precej manj,mogo~e celo pol manj kot prej,vendar mi to sploh ni te‘ko.Prej sem ob dietah ~utila lako-to in prav lakota je tista, ki tepri huj{anju vedno premaga.Zdaj pa ves dan lahko ne bini~ jedla, ker preprosto nisemla~na. ̂ e nisem la~na, ne jem,razen kosila. Opoldanskegaobroka namerno nikoli ne iz-pustim, za vsak primer, da nebi bilo kaj narobe. Mislim tudi,da si mora v~asih ~lovek tudikaj privo{~iti, da ni prestrog sseboj. Ne zato, ker se ne bi mo-gel obvladati, ampak zaradisamega sebe. V~asih si kajza‘elim in ‘eljo si izpolnim,da se ne mu~im.

V~asih se prekr{im tudizaradi dru‘be, ampak tudi tozavestno. Meni in drugim bibilo neprijetno, ~e bi predvsemi glodala prepe~enec injabolko. Prehrana je veliko, nipa tudi vse. Po mojem je zelopomembno tudi delo in giba-nje. Zadnje ~ase veliko pe{a-~im. ê le morem, grem zju-traj pe{ v slu‘bo. Mislim, dami k splo{nemu zdravju po-maga tudi to, da ‘e deset letvsako jutro in zve~er zau‘i-jem kapsulo ~esna.

Vsako jutro spijem dvapolna kozarca vode. Najprejmi je {la malo te‘ko po grlu,saj prej skoraj nikoli nisempila, niti sokov. Zdaj pa semse navadila. Poleg sladkorjase mi je uredila tudi prebava,ki mi je dolga leta povzro~ala

UGODNOST ZA ^LANE KLUBA ZDRAVJE10 % POPUST PRI NAKUPU ABONMAJA

V [ENTJAKOBSKEM GLEDALI[Û

ABONMAJSKE PREDSTAVEZA SEZONO 2001/2002

"Sezona smeha"Gabriel Barylli:

KRUH Z MASLOM (komedija)

Can Themba:MO[KA OBLEKA (komedija)

Bratko Kreft:KRANJSKI KOMEDIJANTI (komedija)

Jean Baptiste Poquelin Moliere:UÊNE @ENSKE (komedija)

CENIK ABONMAJEVZA SEZONO 2001/2002

I. prostor (1.- 6. vrsta) 6.500,00 SITII. prostor (7.- 12. vrsta) 5.400,00 SIT

IZVEN ABONMAJSKE CENE VSTOPNICZA SEZONO 2001/2002

I. prostor (1.- 6. vrsta) 1.800,00 SITII. prostor (7.- 12. vrsta) 1.500,00 SIT

POPUSTI50 % dijaki, {tudenti in brezposelni,

20 % upokojenci

VPIS ABONMAJEVOd 17. septembra do 12. oktobra -

vsak delavnik od 14.00 do 17.00 ure.

INFORMACIJE: 01/231 28 60, 433 30 12

[ENTJAKOBSKO GLEDALI[Ê LJUBLJANA

Krekov trg 2, LJUBLJANA

www.sentjakobsko-gledalisce.si,[email protected]

veliko preglavic. Zelo semzadovoljna in {e naprej name-ravam piti iz zelenega kozar-ca. Enega imam doma, dru-gega pa v slu‘bi, da je zmerajpri roki.

Spra{evala sem se, ali jeres kozarec tisti, ki je povz-ro~il pozitivne spremembe.Mislim, da mi kozarec poma-ga, kako to~no, pa ne vem.Mogo~e gre zgolj za prepri-~anje v glavi, ampak tudi ~eje tako, me prav ni~ ne moti.Va‘no je, da se bolje po~utim.Sicer pa se mi zdi, da ima vo-da v kozarcu druga~en, finej{iokus. In tako pravijo vsi, kiza~nejo piti iz njega. Zame jenajbolj pomembno, da mi koza-rec daje mo‘nost, da za~nembolj{e in bolj zdravo ‘ivljenje,kar sem si ‘e prej ‘elela.”

Marjeta Braji} je bila do-volj pogumna, da je spreme-nila na~in ‘ivljenja, in vsako-mur svetuje, da tudi sam poiz-kusi z zelenim ali modrimkozarcem. Sicer pa jo je odlo~-nost spremljala tudi v pokli-cu. Ko je v Ljubljani vodilaturisti~no agencijo Putnik, jebila prva, ki je peljala romar-je v Lurd. To je bilo leta 1962,ko je ‘upnik z Je‘ice zamaniskal potovalno agencijo zaromanje. Nih~e si ni upal tve-gati ugleda in polo‘aja, Mar-jeta pa je pristala. V Lurd jeorganizirala poseben vlak, jepa tudi marsikaj prestala, za-sli{evanja in izsiljevanja. Poz-neje je odprla Centroturist, {lav Alpe-Adria, odprla Merca-torTurist, zdaj pa je ‘e desetlet na svojem. Njena agenci-ja, M & M Turist, je specializi-rana za Evropo, ~eprav neizklju~no. Zna~ilnost agencijeso kvalitetni programi in od-li~ni vodniki.

Andrej Kikelj

SPLOH NISEM STRADALA

Misteriji 43

Preiskave {kodljivih sevanj s po-mo~jo radiestezije so ena najva‘-nej{ih radiestezijskih dejavno-

sti, saj vse te‘ave in bolezni ~love{tvaposledi~no izvirajo iz {kodljivih ener-gij, ki si jih ljudje bodisi nakopljemosami bodisi so karmi~nega izvora.

^lovekovo obna{anje je lahko pozi-tivno, skladno z naravnimi in kozmi~-nimi zakoni, lahko pa zaidemo na stran-pota. Posledica je pojav raznih {kodlji-vosti. Na{ negativni odnos do narave indru‘be povzro~i, da si izberemo mestaza prebivanje in spanje prav na {kodlji-vih mestih. Povezava takih mest privedetudi do tvorbe {kodljivih energij, kot sorazni elementali. Da pridemo v stik zraznimi {kodljivimi vibracijami, pa lah-ko povzro~i tudi na{e negativno razmi{-ljanje.

Najprej moram opozoriti, da ve~inasevanj, ki jih radiestezisti ugotavljamo,{e vedno ni dovolj raziskanih, {e manjpa znanstveno potrjenih. Sevanja, ki jihugotavljamo le z radiestezijskimi instru-menti, so lahko elektromagnetna valo-vanja, v glavnem pa so to sevanja, ki jihimenujem radiestezijska sevanja. Tasevanja zaenkrat niso ugotovljiva znobenim fizikalnim instrumentom, saj

jih najdemo izklju~no s pomo~jo radie-stezijskih nihal, radiestezijskih anten inbiotenzorjev. Sevanja, ki imajo razli~nehitrosti in so znanstveno nepreiskana,ne moremo zajeti v ustrezno fizikalnoformulo. Vemo pa za zakonitost, da sosevanja z valovno dol‘ino 50 cm ~lovekulastna. Vsa druga vsiljujejo druga~nonihanje celic v ~love{kem organizmu.

VIBRACIJE PREDMETOV@e pred leti sem ugotavljal zemeljske

mre‘e, podzemeljske vodne tokove,rudnine in minerale, geolo{ke prelom-nice ter zaprte podzemeljske jame inzaprte podzemeljske prostore. Vse to jeseveda v svetu radiestezije ‘e davnopoznano. Da poleg zemeljskih sevanjdelujejo na ~loveka tudi razna tehni~nasevanja, je ve~ini radiestezistov znano.V zadnjem ~asu pa mnogi radiestezistizanemarjajo delovanja {kodljivih vibra-cij predmetov, ki so v~asih precej mo~-

nej{a od nekaterih zemeljskih sevanj.Pa tu {e ni konca {kodljivosti, ki delu-

jejo na ~loveka. Razne energijske entite-te, ki jih radiestezisti ve~inoma ne po-znajo, lahko ~loveku povzro~ijo mnogeneugodnosti, pa tudi velike probleme.

Mnoge napake radiestezijskih mer-jenj izvirajo iz nepoznavanja podrobno-sti. In v tem se radiestezisti razlikujemomed seboj.

Ne bi rad ponavljal stvari, o katerihsem v Misterijih ‘e pisal, pa vendar~utim za nekako dol‘nost, da obnovimnekaj osnovnih stvari, za katere vem, pajih mnogi ne upo{tevajo.

Ker pri radiestezijskih preiskavahvzpostavimo vedno energetski stik z iz-vorom {kodljivosti, moramo seveda ve-deti, da {kodljive vibracije do preisko-valca obi~ajno {e vedno pritekajo, ~e-prav smo preiskavo ‘e zaklju~ili. Tu greza preiskave v naravi, preiskave pros-torov in diagnosti~ne preiskave ljudi, patudi ‘ivali. Zato je potrebno tak ener-getski kanal po vsaki kon~ani preiskavimentalno prekiniti in se o~istiti mo‘nih{kodljivih vibracij, ki so vdrle v na{oavro. To lahko opravimo na razli~nena~ine:

Merjenje negativnih sevanj z radiestezijskimi pripomo~ki in tehnikami

Energijske {kodljivostiNa ~lovekovo zdravjein po~utje lahko slabo

vplivajo sevanjazemeljskih mre‘,

podzemnih vodnih tokov,rudnin in mineralov,

geolo{kih prelomnic terzaprtih podzemnih jamin zaprtih podzemnih

prostorov, pa tudi raznatehni~na sevanja

in {kodljive vibracijepredmetov.

Igor Ziernfeld

44

• V mislih pred seboj kot z metlozabri{emo tak kanal ali ga mentalno pre-sekamo.

• ^e imamo bolj{o predstavo, si takkanal predstavljamo kot elektri~ni vod,ki ga prekinemo s stikalom ob koncupreiskave.

Misel za prekinitev energijskega ka-nala mora biti mo~na z zavestjo, da sezavarujemo pred mo‘nimi {kodljivimivibracijami iz izvora. Vendar pa smo,kljub temu da smo tak energetski kanalprekinili, sprejeli nekaj {kodljive ener-gije, kar moramo seveda ugotoviti inavro o~istiti, pa tudi mo‘ne {kodljiveakumulirane vibracije na fizi~ni ravnitransformirati v ne{kodljive.

LE NIHALOKer z nihalom lahko ugotovimo ne

le {kodljivost, pa~ pa tudi vrsto {kodlji-vosti, intenziteto, valovno dol‘ino se-vanja in frekvenco, priporo~am za takopreiskavo le nihalo. In tu prideta pomojih izku{njah v po{tev le egiptovskinihali izis ali karnak, ker sprejemata inoddajata vse energetske frekvence, karza nevtralna nihala ne velja.

ZEMELJSKA SEVANJAZemeljske mre‘e najdemo po vsej

zemeljski krogli in jih je precej, a pripreiskavah naletimo najpogosteje nadve mre‘i: Hartmannovo in Curryjevomre‘o. Prese~i{~a pasov teh dveh mre‘so pogojno {kodljiva, dimenziji pa se,odvisno od raznih vplivov, spreminja-ta. Prav tako se spreminja tudi intenzite-ta sevanja, pa tudi frekvenca. Za Hart-mannovo mre‘o velja, da deluje v na{em

geografskem podro~ju v rastru 2,5 x 2 m,kjer pomeni prva {tevilka dimenzijo vsmeri sever-jug, druga pa v smeri vz-hod-zahod. V preteklih letih sem name-ril intenzivnost sevanja okrog 31%,valovno dol‘ino 6,2 cm, frekvenco se-vanja pa med 31 in 39 Hz. Valovnadol‘ina se ni spreminjala nikjer. Dr.Hartmann, po katerem je poimenovanata mre‘a, je navajal raster v smeri sever-jug 2 m, v smeri vzhod-zahod pa 2,5 m.Mnoge meritve so pokazale, da se ras-ter Hartmannove mre‘e spreminja. Tudi{irino pasov razni preiskovalci omenja-jo med 14 in 25 cm. V nadaljevanju na-vajam preglednico izmer, ki sem jihopravil izven Slovenije.

Curryjeva mre‘a, poimenovana podr. Curryju, je diagonalna. To pomeni,da te~ejo diagonale v smeri sever-jug inso dimenzije mre‘e v na{em geograf-skem podro~ju od sredine do sredinepasov 3,5 x 3,5 m, intenzivnost je pri nas‘e nekaj let 51 OE (odstotnih enot),λ = 6,8 cm, med tem, ko se frekvencaspreminja v odvisnosti od geolo{ke dejav-nosti. Prekriva jo tretja mre‘a v rastru7 x 7 m, pri ~emer ostaja intenzivnostnespremenjena, valovna dol‘ina je8,2 cm, frekvenca pa je ni‘ja od Curryjevemre‘e. Poleg Hartmannove, Curryjevein tretje mre‘e je pri nas manj poznanavelika Hartmannova ali vmesna mre‘a,ki je na vsakem ~etrtem polju Hartma-

Kraj Leto Vrsta mre‘e Dimenzija Intenziteta λλλλλ f

[panija - Oviedo 1993 Hartmannova 45 %(OE) 6,2 cm 65 Hz

[panija - Valladolid 1993 Hartmannova 210 x 287 cm 43 % 6,2 cm 62 Hz

[panija - La Coruna 1993 Hartmannova 217 x 265 cm 46 % 6,2 cm 88 Hz

[panija - La Coruna 1993 Curryjeva 85 % 6,8 cm 105 Hz

Canada W= 79° 10' N= 45° 42' Okt. 1998 Curryjeva 170 x 170 cm 51 % 6,8 cm 82 Hz

ENERGIJSKE {KODLJIVOSTI

Misteriji 45

nnove mre‘e. Ta mre‘a je v svojih pre-se~i{~ih zelo nevarna, saj je intenzivnostmed 91 in 93 OE; pasovi so {iroki enmeter, prese~i{~a pa zaradi velike inten-zivnosti povzro~e v manj kot treh letihbolezen s smrtnim izidom.

Pokojni prof. dipl. ing. Bo‘o Ju‘inami je pripovedoval o svojih radieste-zijskih izku{njah v Nem~iji, kjer je stamkaj{njimi radiestezisti ugotavljal{kodljive mre‘e v rastrih 21 x 42 m in 42x 84 m. Kasneje sem ugotovil, da sta tidve mre‘i {kodljivi le v {irini nekaj mm.Prva ima {irino pasov okoli 1,5 m, drugapa okoli 3 m. Pri meritvi v naravi semnaletel na pasova dveh zemeljskih mre‘;prva je imela {irino pasov 9 m, drugapa 12 m, vendar sem ugotovil, da nista{kodljivi.

Kot sem ‘e omenil, mre‘e niso ved-no {kodljive, saj je njihova {kodljivostodvisna od bo~nih signalov podzemelj-skih vodnih tokov. Signali so razli~nomo~ni in aktivirajo mre‘e v razli~nihvi{inah.

To je va‘na ugotovitev, saj je lahkonpr. Hartmannova mre‘a {kodljiva vnekem prostoru le v predelu postelje,malo vi{je pa njena aktivnost usahne.Nominalna {kodljivost mre‘ je obi~ajnovertikalna in odstopanja so mo‘na do200 iz vertikalne smeri, kar pomeni, daje {kodljivo delovanje nad eta‘o ali podeta‘o merjenja zamaknjeno.

Mre‘e ponekod valovijo in pride dozamika iz smeri sever-jug tudi do 150trajno ali pa se pasovi vra~ajo v prvot-no smer. [kodljivost ali ne{kodljivostpresekov pasov mre‘ velja le za radi-estezijsko sevanje, elektromagnetnakomponenta pa ostaja trajno zanemar-ljivo {kodljiva, saj po mojih izku{njahpredstavlja le 15 OE {kodljivosti radi-estezijskega sevanja.

PODZEMNI TOKOVIPoleg {kodljivosti zemeljskih mre‘

poznamo tudi {kodljivost podzemelj-skih vodnih tokov. [kodljivost nastopa

od {irine 30 centimetrov naprej, odvis-na pa je tudi od nagiba toka. Tu je zna-nih sedem signalov:

- Prvi vertikalno delujo~i je najbolj{kodljiv.

- Drugi je ne{kodljiv.- Tretji je ne{kodljiv.- ^etrti, pod kotom 450, pa je tisti, ki

v dolo~enem podro~ju aktivira zemeljs-ki mre‘i (Hartmannovo in Curryjevo).

- Peti, ni podatkov, da postane akti-ven, torej {kodljiv.

- [esti, ni podatkov, da postane akti-ven, torej {kodljiv.

- Sedmi, ni podatkov, da postaneaktiven, torej {kodljiv.

Vendar je treba vedeti, da je aktivi-ranje po vi{ini odvisno od intenzivnostisignala vodnega toka. ^e si predstav-ljamo stanovanjsko stolpnico, je ta ak-tivnost npr. od pritli~ja do morda ~etr-tega nadstropja ali vi{je, ~e je signalmo~nej{i. Ta aktivnost lahko nastopi {elenpr. v tretjem nadstropju in sega do sed-mega nadstropja, odvisno, od kod pri-haja signal. Podzemeljski vodni tokovise seveda v sipkem terenu premikajo,v~asih nekaj metrov v enem letu, karpredstavlja nestalno {kodljivost na dolo-~enem mestu. V su{nem obdobju manj{ipresahnejo, prav tako pa se pojavljajonovi ob hudem de‘evju. Zaradi tegapodzemeljski vodni tokovi niso vednovir stalne {kodljivost.

[kodljiva podro~ja, bogata z rudni-nami in minerali, so zelo nevarna zara-di svoje obi~ajno velike razse‘nosti ne-pravilnih oblik; od ~etrt kvadratnegametra pa do ve~ deset kvadratnih met-rov. Poznam dve vrsti sevanja rudnin inmineralov.

Prvo imenujem primarno, ki delujestalno, in to vertikalno, drugo pa jesekundarno in se pod razli~nimi kotiperiodi~no pojavlja in izginja. Takoseveda ne moremo nikdar predvideti,kdaj in kje se bo pojavilo in koliko ~asabo trajalo. Intenzivnost je lahko od 40do 80 OE (odstotkovnih enot), valovnadol‘ina obi~ajno nad 160 cm, pa do

ENERGIJSKE {KODLJIVOSTI

46

202 cm, frekvenca sevanja obi~ajno oko-li 200 Hz.

GEOLO[KEPRELOMNICE

Geolo{ke prelomnice so radiestezij-sko manj poznane in tudi manj preisko-vane. Najdemo jih na podro~jih mo~-nej{ih geolo{kih aktivnosti, zlasti pa vgoratem svetu mlaj{ih gorstev. [irineprelomnic so zelo razli~ne, radiestezijske{kodljivosti pa nastopajo od {irine pre-lomnic okoli enega metra in ve~. Odkrilsem do dvajset metrov {iroke prelom-nice.

Podzemeljske jame, oziroma herme-ti~no zaprti podzemeljski prostori sevajovertikalno stalno, intenziteta pa je izneugotovljenih razlogov razli~na. Opodzemeljskih jamah imamo malo ra-ziskav.

Zemeljska sevanja preiskujemo nave~ na~inov. Lahko prei{~emo vsakoped prostora ali le mesta, kjer se ljudjedalj ~asa zadr‘ujejo.

ê ho~emo ugotoviti zemeljske {kod-ljivosti, v mislih izre~emo, da i{~emozemeljska sevanja in izlo~imo delovanjavseh za{~it. Preiskovati moramo v oz-kih pasovih, da morda ne spustimoHartmannovih prese~i{~, pri ~emer jelahko konica nihala tista, ki otipavamesto ali pa je sonda roka. Lahko hodi-mo po~asi po prostoru ali pa preiskavoopravimo z enega mesta, tako da z rokoin pogledom sondiramo ‘eleno pod-ro~je, nihalo pa nam poka‘e {kodljivost,ko smo naleteli nanjo.

Bistveno pri preiskavi je, da ugotovi-mo {kodljivost, vrsto {kodljivosti in in-tenzivnost. Ker je lahko na enem mestuve~ {kodljivosti, moramo seveda po prviugotovitvi vpra{ati, ~e je na tistem mes-tu {e kaka {kodljvost. Najva‘nej{a jeseveda intenzivnost sevanja. Spodnjameja radiestezijskih {kodljivosti je pomojih izku{njah okoli 7 OE, sevanja zintenziteto preko 70 OE pa so ‘e izred-no nevarna. Tako prei{~emo vse bival-ne in pomo‘ne prostore.

TEHNI^NA SEVANJAKo smo ugotovili vsa {kodljiva ze-

meljska sevanja, postopek ponovimo zaodkrivanje tehni~nih sevanj, ki pa so poizku{njah obi~ajno mnogo manj nevar-na. Razen v primerih, ko gre za nepo-sredno bli‘ino mo~nih oddajnikov, vo-dov visokih napetosti, telefonskih cent-ral, ra~unalni{kih centrov itd. Tuditehni~na sevanja ugotavljamo v vsehprostorih. Za{~ito pred zemeljskimi intehni~nimi radiestezijskimi {kodljivost-mi opravimo s presku{enim za{~itnimsredstvom.

[KODLJIVE VIBRACIJEPREDMETOV

Ko smo preiskali ti dve vrsti {kodlji-vosti, vpra{amo v vsakem prostoru, ~eje {e kaka {kodljiva vibracija. To somo‘ne {kodljive vibracije slik, kipov,ro~nih izdelkov, skratka vseh predme-tov, v katere je bilo vlo‘eno ro~no delo,pri ~emer se je v izdelek akumulirala{kodljiva ali pa blagodejna energija. Toje odvisno od tega, v kak{nem ener-getskem razpolo‘enju je nekdo izdelekustvarjal. [kodljiva je lahko tudi umet-ni{ka slika ali fotografija {kodljivegapodro~ja. [kodljive so tudi tak{ne re-produkcije. ê ugotovimo tako {kodlji-vost, je postopek slede~:

V predmet usmerimo roko, pri ~emerse naj nihalo vrti v nasprotni smeri uri-nega kazalca in po{iljamo energijo zatransformacijo iz {kodljivih energij vne{kodljive. Postopoma preide vrtenjenihala v ‘arek in potem v nasprotnosmer, ko pa nihalo ponovno zaniha v‘arku, je postopek kon~an. Nato ugotav-ljamo v vsakem prostoru {e druge to-vrstne {kodljivosti in jih transformi-ramo. Vse te {kodljivosti niso direktnovezane na posamezne osebe. Pogosto pasi mnoge {kodljivosti ~lovek neposred-no nakoplje sam s svojim na~inom raz-mi{ljanja in odnosov v dru‘bi, kar bomopisal v naslednji {tevilki Misterijev. Toso energetske tvorbe, ki jih imenujemenergijski elementali.

Igor Ziernfeld

ENERGIJSKE {KODLJIVOSTI MEDITACIJA ZA DU{O IN TELO

(Nadaljevanje z 38. strani.)nima ve~ ~asa niti za sebe, kaj {ele zaprijatelja, soseda, so~loveka. Toda gos-podarji situacije, v kateri smo se zna{li,smo mi sami in ~e se predolgo vrtimo vlastnem za~aranem krogu, se nam lah-ko, milo re~eno, {e zme{a.

HARMONIJA Z NARAVOV~asih je dovolj le trepljaj po rami,

morda lepa iskrena beseda, da smoza‘eleni, da nas nekdo vendarle ima radin nas potrebuje, da bi ~lovek lahko sto-pil iz sence in zagledal son~en dan,v~asih pa je za osvoboditev du{e, duha,misli in ~ustev potrebno mnogo ve~.Potrebno se je uglasiti z univerzalnovibracijo in svojo notranjo bitjo, kajti vse,prav vse, kar je o~em vidnega in nevid-nega, se giblje v ve~nem kozmi~nem rit-mu, ki ga poganja najmogo~nej{a odvseh, Ljubezen. Znova se moramo nau-~iti ‘iveti ugla{eno s to privla~no silo,dose~i harmonijo z naravo in z vsemibitji, za~eti pa moramo pri sebi, v svojemsrcu. Kaj oziroma kdo mu ukazuje, kdoga neguje, kdo ga vodi in kam je name-njeno, s ~im ga hranimo in ~esa mu ni-smo naklonili, poklonili, dali ‘e zelo,zelo dolgo ~asa. Semena spoznanja,modrost in odgovori na mnoga vpra{a-nja so v nas samih. âkajo nas zvesto inneutrudno z vsemi ~udovitimi, nepre-cenljivimi darili, ki so namenjena vsemnam in vsakemu posebej. Za mnoge odnas ne bo te‘ko priznati, da nas je strahvsega novega, druga~nega od vsega, kar‘e dolga leta preizku{amo, poznamo innih~e ne trdi, da je sprememba starih‘ivljenjskih navad enostavna zadeva. Pritem koraku, ki nas bo popeljal na na{olastno notranjo pot, resni~no potre-bujemo pomo~, ne‘no roko, ki nas ne boo{vrknila po licu vsakokrat, ko bi se vkorakih zmotili. Na tej poti potrebujemoiskrenega prijatelja, ki je temo ‘ivljenja‘e preizkusil in jo pozna, potrebujemopa seveda tudi svojo lastno, iskreno‘eljo, da bi se radi spremenili, izbolj{aliin obogatili ‘ivljenje, ki nam je {e na-menjeno, ki je pred nami.”

Misteriji 47

Slovar gr{ke in rimske mitologijeAvtor: Joel SchmidtPrevedla: Veronika SimonitiZalo‘ila: Mladinska knjigaFormat: 14,5 x 20,5 cmStrani: 246Trda vezavaCena: 4.800 SIT

Gr{ka in rimska mitologija sta nam blizu, saj stapolni junakov, ki jih ob~udujemo in se nemalokratpo njih tudi zgledujemo. Veliki gr{ki in rimskibogovi, ki jih najdemo v slovarju, niso abstraktna,ampak ‘iva bitja z odlikami in slabostmi. Nerazlikujejo se kaj dosti od navadnih Zemljanov inimajo vrednost zgleda. Skozi antropomorfizemanti~nih bogov, skozi njihovo telesnost la‘e uzremonevidno svetost.Knjiga je ‘iva, ker predstavlja junake, katerihmoralno ali fizi~no trpljenje, dvomi in metafizi~nistrah pred smrtjo, ljubeznijo in usodo nas zadevajoin se nas {e vedno ti~ejo. Spoznavamo ‘ivljenjapoglavitnih miti~nih junakov, njihova potovanja,nevarnosti, s katerimi so se morali soo~ati in jihpremagovati; sledimo lahko ~ustvom teh izrednihljudi, ki so pogosto mo~no zaznamovani zbo‘anskim izvorom.Knjiga pojasnjuje ve~ kot 900 imen in pojmov.

Marsikdaj zapleteno snov avtor postavlja predbralca v teko~i pripovedni obliki, pregledno inzgo{~eno. Dodal je tudi najnujnej{e genealo{kepreglednice.Slovar je priro~nik, iz katerega se lahko hitro inzanesljivo pou~imo o kakem vpra{anju iz mitolo-gije, saj je pisec na{el kar pravo mero pri navajanjurazli~nih, v~asih tudi mo~no odmaknjenih ina~iciste zgodbe. Pomembno je, da je pri nekaterihdalj{ih geslih v posebnem razdelku o zgodovinimita opozoril tudi na kasnej{e obdelave mitolo{kesnovi v lepih umetnostih, zlasti v knji‘evnosti.Razumljivo je, da v ve~ini primerov francoski.

Stare gr{ke bajkeAvtor: Eduard Peti{kaPrevedla: Kristina BrenkovaIlustriral: Vaclav FialaZalo‘ila: Mladinska knjiga (Zbirka Zlata ptica)Format: 16 x 21,5 cmStrani: 255Trda vezavaCena: 5.900 SITDrugi ponatis

Stare gr{ke bajke se sprehahajo skozi vse na{e‘ivljenje. Nekateri smo se o njih pou~ili v {oli, drugise z njimi sre~ujejo tudi, ~e jim o njih niso

Novi knjigiNovi knjigiNovi knjigiNovi knjigiNovi knjigi

Deset najbolje prodajanih knjigv trgovini Aurea,

hala A, BTC v Ljubljani

1. Prikrita zgodovina ~love{ke rase,Michael A. Cremo in Richard Thompson

2. Potovanje du{, dr. Michael Newton

3. Zdravilna energija dreves,Patrice Bouchardon

4. Kako pove~amo samozdravilnesposobnosti, dr. Tom J. Chalko

5. Zdrava sredozemska prehrana

6. Telo kli~e po vodi, dr. f. Batmanghelidj

7. Ribe na 150 na~inov, Veljkovi}

8. Pot do srca, M. P. Podvr{i~

9. Kako vidimo, beremo in izbolj{amoavro, dr. Tom J. Chalko

10. Vodnik prakti~ne aromoterapije,dr. W. H. Lee

pripovedovali u~itelji. So del na{e vsakdanjekulture, so zibelka pojmov in misli, ki so seusidrale v evropsko civlizacijo.V~asih se nam zgodi, da le ne vemo odkod prihajakak pojem, misel, opis dejanja, tveganje, zmaga.Vemo, da je iz bajke, toda ko je toliko mitov innjihovih junakov ...Knjiga Stare gr{ke bajke nam ponuja prijetnobranje, v katerem na primer zvemo, kdo je bilOdisej, kako se je kon~al Ikarov polet, kako soArgonavti pri{li do zlatega runa in se spomnimo alipa na novo spoznamo Prometeja, Orfeja, Penteja,Midasa, Tantala, Herakleja, Perzeja, Ikarja, Tezeja,Sizifa, spomnimo se Erosa in Psihe, trojanskevojne, Odisejevega popotovanja in {e mnogihdrugih resnic, ki jih sre~ujemo v sodobni evropski,pa tudi slovenski literaturi. Saj ni malo nitislovenskih del, ki imajo svoj izvor v starih gr{kih inrimskih mitih (Drago Jan~ar: Dedal, Veno Taufer:Odisej in sin, Dane Zajc: Medeja, Du{an Jovanovi}:Antigona...).Ko bomo prebrali knjigo napetih zgodb o bo‘anst-vih, po{astih, junakih in njihovih neverjetnihprigodah, ki so nastale pred ve~ tiso~letji in nisoizgubile svoje privla~nosti, nam bo marsikateramisel, ravnanje in dejanje postalo bolj doma~e, boljna{e. Svet ve~nih junakov ima ve~no enake slabein dobre lastnosti in jih prevevajo enaki dvomi,strasti, tveganja in odlo~itve kot nas.

48

Nenavadna doìvetja

Vabilo k pisanjuMnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega.Opi{ite va{ resni~ni nenavadni dogodek, sre~anje, va{esanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisanopo{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10,1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

Svetle~a krogla -tiha spremljevalka

Za ljudi z nenavadnimi do‘ivetji ta zgod-ba ne bo ni~ novega, zato se dolgo nisemodlo~ila, da bi jo sploh javno zaupala. Po dru-gi strani pa - morda pa je vseeno nenavad-no, da se ta posebnost pojavlja v tako raz-li~nih ~asih razli~nim ljudem, ki drug zadrugega nismo vedeli, da se nam to dogaja.

Ko zdaj brskam nazaj po spominu, sezavestno spomnim prvega sre~anja s svetle-~o kroglo nekako v ~etrtem ali petem razreduosnovne {ole. S sestro sva {e v jutranjemmraku hiteli na enourno pot proti {oli. Potvodi po dolenjski pokrajini mimo gozda inreke, ki sta nam vedno ponujala razburljivado‘ivetja - lisico, ki je na nas pre‘ala s skale,prepadni kamnolom, pred katerim smo be-‘ali, ker je proti cesti pogosto po{iljal skale inkamenje, reko, v kateri so se poleti skrivaleka~e in v kateri smo skoraj vsi z utapljanjempridobili plavalske izku{nje, zato se {e danesbojimo globoke vode ...

Dogodek tistega dne bi lahko mirno uvrs-tili v od strahu prenapeto domi{ljijo, ~e bi bilto osamljen primer. S sestro sva torej hiteli v{olo. Na najini desni strani se je temni gozdodpiral dnevu. Med drevesi so se tu in tam{e zable{~ale zvezde, nad cesto naju je spre-mljala pojenjajo~a Luna, dale~ pred nama jebilo slutiti Son~ev vzhod. Stra{ljivo je posta-lo, ko sem med drevesi zagledala okroglobelo-rumeno lu~ (danes predvidevam gledena velikost dreves, da je imela kak{nega polmetra v premeru, morda malo ve~), ki je hitronesli{no drsela med debli. Opozorila semsestro naj pogleda.

Je Luna? Ne, ta je nad nama.Sonce? To vzhaja pred nama.Zvezdni utrinek? Prevelik in ne bi drsel

med drevesi!Pohiteli sva in se trudili nesli{no stopati,

vmes pa strahoma pogledovali proti drse~ikrogli, ki se je enakomerno pomikala kak{nadva metra nad tlemi z malo ve~jo hitrostjokot midve. Po~asi naju je prehitela in oddr-sela naprej ter izginila za gozdnim obron-kom.

Na smrt prestra{eni sva sklenili, da teganikomur ne poveva, saj bi naju imeli za nori.Imeli pa sva nek ob~utek posebnosti in izbra-nosti, ki sva si ga priznali {ele pred nedav-nim, skoraj trideset let po dogodku. Da sva“nekaj posebnega”, bi morala utemeljiti inzapisati v kak{ni novi zgodbi, polni doìv-ljajev na meji verjetnega, s katerimi “osre-~ujeva” zaskrbljeno sorodstvo in prijatelje.

Po~asi sva pozabili na tisto nenavadnolu~. êz pribli‘no tri leta pa me je neke no~i,vsaj tako sem najprej mislila, tla~ila mora. V

grozi sem se zbudila, sprehodila in imela tes-noben ob~utek, da me nekdo opazuje. Zagr-nila sem vse zavese, preverila, ~e so okna invrata proti terasi zaprta in poskusila spetzaspati. In naenkrat se priziblje - svetle~a kro-gla! Obstala je pred oknom in “strmela” va-me skozi zavese. Torej - ni bila mora. Pogle-dala sem na uro - pol {tirih zjutraj je bilo.Vgrozi si nisem upala niti premakniti, kratkoin nesli{no sem dihala in si ‘elela, naj kon~-no izgine ta vsiljivka! Toliko pro{enj Bogukot tisto no~ dolgo nisem spravila skupaj.Krogla je vztrajala dobre pol ure, potem pamirno oddrsela nazaj proti tistemu gozdu,kjer sem jo opazila prvi~.

Mami sem zjutraj morala pojasniti, kaj seje dogajalo, saj je pono~i sli{ala moje no~nesprehode in zapiranje vrat in oken sredivro~ega poletja. Ni~ kaj ni bila presene~ena.Nikoli nisem izvedela, ali me je hotela le poto-la‘iti, da je v okno morda svetil pohotni sosed,ki je rad zalezoval ‘enska bitja v vasi ali paje tudi sama kdaj videla to lu~, saj se je skriv-nostno nasmihala in se ji niti malo ni zdelo,da si izmi{ljujem. Prehitro je umrla, da bi lah-ko z nami spremljala naslednje dogodke.

Za ve~ kot deset let sem lahko pozabilana svetle~o spremljevalko. Medtem sem se ‘eodselila od doma in bila tistega ve~era domakot obiskovalka. Mirno je bilo, okrog hi{e sopotihnili glasovi, klepetali smo v kuhinji inzaznali hrup avtomobila, ki se je namenil v“ljubezensko skrivali{~e”. Tako smo rekliprostor~ku ob robu potoka v gozdi~ku, kjerso si razgrete zaljubljene du{e hladile strasti.@e po hrupu motorja smo ugotovili, da bosvojo izvoljenko zapeljeval mladi sosed. Zakak{ne pol ure je vse potihnilo, zatem pasmo vsi posko~ili in se zagnali k oknu, sajsmo zasli{ali prav oglu{ujo~ ropot izza goz-di~ka. Kamenje je letelo na vse strani in vejeso pokale, ko je mladi sosed kar v vzvratnivo‘nji lovil ovinke ob potoku do glavne ce-ste. Tule~ avto je bil v slabih dveh ali trehminutah doma pri sosedovih, ~eprav je zaisto pot ~lovek porabil osem do deset minut.Razmi{ljali smo, da ju je morda kdo prega-njal zaradi “nemorale”, saj nismo opazili ni~posebnega, ko je pripeljal do glavne ceste, odkoder smo avto z okna lahko opazili. êznekaj dni je fantova mama povedala, da stafant in dekle med klepetom v avtu ob stranizagledala lebde~o svetlo rumeno kroglo, ki jepriplavala iz gozda. Fant jo je hotel z odpiran-jem vrat avtomobila odriniti, a se je mimo{ipe zna{la tik ob sede‘u, zato je zaloputnil(skozi {ipo je spet zdrsela ob avto) in vzvrat-no speljal (seveda si je druga~e vedno vzel~as in avto obrnil). Lu~ se je pomaknila protisprednjemu delu avtomobila in ju spremlja-la do glavne ceste, kot da ju odganja. Lahkosi mislite, da je po tistem dogodku ljubezens-

ko gnezdece ob potoku dolgo samevalo. Jepa deklica tega sosedovega fanta zaupala,da je podobna, a manj{a krogla neke no~ispremljala njo in njenega o~eta na osamljenipoti iz ene vasi v drugo, a si tega nista upalanikomur povedati. Po pogovoru s sosedo svase s sestro spogledali - res nisva nori!

Tudi to do‘ivetje, ki je dolgo odmevalo vvasi, je po~asi potonilo v pozabo. Pa ne zavedno. Pred petimi leti nam je umrl stric, kije tudi bil nekaj posebnega - vzbujal je takostrahospo{tovanje kot so~utje - neka poseb-na ‘ivljenjska tragika in zagrenjenost je bilav njem. Ob hrupnem ‘ivljenju pa je preminilumaknjeno, spokojno in tiho, da se je vsemzasmilil. Marsikdo mu je kaj zameril in mar-sikomu je on lahko zameril, zato se je ljudemzbujala slaba vest. Dva dni po pogrebu stao~e in brat v zgodnjem jutranjem sprehodupo gozdu opazila nam ‘e znano nad tlemilebde~o svetle~o kroglo, ki je podrsavalamed drevesi navzdol proti njima. Brat jeprestra{eno pospe{il korak, o~e pa (tudiposebne‘ svoje vrste) se ni dal motiti in jemirno nadaljeval pot. Krogla ju je par minutspremljala, nato pa oddrsela proti drugi stra-ni hriba. Istega in naslednjega dne pa se jesestra v slu‘bi zabavala ob pripovedih dvehprestra{enih sodelavk, ki se v slu‘bo vozitapo isti poti, po kateri sva pred davnimi leti ssestro stopali proti {oli. Obe sodelavki stavsaka zase med vo‘njo opazili, da se jima izgozda pribli‘uje svetle~a krogla in drsi obboku avtomobila nekaj minut, nato pa izgi-ne. Vsi so sklepali, da je pojav te lu~i v tistihdneh povezan s smrtjo na{ega strica, ki se jepri{el na svoj na~in poslovit od sova{~anov,medve s sestro pa sva vedeli, da je svetle~akrogla na{a spremljevalka ‘e dolga leta.Potola‘ili sva brata, da “to zgodbo” ‘e dolgopoznava in da ni stric nikomur ni~ zameril.Še vedno pa me presene~a hladnokrvnostmojega o~eta, ki o tem govori kot o ne~em~isto vsakdanjem, kar se pa~ dogaja in temune posve~a posebne pozornosti. Res pa je, daga celo ‘ivljenje spremlja posebna sre~a in jetako kot jaz pre‘ivel ‘e {tevilne nenavadnenevarnosti, iz katerih se je izvlekel, kot da nini~. O tem pa morda kdaj v novi pripovedi.

Marija

Misteriji 49

CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT za 15 besed ali manj).10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejovse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilovnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila)ali po faksu 01/230-16-27.

Mali oglasi v Misterijih

Mali oglasi

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih natej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovar-jamo. Bralke in bralce prosimo, da nam okakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svojemnenje.

10 % POPUST V TRGOVINI AUREA vBTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kar-tico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsinaro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbiranaravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in nevsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige zazdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revijeMisteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~istej{e pitnevode v Sloveniji ALCONA-AQUAALCONA-AQUAALCONA-AQUAALCONA-AQUAALCONA-AQUA.

Aurea press d.o.o., Ljubljana

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI,partnerski, , , , , dharmi~ni, letni … (30 str. 4000 SIT).Brezpla~en povzetek! Astr. Armand, tel.: 041/568-340, 05/627-54-34

Armand Keber s.p., Koper[EPAT STJEPAN - bioterapevt -bioterapija, akupresura, refleksna masaà.pon. - Breìce: Motel PETROL âte`tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTERsre. - Maribor: Hotel GARNI Tabor~et. - @alec: Hotel @ALECinfor. po tel.: 041/726 084;

[epat Stjepan s.p., Sevnica

VNESITE V @IVLJENJE spremembe in popol-no zdravje s pomo~jo modrosti duhovnih vaj inreiki iniciacij. GSM: 041/711-685

Dhimahi d.o.o., Ljubljana

VEDE@EVANJE - SERENA, tel.: 090-41-16,250 SIT/min. ARURU VEDE@EVANJE s.p., Grosuplje

Delavnica RADOST SRCA od 21. do 23.oziroma do 26. septembra.Informacije: 040/263-628, 01/421-64-00 - popoldne. E-mail:[email protected]

Chipy d.o.o., Ljubljana

Vabim na 12-urni te~aj radiestezije 15.,16., 22. in 23. septembra. Prijave in infor-macije: Igor Ziernfeld, tel.: 01/721-25-81

Kata d.o.o., Dom‘ale

Izidi ‘rebanjaza nagradno

kri‘anko {t. 78

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15.septembra 2001 v ovojnici s pri-pisom KRI@ANKA 79 na naslov:Misteriji, [martinska 10,1000 Ljubljana.Iz‘rebali bomo pet nagrajencev,ki bodo prejeli:1. nagrada: 20.000 SIT2. nagrada: {tirimese~nanaro~nina na revijo Misteriji3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Karmen Zajc, Ro‘na ulica, 5,3000 Celje.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~nanaro~nina na revijo Misteriji):

Cveta Gajski, Ulica bratov U~a-kar 66, 1000 Ljubljana.

3 TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA):

Brane Gabrovec, Ul. 6.junija19, 1295 Ivan~na Gorica,

Iztok Felicijan, Kajuhova 4,6215 Diva~a,

Janez Stare, V. Vlahovi}a,2000 Maribor.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 77:VODORAVNO:Akra, Rossi, fran~i{kan,razteg, eta, IT, Satler, keson,Reni, aragonit, Neva, Al,prekletstvo, u~enka, Jovita,separat, Ante, otor, Klavora,Jud, Jara, riziko, Sheridan,^P, vdor, etika, Esti, nas-tavek, Col, Noel, ikt, Grbac,IL, Jimi, carar, Edirne, Eder,aroma, NansenNAGRADNI POJMI:PREKLETSTVO, UROK,ÂROVNICA,ÊSNOVE JEDI

REIKI TEÂJI IN TERAPIJEtel.: 01/723-94-91, 01/831-47-62, 041/791-345

e-mail: [email protected]

Informirani kozarci s certifikatomZaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradinjihove za{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvegajanuarja 2001 bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifi-katom, to je s potrdilom o poreklu.V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologijiHydronic, prodajajo naslednje trgovine:v Ljubljani:Trgovina AUREA v BTC, hala A-pritli~je,

Knjigarna na ôpovi 3 inTrgovina Bioline v Linhartovem podhodu

na Bledu: Cvetli~arna-galerija Trg Bled

v Bre‘icah: Trgovina in galerija Darila Don

v Idriji: Trgovina TIM Mlakar

v Kopru: Trgovina MIA, v pritli~ju tr‘nice Koper

v Kri‘ah: Trgovina Dava

v Mariboru: Trgovina Darvel TC City 2. nad.

v Moravskih Toplicah: Veterinarski inèniring Nabergoj, Trgovina za moje ìvali

v Novi Gorici: Manufaktura, posl. Narodna umetnost

v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza in Drogerija Barbara v vasi Lipa

v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole

v Slov. Konjicah: Trgovina Viva Sana

v Slov. Bistrici: Trgovina Viva Sana

v @i~ah: Prodajalna zeli{~ v @i~ki kartuziji

TAN-DRA@ d.o.o., Domàle

Z Misterijik sveti Fo{ki

Revija Misteriji vabi svoje bralce, dase udele‘ijo enodnevnih avtobusnih

izletov k sveti Fo{ki v Istri15. 09. in 20. 10. 2001

Sre~anje bo vodil bioterapevtiz Zagreba @eljko Vragovi}.

Izlet organizira turisti~na agencijiaQuo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova

130, tel.:01/507-18-03.

50

Ime in priimek: Stalno bivali{~e:

Po{tna {t.: Dav~na {t.: Dav~na izpostava:

[t.: ̀ iro ra~una: Pri banki: Operativna {t. banke:

Nagradna kri`anka (79)

Informiranikozarec

Za{~ita pred sevanjem NORAD je naprodaj na vseh ve~jih po{tah v Sloveniji, ter v trgovinah:v Ajdov{~ini: Trgovina Medigo • na Bledu: Cvetli~arna-galerija Trg Bled in Trgovina Fontana • v Bre‘icah:Trgovina in galerija Darila Don • v Idriji: Trgovina TIM Mlakar • v Kopru: Trgovina MIA, v pritli~ju tr‘niceKoper • v Kranju: Trgovina Mars • v Kri‘ah: Trgovina Dava • v Ljubljani: Trgovina AUREA v BTC, hala A-pritli~je, Knjigarna na ôpovi 3 • v Mariboru: Trgovina Darvel TC City 2. nad. • v Tolminu: Alpkomerc-trgovinaZlatorog • v Moravskih Toplicah: Veterinarski inèniring Nabergoj, Trgovina za moje ìvali • v Novem Mestu:Trgovina Orient • v Novi Gorici: Manufaktura, posl. Narodna umetnost in Trgovina Medigo • v Pod~etrtku:Trgovina Lida v hotelu Breza in Drogerija Barbara v vasi Lipa • v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovinaSteklarske {ole • v Seàni: Trgovina Klasje • v Slovskih Konjicah: Trgovina Viva Sana • v Slovenski Bistrici:Trgovina Viva Sana • v @i~ah: Prodajalna zeli{~ v @i~ki kartuziji

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Ali vam je kaj mar va{ih mo`ganov?(in mo`ganov va{ih otrok)

V Sloveniji samo 2.975 SIT

Revija-Misteriji-098_september-2001

Documents

Transcript of Revija-Misteriji-098_september-2001