Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Maj / May 2010

embalaža okolje logistikapackaging environment logistics

Na trgu naj bo več povratne embalažeRan v okolju vse več, inšpektorjev premaloŠtudentje prihajajo z vseh koncev sveta

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough InspectorsStudents from All Over the World

50

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI!

foto

: Shu

tter

stoc

k

SREDA, 19. maj Uvodni nagovori dr. Marta Svoljšak, predsednica program-skega sveta simpozija Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje dr. Roko Žarnić, minister, Ministrstvo za okolje in prostorUvodne strokovne razprave mag. Katja Buda, Ministrstvo za okolje in prostor: Doseganje okoljskih ciljev na področju ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji Brigita Šarc, Agencija RS za okolje: Življenjski cikel nevarnega odpadka – od povzročitelja do reciklaže; razmere v Sloveniji dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitut: Nevarni odpadki – samo odpadki ali sekun-darna surovina?Primeri praks Emil Šehič, ZEOS: Trg in možnosti za učinkovito ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo ter problemi reciklaže Franci Lenart, Karbon: Problematika razgradnje izrabljenih vozil v Sloveniji in nevarni odpadki Peter Schwarzbartl, Dinos: Predelava odpadnih vozil v novem predelo-valnem centru za kovinePrimeri praks Milka Leskošek, Simbio: Izkušnje in problematika pri ravnanju z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev v okviru RCERO Celje Jure Flerin in Emil Nanut, Kemis: Možnosti za učinkovitejše ravnanje z nevar-nimi odpadki iz gospodinjstevRazprava in zaključek

ČETRTEK, 20. majUvodni nagovor Direktorat EU za okolje: Ravnanje z nevarnimi odpadki v Evropi – daleč in blizu do ciljev Strokovne razprave Karmen Krajnc, Urad RS za kemikalije: Izvajanje direktive REACH v Sloveniji z vidika nevarnih odpadkov in priprava poročil o kemijski varnosti Davorin Poherc, Kemofarmacija: Odpadki iz zdravstvene dejavnosti – izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in nova shema»Vi vprašujete, MOP pojasnjuje«Sodelujejo: MOP, ARSO, Inšpektorat RS za okolje in prostorStrokovna razprava Darja Potočnik Benčič in Lidija Savnik, Lekarniška zbornica Slovenije: Zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah – kaj kaže praksaPrimeri praks Andrej Sotelšek, Slopak: Ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinj-stev, ločeno zbiranje in izvajalci javnih služb Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj: Proizvodnja, predelava, skladiščenje in pre-vozi nevarnih odpadkov v urbanih središčih (NIMBY in NIMET efekt) Peter Kovač, Surovina; Emil Nanut, Kemis: Sanacija gudronske jame v Pesnici (problem gudronskih jam v okolici Maribora)Primeri praks Karl Steinlechner, Saubermacher Dienstleistungs AG, Gradec, Avstrija: Vidiki snovne in termične predelave na področju nevarnih odpadkov Drago Mir, Saubermacher Slovenija; Srečo Pavlin, Ekologija: Nevarni odpadek po obdelavi - še nevaren za okolje?Kosilo s slavnostnim sprejemom ob 50. številki revije EOL Prijazno vabljeni partnerji in sodelavci s področja embalaže, okolja in logistike!

Več informacij: Fit media d.o.o., kontaktna oseba: Lucija Lorger, tel.: 03/42 66 722, lucija.lorger@fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si.

Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.

Glavna sponzorja: Sponzorji:

7. okoljski simpozij

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji

pRoGRAm simpozijA:

Celje, Celjski sejem (sočasno z Eko sejmom) Soorganizatorja: Mestna občina Celje in Fit media d.o.o., v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor

sreda, 19. maj,

četrtek, 20. maj 2010

Pro

moci

ja

Uvo

dnik

maj

may

2010

EOL

350

Uvodnik Editorial

Jože volfandglavni urednik editor

foto

PM

Minister Žarnić Says Nothing

For our last, pre-anniversary issue of the EOL magazine, we began making arrangements

with the Public Relations Office at the Ministry of the Environment and Spatial Planning for an interview with Rok Žarnić, the new Environment Minister. They told us that it was too soon and we naturally accepted their explanation. It would be even better, we thought, to publish the inter-view in the 50th anniversary issue. It has been ten years now since we first started publishing Embalaža (Packaging), which was what the magazine was once called. Well, in the past two months, certain events took place in agreement with the Minister's office and the Public Relations Office, but nothing really happened. Not even within the legal deadline when the Minister was supposed to reply to our questions. So we are pub-lishing the questions in this issue and expecting to receive the answers.

It seems obvious to expect some comment on the Minister’s clumsy, perhaps even irresponsible

reaction or whatever you wish to call it. It was probably not just indifferent bewilderment in the face of the public. The public legitimately expects ministers to be strong and responsible, if they decide to be ministers. Especially if the ministry in question is the Ministry of the Environment, which – much like the environment itself – is in need of a strong and fresh breath of air (or, bet-ter yet, a gale) from both from politicians and managers.

In the anniversary issue, we have published some of our readers’ and partners’ opinions

and given a special focus to over 250 advertisers, who have accepted EOL as a medium for market-ing messages. This provided the magazine with support and gave us courage. Courage to carry on, of course.

Do not miss this: we have signed a co-produc-tion agreement with TV Slovenia for filming

environmental shows. And finally: we will see you in Celje at the 7th environmental symposium (Un)safe Handling of Hazardous Waste in Slovenia. We will drink a toast to our 50th issue then.

Minister Žarnić pa ničŽe za prejšnjo, še ne jubilejno številko revije

EOL smo se začeli dogovarjati s službo za odnose z javnostmi na Ministrstvu za okolje in prostor za intervju z novim okoljskim mi-nistrom Rokom Žarnićem. Seveda smo spre-jeli obrazložitev, da je prehitro. Pa še bolje je, smo razmišljali, če bo minister v jubilejni, 50. številki. Kajti prav zdaj je deset let, kar smo začeli izdajati revijo Embalaža. Takšno je bilo namreč najprej ime revije. No, v dveh mesecih se je v dogovoru s kabinetom ministra in služ-bo za odnose z javnostmi marsikaj dogajalo, a nič zgodilo. Tudi v zakonitem roku ne, ko bi minister moral odgovoriti na vprašanja. Zato jih v tej številki objavljamo in pričakujemo odgovore.

Skorajda samoumeven bi bil komentar o tej ministrovi nerodnosti ali neodgovor-

nosti. Ali kar koli je že to. Saj brezbrižna zbe-ganost pred javnostjo najbrž ni. Toda javnost upravičeno pričakuje polnokrvne ministre, če se že odločijo, da so ministri. Še posebej, če gre za okoljsko ministrstvo in okolje, ki potre-buje močnejše politične in menedžerske sape. Če ne že kar veter.

V jubilejni reviji smo objavili nekaj mnenj bralcev, partnerjev. Posebej smo prijazno

pozorni do več kot 250 oglaševalcev, ki so EOL sprejeli kot medij za tržna sporočila. In tako reviji polnili pljuča, nam pa dajali pogum. Za naprej, seveda.

Ne prezrite. Podpisali smo koprodukcij-sko pogodbo s TV Slovenijo o snemanju

okoljskih oddaj. Sicer pa, dobimo se v Celju, na VII. okoljskem simpoziju (Ne)varno rav-nanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji. Takrat tudi nazdravimo petdeseti številki.

SREDA, 19. maj Uvodni nagovori dr. Marta Svoljšak, predsednica program-skega sveta simpozija Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje dr. Roko Žarnić, minister, Ministrstvo za okolje in prostorUvodne strokovne razprave mag. Katja Buda, Ministrstvo za okolje in prostor: Doseganje okoljskih ciljev na področju ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji Brigita Šarc, Agencija RS za okolje: Življenjski cikel nevarnega odpadka – od povzročitelja do reciklaže; razmere v Sloveniji dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitut: Nevarni odpadki – samo odpadki ali sekun-darna surovina?Primeri praks Emil Šehič, ZEOS: Trg in možnosti za učinkovito ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo ter problemi reciklaže Franci Lenart, Karbon: Problematika razgradnje izrabljenih vozil v Sloveniji in nevarni odpadki Peter Schwarzbartl, Dinos: Predelava odpadnih vozil v novem predelo-valnem centru za kovinePrimeri praks Milka Leskošek, Simbio: Izkušnje in problematika pri ravnanju z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev v okviru RCERO Celje Jure Flerin in Emil Nanut, Kemis: Možnosti za učinkovitejše ravnanje z nevar-nimi odpadki iz gospodinjstevRazprava in zaključek

ČETRTEK, 20. majUvodni nagovor Direktorat EU za okolje: Ravnanje z nevarnimi odpadki v Evropi – daleč in blizu do ciljev Strokovne razprave Karmen Krajnc, Urad RS za kemikalije: Izvajanje direktive REACH v Sloveniji z vidika nevarnih odpadkov in priprava poročil o kemijski varnosti Davorin Poherc, Kemofarmacija: Odpadki iz zdravstvene dejavnosti – izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in nova shema»Vi vprašujete, MOP pojasnjuje«Sodelujejo: MOP, ARSO, Inšpektorat RS za okolje in prostorStrokovna razprava Darja Potočnik Benčič in Lidija Savnik, Lekarniška zbornica Slovenije: Zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah – kaj kaže praksaPrimeri praks Andrej Sotelšek, Slopak: Ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinj-stev, ločeno zbiranje in izvajalci javnih služb Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj: Proizvodnja, predelava, skladiščenje in pre-vozi nevarnih odpadkov v urbanih središčih (NIMBY in NIMET efekt) Peter Kovač, Surovina; Emil Nanut, Kemis: Sanacija gudronske jame v Pesnici (problem gudronskih jam v okolici Maribora)Primeri praks Karl Steinlechner, Saubermacher Dienstleistungs AG, Gradec, Avstrija: Vidiki snovne in termične predelave na področju nevarnih odpadkov Drago Mir, Saubermacher Slovenija; Srečo Pavlin, Ekologija: Nevarni odpadek po obdelavi - še nevaren za okolje?Kosilo s slavnostnim sprejemom ob 50. številki revije EOL Prijazno vabljeni partnerji in sodelavci s področja embalaže, okolja in logistike!

Več informacij: Fit media d.o.o., kontaktna oseba: Lucija Lorger, tel.: 03/42 66 722, lucija.lorger@fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si.

Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.

Glavna sponzorja: Sponzorji:

7. okoljski simpozij

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji

pRoGRAm simpozijA:

Celje, Celjski sejem (sočasno z Eko sejmom) Soorganizatorja: Mestna občina Celje in Fit media d.o.o., v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor

sreda, 19. maj,

četrtek, 20. maj 2010

maj

may

2010

EOL

450

Revija EoL izhaja deset let. Petdeset številk. več kot dva tisoč strani. Premalo, seveda. A dovolj, da nekaterim bralcem postavimo tri vprašanja:

1. Ob katerih treh temah iz revije EOL ste se zamislili in zakaj?

2. Revija je tematsko razdeljena na tri področja: embalaža, okolje, logistika.

Kateri problem z vsakega navedenega področja je po vašem mnenju prednostna novinarska tema za revijo?

3. Česa v reviji ni, pa bi moralo biti (ru-brike, problematika)?

Marko Notar, TE-TOL Ljubljana:

1. Praktično v vsakem izvodu revije EOL najdem prispevek, ki me tako ali drugače

preseneti. Ogromno je predstavljenega znanja in zanimivih aplikativno demonstracijskih projektov, ki se uravnoteženo pojavljajo na vseh obravnavanih področjih revije. Te pro-jekte in ideje spremljam. Nemalo je takšnih, za katere lahko suvereno trdim, da so obtičali v predalih zaradi administrativnih ovir in ne-prožnosti državnih organov …in to sporočilo ni dobro.

2. Sam sicer težko sodim, kakšna bi mo-rala biti prednostna novinarska tema v

prihodnje na področju logistike, saj je to po-dročje, ki ga ne poznam. Vsekakor pa lahko to nakažem za področje embalaže in okolja. Na področju embalaže bo treba poleg specifičnih problemov, ki se pojavljajo v Sloveniji, pozor-nost usmeriti v dogajanje tudi na globalnem nivoju. Razkorak med realnim stanjem in za-stavljenimi cilji krovne EU direktive o odpad-kih je čedalje večji. Nizka cena električne ener-gije, nizke cene osnovnih surovin in svetovni ekonomski krč so dejstva, ki niso naklonjena recikliranju. Na področju okolja bomo po moji skromni oceni v tem letu v Sloveniji temeljito obravnavali širše področje ravnanja z odpad-ki in posvetili pozornost projektom varstva zraka. Na področju finančnih vzvodov in gonil pa je nujno treba odkrito spregovoriti o neučinkovitosti črpanja kohezijskih sredstev in posledično o nerealizaciji Operativnega

programa razvoja okoljske in prometne infra-strukture v Sloveniji za obdobje 2007-2013.

3. Sam osebno bi si želel, da bi v prihodnje v reviji postopoma pričeli obravnavati tudi

področje informacijskih tehnologij v povezavi z varstvom okolja.

Jani Bavčer, Arsenal:

1. Če razmišljam o embalaži nasploh, EOL odpira mnoga pereča vprašanja. Najbolj

vznemirljiva se mi zdi tematika, ki govori o pretresih na trgu embalaže in kako se ti odra-žajo pri nas. Druga tematika, ki se mi zdi zelo aktualna, je tista o pomembnosti blagovnih znamk – brendov. Brendi vladajo svetu – in kakšen del torte si bomo pri tem odrezali mi? Tretja tema pa je – embalaža in okolje.

2. Mislim, da je odgovor zajet že v prej-šnjem vprašanju, saj je vse med seboj zelo

povezano.

3. Pogrešam kritične komentarje na odloči-tve naših podjetij glede trženja, brendinga

in embaliranja, saj tudi pri nas ni vse zlato, kar se sveti, in čisto vsaka »novotarija«, ki se jo naša podjetja izmislijo, res ni vse hvale vre-dna. Reviji EOL gredo glede njene usmeritve vse pohvale. Lahko bi bila malce bolj sodobno oblikovana. Sedaj mi izgleda bolj kot neka-kšen strokovni bilten.

Barbara Benčina, Mollier:

1. Vsake nove številke se zelo razveselim. Z našim posebnim načinom internega obve-

ščanja sodelavcev (lepljenja tixov z opomniki tistim, ki naj bi bili obveščeni o napisani temi) ugotavljam, da je raznobarvnih listkov never-jetno veliko. To pomeni, da je revija izjemno poučna in uporabna za našo dejavnost, naš strokovni napredek, okoljsko razgledanost, naša razmišljanja, poznavanje trendov.

Težko bi izpostavila kakšno od tem, veliko pa mi pomenijo na kratko zbrane infor-

macije o novostih / trendih, ki mi omogočajo, da sem ves čas na tekočem na tem področju. Prav tako rubrike aktualno, da preveriš svoje poti in usmeritve v primerjavi z izkušnjami drugih.

Mar

ko n

otar

Bar

bara

Ben

čina

Jani

Bav

čer

50Zapisali so ob petdeseti številki

vilm

a Fe

ceJa

nja

Leba

nd

ušan

Mar

c

foto

: arh

iv F

it m

edie

foto

: ose

bni a

rhiv

foto

: ose

bni a

rhiv

foto

: ose

bni a

rhiv

foto

: arh

iv F

it m

edie

foto

: ose

bni a

rhiv

maj

may

2010

EOL

5502. Po pomembnosti za naše podjetje in

mene osebno je vrstni red sledeč: okolje, embalaža, logistika.

Vilma Fece, Gorenje:

1. Slovenski sistem z embalažo je boljši? Sistem zbiranja odpadne embalaže v

Sloveniji po moji oceni ni uspešen, saj so fi-nančne obremenitve za zavezance velike in niso v sorazmerju z zbranimi in predelanimi količinami. Tudi "spori" med družbami niso jamstvo za uspeh delovanja sistemov. Osebno podpiram sistem kavcij, saj so na primer na Hrvaškem resnično očistili naravo tovrstne embalaže. Doslej le ena bančna garancija - ravnanje s komunalnimi odpadki je v tem tre-nutku področje, ki je najmanj dobro urejeno, pravzaprav sploh ni strategije. Odlaganje od-padkov je zgodba, za katero ne vidim rešitve v bližnji prihodnosti. Ravno bančne garancije bodo pokazale, da občine ne bodo, brez dviga cen ravnanja z odpadki, izpolnile tako zahtev-ne obveze. Novi premazi za sončne sprejemni-ke - pohvalno, da slovenska industrija lahko predstavi okoljske inovacije.

2. Embalaža - manjka kritična ocena ravna-nja z odpadno embalažo.

Okolje - neskladje okoljske zakonodaje.

Logistika - vpliv prometa na emisije toplogre-dnih plinov.

3. Odnos mladine do okoljskih problemov, njihove sugestije.

Janja Leban, GZS:

Največ pozornosti namenjam vsebinam s področja embalaže in okolja, še posebej

so mi všeč kratke informacije, novosti in zani-mivosti s tega področja. Z zanimanjem prebe-rem tudi kritična mnenja, različne poglede in dileme, ki se pojavljajo pri reševanju okoljskih vprašanj. S primeri dobrih praks, pozitivnih

pristopov, ki nakazujejo možnosti in poti k preprečevanju onesnaževanja okolja, učin-kovitejše rabe surovin, zaokroževanja proi-zvodnih in snovnih (odpadnih) tokov, lahko revija spodbudi k ozaveščanju in prepoznava-nju okolja kot izziv in poslovna priložnost. S pozitivnimi primeri naj revija nadaljuje tudi v bodoče, predlagam pa, da se tudi podro-čje logistike nekoliko bolj "zeleno" obarva. Pripravljavcem revije čestitam za dosedanje delo in želim veliko uspehov pri ustvarjanju revije še naprej!

Mag. Dušan Marc, Papir servis d.o.o.:

1. Ugotovitve Računskega sodišča na po-dročju ravnanja z odpadki:

»Računsko sodišče RS se je z objavo ugotovitev glede stanja na področju ravnanja z odpadki, vključno z ravnanjem z odpadno embalažo, ter s predlogom ukrepov, zavezujočih za po-samezne subjekte v verigi, postavilo v vlogo »supernadzornika«, ki poskuša kolo zgodovi-ne pridruževanja Slovenije v EU na področju ravnanja z odpadki zakrpati na vseh tistih poškodovanih mestih, kjer danes zrak uhaja zaradi takratnega hitenja po ne najboljših poteh.«

»Začaran krog« delovanja nacionalnih siste-mov ravnanja z odpadno embalažo:

»Čeprav je država s postavitvijo pravnih podlag za delovanje več družb za ravnanje z odpadno embalažo sicer upoštevala temeljna načela prostega delovanja gospodarskega trga, se je v zadnjih dveh-treh letih jasno pokazalo, da ob doslednem upoštevanju »pravil iger« s strani vseh družb majhnost slovenskega trga pač ne more vsem zagotavljati dobrega poslo-vanja. Svetovni padci cen surovin še dodatno pripomorejo k temu, da materiali zgubljajo na vrednosti in s tem posledično silijo družbe k zniževanju stroškov, ki praviloma vodijo k slabši kakovosti storitev.«

Uvedba kavcijskega sistema na področju rav-nanja z odpadno embalažo:

»Pri nadgradnji nacionalnega sistema ravna-nja z odpadno embalažo podpiram tiste ukre-pe in aktivnosti, ki temeljijo na dosedanjih izkušnjah delovanja sistema ter upoštevajo posebnosti slovenskega prostora, zlasti več-letne tradicije ločenega zbiranja odpadkov ter majhnosti gospodarskega trga in njegove povezanosti s svetovnimi trgi.«

2. Embalaža: »Primeri dobre prakse na po-dročju izdelave embalaže z vidika zmanj-

ševanja količin embalažnega materiala in uporabe okolju prijaznejših materialov.«

Oglaševalci in partnerji

v desetih letih

Morda ne veste. Vse doslej so za izda-janje specializirane strokovne revi-

je večinoma poskrbeli oglasi. Brez lažne skromnosti, to ni čisto od muh. Revija Embalaža&Okolje&Logistika v desetih letih, kljub nekaterim obljubam kajpak, na primer ni našla razumevanja za stalno finančno so-udeležbo ali partnerstvo na Ministrstvu za okolje in prostor. Ve se, kako močne so želje z vseh strani, z vladne še posebej, kako se naj več okoljsko izobražuje, ozavešča in infor-mira. Celo obveznosti so bile sprejete in EU je nanje opozarjala. In še opozarja. Toda pri reviji EOL smo kmalu spoznali, do kam seže populistična retorika s praznimi obljubami vred. O brezbrižnosti ne bi. No, revija EOL se je s programsko in uredniško vsebino, pa tudi z dokazanim strokovnim pristopom v pisanju, ki vedno kaže še na primere dobre okoljske prakse, prijavila tudi na nekatere javne razpi-se za sofinanciranje. Nič. Pri enem razpisu so se reviji vrata zaprla že zato, ker je brezplačna. A za deset let izhajanja je že teh nekaj dejstev o sofinanciranju okoljskega ozaveščanja dovolj. Gre zgolj za ilustracijo. Tako pač je.

Petdeset jih je, več kot dva tisoč strani. In če se zapiše samo to, da želijo EOL mnogi

študenti kot strokovno študijsko gradivo, ni treba še kaj dodajati.

O, pač. Kdo pa je bil ves čas z revijo EOL? Mnogi. Povsem na začetku so jo močno

podprli v Valkartonu. Nato pa v desetih letih okrog 250 oglaševalcev. Tako je lahko revija živela in preživela. Tudi s partnerskim sodelo-vanjem z nekaterimi, ki so se reviji pridružili v zadnjem času. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in celjsko podjetje Simbio.

Oglaševalci, ki so bili reviji EOL v desetih letih najzvestejši, pa so bili: Adheziv,

Slopak in Koding, nato pa Valkarton, Špica International, Duropack Tespack, Gopack, Cetis, EMA, JAPTI, Papirnica Vevče, Celjski sejem in K.M.K. BOX. Rekorder je Adheziv, ki je z oglasi sodeloval v 34-tih številkah.

Revija EOL se je 10 let torej hranila z oglasi. Izjemno, a preskromno seveda, saj bi brez

finančnega deleža Fit medie ne šlo. A zmagala je sinergija. Dva, ki vesta, za kaj gre, sta vedno najbližje cilju, zmagi.

vseb

ina

maj

may

2010

EOL

650 sokovi in kašice

Za najmlajše v novi podobi

v začetku pomladi je novo podobo dobil Fructalov Frutek, ki je obogaten s povsem novo linijo izdelkov - Bio Frutek. Embalaže Frutka so dobile nove etikete, ki imajo prepoznavne fotografije sadja ter poudarjeno oznako, od katere starosti naprej lahko starši kašico ali sok ponudijo otroku. S tem želijo v Fructalu mladim staršem olajšati izbiro okusa ali vrste Frutka. na etiketah so označene tudi vse ključne informacije o izdelku, ki so poleg okusa najpomembnejše pri izbiri izdelka. Prepoznavnost Frutka pa še naprej ohranjajo z obstoječim logotipom in značilno embalažo s 125 mililitrsko stekleničko ter s 120 in 190 gramskima kozarčkoma za kašice.

pomladno sanjajmo s pomladno embalažov Žitu s svojo blagovno znamko Gorenjka že drugo pomlad zapored nudijo ekskluzivne izdelke posebne izdaje Pomladne sanje, ki so namenjene le prodaji v pomladnih mesecih. izdelke iz kakovostne čokolade, čokoladnega sadja in prefinjenega peciva nadgrajuje embalaža, ki s svojo zlato podobo in posebno tehniko lakiranja pritegne potrošnikov pogled. Embalažo Pomladne sanje je oblikovala agencija Studio Marketing JWT. izdelki so na voljo v trgovinah vseh trgovskih sistemov v pomladnih mesecih.

10 na trgu naj bo več povratne embalaže

12 Bio proizvoda se ne da prodajati v plastiki

15 Za samozavest in hrepenenje

16 Luksuz – da, hkrati pa še eko varčevanje!

18 Avtomatsko sortiranje odpadkov z infrardečimi senzorji

20Strogi okoljski standardi so lahko konkurenčna prednostStrict Environmental Standards can be a Competitive advantage

22Ran v okolju vse več, inšpektorjev premaloEnvironmental Sores are on the increase and there are not Enough inspectors

26 Po novem se bo znesek dajatve izračunal avtomatsko

28 Pot do zelenega odločanja

30 Zelene davčne reforme ne bo

32 Regija lahko izgubi milijone nepovratnih sredstev

34Farmacevtsko podjetje ravna po strožjih standardih, kot so okoljski

37 Javna vprašanja za okoljskega ministra

38 Študentje prihajajo z vseh koncev svetaStudents from all over the World

40 dopolnilne dejavnosti so dodana vrednost

42 diplomanti kot ambasadorji logistike

44 vpliv logistike na zadovoljstvo kupcev

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Simbio, družba za ravnanje z odpadki, partnersko sodelujeta pri izdajanju revije EOL. Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logisti-ko specialist magazine for packaging, environment and logistics • izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje • glavni urednik editor-in-chief: Jože Volfand • odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji • oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: : Fit media • tisk / Printed by: Mond grafika • oglasno trženje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si) •Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos) •Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta) •Celje, maj may 2010 • Revija je brezplačna. • ISSN 1855-4849impre

sum

Vsebina Contents novosti

Fotografije: arhiv proizvajalcev

maj

may

2010

EOL

750

novosti Kratko, zanimivo

dišava ZdrUžUje les in stekloSkupina Gerresheimer je na letošnjem kreativnem embalažnem sejmu Cosmopack, ki je potekal aprila v Bologni, predstavila inovativno paleto steklenih in plastičnih izdelkov sodobnih oblik in zanimivih barvnih učinkov. Med drugim so predstavili stekleno embalažo nove dišave vodilnega ameriškega proizvajalca luksuzne moške kozmetike (izdelkov za nego kože) Alford & Hoff. Ta je mehak sijaj stekla samozavestno združil z grobim, lesenim pokrovom – embalaža izdelka s to nenavadno kombinacijo oblik, materialov in barv pritegne pozornost, hkrati pa je tudi polna čutnih kontrastov: očiten prehod iz tople barve lesa k hladnemu, sijočemu steklu; preprost in komaj opazen logotip AH; reliefna tekstura nešteto drobcenih kratic AH, ki so diskretno skrite pod steklenico in ustvarjajo bleščeče svetlobne učinke ter zlato rjava barva toaletne vode, ki skozi čisto linijo stekla ustvarja svojevrstno estetiko in eleganco ter izpolnjuje potrebe sodobnega, razkošnega moškega.

okoljU prijaZna embalaža Za čevljekartonske embalaže za čevlje povzročajo milijone ton odpadkov. Puma, priznani proizvajalec športne opreme, se tega problema zaveda, saj si z novo embalažo za čevlje in novim distribucijskim sistemom prizadeva zmanjšati količino porabljenega papirja za okoli 8.500 ton, emisije ogljikovega dioksida pa za 10.000 ton na leto. Z izboljšano proizvodnjo se bo količina odpadkov zmanjšala za 60 % letno, poraba energije bo manjša za 20 milijonov MJ, poraba vode in kurilnega olja za milijon litrov, pri transportu pa se bo prihranilo 500 tisoč litrov dizelskega goriva. nova

embalaža je tako v primerjavi z običajno škatlo za čevlje okolju prijaznejša, saj je narejena iz 65 % manj papirja, lahko se reciklira in ponovno uporabi. Embalaža je za uporabnika tudi bolj praktična, saj ne potrebuje dodatne vrečke za nošenje, s čimer bo prihranjenih do 275 ton plastike, embalaža je za shranjevanje čevljev zelo priročna tudi na potovanjih, izdelek pa je skozi celoten distribucijski sitem ustrezno zaščiten. kreativna in hkrati okolju prijazna embalaža je ideja priznanega industrijskega oblikovalca, humanista in naravoslovca Yvesa Beharja, ki pravi, da morajo oblikovalci razvijati nek nov odnos do sveta.

s steklenicami viskija do Zasajenih dreves ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga vsako leto praznujemo 22. aprila, je z namenom varovanja okolja Jack daniel’s Tennessee Whiskey sklenil partnerstvo z neprofitno organizacijo American Forests. American Forests, vodilna organizacija na svetu za sajenje dreves in obnovo okolja, bo z vsako kupljeno steklenico viskija Tennessee (blagovne znamke Jack daniel's) posadila drevo. organizacija pričakuje, da bo 100.000 dreves, ki bodo posajena s prodajo več kot 100.000 steklenic, zmanjšalo emisije ogljikovega dioksida za najmanj 33.333 ton, kar je enako, kot če bi iz cestnega prometa izločili 6.000 avtomobilov na leto ter ohranili 3,3 milijone galon bencina. "Jack daniel's je v svojem bistvu produkt okolja in zato je pomembno, da se trudimo ohranjati naše naravne vire. Zdravje in trajnost ameriških gozdov America's so bistvenega pomena za ohranjanje kakovosti našega viskija, saj črpa barvo in okus iz lesenih sodov, ki žganju dajejo sočnost in zrelost,« pravi Jeff Arnett, strokovnjak za pripravo žganja Jack daniel’s.

Bisol tudi v Franciji

Bisol ni po naključju odprl predstavništva v Franciji. V tej državi se je hitra rast fo-tovoltaičnega trga začela leta 2008. Samo lani so zgradili 185 MW sončnih elektrarn. Potencial francoskega trga je po podatkih evropskega združenja fotovoltaične indu-strije (EPIA) zelo velik. Cilj, ki ga je določila francoska vlada je, da do leta 2012 postavi 1100 MW fotonapetostnih sistemov, do leta 2020 pa kar 5400 MW.

Hrvaška okoljska delegacija v celju

Pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje in hrvaškega Ministarstva zaštite okoliša, pro-stornog uređaja i graditeljstva (MZOPUG) ter v organizaciji podjetja Mollier je v aprilu potekalo strokovno srečanje s hrvaško okolj-sko delegacijo v Celju. Okoljske ekskurzije oziroma strokovnega srečanja se je udeležilo večje število gostov iz Hrvaške, med drugim oba državna sekretarja hrvaškega okoljske-ga ministrstva.

Delegacija si je pod strokovnim vodstvom izvajalcev na posameznih lokacijah ogledala RCERO, Toplarno Celje in Centralno čistil-no napravo. Obiskovalci so imeli možnost izmenjati izkušnje in dosežke na področju ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, saj se tudi sosednja Hrvaška pred vstopom v EU srečuje z visokimi zahtevami, kaj bo morala spremeniti na okoljskem področju.

Okoljsko druženje je prav gotovo vsem ude-ležencev doprineslo veliko koristnih infor-macij, kar je mogoče razbrati tudi z odzivov na ta dogodek.

v celju XXvi. koMunaliada

XXVI. igre komunalnih delavcev Slovenije bodo letos ponovno v Celju, tokrat že četr-tič. Leta 1983 so v Celju izvedle prve igre, I. komunaliado. Lokacija je bila podobna, kot bo letos: športne in delovne igre bodo orga-nizirali na Golovcu in pri »sončnem parku«, razstavo komunalne opreme pa pri Hotelu Turška mačka. Ideja o organizaciji športnih in delovnih iger komunalnih delavcev je nastala na Združenju komunalnih podjetij Slovenije v Ljubljani. V poslovniku iger se je do danes ohranil osnovni cilj, ki se je rodil ob organizaciji iger: »Dvig kakovosti dela, razvijanje delovno-ustvarjalnih sposobno-sti in aktivnosti na področju komunalnih dejavnosti, izmenjava izkušenj med delavci ter utrditev delovnih navad, prijateljstva in medsebojnih odnosov.« Čeprav je srečanje namenjeno predvsem druženju, pa bo letos še posebej zanimiv posvet o razmerah v ko-munalnem gospodarstvu. 26. komunaliada

maj

may

2010

EOL

850 plastična vZmet Z

močjo kovineLee Spring, vodilni svetovni proizvajalec mehaničnih vzmetnic, je razvil novo tehnologijo, in sicer LeeP strukturo, oblikovano iz inovativne ultra čvrste plastike iz smole SABiC. LeeP struktura ima v primerjavi s tradicionalnimi kovinskimi vzmetmi več prednosti, in sicer struktura iz smole daje novim vzmetem širok razpon visoko zmogljivih lastnosti, vključno z ugodnim razmerjem med trdnostjo in težo. Prav tako ne povzroča magnetnih motenj in ima visoko odpornost na korozijo, saj je vzmet v celoti oblikovana iz plastike, ki je pridobljena iz smole. Al Mangels, predsednik Lee Spring-a, je povedal: "Uporaba smole presega naša pričakovanja na vsakem koraku. Zaradi svojega več kot vzdržljivega ravnotežja visoko zmogljivih lastnosti svojo nalogo opravlja bolje kot katera koli druga termoplastika." visoko zmogljiva termoplastična vzmet iz smole dosega moč kovine, hkrati pa smo se izognili njenim slabim lastnostim.

črpalka kot nadgradnja parfUmske embalažeBejar Perfums & Cosmetics SL iz Barcelone je na trg lansiral novi parfum Luna. Parfum je točen v okroglo steklenico biserno čistega stekla, v kateri se nahajajo zlati dekorativni listi, ki še posebej pritegnejo potrošnikov pogled. opremljen je s povsem novim sistemom črpanja dišave iz steklenice, s črpalko Rexam Xd-11, dovršeno z elegantnim razpršilom. Ergonomično napredno sprožilo črpalke Rexam Xd-11 omogoča nastavljivo 40- ali 60-stopinjsko širino kota razpršitve dišave. Struktura parfumske stekleničke preprečuje, da bi dišava prišla v kakršenkoli stik s kovinskimi deli, kar omogoča dolgotrajno zaščito integritete dišave.

reciklirano vedroiz ponovno predelanega materiala je RPC Containers oakham proizvedel 12,5

litrsko vedro, s katero je podjetju owen nutrition zagotovil "zeleno" rešitev za shranjevanje zalog mineralov, ki so namenjeni dobrobiti pašnih živali. v owen nutrition so si želeli najti okolju prijaznejšo rešitev za shranjevanje dodatkov k živalski

prehrani, ne da bi to vplivalo na čvrstost vedra, ki mora biti oblikovano

tako, da vzdrži različne vremenske razmere in živalsko uporabo. v RPC oakham-u so našli rešitev v njihovem hišnem odpadnem materialu. "To ni popotrošniški reciklirani material, ampak zavrnjene posode, narejene iz čistega polimera, ki, ko je očiščen, izgleda kot nov," pojasnjuje Mark Seddon, generalni prodajni menedžer pri RPC oakham. S tem owens nutrition poudarja svoja zelena priporočila. vedro je potiskano s tremi različnimi barvami, kar mu daje prijeten izgled.

okoljU prijaZna plastična tUbav M&H so seriji svojih okolju prijaznih izdelkov dodali novo PCR plastično tubo. Polietilenska tuba je izdelana iz 50% PCR materiala, medtem ko je zgornji del iz 100% PCR materiala. PCR je reciklirana plastika, ki se lahko ponovno predela in uporabi v novi proizvodnji.

se bo začela v petek, 4. junija 2010, s strokov-nim posvetom v dvorani Union v Celjskem domu, nadaljevala pa 5. junija z delovnimi in športnimi tekmovanji na sedmih prireditve-nih prostorih. Predsednik organizacijskega odbora 26. komunaliade je mag. Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio iz Celja.

delavnica o novi okvirni direktivi o odpadkiH

Na Ministrstvu za okolje in prostor bo 18. maja 2010 potekala delavnica o novi Okvirni Direktivi o odpadkih 2008/98/ES, V imenu Evropske komisije (Direktorat za okolje) je organizator dogodka BiPRO Gmbh, MOP pa sodeluje pri izvedbi projekta.

Države članice EU naj bi omenjeno direktivo uzakonile do decembra 2010. Nova Okvirna Direktiva o odpadkih 2008/98/ES vsebuje nove določbe glede načrtovanja ravnanja z odpadki in preprečevanja njihovega nasta-janja ter določbe, ki se nanašajo na nove opredelitve odpadkov (npr. kdaj odpadek ni več odpadek, stranski proizvodi), hierarhijo ravnanja z odpadki (z vključitvijo življenj-skega cikla), razširitev odgovornosti proi-zvajalca, nove cilje recikliranja do leta 2020, razvrščanje nevarnih odpadkov in njihovo spremljanje ter revizijo evropskega kataloga odpadkov (EWC).

Vse dodatne informacije v zvezi z delavnico so dostopne na spletni strani: www.bipro.de/waste-events/wfd/events2010/SI/si-wfd.htm.

ZaveZanci interseroHa niso Zadovoljni

Interseroh še vedno meni, da slovenski sistem ravnanja z odpadno embalažo ni pravičen za vse zavezance. 26 zavezancev, ki dajejo na trg izključno ali pretežno odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, je na delovnem posvetu o ravnanju z odpadno embalažo izrazilo nestrinjanje z načinom pokrivanja stroškov za ravnanje z odpadno embalažo, kot ga je določilo Ministrstvo za okolje in prostor v spremembah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. S sta-lišči in sklepi, ki so jih sprejeli na delovnem posvetu, so seznanili Ministrstvo za okolje

Kratko, zanimivo

mag

. M

arko

Zid

anše

k

novostifo

to: o

sebn

i arh

iv

maj

may

2010

EOL

950

Za večjo sterilnost iZdelkaSerac je razvil nov model za sterilno pakiranje SAS 4, ki temelji na aktivni varnosti. Pospešuje delovanje stroja in intervencijo upravljavca stroja, hkrati pa omogoča primerno zaščito proti izgubi sterilnosti. ključna komponenta te tehnike aktivnega varovanja je RABS (Restricted Access Barrier System), katerega sestava ima pomembno vlogo pri ohranjanju sterilnosti izdelka. To tehnologijo uporabljajo v mnogih farmacevtskih laboratorijih. novi sistem omogoča tehnologom lažje delo s stroji brez tveganja za izgubo sterilnosti izdelka, povečana pa je tudi sama produktivnost, saj so stroji izoblikovani tako, da delujejo hitreje.

dvd-ji v reciklirani embalažikurdoroy predstavlja novi ECopack, to je nova 100% reciklirana embalaža za dvd-je. Tisk na embalažo je iz rastlinsko pridobljenega črnila. Embalaža niti v notranjosti ne potrebuje plastike za podporo in zaščito dvd-ja. Paket je lažji, kar omogoča prihranek tudi pri ceni transporta. ECopack je preko Greenprinterja na voljo vsem, ki iščejo okoljsko odgovorno alternativo za pakiranje dvd-jev.

in prostor, Gospodarsko zbornico Slovenije in Odbor za okolje pri Državnem zboru Republike Slovenije.

Zavezanci za ravnanje s pretežno nekomu-nalno odpadno embalažo so prepričani, da bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor zagotoviti ločitev sistema ravnanja z odpa-dno embalažo, ki ni komunalni odpadek, od sistema ravnanja s komunalno embalažo tudi zaradi »načela povzročitelj plača«. To načelo je tudi v duhu EU Direktive o ravna-nju z embalažo in odpadno embalažo 94/62/EC. Načelo povzročitelj plača temelji namreč na pravilu, da mora povzročitelj oziroma proizvajalec, ki daje na trg tisto embalažo, ki konča kot komunalna odpadna embalaža, tudi v celoti pokrivati stroške njenega zbira-nja in predelave, ne pa da se del teh stroškov prevali tudi na tista podjetja, ki te odpadne embalaže sploh ne povzročajo. Posvet zave-zancev je organiziral Interseroh.

strokovna konFerenca o keMiji in okolju

Univerza v Novi Gorici v sodelovanju z Evropskim združenjem za kemijo in oko-lje organizira konferenco EMEC (11th European Meeting on Environmental Chemistry). Konferenca bo v Portorožu od 8. do 11. decembra 2010. Združenje ACE (The European Association of Chemistry and the Environment) je evropska neprofitna znanstvena organizacija, ki povezuje znan-stvenike različnih področij, kot so kemija, biologija, geologija, industrijska kemija, medicina, sociologija, vede o zemlji, vodi in ozračju, toksikologija. ACE močno vzpodbu-ja in podpira povezovanje med znanstveniki in predstavniki politike in družbe tako na vladni kot tudi na regulatorni ravni. Vsako leto je v mesecu decembru pod okriljem ACE organizirana konferenca European Meeting on Environmetal Chemistry (EMEC), ki po-teka vedno v drugi državi in se je vsako leto udeleži približno 250 udeležencev.

Znanstvene dosežke predstavijo udeleženci v obliki vabljenih predavanj, usmerjenih predavanj (keynote lectures) ter v seriji krat-kih, 15 minutnih predavanj znotraj sekcij, kot so na primer: nova onesnaževala, kemija ozračja, čiščenje vod in ravnanje z odpadki, analizne metode za raziskave v okolju, kemi-ja tal, kemija onesnažil, kemija vod in morij, biogeokemija, čiste tehnologije in zelena kemija, ekotoksikologija. Preostali prispevki so predstavljeni v okviru posterjev.

Več informacij o programu konference lahko najdete na spletnem naslovu: http://www.ung.si/~EMEC11/.

mleko v okoljU prijaZnejši embalažiPodjetje Elopak je za TinE, največjo norveško skupino mlečnih izdelkov, razvilo novo okolju prijaznejšo in lažjo embalažo, s katero želijo zmanjšati vpliv ogljikovega dioksida (Co

2) na okolje in na sam

izdelek. Za novo embalažo, ki je narejena iz kartona in z navojnim pokrovčkom, so izbrali material korsnäs Liquid, ki ima rjavo notranjo stran, kar deluje kot naravna svetlobna pregrada. korsnäs embalaža proizvaja 8 gramov manj Co

2 na embalažo,

kot embalaža, ki so jo uporabljali pred tem. informacije o izboljšavi embalaže so zapisane tudi na sami embalaži. korsnäs karton je pobeljen, tako da omogoča boljše tiskanje. Z novo embalažo so tako dosegli dvoje: boljšo zaščito pred svetlobo, ki preprečuje primesi v izdelku, ter pobeljeno površino, ki omogoča boljše tiskanje in manjši vpliv na okolje.

nagrajena hiška hišnega ljUbljenčkaBurgopack, mednarodno podjetje za oblikovanje embalaže, je že drugo leto zapored osvojil ameriško nagrado za najboljši dizajn, in sicer za njihov Sony EyePet promocijski paket. Paket je oblikovan iz lepenke v obliki hiške, v kateri je shranjena igračka s karakterjem EyePet-a, kot hišnega ljubljenčka. Burgopack je na tem projektu delal skupaj z grafično in interaktivno oblikovalno agencijo GR/dd, ki je razvila grafiko embalaže in "pop-up" koncept. "Pop-up" koncept predstavlja del paketa, ki omogoča, da se lahko strešni del hiške v vsako stran premakne za 90 stopinj v vodoravno ploskev, kar nato služi kot igralna ploskev za igranje. Zaprta hiška pa omogoča varno spravljanje in prenašanje igralnih figur.

Kratko, zanimivo novosti

foto

: arh

iv P

ivov

arne

L

aško

maj

may

2010

EMBALA

ŽA10

50

embala

ža v

pi

vova

rni

lašk

o

EMBALAŽA v PivovARni LAŠko

barbara černe

navade potrošnikov se spreminjajo iz dneva v dan. na spremembe v proizvodnji pijač opozarjajo tudi nekatere okoljske uredbe in raziskave. vse to vpliva na uporabo embala-žnih materialov in embalaže. katere embalaže uporabljate v pivovarni laško največ?

Pri pivu uporabljamo v glavnem povratno embalažo, to je steklenice in nerjaveče kovin-ske sode. Na drugem mestu je pločevinasta embalaža, ki se v trgovinah najbolj prodaja in dosega prevladujoč delež (do 70 odstotkov). S kupcem v Italiji trenutno razvijamo proizvo-dnjo večslojne PET in manjše embalaže. Gre za produkte z visoko dodano vrednostjo – so namreč nekakšen nadomestek za stekleno embalažo. Vodo še vedno polnimo v enoslojno PET embalažo. Velik poudarek dajemo funk-cionalnosti in tudi stroškovnemu vidiku ter zniževanju gramatur embalaže, ki bistveno vplivajo na končno ceno izdelka. Pri vodah z okusi je zgodba drugačna, saj so te bolj obču-tljive za migracije kisika iz okolja, kar posle-dično lahko vpliva na okus. Zaradi dodanih sladkorjev jih polnimo na posebnih, asep-tičnih linijah, lahko pa bi jim namesto tega dodali konzervanse. Aseptična polnitev, ki

smo jo v Skupini Pivovarna Laško začeli med prvimi v Evropi, pomeni, da je atmosfera, kjer se polnitev izvaja, mikrobiološko sterilna, kar podraži ceno izdelka. Vode z okusi so polnjene v PET materiale, ostale sadne pijače pa različ-no. Sadni sokovi so v glavnem v tetrapaku, ki je zaradi kartona in aluminijastega dela težko reciklabilen in težaven za ločevanje.

na globalnem trgu se proizvajalci odločajo tudi drugače.

V svetu prevladujeta dva trenda pakiranja piva. V pivsko razvitih deželah, na primer v Nemčiji, Veliki Britaniji, Danski, Češki in na Irskem, prevladujeta točeno pivo in pivo v ste-klenicah. V pivsko dokaj nerazvitih državah, to je predvsem v državah bivše Jugoslavije, Sovjetske zveze, v Albaniji, Bolgariji, kjer gre za cenovno občutljivost, pa uporabljajo pred-vsem PET embalažo, v glavnem enoslojno oziroma dvolitrsko in večjo embalažo, ki pa žal predstavlja veliko obremenitev za okolje. V Nemčiji recimo težijo k čim večji uporabi po-vratne embalaže pri pivu in vodah, tudi PET povratne embalaže. Po drugi strani je to po-vezano z velikimi stroški. Proizvajalci se zato včasih vprašamo, ali spodbujati in zagotoviti

na trgu naj bo več povratne embalaže

kupci postajajo vse

bolj vedoželjni in sledijo

spremembam na trgu, tudi na

področju embalaže, vendar

jih bolj kot cena in odnos

do okolja še vedno zanimata

funkcionalnost in uporabna

vrednost izdelka. Potem ko so v

Pivovarni Laško zaradi prenove

celostne podobe pred časom

zamenjali barvo embalaže za

pivo, je bila za uporabnike za

hip vprašljiva tudi vsebina

izdelka. A le za hip. v Pivovarni

Laško namreč skušajo biti, kot

poudarja tehnični direktor Matej

oset, korak pred ostalimi, ob

tem pa slediti bistvenim ciljem:

ohranjati dolgoletno tradicijo,

zagotavljati kakovost, zadovoljiti

potrošnika in postajati vse bolj

zeleni. in to ne le navzven ...

Mat

ej o

set

maj

may

2010

EMBALA

ŽA11

50reciklabilnost obstoječe ali uporabo povratne

PET embalaže. V Nemčiji imajo na primer vso podporo države, ki destimulira porabo nereci-klabilne plastike.

torej, kakšna je okoljska ustreznost izdelkov v pivovarni laško?

Trend okoljsko ozaveščenih držav, za kar je potrebna tudi politična volja, je po eni strani spodbujanje povratne embalaže. Naši kupci še vedno raje kupijo zavojček in ne zaboja piva, saj bolj cenijo funkcionalnost in pri-ročnost in manj ekološki ter cenovni vidik. Avstrijci in Nemci so začeli uporabo zabojev s klastri, ki jih uporabljajo tudi v povratni embalaži. V Sloveniji bi na primer pri vodah lahko uvedli takso na nepovratno embalažo, kar je novi minister že napovedal in kasneje umaknil, in sicer na način, ki ne bi obremenil proizvajalcev.

pivovarna laško proda precej piva v povratni embalaži, vendar manj kot nekatere druge evropske države. Zakaj?

Povratne embalaže na pivskem segmentu je manj kot 30 odstotkov. V zadnjih osmih letih je namreč ta delež precej upadel, in sicer od leta 2001 z dobrih 49 odstotkov na slabih 32 odstotkov. Pred več leti smo začeli uporabo visokokakovostnega in večslojnega PET ma-teriala, ki omogoča daljšo trajnost oziroma manjšo migracijo kisika iz okolja. Z ekonom-skega vidika gledano se nam sicer najmanj splača prodajati embalažo, ki je prodamo največ, to je piva v aluminijasti embalaži. Na to sami tudi težko vplivamo, saj so dobavitelji multinacionalke, ki jih je malo in so odvisne od trga aluminija.

je v vaši panogi pomembno optimiranje em-balaže zaradi mikrobiološke varnosti?

Kot živilsko podjetje smo zavezani k temu, da spoštujemo standarde, ki veljajo v živilski industriji. Letos smo dobili certifikat HACCP, ki zagotavlja mikrobiološko varnost živil. Nalaga veliko obveznosti, po drugi strani pa vzpostavlja red in kontrolo nad proizvodnjo in spodbuja odgovorno ravnanje zaposlenih v proizvodnji. Se pa kljub temu lahko zgodi, da proizvod, ki gre sicer iz proizvodnje neopo-rečen, nato ni primerno skladiščen ali z njim ne ravnajo pravilno, recimo gostinci s točenim pivom. Kar zadeva mikrobiološko varnost, lahko povem, da je pivo mikrobiološko manj občutljivo kot voda z okusom, ki ima dodan sladkor. Pri pivu se sicer poslužujemo postop-ka kratkotrajne pasterizacije, ki zagotavlja mikrobiološko trajnost. Tudi membranske tehnike omogočajo mikrobiološko stabilnost, predvsem pri vodi in zelo občutljivih proizvo-dih, kot je voda z okusi. Te ne prenesejo ter-mične obdelave in zahtevajo polnitev pod že omenjenimi aseptičnimi pogoji. Običajno tudi vsaka termična obdelava povzroči poslabša-nje okusa, je pa res, da se ljudje nekega okusa navadijo. Včasih je tehnološko pravilnejše tudi »slabše« za potrošnika.

kdo so dobavitelji embalažnih materialov oziroma embalaže, za kakšno sokreatorstvo se odločate? ali so dobavitelji pretežno z domačega trga?

Pretežni del embalaže nabavljamo pri sloven-skih dobaviteljih. Dobavitelj stekla, s katerim delamo še iz časa bivše Jugoslavije, je hrva-ško podjetje Vetropack Straža. Pločevinasto embalažo v glavnem nabavljamo pri multi-nacionalkah, kot so Rexam PLC, Can-pack in drugi. Radenska na primer proizvaja PET predforme, iz katerih proizvajamo plastenke in v petdesetih odstotkih zadostimo potre-bam Skupine. Zamaške nabavljamo pri multi-nacionalkah in slovenskih podjetjih. Kronske zamaške za pivo na primer kupujemo pri treh dobaviteljih: enem slovenskem in dveh tujih. Folije so nabavljene izključno pri slovenskih dobaviteljih, prav tako kartonska pakirna embalaža. Zabojnike bomo v prihodnje naba-vljali pri hrvaškem dobavitelju, ki se je izkazal za cenovno najugodnejšega.

kje vidite največ možnosti za izboljšavo embalaže?

Potem ko smo iz klasične, evro steklenice za pivo naredili preskok k steklenicam s po-daljšanim vratom, smo na primer tudi pri Bandidosu začeli z uporabo kronskih, twist off zamaškov, to je zamaškov z možnostjo ročnega odpiranja. Možnosti so še odprte tako pri zamaških kot tudi pri stekleni emba-laži. Na plastičnih steklenicah za pivo bomo za znanega kupca začeli z uporabo zamaškov ring pull. Je pa res, da je pri stekleni embalaži potrebno upoštevati tudi tehnične danosti polnilnih linij in dimenzij. Tudi pri plastični embalaži bi lahko storili še več. Pri Odi smo namenoma ostali pri klasičnem, kaskadnem stilu. V to blagovno znamko nismo vlagali, niti na področju etiketiranja. Korak naprej pri etiketiranju smo naredili leta 2008 s postavi-tvijo dveh novih linij piva. Z novo papirnato etiketo smo opremili Laško Zlatorog, pri pivu Laško Club pa smo se raje odločili za tako ime-novano no label look etiketiranje, z gravuro za premijski produkt. Nove možnosti so še pri pakiranju. Za italijanskega kupca trenutno de-lamo trojno in šesterno pakiranje, kar zadevo podraži, poleg tega je embalaža nepovratna.

kaj pa dizajn? kateri kriteriji so v ospredju, ko izbirate in oblikujete dizajn embalaže pri novih izdelkih? na katere funkcije prodajne embalaže ste najbolj pozorni?

Zagotovo na funkcionalnost, všečnost izdelka oziroma na komunikacijo izdelka s kupcem, ki mora biti skladen s celostno podobo podjetja, in okoljsko primernost izdelka. V podjetju za-sledujemo predvsem uporabno vrednost, ki jo ima izdelek za potrošnika, ob tem pa želimo, da čim več embalaže vrnemo v obtok.

potrošniki smo pogosto nezadovoljni z ne-funkcionalnostjo posameznih delov embala-že. se potrošniki pritožujejo ali bolj hvalijo

vaše embalažne rešitve?

Reklamacij skoraj ni oziroma so v zelo ome-jenih količinah. Če do njih pride, jih resno obravnavamo. Uporabniki so imeli sprva nekaj težav pri odpiranju twist off zamaškov na Bandidosu, tu in tam tudi pri kaki vodi. Lahko se namreč zgodi, da del sladkorja pride na notranji del pokrovčka in je odpiranje zato oteženo. »Športne« zamaške pri vodah smo v glavnem opustili.

ali ideje za oblikovanje prihajajo iz hiše ali prepuščate oblikovanje dizajna zunanjim oblikovalskim agencijam?

Osnovna ideja je največkrat naša. Po izdela-vi osnutka razpišemo natečaj za agencije. V nadaljevanju se potem odločimo za najboljšo rešitev. Veliko navdiha dobimo tudi v tujini, vendar ne kopiramo. Kar zadeva oglaševanje, delamo v glavnem s slovenskimi agencijami. Pri projektu, ki ga pripravljamo, pa upamo tudi na belgijsko podporo, kjer že imajo izku-šnje na tem področju.

Za embalažo ste bili tudi nagrajeni ...

Za stekleno embalažo Laško Club smo za naj-boljšo tujo embalažo na hrvaškem trgu dobili nagrado cropack za leto 2008. To je nekakšen oskar za embalažo, ki je za nas veliko pri-znanje in pomeni potrditev, da je steklenica Laško Club najbolj atraktivna embalaža za potrošnike.

katera embalaža za pivo je med potrošniki najbolj priljubljena in zakaj?

To je povratna steklenica Laško Zlatorog, ki se marsikomu že zdi izpeta. Kljub zunanjim spremembam embalaže vsebina ostaja tista, ki je tradicionalna in na katero smo ponosni. Poleg številnih mednarodnih priznanj smo tudi na letošnjem ocenjevanju piva Mond selection 2010 za pivo Laško Zlatorog prejeli zlato medaljo.

kako je z ekonomičnostjo embalaže? kolikšen delež stroška predstavlja embalaža v ceni izdelka?

Pri pivu predstavlja strošek pločevinaste embalaže dvakratno vrednost proizvedenega piva, kar je veliko. Še večji delež predstavlja delež embalaže v ceni vode, saj je namreč voda sama po sebi zelo poceni. V variabilnem delu cene predstavlja embalaža minimalno 50 odstotkov cene pri pivu in do 70 odstokov pri vodi. Proizvajalci danes tekmujemo v tem, kje čim ceneje nabaviti plastenko. Pri tem se lahko pojavlja tudi veliko manipulacij. Poraja se namreč vprašanje, ali je vse certificirano. Na trgu je poplava vod, tudi nizkocenovnih, nekakovostnih, ki niti proizvajalcu niti kupcu ne prinašajo ničesar. Ko primerjamo povra-tno oziroma nepovratno embalažo, pa gre za velike razlike v ceni. Pri povratni embalaži je strošek tako bistveno manjši in tudi okoljsko manj obremenilen.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/21

maj

may

2010

EMBALA

ŽA12

50

kateri globalni trendi v proizvodnji steklene embalaže so v zadnjih letih najbolj vplivali na program in izbor artiklov steklarne Hrastnik? kateri vaši proizvodi so paradni?

Trendi so podobni kot pri drugih embalažnih materialih. Racionalizacija in zahteva po višji kakovosti. Naročniki steklene embalaže želijo zniževati težo artiklov predvsem zaradi niž-jih stroškov transporta ter lažjega prenašanja izdelkov za kupce. Dobavni roki se krajšajo. Trendi so še majhne serije in eko embalaža. Vemo, da je sicer steklo energetsko požrešna embalaža, če govorimo o proizvodnji, toda kot proizvod ne obremenjuje okolja. Eko embalaža je prihodnost, zagotovo. Izdelkov višjega ce-novnega razreda se ne da prodajati v plastiki, še manj pa bio proizvodov. Kako je z našimi paradnimi proizvodi, največ pove podatek, kdo so naši kupci na svetovnem trgu. To so Heineken, Henessy group, vodka Trump, vodka Belvedere, vodka Roberto Cavalli in drugi. To so cenjene blagovne znamke in svetovno znane stranke. Ponuditi smo morali celoten servis. Od začetnih črt na papirju, slik, kipcev, torej od načrtovanja in izdelave

orodja do prototipov in serij. Včasih se mora-mo s kupcem ujeti tudi pri najbolj norih ide-jah. Vse, tudi takšne, smo sposobni uresničiti. Nove in nove ideje velikokrat simbolizirajo lokalne simbole, zgodovinske znamenitosti, to, kar želi naročnik. Na leto razvijemo okrog 130 novih proizvodov. Naša enota PE Special proizvaja specialno stekleno embalažo poseb-nih oblik, majhnih serij in skoraj izključno po naročilu strank. Kot zanimivost informa-cija, Steklarna Hrastnik – Opal s partnerjem pokriva 45 % nemškega trga na področju gradbeništva, pri tem mislim na razsvetljavo višjega cenovnega razreda. Je tudi dobavitelj vsem znani IKEI, in sicer v višjem cenovnem programu. S partnerjem RZB smo za podro-čje ekskluzivne razsvetljave dobili Red Dot Award.

ali potemtakem steklarna ostane pri sedanji razvojni usmeritvi steklene embalaže? Boste morda proizvajali več embalaže s posebnim dizajnom, posebne barve, oblike?

Naša usmeritev je še vedno belo/transparen-tno steklo specialnih oblik. Seveda je mo-žnost, da morda v prihodnosti proizvajamo

foto

arh

iv S

tekl

arne

Hra

stn

ik

stek

lo k

ot

embala

žni

mate

rial

STEkLo koT EMBALAŽni MATERiAL

jože volfand

bio proizvoda se ne da prodajati v plastiki

And

rej B

ožič

Stroka za steklo pravi, da je

material prihodnosti, čeprav

bolj poudarja vlogo stekla

v gradbeništvu, v gradnji

steklenih stavb. Zakaj? ne le

zato, ker ima dobre tehnične

lastnosti, pač pa tudi zaradi

dobrega razumevanja stekla z

okoljem. in steklo kot embalažni

material? Andrej Božič, novi

predsednik uprave Steklarne

Hrastnik, verjame v mnoge

prednosti steklene embalaže.

Če hočemo zeleno prihodnost,

potem je steklo zares embalažni

material prihodnosti, poudarja.

Je hrastniška steklarna dovolj

izkoristila te priložnosti?

Andrej Božič meni, da jih še ni,

a jih mora.

maj

may

2010

EMBALA

ŽA13

50barvno steklo, vendar zaenkrat za trg, ki bi

ga lahko pokrivali, ni rentabilno. Zavedamo se prednosti stekla. To je material, ki ga je mogoče v celoti izkoristiti in neomejeno reci-klirati, zato pričakujemo predpis, s katerim bi država omejila plastiko. Profil našega podjetja je jasen. Mi smo najbolj fleksibilna steklarna. Žal nas to preveč stane. Imamo daleč najbolj transparentno in čisto barvo, ki pa ji ne posta-vimo prave cene. Proizvajamo super referenč-ne izdelke, ki pa nas še vedno preveč stanejo. Kupec res vedno dobi želeno, toda izmet v proizvodnji je prevelik. Naš kratkoročni izziv je, če hočemo doseči boljše poslovne rezultate, dvig inovativnosti in kreacija lastne blagovne znamke.

ali vaši naročniki od vas pričakujejo, da sle-dite razvojnim trendom na področju dizajna in ga prilagajate celostni podobi embalaže naročnika?

Steklarna s tehnologijo sledi razvojnim tren-dom v oblikovanju embalažnega stekla, ne so-deluje pa v celostni podobi izdelka. To je stvar kupca. V bodoče bomo sodelovali z različnimi oblikovalci, nekaj pogovorov že poteka. Ne moremo biti samo sledilci, trende moramo soustvarjati.

Želje kupca morate upoštevati. v kolikšni meri je pri naročnikih prisotna trajnostna miselnost, ko gre za embalažo?

Z naročnikom aktivno sodelujemo v celotnem postopku razvoja in kreiranja izdelka. Kot sem povedal, naročniku želimo dati popoln servis. Da smo to dosegli, smo se morali zelo hitro razvijati na vseh področjih in veliko vlagati, vendar to ni dovolj. Okrepiti moramo predvsem oblikovalski tim, zlasti z zunanjimi sodelavci.

trajnostne okoljske usmeritve od proizva-jalcev embalaže zahtevajo nižanje gramatur, manj materiala, cenejšo logistiko, manj odpa-dne embalaže. kako sledite tem trendom?

V specialni embalaži ta trend ni izrazit, a kadar naročnik to zahteva, mu sledimo. Kriza zahteva racionalizacijo, nižje stroške. Hkrati moramo ohranjati in še izboljševati kakovost.

koliko steklene embalaže letno izdelate? kateri so vaši najpomembnejši trgi?

V PE Special izdelamo približno 25.500 ton specialnih steklenic letno. Največ izvažamo, okrog 95 % proizvodnje, v države EU.

pred leti je steklarna Hrastnik jasno izrazila poslovno ambicijo, da bi sama predelovala stekleno odpadno embalažo. do napovedanih investicij kasneje ni prišlo. kakšna je sedaj poslovna usmeritev steklarne Hrastnik? še vedno vidite reciklažo stekla kot poslovno priložnost?

Ne, te opcije nismo izkoristili zaradi možnosti ogrožanja našega glavnega atributa, čistega stekla. Naše steklo je resnično vrhunske kvalitete in smo nanj upravičeno ponosni.

Kakovost in čistost stekla predstavljata naši najmočnejši konkurenčni prednosti. Da ju lahko zagotavljamo, imamo urejen proces nabave in kontrole surovin ter izdelkov. Osnovna surovina, kremenčev pesek, izhaja iz najboljših evropskih virov.

na trgu embalaže predvsem proizvajalci pijač opozarjajo, da je plastika pri potrošnikih bolj priljubljena kot steklo, vendar nekateri kljub vsemu poskušajo dajati prednost steklu. kako se vam to pozna pri naročilih?

V specialni embalaži ta trend ni tako očiten kot v masovni proizvodnji. V branži žganih pijač, olivnih olj in kvalitetnejših pijač pla-stika ni toliko prisotna ali je sploh ni. Steklo kot material ima posebno vrednost in ugled, tudi drugačno estetsko ugodje nudi. Trdno verjamem, da je steklo ogromen potencial ter material prihodnosti. Ne le kot ekološko čista tvarina, ki jo je mogoče v celoti recikli-rati, ustreza tudi strogim normam živilske in drugih industrij ter zagotavlja in identificira kvaliteto končnega izdelka. Eko prihodnost napoveduje rast uporabe stekla kot emba-lažnega materiala. To že zdaj ve živilska in-dustrija, tudi proizvajalci pijač. Ne pozabite, Steklarna Hrastnik ima certifikat HACCP za embalažno steklo.

okoljski minister je tudi steklarni Hrastnik zažugal zaradi počasnosti pri pridobitvi oko-ljevarstvenega dovoljenja. Zakaj?

Steklarna Hrastnik je svoje obveznosti s tem v zvezi izpolnila v zakonsko predpisanem roku. Zavedamo se, da s svojim obstojem vplivamo na okolje, zato s stalnimi vlaganji in uporabo najboljših tehnologij skrbimo, da smo do oko-lja prijazno podjetje. Vsega se ne da narediti čez noč. Steklarna Hrastnik ima proizvodnjo steklenih izdelkov na dveh različnih lokaci-jah. Nova lokacija, v kateri izdelujemo tehno-loško zahtevne izdelke za embalažo, obratuje od leta 2005. Ta objekt je bil zgrajen v skladu z vsemi novimi predpisi in najboljšo razpo-ložljivo tehnološko opremo. Samo za čistilne naprave v tem objektu smo investirali dobra 2 milijona evrov, vrednost celotne investicije je znašala 30 milijonov evrov. Tovarna na tej lo-kaciji obratuje z okoljskim dovoljenjem IPPC.

toda stara tovarna ga še nima.

Za staro tovarno je bila oddana vloga za pri-dobitev okoljevarstvenega dovoljenja oktobra 2006, v zakonsko predpisanem roku, enako kot za novo tovarno. Vloga je še v postopku obdelave, vendar pričakujemo odgovor s stra-ni ARSO v maju oziroma najkasneje v juniju 2010. Kljub temu tudi v prihodnjih nekaj letih načrtujemo investicije, s katerimi bomo še dodatno izboljšali tako delovno kot zunanje okolje.

v čem je in v čem steklarna Hrastnik ni ze-leno podjetje? na kaj pomislite ob pojmu zelena slovenija?

Želimo biti zeleno podjetje – to je naša

usmeritev. Slovenija se je odločila za bolj zahtevne okoljske standarde kot preostala EU, ampak takšne je država sprejela in mi se pač bolj trudimo. S stalnim izboljševanjem in investicijami smo se zavezali k izpolnjevanju teh standardov tako v preteklosti kot tudi v prihodnje. Toda naš produkt, steklo, je okolj-sko čisto, prijazno. Ali ni to v resnici zelena proizvodnja?

glass as packaging Material

Bio Products Cannot Be Sold in Plastic Packaging

Professionals say that glass is the material of the future, even though this

mostly reiterates the importance of glass in construction, specifically in the construction of glass buildings. Why? Not only because of its good technical characteristics but also because of its good harmonising with the environment. But what about glass as packaging material? Andrej Božič, the new board chairman of the Steklarna Hrastnik glass factory, believes glass packaging to have numerous advantages. If we want to be green, glass truly is the packaging mate-rial of the future he says. Has the Hrastnik glass factory utilised these opportunities? According to Andrej Božič, not yet but it needs to.

Will the glass factory keep its current de-velopmental direction for glass packaging? Will you begin to produce more packaging with a special design, colour or shape?

Our direction is still white/transparent glass in special shapes. There is, of course, the pos-sibility that we might manufacture stained glass in the future but so far, this is not profi-table for the market that we would be able to cover. We are aware of the future of glass. This is a material that can be utilised in full with limitless recycling possibilities. This is why we are expecting a decree from the state that would limit plastic. Our company’s profile is clear. We are the most flexible glass factory. Unfortunately, this costs us too much. We have by far the most transparent and clear colour, but we do not set the correct price however. We manufacture the best referen-ce products, but they still cost us too much. It is true that the buyer always gets what he wants, but there are too many rejects in the manufacturing process. If we wish to achieve better results, our short-term challenge is to raise the level of innovativeness and to create our own brand.

Pro

moci

ja

maj

may

2010

EMBALA

ŽA15

50

trg parfumov

in lepote

industrija lepote predstavlja

najvišjo tržno vrednost med

glavnimi odjemalci embalaže.

nič čudnega. Tu je pomemben

videz, produkti so zelo

raznovrstni, zahtevana zaščita

visoka, povrhu vsega pa so

še druge zahteve, na primer

specifična porazdelitev vsebine

v embalaži. Lisa Goodwin,

soustanoviteljica podjetja

Ying&Yang design, in Maria

viegas, direktorica marketinga

za parfumske in kozmetične

dejavnosti pri Alcan Packaging

Beauty, sta za revijo Packaging

Europe spregovorili o

embalažnih trendih v industriji

lepote.

TREndi PRi EMBALAŽi v indUSTRiJi LEPoTE

Bistvo je v detajlih

Lisa Goodwin: Pakiranje luksuznih predme-tov ima pomembno vlogo, ki je drugačna od

drugih vrst pakiranja. Ne gre le za transport posamezne vrste blaga, saj mora embalaža posredovati izdelek na spektakularen način. Pri pakiranju razkošnih predmetov je bistvo v detajlih. Izdelava mora biti visoko strokovna oziroma zahtevna, hkrati pa mora že videz upravičevati višjo ceno izdelka. Tako upora-bljamo detajle in teksture, ki dajejo dodatno stopnjo 'posebnosti', s katerimi nagovorimo vse potrošnikove čute.

Pri pakiranju luksuznih predmetov gre več kot le za predstavitev izdelka, gre za

občutek, za vzbujanje vseh čutov. Embalaža mora pri potrošniku vzpodbuditi samozavest in hrepenenje. Njegova izkušnja z embalažo luksuznega predmeta mora biti močna, tako emocionalno kot časovno, hkrati pa se mora nanašati na več čutov.

Celovita izkušnja potrošnika

Najprej mora potrošnik doživeti izkušnjo odvijanja oziroma odpiranja embalaže, ki

se mora nadaljevati z izkušnjo samega izdel-ka. Večina luksuznih izdelkov ima glede paki-ranja določena vizualna pravila, ki zajemajo dizajn celotne družine embalaže: od embalaže izdelka do nosilnih vrečk, trgovinskih izložb, ovijalnega papirja … Vsaka embalaža je opre-mljena še s podpisom (npr: Luis Vuitton z LV in Veuve Clicqot Orange).

Ena izmed izrazitih lastnosti našega trga je, da se kozmetika in parfumi pogosto kupu-

jejo kot darilo, zato je sekundarna embalaža pogosto oblikovana temu primerno. Obstaja temeljna razlika med zahtevami kozmetike in finimi parfumi. Pri obeh gre za videz, le da je pri kozmetiki embalaža oblikovna bolj z vidika formata samega izdelka in glede na potrošnikovo uporabo (kot je na primer torba za dekleta). Pri dišavah gre samo za videz embalaže – 'poglejte me!'. Zato ima lahko hva-lisav, kontroverzen videz, ki je seveda prijeten za pogled. Sam izdelek v embalaži pa presega videz in komunikacijo.

Druga zgodba je prijaznost uporabe. Pri embalaži dišave to ni nujni pogoj, medtem

ko mora biti v kozmetiki embalaža bolj funk-cionalna in usmerjena k uporabnosti.

Hitra rast kozmetike za moške

Trendi na trgu se v kategoriji parfumov in kozmetike rahlo razlikujejo. Embalaže za

parfume so odvisne bolj od načina življenja, so lahko bolj provokativne, kontroverzne, izde-lane (Baz Luhrmann, Calvin Klein, Guerlain idr.). Kozmetika pa je lahko bolj usmerjena v zabavo, če trendi to narekujejo, in lahko doseže tudi mlajše uporabnike (na primer Bourjois in Too Faced). Zadnje čase opažamo hiter vzpon kozmetičnega trga za moške, saj so tudi moški na tem področju začeli bolj skr-beti zase. To zahteva moški pristop, kar vodi področje kozmetike v nove smeri.

inovacija je gonilna sila

Maria Viegas, direktorica marketinga za parfumske

in kozmetične dejavnosti, Alcan Packaging Beauty: Trenutno di-namiko trga lahko opišem z be-sedo 'inovacija'. Zaradi ekonomskih težav, ki vplivajo na bolj ali manj vsa področja, ostaja inovacija gonilna sila. Kar je zanimivo za analizo, pa je orientacija, ki jo inovacija prinaša. Po mojem mnenju prinaša nekaj bolj subtilnega, bolj učinkovitega in bolj ustvarjalnega. Vodi nas k temu, da razmišljamo zunaj okvirov znanega in raziskujemo različne kote tega področja. Če po-gledamo na trg za make-up in nego kože, so blagovne znamke s svojimi formulami storile čudeže. Začeli so se zavedati, da sam izdelek ni vse. Nanašalci ali aplikatorji so postali go-nilo razlikovanja. Nanašalci pomagajo potrošniku, da iz formule izdelka dobi najboljše učinke. Zadnje pridobitve na tem področju pri maskarah, lip-glossih in celo pri kompaktnih proizvodih so postali dobri sim-boli tega trenda.

parfumov in lepote

parfumov in lepote

parfumov Za samozavest in hrepenenje

foto

: Shu

tter

stoc

k

maj

may

2010

EMBALA

ŽA16

50

novo

po

lnje

nje

em

bala

žekako ohraniti glamurozen

občutek izdelka, hkrati pa

omogočiti okoljske in finančne

prihranke, je bil glavni izziv

novega koncepta embalaže

Twistub. nova embalaža je

sestavljena iz dveh delov: iz

razdeljevalca in polnilnega

vložka (Twispack).

vrtenje temelja lončka omogoča

apliciranje natančne količine

kreme, ki prihaja skozi majhno

odprtino na vrhu polnila.

ko je embalaža prazna, se

lahko Twispack zamenja in

se razdeljevalec še naprej

uporablja. S tem se izboljšuje

ekološki odtis embalaže.

Finančni in okoljski prihranki

Ker je količine materiala, ki se uporablja za izdelavo Twispacka, veliko manj kot pri

lončkih za enkratno uporabo, se s ponovno uporabo polnila prihrani pri plastiki. Po mne-nju podjetja se v razdobju 1-2 leti lahko pri-hrani do 50 odstotkov materiala, v razdobju 3-4 let pa celo do 75 odstotkov.

Poleg okoljskih koristi – polnilo se da tudi reciklirati – manjša poraba materiala

proizvajalcem omogoča finančne prihranke. Cena proizvodnje polnila, ki omogoča ponov-no polnjenje, je 1 : 7 v primerjavi z embalažo za enkratno uporabo.

Twistub embalaža lahko pomaga zmanjšati onesnaženost samega izdelka, saj uporab-

niki v izdelek ne sežejo s svojimi prsti. Podjetje meni, da bi lahko ta embalaža, skupaj z zmanj-šano izpostavljenostjo zraku, omogočala tudi potencialno zmanjšanje števila konzervansov pri samem oblikovanju embalaže.

Spodbuda k lojalnosti

Koncept ponovnega polnjenja lahko po-membno prispeva moči blagovne znamke,

saj promovira uporabnikovo lojalnost.

luksuz – da, hkrati pa še eko varčevanje!

novo PoLnJEnJE EMBALAŽE

foto

: Shu

tter

stoc

k

Pro

moci

ja

Big enough to dare, small enough to care.

foto

: arh

iv R

iko

Ekos

maj

may

2010

50

18O

KO

LJE

Res, tu so doma mojstri za odpadke. Aleš Knavs pri 33 letih vodi največje podjetje v

občini Loški Potok – Hrib, ki hkrati zaposluje največ ljudi v kraju in okolici. Po izobrazbi je ekonomist, diplomiral je z nalogo o upravlja-nju s tečajnim tveganjem v Sloveniji. Najprej se je ukvarjal s financami, še pred devetimi leti je denimo tekmoval v rokovanju s fiktiv-nimi delniškimi portfelji na študentski borzi.

"Nato smo se morali odločiti, kako naprej s podjetjem. Ali še naprej vlagati in

širiti ali pa zmanjšati proizvodnjo,“ pravi o preobratu v svojem življenju. Z bratom, ki je po izobrazbi strojnik, sta se odločila za prvo možnost in svojo energijo posvetila razvoju in rasti podjetja. Zagotavlja, da mu do sedaj ni bilo nikoli žal.

nizozemska spodbuda

Njihov ekološki program je nastal kot posledica sodelovanja s podjetji na

nizozemskem trgu, kjer ima zbiranje in reci-kliranje odpadkov že kar dolgo tradicijo. Riko Ekos je za nizozemskega partnerja izdeloval posamezne strojne sklope. Ob uvajanju so-dobnejšega ravnanja z odpadki v Sloveniji se je tudi pri nas pojavilo povpraševanje po takšnih strojih, z njimi se je razvijalo tudi podjetje v Malem Logu. „Sedaj smo sposobni sami celovito vlagati v razvoj ter izvesti različ-ne projekte, za ročno sortiranje, za mehansko sortiranje ali pa za predelavo v gorivo,“ poja-snjuje Aleš Knavs delo podjetja, ki je skupaj z zunanjimi partnerji oblikovalo svojo razvojno skupino.

Po njegovih besedah je Riko Ekos, ki dela od leta 1993, relativno majhno podjetje,

kar mu omogoča, da so prilagodljivi in se lahko hitreje odzivajo na razmere na trgu in prisluhnejo potrebam kupcev. „Trenutno so na tržišču nekoliko neobičajne razmere, saj so cene starega papirja precej zrasle. Vzrok je pomanjkanje celuloze, kar nekateri povezu-jejo z nedavnim potresom v Čilu. V tej državi je namreč ogromno podjetje za proizvodnjo celuloze. Ti sunki na trgu so tako nenadni in o

bra

Z

oBRAZ

sebastijan kopušar

avtomatsko sortiranje odpadkov z infrardečimi senzorji

v podjetju Riko Ekos iz Malega

Loga pri Loškem Potoku si

kruh služijo (tudi) z odpadki.

So namreč ponudniki sodobne

opreme za obdelavo odpadkov.

nastali so iz nekdanjega Riko

Holdinga, ki je razpadel kmalu

po osamosvojitvi. Ekos je bil

eden od tozdov, oče sedanjega

direktorja Aleša knavsa pa

je takrat zmogel dovolj vizije

in poguma, da je ob stečaju

prevzel podjetje in nadaljeval

s proizvodnjo in razvojem

ekološkega programa. Ta hip so

osrednji del njihove proizvodnje

sistemi za celovite rešitve pri

ravnanju z odpadki, bodisi

za ločeno zbrane frakcije, za

komunalne odpadke ali za

industrijske odpadke.

Ale

š k

navs

maj

may

2010

50

OKO

LJE

19

nepredvidljivi, da jih večja podjetja ne uspejo obvladovati. Tako je papir postal najbolj do-nosna surovina, kar je prvič v recimo zadnjih dvajsetih letih, ko je bila na prvem mestu ponavadi plastika,“ razlaga zadnji pretres na svetovnem tržišču.

Po njegovih besedah so se lani soočali s tako nizkimi cenami sekundarnih suro-

vin, da se ni izplačalo obdelovati odpadkov in je predelovalna dejavnost skoraj povsem zamrla. Z zadnjo rastjo cen nafte se povečuje-jo tudi cene, tako da oživlja tudi ta dejavnost. Prednost Rika Ekos v primerjavi s podjetji na zahodu ali severu Evrope so tudi še vedno nižji stroški dela. Aleš Knavs hkrati ugotavlja, da je po drugi strani konkurenca na jugovzho-du Evrope tehnološko še dokaj okrnjena, saj ne zmorejo ponuditi celovitih rešitev in bolj kompleksnih sistemov za obdelavo odpadkov.

Slovenija rabi čas

V Sloveniji intenzivno ustanavljamo cen-tre za ravnanje z odpadki, zato je največ

investicij na področju ravnanja z mešanimi odpadki. Ob tem opozarja, da imamo v naši državi težave s premajhnimi količinami loče-no zbranih odpadkov, zato so centri premajh-ni za avtomatizirano proizvodnjo. „Za naše podjetje bi bilo ustanavljanje veliko majhnih središč sicer bolj donosno, za posameznega uporabnika pa to pomeni višje položnice,“ opozarja prvi mož podjetja Riko Ekos.

Ravnanje z odpadki se v Sloveniji zelo raz-likuje od občine do občine, predvsem pa

je odvisno od izvajalca javne službe, poudarja sogovornik. Ob tem ugotavlja, da ločeno zbi-ranje odpadkov pomeni precej višje stroške. Potrebno je imeti veliko različnih zabojnikov, posebna vozila, zahtevna je tudi logistika po-biranja. „Možna bi bila poenostavitev, da bi vso embalažo zbirali v enem zabojniku, kot to počno recimo v Nemčiji. Tako zbrano em-balažo lahko nato ločujemo na posebni liniji za sortiranje, zaradi večje količine zbranih odpadkov pa bi bil strošek zbiranja nižji, kot je sedaj,“ vidi rešitev za racionalnejše delo pri zbiranju odpadkov.

Usmeritev v ločeno zbiranje odpadkov po-meni, da moramo že na njihovem izvoru

ločiti čim več posameznih frakcij. To zahteva okoljsko kulturo in ozaveščenost državljanov, ki morajo biti pripravljeni nekaj več energije vložiti v zbiranje in odlaganje odpadkov. „V Sloveniji na žalost še nismo dosegli te ravni,“ meni Knavs. „Za mlade lahko rečem, da jim v šoli že dajejo potrebno znanje, privzgojili so jim zavest, da je treba ločevati. Starejše generacije imamo več težav, saj je pred dvaj-setimi leti le malokdo vedel za ločevanje in reciklažo.“

Razlika je opazna tudi med podeželjem in mestom. Na vasi so bili dolgo časa

EOL-43-april-April-09 29Komunalni odpadki

Cenejše so batne hidravlične stiskalnice, ki imajo to lastnost, da odpadne surovine stisnejo v razmerju 1:5 in volumen odpadkov zmanjša-jo za petkrat. Kot je povedal Jože Ogrizek, se zanje odločajo predvsem komunalna podjetja, v podjetju Eko line trade pa jih izdelujejo v raz-ličnih velikostih in z različnimi volumni za-bojnikov. Manjši kovinski zabojniki v velikosti pet, sedem in devet kubičnih metrov so pri-merni za odvoze s samonakladalci, večji, ime-novani abrol zabojniki v velikosti od dvajset do štirideset kubičnih metrov, pa za prevoze s posebnimi vozili, posebej prirejenimi zanje. »Avtomobile z nadgradnjo za sistem abrol ima-jo vsa večja komunalna podjetja in tudi mnoga druga zasebna podjetja po Sloveniji. Ta vozila prevažajo abrol zabojnike s prostornino od 20 do 40 kubičnih metrov, ki jih izdeluje tudi naše podjetje,« je dejal Jože Ogrizek in še pojasnil, da so prav v podjetju Eko line trade pri večjih batnih stiskalnicah, ki stojijo na določenem mestu, dodali še en element - zapiralo. Od-prtina, skozi katero na zadnjih vratih potisni bat potiska vsebino stisnjenih odpadkov v za-bojnik, se namreč v trenutku, ko računalnik zazna, da je zabojnik poln, avtomatsko in s po-močjo hidravličnega cilindra zapre. Potisni bat se ustavi, zabojnik pa se s pomočjo posebnih spon odklopi od stiskalnice in odpelje k pre-vzemniku sekundarnih surovin ali na deponi-jo, preostale smeti pa ostanejo v stiskalnici. »Najnovejši dosežek pri stiskalnicah za odpad-ke pa so vijačne ali polžne stiskalnice nemške-ga proizvajalca, s katerim sodelujemo že pet let in zanj proizvajamo določene komponente. Za to podjetje smo tudi dobavitelji abrol zabojni-kov ter prodajalci, monterji in serviserji njiho-vih stiskalnic,« je o novih stiskalnicah, ki vo-lumen odpadkov zmanjšajo tudi do desetkrat in so tudi dražje od hidravličnih, povedal Jože Ogrizek. Vijačne stiskalnice so primerne za stiskanje smeti, papirja, kartona, lesenih palet, lesne embalaže ter pet embalaže plastenk in ovijalne folije. V Sloveniji so jih v razmeroma kratkem času montirali že več kot 130. Z njimi so se oskrbela vsa večja slovenska podjetja, po-leg Mercatorja tudi obe tuji trgovski verigi Ho-fer in Lidl. S pomočjo take vijačne stiskalnice lahko v 32 kubičnih metrov velikem zabojniku odpeljejo 9 ton stisnjenega kartona ali papirja, zabojnik lahko napolnijo s 6 tonami lesenih palet ali 5,7 tonami ovijalne folije oziroma pla-stenk ali z 10 tonami ostalih odpadkov. »Naše podjetje ponuja komunalnim podjetjem po Sloveniji tudi sestavne dele za prekladal-ne postaje, ki so vmesni členi med porabniki in urejenimi deponijami odpadkov,« je o po-nudbi podjetja Eko line trade še povedal Jože Ogrizek. »Te prekladalne postaje služijo ravno temu, da se stroški prevoza odpadkov na depo-nije zmanjšajo. Denimo: namesto da bi s Koz-janskega vozili odpadke na sodobno urejeno deponijo v Celje, bi bilo smiselno, da bi komu-nalci v bližini porabnikom uredili prekladalno postajo. Do nje bi pripeljali odpadke, tam pa bi jih s pomočjo hidravlične ali vijačne stiskal-nice stisnili in v abrol zabojnikih prepeljali na deponijo v Celje. Zaenkrat takšna prekladalna postaja že obratuje v neposredni bližini Čr-nomlja, iz nje pa volumensko zelo zmanjšan obseg odpadkov odvažajo na deponijo v Novo mesto.«

D.S.

prom

ocija

StiskalnicePodjetje Riko Ekos izdeluje vse vrste stiskalnic za ba-liranje sekundarnih surovin, embalaže in komunal-nih odpadkov. Grobo delimo stiskalnice na vertikalne in horizontalne. Vertikalne stiskalnice so namenjene predvsem zmanjševanju volumna odpadne embalaže v trgovinah, trgovskih centrih, šolah, vrtcih in pod-jetjih z manjšo količino odpadne embalaže. Delujejo na principu polavtomatskega delovanja, kar pomeni avtomatski hod potisnega bata in ročno vezanje bal. Horizontalne stiskalnice ali balirke so namenjene in-dustrijski rabi v zbirnih centrih sekundarnih surovin, regijskih centrih za obdelavo odpadkov, papirnicah in podjetjih z večjo količino odpadne embalaže. Balirke serije KV so opremljene s proporcionalno hidravliko, ki omogoča nastavitve pretokov in tlaka v hidravlič-

nem sistemu. Proporcionalna hidravlika omogoča popoln nadzor vsake hidravlične operacije na stroju, tako so balirke hitrejše pri delovanju in manj hrupne za okolico. Balirke Riko Ekos zagotavljajo večjo kapa-citeto z manjšo vloženo energijo, kar je pomembno s stroškovnega vidika, če upoštevamo porast cene elek-trične energije v zadnjih letih. Balirke serije KV so opremljene s sistemom za pred-stiskanje, kar prinaša več prednosti: lahko baliramo vse vrste materialov, kar pri sistemu rezanja ni mo-žno; balirke imajo večjo kapaciteto zaradi večjega volumna pri ciklu, bale so trše in bolj kompaktne; po-trebna je 30% manjša potisna sila za dosego enakega rezultata kot pri balirki s sistemom rezanja. Manjši so vzdrževalni stroški ker ni potrebno brusiti in menja-vati nože.

Aleš Knavs, direktor

nekoliko bolj brezbrižni do odpadkov, veliko ljudi je uporabljalo divja, nelegalna odlaga-lišča. „Zato tudi imamo takšno okolje in so potrebne čistilne akcije,“ pravi Aleš Knavs. Z velikim veseljem se je udeležil vseslovenske čistilne akcije.

Hkrati ugotavlja, da se tudi odnos do okolja vidno izboljšuje. „Dejansko smo v

Sloveniji še v fazi učenja, poleg tega regijski

centri še niso povsem zaživeli. Trenutno imamo na področju mešanih komunalnih odpadkov le center v Celju, kjer so sposobni odpadke obdelati v skladu z evropskimi di-rektivami. Vsi ostali imajo samo sisteme za ločeno zbrane odpadke ali še vedno vse odla-gajo na deponije.“

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/22

Pro

moci

ja

foto

: arh

iv B

obo

maj

may

2010

50

20O

KO

LJE

pro

eUro

peJoachim Quoden, generalni

direktor organizacije PRo EURoPE, krovne organizacije 33 evropskih shem (vključena

je tudi kanada) za zbiranje odpadne embalaže, je pravnik,

ki se z odpadno embalažo ukvarja že več kot 20 let.

Je eden največjih evropskih poznavalcev problematike

zbiranja in obdelave odpadne embalaže ter povratnih

kavcijskih sistemov. Preden je postal direktor PRo EURoPE, je več kot 10 let delal v nemškem

podjetju dSd GmbH, ki upravlja eno najbolj prepoznanih

blagovnih znamk – Zeleno piko (der Grüne Punkt). izkušnje s

področja embalaže si je nabiral tudi na nemškem ministrstvu za okolje. Leta 2001 je postal

generalni sekretar PRo EURoPE. Aprila 2005 je bil

imenovan za direktorja operacij PRo EURoPE, julija 2006 pa je prevzel tudi mesto generalnega

direktorja. od leta 1995 dela kot neodvisni pravni svetovalec,

specializiran za mednarodne blagovne znamke in zakon o odgovornosti proizvajalcev.

v Sloveniji se je na povabilo Slopaka udeležil prve podelitve

nagrad podjetjem, ki so se potegovala za nagrado Eko ToP.

PRo EURoPE

pro europe je organizacija, ki koordinira sheme za zbiranje odpadne embalaže v 33 državah. ali vse sheme sledijo isti imple-mentacijski politiki ali je videti odstopanja in različne pristope pri zbiranju odpadne embalaže?

Da in ne. Evropska direktiva o odpadni emba-laži je t. i. framework direktiva, ki postavlja le okvir in cilje, medtem pa državam članicam prepušča veliko svobode odločanja glede na-čina, kako cilje doseči. Bistveno je dejstvo, da države članice na koncu dosežejo kvote, ki jih je EU določila za področje zbiranja in predelave embalaže (zbrati 60 % odpadne plastične embalaže dane na trg in predelati 22,5 % odpadne plastične embalaže, op. p.). Tako na koncu pridemo do 33 različnih im-plementacijskih pristopov. Toda kljub vsemu se je velika večina držav članic odločila za sistem odgovornosti proizvajalcev (producer responsibility), v katerem so za organiziranje zbiranja odpadne embalaže odgovorna tista podjetja, ki embalažo uporabljajo ali distribu-irajo pakirane proizvode potrošnikom. Tako bomo na koncu v različnih državah videli zelo podobne sisteme, saj vsak sistem potrebuje zabojnik pred stanovanjskimi enotami, ki nam omogoča zbiranje odpadne embalaže. Vprašanje je vedno, kaj je zadaj in kako je sis-tem implementiran. S stališča potrošnika pa so si vsi sistemi zelo podobni.

toda v nekaterih državah, ki so tudi članice pro europe, za zbiranje odpadne embalaže

organizirajo dve ali celo več shem, kar pov-zroča pojavljanje konkurence med shemami. je to pozitiven ali negativen trend?

Najprej moramo razločevati med komunalno (gospodinjstva) in nekomunalno (industrij-ska) embalažo. Na področju nekomunalne embalaže, kjer so na pogajanjih močni par-tnerji, je kar dobro, da obstaja konkurenca, saj je s tem sistem bolj učinkovit. Na podro-čju komunalne embalaže pa dvomim, da je konkurenca pozitiven faktor, saj do sedaj še v nobeni državi nisem videl dobre rešitve. Zbiranje komunalne embalaže je precej drago. Če želiš tekmovati na tem področju, moraš prav tako uporabljati standardni zabojnik in zagotoviti pobiranje odpadkov. Pri katerih stroških si potem lahko konkurenčen, če naj-večji strošek v ravnanju z odpadno komunal-no embalažo predstavlja prav proces zbiranja? Ena od posledic, ki se je zgodila v Nemčiji, ko je le-ta prešla iz monopolnega v konkurenčni sistem na področju komunalne embalaže, je bila ustavitev vseh komunikacijskih aktivno-sti, namenjenih potrošnikom. Prenehalo se je izobraževanje otrok in sheme so prenehale delati na preprečevanju nastajanja odpadkov. Razlog je v tem, da konkurenčni sistemi ne stremijo k manjšim količinam odpadne emba-laže, ampak je želijo čim več, saj to pomeni več denarja in večje dobičke. Zato sem mnenja, da konkurenčni sistemi niso skladni s cilji EU o zmanjšanju količine odpadkov in izboljševa-nju osveščenosti.

bojan stojanović

strogi okoljski standardi so lahko konkurenčna prednost

Joac

him

Quo

den

maj

may

2010

50

OKO

LJE

21

dogovorjene kvote o reciklaži materialov so kompromisali je po vašem mnenju cilj, da do leta 2020 recikliramo 22,5 % vse plastične embalaže, dovolj ambiciozen? Če ga primerjamo s ciljem za recikliranje steklene in papirnate embala-že, in sicer 60 % materialov, ki jih vidimo na črnih odlagališčih veliko manj, se zdi cilj 22,5 % za plastiko dokaj nizek, še posebno če upo-števamo okoljski odtis plastične embalaže in dejstvo, da je večina embalaže narejena prav iz plastike?

Prvo dejstvo, ki ga moramo upoštevati je, da so vse postavljene kvote rezultat kompromisa, zato ne smemo iskati nobenega znanstvenega razloga, ki bi bil v ozadju teh odločitev. Na koncu pogajanj o novi direktivi se je vnel boj med Evropsko komisijo in Evropskim parla-mentom, ali sprejeti na področju odpadne pla-stične embalaže cilj 25 ali 20 %. Po celi noči po-gajanj so prišli do kompromisa – 22,5 %. Drugo dejstvo, ki ga moramo upoštevati, pa je, da je plastika dokaj nov material. Če jo primerjamo s steklom, papirjem ali kovino, ki jih uporablja-mo že več kot 100 let, lahko sklepamo, da smo za te materiale že razvili učinkovite rešitve recikliranja in ponovne uporabe. Plastika pa je še na poti, na dobri poti, a še vedno na poti, zato mislim, da je pošteno dati temu materialu malce več časa, čeprav to ne sme trajati večno.

pro europe je krovna organizacija 33 naci-onalnih shem za zbiranje odpadne embalaže, toda še vedno lahko vidimo velike razlike med rezultati in uspešnostjo posameznih držav. kako to, da nekatere države, še posebej v skandinaviji in Beneluksu, dosegajo tako dobre rezultate na področju zbiranja in reci-kliranja, medtem ko ostale zaostajajo? kaj loči te države in njihove sisteme od tistih ne tako uspešnih?

Za države, kot so Nemčija, skandinavske dr-žave ali države Beneluksa, moramo vedeti, da se je ločeno zbiranje pri njih začelo že v se-demdesetih letih prejšnjega stoletja. Najprej so ločeno zbirali papir. V teh državah torej že 40 let obstaja praksa ločenega zbiranja ene vrste odpadkov, zato je bilo za te države dokaj pre-prosto razširiti sistem ločenega zbiranja tudi na druge materiale. V državah južne Evrope, kot so Portugalska, Španija ali Italija, so ljudje navajeni, da svoje odpadke vsak dan preprosto odvržejo pred svoja vrata in da jih bo nekdo v vsakem primeru pobral in odpeljal. Za njih je torej sprememba obnašanja veliko težja kot za ljudi v severnih državah. Zaradi tega je logično, da nekatere države potrebujejo več časa, saj je pri ločenem zbiranju odpadkov glavna težava v mentaliteti ljudi in ne v sistemu kot takem.

Potrebujemo dobre in sodobne sežigalniceobrati za recikliranje igrajo veliko vlogo v učinkovitem recikliranju različnih odpadkov. katere države imajo najboljše obrate in naj-boljše stopnje recikliranja. katere frakcije odpadkov predstavljajo največje težave za te obrate in katere so dobre prakse na tem področju, ki bi jih lahko izpostavili?

V več državah boste našli visokokakovostna reciklažna podjetja, tako v Španiji in Italiji kot tudi v Nemčiji. Z novimi projekti so pri-čeli tudi v Veliki Britaniji. Tehnologija je torej tu, dostopna vsem, postavlja pa se vprašanje ekonomike oziroma smiselnosti posameznih projektov. Seveda so v zadnjih petih letih velik problem za evropske predelovalce pred-stavljali konkurenti iz Azije, kjer je veliko povpraševanje po sekundarnih surovinah in kjer za odpadke plačujejo več kot evropska podjetja. V tem času je veliko evropskih pre-delovalcev bankrotiralo, saj niso mogli prido-biti zadostnih količin materialov. Vzdrževanje zdravega razmerja domače predelave in izvo-za ter ne preveliko zanašanje na Kitajsko je zato ena ključnih nalog članov PRO EUROPE in Evropske komisije. Kot smo videli v letu 2008 in 2009, če Kitajska zapre svoj trg in ustavi povpraševanje, nastane v Evropi velik problem, saj ne vemo, kaj storiti z vsem tem materialom. Zato moramo zagotoviti ravno-težje med konkurenco na predelovalnem trgu in da bomo lahko Evropejci za svoje odpadke poskrbeli v vsakem primeru.

v sloveniji trenutno gradimo drugo seži-galnico odpadkov. kakšno je stališče pro europe do sežiga odpadkov kot ene od metod ravnanja z odpadki? ali priporoča-te termično obdelavo za določene frakcije odpadkov?

Vse raziskave kažejo, da je termična obdelava odpadkov z energijsko izrabo veliko boljša op-cija kot odlaganja odpadkov na odlagališče. Na drugi strani pa je recikliranje 80–90-odstotno boljša metoda kot termična obdelava, vendar je včasih tudi bolj drago. Vedno moramo iskati ravnotežje. Toda na koncu je to še vedno od-ločitev posamezne vlade. V vsakem primeru potrebujemo dobre in sodobne sežigalnice. Na trgu že obstajajo sežigalnice, ki lahko za gorivo uporabljajo določene plastične frakcije in imajo zelo visoke energijske izkoristke, s čimer delamo dobro tako za okolje kot tudi za ekonomijo.

glas gospodarstva postaja vse glasnejši in poudarja, da prestroga pravila, regulative in standardi, ki jih postavljajo institucije eu, slabijo konkurenčnost gospodarstva eu. podjetniki pravijo, da njihovi konkurenti iz

obeh amerik in azije niso zavezani k tako strogim okoljskim pravilom in imajo zaradi tega nepošteno konkurenčno prednost na svetovnem trgu.

Tega pogleda ne delim z njimi. Če bi se na primer Evropska komisija jutri odločila, da bo kvote dvignila na 90 %, bi to predsta-vljalo res veliko obremenitev gospodarstva. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/23

pro europe Strict Environmental Standards can be a Competitive Advantage

PRO EUROPE is the umbrella organisa-tion coordinating schemes for packag-

ing waste recovery in 33 countries. Do all the schemes follow the same implementa-tion policy or are there any deviations and different approaches in their packaging waste recovery?

Yes and no. The European packaging waste directive is a so-called framework directive,

only setting the framework and the targets while allowing the Member States a lot of freedom in determining the way to achieve them. It is im-portant for Member States to achieve the quotas determined by the EU for recovering and recycling packaging (to recover 60% of plastic packaging waste that was put on the market and to recycle 22.5% of plastic packaging waste). In this way, we are left with 33 different implementation ap-proaches. Nevertheless, the majority of Member States have decided on the producer responsibil-ity system, in which the responsibility for organ-ising the recovery of packaging waste lies with the companies that use the packaging or distribute packaged products to consumers. In this way, the final result will be similar systems in different countries, as each system requires a container in front of residential units enabling the recovery of packaging waste. There is always the question of what is in the background and how the system is implemented though. From the viewpoint of the consumer, all the systems are very much alike.

OKO

LJE

OKO

LJEdobre in sodobne

brati za recikliranje igrajo veliko vlogo v brati za recikliranje igrajo veliko vlogo v učinkovitem recikliranju različnih odpadkov. učinkovitem recikliranju različnih odpadkov.

atere države imajo najboljše obrate in naj-

merik in azije niso zavezani k tako

household packaging: (odpadna) embalaža, ki nastaja v gospodinjstvih (je del odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek)

municipal waste packaging: odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek

comercial packaging: odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek

foto

ose

bni a

rhiv

maj

may

2010

50

22O

KO

LJE

letos boste preverili vsa komunalna podjetja v sloveniji. Zakaj? ali predvsem zaradi poro-čila računskega sodišča ali zaradi dejansko neurejenih odnosov med komunalnimi podje-tji in shemami? kaj boste preverjali?

V skladu z letnim načrtom nadzora Inšpekcije za okolje in naravo za leto 2010 bomo v leto-šnjem letu preverili vse izvajalce javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, prav tako pa bomo opravili redne in izredne inšpekcijske preglede pri upravljavcih od-lagališč nenevarnih odpadkov. Gre za del načrtovanih aktivnosti v sklopu preverjanja vrst in količin odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih odpadkov. Osnovni namen tega nadzora je preverjanje, ali in v kolikšni meri upravljavci odlagališč res izvajajo postopke preverjanja sprejetih odpadkov, namenjenih v odlaganje, ter na kakšen način je zagotovljeno izločanje odpadkov, za katere velja striktna prepoved odlaganja. Med te odpadke sodi tudi odpadna embalaža. Ker smo v nadzorih v letu 2009 ugotovili, da pogodbeni odnosi med ko-munalnimi podjetji in družbami za ravnanje z odpadno embalažo dejansko niso povsod ure-jeni, smo tudi to vključili v preverjanje. Do teh spoznanj smo prišli na osnovi zaključkov, ki jih je v svojem poročilu izpostavilo Računsko sodišče.

a tudi na račun inšpektorata rs za okolje in prostor je bilo v preteklosti precej kritik. ne le zato, ker je malo komuniciral z javnostmi, pač pa tudi zato, ker ga na terenu ni bilo ču-titi. koliko kazni je inšpektorat izrekel v letu 2009 zaradi neustreznih posegov v okolju in naravi oziroma okoljskih dovoljenj?

Naš inšpektorat je zelo pogosto izposta-vljen kritikam, ki pa niso vedno upravičene. Številne kritike na naš račun izvirajo iz nepo-znavanja našega dela oziroma naših pristoj-nosti. Kritike so pogosto posledica prevelikih pričakovanj po ukrepanju, tudi takrat, ko to presega naše pristojnosti. V naši družbi se je preveč uveljavil stereotip, da inšpekcija nič ne dela, ampak le troši davkoplačevalski denar. Pogosto k negativnemu mnenju prispevajo tudi mediji, ki v želji po senzacionalističnih člankih objavijo tudi izkrivljene informacije. V komunikaciji z mediji moti predvsem to, da

iščejo le napake, ne želijo pa poročati o tem, kaj je bilo narejenega. V Inšpekciji za okolje in naravo je bilo v letu 2009 zaposlenih 53 inšpektorjev za okolje, ki so v tem obdobju opravili skupno 6.819 inšpekcijskih pregle-dov, izrekli 2.205 ukrepov za odpravo nepra-vilnosti ter izrekli 839 ukrepov v postopku o prekršku. Konkretno to pomeni, da je bilo izrečenih glob v višini 870.725 evrov. Več o re-zultatih našega dela lahko preberete v letnih poročilih o delu, ki so objavljena na spletnih straneh Inšpektorata RS za okolje in prostor (www.iop.si).

narašča število ilegalnih pošiljk odpadkovnadzirate izvajanje 365 predpisov. kje se kaže največ problemov?

Inšpektorji za okolje so pristojni za nadzor naslednjih področij: kakovost zraka, ravnanje z odpadki, emisije snovi v vode, urejanje voda, raba vode, varstvo narave, ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi, industrijsko onesnaže-vanje, emisije hrupa, emisije svetlobe, emisije elektromagnetnega sevanja in nadzor gensko spremenjenih organizmov. Vsa ta področja so združena v štiri temeljne akte – zakone, in sicer: Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, Zakon o ohranjanju narave in Zakon o gensko spremenjenih organizmih. Vsi ti zakoni imajo vrsto podzakonskih aktov in v resnici lahko rečemo, da se njihovo število giblje okrog 350.

toda največ dela je z odpadki?

Res je. Z vidika vsebin predpisov je trenutno največ težav na področju ravnanja z odpadki, zapleti pa se pričakujejo tudi na področju čiščenja komunalnih odpadnih voda. Roki, kot jih določajo predpisi in tudi obveznosti iz direktiv Evropske unije, ne bodo izpolnjeni. Poudariti želim pomen nadzora čezmejnih po-šiljk odpadkov in naraščajočega števila ilegal-nih pošiljk odpadkov med državami članicami Skupnosti in tudi izven nje. Sicer pa za nas kot organizacijo predstavljata največjo težavo nezadostna kadrovska zasedba in financiranje. in

špek

cij

e in

oko

lje

inŠPEkCiJE in okoLJE

jože volfand

ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo

Številke o inšpekcijskih

pregledih v okolju v letu

2009 so presenetljive, saj je

na inšpektorat za okolje v

preteklosti letelo precej kritik,

češ da ni dovolj učinkovit in

strog. inšpektorji ugotavljajo,

da jih je premalo, vendar so

uspeli opraviti 6.819 pregledov.

največ pregledov, skoraj

polovico, je bilo opravljenih glede

ravnanja z odpadki, 20 % glede

industrijskega onesnaževanju

in tveganja, 19 % glede vod,

samo 6 % glede hrupa, 2 %

glede kakovosti zraka, ni pa bilo

opravljenih pregledov glede

elektromagnetnega sevanja in

svetlobnega onesnaževanja. Res

pa se največ nepravilnosti dogaja

pri odpadkih. na okrogli mizi

o različnih razpokah v sistemu

ravnanja z odpadki v Sloveniji, ki

smo jo objavili v prejšnji številki,

je Tatjana Bernik, direktorica

inšpekcije za okolje in naravo,

napovedala inšpekcijski pregled

vseh komunalnih podjetij v

Sloveniji.

Tatja

na B

erni

k

foto

: Shu

tter

stoc

k

Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si

OEodpadna embalaža

OEEOodpadna električna in elektronska oprema

OBAodpadne baterije in

akumulatorji

ONSodpadne nagrobne

sveče

OZodpadna zdravila

maj

may

2010

50

OKO

LJE

23

Priznati je treba, da organiziranost inšpekcije oziroma inšpektorata ni sledila potrebam, ki jih nalagajo obveznosti številnih predpisov. Iz analize obremenjenosti inšpektorjev izhaja, da se je v štirinajstih letih delovanja Inšpekcije za okolje in naravo obseg nadzora nesorazmerno povečal glede na povečanje števila inšpektor-jev za okolje. Obseg dela inšpektorja se je v letu 2009 glede števila predpisov, ki jih nadzira, v primerjavi s količino predpisov iz leta 1995 povečal za 300 odstotkov oziroma je moral inšpektor v letu 2009, če je želel nadzirati vse predpise, ki spadajo v njegovo pristojnost, opraviti inšpekcijski nadzor 8,57-krat hitreje kot v letu 1995.

Upamo, da bodo aktivnosti, ki jih zagovar-ja novi evropski komisar za okolje Janez Potočnik, spodbudile tudi Slovenijo k večji aktivnosti na tem področju. Okoljski komisar namreč ugotavlja, da je potrebno proces imple-mentacije evropske zakonodaje in nadzor nad izvajanjem ter sam proces uveljavljanja pospe-šiti in okrepiti.

Z novimi okoljskimi predpisi, ki omogočajo nove sheme na področju odpadne embalaže in tako uvajajo podaljšano povzročiteljevo odgovornost, se Mop odreka svoje regula-torne vloge. Že pri sedanjem številu shem so odnosi neurejeni. toda povečana bo vloga inšpekcijskih organov. kako boste lahko učinkoviti?

Sami veste, da je načrtovanje dela zelo pomem-ben element vodenja in učinkovitega dela. Tudi mi načrtovanju dela posvečamo precej pozor-nosti in pri tem črpamo informacije in znanje od stanovskih kolegov, združenih v medna-rodno organizacijo IMPEL, zvezo organov držav ES za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje.

Seveda je učinkovitost dela v tesni korelaciji z organizacijskim sistemom, v katerem organ de-luje, pooblastili in kadrovskimi ter finančnimi viri. Vsekakor je potrebno zavedanje, da le z in-špekcijskim nadzorom ni možno vzpostavljati

sistema, ampak mora biti na razpolago več oro-dij, predvsem finančne narave. Pričakujem, da bomo z ustreznim pretokom informacij med Agencijo RS za okolje in inšpekcijo vzpostavi-li nadzor, ki bo učinkovit in bo dal ustrezne rezultate.

Med državnim in lokalnim nivojem ni nobene povezavev nekaterih občinah so na okoljskem podro-čju začele delovati komunalne inšpekcije, a tudi občinski redarji bi lahko več storili za okolje, ne le za parkiranje. kaj lahko tu stori inšpektorat oziroma občina?

Ustanavljanja občinskih in medobčinskih inšpektoratov smo veseli, saj za nas pomeni razbremenitev v smislu prijav. V praksi sicer še ugotavljamo določene težave pri razumevanju posameznih določb predpisov, na splošno pa je bil skrajni čas, da se je ta proces začel. Zakon o lokalni samoupravi jasno določa, kaj so izvirne naloge občin, temu sledi tudi Zakon o varstvu okolja, ki na podlagi tega določa, katere so

foto

arh

iv F

it m

edie

Pro

moci

ja

Tatja

na B

erni

k

maj

may

2010

50

24O

KO

LJE

obvezne občinske javne službe varstva okolja. Med te naloge sodijo oskrba s pitno vodo, od-vajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in ure-janje in čiščenje javnih površin. Zadnja novela Zakona o varstvu okolja je prinesla še eno no-vost, in sicer to, da je obvezna občinska javna služba tudi obdelava komunalnih odpadkov. Občine so dolžne zagotoviti izvajanje teh nalog preko občinskih odlokov, ki jim dajejo tudi poo-blastilo za ukrepanje.

Kot pomanjkljivost tega sistema vidimo le to, da med državnim in lokalnim nivojem ni nobene povezave ne v smislu organiziranja dela ne v smislu nadzora kakovosti dela.

kako to, da slovenija ni uspešna pri odpravlja-nju črnih odlagališč? ali inšpekcija res nima moči?

Črna odlagališča so odraz našega odnosa do okolja in pomanjkanja zavedanja, da so takšna ravnanja ne le prepovedana, ampak skrajno ne-odgovorna in nedopustna. Ker se do tega obna-šamo, kot da črnih odlagališč nismo ustvarili mi sami, ampak nekdo drug in se nad temi dejanji le verbalno zgražamo ter čakamo, da bo nekdo drug nekaj postoril namesto nas, se potem tudi nič ne zgodi oziroma bolj malo. Vsekakor k temu prispeva nizka stopnja ozaveščenosti prebival-stva in nezavedanje, da je primarna odgovornost za pravilno ravnanje z odpadki na povzročitelju odpadka in ne na inšpektorju oziroma državi ali občini. Pomembno je tudi dejstvo, da večino črnih odlagališč sestavljajo odpadki, ki priha-jajo iz gospodinjstev, zato je njihovo urejanje v pristojnosti lokalnih skupnosti. Pogosti so tudi primeri, ko je do nedovoljenega odlaganja prišlo s privoljenjem lastnika, kar velja zlasti v prime-ru odlaganja gradbenih odpadkov.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/24

inspections and tHe environMent

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough Inspectors

The number of environmental inspec-tions conducted in 2009 is surprising,

as the Inspectorate for the Environment and Spatial Planning received a lot of criticism in the past, saying that they were neither efficient not strict enough. The inspectors say that their numbers are too low, yet they still managed to conduct 6,819 inspections. The majority of these inspections, almost one half of them, were conducted with regard to waste management, 20% on industrial pollution and risk management, 19% on water and only 6% on noise and 2% on air quality. There were no inspections conducted with regard to electromagnetic radiation and light pollution. The fact remains that the majority of irregularities happen in waste management. In the roundtable on the various cracks in Slovenia’s waste manage-ment system, which was published in the previous issue, Ms. Tatjana Bernik, director of the Environment and Nature Inspection Service, announced inspections of all public utility companies in Slovenia. This is another reason why we should talk about

what should be monitored in the environ-

ment and what they are unable to monitor.

After all, penalties for offences conducted

in relation to the environment are not that

high.

This year, you plan to check all public the

utility companies in Slovenia. Why? Is this

because of the report presented by the

Court of auditors or due to the poorly re-

gulated relations of utility companies and

schemes? What will you check?

In accordance with the annual inspection plan of the Environment and Nature Inspection Service for 2010, this year we will conduct inspections of all public services acting in the field of organised waste collection and transport. We will further conduct scheduled and special inspections of landfill operators. This is part of the planned acti-vities to be conducted within the framework of ve-rifying the type and quantity of waste deposited in landfills. The main purpose of this inspection is to verify whether and to what extent landfill operators conduct the procedures of verifying the received waste to be deposited and in what way they prevent prohibited waste from being inclu-ded. Packaging waste is a part of this waste. As our inspections in 2009 have established that contractual relations between some public uti-lity companies and companies dealing with the management of packaging waste are truly not re-gulated, we have included this in our inspections. We came to these conclusions on the basis of the findings expressed by the Court of Auditors in its report.

www.slopak.si www.locevanjeodpadkov.si

Družba Slopak je nase prevzela zahtevno nalogo vzpostavitve sistema za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji, sistem pa je od zagona v letu 2004 do danes dosegel zavidljivo dobre rezultate.

V obdobju od leta 2004 do leta 2009 je družba Slopak:

• recikliralavečkot450.000 ton,• vsvojsistemvključilavečkot2.000 podjetij,• organiziralaakcijeozaveščanja,vkaterihjesodelovalovečkot150.000 otrok,• ssvojimidejavnostmivsakoletopokrivalavečkot99 % slovenskega ozemlja,• vsistemSlopakvključilavečkot80 izvajalcev,• vzpostavilakompetentensistemravnanjatudizodpadnoelektričnoinelektronskoopremo,vkateregajedanes

vključenih210 podjetij,• kotedinadružbavSlovenijivzpostavilasistemravnanjazodpadnimi fitofarmacevtskimi

sredstvi• teredinavSlovenijivzpostavilasistemravnanjazodpadnimi gumami.

Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, deluje:• naneprofitnihnačelih,sajvesdobičekreinvestiravsistemdelazodpadnoembalažo,• vevropskemokvirukotčlankrovneevropskeorganizacijezaravnanjezodpadnoembalažoProEurope,• kotekskluzivnipodeljevalecpravicedouporabeznakaZelenapikanaobmočjuSlovenije,• podnadzoromlastnikov,kisozavezancizaravnanjezodpadnoembalažoinrednokontrolirajoekonomsko

učinkovitostdružbe,• okoljskoučinkovito,sajsmovobdobjuodleta2004doleta2009vednopreseglizahtevaneciljepredelave

zaSlovenijo.

Primerjava med zahtevanim deležem predelave in dosežki družbe Slopak za obdobje 2004 - 2009

70

60

50

40

30

20

10

02004 2005 2006 2007 2008 2009 leto

deležzbraneinpredelane

embalažev%

Min.zahteveEUzaSlovenijo(%)

DosegelSlopak(%)

SLOPAKd.o.o.,VODOVODNACESTA100,1000Ljubljanatelefon:015600250,e-pošta:slopak@slopak.si

Pro

moci

ja

povezave ne v smislu organiziranja dela ne v smislu nadzora kakovosti dela.

kkako to, da ako to, da sslovenija ni uspešna pri odpravljalovenija ni uspešna pri odpravljanju črnih odlagališč? nju črnih odlagališč? aali inšpekcija res nima li inšpekcija res nima moči? moči?

Črna odlagališča so odraz našega odnosa do okolja in pomanjkanja zavedanja, da so takšna ravnanja ne le prepovedana, ampak skrajno ne-odgovorna in nedopustna. Ker se do tega obna-šamo, kot da črnih odlagališč nismo ustvarili mi sami, ampak nekdo drug in se nad temi dejanji le verbalno zgražamo ter čakamo, da bo nekdo drug nekaj postoril namesto nas, se potem tudi nič ne zgodi oziroma bolj malo. Vsekakor k temu prispeva nizka stopnja ozaveščenosti prebival-stva in nezavedanje, da je primarna odgovornost za pravilno ravnanje z odpadki na povzročitelju odpadka in ne na inšpektorju oziroma državi ali občini. Pomembno je tudi dejstvo, da večino črnih odlagališč sestavljajo odpadki, ki priha-jajo iz gospodinjstev, zato je njihovo urejanje v pristojnosti lokalnih skupnosti. Pogosti so tudi primeri, ko je do nedovoljenega odlaganja prišlo s privoljenjem lastnika, kar velja zlasti v primeru odlaganja gradbenih odpadkov.

6,819 inspections. The majority of these inspections, almost one half of them, were conducted with regard to waste management, 20% on industrial pollution and risk management, 19% on water and only 6% on noise and 2% on air quality. There were no inspections conducted with regard to electromagnetic radiation and light pollution. The fact remains that the majority of irregularities happen in waste

Družba za ravnanje z odpadki, Pod ježami 3, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/588-02-10, www.papir-servis.si

Zbiranje in odkup vseh odpadnih surovin:

Družba PAPIR SERVIS, članica Skupine Krater, je danes v Slove-niji dobro prepoznavna na podro-čju ravnanja z odpadki. V zadnjih letih v povprečju letno obdela okoli 100.000 ton odpadkov. Zbrane odpadke obdeluje v svojih obratih v Ljubljani, v Lenartu v Slovenjskih goricah, v Logatcu, v Novem me-stu, v Lendavi in v Prevaljah.

Danes pomeni enega najpomemb-nejših partnerjev nacionalne sheme ravnanja z odpadno embalažo.

Poleg zbiranja in predelave vseh vrst odpadkov se podjetje ukvarja tudi s prodajo pisarniškega materiala in papirno higienske konfekcije.

Informacije in naročilo: trgovina@papir-servis.si, tel.: 01/548-49-41 ali 01/548-49-4201/548-49-31Poleg zbiranja in predelave vseh vrst odpadkov se podjetje ukvarja tudi s prodajo pisarniškega materiala in papirno higienske konfekcije.

Celovito ravnanje z odpadki

Kot invalidsko podjetje poslovnim partnerjem prav tako nudimo nadomestno izpolnitev z zakonom predpisanih invalidskih kvot.

Vedno bolj zanesljivega partnerja pomenimo tudi pri izvajanju sistema zbiranja in uničevanja zaupnih do-kumentov – Strogo zaupno, v okviru naše bogate ponudbe pisarniškega materiala in higiensko papirne konfekcije pa zadovoljimo še tako zahtevnega poslovnega partnerja.

PS-EOL-02-190x89.indd 1 29.4.2010 11:00:05

www.slopak.si www.locevanjeodpadkov.si

Družba Slopak je nase prevzela zahtevno nalogo vzpostavitve sistema za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji, sistem pa je od zagona v letu 2004 do danes dosegel zavidljivo dobre rezultate.

V obdobju od leta 2004 do leta 2009 je družba Slopak:

• recikliralavečkot450.000 ton,• vsvojsistemvključilavečkot2.000 podjetij,• organiziralaakcijeozaveščanja,vkaterihjesodelovalovečkot150.000 otrok,• ssvojimidejavnostmivsakoletopokrivalavečkot99 % slovenskega ozemlja,• vsistemSlopakvključilavečkot80 izvajalcev,• vzpostavilakompetentensistemravnanjatudizodpadnoelektričnoinelektronskoopremo,vkateregajedanes

vključenih210 podjetij,• kotedinadružbavSlovenijivzpostavilasistemravnanjazodpadnimi fitofarmacevtskimi

sredstvi• teredinavSlovenijivzpostavilasistemravnanjazodpadnimi gumami.

Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, deluje:• naneprofitnihnačelih,sajvesdobičekreinvestiravsistemdelazodpadnoembalažo,• vevropskemokvirukotčlankrovneevropskeorganizacijezaravnanjezodpadnoembalažoProEurope,• kotekskluzivnipodeljevalecpravicedouporabeznakaZelenapikanaobmočjuSlovenije,• podnadzoromlastnikov,kisozavezancizaravnanjezodpadnoembalažoinrednokontrolirajoekonomsko

učinkovitostdružbe,• okoljskoučinkovito,sajsmovobdobjuodleta2004doleta2009vednopreseglizahtevaneciljepredelave

zaSlovenijo.

Primerjava med zahtevanim deležem predelave in dosežki družbe Slopak za obdobje 2004 - 2009

70

60

50

40

30

20

10

02004 2005 2006 2007 2008 2009 leto

deležzbraneinpredelane

embalažev%

Min.zahteveEUzaSlovenijo(%)

DosegelSlopak(%)

SLOPAKd.o.o.,VODOVODNACESTA100,1000Ljubljanatelefon:015600250,e-pošta:slopak@slopak.si

Pro

moci

ja

maj

may

2010

50

26O

KO

LJE

okoLJSkE dAJATvE

Na podlagi omenjenega zakona je Vlada RS sprejela devet uredb o okoljskih da-

jatvah, in sicer za: onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in teko-čin, onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, onesnaže-vanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpa-dne embalaže, onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme in onesnaževanje okolja zaradi upora-be hlapnih organskih spojin.

Z omenjenimi uredbami je Vlada RS po-drobneje določila vrsto onesnaževanja,

osnovo za obračun okoljske dajatve in zave-zance za posamezno okoljsko dajatev, njeno višino (običajno s Sklepi o znesku dajatve za posamezno koledarsko leto) in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja.

Nadzor nad izvajanjem vseh uredb o okolj-skih dajatvah, razen zaradi odlaganja

odpadkov opravlja Carinska uprava RS (v na-daljevanju CURS).

V spodnji tabeli so za posamezno okoljsko dajatev (razen za odpadne vode in odpad-

ke) navedeni število plačnikov in obračunov okoljske dajatve ter obračunana okoljska dajatev, pri določenih dajatvah pa tudi koli-čina, dana v promet v RS v letih 2007, 2008 in 2009. Okoljska dajatev zaradi uporabe hlapnih organskih spojin se obračunava in plačuje od leta 2008, okoljska dajatev CO2 za-radi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov pa od leta 2009.

V letu 2010 se bodo bistveno zmanjšali prihodki od okoljske dajatve za izrablje-

ne gume, saj se bo znesek dajatve na enoto obremenitve znižal z 0,1460 evrov na 0,0054 evrov. Če se predpis o okoljski dajatvi zaradi nastajanja odpadne embalaže ne bo spremenil (znesek za kg embalaže iz polivinilkloridov ali o

kolj

ske

daja

tve

mag. alen kitek

po novem se bo znesek dajatve izračunal avtomatsko

Čeprav v letu 2010 ne bo

večjih sprememb pri okoljskih

dajatvah, je bistvena novost

pri dajatvi za onesnaževanje

okolja zaradi odvajanja

odpadnih voda. krovni predpis

na področju varstva okolja v

Sloveniji je Zakon o varstvu

okolja, ki ureja varstvo okolja

pred obremenjevanjem kot

temeljnim pogojem za trajnostni

razvoj. Z uvajanjem ekonomskih

in finančnih instrumentov,

med katere štejemo okoljske

dajatve, se udejanja eno

izmed temeljnih načel varstva

okolja, to je načelo plačila za

obremenjevanje okolja.

foto

: Shu

tter

stoc

k

maj

may

2010

50

OKO

LJE

27

okoljska dajatev/letoŠtevilo plačnikov

Število obračunov

obračunana dajatev (v mio €)

količina, dana v promet (kg)

CO2 – zgorevanje goriv

2007 108 1232 29,225

/2008 102 1229 31,971

2009 93 674 29,538

CO2 – fluorirani toplogredni plini

2009 16 30 0,233 186.806

Mazalna olj in tekočine

2007 246 2662 2,536

/2008 276 2989 2,495

2009 328 3681 2,269

Izrabljena motorna vozila

2007 636 4758 7,064

/2008 556 5167 0

2009 647 6249 0,499

Embalaža

2007 1126 4269 0,398 213.092.373

2008 1090 4239 0,401 215.081.631

2009 1233 4722 0,419 215.473.080

Električna in elektronska oprema

2007 727 2568 0,409 35.404.231

2008 722 2636 0,379 33.484.232

2009 792 1575 0,325 28.716.352

Gume

2007 202 610 2,64 18.282.509

2008 188 626 2,703 18.707.326

2009 241 847 2,47 17.079.819

Hlapne organske spojine2008 78 147 0,061

/2009 93 206 0,072

drugih halogeniranih olefinov se bo povečal s sedanjih 0,0017 evrov na 2,55 evrov), se bodo prihodki v letu 2011 povečali s sedanjih 0,4 milijona evrov na več kot šest milijonov evrov.

v uredbah so tudi obrazci za vračilo dajatve

Obveznosti iz predpisov o okoljskih daja-tvah zavezanci oziroma plačniki v glav-

nem izpolnjujejo tako, da na predpisan način vodijo evidence in izpolnijo obrazce iz prilog, ki so sestavni del uredb o okoljskih dajatvah. Obrazce nato pošljejo po pošti krajevno pri-stojnemu carinskemu uradu (za vse okoljske dajatve, razen okoljske dajatve za onesnaže-vanje zraka z emisijo CO2 in zaradi odvajanja odpadnih voda, je krajevno pristojen CU Jesenice). Vsi zavezanci oziroma plačniki okoljskih dajatev, razen plačnikov okoljske da-jatve CO2 zaradi zgorevanja goriv, morajo ca-rinskemu organu pred pričetkom opravljanja dejavnosti prijaviti dejavnost na predpisanem obrazcu. Poleg splošnih podatkov (imena in naslova podjetja, davčne in matične številke, tipa zavezanca) in vrste vpisa (prijava začetka opravljanja dejavnosti, priglasitev sprememb dejavnosti, priglasitev prenehanja dejavnosti, v nekaterih primerih tudi priglasitev začasne-ga prenehanja) morajo na obrazcih za prijavo dejavnosti navesti tudi vrste izdelkov, na ka-tere se prijava nanaša.

V prilogah vseh uredb so obračunski obrazci, v katere morajo poleg davčnega

obdobja, na katerega se obračun nanaša, in splošnih podatkov vnesti količine in vrste

izdelkov, za katere je nastala obveznost za ob-račun, ter znesek okoljske dajatve. Zavezanci za plačilo okoljske dajatve za mazalna olja, ki jih prodajo osebam za uporabo v namene, za katere se dajatev ne plačuje, morajo obračun-skemu obrazcu priložiti tudi obrazec o pre-gledu prometa mazalnih olj, v katerem poleg splošnih podatkov navedejo tudi uporabnika teh olj, vrsto mazalnih olj in namen uporabe. Plačniki morajo obračunano okoljsko daja-tev nakazati na podračune, ki so določeni v predpisu o podračunih ter načinu plačevanja

obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.

Večina uredb vsebuje tudi obrazec zahtevek za vračilo okoljske dajatve. Upravičenci

do vračila okoljske dajatve morajo poleg po navodilih izpolnjenih obrazcev zahtevku na zahtevo carinskega organa priložiti dokazila (račune, izvozne carinske deklaracije, tovorne liste itn.) o upravičenosti do vračila.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/25

Tabela okoljskih dajatev

Pro

moci

ja

KMP PrintTehnik d.o.o. Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec, Slovenija T: 03 57 15 518 | F: 03 57 15 503

E: info@kmp.si | www.kmp.si

INKJET ČRNILA

LASER TONERJI

OKOLJU PRIJAZNA KVALITETA

EVROPSKO POREKLO.

2-LETNA gARANcIJA

foto

: Shu

tter

stoc

k

maj

may

2010

50

28O

KO

LJE

Akcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje 2009 – 2012, ki ga je vlada spreje-

la že maja 2009, sledi smernicam in pričakova-njem Evropske komisije v zvezi z naročanjem okolju prijaznega blaga, storitev in gradenj ter za doseganje ciljev predvideva vrsto ukrepov, med drugim tudi sprejem Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki jo je Ministrstvo za fi-nance pripravilo v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo, Službo vlade za razvoj in evropske zadeve in nekaterimi drugimi mini-strstvi ter stroko. Prvovrstno vprašanje tega področja je, kako daleč je Slovenija z napoveda-no uredbo in kaj je njen glavni namen: »Uredba o zelenem javnem naročanju še ni sprejeta. Konec februarja letos je bila zaključena javna obravnava. Vseh pripomb predlagateljev še nismo pregledali, bomo pa to storili najkasneje v prvi polovici maja. Ob dokončni pripravi be-sedila bo treba pripraviti tudi oceno stroškov in koristi, ki bodo posledica njenega izvajanja. Ključnega pomena pri tem bo ocena koristi v času življenjskega kroga blaga, storitve ali gra-dnje«, je povedala Marjana Dermelj in poudari-la, da je namen te uredbe predvsem zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj: »Dajale naj bi zgled zasebnemu sek-torju ter potrošnikom. Ob tem želimo spod-bujati razvoj trga tovrstnih izdelkov, storitev ali gradenj. S predlaganim besedilom uredbe bomo v slovenski pravni red prenesli tudi del Direktive 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter Direktivo 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz«.

Po definiciji so zelena javna naročila »pro-ces, v katerem javna uprava kupuje takšno

blago ali naroča takšne storitve in dela, ki imajo manjši vpliv na okolje skozi celoten življenjski krog, če jih primerjamo z blagom in storitvami, ki bi jih sicer kupili in ki imajo enake funkcije«.1 Pri uredbi oziroma pripravi razpisne dokumen-tacije je torej ključno, da naročnik že v predme-tu javnega naročila opredeli, da gre za okoljsko manj obremenjujoč izdelek, storitev ali gradnjo. Pri tem je pomembno, kot pravi Dermeljeva, »da naročnik navede vse okoljske zahteve, za katere želi, da jih ponudnik izpolni.

Opredelitev slednjih mora biti taka, da naročnik s tem ne krši temeljnih načel

javnega naročanja, predvsem načela nedis-kriminatornosti in konkurenčnosti. Nujen pogoj za uspešno izvedeno zeleno javno naro-čanje je tudi povezanost okoljskih kriterijev

s predmetom javnega naročanja. To v praksi pomeni, da lahko v razpisni dokumentaciji opredelimo različne okoljske vidike (npr. izpu-ste CO2, izpuste drugih plinov ali trdnih delcev, raven hrupa itd.), če denimo kupujemo vozila, ki manj obremenjujejo okolje. Ne moremo pa zahtevati, da ima ponudnik npr. vzpostavljen sistem upravljanja z okoljem«.

katera področja zajemajo zelena javna naro-čila in na katere produktne skupine se bo v začetni fazi uvajanja zelenih javnih naročil osredotočila vlada?

V prilogah uredbe bodo temeljne okoljske zahteve predpisane za naslednje vrste javnega naročanja: električno energijo, živila in gostin-ske storitve, elektronsko pisarniško opremo, pisarniški papir, belo tehniko, aparate in druge izdelke, ki so označeni z energijskimi nalep-kami, vključno s hladilniki, zamrzovalniki in njunimi kombinacijami, pralnimi stroji, sušil-niki in njunimi kombinacijami, pomivalnimi stroji in pečicami; gradnjo, prenovo stavb ter redno in investicijsko vzdrževanje, vključno z idejno zasnovo, projektiranjem ter nakupom in vzdrževanjem hladilnih naprav, cevi s toplotno izolacijo, naprav za pripravo tople pitne vode, prezračevalnih in klimatizacijskih naprav, raz-svetljavo notranjih prostorov in termostatskih ventilov, gradnjo, prenovo, redno in investicij-sko vzdrževanje javne razsvetljave, pohištvo, čistila in storitve čiščenja ter vozila.1

Dermeljeva je dodala še, da je Ministrstvo za javno upravo v letu 2009 izvedlo deset postop-kov za skupno javno naročanje, od katerih so okoljske vidike vključevali razpisi za nabavo pisarniškega materiala, dobavo novih osebnih in kombiniranih vozil in dobavo električne energije. Pri tem je poudarila, da bodo morali naročniki pri oddaji javnih naročil upoštevati okoljski vidik za vse vrste javnega naročanja, ki so opredeljene v uredbi. S tem se določa naročnikom ne le kako naročati oziroma iz-vesti postopek javnega naročanja, temveč kaj naročati, to je okoljsko manj obremenjujoče blago,storitve in gradnje.

kdo vse bo moral upoštevati (temeljne in do-datne) okoljske zahteve, ki jih določa uredba, oziroma kdo so zavezanci po tej uredbi?

Zaradi različne usposobljenosti naročnikov je predlagano besedilo uredbe oblikovano tako, da bodo morali temeljne okoljske zahteve v

1 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2008:0400:FIN:EN:PDF

UREdBA o ZELEnEM JAvnEM nARoČAnJU

lucija lorger

pot do zelenega odločanja

Ure

dba o

Ze

lenem

javn

em

naro

čanjU

kaj se dogaja z Uredbo o

zelenem javnem naročanju zdaj,

ko so prve razprave mimo?

ozaveščanje in usposabljanje

za zeleno naročanje je eno

prednostnih vsebinskih

področij Evropske unije. Gre

za postopek naročanja, kjer

so pri vrednotenju ponudb

vključeni okoljski vidiki in ima

prednost nakup okoljsko manj

obremenjujočega izdelka ali

storitve. nekatere države EU so

se že temeljito lotile tega izziva.

o izkušnjah in izzivih zelenega

javnega naročanja v Sloveniji

in EU je spregovorila Marjana

dermelj iz Službe vlade RS za

razvoj in evropske zadeve.

blago,storitve in gradnje.

kkdo vse bo moral upoštevati (temeljne in dodo vse bo moral upoštevati (temeljne in dodatne) okoljske zahteve, ki jih določa uredba, datne) okoljske zahteve, ki jih določa uredba, oziroma kdo so zavezanci po tej uredbi?oziroma kdo so zavezanci po tej uredbi?

Zaradi različne usposobljenosti naročnikov je predlagano besedilo uredbe oblikovano tako, da bodo morali temeljne okoljske zahteve v

maj

may

2010

50

OKO

LJE

29

postopke oddaje javnega naročila v prvem ko-raku vključevati organi RS in organi lokalnih skupnosti. Vsi ostali zavezanci pa bodo morali v prvi fazi okoljske zahteve za vsako blago, sto-ritev ali gradnjo vključiti le med merila za izbor najugodnejše ponudbe, ki bodo opredeljena v posebni prilogi. Ti zavezanci bodo morali izbrati vsaj eno okoljsko zahtevo, predpisan pa bo tudi minimalni delež okoljskih meril za izbor najugodnejše ponudbe za vsako naročilo (predvideni odstotek je najmanj 25 % vseh meril). Izjema so le gospodinjski aparati in redno ter investicijsko vzdrževanje, pri kate-rem bodo morali vsi javni naročniki upoštevati temeljne okoljske zahteve ne glede na to, v ka-teri del razpisne dokumentacije se vključijo.

Praksa zelenega javnega naročanja v EU

Znano je, da imajo nekatere države članice EU na področju zelenega javnega naroča-

nja že bogate izkušnje in zavidljive rezultate (zelo dejavna je tudi Evropska komisija), zato

nas je zanimalo, kakšna je praksa zelenih javnih naročil v tujini, ali so le-ta tako kot pri nas predpisana z uredbo, katere države so na tem področju vodilne, predvsem pa, kaj kažejo rezultati analiz zelenega javnega naročanja, ki so jih v nekaterih evropskih državah že naredili (zmanjšanje emisij CO2 , finančni učinki idr.: »Praksa iz tujine kaže, da je za uspešno izvajanje zelenega javnega naročanja najbolj pomembno to, da se med ponudniki in tistimi, ki v javnem sektorju delujejo na tem področju, začne sistemati-čen dialog, ki je namenjen obojestranskemu prenosu informacij, da se lahko podjetja zač-nejo prilagajati novim trendom, naročniki v javnem sektorju pa lahko tudi z uporabo bolj inovativnega pristopa k javnemu naročanju pomagajo pri prodoru novih izdelkov na trg. Skoraj vse države članice so že sprejele nacionalne akcijske načrte za zeleno javno naročanje, v katerih so opredeljeni bolj ali manj zavezujoči cilji, ki naj bi jih dosegli za to področje. Določene države članice imajo za posamezna področja predpise (npr. nakup vozil), ki javnim institucijam nalagajo nakup okoljsko odgovornih izdelkov. Sicer pa so na področju zelenega javnega naročanja med vodilnimi državami članicami EU predvsem

Avstrija, Danska, Finska, Nemčija,

Nizozemska, Švedska in Velika Britanija, t. i. »zelenih 7«. V teh državah je analiza2

javnega naročanja za deset3 skupin izdelkov in storitev pokazala, da so naročniki v sezoni 2006/2007 glede na vrednost v povprečju 45 % javnih naročil izvedli v skladu z načeli ze-lenega javnega naročanja. S tem so pomemb-no prispevali k zmanjševanju emisij CO2, saj so se zato v teh državah članicah v povprečju zmanjšale za 25 %. Vendar pa se koristi zara-di zelenega javnega naročanja ne končajo pri tem. V nasprotju s splošnim prepričanjem rezultati poročila kažejo, da so v državah članicah, kjer so proučevali zeleno javno naročanje, upoštevajoč načelo izračunavanja stroškov celotnega življenjskega kroga, za-radi takega pristopa pri javnem naročanju v povprečju prihranili 1 % BDP.

2 http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/statisti-cal_information.pdf3 Vozila, električna energija, gradnje, papir, elektronska pisarniška oprema, čistila in storitve čiščenja, nakup hrane in gostinskih storitev, pohištvo, tekstil, vrtnarska oprema in storitve.

postopke oddaje javnega naročila v prvem ko-raku vključevati organi RS in organi lokalnih skupnosti. Vsi ostali zavezanci pa bodo morali v prvi fazi okoljske zahteve za vsako blago, sto-ritev ali gradnjo vključiti le med merila za izbor najugodnejše ponudbe, ki bodo opredeljena v posebni prilogi. Ti zavezanci bodo morali izbrati vsaj eno okoljsko zahtevo, predpisan pa bo tudi minimalni delež okoljskih meril za izbor najugodnejše ponudbe za vsako naročilo (predvideni odstotek je najmanj 25 % vseh meril). Izjema so le gospodinjski aparati in redno ter investicijsko vzdrževanje, pri kate-rem bodo morali vsi javni naročniki upoštevati temeljne okoljske zahteve ne glede na to, v ka-teri del razpisne dokumentacije se vključijo.

nas je zanimalo, kakšna je praksa zelenih javnih naročil v tujini, ali so le-ta tako kot pri nas predpisana z uredbo, katere države so na tem področju vodilne, predvsem pa, kaj kažejo rezultati analiz zelenega javnega naročanja, ki so jih v nekaterih evropskih državah že naredili (zmanjšanje emisij CO, finančni učinki idr.: »Praksa iz tujine kaže, da je za uspešno izvajanje zelenega javnega naročanja najbolj pomembno to, da se med ponudniki in tistimi, ki v javnem sektorju delujejo na tem področju, začne sistematičen dialog, ki je namenjen obojestranskemu prenosu informacij, da se lahko podjetja zač

Saubermacher - Komunala d.o.o.Noršinska ulica 12, Murska Sobota02/ 526 84 50www.saubermacher-komunala.si

PUP - Saubermacher d.o.o. Koroška cesta 46, Velenje03/ 896 87 11www.pup-saubermacher.si

CRO Vrhnika d.o.o. Pot na Tojnice 40, Vrhnika01/ 750 58 00www.crovrhnika.si

Ekologija d.o.o. Laze 22, Kranj04/ 231 91 00www.ekologija.si

Čisto mesto d.o.o. Dornavska 26, Ptuj02/ 780 90 20www.cistomesto.si

Družba Saubermacher Slovenija d.o.o. vam skupaj s povezanimi družbami v Sloveniji nudi individual-ne rešitve gospodarnega ravnanja z odpadki - od ločenega zbiranja na izvoru, obdelave, predelave in izkoriščanja komunalnih ter industrijskih odpadkov, vse do deponiranja ostankov ali posredovanja v uničenje.

S sodobnimi in specializiranimi vozili ter napravami Saubermacher Slovenija d.o.o. omogoča ekološko in ekonomično ravnanje z nenevarnimi in nevarnimi odpadki ter obtem zagotavlja dosledno izpolnjevanje predpisov. S svojimi storitvami in celovitimi rešitvami ravnanja z odpadki smo prisotni na celotnem območju Slovenije ter imamo v okviru globalnega servisa dostop do preizkušenih in mednarodno priznanih sodobnih tehnologij. Po naročilu izdelamo programe ravnanja z odpadki in pripravimo optimizacijo gospodarjenja z odpadki za individualne stranke.

Obiščite nas na Eko sejmu v Celju med 18. in 21. majem v HALI E, razstavni prostor 02.

Prisotni pa bomo tudi na simpoziju (Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji, ki se bo v istem času odvijal v Modri dvorani na Celjskem sejmu.

Saubermacher Slovenija d.o.o. Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 620 23 50 E-pošta: odpadki@saubermacher.si

PE Lenart Sp. Porčič 4/a, 2230 Lenart Tel.: 02/ 620 23 00

www.saubermacher.si

Naše

pove

zane

druž

be:

Pro

moci

ja

maj

may

2010

50

30O

KO

LJE

ak tua lno

AkTUALno

tualnotualnotuaZelene davčne reforme ne bo

Nekoč sem v nekem članku zapisal ali pa prepisal, tega se natančno ne spomnim

več, da začetek tretjega tisočletja zaznamuje vse večja občutljivost za naravovarstvena vprašanja, o čemer ni dvoma. Izginjajoči tropski gozdovi, izčrpani naravni energetski viri in kopičenje radioaktivnih odpadkov so zgolj trije izmed številnih vzrokov, ki jih Evropejci povezujejo z vse slabšo kakovostjo zraka, vode in zemlje ter s tanjšanjem ozon-ske plasti. Danes sta zato že dva od treh pre-bivalcev stare celine pripravljena seči globlje v žep za izdelke, ki so manj škodljivi za okolje. Vprašanje je zgolj koliko, saj se večina noče odpovedati avtomobilom, ki naj bi bili po javnem mnenju drugi največji svetovni one-snaževalec okolja, a so hkrati simbol svobode in kakovosti življenja.

Razlog za skrb so tudi podatki združenja evropskih avtomobilskih izdeloval-

cev, po katerih naj bi imela avtomobilska industrija dvanajstodstotni delež pri onesnaževanju stare celine. Zgolj skozi izpuhe vozil na evropskih cestah pa naj bi ušlo v ozračje približno dva odstotka svetovnega izpusta ogljikovega dioksi-da. Zaradi povečane koncentracije at-mosferskega ogljikovega dioksida, ki med vsemi plini najbolj vpliva na ustavljanje od Zemlje odbitega sončevega valovanja, je segrevanje Zemlje večje, kot bi moralo biti.

Posledice uničevanja okolja se bodo po oce-nah Organizacije združenih narodov v nasle-dnjih nekaj letih približale kritični točki, ko sanacija mnogih posledic ne bo več mogoča. Države članice Evropske unije si prizadevajo izboljšati stanje na tem področju, pri čemer opozarjajo, da nove in prihodnje članice EU zaradi tranzicije in privatizacije vse premalo pozornosti namenjajo ekološkim temam. Ob tem se postavlja vprašanje, kakšen je odnos do okolja v Sloveniji in novih članicah. Tudi v starih ni vse tako, kakor piše v poročilih in deklaracijah. Kaj in kako mislijo ukrepati Evropska unija in vlade posamičnih držav, je veliko vprašanje. Kako pa se odziva na okoljska vprašanja gospodarstvo in znotraj

gospodarstva tudi sektor logistike, je posebej zaskrbljujoča zgodba.

Ob tem razmišljanju pustimo ob strani, da je lepo imeti ozaveščeno prebivalstvo,

prebivalstvo, ki se zaveda, da je potrebno ohranjati okolje, ki ni samo njihovo, ampak pripada tudi njihovim otrokom. Ljudje se po navadi obnašamo ambivalentno tudi pri ravnanju, ki je povezano z obremenjevanjem okolja. Zelo natančno vemo, kako bi se morali obnašati drugi, istočasno pa se ne

za-veda-mo, kako tudi sami vede ali nevede povzročamo veliko obremenjevanje okolja z ravnanji in rabo stvari. Seveda pri la-stnem ravnanju vsi razmišljamo v smislu: ena odvržena iztrošena baterija ni nič. Dejanski problem pa je na milijone odvrženih iztroše-nih baterij.

1 Marko Cedilnik, mag. inž. log., univ. dipl. prav., državljan Republike Slovenije in Evropske unije, e-mail: senturska.gora@siol.net

Kar je za nekoga neuporabna iztrošena stvar, za drugega pomeni koristno su-

rovino. To je temeljni princip recikliranja. Recikliranje ohranja naravne vire, energijo in zmanjšuje onesnaževanje. Za pridobivanje surovin iz recikliranih odpadkov porabimo do 90 odstotkov manj energije kot pri izra-bi primarnih virov. Z recikliranjem hkrati zmanjšujemo problem z iskanjem, urejanjem in upravljanjem odlagališč. Za recikliranje pa morajo biti odpadki zbrani ločeno, o čemer je potrebno poučiti ne samo otroke, ampak

tudi marsikatere starše. Organizirati je potrebno družinsko ekipo2 za skrb

za okolje.

Ni pa potrebno podcenje-vati tudi majhnih pri-

spevkov. Varčna žarnica lahko v času svojega de-lovanja prihrani toliko energije, kot jo da 300 kilogramov premoga. Med takšne majhne, a pomembne prispevke sodijo še nakupovanje s košarami ali več-kratna uporaba ene

vrečke, uporaba biolo-ško razgradljivih čistil,

nadzor temperature v hladilniku itd.3

Okolju prijazna ravnanja doma ljudje lahko ko-

ristno prenesemo tudi v podjetje. Toda v podjetjih je problem ambiva-

lence še večji, saj podjetja kljub altruistič-no zapisanim vizijam in strategijam sledijo le enemu banalnemu cilju – brezkompromisne-mu ustvarjanju čim večjega dobička.

2 Z družinsko ekipo je mišljena osveščenost vseh članov družine, ki lahko s svojimi ravnanji, zgledom in obnašanjem vplivajo na izboljšan odnos do okolja, predvsem starši z nenehnim opozarjanjem in vzgajanjem svojih otrok ter tudi lastnim zavedanjem, da s svojim prekomernim obremenjevanjem okolja porabljajo dobrine, ki pripadajo njihovim potomcem.3 Deloma povzeto po Pogačnik, J. (2003, 10. december). Poskrbimo za ohranitev okolja. Delo in dom, str. 4.

Marko Cedilnik1

foto

ose

bni a

rhiv

maj

may

2010

50

OKO

LJE

31

Zelene davčne reforme ne bo

Dobiček pa je kategorija, ki nikoli ni bila in nikoli ne bo prijazna ljudem, kaj šele

okolju. Tu bi morala širša družbena skupnost odigrati svojo vlogo in omejiti škodljivo brezkompromisno hlastanje za dobičkom, ki služi le peščici »izbrancev«. Širša družbena skupnost v obliki države in Evropske unije bi morala zagotoviti primerne pogoje, ki bodo za vse enaki in prijazni do okolja. Poleg tega, da najvišja skupnost pobira davke, ki jih potre-buje za svoje delovanje in za varovanje pred zunanjimi sovražniki, mora danes takšna skupnost, državna ali naddržavna, poskrbeti za varovanje pred samim seboj. Tudi za to je potreben denar in posledično novi davki.

Uvedba novih davkov ni popularen ukrep, a če so povezani z ohranjanjem okolja za

naše otroke, se ljudje nekako najlažje sprija-znimo z njimi. Vendar je pri uvedbi davkov vedno vprašanje, kaj naj bo osnova, na pod-lagi katere se odmerijo. Zelo enostavno je za-pisati načelo, povezano z davki zaradi preko-merne rabe naravnih virov in onesnaževanja, s stavkom »onesnaževalec plača«. Težko pa je to izvesti v praksi, saj se sodobna ekonomija nikoli ni spopadla z resnim razreševanjem vprašanja tako imenovane internalizacije eksternih stroškov.

Vsi dosedanji poskusi okoljskih davčnih reform, ki naj bi nas obvarovali pred nami

samimi, so bolj ali manj klavrno propadli. Okoljska davčna reforma je sicer tema par excellence za pisanje diplomskih in magistr-skih nalog ter doktorskih disertacij, vendar po mojem skromnem prepričanju te spremembe ne spodbujajo niti posameznikov, niti velikih, niti majhnih zasebnih ali javnih podjetij k aktivnemu ravnanju v smeri okolju prijaznega izkoriščanja našega planeta. Po mojem prepri-čanju zato, ker davek vedno pomeni prisilo in v človeški naravi je, da se pred nasiljem želimo umakniti. Tudi davkom se vedno vsi želimo izogniti.

Prelepo bi bilo, če bi zelena davčna refor-ma prinesla davke v obliki takih zahtev:

če dva meseca ne uporabljate osebnega •avtomobila in se na delo vozite s kolesom, vam bomo zmanjšali prispevek za zdra-vstveno zavarovanje za 5 %,

če mleko kupite na mlekomatu s svojo •lastno embalažo, vam pri vsakem kuplje-nem litru država odpusti 25 centov pri dohodnini,

če na osebo v gospodinjstvu porabite 10 •

litrov vode na dan, vam zmanjšamo stro-šek za vodarino za 10 %,

če podjetje zmanjša stroške prevoza za 20 •%, se dvojni prihranek obračuna kot odbi-tek od davčne osnove,

če podjetje kupi tehnološko zahtevnejšo •in energetsko manj potratno opremo, se dvojni znesek povečane investicije zaradi dražje opreme šteje kot odbitna postavka.

To je samo skromen začetek pisanja ljudem, podjetjem in okolju prijaznega davčnega

sistema, ki pa ga boste seveda morali zaen-krat poiskati v knjižnici na oddelku pravljic, kajti ambivalenca državnih uradnikov in velikega kapitala je tako izrazita, da sprejem takih predpisov ni mogoč. Sistem ljudem in okolju prijaznih davkov bi ogrozil obstoječi princip izdatnosti davkov, ki temeljijo na široki davčni osnovi. S tem bi bil ogrožen tudi obstoj velikega števila birokratov in obstoj velikega kapitala. Dejstvo, da bi živeli v okolju, ki je manj obremenjeno, prijaznejše do ljudi in tudi bolj zdravo, pa tako in tako nikogar več ne briga.

STORITE ZASE TISTO, KAR JE DOBRO TUDI ZA NAŠ PLANETZmanjšajte nepotrebne stroške za energijo in emisije toplogrednih plinov!Zmanjšajte obremenjevanje voda!

UGODNI KREDITIZa različne naložbe v zmanjševanje ali preprečevanje obremenjevanja okolja so občanom, podjetjem, drugim pravnim osebam in zasebnikom na podlagi objavljenih javnih pozivov na voljo ugodni krediti Eko sklada.

NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDEEko sklad od leta 2008 dodeljuje tudi nepovratna sredstva, namenjena občanom za različne ukrepe učinkovite rabe energije in izrabe obno-vljivih virov energije v stanovanjskih stavbah.

Spremljajte spletno stran Eko sklada www.ekosklad.si ali pokličite na telefon (01) 241 48 20.

Pro

moci

ja

foto

: Shu

tter

stoc

k

maj

may

2010

50

32O

KO

LJE

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

eko kredit_A4_TISK.pdf 1 5/5/10 9:02 AM

regij

ski

cen

ter Z

a

ravn

anje

Z o

dpa

dki

na j

Užn

em p

rimo

rske

m

REGiJSki CEnTER ZA RAvnAnJE Z odPAdki nA JUŽnEM PRiMoRSkEM

helena kojnik

regija lahko izgubi milijone nepovratnih sredstev

od petnajstih regijskih centrov,

kolikor jih predvideva operativni

program odstranjevanja

odpadkov v Sloveniji, je

poleg gorenjskega najbolj

negotova tudi usoda centra

za južnoprimorske občine.

Trenutno ni znana niti lokacija

centra, rok za črpanje evropskih

sredstev za regijske centre pa

se hitro izteka. Zvonimir Benčič

- Midre, začasni predsednik

sveta konzorcija GoJUP

(Gospodarjenje z odpadki

južnoprimorskih občin), se zato

boji, da bo osem primorsko-

kraških občin moralo odpadke

reševati z odvozom v druge

občine, zneski na položnicah za

odpadke pa se bodo občanom

najmanj trikrat povišali.

»Če ne uspemo umestiti objektov za predelavo odpadkov in odlagališča v

Ilirski Bistrici, regijskega centra za odpadke na južnem Primorskem sploh ne bo,« pravi Benčič - Midre, sicer župan občine Hrpelje-Kozina. Dodaja, da se boji dneva, ko bodo na njihova vrata potrkali občani s položnicami z bistveno višjimi zneski, kot jih imajo za odpadke sedaj. »Občina Logatec je že sklicala vse župane za morebitni dogovor o odvozu od-padkov v njihovo občino,« in nadaljuje, da bo v tem primeru regija izgubila na milijone ne-povratnih evropskih sredstev. Edina občina, ki še lahko prepreči ta črni scenarij, je Ilirska Bistrica. Zaradi kraškega terena na tem obmo-čju je bilo center možno umestiti le na območje Mestne občine Koper in Ilirske Bistrice. Kot je znano, pa se je vodstvo koprske občine v drugi polovici julija 2009 po zboru krajanov Sv. Antona, kjer so glasno nasprotovali tako mo-rebitni regijski deponiji odpadkov kot podalj-šanju obratovanja obstoječe v Dvorih, odločilo spoštovati voljo krajanov Sv. Antona. Zaprlo je odlagališče, čeprav je le-to izpolnjevalo vse pogoje za podaljšanje uporabnega dovoljenja. Zaradi nasprotovanj krajanov v njihovi občini niso naklonjeni regijskemu centru, odpadke pa sedaj odvažajo na deponije v druge občine. »Sedaj je na potezi Ilirska Bistrica,« poudarja Zvonimir Benčič - Midre.

Zapleta se tudi v ilirski Bistrici

Vendar pa se tudi tukaj zadeve močno zapletajo. Takoj, ko se je začelo govoriti

o možnih lokacijah za center v tej občini, so se krajani sosesk v bližini Globovnika, nekda-njega odlagališča Tovarne organskih kislin, povezali v civilno iniciativo. Navdušenja niso pokazali niti krajani Male Bukovice, kjer bi prav tako lahko zgradili center. Na občini so se tako zavili v molk. Kot je dejal župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, do nadaljnjega za medije ne bodo dajali nobenih izjav v zvezi z lokacijami oziroma centrom.

Morda bo kaj več gotovosti 110.000 pre-bivalcem občin Divača, Hrpelje-Kozina,

Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran in

Sežana prinesla že večkrat napovedana nove-lacija Operativnega programa za ravnanje z odpadki. Z njo bo ministrstvo za okolje prila-godilo število in obseg centrov za ravnanje z odpadki glede na spremenjene razmere in že dosežene medobčinske dogovore. Na mini-strstvu še poudarjajo, da če v tem finančnem obdobju ne bo doseženo soglasje tudi drugje po državi, bodo pri naslednji spremembi Zakona o varstvu okolja predlagali rešitve, ki bodo državi omogočile, da celostno uredi problematiko umestitve centrov za ravnanje z odpadki.

Za CERo nova Gorica so se le dogovorili

Zelo počasi in s težavami nastaja tudi regijski center za severnoprimorske občine, ki bo

zrasel v Stari Gori pri Novi Gorici. Sem bodo vozili komunalne odpadke 120.000 prebival-cev, ki živijo v 12 občinah (Ajdovščina,Vipava, Idrija, Cerkno, Tolmin, Bovec, Kobarid, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Kanal ob Soči in Brda). Po besedah Daria Roliha, vodje poslovne enote Ravnanje z odpadki na Komunali Nova Gorica, je šest občin že vključenih, kar pomeni trenutno 59.000 prebivalcev. Za razliko od južnoprimor-skih občin je tako po podatkih MOP dvanajst severnoprimorskih občin doseglo vsaj dogovor o lokaciji, trenutno pa intenzivno pripravljajo vso potrebno dokumentacijo. Izdajo odločbe in začetek gradnje pričakujejo konec leta 2011 oziroma v začetku 2012.

Novonastali center naj bi zagotavljal celotno obdelavo komunalnih odpadkov v objektih

mehansko-biološke obdelave, sortirnice, kom-postarn ter demontaže kosovnih odpadkov. V njem se bo izvajalo tudi stiskanje, baliranje, skladiščenje, ravnanje z odpadnimi vodami in emisijami v zrak. »Energetska izraba odpadkov (sežig, sosežig) ni predvidena na lokaciji CERO Stara Gora,« je dodal Dario Rolih. Ni pa znan še delež sredstev evropskih skladov. »Vsekakor ci-ljamo na čim večji delež kohezijskih sredstev,« je odgovoril Dario Rolih.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

eko kredit_A4_TISK.pdf 1 5/5/10 9:02 AM

Pro

moci

ja

maj

may

2010

50

34O

KO

LJE

oko

ljev

ars

tven

a

dovo

ljen

ja

okoLJEvARSTvEnA dovoLJEnJA

jože volfand

farmacevtsko podjetje ravna po strožjih standardih, kot so okoljski

v prejšnji številki revije EoL smo se v uvodniku z naslovom

(ne)prijazno ravnanje z okoljem v krki vprašali, zakaj se družba s takšnim ugledom ni odzvala

povabilu, da na majskem simpoziju (ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji z uvodnim prispevkom predstavi

svojo zeleno okoljsko politiko. Hkrati smo na ARSo vprašali,

kje so se v krki pokazale največje zahteve v postopku

pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. kar nekaj razlogov

za pogovor, na katerem sta sodelovala dr. Aleš Rotar, član uprave in direktor Razvoja in raziskav, in Slavko Zupančič, vodja Službe varstva okolja v

Sektorju za tehnično oskrbo in energetiko. Še zanimivost – dan

po intervjuju je krka po štirih letih, ko je vložila dokumente,

prejela okoljevarstveno dovoljenje iPPC. Tako se počasi

zmanjšuje število podjetij, ki v Sloveniji še niso prejela

okoljevarstvenega dovoljenja.

kaj načelo odgovornosti povzročitelja one-snaževanja okolja pomeni za tak sistem, kot je krka? še posebej mislimo s tem na področje odpadkov, saj ste med večjimi povzročitelji odpadkov.

Aleš Rotar: Naše delovanje kot delovanje kompleksnega podjetja je zelo regulirano, in to z našo odgovornostjo do vsega – do izdelka, ki ga razvijamo, do ustreznosti postopkov, ki jih uporabljamo, in seveda do naših uporab-nikov. Uporabnikov imamo več. Pri zdravilih je veriga zelo dolga. Naš uporabnik ni samo pacient in ni samo zdravnik. To je cela vrsta kupcev, distributerjev in vseh ostalih, ki so-dijo v verigo in vplivajo nanjo. Naš odnos do okolja, odnos do naših proizvodnih in ostalih procesov je zato umeščen v odgovornost do naših uporabnikov. Ravno zaradi tega tak, dokaj kompliciran in zelo reguliran sklop, kot je okolje, odpadki, emisije, za nas ne predsta-vlja nekega posebej težavnega ali izjemnega področja. Sodi v zelo strogo regulirane okoli-ščine, v katerih vsakodnevno poslujemo.

na vaši spletni strani o okoljski politiki nima-te veliko informacij.

Aleš Rotar: Ne bi se strinjal. Proporcialno imamo dokaj veliko informacij. V svojih letnih poročilih in v delih naših poročil, ki so zelo obsežni, smo namreč javna delniška družba, objavljamo bistveno več podatkov, kot jih objavljajo naši konkurenti ali primerljiva pod-jetja iz sorodnih panog.

kaj vam je pokazala okoljska bilanca odpad-kov za lansko leto?

Slavko Zupančič: Odpadkom dajemo poleg vode in zraka zelo velik pomen. Vključeni so v okoljsko politiko kot posebna zaveza k trajnemu zmanjševanju količin odpadkov in racionalnemu ravnanju. V strategiji podje-tja smo posebej opredelili strateški cilj, da zmanjšujemo odložene odpadke in poveču-jemo odpadke, ki gredo v predelavo oziroma reciklažo. Bilanca kaže, da smo v primerjavi z letom 2008 zmanjšali količino odpadkov, odloženih na odlagališče, za 25 %. Glede de-ležev – na sežig damo 40 % odpadkov celotne količine, v predelavo 25 %, na odlagališče pa samo 35 %.

kam pa gre tisto, kar je namenjeno za sežig?

Slavko Zupančič: To gre k pogodbenim zbiral-cem in odstranjevalcem v Sloveniji.

s kom delate v sloveniji?

Slavko Zupančič: Z najbolj uveljavljenimi par-tnerji – to sta predvsem Kemis in Pinus Rače in tudi Saubermacher Slovenija.

Aleš Rotar: Popolnoma jasno je, da lahko poslujemo v tem in v podobnem drugem se-gmentu samo s podjetji, za katera se je opra-vila presoja in so verificirana v okviru naše politike kakovosti. Ne samo v primeru okolja, ki je del politike kakovosti. Te presoje izvaja-mo po potrebi tudi sami, tako v Sloveniji kot

foto

: arh

iv K

rka

maj

may

2010

50

OKO

LJE

35

v tujini. Krka je mednarodno podjetje. Čeprav ima večino svoje dejavnosti v Sloveniji, prete-žno, četudi ne le v Novem mestu, poteka dokaj velik del naše dejavnosti tudi na drugih loka-cijah. Naša okoljska politika velja za vse.

ali lahko navedete nekaj konkretnih številk?

Slavko Zupančič: Količine odpadkov so glede na vrsto dejavnosti in velikost podjetij zelo različne. Neka kovinskopredelovalna ali ži-vilska industrija ima druge vrste ter drugačne količine odpadkov. Konkretne številke tako ne povedo veliko.

Aleš Rotar: Najpomembnejši trend je zmanj-ševanje ob tem, da se mora povečevati proi-zvodnja. Bistveno je zmanjševanje na enoto prodaje oziroma prodanih izdelkov. S tem, da fizični obseg proizvodnje raste hitreje, kot raste obseg prodaje zaradi izjemne kon-kurenčnosti na trgu. Pomemben je relativni upad na enoto proizvodnje. V petletnem ob-dobju smo dosegli 55-odstotni upad odlaganja odpadkov. Trend moramo povezati še z našo 15-odstotno letno rastjo. To pomeni, da so odpadki rasli bistveno manj, kot je bila rast prodaje, in bistveno manj, kot je bila rast fi-zičnega obsega proizvodnje.

kako pa je z energetsko varčnostjo?

Slavko Zupančič: Zaradi raznovrstne proizvo-dnje in velikega števila izdelkov spremljamo predvsem specifično rabo energije. Le tako so podatki iz leta v leto primerljivi. Specifična raba je v zadnjem petletnem obdobju padla za 31 %. Specifična raba – govorimo o vsej energetski porabi – plina, elektrike, vseh energentov. Dvakrat smo dobili priznanje za energetsko učinkovito podjetje in enkrat za energetsko učinkovit projekt, izrabo odpadne toplote.

kako je z nevarnimi odpadki?

Slavko Zupančič: Imamo interni sistem. Imamo lastno ekipo, ki skrbi za zbiranje, pripravo odpadkov, ki jih dnevno oddajamo zbiralcem. Na zalogi jih nimamo več, kot je racionalno za en odvoz. Evidenca je zelo natančna.

Aleš Rotar: Zaradi farmacevtske regulative je naš celotni sistem zelo dobro reguliran. ISO 14000 je del našega sistema kakovosti že od leta 2001. Zelo redki se zavedajo, kako blizu in zaradi tega logično uporabna je tudi notra-nja regulativa, ki nam jo zapoveduje promet z zdravili. Zlahka se jo da aplicirati na ravnanje z odpadki, okoljem in podobno.

krka mora upoštevati uredbo reacH. Boste letos izdelali poročilo o varnosti?

Aleš Rotar: Da, normalno. Smo med najra-znovrstnejšimi, nismo pa kvantitativno med največjimi. Večina naših obvez je vezana na predprijavo, vse predprijave so pokrite. Pri nas teče interdisciplinarni projekt med vsemi službami – od razvojne, nabavne, preko okolja, kakovosti, proizvodenj obeh vrst,

farmacevtsko-kemijske in tudi finalne proi-zvodnje. V predprijavi smo prijavili veliko šte-vilo intermediatov, topil, pomožnih sredstev, kemijskih reagentov. Izrazili smo svoj namen, biti facilitatorji skupin SIEF. Na tem podro-čju smo zelo aktivni in v stikih z nacionalnim uradom za kemikalije ter ECHA.

urad za kemikalije bo imel na simpoziju o (ne)varnem ravnanju z nevarnimi odpadki poročilo o izpolnjevanju reacH v sloveniji. tudi o tem, katere firme oziroma koliko firm bo moralo letos izdelati poročilo o varnosti?

Slavko Zupančič: Za spremljanje in izpolnje-vanje zahtev REACH imamo s strani uprave imenovano delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni sodelavci s področja kemijskega razvoja, nabave, skladiščenja, proizvodnje, varnosti in zdravja pri delu ter varstva okolja.

Aleš Rotar: Predprijavili smo trimestno šte-vilko snovi. Vedeti moramo, da gre pri Krkini proizvodnji za farmacevtsko kemijsko indu-strijo, mi razvijamo, proizvajamo in tržimo

farmacevtske izdelke. Ne proizvajamo farma-cevtskih učinkovin za prosti trg, proizvajamo samo toliko in tiste učinkovine, ki jih potrbu-jemo zase.

še nekaj podatkov – poznate zgodbe o loče-nem zbiranju odpadkov, o poročilu računske-ga sodišča in problemih, ki so jih navedli v tem poročilu. kako je to urejeno v krki?

Slavko Zupančič: Imamo vzpostavljen sistem spremljanja odpadka od nastanka, od pisarn, kjer so koši za ločeno zbiranje papirja, plasti-ke, stekla, kartuše in ostalega, do proizvodnje na linijah, kjer se to sortira. Organiziran je notranji sistem posebnih otokov in imamo lastno sortirnico, kjer dodatno določene odpadke presortiramo. Veliko več odpadkov zberemo ločeno, kot jih odložimo.

Aleš Rotar: Zakaj so rešitve v Krki tako učinkovite? Mi moramo to izvajati ne samo zaradi odpadkov in okolja, ampak ker mora-mo zaščititi zdravilo, pacienta, delavca pred proizvodno linijo. Na dnevu odprtih vrat je ljudi najbolj fasciniralo, ko so videli, kako je

delavec zaščiten v proizvodnji. Ko so videli, za kakšen zaprt sistem gre, kako se kontrolirajo in sledijo materialni tokovi v farmacevtskem podjetju, so bili res presenečeni. To omogoča tudi proces zbiranja in ločevanja odpadkov zaradi izdelkov in uporabnikov izdelkov.

načelo odgovornosti do življenjskega ciklusa izdelka. v firmah ga zelo različno razumejo.

Aleš Rotar: Odgovornosti do življenjskega ciklusa izdelka ne uveljavljamo samo v prime-ru proizvodnje zdravil, ampak jo vgrajujemo od razvoja pa do takrat, ko je zadnja tableta čez desetletja še na trgu. Imamo jo primarno mi, z nami pa tudi regulatorne oblasti. Dve ilustraciji. Prvič, že med razvojnim delom pri izdelkih, če vzamemo veterinarske izdelke, izvajamo izredno zahtevne ekotoksikološke študije. V fazi razvoja izdelka moramo doka-zati, kakšna je usoda zdravila v organizmu in tudi pozneje pri uporabi pri živalih in v oko-lju. Podobne študije raziskovalnega značaja potekajo pri zdravilih. Drugič, ko je zdravilo na trgu, moramo spremljati učinke. V Evropi

obstaja poseben sistem, ko skupaj z regulator-nimi oblastmi zajemamo podatke o uporabi našega zdravila. Mi spremljamo zdravilo do konca.

kako zagotavljate odgovornost pri vaših dobaviteljih?

Aleš Rotar: Skozi presoje. Krka je svoj prvi certifikat ISO dobila 1996. Zakaj? Zaradi tr-žnih potreb. Nekateri naši izdelki so fermen-tativni in vstopajo tudi v prehransko verigo. V takratni Zahodni Evropi, v takratni EGS, še ni bilo sistema HACCP. Bilo je treba uporabiti katerikoli sistem, ki ni bil farmacevtski, ker to niso bila zdravila za uporabo na veterinar-skem trgu, ampak dodatki h krmi. Potem smo logično pridobili certifikat ISO, ki je bil takrat vstopnica za na trg. Razširili smo ga še na vsa ostala smiselna področja, čeprav od nas takrat tega še ni nihče zahteval. Če bi čakali na to, da bi postali neki standardi dodatna zahteva, potem bi bili prepozni. Krka ima danes med farmacevtskimi podjetji največje

foto

arh

iv K

rke

Ale

š Rot

ar

Sla

vko

Zupa

nčič

foto

arh

iv K

rke

maj

may

2010

50

36O

KO

LJE

število certifikatov, ker izvažamo preko 90 % izdelkov na zelo različna tržišča.

imate več dobaviteljev embalaže z našega ali tujega trga?

Aleš Rotar: Večinski je slovenski delež.

uredba z odpadnimi zdravili – kaj pomeni za krko?

Aleš Rotar: Za nas ne pomeni nobene bistvene spremembe. Krka je sicer v enem delu regi-strirana tudi za veletrgovsko dejavnost, v izredno majhnem obsegu, ker je slovenski trg zelo majhen. V tem delu ne vidimo posebnih problemov. V tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, in ob že konsolidirani strukturi ve-letrgovcev, ob njihovi strokovni usposobljeno-sti, je ta korak, da Kemofarmacija koordinira shemo, ustrezen.

ste v shemi?

Aleš Rotar: Podpisali smo dogovor o pristopu k skupnemu načrtu s Kemofarmacijo. Pokrili bomo tudi svoj proporcionalni del stroškov. Zadeva je dokaj logično postavljena. Treba je izkoristiti to, kar pravijo kolegi farmacevti v lekarnah – vlogo tako imenovane farmacevt-ske skrbi, vlogo svetovanja torej, da se bolniku svetuje ob izdaji zdravila o njegovi uporabi, tudi o ravnanju z neuporabljenimi zdravili. To

je dodana vrednost, ki jo mora dati lekarna. Tudi distributer mora odigrati svojo vlogo. Vsak v tem sistemu mora odigrati svojo vlogo.

Slavko Zupančič: Podoben sistem ravnanja z odpadnimi zdravili imamo vzpostavljen znotraj podjetja. Obsega ločeno zbiranje in označevanje, pripravo za transport, vodenje dokumentacije in predajo na končno uničenje s sežigom.

Zelo različne so ocene sodelovanja med pod-jetji in shemami, pri tem mislimo na slopak in interseroh. kako ocenjujete sodelovanje, še posebej glede na vtis prakse, da v sistemu škriplje?

Slavko Zupančič: Pristopili smo k shemi Slopak, ker je bila prva in je v bistvu največja. Z njimi ves čas sodelujemo. Na tej relaciji ne vi-dimo težav, ki se sedaj pojavljajo. Funkcionira. Pokrivamo svoje finančne in podatkovne ob-veznosti v skladu z zakonskimi zahtevami in s pogodbami. Problem nastane v implemen-taciji sistema, in sicer v odnosu do končnega uporabnika, kjer naše vloge ni več.

ocenjujete, da stvari dobro potekajo, kar za-deva osnovni odnos do sheme?

Slavko Zupančič: V osnovnem odnosu so zadeve zelo čiste, pogodbeno in zakonsko

opredeljene. Tiste opcije, da bi vsi pobirali povsod, niso sprejemljive, ker je to preveč razdrobljeno.

pred dnevi ste dobili okoljevarstveno do-voljenje. kateri del pridobivanja dovoljenja ippc je bil najzahtevnejši?

Slavko Zupančič: Od devetdesetih let naprej smo vsa področja intenzivno urejali: čiščenje odpadnih voda na lastni, tehnično zahtevni in učinkoviti čistilni napravi, na področju emisij snovi v zrak so bile farmacevtske zahteve strožje od zakonskih, ravnanje z nevarnimi odpadki smo pred izdajo slovenske zakonoda-je urejali v skladu z nemškimi predpisi, nivo hrupa vzdržujemo bistveno nižji od zakonsko določenih mej. Najzahtevnejše je bilo celotni kompleksni sistem proizvodnje opisati na predpisan način in izpolniti številne obraz-ce. Šlo je za proceduralno dolg in zapleten postopek.

Aleš Rotar: Krka je eden od največjih kom-pleksov proizvodnje zdravil na eni lokaciji v Evropi. Skoncentrirana je na majhni površini. To pomeni, da moramo medsebojne vplive po-sameznih proizvodnih faz dosledno kontroli-rati, zagotavljati popolno odsotnost vplivov, kar je več od okoljske zakonodaje.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/26

MAY

ER

McC

ANN

K

rka,

d. d

., N

ovo

mes

to, Š

mar

ješk

a ce

sta

6, 8

501

Nov

o m

esto

, ww

w.k

rka.

si

Poslanstvo našega farmacevtskega podjetja je narediti dragocene trenutke še lepše in bogatejše. Naše poti so zato tlakovane z znanjem, visoko tehnologijo in izdelki, ki izpolnjujejo želje po zdravem življenju. Naša prihodnost je med vodilnimi farmacevtskimi generičnimi podjetji.

Skrb za vaše zdravjeje del nas.

www.krka.si

Živeti zdravo življenje.

Pro

moci

ja

z odpadnimi zdravili imamo vzpostavljen znotraj podjetja. Obsega ločeno zbiranje in označevanje, pripravo za transport, vodenje dokumentacije in predajo na končno uničenje

Zelo različne so ocene sodelovanja med pod-Zelo različne so ocene sodelovanja med pod-sslopak lopak

ako ocenjujete sodelovanje, ako ocenjujete sodelovanje, še posebej glede na vtis prakse, da v sistemu še posebej glede na vtis prakse, da v sistemu

Slavko Zupančič: Pristopili smo k shemi Slopak, ker je bila prva in je v bistvu največja. Z njimi ves čas sodelujemo. Na tej relaciji ne vi-

opredeljene. Tiste opcije, da bi vsi pobirali povsod, niso sprejemljive, ker je to preveč razdrobljeno.

ppred dnevi ste dobili okoljevarstveno do-red dnevi ste dobili okoljevarstveno do-voljenje. voljenje. kkateri del pridobivanja dovoljenja ateri del pridobivanja dovoljenja ippcippc je bil najzahtevnejši? je bil najzahtevnejši?

Slavko Zupančič: Od devetdesetih let naprej smo vsa področja intenzivno urejali: čiščenje odpadnih voda na lastni, tehnično zahtevni in učinkoviti čistilni napravi, na področju emisij snovi v zrak so bile farmacevtske zahteve strožje od zakonskih, ravnanje z nevarnimi odpadki smo pred izdajo slovenske zakonoda-je urejali v skladu z nemškimi predpisi, nivo hrupa vzdržujemo bistveno nižji od zakonsko določenih mej. Najzahtevnejše je bilo celotni kompleksni sistem proizvodnje opisati na predpisan način in izpolniti številne obraz-ce. Šlo je za proceduralno dolg in zapleten postopek.

Aleš Rotar: Krka je eden od največjih kom-pleksov proizvodnje zdravil na eni lokaciji v

maj

may

2010

50

OKO

LJE

37nAMESTo inTERvJUJA

Javna vprašanja za okoljskega ministra

Po dogovoru s kabinetom ministra Roka Žarnića, ki ni želel podpisati odgovorov strokovnih sodelavcev s posameznih področij, smo soglašali, naj s seznama vprašanj minister izbere tista, na katera želi sam odgovoriti. obljubljeno je bilo, da odgovore dobimo. ko jih nismo dobili, smo opozorili na zakonsko določen rok, ki ga mora minister upoštevati. ko tudi do tega roka ni bilo odgovorov, smo prejeli pojasnilo, da je minister na Cavtatu.

1. ozaveščanjeV osebni predstavitvi v marčevskem infor-•

mativnem biltenu Ministrstva za okolje in prostor ste med drugim menili, da je ozavešča-nje o pomembnosti varstva okolja lahko zelo enostavno. In ste dejali, da je treba sporočila naslavljati na mlade, ker so najbolj dojemlji-vi. O potrebah po okoljski ozaveščenosti in informiranosti govorijo na vseh ravneh. Kaj bo na tem področju storilo letos Ministrstvo in koliko sredstev bo za to namenilo, posebej za mlade in za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju?

2. iPPCPospešeno izdajanje okoljevarstvenih dovo-•

ljenj v skladu z direktivo IPPC ste uvrstili med prednostne naloge. Javno ste okrcali nekaj podjetij, ki še niso dobila okoljevarstvenega dovoljenja. Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije vam je javno odgovoril. Ali ste si že morda ustvarili mnenje, zakaj takšne zamude pri izdaji dovoljenj, kdo je od-govoren za to počasnost, kaj boste naredili na MOP-u oziroma na ARSO in kdaj bo Slovenija izpolnila svoje obveznosti na tem področju?

Kaj sploh pomeni tožba Evropske komisije? •Ali samo določitev novega roka za pojasnje-vanje, zakaj zamude, ali finančno obveznost Slovenije in kolikšno?

3. Ravnanje z odpadkiRevizijsko poročilo Računskega sodišča o •

ravnanju z ločeno zbranimi komunalnimi od-padki je zahtevalo od Ministrstva za okolje in prostor več popravljalnih ukrepov. Kaj je do-slej MOP že storil in kaj namerava? Po mnenju Računskega sodišča bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor v operativnem programu ravnanja z odpadno embalažo ali v katerem drugem dokumentu določiti količine odpadne komunalne embalaže, ki jo morajo izvajalci javne službe zbrati po posameznih občinah. Ali ste to storili? Ali bodo občine, ki bodo več

ločevale, dobile več okoljske takse? Koliko?

Ali so podzemne zbiralnice komunalnih •odpadkov, ki naj bi spodbujale k ločevanju odpadkov, dobra rešitev? Je še kje v Sloveniji (poleg Ljubljane in Domžal) predvidena gra-dnja tovrstnih zbiralnic?

V javnosti je vse več mnenj, tudi država je že •sprejela nekaj potez, da se mora komunalno gospodarstvo drugače organizirati. Zakaj in kako? Za kaj se zavzema MOP?

Na katere načine MOP spodbuja predelavo •in obdelavo ločeno zbranih odpadkov?

Ali Ministrstvo za okolje in prostor spre-•mlja, kaj se dogaja z odlagališči odpadkov, ki bi jih morali lani zapreti?

Gospodarstvo želi cenejšo organiziranost •pri ravnanju z ločeno zbranimi odpadki in nižje stroške predelave, zato se na trgu pojavlja vse več shem za posamezne vrste odpadkov. Zakaj se je MOP odločil za liberaliziran pristop pri ustanavljanju specializiranih shem, tako da bo imela Slovenija za eno vrsto odpadkov več shem? Že dosedanja praksa kaže, da MOP več let ni zmogel urediti odnosov med shemami, da je na trgu veliko prostostrelcev in da bo večje število shem lahko povzročilo nepregle-dnost na trgu. Kako bo ravnalo Ministrstvo in zakaj liberalizacija?

Vsa odpadna embalaža mora z odlagališč. •Kako bo Slovenija to dosegla?

Kakor je zdaj znano, naj bi Slovenija •zmanjšala število načrtovanih regional-nih centrov za ravnanje z odpadki na 10. Zakaj? Kateri centri bodo torej zgrajeni in koliko sredstev bo potrebnih? Ali so se dogovorili že v vseh regijah?

4. Prednostne naloge, druga aktualna vprašanja

Katere prednostne okoljske naloge v •Sloveniji si je minister za okolje podčrtal z rdečim v delovnem načrtu za 2010?

Ali je res, da naj bi pri Ministrstvu za oko-•lje in prostor delal strokovni svet, v katerem bi bili znani strokovnjaki in bi pomagali k iskanju najboljših zakonodajnih rešitev in usmeritev?

Kaj je za okoljskega ministra Zelena •Slovenija?

Na kaj ste konkretno mislili s stališčem, da •»davkoplačevalci ne morejo servisirati kapita-la na račun okolja«?

Jože Volfand, glavni urednik

Vsa odpadna embalaža mora z odlagališč.

Kakor je zdaj znano, naj bi Slovenija zmanjšala število načrtovanih regional-nih centrov za ravnanje z odpadki na 10. Zakaj? Kateri centri bodo torej zgrajeni in koliko sredstev bo potrebnih? Ali so

druga aktualna vprašanjaKatere prednostne okoljske naloge v

Sloveniji si je minister za okolje podčrtal z

okoljske oddaje na tv slovenija

TV Slovenija in podjetje Fit media, izda-jateljica revije EOL in ustanoviteljica

Zavoda Zeleni razvoj, ki upravlja z blagovno znamko Zelena Slovenija, sta 19. aprila pod-pisali koprodukcijsko pogodbo za produkcijo osemnajstih okoljskih oddaj. Vsaka oddaja bo posneta v dveh različicah. 4-minutne od-daje bodo sledile konceptu Ekoutrinkov, ko z življenjskimi zgodbami in primeri dobrih praks najširši publiki razgrinja ključna vpra-šanja, povezana z odgovornim ravnanjem z okoljem. Daljša različica oddaj pa je name-njena izobraževanju in drugim zainteresira-nim javnostim.

Pri izbiri vsebin bodo sodelovali priznani okoljski strokovnjaki: dr. Dušan Plut, dr.

Franc Lobnik, dr. Polonca Trebše, dr. Vesna Smaka Kincl idr. Oddaje bodo na sporedu na TV SLO 1, predvidoma od 3. septembra 2010 dalje.

Pogodbo sta podpisala v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija Anton Guzej in

direktorica Fit medie mag. Vanesa Čanji.

www.zelenaslovenija.si

maj

may

2010

50

38O

KO

LJE

fakU

ltet

a Z

a

Znanost

i o

o

kolj

U

FAkULTETA ZA ZnAnoSTi o okoLJU

aleš sorta

študentje prihajajo z vseh koncev sveta

izkušenj zagotovo ni več malo, saj ste utirali poti okoljskemu izobraževanju v sloveniji.

Fakulteta za znanosti o okolju je bila ustano-vljena leta 1995 kot samostojni visokošolski zavod. Tedaj smo izvajali le podiplomski štu-dijski program Znanosti o okolju. Z novimi dodiplomskimi in podiplomskimi programi se je postopoma razvila v Politehniko, pred štirimi leti pa smo pridobili status univerze. Z izvajanjem univerzitetnega študijskega programa Okolje smo pričeli v letu 2000, nato smo ga prenovili v dvostopenjski bolonjski študijski program Okolje 1. stopnja in Okolje 2. stopnja. Nepogrešljivi del našega študijske-ga programa je razvejana raziskovalna de-javnost na področju okolja: od razvoja novih analitskih metod in materialov, razgradnje onesnažil do ekotoksikoloških raziskav, ki se izvajajo v okviru Laboratorija za raziskave v okolju. Slednji pomeni zelo močno podporo delovanju naše fakultete. Na Univerzi v Novi Gorici smo vsi udeleženci v pedagoškem pro-cesu v prvi vrsti raziskovalci. Raziskovanje predstavlja vsaj 50 odstotkov našega delo-kroga. Študentom tako poskušamo ažurno posredovati najnovejše izsledke – ne le naših – raziskovalnih projektov in s tem nadgraditi njihove teoretične temelje.

kakšen je torej profil diplomanta Fakultete za znanosti o okolju oziroma s katerimi znanji začne prakso?

Naša usmeritev je jasna: interdisciplinarnost, delo v majhnih skupinah, individualni pri-stop. Tudi zato smo se odločili, da je vpisna meja za prvo stopnjo bolonjskega programa 40 študentov. Na ta način najbolje funkci-oniramo in izpolnjujemo zastavljene cilje študentje, profesorji in fakulteta kot celota. Okolje je pomembna tema, ki zahteva po-globljena znanja temeljnih naravoslovnih predmetov, matematike, fizike, kemije in biologije. Predmeti z okoljskimi vsebinami, kot so hidrologija, meteorologija in geologija, predstavljajo ustrezno nadgradnjo, pri čemer ne zanemarjamo družboslovnih vidikov, kot so ekonomski, sociološki in komunikološki. Slednji so prisotni v skupinskem projektu, ki smo ga v študijski program vpeljali po zgledu danske univerze Roskilde in je del našega predmetnika od prvega letnika naprej. V njem študentje pod mentorstvom strokovnjaka za določeno področje rešujejo konkreten okolj-ski problem, pri čemer se v treh letih naučijo analize ustrezne literature, kritičnega raz-mišljanja, uporabe metodologije, postavitve

hipotez in določitve cilja, hkrati pa tudi razi-skovalnega dela in dela v skupini. Ugotovitve z ustreznimi dogovori in zapiski s tedenskih sestankov morajo študentje predstaviti ob koncu vsakega semestra. Poročila posredujejo v angleščini, saj želimo ob skupinskem delu in posamični odgovornosti razvijati tudi komu-nikacijske veščine v jeziku, ki je uporaben v evropskih ustanovah in podjetjih.

ne ekolog, pač pa diplomirani okoljski tehnologkje lahko torej vaši diplomanti najdejo zaposlitev?

Različno, od komunalnih služb do industrij-skih proizvodenj, ki morajo zagotavljati okolju prijazne tehnologije in ustrezno ravnanje z odpadki. Po univerzitetnem programu Okolje so naši diplomanti dobili naziv ekolog, s čimer nismo bili v celoti zadovoljni. Diplomiran okoljski tehnolog, ki ga bodo pridobili po koncu bolonjskega programa 1. stopnje, je ustreznejši, saj zajema širši spekter prido-bljenih znanj v času študija. Za delodajalce je namreč pomembno, da v poplavi različnih poklicev in programov prepoznajo ustrezni

foto

ose

bni a

rhiv

Pol

onca

Tre

bše

novogoriški mestni svet je

končno potrdil lokacijo za

izgradnjo kampusa. Je cilj

Fakultete za znanost o okolju

bližji? Povezanost pedagoškega

in raziskovalnega dela, ugodno

razmerje med številom

študentov in profesorjev,

poudarek na projektnem delu,

močna identifikacija študentov

in profesorjev z ustanovo ter

mednarodna vpetost so glavne

značilnosti oziroma primerjalne

prednosti, ki jih pri Fakulteti za

znanosti o okolju izpostavlja

njena dekanja, prof. dr. Polonca

Trebše. kako se Fakulteta

za znanosti o okolju kot del

Univerze v novi Gorici sooča s

študijskimi in družbenimi izzivi

še posebej zdaj, ko je besedna

ogretost za okolje čedalje večja,

rane v okolju pa vse globlje?

novogoriška fakulteta ima za

seboj že petnajst let, a je s

programi in prostori razpršena

na več strani.

maj

may

2010

50

OKO

LJE

39

profil delojemalca z ustreznim delokrogom, znanjem in kompetencami. Sicer pa deluje na Univerzi v sklopu Študentske pisarne karierni center, kjer našim študentom posredujemo podatke o potencialnih prostih delovnih me-stih, sami pa tudi spremljamo njihovo zapo-sljivost. Večina se jih razprši po Sloveniji, pe-ščica pa je našla delo v tujini, v Italiji, Angliji, na Nizozemskem in celo v Avstraliji.

Problem namestitev bo rešil kampuskako pa je poskrbljeno za študijske in nasta-nitvene kapacitete na vaši fakulteti? Članice novogoriške univerze ste precej razpršene tudi po zamejstvu. kdaj naj bi zrasel predvi-deni kampus?

Zadeve okrog kampusa se vendarle premikajo. Idejni projekt je znan, lokacija ob Kornu, ki jo je pred kratkim potrdil novogoriški mestni svet, tudi. Letos naj bi začeli z odkupom ze-mljišč in s pridobivanjem dovoljenj. Časovni rok izgradnje težko opredelim. Želje so na-mreč eno, realnost nekaj drugega. Vem pa, da

bi s kampusom uresničili naše temeljne vizije: obsegal bi predavalnice, raziskovalne enote, knjižnico in študentski dom. Vse na enem mestu. Ob univerzi bi se namreč razvijali tudi centri odličnosti s podjetništvom, torej centri, v katerih naj bi se znanje najprej generiralo in se nato s sodelujočimi partnerji ustrezno razvijalo tudi v industrijskem merilu. Želimo si namreč izpeljati čim več aplikativnih razi-skav na različnih segmentih okolja. Drugače pa se ne pritožujemo nad aktualnimi, upaj-mo, začasnimi rešitvami. Naša fakulteta ima sedež v Rožni dolini, streljaj od mejne črte, študijski program pa že četrto leto izvajamo v italijanski Gorici. Tam smo najeli prikupne in predvsem funkcionalne prostore z laboratoriji in računalniško učilnico. Fakulteta ima v na-jemu študentski dom Presta, načrtujemo pa tudi povečanje kapacitet v obnovljenem žele-zničarskem domu. K reševanju problematike namestitev je pristopilo tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport, ki bo v priho-dnjih letih zgradilo študentski dom. Možnost namestitve se odpira še v dijaških domovih, tako v Novi Gorici kot v sosednji Gorici, ne-kateri študentje pa se odločijo tudi za najem zasebnih stanovanj.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/27

Faculty oF environMental sciences

Students from All Over the World

The Nova Gorica City Council finally confirmed the location for the con-

struction of the campus. Is the Faculty of Environmental Sciences any closer to its goal? The connection between educational and research work, a favourable ratio between the numbers of students and teachers, a focus on project work, a strong identification of students and teachers with the institution and international inclusion are the main characteristics or advantages of the Faculty of Environmental Sciences as stressed by its Dean, Prof. Dr. Polonca Trebše. How does the Faculty of Environmental Sciences, as part of the University of Nova Gorica, face its educational and environmental challenges, especially now, when a lot is being said about the environment even as its sores are getting deeper? The Nova Gorica Faculty has been operating for fifteen years but its programmes and facilities are dispersed.

ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d. o. o.Brnčičeva ulica 39, Ljubljana

T 01 366 85 41, F 01 366 85 82info@zeos.si, www.zeos.si

Odpadna EE oprema, ki še posebej ogroža zdravje ljudi in onesnažuje okolje pri nepravilnem zbiranju in ravnanju: h l a d i l n o z a m r z o v a l n i a p a r a t i t e l e v i z o r j i i n m o n i t o r j i p l i n s k e i n v a r č n e s i j a l k e

P R I S P E V A J M O K U S T R E Z N E M U Z B I R A N J U T E R P R E P R E Č I M O N E P R A V I L N O R A V N A N J E Z O E E O !

Problemi, s katerimi se srečujemo pri zagotavljanju ciljev obdelave in recikliranja odpadne EE opreme (predvsem ohišij hladilno zamrzovalnih aparatov, slikovnih cevi televizorjev in monitorjev, varčnih sijalk idr.), so predvsem:

poškodovanje pri zbiranju in manipulaciji (izliv hladilne tekočine in olj, razbitje slikovne cevi)

neprimerno odstranjevanje vrednih komponent, s čimer je povzročena škoda okolju

odlaganje plinskih sijalk med mešane komunalne odpadke (onesnaževanje okolja z živim srebrom)

Odpadna EE oprema, ki še posebej ogroža zdravje ljudi in onesnažuje okolje pri nepravilnem zbiranju in ravnanju: pri nepravilnem zbiranju in ravnanju:

Varno ravnanje z električno/elektronsko opremo

Ustrezne zbiralnike prepoznate po njihovih oznakah:

Pro

moci

ja

maj

may

2010

50

LOG

ISTI

KA

40

logis

tični

cen

tri

LoGiSTiČni CEnTRi

miran varga

dopolnilne dejavnosti so dodana vrednost

Ali dobiva logistika v poslovanju

podjetja drugačno težo kot

pred leti? Ali jo podjetja bolj

razumejo kot skladiščenje,

komisioniranje in distribucijo

ali pa ji lahko kakovostni

logisti dajo novo vrednost?

Logistični center BTC velja za

enega največjih v Sloveniji.

Z njegovim direktorjem

Jankom Pirkovičem smo se

pogovarjali o organizaciji in

načrtovanju logistike, pa tudi

o dodatnih dejavnostih, ki jih

izvaja logistični center. njihov

logistični center je med redkimi

v Sloveniji, ki mu tudi v kriznem

času rastejo prihodki.

logistični center Btc je eden večjih sloven-skih logističnih centrov. Če ga primerjate s centri v regiji cee – katere so vaše prednosti in pomanjkljivosti?

Z več kot 50.000 m2 zaprtih skladiščnih površin na eni lokaciji smo nedvomno eden največjih logističnih centrov v Sloveniji. Med svojimi prednostmi vedno izpostavljamo specializacijo storitev, saj skrbimo za skladi-ščenje in distribucijo najrazličnejšega blaga po Sloveniji, kar nam omogočata predvsem vi-soka standardizacija in odlična informacijska podpora skladiščenja ter vseh povezanih pro-cesov. Tudi lokacija je ena naših glavnih pred-nosti, obenem pa nismo predimenzionirani, da bi to lahko izpostavili kot pomanjkljivost.

do katere stopnje načrtujete, organizirate in izvajate logistične procese sami in koliko pri tem najemate zunanje partnerje in izvajalce kot zunanje storitve?

Celotna organizacija in načrtovanje logistič-nega procesa sta v naših rokah, za izvedbo in podporo pa najemamo zunanje partnerje. Tudi pri nas zunanje storitve predajamo zunanjim izvajalcem. Distribucijo blaga – vsak dan od-premimo prek sto tovornih vozil – tako opra-vlja prevoznik Dušan Kobal, informacijsko podporo nam zagotavlja družba Mentek, za mehanizacijo pa skrbi družba Jungheinrich. Z omenjenimi dobavitelji se skupaj razvijamo in v tej sinergiji zagotavljamo našim poslovnim partnerjem kakovostno logistično storitev.

logistični center Btc združuje tudi druge dejavnosti, kot so prometni center in različna izobraževanja ter organiziranje strokovnih dogodkov. kako so te dejavnosti povezane z osnovno dejavnostjo in kakšen vpliv imajo nanjo?

Logistični center je postal tudi stičišče raznih poslovnih aktivnosti, ki so neposredno pove-zane z osnovno dejavnostjo. Imamo srednjo in višjo strokovno prometno šolo B&B, pri nas je sedež Zveze ZŠAM Slovenije, ki ima v 53 združenjih več kot 8.000 članov. Premoremo konferenčno dvorano s 120 sedeži, v kateri se vrstijo različna predavanja, predstavitve in strokovni dogodki. Skupaj z Ekonomsko fa-kulteto Univerze v Ljubljani smo uvedli študij poslovne logistike. Z našimi partnerji, doba-vitelji in kupci smo ustanovili Poslovni klub, prek katerega iščemo skupne ideje in izzive za nadaljnje celovito sodelovanje. Skratka, dopolnilne dejavnosti občutno prispevajo k osnovni dejavnosti logističnega centra.

Boste v kratkem organizirali kak pomembnej-ši dogodek s področja logistike?

Brez dvoma velja omeniti, da bo 14. in 15. maja potekal dogodek Dnevi prevoznikov. Prvi dan bodo menedžerji vodilnih logističnih podjetij predstavili izzive, s katerimi se sreču-jejo, in razvojne usmeritve, drugi dan pa bo namenjen druženju ob državnem prvenstvu poklicnih voznikov vseh kategorij.

imate več kot en logistični center. kako skr-bite za povezanost centrov in njihovo uskla-jeno poslovanje?

BTC upravlja z Logističnim centrom v Ljubljani. V naši poslovni enoti v Novem mestu pa smo bolj ozko usmerjeni, saj opravljamo logistične storitve za dostavo avtomobilskih sestavnih delov za tovarno Revoz.

ali že ponujate storitve 3pl in kako jih slo-venska podjetja sprejemajo?

Ocenjujemo, da je opravljanje naših storitev že primer ponudbe logistike 3PL, čeprav smo specializirani le za del celovite logistične po-nudbe. Že pred leti smo namreč opustili opra-vljanje vseh dejavnosti, kot na primer opra-vljanje mednarodnih transportov, špedicije, carinskega posredovanja, selitev in podobno. Aktivno pa se pripravljamo na ponudbo in izvedbo logističnega inženiringa za proizvo-dna in trgovska podjetja, saj ocenjujemo, da imamo za te storitve ustrezno znanje, organi-zacijo in informacijsko podporo.

logistika je z vse večjo informatizacijo do-živela pravcati razcvet. v kolikšni meri vaši logistični centri uporabljajo informacijske rešitve?

Vse naše storitve so v celoti informacijsko podprte, tako da poslovanje v skladišču po-teka brez papirja. V skladišču se za ravnanje z blagom – uskladiščenje in komisioniranje – uporabljajo ročni terminali, ki so povezani z brezžičnimi antenami. Uporabljamo interno kodo SSCC in EAN-kode na artiklih, kar za-gotavlja učinkovito delo, predvsem pa sledlji-vost. Prek sistema ekstranet smo povezani z lastniki blaga v našem skladišču. To slednjim omogoča stalen in neposreden pregled nad stanjem in gibanjem njihovega blaga.

danes delate drugače kot pred petimi leti. katere so najopaznejše spremembe?

V zadnjih petih letih smo se lotili prenove poslovanja na vseh področjih, uredili organi-zacijo, dosegli standardizacijo ter vse skupaj

Celotna organizacija in načrtovanje logistič-nega procesa sta v naših rokah, za izvedbo in podporo pa najemamo zunanje partnerje. Tudi pri nas zunanje storitve predajamo zunanjim izvajalcem. Distribucijo blaga – vsak dan od-premimo prek sto tovornih vozil – tako opra-vlja prevoznik Dušan Kobal, informacijsko podporo nam zagotavlja družba Mentek, za mehanizacijo pa skrbi družba Jungheinrich. Z

bolj ozko usmerjeni, saj opravljamo logistične storitve za dostavo avtomobilskih sestavnih delov za tovarno Revoz.

aali že ponujate storitve 3li že ponujate storitve 3plpl in kako jih slo- in kako jih slo-venska podjetja sprejemajo?venska podjetja sprejemajo?

Ocenjujemo, da je opravljanje naših storitev že primer ponudbe logistike 3PL, čeprav smo specializirani le za del celovite logistične po-nudbe. Že pred leti smo namreč opustili opra-vljanje vseh dejavnosti, kot na primer opra-vljanje mednarodnih transportov, špedicije, carinskega posredovanja, selitev in podobno. Aktivno pa se pripravljamo na ponudbo in izvedbo logističnega inženiringa za proizvo-dna in trgovska podjetja, saj ocenjujemo, da imamo za te storitve ustrezno znanje, organi-zacijo in informacijsko podporo.

ogistika je z vse večjo informatizacijo do-ogistika je z vse večjo informatizacijo do-živela pravcati razcvet. v kolikšni meri vaši

maj

may

2010

50

41

LOG

ISTI

KA

ustrezno informacijsko podprli. Danes smo zato na trgu eden vodilnih urejenih ponu-dnikov logističnih storitev. Glede na to, da delamo za vrsto različnih partnerjev, ki imajo različno blago, bi bilo neracionalno in skoraj nemogoče naše skladiščne procese avtomati-zirati. Nadvse pomembna pa je standardizaci-ja. Za naše storitve imamo procesni standard ISO 9001:2008 in ekološki standard ISO 14001:2004. Pri delu s prehrambnimi artikli upoštevamo standarde HACCP, imamo pa tudi certifikat za ravnanje s tako imenovanimi EKO prehrambnimi proizvodi. Lahko bi rekli,

da svoje delo glede na pretekla leta precej bolj obvladamo z vseh vidikov.

kako manj povpraševanja na trgu vpliva na logiste? se morebiti soočate z več domače in/ali tuje konkurence?

Logistični center opravlja storitve za več različnih partnerjev, od tega je pomembnih, torej večjih, okoli 20. S to razpršenostjo smo si zagotovili konstanten obseg dela in omi-lili vplive recesije. Pomemben je podatek, da obseg prometa v lanskem letu v primerjavi z letom 2008 ni padel. Tega žal ni pri drugih logističnih ponudnikih. S tem, ko smo spe-cializirali naše storitve, ugotavljamo, da smo na tem delu trga vodilni, tako da ne občutimo vpliva domače in tuje konkurence. Res pa je, da jo spoštujemo, si medsebojno pomagamo in se trudimo, da njihove pozitivne aktivnosti upoštevamo tudi v našem delu in pri nudenju naših storitev.

kateri mednarodni trendi na področju logi-stike so še posebej opazni v sloveniji in kateri nas včasih celo zaobidejo?

Po moji presoji je pri nas še premalo primerov zunanjega izvajanja logističnih storitev, ki v zahodnem svetu že sodijo v stalno prakso poslovanja podjetij. Pri tem ne mislim samo na prevozne storitve, ampak celotno funkcijo

logistike. V Sloveniji je kar nekaj dobrih po-nudnikov, ki so te storitve sposobni ponuditi, opazen pa je odpor do tega pri potencialnih proizvodnih ali trgovskih podjetjih. Mi imamo zelo dobro izkušnjo s podjetjem SPAR, saj v njihovem skladišču opravljamo storitve in zagotavljamo vsakodnevno distribucijo vseh vrst blaga (suhi, sveži, pekarski izdelki, sadje in zelenjava ter zmrznjeno blago) do nji-hovih trgovin.

kašna je vaša vizija na področju logistike za naslednjih deset let?

V naslednjih letih bosta, po mojem mnenju, očitni predvsem dve tendenci. Potrebno bo dostavljati vse manjše pošiljke na vse več dostavnih mest in vse bolj pogosto. To bo podražilo delo v skladiščih in dvignilo ceno prevoza. Ocenjujem, da bo takšna dejavnost v naslednjih petih letih podražila storitve do 30 odstotkov. Seveda tega ponudniki logistike ne bodo prevalili na stranke – dober izvajalec logistične storitve bo s prilagodljivostjo logi-stike kar največ prispeval k omilitvi tega tren-da. V prihodnosti bo moral sposoben logist opravljati tudi del storitev v preskrbovalni verigi na nabavni in prodajni strani. To pome-ni odgovornost za naročanje in stanje zalog ter opravljanje dodatnih storitev pri pripravi blaga za trg.

foto

: ose

bni a

rhiv

Jank

o Pirko

vič

Pro

moci

ja

Iščete zanesljivo, moderno in ugodno postavitev? VISPROM EXPO je dobra izbira.

ZanesljivostKakovostKonkurenčnostNova, moderna oprema (nabavljena v letu 2010)Možnost odloga plačila do 120 dniPreverite še posebej ugodno ponudbo stojnic na sejmih AGRA 2010 in MOS 2010!

Visprom Expo, Kidričeva 24, 3000 Celje e: info@vispromexpo.com t: 0590 56 301 f: 0590 56 305

Vodja trženja in podpore: Zoran Gavrilović e: info@vispromexpo.com t: 0590 56 303 m: 030 601 303

Visp

rom

Oza

na D

ozet

Baš

ić s.

p.

Spoznajte nas: www.visprom.si www.vispromexpo.com www.promodrinks.si

Razstavljate na sejmih?Razstavljate na sejmih?Razstavljate na sejmih?

cen

ter Z

a

raZv

oj

kari

er

maj

may

2010

50

LOG

ISTI

KA

42 CEnTER ZA RAZvoJ

kARiER

majdi kosi

diplomanti kot ambasadorji logistike

Ali je naključje, da so se

v okviru ALUMni kluba

prvič sestali diplomanti

logistike? ne. na Fakulteti

za logistiko Univerze v

Mariboru se zavedajo, da je

doseganje ciljev v podjetjih

povezano z usposobljenostjo,

kompetentnostjo in motivacijo

posameznikov. To kljub svoji

mladosti dokazujejo v okviru

Centra za razvoj karier, ki je

namenjen tako tistim, ki se na

Fakulteti za logistiko formalno

izobražujejo, kot tudi vsem,

ki na fakulteti le pridobivajo,

razširjajo, obnavljajo in

posodabljajo znanja, potrebna

za uspešnejše opravljanje

dela. o pomenu sodelovanja

s študenti in vzpostavljanja

trajnih vezi s podjetji smo se

pogovarjali z doc. dr. ireno

Gorenak in asist. Sonjo Mlaker

kač, ki skrbita za uspešno

koordinacijo Centra za razvoj

karier.

Kmalu zatem, ko je Fakulteta za logistiko v Celju dobila prve diplomante, je bilo jasno,

da bo v želji po čim bolj uspešni sinergiji med podjetji in študenti potrebno vzpostavljati sodelovanje z diplomanti tudi vnaprej. Center za razvoj karier obsega dve veji: strokovno usposabljanje zaposlenih (pedagoških in ne-pedagoških delavcev) ter sodelovanje z diplo-manti v okviru praktičnega usposabljanja in z gospodarstvom.

Cilj Centra za razvoj karier je s pomočjo diplomantov in ALUMNI kluba v priho-

dnosti razvijati bazo dobrih organizacij, pri-mernih za opravljanje prakse, in tudi dobrih mentorjev za uspešno mentorstvo. V fazi nastajanja je tudi pomemben projekt vseži-vljenjskega učenja. V Centru lahko sodelujejo tako študentje, bivši študentje kot tudi ostali zainteresirani za pridobivanje novih znanj s področja logistike.

Raziskovalno-izobraževalna skupina LARS

V sklopu razširjanja raziskovalnega znanja na Fakulteti za logistiko deluje tudi LARS

(Logistično akademsko raziskovanje in sveto-vanje), ki združuje najboljše študente z željo po raziskovanju ter sodelovanju pri različnih znanstvenoraziskovalnih projektih. Projektni tim je konec leta 2009 zaključil zelo odmeven projekt Analiza možnosti optimizacije kon-trole s tehtanjem v centralnem distribucij-skem centru Mercator – Slovenčeva. Namen projekta je bil analizirati segment kontrole mas RLC vozičkov, ki jih podjetje uporablja pri oskrbovanju prodajaln. Obdelava nekaj tisoč podatkovnih vnosov in uporaba prido-bljenih znanj na realnem praktičnem primeru sta v obojestransko zadovoljstvo naročnika in izvajalcev dali zanimive in tvorne ugo-tovitve glede potencialnih prihrankov in povečanja pretočnosti procesa. S tem so v

LARS napravili pomemben korak k tesnej-šemu sodelovanju Fakultete za logistiko z gospodarstvom. Projekt je bil deležen pohval, ugotovitve pa so bile sprejete celo kot obvezno gradivo pri vodilnem kadru. Letos v okviru raziskovalno-izobraževalnega centra LARS poteka deset projektov z različnimi podjetji.

ALUMni klub povezuje diplomante

Stik z diplomanti na vseh stopnjah Fakulteta za logistiko vzdržuje tudi v

okviru ALUMNI kluba, namenjenega ohra-njanju povezanosti in komunikacij med pri-padniki vseh generacij diplomantov. ALUMNI klub povezuje akademsko znanje z gospodar-stvom ter si prizadeva za strokovno in znan-stveno sodelovanje diplomantov s fakulteto in spodbuja sodelovanje med okolji, v katerih delujejo.

V okviru praktičnega usposabljanja trenu-tno poteka okoli 80 projektov, ki sodijo v

obvezni del študijskega programa. Obenem v Centru za razvoj karier stremijo k vzpostavitvi dolgoročnega odnosa s podjetji. Vsako leto je sodelovanju v projektih naklonjenih več pod-jetij in doslej študentje ob podpori mentorjev niso imeli težav z iskanjem podjetja, v okviru katerega spoznavajo študijsko področje v praksi. Nekatera izmed podjetij, s katerimi sodeluje večje število študentov Fakultete za logistiko, so Pošta Slovenije, Krka, Mercator, Slovenska vojska, Gorenje, Simbio in Splošna bolnišnica Celje. Študente vselej spodbujajo k spoznavanju prakse v različnih podjetjih, saj logistika ni le transport, ampak precej širše področje.

Rezultati lanske ankete o zaposljivosti štu-dentov Fakultete za logistiko so pokazali,

da pravzaprav ni nezaposlenih diplomantov, veliko pa se jih je odločilo za nadaljevanje študija. Pozitiven podatek je tudi, da diplo-manti relativno hitro najdejo delodajalca, v nekaterih primerih pa zaposlitev najdejo prav v podjetju, v katerem so opravljali praktično usposabljanje. Podjetje ima tako možnost po-tencialnega zaposlenega spoznati že med nje-govim študijem in eden izmed ciljev Centra za razvoj karier je, da poskušajo vzpostaviti vez med diplomanti in podjetji, v katerih lahko izrazijo kar največ svojih potencialov.

iren

a G

oren

ak

foto

ose

bni a

rhiv

Pro

moci

ja

Kontejnerska skladišča so odlična rešitev za vsa podjetja, ki uporabljajo barve, razredčila in ostale vnetljive snovi. V kontejnerskem skladišču vnetljivih snovi lahko skladiščite vnetljive tekočine prve, druge in tretje nevarnostne stopnje (nafta in njeni derivati, razredčila, barve, laki, olja idr.) in vse vrste tehničnih plinov v jeklenkah (acetilen, tekoči naftni plin, ogljikov dioksid, argon, helij, kisik idr.).

Kontejner je prenosen, kar vam omogoča enostavno premeščanje na drugo lokacijo. Glede na namembnost in opremo lahko izbirate med šestimi različnimi tipi. Pri projektiranju in izgradnji skladišča so upoštevani varnostni ukrepi in veljavni protipožarni predpisi.

OsnOvne karakteristike: • Skladiščejevcelotigrajenoiznegorljivihmaterialov.• Vpodujeintegriranalovilnaposoda.• Steneinstropsoizoliraniinznotranjestraniobloženispocinka-nopločevino.

• Nazgornjiinspodnjistranibočnihstensoprezračevalneodpr-tine,kizagotavljajonaravnoventilacijo.

• Vratasodvokrilnazzasilnimizhodom.• RazsvetljavajeizvedenavEXizvedbi.• Osnovnaopremazajematudiomarozgasilnimiaparati.

DODatna nOtranja Oprema: • Regaliglobine0,8metradonajveč17m²uporabnepovršine.• Regaliglobine0,5metradonajveč10m²uporabnepovršine.• Stojalaza200-litrskesode.• Držalazajeklenke.• Toplovodniradiator.

Zbiralni kontejner nevarnih odpadkov jenamenjenzbiranju posebnih odpadkov v gospodinjstvu ternjihovemuvarnemuprevozuodmestazbiranjadodeponije.

Posebniodpadki,kisozaradivarnostiembalirani,sezbirajoločeno v posebno narejenih posodah, izdelanihizkemično

odpornenerjavnepločevineinizvročepocinkanepločevinezvodotesnimpokrovom.Vseposodesovkontejnerjupritrjenevposebnaohišja,karzago-tavljavarenprevozodpadkovpocesti(poADR).

CONTAINER, d.o.o.Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | tel: +386 (0)3 42 63 200 | fax: +386 (0) 426 32 76 | e-pošta: container@maksim.si | spletna stran: www.container.si

kOntejner za sklaDiščenje vnetljivih snOvi (k-svs)

zbiralni kOntejner nevarnih ODpaDkOv

maj

may

2010

50

LOG

ISTI

KA

44

logis

tika

LoGiSTikA

vpliv logistike na zadovoljstvo kupcev

povzetek:

vedno nove, tj. vedno večje in zato težko predvidljive zahteve kupcev oziroma uporabnikov logističnih

storitev so posledica novega načina življenja. kar je bilo nekoč dobro

za nekoga, ki je bil pripravljen to »dobro« plačati, je danes

zgodovina. Pozabite, kar ste vedeli in kako ste ravnali včeraj, danes je to že preživeto. konkurenčne

prednosti izvirajo iz drugačnosti, ta pa je vse bolj posledica

novega razmišljanja ljudi in njemu prilagojenega drugačnega,

tj. spremenjenega vedenja in ravnanja. Bistvo je torej v novem,

na razmisleku osredotočenem pričakovanju kakovosti storitev

in procesov ter produktov in ne na tem, kaj ponuja trg. Ali lahko napovemo razvoj kakovosti, ki je

odvisna od »nepredvidljivosti« ljudi in okolja, v katerem delujemo

oziroma živimo? verjetno ne. Zanesljivo pa ne dovolj celostno, kajti okolje in mi se medsebojno

soodvisno nenehno spreminjamo.

v članku smo želeli pokazati, kako je za zadovoljevanje vse

zahtevnejših kupcev pomembno celovito poznavanje svojih procesov

in hkrati obvladovanje sodobnih logističnih storitev.

ključne besede: logistika, poslovni procesi, oskrbna

veriga, konkurenčna prednost, zadovoljstvo kupcev.

doc. dr. bojan rosimag. matjaž knez

mag. marjan sternad

1 Uvod v problem in vidik obravnavanja

Merila kakovosti se hitro spreminjajo. Lahko trdimo, da postajajo vse bolj zaple-

tena in problematična. Kaj je pravzaprav pri vsem tem sploh resnični problem? Verjetno se strinjamo, da ni dneva našega življenja, ne da bi bili soočeni s kakšno problemsko situa-cijo. Njeno zaznavanje je odvisno od človeka. Včasih se nam zdi bolj, včasih manj proble-matično, odvisno od naših subjektivnih izho-dišč, s katerimi zaznavamo in v nadaljevanju obvladujemo objektivne danosti. V zaznani (potencialni) problemski situaciji skušamo razvozlati pomembnost njenega vplivanja na nas in naš položaj, ugotoviti morebitna odstopanja od želenega/pričakovanega stanja in preveriti, ali obstajajo poti njenega razre-ševanja. Če teh ni, imamo zagotovo opravka s problemom, kar pomeni, da je dana situacijo nejasna, neznana in brez jasne razrešitve, zato potrebna pojasnitve ali razrešitve. Ker pa problem ni nikoli ali pa je le izjemoma samo eden, lahko pričakujemo možnosti njihovega medsebojnega vplivanja, povezovanja, so-odvisnosti, vpliva ..., kar povzroča komple-ksnost tako nastalih lastnosti problemov kot tudi iz spleta nastajajočih problematik (Rosi, 2004, 2008). To zahteva sistemsko/celovito razmišljanje, ki je značilno tudi za novo defi-niranje, npr. kakovosti sodobnih logističnih storitev. Za sistemsko, tj. dovolj celovito raz-mišljanje pa potrebujemo »najpomembnejše proizvodno sredstvo, ki je majhno, sivo, tehta

približno 1,3 kg in se imenuje človeški možga-ni« (Nordström in Ridderstråle, 2001, 18).

V dejanski življenjski praksi pa obvladova-nje in razreševanje najrazličnejših, bolj

ali manj zapletenih logističnih problemov, poteka (žal) vse prej kot sistemsko. Ljudje se raje ukvarjamo z razreševanjem nam prepu-ščenega izbora delov, zato zanemarjamo ce-lovitost 1 in s tem (nevarno) poenostavljamo zaznano problematiko. Zaradi tega vedno znova odpiramo možnosti, da nas bo vsaka nova »logistično obarvana« problemska si-tuacija presenetila, da je (ponovno) ne bomo sposobni obvladovati, kaj šele razrešiti, zato bomo postajali vse bolj neučinkoviti in neu-spešni v življenju.

Da je stvar še bolj resna, nam kaže razvoj znanosti in tehnologije, še zlasti v da-

našnjem dinamičnem okolju: najrazličnejši zapleteni pojavi hitro rastejo in zato postajajo vse težje obvladljivi. Zaradi tega se je pojavil močan porast kompleksnih sistemov, ki jih človek ni sposoben več dojemati, kaj šele vpli-vati nanje. To dokazujejo aktualne globalne spremembe, ki krepijo pomembnost logistike

1 Ponovno se zatekamo k ugotovitvi, da (Mulej 2000 v Rosi 2004, 2008):

popolna celovitost ni izvedljiva in pogosto niti ni nujna,•enostranost pa pogosto tudi ne zadošča,•

vsaj ne v zelo veliki večini praktičnega dogajanja. Torej mora vsakdo, ko se loteva nekega opravila, kar se da zavestno in premišljeno, obenem pa tudi kar se da celovito opredeliti, katero raven celovitosti v danem primeru velja šteti za primerno. Zgledi iz teorije kaosa in teorije kompleksnih sistemov so najbrž dovolj jasno pokazali, da je takšna opredelitev zahtevna naloga. Samoorganiziranje jo morda kdaj poenostavlja in kdaj zapleta, saj je v razmerah nenehnega spreminjanja zelo težko vedeli ali vsaj oceniti, kje smo in kam nas vlečejo razvojne težnje, ki so v vlogi sinergije mnogih vplivov, za katere ne vemo.

foto

Shu

tter

stoc

k

maj

may

2010

50

45

LOG

ISTI

KA

in vplivajo na spreminjanje našega tako druž-benega kot tudi gospodarskega sistema. V da-našnjem turbulentnem življenju z neustavlji-vim vplivom vsesplošne globalizacije si zato kratko in malo ne moremo in ne smemo dovo-liti, da ne bi bili sposobni sistemsko, tj. dovolj celovito razmišljati in prepozna(va)ti možnih pojavnih oblik problemskih situacij, kot je to v našem primeru zadovoljevanje kakovosti (potencialnih) kupcev naših storitev in izdel-kov. Pri tem je izredno pomembno, da znamo (zmoremo in hočemo) kakovostno opredeliti izhodišča (subjektivna in objektivna), s kate-rimi se nameravamo lotevati procesov dovolj celostnega obvladovanja npr. naših kupcev.

Skratka, dobrodošli v zapleteni problemati-ki definiranja kakovosti2 logističnih stori-

tev in procesov, zlasti kadar želimo doseči čim boljšo prilagojenost zahtevam njenih uporab-nikov. Kaj lahko, kaj moremo, kaj smemo, kaj je smiselno … storiti, da bomo razumeli in zato lažje, tj. celoviteje prepoznali kakovost sodob-ne logistike in njenih procesov? V ta namen moramo biti sposobni (in hoteti) uporabiti največji človeški »računalniški« potencial, tj. možgane, kajti »človek je še vedno najboljši ra-čunalnik« (Nordström in Ridderstråle, 2001, 18). S to ugotovitvijo citiranega vira se lahko strinjamo, čeprav v nadaljevanju opozarja, da je »po nekaterih ocenah skupna računalniška zmogljivost večja od skupne zmogljivosti vseh človeških možganov. Ljudje so ustvarjalni, porajajo se jim nove zamisli, izmišljajo si nova pravila in imajo občutke, računalniki pa (še) ne. Človeški možgani so res čudovito zasno-vani in neverjetno zapleteni, toda vprašanje, v čigavi lasti so, je popolnoma preprosto … vaši možgani so samo vaši in jih upravljate v dobrem in slabem.« Torej moramo naše mož-gane aktivirati za sistemsko razmišljanje, ki je nujno za razumevanje in prilagajanje novim najrazličnejšim situacijam, npr. zahtevam kupcev po kakovostni logistiki.

2 nekaj temeljnih izhodišč o razvoju logistike

Logistika3 je zelo stara dejavnost, ki sega v daljno preteklost vse od prvih organizira-

nih načinov trgovanja. Kot področje prouče-

2 Definicij kakovosti je mnogo. V logistiki je smiselno izhajati iz najbolj razširjene oz. temeljne definicije kakovosti, opredeljene v mednarodnih standardih ISO 9000: »Kakovost je stopnja, v kateri skupek svojstvenih karakteristik izpolnjuje zahteve.« Po naših prepričanjih je kakovost tisto, na podlagi česar se človek odloča o npr. izbiri, naročilu, nakupu ali najemu, sodelovanju ipd. 3 Izvor pomena logistike povezujemo s pojmi »loger« (francosko pomeni nastanitev, stanovati), »logos« (grško pomeni pamet) in »logistikos« (grško logično razmišljati). Danes lahko trdimo, da ni dejavnosti v našem poslovnem (in verjetno tudi zasebnem) življenju, ki ne bi bila kakor koli povezana z logistiko.

vanja se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja, in sicer na področju distribucije kmetijskih iz-delkov (Crowell, 1901). V vojski še mnogo prej in je v drugi svetovni vojni odigrala pomemb-no vlogo pri zmagi zaveznikov. Tudi kasneje kaže njeno pomembno vlogo, npr. v zalivski vojni 1991, ko so bile ZDA prisiljene v čim krajšem času premag(ov)ati velike razdalje. V nekaj mesecih je bilo potrebno prepeljati pri-bližno 12.000 km daleč tako 500.000 ljudi in več kot tudi 500.000 ton materiala z letali ter dodatnih 2,3 milijone ton opreme z ladjevjem. To je bil dramatičen dokaz, kako pomembna je vloga logistika.

Zapisi o velikem, a še ne dovolj izkorišče-nem potencialu logistike segajo v šestde-

seta leta, ko je svetovni menedžerski guru Peter Drucker izjavil, da je logistika ena izmed zadnjih meja do priložnosti za podjetja, ki si želijo povečati svojo učinkovitost (Lambert in drugi, 1998). Še večji poudarek na logistiki se je pojavil v sedemdesetih in začetku osem-desetih let v obdobju t. i. naftne krize, kar je posledično povzročilo dvigovanje cen energi-je. Hkrati pa so zaradi globalizacije industrije, logistični stroški postajali vse bolj pomemb-ni. To je na področju logistike pomenilo dve stvari. Prvič, da so organizacije na svetovnem nivoju začele razmišljati, kako bi lahko dife-rencirale svojo ponudbo na organizacijskem in na področju izdelkov in storitev. Logistika je postala področje, kjer so morale lokalne organizacije doseči konkurenčno prednost pred prekomorskimi organizacijami, da so lahko trgu ponudile zanesljivo in odgovorno servisiranje. Po drugi strani pa je nastopanje na tujih trgih pomenilo daljše, dražje in bolj kompleksno poslovanje. Dobro obvladovanje logističnih procesov je zato pomenilo vzvod za doseganje globalnih priložnosti. Kasneje je sledilo obdobje, v katerem so se organiza-cije zaradi vse večje konkurence začele še bolj zavedati pomembnosti zniževanja stroškov oziroma učinkovitosti poslovanja. To obdobje sovpada z obdobjem razmaha informacijske tehnologije , ki je veliko pripomogla k prej

omenjenemu cilju, zniževanju stroškov. Tako so organizacije lažje nadzorovale celotni pro-ces poslovanja in logistične aktivnosti, kot so naročila, transporti in materialni tokovi na-sploh, večjo preglednost so imele nad zaloga-mi in hkrati so se jim začeli ponujati različni matematični modeli. Na ta način so podjetja lažje planirala svoje aktivnosti in v končni fazi je prišlo že do prvih »just in time« dobav.

Kmalu pa so ljudje ugotovili, da je treba čim bolje (znati in hoteti) optimirati svoje po-

slovne procese, ki potekajo vse od uresničitve (npr. s porajanjem idej o sklepanju poslov) do zaključka posla, kar jim omogoča vzpostavi-tev kakovostnih oskrbnih verig (angl. Supply Chains). Pri tem ločujemo dve temeljni vrsti oskrbnih verig, in sicer znotraj podjetja in di-stribucijske verige, ki se oblikujejo zunaj pod-jetja. Oskrbno verigo lahko tudi pojmujemo (Potočnik, 2002, Klopčič, 2003, Knez, 2008) kot skupino medsebojno povezanih organiza-cij (od dobavitelja do končnega uporabnika), ki so neposredno povezane z enim ali več tokov izdelkov, storitev, informacij, financ ter znanja in katerih skupni namen in cilj je čim boljša oskrba končnih uporabnikov in za-dovoljstvo vseh udeležencev oskrbne verige. Ne smemo pozabiti, da je logistika pomemben del oskrbne verige. Vedno bolj namreč postaja jasno, da so procesi, s katerimi zadovoljuje potrebe svojih odjemalcev, ključnega pomena za vsako podjetje (Potočnik, 2002, 214–215). Logistika je torej nit, ki povezuje te ključne procese in postavlja temelje za oblikovanje sistemov, ki zagotavljajo stroškovno učinko-vito in uspešno oskrbovanje v celotni oskrbni verigi.

V tem kontekstu je treba opozoriti še na dejstvo, da je razvoj logistike soodvisen z

razvojem tehnike in tehnologije (slika 1).4

4 Informacijska tehnologija je omogočila velik tehnološki preskok na elektronsko poslovanje. Če si ogledamo primer (Nordström in Ridderstråle, 2001, 48) napovedi rasti elek-tronskega trgovanja med podjetji je bilo le-to petkrat večje od porabniškega elektronskega poslovanja. Ocenjevalo se je, da bi naj to v letu 2003 ustvarilo promet v vrednosti 1,3 trilijona ameriških dolarjev.

Slika 1: Razvoj logistike, tehnike in tehnologije 1960–2000 Vir: Prirejeno po Rodrigue,1998

1960

Razdrobljenost

1980

konsolidacija

1990

Funkcionalna integracija

2000

Povečanje dodane vrednosti

napoved povpraševanja

nabava

načrtovanje potreb Upravljanje z materiali

načrtovanje proizvodnje

Proizvodne zaloge

Skladiščenje Skladiščenje

Ravnanje z materiali Ravnanje z materiali Logistika Upravljanje z oskrbno verigo

Embaliranje Embaliranje

Zaloge

načrtovanje distribucije informacijska tehnologija

obdelovanje naročil Fizična distribucija Marketing

Transport Strateško planiranje

delo s strankami

ačrtovanje potreb Upravljanje z materiali

nformacijska tehnologija

Strateško planiranje

Ravnanje z materiali Ravnanje z materiali

maj

may

2010

50

LOG

ISTI

KA

46

Naslednji pomemben dejavnik, ki je vplival na preučevanje logistike, je bilo zaveda-

nje pomembnosti zadovoljstva strank in nji-hovo servisiranje. S tem spoznanjem so pod-jetja dokončno dognala, da je lahko logistika strateško orožje za konkurenčnost na trgih. Konkurenčnost se kaže tudi v velikosti stro-škov, ki jih pripisujemo logistiki. Za prikaz zniževanja stroškov si oglejmo zgled (Lambert in drugi, 1998): znižanje logističnih stroškov za 1 USD ima na poslovanje veliko večji vpliv kot povečanje prodaje za 1 USD. V veliki veči-ni organizacij je doseganje povečanja prodaje veliko bolj naporno kot nižanje stroškov. To velja še posebej na razvitih trgih, kjer moč konkurence neprestano znižuje cene izdelkov in storitev, zato se v celotnem poslovnem sis-temu znižujejo dohodki. Z zelo enostavnim izračunom lahko potrdimo zgoraj omenjeno tezo. Če organizacija posluje z dvoodstotno donosnostjo, to pomeni, da na vsak prodan dolar zasluži 0,02 USD, za kolikor se tudi po-viša njen dobiček pred obdavčitvijo. Po drugi strani pa vsak privarčevan dolar pomeni en dolar večji dobiček. Hkrati pa nam ni potreb-no povečati prodaje. Zato je vsak privarčevan dolar v logistiki še kako pomemben.

Zanesljivo je smiselno, da se zavedamo ogromnega potenciala sodobne logistične

dejavnosti (svetovna logistična industrija predstavlja ca 5,4 bilijona € ali 13,8 odstotka svetovnega BDP), saj le-ta dandanes v gospo-darstvu igra pomembno vlogo v mednarodnem (pre)toku informacij in materiala. Ustvarjanje vrednosti v proizvodnji se je preko različnih storitev razširilo prav v oskrbni verigi, obe-nem pa dodatno otežilo logistične mreže. To pa od sodobnih logistov zahteva ogromno strokovnega znanja in medkulturnih komu-nikativnih sposobnosti, ki jih morajo znati (in hoteti) uporabiti v vsakodnevnih poslovnih situacijah.

3 vloga sodobne logistike v sodobnem okolju podjetja

Pričakovanja kupcev glede nivoja kakovosti oziroma celovitosti logističnih storitev so

vse višja in stalno spreminjajoča. Konkurenca je vse večja in ne počiva. Zaradi tega je kako-vost izdelkov in storitev samoumevna, pri-čakovana. Kupci v tem kontekstu zahtevajo krajše dobavne roke, dobave manjših količin večjega števila različnih izdelkov v »časovno okno« oziroma točno ob določenem času tudi na prodajno mesto, naloženo zgolj za strojno pretovarjanje, z vključenimi dodatnimi stori-tvami ipd.

S širitvijo Evropske unije je postal pretok blaga (poleg pretoka ljudi in kapitala) lažji

in hitrejši. Izvajalci logističnih storitev se spe-cializirajo in združujejo. Ponujajo celovitejše, napredne logistične rešitve s širitvijo svoje mreže, povezav. Na rastočih trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope postajajo skladiščne kapacitete in sekundarni transport ozko grlo.

V zadnjih letih so organizacije prišle do spoznanja, da je dobro obvladovanje lo-

gistike ključnega pomena za doseganje večje donosnosti in konkurenčnosti v primerjavi z drugimi organizacijami. Slika 2 prikazuje bistvo konkurenčne prednosti.

Dandanes večina avtorjev (Ballou, Christopher, Lampert in mnogi drugi)

zagovarja tezo, da morajo biti funkcije v or-ganizaciji medsebojno povezane ter sodelo-vati med seboj in ne delovati kot posamezne enote. Npr., če skušamo poiskati povezavo med trženjem in logistiko, pridemo npr. do spoznanja o trženjskem spletu. V slednjem se ob osredotočenju na izdelke pojavijo štirje »P-ji« (angl. price, product, promotion in place), ti so: cena, proizvod, promocija in razpečava. Pri zadnjem ima logistika najpomembnejšo vlogo, saj direktno pridobiva povratne in-formacije o storitvi oziroma izdelku. Kupci npr. od organizacije zahtevajo, da jim je blago ustrezne kakovosti na razpolago ob pravem času na pravem mestu in so zadovoljni samo, ko so izpolnjeni vsi kriteriji. Lahko bi rekli, da je zadovoljstvo kupcev izid/output logistič-nega sistema. Stvari ne smemo gledati tako ozko in zato moramo poudariti, da je uspeh organizacije in hkrati zadovoljstvo kupcev izid dobrega (so)delovanja na vseh področjih trženjskega spleta in delovanja organizacije kot celote.

Ballou v svojem delu (1999) dejavnosti lo-gistike razdeli v dve skupini, na glavne in

podporne dejavnosti.

Avtor je kot prvo med glavnimi dejav-nostmi navedel servisiranje kupcev. Ta

dejavnost je, gledano skozi stroškovno plat, zelo pomembna. Dejansko lahko ugotovimo, da se stroški logistike sorazmerno povečuje-jo z naraščanjem nivoja servisiranja kupcev. S to dejavnostjo sta neposredno povezana menedžment zalog in transport, ki v večini primerov predstavljata od 50 do 60 % celotnih

logističnih stroškov. S tem nikakor ne želimo postavljati ostalih dejavnosti v podrejen položaj. Ugotovimo, da le v skupni povezavi vseh aktivnosti lahko dosežemo popolno za-dovoljstvo kupcev. To dosežemo tako, da jim s pomočjo vseh potrebnih dejavnosti izpolnimo vse njihove želje: da je blago ustrezne kakovo-sti na razpolago ob pravem času in na pravem mestu.

Živimo v času, ko blagovne znamke ne po-menijo več toliko, kot so pomenile v pre-

teklosti, temveč postajajo vse bolj pomembne poprodajne storitve. Če pogledamo primer osebnega računalnika, lahko ugotovimo, da se zelo redki kupci odločajo za nakup na podlagi blagovne znamke. Ta ostaja v ospredju med pravimi poznavalci in tudi med temi vedno manj. Večini kupcev se v ospredje postavljajo cena, dizajn in razpoložljivost. Večanje pome-na poprodajnih storitev lahko potrdimo tudi z dejstvom, da večina razvitih držav ustvari približno 75 % BDP v storitvenem sektorju.

Če se povrnemo k osnovni temi tega po-glavja, izhajajmo iz tega, da izdelek oziro-

ma storitev nimata nobene vrednosti, dokler nista v rokah kupca. Iz tega lahko ugotovimo, da je glavni cilj servisiranja kupcev to, da imajo izdelke oziroma storitve na razpolago. Razpoložljivost je torej kompleksen koncept, povezan z mnogimi drugimi faktorji, ki sku-paj tvorijo servisiranje kupcev (Christopher, 1998, 39). Tako kot različne organizacije gledajo na servisiranje kupcev z različnih zornih kotov, tako obstajajo tudi različne definicije različnih avtorjev. Avtorji dela Fundamentals of management to opisujejo takole: »Servisiranje kupcev je merilo, kako učinkovito logistični sistem dodaja krajevno in časovno vrednost posameznemu izdelku oziroma storitvi. Hkrati pa nas opozarjajo, da ne smemo servisiranja kupcev mešati z zadovoljstvom kupcev, ki je v primerjavi s prvim veliko obsežnejši pojem in v povezavi z mnogimi drugimi faktorji vsebuje tudi ser-visiranje kupcev.«

Nadaljevanje v naslednji številki EOL

Premoženje in uporabakorist

KUPCI/ODJEMALCI

poDJetJe/ograniZaCiJa

Potrebe po koristih za sprejemljivo ceno

KONKURENCAdiferenciacija stroškov

korist

Premoženje in uporaba

Slika 2: Konkurenčne prednosti

OKOLJSKI UČBENIK

Okoljevarstvena zakonodaja

Avtorica: Adrijana Viler Kovačič

1. SLOVENSKI NAtEČAJ zA

za EMBALAŽO S PODPISOM NARAVE!V mednarodni žiriji so: Gerald Lefebvre (ECO6S), Saša Mächtig (ALUO), dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Univer-

ze v Ljubljani), mag. Matjaž Knez (Fakulteta za logistiko Univerze Maribor) in Jure Apih (Festfest).

Več informacij: www.zelenaslovenija.si

Več informacij: www.zelenaslovenija.si

rok za prijave

do 10. junija

Recenzenti: dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja Leban

Obseg: 112 strani • Izid: maj 2010Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni

tehnik, priročnik za srednje, višje in visoke šole, za ekošole in izbirne okoljske vsebine v šolah.

Založnik in izdajatelj:

Zbiramo naročila!

nje Seveso". V primerjavi z drugima dvema okoljevarstvenima dovoljenjema, navedenima v prejšnjih

poglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali bi

v primeru okoljske nesreče lahko na-

stale.

zahteve za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja so različne glede na to, ali gre za obrat večjega

ali manjšega tveganja. povzročitelj večjega tveganja mora izdelati varno-

stno poročilo. V tem poročilu mora

prikazati, da je storil vse potrebno za preprečevanje večjih nesreč in za

RAZLOŽIAgencija RS za okolje je izdala podjetju

okoljevarstveno dovoljenje. Poišči tako podjetje v bližnjem okolju, preberi

dovoljenje in razloži njegovo vsebino.

Ponovimo• Koliko vrst okoljevarstvenih dovoljenj pozna slovenska okoljevarstvena

zakonodaja?• Katere so bistvene razlike med njimi?• Ali so roki za izdajo vseh treh vrst okoljevarstvenih dovoljenj isti?

• Kaj pomeni kratica IPPC?

Ugotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo izdanih?

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

naprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni in negativni

učinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in

zakaj je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridobilo

okoljevarstvenega dovoljenja?

zmanjšanje njihovih posledic. V var-nostnem poročilu upravljavec obrata

tudi analizira mogoče večje nesreče

obrata in prikaže način preprečevanja

teh nesreč in zmanjševanja njihovih

posledic na zdravje in premoženje ljudi

in na okolje.ArSO mora v postopku za izdajo

okoljevarstvenega dovoljenja za obrat

Seveso javnosti omogočiti vpogled v vso dokumentacijo. za zagotovitev

sodelovanja javnosti se tu uporabljajo

enaka pravila kot za izdajo okoljevarst-

venega dovoljenja za naprave IppC,

pri čemer pa je rok za izdajo dovo-ljenja krajši, in sicer tri mesece od popolne vloge.

6 Zelena Slovenija

tno obveščanje javnosti, ne da bi javnost te podatke sploh zahtevala. pri

obveščanju gre za obliko ozavešča-nja prebivalcev o stanju na področju

varstva okolja.

obVEŠčanJE o oKolJSKiH PoDaTKiH

država mora javnost redno obve-

ščati o okoljskih podatkih, ki jih imajo

in zbirajo državni in občinski organi o stanju okolja, emisijah, odpadkih in

nevarnih snoveh. Sem spadajo tudi informacije o obremenjevanju okolja,

ki ga povzročajo posamezni onesna-ževalci, podatki o okoljskih nesrečah ter o vseh dejavnostih in postopkih državnih in občinskih organov.Obveščanje javnosti o okoljskih

podatkih zagotavljajo država in občine

s posredovanjem podatkov na svetov-

ni splet in z objavo nekaterih doku-mentov v Uradnem listu rS.

PoSrEDoVanJE oKolJSKiH PoDaTKoV V SVEToVni SPlETMinistrstvo za okolje in prostor ter

Agencija rS za okolje morata na sve-

tovni splet posredovati več informacij.

Med temi so obvezni:• poročila o okolju,• nacionalni in operativni programi varstva okolja,

• predpisi občin, ki se nanašajo na okolje, pa niso objavljeni v Uradnem listu republike Slovenije,• okoljska poročila in poročila o vpli-

vih na okolje,• podatki ali povzetki podatkov moni-

toringa okolja,• okoljevarstvena soglasja in okolje-

varstvena dovoljenja.Večina okoljskih podatkov se zbira

v registru varstva okolja in prek Infor-

macijskega sistema varstva okolja.

Le če imamo dovolj informacij o okolju, lahko učinkovito prispevamo k prepre-čevanju njegove-ga onesnaževanja.

V okoljevarstvenem dovoljenju se

podrobneje določijo ukrepi za pre-prečevanje nesreč in za zmanjševanje

njihovih posledic za ljudi in okolje za

zmanjšanje tveganja okolja, velja pa

pet let od dneva začetka obratova-nja obrata.

Če se oceni, da bi posledice večje

nesreče v obratu lahko vplivale na okolje v drugi državi ali če ta drža-va tako zahteva, je treba o izdanem okoljevarstvenem dovoljenju obvestiti

pristojni organ te druge države. Če druga država na podlagi takega ob-vestila zahteva, ji je treba posredovati

tudi varnostno poročilo konkretnega

obrata.

6.7 JAVNOSt OKOLJSKIH pOdAtKOV IN prAVICE JAVNOStI V OKOLJSKIH zAdEVAHKer je pravica do čistega okolja iz-

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivnega sodelovanja in

vplivanja pri izvajanju okoljskih politik.

Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aar-

huška konvencija oziroma Konvencija

o dostopu do informacij ter udeležbi

javnosti pri odločanju in dostopu do

pravnega varstva v okoljskih zade-vah. Na ravni EU sta pomembni dve

direktivi, in sicer direktiva 2003/4/ES o javnem dostopu do informacij

o okolju ter direktiva 2003/35/EGS

o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju nekaterih planov in

programov, ki se nanašajo na okolje,

in o dopolnitvah, ki se nanašajo na udeležbo javnosti in dostop do pravice

direktiv 85/337/EGS in 96/61/ES.ti predpisi ne zahtevajo od državnih in občinskih organov samo

ugoditve posameznim zahtevam po

posredovanju vseh okoljskih podatkov,

s katerimi razpolagajo, ampak tudi njihovo proaktivno vlogo v smislu zbiranja podatkov ter redno in spro-

Okoljevarstvena zakonodaja 7

Vsem dovoljenjem je skupno to, da se

morajo pridobiti pred začetkom obra-

tovanja naprave in obrata ali za njuno

večjo spremembo. Če pa obratovanje

ali večja sprememba v obratovanju

zahteva gradnjo, mora upravljavec pri-

dobiti okoljevarstveno dovoljenje pred

začetkom gradnje – pred pridobitvijo

gradbenega dovoljenja.Vsa dovoljenja izdaja Agencija rS

za okolje.okoljevarstveno dovoljenje za na-

prave, ki lahko povzročajo onesnaževa-

nje večjega obsega (za naprave iPPC)

Besedna zveza "naprave IppC"

pomeni tiste naprave, ki povzročajo

onesnaževanje večjega obsega. po-

imenovanje izhaja iz začetnic angle-

ške verzije direktive, ki je zahtevala

pridobitev dovoljenja za take naprave

(COUNCIL dIrECtIVE 96/61/EC

concerning integrated pollution, pre-

vention and control).V napravah IppC potekajo dejav-

nosti, ki so navedene v Uredbi o vrsti

dejavnosti in naprav, ki lahko povzro-

čajo onesnaževanje okolja večjega

obsega. Med take dejavnosti se uvršča

na primer energetika (kurilne naprave

nad določeno mejo proizvodne zmo-

gljivosti, koksarne itd.), proizvodnja

in predelava kovin (livarne železa in

jekla, naprave za proizvodnjo surovih

barvnih kovin iz rude itd.), nekovinska

industrija (naprave za proizvodnjo

apna v rotacijskih pečeh nad določeno

mejo proizvodne zmogljivosti, naprave

za predelavo azbesta itd.), kemična

industrija (naprave za proizvodnjo

ogljikovodikov z vezanim žveplom,

organskih barvil in pigmentov itd.).

zakon (zVO-1) in uredba do-

ločata vsebino vloge za pridobitev

okoljevarst venega dovoljenja, posto-

pek izdaje in vsebino take odločbe.

V dovoljenju se določijo dopustne

vrednosti emisij v okolje in ukrepi za

preprečevanje onesnaževanja okolja.

Gre za celovito obravnavo naprave

z vidika vseh mogočih negativnih

vplivov na okolje (emisije v vode,

Okoljevarstveno dovoljenje mora jo pridobiti večji

onesnaževalci okolja, kot so na primer toplarne. Brez

tega dovoljenja ne smejo obratovati.

KLJUČNE BESEDEokoljevarstveno dovoljenje,

naprava IPPC, obrat Seveso,

nevladna organizacija, javnost

Če ArSO oceni, da je poseg spre-

jemljiv, izda okoljevarstveno soglasje.

pri tem lahko določi tudi poseben

pogoj in dodatne pogoje, ki jih mora

upoštevati nosilec nameravanega

posega, da bi preprečil, zmanjšal ali

odstranil morebitne škodljive vplive na

okolje. Brez pozitivnega okoljevarstve-

nega soglasja ni mogoče pridobiti

gradbenega dovoljenja.V postopku pVO oziroma izdaje

okoljevarstvenega soglasja je treba

poudariti še naslednje: Nekaterim

osebam, ki živijo na vplivnem območju

posega v okolje, zakonodaja prizna-

va poseben status. te osebe imajo

ne samo pravico dajati pripombe na

dokumentacijo, pač pa tudi pravico

vlagati pritožbe na okoljevarstveno

soglasje, če menijo, da se s posegom

ne dosegajo cilji varstva okolja in da

zato poseg ni sprejemljiv. pravico do

pritožbe imajo tudi nevladne organi-

zacije, ki jim je bil predhodno podeljen

poseben status nevladne organizacije,

ki na področju varstva okolja deluje

v javnem interesu. dokler te pritožbe

niso rešene, se poseg ne more izvesti.6.6 OKOLJEVArStVENO

dOVOLJENJEVrSTELočimo tri vrste okoljevarstvenih

dovoljenj: • okoljevarstveno dovoljenje za na-

prave, ki lahko povzročajo onesna-

ževanje večjega obsega (za tako

imenovane naprave IppC),• okoljevarstveno dovoljenje za druge

naprave• okoljevarstveno dovoljenje za obra-

te, ki predstavljajo večja tveganja

okolja (za tako imenovane obra-

te Seveso).razlika med temi dovoljenji je v

obsegu zahtev, ki morajo biti izpolnje-

ne za pridobitev dovoljenja, v roku za

izdajo dovoljenja in udeležbi javnosti.

4 Zelena Slovenija

zrak, hrup, elektromagnetno sevanje,

svetlobno onesnaženje, nastajanje

odpadkov, možnost ekoloških nesreč,

poraba vode in energije).V postopku ima javnost pravi-

co pregledati vso dokumentacijo za

pridobitev dovoljenja in dati na to

dokumentacijo pripombe in predloge,

ki jih mora ArSO obravnavati in se do

njih opredeliti.Osebe, ki na vplivnem območju

naprave stalno prebivajo ali so lastniki

ali drugi posestniki nepremičnine,

imajo tudi pravni interes in položaj

stranskega udeleženca po predpisih o

upravnem postopku. te imajo pravico

vlagati pritožbe na izdano okoljevarst-

veno dovoljenje. položaj stranskega

udeleženca ima tudi nevladna orga-

nizacija, ki na področju varstva okolja

deluje v javnem interesu.V postopku lahko sodeluje tudi

druga država članica EU, če bi obra-

tovanje naprave lahko pomembno

vplivalo na okolje v tej državi.zaradi zelo zahtevnega postopka

je zakonodajalec predvidel razmeroma

dolg rok za izdajo okoljevarstvenega

dovoljenja, to je šest mesecev od

dneva prejema popolne vloge. Veljav-

nost tega dovoljenja pa je omejena, saj

velja deset let od začetka obratovanja

naprave. po poteku tega roka mora

upravljavec naprave zaprositi za po-

daljšanje okoljevarstvenega dovoljenja.

oKolJEVarSTVEno DoVolJEnJE Za DrUGE

naPraVEzaradi zagotovitve ustreznega de-

lovanja oziroma obratovanja tistih one-

snaževalcev okolja, ki sicer proizvajajo

emisije v okolje (v zrak, v vode, v tla,

hrup) oziroma v katerih se obdelujejo

odpadki, a ne spadajo med naprave

IppC, je zVO-1 uvedel zahtevo po pri-

dobitvi okoljevarstvenega dovoljenja

tudi za njihovo obratovanje. Vlada rS

je v posameznih uredbah (na primer v

Uredbi o ravnanju z odpadki) določila,

katere pogoje morajo te naprave izpol-

njevati za pridobitev dovoljenja.rok za izdajo okoljevarstvenega

dovoljenja za te naprave je tri mesece

od dneva prejema popolne vloge. pri

tem se niti ne zahteva sodelovanje

javnosti in drugih držav članic EU, kot

to velja za naprave IppC.V okoljevarstvenem dovoljenju se

podrobneje in konkretneje določijo

pogoji za obratovanje (mejne emisijske

vrednosti, zahteve po izvajanju konkre-

tnih ukrepov varstva okolja, pogostost

meritev oziroma izvajanja obratovalne-

ga monitoringa itd.)Veljavnost okoljevarstvenega

dovoljenja je tudi tu omejena, to je

(drugače kot to velja za naprave IppC)

za obdobje pet let od dneva začetka

obratovanja naprave.oKolJEVarSTVEno DoVolJEnJE Za "obraTE SEVESo"podjetja, ki pri svojem delovanju

uporabljajo nevarne snovi, ki lahko

povzročajo večje nesreče (na primer

kemikalije) pogovorno imenujemo

"obrati Seveso". to ime je bilo povzeto

po kraju Seveso v Italiji, kjer je leta

1976 izbruhnila industrijska nesreča.

ta nesreča je bila povod za sprejetje

"direktive Seveso", to je direktive

Evropskega Sveta 96/82/ES o obvla-

dovanju nevarnosti večjih nesreč, v

katere so vključene nevarne snovi.

V slovenskem pravnem redu

je ukrepe upravljavcev obratov za

preprečevanje večjih nesreč in za

zmanjševanje njihovih posledic za ljudi

in okolje ter za zmanjšanje tveganja

okolja določila vlada z Uredbo o pre-

prečevanju večjih nesreč in zmanjše-

vanju njihovih posledic. po tej uredbi

se obrati razvrstijo v obrate manjšega

tveganja okolja in obrate večjega tve-

ganja okolja.povzročitelj tveganja mora prido-

biti okoljevarstveno dovoljenje, ki ga

pogovorno imenujemo tudi "dovolje

POIŠČI

Več podatkov o nesreči v Sevesu

v Italiji.Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav,

ki lahko povzročajo onesnaževanje

okolja večjega obsega, ter ugotovi, kaj

mora vsebovati vloga za pridobitev

okoljevarstvenega dovoljenja.

PRILOGA

Obvestilo o izdaji dovoljenja

Okoljevarstvena zakonodaja 5

žE V prOdAJI!

pOtEGUJtE SE zA prEStIžNO zELENO prIzNANJE!

NAJBOLJNAJBOLJNAJBOLJZELENOZELENOZELENOEMBALAŽO,EMBALAŽO,EMBALAŽO,

NAJBOLJEMBALAŽO,

NAJBOLJNAJBOLJEMBALAŽO,

NAJBOLJZELENOEMBALAŽO,ZELENOZELENO

EMBALAŽO,ZELENOZELENO

EMBALAŽO,ZELENO

OKOLJSKI UČBENIK

Okoljevarstvena zakonodaja

Avtorica: Adrijana Viler Kovačič

1. SLOVENSKI NAtEČAJ zA

za EMBALAŽO S PODPISOM NARAVE!V mednarodni žiriji so: Gerald Lefebvre (ECO6S), Saša Mächtig (ALUO), dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Univer-

ze v Ljubljani), mag. Matjaž Knez (Fakulteta za logistiko Univerze Maribor) in Jure Apih (Festfest).

Več informacij: www.zelenaslovenija.si

Več informacij: www.zelenaslovenija.si

rok za prijave

do 10. junija

Recenzenti: dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja Leban

Obseg: 112 strani • Izid: maj 2010Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni

tehnik, priročnik za srednje, višje in visoke šole, za ekošole in izbirne okoljske vsebine v šolah.

Založnik in izdajatelj:

Zbiramo naročila!

dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja Leban

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni tehnik, priročnik za srednje, višje in visoke šole, za

dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja Leban

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni

dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja Leban

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni

dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja Leban

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni

dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja Leban

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni

nje Seveso". V primerjavi z drugima dvema okoljevarstvenima dovoljenjema, navedenima v prejšnjih

poglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali bi

v primeru okoljske nesreče lahko na-zahteve za pridobitev okolje-

varstvenega dovoljenja so različne glede na to, ali gre za obrat večjega

ali manjšega tveganja. povzročitelj večjega tveganja mora izdelati varno-

stno poročilo. V tem poročilu mora

prikazati, da je storil vse potrebno za preprečevanje večjih nesreč in za

Agencija RS za okolje je izdala podjetokoljevarstveno dovoljenje. Poišči tako

podjetje v bližnjem okolju, prdovoljenje in razloži njegovo vsebino.

Ponovimo• Koliko vrst okoljevarstvenih dovoljenj pozna slovenska okoljevarstvena

zakonodaja?• Katere so bistvene razlike med njimi?• Ali so roki za izdajo vseh treh vrst okoljevarstvenih dovoljenj isti?

• Kaj pomeni kratica IPPC?

Ugotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo izdanih?

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

naprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni in negativni

učinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in

zakaj je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridobilo

okoljevarstvenega dovoljenja?

zmanjšanje njihovih posledic. V var-nostnem poročilu upravljavec obrata

tudi analizira mogoče večje nesreče

obrata in prikaže način preprečevanja

teh nesreč in zmanjševanja njihovih

posledic na zdravje in premoženje ljudi

in na okolje.ArSO mora v postopku za izdajo

okoljevarstvenega dovoljenja za obrat

Seveso javnosti omogočiti vpogled v vso dokumentacijo. za zagotovitev

sodelovanja javnosti se tu uporabljajo

enaka pravila kot za izdajo okoljevarst-

venega dovoljenja za naprave IppC,

pri čemer pa je rok za izdajo dovo-ljenja krajši, in sicer tri mesece od popolne vloge.

6 Zelena Slovenija

država mora javnost redno obve-

ščati o okoljskih podatkih, ki jih imajo

in zbirajo državni in občinski organi o stanju okolja, emisijah, odpadkih in

nevarnih snoveh. Sem spadajo tudi informacije o obremenjevanju okolja,

ki ga povzročajo posamezni onesna-ževalci, podatki o okoljskih nesrečah ter o vseh dejavnostih in postopkih državnih in občinskih organov.Obveščanje javnosti o okoljskih

podatkih zagotavljajo država in občine

s posredovanjem podatkov na svetov-

ni splet in z objavo nekaterih doku-mentov v Uradnem listu rS.

PoSrEDoVanJE oKolJSKiH PoDaTKoV V SVEToVni SPlETMinistrstvo za okolje in prostor ter

Agencija rS za okolje morata na sve-

tovni splet posredovati več informacij.

• nacionalni in operativni programi • predpisi občin, ki se nanašajo na okolje, pa niso objavljeni v Uradnem listu republike Slovenije,• okoljska poročila in poročila o vpli-

vih na okolje,• podatki ali povzetki podatkov moni-

toringa okolja,• okoljevarstvena soglasja in okolje-

varstvena dovoljenja.Večina okoljskih podatkov se zbira

v registru varstva okolja in prek Infor-

macijskega sistema varstva okolja.

Le če imamo dovolj informacij o okolju, lahko učinkovito prispevamo k prepre-čevanju njegove-ga onesnaževanja.

V okoljevarstvenem dovoljenju se

podrobneje določijo ukrepi za pre-prečevanje nesreč in za zmanjševanje

njihovih posledic za ljudi in okolje za

zmanjšanje tveganja okolja, velja pa

pet let od dneva začetka obratova-nja obrata.

Če se oceni, da bi posledice večje

nesreče v obratu lahko vplivale na okolje v drugi državi ali če ta drža-va tako zahteva, je treba o izdanem okoljevarstvenem dovoljenju obvestiti

pristojni organ te druge države. Če druga država na podlagi takega ob-vestila zahteva, ji je treba posredovati

tudi varnostno poročilo konkretnega

obrata.

6.7 JAVNOSt OKOLJSKIH pOdAtKOV IN prAVICE JAVNOStI V OKOLJSKIH zAdEVAHKer je pravica do čistega okolja iz-

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivnega sodelovanja in

vplivanja pri izvajanju okoljskih politik.

Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aar-

huška konvencija oziroma Konvencija

o dostopu do informacij ter udeležbi

javnosti pri odločanju in dostopu do

pravnega varstva v okoljskih zade-vah. Na ravni EU sta pomembni dve

direktivi, in sicer direktiva 2003/4/ES o javnem dostopu do informacij

o okolju ter direktiva 2003/35/EGS

o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju nekaterih planov in

programov, ki se nanašajo na okolje,

in o dopolnitvah, ki se nanašajo na udeležbo javnosti in dostop do pravice

direktiv 85/337/EGS in 96/61/ES.ti predpisi ne zahtevajo od državnih in občinskih organov samo

ugoditve posameznim zahtevam po

posredovanju vseh okoljskih podatkov,

s katerimi razpolagajo, ampak tudi njihovo proaktivno vlogo v smislu zbiranja podatkov ter redno in spro-

Okoljevarstvena zakonodaja 7

drugima dvema okoljevarstvenima dovoljenjema, navedenima v prejšnjih

poglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko na-

večjega tveganja mora izdelati varno-

zmanjšanje njihovih posledic. V var-

zmanjšanje njihovih posledic. V var-

zmanjšanje njihovih posledic. V varnostnem poročilu upravljavec obrata

tudi analizira mogoče večje nesreče

obrata in prikaže način preprečevanja

teh nesreč in zmanjševanja njihovih

posledic na zdravje in premoženje ljudi

in na okolje.ArSO mora v postopku za izdajo

okoljevarstvenega dovoljenja za obrat

Seveso javnosti omogočiti vpogled v vso dokumentacijo. za zagotovitev

sodelovanja javnosti se tu uporabljajo

enaka pravila kot za izdajo okoljevarst-

venega dovoljenja za naprave IppC,

pri čemer pa je rok za izdajo dovo-ljenja krajši, in sicer tri mesece od popolne vloge.

država mora javnost redno obve-

ščati o okoljskih podatkih, ki jih imajo

in zbirajo državni in občinski organi o stanju okolja, emisijah, odpadkih in

nevarnih snoveh. Sem spadajo tudi informacije o obremenjevanju okolja,

ki ga povzročajo posamezni onesna-ževalci, podatki o okoljskih nesrečah ter o vseh dejavnostih in postopkih državnih in občinskih organov.Obveščanje javnosti o okoljskih

podatkih zagotavljajo država in občine

s posredovanjem podatkov na svetov-

ni splet in z objavo nekaterih doku-mentov v Uradnem listu rS.

PoSrEDoVanJE oKolJSKiH

PoSrEDoVanJE oKolJSKiH PoDaTKoV V SVEToVni SPlET

PoDaTKoV V SVEToVni SPlETMinistrstvo za okolje in prostor ter

Agencija rS za okolje morata na sve-

tovni splet posredovati več informacij.

• nacionalni in operativni programi • predpisi občin, ki se nanašajo na okolje, pa niso objavljeni v Uradnem listu republike Slovenije,• okoljska poročila in poročila o vpli-

vih na okolje,• podatki ali povzetki podatkov moni-

toringa okolja,• okoljevarstvena soglasja in okolje-

varstvena dovoljenja.Večina okoljskih podatkov se zbira

v registru varstva okolja in prek Infor-

macijskega sistema varstva okolja.

Le če imamo dovolj informacij o okolju,

Le če imamo dovolj informacij o okolju,

Le če imamo dovolj lahko učinkovito

informacij o okolju, lahko učinkovito

informacij o okolju, prispevamo k prepre-čevanju njegove-

prispevamo k prepre-čevanju njegove-

prispevamo k prepre-ga onesnaževanja.

čevanju njegove-ga onesnaževanja.

čevanju njegove-

V okoljevarstvenem dovoljenju se

podrobneje določijo ukrepi za pre-prečevanje nesreč in za zmanjševanje

njihovih posledic za ljudi in okolje za

zmanjšanje tveganja okolja, velja pa

pet let od dneva začetka obratova-nja obrata.

Če se oceni, da bi posledice večje

nesreče v obratu lahko vplivale na okolje v drugi državi ali če ta drža-va tako zahteva, je treba o izdanem okoljevarstvenem dovoljenju obvestiti

pristojni organ te druge države. Če druga država na podlagi takega ob-vestila zahteva, ji je treba posredovati

tudi varnostno poročilo konkretnega

OKOLJSKIH pOdAtKOV IN prAVICE JAVNOStI V OKOLJSKIH zAdEVAHKer je pravica do čistega okolja iz-

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivnega sodelovanja in

Okoljevarstvena zakonodaja 7

• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo izdanih?

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

naprave glede hrupa?naprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni i

• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni in negativni

učinki tega sodelovanja?učinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in

• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in

zakaj je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?

zakaj je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• predpisi občin, ki se nanašajo na

• okoljska poročila in poročila o vpli-vih na okolje,

• podatki ali povzetki podatkov moni-toringa okolja,

• okoljevarstvena soglasja in okolje-varstvena dovoljenja.Večina okoljskih podatkov se zbira

v registru varstva okolja in prek Infor-

macijskega sistema varstva okolja.

pristojni organ te druge države. Če druga država na podlagi takega ob-vestila zahteva, ji je treba posredovati

tudi varnostno poročilo konkretnega

obrata.

6.7 JAVNOSt OKOLJSKIH pOdAtKOV IN prAVICE JAVNOStI V OKOLJSKIH zAdEVAHKer je pravica do čistega okolja iz-

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivnega sodelovanja in

vplivanja pri izvajanju okoljskih politik.

Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aar-

huška konvencija oziroma Konvencija

o dostopu do informacij ter udeležbi

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

naprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni i

učinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in

zakaj je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

naprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni i

učinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in

zakaj je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

naprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni i

učinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in

zakaj je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

naprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni i

učinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in

zakaj je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• podatki ali povzetki podatkov moni-• okoljevarstvena soglasja in okolje-

v registru varstva okolja in prek Infor-

macijskega sistema varstva okolja.

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivnega sodelovanja in

vplivanja pri izvajanju okoljskih politik.

Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aar-

huška konvencija oziroma Konvencija

o dostopu do informacij ter udeležbi

javnosti pri odločanju in dostopu do

• okoljevarstvena soglasja in okolje-

v registru varstva okolja in prek Infor-

macijskega sistema varstva okolja.

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivnega sodelovanja in

vplivanja pri izvajanju okoljskih politik.

Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aar-

huška konvencija oziroma Konvencija

o dostopu do informacij ter udeležbi

javnosti pri odločanju in dostopu do

redno pomembna vrednota za sleher-

redno pomembna vrednota za sleher-

• okoljevarstvena soglasja in okolje-

v registru varstva okolja in prek Infor-

macijskega sistema varstva okolja.

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivnega sodelovanja in

vplivanja pri izvajanju okoljskih politik.

Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aar-

huška konvencija oziroma Konvencija

o dostopu do informacij ter udeležbi

javnosti pri odločanju in dostopu do vah. Na ravni EU sta pomembni dve

• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in

zakaj je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivnega sodelovanja in

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

okoljevarstvenega dovoljenj

• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in

zakaj je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivnega sodelovanja in

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in • Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivnega sodelovanja in

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in • Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridobilo

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenja?

v registru varstva okolja in prek Infor-

macijskega sistema varstva okolja.

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivnega sodelovanja in

vplivanja pri izvajanju okoljskih politik.

Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aar-

huška konvencija oziroma Konvencija

o dostopu do informacij ter udeležbi

javnosti pri odločanju in dostopu do

pravnega varstva v okoljskih zade-vah. Na ravni EU sta pomembni dve

direktivi, in sicer direktiva 2003/4/ES o javnem dostopu do informacij

o okolju ter direktiva 2003/35/EGS

o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju nekaterih planov in

programov, ki se nanašajo na okolje,

in o dopolnitvah, ki se nanašajo na udeležbo javnosti in dostop do pravice

direktiv 85/337/EGS in 96/61/ES.ti predpisi ne zahtevajo od državnih in občinskih organov samo

ugoditve posameznim zahtevam po

posredovanju vseh okoljskih podatkov,

s katerimi razpolagajo, ampak tudi njihovo proaktivno vlogo v smislu zbiranja podatkov ter redno in spro-

okoljevarstvenega dovoljenj

ES o javnem dostopu do informacij

o okolju ter direktiva 2003/35/EGS

o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju nekaterih planov in

programov, ki se nanašajo na okolje,

in o dopolnitvah, ki se nanašajo na udeležbo javnosti in dostop do pravice

direktiv 85/337/EGS in 96/61/ES.ti predpisi ne zahtevajo od državnih in občinskih organov samo

ugoditve posameznim zahtevam po

posredovanju vseh okoljskih podatkov,

s katerimi razpolagajo, ampak tudi njihovo proaktivno vlogo v smislu zbiranja podatkov ter redno in spro-

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

okoljevarstvenega dovoljenj

Vsem dovoljenjem je skupno to, da se

morajo pridobiti pred začetkom obra-

tovanja naprave in obrata ali za njuno

večjo spremembo. Če pa obratovanje

ali večja sprememba v obratovanju

zahteva gradnjo, mora upravljavec pri-

dobiti okoljevarstveno dovoljenje pred

začetkom gradnje – pred pridobitvijo

gradbenega dovoljenja.Vsa dovoljenja izdaja Agencija rS

za okolje.okoljevarstveno dovoljenje za na-

prave, ki lahko povzročajo onesnaževa-

nje večjega obsega (za naprave iPPC)

Besedna zveza "naprave IppC"

pomeni tiste naprave, ki povzročajo

onesnaževanje večjega obsega. po-

imenovanje izhaja iz začetnic angle-

ške verzije direktive, ki je zahtevala

pridobitev dovoljenja za take naprave

(COUNCIL dIrECtIVE 96/61/EC

concerning integrated pollution, pre-

vention and control).V napravah IppC potekajo dejav-

nosti, ki so navedene v Uredbi o vrsti

dejavnosti in naprav, ki lahko povzro-

čajo onesnaževanje okolja večjega

obsega. Med take dejavnosti se uvršča

na primer energetika (kurilne naprave

nad določeno mejo proizvodne zmo-

gljivosti, koksarne itd.), proizvodnja

in predelava kovin (livarne železa in

jekla, naprave za proizvodnjo surovih

barvnih kovin iz rude itd.), nekovinska

industrija (naprave za proizvodnjo

apna v rotacijskih pečeh nad določeno

mejo proizvodne zmogljivosti, naprave

za predelavo azbesta itd.), kemična

industrija (naprave za proizvodnjo

ogljikovodikov z vezanim žveplom,

organskih barvil in pigmentov itd.).

zakon (zVO-1) in uredba do-

ločata vsebino vloge za pridobitev

okoljevarst venega dovoljenja, posto-

pek izdaje in vsebino take odločbe.

V dovoljenju se določijo dopustne

vrednosti emisij v okolje in ukrepi za

preprečevanje onesnaževanja okolja.

Gre za celovito obravnavo naprave

z vidika vseh mogočih negativnih

vplivov na okolje (emisije v vode,

Okoljevarstveno dovoljenje mora jo pridobiti večji

onesnaževalci okolja, kot so na primer toplarne. Brez

tega dovoljenja ne smejo obratovati.

KLJUČNE BESEDEokoljevarstveno dovoljenje,

naprava IPPC, obrat Seveso,

nevladna organizacija, javnost

Če ArSO oceni, da je poseg spre-

jemljiv, izda okoljevarstveno soglasje.

pri tem lahko določi tudi poseben

pogoj in dodatne pogoje, ki jih mora

upoštevati nosilec nameravanega

posega, da bi preprečil, zmanjšal ali

odstranil morebitne škodljive vplive na

okolje. Brez pozitivnega okoljevarstve-

nega soglasja ni mogoče pridobiti

gradbenega dovoljenja.V postopku pVO oziroma izdaje

okoljevarstvenega soglasja je treba

poudariti še naslednje: Nekaterim

osebam, ki živijo na vplivnem območju

posega v okolje, zakonodaja prizna-

va poseben status. te osebe imajo

ne samo pravico dajati pripombe na

dokumentacijo, pač pa tudi pravico

vlagati pritožbe na okoljevarstveno

soglasje, če menijo, da se s posegom

ne dosegajo cilji varstva okolja in da

zato poseg ni sprejemljiv. pravico do

pritožbe imajo tudi nevladne organi-

zacije, ki jim je bil predhodno podeljen

poseben status nevladne organizacije,

ki na področju varstva okolja deluje

v javnem interesu. dokler te pritožbe

niso rešene, se poseg ne more izvesti.6.6 OKOLJEVArStVENO

dOVOLJENJEVrSTELočimo tri vrste okoljevarstvenih

dovoljenj: • okoljevarstveno dovoljenje za na-

prave, ki lahko povzročajo onesna-

ževanje večjega obsega (za tako

imenovane naprave IppC),• okoljevarstveno dovoljenje za druge

naprave• okoljevarstveno dovoljenje za obra-

te, ki predstavljajo večja tveganja

okolja (za tako imenovane obra-

te Seveso).razlika med temi dovoljenji je v

obsegu zahtev, ki morajo biti izpolnje-

ne za pridobitev dovoljenja, v roku za

izdajo dovoljenja in udeležbi javnosti.

4 Zelena Slovenija

zrak, hrup, elektromagnetno sevanje,

svetlobno onesnaženje, nastajanje

odpadkov, možnost ekoloških nesreč,

poraba vode in energije).V postopku ima javnost pravi-

co pregledati vso dokumentacijo za

pridobitev dovoljenja in dati na to

dokumentacijo pripombe in predloge,

ki jih mora ArSO obravnavati in se do

njih opredeliti.Osebe, ki na vplivnem obmo

naprave stalno prebivajo ali so lastniki

ali drugi posestniki neprem

imajo tudi pravni interes in po

stranskega udeleženca po predpisih o

upravnem postopku. te imajo pravi

vlagati pritožbe na izdano okoljev

veno dovoljenje. položaj stranskega

udeleženca ima tudi nevladna o

nizacija, ki na področju varstva okolja

deluje v javnem interesu.V postopku lahko sodeluje t

druga država članica EU, če bi obra

tovanje naprave lahko pvplivalo na okolje v tej državi.

zaradi zelo zahtevnega posto

je zakonodajalec predvidel

zaradi zagotovitve ustreznega de-

lovanja oziroma obratovanja tistih one-

snaževalcev okolja, ki sicer proizvajajo

emisije v okolje (v zrak, v vode, v tla,

hrup) oziroma v katerih se obdelujejo

odpadki, a ne spadajo med naprave

IppC, je zVO-1 uvedel zahtevo po pri-

dobitvi okoljevarstvenega dovoljenja

tudi za njihovo obratovanje. Vlada rS

je v posameznih uredbah (na primer v

Uredbi o ravnanju z odpadki) določila,

katere pogoje morajo te naprave izpol-

njevati za pridobitev dovoljenja.rok za izdajo okoljevarstvenega

dovoljenja za te naprave je tri mesece

od dneva prejema popolne vloge. pri

tem se niti ne zahteva sodelovanje

javnosti in drugih držav članic EU, kot

to velja za naprave IppC.V okoljevarstvenem dovoljenju se

podrobneje in konkretneje določijo

pogoji za obratovanje (mejne emisijske

vrednosti, zahteve po izvajanju konkre-

tnih ukrepov varstva okolja, pogostost

meritev oziroma izvajanja obratovalne-

ga monitoringa itd.)Veljavnost okoljevarstvenega

dovoljenja je tudi tu omejena, to je

(drugače kot to velja za naprave IppC)

za obdobje pet let od dneva začetka

obratovanja naprave.oKolJEVarSTVEno

V slovenskem pravnem redu

je ukrepe upravljavcev obratov za

preprečevanje večjih nesreč in za

zmanjševanje njihovih posledic za ljudi

in okolje ter za zmanjšanje tveganja

okolja določila vlada z Uredbo o pre-

prečevanju večjih nesreč in zmanjše-

vanju njihovih posledic. po tej uredbi

se obrati razvrstijo v obrate manjšega

tveganja okolja in obrate večjega tve-

ganja okolja.povzročitelj tveganja mora prido-

biti okoljevarstveno dovoljenje, ki ga

pogovorno imenujemo tudi "dovolje

POIŠČI

Več podatkov o nesreči v Sevesu

v Italiji.Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav,

ki lahko povzročajo onesnaževanje

okolja večjega obsega, ter ugotovi, kaj

mora vsebovati vloga za pridobitev

okoljevarstvenega dovoljenja.

PRILOGA

Obvestilo o izdaji dovoljenja

Okoljevarstvena zakonodaja 5

Vsem dovoljenjem je skupno to, da se

morajo pridobiti pred začetkom obra-

tovanja naprave in obrata ali za njuno

večjo spremembo. Če pa obratovanje

ali večja sprememba v obratovanju

zahteva gradnjo, mora upravljavec pri-

dobiti okoljevarstveno dovoljenje pred

začetkom gradnje – pred pridobitvijo

gradbenega dovoljenja.Vsa dovoljenja izdaja Agencija rS

za okolje.okoljevarstveno dovoljenje za na-

prave, ki lahko povzročajo onesnaževa-

nje večjega obsega (za naprave iPPC)

Besedna zveza "naprave IppC"

pomeni tiste naprave, ki povzročajo

onesnaževanje večjega obsega. po-

imenovanje izhaja iz začetnic angle-

ške verzije direktive, ki je zahtevala

pridobitev dovoljenja za take naprave

(COUNCIL dIrECtIVE 96/61/EC

concerning integrated pollution, pre-

vention and control).V napravah IppC potekajo dejav-

nosti, ki so navedene v Uredbi o vrsti

dejavnosti in naprav, ki lahko povzro-

čajo onesnaževanje okolja večjega

obsega. Med take dejavnosti se uvršča

na primer energetika (kurilne naprave

nad določeno mejo proizvodne zmo-

gljivosti, koksarne itd.), proizvodnja

in predelava kovin (livarne železa in

jekla, naprave za proizvodnjo surovih

barvnih kovin iz rude itd.), nekovinska

industrija (naprave za proizvodnjo

apna v rotacijskih pečeh nad določeno

mejo proizvodne zmogljivosti, naprave

za predelavo azbesta itd.), kemična

industrija (naprave za proizvodnjo

ogljikovodikov z vezanim žveplom,

organskih barvil in pigmentov itd.).

zakon (zVO-1) in uredba do-

ločata vsebino vloge za pridobitev

okoljevarst venega dovoljenja, posto-

pek izdaje in vsebino take odločbe.

V dovoljenju se določijo dopustne

vrednosti emisij v okolje in ukrepi za

preprečevanje onesnaževanja okolja.

Gre za celovito obravnavo naprave

z vidika vseh mogočih negativnih

vplivov na okolje (emisije v vode,

Okoljevarstveno dovoljenje mora jo

Okoljevarstveno dovoljenje mora jo

Okoljevarstveno pridobiti večji

dovoljenje mora jo pridobiti večji

dovoljenje mora jo onesnaževalci okolja,

pridobiti večji onesnaževalci okolja,

pridobiti večji kot so na primer

onesnaževalci okolja, kot so na primer

onesnaževalci okolja, toplarne. Brez tega dovoljenja ne smejo obratovati.

tega dovoljenja ne smejo obratovati.

tega dovoljenja ne

KLJUČNE BESEDEokoljevarstveno dovoljenje,

naprava IPPC, obrat Seveso,

nevladna organizacija, javnost

Če ArSO oceni, da je poseg spre-

jemljiv, izda okoljevarstveno soglasje.

pri tem lahko določi tudi poseben

pogoj in dodatne pogoje, ki jih mora

upoštevati nosilec nameravanega

posega, da bi preprečil, zmanjšal ali

odstranil morebitne škodljive vplive na

okolje. Brez pozitivnega okoljevarstve-

nega soglasja ni mogoče pridobiti

gradbenega dovoljenja.V postopku pVO oziroma izdaje

okoljevarstvenega soglasja je treba

poudariti še naslednje: Nekaterim

osebam, ki živijo na vplivnem območju

posega v okolje, zakonodaja prizna-

va poseben status. te osebe imajo

ne samo pravico dajati pripombe na

dokumentacijo, pač pa tudi pravico

vlagati pritožbe na okoljevarstveno

soglasje, če menijo, da se s posegom

ne dosegajo cilji varstva okolja in da

zato poseg ni sprejemljiv. pravico do

pritožbe imajo tudi nevladne organi-

zacije, ki jim je bil predhodno podeljen

poseben status nevladne organizacije,

ki na področju varstva okolja deluje

v javnem interesu. dokler te pritožbe

niso rešene, se poseg ne more izvesti.6.6 OKOLJEVArStVENO

dOVOLJENJEVrSTELočimo tri vrste okoljevarstvenih

dovoljenj: • okoljevarstveno dovoljenje za na-

prave, ki lahko povzročajo onesna-

ževanje večjega obsega (za tako

imenovane naprave IppC),• okoljevarstveno dovoljenje za druge

naprave• okoljevarstveno dovoljenje za obra-

te, ki predstavljajo večja tveganja

okolja (za tako imenovane obra-

te Seveso).razlika med temi dovoljenji je v

obsegu zahtev, ki morajo biti izpolnje-

ne za pridobitev dovoljenja, v roku za

izdajo dovoljenja in udeležbi javnosti.

4 Zelena Slovenija

zrak, hrup, elektromagnetno sevanje,

svetlobno onesnaženje, nastajanje

odpadkov, možnost ekoloških nesreč,

poraba vode in energije).V postopku ima javnost pravi-

co pregledati vso dokumentacijo za

pridobitev dovoljenja in dati na to

dokumentacijo pripombe in predloge,

ki jih mora ArSO obravnavati in se do

njih opredeliti.Osebe, ki na vplivnem obmo

naprave stalno prebivajo ali so lastniki

ali drugi posestniki neprem

imajo tudi pravni interes in po

stranskega udeleženca po predpisih o

upravnem postopku. te imajo pravi

vlagati pritožbe na izdano okoljev

veno dovoljenje. položaj stranskega

udeleženca ima tudi nevladna o

nizacija, ki na področju varstva okolja

deluje v javnem interesu.V postopku lahko sodeluje t

druga država članica EU, če bi obra

druga država članica EU, če bi obra

tovanje naprave lahko p

tovanje naprave lahko pvplivalo na okolje v tej državi.

vplivalo na okolje v tej državi.zaradi zelo zahtevnega posto

je zakonodajalec predvidel

zaradi zagotovitve ustreznega de-

lovanja oziroma obratovanja tistih one-

snaževalcev okolja, ki sicer proizvajajo

emisije v okolje (v zrak, v vode, v tla,

hrup) oziroma v katerih se obdelujejo

odpadki, a ne spadajo med naprave

IppC, je zVO-1 uvedel zahtevo po pri-

dobitvi okoljevarstvenega dovoljenja

tudi za njihovo obratovanje. Vlada rS

je v posameznih uredbah (na primer v

Uredbi o ravnanju z odpadki) določila,

katere pogoje morajo te naprave izpol-

njevati za pridobitev dovoljenja.rok za izdajo okoljevarstvenega

dovoljenja za te naprave je tri mesece

od dneva prejema popolne vloge. pri

tem se niti ne zahteva sodelovanje

javnosti in drugih držav članic EU, kot

to velja za naprave IppC.V okoljevarstvenem dovoljenju se

podrobneje in konkretneje določijo

pogoji za obratovanje (mejne emisijske

vrednosti, zahteve po izvajanju konkre-

tnih ukrepov varstva okolja, pogostost

meritev oziroma izvajanja obratovalne-

ga monitoringa itd.)Veljavnost okoljevarstvenega

dovoljenja je tudi tu omejena, to je

(drugače kot to velja za naprave IppC)

za obdobje pet let od dneva začetka

obratovanja naprave.oKolJEVarSTVEno

oKolJEVarSTVEno

V slovenskem pravnem redu

je ukrepe upravljavcev obratov za

preprečevanje večjih nesreč in za

zmanjševanje njihovih posledic za ljudi

in okolje ter za zmanjšanje tveganja

okolja določila vlada z Uredbo o pre-

prečevanju večjih nesreč in zmanjše-

vanju njihovih posledic. po tej uredbi

se obrati razvrstijo v obrate manjšega

tveganja okolja in obrate večjega tve-

ganja okolja.povzročitelj tveganja mora prido-

biti okoljevarstveno dovoljenje, ki ga

pogovorno imenujemo tudi "dovolje

POIŠČI

Več podatkov o nesreči v Sevesu

v Italiji.Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav,

ki lahko povzročajo onesnaževanje

okolja večjega obsega, ter ugotovi, kaj

mora vsebovati vloga za pridobitev

okoljevarstvenega dovoljenja.

PRILOGAPRILOGA

Obvestilo o izdaji dovoljenja

Okoljevarstvena zakonodaja 5

nje Seveso". V primerjavi z drugima dvema okoljevarstvenima dovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko na-

e glede na to, ali gre za obrat večjega

telj večjega tveganja mora izdelati varno-

stno poročilo. V tem poročilu mora za preprečevanje večjih nesreč in za

Ugotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz

• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

Ugotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

Ugotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

Ugotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

Ugotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje

nje Seveso". V primerjavi z drugima dvema okoljevarstvenima dovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko na-

zahteve za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja so različne glede na to, ali gre za obrat večjega

ali manjšega tveganja. povzročitelj večjega tveganja mora izdelati varno-

stno poročilo. V tem poročilu mora o

za preprečevanje večjih nesreč in za

nje Seveso". V primerjavi z drugima dvema okoljevarstvenima dovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko na-

zahteve za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjega

ali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varno-

stno poročilo. V tem poročilu mora

prikazati, da je storil vse potrebno za preprečevanje večjih nesreč in za

nje Seveso". V primerjavi z drugima dvema okoljevarstvenima dovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko na-

zahteve za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjega

ali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varno-

stno poročilo. V tem poročilu mora

prikazati, da je storil vse potrebnza preprečevanje večjih nesreč in za

nje Seveso". V primerjavi z drugima dvema okoljevarstvenima dovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko na-

zahteve za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjega

ali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varno-

stno poročilo. V tem poročilu mora

prikazati, da je storil vse potrebnza preprečevanje večjih nesreč in za

nje Seveso". V primerjavi z drugima dvema okoljevarstvenima dovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko na-

zahteve za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjega

ali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varno-

stno poročilo. V tem poročilu mora

prikazati, da je storil vse potrebnza preprečevanje večjih nesreč in za

nje Seveso". V primerjavi z drugima dvema okoljevarstvenima dovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko na-

zahteve za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjega

ali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varno-

stno poročilo. V tem poročilu mora

prikazati, da je storil vse potrebnza preprečevanje večjih nesreč in za

dovoljenje in razloži njegovo vsebino.

nje Seveso". V primerjavi z drugima dvema okoljevarstvenima dovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko na-

zahteve za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja so različn

varstvenega dovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjega

ali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varno-

podjetje v bližnjem okolju, prdovoljenje in razloži njegovo vsebino.

varstvenega dovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjega

ali manjšega tveganja. povzroči

okoljevarstveno dovoljenje. Poišči tako podjetje v bližnjem okolju, pr

dovoljenje in razloži njegovo vsebino.

zakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodaja

žE V prOdAJI!

pOtEGUJtE SE zA prEStIžNO zELENO prIzNANJE!

Pro

moci

ja

Piv

ovar

na U

nion

d.d

., w

ww

.piv

o-un

ion.

si

breskev_210x297.indd 1 4/13/10 2:54 PM

Pro

moci

ja