REPUBLIKA SLOVENIJA - stat.si · Poročilo pripravila: Rudi Seljak, ... IIP objavljamo za...

REPUBLIKA SLOVENIJA

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI

ZA RAZISKOVANJE

MESEČNO RAZISKOVANJE O PRIHODKU OD PRODAJE IN NOVIH NAROČILIH IN VREDNOSTI ZALOG V INDUSTRIJI

ZA LETO

2005

Poročilo pripravila: Rudi Seljak, Nika Katnič Datum: oktober 2006

Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 241 51 00; telefaks: (01) 241 53 44; e-pošta: [email protected]; www.stat.si

Identifikacijska št. za DDV: SI97093726; MŠ: 5022932

1/32

Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju ........................................................... 4 1 Ustreznost statističnih konceptov....................................................................................... 7

1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja ................................................................ 7 1.2 Komuniciranje z uporabniki....................................................................................... 7 1.3 Delež manjkajočih statistik ........................................................................................ 7

2 Točnost ocen ...................................................................................................................... 7 2.1 Vzorčne napake .......................................................................................................... 7

2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake .................................................................... 8 2.1.2 Vzorčna napaka.................................................................................................. 8 2.1.3 Pojasnila............................................................................................................. 8 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak................................................................ 8

2.2 Nevzorčne napake ...................................................................................................... 8 2.2.1 Napake zaradi neodgovora ................................................................................ 8

2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote .............................................................................. 8 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke................................................................. 9 2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora ..................................................................... 9 2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov ........................................................................... 9 2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora.................................................. 9

2.2.2 Napake pokritja ................................................................................................ 10 2.2.2.1 Napake nadpokritja ...................................................................................... 10 2.2.2.2 Napaka podpokritja...................................................................................... 10 2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot .................................................................. 11 2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja........................................................... 11

2.2.3 Merske napake.................................................................................................. 11 2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak...................................................................... 11 2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak ............................................................. 12 2.2.3.3 Postopanje v primeru napak ........................................................................ 12 2.2.3.4 Delež urejanja podatkov............................................................................... 12 2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak ............................................... 13

3 Pravočasnost in točnost objave ........................................................................................ 13 3.1 Pravočasnost objave ................................................................................................. 13

3.1.1 Pravočasnost prve objave ................................................................................ 13 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov ..................................................................... 14 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti ..................... 15

3.2 Točnost objave ......................................................................................................... 15 3.2.1 Točnost prve objave ......................................................................................... 15 3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav...................... 15

4 Dostopnost in jasnost informacij...................................................................................... 16 4.1 Dostopnost informacij .............................................................................................. 16

4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov ...................................................... 16 4.1.2 Delež uporabljenih kanalov ............................................................................. 16 4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov ...................................................... 16 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov......................................... 17

4.2 Jasnost izkazanih informacij .................................................................................... 17 4.2.1 Tiskane publikacije........................................................................................... 17

4.2.1.1 Izkazani rezultati .......................................................................................... 17 4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja..................................................................... 17 4.2.1.3 Metapodatki.................................................................................................. 19 4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov ..................................... 19



2/32

4.2.2 Spletna objava .................................................................................................. 19 4.2.2.1 Izkazani rezultati .......................................................................................... 19 4.2.2.2 Nivo izkazovanja .......................................................................................... 20 4.2.2.3 Metapodatki.................................................................................................. 20 4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov ..................................... 21

4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov ................................................................ 21 5 Primerljivost statistik........................................................................................................ 21

5.1 Časovna primerljivost .............................................................................................. 21 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst ................................................................... 21 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti ..................................................................................... 22 5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost ..................................... 22

5.2 Krajevna primerljivost.............................................................................................. 22 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami Evropskega statističnega sistema ............. 22

5.3 Desezoniranje ........................................................................................................... 22 6 Skladnost .......................................................................................................................... 24

6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki ........................................................ 24 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov ........................................................... 24 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki ................................................. 24 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki........................... 26

6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja ...................................................... 26 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja............................................................ 26 6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki ..................................................................... 27 6.2.3 Razlogi za večja odstopanja ............................................................................. 29

7 Stroški in obremenitve ..................................................................................................... 30 7.1 Stroški raziskovanja s strani urada ........................................................................... 30 7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot .............................................................. 30 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev........................................................ 30



3/32

0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju Metodološka pojasnila o raziskovanju so dostopna tudi na spletnem naslovu: http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=17 Namen raziskovanja je mesečno spremljanje gibanja prihodka od prodaje in novih naročil v industriji. Indeks prihodka od prodaje v industriji je pomemben kazalec, ki kaže trenutno povpraševanja po industrijskih proizvodih in storitvah na domačem in tujem trgu. Indeks novih naročil pa je kazalec, ki kaže razvoj povpraševanja po industrijskih proizvodih in storitvah na domačem in tujem trgu, ter tako napoveduje bodočo industrijsko proizvodnjo in bodoči prihodek od prodaje. Nakazuje razvoj trga proizvodov in storitev v prihodnosti. Indeks zalog kaže gibanje zalog proizvodov in storitev, podatki o zalogah in prihodku od prodaje omogočajo izračun indeksa industrijske proizvodnje. Namen indeksa industrijske proizvodnje (IIP) je mesečno spremljanje gibanja industrijske proizvodnje, ki je ocenjena na podlagi vrednosti proizvodnje. V teoriji IIP prikazuje gibanje obsega dodane vrednosti v faktorskih stroških v opazovanem mesecu. Mesečno spremljanje gibanja IIP je namenjeno zgodnjemu ugotavljanju sprememb v gospodarskem razvoju, zato je primerno za kratkoročna opazovanja in analize gospodarskega razvoja. Enote opazovanja so podjetja in enote v sestavi, ki so v Poslovnem registru Slovenije (PRS) glede na svojo glavno dejavnost razvrščena po Standardni klasifikaciji dejavnosti v rudarstvo (C), predelovalne dejavnosti (D) in oskrbo z električno energijo, plinom in vodo (E) - brez 40.3 (Oskrba s paro in toplo vodo) in 41 (Zbiranje, čiščenje in distribucije vode). V podatkih so zato zajeti tudi podatki morebitnih stranskih dejavnosti podjetja oziroma enote v sestavi. Ker za izbor enot uporabljamo PRS, ki ni statistični register, se soočamo z dejstvom, da imajo enote v PRS-ju nemalokrat neustrezno določeno glavno dejavnost, kar lahko povzroči bistveno slabšo kvaliteto podatkov, saj le-te pripisujemo glavni dejavnosti podjetja. Za izboljšavo kvalitete podatkov primerjamo ustreznost v PRS-ju registrirane glavne dejavnosti podjetij s podatki iz Letnega raziskovanja industrije (IND/L). V to raziskovanje podjetja poročajo vrednostno prodajo po posameznih proizvodih - NIP-ih. V kolikor je registrirana dejavnost različna od tiste, ki smo jo dobili, če smo NIP agregirali v razrede in med njimi izbrali največjega, potem se dejavnost podjetja spremeni glede na določeno dejavnost iz IND/L. V letu 2005 je bila 518 enotam od 2 127 spremenjena dejavnost na nivoju razreda, na nivoju oddelka pa to predstavlja spremembo dejavnosti 85 enotam. Zbiranje podatkov Podatke zbiramo z mesečnimi Vprašalniki o prihodku od prodaje, novih naročilih in vrednosti zalog v industriji (IND-PN/M), ki ga pošiljamo dvakrat letno po pošti. Poročevalske enote vprašalnike izpolnijo na podlagi računovodske dokumentacije in dokumentacije ter informacij o novih naročilih. V kolikor poročevalske enote v zahtevanem roku ne morejo sporočiti konkretnih podatkov, potem sporočijo oceno.



4/32

Zajetje Da bi kar najbolj sledili načelom panelnih anket, smo v opazovanje za leto 2005 vključili vsa podjetja oziroma enote v sestavi, ki so bila vključena v raziskovanje IND-PN/M že v letu 2004 in imajo vsaj 18 zaposlenih oseb (vir je SRDAP). Vključili smo podjetja oziroma enote v sestavi, ki doslej še niso bila vključena v raziskovanje IND-PN/M (novo nastala podjetja – rojstva) in opravljajo eno ali več industrijskih dejavnosti iz področij C, D in E (brez 40.3 in 41) po SKD (vir je PRS) in imajo vsaj 22 zaposlenih oseb (vir je SRDAP). Za dosego dobre reprezentativnosti podatkov smo na ravni oddelka (SKD2) zagotovili najmanj 70-odstotno pokritost števila zaposlenih. Na nivoju oddelka (SKD2) mora biti vsaj 5 poročevalskih enot, da zagotovimo možnost objavljanja podatkov. Vključili smo tudi t. i. fiktivne enote (enote, ki jih ni v PRS), ki so bile vključene v raziskovanje IND-PN/M že v preteklih letih (takih enot je približno 70) - to so največkrat enote, ki nimajo pravnega statusa enote, a opravljajo industrijsko dejavnost znotraj pravnih subjektov, ki so registrirani zunaj industrije. Definicije in pojasnila Prihodek od prodaje vključuje vse prihodke (brez davka na dodano vrednost), ustvarjene s prodajo industrijskih proizvodov in z njimi povezanih storitev, za katere je enota opazovanja izdala račune v mesecu, za katerega enota poroča. Prihodek od prodaje vključuje tudi morebitne prihodke od prodaje električne energije, plina, tople vode in pare, prodajo proizvodov in storitev morebitnih podizvajalcev, prodajo stranskih proizvodov, tudi odpadkov, prihodek iz naslova montaže, instalacij in popravil, obročnega odplačevanja, razvoja programske opreme in licenc zanjo. V prihodek od prodaje pa niso vključene: provizije, zakupnine in najemnine, licenčni honorarji, prejemki, ustvarjeni v sklopu t. i. skupnih služb (menze …), prihodki od prodaje lastnih zemljišč in osnovnih sredstev, prodaje delnic, ne vključuje obresti in dividend, subvencij. Vrednost zalog predstavlja vrednost dokončane in nedokončane proizvodnje, ovrednotene skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi. Vrednost zalog ne vključuje zalog surovin ali trgovskega blaga, namenjenega preprodaji. Indeks industrijske proizvodnje (IIP) izračunavamo iz prihodka od prodaje in spremembe zalog, in sicer je: vrednost proizvodnje v mesecu x = prihodek od prodaje v mesecu x + zaloge v mesecu x - zaloge v mesecu x-1 Obdelava podatkov Zajeti podatki gredo preko sistema logičnih kontrol, kjer se ugotovi njihova sprejemljivost oziroma pravilnost, v primeru odkritja napak se le-te odpravijo, po potrebi tudi s kontaktiranjem poročevalskih enot, v tej fazi pridobimo tudi manjkajoče podatke spremenljivk - neodgovor spremenljivke. Enotam, ki vprašalnika niso izpolnile, imputiramo (pripišemo) vrednosti spremenljivk, to storimo tudi v primeru neodgovora spremenljivke, v kolikor podatka nismo mogli pridobiti v kontaktu z enoto. Tako prihodek od prodaje kot zaloge imputiramo (glej 2.2.1.3), prihodek od prodaje deflacioniramo z indeksom cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih. Delne agregate utežimo z deleži dodane vrednosti (Laspreyes) ter na tak način izračunamo agregate, ki jih objavljamo. IIP za skupaj ter za področja tudi desezoniramo z metodo Tramo/Seats, ki temelji na ARIMA modelih. Pri oblikovanju modelov je upoštevano obdobje od januarja 1998 do januarja 2005. Rezultati desezoniranja so časovne vrste, očiščene vpliva koledarja in sezone (SA), vrste, očiščene števila delovnih dni (WDA), ter serija trenda (TC).



5/32

Prihodek od prodaje se obdeluje po dveh poteh, kot nominalen in kot realen. Izračunani so enostavni neuteženi indeksi. Objava rezultatov Prihodek od prodaje objavljamo skladno z koledarjem objav en mesec in dvajset dni po preteku opazovanega meseca. Podatke objavljamo v obliki realnih in nominalnih indeksov. Poleg podatka o skupnih prihodkih od prodaje objavljamo tudi prihodek od prodaje za področja, podpodročja, namenske skupine in oddelke SKD, ločeno na prodajo z domačega in tujega trga. Prihodek od prodaje objavljamo mesečno v publikaciji Prva statistična objava in v Podatkovni bazi SI-STAT, ter jih mesečno posredujemo Eurostatu. Skladno s koledarjem objav IIP objavljamo en mesec in deset dni po preteku meseca opazovanja. IIP objavljamo za industrijo skupaj, področja, podpodročja in oddelke SKD ter namenske skupine. IIP objavljamo mesečno v publikaciji Prva statistična objava in v Podatkovni bazi SI-STAT, ter jih mesečno posredujemo Eurostatu. Ključne spremenljivke V okviru raziskovanja merimo:

• Prihodek od prodaje (doma in v tujini), • Nova naročila prodaje (doma in v tujini), • Vrednost zalog.

Prihodek od prodaje in vrednost zalog sta osnova za izračun izvedene spremenljivke – IIP. Ključne statistike Kot ključne statistike opredeljujemo indeksa prihodka od prodaje – mesečni in letni, ter enaka indeksa industrijske proizvodnje. Vprašalnik Vprašalnik je dostopen na spletnem naslovu: http://www.stat.si/doc/vprasalniki/...



6/32

http://www.stat.si/doc/vprasalniki/

1 Ustreznost statističnih konceptov Pojem »ustreznost statističnih konceptov« se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali le-te zadovoljujejo potrebe uporabnikov.

1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja Javni sektor: Ministrstvo za gospodarstvo, Banka Slovenije, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Gospodarska zbornica Slovenije. Znanost, raziskovanje in izobraževanje: Ekonomski inštitut pri pravni fakulteti, Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo. Gospodarski subjekti: - Splošna javnost: - Mediji: dnevno časopisje - Delo, Dnevnik, Finance, Radiotelevizija Slovenije. Tuji uporabniki: Eurostat, Evropska banka, Združeni narodi.

1.2 Komuniciranje z uporabniki Najpomembnejši inštrument komuniciranja z uporabniki je statistični sosvet za statistiko rudarstva in industrije. V sosvet, ki mu predseduje predsednik, ki ni delavec statističnega urada, so vključeni člani – to so praviloma najpomembnejši uporabniki statističnih podatkov s področja rudarstva in industrije, ki prihajajo s področja znanosti in raziskovanja, iz javnega sektorja ter statistiki urada, ki se ukvarjajo z omenjenim področjem. Občasno, odvisno glede na obravnavano tematiko na sosvetu, povabimo tudi goste z različnih inštitucij in iz gospodarstva. Na sosvetu v letu 2005 smo članom predstavili:

• Redne in razvojne naloge s področja statistike rudarstva in predelovalnih dejavnosti za leto 2006.

• Revizijo evropske klasifikacije dejavnosti NACE. • Nomenklaturo industrijskih proizvodov 2005. • Letne podatke o proizvodnji železa, jekla in ferozlitin v Sloveniji za leti 2003 in 2004. • Novosti pri zbiranju podatkov o prihodku od prodaje in novih naročilih, in sicer

ločeno za območje z evrom in za območje drugih valut. • Člane sosveta smo prosili, da predstavijo morebitne zbirke podatkov, ki jih zbirajo

sami z namenom, da bi ugotovili in odpravili morebitna podvajanja pri zbiranju podatkov in s tem razbremenili poročevalske enote.

1.3 Delež manjkajočih statistik V skladu z Uredbo o kratkoročnih kazalnikih izračunavamo vse zahtevane statistike, zato je delež manjkajočih statistik 0. Edino odstopanje od Uredbe je na področju novih naročil, ki jih zaradi neustreznega baznega leta še ne prenašamo na Eurostat. Ta pomanjkljivost bo odpravljena v letu 2008, ko bo stopilo v veljavo bazno leto 2005.

2 Točnost ocen

2.1 Vzorčne napake Ker raziskovanje ne poteka na podlagi slučajnega vzorca, ocene ne vsebujejo vzorčne napake, bomo pa na tem mestu prikazali oceno pristranskosti, ki nastane zaradi praga zajetja.



7/32

2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake (pristranskosti) Pristranskost bomo ocenili s pomočjo podatkov, ki jih podjetja med letom pošiljajo davčnemu uradu za namene obračuna davka na dodano vrednost. Iz teh podatkov lahko dobimo dokaj dober približek za spremenljivko »mesečni prihodek od prodaje«. Če smatramo podjetja, ki so mesečni zavezanci za napoved DDV, za populacijo, lahko ta podjetja razdelimo na tista, ki so vključena v raziskovanje, in tista, ki niso, ter na podlagi te razdelitve ocenimo pristranskost. Pristranskost smo ocenili za indeks prihodka (na domačem in na tujem trgu) tekoči mesec glede na pretekli mesec.

2.1.2 Vzorčna napaka (pristranskost) V tabeli prikazujemo oceno relativne pristranskosti indeksov, izraženo v odstotkih. Tabela 2.1.: Ocena pristranskosti indeksov

jan.05 feb.05 mar.05 apr.05 maj.05 jun.05 jul.05 avg.05 sep.05 okt.05 nov.05 dec.05 Povpr. vrednost

Pristranskost -3,4% -0,5% 0,8% 0,5% 0,4% 0,0% 0,9% -0,2% -0,8% 0,3% 0,2% 1,6% -0,01%

Pojasnila Ocenjena pristranskost je nekoliko višja v januarju, kar je razumljivo, saj v tem mesecu poteka določitev novega nabora enot opazovanja in so v tem primeru mesečni indeksi nekoliko manj zanesljivi. V ostalih mesecih je pristranskost precej nižja. Del ocenjene pristranskosti gre tudi na račun metodoloških razlik glede poročanega prihodka ter prihodka, ocenjenega na podlagi podatkov DDV.

2.1.3 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak (pristranskosti) Pristranskost je v večini mesecev nizka in zato jo ocenjujemo kot sprejemljivo, večja pristranskost se pojavi le v januarju in je povzročena z rotacijo enot opazovanja. Pristranskost v januarju lahko zmanjšamo s postavitvijo kakovostnega okvira enot, ki nam posledično omogoča, da v raziskovanje zares vključimo enote, ki pomembno vplivajo na ocenjene indekse.

2.2 Nevzorčne napake

2.2.1 Napake zaradi neodgovora

2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote V tabeli 2.2. so predstavljene utežene in neutežene stopnje neodgovora v letu 2005. Pri izračunavanju uteženih stopenj smo kot utež uporabili podatek o številu zaposlenih, ki nam je na razpolago ob določitvi seznama enot opazovanja. Tu podajamo stopnje neodgovora le za področje »Skupaj«. Tabela z neuteženimi stopnjami neodgovora po podskupinah dejavnosti je podana v prilogi.



8/32

Tabela 2.2.: Utežene in neutežene stopnje neodgovora


Stopnja neodgovora (neutežena) 3,0% 3,2% 3,5% 3,4% 3,4% 3,3% 3,2% 2,8% 3,0% 3,4% 3,8% 5,7% 3,5%

Stopnja neodgovora (utežena) 0,8% 0,8% 0,9% 0,9% 0,8% 0,8% 0,8% 0,7% 0,7% 0,7% 0,8% 0,9% 0,8%

2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke V raziskovanju ne nastopa primer neodgovora spremenljivke, saj se že v fazi urejanja podatkov preverja, ali so vprašalniki popolnoma izpolnjeni. Če temu ni tako, se enota kontaktira telefonsko in se od nje pridobi manjkajoče podatke. V fazo statistične obdelave tako vstopajo samo podatki enot, ki imajo poročane vse zahtevane podatke.

2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora V primeru neodgovora enote, torej v primeru, ko od enote nismo pridobili nobenega podatka, se vse vrednosti imputirajo (ocenijo). Za spremenljivke »prihodek od prodaje na domačem trgu«, »prihodek od prodaje na tujem trgu« ter »vrednost zalog« se vrednosti imputirajo po naslednjem postopku: • Če ima enota podatek (poročan ali imputiran) iz preteklega meseca, se uporabi metoda

zgodovinskih vrednosti. Pri tej metodi se najprej znotraj vsake imputacijske celice (podskupina dejavnosti x velikostni razred) na podlagi podatkov enot, ki so poročale tako v tekočem kot v preteklem mesecu, izračuna povprečna mesečna rast. Če je povprečna mesečna rast izven intervala [0,75;1,5], je mesečna rast enaka kar ustrezni meji intervala. Po določitvi povprečne rasti se manjkajoči podatek oceni tako, da se podatek iz preteklega meseca pomnoži s povprečno rastjo v ustrezni imputacijski celici.

• Če enota ne premore podatka iz preteklega meseca, se uporabi metoda povprečnih vrednosti. V ta namen se najprej znotraj imputacijskih celic na podlagi poročanih podatkov izračuna povprečno vrednost spremenljivke na zaposlenega. Manjkajoči podatek se nato oceni tako, da število zaposlenih oseb enote, za katero ocenjujemo podatek, pomnožimo s povprečno vrednostjo na zaposlenega v ustrezni imputacijski celici.

Spremenljivki »nova naročila na domačem trgu« in »nova naročila na tujem trgu« se ocenita z metodo ničelne vrednosti, kar preprosto pomeni, da v postopku imputacije pri enotah, ki nam niso poročale, tem spremenljivkam pripišemo vrednost 0.

2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov Ker se imputirajo vsi neodgovori enote, je delež imputiranih podatkov pri vseh spremenljivkah enak kar stopnji neodgovora enote (glej tabelo 2.2).

2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora Ker je v okviru kratkoročnih statistik potrebno »proizvajati« podatke izredno hitro, po drugi strani pa tudi zagotavljati ustrezno kakovost podatkov, je jasno, da ni mogoče, niti ni ekonomično, preverjanje podatkov vseh enot na enak način. Jasno je, da imajo največji vpliv na rezultate velike enote ali pa enote, ki ne izstopajo po svoji velikosti, vendar je merodajna njihova dejavnost (določena dejavnost se na primer odvija le znotraj majhnih enot).



9/32

Zato vsem enotam raziskovanja v začetku leta določimo, ali je enota ključna ali ne, in oznaka (0 ali 1) načelno velja celo leto. Kriterij za uvrstitev enote med ključne enote je število zaposlenih, ki mora presegati 70 % zaposlenih v oddelku SKD, drug kriterij pa je število enot (podjetij) na ravni oddelka, ki mora biti najmanj 3. Status enote, torej ali je ključna ali ne, se lahko spremeni tudi v teku leta, saj se primernost enote za uvrstitev med ključne preverja vsak mesec na podlagi poročanih podatkov vsake enote. V kolikor enota med letom preseže vsako leto ponovno določen prihodek od prodaje, se uvrsti med ključne, čeprav morda na začetku leta še ni dosegala kriterijev za uvrstitev med ključne enote. V letu 2005 je bilo v raziskovanju določenih 626 ključnih enot, oziroma slabih 30 %. Takoj po preteku roka, ki so ga imele enote za izpolnitev vprašalnika, oddelek za zajem podatkov začne s telefonsko izterjavo podatkov od ključnih enot – enote prosijo, naj takoj posredujejo potrebne podatke oziroma ocene, lahko pa jih posredujejo tudi po telefonu in šele naknadno pošljejo izpolnjen vprašalnik. Manjše enote pa prejmejo pisni opomin, v katerem jih prosimo, da naj nam čim preje posredujejo potrebne podatke. Prvi opomin je običajno poslan takoj po preteku roka za oddajo vprašalnikov, nato pa sledita še dva v razmaku 2-3 dni, odvisno od razporeditve delovnih dni.

2.2.2 Napake pokritja

2.2.2.1 Napake nadpokritja V tabeli 2.3. so prikazani podatki o stopnji neustreznih enot v vzorcu, ki je hkrati tudi ocena deleža nadpokritosti. Na začetku leta (januar) so neustrezne tiste enote, ki smo jih pri pripravi seznama enot opazovanja vključili v ta seznam, čeprav po svoji dejavnosti oziroma aktivnosti tja ne sodijo. V naslednjih mesecih so nato v stopnji neustreznosti štete še enote, ki so bile sicer ob izboru za raziskovanju še ustrezne, vendar so nato med letom ali zamenjale dejavnost ali prenehale poslovati. V tabeli prikazujemo neutežene in utežene stopnje nadpokritja, pri čemer je kot utež uporabljena spremenljivka »število zaposlenih«. Neutežene stopnje nadpokritja za vse podskupine dejavnosti so podane v prilogi. Tabela 2.3.: Utežene in neutežene stopnje nadpokritja


Stopnja nadpokritja (neutežena)

9,2% 9,3% 9,5% 9,3% 10,5% 10,6% 10,8% 11,3% 11,6% 11,9% 12,1% 12,5% 10,7%

Stopnja nadpokritja (utežena)

3,1% 3,2% 3,3% 3,4% 4,2% 4,3% 4,5% 4,8% 5,1% 5,5% 5,6% 5,9% 4,4%

2.2.2.2 Napaka podpokritja Postopek določitve enot opazovanja je v primeru obravnavanega raziskovanja zajem s pragom, kar pomeni, da imamo že po definiciji zajema prisotno napako podpokritja. V tabeli prikazujemo podpokritje glede na število enot ter glede na število zaposlenih za vsa podpodročja dejavnosti.



10/32

Tabela 2.4: Pokritost enot in števila zaposlenihSkupina

dejavnostiEnote - okvir

Enote - izbor

Delež enot

Zaposleni - okvir

Zaposleni izbor

Delež zaposlenih

CA 9 7 77,8% 3173 3162 99,7%CB 163 40 24,5% 981 697 71,0%DA 1093 205 18,8% 20799 14688 70,6%DB 1686 135 8,0% 25308 16894 66,8%DC 287 21 7,3% 4979 4027 80,9%DD 1625 144 8,9% 11310 7652 67,7%DE 1779 192 10,8% 15343 12421 81,0%DF 5 5 100,0% 185 185 100,0%DG 226 61 27,0% 10661 9480 88,9%DH 1186 102 8,6% 12188 8807 72,3%DI 551 88 16,0% 10149 8548 84,2%DJ 4467 447 10,0% 39298 30536 77,7%DK 1479 178 12,0% 28635 25184 87,9%DL 1668 163 9,8% 26774 22897 85,5%DM 239 69 28,9% 11976 10725 89,6%DN 2011 176 8,8% 17768 13253 74,6%Skupaj 18474 2033 11,0% 239527 189156 79,0%

2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot Ker nam v raziskovanje vključene enote ne poročajo prave dejavnosti ali velikostnega razreda, nimamo podatkov, potrebnih za izračun deleža napačno razvrščenih enot.

2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja Komponenta, kjer so v prihodnosti možne še precejšnje izboljšave, je komponenta nadpokritosti. Predvsem bo potrebno vložiti več truda v pridobitev čim več informacij, ki bi nam pomagale izboljšati zajem, predvsem v smislu zmanjševanja deleža neustreznih enot.

2.2.3 Merske napake

2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak Tako imenovane logične kontrole (LK) predstavljata dva sklopa kontrol, in sicer prvi sklop kontrol predstavljajo tiste, s katerimi preverimo ustreznost enote, ki je podatke posredovala (torej ali je res ena od izbranih enot), ter ustreznost meseca in leta, za katero velja vprašalnik. Drug sklop LK pa se navezuje na ustreznost podatkov za spremenljivke, ki jih zbiramo z vprašalnikom. Običajno se ustreznost oziroma pravilnost preverja gleda na velikost predhodno posredovanih podatkov, glede na mesečne rasti pojava, medsebojna razmerja spremljanih spremenljivk in podobno. Za vsako spremenljivko vprašalnika je pripravljen seznam pogojev, ki morajo biti uresničeni, da lahko sklepamo, da se vrednost spremenljivke giblje znotraj logičnih, sprejemljivih meja. LK so določene enako, tako za ključne kot za male enote. Enote morajo v primeru, da je bila vrednost iskane spremenljivke nič, 0 tudi vpisati v vprašalnik. Če je polje, namenjeno podatku, prazno, potem sklepamo, da gre za neodgovor spremenljivke. Če polja ni izpolnila ključna enota, potem se jo kontaktira, če pa je ostalo prazno polje manjšega podjetja, se mu avtomatsko pripiše vrednost 0. Če pogoj iz logičnih kontrol ni uresničen, potem je potrebno enoto kontaktirati in pridobiti ali ustrezne - popravljene podatke ali pa pojasnilo, zakaj je spremenljivka presegla predvidene meje. Tako ravnamo tako v primeru neodgovora enote kot neodgovora spremenljivke.



11/32

Imputirajo se tudi manjkajoči podatki ključnih enot, v kolikor v razpoložljivem času nismo uspeli vzpostaviti kontakta z njimi.

2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak Glavne razloge za nastajanje merskih napak lahko strnemo v nekaj alinej, in sicer:

• Oseba, ki izpolnjuje vprašalnik, je slabo ali pa sploh ni prebrala navodil za izpolnjevanje vprašalnika:

o ni bila upoštevana definicija spremenljivk, o ni bilo poročano v 1000 SIT, o ni bilo upoštevano ustrezno obdobja poročanja, o podatki so obsegali tudi podatke enot v sestavi, o zamenjala se je oseba, ki izpolnjuje poročilo, in ta je drugače razumela in

upoštevala navodila na vprašalniku kot oseba pred njo. • Prišlo je do demografije podjetja (združitev, razdružitev in podobno) in enota še ni

vzpostavila pravih evidenc, zato je sporočila »slabo« oceno za spremenljivko. • Napake pri vnosu – digitalizaciji podatkov, na strani statistike.

2.2.3.3 Postopanje v primeru napak Podatke, ki so prispeli z vprašalniki po pošti ali faksu, se prenese v elektronsko obliko (jih digitaliziramo), nato pa se prenesejo v programski paket Blaise, v katerem se vrši t. i. sistem logičnih kontrol (LK). V primerih, ko vneseni podatki odstopajo od meja predvidenih z LK, se kontrolorju na zaslonu pojavi signal, da podatek ne ustreza predvideni vrednosti ter pojasnilo, zakaj odstopa – oziroma zaradi katere napake se je pojavil signal. Ločimo dve vrsti napak, ki jih odkrivamo z LK, in sicer težke napake, to so tiste, ki predstavljajo sigurno napako pri poročanju, in lažje, ki pomenijo, da je poročani podatek odstopajoč od verjetnega, a ne nemogoč. Oddelek za kontrolo večinoma preveri v kontaktu s poročevalsko enoto, ali gre za napako ali ne. V primeru napake vnese pravilen podatek, v primeru pa, da je podatek pravilen, le vpiše pojasnilo, zakaj je do odstopanja prišlo (običajno lahke napake), kar pomaga nosilcu raziskovanja pri njegovi kontroli podatkov in kasneje pri komentiranju rezultatov.

2.2.3.4 Delež urejanja podatkov Sistematično spremljanje števila in deleža urejanja podatkov smo v proces raziskovanja uvedli v drugi polovici leta 2005, zato so podatki, potrebni za izračun deleža urejanja podatkov, na voljo od oktobra 2005 dalje. Število popravkov ter delež urejanja prikazujemo za ključne spremenljivke. Tabela 2.5.: Število popravljenih podatkov

okt.05 nov.05 dec.05 Povpr. vrednost

Prihodek od prodaje na domačem trgu 374 611 420 468

Prihodek od prodaje na tujem trgu 262 426 305 331

Vrednost zalog 302 452 333 362



12/32

Tabela 2.6.: Delež urejanja podatkov

okt.05 nov.05 dec.05 Povpr. vrednost

Prihodek od prodaje na domačem trgu 20,9% 34,2% 23,6% 26,2%

Prihodek od prodaje na tujem trgu 14,6% 23,8% 17,1% 18,5%

Vrednost zalog16,9% 25,3% 18,7% 20,3%

2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak Vprašalnike pošiljamo poročevalskim enotam dvakrat letno in jim tedaj priložimo tudi okrožnico, v kateri jim med ostalim tudi pojasnimo, zakaj je pomembno, da nam korektno in pravočasno odgovorijo. Na vprašalnikih so napisane tudi telefonske številke in elektronski naslovi ter imena oseb, ki jim lahko pomagajo, če sami ne znajo korektno izpolniti vprašalnika, ali pa oseb, ki jim ponovno pošljejo vprašalnik, v kolikor so ga založili. Po dosedanjih izkušnjah k zmanjševanju merskih napak pomembno prispeva, da je »tabela«, s katero zajemamo podatke, enostavna, pregledna in logična - nedvoumna. Da so navodila in definicije pod, v ali ob tabeli čim krajša in jedrnata ter razumljiva vsakomur. Zato pri pripravi vprašalnika ali njegovi večji spremembi pripravimo več variant vprašalnikov in jih testiramo znotraj urada. Precej časa namenimo tudi kontaktom z novo izbranimi enotami, ki v prvem mesecu ali dveh potrebujejo običajno več dodatnih pojasnil in pomoči pri izpolnjevanju vprašalnikov.

3 Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost objave meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katerega se podatki nanašajo, in datumom objave. Točnost objave označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom objave podatkov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bila objava točna.

3.1 Pravočasnost objave

3.1.1 Pravočasnost prve objave Pravočasnost prve objave je določena kot razlika med datumom prve objave rezultatov in koncem referenčnega obdobja. V tabeli prikazujemo pravočasnost prvih objav za vse mesece leta 2005 ter povprečno letno vrednost. Pravočasnost prvih objav je podana v obliki T+xx, kjer je T konec referenčnega meseca, xx pa število dni. Tabela 3.1: Pravočasnost prve objave - Prihodek od prodajeRef. obdobje jan.05 feb.05 mar.05 apr.05 maj.05 jun.05 jul.05 avg.05 sep.05 okt.05 nov.05 dec.05 Povpr.

vrednostDatum objave 31. 3. 05 20.4.05 20.5.05 20.6.05 20.7.05 19.8.05 16.9.05 14.10.05 16.11.05 12.12.05 13.1.06 15.2.06

Časovni zamik

T+59 T+51 T+50 T+51 T+50 T+50 T+47 T+4 T+47 T+42 T+44 T+46 T+48

Pravočasnost prve objave prikazujemo še grafično:



13/32

Slika 3.1: Pravočasnost prve objave – Prihodek od prodaje

Pravočasnost prve objave - Prihodek od prodaje

0

10

20

30

40

50

60

70ja

n.05

feb.

05

mar

.05

apr.0

5

maj

.05

jun.

05

jul.0

5

avg.

05

sep.

05

okt.0

5

nov.

05

dec.

05

T+ Čas. zamik

Tabela 3.2: Pravočasnost prve objave - IIPRef. obdobje jan.05 feb.05 mar.05 apr.05 maj.05 jun.05 jul.05 avg.05 sep.05 okt.05 nov.05 dec.05 Povpr.

vrednostDatum objave 7.4.05 7.4.05 6.5.05 10.6.05 8.7.05 10.8.05 9.9.05 10.10.05 10.11.05 9.12.05 10.1.06 10.2.06

Časovni zamik

T+66 T+38 T+36 T+41 T+38 T+41 T+40 T+40 T+41 T+39 T+41 T+41 T+42

Slika 3.2: Pravočasnost prve objave – IIP

Pravočasnost prve objave - IIP

0

10

20

30

40

50

60

70

jan.

05

feb.

05

mar

.05

apr.0

5

maj

.05

jun.

05

jul.0

5

avg.

05

sep.

05

okt.0

5

nov.

05

dec.

05

T+ Čas. zamik

3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov Pravočasnost objave končnih rezultatov raziskovanja je določena kot razlika med datumom objave končnih rezultatov in koncem referenčnega obdobja.



14/32

Tabela 3.3: Pravočasnost končnih rezultatov- Prihodek od prodajeRef. obdobje jan.05 feb.05 mar.05 apr.05 maj.05 jun.05 jul.05 avg.05 sep.05 okt.05 nov.05 dec.05 Povpr.

vrednostDatum objave 10.7.06 10.7.06 10.7.06 10.7.06 10.7.06 10.7.06 10.7.06 10.7.06 10.7.06 10.7.06 10.7.06 10.7.06

Časovni zamik

T+525 T+497 T+466 T+436 T+405 T+375 T+344 T+313 T+283 T+252 T+222 T+191 T+359

3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti Indeks industrijske proizvodnje (IIP) objavljamo načeloma najkasneje 1 mesec in 10 dni po referenčnem obdobju, z izjemo januarskih podatkov, ki so objavljeni z največ 20-dnevnim zamikom. Razlogi za kasnejšo objavo januarskih podatkov so v postopkih, ki jih je potrebno izvesti na začetku vsakega leta, in sicer: prehod na novo bazno obdobje pri izračunu indeksa, izračun novih uteži, vključitev novih poročevalskih enot v raziskovanje, podrobna analiza njihovih podatkov, preverjanje in določanje njihove dejavnosti ter priprava novih modelov za desezoniranje. Ti postopki se izvajajo le enkrat letno v začetku koledarskega leta in povzročijo vsako leto zamudo pri objavi januarskih podatkov.

Indekse prihodka od prodaje načeloma objavljamo najkasneje 1 mesec in 20 dni po preteku referenčnega obdobja, izjemoma prihaja pri januarskih objavah do zamika zaradi istih razlogov kot pri IIP.

3.2 Točnost objave

3.2.1 Točnost prve objave Tabela 3.4: Točnost prve objave - Prihodek od prodajeRef. obdobje


Datum najave

31. 3. 05 20.4.05 20.5.05 20.6.05 20.7.05 19.8.05 20.9.05 20.10.05 18.11.05 20.12.05 20.1.06 20.2.06

Datum objave

31. 3. 05 20.4.05 20.5.05 20.6.05 20.7.05 19.8.05 16.9.05 14.10.05 16.11.05 12.12.05 13.1.06 15.2.06

Časovni zamik

0 0 0 0 0 0 -4 -6 -2 -8 -7 -5 -3

Tabela 3.5: Točnost prve objave - IIPRef. obdobje jan.05 feb.05 mar.05 apr.05 maj.05 jun.05 jul.05 avg.05 sep.05 okt.05 nov.05 dec.05 Povpr.

vrednostDatum najave 7.4.05 7.4.05 6.5.05 10.6.05 8.7.05 10.8.05 9.9.05 10.10.05 10.11.05 9.12.05 10.1.06 10.2.06

Datum objave 7.4.05 7.4.05 6.5.05 10.6.05 8.7.05 10.8.05 9.9.05 10.10.05 10.11.05 9.12.05 10.1.06 10.2.06

Časovni zamik

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav Iz tabele 3. 3. je razvidno, da smo v zadnjih šestih mesecih zabeležili negativne točnosti objave, kar pomeni, da smo objavljali podatke prej kot je bilo najavljeno. Do predčasnih objav je prihajalo, ker so bile napovedi objav v začetku leta prilagojene le izračunu prihodka od prodaje. V sredini leta 2005 pa smo spremenili metodologijo izračuna IIP. Od junija 2005 se



15/32

IIP izračunava iz prihodka od prodaje in vrednosti zalog, ker pa je rok objave IIP 1 mesec in 10 dni, smo morali pospešiti izvajanje celotnega raziskovanja, kar je vodilo v predčasne objave podatkov o prihodku od prodaje. Točnost objav se bo izboljšala predvsem z bolj natančno napovedjo datuma najave, oziroma če ne bomo več uporabljali najave v obliki »ne kasneje kot«, 1 mesec in 20 dni po preteku referenčnega obdobja.

4 Dostopnost in jasnost informacij Dostopnost informacij se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, urnik objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makropodatkov, različni formati in mediji (npr. papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet). Jasnost informacij se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (vse to navadno označujemo s pojmom metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije.

4.1 Dostopnost informacij

4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov za IIP Zap. št. Kanal Uporabljeno 1 Spletna objava Da 2 Ad hoc pripravljeni podatki za uporabnike po njihovi specifikaciji Da 3 Digitalni mediji (diskete, CD-ji) Da 4 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika Ne 5 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci Da 6 Splošne tiskane informacije Da 7 Tematske tiskane informacije Da 8 Baza podatkov (npr: Arhiv družboslovnih podatkov) Ne 9 Statistično zaščiteni mikro podatki Ne

4.1.2 Delež uporabljenih kanalov Delež uporabljenih kanalov je bil 67-odstoten.

4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov za IIP Zap. št. Način Uporabljeno 1.1 Spletna stran SURS Da 1.2 Spletne strani slovenskega statističnega sistema Ne 1.3 Baze dosegljive preko spleta (BSP, SI-STAT ) Da 1.4 Spletne strani mednarodnih organizacij Da 1.5 Tematske spletne strani Ne 2.1 Pisni zahtevki Da 2.2 Telefonsko posredovanje Da 3.1 CD, Diskete … Da 3.2 Posredovanje podatkov preko mreže (el. pošta, protokoli …) Da



16/32

4.1 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika Ne 5.1 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci Da 6.1 Letopis Da 6.2 Slovenija v številkah Da 6.3 Nekateri pomembnejši podatki o Republiki Sloveniji Da 6.4 Mesečni statistični pregled Da 7.1 Prva skrajšana objava Da 7.2 Statistične informacije Da 7.3 Rezultati raziskovanj Ne 7.4 Posebne ter priložnostne publikacije Ne 7.5 Publikacije Eurostata Da 7.6 Publikacije ostalih mednarodnih organizacij Da 8.1 Baze podatkov, namenjene za interno uporabo na uradu Da 8.2 Baze, dostopne tudi zunanjim uporabnikom Da

4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov Delež uporabljenih načinov je bil 78-odstoten.

4.2 Jasnost izkazanih informacij

4.2.1 Tiskane publikacije Kot primer, na kakšen način izkazujemo rezultate raziskovanja v tiskanih publikacijah, navajamo primer mesečnih publikacij Prva statistična objava (PO), in sicer PO za Indekse industrijske proizvodnje, zalog in produktivnosti in PO za Prihodek od prodaje in nova naročila v industriji. Prva statistična objava se redno objavlja na naši spletni strani na naslovu: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_rudarstvo.asp

4.2.1.1 Izkazani rezultati Vsi rezultati (IIP in indeksi zalog) so izkazani v obliki indeksov z različnimi baznimi obdobji. V PO so tako prikazani indeksi:

• Tekoči mesec glede na povprečje preteklega leta (M/Ø preteklega leta), • Tekoči mesec glede na predhodni mesec (M/M-1), • Tekoči mesec glede na isti mesec preteklega leta (M/M-12) in • Kumulativni indeks (1-M tekočega leta/ 1-M preteklega leta)

V publikaciji PO je prikazan tudi graf: Indeksi industrijske proizvodnje za obdobje od januarja 2004 do tekočega meseca 2005. Na grafu so prikazani originalni indeksi in indeksi trenda. Vsi rezultati (prihodek od prodaje skupaj, prihodek od prodaje, dosežen na domačem trgu, prihodek od prodaje, dosežen na tujem trgu) so izkazani v obliki indeksov, in sicer glede na ista bazna obdobja kot IIP.

4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja V publikaciji so prikazani IIP za industrijo skupaj (torej rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko, plinom in vodo), indeksi za področja, podpodročja in oddelke Standardne klasifikacije dejavnosti, torej: Industrija skupaj



17/32

C Rudarstvo CA Pridobivanje energetskih surovin 10 Pridobivanje črnega, rjavega premoga, lignita 11 Pridobivanje nafte in zemeljskega plina CB Pridobivanje rudnin kamnin brez energetskih 14 Pridobivanje dr. rudnin in kamnin D Predelovalne dejavnosti DA Proizvodnja hrane,pijač, tobačnih izd. 15 Proizvodnja hrane,pijač,krmil DB Proizvodnja tekstilij; tekstilnih, krznenih izd. 17 Proizvodnja tekstilij 18 Proizvodnja oblačil;strojenje,dodelava krzna DC Proizvodnja usnja, usnjenih izd. 19 Proizvodnja usnja, usnjenih izd. DD Obdelava in predelava lesa 20 Obdelava in predelava lesa DE Proizvodnja vlaknin, papirja;založništvo, tiskar. 21 Proizvodnja vlaknin,papirja ter izdelkov 22 Založništvo, tiskarstvo, razmn. pos. nos. DF Proizvodnja koksa,naftnih deriv.,jedrskega goriva 23 Proizvodnja koksa,naftnih deriv.,jedrskega goriva DG Proizvodnja kemikalij, kemičnih izd.,um. vl. 24 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izd.,um. vl. DH Proizvodnja izd.iz gume in plastičnih mas 25 Proizvodnja izd.iz gume in plastičnih mas DI Proizvodnja dr.nekovinskih mineralnih izd. 26 Proizvodnja dr.nekovinskih mineralnih izd. DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izd. 27 Proizvodnja kovin 28 Proizvodnja kovinskih izd. razen strojev in naprav DK Proizvodnja strojev in naprav 29 Proizvodnja strojev in naprav DL Proizvodnja električne,optične opreme 30 Proizvodnja pisarniških strojev,računalnikov 31 Proizvodnja el.strojev,aparatov 32 ProizvodnjaRTV, komunikac. aparatov in opreme 33 Proizvodnja medicin.,finomehan.,optičnih instr., ure DM Proizvodnja vozil in plovil 34 Proizvodnja mot.vozil,prikolic,polprikolic 35 Proizvodnja dr.vozil,plovil DN Proizvodnja pohištva,dr.pred.dej.,reciklaža 36 Proizvodnja pohištva, dr.predelovalne dej. 37 Reciklaža Prikazani so tudi indeksi dejavnosti po namenu porabe proizvodov/namenskih skupinah (t. i. MIG – Main industrial groupings), to so: A: Proizvodi za vmesno porabo

AE: Energenti AI: Surovine



18/32

B: Proizvodi za investicije C: Proizvodi za široko porabo

CD: Trajni proizvodi za široko porabo CN: Netrajni proizvodi za široko porabo

Indeksi prihodkov od prodaje so objavljeni za industrijo skupaj, področja Standardne klasifikacije dejavnosti in dejavnosti po namenu porabe proizvodov/namenske skupine, in sicer za: Industrija skupaj C Rudarstvo D Predelovalne dejavnosti Namenske skupine A Proizvodi za vmesno porabo AE Energenti AI Surovine B Proizvodi za investicije C Proizvodi za široko porabo CD Trajni proizvodi za široko porabo CN Netrajni proizvodi za široko porabo

4.2.1.3 Metapodatki Obsežna metodološka pojasnila, v katerih so pojasnjeni glavni vidiki raziskovanja, kot so namen raziskovanja, enote opazovanja, zajetje, viri podatkov, definicije spremenljivk, obdelava podatkov in pravna podlaga za izvajanje raziskovanja, so uporabnikom na voljo na: http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=17. Kratek povzetek metodoloških pojasnil je podan tudi v uvodu tega dokumenta.

4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Trenutno ne načrtujemo sprememb v zvezi z izboljšanjem jasnosti izkazanih rezultatov v PO, saj so uporabniki z njimi zadovoljni.

4.2.2 Spletna objava Kot primer spletne objave IIP bomo podali podrobnejši opis objav v SI-STAT podatkovnem portalu: http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/17_rudarstvo_predel/17011_ind_proiz/17011_ind_proiz.asp in objave indeksov prihodka od prodaje: http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/17_rudarstvo_predel/17183_prihodek_od_prodaje/17183_prihodek_od_prodaje.asp

4.2.2.1 Izkazani rezultati V podatkovnem portalu so izkazane časovne vrste mesečnih indeksov industrijske proizvodnje (IIP) od januarja 1998 do tekočega meseca. Za industrijo skupaj, področja: C, D, E in Namenske skupine: A, B, C pa so dostopni mesečni indeksi od januarja 1992 dalje. Vsi indeksi so objavljeni le glede na eno bazo, in sicer glede na povprečje leta 2000. Razpoložljive so časovne vrste originalnih indeksov, desezoniranih indeksov in indeksov, prilagojenih na različno število delovnih dni.



19/32

http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=17

http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/17_rudarstvo_predel/17011_ind_proiz/17011_ind_proiz.asp

http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/17_rudarstvo_predel/17011_ind_proiz/17011_ind_proiz.asp

http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/17_rudarstvo_predel/17183_prihodek_od_prodaje/17183_prihodek_od_prodaje.asp

http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/17_rudarstvo_predel/17183_prihodek_od_prodaje/17183_prihodek_od_prodaje.asp

Indeksi prihodkov od prodaje, tako realni kot nominalni, so dostopni na podatkovnem portalu od januarja 1998 do tekočega meseca, in sicer so to indeksi na povprečje preteklega leta.

4.2.2.2 Nivo izkazovanja IIP so izkazani za enake nivoje, kot je navedeno pri tiskani publikaciji (PO): Prva statistična objava. Indeksi prihodkov od prodaje, tako skupni kot tisti z domačega oziroma tujega trga, so izkazani za naslednje nivoje: Industrija skupaj C Rudarstvo D Predelovalne dejavnosti CA Pridobivanje energetskih surovin CB Pridobivanje rud in kamnin, razen energetskih DA Proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov DB Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov DC Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oblačil DD Obdelava in predelava lesa, izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva

DE Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona, založništvo in tiska

DF Proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva DG Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken DH Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov DK Proizvodnja strojev in naprav DL Proizvodnja električne in optične opreme DM Proizvodnja vozil in plovil DN Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti, reciklaža A Proizvodi za vmesno porabo AE Energenti AI Surovine B Proizvodi za investicije C Proizvodi za široko porabo CD Trajni proizvodi za široko porabo CN Netrajni proizvodi za široko porabo

4.2.2.3 Metapodatki Uporabniku sta na podatkovnem portalu na voljo dva sklopa metapodatkov, in sicer: Informacije, Opombe. Informacija vsebujejo podatke o:

• enoti mere, • kontaktni osebi, • datumu zadnje objave, • referenčnem obdobju, • baznem obdobju, • avtorskih pravicah in • viru podatkov.



20/32

Opombe vsebujejo informacije o rezultatih, kot npr.: da so podatki zaupni, da se zaradi zaokroževanja rezultati vedno ne ujemajo, ter opombe, ki opozarjajo na metodološke spremembe, ki se morebiti odražajo v časovni vrsti. V oknu Opombe so na koncu povezave na naslednje tri sklope:

1. Metodološka pojasnila, ki vsebujejo informacije o namenu statističnega raziskovanja, enotah opazovanja, viru podatkov, pravni podlagi, zajemu, načinu zbiranja podatkov, definicijah in pojasnilih ter o objavljanju podatkov.

2. Koledar objav, kjer uporabnik lahko pogleda, v kateri zbirki so bili rezultati objavljeni, ime publikacije in datum objave in kjer so vse te objave tudi dostopne; pogleda pa lahko tudi koledar objav za tekoči dan, teden ali mesec.

3. Vprašalnik, kjer uporabnik lahko pogleda aktualni vprašalnik, s katerim se zbirajo podatki, o katerih išče informacijo, kot tudi vprašalniki iz par preteklih let.

4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Ko bodo v okviru evropskega statističnega sisteme definirane zahteve SDMX, se bomo prilagodili tem standardom.

4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov V ostalih načinih izkazovanja podatkov gre večinoma za podatke, ki so že izkazani v zgoraj opisanih načinih izkazovanja. Odstopajoča so le t.i. ad-hoc izkazovanja, tu gre predvsem za pripravo podatkov na željo uporabnika, kjer gre pa večinoma le za prikazovanje indeksov na različna bazna obdobja. Uporabniki v teh primerih potrebe izrazijo ali po telefonu, faksu, elektronski pošti, zahtevane rezultate pa jim pripravi nosilec raziskovanja.

5 Primerljivost statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih.

5.1 Časovna primerljivost

5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst Indeksi industrijske proizvodnje - časovne vrste indeksov, izračunane po opisani metodologiji, so dostopne od januarja 1998 do tekočega meseca, izjema je IIP za industrijo skupaj, ki je dostopen od januarja 1992 do tekočega meseca. Do konca leta 2005 znaša dolžina serij 96 mesecev ali 8 let, IIP za skupaj pa 168 mesecev ali 14 let. V sredini leta 2005 je bila spremenjena metodologija izračuna IIP in je po »novi« metodologiji izračunano tudi leto 2004, zato so na SI-STAT portalu objavljene tako vrste indeksov od januarja 1998 do vključno junija 2005 po stari metodologiji, kot vrste indeksov po novi metodologiji, kjer so »zlepljene« časovne vrste tako, da so izkazani IIP od januarja 1998 do januarja 2004 po stari metodologijo, od februarja do tekočega meseca pa po novi metodologiji. Indeksi prihodka od prodaje – časovne vrste obsegajo obdobje od januarja 1998 do tekočega meseca, pri čemur so bili indeksi prihodkov od prodaje od januarja 1998 do decembra 2003 ocenjeni na podlagi drugih raziskovanj, od januarja 2004 naprej pa so rezultat statističnega raziskovanja.



21/32

5.1.2 Prelomi v časovni vrsti Kljub dejstvu, da smo tako v primeru IIP kot prihodka od prodaje v sredini časovnih vrst spremenili metodologijo oziroma ocenili del podatkov, analiza časovnih vrst ni pokazala prelomov. Tipični prelomi niso prisotni oziroma zaznani niti na najnižjih ravneh objavljanja podatkov, to je na ravni oddelkov Standardne klasifikacije dejavnosti. Čeprav so rezultati o prihodkih od prodaje od januarja 1998 do decembra 2003 ocenjeni, ni opaziti preloma na točki, ko so podatki sklenjeni/zlepljeni s podatki, ki so rezultat raziskovanja. Ravno tako lahko ocenimo tudi rezultate na ravni oddelkov Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD).

5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost Leto 2005 je bilo z vidika spremembe metodologije izračuna IIP prelomno, saj smo sredi leta (julija 2005) spremenili metodologijo izračuna IIP. Vse od leta 1952 se je IIP izračunaval na podlagi količinskih podatkov o proizvodnji, zaradi več pomanjkljivosti te metodologije pa smo izračun IIP spremenili, in sicer tako, da izhaja iz vrednostnih podatkov o prihodku od prodaje in vrednostni spremembi zalog. Kljub temu, da sedanja metodologija izračuna IIP zajema celotno proizvodnjo, upošteva spremembe v kvaliteti, in čeprav se je način izračuna spremenil – iz opazovanja t. i. čistih dejavnosti na organizacijski princip ne opažamo, da bi prišlo do resnih težav pri primerjavah časovnih vrst, res pa je, da je na nekaterih oddelkih SKD zaznati spremembe v sezonskih gibanjih, ki pa bi se lahko pojavila tudi iz drugih vzrokov in jih je nemogoče pripisati samo spremembi metodologije. Ker za leto 2003 ni bilo mogoče izračunati uteži za oddelek pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina, indeksov za leto 2003 ni bilo mogoče izračunati. Glede na to, da je omenjena proizvodnja v Sloveniji izredno šibka, ni zaznati vpliva na industrijo kot celoto, prav tako izpad oddelka ni vplival na rezultate področij in podpodročji SKD.

5.2 Krajevna primerljivost

5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami Evropskega statističnega sistema Za države članice EU je primerljivost metodologije zagotovljena z zahtevami v Uredbi o kratkoročnih kazalcih in Amandmaju k tej uredbi (št. 1165/98 in 1158/05) kot tudi v Uredbi o definicijah spremenljivk (št. 588/01) in Uredbi o glavnih industrijskih skupinah (št. 586/01). V aneksih k Uredbi o kratkoročnih kazalcih je opredeljeno področje opazovanja, roki, periodika objavljanja, oblika spremenljivk in podobno. Uredba o definicijah pa definira opazovane spremenljivke in opredeli način izračuna indeksov. Vse države članice morajo natančno upoštevati in izvajati vsa določila omenjenih uredb.

5.3 Desezoniranje



22/32

Desezoniranje je postopek, s katerim pridobimo podatke, očiščene različnih vplivov, in tako podatke, ki so med seboj primerljivejši od originalnih podatkov. Desezonirani podatki (SA) so podatki, iz katerih je izločen vpliv sezone, delovnih dni in slovenskih praznikov. Kot poseben praznik se obravnava velika noč, ki je edini premakljiv praznik v Sloveniji. Podatki, prilagojeni delovnim dnem, (WDA) imajo izločen le vpliv delovnih dni in slovenskih praznikov. Vplivi so izločeni le, če so statistično značilni. Desezonirane podatke (SA) uporabimo za primerjavo takrat, ko hočemo primerjati med seboj podatke različnih obdobij, saj se sezonski vpliv spreminja čez leto (vpliv vremena, dopustov …). Kadar primerjamo med

seboj podatke istih obdobij različnih let, potem uporabimo za primerjavo podatke, prilagojene delovnim dnem, (WDA) saj je sezonski vpliv v istem obdobju vsako leto enak. Seveda to drži le v primeru, ko imamo stabilno sezono. Objavljajo se podatki, prilagojeni delovnim dnem, (WDA) desezonirani podatki (SA) in trend-ciklična komponenta (TC), ki nakazuje osnovno gibanje časovne vrste. V sklopu statističnega raziskovanja IND-PN/M desezoniramo mesečne indekse industrijske proizvodnje glede na povprečje leta 2000 in mesečni indeks industrijske proizvodnje skupaj glede na povprečje prejšnjega leta. Podatke mesečnega indeksa industrijske proizvodnje skupaj glede na povprečje prejšnjega leta smo desezonirali za potrebe Banke Slovenije in niso objavljeni na podatkovnem portalu SI-STAT, medtem ko se mesečne indekse industrijske proizvodnje glede na povprečje leta 2000 objavlja na podatkovnem portalu SI-STAT. Pri postavitvi modela smo za mesečne indekse glede na povprečje 2000 upoštevali obdobje od januarja 1998 do aprila 2005, za mesečne indekse glede na povprečje prejšnjega leta pa od januarja 1992 do aprila 2005. Desezonirali smo naslednje dejavnosti: C+D+E Industrija skupaj C Rudarstvo D Predelovalne dejavnosti E Oskrba z električno energijo, plinom in vodo in naslednje namenske skupine: A Proizvodi za vmesno porabo AE Energenti AI Surovine B Proizvodi za investicije C Proizvodi za široko porabo CD Trajni proizvodi za široko porabo CN Netrajni proizvodi za široko porabo Časovne vrste so se desezonirale neodvisno ena od druge. Desezonirani podatki (SA), podatki, prilagojeni delovnim dnem, (WDA) in podatki trend-ciklične komponente (TC) statističnega raziskovanja IND-PN/M so se prvič objavili z julijskimi podatki 2005.



23/32

6 Skladnost Skladnost pri statistikah ugotavlja njihovo primernost za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike.

6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki

6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov Leto 2005 je bilo zaradi spremembe metodologije izračuna IIP drugačno od ostalih let. Ne le zaradi spremembe metodologije, temveč tudi zaradi možnosti naknadnega vključevanja podatkov poročevalskih enot, ki so vprašalnike poslale z zamudo ali pa sporočile popravke podatkov, smo uvedli institut začasnih podatkov. Celo leto 2005 smo tako objavljali začasne serije podatkov, ki so se vsak mesec ob objavi novega meseca deloma spremenili. Dokončni podatki za leto 2005 so bili objavljeni junija 2006, ko je bila dokončno tudi dorečena politika objavljanja začasnih podatkov IIP. In sicer so podatki o IIP od januarja preteklega leta do aprila tekočega leta začasni, aprila pa postanejo podatki od januarja preteklega leta do decembra preteklega leta končni. Končne serije IIP objavimo v podatkovni bazi SI-STAT, o tem, da smo objavili končne podatke, pa uporabnike obvestimo na naših spletnih straneh. Sezonsko obdelani podatki, ki jih o IIP objavljamo na podatkovnem portalu SI-STAT, pa so že po svoji definiciji vedno začasni. Enako ravnamo tudi v primeru indeksov prihodka od prodaje.

6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki Indeksi industrijske proizvodnje V tabelah so prikazani prvi objavljeni začasni indeksi in končni objavljeni indeksi, v zadnji tabeli pa je prikazana razlika med prvo začasno objavo in končno objavo indeksov. Primerjali smo originalne indekse mesec/povprečje preteklega leta za industrijo skupaj, predelovalne dejavnosti (področje D) in oddelek Proizvodnja strojev in naprav (SKD 29) ter Proizvodnja hrane, pijač in krmil (SKD 15). Tabela: 6. 1. Začasni IIP na ø preteklega leta Referenčno obdobje 1/05 2/05 3/05 4/05 5/05 6/05 7/05 8/05 9/05 10/05 11/05 12/05Industrija skupaj 94,6 92,2 107,4 99,6 105,5 109,8 103,7 88,8 110,3 109,2 114,6 100,7Predelovalne dejavnosti 93,5 91,4 107,8 100,7 106,8 111,7 104,6 89,4 112,5 109,7 114,8 98,9 Pro.strojev in naprav 96,2 88,4 108,8 95,7 102,3 105,3 111,2 85,7 114,8 114,5 115,7 101,6Pro.hrane, pijač, krmil 79,1 77,2 93,1 92,6 103,2 104,6 105,5 96,4 94,1 102,8 106,9 110,7 Tabela 6. 2. Končni IIP na ø preteklega leta Referenčno obdobje 1/05 2/05 3/05 4/05 5/05 6/05 7/05 8/05 9/05 10/05 11/05 12/05Industrija skupaj 95,4 91,6 106,7 101,0 106,4 110,6 104,4 87,6 111,2 109,6 115,0 100,9Predelovalne dejavnosti 94,5 90,8 106,9 102,1 107,6 112,3 105,0 87,3 113,2 109,8 115,1 99,2 Pro.strojev in naprav 94,4 89,4 108,6 96,2 100,4 104,6 105,4 81,1 114,7 111,5 116,6 98,8 Pro.hrane, pijač, krmil 81,6 78,6 94,4 95,9 103,6 106,0 105,1 96,7 96,9 104,1 109,7 109,3 Tabela 6. 3. Razlike med prvimi začasnimi in končnimi IIP Referenčno obdobje 1/05 2/05 3/05 4/05 5/05 6/05 7/05 8/05 9/05 10/05 11/05 12/05Industrija skupaj 0,8 -0,6 -0,7 1,4 1,0 0,8 0,7 -1,3 0,8 0,3 0,4 0,3 Predelovalne dejavnosti 1,0 -0,5 -0,8 1,4 0,7 0,6 0,4 -2,1 0,6 0,1 0,2 0,3 Pro.strojev in naprav -1,8 1,1 -0,2 0,5 -1,9 -0,7 -5,8 -4,6 -0,1 -3,0 0,8 -2,8 Pro.hrane, pijač, krmil 2,4 1,4 1,4 3,3 0,5 1,4 -0,4 0,3 2,9 1,3 2,9 -1,5



24/32

Primerjava začasnih in končnih rezultatov IIP - Industrija

85

90

95

100

105

110

115

120

1/05 2/05 3/05 4/05 5/05 6/05 7/05 8/05 9/05 10/05 11/05 12/05

Indeksi

Začasni rezultati Končni rezultati

Indeksi prihodkov od prodaje Prvi dve tabeli prikazujeta začasne in končne rezultate, zadnja pa razliko med njimi za indekse prihodka od prodaje skupaj. Primerjali smo realne indekse glede na povprečje preteklega leta. Tabela 6. 4. Začasni indeksi prihodka od prodaje na ø preteklega leta Referenčno obdobje 1/05 2/05 3/05 4/05 5/05 6/05 7/05 8/05 9/05 10/05 11/05 12/05Industrija skupaj 95,5 94,0 108,4 102,1 107,1 111,7 108,0 85,3 114,8 112,3 116,1 100,2Predelovalne dejavnosti 95,3 93,7 108,3 102,2 107,3 111,9 108,1 85,2 115,0 112,2 116,0 100,3Pro.električne in optične opreme 95,1 94,3 105,1 102,7 102,6 109,9 101,6 80,8 123,0 107,9 118,9 103,9Pro.kovinskih izdelkov 110,0 106,6 119,6 110,1 111,0 122,3 111,0 104,4 123,0 121,9 126,5 113,7

Tabela 6. 5. Končni indeksi prihodka od prodaje na ø preteklega leta Referenčno obdobje 1/05 2/05 3/05 4/05 5/05 6/05 7/05 8/05 9/05 10/05 11/05 12/05Industrija skupaj 94,2 93,4 109,0 102,8 108,4 112,4 107,5 84,4 115,3 112,3 116,2 99,9 Predelovalne dejavnosti 93,9 93,2 109,0 102,8 108,6 112,6 107,5 84,3 115,5 112,1 116,0 99,9 Pro.električne in optične opreme 90,6 92,3 104,2 102,7 103,4 110,6 99,6 80,6 123,1 108,5 119,3 104,7Pro.kovinskih izdelkov 95,7 96,5 109,5 108,0 111,0 119,2 109,9 102,4 123,0 119,2 123,4 110,3

Tabela: 6. 6. Razlike med prvimi začasnimi in končnimi indeksi prihodka od prodaje Referenčno obdobje 1/05 2/05 3/05 4/05 5/05 6/05 7/05 8/05 9/05 10/05 11/05 12/05Industrija skupaj -1,4 -0,6 0,7 0,7 1,3 0,8 -0,5 -0,9 0,5 0,0 0,1 -0,3 Predelovalne dejavnosti -1,4 -0,6 0,7 0,7 1,3 0,7 -0,6 -1,0 0,4 -0,1 0,0 -0,3 Pro.električne in optične opreme -4,5 -2,0 -0,9 0,0 0,8 0,8 -2,0 -0,1 0,1 0,6 0,3 0,8 Pro.kovinskih izdelkov -14,3 -10,1 -10,1 -2,2 0,0 -3,1 -1,1 -2,0 0,1 -2,7 -3,0 -3,3



25/32

Primerjava začasnih in končnih indeksov prihodka od prodaje - Industrija

80

8590

95100

105

110115

120

1/05 2/05 3/05 4/05 5/05 6/05 7/05 8/05 9/05 10/05 11/05 12/05

Indeksi

Začasni rezultati Končni rezultati

6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki Razlike med prvimi začasnimi in končnimi rezultati so na višjih ravneh objavljanja (IIP: industrija, predelovalne dejavnosti) majhne, medtem ko so na nižjih ravneh večje. Razlike med začasnimi in končnimi podatki so čez leto razdeljene enakomerno, obstaja pa razlika med dejavnostmi. Pri nekaterih dejavnostih so razlike večje; večinoma je v letu 2005 prihajalo do večjih razlik zato, ker so nekatera podjetja zaradi napak v razumevanju definicij poročala neustrezne podatke, ali pa so bile razlike pogojene s podzajetjem na ravni oddelkov, kar je bilo med letom odpravljeno. V letu 2005 smo zaradi pričetka objavljanja IIP, izračunanega na podlagi nove metodologije, povečali kontrole in vzpostavili več kontaktov s podjetji ter tako ugotovili, da nekatera podjetja niso upoštevala definicij (npr.: so v prihodku od prodaje upoštevala tudi prihodke od prodaje blaga, pri zalogah so upoštevala ne le zaloge proizvodov, temveč tudi zaloge materiala in podobno). Med letom so bile pomanjkljivosti v največji meri odpravljene, zato v naslednjih letih pričakujemo manjša odstopanja med začasnimi in končnimi rezultati tudi na ravni oddelkov SKD. Razlogi pri indeksih prihodkov od prodaje so podobni kot pri IIP.

6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja

6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja IIP (rezultate raziskovanja IND-PN/M) smo primerjali z dvema referenčnima raziskovanjema, in sicer s Tendencami v predelovalnih dejavnostih (PA-IND/M) in z Dodano vrednostjo v stalnih cenah (DV).

• Dodana vrednost v stalnih cenah – za četrtletno ocenjevanje dodane vrednosti v stalnih cenah se uporablja metoda enojne ekstrapolacije, pri čemer je glavni kazalnik indeks industrijske proizvodnje.

• Tendence v predelovalnih dejavnosti se izvaja mesečno na vzorcu podjetij, ki se razvrščajo v rudarstvo in predelovalne dejavnosti. Vprašanja so kvalitativna in nanje odgovarjajo direktorji podjetij. IIP smo tako primerjali z rezultati/odgovori na



26/32

vprašanje: Naš proizvodni ritem je bil v zadnjem mesecu glede na predhodni mesec: a) živahnejši, b) enak, c) šibkejši. Ker so rezultati na to vprašanje deleži odgovorov na posamezno opcijo, se za vprašanje izračuna t. i. ravnotežje, ki je razlika med deležem negativnih in pozitivnih odgovorov. Zato pri primerjavah ne bomo podali razlik med rezultati enega in drugega raziskovanja, temveč le grafično prikazali rezultate primerjave.

Indekse prihodka od prodaje na tujem trgu pa smo primerjali z rezultati statistik Intrastata, ki spremlja blagovne tokove med državami članicami EU z vidika vrednosti in količin, časovne dinamike, strukture in regionalne usmerjenosti; ter Extrastata, ki spremlja blagovna tokove z državami nečlanicami EU z vidika vrednosti in količin, časovne dinamike, strukture in regionalne usmerjenosti.

6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki Skladnost IIP iz IND-PN/M in DV Raziskovanji IND-PN/M in Dodana vrednost v stalnih cenah (DV) se zelo razlikujeta. IND-PN/M je statistično raziskovanje, medtem ko gre pri DV za uporabo administrativnih virov ter njihovo ekstapolacijo z IIP, ki izhaja iz raziskovanja IND-PN/M. DV se izračunava četrtletno, zato so bili tudi IIP iz mesečnega raziskovanja IND-PN/M preračunani na četrtletja. Izračunani so bili indeksi četrtletje leta 2005 glede na isto četrtletje preteklega leta (torej leta 2004). Primerjali smo več ravni, in sicer indekse za industrijo skupaj, rudarstvo, predelovalne dejavnosti in oskrbo z elektriko, plinom in vodo. Primerjave med IIP iz IND-PN/M in DV: Tabela 6. 7. Indeksi DV – administrativni vir I 2005 II 2005 III 2005 IV 2005 Industrija skupaj 99,3 98,3 97,1 101,7 Rudarstvo 100,5 97,4 104,9 106,4 Predelovalne dejavnosti 100,0 105,1 102,4 104,9 Elektrika, plin, para in oskrba z vodo 99,3 98,3 97,1 101,7

Tabela 6. 8. IIP iz raziskovanja IND-PN/M I 2005 II 2005 III 2005 IV 2005 Industrija skupaj 100,0 105,3 102,4 105,5 Rudarstvo 102,6 103,5 110,6 110,1 Predelovalne dejavnosti 99,9 106,1 103,0 105,5 Elektrika, plin, para in oskrba z vodo 99,9 97,6 94,2 101,4

Tabela 6. 9. Razlike med raziskovanjem IND-PN/M in DV I 2005 II 2005 III 2005 IV 2005 Industrija skupaj 0,7 7,0 5,3 3,7 Rudarstvo 2,1 6,2 5,7 3,7 Predelovalne dejavnosti -0,1 0,9 0,6 0,6 Elektrika, plin, para in oskrba z vodo 0,6 -0,6 -2,9 -0,3



27/32

Primerjava rezultatov DV in IIP - Predelovalne dejavnosti

96

98

100

102

104

106

108

I 2005 II 2005 III 2005 IV 2005

Indeksi

DV IIP

Skladnost med IIP iz IND-PN/M in PA-IND/M: Raziskovanji se razlikujeta po metodologiji, saj je IND-PN/M kvantitativno raziskovanje, s katerim spremljamo vrednostne spremenljivke, PA-IND/M pa je kvalitativno raziskovanje, s katerim spremljamo mnenja direktorjev o posameznih ekonomskih spremenljivkah. Delno odstopanje je tudi v zajemu, saj s PA-IND/M spremljamo mnenja samo v tistih podjetjih, ki se razvrščajo v področje Predelovalnih dejavnosti. Zato smo primerjavo izvedli le za področje Predelovalnih dejavnosti. Rezultate raziskovanje PA-IND/M smo pri primerjavi časovno zamaknili za en mesec, saj smo v predhodnih analizah ugotovili, da se mnenja direktorjev v mesecu x dejansko nanašajo na proizvodni ritem meseca x-1. Primerjali smo mesečne verižne IIP iz raziskovanja IND-PN/M in ravnotežja na vprašanje, kakšen je bil proizvodni ritem ta mesec v primerjavi s predhodnim mesecem. Korelacija med primerjanima serijama rezultatov je obdobje januar 2002 – avgust 2006 znaša 0,86; skoraj enaka (0,87) pa je korelacija le za leto 2005.

Primerjava rezultatov IND-PN/M in PA-IND/M

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

120,0

140,0

1/02 1/03 1/04 1/05 1/06

Indeksi

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

Ravnotežja

IND-PN/M PA-IND



28/32

Tabela 6. 10. Verižni IIP in ravnotežja 1/05 2/05 3/05 4/05 5/05 6/05 7/05 8/05 9/05 10/05 11/05 12/05 IIP 87,6 101,2 96,1 117,8 95,5 105,4 104,4 93,5 83,1 129,7 97,0 104,8 Ravnotežja -19 -7 3 26 9 15 13 -10 -12 30 9 18

Skladnost med rezultati prihodkov od prodaje s tujega trga (indeksi PP) iz raziskovanja IND-PN/M in rezultatov o izvozu iz statistike Intrastat in Extrastat (indeksi izvoza) Primerjali smo verižne realne indekse prihodka od prodaje za tuji trg z verižnimi indeksi izvoza. Omenjeni raziskovanji se razlikujeta bistveno, saj se statistika Extrastat izvaja na podlagi carinskih deklaracij, torej popolnega zajema, Intrastat pa za podjetja nad določenim pragom uvozne ali izvozne vrednost. Bistvena razlika med indeksi PP in indeksi izvoza je še v dejstvu, da so indeksi PP izračunani na podlagi organizacijskega principa, torej se celoten PP podjetja šteje v glavno dejavnost podjetja, pri izvoznih indeksih pa se indeksi izračunavajo na podlagi t. i. čistih dejavnosti, torej glede na dejavnost proizvoda; opisane razlike se večinoma ne odražajo na ravni industrije skupaj, ki smo jo uporabili v primerjavi, temveč imajo večji vpliv na nižjih ravneh primerjav. Tabela 6. 11. Indeksi prihodka od prodaje s tujega trga (PP) in indeksi izvoza, ter razlika 1/05 2/05 3/05 4/05 5/05 6/05 7/05 8/05 9/05 10/05 11/05 12/05 Indeksi PP 114,2 99,7 115,3 93,0 104,8 103,4 97,5 72,6 147,1 97,8 102,6 82,0 Indeksi izvoza 99,3 102,2 118,8 95,7 101,1 107,1 93,9 79,0 139,0 96,3 105,4 85,7 Razlike 14,9 -2,5 -3,5 -2,7 3,7 -3,7 3,6 -6,4 8,1 1,5 -2,8 -3,7

Primerjava indeksov prihodkov od prodaje na tujem trgu in indeksov izvoza

60708090

100110120130140150160

1/03 1/04 1/05 1/06

Indeksi

Indeksi PP Indeks izvoza

6.2.3 Razlogi za večja odstopanja



29/32

Rezultati primerjave med IIP in DV so sprejemljivi, odstopanja pa ocenjujemo kot manjša in sprejemljiva. Direktna primerjava med IIP iz IND-PN/M in PA-IND ni mogoča, iz grafične primerjave in korelacij pa sklepamo na dobro ujemanje opazovanih spremenljivk, enako velja tudi v primeru primerjave prihodka od prodaje na tujem trgu in izvoznih indeksov, ki kljub precej različni metodologiji dajejo podobne, sprejemljive rezultate.

7 Stroški in obremenitve Stroški in obremenjevanje anketiranih oseb oz. poslovnih subjektov niso dejanske razsežnosti kakovosti. So pa pomemben vidik ocene kakovosti v tem smislu, da na kakovost statistik ne moremo gledati kot na absolutno dejstvo in pri tem ne upoštevati drugih posledic za družbo.

7.1 Stroški raziskovanja s strani urada Stroški za raziskovanje na statističnem uradu Materialni stroški (SIT) Število porabljenih delovnih ur Stroški skupaj 425 ur* = 2 150 160 SIT 6235= 31 544 110 SIT 6660ur = 33 694 270

* Ure so preračunane v SIT skladno z metodologijo, ki je bila uporabljena pri

izvedbi Eurostatovega projekta Cost&Burden, kjer so bili zaradi primerljivosti med državami EU vsi stroški na enoto izraženi v delovnih urah.

Poraba delovnih ur je bila prevzeta iz dnevnikov dela in delno modificirana, saj je v letu 2005 potekal projekt uvajanja nove metodologije IIP, kar je bilo iz končnega izračuna izvzeto.

7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot Število poročevalskih enot

Št. vprašalnikov na enoto poročanja

Povp. porabljen čas enote poročanja na mesec

Skupaj porabljeni čas

2100*0,93*0,89 12 1 ura 8 min** 26 649ur/leto** ** Povprečno porabljeni čas je bil ocenjen na podlagi ankete izbranih malih,

srednjih in velikih podjetij. Povprečno enota poročanja porabi dobro uro na mesec, da pridobi in vpiše podatke za 5 spremenljivk, ki jih zbiramo z vprašalnikom IND-PN/M.

7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev Ker z vprašalnikom IND-PN/M zajemamo spremenljivke, ki večinsko niso dostopne drugod – na primer drugi administrativni viri, gre namreč za podatke o vrednosti zalog, o novih naročilih in prihodku od prodaje, ki jih spremljamo ločeno za domači in tuji trg, pri čemur nam podjetja poročajo tudi prihodek od prodaje in nova naročila z območja z evrom, ne vidimo možnosti, da bi na ta način lahko prispevali k zmanjšanju stroškov poročanja. Nasprotno, pričakujemo, da so se z uvedbo spremljanja prihodka od prodaje in novih naročil za Evro cono stroški s tega naslova celo nekaj povečali. V letu 2007 bomo spremljali omenjene spremenljivke v EUR, kar bo vsaj v prvih mesecih poročanja pomenilo, da se bodo najverjetneje zaradi spremembe poročanja iz SIT v EUR povečali stroški in obremenitve poročanja. Zaradi teh pričakovanj namenjamo veliko pozornosti oblikovanju vprašalnika – tako po vsebinski kot oblikovni strani, saj ocenjujemo, da lahko s transparentnostjo in jasnostjo največ pripomoremo z zmanjšanju stroškov in obremenitev.



30/32

Priloga 1: Stopnje neodgovora po podpodročjih dejavnosti


CA 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,0%CB 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 2,70% 0,2%DA 3,02% 3,05% 3,57% 3,57% 3,57% 3,57% 3,06% 2,05% 3,06% 4,59% 4,59% 6,12% 3,7%DB 4,62% 4,62% 5,38% 6,15% 4,69% 5,47% 7,14% 5,69% 6,45% 7,32% 8,06% 10,40% 6,3%DC 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 5,56% 11,76% 1,4%DD 4,41% 5,88% 7,35% 7,35% 7,41% 5,93% 5,97% 4,48% 4,48% 5,22% 5,22% 8,96% 6,1%DE 5,16% 5,16% 5,23% 5,19% 5,19% 5,19% 5,23% 5,23% 5,88% 6,54% 5,23% 6,58% 5,5%DF 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,0%DG 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,0%DH 1,96% 1,96% 2,94% 1,96% 1,96% 1,96% 0,98% 0,98% 0,99% 0,99% 1,98% 4,95% 2,0%DI 1,22% 1,22% 3,70% 2,35% 2,35% 2,35% 2,35% 2,35% 2,38% 2,38% 2,35% 3,61% 2,4%DJ 2,65% 2,92% 2,91% 3,19% 3,47% 3,20% 2,67% 2,41% 2,41% 2,68% 3,51% 5,14% 3,1%DK 2,91% 2,89% 2,31% 2,31% 2,31% 2,31% 2,31% 2,31% 2,31% 2,33% 2,33% 4,07% 2,6%DL 1,37% 1,37% 1,37% 1,37% 1,37% 1,38% 1,38% 1,38% 1,37% 2,08% 2,08% 3,50% 1,7%DM 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 1,61% 3,28% 0,4%DN 5,26% 5,85% 5,26% 4,68% 5,29% 5,33% 5,33% 4,73% 4,76% 4,73% 5,36% 7,74% 5,4%



31/32

Priloga 2: Stopnje nadpokritja po podpodročjih dejavnosti


CA 28,57% 28,57% 28,57% 28,57% 28,57% 28,57% 28,57% 28,57% 28,57% 28,57% 28,57% 42,86% 29,8%CB 8,11% 5,26% 5,26% 5,26% 7,69% 7,69% 7,69% 10,00% 10,00% 10,00% 10,00% 9,76% 8,1%DA 5,24% 6,19% 6,67% 6,67% 10,09% 10,09% 10,09% 11,36% 11,31% 11,71% 11,71% 11,71% 9,4%DB 9,09% 9,09% 9,09% 9,09% 11,11% 11,11% 12,50% 14,58% 14,48% 16,33% 15,65% 15,54% 12,3%DC 13,64% 13,64% 13,64% 13,64% 13,64% 13,64% 13,64% 13,64% 18,18% 18,18% 18,18% 22,73% 15,5%DD 6,85% 6,85% 6,85% 6,85% 7,53% 7,53% 8,22% 8,22% 8,22% 8,22% 8,84% 9,46% 7,8%DE 17,99% 17,99% 19,05% 18,52% 18,52% 18,52% 19,05% 19,05% 19,05% 19,05% 19,05% 19,58% 18,8%DF 20,00% 20,00% 20,00% 20,00% 20,00% 20,00% 20,00% 20,00% 20,00% 20,00% 20,00% 20,00% 20,0%DG 3,13% 3,13% 3,13% 3,13% 3,13% 3,13% 3,13% 3,13% 3,13% 3,13% 3,13% 3,13% 3,1%DH 3,77% 4,67% 4,67% 4,67% 4,67% 4,67% 4,67% 4,67% 5,61% 5,61% 5,61% 5,61% 4,9%DI 6,82% 6,82% 7,95% 3,41% 3,41% 3,41% 3,41% 3,41% 4,55% 4,55% 4,49% 6,74% 4,9%DJ 15,25% 15,47% 15,44% 15,88% 16,11% 16,11% 16,11% 16,70% 16,70% 16,93% 17,59% 17,78% 16,3%DK 3,91% 3,35% 3,35% 3,35% 3,35% 3,35% 3,35% 3,35% 3,35% 3,91% 3,91% 3,91% 3,5%DL 8,18% 8,18% 8,18% 8,18% 8,18% 8,81% 8,81% 9,38% 8,75% 10,00% 10,00% 10,63% 8,9%DM 7,46% 7,46% 7,46% 7,46% 7,46% 7,46% 7,46% 7,46% 12,86% 12,86% 12,68% 14,08% 9,3%DN 3,39% 3,39% 3,39% 3,39% 9,57% 10,11% 10,11% 10,11% 11,11% 10,58% 11,11% 11,11% 8,1%



32/32

REPUBLIKA SLOVENIJA - stat.si · Poročilo pripravila: Rudi Seljak, ... IIP objavljamo za...

Documents

Transcript of REPUBLIKA SLOVENIJA - stat.si · Poročilo pripravila: Rudi Seljak, ... IIP objavljamo za...