Reseto 2013 09 September

5/26/2018 Reseto 2013 09 September

1/44

GLASILO OBINE RIBNICA 30. SEPTEMBER 2013 / XVII

SEPTEMBER 2013

Semenjbil je ivVozime vlakv daljave

Novi vrtecdobivakonno podobo

Dobili smo novo kraljicosuhe robe

Mednarodni dan miru

Oratorijplus 2013

Ribnika ola kulturnaola

... take ruobe naj, ne ljatne drgej.Foto: Lana Modrej www.ribnica.si


2/44

120 LET ELEZNE CESTE GROSPULJE KOEVJE

Vozi me vlak v daljave

V torek, 24. septembra, je bilo v Rokodelskem centru ob 120-letnici prihodavlaka v Ribnico odprtje razstave Vozi me vlak v daljave. Razstavo sta pripravilimag. Marina Gradinik in absolventka zgodovine Tjaa Lubej. Poleg arhivskegain slikovnega gradiva so pri pripravljanju razstave kot ustne vire uporabili tudiporoevalce, nekdanje zaposlene na eleznici med Lipovcem in Ortnekom, kiso se na kratko predstavili tudi na odprtju. Gradivo sta zbrali tudi s pomojoMuzejskega drutva Ribnica, predvsem Danila Divjaka in Petra Lesarja, tereleznikega muzeja, pa tudi s pomojo upokojenega arhivarja Karla Rustje.Najprej sta navzoe nagovorili avtorici razstave, zatem upan Joe Levstek. Taje besedo predal nekdanjim uslubencem eleznic ajzenponarjem. Prvi mednjimi je spregovoril Jakob Rigler, nekdanji postajenaelnik, ki je povzel nekajanekdot iz asa slubovanja na eleznicah, prav tako Pavel Pajni, na koncu pae Neka Dejak, ki je med prvimi enskami stopila v elezniarski poklic in biladobrih petnajst let zaposlena kot postajenaelnica. Prikazala je, kako je odprav-ljala vlake in na njen zamah z namiljenim loparkom je bila razstava odprta.Postavljena je na stopniu rokodelskega centra, kjer nas spremljajo panoji, kiprikazujejo posamezne dele gradnje, uporabe in eleznike tehnike, denimo

vse lokomotive, ki so vozile po koevski progi. Vse panoje povezuje eleznikaproga. Prikazana so vsa postajalia danes in njihov razvoj v preteklosti, na vrhustopnia pa je prikazana tudi oprava postajenaelnika: kapa, laterna, loparekin seveda, nepogreljiva pialka. Predstavljen je tudi Verij vajgar iz Gorievasi, ki se je ukvarjal s projektiranjem in preraunavanjem kompozicij, pa tudis strokovnim pisanjem. Njegovo delo je knjiga Parna vleka na Slovenskem. Nemanjka tudi vloga eleznice v preteklosti, ko je bila zaradi majhnega tevilavlakov uporabljena za snemanje nekaterih filmov. Pomemben del pri razstavi jetudi didaktini pristop, saj je na vsakem panoju vpraanje, odgovor pa se skrivapod drugim elezniarskim pripomokom, uro, najmlajim pa so namenjenitudi leseni vlakci in pobarvanke. Domiselna postavitev razstave je tudi prvenecsicer e precej uveljavljene oblikovalke Mateje Starc.

PRIMO TANKO

Prijetno snidenje na postaji

Sobotno dopoldne. Stali smo na eleznikipostaji in priakovali vlak. lanice Drutvapodeelskih ena Ribnica so v svojihoblailih spominjale na ase pred 120-imileti, ko je vlak prvi pripeljal v Ribnico.Veselo ebljanje in nestrpno priakovanjeje stopnjevalo prijetno klimo. Po dolgih

letih smo potniki vlak, ki bo pripeljal izLjubljane, akali, kot da gre za najnovejitehnoloki izum, ki ga priakujemo kotnajstniki nove IPode.Vzduje ob prihodu gostov je bilo izjem-no. Dobra volja je prevevala predstavnikeSlovenskih eleznic, upane od Barja doKolpe (vseh sicer ni bilo, predvsem ne od Ribnice do Kolpe), predstavnike Evropske skupnosti intevilne potnike, ki so se udeleili praznovanja ob tem jubileju. Sliati je bilo, da smo v Ribnici prip-ravili najbolj prisren sprejem, ki so ga obogatili domai harmonikarji, Vesele Ribnianke, KlavdijaCeglar iz Ivanne Gorice, nepogreljivi Ribniki pihalni orkester in mine plesalke Drutva maoretin plesalcev Ribnica. Iz KUD-a Drampil sta nas nasmejala Nina Gregori in Janez Rus, prisotne paso nagovorili upan Obine Ribnica Joe Levstek, generalni direktor Slovenskih eleznic Duan

Mes in lanica uprave S Jelka Funduk.Prilonostne slovesnosti so bile e na kofljici, v Velikih Laah in Dobrepolju, zakljuna pa vGrosupljem. e kar teko priakovanje, da se bomo lahko do Ljubljane znova peljali po eleznicesti, je razblinil Duan Mes, ki je povedal, da ob trenutnih gospodarskih razmerah potnikegavlaka do Ribnica ne bo e vsaj tiri leta. O tem ve v prihodnji tevilki, ko bomo razkrili narte, elje,tevilke, ki so bili predstavljene na novinarski konferenci nekaj dni pred slovesnostjo.

MARKO MODREJ,foto: PT, MMVIJA KUSTOSINJA MUZEJA RIBNICA IN V.D.DIREKTORICE ROKODELSKEGA CENTRA RIBNICA, MAG. MARINA GRADINIK

JAKOB RIGLER SE JE ZELO VIVEL V SPOMINE

MARINA GRADINIK, UPAN JOE LEVSTEK IN TJAA LUBEJ

IZVIRNA POSTAVITEV RAZSTAVE


3/44

RE

ETO 3

Obinsko glasilo REETO izdaja Obina Ribnica.Uredniki odbor:

Marko Modrej - odgovorni urednikPolona Klaji - lanica

Domen Marin - lanProgramski svet:

Sabina Vuemilovi, Neva ilc Vidmar, Simona Lovin,Ale earek, Urula Jakli agar, Nevenka Turk,Matja Nosan, Miha KlunLektura:Tanja Debeljak

Trenje oglasnega prostora:GSM: 041-536-889, 051 641 021

Tisk in prelom strani:KVM Grafika, Ribnica.

Naklada: 3.300 izvodov

Naslov:krabev trg 40, 1310 RibnicaTel.: 051 641 021 / 8369 765

E-pota: [email protected] naslednje tevilke:

30. oktober 2013

Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list t.89/98) sodi glasilo Reeto med proizvode, za katere se

obraunava DDV po stopnji 8,5%.V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si

pridrujemo pravico do avtorskega honorarja.Pridrujemo si pravico do nenapovedanega obiska

tiskarskega krata v naem glasilu.

Gradivo za naslednjo tevilkooddajte do 16. oktobra 2013.

Anonimnih pisem ne objavljamo.

Mnenja in stalia posameznih avtor-jev prispevkov ne odraajo nujno tudi

mnenj in stali urednitva.

lanki v asopisu niso uradnomnenje Obine Ribnica.

PREGLED DOGODKOV VOKTOBRU 2013

2. 10. JBTZ: AS POPREJ IN DNEVI POZNEJE, predstavitevob 19. uri knjige in pogovor z avtorjem Igorjem Omerzo

Knjinica Miklova hia

3. 10. LJUDSKA PESEM ZA NAJMLAJE Spominskaob 18. uri soba zmage Kumer (Muzej Ribnica) Rokodelski center Ribnica

3. 10. Odprtje razstave Nataliye Gorza: SLIKE IN RISBEob 19. uri Galerija Miklova hia

4. 10. PARAFRAZE LIKOVNIH DEL, tematska likovnaob 19. uri razstava ribnikih in koevskih likovnikov Dom starejih obanov Ribnica

7. 10. PREDSTAVITEV ETNOLOKE ZBIRKE KOEVARJEV ob 18. uri Zavod za ohranitev kulturne dediine Nesseltal

Koprivnik in Matja Matko Rokodelski center Ribnica

8. 10. LITERARNI VEER, branje pesmi in predstavitevob 19. uri slik Irene BahovecKnjinica Miklova hia

10. 10. Odprtje razstave avtorice Alenke Pakiob 19. uri UASH SMO BLUSPOKRIT,

Avbe na Slovenskem in pokrivala naihdedov in babic v Ribniki doliniRokodelski center Ribnica

12. 10. SPOZNAJMO SVOJ KRAJ,ob 8. uri voden pohod po KS Velike Poljane Izpred gradu Pekel v Ortneku

15. 10. ZAKLJUEK AKCIJE RIBNIKA DOLINA, ISTA INob 18. uri UREJENA 2013 s predavanjem Mojce Rehar Klani:

Trajnice v domaem vrtu Rokodelski center Ribnica

15. 10. KOEVARSKA DEDIINA, predavanjeob 19. uri Knjinica Miklova hia

19. 10. ZAKLJUEK AKCIJE MOJA VAS, LEPA UREJENAob 19. uri IN PRIJAZNA O Velike Poljane

22. 10. OSREDNJA PRIREDITEV OB RIBNIKEMob 19. uri OBINSKEM PRAZNIKU portni center Ribnica

23. 10. DRAGO JANAR, pogovor s pisateljemob 19. uri Knjinica Miklova hia

24. 10. DELAVNICA ZA ZDRAVO IVLJENJEob 18. uri (vodi: Joe Cesar)

Maticova etno hia

31. 10. POKALNO TEKMOVANJE MLMNod 10., do 19. ure portni center Ribnica

Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Miheli, [email protected].

SEPTEMBRA PIEMO:

PORTRET Marinka Vesel, Ta nova kraljica suhe robe 6 Ribnki semenj po tudentsko s Piamo 7

IZPOSTAVLJENI DOGODKIKriza ni dotolkla 38. Semnja 8

Gobarsko drutvo Ribnica razstavilo kar 295razlinih vrst gob 9

MED NAIMI LJUDMI Ta svet ustvarjamo sami mednarodni dan miru12 Prostovoljci na olskih poteh varovali nae najmlaje13

Sprehod po Plenikovi Ljubljani 33 Zaradi ljubezni odla v Avstralijo 37 Mednarodno strokovno sreanje na temo

individualizacije pouka 38

NE SPREGLEJTE Program Svit reuje ivljenja 15 Urejena grajska nabreina vodi v prenovo

grajskega kompleksa 15

KULTURNI UTRINKI Ekspatrioti II Vse svoje nosim s seboj 11 Ribnika kultura in identiteta 11

IZ ZGODOVINE Gradovi v Ribniki dolini 34

PORTNI UTRINKI V portnem centru potekal Teden kickboxinga 40 Konana je MLMN 2013 41 Iztekla se je Rekreacijska tekaka liga

Dolenja vas 2013 42


4/44

4

IZPOD

UPANOVEGAPERESA

Izpod upanovega peresa

Spotovane, spotovani!

Tokrat vam elim nadrobiti nekaj drobtinic

iz zgodovine koevske proge Devetnajsto stoletje slovi kot stoletje eleznic,saj eleznica v tem obdobju postane vodilnisimbol napredka in modernizacije. Prihodvlaka pomeni tudipomemben mejnik vnainu razmiljanja,ker nam priblia svetin spremeni dimenzijoasa in prostora.O slavnostnem odprtjuproge je 28. septem-bra 1893 pisal tudiSlovenski narod: Hej,kako je pokalo verajpo Dolenjskem, doliproti koevski zemlji! In

prav je tako. Saj takega narodno-gospodar-skega praznika ne bo slavila izlepa tamkojnjageneracija, sedanja in prihodnja, kakren je bil

verajnji dan, ko se je otvorila elezna cesta... Vesel dan je bil to za celo deelo Kranjsko, ae posebej vesel za tiste kraje, katerim prinaaurni hlapon to dal Bog in srea slovenska!

boljo prihodnost,kakor jo bo prinaalez leto osorej tudidrugemu irnjemuozemlju naedomovine ...V Ribnici je vlakpriakala vsa olskamladina, ki jenapravila na postajipalir, uenka RozaLukman je nagovo-rila ministra, za njo

pa ga je pozdravil e upan Klun. Sprejem jebil tu e posebno slovesen, saj je bila to zadnjapostaja pred nemko naseljenimi kraji.Proga proti Koevju naj bi imela predvsem gos-podarski znaaj, saj bi odprla pot do nahajalirjavega premoga v Koevju in hkrati pospeilaizvoz lesa in lesnih izdelkov s Koevskega inRibnike doline. Prvotne narte je prepreilfinanni zlom dunajske borze leta 1873. Na

realizacijo je bilo potrebno poakati e nadaljn-jih dvajset let. Dela za progo GrosupljeKoevjeso se zaela 22. maja 1892 v Velikih Laah in sopotekala po nartih ter asovno usklajena.Slavnostno odprtje priblino 76 kilometrovdolge proge je bilo 27. septembra 1893,medtem ko je redni promet stekel 28. septem-bra 1893, kot je bilo e omenjeno.Ob prihodu eleznice v Ribnico se je velikoobetalo, narti o razvoju in napredku kraja sobili drzni in smeli. Ribnica se je temu primernoolepala, uredile so se dovozne poti, zasadiliso drevored, ki e danes krasi Kolodvorskoulico. Le-ta je s prihodom eleznice pridobila

na svojem ugledu, saj so jo zelo premiljenodopolnjevali z vsebinami, kot so lekarna,gasilski dom, ljudska, deka in meanska

Obinska uprava in gospodarstvo. Kaj lahkodobrega postorimo drug za drugega? Nebomo opisovali tega obutljivega odnosa,ker bi se preve hitro izgubili v priakovanjih,ki si jih vsak delenik razlaga po svoje. Kotpozitivno vplivanje na gospodarstvo zaleto 2012 lahko posebej izposta-vimo najvejo investicijo ribnikeobine izgradnjo novega vrtca,kjer veino izvajalcev predstavl-

jajo ribnika podjetja. Ocenjujemo,da je samo tukaj vsak dan delaloca. 40 delavcev, ki so zaposleni vribnikih podjetjih. In tako bo tudiletos in naslednje leto.Dejstvo je, da se ribniko gospo-darstvo e vedno odlino driglede na razmere v drubi in lahkosamo upamo, da bo tako tudi vbodoe. eprav vsak podjetnik radzagodrnja, da je posla vse manj,poslovni rezultati velike veineribnikih podjetji izkazujejo naj-manj dosedanje stanje, nekateripa celo rast tako prihodkov kotdobika, kot kaejo zadnji podatkiAJPES-a za leto 2012. Nismo pregledali vsehposlovnih izidov, za vsa veja ribnika pod-

jetja pa velja, da so e vedno dobra.

Prav vsem ribnikim podjetjem, od najvejihpo tevilu zaposlenih, do tistih z le enimzaposlen, od tistih z najve dobika, dotistih, ki nekako lovijo pozitivno nilo alipa so e malo nije, a kljub temu ohranjajodelovna mesta, iskrene estitke in zahvala!

Tudi zaradi podjetnikega duha je obinaRibnica prepoznavna doma in v tujini, ivogospodarstvo pa daje delovna mesta vbliini doma in omogoa primerni ivljenjskistandard.

Rekorder na vrhu naega seznama ima sedev ribniki obini (pregledali smo priblino 20podjetji), ima ve deset mio eur prometa in

ve mio eur dobika. Skoraj vsi pa beleijopreko 1 mio eur prometa in preko 100.000eur dobika. To so nedvomno nosilci prvegastebra ribnikega gospodarstva. Po prometuali dobiku na zaposlenega pa ne zaosta-

jajo prav dosti manje drube ali podjetniki

Kronika Obinske uprave,september 2013

posamezniki, ki predstavljajo drugi steberribnikega gospodarstva. Obina Ribnica zupravo se vsekakor trudi, da bi bil tretji ste-ber gospodarstva, predvsem na podrojulokalne zakonodaje, ki bi s hitrim reevanjemraznih operativnih problemov podjetnikovin z razvojnimi projekti omogoala nadaljnjirazvoj podjetnitva. Tako je eden osnovnih

ciljev enakomeren razvoj gospodarstva,drubenega in druabnega ivljenja vobini.V zadnjem asu se vse ve gov-ori o drubeni odgovornostipodjetnikov. e le-to razdelimona tri dele, lahko ugotovimo, danajpomembneji del predstavljaaktivni razvoj podjetja in skrb zazaposlene. Ne le delovna mestav smislu vejega profita, temvedelovna mesta, ki ohranjajo inrazvijajo delaveva znanja in nji-

hovo dostojanstvo. Lahko ugoto-vimo, da zadnja rast brezposelnihv Ribnici predstavlja predvsemizgubo delovnih mest v pod-

jetjih izven ribnike obine. Takoribniki podjetniki v celoti pre-segajo obstojee stanje v gos-podarstvu in se trudijo ohranitiali odpirati nova delovna mesta.

V enaki meri lahko sklepamo, da je v dobrihpodjetjih poskrbljeno tudi za razvoj znanjzaposlenih, saj brez tega ne bi dosegaladobrih poslovnih rezultatov. elimo si sliati

tudi e ve o dobrih primerih v podjetjih,kjer je poskrbljeno tudi za osebnostni razvojzaposlenih in dobre medsebojne odnose.Drugo podroje drubene odgovornostipredstavlja podpiranje razlinih drubenih

VHOD V NOVI VRTEC


5/44

AKTUA

LNO

5

ola, posojilnica, Sokolski dom, Ramorjeva,Oramova in Radonieva vila, na katere sobili Ribniani e posebej ponosni,. Z ribnikepostaje se je izvaalo seno, les, drva, govedo,svinje, fiol, predvsem pa je bila pomembnaza razvoj suhe robe in kronjarstva. Korist odeleznikega prometa so imeli v prvi vrsti velikilastniki gozdov, saj so na ta nain les lahkoizvaali na iri evropski trg.

Seveda pa vsi niso bili zadovoljni s preusmerit-vijo prometa na eleznico, saj je po drugi stranipomenila izgubo prometa in posledino tudidohodka predvsem gostilniarjem, ki so toili,da ni ve voznikov, ti pa, da jim je eleznicapobrala ves zasluek. Tudi takrat je z eleznicopriel as sprememb in kdor se jim ni prilagodil,

je hitro kaj lahko priel na kant.Med drugo svetovno vojno je bila progapogosto pokodovana, kljub temu pa je vesas obratovala. Po drugi svetovni vojni je bilna dolenjski eleznici ponovno uveden tovorniin potniki promet. V 50-ih in 60-ih letih so poprogi vozili potniki, nabiralni in direktni tovor-

ni vlaki. Iz koevskega rudnika so vozili pre-mog, en vagon so namenili poti, drva so voziliv Ljubljano, celulozo za papir pa v Medvode in

Krko. V Ortneku so nalagali les, suho robo incelo plemensko ivino, ki so jo potem prodajaliv Grijo. V Ortnek pa so z vlakom vozili vino,vole in praike. V letih med 1958 in 1966 jepromet na progi Grosuplje Koevje stagniral.Potniki promet je stalno upadal in se je v temasu zmanjal za 66 odstotkov. Tovorni prometpa se je priel obutno manjati po letu 1963.Leta 1967 je bil na koevski progi ukinjenpotniki promet.Vendar je tudi tovorni promet upadal. e boljpa je nazadoval, ko se je leta 1978 dokonnozaprl koevski rudnik in so tudi tovor iz blinjihtovarn v Ribnici preusmerili na cestni pro-met. Vsake toliko so se zopet pojavili nartiza ponovno oivitev proge, vendar ni prilodo realizacije. Leta 2008 pa se je prielo zobnovo proge, saj po direktivi Evropske unijemora imeti Skladia naftnih derivatov ZavodaRepublike Slovenije za blagovne rezerve vOrtneku kvalitetno prometno povezavo, ki joomogoa le elezniki tir z dovolj veliko osnoobremenitvijo. Dela so v teku in naslednje

leto naj bi bila zgrajena eleznika proga doKoevja.

upanJOE LEVSTEK

dejavnosti. Posebej pohvalno je, da veinaribnikih podjetji podpira kulturna, portna,gasilska, turistina in ostala drutva v

obini.Tretje podroje predstavljajo razline oblike

javno-zasebnega partnerstva, kjer obinoin podjetnike akajo e mnoge prilonosti.na tem podroju bi se lahko privatni kapi-tal vkljueval v razline razvojne projekte,katerih nosilka je sicer Obina: gospodar-ske cone, kulturni centri, razlini turistinirazvojni projekti, socialna podjetja, koop-erative, zadruge in podobno. Ocenjujemo,da je na tem podroju privatni kapital evedno premalo angairan. To bo vsekakorpredstavljalo enega izmed razvojnih izzivov

naslednjih desetletji.Decembra 2012 smo prieli s sponzorskoakcijo zbiranja sredstev za izgradnjo vrtcain se v sponzorskih pogodbah zavezali, dabomo imena sponzorjev objavljali.

Nekaj podjetnikov nam je e izrazilo zanimanje za podporo nai akciji,do sedaj pa so se odzvali:Sponzorji projekta Vrtec Ribnica:

POKROVITELJI:T.H.E. d.o.o.,Obrtna cona Ugar 29, 1310 RibnicaSanivita d.o.o.,Obrtna cona Ugar 29, 1310 RibnicaZasnova-gradbeni biro, Lovin Tone s.p., Vrvarska pot 1a, 1310Ribnica

JHP projektne reitve d.o.o.,Cesta talcev 5, 1230 DomalePrevoznitvo Iztok Pucer s.p.,Lepove 22, 1310 RibnicaDonatorji: sredstva smo doslej prejeli od petih donatorjev.Obina Ribnica se v imenu naih najmlajih zahvaljuje vsem sponzor-

jem in donatorjem za vae sodelovanje!

upanJOE LEVSTEK S SODELAVCIfoto Marko Modrej

RIBNIKI VRTEC BO EDEN NAJLEPIH V DRAVI

VRTEC Z VELIKIMI IGRALNIMI POVRINAMI

Vlanjevanje v Ribniki tudentskiklub za leto 2013/2014

Leto je naokoli in ponovno vabimo vsesrednjeolce in tudente, da se vlanijo

v tudentski klub ali obnovijo svoje

lanstvo za novo tudijsko leto. lani

kluba so deleni vrste ugodnosti, kot so:

subvencija za lanarino v knjinici, bazen,

ceneje smuarske karte, karte za Kolosej,

ugodna izobraevanja ... Vendar naj ne bo

motiv za lanstvo le subvencija, klub nudi

lanom tudi monosti, da zadovoljijo svojo

aktivistino ilico in pripomorejo pri ust-

varjanju ribnike scene. Vpis je mogomed uradnimi urami, ki so vsak petek,

med 20. in 22. uro.


6/44

6

PORTRE

T

Ta nova kraljica suhe robeLetos je tretja kraljica suhe robe Marinka Vesel praznovala pet-deset let in se je ob vseh obveznostih in hobijih na skrivaj uilae igranja citer. Zato, ker je e dolgo negovala to eljo in zaradipreseneenja za goste. Ampak to je le e en konjiek, ki se galoteva z marljivostjo in vztrajnostjo ter ljubeznijo do glasbe in

petja. Da uskladim vse aktivnosti, moram veliko stvari narediti'gredo', je ob prijetnem klepetu na njenem domu dejala Marinka.Za vsako stvar so vani srce, volja in koraja. In vsega tega imaMarinka zadosti.

Rojena je bila v Kotu priRibnici in izhaja iz zdo-marske druine, saj stase s suho robo ukvarjalae njen ded in oe, ki stasuho robo prodajala e skonjem in z vozom. Je prv-

orojenka, pred dvema ses-trama in bratom. Spominjase, da je posebno radahodila z oetom na plac,najvekrat v Kranj, proda-jat suho robo. Ker je oetutam tudi ula, jo je postavilv eber in jo tako lociral vkoordinatni sistem. Stojev ebru je vedno pela Vdolini tihi, in kadar je oeni vzel s seboj, so bran-jevke spraevale po njej innjenem prepevanju.Naredila je srednjo uprav-no-administrativno olo inse po olanju zaposlila, sajje bilo treba pomagati tudi doma. Najveje dodelovala drobne stvari pri suhi robi,sestavljala, risala, vigala motive v les, into poleg slube in celega kupa konjikov,e vedno dela. Najprej se je za sedem letzaposlila v Ljubljani na zavarovalnici, natopa je dobila slubo na Obrtni zadrugiPrevoz v Ribnici; natej firmi dela e sedaj,vendar v poslovalnici

v Domalah.Pri rosnih dvajsetihletih se je poroila,z moem sta zgra-dila hio in rodila stase jima dva sinova.Iz pogovora je biloslutiti, da je na vse trisvoje fante - moater sinova Francijain Dejana - zeloponosna. V otrotvusem se jima velikoposveala, ko staodrasla in me nistatoliko potrebov-ala, sem prevzelavodenje Drutvapodeelskih ena

Ribnica in sem predsednica e trinajstoleto. Povpraam, e je predsednica brezomejitve trajanja mandata, a se le nasmeh-ne ter doda, da svojo eljo po zamenjaviizrazi na vsakem obnem zboru drutva, aje vsaki neusliana.Leta 2005 so enske v okviru drutva

ustanovile tudi sku-pino ljudskih pevkVesele Ribnanke, ker

je ob raznih njihovihdogodkih manjkalopetje. Marinka je e vosnovni in srednji oliprepevala v olskihzborih, kasneje patudi v meanempevskem zboru KUDGallus pod taktirkoBernarde Kogovek.Sedaj skrbi za delo-vanje skupine ljud-skih pevk Vesele

Ribnanke, za katerepriredi in napie tudikakno besedilo,pisano njim na koo.Posebno pozor-nost med publiko

pritegnejo z ribnikimi oblaili, pri katerihjim je z vzorci in narti pomagala AlenkaPaki.Letos so prepevale celo v Evropskem parla-mentu v Bruslju! Izpostavila je tudi letonjiobisk Evropskega sreanja ljudskih pevcevin godcev ter folklore v mestu Gotha vNemiji; ve o tem si lahko preberete vprejnji tevilki Reeta. Smisel vseh drutevvidi v medsebojnem povezovanju.

Lani je bila deseta obletnica njihovih letnihkoncertov; ob kateri je izel tudi zbornik. Vnjem so nateti vsi nastopajoi in ob vsehteh imenih mi je bilo jasno, kaj je Marinkamislila s povezovanjem drutev.

Vpraal sem jo, na kajpomisli, ko si ree: Jazsem kraljica suhe robe.Je to izziv ali obveza?Eno z drugim. Semoseba, ki rada zdruimkoristno z dobrim, in eje le mono in primerno,

stvari izpeljem stoodsto-tno, z veliko dobre voljein sproenostjo. Zadanenaloge in cilji, morajoimeti rep in glavo. Dodae, da mora biti kraljicakomunikativna, da je nistrah pogledati v oi in kajpovedati v ribnikem gov-oru ter da zna predstavitivso to nao dediino. epa o tem bodoe kraljicene vedo dovolj, se lahkoe vedno nauijo. Vano,

da jih zanima!Novo kralji-co suhe robe sem hotelizzvati, naj mi nateje vse

panoge suhorobarstva, a mi je njen nas-top nekako potrdil pravilen odgovor inzato nisem drezal v nekaj, o emur e samnisem preprian. Se je pa zgolj nasmehnilatrau, da je bil ribniki upan - tudi lankomisije izbora kraljice - nekako bolj zagretza mlajo kandidatko na tekmi, e da bise mu bolj podala na raznih protokolarnihpredstavitvah in dogodkih, ki naj bi se jihkraljica udeleevala.

Marinka je bleee opravila nalogo proda-je suhe robe na sejmu v sedmih minutah.Prodala je je kar za 241 evrov! Vpraal semjo, e je prodajala hlodovino, a je skromnododala, da so obiskovalci zelo lepo sode-lovali in kupovali verjetno najdraje kuhal-nice na sejmu.Marinka drugo leto naj ne bi tekmovala zanaslov kraljice suhe robe. Pravi, da je vanosodelovati in naj poskusi e katera druga.Poziva lepi spol, naj se enske ob nasled-njem sejmu prijavijo na to tekmovanje, kerse v Rokodelskem centru trudijo, da bi biloim ve dogajanja, a kljub vsemu je vsak

dogodek odvisen od pripravljenosti sode-lovanja in vkljuevanja ljudi.

Tekst in foto:SAO HOEVAR

MARINKA POPRIME TUDI ZA CITRE

KRALJICA SUHE ROBE Z LENTO


7/44

PORTRE

T

7

Ribnki semenj po tudentsko sPiamoRibniki tudentski klub (Rk)je tudi letos sledil toku tradici-je sejma in na parkiriu za

zavarovalnico odigral svojvsakoletni ov. Ob 13. urije jurek postregel s prvimpivom, na koktajl stojnici sose zmeali prvi koktajli, oderza nastope je bil pripravljen,namizni nogomet pa je egostil prijateljske predtekmeza turnir. V veernih urah jesledil koncertni del, nasto-pili so Charlie butter fly inEpicenter. Odvijal pa se jetudi Air guitar turnir. Bistvoomenjenega turnirja so bili

zabava in posameznikoveiznajdljivosti. Nali so setirje pogumnei, ki so zatresli strune svojihzranih kitar. Program je bil pester, a najveljudi je pritegnil prav stand up vloek ob16. uri, ko so na oder stopili Botjan Gorenc Piama, Toma Stanovnik in Vasja Simi.Piama se je v svoji toki dotaknil tako poli-tike kot tudi popularne umetnosti, glasbein filmske industrije, kreative, medijev terRibnianov. Seveda pa ni pozabil niti al nasvoj raun.Intervju pred vami bo med drugim objav-

ljen v drugi tevilki pub-likacije SKUP, ki jo izdela inizdaja Ribniki tudentskiklub. Izvod publikacijebo podarjena vsakemudijaku in tudentu, ki se bovlanili ali obnovil lanstvov Ribnikem tudentskemklubu, prav tako pa bo voktobru dostopna tudi naspletni strani kluba.

Ste pisatelj, stand upkomik, prevajalec, igra-lec, raper in e marsikaj

drugega. Zakaj ponetetoliko stvari? Se nistemogli odloiti le za enpoklic?Nisem ve vse to. Z rapom se e nekaj let neukvarjam ve. e hoe dobro delat, moraveliko vadit. Vmes je priel stand up in semga bolj zagrabil. Velik bonus je tudi, da sez njim da preiveti. eprav ima vse, karponem, rdeo nit, in to je jezik. Vsi poklicizajemajo kreativno delo z besedmi, pa najbo sestavljanje al, zgodb ali prevajanjebesedil. Pravzaprav sem si izbral en poklic,

in to je jezik. Uporabljam ga skozi razlinepojavne oblike.Ste 'lovek z besedami'. Katere besede

pa so vam najbolj pri srcu?Pri stand upu gre za iskanje povezav, igerin pomenov. Med besedami me najbolj

privlaijo frazemi in njihov metaforininaboj, ki ga nosijo s seboj. Pri prevajanjupa gre za iskanje najbolje in najbolj ustr-ezne besede glede na pomen, saj stvar vizvirniku ne gre vedno ez. Pri otroki infantazijski literaturi oboujem izmiljanjenovih besed, za kar sem se specializiral.Tam je veliko neologizmov, stvari, ki v slov-enskem jeziku e ne obstajajo, in treba jenajti ustrezne besede zanje. Zane plestmreo metajezika iz obstojeih jeder inpotem pripenja pripone ter predpone.

Javnost vas najbolj pozna pod imenomPiama. Zakaj ste si izbrali prav ta vzde-vek?Ko sem bil star pet let in smo bili nekje vtujini, sem se izgubil. Na koncu so me sicernali, a vmes sem zataval v neko ezoterinotrgovinico, kjer je bila neka enska s kristal-no kroglo in vsem, kar sodi zraven. Reklaje, da je numerologinja in naj ji povem, kajbi rad vedel. Vpraal sem jo, kakno imemoram imeti, ko bom velik, da bom slavenin bom dal lahko intervju za tudentskorevijo Skup. Odgovorila mi je, da moram bitPiama. In imela je prav. Konno se je zgo-dilo, ez dve leti bi najbr e obupal in bi eldo nje ter zahteval denar nazaj. (smeh)

e se vrneva e na prevajalstvo.Prevedli ste svetovne uspenice izpodperesa Georga R. R. Martina. Kako ste selotili tega dela? Kako je prevajati taknezahtevne tekste?Uf, to je bilo zelo naporno. Prva knjiga

je bil v bistvu prvi praviroman, ki sem ga pre-vedel. Pred tem semprevajal otroke knjige

in najstnike romane.Ko so mi na Mladinskiknjigi najprej ponudili teknjige, ki mi jih prijateljie nekaj let priporoajo,naj jih preberem, semnajprej rekel, da jih bomprebral in se nato odloil.V usu sem prebral vsetri, ki so bile do takratobjavljene, in bil sem za.Kmalu sem ugotovil, daje to nekaj povsem dru-

gega kot otroke knjige,ki sem jih bil vajen. Izzivmi je bila predvsem

gradnja Martinovega sveta, kaj prevajatiin kaj puati v originalu, kako vzpostavitidoloeno terminologijo. S prevajanjemMartinovih del sem zrasel kot prevajalecin se nauil stvari, ki se jih med tudijemnisem. Sicer si potihem elim, da bi dobilnalogo, da vse te knjige predelam in popra-vim, ker vem, da je e prostor za izboljavo.Zdaj smo vsi v tem mrzlinem priakovanjunaslednje knjige in ravno sem izvedel, daseptembra zanem prevajati njegove krat-

ke zgodbe. S tem mislim le po sto stranidolge, ki se odvijajo pred asom Igre pres-tolov, ko so bili stari vladarji na vrhuncusvojih moi.

Zasledila sem, da ste eleli prevestitudi 50 odtenkov sive, a je niste dobili vroke. Ste pa napisali slovensko razliicotej knjigi. Kaj pa se dogaja na slovenskinjivi v toliko odtenkih?To sem elel prevesti predvsem zato, kersem vedel, da bo uspenica in da se boogromno izposojala po knjinicah, kar biugodno vplivalo na mojo denarnico. Delo

je bilo zaupano drugi osebi, jaz pa semnapisal 50 odtenkov njive, kar uporabljamna svojih stand up nastopih. elel semnapisati nekaj, s imer se sreujejo naepreproste gospodinje, ki nimajo lisic inigralnice, temve kuhalnico in kuhinjo.

Stavke tudi sami ustvarjate. Ali velikopiete?Ne, nimam asa, da bi se na dolgo in irokorazpisal. Sem pa tja dobim kakno naroiloza revijo Joker in oddam besedilo nekajdni po roku. Mislim pa, da bom v blinjiprihodnosti zael pisati odtekane pravljiceza svojega otroka. Da, to me zagotovo e

aka.

Pogovarjala se je ELVIRA KOELE RKFoto: Maa Mlakar


8/44

8

IZPOST

AVLJENID

OGODKI

KRIZA NI DOTOLKLA 38. SEMNJAZa sladokusce Slovenski oktet, za razigrane Urbanova no, za nakupovanjein pohajkovanje pa Ribniki semenj

Ni nas moil de, vreme kot naroeno, ne prehladno ne prevroe,dobra volja pri ponudnikih in obiskovalcih - pravi dan za pomen-kovanje in nakupovanje, to je bil 38. Ribniki semenj. Res, da ga

imamo na isti dan, kot je utarska nedelja v Triu, a vseeno uspeobema organizatorjema pritegniti ve deset tiso ljudi. Nai, to jeTuristino drutvo Ribnica, so dali v najem 500 stojnic, zanimanjezanje pa je bilo kakih pet odstotkov manje kot na primer lani. Vsismo namre priakovali, da bo zavoljo krize manj povpraevanja,a se je veini ponudnikov zelo splaalo priti. Prodali so se celonovi avtomobili, mnogi so beleili dvakratni porast dobika,hrane je spet zmanjkalo. Slednje je treba omeniti: ne ponuja sezgolj evapiev, lovci prinesejo okusno divjaino, gobarji prip-ravijo fantastine gobje polpete, ribii imenitno speejo postrvi.

Kulinarina ponudba je tako na hvalevrednem nivoju.

TD Ribnica je s svojim tehninim osebjemin idejnimi snovalci dobro uteena ekipa,pri dopolnjevanju sejemske ponudbe pa sejim pridruijo e druge institucije, drutva,posamezniki in zasebniki. Sejmu je zave-zana cela Ribnika dolina, eprav mnogidomaini pravijo, da se bodo eno leto paprav zares ognili sejmu in odli, recimo, namorje. A ta ivav jih tako pritegne, da rajeostanejo doma ali pa se predasno vrnejo,

da ulovijo za rep najbolj ivahen dan vletu. Ribniani se vendarle gremo najvejietnografski sejem v dravi, ki ga tudi obienajve ljudi. Sicer nekateri pravijo, da je biloletos manj obiskovalcev, uradni podatkipa kaejo, da naj bi jih bilo ve kot lani.Kakorkoli, prodajalo se je dobro, saj Ribniki

semenj velja kot tisti, kjer se proda najverobe. Obsejemsko dogajanje zdaj imenu-jemo Ribniki dnevi in se zanejo v etrtek.Obina Ribnica, Riko d.o.o. in upnijski uradRibnica so nas tako poastili s koncertom

Slovenskega okteta. Pevci so nas oaraliz izbranimi glasovi in dobro tempiranimprogramom, kjer so za zakljuek zapeliRibniko. Obiskovalci so ob tem spontanovstali in z najvejim ponosom sledili ribnikihimni. Tako mogone in slovesne nimanoben drug kraj v Sloveniji, to je dejstvo.Naj zapiemo, da so dva poletna mesecavsak petek potekali v Gradu Grajski veeri,prav tako v organizaciji TD Ribnica le-ti

ustvarjajo nov

poletni festi-val in dvigajotemperaturo vpriakovanjusejma. Zadnjipetek v avgus-tu je bila eUrbanova no,ki so jo mnogiudeleenci poh-valili, eprav soupali na velikodogajanje naportnem sta-dionu, a den-arja pa ni vetoliko na voljo.No, in nato....prva nedelja vseptembru. Na

semenj. Priel je diplomatski in upanskizbor tega okolia, tudi njegova ekscelenca,veleposlanik v Beogradu, Franci But. Toje vendarle na lovek, saj ivi v blinjiNemki vasi, in ga po svoje kar samoumev-no priakujemo. Prila sta poslanca JoeTanko in Ljudmila Novak, zbrali so se

upani obin, s katerimi Ribnica sodelujepri mnogih projektih, in tudi predsednikiobrtne in kmetijske zbornice, zavoda zagozdove itd. Slavnostni govornik je bil direk-tor Direktorata za turizem Marjan Hribar, ki

se iz otrotva e dobro spomni obiskovljubljanske trnice, kjer so vso pozornostpoeli prav zdomarji, saj so na duhovitnain vabili k nakupu svoje robe. Gledena to, da je na semenj med najbolj zna-nimi turistinimi prireditvami v Sloveniji, je

turistinim agencijam dal nalogo, da tistidan mnoino poiljajo turiste v nae kraje.Sicer pa je tudi pohvalil nao podjetnost indejal, da ima Ribnica zelo jasno vizijo gos-podarskega razvoja in da tu ivimo dobroin elimo ustvarjati.Tisti dan se je prvi v sprevodu nosilo

MED OBISKOVALCI SO SE SPREHODILI TUDI UPAN, BIVA KRALJICA, SLAVNOSTNIGOVORNIK IN PREDSEDNIK TD RIBNICA

METOD JAKLI

KRONJARJI SO VEDNO NA ELU SPREVODA


9/44

IZPOST

AVLJENID

OGODKI

9

najvejo reto - drali so jo kar tirje nai znani Ribniani: rokometaa Toma Tomiin Beno Lapajne ter TV voditeljici Erika nidari in Nua Lesar. Izbralo se je tretjokraljico suhe robe, ki je postala zgovorna Marinka Vesel, sicer predsednica Drutvapodeelskih ena Ribnica. Na enem od gostinskih prizori je pela Helena Blagne,v Gradu so nas zabavali Italijani s svojo rokersko skupino, maorete in godba izStine. Imeli smo 14. Rokodelski festival, kar pomeni, da so semkaj prili vsi slovens-

ki rokodelci s svojimizbranim blagom,nad osrednjimgrajskim mostompa se je vil suhoro-barski slavolok, kotje bilo davno tegav navadi. Da se jedobro prodajalo,vemo, da se to da

poeti odlino, paje pokazala karnova kraljica suherobe, ki je v sedmihminutah, kolikorji je bilo odmer-jeno, prodala za

241 evrov suhe robe! V Gradu so bile tudi suhorobarske igre, kjer so zmagaliSlatniani, in bodo za nagrado potovali s TD Ribnica na izlet. Nagrado si ni bilolahko prisluiti, saj so med drugim morali z loneno posodo spraviti na drugostran im ve vode - a tako, da so sedeli na klopi v gosjem redu in si podajaliposodo z vodo, ne da bi jo pri tem smeli videti. Dri, bili so mokri kot mii.Zadosti pisanja. Pridite drugo leto v Ribnico, saj nao leseno umetnost razumecel svet, trdi na upan. Edino ribniki procent ljudem ni prav jasen: Ribnian kupileseno lico za en evro, proda za dva, s tistim procentom pa le s teavo preivi.

ALENKA PAHULJEFoto Lana Modrej

RETA VELIKANKA. NJEN PREMER JE PREKO DVA METRA

IMITACIJA LICE VELIKANKE

PREERNO VZDUJE NA KRABEVEM TRGU SUHOROBARSKE IGRE SZA ODLINO IZPELJALAGORNIKOV FRANCE IN MEDARD

MAORETE VEDNO NAVDUIJO

OB SEMNJURibniki semenj je e vrsto let eden najvejih tovrst-nih dogodkov v dravi, pa naj ostali mediji oz. pos-amezniki govorijo ali podajajo kakrnakoli druganamnenja. Vsaki sliimo, saj je vsaki vse enako, ni ninovega. Kaj pa naj naredimo novega? Naj suho robozamenjamo za stekleno ali plastino? Naj lonarskeizdelke zamenjamo za papirnate? Tudi drugi sejmi posvetu in ostali podobni dogodki se ne spreminjajo, jihle bogatijo, nadgrajujejo, kar uspeno ponemo tudiv Ribnici.Semanji dan res ponudi festival dobre volje, pozitivnihvibracij, kulinarike, domae obrti, robe vsake sorte,kupite lahko vse od zobotrebca do traktorja, se vmeszabavate, druite in to je to. V veliki ponudbi takomediji kot organizatorji vasih koga tudi spregledamooz. mu ne posveamo pozornosti, kot si je zaslui.Naj tokrat izpostavim nae gobarje. Gobarskodrutvo, ustanovljeno leta 1975, je tudi enonajstarejih gobarskih drutev v dravi, na sem-nju sodeluje e od vsega zaetka. Kljub vroemu,suhemu poletju se je 35 lanov drutva letos eposebej potrudilo. Podali so se v okolike goz-dove, na Pokljuko, na Pohorje in drugam, nekateri

so prevozili in prehodili tudi 1000 kilometrov,ter nabrali kar 295 razlinih vrst gob, ki so jihrazstavili v Ideal centru. Razstavljene so bile vsepomembne, svetovno znane zdravilne gobe. Videlismo Ganodermo lucidum in Inonotus obliquus, skaterima lahko uspeno zdravimo razline vrsteraka. Po privlanosti sta tokrat izstopala veplenilepoluknjiar in luskati luknjiar. V slast so litudi gobji polpeti, ki jih vsako leto obiskovalcidobesedno razgrabijo. Hvala gobarjem za nji-hov prispevek v semanji mozaik.Hvala tudi vsemostalim drutvom, posameznikom, gostincem, obisk-ovalcem, stanovalcem centra Ribnice, ki imajo v asu

sejma dan mobilnosti, in vsem, ki ste sodelovali vsprevodu, kulturnem, zabavnem programu, gasilcem,policistom, skratka vsakomur posebej in vsem, brezvas semanji dan ne bi bil to, kar je. Hvala!

V imenu Turistinega drutva RibnicaMARKO MODREJ


10/44

10

SEMAN

JIUTRIP

Predsednik SLS Franc Bogovi:

Tudi rokodelstvo lahko pripomorek izhodu iz krize, e Vlada RS ne bove duila podjetnike aktivnostiPredsednik OO SLS Ribnica Luka Ilc:

Kot e v zgodovini leta 1520 smo Ribniani tudi leta 2013 pripravljeni na uporproti poskusom dodatnega obdavevanja.

Ribnica, 1. september 2013 - PredsednikSLS Franc Bogovi se je v Ribnici na pov-abilo predsednika OO SLS Ribnica Luka Ilcaudeleil 38. Ribnikega sejma suhe robe inlonarstva ter 14. Rokodelskega festivala.Predsednik OO SLS je predsedniku SLSBogoviu razkazal sejemsko dogajanje naglavnemu trgu, ki je e tradicionalno rezer-virano za suhorobarje in lonarje. Gost seje z njimi tudi sreal in pogovarjal. Tako stistimi, ki se z rokodelstvom ukvarjajo lju-biteljsko, kot onimi, ki jim je ta dejavnostglavni vir za preivetje. Rokodelci so muzaupali tudi konkretne teave, s katerimi sesreujejo, predsednik SLS Franc Bogovi paje, skupaj s predsednikom ribnikega odb-ora stranke, prisluhnil tudi uspenejimiribnikimi podjetnikom, ki so razstavljalina sejmu.Kljub zaostrenim gospodarskim razmeramin zgreeni vladni fiskalni politiki, ki delov-no - ustvarjalni del drube dui z uvajanjem

vedno novih davkov, rokodelci, obrtnikiin podjetniki danes v Ribnici dokazujejo,da e niso izgubili ustvarjalnega naboja inda vsako, tudi krizno leto, navduujejo ssvojimi izdelki ,je v Ribnici dejal Bogovi.Ob tem pa je opozoril, da so vsi ti rokodel-ci in obrtniki zelo obutljivi na vsak nes-

pameten ukrep sedanje Vlade RS, ki napleih tistih, ki e nosijo dodano vrednostv gospodarski aktivnosti, etudi na drob-no, krpa dravni proraun na raun brez-vestnega troenja drave na drugi strani.Vlada RS ni izvedla nikakrnega programaza spodbujanje obrtnitva, podjetnitva ingospodarstva nasploh, in ni ve dvoma, datega sploh ni sposobna,je Bogovi ocenil,da Vladi RS ta segment ustvarjalne drubepomeni le molzno kravo. Kljub temu,da je marsikateri rokodelec na Ribnikemsejmu izrazil obutek, da je rokodelstvov Sloveniji prepueno samemu sebi, jepozdravil njihovo delavnost, predvsem pa,da e niso izgubili upanja in so rezultati nji-hovega dela v obliki preudovitih izdelkovsuhe robe e vedno trden slovenski ponos.

Zgodovina ribnikih obrtnikov oz. suhoro-barjev sicer sega vse v as cesarja FriderikaIII, ki je Ribnianom s Pravico kronjarjenja,

izdano leta 1492, dovolil neovirano proda-jo lastnih obrtnih izdelkov. Takrat novasvoboina je bila uvedena, ker naj bi sina tak nain ire podroje Ribnice zacelilorane po opustoenju, ki so jih pustili turkinapadi. Leta 1520 pa je oblast potem, ko sije Ribnica e opomogla, elela omenjeno

dejavnost obdaviti. A so se Ribniani takrattemu uprli. Omenjene poskuse dodatnegaobdavevanja pa lahko nedvoumno pov-ezujemo z dananjim dogajanjem, doga-janjem leta 2013, ko eli Vlada RS obdavititudi tam, kjer ni kaj vzeti.Predsednik OO SLS Ribnica je, glede nazgodovinske izkunje Ribnianov, dejal:Ribniani smo ponosni na svojo lastnoobrt, ki naemu kraju omogoa lastnopreivljanje, pa tudi krepi ustvarjalnegaduha. Tako kot e v zgodovini leta 1520 pasmo tudi danes pripravljeni, da se posku-som dodatnega obdavevanja upremo.

Predsednik SLS Franc Bogovi je poobisku 38. Ribnikega sejma suhe robe inlonarstva ter 14. Rokodelskega festivalana pobudo predsednika OO SLS Ribnicanadaljeval s sreanji v Ribnici in se pridruillanom Izvrilnega odbora SLS Ribnica nadelovnem kosilu, na kateremu so razprav-ljali tudi o pripravah SLS Ribnica na loka-lne volitve, ki bodo naslednjo jesen. V SLS

Ribnica so nato zapisali, da na prihodnjevolitve prihajajo s kandidatom za upana, aso pri imenu ostali skrivnostni.

SLSfoto: Nik Vidmar

FRANC BOGOVI, LUKA ILC, V OZADJU FRANCIBUT

SDS na 38. Ribnikem sejmuTradicionalni Ribniki sejem tudi letos ni minil brez odlino pripravljene stojniceSlovenske demokratske stranke, ki e ve let zaporedoma izvaja svoj program

na parkiriu pri ulju. Obisk stojnice konstantno naraa in je celo presegellanskoletnega, ko je Ribnico obiskal kandidat za predsednika drave in evropskiposlanec dr. Milan Zver, ki je med obiskovalce razdelil brezplane knjige iz svojepotujoe knjigarne.Ker pa niso pomembne le besede, temve tudi dejanja in e posebej dobra dela,smo na letonjem sejmu zbirali podpise v podporo kandidaturi Pedra Opekeza Nobelovo nagrado za mir. Opeka, ki je e preko 24 let slovenski misijonar naMadagaskarju, bo za to prestino nagrado nominiran e drugi. V zgolj nekajurah smo lani in lanice ribnike SDS zbrali preko 600 podpisov in odlonopripomogli k njegovi uspeni nominaciji. Med zainteresirane goste stojnice smopoleg tega razdelili blizu 500 balonov in izvodov tednika Demokracija ter jihpostregli s hladnim pivom.

OO SDS Ribnica


11/44

KULTU

RNIUTRIN

KI

11

Ribnika kultura in identitetaV sredo, 18. septembra, so v KnjiniciMiklova hia pripravili okroglo mizo znaslovom Ribnika kultura in identiteta.Pogovor med piscem Ivanom ega, kiparkoAno earek, novinarko Maruo PrelesnikZdear in Alenko Pahulje, vodjo lokalneizpostave JSKD, je moderirala Ana Porenta,ki je za izhodie okrogle mize vzela prviverz ribnike himne: S'm Rib'nan Urban,po cejl'm svejti znan.Pogovor se je sukal okoli oblikovanja

identitet, torej kaj je pravzaprav tisto, karRibniane povezuje in obenem louje odostalih. V pogovoru se je izkazalo, da je tobolj ali manj govor, ki pa je lokalna poseb-nost vsake geografske celote.Lastna prepoznavnost ustvarjalcev jepovezana z njihovo osebno promocijo,po mnenju Ivana ege v Ribnici nimamosistematine promocije ustvarjalcev, da jeodnos Ribnianov podcenjujo, saj je vRibnici in Sodraici prodal le malo svojih

knjig. Ano earek ustvarjanje veseli e odmladosti; ustvarja pa z glino. Zase pravi,

da je samouk, oblikuje pa preteno jaslice,kriev pot in Kristusovo podobo.Marua Prelesnik Zdear je izpostavilaustvarjanje lokalnih drutev, ki z malo alis skoraj ni sredstvi ustvarjajo gledalikepredstave, poudarila pa je pomen veseljado ustvarjanja in ustvarjalnega druenjatako pri ustvarjanju gledalike predstavekot fiolovega dne.

Alenka Pahulje je kot vodja obmoneizpostave JSKD, ki pokriva tri obine in 21kulturno ustvarjalnih drutev, predstaviladelo in podporo, ki jo JSKD ponuja ust-varjalcem in umetnikom.O sami identiteti ni bilo povedanega kajdosti, ker je bolj ali manj zreducirana nasuho robo in govor, ve pozornosti pa stadobili kultura in njene finanne teave,saj je zaeti s kiparjenjem ali drugimumetnikim ustvarjanjem povezano zzagonskimi stroki. Druga tema je bila pro-mocija ribnike kulture navzven, kako jepomanjkljiva oziroma usmerjena le na ozekkrog javnosti.Okrogla miza je ponudila kar nekaj odgo-vorov o identiteti in kulturi, po drugi strani

pa tevilne pomisleke, o katerih bi veljalorazmisliti in povezati v skupno celoto.

Tekst in foto: PRIMO TANKO

UDELEENCI OKROGLE MIZE

Vse svoje nosim s sebojVse svoje nosim s seboj je le drugi delnaslova razstave Ekspatrioti II. Vedno boljprepoznavni razstavni cikel Galerije Miklovahia, trienalni ciklus, ki poleg Ekspatriotovpredstavlja e Prophetae domestici in Izdomaih likovnih zbirk, je zakljuil letonjo

poletno sezono s svojo otvoritvijo 29.avgusta. Na razstavi, ki jo je kurirala Lela B.Njatin, strokovno gal-erijsko podporo paStane Kljun, se pred-stavlja 18 avtorjev sskupaj 27 deli. Kot jepovedala kuratorica,je razstava namen-jena iskanju ljudi.Ne kar koga, ampakdomaina, ki je odelv svet ali pa so to sto-rili e njegovi stari.Koncept Ekspatriotovdeterminira, vendarne profilira, skupnorazstavljalcem pa jemehanje tradicio-nalne podobe; neka-tera dela na razstaviso namenjena pred-stavljanju, druga paso tam samo zaradi

prisotnosti. 14 del je razstavljenih prvi,dve sta nastali za to razstavo. Predstavljeneso tevilne slike, multimedijska produkcija,ki poleg slike vkljuuje e zvok, ter tudiobsena maketa severnih ljubljanskih vrat,ki jih je v estdesetih letih zasnoval arhi-

tekt akademik Milan Miheli, brat slikarjaFranceta Mihelia.

Osemnajst avtorjev, ki so zrastli ali pa izvi-rajo iz tega konca Slovenije, po eno stranini veliko, po drugi strani pa je potrebnopogledati ire: pokrivajo tevilna podrojalikovne umetnosti, so generacijsko razliniin njihovo podroje ustvarjanja ni omejenona mesto ali Slovenijo in njihov vpliv segapreko meja umetnosti v polje realnega.Razstava je bila poleg obeh galerijskihprostorov postavljena tudi v Kersnievi

kovanici v Hrovai, kjer so na ogled neko-liko drugane umetnine, slike, ki so zloene

v film, ideja in make-ta spomenika, ali paostajajo konstruk-tiven del pogorelekoevske srednjeole.

Tekst in foto:PRIMO TANKO

ODPRTJA RAZSTAVE SE JE UDELEIL TUDI POSLANEC JOE TANKO


12/44

12

MEDN

AIMILJUD

MI

TA SVET USTVARJAMO SAMI -MEDNARODNI DAN MIRUSamo otroci imajo ideale, a ivljenje jihpoasi brusi. Najmoneji jih skozi as tudiuresniujejo. Vse lovetvo se zaveda, da

je eden najvejih idealov in vrednot mir,

a nasilje je e vedno prisotno, odpirajose nova vojna aria, ljudje se marsikdajne razumemo med sabo, ne sprejemamodruganih Zdi se, da e nismo odrasli.Pa to ne dri, saj gredo naa prizadevanjav smeri dobrega in e smo se neemu e

odrekli, se noemo ponovno odrei, kerbi se utili v sebi degradirani. Potrebna

je velika modrost. Tudi udeni gordijskivozel, ki ponazarja teko reljivo dejanje inga je uspeno reil Aleksander Veliki, ni zadananje ase dovolj velika modrost. S tem,

ko ga je presekal, je marsikaj ostalo odprto,znova nereeno. Res je teko vpraanje,kdaj bomo postali vsi modreci. Zato evrsto let praznujemo dan miru, dan, ko najbi prenehalo vsakrno nasilje, streljanje,vojne. To je dan tolerance, kulturne razno-

likosti. Ljudje naj bi na ta dan reili vsespore med seboj. Opominja nas na naravoin pomembnost varovanja okolja.

Dan miru praznujemo od leta 1981, koga je razglasila Generalnaskupina Zdruenih naro-dov to je bil dan njen-ega prvega rednega zase-danja. Od leta 2001 pa jeto 21. september, ko tonoob 12h generalni sekre-tar ZN pozvoni na Zvonmiru in poziva k preki-nitvi vsakrnega nasilja inustavitvi ognja.Dan miru je dan sodelovan-ja med ve tiso osnovnimi

olami po vsem svetu.Le-te so letos deseti sadilev ve kot 150 dravah povseh celinah drevesa miruv okviru globalne virtualneole ENO in mree za tra-jnostni razvoj, s sedeem

na Finskem.Odrasli tako prenaamo na mlade svojeizkunje, poskuamo biti pozitivni uiteljiv njihovem ivljenju, da bodo zaupali vdobro e naprej, saj je to sedaj monost,ki jo vidimo. Ve bo tega, ve bo zaupan-

ja in manj nasilja, odpirale se bodo novemonosti in pot evolucije se bo nadaljevala.Rastemo vsi skupaj zablagor loveka, vsehivih bitij, torej narave.Odrasli pa se zaveda-mo, da so mladi cvetivljenja, ki ga je trebavseskozi negovati, daohranja in bogati svojonotranjo lepoto.Tudi v Ribnici smosadili drevo miru,tretji, spet na zele-nici Doma starejihobanov. Uenci nijestopnje Osnovne oledr. Franceta Preernaz uiteljicami sopolepali vse asfalti-rane poti za domomz risbami za scenoprireditve; za stareje,

stanovalce doma pa drugaen dan, polnivljenja in mladosti - vsaki posadimokakno sadno drevo, ki ga potem opazujejo,zalivajo, pretevajo plodove in tako zapoln-

jujejo dneve ivljenja, ki prehitro odhaja.Tudi direktor doma Branko Gorean, upanJoe Levstek, pomonica ravnateljiceMajda Vali in predsednik Drutva JogaVV Ribnica ele Suljevi so nas poastiliz nagovorom, upnik Anton Beran je

marelico blagoslovil. Koordinatorka JSKDAlenka Pahulje je tudi letos sodelovala prioblikovanju programa, ki so ga popestriliosnovnoolci ter stanovalci Doma. DarinkaSuljevi, ki je povezovala prireditev, je dalav domaem nareju vsem nekaj pamet-nih napotkov za boljo prihodnost. Obaniste obogatili ta dan s svojo prisotnostjoin vzpodbudnimi besedami, Dom pa jepogostil in posladkal vse prisotne. Za konec

smo se podpisali v knjigo miru z lepimi mis-limi in prigali sveke.Tako vsako leto znova doivimo pravljinidan, za katerega uravnava niti Drutvo Jogav vsakdanjem ivljenju Ribnica, ki poskrbiza vso organizacijo, program in sponzorje.

DARINKA SULJEVIfoto: Marko Modrej

SOITJE GENERACIJ PRED DSO RIBNICA

Z LEVE: UPAN JOE LEVSTEK, ELE SULJEVI IN BRANKO GOREAN SO SELOTILI DELA

NAJVIJE OBRESTI? DA, EVLAGA V SVOJE ZDRAVJE.PRINI TUDI TI.

ZAETNA VADBA JOGE ob etrtkih,ob 19.00 v Domu starejih obanovRibnicaAsane, dihalne vaje, sproanje, medit-acija za zdrave telesne procese: - za zdra-vo in prono hrbtenico, sklepe in miice,odpravlja boleine le-teh, glavobole, slabospanje, depresijo, - uravnava krvni tlak,prebavo, - krepi pred stresom, imunski indihalni sistem, kosti, - vzdruje hormonskoravnovesje, ivljenjsko energijo, pomirja, -pomlajuje telo in duha, - izboljuje koncen-tracijo, poutje, - iri zavest, ustvarjalnost,- poglablja samospoznavanje, pozitivnemisli, dobre medosebne odnose BODY-FACE TRAINING ob torkih, ob 19.00v Domu starejih obanov RibnicaRazline vaje za prono in zdravo telo,oblikovanje le-tega, krepitev miic, kit innotranjih organov glede na letni as, vajeza izgorevanje maob; vaje za pomlaje-vanje obraza, za sijo izgled, hormonskoravnovesje, obrazna refleksoterapija in verazlinih tehnik za ohranitev in vzpodbu-janje zdravih telesnih procesov, izboljanjevideza, spomina, ustev, energije, kondicije

Vse redne obiskovalce aka darilo. Prviobisk je brezplaen.

www.jogaribnica.sifacebook Darinka Suljevi041 397 789 ali 041 316 989


13/44

MEDN

AIMILJUD

MI

13

Prostovoljci na olskih potehvarovali nae najmlajeVsak zaetek olskega leta je zaetek nekega novega obdobja.Od ponedeljka, 2. septembra, po olskih poteh znova videvamouence, ki so zlasti v prvih dneh zaradi poitnikih doivetij razi-grani in ob tem nekoliko manj previdni.

Prometni strokovnjaki ugotavl-jajo, da so otroci kot udeleenci vprometu nepredvidljivi, promet-ne predpise pogosto spregledajooziroma si jih razlagajo nekolikopo svoje. Poleg tega imajo vekratnapane predstave in oceno odd-aljenosti in hitrosti bliajoega sevozila, zato od voznikov zahtevajoe dodatno pozornost in previd-nost. Vozniki naj bodo e posebejpozorni na obmoja prehodovza pece, vrtcev, ol, igri inparkiri.Svet za preventivo in vzgojo vcestnem prometu obine Ribnicav sodelovanju s Policijsko postajoRibnica in prostovoljci je tudi letos predzaetkom novega olskega leta pripravilpreventivne aktivnosti za vejo varnostotrok na olskih poteh.Na vseh pomembnejih olskih poteh naobmoju obine so bili nameeni plakatiz opozorili udeleencem v prometu na

olsko pot. Starem uencev prvih razredovso bile razdeljene knjiice Prvi koraki v pro-metu z nadzornim prikazom najpogostejihpasti in nevarnosti pri vstopu otroka v svetprometa.Ob zaetku olskega leta policija in pros-tovoljci e vrsto let varujejo otroke nanevarnejih odsekih olskih poti, zlasti nazaznamovanih prehodih za pece. V prvihdneh pouka predstavniki policije in pros-tovoljci pomagajo uencem pri prekanjuceste na nevarnejih odsekih in s svojoprisotnostjo opozarjajo voznike na pose-bej previdno vonjo v okolici olskih poti.S svojim delom pomagajo starem inudeleencem v prometu zagotavljati vejoprometno varnost otrok.Letos se je bila udeleilo varovanja olskemladine zelo veliko prostovoljcev. Prviteden predstavniki Gasilske zveze Ribnicain prostovoljnih gasilskih drutev na dvehlokacijah v naselju Ribnica ter na obmojupodruninih ol Suje in Sveti Gregor.Predstavniki Moto kluba Crknene podganena dveh mestih, na olski ulici v Dolenjivasi in na lokaciji v naselju Ribnica, pred-stavniki Drutva motoristi za motoriste pa

v naselju Ribnica. Varovali so zelo zavzetoin odgovorno.Ob tej prilonosti se Obina Ribnica, Svetza preventivo in vzgojo v cestnem prometuObine Ribnica in Policijska postaja Ribnicavsem sodelujoim prostovoljcem iskreno

zahvaljujejo za njihov nesebini prispevekpri zagotavljanju varne poti otrok na potiv olo in iz nje ter priporoajo, da se takosodelovanje nadaljuje.

LADISLAV MATE, tajnikSPVCP Obine RibnicaFoto: Marko Modrej

Kot vozniki ne smemopozabiti, da otroci: nimajo tako irokega

vidnega polja kot odrasliin zato kasneje vidijo vozi-la, ki prihajajo z leve alidesne, dobro sliijo, vendar ne

vedo natanno, iz kateresmeri sliijo vozilo, ne znajo dobro presojatihitrosti vozil in ocenjevatirazdalj, ne razlikujejo dobro poj-mov npr. levo, desno, ne zmorejo dolgotrajnekoncentracije, njihova pozornost se hitro

preusmerja na objekte, kijih pritegnejo, in mimo-grede jih kaj zmoti (hitrolahko pozabijo, ali so videli

vozilo, ki se pribliuje), ne zmorejo posploevanjin uporabe splonih pravil,kot je npr. pravilo, kako

prekati cesto.

MED PROSTOVOLJCI SMO ZASLEDILI TUDI JANEZA PULJA

Obljubljanska regijska koordinacijaSDM vabi na

pogovorni veer z osamosvojiteljemSlovenije in predsednikom SDS,

Janezom Jano,ki bo potekal v ponedeljek, 14. oktobra,ob 18. uri, v dvorani Drubenega doma

Grosuplje, Taborska cesta 1.

ivimo v dravi, o kateri ne vemo niti,kako je natanno nastala? O obdobju osa-mosvajanja in demokratizacije Slovenije

bo spregovoril predsednik Slovenskedemokratske stranke in kljuni lovek osa-mosvojitve, Janez Jana, ki bo predstavil

knjigo 25 let kasneje in 3. dopolnjeno

izdajo Premiki ter svoje najnoveje delo Zakulturo ivljenja.

Po zakljuku pogovornega veera bomoen nakup predstavljenih knjig.

Vljudno vabljeni!

OBLJUBLJANSKA REGIJSKA KOORDINACIJA SDM

Datum: SOBOTA, 5. 10.Kam: na IZLET V NEZNANO.Zahtevnost: lahka pot.Trajanje hoje (okvirno): ca. 4 ure.Prijave z akontacijo: v torek pred poho-dom, 1. 10. 2013, ob 19. uri, na sedeu PDRibnica, krabev trg 5, Ribnica.Potrebni so planinska oprema, primernavremenu in razmeram, pohodnike pal-ice, veljavna planinska izkaznica (plaanalanarina PZS) in varen korak.

Datum: SOBOTA, 19. 10.Kam: na VREMICO (1027 m) inKOCJANSKE JAME.Zahtevnost: lahka pot.Trajanje hoje (okvirno): 3 do 4 ure.Prijave z akontacijo: v torek pred poho-dom, 15. 10. 2013, ob 19. uri, na sedeu PDRibnica, krabev trg 5, Ribnica.Potrebni so primerna osebna planinskaoprema, pohodnike palice, veljavna pla-ninska izkaznica (plaana lanarina PZS) in

varen korak.Vodja: Janez Centa.

Za vsak pohod oz. izlet bodo izobeeniplakati z vsemi potrebnimi podatki (pri-java, ura odhoda, potrebna oprema ).

OKTOBER 2013


14/44

14

MEDN

AIMILJUD

MI

zaetek sezone, novoolsko leto, novo, novo

Po poitnicah in dopustih, prvi R-jevskimesec, se med godbeniki v KUD-u Ribnikipihalni orkester zaznamuje z regeneracijo,

prenovitvijo, predvsem pa z nadgradnjodrutva in z radostjo po ponovnem sniden-ju ter delovanju. Letonji mesec je postalna vajah RPO e posebno ivahen, saj smopridobili kar nekaj novegamladega glasbenega kadra, kar je bila e naa dolgo-letna glasna in tiha elja, ki senam je uresniila ob podporiGlasbene ole Ribnica, nekajpa seveda tudi z lastno sam-oiniciativo.e ne dolgo, kar se je konalo

delovno leto 2012/2013, kiga je zaznamovalo kar nekajkulturnih dogodkov, pa tudiprilonostnih nastopov.Oveini ste bili bralci eseznanjeni v tem glasilu, zatobi omenil samo nekaj, mordaod konca meseca maja boljizstopajoih.V mesecu maju smo v KUD Ribniki pihalniorkester skupaj z Zdruenjem za multi-plo sklerozo Slovenije ob njegovi 40-letniciustanovitve 25. maja organizirali humani-tarni promenadni nastop sekcije Ribniki

pihalni orekester pred blagovnico Mercator.Celoten teden smo ob pomoi BistrojaHenigman, ge. Lucije Poje in osebja, zbiraliprostovoljne prispevke za pomo osebam,obolelim za omenjeno boleznijo. Za tose nam je sekretarka zdruenja ga. pelaSelan e posebno zahvalila.V zaetku junija smo z Ribnikim pihal-nim orkestrom v Velikih Laah ob prihodupredsednika drave Boruta Pahorje pop-estrili obinski praznik, v Lokem Potokupa smo prisostvovali pri odprtju Turistino-kulturnega centra in hostela. Kot drutvo

smo organizirali samostojni poletni kon-cert v Gradu, na katerem sta nastopili takosekcija Z-Godba Ribnica (ZGR), pod taktirkoprof. Bojana Orama, kot sekcija Ribnikipihalni orkester (RPO), pod dirigentskopalico prof. Jerneja malca. RPO je nastopiltudi na prireditvi ob dravnem prazniku.Potekala je v cerkvi, kar je bila za RPOnekaj posebnega, saj je ta sakralna zgradbae posebej akustina. Sekcija ZGR se jeuspeno predstavila tudi ob odprtju javnefotografske razstave na TZO pred nekdanjoNamo v Koevju, ki jo je pripravil klubNational Geographic Slovenije. V zaetkujulija smo z RPO sodelovali na Trnemdnevu v Sodraici, eno sobotnih julijskihpopoldnevov pa popestrili tudi proslavoPGD Goria vas ob prejetju novega vozila.Novo sezono smo prieli kar zgodaj, saj

smo e v zaetku druge tretjine mesecaavgusta organizirali promenadni nastopRPO Vabijo planine na Grmadi za vse lju-

bitelje omenjene toke, ob koncu mesecapa v Lokem Potoku sodelovali pri odprtjuTuristino-kulturnega centra in hostela naHribu. e tradicionalni Ribniki semenj smo

popestrili z udelebo v sprevodu in priodprtju sejma, obenem pa gostili godbo izStine, ki je pripravila v Gradu promenadninastop.Trenutno se pripravljamo na na samos-tojni letni koncert v mesecu decembru,

posebno pozornost pa namenjamo tudiboino-novoletnemu koncertu. Vmes sebo zgodilo e marsikaj, nekaj nartovanihin nenartovanih nastopov ter predvideninastop na reviji pihalnih orkestrov v Novemmestu.In ravno ob zaetku sezone smo tu in sedajvsi godbeniki pred novimi izzivi. Pred namise pojavijo nove note, nekatere znane, manjznane in sploh nepoznane skladbe, in bopotrebno kar nekaj vaje, da bodo izzveneletako, kot je treba, in jih bo poslualevouho zaznalo bolj kot balzam za duo.

S prihodom novih glasbenikov postajaprostor v TVD za vaje vse manji in tesneji ,v instrumentalni prostor prihaja ve glasbil,ki bodo potrebovala ve popravil in servi-sov, nekaj ve godbenikov bo potrebnooblei v uniforme. Pa vendarle so takneskrbi takoj odve, saj za nami, starejimi,prihaja mladina, kar je vzrok, da dejavnost,ne sme, in da ne bo izumrla. To pa je cilj, kisi ga postavi prav vsako drutvo e v tistemtrenutku, ko se podpisuje ustanovna listinadrutva. Mladi glasbeniki pa ste seveda vsivabljeni, da se nam pridruite. O letih v temprimeru ne govorimo, mladost je lahkotudi po dui.

STANISLAV GREBENCpredsednik KUD Ribniki pihalni orkesterfoto: Lana Modrej

Zahvala zasodelovanjeGodbeniki KUD-a Ribniki

pihalni orkester se zah-valjujemo za vso podporoin pomo, ki jo je nudilaobina Ribnica na podlagirazpisanih javnih razpisovza realizacijo nekaterihnaih prilonostnih nas-topov in prireditev v pro-gramskem letu 2012/2013.Upamo, da bosta sodelo-

vanje in podpora programuorkestra potekala tudi v pri-hodnje v zadovoljstvo vsehobanov ribnike obine,naih prijateljev in obisk-ovalcev naih prireditev.

Vsem imenovanim najlepahvala.

Stanislav Grebencpredsednik KUDRibniki pihalni orkesterRIBNIKI GODBENIKI V SPREVODU NA LETONJEM SEMNJU

Vabilo na celoletnolikovno izobraevanjeza osnovnoolceV likovni oli v Ribnici organiziramo celolet-no likovno izobraevanje za osnovnoolce.Vodila ga bo akademska slikarka AndrejaGorjanec, v prostorih likovne ole vRokodelskem centru v Ribnici, vsak pone-deljek od 17. do 19. ure. Prvo sreanjebo v ponedeljek, 30. septembra 2013.Mesena olnina izobraevanja je 20 .Mladi sluatelji bodo na sreanjih spoznava-li razline likovne materiale in z njimi ust-varjali kola, risbo, sliko, kip Raziskovalibodo gibe telesa in poteze obraza ter jihposkuali ujeti v raznovrstne materiale.Razstava in prikaz nastalih del ter prido-bljenega znanja bo ob koncu olskega

leta.

Prijave in informacije: Rokodelski centerRibnica


15/44

NESPR

EGLEJTE

15

Program Svit reuje ivljenjaSvit je dravni program presejanja in zgodnje-ga odkrivanja predrakavih sprememb in raka nadebelem revesu in danki.

V Program Svit so vabljeni vsi prebivalcimed 50. in 69. letom starosti, ki imajo ure-jeno obvezno zdravstveno zavarovanje.Presejalnega testiranja bodo deleni vsakidve leti.

e predrakave spremembe ali zaetne sto-pnje raka na debelem revesu in dankipravoasno odkrijemo, temu sledi ustreznozdravljenje, kar vodi v zmanjanje obo-levnosti in umrljivosti. Prav to je namenPrograma Svit.V Sloveniji zaradi raka na debelem revesuin danki vsako leto zboli okoli 1.400 ljudi.Za konim rakom je to druga najpogostejavrsta raka. Ker raka na debelem revesuin danki pogosto odkrijemo prepozno,700 bolnikov s tem rakom na leto umre.Bolezen se lahko dolgo razvija potuhnjeno,

brez oitnih znakov. Eden izmed znakov, kinam lahko sporoa, da se v naem revesunekaj dogaja, je tudi kri v blatu. e opazitev blatu kri, se morate vsekakor nemudomaposvetovati s svojim zdravnikom! Todakrvavitev je vasih tako majhna, da je s

prostim oesom ne opazimo.Ugotavljanje skrite krvavitve v blatu paomogoa Program Svit. Postopek je za pre-iskovanca precej preprost, potrebno pa jenatanno upotevanje navodil.Po poti prejmete vabilo z izjavo o sode-lovanju. Ko izpolnjeno izjavo v priloeni

kuverti vrnete, po poti prejmete pribor zaodvzem vzorkov blata skupaj z natanniminavodili za odvzem. Delek blata je trebaodvzeti v dveh zaporednih odvajanjihin ga v priloeni ovojnici po poti vrniti.Vzorke nato v laboratoriju analizirajo na

prisotnost krvi. Dosedanjeizkunje Programa Svit kaejo, da je bila kriv blatu ugotovljena pri 6 % preiskovancev.Za veliko veino je torej z oddajo vzorkovblata postopek zakljuen in bodo ponovno

povabljeni k sodelovanju v programu ezdve leti.e se izkae, da je v blatu prisotna kri, jepotrebno opraviti nadaljnjo diagnostinopreiskavo revesa, kolonoskopijo, da odkri-jemo vzrok krvavitve.Vsaka kri v blatu sevedae ne pomeni raka alipredrakave spremem-be, moen vzrok so npr.hemoroidi (zlata ila). Vletu 2012 so ob kolonosko-piji v okviru Programa Svit

odkrili predrakave spre-membe pri 52 % preisko-vancev, raka pri 3 %, pri 45% pa ni bilo sprememb,sumljivih za raka. Velikaveina teh rakov je bila e

v zgod-nji fazi,ko so povsem ozdrav-ljivi, in poleg operacije nipotrebno nobeno drugoonkoloko zdravljenje.Med raki debelega revesain danke, ki so jih odkrili

brez Programa Svit, pa jetako zgodaj odkritih lemalo (12 %). Predrakavespremembe (polipe)lahko odstranimo e medkolonoskopijo, in tako

odstranimo tveganje za razvoj raka.Tako lahko ocenimo, da bomo s ProgramomSvit lahko vsako leto prepreili najmanj200 smrti zaradi raka debelega revesa indanke. Da pa bi to dosegli, je pomembno,da ljudje izkoristijo monost sodelovanjav programu. Odzivnost prebivalcev na

Program Svit se poveuje, elimo pa si, dabi bila e veja.Na podroju obine Ribnica se je leta 2012odzvalo 63 % prebivalcev, ki so prejeli vabi-la, v prvi polovici leta 2013 pa e 71 %, karje nad slovenskim povprejem. Najbolja

odzivnost v prvi polovici letonjega leta jebila v obini Mirna Pe, in sicer 76 %.e ste e dobili vabilo za sodelovanje vProgramu Svit ali pa, ko ga boste, vamsvetujemo, da se odzovete. Lahko vam reiivljenje. In, kot se glasi moto tega pro-grama ne bojte se sveta tam znotraj!Program Svit je pravzaprav namenjen lju-dem, ki ne kaejo nobenih bolezenskihznakov. Pomembno je, da opravite test,

eprav ste prepriani, da ste zdravi.Za nekatere skupine bolnikov pa test naprikrito krvavitev ne zadoa, ker potrebu-jejo redne kontrole s kolonoskopijo. Toso bolniki s kronino vnetno revesnoboleznijo (ulcerozni kolitis, Crohnovabolezen), tisti, ki so jim pri kolonoskopijie kdaj odstranili polip in osebe, ki so ezbolele zaradi raka debelega revesa. este v izjavi o sodelovanju navedli katerood teh stanj, zato ne boste ve vabljeni vprogram Svit, ampak se udeleujte rednihkontrolnih kolonoskopij.Za dodatne informacije o poteku ProgramaSvit ali pomo pri sodelovanju v programulahko pokliete klicni center Svit na tel. 0162-04-521 ali piete na e-naslov [email protected] ali po poti na naslov ProgramSvit, p. p. 241, 1001 Ljubljana.

Pripravila:Po gradivu Programa Svit pripravilaTJAA JERMAN, dr. med., Zavod za zdravst-veno varstvo Ljubljana

SLIKI 1A IN 1B: GOSPOD SVIT, KI JE NEKAKNA MASKOTA PROGRAMASVIT, SKRBI ZA SVOJE ZDRAVJE IN ELI ZVEDETI, ALI SE MORDA VTELESU NE DOGAJA KAJ TAKEGA, ZARADI ESAR BI BILO POTREBNOUKREPATI. POSNEMAJMO GA TUDI MI!

SLIKE 2A, 2B IN 2C: PRIBOR ZA ODVZEM VZORKOV BLATA BOMOPREJELI PO POTI IN NATO ODVZETA VZORKA V PRILOENI KUVERTI TUDI ODDALI NA POTO. NATANNO SLEDIMO NAVODILOM INUPOTEVAJMO, DA JE POTREBNA KOLIINA VZORCA BLATA ZELOMAJHNA!

SLIKI 3A IN 3B: PRI KOLONOSKOPIJI ZDRAVNIK SPECIALIST ZINTRUMENTOM PREGLEDA NOTRANJOST DEBELEGA REVESA. ENAJDE POLIP, GA LAHKO TAKOJ ODSTRANI IN TAKO PREPREI, DA BISE RAZVIL V RAKA.


16/44

16

NESPR

EGLEJTE

Ambrozija in prepoznavanjeostalih plevelov

V etrtek, 12. 9., je Kmetijska svetovalna

sluba izvedla delavnico z namenom, da biposredovala prepoznavanje kodljivih ras-tlin. Prepoznavali smo: ambrozijo, kanad-sko zlato rozgo, japonski dresnik,enoletnosuholetnico, divji sirek, kostrebo, sivozele-ni muhvi, velikocvetno nedotiko, oljnobuko, veliki pajesen plevelno grmovni-co.Kar nekaj rastlin se je razirilo iz Amerikev Evropo. Ena izmed njih je tudi ambro-zija. Pelinolistna ambrozija predstavljavse veji problem v kmetijstvu in zdravjuljudi. Povzroa veliko gospodarsko kodo,

zlasti pri ekoloki pridelavi in posevkih.Kjer ni mogoe kemino zatiranje, sledizmanjanje le-teh. Kljub konji ambrozijapridno raste ob obrtni coni Ribnica, zatosmo se zbrali prav tam.V asu cvetenja je rastlina prepoznavnapo dolgih mokih socvetjih, struktura listain delitev listnih krp pa je podobna kot

pri navadnem pelinu, vendar jo loimo

od pelina po tem, da je list na zgornji inspodnji strani intenzivno zelen. Od vsehplevelov, ki smo jih spoznali je z zakonomobvezno zatiranje trenutno samo za pelin-olistno ambrozijo. e od 19. maja 2010velja Zakon o spremembah in v dopolnit-vah Zakona o zdravstvenem varstvu rastlinkot kodljiva rastlina pri kateri je potrebnoizvajati fitosanitarne ukrepe, ker imajo terastline kodljiv vpliv na gospodarstvo,okolje ali drubo.Imetnik zemljia, na katerem raste ta rastli-na, mora odstraniti vse rastline s korenina-

mi vred ali odstraniti njihov nadzemni delna nain, da se ne obraste ve. Ambrozijase hitro obraa, zato je potrebno rast-line pred cvetenjem uniiti mehansko,kemino ali z obdelavo tal pri povrinah,ki se obiajno obdelujejo. Manje popu-lacije je priporoljivo populiti, ko so rastlinevisoke 20 do 40 cm. Rastline poberemo v

vree. Ne kompostiramo. Pri pobiranju se

ustrezno zaitimo z rokavicami, upora-bimo zaitne maske, zlasti obutljivi ljudje,da ne pride do draenja koe in dihal.Ta delavnica je bila nadaljevanje junijske.Udeleilo se je je ez 30 ljudi iz okolikih kra-jev obine Ribnice, kar nas izredno veseli.Udeleba kae, da se ljudje zavedajo prob-lemov, ki jih lahko povzroajo nezaelenerastline.V mesecu juniju smo spoznavali kodljivcein bolezni na vrtninah in tudi takrat je biloveliko zanimanja. Ob tem se zahvaljujemga. Ivanki ilc iz Dolenjih Lazov, da smo se

lahko sreali pri njeni njivi.Udeleenci so izrazili tudi eljo, da se vekratdobimo na travnikih oz. njivah.Obe delavnici je sofinancirala obinaRibnica.

Pripravila:IRENA ILC

Urejena grajska nabreina vodi vprenovo grajskega kompleksae se radi sprehajate v bliini Gradu inBistrice, potem ste gotovo opazili, da postopnicah zdaj stopate varno in da se vae

stopalo ne more ve zagozditi v starokamenje. Rokodelski center je naroil inter-ventno sanacijo, da se zaustavi nadaljn-

je propadanje, hkrati pa so strokovnjakipregledali celotni Grad in odredili novevzdrevalne naloge. To je bil prvi korak.Kaken bo drugi? Upamo, da bo ObinaRibnica uspela dobiti denar ministrstva za

kulturo in evropskega sklada za regionalnirazvoj, ker bi tako lahko konno uresniiliprojekt ureditve notranjega dela Graduz letnim gledaliem. Nart je pred leti

napravil arhitekt Botjan earek,ki je zdaj tudi nadziral vzdrevalnadela. Marina Gradinik, v. d. direk-torica RC, ki je lani dobil Grad vupravljanje, je tudi povedala, da sebo o novi vsebini Gradu razpravl-jalo tudi javno in se o tem e glasnorazmilja. Poleg premine kavarnenaj bi tam zaivel tudi prostor za

druenje otrok, arhitekt pa si je pros-tor pod odrom zamislil tako, da bilahko deloval kot notranji trg, kjer bise sreevali prebivalci. Osveila najbi se podoba Parka kulturnikov inuredile nove cvetline zasaditve.In e denarja za letno gledalie ene bo? Trenutno so se akterji polet-nega dogajanja z upanom dogo-vorili, da bodo v nasprotnem prim-eru e junija pokrili grajsko odrskoprizorie, da se bodo prireditve naprostem nemoteno odvijale.

ALENKA PAHULJEFoto: Tone Koir

DELOVNA VNEMA NEKAJ DNI PRED RIBNIKIM SEMNJEM


17/44

ZAHVA

LEOBSMR

TI

17

Vsi bomo enkrat zaspali,

v miru poivali vsi,delo za vselej konali,v hio Oetovo li!

A. M. Slomek

Zahvalav 87. letu se je od nas poslovila draga mama

MIROSlava MaROlT(7. 3. 1926 - 25. 8. 2013)

z Gorenjske ceste 40

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaanom, prijateljem inznancem za izreeno soalje, darovano cvetje, svee in svetemae.Posebna zahvala velja patronani sestri Darinki in zdravnici dr.malc za neprecenljivo pomo v asu njene bolezni.Hvala tudi upniku, mag. Antonu Beranu, za lepo opravljen obred,pevcem za zapete pesmi in Komunali Ribnica za vse opravljenestoritve ter vsem, ki ste nao drago mamo pospremili na njeni zadnjipoti.

vSI njenI

Prazen dom je in dvorienae oko zaman te ieni ve tvojega smehljaja,utihnil je tvoj glasboleina in samota sta pri nas.Zato pot nas vodi tjakjer sredi tiine spi,a v naih srcih ti ivi.

Zahvalaob bolei izgubi naega

janeZa KOvaIa(1954-2013)iz JURJEVICE

Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem,sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, svee, sv. mae,izreeno soalje in tolailne besede.Hvala kaplanu, g. Matevu Mehletu, patru Filipu Rupniku,Komunalnemu podjetju Ribnica, Pokopaliki skupnosti Jurjevica,pevskemu zboru Nova tifta, PGD Jurjevica in Zdenki Tomazin zaposlovilni govor.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovizadnji poti.

alujOI vSI njegOvI

Oe.

Klicali smo teOe. Bil si oesvojima dvema

fantoma, bil siOe tirim vnu-kom, z vsemrazumom in

ljubeznijo, ki sinam jo od malegaizkazoval tudi ti,smo te spreml-

jali v tvoji zadnjiivljenjski bitki.

V ivljenju si imel ve ivljenj, prestal si tevilne bitke. Vojna je loilatvojo rojstno druino, zato ti je druina kot vrednota kasneje tolikove pomenila. Sooal si se s smrtjo v partizanih e kot najstnik,

sooil si nas s strahom smrti, ko si padel s strehe, 14 dni smote hodili obiskovat v bolnico, ko si moral nepremino leati, a tapokodba ni ohromila nobene tvoje funkcije. Bil si aktiven e naprej.Prav vsak dan si vpregel svojega terenca in odel v gozd. Gozd jebil tvoje zatoie, tam si se sreeval s svojo duo. 3 leta nazaj se ti

je uresniila velika elja, odkupil si svojo rojstno parcelo v Graricahin od takrat neumorno delal v tako imenovanem Pajnievem klancu,da je ta znova zasijal. Ko te je dobro leto nazaj telo zaelo opozarjati,da se v tebi dogaja neka sprememba, to ni omejevalo tvojega dela.Neumorno si e naprej hodil delat in bil pokonen. Pred drugiminisi priznal da ti pojenjajo moi. Pa vendar so teave s kaljem invroina e oznanjale vrhunce tvoje bolezni in spet si stopil v borboza svoje zdravje, tokrat poslednjo.Pomagali smo ti po svojih najboljih moeh in z vsem svojim znan-

jem, v elji po izboljanju tvojega bivanja. Skuali smo ti povrniti

vso dobroto in izkazano pomo, ki si nam jo tudi ti nudil, ne gledena nae elje, potrebe, denarno vrednost in as. eprav nas nisivseh videval enako, si ljubil, spotoval in sprejel kot edinstvenegavsakega od nas. Bil si ponosen na svojo druino, na vse naedoseke - velike in male. Bil si ponosen na svoj rojstni kraj, naGrarice, Ribnico; s ponosom si pripovedoval vse svoje spominein nam razkazoval svoje trofeje, eprav pogled na njih nas ni nikolirazveseljeval. Uil si nas, da se moramo v ivljenju boriti, da moramo

jesti in se gibati, da bomo moni kot Herkul. V vsem tem si nam bilvzor do zadnjega. Tvoje telo in um sta bila krepka, z izjemo plju,organa alosti. igava alost se ti je usidrala v pljua, ne vemo.Ko so te zdravniki po tekih preiskavah letos pred velikononimiprazniki poslali domov z diagnozo e hudo napredovalne bolezni,brez predvidenega vsakrnega zdravljena, so ti bili nai nasveti zad-nje upanje in vera v ozdravitev. Zavzeto si nam prisluhnil in upoteval

prav vse nae besede. Bili smo tvoji zdravniki in tvoji negovalci. Bilsi pripravljen na vsakrno spremembo v svojemu ivljenju, tvoja letaniso bila ovira. Boril si se kot pravi borec, bil si dosleden kot praviuenec. Kot ljubitelj narave si dobro poznal ivljenjski krog njenihprebivalcev in propad ibkih. Nisi se slepil z nesmrtnostjo, a upanjav svoj obstoj nisi nikoli izgubil. Vztrajnost je bila tvoja vrlina, ohranilsi svoje dostojanstvo do zadnjega. Veer pred tvojim dokonnimodhodom si zaelel lahko no e vsakemu od nas, nekaj ur kas-neje pa nas je prebudil tvoj odhod. Stopili smo skupaj in ti pripraviliposlovilni obred v lovskem slogu kot si ga elel in drali bomo sku-paj kot druina e naprej, da bo ponosen na nas.

Oe.Hvala ti za ustvarjeni dom in druino. Brez tebe nas ne bi bilo.

ena DaRInKa,SInOva BOjan Z MaRIjO In BOgO Z ROManO,

vnuKI uRKa, lOvRO, BOjana, alea.


18/44

18

NESPR

EGLEJTE

MALI OGLASI

PRODAM V centru Ribnice, krabev trg, v 1. nadstropju majhnega

bloka (le 3 stanovanja), prodam dvosobno stanovanje, v skupniizmeri 42,36 m. Stanovanje je v celoti obnovljeno, v bliini vrtca,trgovine, ole, lekarne, avtobusne postaje ZK urejena (vpi-sano v etano lastnino), vsa infrastruktura, monost prikljuitvena CK na lesno biomaso. Vseljivo takoj. Vredno ogleda. Cena je45.000 EUR. Tel.: 041 897 097.

V centru Ribnice, na mirni, sonni lokaciji, prodam hio. Letogradnje je 1971. Velikost hie je 160 m, celotne parcele 600 m.Hia je ograjena, z vrtom. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 207 718.

Na Travni gori prodam stanovanjsko hio. Je opremljena,takoj vseljiva. Cena po dogovoru. Informacije: Nadja Podreka,Savudrija. Tel.: 00385 52 759 529.

Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodamgradbeno parcelo, v izmeri 780 m. Na isti lokaciji ob avtobusnipostaji prodam e parcelo v izmeri 914 m. Cena po dogovoru.Informacije: Mija earek, tel.: 070 - 842 625.

Prodam 2-sobno stanovanje, v izmeri 63,60 m, z zaprtimbalkonom, s pripadajoo kletjo in parkirnim prostorom. CK je

na biomaso, stanovanje je etano urejeno (vpisano v zemljikoknjigo), v 2. nadstropju (juna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici,v bliini TC Spar. Cena po dogovoru. Telefon: 031 449 565.

ODDAM V okolici Ribnice oddam v najem dve garai (2,5 x 5 m), za

skladie oz. vozilo. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 353 899. V okolici Ribnice oddam stanovanje v pritliju hie. Ve infor-

macij dobite na tel.: 051 - 381 303. Na Gallusovem nabreju, v centru Ribnice, oddam v najem

opremljeno stanovanje. Ima CK, kabelsko TV, internet. Vseljivotakoj. Ogled je moen po predhodnem dogovoru vsak dan, natel: 031 - 632 082.

V Koevju za dalje obdobje oddam dvosobno, opremljenostanovanje, veliko 64 m, z balkonom in kletjo. Vseljivo je takoj.Cena najemnine po dogovoru. Informacije: 031 - 733 987.

V iri okolici Ribnice oddam neopremljeno trosobno stano-vanje, brez najemnine, vai so le tekoi stroki objekta. Moenposeben vhod. Tel.: 041 623 510.

V poslovni stavbi Obmone obrtno-podjetnike zborniceRibnica na Vrvarski poti 3 v Ribnici ugodno oddamo v najemtri poslovne prostore v II. nadstropju, v izmeri 15 m, 18 m in21 m. Cena najema znaa 9 EUR/m in vkljuuje vse stroke. Zavse informacije smo dosegljivi na tel.: 01 - 8369 340 ali osebno vpisarni Zbornice.

RAZNO:

Podarite odvene knjige, revije Pospravljate ali renoviratestanovanje, hio, podstreje in bi se radi znebili odvenih knjig,revij in ostalega tiskanega gradiva? Ne zavrzite, raje podarite.Z veseljem pridem, odpeljem in jih ohranim. Info. na 030 - 996225.

Ekoloka kmetija ilc nudi doma ekoloko pridelano rdeopeso. Mona je tudi dostava na dom. Informacije: 041 - 337 522.

Kupim stareje in noveje razglednice, dopisnice, kovance,bankovce, pez - figure, medalje ...Informacije: 041 - 712 977.

Kmetija Osvald je zaela s prodajo rdee pese, ebule, fiolav zrnju ter esna. Bla Osvald, Jurjevica. Tel.: 051 - 346 836.

Prodam akacijev, lipov, meani med. Cena po dogovoru.Tel.: 040 513 275.

Kupim samonakladalno prikolico SIP in trani obraalnik SIP.Informacije: 031 - 894 965.

elite deliti stroke prevoza na relaciji Ribnica - Ljubljana- Kamnik, od torka do etrtka, ob ca. 7. uri in petek ob 6. uri?Kontakt: 040 - 813 422.

Mineva leto dni, odkar te med nami ni.Asi, jaz vem, da si, le ne tako (z obrazom ins telesom), kot bi si eleli mi vsi

Res si!!!Tvoj smeh, prijaznost, srnost, dobrota,

iskrice v oeh Izginilo je le izpred naih oi, a v naihsrcih e ivi!

Ni ve tvoj smeh, prijaznost, ljubeznivostnam ne lepajo dni,

Av naih mislih, srcih vedno si in spominnate ivi!

ena sama in edina si (bila), in poaenater ponosna sem, da sem lahko (bila) tvoja

prijateljica

AA

Pravilna reitev SEMANJEGA KVIZA avgustovsketevilke Reeta je:

RIBNIKI SEMENJ

Med pravilnimi reitvami je reb doloil naslednje nagrajence:

LARISA PETERLIN, Jurjevica 21, 1310 RIBNICAJANEZ JALOVEC, Prijateljev trg 4, 1310 RIBNICAIVAN MIHELI, Gri c. VII/4, 1310 RIBNICAIVANKA ILC, Gorenjska cesta 17, 1310 RIBNICAMARTA B. POJE, Cesta na Ugar 10, 1310 RIBNICA

Nagrajencem iskreno estitamo!Obvestilo o prejemu nagrad (darilni paketi)

boste prejeli po poti.Nagrade poklanja TURISTINO DRUTVO RIBNICA,

Gallusovo nabreje 10, RIBNICA.


19/44


20/44

* - novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb

(subvencija za pasivne in nizkoenergijske hie)

- celotna energetska sanacija stavb

(subvencija za energetsko sanacijo do 7000 )

- adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na klju)

- zunanja ureditev (tlakovanje dvori, asfaltiranje, izdelava karp)

- sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu, temeljev)- ruitvena dela (vodni izrez betonskih ali openih povrin)

*- (brezplana barvna tudija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)

(pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 ,

ugodni krediti)

*

* - (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)

*

BOJAN POGORELEC,

BLESK D.O.O.

KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, e-mail: [email protected], www.blesk.si


21/44


22/44

MEGADOM JE VAA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, METALURGIJO, INTALACIJAMI IN KOPALNICAMI, ORODJEM, VIJAKI IN OKOVJEM, BARVAMI

IN LAKI, BELO TEHNIKO IN MALIMI GOSPODINJSKIM I APARATI, ZABAVNO ELEKTRONIKO, POHITVOM LOGO LES IN VSE ZA DOM IN VRT.

28900

MEGACEN

A

Tehnini opis: mo 6 kw, premer dim. cevi 150 mm,prikop dim. cevi zgoraj, zmogljivost segrevanja120 m , barva siva ali rna, tea 63 kg,mere (v//g) 865 x 580 x 335 mm,vrsta kuriva drva, lesni briketi, premog.

Kamin Borneo V1

STRENIKI GOLOBcementno siv - nebarvan - visoko kvaliteten beton

Dostavljeno in razloeno pri vas.Cena za komplet 180 m2streniki in slemenjaki.

39990

MEGACENA

SEDENA GARNITURA03

BELA TEHNIKA

ODPRODAJA RAZSTAVNIH EKSPONATOV

-10%vsakzadnjitedenvmesecu

MEGA AKCIJAOUTLET

60 %do

AGRO in TERMOVERMITAGRO VERMIT:

- naravnega izvora- se ne stara in ne trohni- idealen za kaljenje in rast rastlin

- uravnava vlanost,izboljuje zranost

TERMO VERMIT:- naravnega izvora- negorljiv- odlina toplotna in

zvona izolativnost995EUR/m2

LAMINAT EGGERrazirjen asortiman,7 mm, razred 31

696EUR/m2

MEGA AKCIJA

Dekorativnoborovo lubjePopolnoma naravna talna obloga

-20%

- 30 %

Z odrezkom iz revije

1.09700

NA RAZSTAVNEEKSPONATE KUHINJ


23/44

MEGADOM RIBNICAOB ELEZNICI 4, 1310 RIBNICAtel.: 01/835 1 640mobi: 041 834 396 in 051 683 683ODPRTO:pon.-pet. 7:00-19:00,sob. 7:00-13:00www.megadom.si

PRIHRANIz Mega KarticoVsi, ki boste postali lani MegaKluba bostebrezplano pridobili MegaKartico ugodnosti.

UGODNOSTI:

ponudbo izjemno ugodnih izdelkov,

MEGADOM RIBNICAOB ELEZNICI 4, 1310 RIBNICA, tel.: 01/835 1 640, mobi: 051/683 683; ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 www.megadom.si

Akcija velja do 31. 10. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popusti se obraunajo na blagajni. Akcije se ne setevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simboline. Pridruujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo.

1628

1149 itisoni, topli podi,

tekai, ...

NOVO V PONUDBI

NOVO V PONUDBI

Visokotlani istilciAR Blue Clean

AKCIJA

- 20 %

Vse za grobovepesek, zemlja, svee

model 490

VISOKOTLANI ISTILCIAR BLUE CLEAN

PLOICE GRESVENEZZIA

1790

33,3 x 33,3ZELENA, DAR 3B002 RAKO,

V KARTONU 1,33 m2

NA ZALOGI 35 m2

- 20 %

PLOICE GRESKRETA

30 x 30RJAVA, GAR 35671 RAKO,

V KARTONU 1,18 m2

NA ZALOGI 136,88 m2

1435

- 20 %

KOPALNIKA GARNITURAAMOR

BIDE 8995EUR17990EUR

MONOBLOK

17160EUR42990EUR

UMIVALNIK Z NOGO

7995EUR15990EUR

KOPALNIKA GARNITURAARTIS

BIDE 9990EUR19900

EUR

MONOBLOK

19995EUR39990EUR

UMIVALNIK

7495EUR14990EUR

UGODNO

20 %do

OUTLET

NA KOPALNIKEDODATKE

OUTLET

AKCIJA

MEGA AKCIJA

AKCIJA

NLBPRODAJA DO 12 OBROKOV

BREZ OBRESTI IN STROKOV

BANKA KOPER

HITRI KREDIT


24/44

Vestanovanjski objekti

zmanjajmo stroke ogrevanja in mislimo na prihodnost

WWW.BLESK2.SI

T://031-647-188T://051-334-826E://[email protected]

Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica

kontakt:

- z nami do subvencije ekosklada (2400 )- brezplana 3d vizualizacija vaega objekta

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

- izolacija podstreja (celuloza, volna)- toplotno izolacijska fasada- dobava in montaa oken (ral montaa)- izkop do temeljev (hidroizolacija,izolacija sten v zemlji)

CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE- z nami do subvencije ekosklada (do 7.000)

- adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na klju

- slikopleskarska dela

- ureditev okolice (tlakovci, karpniki...)- zidarska dela

- polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)- keramiarska dela (prenova kopalnic)- istilni servis

GRADBENA IN ZAKLJUNA DELA

Stanovanjski objektiPoslovni objekti

Ni statusa? Ni panike!

Vzajemna,

d.v.z,

Vonjako

vaulica2,L

jubljana.

VsazavarovanjasesklepajopoveljavnihpogojihVzajemne,

d.v.z.

Slikajesimbolna.

*EKSTRAugodnostizamladeveljajovasuakcijeVzajemnaMladioz.do31.12.2013.

Ponudbanawww

.kolektiva.si/respectselahkovasuakcijespreminja.

PaketVzajemnaM

ladilahkosklenetedo31.12.2013.

NAJBOLJKREATIVEN

PAKETZAMLADEznajnijoporabode

narjainbogatododatnoopremo.

SFURAJ...

NOVAVTO!:

SKENIRAJ STRAN Z

APLIKACIJO LAYAR

NAGRADNINATEAJ

2XKODACitigo

PE NOVO MESTO

Trdinova 4

tel.: 07/ 393 53 60

ZASTOPSTVO KOEVJE

Ljubljanska 25

tel.: 01/893 86 12

POSLOVALNICA RIBNICA

posluje vsak torek v

Zdravstvenem domu

tel.: 01/835 16 02

Si brez statusa tudenta ali dijaka? Se prijavlja na zavod zazaposlovanje? Ima prvo zaposlitev ali si 26 let +?AS ZA GAS Zavaruj se!

OBVEZNA OPREMA

premijo v Sloveniji

DODATNA OPREMA

zavarovanja)


25/44

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letnogarancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

KIA - NAJVE AVTA ZA VA DENAR

model 2013prevoenih 15.720 kmceed

9.990 EUR

TX VISION opremamodel 2013

prevoenih 24.100 km

23.990 EUR

Optima

POPOLNA ODPRODAJATESTNIH IN MALO RABLJENIH VOZILKIA 2013 Z NAJDALJO GARANCIJO

Preverite bogato ponudbo malo rabljenih vozil KIA z garancijo v naih salonih!

Avtotrade, d.o.o., Sinja Gorica 11, Vrhnika01/7504-364 www.avtotrade.kia.si

www.facebook.com/KIASlovenija

Kombinirane porabe goriva: 3,2 8,2 l/100km, emisije CO2: 85 195 g/km.MPC cene testnih in rabljenih vozil vsebujejo vse dane popuste in prihranke, stroek priprave vozila in barvo. Cena 9.990 EUR velja za cee'd 1.4 CVVT Urban, rabljeno voziloiz posebne ponudbe. Cena 23.990 E UR velja za Optima 1.7 CRDi TX Vision, rabljeno vozilo iz posebne ponudbe. Vse ostale informacije o porabi goriva in emisijah CO 2so navoljo v prironiku o varni porabi goriva in emisijah CO 2, na prodajnem mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garancije so na voljo v garancijski knjiici vozila oz. pripooblaenem zastopniku vozil Kia. Slike so simboline. KMAG d.d., Leskokova 2, Ljubljana.


26/44

Dober zaetek jesenskega delasezone za Ugar Equestrian Team

Visoke poletne temperature, zaradikaterih so predvsem za konje tekmo-vanja lahko zelo naporna, je ekipaUgar Equestrian Team izkoristila zakraji medsezonski premor, septem-bra pa so lani ekipe e uspenoodprli jesenski del sezone. Prvi vik-

end v septembru so namre tekmov-ali kar na dveh prizoriih in v dvehdisciplinah. Najmlaja lana ekipe vpreskakovanju ovir, Gaj Riossa in AnjaRude, sta uspeno zastopala sloven-ske barve na nacionalnem turnirju vBusto Arsiziu pri italijanskem Milanu,Maja Rude pa se je udeleila FinalaPokala Slovenije v dresurnem jah-anju v Novem mestu.

Za mlado, dvanajstletno Anjo Rudeje bil tokratni turnir prvi v tej sezoni,skupaj z izkueno kobilo Samanthopa je uspela dosei nekaj dobrihrezultatov. V vseh tirih nastopih jenastopila zanesljivo, brez podrtihovir, in tako prejela tiri rozete, odtega je dosegla kar tri uvrstitve medprve tri. Gaj Riossa je tokratni turnir

izkoristil za nastop z nekaterimi mladimi, neizkuenimikonji, za nekatere od njih je bilo to celo prvo tekmovanje.Tako se je s 6-letno kobilo Cedieno v moni konkurenci poveini italijanskih tekmovalcev dvakrat prebil do 4.mesta, uspeh pa dopolnil v konkurenci 5 letnih konj, kjerje s konjem Dakota suvereno slavil na viini ovir 1,20 m.

Maja Rude je na FinaluPokala Slovenije v dresurnemjahanju v Novem mestu skonjem Skyline nastopila vnajteji konkurenci, torej kat-egoriji S, ter v izenaenemboju osvojila tretje mesto.

Kljub izjemno majhnim raz-likam med prvimi tremi jebila Maja vesela uvrstitve,predvsem pa je bila zadovolj-na tudi s samo izvedbo pred-pisane dresurne naloge. Njenkonj Skyline namre iz tekmev tekmo kae konstantennapredek, kar je dober obettudi za prihajajoe dravnoprvenstvo, ki bo oktobraletos.

UGAR EQUESTRIAN TEAMfoto: arhiv Posestva Ugar

GAJ RIOSSA IN DAKOTA


27/44


28/44

28

OBVESTILA

Leto je naokoli, zato vas predprietkom teaja ponovnovabimo na nao predstavitevorientalskih plesov.

V petek, 11. oktobra, ob 19. urise bomo za en veer preselilina Blinji vzhod. Orientalskaglasba ter milina in strastorientalskih plesalk, ki sije-ta iz njih, bodo v vrtevskidvorani portnega centra

v Ribnici priarali arobnovzduje in lepoto plesne umet-nosti. S pomojo tanic, palicin ostalih pripomokov bodo s

plesom izrazile svoje obutke,ki jih doivljajo ob raznovrst-nih orientalskih ritmih.

Prepustite se orientalskemuritmu ter ob tem pozabite nastresne trenutke vsakdanji-ka.

Z nami bodo poleg oriental-skih plesalk iz Ri

Reseto 2013 09 September

Documents

Transcript of Reseto 2013 09 September