RAZVOJNOPSIHOLOŠKE ZNAČILNOSTI PRI DOLGOTRAJNO BOLNIH OTROCIH

dr. Petra Lešnik Musek, univ.dipl.psih.Vesna Krkoč, univ.dipl.psih.,spec.klin.psih.

Pediatrična klinikaKO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo

Uvod Definicija dolgotrajne oz. kronične bolezni (KB) Epidemiologija Dejavniki tveganja in zaščitni dejavniki za razvoj

prilagoditvenih motenj pri otrocih s KB

Razvojna obdobja in značilnosti prilagajanja na bolezen

Zaključek

Vsebina

Definicija kronične bolezni (KB)

1) Podaljšano trajanje

2) Podaljšana medicinska oskrba, nega in podpora

medicinsko-tehnična pedagoška psihološka osebna asistenca…

3) Vpliv na telesno, kognitivno, čustveno in socialno funkcioniranje otroka

3,5 do 35 % (odvisno od definicije) Se povišuje

Pogostost prilagoditvenih/psihiatričnih težav 2x pogostejše 3,4x pogostejše otroci z gibalno oviranostjo,

nevrološko boleznijo

Delež KB otrok v populaciji

Večina KB otrok ne kaže posebnih prilagoditvenih motenj!

Viri stresa pri KB otroku (dolgo)trajno zdravljenje,

pogoste hospitalizacije oz. obiski zdravnikov

omejeno gibanje, diete omejena samostojnost

(pretirano zaščitništvo staršev)

spremembe v družinski dinamiki

oviran proces šolanja občutki diskriminiranosti

(mladostniki) ovirana socializacija strah pred izgubo kontrole strah pred iznakaženostjo strah pred bolečino, smrtjo…

Pogoste reakcije tesnobnost, strah depresivnost jeza, umik večja odvisnost od

staršev regres ali pretirano zrelo

vedenje spremenjena

samopodoba…

PREHODNE vedenjske in čustvene težave sopogost in normalen odziv - lahko jih prebrodi

Od oviranosti in negativnih posledic

k proučevanju zaščitnih dejavnikov

“resilience” (dinamična sposobnost prilagajanja na neugodne razmere, sposobnost integracije in učenja iz izkušenj; prožnost- fleksibilnost)

Prilagajanje na bolezen je odvisno od ravnotežja med ZAŠČITNIMI dejavniki in dejavniki TVEGANJA.

Dejavniki prilagajanja na KB (prirejeno po Hatherill S., 2007)

BOLEZEN OSEBNOST RAZVOJ

TrajanjePredvidljivost potekaSmrtnostStarost ob začetku bolezniOpaznostFunkcionalna oviranostTelesne deformacijePostopki zdravljenjaVpliv na CŽS –možgane

TemperamentSposobnosti, kompetenceStrategije soočanja-stresPredhodni čustveni/vedenjski problemiPredhodne izkušnje z boleznijo

Razvojno obdobjeTempo razvojaČustveni razvojKognitivni razvojSocialna kompetentnost

DRUŽINA SOCIALNO OKOLJE

Psihiatrična bolezen v družiniDružinski konfliktiPovezanost članov družineIzražanje čustevVzgojni stil staršev

Podpora vrstnikovRevščinaOrganizacija med. oskrbeOdnosi z med. osebjemKulturne značilnostiStigma

Razvojnopsihološki vidik prilagajanja na bolezen

malček

zgodnje otroštvo

Razreševanje razvojnih nalog- napredek- stagnacija ali regres

bolezen intervencij

e

Obdobje dojenčka (1-12 m.)

◘ Groba & fina motorika: Poseganje po predmetih, kontrola glave,

samostojno sedenje, plazenje, prijemanje igrač,…

◘ Mišljenje: Senzomotorna faza (Piaget) Raziskovanje okolja, lastnega telesa Konstantnost predmeta

Dojenček (1-12 m.)

◘ Čustveni & socialni razvoj: Zaupanje/nezaupanje (Erikson) Pozoren na obraze, jih preferira. Prepoznavanje različnih vrst glasov, obraznih mimik Anticipiranje, da ga bo poznana oseba vzela v

naročje.

◘ Vedenjske značilnosti: Težave ob ločitvi od staršev

(separacijska tesnoba) – 9 m

Težave, povezane s KB

KB → < dovzetnost za okolje. Fiziološko ravnovesje = predpogoj za razvoj

drugih področij. Pomanjkanje stimulacije → zaostanek v razvoju. Konstistentno zadovoljevanje otrokovih potreb →

razvoj zaupanja.

Daljše ločitve od staršev → moten proces navezanosti.

Bolezen, bolečina → občutek nemoči

Predlagane intervence

Konstantna prisotnost starša ob hospitalizaciji. Spodbujanje kontakta starš & otrok.

Razbremenitev starša (krajši čas). Pomoč staršu: razvoj občutka kompetentnosti.

Otroku zagotoviti ustrezno stimulacijo. Otroku omogočiti raziskovanje igrač.

Obdobje malčka (1-3 let)

◘ Groba & fina motorika: Samostojno hodi, teče, skače,…. Pincetni prijem Čečkanje, imitiranje

◘ Mišljenje: Senzomotorna faza (Piaget) Preoperativna faza (Piaget): sposobnost mišljenja s

simbolnimi reprezentacijami Osredotočenost »tukaj in zdaj«. Kratek obseg pozornosti → se povečuje Sposobnost pretvarjanja (simbolna igra)

Malček (1-3 leta)

◘ Razumevanje bolezni: Povezano s stopnjo kog. razvoja. Bolezen pojasni z 1 simptomom. Vzrok bolezni: zunanji objekt

Malček (1-3 leta)

◘ Čustveni & socialni razvoj: Avtonomija/sram, dvom (Erikson) Izražanje različnih čustev, prepoznavanje pri drugih. Močne pozitivne / negativne reakcije. Vzporedna igra

◘ Vedenjske značilnosti: Vedenjski »izbruhi« Agresivno vedenje. Tendenca k regresu (stresne situacije). Neupoštevanje navodil.

Težave, povezane s KB

Strah pred ločitvijo. Strah pred poškodbo telesa, pred bolečino. Izguba rutin & ritualov. Omejeno gibanje oz. prepoved gibanja. Regres Nesodelovanje Vedenjski izbruhi Obup Negativizem Pretirano zaščitniški starši:

→ postavljanje zahtev, mej?

Predlagane intervence

Pomembna prisotnost staršev. Spodbujanje staršev k postavljanju zahtev, meja.

Omogočiti otroku enostavne izbire v sit., ko je to mogoče.

Spodbujanje simbolne igre (“zdravniki”).

Priprava otroka na postopke zdravljenja.

Obdobje zgodnjega otroštva (3- 6 let)

◘ Groba & fina motorika: Napredek v grobi motoriki (tek, poskoki, plezanje po

igralih,…) Fina motorika (gumbi, zadrga) Grafomotorične spretnosti

◘ Mišljenje: Preoperativna faza (Piaget) Boljše razumevanje odnosa “vzrok – posledica” Večji interes za teme: rojstvo, smrt, družina

Zgodnje otroštvo (3- 6 let)

◘ Razumevanje bolezni: Opis bolezni z določenim simptomom; še zamenjuje

vzrok - posledico. Kasneje: vzrok bolezni = »nalezljivost« (še ne razume

dobro). Magično mišljenje → bolezen = kazen za neprimerno

vedenje.

Zgodnje otroštvo (3- 6 let)

◘ Čustveni & socialni razvoj: Iniciativnost / občutki krivde (Erikson) Strahovi (pred temo, psi, višino, smrtjo). Pohvala in graja Socialna igra z otroki istega spola.

◘ Vedenjske značilnosti: Pojavljanje morebitnih čustvenih težav s

pridruženimi težavami v razvoju (socialni, motorični) in pri učenju.

Težave, povezane s KB

Strah pred ločitvijo. Strah pred telesnim pohabljenjem, pred vdorom v telo

(operacija, injekcija).

Regres Vedenjski izbruhi Agresivno vedenje (fizično, verbalno)

Odvisnost od drugih Razočaranje, ravnodušnost Umaknjenost

Pomanjkanje izkušenj → razvoj samospoštovanja, samovrednotenja in občutek obvladovanja.

Predlagane intervence

Starši z otrokom ob hospitalizacijah. Starša učiti priprave otroka na bolečino; strategije kako si

otrok pomaga sam.

Otroku razložimo potek preiskav in njihov pomen. Vključenost otroka v proces zdravljenja (diete, jemanje

zdravil,…). Pogovarjanje o strahovih v zvezi z boleznijo.

Otrok misli, da je kriv za bolezen → razbremenitev. Izražanje čustev v igri.

Čim večja vključenost v vrtec/šolo. Soc. interakcije z vrstniki (različne skupinske aktivnosti).

Obdobje srednjega otroštva (7- 12 let)

◘ Groba & fina motorika: ↑ sposobnosti kompleksnih gibov (npr. nogomet,

košarka, ples, igranje klavirja,…).

◘ Mišljenje: Prehod h konkretnim operacijam (Piaget): - Sposobnost mišljenja z mentalnimi operacijami

- Razumevanje hierarhij razvrščanja

- Razumevanje alternativnih pogledov na problem

Večje sposobnosti upoštevanja pravil. Večji obseg pozornosti.

Srednje otroštvo (7- 12 let)

◘ Razumevanje bolezni:

Bolj diferencirane ideje o znakih in vzrokih bolezni.

Poznavanje različnih vzrokov določene bolezni.

Razumevanje zdravstveno - vzgojnih ukrepov Še vedno lahko mislijo, da so krivi za bolezen.

Srednje otroštvo (7- 12 let)

◘ Čustveni & socialni razvoj: Delavnost / občutki manjvrednosti (Erikson) Samospoštovanje > sposobnosti samozavedanja Sodelovanje/tekmovalnost Želja po neodvisnosti Istospolne vrstniške skupine

◘ Vedenjske značilnosti: Občutek neobvladovanja dejavnosti Ambivalentnost glede neodvisnosti

Težave, povezane s KB

Strah pred ločitvijo. Strah pred občutkom izgube kontrole.

Strah pred telesno poškodbo, pred bolečino, posebej pred invazivnimi postopki (predel trebuha, genitalij.)

Strah pred boleznijo, smrtjo, pred nezmožnostjo zaradi bolezni.

Nezmožnost zaključiti dejavnosti, naloge Nesodelovanje Oviranost zaradi bolezni → razpoloženje, zanikanje, jeza,

depresija, ↓ samospoštovanje.

Hiperprotektivnost staršev → omejevanje fizičnih, socialnih dejavnosti → umaknjenost, odtujenost od vrstnikov, socialna izoliranost,.

Občutek drugačnosti od drugih.

Predlagane intervence

Občasna prisotnost staršev: sprejem, boleči posegi

Vključenost v proces izobraževanja: šolske dejavnosti, sodelovanje z učitelji

Spodbujanje medvrstniških odnosov (skupinske dejavnosti, klubi, športi,…).

Spodbujanje različnih aktivnosti → občutek uspešnosti, samopotrjevanje

Postopno prevzemanje odgovornosti Zagotavljanje podpore s strani vrstnikov (prijateljstva)

Spodbujanje igre “zdravniki” (mlajši); posredovanje informacij v zvezi z boleznijo.

Priprava otrok na MRI na našem KO (maketa)

Obdobje mladostništva (13- 18+)

◘ Mišljenje: Pojav formalno logičnih operacij (Piaget):

- deduktivno, abstraktno mišljenje

- oblikovanje hipotez o logičnih rešitvah

> introspektivne sposobnosti > sposobnosti konceptualizacije prihodnosti

◘ Razumevanje bolezni: Vključuje specifične fiziološke procese Upoštevanje kompleksne prepletenosti dejavnikov

bolezni

Mladostništvo (13- 18+)

◘ Čustveni & socialni razvoj: Oblikovanje identitete / identitetna zmeda (Erikson) Prilagajanje na telesne spremembe Oblikovanje spolne identitete, potreba po druženju z

nasprotnim spolom Zaskrbljenost zaradi telesnega videza Manjša odvisnost od staršev (rahljanje vezi)

◘ Vedenjske značilnosti: Vedenjski izbruhi Umik

Težave & reagiranje, povezano s KB

Ločenost od vrstnikov, odraslih Odvisnost od odraslih

Strah pred telesno poškodbo in bolečino Zaskrbljenost glede sprejetosti s strani vrstnikov po hospitalizacijah

Nesodelovanje, umaknjenost Anksioznost, depresivnost

Zavračanje zdravljenja (terapij), medicinskih postopkov Zaskrbljenost v zvezi z izgledom in učinki med. postopkov (npr. kožne spremembe, sprememba telesne teže,….)

Želi biti »normalen«, enak drugim (vrstniška kultura) Zanikanje → nevarnost tveganega vedenja (zloraba drog, alkohola,

promiskuitetno vedenje,…).

Predlagane intervence

Postavljanje razumnih mej Spodbujanje izobraževanja & sodelovanje z učitelji Spodbujanje spretnosti »skrb zase«- samostojnost

Sprejemanje jeze – razvojno normalen odziv Upoštevanje ptb. po intimnosti (zasebnost!) Upoštevanje ptb. po neodvisnosti (mladostnikovo mnenje glede

zdravstvenih postopkov)

Pogovori o: telesnem videzu, spolni vlogi, načrtih v prihodnosti Podporna vloga vrstnikov Spodbujanje oblikovanja prijateljstev (v/izven bolnišnice)

Pomoč staršem pri razumevanju in sprejemanju mladostnikovih seksualnih potreb.

ZAKLJUČEK-1

V posameznih razvojnih fazah imajo različni dejavniki različno vlogo:

Dojenček & malček: separacija – razvoj navezanosti (včasih), senzomotorne izkušnje (danes)

Šolski otrok: vključenost v šolo, šport (dečki), medvrstniški odnosi (deklice)

Mladostništvo: samostojnost pripadnost vrstniškim skupinam intimnost – spolnost.

Podpiranje strategij soočanja z boleznijo glede na razvojno obdobje.

Razvojnopsihološki pristop pomemben v okviru celostne obravnave otrok/mladostnikov s KB pri:

edukaciji staršev, bolnišničnega osebja izvajanju pedagoške dejavnosti v bolnišnici prenosu izkušenj v okolje, šolo, vrtec izboljšanju kakovosti bolnišnične oskrbe

ZAKLJUČEK-2

Hvala za pozornost!