RAZVOJ UPORABNIŠKEGA VMESNIKA ZA OBRA UN DELA … · 4.1 IZDELAVA PODATKOVNIH BAZ.....16 4.2...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Informatika v organizaciji in managementu

RAZVOJ UPORABNIŠKEGA VMESNIKA ZA OBRA�UN DELA PROIZVODNIH

DELAVCEV Mentor: doc. dr. Borut Werber Kandidat: Boštjan Nosan

Kranj, marec 2007

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borutu Werberju za pomo� in uporabne nasvete. Zahvaljujem se tudi lektorici Jasni Zupan za jezikovni pregled. Prav tako hvala vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali pri izdelavi mojega diplomskega dela.

POVZETEK Na�in obra�unavanja dela proizvodnih delavcev je ena izmed zadev v podjetju Iskraemeco, ki informacijsko ni dovolj urejena. Trenutno se za obra�unavanje dela proizvodnih delavcev uporablja aplikacija Obra�un, ki je izdelana v okolju MS Excel. Delo z njo je zamudno, najve�ji obseg dela pa se pojavi ob koncu meseca. Diplomsko delo zajema izgradnjo programske rešitve, ki bo olajšala delo, ponudila hiter in boljši prikaz želenih informacij in zmanjšala �as, potreben za obra�unavanje dela proizvodnih delavcev. Diplomsko delo je nastalo na podlagi prou�evanja in raziskave trenutnega obra�unavanja proizvodnih delavcev. Programska rešitev Obra�un dela proizvodnih delavcev bo izdelana v programskem okolju Microsoft Visual Basic 6.0, v kombinaciji z Accessovimi bazami ter SQL-poizvedbami. Izdelana programska rešitev bo omogo�ala vsakodnevni vnos in popravilo podatkov z obrazcem, boljši prikaz vnesenih podatkov, vnos normiranih �asov, kod izdelkov in popravilo le-teh. Seveda pa bodo omogo�eni razli�ni prikazi in poizvedbe, vse skupaj bo možno tudi natisniti. Aplikacija bo imela še zaš�ito pred nedovoljenim dostopom do podatkov. KLJU�NE BESEDE

- programska rešitev - MS Access - Visual Basic - SQL - uporabniški vmesnik

ABSTRACT The method of accounting of the production workers labour in Iskraemeco represents one of the issues, which is not well handled informatically-wise. The accounting is currently done in the MS Excel application Accounting. The work with the application is time consuming and the majority of work has to be done at the end of the month. This diploma paper covers a software solution to make the work easier, offering a fast and better presentation of desired data and a reduced time to settle the accounting of the production workers labour. This diploma paper is based on studying and researching the current method of the production workers labour accounting used in the company. The software solution Accounting of the production workers labour will be designed in the MS visual Basic 6.0 environment, combined with the MS Access databases and SQL queries. This software solution will enable data input and data modification on a daily basis using a form. It will offer a better presentation of the input data, and possibilities to input the norm time and to input and modify the product codes. The solution will enable a variety of data presentations and queries with a possibility of making printouts. The application will additionally offer security mechanisms to prevent unauthorized data access. KEYWORDS - Software solution - MS Access - MS Visual Basic - SQL - User interface

KAZALO 1 UVOD...............................................................................................................1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA..................................................................1 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA........................................................................1 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................3 1.4 METODE DELA ........................................................................................3

2 OSNOVE..........................................................................................................6 2.1 MICROSOFT VISUAL BASIC 6.0 .............................................................6 2.2 SQL ..........................................................................................................8 2.4 OSNOVE PODATKOVNIH ZBIRK IN PAKETA MS ACCESS ...................9 2.5 PREDMETNI MODEL DAO (DATA ACCESS OBJECTS) ....................... 10

3 OBSTOJE�E STANJE ................................................................................... 12 3.1 POSNETEK STAREGA SISTEMA.......................................................... 12 3.2 POSNETEK STARE APLIKACIJE .......................................................... 14 3.3 KRITI�NA ANALIZA STAREGA SISTEMA............................................. 15

4 PRENOVA...................................................................................................... 16 4.1 IZDELAVA PODATKOVNIH BAZ............................................................ 16 4.2 IZGRADNJA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA......................................... 19 4.3 PROGRAMSKA KODA ........................................................................... 29 4.4 NAMESTITEV PROGRAMSKE REŠITVE .............................................. 34

5 ZAKLJU�KI .................................................................................................... 36 5.1 OCENA U�INKOV.................................................................................. 36 5.2 POGOJI ZA UVEDBO............................................................................. 37 5.3 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ................................................. 37

6 LITERATURA IN VIRI..................................................................................... 39 7 KAZALO SLIK ................................................................................................ 40

KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................................... 41

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Boštjan Nosan: Razvoj uporabniškega vmesnika za obra�un dela proizvodnih delavcev stran 1

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Diplomsko delo je nastalo na osnovi opažanja oziroma težav, ki smo jih zaznali pri obra�unavanju dela proizvodnih delavcev. Obstoje�a aplikacija je izdelana v okolju MS Excel in jo imajo nameš�eno mojstri na svojem ra�unalniku. Glavni problem obstoje�ega na�ina dela je, da ima mojster najve� dela z obra�unavanjem dela proizvodnih delavcev konec meseca. Proizvodni delavci vsakodnevno vnašajo podatke na listo Pregled dela. Konec meseca seštejejo število izdelkov, ki so jih izdelali, in število ur, ki so jih porabili za dolo�eno kodo izdelka. Nato proizvodni delavci oddajo listo Pregled dela mojstru, le-ta pa vnese podatke v aplikacijo Obra�un. Sama aplikacija je zelo preprosta in nam ponuja samo prikaz podatkov, podatki so vneseni ro�no, združeni so po tipu izdelka, tako da ni mogo�a nobena izpeljava kakršne koli operacije nad podatki. Kar pomeni, da aplikacija ne vsebuje nobenih poizvedb, izpisa želenih, filtriranih informacij. Manjka možnost tiskanja poro�il. Prav tako manjka zaš�ita, saj vsakdo lahko posega po podatkih in jih spreminja. Trenutni na�in dela in sama aplikacija Obra�un prinaša zaposlenim, ki se ukvarjajo z obra�unom dela proizvodnih delavcev, pomanjkanje informacij in izgubo dragocenega �asa. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Iskraemeco je med vodilnimi svetovnimi proizvajalci naprav in sistemov za merjenje in obra�un porabe elektri�ne energije. Že 60 let uspešno združuje izkušnje z inovacijami in novimi tehnologijami za zadovoljitev potreb razli�nih kupcev po svetu na podro�ju merjenja in obra�unavanja elektri�ne energije. Sedež podjetja je v Kranju, poleg tega ima Iskraemeco proizvodne obrate v osmih podjetjih v Evropi in Aziji. Na splošno je števec elektri�ne energije z blagovno znamko Iskra znan v mnogo delih sveta, od Evrope, Afrike in Azije do Južne Amerike in Oceanije. Iskraemeco razvija, proizvaja in trži naprave in sisteme za merjene in obra�un porabe elektri�ne energije tako v gospodinjstvu kot tudi v industriji. Poleg tega ponuja svetovanje, izdelavo projektov in inženiring. Groba struktura proizvodov:

- indukcijski in elektronski števci elektri�ne energije za gospodinjstvo, - naprave in sistemi za krmiljenje, - indukcijski in elektronski števci za industrijo in elektrogospodarstvo, - naprave in sistemi za vodenje in obra�un elektri�ne energije.



Iz leta v leto se širi tudi program elektronskih števcev, ki deloma na dolo�enih trgih že nadomeš�ajo klasi�ne indukcijske števce tako za gospodinjstvo kot za industrijo. Organizacijska struktura Iskraemeca je kombinirana organizacijska struktura, ki vsebuje:

• upravo družbe, • poslovne enote, • poslovne funkcije.

Trenutno upravo družbe sestavljajo:

• predsednik uprave – mag. Janko Šteharnik, • �lan uprave in namestnik predsednika – mag. Robert Bratuša, • �lan uprave – Boštjan Žerovnik, • delavski direktor.

Slika 1: Organizacijska struktura podjetja (Iskraemeco, d. d., 2005)



1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Glavna predpostavka je izboljšati prikaz podatkov. Zagotovljena mora biti možnost izpisa pridobljenih informacij – podatkov, pove�ati pa je treba tudi varnost, aplikacija mora biti zaš�itena z geslom. Ob tem predpostavljamo, da imajo vsi uporabniki – mojstri – ra�unalnike opremljene z ustrezno strojno in programsko opremo. Zagotovljena mora biti tudi ustrezna telekomunikacijska infrastruktura. Na obstoje�i sistem bomo namestili pripravljeno programsko rešitev. 1.4 METODE DELA Za razvoj aplikacije bomo uporabili metodo prototipnega pristopa.

Slika 2: Prototipni pristop



Prototipni pristop predstavlja postopno razvijanje ra�unalniške programske rešitve s sodelovanjem med uporabnikom in razvijalcem. Kar pomeni, da lahko s prototipnim pristopom postopno izdelujemo in preizkušamo model rešitve. Prototip je orodje modeliranja, na katerem preizkušamo ideje, odlo�itve, zasnovo baze podatkov, rešitev pa hitro in enostavno izvajamo. Prototipni pristop je na podro�ju informatike že polno uveljavljen in uporaben tudi pri razvoju baze podatkov ter delujo�ih programskih rešitev. Saj obstaja že od za�etka osemdesetih let, ko so se razširila razna programska orodja. Namen prototipnega pristopa:

• skrajšati �as, potreben, da pridemo do prvih rezultatov projekta, • omogo�iti kreativno sodelovanje uporabnikov v vsem razvojnem obdobju

projekta, • zagotoviti, da se možne napake in pomanjkljivosti v projektu pokažejo v

zgodnjih fazah, ko jih je enostavno odpraviti.

Prototip mora vsebovati naslednje lastnosti oziroma mora biti: • dovolj majhen za izvedbo, • dovolj vpliven in prepri�ljiv, • dovolj poceni in dolgoro�en, • dovolj nujen za izvedbo.

(Andrej Kova�i�, Vesna Bosilj Vukši�, 2005) Postopek razvoja prototipa programske rešitve prikazuje zgornja slika. Razdeljen je v štiri faze: opredelitev izhodiš�nih informacijskih potreb, razvoj osnovne prototipne rešitve, prikaz, uporaba in ocenjevanje ustreznosti prototipne rešitve ter spreminjanje ali dopolnjevanje rešitve. Opredelitev izhodiš�nih informacijskih potreb Ko je vodja oddelka odobril projekt, smo lahko za�eli razvoj predlagane programske rešitve. V tej fazi smo zbirali podatke, ki so nam koristili pri izdelavi. Sestali smo se z bodo�imi uporabniki, ki so nam podali predloge o videzu in vsebini bodo�e programske rešitve. Razvoj prototipne programske rešitve Programska rešitev je izdelana v programskem jeziku Visual Basic. Najprej smo se lotili izdelave uporabniškega vmesnika. Vseboval bo podobrazec, v katerem smo prikazovali glavne podatke. Uporabniškemu vmesniku smo dodali meni, iz katerega smo prek gumbov klicali ostale obrazce. Obenem smo pri izdelavi grafi�nega



vmesnika upoštevali vse novosti in spremembe, ki smo jih predhodno dolo�ili z bodo�imi uporabniki. Najve� �asa je vzelo programiranje. Napisati je bilo treba procedure za vsak obrazec posebej. Podatkovne zbirke smo ustvarili s predmetnim modelom DAO, ki je nelo�ljivi del Visual Basica. Treba je bilo napisati kodo za zaš�ito pred napa�nim vnosom podatkov v podatkovne zbirke. Uporaba in ocena prototipne rešitve Ko smo menili, da je programska rešitev dovolj razvita in stabilno deluje, smo jo dali v testiranje uporabnikom. Uporabniki so jo preizkusili in podali svoje ocene, mnenja o trenutnem stanju programske rešitve, mi pa smo vsa mnenja in ocene zapisali. Spreminjanje in dopolnjevanje rešitve Zabeležena mnenja, ocene o spremembah, izboljšavah smo pretehtali in odpravili pomanjkljivosti in napake. Zadnji dve fazi sta se ve�krat ponovili, dokler na koncu uporabniki niso imeli ve� pripomb - takrat je kon�an razvoj programske rešitve.



2 OSNOVE

2.1 MICROSOFT VISUAL BASIC 6.0 Visual Basic je eden najpreprostejših sodobnih jezikov, ki omogo�a hitro in preprosto izdelavo programov za okolje Windows. Visual Basic ni samo jezik, je združeno razvojno okolje (IDE, Integrated Development Environment), v katerem lahko urejamo grafi�ni vmesnik, kodo, prevajamo, poskusno izvajamo (razhroš�evanje).

Slika 3: Zaslonski prikaz vmesnika programa Visual Basic

Prvi del imena visual pomeni, da je grafi�ni vmesnik izdelan iz množice dolo�enih elementov, ki jim pravimo kontrole. To so: seznami, okenca za vnos besedila, ukazni gumbi, potrditvena polja, drsniki, izbirni gumbi itd. Drugi del imena je povezan s programskim jezikom Basic, ki je bil razvit leta 1963. Gre za kratico, ki v angleš�ini pomeni Beginner's All-purpose Symbolic Instruction Code – jezik za za�etnike. Izhaja iz takrat bolj znanih jezikov Fortran 2 in Algol 60. V osnovi pa je Basic omogo�al delo z matemati�nimi ena�bami, pozneje so dodali sposobnost dela z matricami (podatkovnimi polji). Z razvojem ra�unalništva – ko ra�unalnikov niso uporabljali samo strokovnjaki, ampak je postajal vedno bolj pisarniško orodje – je Basic izgubil precej svoje slave. Popularen je postal ponovno, ko je Microsoft izdelal Visual Basic. (http://sl.wikipedia.org/wiki/BASIC)



Visual Basic na tržiš�u prodajajo v treh razli�icah, odvisno od zahtevnosti znanja programerja. Osnovna razli�ica se imenuje Learning edition in omogo�a izdelavo programov za okolje Windows NT/95. Druga razli�ica, Proffesional edition, je namenjena profesionalnim programerjem, saj vsebuje vrsto dodatnih orodij za razvoj zahtevnejših programskih rešitev. Sem sodijo kontrole za delo v omrežju internet, orodje za izdelavo poro�il Crystal Report writer in dodatne kontrole ActiveX. Najmo�nejša razli�ica Enterprise edition pa poleg že prej naštetega, vklju�uje še orodja component manager, automation manager in nekatera napredna orodja za delo s podatkovnimi zbirkami. Programiranje v Visual Basicu je sestavljeno iz dveh opravil, to sta risanje uporabniškega vmesnika ter pisanje kode. V prvem primeru postavimo gradnike na obrazec in jih oblikujemo ter dolo�imo lastnosti. Nato napišemo kodo za posamezne gradnike, kako naj se odzivajo na dolo�ene dogodke. Opraviti imamo torej z dohodkovnimi procedurami, ki se prožijo, ko uporabnik izvede dolo�en dogodek, npr. klik. (Aleš Šuler, 2001)

Slika 4: Primer kode v Visual Basicu

Razvijanje programskih rešitev v Visual Basicu je interaktivno, kar pomeni, da se programska koda preverja že med pisanjem in hitro odpravlja napake. Poleg tega se koda sproti prevaja, ob kon�nem prevajanju pa program ozna�i tista mesta, kjer so napake, ki jih ni zaznal med pisanjem. Tak na�in dela nam omogo�a preverjanje programa že med njegovim razvojem.



2.2 SQL SQL (Structured Query Language) je nastal v osemdesetih letih prejšnjega tiso�letja, to je jezik preteklosti in prihodnosti. SQL se uporablja skoraj povsod: v programskih okoljih jezikov, kot so c++, Delphi, Visual Basic, Java, v raznih omrežnih programih ter spletnih in drugih strežnikih (Informix, Sybase, Oracle, Microsoft SQL Server). Jezik SQL so razvili v podjetju IBM. Zaradi izredne u�inkovitosti in preproste uporabe v sistemih za upravljanje povezljivih podatkovnih zbirk (relation database management system – RDBMS) se je kmalu razširil po svetu. Postal je »standardni« jezik, saj ga je odobrila tako organizacija ANSI kakor tudi ISO. Z ukazi jezika SQL je mogo�e posegati v strukturo zbirke podatkov (data definition) in delati s podatki (data manipulation). Data Manipulation Language – DML Za branje podatkov v jeziku SQL uporabljamo poizvedbe (query). Podatke izbiramo prek SQL-ovega ukaza select, from. Podatke pa lahko spreminjamo z ukazi delete, insert, update, where … Primer : SELECT books.title, count(*) AS Authors FROM books JOIN book_authors ON books.book_number = book_authors.book_number GROUP BY books.title Data Definition Language – DDL Drugi del ukazov uporabljamo za poseg v strukturo zbirke podatkov, prek katerih ustvarjamo in brišemo tabele, ustvarjamo povezave in nadziramo klju�e. Najpomembnejši ukazi tega podro�ja so naslednji:

• create tabele – ustvari tabelo, • alter table – spremeni tabelo, • drop tabele – izbriše tabelo, • create index – ustvari indeks, • drop index – izbriši indeks, • show tables – prikaži vse tabele.

Primer : CREATE TABLE my_table ( my_field1 INT, my_field2 VARCHAR (50), my_field3 DATE NOT NULL, PRIMARY KEY (my_field1, my_field2) ); (Peter Mrhar, 2002)



2.4 OSNOVE PODATKOVNIH ZBIRK IN PAKETA MS ACCESS Podatkovna zbirka je množica povezanih podatkov, kot so podatki o osebah, predmetih, ki si jih lastijo. V podatkovne zbirke lahko podatke vnašamo, shranjujemo, brišemo, beremo in urejamo. Vsi podatki so shranjeni na enem mestu in so so�asno dosegljivi razli�nim uporabnikom oziroma programom. Podatkovna zbirka je v bistvu ena ali ve� datotek, ki so shranjene na trdem disku ali podobni pogonski enoti. Na zahtevo uporabnika se podatki iz zbirke oziroma tabel preslikajo prek sistema za upravljanje podatkovnih zbirk v pomnilnik, od koder jih lahko prek poljubnega vmesnika obdelujemo ali opazujemo. Laže vzdržujemo eno bazo, kot pa veliko število raztresenih podatkov. Podatkovne zbirke, ki so v svetu najbolj uveljavljene, uporabljene, so: Microsoft Access, Dbase, Paradox, Microsoft SQL Server, Oracle, Informix.

Slika 5: Zgradba podatkovne zbirke

Za shranjevanje podatkov za našo programsko rešitev bomo uporabili podatkovne zbirke Microsoft Access. Baze bodo kreirane s predmetni modelom DAO v Visual Basicu. Podatkovne zbirke omogo�ajo shranjevanje, iskanje, priklic vseh vrst podatkov. Access prikazuje podatke prek prikaza datasheet in prek prirejenega obrazca. Prikaz datasheet ponuja preglednico, podobno Excelovim. Poleg tega Access omogo�a tudi izdelavo poljubnih poro�il za tisk ali izvoz informacij, shranjenih v podatkovni zbirki. Z Accessom lahko shranjujemo v privzeto namizno zbirko ali pa na Microsoftov SQL-strežnik.



Sestavine Accesove podatkovne zbirke so tabele, poizvedbe, obrazci, poro�ila, makri, moduli. (Roger Jennings, 2004) 2.5 PREDMETNI MODEL DAO (DATA ACCESS OBJECTS) Podatkovne zbirke lahko urejamo v Visual Basicu z uporabo predmetnega modela DAO – Data Access Objects. Z uporabo predmeta DAO lahko zaganjamo poizvedbe, posodabljamo podatke v tabelah, ustvarjamo zbirke s tabelami, poizvedbe in relacije med tabelami. Resni�no mo� podatkovnega stroja jet pa je mogo�e izkoristiti šele, ko uporabimo celotni predmetni modul DAO in ukaze v standardnem jeziku za delo z zbirkami SQL. Nekaj osnovnih ukazov predmetnega modela DAO: ukazi za izgradnjo in vzdrževanje strukture zbirke podatkov (data definition):

• CreateDatabase – ustvarjanje nove zbirke podatkov, • CreateTabledef – ustvarjanje tabele, • CreateField – ustvarjanje polj, • CreateIndex – ustvarjanje indeksa tabele, • CompactDatabase – zgoš�evanje zbirke podatkov, • OpenDatabase – odpiranje zbirke podatkov, • CrateRelation – ustvarjanje povezave, relacije;

ukazi za delo s podatki v zbirki (data manipulation):

• OpenRecordset – ustvarjanje nove zbirke razreda recordset, • MoveLast – metoda, premik na zadnji zapis razreda recordset, • MoveFirst – metoda, premik na prvi zapis razreda recorset, • Filter, Sort – lastnost, filtriramo, sortiramo podatke razreda recordset.

Predmetni model DAO je sestavljen iz stotine elementov. Na ducate tipov zbirk vsebuje ve� ducatov predmetov, vsak od njih ima lastnosti, metode in njemu podrejene ostale predmete. DAO je precej razvejan. Vsebuje 19 razredov, ki so vsi, razen osnovnega DBEngine, vsebovani v zbirkah. Shematski prikaz predmeta je viden z naslednje slike:



Slika 6: Predmetni model DAO

�e pa imamo izkušnje s predmetnim programiranjem v Visual Basicu, si lahko ustvarimo svoje lastne razrede zbirk. (Steven Roman, 2002) Nekaj primerov: Set ws = DBEngine.Wokrspaces(0) – ustvarjanje delovnega prostora; Set db = ws.CerateDatabase(strDbDatoteka, dbLangSlovenia) – ustvarjanje nove zbirke podatkov; Set td = db.CreateTableDef(''Knjige'') – ustvarjanje nove tabele; Set fld- = td.CreateField(''Knjige'') – dodajanje polj tabeli; Set idx = td.CreateIndex(''Knjige'') – dodajanje indeksa; Idx.Primary = True – dolo�itev primarnega klju�a; Set db = OpenDatabase(''Biblio.MDB'') – odpiranje baze biblio; Set rs = db.OpenRecordset(''Titles'', dbOpenTable) – ustvarjanje razreda recordset, odprtega kot tabela; rs.MoveFirst – premik na prvi zapis; rs.MoveLast – premik na zadnji zapis; rs.RecordCount – preštej število zapisov.



3 OBSTOJE�E STANJE 3.1 POSNETEK STAREGA SISTEMA Iskraemeco je za slovenske razmere razmeroma veliko podjetje. Zaposlenih ima 1500 delavcev, od tega je približno 500 režijskih, ostalih 1000 pa proizvodnih delavcev. To kaže, da mojstri porabijo veliko �asa za obra�un dela proizvodnih delavcev. V povpre�ju ima vsak mojster pod nadzorom 20 proizvodnih delavcev. Za njih organizira delo, na�rtuje dopust, jih nadzoruje, usmerja itd. Ena od njegovih nalog je tudi obra�unavanje dela proizvodnih delavcev. Potek procesa obra�unavanja dela proizvodnih delavcev:

Slika 7: Prikaz poteka procesa obra�unavanja dela proizvodnih delavcev

Proizvodni delavec vsakodnevno zapisuje podatke o izdelanih izdelkih na listo Pregled dela, nato pa konec meseca sešteje število izdelkov in koli�ino ur, ki jih je porabil za izdelavo izdelka dolo�ene kode. Izpolnjeno listo odda mojstru, ki podatke preveri in jih, �e je kaj narobe, vrne v popravilo delavcu. Nato v svoj ra�unalnik vnese podatke iz vseh list Pregled dela v aplikacijo Obra�un, vse podatke še enkrat preveri in odpravi nepravilnosti. Ko vnese podatke za vse proizvodne delavce, te podatke združi in jih po elektronski pošti (Lotus Notes) pošlje obra�unovalki/-cu.



Primer liste Pregled dela:

Slika 8: Primer liste Pregled dela



3.2 POSNETEK STARE APLIKACIJE Zdaj pa si aplikacijo Obra�un oglejmo pobliže. Vsak mojster jo ima naloženo na svojem ra�unalniku; na vpogled ima le svoje proizvodne delavce. Ko mojster zažene aplikacijo, se pojavi tabela, v kateri je seznam proizvodnih delavcev in podatki o opravljenem delu za posameznega delavca. Tabela vsebuje še identifikacijsko številko delavca – delavska številka in grupa –, ocenjeno zahtevnost dela, operacije. Na koncu je stolpec odstotek, ki prek predhodnih stolpcev (št. kosov, norma, ef. ure) izra�una doseganje normativov, izraženo v odstotkih. V zadnji vrstici efektivne ure imamo tudi avtomatski seštevek vseh ur za teko�i mesec. �e je treba, mojster lahko te podatke dodaja, pregleduje in seveda popravlja. Primer prikaza aplikacije Obra�un:

Slika 9: Prikaz zaslonske slike stare aplikacije



Iz zgornje slike so razvidni naslednji podatki:

• ime in priimek delavca, • delavska številka delavca, • koda izdelka, ki ga je delavec obdeloval, • ocenjena zahtevnost opravljenega dela – definirana z grupo, • število izdelanih kosov izdelkov, • normativ za posamezno kodo izdelka, • efektivne ure – porabljeni �as za izdelavo izdelka, • odstotkovno izražena vrednost doseganja normativa.

Slabosti takšnega prikaza – aplikacije:

• ne omogo�a vnosa podatkov za posamezen dan (mojster mora poiskati listo Pregled dela, �e si ho�e ogledati podatke za nazaj),

• ne omogo�a iskanja po dolo�enih parametrih, • za iskanje delavca ali podatkov delavca se je treba premikati vertikalno, • ni nobene zaš�ite aplikacije (npr. prijava mojstra), • ne omogo�a poizvedb, • ne omogo�a pripravljenega izpisa podatkov.

3.3 KRITI�NA ANALIZA STAREGA SISTEMA Aplikacija Obra�un ima mnogo pomanjkljivosti, najve�ja med njimi je prikaz podatkov. V bistvu omogo�a samo osnovni vpogled vnesenih podatkov, ne vsebuje nobenih poizvedb in dodatnih prikazov. S poizvedbami bi lahko zelo izboljšali prikaz želenih podatkov. Problem je tudi vnos podatkov, saj le-ta poteka skoraj popolnoma ro�no in je delo zato še bolj zamudno. Druga ve�ja pomanjkljivost je, da mojster vnaša podatke samo enkrat na mesec in ne vsakodnevno, tako da ima konec meseca veliko dela z obra�unavanjem dela proizvodnih delavcev. Delavci za zdaj pa� sami vsakodnevno vnašajo podatke o izdelanih izdelkih na listo Pregled dela, na koncu meseca pa podatke seštejejo in listo oddajo mojstru. Zaradi tega mojster nima natan�nega vpogleda. �e ho�e preveriti podatke za nazaj ali �e ho�e pogledati, kaj je delavec delal dolo�en dan, mora poiskati pravo listo Pregled dela in nato še podatke za dolo�en dan. Napake so tudi posledica �loveškega faktorja, saj delavci sami seštevajo podatke in ne aplikacija, ki je bolj zanesljiva. Dodatna slaba lastnost je, da aplikacija ne vsebuje nobenega pripravljenega izpisa poro�ila in tako ne moremo natisniti želenih podatkov. Poro�il bi bilo lahko ve� vrst, hkrati bi se lahko pošiljala po elektronski pošti. Tudi varnost je pomanjkljiva, saj aplikacija ni zaš�itena z nobenim geslom, tako da lahko vsakdo dostopa do podatkov in jih tudi spreminja.



4 PRENOVA 4.1 IZDELAVA PODATKOVNIH BAZ Pri aplikaciji Obra�un proizvodnih delavcev, smo se odlo�ili, da bomo uporabili tri baze. Baza 23760 (ime baze izhaja iz delavske številke proizvodnega delavca) bo glavna, v njej bodo shranjeni vsi podatki o izdelanih izdelkih. Druga baza bo imela ime Operacije in bo vsebovala vse podatke o izdelkih, tretja pa Delavci in bo vsebovala podatke o proizvodnih delavcih. Baze bomo ustvarili s pomo�jo predmetnega modela DAO (Data Access Objects), ki je nelo�ljivi del programa Visual Basic 6, le ustrezno predmetno knjižnico moramo omogo�iti, da lahko uporabljamo njegove predmete. To pomeni, da bodo baze narejene v MS Accessu s predmetnim modelom DAO. Baze: - 23760.mdb

Slika 7: Baza za shranjevanje podatkov o izdelanih izdelkih



To je glavna baza, ki je poimenovana po delavski številki proizvodnega delavca. Vsak delavec bo imel svojo bazo in v njej shranjene podatke o izdelanih izdelkih. Baza vsebuje 10 polj:

• datum: datum, kdaj je delavec izdelal izdelek, • nalog: številka proizvodnega delovnega naloga, • koda: številka kode izdelka, • operacija: opis operacije, • OP: enoli�na številska oznaka operacije, • EU: efektivne ure – �as, porabljen za izdelavo izdelka, • stkos: število izdelanih kosov, • grupa: ocenjena vrednost operacije – zahtevnost, • norma: normativ – koliko minut porabimo za izdelavo enega izdelka

(min/kos), • odstotek: v odstotkih izraženo doseganje oziroma preseganje normativa.

- Delavci.mdb

Slika 8: Baza za shranjevanje podatkov o delavcih



V bazo Delavci.mdb se vnašajo podatki o proizvodnih delavcih. Baza vsebuje naslednja polja:

• delavskast: identifikacijska številka proizvodnega delavca, • ime: ime proizvodnega delavca, • priimek: priimek proizvodnega delavca.

- Operacije.mdb

Slika 9: Baza za shranjevanje podatkov o operacijah in normativih Ta baza vsebuje podatke o izdelkih in operacijah, ki se izdelujejo in so v pomo� pri vnašanju podatkov v glavno bazo. V bazo se podatki o izdelku in operacijah vnašajo in se seveda tudi urejajo. Baza Operacije.mdb vsebuje naslednja polja:

• koda: številka kode izdelka, • operacija: opis operacije, • OP: enoli�na številska oznaka operacije, • grupa: ocenjena vrednost operacije – zahtevnost, • norma: normativ – koliko minut porabimo za izdelavo enega izdelka

(min/kos).



4.2 IZGRADNJA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA Ko razvijamo uporabniški vmesnik, mora ta ustrezati zahtevam uporabnikov in je obenem preprost za uporabo. Vse ostalo – kako je napisana koda ali kakšna je struktura baze – uporabnikov ne zanima. �e ho�emo razviti dober uporabniški vmesnik, se moramo postaviti v vlogo uporabnika. Oblikovanje vmesnika ni enostavno, saj ni natan�no definirane metode. Obstajajo pa predvsem izkustvena priporo�ila, kot so priporo�ila velikih proizvajalcev programske opreme (Microsoft, IBM …). Za zgled si lahko izberemo uporabniški vmesnik uspešne aplikacije, saj ima ta že narejeno obliko. (Zapiski iz predmeta MTIA, 2006) Zgradba aplikacije ni enostavna zadeva. Zahteva ogromno predpriprav in na�rtovanja, preden se sploh lahko lotimo izgradnje same aplikacije. Najprej sem si glede na potrebe in zahteve uporabnika zamislil, kakšna naj bi bila aplikacija in kakšno tehniko bom uporabil za izgradnjo baz ter koliko jih bo. Vsekakor sem moral upoštevati tudi varnost aplikacije. Aplikacija je sestavljena iz glavnega uporabniškega vmesnika MDI (Multiple Document Interface), s katerim bomo prikazovali obrazec Prikaz, kjer bodo vsi glavni podatki. V glavnem uporabniškem vmesniku bodo tudi gumbi, ki bodo ponujali dodatne funkcije. Zdaj pa si oglejmo dele aplikacije in njihovo razlago. - Glavni uporabniški vmesnik MDI

Slika 10: Prikaz glavnega uporabniškega vmesnika V glavnem uporabniškem vmesniku MDI, bomo prikazovali drugi podrejeni obrazec Prikaz, v katerem bodo vsi glavni podatki. V zgornjem delu obrazca MDI vidimo meni, ki nam ponuja izbiro dodatnih funkcij programa. Te funkcije pa ne bodo dosegljive, dokler se mojster ne prijavi.



- Prijava mojstra

Slika 11: Prikaz obrazca za prijavo mojstra Obrazec Prijava mojstra je v bistvu zaš�ita pred nedovoljenim vstopom, posegom v aplikacijo. Ko kliknemo gumb 'OK', procedura preveri, ali smo pravilno vpisali uporabniško ime in geslo. �e se uporabniško ime in geslo ujemata z zapisanim v kodi, lahko vstopimo v aplikacijo, v nasprotnem primeru so gumbi v meniju zaklenjeni in nih�e ne more dostopiti do aplikacije, razen mojstra, ki mu je bilo dodeljeno geslo. - Prijava delavca

Slika 12: Obrazec za prijavo delavca Ko v glavnem uporabniškem vmesniku MDI kliknemo v meniju gumb 'delavec' in v tem stolpcu gumb 'prijava', se nam prikaže obrazec Prijava delavca. Po vpisu delavske številke delavca in kliku gumba 'OK', procedura najprej preveri, ali že obstaja baza s tem imenom, �e ne, nam ponudi možnost ustvarjanja nove baze in jo tako lahko ustvarimo. V nasprotnem primeru pa odpre bazo s tem imenom in jo prikaže v obrazcu Prikaz z vsemi vnesenimi podatki.



- Prikaz podatkov

Slika 13: Prikaz podatkov iz baze delavca Obrazec Prikaz nam prikazuje vse podatke o izdelanih izdelkih, operacijah, kodah izdelkov, normativih, urah, ki jih je delavec porabil za dolo�eni izdelek, in številu kosov, ki jih je izdelal. Vsi ti podatki so prebrani iz delav�eve baze. Na koncu imamo v odstotkih izraženo doseganje oziroma preseganje normativa. Spodaj v vrstici stanja (StatusBar) imamo prikazane podatke o prijavljenem delavcu: delavska številka, ime in priimek delavca. Te podatke program prebere iz baze delavci. V zadnjem stolpcu odstotek se s pomo�jo funkcije Izracun_odstotkov izra�unavajo odstotki. Vsaki� ko se naloži obrazec Prikaz, program kli�e proceduro DBGrid_Oblikuj, ki nam oblikuje prikaz, da je vedno enak. Ta procedura je zapisana v modulu in ima tako globalni dostop. - Popravilo vnesenih podatkov

Slika 14: Obrazec za popravilo podatkov, ki smo jih vnesli v bazo.



Obrazec Popravilo vnesenih podatkov sprožimo z dvoklikom v dolo�eno vrstico obrazca Prikaz. Prikaže nam podatke iz tiste vrstice, na katero smo dvokliknili. Podatke nato samo popravimo in kliknemo gumb 'popravi', podatki se z gradnikom 'datPopraviloPodatkov' prek predmeta 'recordset' v tej vrstici posodobijo. Popravljamo lahko samo podatke, kot so datum, nalog, EU, število kosov. - Vnos podatkov v bazo

Slika 15: Obrazec za vnos podatkov v bazo Obrazec Vnos podatkov se nam prikaže, ko imamo odprt obrazec Prikaz in pritisnemo tipko 'enter'. S tem obrazcem v posameznikovo bazo vnašamo podatke o opravljenem delu. Polje datum prebere sistemski datum, v polje nalog pa vnesemo podatek. Gradnika za vnos kode in operacije sta 'DBCombo' in sta prek gradnikov 'datKoda' in 'datOperacije' (sta skrita) povezana z bazo Operacije. S SQL-poizvedbo dobimo v poljih OP, grupa, norma podatke iz baze Operacije, kar nam olajša delo pri vnosu podatkov. S klikom na gumb 'vnos' se podatki z gradnikom 'datZapolniBazo' prek predmeta 'recordset' prenesejo v bazo delavca.



- Vnos, popravilo operacij, normativov

Slika 19: Obrazec za vnos, popravilo operacij in normativov Tukaj imamo možnost vnosa operacij, normativov, ki jih vnašamo v bazo Operacije. Podatke vpišemo v prazna polja, s klikom na gumb 'vnesi' sprožimo dogodkovno proceduro, ta pa prek gradnika 'datVnesiOpNorme' podatke prenese v podatkovno zbirko Operacije. Operacijo, normativ lahko poiš�emo po kodi in OP s poizvedbo SQL in se nam prikaže na levi strani. Popravimo podatke in kliknemo gumb 'popravi', nato pa nam gradnik 'datPopraviOpNorme' prek razreda 'recordset' posodobi podatke v bazi Operacije. - Združitev podatkov

Slika 16: Prikaz združitve podatkov Ko v glavnem meniju uporabniškega vmesnika kliknemo 'podatki' in nato gumb 'združi podatke', prek SQL-poizvedbe dobimo izpis združenih podatkov. Kar pomeni, da nam poizvedba združi podatke po stolpcih, kjer so operacije, kode, norme, grupe enake. Poizvedba nam tudi sešteje število izdelanih izdelkov in število porabljenih ur za izdelavo dolo�enega izdelka, na koncu pa nam še prikaže povpre�no vrednost doseganja normativov, izraženo v odstotkih.



- Navodila

Slika 17: Prikaz navodil za delo z aplikacijo Obrazec Navodila nam da osnovne informacije za uporabo aplikacije.



- Ureditev podatkov

Slika 18: Ureditev podatkov s poizvedbo �e želimo podatke prikazati urejene, padajo�e po dolo�enem stolpcu, moramo v glavnem meniju izbrati gumb 'podatki' in nato še 'uredi podatke'. Prikaže se nam obrazec Uredi podatke s poizvedbo, ki nam ponuja ve� možnosti. Izberemo tisto, ki jo potrebujemo, in kliknemo gumb 'OK'; v ozadju se požene poizvedba, ki nam podatke filtrira in prikaže v obrazcu Prikaz urejene tako, kakor smo želeli. - Iskanje podatkov

Slika 19: Iskanje podatkov v dolo�enem polju Obrazec Iskanje podatkov se prikaže, �e v glavnem meniju izberemo gumb 'podatki' in nato še 'iskanje podatkov'. Ta obrazec nam omogo�a ureditev, prikaz podatkov po iskani vsebini v dolo�enem stolpcu. �e npr. iš�emo vse izdelke kode 028633973, vpišemo ta iskalni niz v vnosno polje, izberemo izbirni gumb 'koda', kliknemo gumb 'OK', s tem poženemo SQL-poizvedbo in v obrazcu Prikaz dobimo samo podatke o izdelanih izdelkih iskane kode.



- Poro�ila Poro�ilo je izdelano z orodjem Crystal Reports 9.0, najbolj razširjenim svetovnim orodjem za izdelavo poro�il. Vsebuje veliko število možnih oblik poro�il, podatke lahko prikazujemo tako, da samo postavimo polja na poro�ilo, polja združujemo ali urejamo ali pa izdelamo poizvedbe z jezikom SQL. Uporabljamo tudi formule, ki jih urejamo s formula editorjem in jih pozneje samo vnesemo v poro�ilo. Torej nam program Crystal Reports ponuja izdelavo razli�nih poro�il. Program nam omogo�a izvoz poro�il v druge oblike, kot so Excel, Dbase, Lotus Notes, Word for Windows, Html in ostale oblike. (George Pack, 2003)

Slika 20: Program Crystal Reports - Poro�ilo - Združeni podatki

Slika 21: Poro�ilo združeni podatki



To poro�ilo združi podatke po kodi, operaciji, OP, grupi, normi. V stolpcu št. kosov sešteje vse izdelke po združitvi, prav tako sešteje vse efektivne ure. V stolpcu odstotek prikaže povpre�je odstotkov za združene podatke. Spodaj so seštete vse ure, ki smo jih potrebovali za izdelavo vseh izdelkov in skupno povpre�je doseganja normativov. Poro�ilo se nam prikaže, ko v glavnem meniju izberemo gumb 'poro�ila' in nato še gumb 'združeni podatki'. - Poro�ilo Seštevek po kodi (grafi�no) Do poro�ila Seštevek po kodi dostopimo z gumbom 'poro�ila' in nato 'seštevek po kodi'. Prikaže se poro�ilo, ki sešteje število izdelanih izdelkov glede na dolo�eno kodo. Zgoraj v prvem stolpcu levo imamo podatke o kodah, ki smo jih izdelali, desno pa podatke o številu izdelanih izdelkov za dolo�eno kodo. Spodaj imamo graf, ki prikazuje združene in seštete podatke za posamezno kodo izdelka.

Slika 26: Grafi�ni prikaz seštevka izdelanih izdelkov po kodi



- Osnovno poro�ilo

Slika 27: Osnovno poro�ilo

Osnovno poro�ilo prikazuje podatke o vseh izdelanih izdelkih, urejenih po originalnem vnosu, se pravi po datumu. Poro�ilo nam prikazuje tudi podatke o delavcu in za kateri mesec so podatki. Spodaj imamo še seštevek vseh porabljenih ur za ta mesec in v odstotkih izraženo povpre�no doseganje norme.



4.3 PROGRAMSKA KODA Risanje elementov in nastavljanje njihovih lastnosti nam dolo�i zunanji videz programa. Izvajanje, vedenje, odzivanje programa na dogodke je mogo�e nastaviti samo s pisanjem programske kode. Tu bomo prikazali nekaj podro�ij programiranja in kodo ter opisali njene zna�ilnosti. - Zaš�ita podatkov pred spreminjanjem in vnosom

Slika 28: Nastavitev lastnosti gradnika DBGrid1 Na sliki zgoraj vidimo, da lastnosti 'AllowAddNew' in 'AllowUpdate' nista odkljukani, kar pomeni, da v prikazovalni element podatkov DBGrid1 ne moremo dodajati in ne spreminjati zapisov. Ti dve lastnosti se spremenita samo, kadar ju omogo�imo z obrazcema Vnos podatkov in Popravilo podatkov.

frmPrikaz.DBGrid1.AllowUpdate = True frmPrikaz.DBGrid1.AllowAddNew = True

- Zaš�ita pred napa�nim formatom vnesenega podatka If IsNumeric(txtDatum.text) = False Then Napaka = MsgBox(''Vnesite numeri�no vrednost !'', vbOKOnly, ''Opozorilo'') End If Na primeru zgoraj vidimo zaš�ito pred napa�nim formatom vnesenega podatka. V nekatere baze vnašamo samo numeri�ne znake, saj bi ob vnosu tekstovnih podatkov prišlo do napake. Uporabili smo funkcijo 'isnumeric', ki preveri, ali je v polju numeri�na vrednost in ali smo opozorjeni na napako.



- Zgled vnosa podatkov s pomo�jo dolo�ila with – end with Private Sub cmdVnos_Click() frmPrikaz.DBGrid1.AllowAddNew = True Call Izracun_odstotkov With frmPrikaz.datPrikaz.Recordset .AddNew !Datum = txtDatum.Text !Nalog = txtNalog.Text !Koda = DBCKode.Text !Operacija = DBCOperacije.Text !OP = txtOPVnos.Text !EU = txtEU.Text !Stkos = txtStkosov.Text !Grupa = txtGrupVnos.Text !Norma = txtNormaVnos.Text !odstotek = odstotek .Update .Bookmark = .LastModified End With frmPrikaz.datPrikaz.Refresh Call DBGrid_Oblikuj Unload Me End Sub Zgoraj imamo primer dostopa do dolo�enega elementa iz programske kode – sklicevanje. Sklicevanje lahko uporabimo tudi znotraj istega obrazca. S tem velikokrat izboljšamo berljivost kode. Pomagamo si s stavkom With. Element, ki ga naslovimo v With-stavku, je znotraj dosegljiv samo z zapisom operatorja sklicevanja(.). Stavke With lahko gnezdimo, vendar vedno velja zadnji. - Priprava vnosnega polja za ponovni vnos txtNalog.Text = o txtNalog.SelStart = 0 txtNalog.SelLenght = Len(txtNalog.Text) txtNalog.SetFocus S prvim ukazom vnosno polje 'txtNalog' dobi vrednost 0, naslednji ukaz nam pove, da se ozna�evanje za�ne na za�etni poziciji. Nato se ozna�i toliko vsebine, kot je njen trenutni obseg, z zadnji ukazom pa postavimo kazalec v vnosno polje 'txtNalog'.



- Ustvarjanje baze 23760.mdb If Rezultat = "" Then Odgovor = MsgBox("Datoteka ne obstaja, ustvarim novo ?", vbOKCancel, "Obra�un") If Odgovor = vbOK Then Set db = DBEngine.CreateDatabase(DelStevilka, dbLangSlovenian) Set td = New TableDef Set f = td.CreateField("Datum", dbText, 50) td.Fields.Append f Set f = td.CreateField("Nalog", dbText, 50) td.Fields.Append f Set f = td.CreateField("Koda", dbText, 50) td.Fields.Append f Set f = td.CreateField("Operacija", dbText, 50) td.Fields.Append f Set f = td.CreateField("OP", dbText, 50) td.Fields.Append f Set f = td.CreateField("EU", dbLong, 50) td.Fields.Append f Set f = td.CreateField("Stkos", dbLong, 50) td.Fields.Append f Set f = td.CreateField("Grupa", dbText, 50) td.Fields.Append f Set f = td.CreateField("Norma", dbText, 50) td.Fields.Append f Set f = td.CreateField("Odstotek", dbLong, 50) td.Fields.Append f td.Name = "Obracun" db.TableDefs.Append td Set db = Nothing Primer zgoraj nam prikazuje ustvarjene baze s predmeti DAO. Novo zbirko podatkov ustvarimo s klicem metode 'CreateDatabase'. Metoda 'CreateDatabase' sproži izvajalno napako, �e zbirka z istim imenom že obstaja. Zato smo pred njenim klicem



preverili, ali datoteka že obstaja. Nato zbirki dodamo tabelo z ukazom Set td = New TableDef. Ustvarimo še polja (Set f = td.CreateField) in jih dodajamo tabeli (td.Fields.Append f). Na koncu dodamo tabeli ime in zapremo odprto zbirko (Set db = Nothing). - Izra�un odstotkov Function Izracun_odstotkov() Dim Stkosov As String Dim Ure As String Dim Norma As String Stkosov = txtStkosov.Text Ure = txtEU.Text Norma = txtNorma.Text odstotek = (Stkosov / (Ure * 60)) * Norma End Function Funkcija Izracun_odstotkov dobi podatke iz tekstovnih polj, ko vnašamo podatke z obrazcem Vnos podatkov. Z matemati�no formulo izra�unamo odstotke in jih z ostalimi podatki vnesemo v bazo. - Primer uporabe stavka SQL Private Sub mnuZdruzi_Click() frmPrikaz.datPrikaz.RecordSource = "SELECT '/' AS Datum, '/' AS Nalog, Koda, Operacija, OP, SUM(EU) AS Efektivne_ure, SUM(Stkos) AS Število_kosov, Grupa, Norma, AVG(Odstotek) AS Odstotek FROM Obracun GROUP BY Koda, Operacija, OP, Grupa, Norma" frmPrikaz.datPrikaz.Refresh Call DBGrid_Oblikuj End Sub Uporaba stavka SQL nam pomaga pri iskanju podatkov in tudi pri njihovem združevanju. V našem primeru smo podatke združili po kodi, operaciji, OP, grupi in normi. Polji datum in nalog smo pusti prazni oziroma z znakom »/«, ker teh podatkov ne potrebujemo. Ukaz 'SUM(EU)' nam je seštel vse efektivne ure, ki so združene, prav tako smo naredili s številom izdelanih izdelkov (Stkos). Polje EU in Stkos smo preimenovali z ukazom 'AS' v Efektivne_ure oz. Število_kosov. Za odstotek pa smo vzeli ukaz 'AVG', kar pomeni povpre�no vrednost odstotkov.



- Oblikovanje DBGrid1 Sub DBGrid_Oblikuj() frmPrikaz.DBGrid1.Columns(0).Width = 1100 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(0).Alignment = 2 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(1).Width = 1100 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(1).Alignment = 2 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(2).Width = 2000 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(2).Alignment = 2 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(3).Width = 2000 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(3).Alignment = 2 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(4).Width = 1200 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(4).Alignment = 2 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(5).Width = 1200 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(5).Alignment = 2 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(5).Caption = "Efektivne ure" frmPrikaz.DBGrid1.Columns(6).Width = 1200 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(6).Alignment = 2 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(6).Caption = "Število kosov" frmPrikaz.DBGrid1.Columns(7).Width = 1200 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(7).Alignment = 2 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(8).Width = 1200 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(8).Alignment = 2 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(9).Width = 1200 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(9).Alignment = 2 frmPrikaz.DBGrid1.Columns(9).NumberFormat = "0.00%" frmPrikaz.DBGrid1.Columns(9).Caption = "Odstotek" End Sub S proceduro 'DBGrid1_Oblikuj' oblikujemo DBGrid1 po vsakem vnosu ali ob spremembi oblike. Ta procedura se nahaja v module1 in je dostopna iz vseh ostalih programov, procedur.



4.4 NAMESTITEV PROGRAMSKE REŠITVE Skoraj vsak sodoben program zahteva postopek nameš�anja in tudi naša aplikacija ni izjema. �e v ra�unalniku, v katerem želimo uporabiti razviti program, ni nameš�ena popolna razli�ica Visual Basica, bo našemu programu gotovo manjkala katera od datotek, ki jo potrebuje za svoje izvajanje. �e želimo program prenesti v druge ra�unalnike, moramo pripraviti namestitveni postopek (Setup Procedure). Visual Basic ima vgrajeno orodje, ki nam pomaga pri pripravi namestitvenega postopka. To orodje se imenuje package and deployment wizard – �arovnik za pripravo namestitvenega postopka. Uporaba �arovnika je zelo preprosta, na za�etku postopka priprave namestitve moramo najprej nastaviti standard setup package, kar pomeni, da bomo izdelali namestitveni program, v naslednjem koraku izberemo na�in porazdelitve pripravljenih datotek. Izbiramo lahko med tem, ali bo �arovnik naredil eno namestitveno datoteko ali ve�; �e izberemo možnost ve� datotek lahko izbiramo še velikost posamezne. Nato moramo dolo�iti ciljno mapo, v katero se bodo shranile pripravljene datoteke. V koraku pet iz seznama izberemo datoteke, ki so potrebne za uspešno namestitev projekta v druge ra�unalnike. To so datoteke runtime Visual Basic, ki se pri instalaciji namestijo v mapo Windows in druge mape. Na koncu še izberemo ime namestitvenega postopka in kon�amo.

Slika 22: Prikaz datotek, ki jih je ustvaril package and deployment wizard. Namestitev programa Obra�un v0.3 je izredno preprosta: najprej nas program pozdravi in vpraša, ali ga želimo namestiti.

Slika 30: Uvodni pozdrav pri namestitvi programske rešitve



Sledi izbira mesta, kamor bomo naložili aplikacijo, ter start in potek namestitve, na koncu pa naš �aka še uspešna namestitev.

Slika 23: Izbira mesta za shranitev programa

Slika 32: Prikaz poteka namestitve

Slika 33: Kon�ana uspešna namestitev programske rešitve



5 ZAKLJU�KI 5.1 OCENA U�INKOV Pripravljena aplikacija je že naložena na ra�unalnikih in te�e v realnem okolju. Delovanje aplikacije poteka normalno in lahko ga ocenimo s pozitivno oceno. Odzivi kon�nih uporabnikov in njihovih predpostavljenih so zadovoljivi, pravo kon�no oceno pa bomo dobili po daljšem �asu uporabe aplikacije. Pridobili smo naslednje novosti oziroma izboljšave: 1. Boljša preglednost Zdaj podatke prikazujemo za posameznega delavca, podatki se vnašajo dnevno in tako ima mojster vpogled, kaj in koliko je delavec naredil vsak dan. S poizvedbami lahko prikaže tiste podatke, ki jih v dolo�enem trenutku potrebuje. 2. Pripravljen izpis podatkov – poro�ila Prejšnja aplikacija ni omogo�ala izpisa podatkov. Predlagana rešitev to vsebuje. Izberemo dolo�eno Poro�ilo, ki ga lahko natisnemo ali pošljemo po elektronski pošti. 3. Izboljšana varnost �e želimo z aplikacijo upravljati, se moramo prijaviti, se pravi vnesti uporabniško ime in geslo, ki ju ima samo mojster. Tako smo zaš�itili aplikacijo pred nedovoljenim poseganjem. Uporabniški vmesnik se je razvijal kar nekaj �asa, sami za�etki segajo v februar 2006. Med razvojem smo upoštevali mnenja in želje bodo�ih uporabnikov. Seveda smo se med razvojem soo�ili s težavami, ki pa smo jih uspešno odpravili. S samo grafi�no podobo uporabniškega vmesnika nismo imeli nobenih ve�jih težav. Pojavile so se pri razvijanju programske kode. Prvi problem se je pojavil pri izra�unu odstotkov. Kadar smo vnašali ali popravljali podatke, je bilo treba izra�unati doseganje normativov, izraženo v odstotkih. Ta postopek se v programski rešitvi ponavlja, zato je bilo treba funkcijo napisati ve�krat. Stvar smo rešili s postavitvijo funkcije Izracun_odstotkov v modul in tako je bila dosegljiva kjer koli iz programa. Pri združevanju podatkov s SQL-poizvedbami se je spreminjal videz gradnika DBGrid v obrazcu Prikaz. Pa tudi pri drugih uporabah poizvedb s SQL-stavki se je dogajalo isto. Spremenila so se imena stolpcev, širina in poravnava teksta v stolpcu. Zato smo napisali proceduro DBGrid_Oblikuj, ki smo jo programsko priklicali vedno, kadar smo uporabili poizvedbe. Tako smo dobili želeno vedno isto obliko gradnika DBGrid.



Na za�etku smo izdelali samo bazo s številko delavca. V njej so bili vsi sedanji stolpci in še stolpca ime in priimek. Pri združevanju podatkov s SQL-poizvedbami nam je program javljal napake, saj sta se ime in priimek v bazo vnesla samo enkrat, ostala polja v stolpcu pa so bila prazna. Težavo smo rešili tako, da smo ustvarili novo bazo – delavci, ki vsebuje stolpce del.številka, ime in priimek. Polje del.številka smo ozna�ili kot primarni klju� in smo tako prek relacije lahko povezali bazi med sabo. Veliko �asa smo porabili, ko smo poskušali uporabnikom olajšati delo z vnosom podatkov. Uporabnik naj bi iz kombiniranega seznama izbral kodo izdelka in operacijo. Program bi potem avtomatsko zapolnil vnosna polja OP, EU, grupa in norma. Ko je bila baza Operacije ustvarjena in podatki vneseni, smo poizkušali izpeljati stvar, kot smo si zamislili. Kombinirana seznama smo s SQL-poizvedbo povezali prek gradnika Data z bazo Operacije in nato zapolnili potrditvena polja. Stvar ni bila tako enostavna, izbrati smo morali prave dogodke za izvajanje kode in s SQL-poizvedbami pravilno povezati kombinirana seznama z gradnikom Data. Pojavile so se tudi druge manjše težave, vendar z njimi nismo imeli veliko dela. Sama namestitev programske rešitve ni povzro�ala težav, saj smo z Visual Basicom pripravili program, ki je namestil na ra�unalnik vse potrebno za delovanje uporabniškega vmesnika. 5.2 POGOJI ZA UVEDBO S tehnološkega vidika so izpolnjeni vsi pogoji za uvedbo aplikacije. Vsi ra�unalniki so strojno dovolj zmogljivi, programsko pa tudi zadovoljujejo potrebe, saj imajo vsi naložene MS Windows XP in MS Office. Novih finan�nih vlaganj ne bo, saj bo aplikacija razvita, nadgrajevana in oskrbovana v podjetju. Za nove uporabnike bo treba organizirati izobraževanja in testiranja nove aplikacije, da bodo lahko podali svoje mnenje in predlagali izboljšave. Sestaviti bo treba kratka navodila za bodo�e uporabnike aplikacije. 5.3 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA S sedanjo aplikacijo smo za zdaj zadovoljili potrebe uporabnikov na podro�ju obra�unavanja proizvodnih delavcev. Vendar ima predlagana rešitev še nekaj možnosti za nadaljnji razvoj. Prva možnost bi bila ustvariti aplikacijo, ki bi delovala na enem ra�unalniku – strežniku z nameš�enim sistemom Microsoft SQL Server. Aplikacija bi vsebovala enotno bazo in možnost prijave ve� uporabnikov naenkrat. Vsak uporabnik bi imel dostop samo do dolo�enih podatkov – prikaz, poizvedbe, poro�ila in vnos podatkov bi imel samo za svoje delavce.



Druga možnost pa bi bila prenos celotne aplikacije v spletno okolje. Takšna rešitev bi vsebovala zelo velike spremembe: dodatne strežnike, boljšo telekomunikacijsko infrastrukturo, novo programsko opremo in posledi�no višjo ceno. Verjetno bi bila ta možnost zavrnjena, a v prihodnosti bo imela še velik potencial, zato pustimo �asu �as.



6 LITERATURA IN VIRI Knjige:

• Werber B. (2002), Osnove programiranja Visual Basic 6.0 na primerih, Založba Moderna organizacija.

• Kova� A., Bosilj V. (2005) Management poslovnih procesov – Prenova in informatizacija poslovanja s prakti�nimi primeri, GV založba, Ljubljana.

• Šuler A. (2001) Spoznajmo Visual Basic, Flamingo, Nova Gorica. • Mrhar P. (2002) Uvod v SQL, Flamingo, Nova Gorica. • Roger J. (2004) Using Microsoft Office Access 2003, Que, Indiana. • Steven R. (2002) Access Database Design & Programming, O'Reilly,

Indianapolis. • Peck G. (2003) Crystal Reports 9: The Complete Reference, McGraw-

Hill/Osborne, New York. Spletne strani: Teorija o visual basicu:

• http://sl.wikipedia.org/wiki/BASIC (23. 10. 2006) Visual basic:

• http://www.freevbcode.com/listcode.asp?Category=4 (11. 4. 2006) • http://www.planet-source-

code.com/vb/scripts/BrowseCategoryOrSearchResults.asp?lngWId=1&grpCategories=6&optSort=Alphabetical&txtMaxNumberOfEntriesPerPage=10 (13. 3. 2006)

• http://www.vbcode.com/Asp/code.asp (1. 5. 2006)

Zapiski s predavanj: • http://fov.pelhan.net/datoteke/1_Letnik/Racunalnictvo_in_informatika/P13-

VarnostIS.ppt#3 (15. 11. 2006) • http://fov.pelhan.net/datoteke/2_letnik/Metode_in_tehnike_informacijske_ana

lize/MTIA/ (20. 12. 2006) Podatki o Iskraemecu:

• http://www.iskraemeco.si/emecoweb/slo/home.htm (7. 6. 2006)



7 KAZALO SLIK Slika 1: Organizacijska struktura podjetja (Iskraemeco, d. d., 2005).........................2 Slika 2: Prototipni pristop..........................................................................................3 Slika 3: Zaslonski prikaz vmesnika programa Visual Basic.......................................6 Slika 4: Primer kode v Visual Basicu ........................................................................7 Slika 5: Zgradba podatkovne zbirke .........................................................................9 Slika 6: Predmetni model DAO............................................................................... 11 Slika 7: Prikaz poteka procesa obra�unavanja dela proizvodnih delavcev.............. 12 Slika 8: Primer liste Pregled dela............................................................................ 13 Slika 9: Prikaz zaslonske slike stare aplikacije ....................................................... 14 Slika 10: Baza za shranjevanje podatkov o izdelanih izdelkih................................. 16 Slika 11: Baza za shranjevanje podatkov o delavcih .............................................. 17 Slika 12: Baza za shranjevanje podatkov o operacijah in normativih ...................... 18 Slika 13: Prikaz glavnega uporabniškega vmesnika ............................................... 19 Slika 14: Prikaz obrazca za prijavo mojstra ............................................................ 20 Slika 15: Obrazec za prijavo delavca...................................................................... 20 Slika 16: Prikaz podatkov iz baze delavca.............................................................. 21 Slika 17: Obrazec za popravilo podatkov, ki smo jih vnesli v bazo.......................... 21 Slika 18: Obrazec za vnos podatkov v bazo ........................................................... 22 Slika 19: Obrazec za vnos, popravilo operacij in normativov .................................. 23 Slika 20: Prikaz združitve podatkov ........................................................................ 23 Slika 21: Prikaz navodil za delo z aplikacijo............................................................ 24 Slika 22: Ureditev podatkov s poizvedbo ................................................................ 25 Slika 23: Iskanje podatkov v dolo�enem polju ........................................................ 25 Slika 24: Program Crystal Reports ......................................................................... 26 Slika 25: Poro�ilo združeni podatki......................................................................... 26 Slika 26: Grafi�ni prikaz seštevka izdelanih izdelkov po kodi.................................. 27 Slika 27: Osnovno poro�ilo..................................................................................... 28 Slika 28: Nastavitev lastnosti gradnika DBGrid1..................................................... 29 Slika 29: Prikaz datotek, ki jih je ustvaril package and deployment wizard. ............ 34 Slika 30: Uvodni pozdrav pri namestitvi programske rešitve ................................... 34 Slika 31: Izbira mesta za shranitev programa......................................................... 35 Slika 32: Prikaz poteka namestitve......................................................................... 35 Slika 33: Kon�ana uspešna namestitev programske rešitve ................................... 35



KRATICE IN AKRONIMI PF: poslovna funkcija PE: poslovna enota SQL: Standard Query Language – standardni povpraševalni jezik IDE: Integrated Development Environment – združeno razvojno okolje ANSI: American National Standards Institute – Ameriški nacionalni inštitut

standardov ISO: International Standards Organization – Mednarodna organizacija

standardov DML: Data Manipulation Language – jezik za delo s podatki v zbirki DDL: Data Definition Language – jezik za izgradnjo in vzdrževanje zbirke DAO: Data Access Objects – predmedni model visual basica MDI: Multiple Document Interface – uporabniški vmesnik

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Informatika v organizaciji in managementu

RAZVOJ UPORABNIŠKEGA VMESNIKA ZA OBRA�UN DELA PROIZVODNIH

DELAVCEV Mentor: doc. dr. Borut Werber Kandidat: Boštjan Nosan

Kranj, marec 2007

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borutu Werberju za pomo� in uporabne nasvete. Zahvaljujem se tudi lektorici Jasni Zupan za jezikovni pregled. Prav tako hvala vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali pri izdelavi mojega diplomskega dela.

POVZETEK Na�in obra�unavanja dela proizvodnih delavcev je ena izmed zadev v podjetju Iskraemeco, ki informacijsko ni dovolj urejena. Trenutno se za obra�unavanje dela proizvodnih delavcev uporablja aplikacija Obra�un, ki je izdelana v okolju MS Excel. Delo z njo je zamudno, najve�ji obseg dela pa se pojavi ob koncu meseca. Diplomsko delo zajema izgradnjo programske rešitve, ki bo olajšala delo, ponudila hiter in boljši prikaz želenih informacij in zmanjšala �as, potreben za obra�unavanje dela proizvodnih delavcev. Diplomsko delo je nastalo na podlagi prou�evanja in raziskave trenutnega obra�unavanja proizvodnih delavcev. Programska rešitev Obra�un dela proizvodnih delavcev bo izdelana v programskem okolju Microsoft Visual Basic 6.0, v kombinaciji z Accessovimi bazami ter SQL-poizvedbami. Izdelana programska rešitev bo omogo�ala vsakodnevni vnos in popravilo podatkov z obrazcem, boljši prikaz vnesenih podatkov, vnos normiranih �asov, kod izdelkov in popravilo le-teh. Seveda pa bodo omogo�eni razli�ni prikazi in poizvedbe, vse skupaj bo možno tudi natisniti. Aplikacija bo imela še zaš�ito pred nedovoljenim dostopom do podatkov. KLJU�NE BESEDE

- programska rešitev - MS Access - Visual Basic - SQL - uporabniški vmesnik

ABSTRACT The method of accounting of the production workers labour in Iskraemeco represents one of the issues, which is not well handled informatically-wise. The accounting is currently done in the MS Excel application Accounting. The work with the application is time consuming and the majority of work has to be done at the end of the month. This diploma paper covers a software solution to make the work easier, offering a fast and better presentation of desired data and a reduced time to settle the accounting of the production workers labour. This diploma paper is based on studying and researching the current method of the production workers labour accounting used in the company. The software solution Accounting of the production workers labour will be designed in the MS visual Basic 6.0 environment, combined with the MS Access databases and SQL queries. This software solution will enable data input and data modification on a daily basis using a form. It will offer a better presentation of the input data, and possibilities to input the norm time and to input and modify the product codes. The solution will enable a variety of data presentations and queries with a possibility of making printouts. The application will additionally offer security mechanisms to prevent unauthorized data access. KEYWORDS - Software solution - MS Access - MS Visual Basic - SQL - User interface

KAZALO 1 UVOD...............................................................................................................1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA..................................................................1 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA........................................................................1 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................3 1.4 METODE DELA ........................................................................................3

2 OSNOVE..........................................................................................................6 2.1 MICROSOFT VISUAL BASIC 6.0 .............................................................6 2.2 SQL ..........................................................................................................8 2.4 OSNOVE PODATKOVNIH ZBIRK IN PAKETA MS ACCESS ...................9 2.5 PREDMETNI MODEL DAO (DATA ACCESS OBJECTS) ....................... 10

3 OBSTOJE�E STANJE ................................................................................... 12 3.1 POSNETEK STAREGA SISTEMA.......................................................... 12 3.2 POSNETEK STARE APLIKACIJE .......................................................... 14 3.3 KRITI�NA ANALIZA STAREGA SISTEMA............................................. 15

4 PRENOVA...................................................................................................... 16 4.1 IZDELAVA PODATKOVNIH BAZ............................................................ 16 4.2 IZGRADNJA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA......................................... 19 4.3 PROGRAMSKA KODA ........................................................................... 29 4.4 NAMESTITEV PROGRAMSKE REŠITVE .............................................. 34

5 ZAKLJU�KI .................................................................................................... 36 5.1 OCENA U�INKOV.................................................................................. 36 5.2 POGOJI ZA UVEDBO............................................................................. 37 5.3 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ................................................. 37

6 LITERATURA IN VIRI..................................................................................... 39 7 KAZALO SLIK ................................................................................................ 40

KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................................... 41



1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Diplomsko delo je nastalo na osnovi opažanja oziroma težav, ki smo jih zaznali pri obra�unavanju dela proizvodnih delavcev. Obstoje�a aplikacija je izdelana v okolju MS Excel in jo imajo nameš�eno mojstri na svojem ra�unalniku. Glavni problem obstoje�ega na�ina dela je, da ima mojster najve� dela z obra�unavanjem dela proizvodnih delavcev konec meseca. Proizvodni delavci vsakodnevno vnašajo podatke na listo Pregled dela. Konec meseca seštejejo število izdelkov, ki so jih izdelali, in število ur, ki so jih porabili za dolo�eno kodo izdelka. Nato proizvodni delavci oddajo listo Pregled dela mojstru, le-ta pa vnese podatke v aplikacijo Obra�un. Sama aplikacija je zelo preprosta in nam ponuja samo prikaz podatkov, podatki so vneseni ro�no, združeni so po tipu izdelka, tako da ni mogo�a nobena izpeljava kakršne koli operacije nad podatki. Kar pomeni, da aplikacija ne vsebuje nobenih poizvedb, izpisa želenih, filtriranih informacij. Manjka možnost tiskanja poro�il. Prav tako manjka zaš�ita, saj vsakdo lahko posega po podatkih in jih spreminja. Trenutni na�in dela in sama aplikacija Obra�un prinaša zaposlenim, ki se ukvarjajo z obra�unom dela proizvodnih delavcev, pomanjkanje informacij in izgubo dragocenega �asa. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Iskraemeco je med vodilnimi svetovnimi proizvajalci naprav in sistemov za merjenje in obra�un porabe elektri�ne energije. Že 60 let uspešno združuje izkušnje z inovacijami in novimi tehnologijami za zadovoljitev potreb razli�nih kupcev po svetu na podro�ju merjenja in obra�unavanja elektri�ne energije. Sedež podjetja je v Kranju, poleg tega ima Iskraemeco proizvodne obrate v osmih podjetjih v Evropi in Aziji. Na splošno je števec elektri�ne energije z blagovno znamko Iskra znan v mnogo delih sveta, od Evrope, Afrike in Azije do Južne Amerike in Oceanije. Iskraemeco razvija, proizvaja in trži naprave in sisteme za merjene in obra�un porabe elektri�ne energije tako v gospodinjstvu kot tudi v industriji. Poleg tega ponuja svetovanje, izdelavo projektov in inženiring. Groba struktura proizvodov:

- indukcijski in elektronski števci elektri�ne energije za gospodinjstvo, - naprave in sistemi za krmiljenje, - indukcijski in elektronski števci za industrijo in elektrogospodarstvo, - naprave in sistemi za vodenje in obra�un elektri�ne energije.



Iz leta v leto se širi tudi program elektronskih števcev, ki deloma na dolo�enih trgih že nadomeš�ajo klasi�ne indukcijske števce tako za gospodinjstvo kot za industrijo. Organizacijska struktura Iskraemeca je kombinirana organizacijska struktura, ki vsebuje:

• upravo družbe, • poslovne enote, • poslovne funkcije.

Trenutno upravo družbe sestavljajo:

• predsednik uprave – mag. Janko Šteharnik, • �lan uprave in namestnik predsednika – mag. Robert Bratuša, • �lan uprave – Boštjan Žerovnik, • delavski direktor.

Slika 1: Organizacijska struktura podjetja (Iskraemeco, d. d., 2005)



1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Glavna predpostavka je izboljšati prikaz podatkov. Zagotovljena mora biti možnost izpisa pridobljenih informacij – podatkov, pove�ati pa je treba tudi varnost, aplikacija mora biti zaš�itena z geslom. Ob tem predpostavljamo, da imajo vsi uporabniki – mojstri – ra�unalnike opremljene z ustrezno strojno in programsko opremo. Zagotovljena mora biti tudi ustrezna telekomunikacijska infrastruktura. Na obstoje�i sistem bomo namestili pripravljeno programsko rešitev. 1.4 METODE DELA Za razvoj aplikacije bomo uporabili metodo prototipnega pristopa.

Slika 2: Prototipni pristop



Prototipni pristop predstavlja postopno razvijanje ra�unalniške programske rešitve s sodelovanjem med uporabnikom in razvijalcem. Kar pomeni, da lahko s prototipnim pristopom postopno izdelujemo in preizkušamo model rešitve. Prototip je orodje modeliranja, na katerem preizkušamo ideje, odlo�itve, zasnovo baze podatkov, rešitev pa hitro in enostavno izvajamo. Prototipni pristop je na podro�ju informatike že polno uveljavljen in uporaben tudi pri razvoju baze podatkov ter delujo�ih programskih rešitev. Saj obstaja že od za�etka osemdesetih let, ko so se razširila razna programska orodja. Namen prototipnega pristopa:

• skrajšati �as, potreben, da pridemo do prvih rezultatov projekta, • omogo�iti kreativno sodelovanje uporabnikov v vsem razvojnem obdobju

projekta, • zagotoviti, da se možne napake in pomanjkljivosti v projektu pokažejo v

zgodnjih fazah, ko jih je enostavno odpraviti.

Prototip mora vsebovati naslednje lastnosti oziroma mora biti: • dovolj majhen za izvedbo, • dovolj vpliven in prepri�ljiv, • dovolj poceni in dolgoro�en, • dovolj nujen za izvedbo.

(Andrej Kova�i�, Vesna Bosilj Vukši�, 2005) Postopek razvoja prototipa programske rešitve prikazuje zgornja slika. Razdeljen je v štiri faze: opredelitev izhodiš�nih informacijskih potreb, razvoj osnovne prototipne rešitve, prikaz, uporaba in ocenjevanje ustreznosti prototipne rešitve ter spreminjanje ali dopolnjevanje rešitve. Opredelitev izhodiš�nih informacijskih potreb Ko je vodja oddelka odobril projekt, smo lahko za�eli razvoj predlagane programske rešitve. V tej fazi smo zbirali podatke, ki so nam koristili pri izdelavi. Sestali smo se z bodo�imi uporabniki, ki so nam podali predloge o videzu in vsebini bodo�e programske rešitve. Razvoj prototipne programske rešitve Programska rešitev je izdelana v programskem jeziku Visual Basic. Najprej smo se lotili izdelave uporabniškega vmesnika. Vseboval bo podobrazec, v katerem smo prikazovali glavne podatke. Uporabniškemu vmesniku smo dodali meni, iz katerega smo prek gumbov klicali ostale obrazce. Obenem smo pri izdelavi grafi�nega



vmesnika upoštevali vse novosti in spremembe, ki smo jih predhodno dolo�ili z bodo�imi uporabniki. Najve� �asa je vzelo programiranje. Napisati je bilo treba procedure za vsak obrazec posebej. Podatkovne zbirke smo ustvarili s predmetnim modelom DAO, ki je nelo�ljivi del Visual Basica. Treba je bilo napisati kodo za zaš�ito pred napa�nim vnosom podatkov v podatkovne zbirke. Uporaba in ocena prototipne rešitve Ko smo menili, da je programska rešitev dovolj razvita in stabilno deluje, smo jo dali v testiranje uporabnikom. Uporabniki so jo preizkusili in podali svoje ocene, mnenja o trenutnem stanju programske rešitve, mi pa smo vsa mnenja in ocene zapisali. Spreminjanje in dopolnjevanje rešitve Zabeležena mnenja, ocene o spremembah, izboljšavah smo pretehtali in odpravili pomanjkljivosti in napake. Zadnji dve fazi sta se ve�krat ponovili, dokler na koncu uporabniki niso imeli ve� pripomb - takrat je kon�an razvoj programske rešitve.



2 OSNOVE

2.1 MICROSOFT VISUAL BASIC 6.0 Visual Basic je eden najpreprostejših sodobnih jezikov, ki omogo�a hitro in preprosto izdelavo programov za okolje Windows. Visual Basic ni samo jezik, je združeno razvojno okolje (IDE, Integrated Development Environment), v katerem lahko urejamo grafi�ni vmesnik, kodo, prevajamo, poskusno izvajamo (razhroš�evanje).

Slika 3: Zaslonski prikaz vmesnika programa Visual Basic

Prvi del imena visual pomeni, da je grafi�ni vmesnik izdelan iz množice dolo�enih elementov, ki jim pravimo kontrole. To so: seznami, okenca za vnos besedila, ukazni gumbi, potrditvena polja, drsniki, izbirni gumbi itd. Drugi del imena je povezan s programskim jezikom Basic, ki je bil razvit leta 1963. Gre za kratico, ki v angleš�ini pomeni Beginner's All-purpose Symbolic Instruction Code – jezik za za�etnike. Izhaja iz takrat bolj znanih jezikov Fortran 2 in Algol 60. V osnovi pa je Basic omogo�al delo z matemati�nimi ena�bami, pozneje so dodali sposobnost dela z matricami (podatkovnimi polji). Z razvojem ra�unalništva – ko ra�unalnikov niso uporabljali samo strokovnjaki, ampak je postajal vedno bolj pisarniško orodje – je Basic izgubil precej svoje slave. Popularen je postal ponovno, ko je Microsoft izdelal Visual Basic. (http://sl.wikipedia.org/wiki/BASIC)



Visual Basic na tržiš�u prodajajo v treh razli�icah, odvisno od zahtevnosti znanja programerja. Osnovna razli�ica se imenuje Learning edition in omogo�a izdelavo programov za okolje Windows NT/95. Druga razli�ica, Proffesional edition, je namenjena profesionalnim programerjem, saj vsebuje vrsto dodatnih orodij za razvoj zahtevnejših programskih rešitev. Sem sodijo kontrole za delo v omrežju internet, orodje za izdelavo poro�il Crystal Report writer in dodatne kontrole ActiveX. Najmo�nejša razli�ica Enterprise edition pa poleg že prej naštetega, vklju�uje še orodja component manager, automation manager in nekatera napredna orodja za delo s podatkovnimi zbirkami. Programiranje v Visual Basicu je sestavljeno iz dveh opravil, to sta risanje uporabniškega vmesnika ter pisanje kode. V prvem primeru postavimo gradnike na obrazec in jih oblikujemo ter dolo�imo lastnosti. Nato napišemo kodo za posamezne gradnike, kako naj se odzivajo na dolo�ene dogodke. Opraviti imamo torej z dohodkovnimi procedurami, ki se prožijo, ko uporabnik izvede dolo�en dogodek, npr. klik. (Aleš Šuler, 2001)

Slika 4: Primer kode v Visual Basicu

Razvijanje programskih rešitev v Visual Basicu je interaktivno, kar pomeni, da se programska koda preverja že med pisanjem in hitro odpravlja napake. Poleg tega se koda sproti prevaja, ob kon�nem prevajanju pa program ozna�i tista mesta, kjer so napake, ki jih ni zaznal med pisanjem. Tak na�in dela nam omogo�a preverjanje programa že med njegovim razvojem.



2.2 SQL SQL (Structured Query Language) je nastal v osemdesetih letih prejšnjega tiso�letja, to je jezik preteklosti in prihodnosti. SQL se uporablja skoraj povsod: v programskih okoljih jezikov, kot so c++, Delphi, Visual Basic, Java, v raznih omrežnih programih ter spletnih in drugih strežnikih (Informix, Sybase, Oracle, Microsoft SQL Server). Jezik SQL so razvili v podjetju IBM. Zaradi izredne u�inkovitosti in preproste uporabe v sistemih za upravljanje povezljivih podatkovnih zbirk (relation database management system – RDBMS) se je kmalu razširil po svetu. Postal je »standardni« jezik, saj ga je odobrila tako organizacija ANSI kakor tudi ISO. Z ukazi jezika SQL je mogo�e posegati v strukturo zbirke podatkov (data definition) in delati s podatki (data manipulation). Data Manipulation Language – DML Za branje podatkov v jeziku SQL uporabljamo poizvedbe (query). Podatke izbiramo prek SQL-ovega ukaza select, from. Podatke pa lahko spreminjamo z ukazi delete, insert, update, where … Primer : SELECT books.title, count(*) AS Authors FROM books JOIN book_authors ON books.book_number = book_authors.book_number GROUP BY books.title Data Definition Language – DDL Drugi del ukazov uporabljamo za poseg v strukturo zbirke podatkov, prek katerih ustvarjamo in brišemo tabele, ustvarjamo povezave in nadziramo klju�e. Najpomembnejši ukazi tega podro�ja so naslednji:

• create tabele – ustvari tabelo, • alter table – spremeni tabelo, • drop tabele – izbriše tabelo, • create index – ustvari indeks, • drop index – izbriši indeks, • show tables – prikaži vse tabele.

Primer : CREATE TABLE my_table ( my_field1 INT, my_field2 VARCHAR (50), my_field3 DATE NOT NULL, PRIMARY KEY (my_field1, my_field2) ); (Peter Mrhar, 2002)



2.4 OSNOVE PODATKOVNIH ZBIRK IN PAKETA MS ACCESS Podatkovna zbirka je množica povezanih podatkov, kot so podatki o osebah, predmetih, ki si jih lastijo. V podatkovne zbirke lahko podatke vnašamo, shranjujemo, brišemo, beremo in urejamo. Vsi podatki so shranjeni na enem mestu in so so�asno dosegljivi razli�nim uporabnikom oziroma programom. Podatkovna zbirka je v bistvu ena ali ve� datotek, ki so shranjene na trdem disku ali podobni pogonski enoti. Na zahtevo uporabnika se podatki iz zbirke oziroma tabel preslikajo prek sistema za upravljanje podatkovnih zbirk v pomnilnik, od koder jih lahko prek poljubnega vmesnika obdelujemo ali opazujemo. Laže vzdržujemo eno bazo, kot pa veliko število raztresenih podatkov. Podatkovne zbirke, ki so v svetu najbolj uveljavljene, uporabljene, so: Microsoft Access, Dbase, Paradox, Microsoft SQL Server, Oracle, Informix.

Slika 5: Zgradba podatkovne zbirke

Za shranjevanje podatkov za našo programsko rešitev bomo uporabili podatkovne zbirke Microsoft Access. Baze bodo kreirane s predmetni modelom DAO v Visual Basicu. Podatkovne zbirke omogo�ajo shranjevanje, iskanje, priklic vseh vrst podatkov. Access prikazuje podatke prek prikaza datasheet in prek prirejenega obrazca. Prikaz datasheet ponuja preglednico, podobno Excelovim. Poleg tega Access omogo�

RAZVOJ UPORABNIŠKEGA VMESNIKA ZA OBRA UN DELA … · 4.1 IZDELAVA PODATKOVNIH BAZ.....16 4.2...

Documents

Transcript of RAZVOJ UPORABNIŠKEGA VMESNIKA ZA OBRA UN DELA … · 4.1 IZDELAVA PODATKOVNIH BAZ.....16 4.2...