Razvoj Obraza_ Ustne Votline in Zobnega Organa _2002

7/28/2019 Razvoj Obraza_ Ustne Votline in Zobnega Organa _2002

1/139


2/139


3/139


4/139


5/139


6/139


7/139


8/139


9/139


10/139


11/139


12/139


13/139


14/139


15/139


16/139


17/139


18/139


19/139


20/139


21/139


22/139


23/139


24/139


25/139


26/139


27/139


28/139


29/139


30/139


31/139


32/139


33/139


34/139


35/139


36/139


37/139


38/139


39/139


40/139


41/139


42/139


43/139


44/139


45/139


46/139


47/139


48/139


49/139


50/139


51/139


52/139


53/139


54/139


55/139


56/139


57/139


58/139


59/139


60/139


61/139


62/139


63/139


64/139


65/139


66/139


67/139


68/139


69/139


70/139


71/139


72/139


73/139


74/139


75/139


76/139


77/139


78/139


79/139


80/139


81/139


82/139


83/139


84/139


85/139


86/139


87/139


88/139


89/139


90/139


91/139


92/139


93/139


94/139


95/139


96/139


97/139


98/139


99/139


100/139


101/139


102/139


103/139


104/139


105/139


106/139


107/139


108/139


109/139


110/139


111/139


112/139


113/139


114/139


115/139


116/139


117/139


118/139


119/139


120/139


121/139

dolino erupcijske poti se kae, e se zgodaj ekstrahira mleni zob. nadomestni stalni izrastezgodaj in dosee antagonista, eprav ima zelo malo zgrajene korenine. e bi bilonalaganje cementa potisna sila, bi razjasnilo nekatere natete pojave.

ilni dejavnik (tkivni in krvni tlak v zobni pulpi in pozobnici)

Vrednost tkivnega tlaka v zobni pulpi je verjetno 20 do 30 mm Hg, v pozobnici 8 do 15 mmHg in presegata vrednost tkivnega tlaka v veliko vezivnih tkivih (1 do 3 mm Hg). Tkivni tlakveziva med epitelijem ustne sluznice in prodirajoim zobom je za polovico manji odtkivnega tlaka zobne pulpe; razlika naj bi bila potisna sila. Tkivni tlak je verjetno najveji vapeksu razvijajoe se korenine, kjer se celice zobne pulpe in pozobnice oziroma zobnevreice hitro delijo in je tkivo zelo oiljeno. Nakopiene celice in njihovi izdelki so e sami posebi mehanska sila, poleg tega nekatere sestavine medcelinine (hialuronat, sulfatiraniproteoglikani) veejo vodo, ki zvea tkivni tlak. Apikalni tkivni tlak naj bi se ob vezivu zobnevreice, ki obdaja apeks, ali ob apikalni kostni steni preobrazil v potisno silo, ki zob potiska vokluzalni smeri.

Spreminjanje krvnega tlaka. Z utripom sinhroni, nekaj desetink (im veliki premiki sekalcev v bukalno smer dokazujejo,da sprememba krvnega tlaka lahko premakne zob. Z utripom sinhroni premiki v okluzalni smeri so bistveno manji, vendar bi bilo utripanje apikalnih il naelno lahko erupcijska sila. Z utripanjem povzroeni bukalni in okluzalni premiki zobaobenem kaejo, da se delovanje krvnega in tkivnega tlaka lahko krajevno omeji in e se spreminja e mesto, sespreminja tudi smer zobnega premika. Takno spreminjanje krvnega in tkivnega tlaka pozobnice bi lahko zob premikalo vvse smeri veji del predfunkcijske dobe in vso funkcijsko dobo izraanja. Mehanizem krajevno omejenega spreminjanjatkivnega tlaka je raznovrsten: bodisi se spremeni krvni tlak, prepustnost stene kapilar bodisi izdelava hidrofilnihglikozaminoglikanov. V ivalskih poskusih je bilo ugotovljeno, da zdravila, ki spreminjajo krvni tlak in prek njega tkivnitlak, spreminjajo tudi hitrost izraanja zob.

Za krvni in tkivni tlak razvijajoe se zobne pulpe kot potisno silo veljajo podobne omejitvekakor za koreninsko rast. Tako npr. zob z odmrlo pulpo ali operacijsko odstranjenimapikalnim delom razvijajoe se korenine vseeno izraa, res pa poasneje.

Kolagen in fibroblasti pozobnice

Kolagen

Kolagenska mikrofibrila nastane iz kolagenskih molekul in pri tem naj bi se nekoliko skrila.Ko nastajajo mikrofibrile v najtevilneji skupini kolagenskih vlaken pozobnice (poevnaskupina), ki so privrena okluzalno v kosti, apikalno v cementu, naj bi ob skrenju vleklazob iz alveole. Skrenje medzobnih vlaken bi vleklo zob vodoravno (mezializacija), drugekolagenske skupine v drugih smereh. Kolagenska vlakna nastajajo najhitreje med razvojempozobnice, zaradi stalnega obnavljanja pozobnice pa nastajajo hitro tudi v funkcijski dobi,

123


122/139

zato bi ta erupcijska sila lahko delovala v predfunkcijski erupcijski dobi in vso funkcijskodobo.

Domnevni biokemini vzroki skrenja mikrofibril:elektrostatino privlaevanje neurejenih tropokolagenskih molekul in razvranje vzdol stresnih rtz linearno polimerizacijo se zmanja dolina tropokolagenskih molekul (pred agregacijo se od protropokolagenskihmolekul odcepita oba konca, zato so tropokolagenske molekule kraje)izguba molekule vode, ko nastane prena vez lizin - lizin

prisotnost sistema, ki je podoben drsenju aktomiozinskih filamentovmedfibrilni odboj, ki ga povzroi interakcija sosednjih nabitih dvojnih plastitvorba medmolekulskih prenih povezav.

Poskusi z aminoacetonitrilom. ki zavira nastajanje prenih povezav med kolagenskimi molekulami, ne dokazujejo vceloti erupcijske sile na podlagi krenja kolagenskih mikrofibril: e ga vbrizgamo poskusni ivalici, zobje, ki niso v okluziji,izraajo v glavnem nespremenjeno, zobje v okluziji pa poasneje. Eden od sklepov je, da nastajanje kolagenskih vlakenne poraja erupcijske sile, vendar moteno nastajanje kolagenskih vlaken toliko oslabi pozobnico. da izraajoi zob podantagonistovim pritiskomne zdri v novem erupcijskem poloaju in se sproti ugreza v prvotno lego.

Pri mezializaciji zob ima verjetno pomembno vlogocelotno vezivo medzobne papile, ne le transseptalna vlakna.Medzobna papila utrjuje medsebojni odnos zob. Ekstrakcija enega zoba prizadene dva sosednja e zaradi enostranskeizgube prirastia transseptalnih vlaken. Mezializacija zob v zobni vrsti z vrzelmi e ni zadovoljivo pojasnjena.

Fibroblasti

Fenotipska podvrsta pozobninih fibroblastov (miofibroblasti) ima v citoplazmi velikoaktinskih filamentov in malo organelov, namenjenih izdelavi in izloanju snovi. Interakcijaaktina in miozina da krilno silo. Filamenti so v fibroblastih urejeni v mree in snope.Fibroblasti so s tevilnimi medcelinimi stiki med seboj povezani, saj so med dvemafibroblastoma nateli ve kot 20 dezmosomov. Fibroblaste povezuje s kolagenskimi vlaknifibronektin. Ko se fibroblasti in njihovi filamenti skrijo, se skrijo tudi kolagenska vlakna, skaterimi so fibroblasti povezani. Na ta nain bi krenje fibroblastov povzroilo zobne premikepodobno kakor skrenje kolagenskih mikrofibril med fibrilogenezo.

Fibronektin zunajcelinega matriksa, ki povezujefibroblaste s kolagenskimi vlakni, se vee na integrine - posebnereceptorske beljakovine v plazemski membrani fibroblasta. Na plazemski strani membrane se integrini veejo stalinom inaktinom a - beljakovinama, ki se na drugem koncu veeta zaktinskimi filamenti citoplazme. S povezavo natetih lenovnastane dejavna krilna enotafibroneksus.

Fibroblasti pozobnice se stalno premikajo v okluzalni smeri, pri emer naj bi zaradi zgorajopisane povezave s kolagenskimi vlakni izvajali vlek na kolagenska vlakna in vlekli zob.

Hitrost izraanja zoba in premikanja fibroblastov pozobnice pri glodalcih: zob, ki nima antagonista, izraa shitrostjo 1 mm na dan, zob z antagonistom izraa poasneje; fibroblasti pozobnice se premikajo na nekaterih mestihbistveno poasneje od zoba, na doloenih pa podobno hitro. Prevelika koliina glukoze v krvi pri sladkornih bolnikih

124


123/139


124/139

usmerjevalcev kostnih sprememb. Celice zobne vreice (fibroblasti) in SP izdelujejo EGF. Ta spodbuja npr. v SP izdelavoTGF p 1. ki ga je ob koncu zvona najve v SP in apikalno v zobni papili, pozneje v RSE. TGF med drugim spodbujadelitev kostnih celic in kemotaktino privablja monocite iz krvi v zobno vreico in njeno okolico, predvsem okluzalno.Skleninski organ izdeluje tudi IL 1- a, ki sam spodbuja osteoklazijo, spodbuja pa tudi celice zobne vreice k izdelovanjuM-CSF, G-CSF in GM -CSF. Ta spodbudi razvoj osteoklastov iz monocitov, ker v endotelijskih celicah zelo fenestriranihkapilar zobne vreice povea izdelavo beljakovine, ki kemotaktino privablja monocite (MCP 1) v zobno vreico. Poskusno vbrizganje omenjenih dejavnikov pri ivalih pospei izraanje zob. Celice zobne vreice in skleninskegaorgana izdelujejo tudi beljakovine, ki zavirajo izraanje, in izraanje je izid natano nadziranega ravnovesja obehvrst urejevalnih dejavnikov.

Ko krona zobnega zametka zapusti kostno votlino, se prine zunajkostna ali supraosalna stopnja predfunkcijskiherupcijskih premikov. Potisne sile okluzalnih premikov so enake kakor na znotrajkostni stopnji. Selektivna razgradnja innalaganje kosti premikata zob verjetno tudi v druge smeri.

Poasno izraanje zob pri ivalih ob dednem pomanjkanju osteoklastov ali poasno izraanje zob pri loveku zaradipomanjkanja osteoklastov pri osteopetrozi posredno dokazujeta pomen kostne razjede za izraanje zob. Podobendokaz nudijo poskusi na ivalih, kjer sistemsko ali krajevno dajanje inhibitorjev encimov, ki spodbujajo zakislitevzunajcelinega okolja razjedne povrine osteoklastov, upoasni ali ustavi izraanje zob.

Pritisk lica in jezika, okluzijski pritiski

Ti dejavniki so erupcijska sila lahko ele po izraenju zoba v ustno votlino. Jezikove innekatere obrazne miice (m. buccinator, m. orbicularis oris) verjetno potiskajo zobe vdoloenih smereh. Okluzijske sile se na poevnih ravninah vrkov in mezialno nagnjenihzobeh usmerijo tudi mezialno in naj bi povzroale mezializacijo. Okluzijski pritiski imajoomejeno vlogo, ker delujejo le po nekaj trenutkov na dan, poleg tega pa zob, ki izgubiantagonista, kljub temu poasi potuje mezialno. Nejasnosti so tudi glede mezializacijelabialno nagnjenih sekalcev. Glede zraajoih konikov kot mezializacijskega dejavnika nienotnih mnenj.

Gubernakulov kanal

Odprtina kostne votline, skozi katero se povezuje kostna votlina zobnega zametka stalnegazoba z ustno sluznico, je gubernakulov kanal (sl. 59, 62). Vsebuje vlakna zobne vreiceoziroma perikoronamega veziva, ki so zraena z lamino proprio ustne sluznice. Vsebujelahko tudi ostanke zobne letvice. Gubernakulov kanal stalnih sekalcev in podonikov seodpira v kosti lingvalno za mlenimi sekalci in podonikom, gubernakulov kanal premolarjevse odpira v medkoreninski prostor mlenih konikov, gubernakulov kanal prvih stalnihkonikov pa se odpira v kosti distalno od mlene petice. Ko se gubernakulov kanal raziri,prodira skozenj stalni zob proti ustni sluznici. Vezivo gubemakulovega kanala jegubernaculum dentis ali gubernakulova vez, ki je mona vlena erupcijska sila. everjetneje pa je razirjen gubernakulov kanal e pripravljena usmerjevalna erupcijska pot.

126


125/139

Tkivni odpor

Odpor tkiva proti prodiranju zoba je enako pomemben dejavnik kakor erupcijska sila.

Katerakoli sila premika zob, mora biti veja od tkivnega odpora ali sil, ki izraanje ovirajo:mehka tkiva nad zobom, kost, viskoznost pozobnice, mleni zob nad stalnim nadomestnim,okluzijske sile, pritisk lic in jezika. Erupcijske sile naj bi imele velikost nekaj tisoink do nekajstotink N. Sprotno prilagajanje obealnega aparata med izraanjem zob zadri v novemerupcijskem poloaju (gl. poskus z aminoacetonitrilom).

Ko v predfunkcijski erupcijski dobi zobje zanejo prodirati proti ustni votlini, osteoklastinajprej razgradijo okluzalno kostno votlino, posebno pri zametkih sedmi in osmi, ki jih

kost v celoti obdaja. Zmanja se tkivni odpor veziva med prodirajoim zobom in epitelijemustne sluznice. Vezivo postane vodnato, izgubi veliko il in ivcev, ima pa velikofibroblastov in makrofagov, ki razkrajajo kolagenska vlakna in osnovno snov. Pri razkrajanjusodelujeta perikoronarno vezivo in RSE s celicami in njihovimi encimi. Obenem se vapikalnejih delih zobne vreice povea izdelava kolagena in proteoglikanov in se zobnavreica zvea, prav tako tkivni pritisk v njej, kar naj bi tudi potiskalo zob. Zatem se zanejozunanje celice RSE ter bazalne celice ustnega epitelija hitro razmnoevati in epitelija sezdruita (gl. amelogenezo). Zdrueni epitelij prav tako ni velika ovira za prodirajoi zob.

Antagonistov pritisk. Sekalci glodalcev izraajo v povezavi s stalno rastjo korenine zelo hitro - skoraj 0,5 mm na dan;e odstranimo antagoniste, izraajo e enkrat hitreje. Pri loveku bi priakovali usklajenosthitrosti erupcije in koreninske rasti (6 jim na dan), eprav rast korenine verjetno ni potisna sila. Vendar se pri loveku stalni enokoreninskizobje in liniki po izraenju v ustno votlino pribliujejo antagonistu s hitrostjo 20 do 80 jim na dan, po dograditvi korenine- tedaj so e nekaj let v okluziji - izraajo estkrat poasneje. Podobno velja za konike, le da v splonem izraajopoasneje in se npr. osmica pribliuje antagonistu tirikrat poasneje od enokoreninskih zob (gl. HEN). Izraanje skozikost je poasneje: 1 do 10 ^m na dan. Hitrost pa se ne zmanja le zaradi antagonistovega pritiska. Vzrok je lahko tudikonec hitre kostne rasti in konec koreninske rasti. Zob med grizenjempreneha izraati ne glede na stanje kosti inkorenine, antagonist ga e celo nekoliko potisne apikalno; po grizenju se zob vrne najprej v prvotno lego, nato spetizraa. Predokluzijsko izraanje: ko zob prodre skozi ustno sluznico, izraa nekaj mesecev, da dosee antagonista.

Spremenljivost izraanja zob. Erupcijski dejavniki (tudi tkivni odpor) se spreminjajo v okvirudnevno-nonega ritma izloanja hormonov. Rastnega hormona je v krvi najve v veernih urah in tudi izraanje je takrat najhitreje. Po polnoiin proti jutru se izloanje rastnega hormona ustavi, prav tako izraanje zoba. Rastni hormon vpliva na izraanje prekIGF I in II, ki spodbujata izdelavo DNK v fibroblastih in tako posredno spodbujata rast pulpe, pozobnice, korenine, kosti. Izloanje rastnega hormona med drugim ureja tiroksin. Ta pa usmerja izraanje zob tudi prek EGF.

Polminutna spremenljivost izraanja zob je mnogo manja od dnevno-none. Verjetno jo povzroa nihanje vrednostikrvnega tlaka. S tem je povezana tudi spremenljivost filtracije skozi fenestrirane kapilare pozobnice, zaradi esar sezniuje in zviuje tlak tkivne tekoine, morda tudi dejavnost miofibroblastov in nastajanje kolagenskih vlaken v pozobnici. S srnim utripom sinhrono premikanje spodnjih sekalcev v bukalni smeri ne sodi k erupcijskim nihanjem, vendar tomonost nakazuje.


126/139

SPREMLJAJOI POJAVI IZRAANJA MLENIH ZOB V USTA

Ko zob prodira skozi ustno sluznico, se epitelijski pripoj ne pretrga in bakterije ne morejoprodreti v pozobnico in organizem. Kljub temu prodiranje zoba v ustno votlino pogostospremljajo boleina, ezmerno slinjenje, prebavne teave, zviana telesna temperatura. Teznake povzroijo pokodbe sluznice nad prodirajoim zobom s prsti, trdimi predmeti alihrano, emur se pridrui e okuba.

Beljakovine skleninskega epitelija morda povzroajo alergino rekaci jo ob zobu: krajevni eritem. vroina.

MENJAVA MLENIH ZOB Z NADOMESTNIMI STALNIMI

Menjava mlenih zob s stalnimi je tesno povezana z izraanjem zob. lovek ima dvegeneraciji zob. Mleni zobje ustrezajo glede tevila, velikosti in oblike otrokovemu obrazu,ustni votlini in moi venih miic. Nadaljnji razvoj stomatognatnega sistema zahteva vejein moneje zobovje Menjava zob vkljuuje razjedo ali resorpcijo korenine, zobne pulpe inobealnega aparata mlenega zoba, njegov izpad in predfunkcijske erupcijske premikenadomestnega zoba.

Razjedne celice

Razjeda korenine in obealnega aparata mlenega zoba se zane nekaj let pred njegovimizpadom (preglednica 1). Mleni zob resorbirajo dentinoklasti, cementoklasti, vasih tudiameloklasti, osteoklasti in mononuklearni fagociti. Dentin, zobni cement in kost imajopodobno osnovno zgradbo (kolagen, osnovna snov, minerali), prav tako so tudi razjedne

celice podobne, e ne celo enake in imajo lastnosti osteoklastov, zato lahko za razjednecelice uporabljamo skupni izraz osteoklast (izraz odontoklast zaobjema dentinoklaste,cementoklaste in ameloklaste ali osteoklaste, ki razjedajo zobna tkiva). Osteoklasti serazvijejo iz mononuklearnih hematopoetinih progenitorskih celic oziroma monocitov. Razvojsproijo vedno moneje grizne sile in pritisk zraajoega stalnega zoba.

Mehansko razoblieni osteoblasti izloajo citokine (IL 1 in 6), ki sproijo razvojosteoklastov, in proteaze, ki razkrojijo osteoid; razgaljeni minerali verjetno privabijoosteoklaste. Pritisk stalnega zoba ni odloilen sproilec razjede, saj neredko stalni zobmanjka ali ne izraa v pravi smeri, a se razjeda mlenega zoba vseeno zane, vendar napreduje poasneje. Tudi razjede mlenega zoba, ki niso na tisti strani, kjer je stalni zob,nakazujejo le delno pomembnost stalnega zoba za razjedo mlenega.

128


127/139

Mirujoi osteoblastivarujejo kostno povrino pred osteoklasti in morda zadostuje e razreditev osteoblastne vrste alirazmaknitev osteoblastov, da se pojavijo osteoklasti. Verjetno potekarazjeda cementa podobno, ni pa ni znanega otem, ali tudi cementoblasti izloajo encime, ki razkrojijo precement.Razjeda koreninskega dentina poteka s pozobninestrani, kjer ni predentina. Vzobni pulpi osteoklastov ni, ker naj bi odontoblasti in predentinske sestavine prepreevalenjihov razvoj.

Osteoklasti so vejedrne celice, velike do 0,1 mm. V citoplazmi imajo veliko mitohondrijev, obseen Golgijev aparat, jedraso odmaknjena od razjedne povrine; razjedna povrina osteoklasta je mikrovilozna, mikrovili segajo 2 do 3 ^m globoko vtrdo zobno tkivo, citoplazma ima veliko vakuol, posebno blizu mikrovilov. Ozek zunanji pas mikrovilov, ki se dotika zobnepovrine, je svetlo obmoje, ki ima zelo malo organelov in veliko aktinskih filamentov. Svetlo obmoje je osteoklastovpripojni aparat. Vakuole (lizosomi in fagolizosomi) vsebujejo veliko kisle fosfataze, veliko jih ima elektronsko gosto snov.

Hitrost razjede trdih zobnih tkiv je verjetno podobna hitrosti kostnih razjed, kjer osteoklast v enem do treh tednih izdolbe50 im kostnine. Dentinski kanali in cementocitne lakune olajujejo odontoklazijo, saj mikrovili hitro zrastejo vanje.Peritubulni dentin se bolj upira razjedi kakor intertubulni.

Ni popolnoma jasno, ali osteoklast s svojimi encimi, ki jih izloi v zunajcelini prostor, najprejdelno razkroji organski matriks trdega zobnega tkiva in kosti, pri emer razpadekolagenska mrea in se osvobodijo kristali, ali pa osteoklast najprej zunajcelino raztopiminerale in ele nato izloi lizosomske encime, ki sodelujejo pri zunajcelinem razkrojuorganskega matriksa. Osteoklast nazadnje z endocitozo vnese delno razkrojene organskedele in minerale in jih znotrajcelino razkroji.

Pri zunajcelinem raztapljanju mineralov naj bi v membrani mikrovilov delovala protonska rpalka, ki dovaja v zunajceliniprostor vodikove ione. Ti tolikozakislijo okolje, da se zanejo minerali raztapljati.

O razkroju mehkih tkiv - pozobnice in zobne pulpe - vemo malo. Nartno odmiranje celicni izkljueno. Sosednje celice jih nato fagocitirajo. Prehod med razkrojeno in nerazkrojenopozobnico je oster.

Vloga zobne pulpe pri razkroju mlenega zoba

Zdrava zobna pulpa mlenega zoba ne sodeluje pri razkroju zobnih tkiv in do konca zadridentinotvorno sposobnost. Prehod med popolnoma nasprotnima dogajanjima - tkivni razkrojna eni strani in izdelava tkiva na drugi - ali med razjedeno koreninsko povrino in zobnopulpo je zato oster: na razjedeni koreninski povrini so razjedne lakune z vejedrnimiosteoklasti, v zobni pulpi so predentin, odontoblasti in pulpino vezivo. Vneta pulpamlenega zoba zaradi kariesa ali retrogradne okube iz ustne votline lahko pospei razjedo,nekrozirana pulpa jo zavira. Osteoklasti se pojavijo v zobni pulpi mlenega zoba le vbolezenskih okoliinah, npr. pri kariesu ali preobremenitvi. Takrat lahko nanejo tudi

sklenino s pulpine strani. Zunanjo povrino sklenine stalnega zoba varuje pred razjedamiRSE.

129


128/139

Krajevno-asovni potek razjede mlenih zob

Mleni zobje imajo popolne korenine le kratek as, saj se prine med 4. in 7. letom apikalnonjihova razjeda. Pri tem je najprej razjedena kostna stena, ki loi zobno krononadomestnega zoba od koreninskih vrikov mlenega zoba. Sledi razkroj obealnegaaparata in korenine mlenega zoba.

Slika 62. Potek razjede mlenega sekalca. A: stanje pred prietkom predfunkcijskega izraanja stalnega zoba (1) B:

zaetna, poevna razjeda mlenega zoba (I) C:konna, vodoravna razjeda mlenega zoba

2 - gubemakulov kanal

Stalni sekalci in podoniki so pred prietkom predfunkcijskih erupcijskih premikov lingvalnoob apeksih mlenih zob, smer njihovih predfunkcijskih erupcijskih premikov pa je okluzalno -vestibulno, zato je ravnina koreninske razjede mlenega sekalca in podonika na zaetku

poevna: vestibulno je apikalno, lingvalno je okluzalno (sl. 62). Pozneje se nadomestni zobpremakne v vestibulni smeri in pride pod mleni zob, razjedna ravnina se zravna(transverzalna - vodoravna razjeda). Spodnji stalni sekalci pogosto ostanejo vsopredfunkcijsko erupcijsko dobo izraanja lingvalno za mlenimi zobmi in razjedna ravninamlenih zob ostane do konca strmo poevna. Pri tem zrastejo stalni sekalci lingvalno zamlenimi. Nekaj asa so v ustih skupaj z mlenimi, saj resorpcija mlene korenine nizadostna.

Zametek linika je v vmesnem obdobju prederupcijskih premikov (ali v vmesnem obdobjupredfunkcijskih erupcijskih premikov mlenega predhodnika) v medkoreninskem prostorumlenega konika. Med izraanjem mlenega konika proti ustni votlini drsijo njegovekorenine, ki se razvijajo, mimo zametka linika, ki pri tem pogosto povzroi majhnepredasne bone razjede korenin mlenega konika; te se potem, ko se linik premakne

A B C

130


129/139

pod apekse korenin mlenega konika, popravijo z zobnim cementom. Ko se zanepredfunkcijsko izraanje linika, se zane apikalna razjeda mlenega konika. Razjeda jee na zaetku bolj ali manj vodoravna ali transverzalna in ostane takna do konca (sl. 63).Dograjena zobna krona linika je obseneja kakor takrat, ko je bil v medkoreninskemprostoru mlenega konika. Razkrojijo se vse korenine mlenega konika, tudi

medkoreninski pretin. Le e so korenine mlenega konika preve divergentne ali e je linikpremajhen ali nima prave smeri izraanja, ostanejo v zobinem nastavku stalnih zobnerazjedeni deli korenin mlenega konika - radix relicta.

Razjeda mlenega zoba je neustavljivo dogajanje, ki pa se pogosto zaasno ustavi in tkivaobealnega aparata se celo obnavljajo. Obnova poteka enako kakor pri zobu v funkcijskidobi. Dentinu, kosti ali cementu podobno tkivo lahko popravi razjedne votline tudi vnotranjosti pulpine votline. Vasih se pri obnovi kost in cement zrasteta. Obdobja mirovanjaso verjetno dalja od razjednih obdobij.

Slika 63. Potek razjede mlenega konika. A: zaetna, bolj ali manj vodoravna razjeda mlenega zoba (IV) B:konna,

vodoravna razjeda; pri A in B mezio-distalm prerez

4 - linik

Kadar nadomestni zob manjka ali nepravilno izraa, je razkroj mlenega zoba poasen,lahko se dokonno ustavi in mleni zob desetletja ostane koristen len zobnega loka - ese upotevajo njegove zmanjane mehanske sposobnosti. Kadar se cement in kost vobdobjih tkivne obnove pri taknem zobu zrasteta, mleni zob ne more ve izraati(funkcijski erupcijski premiki) in ostaja vedno nije od okluzijske ravnine sosednjih stalnihzob. im bolj zgodaj se zrasteta cement in kost, veja je infraokluzija. Sosednja stalna zobase pozneje zaradi okluzijskih pritiskov nagneta ez ankiloziran zob, nazadnje ga lahkoprekrije sluznica in celo kost. Zob je videti v tkivu potopljen. Ankiloziran zob je

nepremakljiv, poklep nanj da trd in oster zvok, na rentgenskem posnetku ne vidimo

A B

131


130/139

pozobnine pranje. Najpogosteje je potopljena spodnja mlena petica, sledijo drugi mlenikoniki in mleni podonik.

Zadnje obdobje mlenega zoba v ustih

Obremenitve postajajo za obealni aparat mlenega zoba vedno bolj bolezenske in nastajajotkivne okvare. Obealni aparat mlenega zoba je tik pred izpadom, z izjemo dlesni, unien.

Zobno krono povezujejo s spodaj leeim vezivom samo e vezivna vlakna zobne pulpe(sl. 64) Grizni pritiski se tedaj z mlenega zoba prenaajo neposredno na stalni zob, ki pa enima veliko pozobnice. zato lahko povzroijo pokodbe v njej. Pripojni epitelij zraste vglobino tik pred izpadom mlenega zoba. Mleni zob lahko popolnoma loi odperikoronamega veziva nadomestnega zoba ali pa epitelij prekinjajo vezivna vlakna zobnepulpe, ki mleni zob priraajo na spodaj leee vezivo. Mleni zob zato izpade brez(vejega) krvavenja, nadomestni pa prodira skozi epitelij enako, kakor je mleni skoziepitelij ustne sluznice (gl. amelogenezo in razvoj dlesni). Med 10. in 13. letom je menjavamlenih zob s stalnimi nadomestnimi zakljuena.

Slika 64. Zadnje obdobje mlenega zoba. A: zraenje zobne pulpe mlenega zoba (IV) z lamino proprio dlesni B:

podraenje dlesninega epitelija mlenega zoba C: zdruitev RSE stalnega zoba (4) z dlesninim epitelijem oziroma z

epitelijem ustne sluznice

1 - lamina propria, 2 - RSE, 3 - dlesnin epitelij

IV IV

3

A B C

132


131/139

Literatura

Ababneh KT in dr. (1998) Immunolocalization of glycosaminoglycans in ageing, healthy and periodontally diseasedhuman cementum. Archs Oral Biol, 43: 235 - 46Alatli I in dr. (1996) The localization of epithelial root sheath cells during cementum formation in rat molars. JPeriodont Res, 31: 433 - 40

Alt KW in dr. (1997) Die Evolution der Zahne. Quintessenz Verlags-GmbH, BerlinAmar S in dr. (1997) Markers of bone and cementum formation accumulate in tissues regenerated in periodontaldefects treated with expanded polytetrafluorethylene membranes. J Periodont Res, 32: 148 - 56Arsenault AL in Robinson BW (1989) The dentino-enamel junction: a structural and microanalytical study of earlymineralization. Calcif Tissue Int, 45: 111 - 21Avery JK (1994) Oral development and histology. 2. izd. Thieme Medical Publishers, Inc., New YorkAvery JK (2001) Oral development and histology. 3. izd. Thieme, StuttgartBar-Kana I in dr. (1998) Cementum attachment protein manifestation is restricted to the mineralized tissue formingcells of the periodontium. Eur J Oral Sci (suppl 1): 357 - 64Bard J (1992) Morphogenesis. The cellular and molecular process of developmental anatomy. University Press,

CambridgeBarthold PM in Narayanan AS (1998) Biology of the periodontal connective tissues. Quintessence, ChicagoBergenholz G (1990) Pathogenic mechanisms in pulpal disease. J Endodont, 16: 98 -101Berkovitz BKB in dr. (1992) A color atlas and text of oral anatomy, histology and embryology. 2. izd. Mosby-Wolfe, LondonBerkovitz BKB in dr. (1995) The periodontal ligament in health and disease. 2. izd. Mosby-Wolfe, LondonBertsen W in dr. (1998) Formation of reparative acellular extrinsic fiber cementum in relation to implant materialsinstalled in rat periodontium. Eur J Oral Sci (suppl 1): 368 - 75Beynon AD in dr. (1991) On thick and thin enamel in hominoids. Am J Phys Anthropol, 86: 295 - 309Bhaskar SN (1990) Orban's oral histology and embryology. 11. izd. Mosby Year Book, St. LouisBhat M in Nelson KB (1989) Developmental enamel defects in primary teeth in children with palsy, mentalretardation, or hearing defects: a review. Adv Dent Res, 3: 132-42Bjorndal L in dr (1994) A method for light microscopic examination of cellular and structural interrelations inundemineralized tooth specimens. Acta Odontol Scand, 52: 182-90Blanchard SB (1997) Odontogenic keratocysts: review of the literature and report of a case J Periodontol, 68: 306 -11

Bodo M in dr. (1999) TGFp isoforms and decorin gene expression are modified in fibroblasts obtained from non-syndromic cleft lip and palate subjects. J Dent Res, 78: 1783 - 90Bosi G in dr. (1998) Diphenylhydantoin affects glycosaminoglycans and collagen production by human fibroblastsfrom cleft palate patients. J Dent Res, 77: 1613-21Bosshardt. DD in Schroeder HE (1992) Initial formation of cellular intrinsic fiber cementum in developing humanteeth. Cell Tissue Res. 267: 321 - 35Breckon JJW in dr. (1996) Immunocolonization of the small proteoglycan decorin in human teeth. Archs Oral Biol,41: 351 - 7Breivik T in dr. (1996) Emotional stress on immunity, gingivitis and periodontitis. Eur J Oral Sci, 104: 327 - 34Brookes SJ in dr. (1995) Biochemistry and molecular biology of amelogenin proteins of developing dental enamel.Archs Oral Biol, 40: 1 -14Brown WE in dr. (1987) Octacalcium phosphate as a precursor in biomaterial formation. Adv Dent Res, 1: 306 -13Burdi AR (1992) Morphogenesis. V: The temporomandibular joint (izd. Sarnat BG in Laskin DM). 4. izd. W. B.Saunders Company, PhiladelphiaButtler WT (1992) Dentin extracellular matrix and dentinogenesis. Operat Dent. Suppl. 5: 18-23Buttler WT (1998) Dentin matrix proteins. Eur J Oral Sci (Suppl 1): 204 - 10

133


132/139

Buurma B in Rutherford GK (1999) Transplantation of human pulpal and gingival fibroblasts attached to syntheticscaffolds. Eur J Oral Sci, 107: 282 - 9Calland JW in dr. (1997) Human pulp cells respond to calcitonin gene- related peptide in vitro. J Endodont, 23: 485 -8Cassidy N in dr. (1997) Comparative analysis of transforming growth factor-(i isoforms 1-3 in human and rabbitdentine matrices. Archs Oral Biol, 42: 219 - 23Charlesson BH in dr. (1993) Effects of phosphoprotein on collagen fibril formation in vitro. Archs Oral Biol, 38: 737 -43Chiba M in dr. (1996) Measurement of the force needed to restrain eruptive movement of the rat mandibular incisor.

Archs Oral Biol, 41: 341 - 9Chin-Lo H in Overton B (1997) The effects of immunoglobulins on the convective permeability of human dentine.Archs Oral Biol, 42. 835 - 43Cobb M in dr. (1998) Oral hairy leukoplakia with ultrastructural evidence of Merkel - like cells in human tongueepithelium. Bull Group Int Rech Sci Stom Odontol, 40: 24 - 37renar B in dr. (2002) Biokemija ustne votline. 2. izd. LjubljanaDabelsteen E in Clausen H (1992) Molecular biology in oral research. J Scand Dent Res, 100: 2 - 8Dean MC in Beynon AD (1991) Histological reconstruction of crown formation times and initial root formation timesin modern human child. Am J Phys Anthropol, 86: 215 - 28Dean MC in Scandrett EA (1996) The relation between long-period incremental markings in dentine and daily cross-striationes in enamel in human teeth. Archs Oral Biol. 41: 233 - 41Dean MC (1998) Comparative observations on the spacing of short-period (von Ebner s) lines in dentine. Archs OralBiol, 43: 1009 - 21Decup F in dr. (2000) Bone sialoprotein-induced reparative dentinogenesis in the pulp of rats molar. Clin Oral Invest,4: 110-19Denissen H in dr. (1997) Net- shaped hydroxyapatite for release of agents modulating periodontal-like tissues. JPeriodont Res. 32: 40 - 6Deutsch D in dr. (1998) Tuftelin - aspects of protein and gene structure. Eur J Oral Sci (suppl 1): 315-23D' Souza RN in dr (1990) Temporal and spational patterns of transforming growth factor -p1. Expression indeveloping rat molars. Archs Oral Biol, 35: 957 - 65Dumont ER (1996) Variation in quantitative measures of enamel prisms from different species as assesed usingconfocal microscopy. Archs Oral Biol, 41: 1053 - 63Eversole LR (1996) Adhesion molecules and oral mucosal diseases. Oral Diseases, 2: 185-7

False G in dr.(1992) Numerical density and distributional pattern of dentin tubules. Acta Odontol Scand, 50. 201 -10

Fejerskov O in dr. (1994) Dental tissue effects of fluoride. Adv Dent Res. 8:15 - 31Fergusson DB (1991) Aspects of oral molecular biology. Karger, BaselFergusson DB (1999) Oral bioscience. Churchill Livingstone. EdinburghFincham AG in dr. (1991) Amelogenin post-secretory processing during biomineralization in the postnatal mousemolar tooth. Archs Oral Biol, 36: 305 -17Franquin JC in dr. (1998) Immunocytochemical detection of apoptosis in human odontoblasts. Eur J Oral Sci (suppl1): 384-7Fristad I in dr. (1994) Nerve fibres and cells immunoreactive to neurochemical markers in developing rat molars andsupporting tissues. Archs Oral Biol, 39: 633 - 46Funake M in dr. (1998) Enamelysin (matrix metalloproteinase 2-a): localization in the developing tooth and effects of pH and calcium on amelogenin hydrolysis. J Dent Res. 77:1580 - 8Gage JP in dr. (1989) Collagen and dental matrices. Wright, LondonGao Z in dr. (1996) Expression of keratinocyte growth factor in periapical lesions. J Dent Res, 75: 1658 - 63

134


133/139

Garant PR in dr. (1987) Na-K-ATPase in the enamel organ: localization and possible roles in enamel formation. AdvDent Res, 1:267 - 76Gaperi D (1992) Histogenetic aspects of the composition and structure of human ectopic enamel, studied byscanning electron microscopy. Archs Oral Biol, 37: 603 -11Gaperi D (1996) Morphometry, scanning electron microscopy and X-ray spectral microanalysis of protostylid pitson human lower third molars. Anat Embryol, 193: 407 -12

Gaperi in dr. (2001) Histoloki atlas zobnega organa. Medicinska fakulteta, LjubljanaGestrelius S in dr. (2000) Emdogain - periodontal regeneration based on biomimicry. Clin Oral Invest, 4: 120-5Giannopoulou C in Cimasoni G (1996) Functional characteristics of gingival and periodontal ligament fibroblasts. JDent Res, 75: 895 - 902Gilbert SF (1994) Developmental biology. 4. izd. Sinauer Associates, Inc. Publishers, Sunderland, MassachusettsGroeneveld MC in dr. (1994) Formation of afibrillar acellular cementum - like layers induced by alkaline phosphataseactivity from periodontal ligament explants maintained in vitro. J Dent Res, 73: 1588 - 92Groeneveld MC in dr. (1996) Cell-bound and extracellular matrix-associated alkaline phosphatase activity in ratperiodontal ligament. J Periodont Res, 31: 73 - 9Hammamoto Y in dr. (1996) Production of amelogenin by enamel epithelium of Hertwigs root sheath. Oral Surg

Med Pathol, 81:703-9Harrison JW in Roda RS (1995) Intermediate cementum. Oral Surg Med Pathol, 79: 624 - 33Higashi T in Okamoto H (1996) Electron microscopic study on interodontoblastic collagen fibrils in amputatedcanine dental pulp. J Endodont, 22: 116-9Hollinger J in dr. (1996) The integrated processes of hard tissue regeneration with special emphasis on fracturehealing. Oral Surg Med Pathol 82: 594 - 606Hu C-C in dr. (1997) Cloning and characterization of porcine enamelin mRNAs. J Dent Res, 76: 1720 - 9Huumonen S in dr. (1996) Effect of low-dose glucocorticoid treatment on dentin formation and dentinal caries inrats. Acta Odont Scand, 54: 282 - 6Ibuki T in dr. (1996) An ultrastructural study of the relationship between sensory trigeminal nerves and odontoblastsin rat dentin/pulp as demonstrated by the anterograde transport of wheat germ agglutinin - horse radish peroxidase.J Dent Res, 75: 1963 - 70Ichijo T in Yamashita Y (1983) Observation on the structural features of human enamel. In Mechanisms of toothenamel formation (ed. Suga S). Quintessence Publishing, TokyoIgasaski K in dr. (1996) Inhibitory effect of the topical administration of a biphosphonate (sisedronate) on rootresorption incident to orthodontic tooth movement in rats. J Dent Res, 75: 1644 - 9Imai H in dr. (1998) Contribution of foregut endoderm to tooth initiation of mandibular incisor in rat embryos. Eur JOral Sci. 106 (suppl 1): 19-23Inoue H in dr. (1992) Autonomic nerve endings in the odontoblast/predentin border and predentin of the canine teethof dogs. J Endodont. 18:149 - 51Irwin CR in dr. (1998) Regulation of fibroblast - induced collagen gel contraction by interleukin-1 p. J Oral PatholMed, 27: 255 - 64Izumi T in dr. (1995) Immunohistochemical study on the immunocompetent cells of the pulp in human non-cariousand carious teeth. Archs Oral Biol, 48: 609 -14Itota T in dr. (2001) Alteration of odontoblast osteonectin expression following dental cavity preparation. Archs OralBiol, 46: 829 - 34Iwanowski TJ in Torneck CD (1997) 3H proline uptake in the tubular compartment of dentin in the rat molar. JEndodont. 23: 659 - 62Jiulu Y in dr. (1994) Immunohistochemical study on y-carboxyglutamic acid containing protein (osteocalcin, BGP) inhuman dentin and alveolar bone. Bull Kanagawa Dent Col, 22: 3 - 7Jordan G in dr. (1996) Immunolocalization of basic fibroblasts growth factor (bFGF) in human periodontal ligamenttissue. J Periodont Res, 31: 260 - 4

135


134/139

Kagayama M in dr. (1997) Expression of osteocalcin in cementoblast forming acellular cementum. J Periodont Res,32: 273 - 8Kalisnik M (1992) Oris histologije z embriologijo. 3. popravljena in dopolnjena izd. DZS, LjubljanaKardos TB (1996) The mechanisms of tooth eruption. Brit Dent J, 181: 91 - 5Kerry M in dr. (1997) Presumptive idiopathic coronal resorption: a case report. J Endodont, 23: 58 -9Kido J in dr. (1995) Identification of osteopontin in human dental calculus matrix. Archs Oral Biol, 40: 967 - 72Kikuchi H in dr. (1996) Effects of a functional agar surface on in vitro dentinogenesis induced in proteolyticallyisolated, agar-coated dental papillae in rat mandibular incisors. Archs Oral Biol, 41: 871 - 83Kim S (1990) Neurovascular interactions in the dental pulp in health and inflammation. J Endodont, 16: 48 - 53

Kim SK in dr. (1996) Antagonistic effect of d-myo-inositol-1,2,6-triphosphate (PP56) on neuropeptide Y-inducedvasoconstriction in the feline dental pulp. Archs Oral Biol, 41: 791 - 8Kinney JH in dr. (1996) Hardness and Young's modulus of human peritubular and intertubular dentine. Archs OralBiol, 41: 9-13Kjaer I (1995) Human prenatal craniofacial development related to brain development under normal and pathologicconditions Acta Odont Scand. : 135-43Kjaer I in Bagheri A (1999) Prenatal development of the alveolar bone of human deciduous incisors and canines. JDent Res, 78: 667 - 72Kleinman H (1995) Basement membranes. Adv Dent Res, (Suppl): 6Kovacs I (1967) Contribution to the ontogenetic morphology of roots of human teeth. J Dent Res. 46 (Suppl ): 865 -74Kronmiller JE in dr. (1995) Blockade of the initiation of murine odontogenesis in vitro by citrol, an inhibitor of endogenous retinoic acid synthesis. Archs Oral Biol. 40: 645 - 52Kut IA in dr. (1994) Disturbances of cementum formation induced by single injection of HEBP in rats. Scand J DentRes. 102: 260-8Kvaal SI in Solheim T (1995) Incremental lines in human dental cementum in relation to age. Eur J Oral Sci, 103:225 - 30Lamont R in dr. (1996) Expression of bone sialoprotein mRNA by cells linning the mouse tooth root duringcementogenesis. Archs Oral Biol, 41: 827 - 35Lang H in dr. (1995) Formation of differentiated tissues in vivo by periodontal cell populations cultured in vitro. JDent Res, 74: 1219-25Larmas M in Tjaderhane L (1992) The effect of phenytoin medication on dentin apposition, root length, and cariesprogression in rat molars. Acta Odont Scand, 50: 345 - 50

Lee CF in Proffit WR (1995) The daily rhythm of tooth eruption. Am J Orthod Dentofac Orthop, 107: 38 - 47Lesot H in dr. (2001) Epigenetic signals during odontoblast differentiation. Adv Dent Res, 15: 8 -13Lin F in dr. (1996) In vivo and in vitro effects of EGF on its reception gene expression in rat dental follicle cells.Archs Oral Biol, 41:485 - 91Linde A (1984) Dentin and dentinogenesis. CRC Press, FloridaLinden RWA (1993) Taste. Brit Dent J, 175: 243 - 53Line SRP (2000) Incremental markings of enamel in ectothermal vertebrates. Archs Oral Biol, 363 - 8Lukinnae P-L in dr. (1996) Immunoreactivity of tenascin C in dentinogenesis imperfecta associated withosteogenesis imperfecta. J Dent Res, 75: 581 - 7Luukko K (1997) Immunohistochemical localization of nerve fibres during development of embryonic rat molar usingperipherin and protein gene product 9.5 antibodies. Archs Oral Biol. 42: 189 -95Luukko K in dr. (1997) Localization of nerve cells in the developing rat tooth. J Dent Res, 76:1350 - 56Luukko K (1998) Neuronal cells and neurotrophins in odontogenesis. Eur J Oral Sci, 106 (suppl 1): 80 - 93Lyaruu DM in dr. (1999) Development of transplanted pulp tissue containing epithelial sheath into a tooth-likestructure. J Oral Pathol Med, 28: 293 - 6

136


135/139


136/139

Otsuji W in dr. (1999) The immunohistochemical localization of the interferon-? and granulovyte colony-stimulatingfactor receptors during early amelogenesis in rat molars.. Archs Oral Biol, 44:173 - 81Osborn JW (1987) Dental anatomy and embryology. Blackwell Scientific Publications, OxfordPaine ML in dr. (1998) Protein-to-protein interactions: criteria defining the assembly of the enamel organic matrix. JDent Res, 77: 496 - 02Paxton MC in dr. (1994) Chorda tympani nerve injury following inferior alveolar injection. JADA, 125: 1003 - 6Pekkala E in dr. (2000) The effect of sucrose diet of rat dams on the dentine apposition and dental caries of their pups. Archs Oral Biol, 45: 193 - 200Pertl C in dr. (1997) Effects of local anesthesia on substance P and CGRP content of the human dental pulp. J

Endodont, 23: 416-8Pitaru S in dr. (1995) Specific cementum attachment protein enchances selectively the attachment and migration of periodotal cells to root surfaces. J Periodont Res, 30: 360 - 8Risinger RK in Proffit WR (1996) Continuous overnight observation of human premolar eruption. Archs Oral Biol,41.779-89Risinger RK in dr. (1996) The rhythmus of human premolar eruption: a study using continuous observation. JADA,127: 1515-21Risnes S (1990) Structural characteristics of staircase-type Retzius lines in human dental enamel analysed byscanning electron microscopy. Anat Rec, 226: 135-46Ritchie HH in dr. (1998) Six decades of dentinogenesis. Eur J Oral Sci (suppl 1): 211 - 20Rodd HD in Boissonade FM (2001) Innervation of human tooth pulp in relation to caries and dentition type. J DentRes, 80: 389 - 93Romagnoli P in dr. (1990) The crown odontoblasts of rat molars from primary dentinogenesis to complete eruption JDent Res, 69: 1857-62Ryu OH in dr. (1999) Characterization of recombinant pig enamlysin activity and cleavage of recombinant pig andmouse amelogenins. J Dent Res, 78: 743 - 50Sahara N in dr. (1993) A histological study of the exfoliation of human deciduous teeth. J Dent Res, 72: 634 - 40Sasaki T in dr. (1987) Calcium transport by a calmodulin-regulated Ca-ATPase in the enamel organ. Adv Dent Res,1: 213-26Schmitt R in Ruch J-V (2000) In vitro synchronization of embryonic mouse incisor preodontoblasts andpraeameloblasts: repercussions on terminal differentiation. Eur J Oral Sci, 108: 311 - 9Schor SL in dr. (1996) Subpopulations of fetal-like gingival fibroblasts: characterization and potential significance for wound healing and the progression of periodontal disease. Oral Diseases, 2: 155 - 66

Schroeder HE (1986) The periodontium. Springer Verlag, BerlinSchroeder HE (1992) Orale Strukturbiologie. 4. izd. Thieme, StuttgartSchroeder HE in dr. (1992) Morphological and labeling evidence supporting and extending a modern theory of tootheruption. SSO, 102: 20 - 31Schroeder HE (1997) Pathobiologie oraler Strukturen. 3. izd. S Karger, BaselSchroff B in dr. (1994) Dynamic variations in the expression of type I collagen and its molecular chaperone Hsp47 incells of the mouse dental follicle during tooth eruption. Archs Oral Biol, 39: 231 - 43Schwartz JH in Langdon HL (1991) Innervation of the human upper primary dentition: implications for understanding tooth initiation and rethinking growth and eruption patterns. Am J Phys Anthropol, 86: 273 - 86Shaw JH in dr. (1978) Textbook of oral biology. W.B. Saunders Company, PhiladelphiaShigeyama Y in dr. (1996) Expression of adhesion molecules during tooth resorption in feline teeth: A model systemfor aggressive osteoclastic activity. J Dent Res, 75: 1650 - 7Shimabukaro Y in dr. (1996) Growth factor modulation on fibroblasts in stimulated wound healing. J Periodont Res,31:205-16Singh GD in dr. (1994) Changes in the composition of glycosaminoglycans during normal palatogenesis in the rat.Archs Oral Biol, 39: 401 - 7

138


137/139

Skinner MF in Hung JTW (1989) Social and biological correlates of localized enamel hypoplasia of the humandeciduous canine tooth. Am J Phys Anthropol, 79: 159 - 75Slavkin HC (1996) Meeting the challenges of craniofacial - oral - dental birth deffects. JADA, 127: 681 - 2Slavkin HC (1997) Reflections on taste for oral health proffesionals. JADA, 128: 1697 -1701Sodeyama T in dr. (1996) responses of periodontal nerve terminals to experimentally induced occlusal trauma in ratmolars: an immunohistochemical study using PGP 9.5 antibody. J Periodont Res, 31: 235 - 48

Sommercorn L in dr. (2000) Effect of alendronate on immature human dental root explants. J Endodont, 26: 133 - 7Souza RND in dr. (1995) Characterization of cellular responses involved in reparative dentinogenesis in rat molars. JDent Res, 74: 702 - 9Sperber GH (1992) Embryologie des Kopfes. Quintessenz Verlag, BerlinSterrett JD in dr. (1994) Epithelial remnants in the crestal periodontium of the deciduous and permanent dentition of beagle dogs. J Clin Periodontol, 21: 621 - 7Stock WK in dr. (1998) Perspectives on genetic aspects of dental patterning. Eur J Oral Sci (suppl 1): 55 - 63Sydney M in dr. (1991) Carbonate content in developing human and bovine enamel. J Dent Res, 70: 913-6Takano Y in dr. (1998) Demonstration of putative Ca-binding domains in dentin matrix of rat incisors after dailyinjections of 1-hydroxyethylidene-1,1-biphosphonate (HEBP). Eur J Oral Sci (suppl 1): 274 - 81

Tamura RN in dr. (1997) Coating of titanium alloy with soluble laminin-5 promotes cell attachement andhemidesmosome assembly in gingival epithelial cells: potential application to dental implants. J Periodont Res, 32:287 - 94Ten Cate AR (1985) Oral histology: development, structure, and function. 2. izd. The CV Mosby Company, St. LouisTen Cate AR (1996) The role of epithelium in the development, structure and funtcion of the tissues of toothsupport. Oral Diseases. 2: 55 - 62Terling C in dr. (1998) Dynamic expression of E-cadherin in ameloblasts and cementoblasts in mice. Eur J Oral Sci(suppl 1): 137-42Thesleff I (1995) Homeobox genes and growth factors in regulation of craniofacial and tooth morphogenesis. ActaOdont Scand, 53: 129-34Thesleff I in dr. (2001) Enamel knots as signaling centers linking tooth morphogenesis and odontoblastdifferentiation. Adv Dent Res. 15: 14-8Todd WM in dr (1997) Immunochistochemical study of gammaaminobutyric acid and bombesin/gastrin releasingpeptide in human dental pulp. J Endodont, 23: 152 - 7Tokiyasu Y in dr. (2000) Enamel factors regulate expression of genes associated with cementoblasts. J Periodontol,71: 1829-39Tsuiku F in Hildebrand C (1995) Immunohistochemical and electron microscopic demonstration of nerve fibres inrelation to gingiva, tooth genes and functional teeth in the lower jaw of the cichlid tilapia mariae. Archs Oral Biol, 40:513-20Tucker AS in dr. (1998) A novel approach for inhibiting growth factor signalling in murine tooth development. Eur JOral Sci 106 (suppl 1): 122-5Tziafas D in Papadimitriou S (1998) Role of exogenous TGF-p1 in induction of reparative dentinogenesis in vivo.Eur J Oral Sci (suppl 1): 192-6Uematsu S in dr. (1996) Interleukin (IL)-1p, IL-6, tumor-necrosis factor -a, epidermal growth factor, and p2-microglobulin levels are elevated in gingival crevicular fluid during human orthodontic tooth movement. J Dent Res,75: 962 - 7Vaelikangas L in dr. (2001) The effects of high levels of glucose and insulin on thype I collagen synthesis in maturehuman odontoblasts and pulp tissue in vitro. Adv Dent Res, 15: 72 - 5Van Rensburg JBG (1995) Oral biology. Quintessence Publishing Co, Inc, ChicagoZilberman U in Smith P (2001) Sex- and age- related differences in primary and secondary dentin formation. AdvDent Res, 15: 42 - 5

139


138/139

Weinreb M in dr. (1997) Changes in the shape ond orientation of periodontal ligament fibroblasts in the continuouslyerupting rat incisor following removal of the occlusal load. J Dent Res, 76: 1660 - 6Wen HB in dr. (2000) Dose.dependent modulation of octacalcium phosphate crystal habit by amelogenins. J DentRes. 79: 1902-6Whittaker DK (1978) The enamel-dentine junction of human and Macaca isus teeth. J Anat, 125: 323 - 35Wise GE in dr. (1990) Ultrastructural and immunocytochemical characterization of cultured cells from rat molar stellate reticulum. Archs Oral Biol, 35: 603 -13Wise GE in Lin F (1995) The molecular biology of initiation of tooth eruption. J Dent Res, 74: 303 - 6Wright JT in dr. (1996) Protein characterization of fluorosed human enamel. J Dent Res, 75:1936 - 41

Xiao-Bing in Naftel JPH (1996) Effects of neonatal exposure to anti-nerve growth factor (NGF) on the number andsize distribution of trigeminal neurons projecting to the molar dental pulp in rats. Archs Oral Biol. 41: 359 - 67Yamakoshi Y in dr. (2001) Calcium binding of enamel proteins and their derivatives with emphasis on the calcium-binding domain porcine sheathlin. Archs Oral Biol, 46:1005 -14Yamamoto T in Wakita M (1991) The development and structure of principal fibers and cellular cementum in ratmolars. J Periodont Res, 26.129-37Yoshiba Y in dr. (1994) A confocal laser scanning microscopyc study of the immunofluorescent localization of fibronectin in the odontoblast layer of human teeth. Archs Oral Biol, 39: 395 - 40Zhou R in dr. (1996) Morphometry and autoradiography of altered rat enamel protein processing due to chronicexposure to fluoride. Archs Oral Biol, 41: 739 - 47

140


139/139

Stvarno kazalo

adrenokorteksni sklop 56alendronat 62a - 2 hondroitin sulfat 55alkohol 19

amelogenesis imperfecta 86, 90aminoacetonitril 124a. stapedia 19ateroskleroza 52bifosfonat 62, 87bioloka mineralizacija 51ilije 47cista 19, 20citohalazin B 8, 18citostatik 57, 62, 74

dentinogenesis imperfecta 49, 55devon 70difenilhidantoin 11, 57dnevno-nono nihanje 56, 85, 93. 127druinska disavtonomija 61dvoivke 70ektopina leza 19, 20ektopino zakostenevanje 22epidermolysis bullosa 113epigeneza 46

evolucija 24, 70, 81, 85fenotip 88, 111, 114fenitoin 19filogenetski ostanek 13

kompetenna sposobnost tkiva 40koncentracijski gradient 41, 42kontaktna inhibicija 44kritino razvojno obdobje 37kronini glomerulonefritis 57krvni tlak 123,127

medvrstna razlika 82,121mehanski stres 50moganska krvna pregrada 68naravni izbor 85nevroektodermni sklop 105nevroepitelijsko poreklo 47nevrogensko vnetje 98nevrotrofni vpliv/snov 98nikotin 19obsevanje tumorja 62

ogljikov monoksid 19ontogeneza 24, 67oseointegracija 114osteogenesis imperfecta 49osteopetroza 126osteoporoza 62Pagetova bolezen 89pemfigus 113pirofosfat 51,62podrona bezgavka 50, 96prapti 43presnova Ca in P 55. 88protitelo 50, 96rahitis 57

Razvoj Obraza_ Ustne Votline in Zobnega Organa _2002

Documents

Transcript of Razvoj Obraza_ Ustne Votline in Zobnega Organa _2002