REFERENDUMSKA INICIATIVA - National Assembly · 2017-08-30 · zahtevi za razpis predhodnega...

AN - ANALIZA, ŠTUDIJA

REFERENDUMSKA INICIATIVA(Analiza predlogov, pobud in zahtev v obdobju

julij 2002 - 2009)

Pripravila:Marjana Križaj

Številka naročila: 82/2009Descriptor/Geslo: Referendum/ReferendumDatum: 16. 3. 2010

Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

2

1 UVOD

Državni zbor je leta 2002 že pripravil natančen pregled referendumskih pobud z naslovom Analiza zakonodajnega referenduma. V navedeni analizi, ki zajema podatke od sprejetja Ustave Republike Slovenije pa do julija 2002, so poleg pravne ureditve zakonodajnega referenduma prikazane še analiza pobud in zahtev za razpis zakonodajnega referenduma, terposebnosti v zvezi z nekaterimi pobudami in zahtevami za referendum v tem obdobju. Posebej so povzete tudi nekatere težave, ki so se pojavljale pri zbiranju podpisov volivcev. Na koncu analize je tudi primerjalni pravni pregled zakonodajnega referenduma v 11 primerljivih ureditvah zahodnoevropskih držav. V prilogi k nalogi pa se nahaja tabela, ki prikazuje posamezne pobude in zahteve glede na datum vložitve, predlagatelja, referendumsko vprašanje, vrsto referenduma in glede na nekatere druge okoliščine. Tudi priloga zajema čas od sprejetja Ustave do zaključka naloge (julij 2002).

Podatki o referendumskih pobudah so vsebovani v vsakokratnem letnem poročilu Državnega zbora, nadalje v mandatnih poročilih (gl. Poročilo o delu Državnega zbora v mandatnem obdobju 2000-2004 - str. od 34 do 36; in Poročilo o delu Državnega zbora v mandatnem obdobju 2004-2008 - str. 35 do 37), kratko pa so prikazani tudi v publikaciji: Državni zbor 1992 -2007. Večinoma so navedena gradiva dostopna na spletni strani Državnega zbora: http://www.dz-rs.si/index.php?id=105.

Pričujoča naloga je vsebinsko nadaljevanje analize iz leta 2002, pri čemer smo zajeli podatke od julija 2002 pa do konca leta 2009. Poleg zakonodajnega referenduma smo prikazali še morebitne pobude za referendum o spremembi ustave, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum. Povzeli smo spremembe zakonodaje in prikazali skupno število iniciativ za izvedbo referendumov in število izvedenih referendumov. Pregled smo zastavili kronološko, njegov namen pa je v smislu nadaljevanja obstoječe analize na enem mestu prikazati vse relevantne podatke o referendumih. V prilogi pa so natančneje prikazane pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma.

Podatke za nalogo smo dobili predvsem iz arhiva Državnega zbora in iz že navedenih publikacij.

2 SPREMEMBI ZAKONA O REFERENDUMU IN O LJUDSKI INICIATIVI PO LETU 2002

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI), ki ga je Državni zbor sprejel leta 1994, je urejal referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum, posvetovalni referendum in ljudsko iniciativo; v okviru zakonodajnega referenduma pa predhodni in naknadni referendum.

Zakon je bil spremenjen leta 2004 (ZRLI-C, Uradni list RS, št. 83/2004). Spremembe so bile potrebne predvsem zaradi uskladitve z dvema odločbama Ustavnega sodišča, nanašale pa so se na možnost glasovanja po pošti iz tujine in glasovanja na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini ter na ureditev pravnega varstva pravice glasovanja.

Vsebinsko pomembnejše in obsežnejše spremembe zakona pa so bile sprejete konec leta 2006(ZRLI - D, Uradni list RS, št. 139/2006).

3

Že Ustavno sodišče je leta 2005 razveljavilo določbe 2. oddelka II. poglavja ZRLI v delu, v katerem se nanašajo na predhodni zakonodajni referendum. S to spremembo zakona se ohranja ureditev po sodbi Ustavnega sodišča (predhodni zakonodajni referendum ni mogoč), na zakonodajnem referendumu poslej volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel Državni zbor, pred njegovo razglasitvijo. Na novo pa se ureja referendum o mednarodnih povezavah, ki je bil v naš pravni sistem uveden s 3. a členom Ustave1. To je referendum o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije oziroma o vstopu v obrambno zvezo (v nadaljevanju: referendum o mednarodnih povezavah). Državni zbor ga lahko razpiše po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine (gl. prvi odstavek 25. b člena ZRLI).

Zakon iz leta 2006 je še natančneje uredil referendum o spremembi ustave in na novo določil nekatere postopke v zvezi s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis (zakonodajnega) referenduma. Pobuda mora vsebovati zahtevo z referendumskim vprašanjem, podprta pa mora biti s podpisi najmanj 2500 (prej 1000) volivcev. Določene so nekatere novosti v zvezi z dajanjem podpore zahtevi: npr. možnosti oseb, ki zaradi bolezni, invalidnosti, prestajanja zaporne kazni ali drugih podobnih oblik zadržanosti ne morejo osebno pri upravnem organu izraziti podpore referendumski zahtevi, možnosti oseb, ki so v času zbiranja podpisov v podporo referendumski zahtevi v tujini, da od tam izrazijo takšno podporo itd. Spremenjen je bil tudi 11. člen zakona, ki ureja možnost, da Državni zbor sam razpiše zakonodajni referendum na svojo pobudo oz. po novem "po lastni odločitvi". Prej je lahko dal predlog vsak poslanec, po novem pa lahko pobudo da najmanj deset poslancev, poslanska skupina, predlagatelj zakona ali vlada. Zakon pa v ničemer ni spreminjal kroga t.i. "kvalificiranih predlagateljev" zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. To so še vedno: tretjina poslancev, Državni svet ali najmanj 40.000 volivcev (12. člen ZRLI). Prav tako so nespremenjeni pobudniki volivcem za vložitev zahteve: vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov (prim. 16. člen ZRLI).

3 KRONOLOŠKI PREGLED VSEH POBUD IN ZAHTEV OD JULIJA 2002 DO KONCA LETA 2009

Podatki se utegnejo deloma razlikovati od podatkov iz letnih in mandatnih poročil o delu Državnega zbora. Slednji namreč praviloma upoštevajo le pobude, ki so v skladu z zakonom zadostile predpisanim pogojem (prim. npr. Poročilo o delu Državnega zbora v obdobju 2000-2004, drugo leto mandata, str. 27), medtem ko v tem pregledu prikazujemo vse pobude ne glede na to, ali je bil rok za zbiranje podpisov določen ali ne. Kronološki pregled tako zajema kratek opis vseh pobud, zahtev in predlogov za referendume ne glede na vrsto referenduma in ne glede na uspešnost postopka.

V tabeli, ki jo vsebuje priloga, pa so podrobneje prikazane vse pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis (zakonodajnega) referenduma. Lahko jo da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 2500 volivcev (pred ZRLI- D iz leta 2006 pa 1000 podpisi podpore). V tabeli tako zahteve, ki jo lahko neposredno da tretjina poslancev ali Državni svet (12. člen ZRLI) in pobude Državnemu zboru po 11. členu ZRLI niso prikazane.

1 Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. člena Ustave Republike Slovenije z dne 7.3.2003 (UZ3a, 47, 68, Uradni list RS, št. 24/03).

4

Leto 2002

Elena Pečarič iz Škofij je 22. 10. 2002 vložila pobudo za pričetek postopka zbiranja podpore zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu Zakona o invalidskih organizacijah (ZInvO, EPA 615-II). Pobuda je bila po podatkih MNZ podprta z zadostnim številom podpisov, vendar predsednik Državnega zbora (v nad.: DZ) ni razpisal roka za zbiranje podpisov za podporo zahtevi, saj je bilo ugotovljeno, da je bila volja ljudi glede podpore že ugotovljena v postopku dajanja podpore referendumu na pobudo YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa, ki je bil podan istega leta. Pobuda društva YHD je vsebovala povsem enako vprašanje, razpisan je bil rok za zbiranje podpisov, ki je potekel 3. 7. 2002, a v podporo zahtevi ni bilo zbrano zadostno število podpisov. Volja ljudstva v podporo referendumski zahtevi je bila torej že izkazana, spremenile pa se niso niti okoliščine v zvezi s predmetnim predlogom zakona. Predsednik DZ je pobudnico z dopisom obvestil, da zato roka za zbiranje podpisov ne bo ponovno določil. Pobudnica je vložila pravna sredstva zoper odločitev predsednika DZ, a z njimi ni uspela.

V zvezi z istim zakonom (ZInvO, EPA 615-II) je 24. 10. 2002 na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora poslanec mag. Janez Drobnič vložil predlog, naj Državni zbor na svojo pobudo razpiše predhodni zakonodajni referendum. Predlog referendumskega vprašanja je bil enak kot sta ga vsebovali že pobudi Društva YHD in Elene Pečarič. Mnenje ZPS je bilo, da je predlog podal upravičeni predlagatelj (drugi odstavek 11. člena ZRLI), izpolnjeni pa so tudi drugi zakonski pogoji, ki omogočajo DZ, da odloča o navedem predlogu za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. DZ je o predlogu odločal 26. 11. 2002, a sklep o razpisu referenduma ni bil sprejet.

Decembra 20022 je bil na podlagi zahteve štirideset tisoč volivcev (Državni zbor jo je prejel 8. novembra 2002) razpisan predhodni zakonodajni referendum o Zakonu o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (ZPPJPSZ, EPA-III). Glasovanje na referendumu je bilo izvedeno 19. 1. 2003. Z besedo "za" je odgovorilo 236.534 volivcev ali 47,17% od vseh oddanih glasovnic, z besedo "proti" pa 254.904 volivcev ali 50,84% od vseh oddanih glasovnic. Iz poročila Republiške volilne komisije je razvidno, da večina volivcev, ki so glasovali, ni podprla predloga pobudnikov, da se uredi preoblikovanje in privatizacija javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., drugače kot je bilo predlagano s predlogom zakona.

Decembra 20023 je bil na podlagi zahteve štirideset tisoč volivcev (vložena 6. 12. 2002) razpisan predhodni zakonodajni referendum o Zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO-A, EPA 596-III). Glasovanje na referendumu je bilo izvedeno 19. 1. 2003. Z besedo "za" je odgovorilo 384.925 volivcev ali 76,72% od vseh oddanih glasovnic oziroma z besedo "proti" 111.143 volivcev ali 22,15% od vseh oddanih glasovnic. Republiška volilna komisija je v poročilu ugotovila, da je večina volivcev, ki so glasovali, podprla predlog pobudnika, kot je bil vsebovan v referendumskem vprašanju.

2 Odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (ZPPJPSZ), Ur.l.RS, št. 105/2002.3 Odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje , Ur.l. RS, št. 108/2002 in 1/2003.

5

Leto 2003

Februarja 2003 je bila s strani Sindikata delavcev trgovine Slovenije vložena pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembi zakona o trgovini (EPA 750-III). Državni zbor je na 29. izredni seji 7. 3. 2003 sprejel sklep, da zahteva, da Ustavno sodišče RS odloči, ali je vsebina zahteve za razpis v nasprotju z ustavo, predvsem z njenim 14. in 74. členom. To zahtevo je Ustavno sodišče zavrglo. Potem ko je pobudnik podal dodatno obrazložitev referendumskega vprašanja, je Državni zbor ponovno sprejel sklep (31. izredna seja, 9. 4. 2003), da o vsebini zahteve odloči Ustavno sodišče. Sodišče je 15. 5. 2003 ugotovilo, da vprašanje, vsebovano v zahtevi, ni v nasprotju z ustavo ( U-II-2/03-7).Pobudniki so v določenem roku zbrali dovolj podpisov za vložitev zahteve. Na podlagi zahteve štirideset tisoč volivcev z dne 7. 7. 2003 je bil razpisan predhodni zakonodajni referendum o zakonu o spremembi zakona o trgovini.4 Glasovanje na referendumu je bilo izvedeno 21. 9. 2003. Z besedo »za« je odgovorilo 256.461 volivcev ali 57,53 % od števila oddanih glasovnic. Z besedo »proti« pa je odgovorilo 185.773 volivcev ali 41,67 % od števila oddanih glasovnic.

V letu 2003 sta bila izvedena dva referenduma na podlagi drugega odstavka 3. a člena ustave Republike Slovenije. Prvi in drugi odstavek 3. a člena ustave RS določata, da lahko Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot. Pred ratifikacijo takšne mednarodne pogodbe lahko Državni zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.

Oba predloga za razpis posvetovalnega referenduma5 (NATO in EU) je na podlagi 26. člena ZRLI dne 17. 1. 2003 vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Tonetom Anderličem, podprle pa so ga številne poslanske skupine. Mnenje Zakonodajno pravne službe je v obeh primerih ugotovilo, da je predlog vložen skladno s Poslovnikom (drugi odstavek 184. člena) in ZRLI (26. in 28. člen). Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Republike Slovenije k NATO je Državni zbor sprejel na 22. seji z dne 30. 1. 2003. Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) ?". Na isti seji je Državni zbor sprejel tudi Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Republike Slovenije k EU. Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije (EU)?".

Referenduma o vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo in o vstopu Republike Slovenije v Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (Nato) sta bila na podlagi drugega odstavka 3. a člena Ustave RS izvedena 23. 3. 2003. V prvem primeru (vstop v Evropsko unijo) je z besedo »za« odgovorilo 869.171 volivcev ali 89,64% od veljavnih glasovnic, z besedo »proti« pa 100.503 volivcev ali 10,36% od veljavnih glasovnic. V drugem primeru (Nato) je z besedo

4 Odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembi zakona o trgovini, Ur. l. RS, št. 72/2003. 5 ZRLI leta 2003 še ni vseboval določb o referendumu o mednarodnih povezavah.

6

»za« odgovorilo 637.882 volivcev ali 66,08% od veljavnih glasovnic, z besedo »proti« pa 327.463 volivcev ali 33,92% od veljavnih glasovnic.

Junija 2003 je Aleš Primc vložil pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških zoper javni red in mir (EPA 371-III). Pobudniku v določenem roku ni uspelo zbrati dovolj podpisov za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Septembra in oktobra 2003 je en pobudnik (Franc Majcen) vložil tri pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28 (EPA 956-III). V omenjenih treh primerih je bilo referendumsko vprašanje različno, vendar v nobenem primeru ni bil določen rok za zbiranje podpisov volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, ker pobude niso bile vložene v skladu z ZRLI.

Decembra 2003 je bila vložena pobuda Slovenske demokratske stranke (SDS) za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (EPA 956-III), vendar pa ni bil določen rok za zbiranje podpisov volivcev, ker je bila isti dan vložena tudi zahteva (12. člen ZRLI) 30 poslancev s prvopodpisanim poslancem Janezom Janšem za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zgoraj navedenemu zakonu. Pobuda in zahteva sta vsebovali isto referendumsko vprašanje.Državni zbor je na podlagi 16. člena ZRLI od Ustavnega sodišča zahteval6, naj presodi, ali bi z zavrnitvijo omenjenega zakona nastale protiustavne posledice. Ustavno sodišče je zaradi zamude roka iz 16. čl. ZRLI zahtevo zavrglo, zato je Državni zbor sprejel odlok7 o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma. Triintrideset poslancev Državnega zbora s prvopodpisanim Miranom Potrčem pa je na Ustavno sodišče naslovilo zahtevo za oceno ustavnosti tega odloka s predlogom za začasno zadržanje. Ustavno sodišče je odločilo, da se do dokončne odločitve zadrži izvajanje odloka. Naknadno pa je zavrglo zahtevo 33-ih poslancev za oceno ustavnosti odloka. Ugotovilo je, da skupina poslank in poslancev na podlagi Zakona o Ustavnem sodišču ni upravičena vložiti zahteve za oceno odloka. Sodišče je naložilo Državnemu zboru, naj določi nov datum izvedbe referenduma. Državni zbor je določil8 4. april 2004, ko je na glasovanju z besedo "za" odgovorilo 19.984 volivcev ali 3,89% od števila oddanih glasovnic, z besedo "proti" pa 485.356 volivcev ali 94,59% od števila oddanih glasovnic. Republiška volilna komisija je ugotovila, da je večina volivcev, ki so glasovali, proti temu, da se uveljavi Zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-246/02-28, sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije dne 25. 11. 2003.

6 Sklep, ki ga je Državni zbor sprejel na 36. izredni seji 9.12.2003, se glasi: DZ RS meni, da je vsebina zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28 v nasprotju z ustavo RS, predvsem njenim 1., 2., 3., 14. in 15. členom in da bi z zavrnitvijo tega zakona nastale protiustavne posledice v smislu kršitve navedenih členov ustave, zaradi česar zahteva, da o tem odloči Ustavno sodišče RS. 7 Odlok o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-246/02-28 (Uradni list RS, št. 135/03). 8 Odlok so spremembah Odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišč a št. U-I-246/02-28 (Uradni list RS, št. 14/04).

7

Leto 2004

V letu 2004 so bilo v zvezi z Zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 2. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III), vložene štiripobude volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. Ker nobena od štirih pobud ni zadostila zakonsko predpisanim pogojem, ni bil določen rok za zbiranje podpisov.

V zvezi s prvo pobudo, ki jo je 2. 2. 2004 vložila Slovenska demokratska stranka (SDS) in Nova Slovenija (NSi), je Ustavno sodišče na predlog Državnega zbora ugotovilo9, da je referendumsko vprašanje v večini (v šestih alinejah) v nasprotju z Ustavo. Predstavnika pobudnikov sta 3. 3. 2004 obvestila Državni zbor, da vsebina preostalega referendumskega vprašanja ne ustreza in ne izraža volje njune pobude in volje volivk in volivcev, ki so pobudo podprli.Ista pobudnika sta 17. 3. 2004 vložila novo pobudo s spremenjenim referendumskim vprašanjem. Državni zbor je na 35. seji 1. 4. 2004 sprejel sklep, s katerim je predlagal, da o vsebini zahteve odloči Ustavno sodišče RS. Slednje je 20. 4. 2004 odločilo (odločba št. U-II-3/04-7), da je referendumsko vprašanje v nasprotju z Ustavo. Tretjo pobudo je 17. 5. 2004 vložila Sandra Letica iz Izole. Ker navedena pobuda pomeni neutemeljeno in namerno zavlačevanje sprejema predloga zakona, saj gre za ponavljanje istih oz. podobnih vsebin, ki so bile vložene v okviru prejšnjih referendumskih pobud na isti predlog zakona, je 25 .5. 2004 Državni zbor na 36. seji sprejel sklep (na podlagi 15. člena ZRLI), da o referendumskem vprašanju iz navedene referendumske pobude ne bo razpisal predhodnega zakonodajnega referenduma. Predlagateljica je pred Ustavnim sodiščem vložila zahtevo za preizkus odločitve Državnega zbora. Ustavno sodišče je dne 17. 6. 2004 (odločba št. U-II-4/04-10) odločilo, da sklep ni v neskladju z Ustavo in Zakonom. Četrto pobudo je 21. 5. 2004 vložil Branko Grims: Državni zbor je na 46. izredni seji 31. 5. 2004 sprejel sklep, da o referendumskem vprašanju iz te referendumske pobude ne bo razpisal predhodnega zakonodajnega referenduma. V obrazložitvi je navedeno, da zahteva pomeni neutemeljeno in namerno zavlačevanje sprejema predloga zakona, saj gre za ponavljanje nekaterih vsebin in argumentov, ki so bile vložene in obrazložene v okviru prejšnjih referendumskih pobud na predlog zakona, kar kaže na namen zavlačevanja zakonodajnega postopka in onemogočanje sprejema zakona, s katerim bi Državni zbor izvršil odločbo US št. U-I-246/02. S tem je institut referenduma zlorabljen v neustavne namene.Predlagatelj je na Ustavno sodišče vložil zahtevo za preizkus odločitve Državnega zbora, o kateri je bila 8. 7. 2004 sprejeta odločba (U-II-5/04-8). Z njo je sodišče odločilo, da sklep Državnega zbora ni v neskladju z Ustavo in Zakonom.

Skupina 31 poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšem je 26. avgusta vložila zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 2. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče. Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali ste za to, da se z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III) vprašanje odškodnin uredi tako, kot je v njem predlagano?". Državni zbor

9 Odločba U-II-1/04-9 z dne 26.2.2004.

8

referenduma ni razpisal, o čemer je na 50. izredni seji dne 1.9.2004 sprejel sklep (EPA 1469-III).

Leto 2005

Junija 2005 je skupina volivcev s prvopodpisanim Marjanom Sedmakom vložila v Državni zbor pobudo volivkam in volivcem za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (EPA 206-IV). Predsednik Državnega zbora je pobudo zavrgel, ker referendumsko vprašanje ni bilo postavljeno v skladu z 18. členom ZRLI. Ugotovljene so bile pomanjkljivosti in nepravilnosti pri oblikovanju referendumskega vprašanja.

Julija 2005 je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem vložila zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (EPA 206-IV). Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je na predlog Vlade Republike Slovenija sprejel Državni zbor RS 15. julija 2005?". Državni zbor je na 10. izredni seji 21. 7. 2005 sprejel Odlok o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o RTV Slovenija, in določil, da se glasovanje na referendumu izvede 25. 9. 2005. Po poročilu Republiške volilne komisije je ZA glasovalo 253.931 volivcev ali 50,30% od števila oddanih glasovnic, z besedo PROTI pa 246.960 ali 48,92% od števila oddanih glasovnic. Večina volivcev, ki so glasovali, je bila za uveljavitev navedenega zakona.

SMS - Stranka mladih Slovenije je 21. 11. 2005 vložila v Državni zbor pobudo volivkam in volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (EPA 228-IV). Pobudniki do izteka roka za zbiranje podpisov niso uspeli zbrati zahtevanih 40.000 podpisov volivk in volivcev.

Leto 2006

Januarja 2006 je Slovenska nacionalna stranka vložila v Državni zbor pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (EPA 677-IV). Rok za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma ni bil razpisan tako zaradi formalnih kakor tudi zaradi materialnopravnih razlogov. Na pobudo Državnega zbora je namreč Ustavno sodišče z odločbo (U-II-1/06-10 z dne 27. 2. 2006) ugotovilo, da bi z odložitvijo sprejetja in uveljavitve navedenega zakona lahko nastale protiustavne posledice. Iz odločbe še izhaja, da je vsebina zahteve, vsebovane v pobudi za razpis predhodnega referenduma v nasprotju z Ustavo, zato postopka s pobudo ni bilo mogoče nadaljevati. O tem je predsednik Državnega zbora 8. 3. 2006 obvestil pobudnika.

Matjaž Antloga je 29. 6. 2006 vložil pobudo volivkam in volivcem za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (EPA 848-IV). Istega dne je Državni svet izglasoval veto na navedeni zakon, zato so bile do ponovnega odločanja o predmetnem zakonu zadržane vse aktivnosti v zvezi s pobudo. Potem ko je Državni zbor 11. 7. 2006 ponovno izglasoval navedeni zakon, je bil pobudnik

9

obveščen, da rok za zbiranje podpisov ne bo določen, saj se je medtem izkazalo, da niso bili izpolnjeni vsi formalni pogoji (zbranih je bilo premalo podpisov).

Jožica Ribič iz Ljubljane je 18. 7. 2006 vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (EPA 848-IV). Potem ko je zbiranje obrazcev podpore prevzela Študentska organizacija Slovenije, se je izkazalo, da je bilo pravilno izpolnjenih obrazcev premalo. V septembru 2006 je bila pobudnica obveščena, da referendum ne bo razpisan, saj niso bili izpolnjeni formalni pogoji.

Leto 2007

Državni svet je 18. 9. 2007 vložil zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma10 o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (EPA 1463-IV). Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A), ki ga je sprejel Državni zbor RS na seji dne 11. septembra 2007?". Državni zbor je Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma sprejel na 31. redni seji, 25. 9. 2007. Referendum je bil izveden 11. 11. 2007. Večina volivcev, ki so veljavno glasovali, je bila proti uveljavitvi zakona. Proti je namreč glasovalo 71,12% udeležencev.

Leto 2008

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Davorinom Trčonom je 9. 1. 2008 vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o razdelitvi Republike Slovenije na pokrajine. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: " Ali se strinjate s tem, da se na območju Republike Slovenije ustanovi 14 pokrajin na območjih, kot jih predlaga Vlada RS v Zakonu o ustanovitvi pokrajin (EPA 1757-IV)?". Postopek o tem referendumskem predlogu je bil končan z ugotovitvenim sklepom matičnega delovnega telesa, potem ko Državni zbor ni sprejel sklepa, da je predlog zakona, na katerega se je referendumsko vprašanje nanašalo,primeren za nadaljnjo obravnavo. Posvetovalni referendum se namreč lahko razpiše le, preden Državni zbor končno odloči o posameznem vprašanju, kar pa se je zgodilo, ko je bil zakonodajni postopek o navedenem zakonu končan.

Poslanska skupina SNS je 15. 1. 2008 vložila v postopek predlog za razpis referenduma o mednarodnih povezavah o vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo (EPA 1852-IV). Predlog referendumskega vprašanja je bil: "Ali ste za to, da Republika Hrvaška samostojno vstopi v Evropsko unijo?". Ker iz referendumskega vprašanja in iz obrazložitve predloga ni izhajalo, da bi se vprašanje in obrazložitev nanašala na ustavno in zakonsko določeni predmet referenduma o mednarodnih povezavah, tak predlog ni mogel biti predmet odločanja na seji Državnega zbora, o čemer je bil pobudnik obveščen.

Ista poslanska skupina je 17. 1. 2007 vložila tudi predlog za razpis referenduma o mednarodnih povezavah o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (EPA1865-IV, 1828-IV). Predlog referendumskega vprašanja je bil: "Ali ste za to, da Republika Slovenija ratificira Lizbonsko

10 Smiselno gre tu in v nadaljevanju povsod za naknadni zakonodajni referendum.

10

pogodbo, ki spreminja pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti?"11. Državni zbor je o tem glasoval 29. 1. 2008 in sklepa o razpisu referenduma ni sprejel.

Poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti je 22. 1. 2008 vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo (EPA 1867-IV). Referendumsko vprašanje je bilo: "Ali ste za to, da Republika Hrvaška samostojno vstopi v Evropsko unijo?" oz. "Ali ste za to, da Republika Slovenija da soglasje k samostojnemu vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo?". Predlog je Državni zbor na seji 26. februarja zavrnil.

Poslanska skupina SNS je 30. 1. 2008 vložila v postopek predlog12 za razpis zakonodajnega referenduma o uveljavitvi Zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 29.1.2008?". Državni zbor je predlog zavrnil (7. 2. 2008), oz. sklepa, da se razpiše referendum, ni sprejel.

Zveza domoljubnih društev Hervardi iz Maribora je 5. 2. 2008 vložila pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o uveljavitvi Zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (EPA 1828-IV). Pobudniki so bili obveščeni, da pobuda ne ustreza zakonskim pogojem, saj so v podporo pobudi zbrali premalo podpisov.

Skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom je 17. 4. 2008 vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o območjih pokrajin v Sloveniji s predlogom odloka o razpisu posvetovalnega referenduma (EPA 2028-IV). Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana je Državni zbor sprejel 22. 5. 2008, referendum pa je bil izveden 22. 6. 2008. Državni zbor je na seji 28. 7. 2008 sprejel sklep o razglasitvi odločitev, ki so bile sprejete na posvetovalnem referendumu.

Skupina poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem je 23. 4. 2008 vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma proti ukinitvi samostojne in neodvisne Komisije za preprečevanje korupcije s predlogom odloka (EPA 2035-IV). Predlog referendumskega vprašanja je bil: "Ali naj se v Sloveniji ukine samostojno in neodvisno komisijo za preprečevanje korupcije?". Predlagatelji so 22. 5. 2008 umaknili referendumski predlog, saj ni bila sprejeta rešitev, po kateri bi bila oba posvetovalna referenduma (gl. zgoraj) izpeljana na isti dan.

11 Naknadno spremenjeno: "Ali ste za to, da se v Lizbonski pogodbi, ki spreminja pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, razveljavi Protokol o širitvi Evropske unije, ki je Priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti, s čimer bo na institucionalni ravni omogočeno, da se Evropska unija širi z novimi državami članicami in bo posledično z relativnim zmanjšanjem glasovalne pravice RS v Svetu EU in relativnim z manjšanjem deleža poslancev iz RS v Evropskem parlamentu, prišlo do dodatnega prenosa izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo, ki se ureja z mednarodno pogodbo?". 12 Gre za pobudo Državnemu zboru (EPA1878-IV), naj razpiše zakonodajni referendum po lastni odločitvi (prvi odstavek 11. člena ZRLI).

11

Leto 2009

Poslanska skupina SNS je 13. 2. 2009 na podlagi 11. člena ZRLI vložila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o uveljavitvi Zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (EPA 109-V). Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, ki ga je sprejel Državni zbor RS na 2. redni seji dne 9. 2. 2009?". Državni zbor je o pobudi odločal na seji 18. 2. 2009, a je ni sprejel.

Stranka slovenskega naroda je 16. 2. 2009 na podlagi 16. člena ZRLI vložila pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (EPA 109-V). Predsednik Državnega zbora je razpisal rok za zbiranje podpisov, a ker jih ni bilo zbranih dovolj, referendum ni bil razpisan.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom je 3. aprila na podlagi 12. člena ZRLI vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu (ZOdv-C) (EPA 248-V). Referendumsko vprašanje se je glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-C) (EPA 0248-V), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2009?«. Na predlog Državnega zbora (9. izredna seja, 8.4.2009) je Ustavno sodišče ugotovilo (odločba št. U-II-1/09-9), da bi lahko z odložitvijo uveljavitve zakona nastale protiustavne posledice, zato referendum ni bil razpisan.

Zavod Mir iz Ljubljane je 28. 5. na podlagi 16. člena ZRLI vložil pobudo volivcem za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR) (EPA 354-V). Rok za zbiranje podpisov ni bil razpisan, saj je pobudnik zbral premalo podpisov, pobuda pa je bila vložena prepozno. Pobudnik s tožbo na Upravno sodišče in z revizijo na Vrhovno sodišče ni uspel, saj sta bili zavrženi oz. zavrnjeni. Upravno sodišče je odločilo, da zavod ni kvalificirani pobudnik v smislu prvega odstavka 16. člena ZRLI.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom je 29. 9. na podlagi 12. člena ZRLI vložila dve zahtevi za razpis zakonodajnih referendumov, in sicer: o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L) (EPA 469-V) in o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-I) (EPA 467-V). Ker je Ustavno sodišče na predlog Državnega zbora ugotovilo (odločba št. U-II-2/09-8), da bi z zavrnitvijo zakonov na referendumu nastale protiustavne posledice, referenduma nista bila razpisana.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem je 9. 11. 2009 na podlagi 26. člena ZRLI vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu glede ureditve meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Upoštevajoč predlog predlagateljev bo Državni zbor o predlogu za razpis referenduma odločal šele po prejemu odločitve Ustavnega sodišča v zvezi z arbitražnim sporazumom.

12

4 ZAKLJUČEK

Obdobje julij 2002 do konca leta 2009

V obravnavanem obdobju od konca leta 2002 do konca leta 2009 je bilo danih skupaj 40 predlogov, pobud oz. zahtev za razpis referenduma.

Največ je bilo raznih iniciativ za zakonodajni referendum (31), o tega je bila trikrat dana pobuda Državnemu zboru, da po lastni odločitvi razpiše referendum (11. člen ZRLI). Podanih je bilo 7 zahtev po 12. členu ZRLI, od katerih jih je 6 podala tretjina poslancev, v enem primeru pa je bil vlagatelj zahteve Državni svet. Vloženih je bilo 21 pobud volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma po zdajšnjem 16. členu ZRLI (13. člen pred spremembo zakona leta 2006). Kot pobudniki so nastopali: volivci (11 pobud), politične stranke (6 pobud) in združenja občanov (4 pobude). Kot združenja občanov so dvakrat nastopili sindikati, enkrat zveza društev, v enem primeru pa zavod. V slednjem primeru je sodišče ugotovilo, da zavod ni kvalificirani pobudnik v smislu prvega odstavka 16. člena ZRLI. Rok za zbiranje podpisov je bil razpisan v 7 primerih, a je bilo dovolj podpisov (40.000) za vložitev zahteve za razpis referenduma zbranih le v 3 primerih. Pobude volivcem so podrobneje prikazane v prilogi. Dokler so predpisi omogočali predhodni in naknadni zakonodajni referendum, so prevladovali predlogi za razpis predhodnega (16 iniciativ); do konca leta 2006 je bilo le 6 predlogov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Od leta 2007 naprej, ko je mogoč le še naknadni zakonodajni referendum, je bilo podanih še 9 predlogov.

V tem času sta bila vložena 2 predloga za razpis referenduma o mednarodnih povezavah(25.b člen ZRLI) in 7 predlogov za razpis posvetovalnega referenduma, med katerimi sta upoštevana tudi leta 2003 izvedena referenduma o Nato in EU. V slednjem primeru je namreč Državni zbor z odlokom razpisal posvetovalna referenduma, četudi je po vsebini šlo za referendum o mednarodnih povezavah (prim. 3.a člen Ustave), katerega pa ZRLI takrat še ni izrecno urejal.

Podatke o pobudah oz. zahtevah za referendum in o izvedenih referendumih po posameznih letih pregledno prikazujemo tudi v tabelah (tabela 1 in tabela 2).

Tabela 1 Pobude oz. zahteve za referendum po posameznih letih.

VRSTA REFERENDUMA

Člen ZRLI

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SKUPAJ

11. 1 - - - - - 1 1 312. - 1 1 1 - 1 - 3 7zakonodajni

13.oz.16. 3 6 4 2 3 - 1 2 21mednarodni 25.b - - - - - - 2 - 2posvetovalni 26. - 2 - - - - 4 1 7

SKUPAJ 4 9 5 3 3 1 8 7 40

Izvedenih je bilo skupaj 9 referendumov, od tega leta 2003 pet, v letih 2004, 2005, 2007 in 2008 po eden.

13

Tabela 2 Izvedeni referendumi po posameznih letih.

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SKUPAJIZVEDENI

REFERENDUMI0 5 1 1 0 1 1 0 9

Celotno obdobje od 1991 do 2009

Upoštevajoč tudi podatke iz naloge 30/2002 Analiza zakonodajnega referenduma je bilo od sprejema Ustave RS do konca leta 2009 podanih skupaj 71 (40+31) pobud, zahtev ali predlogov za razpis zakonodajnega referenduma. Od tega se je 44 (28+16) iniciativ nanašalo na predhodni, 23 (8+15) na naknadni zakonodajni referendum, 4 vložene pobude pa niso bile vezane na konkreten predlog zakona. Skupno je bilo podanih 13 zahtev za razpis referenduma, od tega je 2 podal Državni svet, 11 pa poslanci (najmanj tretjina poslancev).

Kot pobudniki volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma (13. oz. 16. člen ZRLI) so nastopili posamezni volivci (33 pobud), politične stranke (18 pobud), posamezni poslanci (3 pobude), v 11 primerih pa druga združenja državljanov. Rok za zbiranje podpisov je bil razpisan v 25 primerih (18+7), a v 19 primerih pobudnikom ni uspelo zbrati zadostnega števila podpisov.

V času od 1991 do konca leta 2009 je bilo izvedenih skupaj 12 referendumov. Leta 1996 (1), 1999 (1), 2001 (1), 2003 (5), 2004 (1), 2005 (1), 2007 (1) in 2008 (1). Od tega so bili 3 posvetovalni (mednje štejemo NATO in EU), 5 predhodnih in 4 naknadni zakonodajni referendumi (povzeto po spletni strani Državne volilne komisije).

Pripravila:

Marjana Križaj

14

Literatura in viri

Dokumentarno gradivo Državnega zbora.Državna volilna komisija, spletna stran: http://www.dvk.gov.si/Zgodovina.html (zajeto 17. 2. 2010).Državni zbor 1992-2007. Publikacija ob 15 - letnici Državnega zbora: http://www.dz-rs.si/index.php?id=105 (zajeto 25. 2. 2010).Koselj, Nataša in Blažič, Janez (2002): Analiza zakonodajnega referenduma. Zbornik Raziskovalnega sektorja 2002. Državni zbor. Dostopno na: http://www.dz-rs.si/index.php?id=105&o=50#list.Odlok o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28, (Ur.l. RS, št. 135/2003 in 14/04).Odlok o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, (Ur.l. RS, št. 69/2005).Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana (Ur.l. RS, št. 50/2008).Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU), (Ur.l. RS, št. 13/2003).Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO), (Ur.l. RS, št. 13/2003).Odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (ZPPJPSZ), Ur.l.RS, št. 105/2002.Odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje , Ur.l. RS, št. 108/2002 in 1/2003.Odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembi zakona o trgovini, Ur. l. RS, št. 72/2003. Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, (Ur.l. RS, št. 87/2007).Poročilo o delu Državnega zbora v mandatnem obdobju 2000-2004. Državni zbor, Ljubljana. Dostopno tudi: http://www.dz-rs.si/index.php?id=105 (zajeto 19. 2. 2010).Poročilo o delu Državnega zbora v mandatnem obdobju 2004-2008. Državni zbor, Ljubljana. Dostopno tudi: http://www.dz-rs.si/index.php?id=105 (zajeto 17 .2. 2010).Poročilo o delu Državnega zbora v obdobju 2000-2004; drugo leto mandata: januar 2002-december 2002. Državni zbor, Ljubljana. Dostopno tudi: http://www.dz-rs.si/index.php?id=105 (zajeto 25. 2. 2010).Poslovnik Državnega zbora, (Uradni list RS, 35/02, 60/04 in 64/07).Sklep o razglasitvi odločitev, ki so bile sprejete na posvetovalnem referendumu o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana, ki je bil 22. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 79/2008).Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. člena Ustave Republike Slovenije z dne 7.3.2003 (UZ3a, 47, 68, Uradni list RS, št. 24/03).Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 - 139/06).

15

Tabela s posameznimi pobudami volivcem za vložitev zahteve za razpis (zakonodajnega) referenduma - 16. člen (oz. 13. člen) ZRLI

Pobudnik oziroma vlagatelj

e za razpis referenduma

Zakon ReferendumskoVprašanje

Vrstareferenduma

Pozitivno mnenje Zakonodajno - pravne službe

Zbranihdovolj podpisov podpore

Rok za zbiranje podpisov volivcev

Zbranih dovolj podpisov volivcev za vložitev zahteve

Elena Pečarič, Zakon o invalidskih organizacijah (EPA 615-II)

"Ali naj se s predlaganim Zakonom o invalidskih organizacijah (ZInvO, EPA 615-II) uredi vprašanje reprezentativnosti invalidskih organizacij drugače, kot je predlagano, in sicer tako, da se pri določitvi reprezentativnosti invalidskih organizacij ne upoštevata naslednja kriterija: enaka vrsta invalidnosti in družbeni status?"

Predhodni zakonodajni

Ne, volja ljudi glede podpore je bila že ugotovljena v postopku dajanja podpore referendumu na pobudo YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa, ki je bil podan istega leta. Pobuda društva YHD je vsebovala povsem enako vprašanje, razpisan je bil rok za zbiranje podpisov, ki je potekel 3.7.2002 in v katerem v podporo zahtevi ni bilo zbrano zadostno število podpisov. Volja ljudstva v podporo referendumski zahtevi je bila torej že izkazana, spremenile pa se niso niti okoliščine v zvezi s predmetnim predlogom zakona.

DA NE

Svet delavcev Slovenskih železnic d.d. (kot

rvopodpisani)

Zakon o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic d.d. (ZPPJPS, EPA 578-III)

“Ali naj se s predlaganim zakonom o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (ZPPJPSZ – EPA 578-III – nujni postopek) uredi preoblikovanje in privatizacija javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. drugače kot je predlagano, in sicer tako:– da javno podjetje Slovenske železnice, d.d. deluje kot javno in enovito podjetje, ki zagotavlja kakovostne železniške storitve in varnost ter urejenost železniškega prometa; – da se v javno podjetje Slovenske železnice, d.d. vključijo vse tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za zagotavljanje varnega in urejenega železniškega prometa; – da se v primeru privatizacije javno podjetje Slovenske železnice, d.d. privatizira zgolj kot celota tako, da država ohrani večinski delež in prevladujoč vpliv; – da se v skladu z zahtevami Evropske unije javnemu podjetju Slovenske železnice, d.d. zagotovi takšno finančno strukturo, na podlagi katere se bodo vzpostavile razmere za uspešno poslovanje javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.; – da se javnemu podjetju Slovenske železnice, d.d. zagotovi dolgoročno sistemsko financiranje tistih železniških storitev, ki se izvajajo zaradi javnih koristi tako, da pokrije razliko med ceno, ki jo določa država, in dejanskimi stroški javnih prevozov,


Da, z zahtevo po redakcijskem popravku.

DA 27.9.2002-11.11.2002

DA

16

ki jih zahteva država, in zagotavlja tudi ustrezen razvoj teh storitev; – da se zagotovi pospešeno izvajanje nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture.”

Darko FRAS, Sv. Trojica v Slovenskih

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO-A, EPA 596-III).

“Ali naj se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (EPA 596-III, ZVVJTO):1. Uredi vprašanje upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje tako kot je predlagano, in sicer, da bi upravičenci imeli pravico do vračila vlaganj ne glede na datum sklenitve pogodbe s predniki Telekoma Slovenije d.d. in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi (SIS). 2. Uredi vprašanje osnove za vračilo vlaganj tako, kot je predlagano in sicer tako, da se plačani znesek po pogodbi, ki predstavlja vlaganje v telefonske centrale, medkrajevne vode in krajevna telefonska omrežja, v celoti povrne v denarnih sredstvih. 3. Uredi vprašanje začetka vračanja upravičencem, tako, kot je predlagano, in sicer tako, da se začne vračati upravičencem v roku enega meseca po prvem vračilu kupnine od privatizacije državnega deleža v Telekomu Slovenije d.d.“


DA DA 23.10.2002-6.12.2002

DA

delavcev

Slovenije, Ljubljana

Zakon o spremembi zakona o trgovini (EPA 750-III)

“Ali ste za to, da se v predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini (EPA 750-III) določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?”


Poleg redakcijskega popravka referendumskega vprašanja je bilo opozorjeno, da bi ureditev, kot izhaja iz referendumskega vprašanja, utegnila biti ustavno vprašljiva.

DA 28.5.2003-7.7.2003

DA

Aleš Primc, Ljubljana

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških zoper javni red in mir (EPA 371-III)

"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških zoper javni red in mir, EPA 371-III, sprejet v Državnem zboru 29.5.2003?"

Naknadni zakonodajni

DA DA 9.6.2003 -8.7.2003

NE

ajcen, Gornja Radgona

Predlagatelj ni navedel; po mnenju Zakonodajno -pravne službe pa se da sklepati, da gre za Predlog zakona o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča RS št.

"Ste za to, da se vprašanje "izbrisanih" rešuje paketno z zakonom in, da se status stalnega prebivališča za nazaj dodeli z odločbami tudi tistim, ki so Slovenijo zapustili brez da bi se pred tem odjavili, kar je v nasprotju z 20. členom Zakona o tujcih iz leta 1991".


Ne, zaradi pomanjkljivosti in nepravilnosti vsebine referendumskega vprašanja.

DA

17

U-I-246/02-28 (EPA 956-III)

Franc Majcen, Gornja Radgona

Predlog zakona o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28 (EPA 956-III)

"Ste za to, da se z Zakonom o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28 uredi status stalnega prebivališča za nazaj in da pristojni organ brez obveznega preverjanja dejanskega prebivanja v času izbrisa izvede izdajo odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja državljanov drugih držav naslednic SFRJ od 26.2.1992 do pridobitve stalnega prebivanja?"


Ne, ker sta referendumsko vprašanje in obrazložitev protislovna, vsebina pobude in referendumskega vprašanja pa nista dovolj jasna in natančna v odnosu do predlagane zakonske rešitve.

DA

Franc Majcen, Gornja Radgona

Predlog zakona o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28 (EPA 956-III)

"Ste za to, da se z Zakonom o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28 uredi status stalnega prebivališča za nazaj tako, da pristojni organ brez obveznega preverjanja dejanskega prebivanja v času od prenosa iz registra stalnega prebivalstva v register tujcev dne 36.2.1992, do izdaje odločbe o stalnem prebivališču izvede izdajo odločb, o ugotovitvi stalnega prebivanja državljanov drugih držav naslednic SFRJ od 26.2.1992 do pridobitve stalnega prebivanja?"


Ne, referendumsko vprašanje ni oblikovano glede na zahteve 18. člena ZRLI.

DA

enska demokratska stranka (SDS)

Zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28 (EPA 956-III)

"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izvršitvi 8. točke Odločbe Ustavnega sodišče republike Slovenije št.: U-I-246/02-28 (EPA 956-III), sprejet v Državnem zboru RS dne 25.11.2003."


Pobuda je vsebovala vse, kar zahteva ZRLI. Istega dne je bila vložena tudi zahteva 30 poslancev za zakonodajni referendum o istem zakonu z istim referendumskim vprašanjem, o kateri Državni zbor mora na podlagi 22. člena ZRLI razpisati zakonodajni referendum najkasneje v 7 dneh po vložitvi zahteve. Zato je ZPS ugotovila, da postopka s pobudo ni mogoče zaključiti, ampak ga je treba prekiniti in počakati na dokončanje postopka v zvezi z zahtevo.

DA NE (postopek se je nadaljeval na podlagi zahteve 30 poslancev-12. člen ZRLI)

Slovenska demokratska stranka (SDS) in Nova Slovenija

Zakon o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.02.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III)

"Ali ste za to, da se z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.02.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III) vprašanje njihovega statusa uredi drugače, kot je predlagano, in sicer tako, da:

- mora vsaka oseba, ki je bila dne 25.2.1992 prenešena iz registra stalnega prebivališča v register tujcev brez stalnega prebivališča in želi uveljavljati status stalnega prebivališča za nazaj, začeti postopek z ustrezno vlogo, v kateri mora pojasniti okoliščine, zaradi katerih si ni pravočasno uredila


Ne, ker se referendumsko vprašanje s predlagano vsebino kaže kot ureditev, ki bi lahko vodila v protiustavne posledice oziroma v neustavne rešitve.

DA

18

statusa skladno s Temeljno ustavno listino in ustavnim zakonom za njeno izvedbo ter zakonom o tujcih oziroma drugimi predpisi, ki so urejali to problematiko v obdobju po osamosvojitvi Republike Slovenije;

- je rok za vložitev vloge za priznanje statusa stalnega prebivališča za nazaj 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona;

- se prizna status za nazaj samo osebam, za katere se ugotovi, da so si poskušale urediti svoj status v celotnem obdobju od 25.2.1992 dalje, pa si tega niso mogle urediti zaradi objektivnih okoliščin oziroma zaradi kršitve materialnega ali procesnega prava s strani upravnega organa;

- lahko zahteva obnovo postopka izdaje dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o tujcih (ZTUJ1 in ZTUJ2) ali ZUSDDD oziroma tem zakonu tudi Zveza veteranov vojne za Slovenijo, rok za vložitev take zahteve pa je dve leti po uveljavitvi tega zakona oziroma po izdaji odločbe po tem zakonu;

- upravičenci po tem zakonu niso osebe, ki se niso odzvale pozivu Predsedstva RS za prestop iz JLA oziroma sestave zveznih organov SFRJ v roku,določnem v tem pozivu; oziroma so delovale proti vrednotam, ki jih v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS varuje kazenska zakonodaja RS;

- je izključena vsaka možnost uveljavljanja pravic, ki so vezane na status stalnega prebivališča za nazaj (retroaktivno), oziroma izplačevanje odškodnin,

- se v zakonu izrecno določi kot hujše kaznivo dejanje vsako dejanje upravnega organa pri izdajanju odločb v zvezi z urejanjem statusa za nazaj, ki je v očitnem v nasprotju z ustavo, vključno z morebitnim izdajanjem odločb o priznanju statusa

19

stalnega prebivališča za nazaj brez izrecne podlage zakona ali zakonitega predpisa, kar določa tretji odstavek 153. člena Ustave RS?"

Slovenska demokratska stranka (SDS) in Nova Slovenija

Zakon o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.02.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III)

"Ali ste za to, da se z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.02.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III) vprašanje njihovega stalnega prebivanja uredi tako, kot je v njem predlagano?"

Prehodni zakonodajni

Ne, ker je del referendumskega vprašanja premalo jasen. Iz vprašanja ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, na kaj vprašanje meri in kaj naj bi bila pri izvedbenem referendumu obveza zakonodajalca.

DA

andra Letica, Zakon o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.02.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III)

"Ali ste za to, da se z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.02.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III) vprašanje njihovega statusa uredi tako, kot je predlagano, in sicer tako, da:

- zakon omogoča vlaganje vlog za podelitev statusa za nazaj še leto po njegovi uveljavitvi;

- zakon dopušča uveljavljanje statusa za nazaj tudi osebam, ki v obdobju po osamosvojitvi Slovenije niso niti poskušale izkoristiti vseh pravnih možnosti za ureditev svojega statusa,

- zakon dopušča uveljavljanje statusa za nazaj tudi osebam, ki se niso odzvale pozivu predsedstva RS za prestop iz JLA oziroma sestave zveznih organov SFRJ v roku, določenem v tem pozivu; oziroma osebam, ki so očitno delovale v nasprotju z vrednotami, ki jih v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS varuje kazenska zakonodaja RS;

- zakon dopušča izplačevanje neomejeno visokih odškodnin, saj maksimum za izplačilo odškodnine v


Ne, saj referendumsko vprašanje ni postavljeno v skladu z 18. čl ZRLI, je v pretežni meri zavajajoče in nejasno, ni dovolj natančno oblikovano itd. Kaže se namen onemogočanja izvršitev odločbe US preko onemogočanja sprejema zakona.

DA

20

absolutnem znesku na osebo v njem ni določen?".

Branko Grims, Zakon o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.02.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III)

"Ali ste za to, da se z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.02.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III) vprašanje postopka revizije odločb in postopka za uveljavljanje odškodnin vključno z velikostjo teh odškodnin uredi tako, kot je v njem predlagano?"


Ne, referendumsko vprašanje ni postavljeno v skladu z drugo alinejo 18. člena ZRLI. Kaže se namen onemogočanja izvršitve odločbe US prek onemogočanja sprejema zakona.

DA

Marjan Sedmak, Ljubljana

Zakon o Radioteleviziji Slovenija (EPA 206-IV)

"Ali ste za to, da se z Zakonom o RTV Slovenija EPA 206-IV vprašanje imenovanja programskega in nadzornega sveta ter direktorja ter njihovih pristojnosti uredi tako, kot je predlagano, in sicer:

- da se pravica do neposrednega imenovanja večine predstavnikov v organe upravljanja in nadzora nad delom RTVS iz rok uveljavljenih nestrankarskih interesnih družbenih skupin (...)prenese v roke večinske strankarske koalicije v Državnem zboru, ki naj bi odločala o primernostipredlogov civilne družbe?

- da potem, ko se je medijska sfera v zadnjih dveh desetletjih uspešno osvobajala najprej partijskega in potem strankarskega nadzora, novi zakon o RTV Slovenija s predlaganimi rešitvami o imenovanju in pristojnostih nadzornega sveta in direktorja ponovno odpre vrata za strankarski/partitokratski nadzor nad javno RTV ter da se tako ustvari stanje, v katerem bodo skupine na oblasti nadzorovale javno RTV, namesto da bi le-ta nadzorovala oblast?"


Ne, vprašanje je pomanjkljivo in nepravilno oblikovano, saj ne vsebuje natančnih vsebin predloga zakona, o katerih sicer sprašuje volivke in volivce, delno pa se celo odmika od konkretne vsebine zakona.

DA

Stranka mladih Slovenije

Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (EPA 228-IV)

"Ali ste za to, da se ukine (preneha z delom) sedanja Komisija za preprečevanje korupcije, kot je to predvideno v 21. členu predloga Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (EPA 228-IV) ter da se za opravljanje nalog po tem zakonu v


DA, a je potrebna dopolnitev oz. preciziranje referendumske pobude.

DA 29.11.2005 - 7.1.2006

NE

21

skladu s 3. členom predloga zakonaustanovi komisija Državnega zbora, sestavljena iz poslancev?"

Slovenska nacionalna stranka (SNS), Ljubljana

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (EPA 677-IV)

"Ali ste za to, da se v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, določi, da mora biti sprejet poseben zakon, ki bo poleg kriterijev, pogojev in postopka preoblikovanja edine slovenske družbe za vzajemno zavarovanje Vzajemne d.v.z. v delniško družbo, določil tudi posebne pravice Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot ustanovitelju družbe za vzajemno zavarovanje?"


NE, referendumsko vprašanje je deloma nejasno, poleg tega se je postavilo vprašanje ustavnosti pobude.

DA

Matjaž Antloga, Šmartno v Rožni

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (EPA 848-IV)

"Ali se strinjate, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu - ZViS-E (EPA 848-IV), ki ga je Državni zbor RS sprejel 22.6.2006?".


Vsebinsko je pobuda ustrezala zakonu, a ni bila podprta z zadostnim številom podpisom.

NE

Jožica Ribič, Ljubljana oz.Študentska organizacija Slovenije, Ljubljana

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (EPA 848-IV)

"Ali se strinjate, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu - ZViS-E (EPA 848-IV), ki ga je Državni zbor RS sprejel 11.7.2006?".


DA DA 1.8.2006 -30.8.2006

NE

domoljubnih društev Hervardi,

Zakon o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (EPA 1828-IV)

"Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (MLP), ki so ga sprejeli poslanci in poslanke DZ RS na 35. seji dne 29. januarja 2008?"

Zakonodajni Referendumsko vprašanje bi bilo potrebno popraviti na način, določen v 20. členu ZRLI.

NE

Slovenskega naroda, Maribor

Zakon o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (EPA 109-V)

"Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (MPPHSAP), ki ga je Državni zbor ratificiral na seji dne 9. 2. 2009?"

Zakonodajni DA, potreben je le manjši popravek referendumskega vprašanja.

DA 20.2. -26.3.2009

NE

Zavod Mir, Ljubljana

Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (EPA 354-V)

"Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 21.5.2009?"

Zakonodajni NE NE

REFERENDUMSKA INICIATIVA - National Assembly · 2017-08-30 · zahtevi za razpis predhodnega...

Documents

Transcript of REFERENDUMSKA INICIATIVA - National Assembly · 2017-08-30 · zahtevi za razpis predhodnega...