Elektrotehniski vestnik 69(3-4): 221–226, 2002Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija

Razvoj in uvajanje novih telekomunikacijskih storitev

Andrej Kos, Janez BesterUniverza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Trzaska 25, 1000 Ljubljana, SlovenijaE-posta: andrej.kos@fe.uni-lj.si

Povzetek. Smo v obdobju konvergence telefonskih, podatkovnih in radiodifuznih omrezij ter storitev, ki obsinergiji z informatiko, racunalnistvom in mediji prehajajo v informacijsko infrastrukturo. V clanku je podanpregled razvoja in uvajanja novih telekomunikacijskih storitev. V telekomunikacijah nastajajo hitre spremembe, kijih zaznamujejo predvsem naslednji dejavniki: v ospredju so storitve, aplikacije, vsebine in uporabatelekomunikacij, izjemna rast mobilnih storitev, povecujejo se zmogljivosti omrezij (sirokopasovnost), internetniprotokol (IP) in s tem povezane konvergencne storitve, deregulacija trga, vecanje konkurence in povezave podjetij.Tehnologija, cas in denar so trije temelji danasnjih telekomunikacij. Tehnologija danes ne pozna omejitev,omogoca pa tako rekoc vse storitve in vsebine. V okviru tega sta poudarjena dva aktualna primera: storitvi I-modein L-mode ter UMTS.

Kljucne besede: telekomunikacijske storitve, tehnologija, uporaba, znanje, strokovnjaki, donosnost

Development and Introduction of New Telecommunication Services

Extended abstract. Telecommunications are one of the fastestgrowing and most dynamical economic areas. Governments ofthe most developed countries have realized the importance oftelecommunications for economic and social development of thesociety. The International Telecommunications Union has de-veloped an initiative called Global Information Infrastructure.Its objective is further development of legacy telecommunica-tion systems. The European Union has a similar vision namedthe European Information Infrastructure. In Slovenia, the initia-tive has been named the Slovenian Information Infrastructure.

The paper deals with the today’s and anticipated future lead-ing telecommunication services. The main issues with develop-ment and implementation of new services are covered. The ma-jor reasons for fast development in telecommunications include:fast development of new technologies, that include backbonenetworks, access networks, terminals, servers and management,changing the basic platform of telecommunications from con-nection oriented networks to connectionless, packet-based net-works, rapidly falling prices of the networking equipment andbandwidth, deregulation and liberalization. The most importantof all, the trends are a shift of importance from technology to-wards services. Owning just physical infrastructure and provid-ing raw bit transport will provide less and less revenue. Themain growth lies in services, applications and content. As thetoday’s technology doesn’t impose any problems with realiza-tion of new services, the main question is, which services, when,with what technology, and for what price to offer. Technology,time, and capital are three basic pillars in telecommunicationsthat need to be appropriately combined. All this demands a lotof interdisciplinary expertise and adequately educated experts.Some important issues about I-mode, L-mode and UMTS ser-vices are briefly covered.

Key words: telecommunication services, technology, usage,expertise, experts, profitability

Prejet 14. junij, 2001Odobren 15. april, 2002

1 Uvod

Smo v obdobju konvergence telefonskih, podatkovnih inradiodifuznih omrezij ter storitev, ki ob sinergiji z infor-matiko, racunalnistvom in mediji prehajajo v informa-cijsko infrastrukturo. V Sloveniji se uveljavlja sloven-ska informacijska infrastruktura, ki izvira iz globalne inevropske informacijske infrastrukture. Koncept informa-cijske infrastrukture je zelo sirok in zajema v grobemtri sloje: osnovni sloj omrezij (ISDN, GSM, radiod-ifuzna, IP, MPLS, Bluetooth, satelitska), vmesni sloj(varnost, elektronski podpis, imeniki, zaracunavanje) insloj storitev (telefonija, RTV, WWW, SMS, WAP, video-konference). Slika 1 prikazuje razmere.

Na podlagi informacijske infrastrukture jemogoce narediti tisto, kar dejansko zanima upo-rabnika - uporabnost oziroma storitve in aplikacije(e-poslovanje, novi nacini interaktivne zabave, izo-brazevanje na daljavo, telemedicina, e-drzavna uprava).Na teh aplikacijah temelji tudi akcijski nacrt eEvropa(in eSlovenija). Izjemno pomemben segment storitev inaplikacij so vsebine, zato pojav ponudnikov vsebin inponudnikov aplikacij.

Vse to (informacijska infrastruktura, storitve, aplika-cije, vsebine) je temelj delovanja informacijske druzbe, kipa za celoto potrebuje se interdisciplinarna znanja drugihpodrocij (ekonomija, pravo, sociologija, psihologija).

Razumljivo je, da informacijska infrastruktura temeljina informacijskih in telekomunikacijskih tehnologijah(ITkT), ki so sinonim za sodobna tehnoloska gibanja.

222 Kos, Bester

Slika 1. Funkcijski model informacijske infrastruktureFigure 1. Information infrastructure function model

2 Trendi v telekomunikacijah

V telekomunikacijah nastajajo hitre spremembe, ki jih za-znamujejo predvsem naslednji dejavniki: v ospredju sostoritve, aplikacije, vsebine in uporaba telekomunikacij,izjemna rast mobilnih storitev, povecujejo se zmogljivo-sti omrezij (sirokopasovnost), internetni protokol (IP) ins tem povezane konvergencne storitve, deregulacija trga,vecanje konkurence in povezave podjetij.

IP postaja univerzalna podlaga za vecino novih in ob-stojecih storitev. Tehnologija ATM, ki je svojo vlogo odi-grala najprej v hrbtenicnih omrezjih, se danes bolj uve-ljavlja v dostopovnih omrezjih v povezavi z ADSL incelo v konceptu UMTS. Izvedba tretje generacije mobil-nih telekomunikacij napoveduje uveljavitev internetnegaprotokola verzije 6. V povezavi s prevlado protokolaIP prihaja v ospredje vecprotokolna komutacija na pod-lagi label MPLS, ki naj bi vsebovala prednosti dosedanjihtehnologij IP in ATM ter se implementira v hrbtenicnihomrezjih v povezavi z opticnimi tehnologijami. Mobilnetelekomunikacije so prerasle sistem za prenos govora inso v 3G usmerjene predvsem v vecpredstavnost in e-poslovanje. Sedanje tehnologije, kot so GPRS, EDGE inWAP, pa nakazujejo pot v univerzalno mobilnost.

Tehnologija torej ni vec omejujoci dejavnik, sajomogoca izvajanje tako rekoc vseh storitev. Vecji pro-blem je razvoj ustreznih novih storitev, ki bodo pre-proste za uporabo in hkrati dovolj zanimive za uporab-nike. Glavne danasnje telekomunikacijske storitve sotelefonija, radijske in televizijske storitve ter internetnestoritve.

Klasicna telefonija (povezava dveh govorcev) se selina mobilna omrezja, medtem ko se fiksna omrezja cedaljebolj uporabljajo za dostop do podatkovnih storitev in do-bivajo komponento sirokopasovnosti.

Dostop do kakovostnih radijskih in televizijskihstoritev je vecinoma se vedno prek enosmernega radij-

skega oziroma kabelskega omrezja.Pod internetnimi storitvami si najveckrat predstavl-

jamo brskanje po internetu, ki pa poleg samega weba za-jema tudi govorno telefonijo, videokonference, avdio invideo streaming, video na zahtevo, WebTV in podobnestoritve. Internet je medij, ki zdruzuje storitve, ki so sedo sedaj zagotavljale na podlagi locenih omrezij. Greza nekatere popolnoma nove storitve, nekatere pa sopodobne kot na drugih platformah.

Internetna tehnologija je univerzalna, zato je us-pela. Na drugi strani pa ta univezalnost pri zagotav-janju nekaterih storitev povzroca tudi probleme. Greza kompromis med dodatnimi novimi funkcionalnostmi,ki jih uvaja internetna tehnologija (informacije na za-htevo, interaktivnost, preprosto generiranje in publici-ranje vsebin), kakovostjo storitev in ceno. Internetnestoritve, ki so alternativa obstojecim podobnim storitvam(ki jih zagotavljajo specializirana omrezja), tipicno zago-tavljajo nekatere nove dodatne funkcionalnosti, so nizjekakovosti kot “originalne“ storitve in imajo nizjo ceno.Vecje pasovne sirine in uvedba mehanizmov za nadzorkakovosti storitev v omrezjih IP bosta zagotovila visjokakovost, vendar tudi visjo ceno, ki pa bo se vedno nizjakot pri “originalni“ resitvi. Informacijska infrastrukturaje koncept, ki skusa na podlagi vzajemnega delovanja ra-zlicnih telekomunikacijskih omrezij, naprav za obdelavopodatkov, baz podatkov in terminalov zagotoviti uporab-niku ustrezno kakovostno in ustrezno varno uporabo te-lekomunikacijskih storitev za ustrezno ceno. To pomeni,da ni ene same resitve, obstaja jih vec, vsaka pa pomenidolocen kompromis med funkcionalnostjo, kakovostjo inceno.

Novi nacini dela, ucenja in zabave ter koncepti bodozaziveli in prinesli pricakovane ucinke sele, ko jih bosprejela in zacela uporabljati sirsa populacija. Na primeruporabnikov mobilne telefonije v Sloveniji je vec kot75 odstotkov. Uporabnikov interneta je 35 odstotkov,vendar je tistih pravih funkcionalnih uporabnikov le 15odstotkov. Za delovanje informacijske druzbe to ni do-volj. Storitve in vsebine so edini skupni imenovalecomrezij in uporabnikov in tudi edina stvar, ki uporabnikezanima. Do teh uporabniki dostopajo prek terminalov.Za sirso posvojitev dolocene storitve s strani uporab-nikov je potrebna najprej posvojitev terminala za dostopdo te storitve. V primeru mobilne telefonije pri tem nibilo problemov, ker ima mobilen terminal enake osnovnefunkcionalnosti kot fiksen telefon. Pri internetu pa je ter-minal se vedno osebni racunalnik, ki je za sirso uporabona rezidencnem podrocju prevec kompleksen in drag.Glavni pogoji za siroko uporabnost terminala za dostopdo storitev so: preprosta uporaba (osnovna uporaba morabiti intuitivna, majhno stevilo osnovnih ukazov, tipk infunkcij), kakovost (vkljucuje tudi to, da ne more pritido zlorab), videz (terminalska oprema mora biti lepa, da“pristaja tudi v kuhinjo“) in predvsem cena.

Razvoj in uvajanje novih telekomunikacijskih storitev 223

3 Razvoj storitev

Najvecja trenda v sodobnih telekomunikacijah danes stamobilnost in sirokopasovnost. Cedalje vec storitev jedostopnih na mobilni podlagi (govorne in podatkovne). Vokviru sirokopasovnosti pa je danes edina resna storitevse vedno hitri internet (video storitve za zdaj iz radiodi-fuzije in kabelske televizije le pocasi migrirajo na drugemedije).

Glede na to bi lahko rekli, da so najbolj aktualnesirokopasovne mobilne storitve. To je verjetno res (velikavlaganja v UMTS), vendar to se ne pomeni, da je uspehze zagotovljen in da bodo mobilne sirokopasovne storitveedine uspesne.

Uspesne storitve so tiste, ki imajo ustrezno mesanicodejavnikov, kot so: uporabnost (preprostost, zanimivost),tehnologija (kakovost), terminalna oprema, vsebine, casuvedbe in cena.

V skladu s tem se predvideva veliko storitev (koktaljrazlicnih storitev), od katerih bo vsaka izmed njih imelapoudarke na dolocenem parametru.

Primer celovitega razvoja nove storitve (primer L-mode) prikazuje slika 2. Zajeti so vsi pomembni seg-menti; sama storitev, terminali in vsebine. Tako kot priuspesnem I-modu je poudarek na preprostosti, uporab-nosti in zabavnih storitvah.

Slika 2. Primer celovitega razvoja storitveFigure 2. Example of complete service development

3.1 Razdelitev trga ITkT

Slika 3 prikazuje razmerja med podrocji telefonije (fik-sne in mobilne), podatkovnih omrezij (kamor spada tudiinternet) in radiodifuzije (radio in televizija).

Razmerja med navedenimi podrocji so podana z letnovsoto poslovanja z opremo in storitvami ter vsebinami.Do najvecjih sprememb za uporabnike bo prislo takrat,ko bo tudi na podrocju podatkovnih komunikacij takorazmerje med opremo in storitvami, kot je danes na po-drocju telefonije.

V Evropi je zelo podobno. Vrednost celotnega trgaITkT v Evropi je bila leta 2001 597 milijard Evrov [5].

Slika 3. Razdelitev svetovnega trga ITkTFigure 3. ICT world market

Od tega telekomunikacije zavzemajo 322 milijard Evrovoziroma 54 odstotni delez.

3.2 Prihodki javnih govornih in podatkovnihstoritev

Telekomi danes vecino prihodka ustvarijo s klasicnimigovornimi storitvami. V prihodnosti se temu delu napove-duje upadanje, kar je razvidno iz diagrama (slika 4). Dia-gram prikazuje napoved gibanja prihodkov od telefonskihin podatkovnih storitev v prihodnjih letih v svetovnem ob-segu. V drzavah z razvitim telekomunikacijskim trgom sebo prihodek telefonskih in podatkovnih storitev izenacilze nekoliko prej. Podobno lahko predvidevamo tudi zaSlovenijo.

Slika 4. Prihodki javnih govornih in podatkovnih storitevFigure 4. Public voice and data service revenues

3.3 Storitev SMS

Dokaz, da uporabniki sprejemajo predvsem preprostein zanimive storitve, ki jim omogocajo tudi dolocenomero domiselnosti in kreativnosti, je storitev SMS(sirokopasoven prenos za to storitev ni potreben).

Posiljanje SMS je se posebej priljubljeno v skandi-navskih in nekaterih azijskih drzavah. Veliko najstnikovna Finskem poslje 100 in vec SMS na mesec. Stroski

224 Kos, Bester

posiljanja SMS pri povprecnem najstniku na Finskemznasajo vec kot polovico celotnega racuna za uporabo mo-bilnih storitev [7]. Podobno je tudi v Sloveniji. Samo prekMobitelovega omrezja GSM je bilo leta 2001 poslanih100 milijonov kratkih sporocil SMS.

3.4 Storitev I-mode

I-mode je brezzicna storitev prenosa internetnih vsebin instoritev na I-mode zdruzljive terminale, razvita v zacetkuleta 1999 pod okriljem japonskega operaterja NTT Do-CoMo. I-mode uporablja paketni prenos strani cHTMLbrez okvirjev na nosilnem omrezju PDC-P s hitrostjo 9.6kbit/s, kar zadostuje potrebam mobilnega dostopa do ak-tualnih informacij in mobilnega nakupovanja.

Terminalna oprema je preprosta in prilagojena zahte-vam prenosa sirokega spektra storitev in se od termi-nala WAP razlikuje po slikovitejsih barvnih ali sivinskihzaslonih, na katerih je mogoce menjati graficna ozadja,prenosu in shranjevanju pozivnih melodij ter izvajanjuprenesenih javanskih aplikacij. Prav ta programski do-datek izvajanja (Java Applet) v novejsih terminalih I-mode omogoca uporabo telefona za razlicne namene, sajlahko poljubno aplikacijo, ki telefon spremeni v igralnokonzolo ali urejevalnik besedila, snamemo z uradnih inneuradnih spletnih strani I-mode, katerih skupno steviloze presega 40.000.

Med storitvami je dalec na prvem mestu zabava (64odstotkov), sledijo pa novice, splosne informacije (19odstotkov), mobilno nakupovanje, mobilno bancnistvo,krajevne informacije, prehrana in promet, rezervacije indruge storitve.

3.5 Storitev L-mode

L-mode [2] je fiksna izvedba zgoraj omenjene mobilnestoritve I-mode. Koncept prikazuje slika 5, primerjavoobeh storitev pa tabela 1. Tako kot pri I-modu, storitev L-mode temelji na ustrezni mesanici razmerja preprost ter-minal + storitve + vsebine.

V primerjavi z ZDA in evropskimi drzavami ima naJaponskem dostop do interneta prek osebnega racunalnikamanjsi odstotek gospodinjstev. L-mode terminalnaoprema in uporaba storitev je zelo preprosta in poceni(preprosta namestitev in uporaba, velik barvni zaslon zvelikimi crkami, veliki gumbi, obvestilo o prejeti posti,vecina vsebin, dostopnih najvec s tremi pritiski na ter-minalu). Zaradi enakih konceptov tehnologije kot pri I-mode je veliko vsebin (licencnih in nelicencnih) ze takojna voljo.

4 Dejavniki za uspeh ponudnika storitev

Osnovni dejavniki v telekomunikacijah, ki jih je za uspehna telekomunikacijskem trgu treba pravilno kombinirati,

Slika 5. L-mode koncept Figure 5. L-mode concept

Tabela 1. Primerjava I-mode in L-modeTable 1. Comparison of I-mode and L-mode

so tehnologija, cas, denar in interdisciplinarna ekipa.Od zgornjih treh dejavnikov je tehnologija sama se na-

jmanj problematicna. Razvoj tehnologije je danes prehi-tel storitve, tako da lahko recemo “tehnologija deluje“.Podobne storitve se lahko zagotavljajo z razlicnimitehnologijami. Potrebno je dvigniti nivo strokovnerazpoznavnosti tehnicne stroke in ji priznati ustreznomesto v informacijski druzbi.

Cas je pri uvajanju novih storitev zelo pomemben.Sodoben telekomunikacijski svet bo sestavljen iz kokta-jla storitev, kjer bodo v nekem casu dolocene storitvezazivele in dosegle velik uspeh, nato pa jih bodo nado-mestile druge. Zato je treba je najti ravno pravi cas uva-janja in aktivnega trzenja storitve (“just-in-time“).

Telekomunikacije so podrocje, kjer se obraca velikokapitala. Se nekaj casa nazaj so podjetja dotcom na pod-lagi velikih borznih tecajev lahko na dokaj preprost nacinzbrala veliko kapitala. Sedaj smo ze v fazi streznitve inveliko podjetij je ze propadlo ali mocno omejilo svojeambicije, ker jim je ob padanju tecajev tehnoloskih del-nic zmanjkalo kapitala.

Razvoj in uvajanje novih telekomunikacijskih storitev 225

Pred enim letom se ni bilo popolnoma jasno, alibo nadaljnji razvoj telekomunikacij sel v smeri revolu-cije (pojav naprednih akterjev, ki vse storitve zagotav-ljajo prek platforme IP, obstojeci telekomi pa zagotavljajosamo poceni prenos) ali v smeri evolucije (postopno pre-oblikovanje telekomov v sodobne operaterje, ki prav takovecino fiksnih in mobilnih storitev zagotavljajo prek plat-forme IP).

Zaradi velikih vlozkov v omrezja, razvoj storitev,marketing in nakup licenc ter hkratnega padca centehnoloskih delnic imajo le obstojeci veliki operaterji do-volj kapitala (ki jim ga tipicno se vedo zagotavljajo gov-orne storitve), pa se ti se zdruzujejo v telemedijske ve-likane. Vecino telekomunikacijskega trga bo obvladovaloomejeno stevilo multinacionalnih druzb. Za manjse ak-terje pa bodo ostale na voljo samo trzne nise.

Licence UMTS so bile v nekaterih drzavah izrednodrage. Veliki vlozki bodo potrebni tudi za sam razvojstoritev. Seznam moznih storitev UMTS je velik [3],vendar se vedno ostajajo vprasanja, kot so: kdo bozares uporabljal storitve UMTS, kako se bodo te storitveuporabljale, kaksna bo njihova cena, kaksna bo pene-tracija teh storitev (napovedi od 30 do 70 odstotkov).

Koncept UMTS je zelo sirok. Zaradi tehnoloskekompleksnosti in velikih kapitalskih vlozkov je mogoce,da bodo od celotnega koncepta dejansko implementi-rani samo nekateri gradniki, kot na primer W-CDMA,ATM/MPLS in IP. Zato se cedalje bolj uporablja nekolikobolj “ohlapen“ termin 3G.

Operaterji bodo za povrnitev investicij morali privzetinove poslovne modele. Vrednostna veriga mobilnih op-eraterjev se spreminja, mobilni operaterji postajajo tudiponudniki vsebin oziroma delujejo na vec (vseh) segmen-tih vrednostne verige. Nekateri se specializirajo in pokri-vajo trzne nise. Denarne tokove v mobilnih poslovnihprocesih prikazuje slika 6 [6].

Slika 6. Denarni tokovi v mobilnih poslovnih procesihFigure 6. Money flows in mobile business processes

Zgodnji posvojitelji tehnologije GSM na podrocju op-eraterstva dosegajo veliko donosnost. Ti so mocno zain-teresirani za UMTS, ker njihova omrezja GSM ze posta-jajo zasicena in bodo potrebovali nove frekvence ne glede

na to, ali bo povprasevanje po mobilnih podatkovnihstoritvah veliko ali ne.

Operaterji, ki so nekoliko kasneje prevzeli GSM,vidijo UMTS kot moznost, da se na podlagi inventivnihposlovnih modelov locijo od konkurence. Ti operaterjiso bolj dovzetni za ekonomske negotovosti tehnologijeUMTS.

Operaterji, ki so GSM sprejeli dokaj pozno, vidijoUMTS kot nujno zlo. Zaradi hude konkurence se jimbodo ze investicije v GSM povrnile sele v daljsem casu.Ti operaterji so uvedbo UMTS skusali zavlacevati, ko-likor se je dalo (hitro uvedbo UMTS so podpirali izdelo-valci opreme, regulatorji in operaterji, katerim se je GSMze amortiziral).

Po danasnjih ocenah pa so moznosti za nove operater-je UMTS, ki nimajo omrezij GSM, slabe.

V Veliki Britaniji je bila cena licenc okrog 30 Evrovna mesec na uporabnika (predvideva se UMTS pene-tracija 50 odstotkov do leta 2010, cena licenc enakomernoporazdeljena med uporabnike, povprecna cena kapitala 15odstotkov). Ce bo povprecen prihodek na uporabnika leta2010 65 Evrov, to pomeni, da cena licence zajema skoraj50 odstotkov prihodkov. Visoke fiksne cene licenc nega-tivno vplivajo predvsem na majhne operaterje. Za oper-aterja s 30 odstotnim trznim delezem je cena licence 20Evrov na uporabnika na mesec, medtem ko je za oper-aterja z 10 odstotnim trznim delezem ta stevilka 60 Evrov[1,4].

5 Sklep

V telekomunikacijah se danes dogajajo hitre spremembe,ki jih zaznamujejo predvsem nove storitve, aplikacije,vsebine in uporaba.

Tehnologija, cas in denar so tri osnovne barve vtelekomunikacijah, ki jih je za uspeh podjetja na teleko-munikacijskem trgu treba pravilno kombinirati.

Tehnologija danes ne pomeni omejitev, omogoca patako rekoc vse storitve in vsebine. Vprasanje je le, katerestoritve, s katero tehnologijo in za kaksno ceno bomozagotavljali, da se bo racun izsel. Komponenta casa paje ob ze omenjeni veliki dinamiki podrocja enako, ce nese bolj pomembna.

Poleg osnovnih barv je za uspeh potrebna se cetrtakomponenta - interdisciplinarno znanje oziroma dovoljustrezno izobrazenih strokovnjakov.

6 Literatura

[1] R. Whithworth, The Unknown World of 3G Tariffs,Telecommunications, February 2001, pp. 47-51.

[2] L-mode,http://www.ntt-east.co.jp/Lmode/english/ .

[3] UMTS Forum, Enabling UMTS Third Generation Ser-vices and Applications, UMTS Forum Report, No. 11, Oc-tober 2000.

[4] B. Duarte, UMTS: Challenges and Perspectives, AlcatelTelecommunications Review, 1st Quarter 2001.

[5] European Information Technology Observatory, Reportfor 2001,http://www.eito.com/ .

[6] R. Casonato, M-Commerce Business Scenario, GartnerGroup, April 2001.

[7] Nokia, Mobile Networking Evolution to Multimedia Mes-saging, White Paper.

Andrej Kos je diplomiral leta 1996 ter magistriral leta 1999na Univerzi v Ljubljani, oboje s podrocja telekomunikacij.Na Fakulteti za elektrotehniko v Laboratoriju za telekomu-nikacije je zaposlen na delovnem mestu raziskovalca. Njegovosedanje delo zajema analizo, modeliranje in nacrtovanje tele-komunikacijskih elementov, omrezij in sistemov. Na razisko-valnem podrocju se trenutno ukvarja s paketno komutacijo vtelekomunikacijskih sistemih naslednje generacije. Druga nje-gova ekspertna podrocja zajemajo mobilne telekomunikacije,inteligentna omrezja in upravljanje. Andrej Kos je clan IEEE,IEICE in Telemanagement Foruma.

Janez Bester je diplomiral leta 1979, magistriral leta 1982in doktoriral leta 1995 na Univerzi v Ljubljani, vse iz po-drocja telekomunikacij. Zaposlen je na Fakulteti za elektro-tehniko v Ljubljani kot docent in predstojnik Laboratorija zatelekomunikacije. Njegovo sedanje delo zajema raziskave ininzeniring na podrocju informacijske infrastrukture, vpeljavenovih telekomunikacijskih storitev ter uporabe informacijskihtehnologij in telekomunikacij na podrocju e-izobrazevanja. Pre-dava predmete Osnove telekomunikacij II, Komutacijski sistemiin omrezja, Komunikacijska omrezja in storitve, Inteligentnaomrezja ter Nacrtovanje, modeliranje in vodenje telekomuni-kacijskih omrezij. Janez Bester je clan IEEE, ACM, IEICE inTelemanagement Foruma.