Razvoj in uvajanje novih telekomunikacijskih in uvajanje novih telekomunikacijskih ... Razvoj in...

download Razvoj in uvajanje novih telekomunikacijskih in uvajanje novih telekomunikacijskih ... Razvoj in uvajanje novih telekomunikacijskih storitev 223 ... Od tega telekomunikacije zavzemajo

of 6

  • date post

    06-Feb-2018
  • Category

    Documents

  • view

    220
  • download

    1

Embed Size (px)

Transcript of Razvoj in uvajanje novih telekomunikacijskih in uvajanje novih telekomunikacijskih ... Razvoj in...

  • Elektrotehniski vestnik 69(3-4): 221226, 2002Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija

    Razvoj in uvajanje novih telekomunikacijskih storitev

    Andrej Kos, Janez BesterUniverza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Trzaska 25, 1000 Ljubljana, SlovenijaE-posta: andrej.kos@fe.uni-lj.si

    Povzetek. Smo v obdobju konvergence telefonskih, podatkovnih in radiodifuznih omrezij ter storitev, ki obsinergiji z informatiko, racunalnistvom in mediji prehajajo v informacijsko infrastrukturo. V clanku je podanpregled razvoja in uvajanja novih telekomunikacijskih storitev. V telekomunikacijah nastajajo hitre spremembe, kijih zaznamujejo predvsem naslednji dejavniki: v ospredju so storitve, aplikacije, vsebine in uporabatelekomunikacij, izjemna rast mobilnih storitev, povecujejo se zmogljivosti omrezij (sirokopasovnost), internetniprotokol (IP) in s tem povezane konvergencne storitve, deregulacija trga, vecanje konkurence in povezave podjetij.Tehnologija, cas in denar so trije temelji danasnjih telekomunikacij. Tehnologija danes ne pozna omejitev,omogoca pa tako rekoc vse storitve in vsebine. V okviru tega sta poudarjena dva aktualna primera: storitvi I-modein L-mode ter UMTS.

    Kljucne besede: telekomunikacijske storitve, tehnologija, uporaba, znanje, strokovnjaki, donosnost

    Development and Introduction of New Telecommunication Services

    Extended abstract. Telecommunications are one of the fastestgrowing and most dynamical economic areas. Governments ofthe most developed countries have realized the importance oftelecommunications for economic and social development of thesociety. The International Telecommunications Union has de-veloped an initiative called Global Information Infrastructure.Its objective is further development of legacy telecommunica-tion systems. The European Union has a similar vision namedthe European Information Infrastructure. In Slovenia, the initia-tive has been named the Slovenian Information Infrastructure.

    The paper deals with the todays and anticipated future lead-ing telecommunication services. The main issues with develop-ment and implementation of new services are covered. The ma-jor reasons for fast development in telecommunications include:fast development of new technologies, that include backbonenetworks, access networks, terminals, servers and management,changing the basic platform of telecommunications from con-nection oriented networks to connectionless, packet-based net-works, rapidly falling prices of the networking equipment andbandwidth, deregulation and liberalization. The most importantof all, the trends are a shift of importance from technology to-wards services. Owning just physical infrastructure and provid-ing raw bit transport will provide less and less revenue. Themain growth lies in services, applications and content. As thetodays technology doesnt impose any problems with realiza-tion of new services, the main question is, which services, when,with what technology, and for what price to offer. Technology,time, and capital are three basic pillars in telecommunicationsthat need to be appropriately combined. All this demands a lotof interdisciplinary expertise and adequately educated experts.Some important issues about I-mode, L-mode and UMTS ser-vices are briefly covered.

    Key words: telecommunication services, technology, usage,expertise, experts, profitability

    Prejet 14. junij, 2001Odobren 15. april, 2002

    1 Uvod

    Smo v obdobju konvergence telefonskih, podatkovnih inradiodifuznih omrezij ter storitev, ki ob sinergiji z infor-matiko, racunalnistvom in mediji prehajajo v informa-cijsko infrastrukturo. V Sloveniji se uveljavlja sloven-ska informacijska infrastruktura, ki izvira iz globalne inevropske informacijske infrastrukture. Koncept informa-cijske infrastrukture je zelo sirok in zajema v grobemtri sloje: osnovni sloj omrezij (ISDN, GSM, radiod-ifuzna, IP, MPLS, Bluetooth, satelitska), vmesni sloj(varnost, elektronski podpis, imeniki, zaracunavanje) insloj storitev (telefonija, RTV, WWW, SMS, WAP, video-konference). Slika 1 prikazuje razmere.

    Na podlagi informacijske infrastrukture jemogoce narediti tisto, kar dejansko zanima upo-rabnika - uporabnost oziroma storitve in aplikacije(e-poslovanje, novi nacini interaktivne zabave, izo-brazevanje na daljavo, telemedicina, e-drzavna uprava).Na teh aplikacijah temelji tudi akcijski nacrt eEvropa(in eSlovenija). Izjemno pomemben segment storitev inaplikacij so vsebine, zato pojav ponudnikov vsebin inponudnikov aplikacij.

    Vse to (informacijska infrastruktura, storitve, aplika-cije, vsebine) je temelj delovanja informacijske druzbe, kipa za celoto potrebuje se interdisciplinarna znanja drugihpodrocij (ekonomija, pravo, sociologija, psihologija).

    Razumljivo je, da informacijska infrastruktura temeljina informacijskih in telekomunikacijskih tehnologijah(ITkT), ki so sinonim za sodobna tehnoloska gibanja.

  • 222 Kos, Bester

    Slika 1. Funkcijski model informacijske infrastruktureFigure 1. Information infrastructure function model

    2 Trendi v telekomunikacijah

    V telekomunikacijah nastajajo hitre spremembe, ki jih za-znamujejo predvsem naslednji dejavniki: v ospredju sostoritve, aplikacije, vsebine in uporaba telekomunikacij,izjemna rast mobilnih storitev, povecujejo se zmogljivo-sti omrezij (sirokopasovnost), internetni protokol (IP) ins tem povezane konvergencne storitve, deregulacija trga,vecanje konkurence in povezave podjetij.

    IP postaja univerzalna podlaga za vecino novih in ob-stojecih storitev. Tehnologija ATM, ki je svojo vlogo odi-grala najprej v hrbtenicnih omrezjih, se danes bolj uve-ljavlja v dostopovnih omrezjih v povezavi z ADSL incelo v konceptu UMTS. Izvedba tretje generacije mobil-nih telekomunikacij napoveduje uveljavitev internetnegaprotokola verzije 6. V povezavi s prevlado protokolaIP prihaja v ospredje vecprotokolna komutacija na pod-lagi label MPLS, ki naj bi vsebovala prednosti dosedanjihtehnologij IP in ATM ter se implementira v hrbtenicnihomrezjih v povezavi z opticnimi tehnologijami. Mobilnetelekomunikacije so prerasle sistem za prenos govora inso v 3G usmerjene predvsem v vecpredstavnost in e-poslovanje. Sedanje tehnologije, kot so GPRS, EDGE inWAP, pa nakazujejo pot v univerzalno mobilnost.

    Tehnologija torej ni vec omejujoci dejavnik, sajomogoca izvajanje tako rekoc vseh storitev. Vecji pro-blem je razvoj ustreznih novih storitev, ki bodo pre-proste za uporabo in hkrati dovolj zanimive za uporab-nike. Glavne danasnje telekomunikacijske storitve sotelefonija, radijske in televizijske storitve ter internetnestoritve.

    Klasicna telefonija (povezava dveh govorcev) se selina mobilna omrezja, medtem ko se fiksna omrezja cedaljebolj uporabljajo za dostop do podatkovnih storitev in do-bivajo komponento sirokopasovnosti.

    Dostop do kakovostnih radijskih in televizijskihstoritev je vecinoma se vedno prek enosmernega radij-

    skega oziroma kabelskega omrezja.Pod internetnimi storitvami si najveckrat predstavl-

    jamo brskanje po internetu, ki pa poleg samega weba za-jema tudi govorno telefonijo, videokonference, avdio invideo streaming, video na zahtevo, WebTV in podobnestoritve. Internet je medij, ki zdruzuje storitve, ki so sedo sedaj zagotavljale na podlagi locenih omrezij. Greza nekatere popolnoma nove storitve, nekatere pa sopodobne kot na drugih platformah.

    Internetna tehnologija je univerzalna, zato je us-pela. Na drugi strani pa ta univezalnost pri zagotav-janju nekaterih storitev povzroca tudi probleme. Greza kompromis med dodatnimi novimi funkcionalnostmi,ki jih uvaja internetna tehnologija (informacije na za-htevo, interaktivnost, preprosto generiranje in publici-ranje vsebin), kakovostjo storitev in ceno. Internetnestoritve, ki so alternativa obstojecim podobnim storitvam(ki jih zagotavljajo specializirana omrezja), tipicno zago-tavljajo nekatere nove dodatne funkcionalnosti, so nizjekakovosti kot originalne storitve in imajo nizjo ceno.Vecje pasovne sirine in uvedba mehanizmov za nadzorkakovosti storitev v omrezjih IP bosta zagotovila visjokakovost, vendar tudi visjo ceno, ki pa bo se vedno nizjakot pri originalni resitvi. Informacijska infrastrukturaje koncept, ki skusa na podlagi vzajemnega delovanja ra-zlicnih telekomunikacijskih omrezij, naprav za obdelavopodatkov, baz podatkov in terminalov zagotoviti uporab-niku ustrezno kakovostno in ustrezno varno uporabo te-lekomunikacijskih storitev za ustrezno ceno. To pomeni,da ni ene same resitve, obstaja jih vec, vsaka pa pomenidolocen kompromis med funkcionalnostjo, kakovostjo inceno.

    Novi nacini dela, ucenja in zabave ter koncepti bodozaziveli in prinesli pricakovane ucinke sele, ko jih bosprejela in zacela uporabljati sirsa populacija. Na primeruporabnikov mobilne telefonije v Sloveniji je vec kot75 odstotkov. Uporabnikov interneta je 35 odstotkov,vendar je tistih pravih funkcionalnih uporabnikov le 15odstotkov. Za delovanje informacijske druzbe to ni do-volj. Storitve in vsebine so edini skupni imenovalecomrezij in uporabnikov in tudi edina stvar, ki uporabnikezanima. Do teh uporabniki dostopajo prek terminalov.Za sirso posvojitev dolocene storitve s strani uporab-nikov je potrebna najprej posvojitev terminala za dostopdo te storitve. V primeru mobilne telefonije pri tem nibilo problemov, ker ima mobilen terminal enake osnovnefunkcionalnosti kot fiksen telefon. Pri internetu pa je ter-minal se vedno osebni racunalnik, ki je za sirso uporabona rezidencnem podrocju prevec kompleksen in drag.Glavni pogoji za siroko uporabnost terminala za dostopdo storitev so: preprosta uporaba (osnovna uporaba morabiti intuitivna, majhno stevilo osnovnih ukazov, tipk infunkcij), kakovost (vkljucuje tudi to, da ne more pritido zlorab), videz (terminalska oprema mora biti lepa, dapristaja tudi v kuhinjo) in predvsem cena.

  • Razvoj in uvajanje novih telekomunikacijskih storitev 223

    3 Razvoj storitev