REPORTAŽA PELJEŠAC

Peljeac

29 NAVTIKA PLUS julIj/AVgusT 2013 30julIj/AVgusT 2013 NAVTIKA PLUS

reportaa

Peljeac je drugi najveji hr-vaki polotok (za Istro), dolg 65 in irok 6 kilometrov. Povrina znaa 355 km, ob-jema pa ga kar 222 km oba-

le. Obkroajo ga Neretvanski, Malostonski, Mljetski in Peljeki kanal, ki deli Korulo in Peljeac, v njem pa je kar 50 otokov. Ta nenavadni polotok je na kontinent pripet le z 1,5 km ozkim pasom med Stonom in Malim Stonom, za katerega geologi sklepa-jo, da je nastal iz nanosov peska. Trdijo, da je bil Peljeac, ki je sicer apnenaste in dolo-mitne sestave, neko in kar dolgo asa otok.

Kratka zgodovina Polotok je bil naseljen e v kameni dobi, o emer priajo tevilni najdeni predme-ti, stari tudi 8000 let. V bronasti dobi je tamkaj ivelo ilirsko pleme Plereji, ki je iz utrdbe ob Nakovanih nadziralo plovbo po Peljekem in Neretvanskem kanalu. Ti so bili v stiku ali trgovali s starogrkimi in ital-skimi pomorci, obasno pa so tudi gusarili. O prisotnosti Ilirov pria tudi leta 2000 slu-ajno odkrita pilja ob zaselku Nakovana, v kateri je bilo ilirsko svetie. Navdueni arheologi trdijo, da je to najpomembneja najdba ilirske kulture vseh asov na sve-tu, saj je bilo svetie nedotaknjeno ve kot dve tisoletji. Vhod v piljo je bil namre zatrpan s kamenjem. V notranjosti so na-li ostanke od okoli 150 a, amfor in po-sod za prinaanje obrednih daril. Slednja so bila razporejena okoli stalagmita v obli-ki falusa, ki dominira v srediu jame, zato so antropologi mnenja, da so se prav tukaj odvijali ekstatini obredi, podobni bakana-lijam oziroma orgijam. Seveda so se pogan-ski rituali odvijali za plodnost in rast, ne pa

+ VOJKO MITROVI + foto: V. Mitrovi,

Tine Guzej, Sreko Jot

Peljeki kanal

Med jadranjem po juni Dalmaciji okoli slikovitih otokov, kot so Hvar, Korula ali Mljet, se le redko kdo ustavi tudi ob Peljecu. Ta polotok ima pravzaprav vse geografske, podnebne in etnografske znailnosti dalmatinskih otokov. Morebiti celo ve, kar je e posebej vidno po neokrnjeni naravi, ohranjeni kulinariki, ljudskih in tudi novodobnih obiajih.

peljeac


za 'uitkarstvo', kot bi kdo to poel danes. Na osnovi te impresivne najdbe bo laje rekonstruirati ivljenje in verovanje Ilirov na pro-storih Dalmacije in ire, pa tudi njihov odnos z ostalimi medite-ranskimi prvoselci. V jami so namre nali tudi veliko a in vr-ev grkega in italskega porekla, ki so ga Iliri oitno pridobili s tr-govanjem ali kot gusarji. V 2. stol. pr.n.t. so na polotoku zagospo-darili Rimljani. Ilire so bojda zverinsko pobili, prodali kot sunje ali razselili, nato pa nartno zgradili ville rustice, razirili vinogra-de in oljne nasade. Po razpadu rimskega imperija je polotok pa-del pod bizantinski vpliv, vladali pa so mu tudi veljaki iz kneevi-ne Zahumja. Tudi ti so si oblast med seboj podajali malce na silo, dokler niso leta 1333 Dubrovani odkupili polotok od srbskega carja Duana in bosanskega bana Stejpana Kotromania in nato ob Stonu zgradili znamenito obzidje. Dubrovnika oblast nad po-lotokom traja vse do ukinitve Dubrovnike republike leta 1808, ko so otoku zavladali Francozi. Ta je bila kratka, saj je po dunajskem kongresu leta 1814 pripadel avstrijskemu cesarstvu, nato pa je po 1. svetovni vojni pripadel Kraljevini SHS. V drugi svetovni vojni so se nad otokom znaali Italijani z nekoliko kazenskimi ekspedi-cijami, za njimi e Nemci, ki so leta 1943 z nekaj deset tiso voja-ki prisilili domaine, da so skoraj v celoti zapustili otok, vsi ujeti pa so konali v taboriih.

Peljeac danesPeljeac je razdeljen na tiri obine: Orebi, Trpanj, Janjina in Ston. V njih ivi okoli 8000 (pol)otoanov. Za navtike je zagotovo naj-bolj zanimiva obina Orebi, ki se razteza v glavnem ob Peljekem kanalu in je pogosto plovna pot naih navtikov v juni Dalmaciji. Na njeni obali leijo mestece Orebi ter nasproti Korule leee vasice Kuite, Viganj in Lovite, za katere menim, da se jih spla-a vsaj na kratko obiskati. Obina je tudi najveja med peljekimi obinami z okoli 4200 prebivalci, ki se preivljajo v glavnem s tu-rizmom in vinogradnitvom. Bogata je s kulturno dediino, vi-nom, arheolokimi najdii in tudi s turistino vsebino.

VinoV iri Dalmaciji vinogradnitvo izvira iz rimske zapuine, Peljeac pa je izjema, saj se je s to veselo dejavnostjo ukvarjalo e ilirsko pleme Plereji, ki so se tega nauili od Starih Grkov. Rimljani so torej z vinogradnitvom le nadaljevali, za njimi pa kupice zgra-bili e Stari Slovani. Skrivnost odlinih peljekih vin ni v rodni ze-mlji. Tla na znamenitih pobojih ob morju namre niso zelo ro-dovitna, prej obratno. V skopi zemlji je le pravo razmerje hran-ljivih snovi za trto plavac mali. Najbolj znana vina s Peljeca sta znamenita dinga in postup, med belimi vini pa rukatac, poip in mareatina. Ob vinih se lahko posladkate e z desertnim vinom proek, lozo (ganjem iz grozdja, op. a.) in iz slednjega narejene travarice. Ob teh vam lahko postreejo e z raznimi likerji. Vina s Peljeca je na dunajskem dvoru srkal tudi Franc Joef, znan vino-gradnik Grgi pa ga je dal poskusiti tudi v Belo hio.

Dinga je zagotovo najbolj znano hrvako vrhunsko vino, ki je od leta 1961 tudi zaiteno. Nastaja iz avtohtone sorte trte plavac mali, ki raste na kamnitem in strmem podroju Dinga. Tam vi-nogradi strmo padajo in so zato enormno osoneni. tevilo son-nih ur je celo okoli 2800 v sezoni. Domaini trdijo, da k vrhunski kvaliteti grozdja pripomorejo tudi od morja odbiti sonni arki.

Posebnost je tudi ta, da se dinga dobiva s trsov, ki praviloma ob-rodijo le en kilogram grozdja po trsu, pogosto pa celo samo pol kilograma. Postup je mlaji dingaev 'brat', zaiten leta 1967, ki raste na istoimenskem podroju. To je v mnogo em podobno po-droju Dinga, razlika je v tem, da je podroje Postup nekoliko bolj strmo. Vini se ne razlikujeta po obdelavi trte ali tehnolokih postopkih, temve predvsem po mikroklimi in reliefu vinogradov.

Dobra kotaRazen klasinih ribjih jedi in znamenitih stonskih koljk se da na polotoku izdatno okuati e dalmatinski prut in doma sir. Z mal-ce truda najdete e brodet iz jegulj ali ab, divjainske jedi, sam sem zasledil tudi peeno divjo raco. Znane peljeke sladice so kon-tonjata, mantala, arancini, brutulani, mjenduli ... Seveda sem hotel vsaj nekaj teh dobrot tudi poskusiti, a ker ni bilo dovolj asa, sem se odpravil le v eno znano domao ota-rijo. Veina domainov mi je svetovala Seljako domainstvo Antunovi v kraju Kuna, ki lei na 400 metrov nadmorske viine. Prijazni gostitelji imajo tudi farmo oslov in koz, svoj vinograd in oljni nasad, suilnico pruta in konobo v 300 let stari domaiji. Otarijo vodi idealna ekipa oe je izkuen mesar, okoli toilne

mize se vrti hera, ki tudira turizem, nona pa kuha tradicionalne jedi. Ob naem obi-sku nam je postregla tudi z piketoom, tra-dicionalno jedjo iz jagnjee drobovine. Ob tem premorejo e druge nenavadne jedi, kot so enje v kisu, sladice Cene vina in hrane so zmerne, k njim pa pritejte e ceno taksija.

port in rekreacijaPeljeac je naravnost idealen za aktiven in malce adrenalinski oddih. Lahko celo reem, da je na koo pisan nemirnim Slovencem, ki ljubijo hladno pivo v sen-ci, surfanje, kajtanje, rolkanje, planinar-jenje, pohodnitvo, jamarstvo in potaplja-nje. Med opazovanjem domainov, ki so temperamentno balinali, mi je zadnji dan obiska nekaj adrenalinskih poznavalcev Peljeca za nae bralce navdueno pove-dalo svoje izkunje.

STRMI IN OSONENI

vinograd, kjer raste znamenita trta

plavac mali.

DOBER DOMA PRUT in sir

v domaiji Antunovi.

STARO MESTO Dubrovnika.

Mestece Orebi (okoli 2000 prebivalcev) Orebi je bil v preteklosti pomembno pristanie. Ustanovljen je bil konec 16. stoletja, ime pa je do-bil po pomorski druini Orebi, ki je leta 1586 ob-novila grad sredi utrjenega naselja. Pred tem se je to imenovalo Trstenica. Od 14. do 19. stol. je bil v Orebiu sede kneza, ki je sodil pod upra-vo Dubrovnike republike. Mestece je bilo neko pravcata zibelka kapitanov in mornarjev. V mestu si je vredno ogledati Pomorski muzej in od centra okoli dva kilometra oddaljen znamenit franikan-ski samostan iz 15. stol., v katerem je razstavljena zbirka umetnin. Nad samostanom stoji gotska cer-kev Gospe od Karmena, ob kateri so antini sarko-fagi. Samostan je vredno obiskati tudi zaradi izje-mno lepega razgleda na Peljeki kanal in Korulo. Pomorski muzej premore 1000 predmetov, razsta-vljenih v razlinih zbirkah, med njimi pa je zani-miva tudi arheoloka. Veino predmetov so poda-rile staroselske pomorske druine. Razstavljeni so starinski navigacijski predmeti in oprema z veli-kih jadrnic, ki so jim poveljevali ugledni orebiki kapitani. Po mestu si lahko ogledate lepo ohranje-ne kapitanske hie, knezov dvor in kapitansko po-kopalie. Pristanete lahko v mestni luici, ki je zaitena pred vsemi vetrovi.

Orebi.

Luica Orebi.

peljeac


in veernih urah spremeni v promenado in promocijo najnoveje opreme za hojo, tek, kolesarjenje in rolanje. Viganj in njegova oko-lica je izrazito portna destinacija, zato so tudi zveer vsi v por-tnih oblailih, ne pa v modnih veernih toaletah, kot to praktici-rajo na primer na Hvaru.Tine guzej, gorsko kolesarjenjePeljeac je zelo gorat, pravzaprav je ena sama gora. Klancev je ve kot v marsikaterem predelu pod Alpami, zato kar ne-kaj naih bikerjev ob surfanju rado skoi e na kolo in se poene proti vrhu Sv. Ilija. Toda pozor, tukaj so tudi poti, ki jih lahko pre-magujejo le ekstremni bajkerji, vajeni svojih koles. Predpogoj za takne podvige so kolesa z maksimalnim vzmetenjem in disk za-vorami. Marsikje je treba kolo nositi tudi na hrbtu. Na vrhu je en-kraten razgled na celino in otoke vse do Lastova. Uteenih je ve poti. Sam najraje vozim po poti 'Iz Vignja na Ilijo', ki se prine s startom v Vignju, nato pa poteka strmo v goro po glavni asfaltni cesti, ki pelje na rt Peljeca, v Lovite. Na priblino 200 metrov nad morjem, kjer se cesta zravna, se kmalu za razgledno toko na desno odcepi tako imenovana poarna pot, ki je dolga kakne ti-ri kilometre. Od tam si zavihti kolo na hrbet in sledi markaci-jam, ki te vodijo na vrh Ilije. Zadnji del se kolo bolj nosi kot vozi. In na vrhu: razgled za bogove! Samostanski poti smo ime nade-li Slovenci, ki poleti e skoraj tri desetletja bivamo pod palma-mi v kampu Palme in prisegamo na surfanje ter kolesarjenje po Peljecu. To ime smo ji nadeli, ker kolesarje vodi mimo ve samo-stanov oziroma cerkvic. Ta pot ima ve razliic, najkraja poteka iz kampa Palme proti Orebiu. Kaken kilometer pred mestom za-vijemo proti samostanu, kjer je slovita razgledna toka. Od tam naprej pot poteka po makadamski cesti, mimo domae gostilne Panorama, do cerkvice, kjer se nato podamo na naravne stopni-ce, vse do glavne ceste tik ob kampu Palma. Na tej poti je izjemno lep razgled na Korulo. Ta pot je primerna tudi za otroke. Ena od njih pa je primerna samo za posebne ekstremiste na to pot za-vijemo tik pod gostilno Panorama, ob vodnjaku, od tam pa pote-ka med vinogradi, kjer je izjemno veliko visokih naravnih kamni-tih stopnic. Po nekaj manj kot kilometer dolgem poskakovanju se pot kona ob obali. Ta pot je resnino le za bajkerske smetane. Na Peljecu si lahko seveda privoimo e veliko daljih tur. Nekaj jih je tudi oznaenih. Pot nas lahko pelje v slikovito, nekdaj ribiko, danes turistino vasico Podbue, kjer je zaliv z ogromnimi belim kamenjem. Iz Podbu lahko kolesarimo naprej do tunela, ki vodi v slikovito vinorodno vasico, imenovano po tamkajnjem vrhun-skem vinu Potomlje. Domov se lahko vraamo kar po glavni as-faltni cesti, ki pelje s celine do Vignja. Za obisk tamkajnjih vasi obstaja veliko variant, tako po asfaltu, kakor po makadamu. Na primer, v slikovito Dubo Peljeko na drugi oziroma celinski stra-ni polotoka in e bi lahko nateval. S Peljeca se lahko odpravimo kolesarit tudi na Korulo ali Mljet.Prof. Sreko Jot, jadralno padalstvoSlovenski jadralni padalci na Peljecu letimo e od leta 1991. V glavnem smo surfarji, pa tudi kolesarji, ki se ukvarjamo z jadralnim padalstvom, in smo tam vsako leto v juliju. Ve let smo imeli vzletie nad Perno (600 m), zadnjih nekaj let pa letimo z Sv. Ilije (960 m), hribka nad Vignjem (300 m) in razgledne toke ozi-roma ovinka na cesti Viganj-Lovite (220 m). Na starte hodimo

Mag. juta Olak KrajncPeljeac sem prvi obiskala davne-ga leta 1979 kot tekmovalka na dr-avnem prvenstvu Jugoslavije v jadranju na deski. Od takrat ga obiem vsako leto, saj je e od prvega obiska do danes name zara-di naravnih lepot, prijetnih ljudi in ugodnih vetrovnih pogojev za jadranje, kajtanje in jadranje na deski name naredil moan vtis. Vetrovni pogoji so v poletnih mesecih ide-alni za jadranje in jadranje na deski. Ob le-pem vremenu piha v dopoldanskem asu ibak veter, ki je primeren za zaetnike in jadralce vseh jadralnih klas. Jadralci na deski in kajterji pa se e posebej veselimo terminega vetra, ki piha od severozaho-da. Maestral piha od aprila do septembra, ko so temperaturne razlike med kopnim in morjem velike. Veter se okrepi okoli 13. ure, najvejo mo pa dosee med 14. in 16.

uro. Povprena jakost je od 3 4 Bf. Ob lepih dnevih, in po bur-ji pa tudi do 6 Bf. Proti veeru veter poasi oslabi in v zadnjih le-tih piha tudi pozno v no. Jugo, ki piha redko v poletnih mesecih, lahko dosee jakost 5 Bf in naredi tudi metrski val. Ko piha skozi Peljeki kanal burja, ta ni primeren za lagodno jadranje, jadranje na deski in kajtanje, saj piha mono in sunkovito. Na Peljecu je vsa-ko leto organizirano tudi prvenstvo Hrvake, ki se ga vsa leta ude-leujejo tudi slovenski jadralci na deski in smo sicer zaradi odli-nih vetrovnih razmer stalni obiskovalci Peljeca. V Vignju deluje-jo tudi ole surfanja in kajtanja. Udeleite se lahko zaetnih tea-jev in si izposodite olsko opremo za jadranje na deski. Vsem, ki se odpravljate jadrati na deski ali kajtati, priporoam, da poskrbi-te za nujne rezervne dele. Najblija trgovina z opremo za jadranje na deski in popravljalnica jader je namre v Splitu. Vse portne re-kvizite, ki jih imate namen uporabljati, prinesite s seboj. e si ne elite vetra, to zagotovo ni pravi kraj za oddih, e pa radi jadrate, surfate, kajtate, veslate in aktivno preivljate prosti as, boste tu-kaj nali sreo. Pa e posebnost Peljeca: od Vignja do Perne je ce-sta, ki pelje med plao in kampi. Cesta ni prometna, saj glavni del prometa poteka po obvoznici. Poleti se cesta ob obali v jutranjih

S PADALOM NA PLAO in s surfom naprej.

GORSKI KOLESARJI in jadralci na deski.

OB OBALAH JUNEGA PELJECA je v sezoni na stotine surferjev in kajterjev.

Kuite (200 prebivalcev) Mirno in tihotno naselje zahodno od Orebia. Ogledate si lahko cerkvico Sv. Trojice iz 18. stol., ki je pravi biser baroka na Jadranu, ter kamni-te vile kapitanov, slikovit mandra in majhne pri-stane. Barko lahko priveete ob velikem pomolu s svetilnikom. V bliini lahko tudi sidrate. Na vezu boste dobro zaiteni le pred burjo.

Lovite (300 prebivalcev) Mirno in tihotno naselje zahodno od Orebia. Ogledate si lahko cerkvico Sv. Trojice iz 18. stol., ki je pravi biser baroka na Jadranu, ter kamni-te vile kapitanov, slikovit mandra in majhne pri-stane. Barko lahko priveete ob velikem pomolu s svetilnikom. V bliini lahko tudi sidrate. Na vezu boste dobro zaiteni le pred burjo.

Kuite.

Starinski mandrai v Kuitu.

peljeac


lani gorske reevalne slube s Peljeca de-javo pomagajo tudi ob nesreah na mor-ju. S planinskimi reevalnimi izkunjami in posebej prirejenim hitrim gumenjakom od leta 2009 reujejo tudi v akvatoriju med Korulo Lastovim in Mljetom. Darko Primi je namre tudi prvi hrvaki diplomirani trener jadranja, ki je diplomiral na fakulteti za telesno kulturo. Udeleil se je na desetine sredozemskih regat, med nji-mi tudi tirikrat na Rolex Middle Sea Race in dveh svetovnih IMS prvenstev. estkrat zaporedoma je zmagal na decembrski re-gati Sv. Nikola za samce (Split - Blitvenica - Palagrua - Komia), doma pa hrani ve kot 200 jadralskih pokalov. Odlikujeta ga torej predano jadranje in pla-ninarjenje, kar pa bi lahko, tako na kratko, rekli tudi za divji, pester, neodkrit, por-tnih in kulinarinih uitkov poln (pol)otok, Peljeac. +

pe, z avtom je mogoe le do vzletia ob razgledni toki na ovin-ku. Za letenje tamkaj mora biti zelo izkuen, saj vzletia niso eno-stavna, e posebej ne tisto s Sv. Ilije. Najlepe vzletie je iznad na-selja Perna. S poletom je mono startati okoli 11. do 12. ure, ven-dar ko je vreme stabilno. Torej, e je zjutraj mirno morje, dopol-dan lahen veter po kanalu z leve, popoldan pa maestral. V tem pri-meru lahko tudi zajadramo, razen z vzletia na zavoju, ki je naj-nije. Ob teh pogojih je potrebno biti pozoren na zaetek pihanja maestrala, ki se lahko naglo okrepi. e ne piha premoan jugo, se s padalom spuamo z zavoja ali hribka nad Vignjom. Z jadral-nim padalstvom se na Peljecu ukvarjamo v glavnem Slovenci. Za konec bi poudaril, da je letenje nad Peljecem primerno le za izku-ene pilote z odlinim poznavanjem meteorologije in veliko kon-dicije za hojo, saj je malodane do vseh vzleti potrebno krepko peaiti navkreber.Planinske potiVzpon na vrh Sv. Ilija lahko traja od ure in pol do treh ur, odvisno od vaega izhodia. Nanj vodi ve lepo markiranih poti:- iz zaselka Urkunci, ki velja za klasino pot;- iz zaselka Bilo polje, v bliini franikanskega samostana, ki je priljubljena zaradi panorame in je zmerno teka;- iz Gornje Nakovane, ki je najlaja;- iz Vignja, ki se prikljui poti iz Nakovane.Na Ilijo je moen dostop tekom celega leta, planinci pa pravijo, da se je nanj najlepe povzpeti spomladi ali jeseni. Pogled se razteza na Biokovo, Mosor, delto Neretve, vse do planine Orjen v rni gori in seveda na vse otoke Mljet, Korula in Lastovo. Ko piha burja in ko je ozraje isto, je mogoe videti tudi Italijo.

Darko Primi - vodja gorske reevalne slubePlanina Sv. Ilija je visoka 961 metrov in je vsekakor ni do-bro podcenjevati. Od osnovanja gorske reevalne postaje na Peljecu so zaradi neupotevanja planinskih pravil ivljenje na njej izgubili e tirje tuji turisti. V enem letu imamo med 15 in 20 ree-valnih akcij. Vzpon je nevaren v asu, ko so mone nenadne nevih-te in goste megle, kar je po navadi pozno jeseni in zgodaj spomladi. Za pot na Sv. Ilijo veljajo uteeni napotki tudi poleti: - skrbno planirajte trajanje in ruto pohoda in s tem seznanite svo-je blinje,- bolje se je odpraviti v skupini,- vpiite se v knjigo na vrhu,- vpraajte izkuene domae planince za nasvet ali si pridobite pla-ninsko karto ali brouro,- gibajte se izkljuno po markiranih poteh,- s seboj imejte dovolj vode, baterijsko svetilko, vigalnik in re-zervno obleko,- e se zgodi nesrea, pokliite 112 ali stalni deurni telefon 091 721 0013.Kljub temu da na Sv. Iliji ni kaj ve ka kod drugje po Dalmaciji, je dobro biti pozoren tudi na te ivalice, zato se je na pohod pripo-roljivo odpraviti z dolgimi hlaami.

Viganj (280 prebivalcev) Majhna vasica v velikem zalivu. Ob vasici so po-lja, sama vas pa je obdana z bohotnimi mediteran-skimi vrtovi. Da ima tudi Viganj bogato pomorsko tradicijo, je razvidno iz rastlinja, ki so ga pomorci prinaali v doma kraj. V poletnih mesecih je pri-zorie tevilnih portnih dejavnosti in zabav na plai. Izpostavljen je zahodnim, jugozahodnim in junim vetrovom. Barko lahko priveete ob pomol ali nabreje, mornarsko duo pa odveete v sim-patinih lokalih, ki obratujejo dolgo v no.

Orebi.

Ob obali v Vignju je veliko ivahnih lokalov in ol kajtanja ter surfanja.

Ob juni obali Peljeca je veliko kampov, kjer dopustujejo tudi Slovenci.

Z VZLETIA NAD PERNO

je poletel tudi jadralec

Duan Puh

GORA SV. ILIJA se je neko imenovala

Perun.

PLANINSKE POTI so prekrasne,

dobro markirane, a tudi nevarne.

S svetovnih regat

Peljeac ima bogato jadralsko tradicijo, saj je neko premogel preko 60 prekooceanskih jadrnic. Novodobno oziroma portno jadranje sta v teh kra-jih zagnala brata Peut, ki sta se pred kaknimi 40 leti vrnila iz ila. Med domaini zelo spotovan Branko Peut je bil udeleenec in tudi zmagovalec mnogih svetovnih regat. Bil je vekratni dravni pr-vak ila in kontinentalni prvak June Amerike.

V starih asih so kapitani s Peljeca pluli tudi na prekooceanskih rutah.

Peljeki reevalci imajo zaradi neupotevanja pravil veliko dela v planini in na morju.

REPORTAŽA PELJEŠAC

Documents

Transcript of REPORTAŽA PELJEŠAC