RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED - Ministrstvo za · PDF fileElektrični aparati ......
-
Upload
hoangkhuong -
Category
Documents
-
view
234 -
download
4
Transcript of RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED - Ministrstvo za · PDF fileElektrični aparati ......
1 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED
KONČNO POROČILO -
NOVELACIJA
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
NAROČNIK:
MINISTRSTVO ZA KULTURO
MAISTROVA ULICA 10,
LJUBLJANA
POGODBENI PARTNER IN IZVAJALEC:
EUTRIP, D.O.O.
KIDRIČEVA ULICA 24,
3000 CELJE
ŠTEVILKA PROJEKTA: 0436
AVGUST 2016
2 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Naslov študije:
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu
stavbe – novelacija
Naziv in naslov stavbe: Narodna in univerzitetna knjižnica
Turjaška ulica 1,
1000 Ljubljana
Uporabnik: Narodna in univerzitetna knjižnica
Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana
Kontaktna oseba uporabnika:
Borut Osojnik
Številka pogodbe z naročnikom: 3340-16-080003
Izvajalec EUTRIP, D.O.O.
KIDRIČEVA ULICA 24,
3000 CELJE
Vodja projekta: Primož Praper
Sodelavci: Iztok Topler,
Nejc Avguštin,
Blaž Šepul,
Dalibor Pavlović,
Hubertina Vitrih,
Marko Pritržnik,
Cveto Fendre,
Ivan Škoflek,
Radovan Repnik
Leon Pokeržnik.
Kraj in datum:
Celje, avgust 2016
Št. izvoda: 1 2 3
Pogodbeni partner: EUTRIP, d. o. o.
Prokurist:
Primož Praper, univ. dipl. gosp. inž.
3 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
KAZALO VSEBINE
I. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE .................................................................................................. 12
KLJUČNE UGOTOVITVE ..................................................................................................................................... 12
STRUKTURA POVPREČNE RABE ENERGIJE IN STROŠKOV .................................................................................. 14
PREDLAGANI SCENARIJI ZA IZVEDBO UKREPOV URE IN OVE ............................................................................ 14
I. SPLOŠNI DEL .......................................................................................................................................... 20
1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ......................................................................................................... 21
2. UVOD ........................................................................................................................................................ 22
2.1. Splošni podatki ................................................................................................................................ 22
2.2. Opis dejavnosti v stavbi .................................................................................................................. 22
2.3. Prostorska umestitev stavbe in dispozicija prostorov ..................................................................... 24
2.4. Skupna poraba energije in stroški ................................................................................................... 26
2.5. Stanje toplotnega ugodja v stavbi .................................................................................................. 29
2.6 Izhodišča za izdelavo REP ................................................................................................................ 31
2.6.1. Povzetek Lokacijske informacije ......................................................................................................... 31
2.6.2. Povzetek Lokacijske informacije ......................................................................................................... 32
2.6.3. Povzetek Navodil za izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb na podlagi OP EKP 2014-
2020. ............................................................................................................................................................ 33
2.6.4. Povzetek zahtev po izvedbi sanacije po PURES .................................................................................. 34
3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ....................................................................................................................... 35
3.1. RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM STAVBE UPORABNIKOM, NAJEMNIKOM IN
UPRAVNIKOM STAVBE ................................................................................................................................. 35
3.2. Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov ............................................................ 35
3.3. Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE ................................ 36
3.4. Potek nadzora nad rabo energije in stroški .................................................................................... 36
3.5. Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih .............................................................................. 36
3.6. Raven promoviranja URE ................................................................................................................ 37
4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE V STAVBI ................................................................................................................ 38
4.1. Cene energetskih virov .................................................................................................................... 38
4.2. Energijsko število STAVBE ............................................................................................................... 40
4.3. Poraba toplotne energije ................................................................................................................ 41
4.4. Poraba električne energije .............................................................................................................. 42
4.5. Poraba vode .................................................................................................................................... 43
4.6. Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov .................................................................................... 44
4.7. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme .............................................................................. 45
5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE ....................................................................................................... 46
5.1. ogrevalni sistem .............................................................................................................................. 46
5.2. Sistem za oskrbo s toplo vodo ......................................................................................................... 49
5.3. Sistem za oskrbo s hladno vodo ...................................................................................................... 49
5.4. Elektro energetski sistem in porabniki ............................................................................................ 50
6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE .................................................................................................................... 55
6.1. Ovoj stavbe ..................................................................................................................................... 55 Etažnost, stropna konstrukcija ............................................................................................................................. 56 Zidovi, zunanje stene ............................................................................................................................................ 56 Okna in vrata ........................................................................................................................................................ 56 Tla na terenu ........................................................................................................................................................ 57
Termovizija fasade stavbe............................................................................................................................ 57
4 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
6.2. Električni aparati ............................................................................................................................. 58
6.3. Razsvetljava .................................................................................................................................... 59
6.4. Priprava tople vode ......................................................................................................................... 61
6.5. Prezračevanje in klimatizacija ......................................................................................................... 61
II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE .................................................................................... 64
7. OSKRBA Z ENERGIJO ...................................................................................................................................... 65
7.1. Revizija pogodb o dobavi energije .................................................................................................. 65 7.1.1. Električna energija ...................................................................................................................................... 65 7.1.2. Para in topla voda ....................................................................................................................................... 65 7.1.3. Zemeljski plin .............................................................................................................................................. 65 7.1.4. Tekoča goriva .............................................................................................................................................. 66 7.1.5. Drugo .......................................................................................................................................................... 66
8. ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBAH ......................................................................................................... 67
8.1. Potrebna toplota za ogrevanje stavbe ............................................................................................ 67 8.1.1. Zunanji ovoj ................................................................................................................................................ 69 8.1.2. Transmisijske izgube ................................................................................................................................... 71 8.1.3. Izgube zaradi prezračevanja........................................................................................................................ 73 8.1.4. Toplotni pritoki ........................................................................................................................................... 73
8.2. Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije ............................................................. 73 8.2.1. Priprava tople vode ..................................................................................................................................... 73 8.2.2. Razsvetljava ................................................................................................................................................ 74 8.2.3. Kuhinja ........................................................................................................................................................ 74
8.3. Končna energija potrebna za delovanje stavbe .............................................................................. 74 8.3.1. Proizvodnja toplote..................................................................................................................................... 74 8.3.2. Ogrevalne naprave in sistemi...................................................................................................................... 74 8.3.3. Sistem za razdeljevanje toplote za ogrevanje ............................................................................................. 74 8.3.4. Sistemi za razdeljevanje tople vode ............................................................................................................ 75
9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV STAVBE .................................................................................... 76
9.1. Izhodišča za izračun prihrankov ...................................................................................................... 76
9.2. Ovoj stavbe ..................................................................................................................................... 77
9.3. Prezračevanje .................................................................................................................................. 80
9.4. Kuhinja ............................................................................................................................................ 81
9.5. Priprava tople vode ......................................................................................................................... 81
9.6. proizvodnja toplote in ogrevalni sistem .......................................................................................... 82
9.7. Razsvetljava .................................................................................................................................... 83
9.8. Klimatizacija .................................................................................................................................... 84
9.9. Sanitarna voda ................................................................................................................................ 84
9.10. Električna energija .......................................................................................................................... 85
9.11. Energetsko upravljanje s pomočjo energetskega monitoringa ....................................................... 86
9.12. Izraba obnovljivih virov energije (OVE) ........................................................................................... 88
III. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE .......................................................... 90
10. ORGANIZACIJSKI UKREPI ............................................................................................................................. 90
10.1. Ozaveščanje, izobraževanje in informiranje.................................................................................... 92
10.2. MONITORING – ENERGETSKO UPRAVLJANJE ................................................................................. 94
10.3. VZDRŽEVANJE ................................................................................................................................. 97
11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV .............................................................................................. 98
11.1. Potrebna investicijska sredstva, izračun možnih prihrankov energije in potreben čas za vračilo
investiranih sredstev .................................................................................................................................... 98 1.1.1. Scenarij 0: Izvedba organizacijskih ukrepov ............................................................................................... 99
5 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
11.1.2. Scenarij 1: Izvedba investicijskih ukrepov celovite energetske prenove ..................................................... 100 11.1.3. Scenarij 2: Izvedba celovite energetske prenove z upoštevanjem zgornje vrednosti enostavne vračilne
dobe ........................................................................................................................................................................ 102 11.1.4. Scenarij 3: Izvedba celovite energetske prenove z upoštevanjem smiselnih ukrepov ................................ 103
11.2 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje ......................................................... 106
11.3 Ovoj stavbe ................................................................................................................................... 106
11.4. Sistem klimatizacije, gretja in hlajenja (KGH sistem) .................................................................... 109
11.5. Električna energija ........................................................................................................................ 112
11.6. Povzetek predlaganih ukrepov ...................................................................................................... 113
12. PRIMERJALNA ANALIZA SKUPINE PREGLEDANIH STAVB ................................................................... 115
13. IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKOV ......................................................................................................... 116
IV. UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA ......................................................................................................... 117
6 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
KAZALO SLIK
SLIKA 1: MAKRO PROSTORSKA UMESTITEV STAVBE ........................................................................................................... 24
SLIKA 2: LOKACIJA NUK-A .......................................................................................................................................... 25
SLIKA 3: PROSTORSKA UMESTITEV OBJEKTA .................................................................................................................... 25
SLIKA 4: SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV ........................................................................ 35
SLIKA 5: OBTOČNI ČRPALKI IMP TIP GHN 802 A- R – KTP1 ............................................................................................. 46
SLIKA 6: MERILNIK TOPLOTNE ENERGIJE ALMESS CF ECHO II .......................................................................................... 46
SLIKA 7: KTP 2 – OSKRBA KLIMATOV S TOPLOTNO ENERGIJO .............................................................................................. 47
SLIKA 8: OBTOČNA ČRPALKA IMP TIP GHN 402 A- R – KTP 2 ........................................................................................ 47
SLIKA 9: ELEKTRONSKI REGULATOR OGREVANJA SAMSON TROVIS ................................................................................... 47
SLIKA 10: ZUNANJI TIPALI KTP 1 IN 2 NA SZ STRANI STAVBE ............................................................................................. 47
SLIKA 11: REBRASTI RADIATOR EMO TRIKA S TERMOSTATSKIM VENTILOM DANFOSS ........................................................ 48
SLIKA 12: PLOŠČATI RADIATOR VOGEL&NOOT S TERMOSTATSKIM VENTILOM DANFOSS .................................................... 48
SLIKA 13: KONVEKTOR Z NARAVNO KONVEKCIJO V ZIDNI NIŠI .............................................................................................. 48
SLIKA 14: VENTILATORSKI KONVEKTOR V RAZSTAVNI DVORANI NUK .................................................................................... 48
SLIKA 15: GRELNIK STV GORENJE TIKI – ....................................................................................................................... 49
SLIKA 16: GRELNIK STV GORENJE TIKI .......................................................................................................................... 49
SLIKA 17: WC Z NADOMETNIM KOTLIČKOM .................................................................................................................... 50
SLIKA 18: NADOMETNI WC KOTLIČEK ........................................................................................................................... 50
SLIKA 19: POSNETEK GLAVNEGA ELEKTRO RAZDELILCA ....................................................................................................... 51
SLIKA 20: POSNETEK RAZDELILCA Z ODŠTEVALNIMA ŠTEVCEMA ........................................................................................... 51
SLIKA 21: POSNETEK ETAŽNEGA PODRAZDELILCA .............................................................................................................. 51
SLIKA 22: POSNETEK IZVEDBE INŠTALACIJE V PISARNI ......................................................................................................... 51
SLIKA 23: MERILNI LIST - TEDENSKA MERITEV POVPREČNE TRENUTNE MOČI PK V OBDOBJU (10 MIN INTERVAL) ............................ 53
SLIKA 24: MERILNI LIST - TEDENSKA MERITEV MAKSIMALNE TRENUTNE MOČI PT V OBDOBJU (10 MIN INTERVAL) .......................... 53
SLIKA 25: MERILNI LIST - DNEVNA MERITEV DELOVNE IN JALOVE MOČI (10 MIN INTERVAL) ....................................................... 53
SLIKA 26: ZAHTEVNA IN ZAŠČITENA FASADA STAVBE S SLABO TOPLOTNO IZOLATIVNOSTJO ........................................................ 55
SLIKA 27: DOTRAJANO STAVBNO POHIŠTVO, S SLABO TOPLOTNO PREHODNOSTJO IN SLABIM TESNJENJEM .................................... 55
SLIKA 28: POGLED NA STREHE ...................................................................................................................................... 56
SLIKA 29: STROP V SKLADIŠČU ...................................................................................................................................... 56
SLIKA 30: 3D PRIKAZ ETAŽNOSTI STAVBE ........................................................................................................................ 56
SLIKA 31: 3D PRIKAZ – RAZLIČNE SESTAVE STAVBE ........................................................................................................... 56
SLIKA 32: DOTRAJANO IN SABO IZOLATIVNO STAVBNO POHIŠTVO NA ZAHODNI STRANI STAVBE .................................................. 57
SLIKA 33: SLABO IZOLATIVNA ZASTEKLITEV NAD GLAVNIM VHODOM NA SEVERNI STRANI STAVBE ................................................ 57
SLIKA 34: RAZGIBANA FASADA Z OPAZNO ETAŽNO PLOŠČO NA VZHODNI STRANI STAVBE ........................................................... 57
SLIKA 35: PROBLEMATIČEN STIK FASADE IN TERENA OZ. PREHOD STENE POD IN NAD TERENOM .................................................. 57
SLIKA 36: SLABO TESNJENJE OKEN - Z NOTRANJE STRANI ................................................................................................... 58
SLIKA 37: SLAB STIK STENE IN IZOLACIJE PODSTREŠJA ......................................................................................................... 58
SLIKA 38: POSNETEK PORABNIKOV V KOTLOVNICI ............................................................................................................. 58
SLIKA 39: POSNETEK OSTALIH PORABNIKOV..................................................................................................................... 58
SLIKA 40: POSNETEK RAZSVETLJAVE ČITALNICE ................................................................................................................. 59
SLIKA 41: POSNETEK RAZSVETLJAVE HODNIKA .................................................................................................................. 59
SLIKA 42: POSNETEK RAZSVETLJAVE SKLADIŠČA ................................................................................................................ 59
SLIKA 43: POSNETEK RAZSVETLJAVE RAZSTAVNE SOBE ....................................................................................................... 59
SLIKA 44: POSNETEK ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE ......................................................................................................... 61
SLIKA 45: TALNE REŠETKE - DOVOD ZRAKA ..................................................................................................................... 62
SLIKA 46: STENSKA REŠETKA – ODVOD ZRAKA MALA ČITALNICA ........................................................................................... 62
7 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
SLIKA 47: DOVODNA REŠETKA VELIKA ČITALNICA .............................................................................................................. 63
SLIKA 48: DOVOD ZRAKA NA GLAVNO STOPNIŠČE IN AVLO.................................................................................................. 63
SLIKA 49: HLADILNI AGREGAT HITEMA NAZIVNE HLADILNE MOČI 87 KW ............................................................................ 63
SLIKA 50: HLAJENJE TK PROSTOROV S SPLIT KLIMATSKIMI NAPRAVAMI ................................................................................. 63
SLIKA 51: TOPLOTNE IZGUBE ....................................................................................................................................... 68
SLIKA 52: FASADA SEVER ............................................................................................................................................ 70
SLIKA 53: FASADA VZHOD ........................................................................................................................................... 70
SLIKA 54: FASADA ATRIJ .............................................................................................................................................. 70
SLIKA 55: FASADA ATRIJ .............................................................................................................................................. 70
SLIKA 56: STARO OKNO .............................................................................................................................................. 70
SLIKA 57: SANIRANO OKNO ......................................................................................................................................... 70
SLIKA 58: SHEMA UPRAVLJANJA PO SIST EN ISO 50001 ................................................................................................. 88
SLIKA 60: UČINKOVITOST RAZLIČNIH NAČINOV NARAVNEGA PREZRAČEVANJA ......................................................................... 99
8 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
KAZALO TABEL
TABELA 1: POVPREČNA RABA ENERGIJE V ZADNJIH TREH LETIH ............................................................................................ 14
TABELA 2: PREDLAGANI UKREPI PO SCENARIJU 0 (ORGANIZACIJSKI UKREPI) ........................................................................... 15
TABELA 3: PREDLAGANI UKREPI PO SCENARIJU 1 (CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA) ............................................................... 15
TABELA 4: PREDLAGANI UKREPI PO SCENARIJU 2 (UKREPI Z VRAČILNO DOBO DO 15 LET) .......................................................... 16
TABELA 5: PREDLAGANI UKREPI PO SCENARIJU 3 (S PREDLAGANIMI UKREPI) .......................................................................... 17
TABELA 6: POVZETEK RAZŠIRJENEGA ENERGETSKEGA POROČILA V ŠTEVILKAH ......................................................................... 19
TABELA 7: OSNOVNI PODATKI STAVBE NUK .................................................................................................................... 24
TABELA 8: POVRŠINE STAVBE NUK ............................................................................................................................... 26
TABELA 9: PREGLED PORABE IN STROŠKOV ENERGIJE TER VODE V LETIH 2013, 2014 IN 2015 .................................................. 26
TABELA 10: PREGLED EMISIJ CO2 IN ENERGIJSKEGA ŠTEVILA V LETIH 2013−2015 ................................................................. 27
TABELA 11: PRIMERJAVA PORABE TOPLOTNE ENERGIJE, ELEKTRIČNE ENERGIJE IN VODE V LETIH 2013-2015 ............................... 28
TABELA 12: TABELA CEN ENERGETSKIH VIROV (BREZ DDV) ................................................................................................ 40
TABELA 13: POPIS RADIATORJEV PO ETAŽAH ................................................................................................................... 48
TABELA 14: POPIS RAZSVETLJAVE PO ETAŽAH .................................................................................................................. 60
TABELA 15: RAZSVETLJAVA TIPIČNIH PROSTOROV NUK ..................................................................................................... 60
TABELA 16: TIPIČNE SESTZAVE ZUNANJIH STEN – OBSTOJEČE STANJE .................................................................................... 71
TABELA 17: TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE SKOZI ZUNANJE NEPROZORNE POVRŠINE .......................................................... 71
TABELA 18: TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE SKOZI ZUNANJE PROZORNE POVRŠINE .............................................................. 72
TABELA 19: IZHODIŠČNI PODATKI ZA ANALIZO ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV STAVBE ............................................... 77
TABELA 20: OCENA ENERGETSKIH VARČEVALNIH POTENCIALOV NA ZUNANJEM OVOJU STAVBE .................................................. 80
TABELA 21: OCENA ENERGETSKIH VARČEVALNIH POTENCIALOV PRI PRIPRAVI TSV .................................................................. 82
TABELA 22: OCENA ENERGETSKIH VARČEVALNIH POTENCIALOV NA OGREVALEM SISTEMU ........................................................ 83
TABELA 23: OCENA ENERGETSKIH VARČEVALNIH POTENCIALOV PRI RAZSVETLJAVI ................................................................... 84
TABELA 24: OCENA ENERGETSKIH VARČEVALNIH POTENCIALOV PRI PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE .............................................. 86
TABELA 25: POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA IN IZRAČUN MOŽNIH PRIHRANKOV Z VRAČILNO DOBO PO SCENARIJU 0 ............... 100
TABELA 26: POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA IN IZRAČUN MOŽNIH PRIHRANKOV Z VRAČILNO DOBO PO SCENARIJU 1 ............... 101
TABELA 27: POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA IN IZRAČUN MOŽNIH PRIHRANKOV Z VRAČILNO DOBO PO SCENARIJU 2 ............... 102
TABELA 28: POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA IN IZRAČUN MOŽNIH PRIHRANKOV Z VRAČILNO DOBO PO SCENARIJU 3 ............... 103
TABELA 29: PREGLED ZMANJŠANJA CO2 GLEDE NA RAZLIČNE SCENARIJE ............................................................................. 106
TABELA 30: POVZETEK UKREPOV IN ZMANJŠANJE ENERGIJE, STROŠKOV IN EMISIJ Z VRAČILNIM ROKOM – SCENARIJ 0 ................... 113
TABELA 31: POVZETEK UKREPOV IN ZMANJŠANJE ENERGIJE, STROŠKOV IN EMISIJ Z VRAČILNIM ROKOM – SCENARIJ 1 ................... 113
TABELA 32: POVZETEK UKREPOV IN ZMANJŠANJE ENERGIJE, STROŠKOV IN EMISIJ Z VRAČILNIM ROKOM – SCENARIJ 2 ................... 113
TABELA 33: POVZETEK UKREPOV IN ZMANJŠANJE ENERGIJE, STROŠKOV IN EMISIJ Z VRAČILNIM ROKOM – SCENARIJ 2 ................... 114
9 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
KAZALO GRAFIKONOV
GRAFIKON 1: STRUKTURA RABE ENERGIJE (LEVO) IN STRUKTURA STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO (DESNO) ................................ 14
GRAFIKON 2: STRUKTURA PORABLJENIH ENERGENTOV NA LETO - POVPREČJE TREH LET ............................................................ 28
GRAFIKON 3: STRUKTURA STROŠKOV ENERGENTOV IN KOMUNALNIH STORITEV NA LETO - POVPREČJE TREH LET ........................... 29
GRAFIKON 4: STRUKTURA STROŠKA 1 MWH DALJINSKE TOPLOTE ........................................................................................ 39
GRAFIKON 5: STRUKTURA STROŠKA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA JANUAR 2015 .......................................................................... 39
GRAFIKON 6: STRUKTURA STROŠKA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA AVGUST 2015 .......................................................................... 39
GRAFIKON 7: ENERGIJSKO ŠTEVILO OBRAVNAVANE STAVBE ZA LETA 2013, 2014 IN 2015 ...................................................... 40
GRAFIKON 8: PORABA TOPLOTNE ENERGIJE V KWH IN LETNI STROŠEK V EUR V ZADNJIH TREH LETIH .......................................... 41
GRAFIKON 9: MESEČNA PORABA TOPLOTNE ENERGIJE V LETIH 2013, 2014 IN 2015 ............................................................. 42
GRAFIKON 10: PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V KWH IN LETNI STROŠEK V EUR V ZADNJIH TREH LETIH ....................................... 42
GRAFIKON 11: PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH V LETIH 2013, 2014 IN 2015 ....................................................... 43
GRAFIKON 12: PORABA VODE V ZADNJIH TREH LETIH IN NJEN STROŠEK ZA M3 ........................................................................ 43
GRAFIKON 13: PORABA HLADNE VODE PO MESECIH V LETIH 2013, 2014 IN 2015 ................................................................ 44
GRAFIKON 14: TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ IN RABA TOPLOTE V OBDOBJU 2013-2015 ....................................................... 67
GRAFIKON 15: PRIKAZ ZMANJŠANJA RABE ENERGIJE PO SCENARIJU 3 ................................................................................. 105
GRAFIKON 16: PRIKAZ ZMANJŠANJA STROŠKOV ENERGIJE PO SCENARIJU 3 .......................................................................... 105
10 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
SEZNAM PRILOG
PRILOGA 1: POROČILO EKONOMSKE – ENERGETSKE ANALITIKE ZA OBDOBJE 2013 - 2015 PRILOGA 2: POROČILO O STANJU OGREVALNEGA SISTEMA PRILOGA 3: POROČILO O STANJU ELEKTRIČNIH PORABNIKOV IN ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ PRILOGA 4: POROČILO O MERITVI MIKROKLIME PRILOGA 7: POROČILO TOPLOTNIH KARAKTERISTIK IN GRADBENE FIZIKE PRILOGA 5: POROČILO MERITEV PORABE IN KVALITETE ELEKTRIČNE ENERGIJE PRILOGA 6: POROČILO TERMOGRAFSKEGA MERJENJA OBJEKTA PRILOGA 8: ELABORAT GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČE STANJE PRILOGA 9: ELABORAT GRADBENE FIZIKE S PREDVIDENIMI UKREPI PRILOGA 10: POPIS GRELNIH TELES
11 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
SLOVAR OKRAJŠAV
CO2 – ogljikov dioksid EE – električna energija EPN – elektronska predstikalna naprava EVD – enostavna vračilna doba ET – enotna tarifa TV – termostatski ventili REP – razširjeni energetski pregled ELKO – ekstra lahko kurilno olje KGH – klimatizacija, gretje, hlajenje OVE – obnovljivi viri energije NN – nizkonapetostni (npr. razvod) TČ – toplotna črpalka TE – toplotna energija TP – toplotna postaja URE – učinkovita raba energije TSV – topla sanitarna voda Ur. list RS – Uradni list Republike Slovenije URE – učinkovita raba energije PURES – Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 93/2008; spremembe: št. 47/2009, 52/2010) ZVKDS – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
12 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
I. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE
Povzetek je napisan z namenom, da vodstvo in uporabniki na kratek in jedrnat način spoznajo vse
pomembne elemente energetskega pregleda (EP), ne da bi se morali ukvarjati z energetiko in
posameznimi izračuni, ki so zajeti v pregledu.
Pri EP so nakazane možnosti učinkovite rabe energije (URE) oz. zmanjšanja stroškov ogrevanja,
porabe električne energije in vode. Analizirani so bili ekonomsko upravičeni ukrepi, za katere je
bila ocenjena doba vračanja vloženih sredstev. Predlagani ukrepi so ločeni na organizacijske in
investicijske ukrepe. Vsi predlagani ukrepi vplivajo na URE in znižanje stroškov ter se razlikujejo
po dobi vračanja vloženih finančnih sredstev in po nujnosti izvajanja posameznega ukrepa. Vsi
predstavljeni stroški energije v poročilu razširjenega energetskega pregleda se zaradi lažje
primerjave med leti (julija 2013 se je spremenila stopnja DDV) navajajo brez davka na
dodano vrednost (DDV). Prav tako so brez DDV podane tudi ocene investicijskih vrednosti
za izvedbo predlaganih ukrepov in ocene stroškovnih prihrankov zaradi izvedbe ukrepov.
Če povzamemo, so v poročilu vse vrednosti z enoto v EUR (€) podane brez DDV.
Izdelava razširjenega energetskega pregleda (REP) stavbe Narodne univerzitetne knjižnice v
Ljubljani (v nadaljevanju NUK) je bila naročena in izvedena po pogodbi številka 3340-16-080003
(februar 2016) in je v skladu s predpisano metodologijo za izvedbo REP. Kot izhodišče za določitev
ukrepov in njihovih učinkov je bilo iz meritev notranjega okolja (temperatura, relativna vlaga
prostorov, osvetljenost in vsebnost CO2), termovizije stavbe in analize pridobljenih podatkov
najprej ugotovljeno stanje stavbe. Kot referenčno obdobje so uporabljena zadnja tri leta, torej leta
2013, 2014 in 2015. Referenčne vrednosti za analizo obstoječega stanja in analizo
predlaganih ukrepov so bile izbrane in pridobljene iz računov dobaviteljev posameznih
energentov in mrzle vode. Za referenčno obdobje pa je bilo izbrano obdobje zadnjih treh
zaključenih let, tj. celotno leto 2013, 2014 in 2015. Posamezne referenčne vrednosti za
izbrano obdobje in določitev le-teh je natančneje predstavljeno v poglavju 9.1. Vse
referenčne vrednosti (poraba, stroški, prihranki …) so določene na podlagi računov za ta tri leta.
Osnovni nabor ukrepov je bil korigiran na podlagi korespondenc z osebjem stavbe, tehnične rešitve
pa so bile opredeljene skupaj z zunanjimi sodelavci za posamezna področja. Na ta način so bile
upoštevane tudi omejitve pri izvajanju ukrepov za varčevanje z energijo in za znižanje stroškov
vzdrževanja. Vrednosti in podane usmeritve investicij so okvirne, kot je to običajno na nivoju EP.
Za natančne tehnične rešitve za posamezen ukrep je potrebna izdelava Projektov za izvedbo (PZI),
v okviru katerih se ukrepi podrobno obravnavajo in se izdelajo natančni projektantski popisi. Projekt
prenove mora poleg opisa tehničnih ukrepov vsebovati tudi opise možnih tveganj zaradi njihovega
posamičnega ali medsebojnega vpliva ter navodila uporabnikom za omejevanje tveganj s
preventivnimi in popravnimi ukrepi.
KLJUČNE UGOTOVITVE
Ključne ugotovitve REP so: - Stavba NUK, ki se nahaja na naslovu Turjaška ulica 1, Ljubljana je izjemen kulturni spomenik
in ima posebno kulturno vrednost, zato je varovan kot kulturna dediščina prve kategorjie, za
katero veljajo posebni pogoji pri prenovi stavbe.
- Stavba je bila zgrajena med leti 1936 in 1941. Zunanji fasadni plašč je zgrajen iz opeke, ki jo
dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Od izgradnje
13 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
pa do danes še ni bilo večje energetske prenove, razen namestitev toplotne izolacije na
podstrešja in delna menjava oken (okoli 30 % oken je že bilo zamenjanih).
- Po pogovoru z zaposlenimi je bilo ugotovljeno, da večjega neugodja v večini prostorov ni
občutiti, se pa pojavljajo v določenih prostorih različne težave, od pregrevanja v poletnih
mesecih, do pihanja pri oknih, ki slabo tesnijo, do slabše osvetljenosti v določenih pisarnah.
- Problematika na stavbi se pojavlja predvsem pri fasadnem ovoju, ki je še prvoten in ne
zadostuje najnovejšim smernicam. Stavba je zaščitena kot spomenik in iz kulturnovarstvenih
pogojev sledi, da ni dovoljuje toplotne zaščite zunanjih sten ne z notranje, ne z zunanje strani.
- Med letom 2013-2015 je bilo približno 30 % oken (po površini) že saniranih oz. zamenjanih.
Sanirana okna imajo v zunanjem krilu enojno zasteklitev, v notranjem krilu pa termopan
zasteklitev toplotne prehodnosti Ug = 1,0 W/m2K.
- Prvotna škatlasta lesena okna imajo na obeh okvirjih vgrajeno enojno zasteklitev. Okvirji oken
slabo tesnijo, predvsem okna v zgornjih nadstropjih, ki so bolj izpostavljena vremenskim
vplivom. Vgrajena okna so tehnološko zastarela in energetsko neučinkovita, kar občutijo tudi
uporabniki.
- Ravne strehe stavbe so izvedene v minimalnem naklonu in so po večini nezadostno toplotno
izolirane. Večina streh že ima nameščeno toplotno izolacijo, ki pa je nameščena v različnih
debelinah od 4 cm do 20 cm. Nekaj streh pa nima še nič toplotne izolacije. Toplotno izolirati bi
bilo potrebno še okoli 900 m2 površin ravnih streh.
- Splošna ocena je, da je oprema za ogrevanje v funkcionalnem stanju (primarni in sekundarni
razvod). Sekundarni razvod s ploščatimi radiatorji je konstruiran v skladu s takratnimi
tehničnimi normativi. Toplotna postaja je v dobrem stanju in primerno vzdrževana, tako ni
tveganj za zanesljivost oskrbe.
- Toplotna postaja se nahaja v kletnih prostorih stavbe. V toplotni postaji sta nameščeni dve
kompaktni toplotni postaji (KTP). V KTP 1 nazivne toplotne moči 910 kW je vgrajen ploščati
prenosnik toplote ALFA LAVAL, ki povezuje primarni (130/70°C) in sekundarni (85/65°C) krog
ogrevanja. KTP 1 s toplotno energijo oskrbuje radiatorsko ogrevanje stavbe. S KTP 2 se
pripravlja ogrevna voda za klimate. Nazivna toplotna moč KTP 2 je 240 kW.
- Razsvetljava je v prostorih skladišč, kotlovnice, strojnice izvedena z nagradnimi klasičnimi
fluorescentnimi svetilkami z navadnimi predstikalnimi napravami, v prostorih čitalnic z lestenci
in namiznimi svetili z varčnimi sijalkami. V pisarnah in delih hodnikov z visečimi svetili in
varčnimi sijalkami. Del hodnikov, stopnišč in lokala pa v kombinaciji z LED reflektorji in svetili
z varčnimi sijalkami.
- Za znižanje rabe energije je smiselno v prvi vrsti izvajati predvsem mehke ukrepe, saj zahteva
sistematično vplivanje na energetsko učinkovito vedenje uporabnikov najmanjše investicije in
ima najkrajše vračilne dobe. Predlagani so tudi nekateri organizacijski ukrepi v navezavi z
manjšimi denarnimi vlaganji.
- Poleg uporabnikov so pomembni vidiki tudi usposabljanje tehničnega osebja ter vzpostavitev
ciljnega spremljanje delovanja in vzdrževanja (načrtovanje stroškov za energijo, preventivno
in investicijsko vzdrževanje). Pomembno je, da usposobljeno osebje pozna delovanja sistema
na urni ravni, saj lahko v tem primeru odstopanja ugotovi sproti in je možen vpogled na
delovanje tudi za nazaj. Zato je potrebna namestitev ustreznih senzorjev in merilnikov za
daljinsko odčitavanje in vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema.
- Investicijsko - tehnični ukrepi so možni predvsem na zunanjem ovoju (zamenjava stavbnega
pohištva, namestitev toplotne izolacije na strop proti neogrevanemu podstrešju),
elektroenergetskem sistemu (prenova razsvetljave) in ogrevalnem sistemu (hidravlično
uravnoteženje, vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk, prenova sistema nadzora in upravljanja
...).
14 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
STRUKTURA POVPREČNE RABE ENERGIJE IN STROŠKOV
V stavbi NUK se v večini opravljajo dejavnosti na področju zbiranja, obdelovanja, varovanja in
ohranjanja pisne kulturne in znanstvene dediščine slovenskega naroda. Zunanji uporabniki dnevno
koristijo predvsem možnost izposoje gradiva ter prostore za študij in raziskovalno delo – čitalnice,
zato je ključnega pomena, da ima stavba konstantno oskrbo z energijo saj je to za izvajanje njene
dejavnosti nujno potrebno.
Struktura rabe energije za obdobje zadnjih treh let je prikazana na spodnjih dveh grafikonih.
Grafikon 1: Struktura rabe energije (levo) in struktura stroškov za energijo in vodo (desno)
Tabela 1: Povprečna raba energije v zadnjih treh letih
Povprečje za 2013–2015
Poraba energentov [kWh/leto]
Stroški energenta
[€/leto]
Emisije CO2 [t/leto]
Primarna energija
[kWh/m2leto]
Energijsko število [kWh/m2leto]
Toplotna energija 947.233,33 63.196,38 303,11 122,84 111,67
Električna energija 558.390,67 49.752,34 273,61 164,57 65,83
Skupaj: 1.505.624,00 112.948,72 576,73 287,41 177,50
Poraba [m3/leto] Stroški [€/leto]
Mrzla voda 2.480,33 3.694,36
Skupaj stroški v povprečju za obdobje 2013–2015 [€/leto]: 116.643,08
Na podlagi kopij računov dobaviteljev energentov smo ugotovili, da stavba za delovanje porabi
okoli 63 % toplotne energije za ogrevanje prostorov ter 37 % električne energije za razsvetljavo in
ostalo rabo električnih naprav. Večina sredstev za obratovanje se porabi za toplotno energijo, in
sicer 54 %. Preostali del se porabi v naslednjih deležih: 43 % za električno energijo in 34 % za
oskrbo s hladno vodo iz vodovodnega omrežja in za komunalne storitve.
PREDLAGANI SCENARIJI ZA IZVEDBO UKREPOV URE IN OVE
Z izrazom »celovita energetska prenova« označujemo usklajeno izvedbo ukrepov URE na ovoju
stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje,
klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, kolikor je to tehnično mogoče, izkoristi ves
Toplotna energija947.233,33
63%
Električna energija558.390,67
37%
Toplotna energija63.196,38
54%
Električna energija49.752,34
43%Mrzla voda
3.694,363%
15 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo. Glavna prednost celovitega pristopa je
možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami obsežnejši operaciji.
Skladno s kulturnovarstvenimi pogoji št. 35102-0901/2015-4 z 20. 4. 2016, energetska prenova za
določene ukrepe iz REP zaradi varovanja kulturne dediščine ni uresničljiva. V primeru, da
kulturnovarstveni pogoji določenih ukrepov ne dopuščajo, je pri teh ukrepih potencialni prihranek
energije vseeno prikazan, dejansko pa v predlaganem scenariju niso predvideni za izvedbo.
Prikazani prihranek potencialnih ukrepov, ki se zaradi varovanja kulturne dediščine ne izvajajo,
namreč vpliva na povečanje točk pri izračunu meril za pridobitev nepovratnih sredstev iz
kohezijskih sredstev EU, ne vpliva pa na ekonomiko in dejansko izvedbo.
Poročilo REP vsebuje več scenarijev, ki izhajajo iz finančnih, organizacijskih in strateških
zmožnosti in usmeritev investitorja.
V REP so obravnavani so trije scenariji, in sicer: Ničti scenarij predstavlja ukrepe z minimalnimi
stroški investicije, to so predvsem organizacijski ukrepi; Prvi scenarij predstavlja celoten tehnično
izvedljiv potencial ukrepov v/na stavbi, tako vsebuje vse identificirane ukrepe; Drugi scenarij
predstavlja ukrepe, ki imajo takšne prihranke energije, da se ob zahtevanih pogojih in ustreznem
sofinanciranju iz kohezijskih skladov, kot to predvidevajo Navodila MZI za delo posredniških
organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb, investicija povrne iz prihrankov v
15 letih; Tretji scenarij pa predstavlja ukrepe, ki jih predlagamo za izvedbo, tudi z upoštevanjem
medsebojnih vplivov.
Tabela 2: Predlagani ukrepi po scenariju 0 (organizacijski ukrepi)
št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni
rok Prioriteta
Toplota Elektrika Emisije
CO2 Stroški enota €/enoto Skupaj
MWh MWh kg CO2 EUR EUR let
ORGANIZACIJSKI UKREPI
1.
Osveščanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02
I.
Izobraževanje I.
Informiranje I.
SPECIFIČNI ORGANIZACIJSKI UKREPI
2. Vgradnja časovnik stikal 2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 II.
3. Energetski monitoring + upravljanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 15.000,00 15.000,00 3 III.
SKUPAJ VSI ORG. UKREPI 94,72 58,76 59.103,27 11.554,87 15.500,00 1
OPOMBA:
Vse cene so brez DDV.
Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh
Cena končne toplotne ener. za leto 2015: 0,0687 €/kWh
Tabela 3: Predlagani ukrepi po scenariju 1 (celovita energetska prenova)
št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni
rok Prioriteta
16 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Toplota Elektrika Emisije CO2 Stroški enota €/enota Skupaj
MWh MWh kg CO2 EUR EUR let
ORGANIZACIJSKI UKREPI
1.
Osveščanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02
I.
Izobraževanje I.
Informiranje I.
SPECIFIČNI ORGANIZACIJSKI UKREPI
2. Vgradnja časovnik stikal 2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 III.
3. Energetski monitoring + upravljanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.
SKUPAJ VSI ORG. UKREPI 94,72 58,76 59.103,27 11.554,87 19.500,00 2
TEHNIČNO-INVESTICIJSKI UKREPI
Ukrepi na ovoju objekta
4 Namestitev toplotne izolacije na fasado *
240,35 76.912,36 16.512,12 m2
5 Zamenjava stavbnega pohištva
118,42 37.893,97 8.135,36 m2 900,00 1.133.595,00 139 XI.
6
Namestitev toplotne izolacije na strop proti neogrevanemu podstrešju
52,72 16.869,35 3.621,64 m2 100,00 89.152,00 25 VII.
Skupaj 411,49 0,00 131.675,68 28.269,12 1.222.747,00 43
Ukrepi na ogrevalnem sistemu
7 Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk
13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.
8 Hidravlično uravnoteženje sistema
94,72 30.311,36 6.507,47 kpl 1,00 5.000,00 1 II.
9 Prenova sistema nadzora in upravljanja - razstavni prostor
2,84 909,34 195,22 kpl 1,00 6.000,00 31 VIII.
10 Varčevalni WC kotlički kpl 10,00 3.000,00
Skupaj 97,56 13,95 38.056,20 7.901,00 22.100,00 3
Ukrepi na elektroenergetskem sistemu
11 Rekonstrukcija razsvetljave
46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.
SKUPAJ TEH. - INV. UKREPI 509,05 60,85 192.712,88 40.198,83 1.262.347,00 31
SKUPAJ 603,77 119,61 251.816,15 51.753,70 1.281.847,00 25 **
OPOMBA: Vse cene so brez DDV. Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh Cena toplotne energije za leto 2015: 0,0687 €/kWh * ni izvedljivo ** ni realno, saj je pri fasadi upoštevan prihranek, investicja pa ne
Tabela 4: Predlagani ukrepi po scenariju 2 (ukrepi z vračilno dobo do 15 let)
17 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni
rok Prioriteta
Toplota Elektrika Emisije
CO2 Stroški enota €/enota Skupaj
MWh MWh kg CO2 EUR EUR let
ORGANIZACIJSKI UKREPI
1.
Osveščanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02
0 I.
Izobraževanje 0 I.
Informiranje 0 I.
SPECIFIČNI ORGANIZACIJSKI UKREPI
2. Vgradnja časovnik stikal 2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 III.
3. Energetski monitoring + upravljanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.
SKUPAJ VSI ORG. UKREPI 94,72 58,76 59.103,27 11.554,87 19.500,00 2
TEHNIČNO-INVESTICIJSKI UKREPI
Ukrepi na ogrevalnem sistemu
7 Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk
13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.
8 Hidravlično uravnoteženje sistema
94,72 30.311,36 6.507,47 kpl 1,00 5.000,00 1 II.
Skupaj 94,72 13,95 37.146,86 7.705,78 13.100,00 2
Ukrepi na elektroenergetskem sistemu
11 Rekonstrukcija razsvetljave 46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.
SKUPAJ TEH. - INV. UKREPI 94,72 60,85 60.127,86 11.734,49 30.600,00 3
SKUPAJ 189,45 119,61 119.231,13 23.289,35 50.100,00 2
OPOMBA: Vse cene so brez DDV. Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh Cena toplotne energije za leto 2015: 0,0687 €/kWh
Tabela 5: Predlagani ukrepi po scenariju 3 (s predlaganimi ukrepi)
št. Opis ukrepa Možni letni
prihranki Investicija
Vračilni rok
Prioriteta
Toplota Elektrika Emisije
CO2 Stroški enota €/enota Skupaj
MWh MWh kg CO2 EUR EUR let
ORGANIZACIJSKI UKREPI
1. Osveščanje 47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 I.
Izobraževanje I.
Informiranje I.
SPECIFIČNI ORGANIZACIJSKI UKREPI
18 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
2. Vgradnja časovnik stikal
2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 III.
3. Energetski monitoring + upravljanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.
SKUPAJ VSI ORG. UKREPI 94,72 58,76 59.103,27 11.554,87 19.500,00 2
TEHNIČNO-INVESTICIJSKI UKREPI
Ukrepi na ovoju objekta
5 Zamenjava stavbnega pohištva
118,42 37.893,97 8.135,36 m2 900,00 1.133.595,00 139 XI.
6
Namestitev toplotne izolacije na strop proti neogrevanemu podstrešju
52,72 16.869,35 3.621,64 m2 100,00 89.152,00 25 VII.
Skupaj 171,14 0,00 54.763,32 11.757,00 1.222.747,00 104
Ukrepi na ogrevalnem sistemu
7 Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk
13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.
8 Hidravlično uravnoteženje sistema
77,67 24.855,32 5.336,13 kpl 1,00 5.000,00 1 II.
9
Prenova sistema nadzora in upravljanja - razstavni prostor
2,33 745,66 160,08 kpl 1,00 6.000,00 37 VIII.
10 Varčevalni WC kotlički
kpl 10,00 3.000,00
Skupaj 80,00 13,95 32.436,47 6.694,51 22.100,00 3
Ukrepi na elektroenergetskem sistemu
11 Rekonstrukcija razsvetljave
46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.
SKUPAJ TEH. - INV. UKREPI 251,14 60,85 110.180,80 22.480,22 1.262.347,00 56
SKUPAJ 345,86 119,61 169.284,07 34.035,09 1.281.847,00 38
OPOMBA: Vse cene so brez DDV. Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh Cena toplotne energije za leto 2015: 0,0687 €/kWh
Z izvedbo predlaganih ukrepov oz. predlaganega scenarija (3) ocenjujemo, da bi se lahko
obstoječa poraba primarne energije, ki znaša 2.437,93 MWh/leto, zmanjšala na 1.758,46
MWh/leto. (Za faktorje primarne energije so uporabljeni faktorji iz Tehnične smernice TSG-1-
004:2010 Učinkovita raba energije in upoštevana delna kogeneracija).
19 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Tabela 6: Povzetek razširjenega energetskega poročila v številkah
Kazalniki obstoječe stanje Prihranki / zmanjšanje Kazalniki po prenovi
Kazalnik Oznaka Enota 2013 2014 2015 Povprečje Scenarij 0 Scenarij 1 Scenarij 2 Scenarij 3 Scenarij 0 Scenarij 1 Scenarij 2 Scenarij 3
Končna energija
TE kWh 1.107.100,00 801.600,00 933.000,00 947.233,33 94.720,00 603.770,00 189.450,00 345.860,00 852.513,33 343.463,33 757.783,33 601.373,33
EE kWh 528.821,00 548.938,00 597.413,00 558.390,67 58.760,00 119.610,00 119.610,00 119.610,00 499.630,67 438.780,67 438.780,67 438.780,67
Skupaj kWh 1.635.921,00 1.350.538,00 1.530.413,00 1.505.624,00 153.480,00 723.380,00 309.060,00 465.470,00 1.352.144,00 782.244,00 1.196.564,00 1.040.154,00
TE kWh/m2 130,52 94,50 109,99 111,67 11,17 71,18 22,33 40,77 100,50 40,49 89,33 70,90
EE kWh/m2 62,34 64,71 70,43 65,83 6,93 14,10 14,10 14,10 58,90 51,73 51,73 51,73
OVE kWh 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
% 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
Primarna energija
TE + EE
MWh 2.539.862,50 2.254.105,00 2.519.832,50 2.437.933,33 251.092,00 963.172,00 507.420,00 679.471,00 2.186.841,33 1.474.761,33 1.930.513,33 1.758.462,33
kWh/m2 299,42 265,74 297,06 287,41 29,60 113,55 59,82 80,10 257,81 173,86 227,59 207,30
Emisije CO2
TE + EE
kg CO2 613.394,29 525.491,62 591.292,37 576.726,09 59.102,80 251.815,30 119.232,90 169.284,10 517.623,29 324.910,79 457.493,19 407.441,99
kg CO2/m
2 72,31 61,95 69,71 67,99 6,97 29,69 14,06 19,96 61,02 38,30 53,93 48,03
Strošek energije
TE EUR 70.729,16 54.760,91 597.413,00 240.967,69 6.346,24 40.452,59 12.693,15 23.172,62 234.621,45 200.515,10 228.274,54 217.795,07
EE EUR 50.303,00 47.629,19 51.323,93 49.752,04 5.247,27 10.681,17 10.681,17 10.681,17 44.504,77 39.070,87 39.070,87 39.070,87
Skupaj EUR 121.032,16 102.390,10 648.736,93 290.719,73 11.593,51 51.740,46 23.981,02 33.853,79 279.126,22 239.585,97 267.345,41 256.865,94
TE + EE
EUR/m2 14,27 12,07 76,48 34,27 1,37 6,10 2,83 3,99 32,91 28,17 31,45 30,28
Opomba: Investicija EUR 15.500,00 1.281.846,00 50.100,00 1.281.847,00
- Kondicionirana površina (Ak) je 8.482,50 m2. Enostavna vračilna doba leta 1 25* 2 38 * upoštevan prihranek sanacije fasade, investicija pa ne
20 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
I. SPLOŠNI DEL
Številni primeri iz prakse v zvezi s pripravo in realizacijo ukrepov učinkovite rabe energije kažejo
na to, da se jih podjetja in ustanove lotevajo parcialno, nepovezano z ostalimi ukrepi, brez
kompleksne analize celotne problematike oskrbe in rabe energije. Tak parcialen pristop lahko
privede do tehnično in ekonomsko neustreznih rešitev.
Predpogoj oz. temeljno izhodišče programa za URE ustanove je EP, katerega glavni sestavni del
je predlog možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudi vodstvu ustanove napotke za
organizacijske spremembe oz. kakovostne investicijske odločitve.
EP je narejen skladno z Metodologijo izvedbe energetskega pregleda (Republika Slovenija,
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ljubljana, april 2007) in z upoštevanjem navodil iz
Priročnika za izvajalce energetskih pregledov. Pri izdelavi REP smo upoštevali tudi Navodila za
izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb na podlagi OP EKP 2014–2020. Obravnavana
stavba in zemljišče spadata v območje varovanja kulturne dediščine, zato so bili pridobljeni tudi
kulturnovarstveni pogoji s strani Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
EP je izveden tako, da naročniku predlaga ukrepe, ki so skladni z zakonodajnimi okviri (PURES)
in razpisi za nepovratna sredstva.
Podatki za izdelavo poročila so zbrani s pomočjo kontaktne osebe uporabnika (Narodne in
univerzitetne knjižnice) ter z ogledom stavbe in naprav na kraju samem. Stroški za energijo so
zbrani na osnovi podatkov naročnika za energetske vire za obdobje 2013-15. Na ta način so zbrani
podatki o porabljeni električni energiji, daljinskem ogrevanju in pitni vodi. Podatki o gradbenih
elementih so zbrani iz projektne dokumentacije in s pomočjo ogleda stavbe, tako da so podatki
vrednosti, ki predstavljajo dejansko stanje. Na enak način so bili zbrani podatki o napravah,
vgrajenih v energetski sistem in vsi ostali podatki, potrebni za izdelavo poročila.
Dokumentacija, ki je bila na voljo, je sledeča:
- kopije računov za električno energijo (Petrol, d.d., Elektro energija d.o.o., Elektro Gorenjska
prodaja, d.o.o., Družba ECE, d.o.o.),
- kopije računov za daljinsko ogrevanje (Energetika Ljubljana, d.o.o.),
- kopije računov za vodo (Vodovod-kanalizacija, d. d.),
- posnetek stanja – tlorisi,
- lokacijska informacija, št. 3501-250/2016-2 (2016-1427) BB, izdana dne 24.2.2016,
- kulturnovarstveni pogoji št. 35102-0901/2015-4 z 20. 4. 2016.
21 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA
Namen izvedbe razširjenega energetskega pregleda stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice je
izdelava ocene energetskega varčevalnega potenciala stavbe, analiza obstoječega energetskega
stanja z vidika ogrevanja, rabe tople in hladne vode ter porabe električne energije. Z energetsko
analizo se želi poiskati energetsko neučinkovita mesta in nakazati možnosti za njihovo prenovo.
Pregled zajema tri faze:
– posnetek obstoječega energetskega stanja stavbe (toplotna in električna energija),
– analizo stanja in
– možnosti za znižanje porabe energije in stroškov energentov.
Najpomembnejši element EP je analiza energetskega stanja stavbe z naborom možnih ukrepov
za URE. Analiza je podrobno predstavljena v nadaljevanju poročila in v pripadajočih prilogah.
EP navedene stavbe zajema:
– analizo energetskega stanja in upravljanja z energijo,
– analizo porabe energije in njenih stroškov,
– analizo mikroklime prostorov,
– določitev nabora možnih ukrepov za URE,
– analizo izbranih ukrepov s prioritetno listo izvajanja,
– izdelavo povzetka za poslovno odločanje in njegovo predstavitev naročniku.
Cilj EP je izdelava dokumentacije energetskega izkaza stavbe, na osnovi katerega se lahko
investitor (Ministrstvo za kulturo) v sodelovanju z vodstvom zavoda odloča za izvedbo primernih
ukrepov URE v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.
Cilji energetskega pregleda so sledeči:
– osveščanje, motiviranje in informiranje vseh deležnikov,
– evidentiranje ter analiza možnih ukrepov učinkovite rabe energije,
– uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije,
– takojšnje izvajanje organizacijskih ukrepov,
– ekonomski prihranki,
– priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov.
EP je izveden tako, da bo naročniku v največji možni meri omogočeno črpanje nepovratnih
sredstev, in je običajno obvezen za prijavo na posamezne razpise za dodelitev nepovratnih
sredstev in izdelavo verodostojne vloge.
22 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
2. UVOD
Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljevanju NUK) je bila zgrajena med leti 1936 in 1941 in
ima sedem etaž. Nahaja se v Ljubljani, k.o. 1728 Ljubljana mesto, na parcelni številki 164/2. Stavba
stoji na Turjaški ulici 1 med drugimi poslovno stanovanjskimi stavbami. Zgrajena je kot tlorisno
nepravilen pravokotnik s štirimi večnadstropnimi trakti. Zunanji fasadni plašč je zgrajen iz opeke,
ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Glavni vhod
v stavbo je s severne strani, stranski vhod pa iz Gosposke ulici na vzhodni strani objekta. Parkirati
je možno v okolici stavbe. Sama stavba ni bila deležna večjih prenov razen delne menjave oken
(cca. 30%) in delne sanacije streh. Problematika na stavbi se pojavlja predvsem pri fasadnem
ovoju, ki je še prvoten in tako nezadostno izolativen. Stavba je zaščitena kot spomenik.
2.1. Splošni podatki
Naziv: Narodna in univerzitetna knjižnica
Naslov: Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana
Pravnoorganizacijska oblika: Javni zavod
Davčna številka: SI 79713513
Matična številka: 5056730000
Telefonska številka: 01 2001110, faks: 01 4257293
Internetni naslov: http://www.nuk.uni-lj.si
Elektronska pošta [email protected]
Kontaktna oseba, zastopnik: [email protected]
2.2. Opis dejavnosti v stavbi
V stavbi deluje Narodna in univerzitetna knjižnica, katera zbira, obdeluje, hrani, varuje in ohranja
pisno kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda ter omogoča prebivalcem Slovenije in
drugih držav dostop do znanja in slovenske kulture preteklih in sedanjih rodov.
NUK je slovenska nacionalna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za
razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Je nosilec gradnje in razvoja
Digitalne knjižnice Slovenije ter nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture.
Kot nacionalna knjižnica skrbi za:
zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje in zaščito temeljne nacionalne zbirke,
varovanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine,
izdelavo tekoče in retrospektivne slovenske nacionalne bibliografije in drugih zbirk
podatkov,
bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo značaj slovenike,
dostopnost knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov najširši javnosti,
aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema in knjižničarstva.
Kot univerzitetna knjižnica skrbi za:
23 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
temeljno zbirko strokovne literature, potrebne za izvajanje pedagoškega in
znanstvenoraziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi,
zbirko visokošolskih del in drugih dokumentov matične univerze oziroma njenih
zaposlenih,
koordinirano delovanje knjižničnega sistema ljubljanske univerze,
dvig informacijske pismenosti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi z
organizacijo izobraževanj o iskanju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskih
virov.
Kot osrednja državna knjižnica skrbi za:
izvajanje nalog centra za razvoj knjižnic,
statistična merjenja delovanja knjižnic in knjižničnega sistema,
vodenje javne evidence (razvida) knjižnic,
pripravo strokovnih podlag za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s
področja knjižničarstva,
permanentno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev,
izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarstva,
organizacijo specializirane knjižnične zbirke in informacijske dejavnosti na področju
bibliotekarstva,
organizacijo in izvedbo bibliotekarskih izpitov.
Kot osrednja znanstvena knjižnica skrbi za:
zagotavljanje informacijskih virov in informacij za potrebe znanstvenoraziskovalnega
dela,
zbiranje in trajno ohranjanje dosežkov znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
pomoč znanstveni skupnosti pri zagotavljanju prostega dostopa do rezultatov
znanstvenoraziskovalnega dela.
Kot Digitalna knjižnica Slovenije in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture skrbi za:
zagotavljanje informacijskih virov in storitev za potrebe razvoja informacijske družbe in
pospeševanja družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije,
trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine v digitalni obliki,
razvoj in upravljanje digitalnih zbirk
vključevanje digitalnih vsebin v evropsko digitalno knjižnico,
zagotavljanje prostega dostopa do digitalnih vsebin,
povezovanje kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih ustanov, ki ustvarjajo digitalne
vsebine,
promocijo digitalne knjižnice kot sodobne infrastrukture
V sodelovanju z domačimi in tujimi knjižnicami zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in
znanstvene dediščine ter uporabnikom v procesu ustvarjanja novega znanja pomaga pri iskanju,
izbiri, vrednotenju in uporabi informacijskih virov na različnih nosilcih zapisa, v različnih oblikah in
različnih jezikih. S svojimi zbirkami in storitvami podpira pedagoško in znanstvenoraziskovalno
delo Univerze v Ljubljani in drugih visokošolskih zavodov. Je središče znanja, namenjeno
vseživljenjskemu izobraževanju slovenskega prebivalstva, dvigu njegove kulturne in izobrazbene
ravni ter informacijske pismenosti. Z raziskovalno, razvojno in izobraževalno dejavnostjo na
področju knjižničarstva aktivno sooblikuje slovenski knjižnični sistem ter prispeva k teoretičnim in
praktičnim spoznanjem v bibliotekarski in informacijski znanosti.
Zunanji uporabniki v stavbi koristijo predvsem možnost izposoje gradiva ter prostore za študij in
raziskovalno delo – čitalnice.
24 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Redni odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 8.00 do 20.00 ter v soboto od 9.00 do 14.00. V
nedeljo je knjižnica zaprta.
2.3. Prostorska umestitev stavbe in dispozicija prostorov
Stavba se nahaja v starem mestnem jedru Ljubljane med drugimi stavbami, na naslovu Turjaška
ulica 1. Glavni vhod je s severne strani oz. s Turjaške ulice, na zahodu objekta poteka Gosposka
ulica, na južni strani je tik ob stavbi druga stavba ki se konča s Trgom francoske revolucije, na
zahodni strani stavbe pa poteka Vegova ulica.
Tabela 7: Osnovni podatki stavbe NUK
Naziv: Narodna in univerzitetna knjižnica - NUK
Naslov: Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana
Katastrska občina: 1728 Ljubljana – Mesto
Številka stavbe: 174
Parcelna številka: 164/2
Koordinati: GKY = 461964
GKX = 100491
Nadmorska višina: 297,3 m
Slika 1: Makro prostorska umestitev stavbe
Vir: Zemljevid najdi.si: NUK, Turjaška ulica 1, Ljubljana,
Dostopno na: http://zemljevid.najdi.si/najdi/NUK%2C+turja%C5%A1ka+1%2C+ljubljana, 19. 4. 2016
25 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Slika 2: Lokacija NUK-a
Vir: Atlas okolja, agencija Republike Slovenije za okolje: NUK, Turjaška ulica 1, Ljubljana
Dostopno na: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso, 19. 4. 2016
Stavba se nahaja v starem mestnem jedru Ljubljane med drugimi stavbami, na naslovu Turjaška
ulica 1. Glavni vhod je s severne strani oz. s Turjaške ulice, na zahodu objekta poteka Gosposka
ulica, na južni strani je tik ob stavbi druga stavba, ki se konča s Trgom francoske revolucije, na
zahodni strani stavbe pa poteka Vegova ulica.
Slika 3: Prostorska umestitev objekta
Vir: Prostorski portal RS, Javni vpogled v podatke o nepremičninah: št. stavbe: 174 k. o. 1728 Ljubljana Mesto.
Dostopno na: http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.4593552394265351#, 19. 4. 2016
Stavba ima 7 oz. 8 etaž, saj je del kleti, kjer se nahaja kotlovnica še nivo nižje od celotne kleti. V
kletni etaži se nahaja kavarna, garderobe ter nekaj pisarn, v pritličju so večina pisarne (15) in
prostori namenjeni izposoji oz. čitalnice. V prvem nadstropju se nahaja velika čitalnica s 176
čitalniškimi sedeži ter 13 pisarn, veliko prostora pa zajema tudi stopnišče in hodnik. V drugem
26 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
nadstropju je nekaj pisarn, računalniški center ter skladišča za gradivo. V tretjem in četrtem
nadstropju je prav tako nekaj pisarn, večina prostora pa je namenjena skladišču, prav tako je
skladišču namenjeno celotno peto nadstropje.
Tabela 8: Površine stavbe NUK
Stavba Št.
stavbe
Površina iz
evidence
nepremičnin
Površina z
ogleda in prejete
dokumentacije
Etaže Komentar
NUK - Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana
174 8.624,3 m2 8.624,30 m2 7 Kondicionirana površina:
8.482,5 m2
S terenskih izmer, analiz in uporabljenih virov podatkov je ugotovljeno, da celotna neto uporabna
površina obravnave stavbe znaša 8.624,30 m2, pri čemer so kletni prostori v drugem nivoju
namenjeni kotlovnici in drugim tehničnim prostorom in se posebej ne ogrevajo. Tako ogrevana oz.
kondicionirana površina stavbe znaša 8.482,5 m2. Zasedenost stavbe je polna, vsi prostori so ob
polni aktivnosti zasedeni oz. so v uporabi.
Narodna in univerzitetna knjižnica je imela v letu 2015 140 zaposlenih in 8.074 članov. Oddelek za
izposojo je odprt 50 ur na teden, velika čitalnica pa tudi 75 ur na teden. V letu 2015 je knjižnica s
termično kamero naštela 281.514 obiskov.
2.4. Skupna poraba energije in stroški
NUK uporablja dve različni vrsti energije: toplotno energijo preko daljinske toplote dobavitelja
Energetika Ljubljana, d.o.o., ter električno energijo, ki jo dobavlja ECE, d.o.o. od oktobra 2015
dalje. (prej so bili dobavitelji Elektro Gorenjska prodaja, d.o.o., Elektro Energija, d.o.o. in Petrol
d.d.). Oskrba s hladno vodo je zagotovljena preko podjetja Vodovod – kanalizacija, d.o.o., oskrba
s toplo vodo pa poteka preko električnih bojlerjev. Za analizo porabe in stroškov energentov ter
mrzle vode uporabimo podatke, ki smo jih pridobili z računov dobaviteljev, ki nam jo je posredoval
naročnik.
Letni temperaturni primanjkljaj TP12/20 (Tprim12) je podatek, ki poda klimatske pogoje kraja.
Temperaturni primanjkljaj je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo dnevno
povprečno temperaturo zraka za tiste dni od 1. januarja do 31. decembra, ko je dnevna povprečna
temperatura nižja ali enaka 12°C. Dnevna povprečna temperatura je za prag 12 °C izračunana iz
treh izmerkov, in sicer ob 7., 14. in 21. uri po sončnem času.
Pregled porabe energije in stroškov v letih 2013, 2014 in 2015 je podan v tabelah, ki sledijo.
Tabela 9: Pregled porabe in stroškov energije ter vode v letih 2013, 2014 in 2015
Vrsta energije oz. stroška Enota Letna
poraba Letna
poraba Letna
poraba Povprečje
2013 2014 2015 2013 - 2015
Temperaturni primanjkljaj (Tprim12) Kdni 2.915,80 2.248,30 2.761,90 2.642,00
27 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
ELEKTRIČNA ENERGIJA
Stroški električne energije € 50.303,90 47.629,19 51.323,93 49.752,34
Dobava električne energije (VT) kWh 299.626,00 309.683,00 337.289,00 315.532,67
Dobava električne energije (MT) kWh 229.195,00 239.255,00 260.124,00 242.858,00
Dobava električne energije (Skupaj) kWh 528.821,00 548.938,00 597.413,00 558.390,67
Specifični stroški električne energije €/kWh 0,0951 0,0868 0,0859 0,0893
TOPLOTNA ENERGIJA - OGREVANJE - Daljinska toplota
Stroški toplotne energije € 70.729,16 54.760,91 64.099,07 63.196,38
Dobava toplotne energije kWh 1.107.100,00 801.600,00 933.000,00 947.233,33
Specifični stroški toplotne energije €/kWh 0,0639 0,0683 0,0687 0,0670
PRIMARNA ENERGIJA
Električna energija kWh 1.322.053 1.372.345 1.493.533 1.395.976,67
Toplotna energija kWh 1.217.810 881.760 1.026.300 1.041.956,67
Skupaj kWh 2.539.863 2.254.105 2.519.833 2.437.933,33
HLADNA VODA
Stroški hladne vode € 3.582,47 3.741,11 3.759,51 3.694,36
Dobava hladne vode m3 2.329,00 2.457,00 2.655,00 2.480,33
Specifični stroški hladne vode €/m3 1,5382 1,5226 1,4160 1,4923
Vir: računi (Energetika Ljubljana, d.o.o., ECE, d.o.o., Elektro Gorenjska prodaja, d.o.o., Elektro Energija, d.o.o., Petrol d.d. in
Vodovod – kanalizacija, d.o.o.).
Povprečna energija iz dobavljene daljinske toplote za zadnja tri leta znaša 947 MWh, kar je
predstavljalo približno 63.000 EUR stroškov, povprečna raba električne energije pa 558 MWh oz.
približno 50.000 EUR stroškov.
Tabela 10: Pregled emisij CO2 in energijskega števila v letih 2013−2015
Enota 2013 2014 2015 2013 - 2015
Emisije CO2 - Električna energija t CO2 259,12 268,98 292,73 273,61
Emisije CO2 - Toplotna energija t CO2 354,27 256,51 298,56 303,11
Energijsko število za električno energijo
kWh/m2 62,34 64,71 70,43 65,83
Energijsko število za toplotno energijo kWh/m2 130,52 94,50 109,99 111,67
Raba električne energije na zaposlenega kWh/zaposlenega 3.777,29 3.920,99 4.267,24 3.988,50
Raba toplotne energije na zaposlenega kWh/zaposlenega 7.907,86 5.725,71 6.664,29 6.765,95
Vir: računi (Energetika Ljubljana, d.o.o., ECE, d.o.o., Elektro Gorenjska prodaja, d.o.o., Elektro Energija, d.o.o., Petrol d.d. in
Vodovod – kanalizacija, d.o.o.).
Prvo informacijo o energetski učinkovitosti posamezne stavbe nam da energijsko število. Le-to je
odvisno od porabljene količine toplotne in električne energije ter ogrevane površine v stavbi.
Povprečno energijsko število za leta 2013, 2014 in 2015 za ogrevanje znaša 111,67, za električno
energijo pa 65,83 kwh/m2a, kar kaže, da stavba ni zelo potratna, prav tako pa da obstaja kar nekaj
potenciala za prihranek energije.
28 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Tabela 11: Primerjava porabe toplotne energije, električne energije in vode v letih 2013-2015
Enota 2014/2013 2015/2014 2015/2013
Električna energija VT indeks 103,36 108,91 112,57
Električna energija MT indeks 104,39 108,72 113,49
Električna energija Skupaj indeks 103,80 108,83 112,97
Toplotna energija za ogrevanje indeks 72,41 116,36 84,27
Hladna voda indeks 105,50 108,06 114,00
Vir: računi (Energetika Ljubljana, d.o.o., ECE, d.o.o., Elektro Gorenjska prodaja, d.o.o., Elektro Energija, d.o.o., Petrol d.d. in
Vodovod – kanalizacija, d.o.o.).
Pri primerjavi porabe toplotne energije za ogrevanje (daljinska toplota), je v letu 2013 poraba
najvišja. Leta 2014 se je za poraba zmanjšala za 27,59 odstotkov glede na leto 2013. Leta 2015
pa se je poraba povečala za 16,36 odstotkov glede na leto 2014 in zmanjšala za 15,73 odstotkov
glede na leto 2013.
Pri primerjavi porabe električne energije med leti 2013, 2014 in 2015 ugotavljamo, da se je delež
porabe električne energije v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 povečal za 3,80 odstotkov. Poraba
električne energije v visoki tarifi je večja za 3,36 odstotkov poraba električne energije v nizki tarifi
pa je večja za 4,39 odstotkov.
V letu 2015 se je poraba električne energije v primerjavi z letom 2014 povečala za 8,83 odstotkov
in za 12,97 odstotkov glede na leto 2013. Leta 2015 se je glede na leto 2014 poraba električne
energije v visoki tarifi povečala za 8,91 odstotkov, poraba električne energije v nizki tarifi pa se je
povečala za 8,72 odstotkov.
Leta 2015 pa se je, glede na leto 2013, poraba električne energije v visoki tarifi povečala za 12,57
odstotkov, poraba električne energije v nizki tarifi pa za 13,49 odstotkov.
Poraba vode se je leta 2014 v primerjavi z letom 2013 povečala za 5,50 odstotkov, leta 2015 pa
se je v primerjavi z letom 2014 povečala za 8,06 odstotkov in za 14 odstotkov glede na leto 2013.
Grafikon 2: Struktura porabljenih energentov na leto - povprečje treh let
Vir: podatki naročnika
Toplotna energija
947.233,3363%
Električna energija
558.390,6737%
29 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
V celotni količinski porabi energentov v letih 2013, 2014 in 2015 predstavlja poraba toplotne
energije 61, električne energija pa 39 odstotkov.
Pri primerjavi stroškov energentov je razmerje med stroški toplotne energije in stroški električne
energije podobno v primerjavi s porabo energentov. Iz spodnjega grafa je razvidno, da približno 54
odstotkov vseh stroškov prinesejo stroški toplotne energije, približno 43 odstotkov stroški električne
energije in samo 3 odstotke stroški vode. To pomeni, da toplotna energija predstavlja tudi najvišji
strošek.
Grafikon 3: Struktura stroškov energentov in komunalnih storitev na leto - povprečje treh let
Vir: podatki naročnika
2.5. Stanje toplotnega ugodja v stavbi
Toplotno udobje v stavbi je pomembno za dobro počutje zaposlenih in ostalih uporabnikov.
Občutek toplotnega ugodja človek doseže, kadar so energijski tokovi med človeškim telesom in
okolico v ravnovesju. Energijski tokovi so odvisni od splošnih mikroklimatskih parametrov, kot sta
temperatura in vlaga zraka ter hitrost gibanja zraka v prostoru, ter od človeških subjektivnih
parametrov, kot sta fizična aktivnost in vrsta obleke.
Uporabnik in zaposleni lahko na določene parametre vplivajo (oblačila ipd.), medtem ko na
mikroklimatske parametre (npr. temperatura zraka in obodnih površin, relativna vlažnost) ne more.
Le-ti so odvisni od same zasnove stavbe in energetskega upravljanja s stavbo. Največji vpliv na
človekovo zaznavo toplotnega ugodja imajo zagotovo temperatura zraka, temperatura obodnih
površin, hitrost gibanja zraka ob človekovem telesu (prepih), kakovost zraka in osvetljenost
prostora.
Po pogovoru z zaposlenimi je bilo ugotovljeno, da večjega neugodja v večini prostorov ni občutiti,
se pa pojavljajo v določenih prostorih različne težave, od pregrevanja v poletnih mesecih, do
pihanja pri oknih, ki slabo tesnijo, do slabše osvetljenosti v določenih pisarnah.
Glede na navedeno in videno lahko glede na visoke sodobne bivalne standarde bivalno ugodje
ocenimo kot problematično. Fasadni ovoj stavbe je zaradi slabših toplotnih koeficientov, predvsem
stavbnega pohištva problematičen, prav tako je problematična fasada, ki ne zadostuje več
Toplotna energija
63.196,3854%
Električna energija
49.752,3443%
Mrzla voda3.694,36
3%
30 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
današnjim smernicam in standardom o toplotni prehodnosti (PURES, 2010). Meritve so bile
izvedene v karakterističnih prostorih z namenom, da bi dobili celostni pogled nad energetskim
stanjem in mikroklimo.
Optimalni parametri za toplotno ugodje v stavbah, ki so navedeni v nadaljevanju, so povzeti iz
Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02, 105/02 in 110/02 – ZGO-
1) in Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni
list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 – ZVZD-1). Za sedeče osebe v kondicionirani (ogrevani in/ali
hlajeni) coni so zahtevani naslednji parametri:
– Temperatura zraka:
o v času brez ogrevanja med 22 °C in 26 °C, priporočljivo 23 °C do 25 °C,
o v času ogrevanja med 19 °C in 24 °C, priporočljivo 20 °C do 22 °C.
– Relativna zračna vlažnost:
o pri temperaturi zraka med 20 °C in 26 °C je območje dopustne relativne vlažnosti med 30
% in 70 %.
– Navpična temperaturna razlika zraka med glavo in gležnji za sedečo osebo (med 0,1 m in
1,1 m nad podom) manjša od 3 K, v vseh drugih primerih manjša od 4 K.
– Priporočena srednja hitrost zraka:
o v času ogrevanja in hlajenja – 0,15 m/s,
o v ostalem času – 0,2 m/s.
– Optimalna občutena temperatura v odvisnosti od aktivnosti in obleke uporabnika prostora
se določi skladno s SIST CR 1752.
– V prostorih mora biti zagotovljena takšna vlažnost zraka, da s svojim neposrednim oz.
posrednim učinkom ne vpliva na ugodje in zdravje ljudi ter ne povzroči nastanka površinske
kondenzacije na stenah
Povzetek meritev mikroklime
Za potrebe ocenitve toplotnega ugodja v stavbi smo opravili meritve mikroklime. Le-te so
informativnega značaja, opravljene so izključno za potrebe ocenitve toplotnega ugodja v okviru
energetskega pregleda in niso namenjene uradnemu ocenjevanju delovnega okolja. Za meritve so
bili izbrani prostori, ki se razlikujejo tako po namembnosti kot legi v stavbi.
Enkratne meritve, ki zajemajo merjenje temperature, vlage, količino CO2 in osvetljenost prostorov,
smo izvedli v petih različnih prostorih, poleg tega pa smo izvedli še 14 dnevno spremljanje
temperature in vlage v šestih različnih prostorih.
Podrobni rezultati meritev so podani v prilogi h končnemu poročilu. V tem poglavju navajamo samo
povzetek nekaterih parametrov:
Enkratne meritve mikroklime v prostorih (pisarne, čitalnica, hodnik):
– Zunanja temperatura zraka je bila 12,1 °C / relativna zračna vlaga 53,6 %.
– Temperatura zraka v prostorih je bila med 18,9 °C in 23,3 °C / referenčna vrednost temperature
zraka v prostorih je med 19,0 °C in 24,0 °C.
– Povprečna temperatura v prostorih je bila 21,7 °C.
– Povprečna relativna zračna vlaga v prostorih je bila 35,6 % / referenčna vrednost relativne
zračne vlage v prostorih je med 30,0 % in 70,0 %.
31 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
– Osvetljenost prostorov z umetno svetlobe se giblje do 526 lx / referenčna vrednost osvetljenosti
v prostoru je od 300 lx do 750 lx.
– Povprečna količina CO2 v prostorih je bila 714 ppm, priporočena vrednost je do 1000 ppm,
dovoljena maksimalna vrednost znaša 1500 ppm.
14 dnevne meritve temperature in vlage v prostorih (pisarne, čitalnica, skladišča):
– Temperatura zraka v prostorih je bila med 20,5 °C in 25,2 °C / referenčna vrednost temperature
zraka v prostorih je med 19,0 °C in 23,0 °C.
– Povprečna temperatura v prostorih je bila 22,5 °C.
– Relativna zračna vlaga v prostorih je bila med 27 % in 44,4% / referenčna vrednost relativne
zračne vlage v prostorih je med 30,0 % in 70,0 %.
– Povprečna relativna zračna vlaga v prostorih je bila 32,5 %.
Temperatura v prostorih je kar se ugodja tiče ustrezna, se pa da iz naslova prihrankov na tem
področju še kaj narediti, težava pa se kaže pri relativni vlažnosti, ki je pogosto pod priporočenimi
vrednostmi, prav tako se kaže težava pri osvetljenosti prostorov, saj večinoma ne dosega
referenčnih vrednosti, kar se sicer v pisarnah in čitalnici rešuje z dodatnimi namiznimi svetilkami.
2.6 Izhodišča za izdelavo REP
2.6.1. Povzetek kulturnovarstvenih pogojev
V nadaljevanju je predstavljen izvleček iz kulturnovarstvenih pogojev št.: 351020901/2015-4,
izdani 20. 4. 2016, ki jih je izdal ZVKDS, Območna enota Ljubljana. V pridobljenih pogojih so
navedene naslednje zahteve:
Zunanje stene:
Toplotna zaščita zunanjih sten z zunanje in notranje strani ni dovoljena.
Strop in tla:
Dovoljena le toplotna zaščita stropa proti neogrevanem podstrešju (strehi), toda
brez spreminjanja obstoječih višinskih kot strehe in likovno-oblikovnih ter
materialno-tehničnih značilnosti bakrene kritine.
Streha:
Toplotna zaščita strehe ni dovoljena zaradi sprememb višinskih gabaritov objekta.
Okna in vrata:
Dovoljena obnova in zamenjava lesenih oken v skaldu z njihovo historično
materialno-tehnično zasnovo in likovno-oblikovnimi značilnostmi izvirne izvedbe
oken in vrat.
Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti za klimatizacijo, gretje in hlajenje (KGH):
Dovoljena obnova in ponovna uporaba tehničnih stavbnih sistemov v zgodovinskih
stavbah.
Dovoljena centralna in lokalna regulacija ogrevanih prostorov v obstoječem
sistemskem in infrastrukturnem obsegu.
32 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
2.6.2. Povzetek Lokacijske informacije
prostorski akti, ki veljajo na območju zemljiške parcele
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (Uadni list RS,
št. 78/10, 10/11 – DPN, 72/13 – DPN, 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN,
88/15 – DPN in 94/15)
podatki iz prostorskega akta
Če ni z odlokom določem odrugače, je v stavbah, ki se nahajajo v območju
evidentirane in razglašene kulturne dediščine, poleg dejavnosti, ki so dopustne v
EUP, v kateri se nahaja stavba, dopustno urediti tudi dejavnosti 12620 Muzeji n
knjižnice. Posegi so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje
kulturne dediščine.
Pri vuzdrževanju objektov je treba upoštevati tudi:
Zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi,
kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo lai v enotni
barvi za celoten objekt
Obnova fasad je dopustna v oiginalni barvi
Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so
dopustna tista vzdrževalna dela, ki so v skladu z varstvenim režimom, ki velja za
objekt; z ata dela je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine.
podatki o varovanju in omejitvah
Kulturna dediščina / spomenik / Odloko razglasitvi del arhitekta
Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena
/ Ur.l. RS, št. 51/2009-2500, 88/2014-3553 / Ljubljana - Narodna in
univerzitetna knjižnica / #373 /
Kulturna dediščina / spomenik / Odlok o razglasitvi del arhitekta
Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena
/ Ur.l. RS, št. 51/2009-2500, 88/2014-3553 / Ljubljana - Emonska
cesta, Trg francoske revolucije in Vegova ulica / #5635 /
Kulturna dediščina / dediščina / naselbinska dediščina / Ljubljana -
Srednjeveško mestno jedro / #7589 /
Kulturna dediščina / dediščina / naselbinska dediščina / Ljubljana -
Mestno jedro / #328 /
Kulturna dediščina / spomenik / Odlok o razglasitvi srednjeveškega
mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgod.
spomenik ter naravno znamenitost / Ur.l. SRS, št. 5/86-297,27/89-
1472, Ur.l. RS, št. 105/2001-5125 / Ljubljana - Srednjeveško mestno
jedro / #7589 /
Kulturna dediščina / spomenik / Odlok o razglasitvi arheološkega
kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik
/ Ur.l. RS* (16.03.1990-20.06.1991), št. 46/90-2229 / Ljubljana -
Arheološko najdišče Ljubljana / #329 /
Naravne nesreče / potresno nevarna območja / Pravilnik o mehanski
odpornosti in stabilnosti objektov / Ur.l. RS,št. 101/2005 / #0,635 /
Vode / vodovarstvena območja / III A, Podobmočje z milejšim
vodovarstvenim režimom/ Uredba o vodovarstvenem območju za
vodno telo vodo nosnika Ljubljanskega polja / Ur.l, RS, št. 43/15 /
Ljubljansko polje / #4488 /
33 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
2.6.3. Povzetek Navodil za izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb na podlagi OP
EKP 2014-2020.
REP je pripravljen v skladu z »Navodili organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori,
spremljanje, poročanje in vrednotenje izvajanja evropske kohezijske politike v programskem
obdobju 2014 – 2020«.
Da je poročilo REP v skladu z Navodili nosilnega posredniškega organa je upoštevano naslednje:
– REP je izveden v skladu z dokumentom »Metodologija izvedbe energetskega pregleda«
(Ministrstvo za okolje in prostor, april 2007) in standardom SIST EN16247 (energetske presoje
– 2.del: Stavbe).
– REP upošteva zadnje stanje stavbe
– V okviru razširjenega energetskega pregleda so upoštevani vsi relevantni pogoji, ki bi lahko
vplivali na zasnovo in izvedbo investicijskih ukrepov, predlaganih v energetskem pregledu (npr.
lokacijske informacije, zahteve varstva kulturne dediščine, idr.) na stavbi.
– Skladno z zgoraj omenjeno metodologijo in predpisanim standardom izpostavljamo določene
vsebinske elemente, ki so upoštevani
o V okviru energetskega pregleda smo preučiti več verjetnih scenarijev z več ukrepi, med
njimi tudi scenarije celovite energetske prenove stavbe, ki izpolnjujejo minimalne zahteve
energetske učinkovitosti stavb, predpisane s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije
v stavbi (PURES 2010).
o Scenariji, ki vključujejo enega ali več ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti, so
vsebinsko in oblikovno predstavljeni na način kot ga predpisuje Metodologija za
predstavitev posameznih ukrepov. V zaključku so učinki posameznih ukrepov in
scenarijev prikazani ločeno po ukrepih in posebej po scenarijih. Pripravljena je
primerjalna tabela ukrepov in scenarijev z vidika upravičenosti njihove izvedbe,
opredeljen je in z vidika učinkov upravičen izbrani najoptimalnejši scenarij celovite
energetske prenove stavbe.
o Pregled zajema tehnične medsebojne vplive sistemov v stavbi ter medsebojne vplive
sistemov in stavbe. Optimizacija posameznega dela na račun izključitve drugih lahko
poda zavajajoče rezultate. Pri prikazu učinkov posameznih scenarijev je upoštevana
soodvisnost posameznih ukrepov v okviru posameznega scenarija.
o Za obravnavano stavbo je ustrezno analiziran potencial za prihranek energije glede na
obseg in cilj z uporabo gradbene fizike in rezultati upoštevani pri predlogu/pripravi
scenarijev z ukrepi za posamezno stavbo. Analiza vrednotenja energetske učinkovitosti
celotne stavbe je prikazana v pregledu.
o Referenčno obdobje za porabo energije, ki je osnova za določitev vplivov scenarijev za
prihranek energije na osnovi dejanskega stanja stavbe, je določeno.
o V okviru zadnjih treh let obratovanja stavbe so določeni relevantni temperaturni
primanjkljaji za lokacijo stavbe in za posamezno obravnavano leto določiteni tudi dejanski
letni temperaturni primanjkljaj.
o V energetskem pregledu so predstavljeni vsi podatki, ki so osnova za izračun prihrankov
in predlogov scenarijev (investicijske vrednosti, vračilne dobe, prihranki emisij
toplogrednih plinov, itd.), ki so po analizi prepoznani kot upravičeni z vidika celovite
energetske prenove stavbe.
o Poročilo vključuje tudi priporočila za prihodnje metode merjenja in preverjanja za ukrepe,
ki se predlagajo za prihranek energije.
o Pri predstavitvi organizacijskih in investicijskih ukrepov je prikazan način izračuna
prihrankov energije, in sicer z upoštevanjem dejanskega stanja stavbe in stroškov ter
34 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
predstavljena sestava investicijskega ukrepa z grobim popisom glavnih sklopov opreme
in materiala.
2.6.4. Povzetek zahtev po izvedbi sanacije po PURES
Minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti v stavbah so v slovenski zakonodaji določene v
Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10, v nadaljevanju PURES
2010). Pri izdelavi REP oz. predlogov energetske prenove stavbe je bila upoštevana tudi ključna
zahteva MZI, da se pri analiziranju predlaganih ukrepov zadosti tudi zahtevam PURES 2010.
Omenjeni pravilnik predvsem določa zahteve oz. zaveze, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanj
in prenovi stavb. Podane so predvsem zahteve glede: mejnih vrednosti elementov učinkovite rabe
energije v stavbah, dopustno toplotno prehodnost posameznih gradbenih elementov in sklopov,
načinov pasivnega zmanjševanja pregrevanja zaradi sončnega obsevanja, sestav takšnih
gradbenih konstrukcij, da ne bo prišlo do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega
prehoda vodne pare, ravni in tehnične rešitve primerne zrakotesnosti stavbe, energijskih lastnosti
generatorjev toplote, projektnih temperatur ogrevalnega sistema, načinov uravnoteženja in
regulacije sistema ogrevanja, energijskih lastnosti klimatskih naprav in sistemov, načrtovanja in
izvedbe cevovodnega razvoda hlajenja stavbe, načina regulacije sistema klimatizacije, ravni
potrebnega vračanja toplote odtočnega zraka, elementov zagotavljanja učinkovite priprave tople
pitne vode, načrtovanja in izvedbe hranilnika in cevovodnega razvoda tople pitne vode, energijskih
lastnosti elementov razsvetljave in določa stavbe oz. njihove dele, v katerih je treba razsvetljavo
regulirati v odvisnosti od dnevne svetlobe ter prisotnosti uporabnikov. Pri analizi ukrepov se je
upoštevalo dejstvo, da so ukrepi za zagotavljanje učinkovite rabe energije praviloma medsebojno
povezani in njihovega končnega učinka ni mogoče obravnavati izključno na podlagi analize
vsakega ukrepa posebej, ampak z upoštevanjem rezultatov celotnega izbranega koncepta
učinkovite rabe energije. Pri izbiri ukrepov skladno s PURES 2010 oz. tehničnim delom pravilnika,
tehnično smernico TSG-1-004:2010 in njihovem kombiniranju z različnimi ukrepi je REP
poskrbljeno za njihovo medsebojno usklajenost.
35 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO
3.1. RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM STAVBE UPORABNIKOM,
NAJEMNIKOM IN UPRAVNIKOM STAVBE
Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom in upravnikom stavbe so naslednja.
Lastnik stavbe je Republika Slovenija, naročnik REP stavbe je Ministrstvo za kulturo (MK), ki ima
sedež na lokaciji Maistrova ulica 10, v Ljubljani.
Uporabnik in upravnik stavbe je Narodna in univerzitetna knjižnica. Upravljanje stavbe je v rokah
vodstva in tehničnega osebja zavoda. Uporabniki prostorov so zaposleni in zunanji obiskovalci.
3.2. Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov
Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju obratovalnih stroškov je takšna kot v
primerljivih javnih zavodih. Narodna in univerzitetna knjižnica je upravljavec in uporabnik stavbe in
kot takšna krije tudi vse obratovalne stroške. NUK prejema račune s strani dobaviteljev in jih
plačuje, posredno pa se financira z Ministrstva za Kulturo.
Slika 4: Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov
Vir: lastni vir
Narodna in
univerzitetna
knjižnica
Obratovalni stroški
(računi za energijo,
vodo)
Stroški vzdrževanja
Investicije v URE in
ostalo
Ministrstvo za
kulturo
Dobavitelji in
distributerji
energije, vode
Zunanji izvajalci
Republika
Slovenija
36 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
3.3. Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE
Vodstvo in tehnični kader zavoda skupaj s svojo vzdrževalno službo in pristojnim oddelkom na
Ministrstvu za kulturo pripravlja projekte vzdrževanja, prenov in investicij v URE. Na osnovi letnih
finančnih in vzdrževalnih načrtov odloča o prioriteti in tipu izvedb posameznih vzdrževalnih
ukrepov. EP predstavlja dokument, ki bo instituciji potrdil ali ovrgel pravilnost sprejetih poslovnih
odločitev v smislu URE, hkrati pa nakazal možnosti izvajanja učinkovitejše rabe energije v
prihodnje.
3.4. Potek nadzora nad rabo energije in stroški
Nadzor nad porabo energije in stroški ima neposredno upravljavec stavbe. Energetsko upravljanje
stavbe ni vpeljano. Uporabniki stavbe lahko bistveno prispevajo k zmanjšanju porabe energije, če
bodo vpeljali določene ozaveščevalne (vpeljava vsebin s področja URE in obnovljivih virov energije
(OVE)) in tehnično-investicijske ukrepe, ki jih podaja EP.
Vsi podatki o stroških se zbirajo v računovodstvu. Vodstvo podjetja lahko bistveno prispeva k
zmanjšanju porabe energije, če bo vpeljalo določene organizacijske ukrepe (energetsko
knjigovodstvo), ukrepe ozaveščanja (vpeljava vsebin s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov
energije) in tehnično-investicijske ukrepe, ki jih priporoča energetski pregled.
Vodenje energetskega knjigovodstva omogoča vpogled v stanje stavbe in ogrevalnih sistemov,
sprotno ugotavljanje večjih odstopanj od povprečne vrednosti rabe energije, ciljno spremljanje rabe
energije itd. Ker se podatki vnašajo na osnovi računov, so za analizo na voljo z mesečnim
zamikom. Naprednejša stopnja energetskega upravljanja je digitalni obratovalni monitoring, kjer se
podatki o porabi (npr. toplotne energije, električne energije, vode, temperatur v prostorih) sprotno
(urno) odčitavajo in so na voljo vzdrževalcu, ki lahko ob ugotovitvi odstopanj takoj ukrepa in tako
prihaja do bistvenih prihrankov.
3.5. Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih
Na porabo energije vpliva vrsta faktorjev, ki so predvsem: klimatski pogoji, ovoj stavbe, energetski
sistemi in storitve, obratovanje in vzdrževanje stavbe, število, obnašanje in vedenje uporabnikov,
kvaliteta notranjega bivalnega ugodja in tudi cene energentov. V stavbah, kjer so uporabniki oz.
upravljavci stavbe samo posredniki pri plačilu stroškov energije, lahko v mnogih primerih pomeni
prihaja do tega, da nimajo zadostne motivacije za varčevanje z energijo. Lastnik takšnih stavb
(Ministrstvo za kulturo) tako nosi odgovornost ne samo za financiranje stroškov za energijo,
temveč tudi za spodbujanje uporabnikov k ukrepom za URE.
Obratovanje in vzdrževanje stavb kulturne dediščine je lahko zaradi posebnih zahtev in omejitev
veliko breme za lastnika. To ne velja le za lastnike zasebnih, pač pa tudi javnih stavb. Tudi kakršna
koli prenova stavb kulturne dediščine zaradi svojih posebnosti običajno zahteva višje naložbe in
določena odstopanja od ciljnih parametrov, ki veljajo za druge stavbe. To še posebej velja za
energetsko prenovo stavbnega ovoja in tehničnih sistemov stavbe.
Velika večina javnih stavb, predvsem starejših stavb, ima velik potencial za URE. Brez večjih
investicijskih vlaganj v te stavbe bi bilo možno ob racionalni rabi energije ter ustrezni
37 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
organiziranosti zmanjšati porabo energije do 10 %. To velja tako za električno in toplotno energijo,
kot tudi za vodo. Ob ustrezni organizaciji dela in primerni ozaveščenosti uporabnikov stavb bi lahko
prihranili še nadaljnjih 5 % energije. Ob ustreznih tehnično-investicijskih ukrepih bi lahko po
strokovnih ocenah znašal potencial URE tudi precej več.
Pomemben napredek na tem področju predstavlja že uvedba rednega spremljanja tekoče porabe
in stroškov energije v stavbi oziroma energetsko knjigovodstvo. Spremljanje lahko izvajamo že
zgolj s pregledovanjem in preverjanjem računov za posamezne energente.
3.6. Raven promoviranja URE
URE se promovira preko Ministrstva za infrastrukturo (Sektor za učinkovito rabo in obnovljive vire
energije), Ministrstva za kulturo kot lastnika in preko upravnika stavbe. Za energetsko upravljanje
stavbe je pomembna izvedba kakovostnih EP, ki so dobra strokovna podlaga za implementacijo
ukrepov URE in OVE.
EP vsebuje pregled obstoječega stanja in usmeritev za izboljšave. Na osnovi teh dobijo upravljavci
izhodišča, da lahko pričnejo izvajati nadzor nad porabo vseh vrst energij, ozaveščati zaposlene in
uporabnike ter graditi energetski informacijski sistem, ki bo v prihodnosti eno glavnih orodij
optimalne rabe energije.
Konkretno je v stavbi NUK raven promoviranja na začetni stopnji, vodstvo in tehnično osebje že
razmišlja o tem in postopa uvaja določene ukrepe na področju URE, možnosti je pa še veliko: od
izobraževanja zaposlenih, opozarjanja uporabnikov, do nagrajevanja oz. stimuliranja uporabnikov
na področju zmanjševanja rabe energije.
38 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE V STAVBI
Stavba se napaja z dvema vrstama energije: s toplotno energijo preko daljinske toplote in z
električno energijo. Ogrevanje stavbe je preko daljinske toplote, oskrba s toplo vodo poteka preko
električnih bojlerjev, oskrba z električno energijo je iz javnega omrežja.
Stavba je oskrbovana z daljinsko toploto podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o. in se obračunava po
dejanski porabi.
Stavba je oskrbovana s hladno vodo preko javnega vodovodnega omrežja. Vodo distribuira javno
podjetje Vodovod – kanalizacija, d.o.o.
Stavba je napajana z električno energijo preko javnega omrežja, operater – distributer je Elektro
energija, d.o.o.. dobavitelj električne energije pa ECE, d.o.o.
4.1. Cene energetskih virov
Na osnovi pridobljenih podatkov za stavbo NUK in energetske vire za obdobje 2013−2015 smo
ugotavljali stroške energentov in cene mrzle vode. Cena energije, ki jo plača končni uporabnik, je
sestavljena iz cene energije in cene omrežnine. Ključne postavke pri obračunu energije, ki so
zajete tudi v predstavljenih cenah in stroških energije v nadaljevanju so: cena energije, cena
omrežnine, cena priključka za moč, razni prispevki (določeni s predpisi) in davki. Vse cene energije
v nadaljevanju so predstavljene brez DDV (tako v strukturi stroška kot tudi v skupni ceni energije
na enoto)..
Vsa merilna mesta energentov so urejena:
– meritve električne energije se izvajajo preko merilnega mesta in se izvajajo na nižji (MT) in
visoki tarifi (VT) brez merjenja konične porabe,
– poraba toplotne energije se meri posredno preko dobave daljinske toplote,
– poraba mrzle vode se meri preko števcev pretoka.
V nadaljevanju je za izbrane mesece prikazana struktura stroška posameznega energenta.
39 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Grafikon 4: Struktura stroška 1 MWh daljinske toplote
Vir: podatki naročnika.
Grafikon 5: Struktura stroška električne energije za januar 2015
Vir: podatki naročnika.
Grafikon 6: Struktura stroška električne energije za avgust 2015
Vir: podatki naročnika.
Dovabljena toplota50,857
84%
Dodatek za PEU0,500
1%
prispevek SPTE in OVE
0,9962%
Priključna moč8,00213%
Vzdrževanje merilnika toplote
0,1390%
Energija2.093,476
51%
Trošarina145,784
4%
Moč663,372
16%
Omrežnina785,700
19%
Dodatek AGEN8,126
0%Dodatek Borzen6,214
0%
Prispevek SPTE in OVE
367,0089%
Prispevek za energetsko učinkovitost
32,5031%
Energija2.506,225
51%
Jalova en. zarč.42,827
1%
Trošarina175,869
4%Moč
580,66612%
Omrežnina722,645
15%
Dodatek AGEN9,803
0%
Dodatek Borzen7,496
0%
Prispevek SPTE in OVE
771,73316%
Prispevek za energetsko učinkovitost
39,2101%
40 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
V naslednji tabeli so prikazani stroški oz. cene za posamezna leta v obravnavanem obdobju.
Tabela 12: Tabela cen energetskih virov (brez DDV)
Energent Enota Letna poraba Letna poraba Letna poraba Povprečje
2013 2014 2015 2013 - 2015
Električna energija
EUR/kWh 0,0951 0,0868 0,0859 0,0893
EUR/m2 5,93 5,61 6,05 5,86
EUR/zaposlenega 359,31 340,21 366,60 355,37
Toplotna energija
€/kWh 0,0639 0,0683 0,0687 0,0670
EUR/m2 8,34 6,46 7,56 7,45
EUR/zaposlenega 505,21 391,15 457,85 451,40
Vodovod
€/m3 1,5382 1,5226 1,4160 1,4923
EUR/m2 0,422 0,441 0,443 0,435
EUR/zaposlenega 25,59 26,72 26,85 26,39
Vir: podatki naročnika
4.2. Energijsko število STAVBE
Energijska števila so prvi pokazatelj učinkovitosti posamezne stavbe. Omogočajo nam primerjave
rabe energije na enoto površine, število oseb, ki stavbo uporabljajo, in podobno. Vrednost
energijskega števila stavbe se lahko uporablja za oceno potrebnih energetskih ukrepov, ki naj bi
jih udejanjili pri energetski prenovi starejših stavb. Kot glavno vodilo se uporablja energijsko število,
ki pomeni specifično porabo energije na enoto površine stavbe v časovnem obdobju enega leta.
Grafikon 7: Energijsko število obravnavane stavbe za leta 2013, 2014 in 2015
Vir: podatki naročnika
130,52
94,50109,99 111,67
62,34
64,71
70,43 65,83
0
50
100
150
200
250
2013 2014 2015 2013 - 2015
kWh
/m2
leto
Energijsko številoza električnoenergijo
Energijsko številoza toplotnoenergijo
41 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Energijsko število služi za grobo analizo in primerjave rabe energije različnih stavb. Za natančnejše
primerjave je potrebno upoštevati ostale dejavnike, kot so specifična raba posameznih prostorov,
navade uporabnikov, temperaturni primanjkljaj, oblika stavbe in podobno.
4.3. Poraba toplotne energije
Povprečna letna poraba toplotne energije zadnjih let znaša približno 947.233,33 kWh, kar ob
upoštevanju energenta pomeni povprečno proizvodnjo 303,11 ton emisij CO2 letno. Mesečna
poraba toplotne energije je bistveno večja v zimskih mesecih in bistveno ne odstopa v zadnjih treh
letih. Poraba toplotne energije (Eop ≈ 111,67 kWh/m2a) dosega relativno visoko vrednost, deloma
zaradi velikih transmisijskih izgub skozi steklene površine in zunanje stene, deloma pa tudi zaradi
ventilacijskih izgub.
Grafikon 8: Poraba toplotne energije v kWh in letni strošek v EUR v zadnjih treh letih
Vir: podatki naročnika
Iz grafa, ki prikazuje dinamiko porabe toplotne energije po mesecih, je razvidno, da so krivulje
porabe energije za toplotno energijo v vseh obravnavanih letih podobne. Poraba toplotne energije
je najvišja v zimskih mesecih in nižja poleti, kar je glede na vremenske razmere običajno.
2013 2014 2015
Dobava toplotne energije 1.107.100,00 801.600,00 933.000,00
Specifični stroški toplotneenergije
0,0639 0,0683 0,0687
0,0610
0,0620
0,0630
0,0640
0,0650
0,0660
0,0670
0,0680
0,0690
0,0700
0
200.000
400.000
600.000
800.000
1.000.000
1.200.000
Stro
šek
top
lotn
e en
ergi
je [
€/k
Wh
]
Do
bav
ato
plo
tne
ener
gije
[kW
h/l
eto
]
42 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Grafikon 9: Mesečna poraba toplotne energije v letih 2013, 2014 in 2015
Vir: podatki naročnika
4.4. Poraba električne energije
Povprečna poraba električne energije na kvadratni meter uporabne površine znaša Etn ≈ 65,83
kWh/m2a
Poraba električne energije z leti narašča in je največja leta 2015. Leta 2014 je v primerjavi z letom
2013 večja za 3,80 odstotkov. Izračunani indeks za leto 2015 znaša 108,83 kar pomeni, da je
poraba večja za 8,83 odstotkov v primerjavi z letom 2014 in za 12,97 odstotkov v primerjavi z letom
2013. Specifični stroški električne energije so najvišji leta 2013 in najnižji leta 2015, ko je poraba
največja.
Grafikon 10: Poraba električne energije v kWh in letni strošek v EUR v zadnjih treh letih
Vir: podatki naročnika
-
50.000
100.000
150.000
200.000
250.000 D
OB
AV
A E
NER
GEN
TA [
KW
H]
MESEC V LETU
Leto 2013
Leto 2014
Leto 2015
2013 2014 2015
Dobava električneenergije (MT)
229.195,00 239.255,00 260.124,00
Dobava električneenergije (VT)
299.626,00 309.683,00 337.289,00
Specifični stroškielektrične energije
0,0951 0,0868 0,0859
0,0800
0,0820
0,0840
0,0860
0,0880
0,0900
0,0920
0,0940
0,0960
0
100.000
200.000
300.000
400.000
500.000
600.000
700.000
Do
bav
a el
ektr
ičn
e en
ergi
je [
kWh
/let
o]
43 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Grafikon 11: Poraba električne energije po mesecih v letih 2013, 2014 in 2015
Vir: podatki naročnika
Iz grafa je razvidno, da je dinamika mesečne porabe električne energije v vseh letih približno
enaka. Predlagamo, naj uporabnik začne porabo električne energije preverjati mesečno in v
primeru večjega odstopanja preveri razlog za povečanje porabe električne energije. Poraba
električne energije se skozi leto giblje med 30 in 60.000 kWh.
4.5. Poraba vode
Stavba NUK je priključena na javno vodovodno omrežje, s katerim upravlja javno podjetje Vodovod
– kanalizacija, d.o.o. Oskrba se vrši preko odjemnega mesta. Letna poraba in strošek sanitarne
vode v obdobju 2013−2015 sta predstavljena na naslednjem grafu.
Grafikon 12: Poraba vode v zadnjih treh letih in njen strošek za m3
Vir: podatki naročnika
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000D
OB
AV
A E
LEK
TRIČ
NE
ENER
GIJ
E [K
WH
]
MESEC V LETU
Leto 2013
Leto 2014
Leto 2015
2013 2014 2015
Dobava hladne vode 2.329,00 2.457,00 2.655,00
Specifični stroški hladnevode
1,5382 1,5226 1,4160
1,3400
1,3600
1,3800
1,4000
1,4200
1,4400
1,4600
1,4800
1,5000
1,5200
1,5400
1,5600
2.100
2.200
2.300
2.400
2.500
2.600
2.700
Stro
šek
hla
dn
e vo
de
[€/m
3]
Do
bav
a h
lad
ne
vod
e [m
3/l
eto
]
44 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Poraba vode je najmanjša leta 2013, potem pa vsako leto narašča. Leta 2014 je poraba večja za
5,50 odstotkov glede na leto 2013, leta 2015 pa za 8,06 odstotkov glede na leto 2014 in 14
odstotkov glede na leto 2013. Specifični stroški vode so najvišji leta 2013 in z leti padajo, ter so
najnižji leta 2015.
Grafikon 13: Poraba hladne vode po mesecih v letih 2013, 2014 in 2015
Vir: podatki naročnika.
Iz vseh treh krivulj porabljene vode lahko vidimo, da je poraba po mesecih različna. Povprečna
poraba na mesec se giblje med 194,08 in 221,25 m3. Večja odstopanja so verjetno zaradi poračuna
vode, iz podatkov točnega razloga ni bilo mogoče razbrati.
V primeru dejanskih tako velikih nihanj porabe bi bilo možno ugotoviti vzrok porabe z digitalnim
obratovalnim monitoringom, kjer se bi na 15-minutni ali urni razmik prikazovala trenutna poraba in
bi bilo možno nepravilnost v realnem času odpraviti.
4.6. Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov
Zanesljivost oskrbe stavbe s toplotno in električno energijo ter vodo ni problematična, glede na to,
da je stavba priključena na javno infrastrukturo v urbanem okolju, kjer ne prihaja do večjih izpadov.
Stavba je priključena na javno vodovodno omrežje, s katerim upravlja javno podjetje Vodovod –
kanalizacija, d.o.o.. Prekinitev oskrbe z vodo se lahko pojavi v primeru morebitnih vzdrževalnih
delih na omrežju.
Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja. Do prekinitve dobave električne energije lahko
pride v primeru izpada javnega omrežja, kar pa lahko traja največ nekaj ur.
Stavba je priključena na toplovod v upravljanju podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o.. Prekinitev
oskrbe se lahko pojavi v primeru morebitnih napak ali vzdrževalnih delih na omrežju, vendar bi bila
v vsakem primeru kratkotrajna.
-
100
200
300
400
500
600
700
DO
BA
VA
HLA
DN
E V
OD
E [M
3]
MESEC V LETU
Leto 2013
Leto 2014
Leto 2015
45 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
4.7. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme
Splošna ocena je, da je oprema za ogrevanje v funkcionalnem stanju (primarni in sekundarni
razvod). Sekundarni razvod s ploščatimi radiatorji je konstruiran v skladu s takratnimi tehničnimi
normativi. Toplotna postaja je v dobrem stanju in primerno vzdrževana, tako ni tveganj za
zanesljivost oskrbe.
Elektro razdelilna oprema je ustrezno tehnično izvedena, napajalno odjemno mesto je zanesljivo,
oskrba z električno energijo je popolna. Električne naprave in razdelilci NN-razvodov so dobro
vzdrževani in omogočajo normalno delovanje. Notranje nizkonapetostne električne instalacije so
s stališča funkcionalnosti in s stališča varnosti zanesljive, tako ni tveganj za zanesljivost oskrbe.
46 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE
V obravnavani stavbi so naslednji energetski sistemi:
– ogrevalni sistem,
– sistem za oskrbo s hladno in toplo vodo,
– elektroenergetski sistem s porabniki.
5.1. ogrevalni sistem
Toplotna postaja se nahaja v kletnih prostorih stavbe. Dobavitelj toplotne energije je JP Energetika
Ljubljana d.o.o.. V toplotni postaji sta nameščeni dve kompaktni toplotni postaji (KTP). V KTP 1
nazivne toplotne moči 910 kW je vgrajen ploščati prenosnik toplote ALFA LAVAL, ki povezuje
primarni (130/70°C) in sekundarni (85/65°C) krog ogrevanja. KTP 1 s toplotno energijo oskrbuje
radiatorsko ogrevanje stavbe. Poraba toplotne energije za ogrevanje se meri s toplotnim števcem
ALLMESS CF ECHO II vgrajenim na primarni strani toplotne postaje.
Temperaturni režim radiatorskega ogrevanja na sekundarni strani je voden glede na zunanjo
temperaturo z uporabo elektronskega regulatorja ogrevanja SAMSON TROVIS. Na sekundarni
strani prenosnika toplote sta vzporedno vgrajeni dve obtočni črpalki IMP GHN 802 A-R s
trostopenjsko regulacijo delovanja.
Slika 5: Obtočni črpalki IMP tip GHN 802 A- R –
KTP1
Slika 6: Merilnik toplotne energije ALMESS CF
ECHO II
S KTP 2 se pripravlja ogrevna voda za klimate. Nazivna toplotna moč KTP 2 je 240 kW. Poraba
toplotne energije za klimate za ogrevanje se meri s toplotnim števcem ALLMESS CF ECHO II
vgrajenim na primarni strani toplotne postaje. Temperaturni režim radiatorskega ogrevanja na
sekundarni strani je voden glede na zunanjo temperaturo z uporabo elektronskega regulatorja
ogrevanja SAMSON TROVIS. Na sekundarni strani prenosnika toplote sta vzporedno vgrajeni dve
obtočni črpalki IMP GHN 402 A-R s trostopenjsko regulacijo delovanja.
47 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Slika 7: KTP 2 – oskrba klimatov s toplotno
energijo
Slika 8: Obtočna črpalka IMP tip GHN 402 A- R –
KTP 2
Slika 9: Elektronski regulator ogrevanja SAMSON
TROVIS
Slika 10: Zunanji tipali KTP 1 in 2 na SZ strani
stavbe
Grelna telesa v stavbi
Grelna telesa v stavbi so rebrasti radiatorji EMO TRIKA in pločevinasti ploščati radiatorji
proizvajalca VOGEL&NOOT, ki so v knjižnicah in čitalnicah nameščeni v zidnih nišah. V
spremljajočih prostorih – hodniki, sanitarije - pa so nameščeni vidno z uporabo stenskih konzol. V
zidnih nišah so nameščeni tudi konvektorji z naravno konvekcijo, ki so prekriti z okrasno rešetko.
Vsi radiatorji in konvektorji z naravno konvekcijo so opremljeni z radiatorskimi termostatskimi
ventili. V razstavni dvorani NUK(»Brižinski spomeniki«) so vgrajeni ventilatorski konvektorji, ki se
na zračni strani krmilijo preko sobnega korektorja. Projektirani temperaturni režim je 85/65ºC.
Razvod radiatorskega in konvektorskega ogrevanja je izdelan iz črnih cevi.
48 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Slika 11: Rebrasti radiator EMO TRIKA s
termostatskim ventilom DANFOSS
Slika 12: Ploščati radiator VOGEL&NOOT s
termostatskim ventilom DANFOSS
Slika 13: Konvektor z naravno konvekcijo v zidni
niši
Slika 14: Ventilatorski konvektor v razstavni
dvorani NUK
Tabela 13: Popis radiatorjev po etažah
Grelno telo Termostatska
glava Kos
Grelna telesa 1. kletna etaža Rebrasti radiator Da 23
Ploščati radiator Da 13
Grelna telesa pritličje Rebrasti radiator Da 68
Ploščati radiator Da 14
Konvektor nar. konvekcijo Da 6
Grelna telesa I.nadstropje Rebrasti radiator Da 36
Ploščati radiator Da 15
Ventilatorski konvektor 2
Grelna telesa II.nadstropje Rebrasti radiator Da 25
Ploščati radiator Da 7
Grelna telesa III. Nadstropje Rebrasti radiator Da 22
Ploščati radiator Da 4
Grelna telesa IV.nadstropje Rebrasti radiator Da 54
Ploščati radiator Da 5
Grelna telesa V.nadstropje Rebrasti radiator Da 15
49 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Skupaj: Rebrasti radiator 243
Ploščati radiator 54
Konvektor nar. konvekcijo 6
Ventilatorski konvektor 2
5.2. Sistem za oskrbo s toplo vodo
Sanitarna topla voda se pripravlja lokalno v električnih grelnikih vode, ki so nameščeni v sanitarijah
posameznih delov stavbe oz. v bližini iztočnih mest.
Slika 15: Grelnik STV Gorenje TIKI –
prostornine 10 l
Slika 16: Grelnik STV Gorenje TIKI
prostornine 50 L
5.3. Sistem za oskrbo s hladno vodo
Oskrba s sanitarno vodo je izvedena preko odjemnega mesta iz javnega vodovodnega omrežja.
Napeljava hladne sanitarne vode je razpeljana po stavbi.
V WC-jih so nameščeni nadometni kotlički brez varčevalne tipke. Umivalniki so izvedeni z
enoročnimi stoječimi mešalnimi baterijami.
50 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Slika 17: WC z nadometnim kotličkom
brez varčevalne tipke
Slika 18: Nadometni WC kotliček
brez varčevalne tipke
5.4. Elektro energetski sistem in porabniki
Stavba – Narodna in univerzitetna knjižnica se napaja z električno energijo preko javnega omrežja.
Priključen je na napajanje z napetostjo 3 x 230/400V, 50 Hz, sistem napajanja glede na ozemljitev
je TN (TN-C sistemom).
Glavni električni porabniki so razsvetljava, ki je izvedena s fluorescentnimi svetili, kompaktnimi
fluorescentnimi svetili – varčne sijalke in reflektorskimi svetili, lokal z grelnimi in hladilno
zamrzovalnimi napravami, kotlovnica z obtočnimi črpalkami, strojnica s klimati, računalniška in
multimedijska oprema ter ostala pisarniška oprema.
Nizkonapetostne instalacije v stavbi sestavljajo:
priključno in merilno mesto za merjenje električne energije,
napajanje etažnih električnih razdelilcev in podrazdelilcev,
instalacije fiksnih porabnikov,
instalacija razsvetljave (notranja, zunanja, varnostna razsvetljava),
galvanske povezave in izenačevanje potenciala,
ozemljitve in strelovodne napeljave.
Signalne instalacije v stavbi sestavljajo:
telefonija, računalniške povezave.
Stavba ima elektro kabelsko priključno omarico z merilno garnituro in glavnim razdelilcem (RG) v
kletnih prostorih, ki napaja razdelilce kavarne, kotlovnice, strojnice in posamezne etažne razdelilce
za moč in razsvetljavo.
51 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Inštalacija je izvedena podometno s 4 in 5 žilnimi kabli ustreznih presekov, ki so varovani z
ustreznimi varovalkami. Sistem napajanja glede na ozemljitev je TN (TN-C-S). Zaščita inštalacij in
naprav je izvedena s samodejnim odklopom napajanja (z inštalacijskimi odklopniki in varovalkami).
Zaščita pred zunanjimi vplivi in možnostjo dotika oseb je izvedena z napravami in okrovi z ustrezno
IP zaščito.
Za stavbo NUK ne obstaja nobena elektro dokumentacija (PZI, PID), s stališča vzdrževanja bi bilo
potrebno izdelati PID.
Slika 19: posnetek glavnega elektro razdelilca
Slika 20: posnetek razdelilca z odštevalnima
števcema
Slika 21: posnetek etažnega podrazdelilca
Slika 22: posnetek izvedbe inštalacije v pisarni
52 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Tehnični opis NN instalacij
Dovodi do posameznih etažnih razdelilcev so v večini podometne izvedbe. Prav tako so tudi
instalacije za razsvetljavo in vtičnice izvedene podometno, v pisarnah tudi v parapetnih kanalih z
ustreznimi kabli in presekov. V prostorih kotlovnice, strojnice in skladiščih so inštalacije
nadometne, delno v inštalacijskih ceveh oziroma PVC kanalih delno po kabelskih policah. V teh
prostorih so tudi razdelilci in krmilne omare nadometne izvedbe. Etažni razdelilci pa so podometni
v zidnih omarah, nekateri na neprimernih mestih (sanitarijah).
5.4.1. Meritve porabe in kvalitete električne energije stavbe
Merjenje porabe in kvalitete električne energije je bilo izvedeno v dovodu, preko katerega se napaja
stavba – za celotno stavbo.
Meritve električne energije v stavbi so bile izvedene od petka 11. 3. 2016 951 ure do petka, 18. 3.
2016 929 ure.
Wel skupna 11.244 kWh skupna porabljena električna delovna energija
Qel skupna 3.069 kVArh skupna porabljena električna jalova energija: 27,3 % delovne
energije
Razmerje Q/W 0,273; cos φ = 0,965 dovoljeno razmerje je 0,333; cos φ = 0,95
Wel povprečna dnevna 1.840 kWh porabljena el. delovna energija delovnega dne, torek, 15. 3. 2016
Qel povprečna dnevna 487 kVArh porabljena el. jalova energija delovnega dne, torek, 15. 3. 2016
Pk max 118,89 kW maksimalna povprečna konična moč (torek, 15. 3. ob 1251)
Pk min 40,23 kW minimalna povprečna konična moč (sobota, 12. 3. ob 1100)
Pmax 163,83 kW maksimalna trenutna konična moč (ponedeljek, 14. 3. ob 1141)
Pmin 31,2 kW minimalna trenutna konična moč (sobota, 12. 3. ob 541)
Prekinitve napajanja: 0
Anomalije napajalne napetosti: 0
Maksimalna izmerjena vršna moč v merjenem obdobju je znašala 119 kW v torek, 15. 3. ob 1251
in posebej ne izstopa kot konica dnevnega diagrama moči. Skupna poraba električne energije je
znašala v merilnem obdobju 11.244 kWh. Iz tedenskega diagrama je razvidna precej nesimetrična
(konična) dnevna obremenitev, razen v soboto popoldne in nedeljo, ko je celodnevna poraba na
nekoliko nižjem nivoju nočne porabe delavnika. Iz dnevnega diagrama vršne moči je razvidna
relativno visoka konična dnevna obremenitev med 8. in 17. uro okrog (Pk ≈ 100 kW). V času
meritev ni bilo registriranih prekinitev napajalne napetosti in napetostnih anomalij. Tokovna
obremenitev po fazah je delno nesimetrična in ni problematična. Vzorčna analiza meritev
električnega toka v torek, 15. 3. ob 1400 kaže na delno nesimetrijo: I1= 153A, I2 = 179 A, I3 = 199 A.
53 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Slika 23: merilni list - Tedenska meritev povprečne trenutne moči Pk v obdobju (10 min interval)
Slika 24: merilni list - Tedenska meritev maksimalne trenutne moči Pt v obdobju (10 min interval)
Slika 25: merilni list - Dnevna meritev delovne in jalove moči (10 min interval)
54 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Rezultati analize kvalitete električne energije po standardu EN50160
Prekinitev faznih napetosti v merjenem časovnem intervalu ni bilo.
Anomalij faznih napetosti v merjenem časovnem intervalu ni bilo.
Odstopanja povprečne fazne napajalne napetosti so v mejah standarda EN 50160 (207 V-253 V).
Povprečne vrednosti: U min/11.3. ob 11.30: U3 = 230,20 V; U max/16.3. ob 3.30: U2 = 245,60 V.
Trenutne vrednosti: U min/15.3. ob 13.20: U1= 225,60 V; U max/16.3. ob 3.30: U2 = 246,40 V.
Odstopanja frekvence napajalne napetosti so v mejah standarda EN 50160 (47 Hz–52 Hz).
f min/14.3. ob 21.10 = 49,93 Hz ; f max/14.3. ob 7.10 = 50,06 Hz.
Odstopanja povprečne medfaznih napetosti so v mejah standarda EN 50160 (360 V ̶ 440 V).
Povprečne vrednosti: U min/11.3. ob 10.50: U31= 399,60 V; U max/16.3. ob 3.30: U12 = 424,80 V.
Trenutne vrednosti: U min/15.3. ob 13.20: U12= 392,30 V; U max/16.3. ob 3.30: U12 = 426,30 V.
Vrednosti harmonskih komponent napajalne napetosti so v mejah dovoljenega po standardu EN.
50160. Izmed komponent izstopa harmonik h5 po vseh fazah, ki pa je v mejah dovoljenega (h < 5
%).
Skupno harmonično popačenje THD je v mejah dovoljenega (THDv ne sme preseči vrednosti 5
%). Povprečene maksimalne vrednosti THD (%) so: THD U3 max = 2,3 %; THD I1 max = 21,8 %.
Odjemno mesto električne energije stavbe NUK ne izkazuje nobenih anomalij, vse merjene
vrednosti električnih veličin so skladne s standardom EN50160.
55 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE
Iz pridobljenih podatkih o porabi energentov razberemo potrebno toplotno energijo za ogrevanje
stavbe, ki za zadnja tri leta znaša povprečno: Q H,nd = 947,23 MWh.
6.1. Ovoj stavbe
Ovoj stavbe je bistveni faktor, ki vpliva na rabo energije v stavbi.
Celotni zunanji ovoj je bil v preteklosti skladen s takrat veljavnimi standardi, ne ustreza pa
sedanjemu Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 52/2010).
Seveda to pomeni, da je stavba daleč od želenega stanja stroke, ki je zapisano v veljavnem
pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in tehničnih smernicah za graditev TSG-1-
004 Učinkovita raba energije.
Izračun toplotnih izgub pokaže, da pri neizolirani stavbi izgubimo veliko toplotne energije, medtem
ko lahko pri dobro izolirani stavbi to izgubo več kot prepolovimo. Pri toplotni stavbe je potrebno
upoštevati krajevno ugotovljene podatke o projektni zunanji temperaturi, temperaturnem
primanjkljaju, o trajanju ogrevalne sezone in globalnem sončnem obsevanju. Upoštevajo se
transmisijske in prezračevalne toplotne izgube, dobitki notranjih virov in dobitki sončnega sevanja.
Za analizo sklopov smo izdelali elaborat gradbene fizike. V njem so izračunani koeficienti prehoda
toplote U in difuzija vodne pare primerjani z dopustnimi vrednostmi po novem Pravilniku o toplotni
zaščiti in učinkoviti rabi energije. Konstrukcijski sklopi ne ustrezajo novemu pravilniku, kar pomeni
neučinkovito in prekomerno rabo energije za ogrevanje.
Arhitekturna zasnova zunanjega ovoja ima pomemben vpliv na toplotne karakteristike. Zasnova je
glede na funkcijo stavbe kar kompleksna, tako ima stavba relativno slab faktor oblike f0 = 0,25 m-1.
Slika 26: zahtevna in zaščitena fasada stavbe s
slabo toplotno izolativnostjo
Slika 27: dotrajano stavbno pohištvo, s slabo
toplotno prehodnostjo in slabim tesnjenjem
56 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Etažnost, stropna konstrukcija
Obravnavano stavbo sestavljajo etaže: kletni prostori v dveh nivojih, pritličje in pet nadstropij.
Strehe so minimalnega naklona. Nekateri deli strehe so v preteklosti že bili sanirani in dodatno
toplotno izolirani.
Slika 28: Pogled na strehe
Vir: lastni vir.
Slika 29: Strop v skladišču
Vir: lastni vir.
Slika 30: 3D prikaz etažnosti stavbe
Vir: lastni vir.
Slika 31: 3D prikaz – različne sestave stavbe
Vir: lastni vir.
Zidovi, zunanje stene
Stavba ima debele zunanje stene zidane iz opečnega zidaka različnih debelin z vgrajenimi
kamnitimi bloki. Na notranji, atrijski strani je bil (statično) saniran zid iz zunanje strani z 20 cm
betona do vključno prvega nadstropja. Stavba je arhitekturno posebna in kulturno zaščitena, zato
so posegi na fasadi omejeni.
Okna in vrata
Starejša škatlasta lesena okna, z dvakrat enojno zasteklitvijo, ne ustrezajo sodobnim zahtevam za
toplotno in sončno zaščito. Okna slabo tesnijo, v zgornjih nadstropjih, pa zaradi majhnega napušča
ob velikih nalivih zamakajo. Vgrajena okna so tudi tehnološko zastarela in ne morejo preprečevati
uhajanja toplotne energije tako učinkovito, kot novejša. Med letom 2013-2015 je bilo približno 30%
57 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
oken (po površini) že zamenjanih z novimi oz. obnovljenimi katera imajo na notranji strani
termopan zasteklitev toplotne prehodnosti Ug = 1,0 W/m2K.
Tla na terenu
Pri delih energetske sanacije bi bilo potrebno tudi tla dodatno izolirati vendar je to izvedbeno tako
zahteven poseg, da ga v nadaljevanju niti ne obravnavamo.
Termovizija fasade stavbe
Izvedena je termovizija fasadnega ovoja stavbe pri zunanji temperaturi 8,2 °C in notranji
temperaturi od 20 do 23 °C (odvisno od prostorov). V tem poglavju same nekaj termografskih
posnetkov, sicer pa je poročilo je v prilogi.
Slika 32: dotrajano in sabo izolativno stavbno
pohištvo na zahodni strani stavbe
Slika 33: slabo izolativna zasteklitev nad glavnim
vhodom na severni strani stavbe
Slika 34: razgibana fasada z opazno etažno ploščo
na vzhodni strani stavbe
Slika 35: problematičen stik fasade in terena oz.
prehod stene pod in nad terenom
58 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Slika 36: slabo tesnjenje oken - z notranje strani
Slika 37: slab stik stene in izolacije podstrešja
6.2. Električni aparati
Poleg razsvetljave in grelnikov vode so električni porabniki predvsem aparati v lokalu - kuhinji
(štedilniki, pomivalni stroji, hladilniki) v kotlovnici in strojnici obtočne črpalke in klimati ter pisarniška
oprema.
Natančna razdelitev rabe električne energije na razsvetljavo, pripravo TSV, dodatna grelna telesa
in ostalo rabo je možna le na osnovi oz. s pomočjo obratovalnega monitoringa in namestitve
merilnih števcev na posamezne porabnike oz. sklope. Spremljanje rabe energije presega obseg
EP. V nadaljevanju energetskega poročila podajamo samo pavšalno oceno nekaterih večjih
uporabnikov (razsvetljave, grelnih aparatov itd.), ki izhaja iz izkušenj in meritev porabe energije, ki
smo jih na določenih stavbah izvajali v preteklosti. Ta primerjava je lahko samo določen okvir, saj
je poraba energije v vsaki stavbi odvisna od precej parametrov, tako da tudi na stavbi, kjer se
opravljajo meritve, ni mogoče napovedati prihodnje porabe. Poraba je namreč odvisna od navad
uporabnikov, števila uporabnikov, klimatskih podatkov v obravnavanem obdobju itd.
Slika 38: posnetek porabnikov v kotlovnici
Slika 39: posnetek ostalih porabnikov
59 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
6.3. Razsvetljava
Razsvetljava je v prostorih skladišč, kotlovnice, strojnice izvedena z nadgradnimi klasičnimi
fluorescentnimi svetilkami z navadnimi pred stikalnimi napravami, v prostorih čitalnic z lestenci in
namiznimi svetili z varčnimi sijalkami. V pisarnah in delih hodnikov z visečimi svetili in varčnimi
sijalkami. Del hodnikov, stopnišč in lokala pa v kombinaciji z LED reflektorji in svetili z varčnimi
sijalkami.
Električna moč stavbe in razsvetljave je izračunana na osnovi popisa (možnega ogleda prostorov
in informacij vzdrževalcev). Električna instalirana moč stavbe je 220,8 kW, konična moč znaša
154,6 kW od tega znaša konična moč razsvetljave 39,9 kW (inštalirana moč razsvetljave je 49,8
kW).
Slika 40: posnetek razsvetljave čitalnice
Slika 41: posnetek razsvetljave hodnika
Slika 42: posnetek razsvetljave skladišča
Slika 43: posnetek razsvetljave razstavne sobe
60 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Tabela 14: Popis razsvetljave po etažah
Razsvetljava tipičnih prostorov
Tabela 15: Razsvetljava tipičnih prostorov NUK
Vir: Poročilo o stanju električnih porabnikov in električnih instalacij
Tipični prostor Moč svetil Št. svetil Tip razsvetljave
LOKAL 1x6 W 38 LED sijalke
PISARNA 1x21 W 1 Fluorescentna kompaktna – varčna
SKLADIŠČE (časopis) 2x58 W 92 Fluorescentna – klasična
ČITALNICA 1x14 W
1x20 W
84
28
Varčne sijalke - namizne
Varčne sijalke
SANITARIJE
1x36 W
2x9 W
1x70 W
2
14
3
Fluorescentna – klasična
Varčne sijalke
Reflektorji - HQ sijalke (predprostor)
61 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
6.4. Priprava tople vode
Grelniki vode so električni porabniki, nameščeni so lokalno v sanitarijah, v bližini iztočnih mest.
Natančne ocene o porabi toplotne energije za pripravo TSV ni bilo možno pridobiti, saj se poraba
ne meri ločeno. Določiti je možno le ocenjeno porabo energije za lokalno pripravo TSV, ki se
pripravlja s pomočjo električnih bojlerjev.
Slika 44: posnetek električnega grelnika vode
6.5. Prezračevanje in klimatizacija
V stavbi je vgrajenih sedem klimatskih sistemov prezračevanja, ki prezračujejo, ogrevajo, hladijo
in regulirajo vlago v naslednjih prostorih:
Klimat N 1 – računalniška učilnica
Klimat N 2 – trezor, arhiv
Klimat N 3 – WC, sanitarije
Klimat N 4 – gostinski lokal
Klimat N 5 – velika čitalnica
Klimat N 6 – velika čitalnica
Klimat N 7 – avla
Klimat N 8 – Razstavna dvorana »razstavni prostor - Brižinski spomeniki«
V zgoraj navedenih prostorih je izvedeno prezračevanje, toplozračno ogrevanje in hlajenje. Zrak
se v prostore dovaja preko prezračevalnih rešetk, ki so nameščene nevidno za grelnimi telesi (mala
čitalnica) in linijskimi talnimi rešetkami. V veliki čitalnici so dovodne rešetke nameščene v zidnih
omarah, zrak pa se odvaja preko odvodnih rešetk nameščenih nevidno - na višini v steni prostora.
V kavarno se zrak dovaja z linijskimi talnimi rešetkami, nameščenimi ob zunanjih oknih. V prostoru
»Brižinskih spomenikov« pa se zrak dovaja in odvaja preko stropnih dovodnih in odvodnih rešetk.
62 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Glavno stopnišče in avla stavbe se prezračujeta prisilno z vpihom ob stopnišču, odvaja pa preko
rešetke v steni.
Pisarne in spremljajoči prostori se prezračujejo naravno z odpiranjem oken in vrat.
Vsi klimati so opremljeni z vodnimi (glikolnimi) rekuperatorji toplote. Prvi toplotni prenosnik je
vgrajen v tok odpadnega zraka, drugi v dovod svežega zraka. Z medijem za prenos toplote –
mešanico vode in glikola - se toplota vrača z odpadnega zraka prenaša na sveži zrak. Klimati imajo
tudi možnost regeneracije – z recirkulacijo dela odpadnega zraka ponovno v prostor.
Za pripravo hladu potrebnega za ohlajanje vpihovanega zraka sta v atriju stavbe nameščena dva
hladilna agregata (chileer).
Prvi proizvajalca HITEMA tip ENRF 090 CS, leto proizvodnje 2013, z nazivno hladilno močjo 87
kW, ki uporablja hladivo R 410 A, z nazivno električno močjo 34,3 kW, z možnostjo free coolinga,
ki lahko za hlajenje vode uporablja zrak z dovolj nizko zunanjo temperaturo. Drugi hladilni agregat
je proizvod proizvajalca DAIKIN z nazivno hladilno močjo 30 kW. Tretji hladilni agregat tudi hladilne
moči 30 kW zagotavlja hlad za ohlajevanje razstavnega prostora »Brižinskih spomenikov«, kjer so
prostori ogrevani in hlajeni tudi z ventilatorskimi konvektorji. Primerno bi bilo nadgraditi sistem
nadzora in upravljanja za ta prostor, ki bi omogočal enotno in daljinsko upravljanje s parametri
(temperatura, relativna vlaga). Temperatura hladilne vode je v območju med 4°C in 12°C.
Regulacija, predvsem v prostorih, ki so pomembni zaradi ohranjanja gradiva se ravna po potrebni
absolutni vlažnosti zraka. Naprave delujejo od ponedeljka do sobote med 6.00 in 16.00 uro v
normalnem režimu obratovanja (vpih med 21°C - 23°C), v ostalem času pa v režimu reduciranega
delovanja (15°C).
V instalacijo hladilne vode sta vgrajeni obtočni črpalki s frekvenčno regulacijo delovanja
proizvajalca KSB in GRUNDFOSS, ki imata nazivno moč cca. 2,5 kW ter črpalka IMP s prav tako
frekvenčno regulacijo.
Prostore vzdrževanja IT opreme in sobe v kateri so nameščeni računalniški strežniki se hladijo s
štirimi notranjimi enotami split klimatskih naprav s hladilno močjo 2,8 kW.
Prezračevalni sistem in klimati so odlično vzdrževani in upravljani.
Slika 45: Talne rešetke - dovod zraka
v prostoru male čitalnice
Slika 46: Stenska rešetka – odvod zraka mala
čitalnica
63 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Slika 47: Dovodna rešetka velika čitalnica
Slika 48: Dovod zraka na glavno stopnišče in
avlo
Slika 49: Hladilni agregat HITEMA nazivne hladilne
moči 87 kW
Slika 50: Hlajenje TK prostorov s split
klimatskimi napravami
64 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE
V drugi fazi energetskega pregleda so z vidika učinkovite rabe energije obdelane vse šibke točke,
ki so bile ugotovljene v prvi fazi. Posebna pozornost je namenjena naslednjim ukrepom: ovoju
stavbe, ogrevalnemu sistemu, elektriki, pripravi tople sanitarne vode, splošnim ukrepom
(monitoring itd.).
65 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
7. OSKRBA Z ENERGIJO
7.1. Revizija pogodb o dobavi energije
7.1.1. Električna energija
Stavba je napajana z električno energijo preko javnega omrežja, operater – distributer je Elektro
energija, d.o.o. dobavitelj električne energije pa je podjetje ECE, d.o.o.. Z oskrbo z električno
energijo ni težav. Za dobavo električne energije ima Narodna in univerzitetna knjižnica sklenjeno
letno pogodbo z dobaviteljem ECE, d.o.o. (prej Elektro Gorenjska prodaja, d.o.o.), v kateri so
določene cene za kWh v VT (višja tarifa) in MT (nižja tarifa). Pogodba je bila sklenjena na podlagi
javnega naročila in na podlagi tega sklenjenega okvirnega sporazuma (št. 430-052/2015) za
obdobje štirih let.
Pogodba št 430-052/2015 je bila podpisana 8. 4. 2015 in velja do 30. 4. 2016 v kateri so določene
fiksne cene električne energije:
Enota NETO CENA brez DDV za enoto v EUR
Energija VT kWh 0,05228
Energija MT kWh 0,03340
NUK v povprečju porabi 53% električne energije v VT. V povprečju je za kWh električne energije
NUK v letu 2015, skupaj z omrežnino, prispevki in vsemi dajatvami, plačeval 0,0859 EUR. V
primerjavi s ceno drugih podobno velikih odjemalcev je to povprečna oz. lahko rečemo kar ugodna
cena. Po izteku trenutno veljavne pogodbe se poskuša izpogajati še nekolko ugodnješo ceno, v
vsakem primeru, pa po izteku okvirnega sporazuma, ponovno v skladu z zakonodajo, ki ureja javno
naročanje javnih institucij, poiskati najugodnejšega ponudnika.
7.1.2. Para in topla voda
Stavba je oskrbovana s toplotno energijo, kjer se kot energent uporablja daljinska toplota
dobavitelja Energetika Ljubljana d.o.o.. Toplota se proizvaja v TE-TOL (Termoelektrarna Toplarna
Ljubljana. Za dobavo toplotne energije ima Narodna in univerzitetna knjižnica sklenjeno pogodbo
za nedoločen čas z dobaviteljem Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., v kateri je določena
priključna moč in drugi pomembni dejavniki, cena energije pa je s to pogodbo vezana na tarifni
cenik toplote. Pogodba o dabavi toplote št. 1132/96-230 je bila podpisana 5. 12. 1996 za nedoločen
čas, s 60-dnevnim odpovednim rokom, kar je s stališča odjemalca načeloma ugodno. Pogodbena
priključna moč znaša 1.141.830 W.
NUK je v letu 2015 za kWh toplotne energije z vsemi dajatvami plačeval 0,0687 EUR, kar je, v
primerjavi s ceno drugih podobno velikih odjemalcev, kar ugodna cena, sicer pa bi bilo dobro imeti
v pogodbi zapisano dogovorjeno ceno in ne vezano na cenik, na katerega odjemalec nima
nobenega vpliva.
7.1.3. Zemeljski plin
Stavba se ne oskrbuje z zemeljskim plinom.
66 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
7.1.4. Tekoča goriva
Stavba se ne oskrbuje s tekočimi gorivi.
7.1.5. Drugo
Stavba se ne oskrbuje z drugimi zunanjimi viri energije.
67 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
8. ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBAH
Energetski pregled zajema skupino postopkov za izračun in oceno stanja rabe energije skozi ovoj
stavbe, določa izračune in možne ukrepe za zmanjšanje rabe energije in jih ovrednoti s stališča
učinkovitosti vlaganj. Pomembni so torej podatki o konstrukciji stavbe, predvsem sestava in
debelina ter površina zunanjih sten, oken, strehe ter tal. Pri energetskem pregledu smo uporabili
metodo analize stavbe. Podatke smo dobili iz literature, iz dosegljive tehnične dokumentacije, z
ogledom stavbe ter s pogovorom z zaposlenimi in vzdrževalci stavbe.
Analiza temelji na izračunu gradbene fizike stavbe, ki je narejen v skladu s Pravilnikom o toplotni
zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 52/2010). V njem so izračunani koeficienti
prehoda toplote U in difuzija vodne pare oz. izsuševanje v primerjavi z dopustnimi vrednostmi po
novem pravilniku (PURES 2010). V sklopu analize sta bila izdelana tudi Elaborat gradbene fizike
in Izkaz energijskih lastnosti stavbe za stanje stavbe pred prenovo (obstoječe/trenutno stanje) in
stanje po prenovi (za vse možne ukrepe na zunanjem ovoju). Omenjeni dokumenti so priloženi h
končnemu poročilu.
Izhodiščni podatki za NUK:
– Stavba leži na koordinatah: Y = 461963, X = 100489.
– Nadmorska višina je 297,3 metra.
– Projektni temperaturni primanjkljaj TP12/20 znaša 3300 Kdni (stopinjski dnevi). Podatek poda
klimatske pogoje kraja. Temperaturni primanjkljaj je definiran kot produkt časa ogrevanja z
razliko temperatur med notranjostjo zgradbe (20 °C) in zunanjim zrakom. Trajanje je po
dogovoru omejeno na dni, ko je zunanja temperatura nižja od 12 °C. Upošteva se povprečna
temperatura v času kurilne sezone. Realen temperaturni primanjkljaj je bil v povprečju za
zadnja tri leta 2.595 Kdni. (Vir: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/ www/climate/table/sl/
by_variable/cooling-heating-degree-days.txt)
– Število kurilnih dni je 230 na leto.
– Projektna zunanja temperatura je -13 °C.
8.1. Potrebna toplota za ogrevanje stavbe
Grafikon 14: Temperaturni primanjkljaj in raba toplote v obdobju 2013-2015
0
100
200
300
400
500
600
700
0
50000
100000
150000
200000
250000
1 2 3 4 5 6 7 8 9 101112131415161718192021222324252627282930313233343536
Tem
pe
ratu
rni p
rim
anjk
ljaj v
Kd
an
Rab
a to
plo
tne
en
erg
ije n
a m
ese
c v
kWh
Izmerjena mesečna raba toplote za ogrevanje in potreba po ogrevanju
Toplota Kdan
68 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Iz zgornjega grafa je razvidno, da raba toplote načeloma sledi potrebam po ogravanju, s tem, da
je v prvi polovici izkazanih kar nekaj mesečnih nihanj rabe toplote, kar pa je verjetno posledica
nenatančnega mesečnega odčitavanja.
Iz pridobljenih podatkih o porabi energentov razberemo potrebno toplotno energijo za ogrevanje
stavbe, ki za zadnja tri leta znaša povprečno: Q H,nd = 947,23 MWh.
V elaboratu gradbene fizike izračunane vrednosti toplote, potrebne za ogrevanje v stavbi znašajo:
QH,nd = 945,24 MWh. Primerjali smo jih z energijskimi bilancami iz porabljenih energentov in
ugotovili precejšne ujemanje.
Primerjava podatkov med računskim modelom potrebne energije za ogrevanje in dejansko porabo
energije kaže manjša odstopanja, ki so v okviru sprejemljivih toleranc. Glede na različne zunanje
faktorje, ki vplivajo na porabo toplotne energije (npr. navade uporabnika, klimatski pogoji, režimi
delovanja) so odstopanja razumljiva, saj se tudi merjeni podatki od sezone do sezone razlikujejo.
Izračuni toplotnih izgub pokažejo, da pri neizolirani stavbi izgubimo veliko toplotne energije,
medtem ko lahko pri dobro izolirani stavbi to izgubo več kot prepolovimo. Pri projektiranju toplotne
zaščite stavbe je potrebno upoštevati krajevno ugotovljene podatke o projektni zunanji temperaturi,
temperaturnem primanjkljaju, o trajanju ogrevalne sezone in globalnem sončnem obsevanju.
Upoštevajo se transmisijske in prezračevalne toplotne izgube, dobitki notranjih virov in dobitki
sončnega sevanja. Arhitekturna zasnova zunanjega ovoja ima pomemben vpliv na toplotne
karakteristike.
V elaboratu gradbene fizike so izračuni vseh izgub in pritokov, od transmisijskih, preko
ventilacijskih, do pritokov notranjih virov in sonca. V prilogi sta dva elaborata gradbene fizike, prvi
izkazuje obstoječe stanje, drugi pa upošteva vse predvidene ukrepe na ovoju stavbe.
Po izračunu gradbene fizike transmisijske toplotne izgube stavbe znašajo 841.203 kWh, medtem
ko so toplotne izgube zaradi prezračevanja 468.619 kWh (ob izmenjavi zraka n=0,5 h-1).
Slika 51: Toplotne izgube
Vir: Izračun gradbene fizike stavbe – posnetek iz programa Gradbena fizika URSA 4.0.
Po izračunu gradbene fizike transmisijske toplotne izgube stavbe znašajo 841.203 kWh, medtem
ko so toplotne izgube zaradi prezračevanja 468.619 kWh (ob izmenjavi zraka n=0,5 h-1).
69 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Karakteristični gradbeni parametri obstoječe stavbe
Neto uporabna (ogrevana) površina stavbe: 8.482,52 m2
Bruto ogrevana prostornina stavbe: 41.784,63 m3
Celotna zunanja površina stavbe: 10.230,18 m2
Oblikovni faktor stavbe: 0,25
Razmerje med površino oken in površino
toplotnega ovoja stavbe:
0,18
Etažnost: K – P – N5
Klasifikacija stavbe: 12620 Muzeji in knjižnice
Izračunana letna potrebna toplota Qh: 945.245 kWh
Qh/Au: 111,43 kWh/m2
Qh/Ve: 22,62 kWh/m3
Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih
izgub stavbe: 0,997 W/m2K
Dovoljeni koeficient specifičnih transmisijskih
toplotnih izgub stavbe: 0,520 W/m2K
Skupne transmisijske izgube: 841.203 kWh
Skupne toplotne izgube: 1.309.822 kWh
Izračun je izdelan v skladu z zahtevami Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v
stavbah, Ur. list RS št. 52/2010, in je v celoti podan v Elaboratu gradbene fizike.
8.1.1. Zunanji ovoj
Arhitekturna zasnova zunanjega ovoja ima pomemben vpliv na toplotne karakteristike. Stavba je
delno podkletena, skupaj ima sedem ogrevanih etaž. Stavba ima debele zunanje stene zidane iz
opečnega zidaka. Stavba Narodne in univerzitetne knjižnice je bila zgrajena leta 1941. Od tistega
časa do danes še ni bilo večje obnove, kar se tiče toplotnih izgub, razen delna izolacija podstrešja
in delna menjava oken.
Zunanji ovoj stavbe torej ne ustreza sedanjim standardom sodobnih stavb glede energetske
učinkovitosti. Je pa potrebno poudariti, da je stavba spomeniško zaščitena, kar pomeni, da so
zaradi posebnih režimov varovanja stavbe posegi na zunanjem ovoju omejeni. Stavba seveda ni
skladna z željami zadnjega stanja stroke, ki bi dosegale zahteve, zapisane v veljavnem Pravilniku
o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in Tehničnih smernicah za graditev TSG-1-004
Učinkovita raba energije, vendar pa je potrebno pri nadaljnjih načrtovanjih v izboljšanje
učinkovitosti zunanjega ovoja upoštevati tudi smernice za varovanje kulturne dediščine oz.
kulturnovarstvene pogoje, ki jih izda pristojna enota Zavoda za kulturno dediščino Slovenije.
70 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Stavba je zaščitena kot spomenik in iz kulturnovarstevenih pogojev izhaja da ni dovoljenja
namestitev toplotne izolacije na zunanje stene (tudi iz notranje strani ne). Tudi starejša škatlasta
lesena okna (del jih je sicer že zamenjan) ne ustrezajo sodobnim zahtevam za toplotno in sončno
zaščito. Okna slabo tesnijo, v zgornjih nadstropjih, pa zaradi majhnega napušča ob velikih nalivih
celo zamakajo v posameznih pisarnah in skladiščih.
Slika 52: Fasada sever
Vir: lastni vir.
Slika 53: Fasada vzhod
Vir: lastni vir.
Slika 54: Fasada atrij
Vir: lastni vir.
Slika 55: Fasada atrij
Vir: lastni vir.
Slika 56: Staro okno
Vir: lastni vir.
Slika 57: Sanirano okno
Vir: lastni vir.
71 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Splošne ugotovitve:
ovoj stavbe je zaradi slabih toplotnih koeficientov problematičen in bi bil potreben sanacije
vsa okna so potrebna zamenjave oz. sanacije, razen tistih, ki so že bila sanirana,
streho oz. strop je potrebno dodatno izolirati, razen na delih kjer je to že bilo izvedeno,
toplotna prehodnost fasade je bistveno slabša od trenutno dovoljene in bi tako bilo na fasado
potrebno namesti toplotno izolacijo, vendar je stavba zaščitena kot spomenik in ne dovoljuje
posegov na fasadi stavbe iz kulturnovarstvenih pogojev pa izhaja, da ni dovoljena niti
namestitve toplotne izolacije na notranji strani zunanjih sten.
Tabela 16: Tipične sestzave zunanjih sten – obstoječe stanje
Zunanja stena klet v
terenu
OMET BETON
2 cm 74 cm
Zunanja stena 68 OMET POLNA OPEKA MALTA
POLNA OPEKA (ali KAMEN)
2 cm 53 cm 1 cm
12 cm
Zunanja stena atrij
sanirana
OMET POLNA OPEKA BETON OMET
1 cm 43 cm 20 cm 3 cm
Zunanja stena 45 OMET POLNA OPEKA OMET
2 cm 40 cm 3 cm
8.1.2. Transmisijske izgube
Transmisijske izgube so toplotne izgube zaradi prehoda toplote skozi ovoj kondicionirane
(ogrevane) stavbe oz. prostora. Manj kot je toplotne izolacije na konstrukciji, ki meji proti
neogrevanemu volumnu oz. zunanjosti, večje so izgube.
Skupne transmisijske izgube znašajo 841.203 kWh.
Tabela 17: Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje neprozorne površine
Oznaka konstrukcije Orient. Naklon
°
Površina m2
Udejanska W/Km2
Udovoljena W/Km2
topl. izgube W/K
Zunanja stena kleti v terenu S 90 66,47 1,550 0,35 103,03 Zunanja stena kleti v terenu V 90 47,70 1,550 0,35 73,94 Zunanja stena kleti v terenu Z 90 114,17 1,550 0,35 176,96 Zunanja stena kleti v terenu 104 J 90 107,19 1,234 0,35 132,27 Zunanja stena kleti s kamnom S 90 45,92 1,433 0,28 65,80 Zunanja stena kleti s kamnom V 90 65,46 1,433 0,28 93,80 Zunanja stena kleti s kamnom Z 90 21,48 1,433 0,28 30,78 Zunanja stena kleti z ometom J 90 45,57 1,130 0,28 51,49 Zunanja stena pritličje s kamnom 82 S 90 99,66 0,689 0,28 68,67 Zunanja stena pritličje 68 s kamnom V 90 120,99 0,827 0,28 100,06 Zunanja stena pritličje 68 s kamnom Z 90 124,47 0,827 0,28 102,94 Zunanja stena 82 z ometom J 90 671,98 0,642 0,28 431,41 Zunanja stena 68 z opeko S 90 233,68 0,767 0,28 179,23 Zunanja stena 68 z opeko V 90 176,88 0,767 0,28 135,67 Zunanja stena 68 z opeko Z 90 99,54 0,767 0,28 76,35 Zunanja stena 56 z opeko S 90 198,79 0,912 0,28 181,30 Zunanja stena 56 z opeko V 90 152,62 0,912 0,28 139,19 Zunanja stena 56 z opeko Z 90 219,38 0,912 0,28 200,07
72 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Zunanja stena 45 S 90 155,86 1,088 0,28 169,58 Zunanja stena 45 V 90 85,07 1,088 0,28 92,56 Zunanja stena 45 Z 90 84,53 1,088 0,28 91,97 Zunanja stena atrij 56 J 90 153,49 0,902 0,28 138,45 Zunaja stena 82 z opeko V 90 49,25 0,647 0,28 31,86 Zunaja stena 82 z opeko J 90 63,63 0,647 0,28 41,17 Zunaja stena 82 z opeko Z 90 52,78 0,647 0,28 34,15 Zunanja stena portal S 90 54,40 2,619 0,28 142,47 Zunanja stena portal V 90 9,15 2,619 0,28 23,96 Lesena vrata S 90 14,26 2,500 1,6 35,65 Lesena vrata V 90 4,66 2,500 1,6 11,65 Zunanj stena atrij sanirana 56 S 90 111,27 1,068 0,28 118,84 Zunanja stena atrij sanirana 68 V 90 154,91 0,875 0,28 135,55 Zunanja stena atrij sanirana 68 J 90 133,44 0,875 0,28 116,76 Zunanja stena atrij sanirana 68 Z 90 153,84 0,875 0,28 134,61 Zunanja stena 45 S 90 83,64 1,088 0,28 91,00 Zunanja stena 45 V 90 27,79 1,088 0,28 30,24 Zunanja stena 45 J 90 74,17 1,088 0,28 80,70 Zunanja stena 45 Z 90 27,66 1,088 0,28 30,09 Zunanja stena beton kavarana V 90 21,75 1,340 0,28 29,15 Zunanja stena beton kavarana Z 90 21,75 1,340 0,28 29,15 Zunanja stena atrij 72 S 90 22,12 0,722 0,28 15,97 Zunanja stena atrij 56 V 90 91,05 0,902 0,28 82,13 Zunanja stena atrij 56 Z 90 91,05 0,902 0,28 82,13 Zunanja stena atrij 58 S 90 59,68 0,875 0,28 52,22 Zunanja stena atrij 58 V 90 130,42 0,875 0,28 114,12 Zunanja stena atrij 58 J 90 146,96 0,875 0,28 128,59 Zunanja stena atrij 58 Z 90 129,74 0,875 0,28 113,52 Lesena vrata S 90 9,42 2,500 1,6 23,55 Streha nad avlo 0 221,63 1,001 0,28 221,85 Ravna streha - beton 0 54,63 2,571 0,20 140,45 Nepohodno podstrešje 0 418,80 0,165 0,20 69,10 Strop stopnišča 0 180,72 1,687 0,20 304,87 Skladišče izolirano 0 257,84 0,188 0,20 48,47 Skladišče z stropnimi ploščami 0 360,14 0,679 0,20 244,54 Skladišče s stropnimi ploščami in 4 cm TI
0 129,03 0,391 0,20 50,45 Skladišče s 4 cm TI in MKP 0 60,88 0,501 0,20 30,50 Skupaj 6.513,36 5.674,97
Tabela 18: Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje prozorne površine
Oznaka konstrukcije Orient. Naklon
°
Površina m2
Udejanska W/Km2
Udovoljena W/Km2
topl. izgube W/K
Staro leseno škatlasto okno S 90 171,59 2,500 1,3 428,98
Staro leseno škatlasto okno V 90 213,57 2,500 1,3 533,92
Staro leseno škatlasto okno J 90 49,60 2,500 1,3 124,00
Staro leseno škatlasto okno Z 90 161,55 2,500 1,3 403,88
Menjana okna S 90 77,61 1,100 1,3 85,37
Menjana okna V 90 115,33 1,100 1,3 126,86
Menjana okna J 90 88,20 1,100 1,3 97,02
Menjana okna Z 90 156,90 1,100 1,3 172,59
Staro leseno škatlasto okno S 90 136,24 2,500 1,3 340,60
Staro leseno škatlasto okno V 90 129,46 2,500 1,3 323,65
Staro leseno škatlasto okno J 90 93,16 2,500 1,3 232,90
Staro leseno škatlasto okno Z 90 190,96 2,500 1,3 477,40
Okna kavarna V 90 31,98 2,400 1,3 76,75
Okna kavarna Z 90 31,98 2,400 1,3 76,75
Menjana okna S 90 94,20 1,100 1,3 103,62
Menjana okna V 90 25,50 1,100 1,3 28,05
Menjana okna J 90 17,85 1,100 1,3 19,64
Okna stara enojna V 90 8,14 4,600 1,3 37,44
Okna stara enojna J 90 9,50 4,600 1,3 43,70
Okna stara enojna Z 90 8,14 4,600 1,3 37,44
Skupaj
1.811,46 3.770,57
73 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Po uvedbi posameznih ukrepov za zmanjšanje rabe energije bi se vrednosti zmanjšale kot je to
prikazano v izračunih gradbene fizike. Izdelanih je več predlogov in variantnih rešitev. Ukrepi URE,
ki so predstavljeni v elaboratu gradbene fizike, so: zamenjava oz. sanacija oken in vrat, ter dodatna
toplotna izolacija stropov. Na podlagi kulturnovarstvenih pogojev izolacije fasade oz. zunanjih sten,
nismo predvideli, informativno pa smo v izračunu upoštevali potencialne prihranke iz tega naslova.
8.1.3. Izgube zaradi prezračevanja
Delež prezračevalnih oz. ventilacijskih izgub je možno le oceniti, saj natančne količine izmenjave
zraka v prostorih ni možno določiti. Prezračevalne izgube so odvisne od nekontroliranih
prezračevalnih izgub (tesnosti stavbnega ovoja – stiki med različnimi elementi na ovoju) in od
kontroliranih prezračevalnih izgub (delovanja prezračevalnih naprav, odpiranja oken in vrat oz.
navad uporabnikov pri odpiranju).
Stavba ima delno urejeno prisilno prezračevanje z rekuperacijo delno pa se prezračuje naravno z
odpiranjem oken in vrat. Za izračun prezračevalnih izgub se uporabi postopek na poenostavljen
način. V izračunu upoštevamo, da je privzeta vrednost stopnje izmenjave zraka, ki jo dosegajo z
odpiranjem oken, 0,5 volumna/h. Upoštevamo tudi infiltracijo zunanjega zraka zaradi netesnost
Ventilacijske izgube tako predstavljajo 468.619 kWh.
8.1.4. Toplotni pritoki
V izračunu gradbene fizike so upoštevani tudi pritoki sonca, ljudi in naprav v stavbi. Stavba ima
orientacijo, ki daje toplotne dobitke skozi prozorne površine (stavbno pohištvo). V izračunu so
upoštevani letni dobitki sončnega sevanja, ki so izračunani na podlagi klimatskih podatkov
sončnega obsevanja za izbrano lokacijo stavbe. Ti v ogrevalnem obdobju znašajo 182.787 kWh,
medtem ko je upoštevana toplota notranjih dobitkov 188.108 kWh.
Za notranje dobitke zaradi oddajanja toplote naprav in ljudi smo upoštevali priporočila Standarda
SIST ISO 13790:2008, Priloga G, in sicer 4 W/m2 ogrevane površine. Vrednost je bila izbrana
glede na dejavnost, ki se izvaja v večini prostorov. V stavbi so sicer prostori z različno dejavnostjo
in zasedenostjo (pisarne, čitalnice, skladišča ...), v povprečju pa so upoštevani dobitki realni. Za
faktor propustnosti sončnega sevanja smo za povprečno zasteklitev upoštevali g = 0,675, faktorja
senčenaj zunanjih ovir nismo upoštevali.
V ogrevalni sezoni so pritoki dobitek energije, ki zmanjšuje potrebo po ogrevanju, v letnem času
pa pomenijo obremenitev, ki jo je treba odvajati s hladilnimi napravami.
8.2. Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije
8.2.1. Priprava tople vode
Sanitarna topla voda se pripravlja lokalno v električnih grelnikih vode, ki so nameščeni v sanitarijah
posameznih delov stavb oz. v bližini iztočnih mest, količina porabljene tople vode pa je relativno
74 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
majhna. Tako je tukaj nekaj porabe električne energije, na razvodu skoraj ni izgub, nekaj pa jih je
na samem bojlerju, kar pa ne predstavlja bistvenih dobitkov.
8.2.2. Razsvetljava
V stavbah je pomembno uvajanje učinkovite razsvetljave, saj s tem prispevamo k znižanju rabe
energije in posledično k manjšim obratovalnim stroškom. Z uporabo ustreznih svetil lahko
prihranimo električno energijo za razsvetljavo, posledično pa se znižuje tudi priključna moč. Poleg
tega z zamenjavo neustreznih svetil dosežemo boljšo osvetljenost prostorov, poceni se
vzdrževanje, izboljšajo se tudi delovni pogoji.
Razsvetljava je v prostorih skladišč, kotlovnice, strojnice izvedena z nadgradnimi klasičnimi
fluorescentnimi svetilkami z navadnimi pred stikalnimi napravami, v prostorih čitalnic z lestenci in
namiznimi svetili z varčnimi sijalkami. V pisarnah in delih hodnikov z visečimi svetili in varčnimi
sijalkami. Del hodnikov, stopnišč in lokala pa v kombinaciji z LED reflektorji in svetili z varčnimi
sijalkami. Toplotni dobitki zaradi razsvetljave so tako minimalni, so pa upoštevani v privzetih
dobitkih (4 W/m2), ki smo jih upoštevali v izračunih.
8.2.3. Kuhinja
Stavba ima manjšo kuhinjo samo v gostinskem lokalu kjer je nekaj naprav (štedilnik, pomivalni
stroj, hladilnik ...), ki oddajajo tudi toploto, vendar je ta delež pri celotni stavbi zanemarljiv.
8.3. Končna energija potrebna za delovanje stavbe
8.3.1. Proizvodnja toplote
Toplota se proizvaja v TE-TOL (Termoelektrarna Toplarna Ljubljana), v stavbi pa sta nameščeni
dve kompaktni toplotni postaji. Poraba toplotne energije za ogrevanje se meri s toplotnim števcem
ALLMESS CF ECHO II vgrajenim na primarni strani toplotne postaje.
8.3.2. Ogrevalne naprave in sistemi
Stavba se ogreva predvsem s pomočjo radiatorskega ogrevanja, ki je regulirano glede na zunanjo
temperaturo z uporabo elektronskega regulatorja, v določenih prostorih pa z ventilacijskimi
konvektorji. Grelna telesa v stavbi so še delno rebrasti radiatorji, sicer pločevinasti ploščati
radiatorji, pa tudi konvektorji z naravno konvekcijo, vsi so opremljeni s termostatskimi ventili.
Ventilacijski konvektorji se krmilijo preko sobnega korektorja.
8.3.3. Sistem za razdeljevanje toplote za ogrevanje
Sistem za razdeljevanje toplote je v večji meri ustrezno izoliran, deli, ki pa niso, pa izgubljeno
toploto oddajajo v ogrevanih prostorih, tako se tudi ta porabi za ogrevanje stavbe. Manjša
neracionalnost sistema za razdeljevanje toplote so še nekatere klasične obtočne črpalke.
75 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
8.3.4. Sistemi za razdeljevanje tople vode
Sanitarna topla voda se pripravlja lokalno v električnih grelnikih vode, ki so nameščeni v bližini
iztočnih mest. Toplotne izgube so minimalne.
76 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV STAVBE
Celoviti ukrepi energetske prenove stavbe v nizkoenergetsko stavbo so investicijsko zahtevni, saj
na osnovi primerljivih stavb, ki so kulturno varovane, znašajo stroški celovite prenove, ki zajema
tudi statične in ostale posege, 1.500 in več EUR na m2 obnovljene kondicionirane površine.
Celovita prenova bi zajemala prenovo zunanjega ovoja in tal proti terenu ter strojnih in elektro
instalacij. Celoten sklop energetske prenove sestoji iz arhitekturnih in instalacijskih posegov, ki se
medsebojno dopolnjujejo.
Za stavbe kulturne dediščine veljajo posebna pravila, ki narodnogospodarskemu interesu,
navadno izraženemu z energijskimi in finančnimi kazalniki, dodajajo še širši nacionalni interes. Ta
je v tem primeru primaren in v veliki meri vrednoten z nemerljivimi količinami oz. opisi. Od primera
do primera je odvisno, kakšna in kolikšna (če sploh) izboljšava energetske učinkovitosti bo
dejansko dovoljena, da ne bodo prizadete varovane vrednote, ki jih predstavljajo dediščina in
kulturni spomeniki.
V Sloveniji je tako stavbna dediščina izvzeta iz veljavnega PURES 2010. Zakon o graditvi objektov
namreč v 5. odstavku 9. člena dopušča odstopanje od predpisanih bistvenih zahtev, med katerimi
je tudi zahteva po varčevanju z energijo in ohranjanjem toplote, kamor sodijo tudi zahteve PURES
2010: »V objektih, varovanih na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, lahko
projektirane ali izvedene rešitve odstopajo od predpisanih bistvenih zahtev, vendar samo pod
pogojem, da z odstopanjem ni ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji
objekti ali okolje.«
9.1. Izhodišča za izračun prihrankov
Za izračun prihrankov smo izbrali rabo energije zadnjih treh let. Za referenčne stroške pa
povprečne stroške energije zadnjega leta. V preglednici v nadaljevanju so pokazani izhodiščni
podatki za izračun oz. analizo potenciala prihrankov stavbe. Stroški energije obsegajo omrežnino,
energijo in vse ostale dajatve ter so podani brez DDV.
Možni prihranki na ovoju stavbe so bili izračunani s pomočjo programa Gradbena fizika URSA 4.0.,
podjetja Ursa Slovenija. Izračuni so opravljeni na osnovi PURES 2010 (Pravilnik o učinkoviti rabi
energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10)) in Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji
energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 92/14). Pri izračunu možnih prihrankov smo
upoštevali varnostni faktor (5 %) in tako zmanjšali izračunane prihranke. Prihranke izračunane s
pomočjo programa in upoštevajoč varnostni faktor smo normirali s povprečno dejansko porabo
stavbe za zadnja tri zaključena leta. Z normiranjem samo tako upoštevali temperaturne vplive kot
tudi vplive navad uporabnikov.
Prihranke za strojne in elektro ukrepe sta podala strokovnjaka za ti področji in so bili izračunani na
osnovi Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 67/15). Izračun
oz. enačbe za prihranka so prikazane pri posameznem predlaganem ukrepu.
77 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Tabela 19: Izhodiščni podatki za analizo energetsko varčevalnih potencialov stavbe
Referenčni podatek Toplotna energija
Električna energija
Enota Vir podatka
Povprečna rabe končne energije
947.233,33 558.390,67 kWh/letno Povprečje rabe končne energije v zadnjih treh zaključenih letih (analizirano obdobje v poročilu). 947,23 558,39 MWh/letno
Povprečna raba primarne energije
1.041.956,66 1.395.976,68 kWh/letno Rabo končne energije smo pomnožili s faktorjem 1,1 in električno energijo s faktorjem 2.5 (vir: TSG-1-004:2010).
Povprečne emisije CO2 303.114,67 273.611,43 kg CO2
Toplotno energijo (ELKO) smo pomnožili z 0,27 kg CO2 in električno energijo z 0,49 kg CO2 (vir: Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije, priloga 3 (Uradni list RS, št. 67/2015).
Cena končne energije v letu 2015
0,0670 0,0893 EUR/kWh Povprečna cena energije v zadnjih treh letih. (vir: energetska analitika stavbe). 67,00 89,30 EUR/MWh
Izhodiščni stroški energije
63.196,38 49.752,34 EUR/letno Zmnožek referenčne rabe končne energije in cene končne energije v povprčju zadnjih treh let.
Projektni Tprim12 3.300 Kdni http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/
Dejanski Tpim12 2.642 Kdni Povprečni Tpim12 zadnjih treh zaključenih let. Pridobljen iz ARSO Baze.
9.2. Ovoj stavbe
Toplotne izgube skozi zunanji ovoj predstavljajo glavnino toplotnih izgub prostorov. Pri prenovi je
smiselno izvesti ukrepe glede na ekonomičnost v življenjski dobi in zahteve ZVKDS glede
ohranjanja oz. zaščite stavbne dediščine. Ukrepi se razlikujejo glede na različne faktorje. Praviloma
je prvi ukrep (kjer je to glede na konstrukcijsko zasnovo možno izvesti) toplotna izolacija podstrešja,
to je plošče nad neogrevanim podstrešjem/prostorom oz. strehe. Ti ukrepi imajo najmanjši vpliv na
zunanji izgled oz. varovanje kulturne dediščine.
Običajno je naslednji ukrep (ki pa ni vedno ekonomsko najbolj upravičen) menjava oken in vrat, še
posebej, kjer so okna stara več kot 25 let in so dotrajana, poškodovana ter slabo tesnijo. Slabo
stavbno pohištvo rezultira v velikih ventilacijskih izgubah in neugodnem počutju v prostoru.
Po menjavi oken pa se pogosto pojavi problem kondenzacije na konstrukcijskih elementih
(predvsem na armiranobetonskih (AB) ploščah in nosilcih) ob oknih, kar marsikdaj rezultira tudi v
plesni. Že ob menjavi oken je potrebno nujno razmisliti tudi o toplotni izolaciji fasade in ustreznem
prezračevanju po obnovi. Izvedba toplotne izolacije fasade je pri stavbah, ki so kulturno zaščitene,
velikokrat neizvedljiva, saj je stavbna zunanjščina praviloma varovan element, zato je pri ocenitvi
potencialov za izboljšave in pri načrtovanju energetske prenove stavb kulturne dediščine potrebna
previdnost.
Učinki ukrepov so odvisni od različnih faktorjev, kot so klimatski pogoji, faktor oblike stavbe,
medsebojna usklajenost ukrepov ter cena investicijskih ukrepov in organizacijskih ukrepov.
78 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Toplotna zaščita zunanjih sten - fasada
Toplotna zaščita zunanjih sten z zunanje strani je v gradbenofizikalnem smislu najprimernejši način
toplotne zaščite zunanjih sten. Sodobni gradbeni materiali omogočajo izdelavo natančnih
posnetkov izvirnih fasadnih elementov (venci, štukature ipd.) tudi v sistemu kontaktne fasade
(izolacijski in zaključni sloj neposredno na izvirno osnovo), vendar mora biti ta ukrep usklajen s
konservatorsko stroko, saj je fasada zaščitena kot del zaščitenega okolja oz. ima poseben
arhitekturni ali zgodovinski pomen, kar obsega tudi varovanje oz. prezentacijo izvirnih gradiv.
Eden izmed bolj učinkovitih ukrepov pri stavbnem ovoju je izolacija fasade. Stavba je
problematična s stališča toplotne zaščite, saj fasade še niso bile sanirane in ne izpolnjujejo zahtev
najnovejših standardov. Stavba je grajena v obdobju, ko dodatna toplotna zaščita še ni bila
vsakdanja praksa oz. so bile stavbe grajene po takratnih normativih. Ker je stavba starejše gradnje,
arhitekturno posebna in zaščitena kot spomenik, ovoja stavbe ni dovoljeno spreminjati, prav tako
ni dovoljena namestitev toplotne izolacije na notranji strani.
Sanirati bi bilo potrebno okoli 4.500 m2 fasade, ki ima trenutno toplotno prehodnost v povprečju
okoli 0,8 W/m2K, sanirana pa bi imela toplotno prehodnost pod 0,28 W/m2Km, kar je skladno z
zahtevo PURES 2010. Toda kljub velikemu potencialu na fasadi se zaradi zaščite stavbe ne
predvidi izvedba toplotne izolacije.
V preglednici možnih ukrepov na zunanjem ovoju v nadaljevanju prikazujemo tudi ukrep toplotne
zaščite fasade, vendar zgolj kot možne/virtualne prihranke. Sam ukrep namreč ni izvedljiv zaradi
zahtev po ohranjanja kulturne dediščine.
Pri izračunu energetsko učinkovitih ukrepov na fasadi predvidimo namestitev toplotne izolacije. V
kolikor bi bilo možno izvesti ta ukrep, bi bilo smiselno na fasado namestiti 12 cm toplotne izolacije
s faktorjem toplotne prevodnosti 0,032 W/mK. Fasada bi tako imela toplotno prehodnost manjšo
od 0,28 W/m2K, kar je skladno z zahtevo PURES 2010.
Prihranki bi bili pri izvedbi toplotne izolacije fasade največji, tako bi v primeru izvedljivosti imel ukrep
višjo prioriteto kot zamenjava oken, vendar pa izolacija zunanjih sten ni dovoljena (zaradi
spomeniškega varstva) in tudi praktično nemogoča.
Sanacija stavbnega pohištva – okna
Obnova ali zamenjava oken je ukrep, ki ga ob predpostavki rednega vzdrževanja izvedemo le na
vsakih nekaj deset let. Praviloma zato izberemo postopke oz. izdelke, ki bodo zagotovili celostno
izboljšanje stanja v stavbi.
Teoretično so na voljo različne tehnične možnosti:
– zatesnitev pripir in reg in obnova obstoječega stavbnega pohištva (krilo in okvir),
– zamenjava enojne zasteklitve z npr. dvojno, energetsko učinkovito, in obnova obstoječega
krila in okvirja,
– zamenjava obstoječega okenskega krila z novim krilom z energetsko učinkovito zasteklitvijo
in obnova obstoječega okvira,
– obnova ali menjava okovja,
– zamenjava celotnega okna z novim, izdelanim kot posnetek izvirnika, z energetsko učinkovito
zasteklitvijo.
79 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Obstoječa okna, ki še niso zamenjana, so škatlasta, leseni okvirji z dvakrat enojno zasteklitvijo.
Takšna okna imajo slabe lastnosti pri transmisijskih izgubah, poleg tega pa niti ne tesnijo in tako
dodajo tudi pri ventilacijskih izgubah. Okna se morajo menjati skladno s kulturnovarstvenimi pogoji,
praksa pri že zamenjanih oknih je bila da se okno na zunanji strani izvede kot enojno steklo na
notranji pa kot termopan zasteklitev toplotne prehodnosti Ug = 1,0 W/m2K. Tako ima skupno
sanirano okno toplotno prehodnost Uw < 1,3 W/m2K, kar je skladno s pravilnikom o učinkoviti rabi
energije.
Do sedaj je bilo zamenjanih ca. 30 % oken, to pomeni da je za sanirati še ca. 1.300 m2 stavbnega
pohištva. Glede na zahtevnost obnove in zamenjave oken in na različne dimenzije le-teh za
kalkulativno osnovo vzamemo ceno 900 EUR/m2 (brez DDV).
Na ovoju stavbe lahko rabo energije zmanjšamo s sodobnimi in kakovostnimi okni. Prihranki
toplotne energije v konkretnem primeru se lahko gibljejo celo nad 50 %. Pri uporabi takih oken pa
je lahko problematično prezračevanje prostorov, zato je potrebno razmišljati o prisilnem
prezračevanje prostorov oz. uvesti organizacijski ukrep – pravilno prezračevanje prostorov.
Zamenjava oken ima zaradi drage sanacije (zaradi spomeniškega varstva) najnižjo prioriteto pri
investicijskih ukrepih, vendar pa je izvedba kljub temu smiselna, saj so okna že dotrajana in jih bo
v vsakem primeru, tudi če ne iz naslova energetske sanacije, potrebno sanirati oz. zamenjati.
Toplotna zaščita stropa proti neogrevanem podstrešju – streha
Strehe stavbe so minimalnega naklona in po večini nezadostno toplotno izolirane. Nekateri deli so
še povsem brez toplotne zaščite, na nekaterih delih pa so nameščene različne debeline toplotne
izolacije od 4 do 20 cm. Sanirati bi bilo potrebno še ca. 900 m2 stropne konstrukcije
Z izvedbo izolacije na slabših strešnih konstrukcijah z namestitvijo ca. 20 cm toplotne izolacije
(λ ≤ 0,039 W/mK) bi dobili streho, ki ustreza sedanjim standardom. Na določenih delih bi se
toplotna izolacija namestila pod, na drugih nad sedanji strop, nekje pa bi bilo potrebno izolacijo
vpihati pod obstoječo streho. Tako so tudi kalkulativne osnove za posamezne izvedbe različne, v
povprečju pa vzamemo ceno 100 EUR/m2 (brez DDV).
Glede na površino strehe v razmerju do celotne površine je potencial relativno majhen, vendar pa
je izvedba praktično mogoča in cenovno relativno ugodna, tako ima ta ukrep najvišjo prioriteto od
ukrepov na ovoju.
Toplotna zaščita tal proti terenu
Izvedba toplotne zaščite tal proti neogrevanemu prostoru je mogoča le v primerih, ko s tem ne
pride do poškodb konstrukcije in uničenja zaščitenih talnih oblog, predvsem pa morajo
kulturnovarstveni pogoji dovoliti spremembo obstoječih tal. Pri spremembah sestave je treba
upoštevati materialne in tehnične parametre ter morebitne vplive talne vlage.
Tla na terenu so prav tako neskladna s sedanjimi standardi in imajo določen potencial pri prihrankih
energije, vendar pa je toplotna izolacija tal izredno zahteven poseg, poleg tega pa zaradi varovanja
stavbe kot spomenika praktično nemogoč. Zaradi prevelikega posega v talno konstrukcijo, visoke
investicije in drugih pogojev se ta ukrep ne predvidi kot možni ukrep za izvedbo.
80 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Povzetek ukrepov na zunanjem ovoju
V nadaljevanju so ukrepi zasnovani tako, da sanirani elementi zadostijo zahtevam novega
pravilnika (PURES) oz. so deloma še izboljšani (za vsaj 10 %). Praviloma je smiselno, da se pri
prenovi doda več toplotne izolacije, saj praviloma vsak dodatni centimeter toplotne izolacije pomeni
za 2 % višji strošek investicije, pomeni pa od 10 % do 20 % boljšo toplotno izolativnost in s tem
prihranke (odstotek prihrankov je odvisen od začetnega stanja). Zadostitev pogojem posameznih
elementov pa še ne pomeni, da je tudi stavba kot celota celovito prenovljena. Za izvedbo
energetsko učinkovitih ukrepov na zunanjem toplotnem ovoju predlagamo:
– Zamenjavo stavbnega pohištva, ki še ni bilo zamenjano.
– Namestitev toplotne izolacije na strop proti neogrevanemu podstrešju.
Prikazani možni ukrepi na zunanjem ovoju prikazujejo potencial povečanja energetske
učinkovitosti stavbe, vendar pa je potrebno pred samo implementacijo ukrepov preveriti še
izvedljivost posameznega ukrepa oz. je potrebno izvedbo uskladiti z zahtevami ZVKDS, saj je
stavba kulturno zaščitena. Namen prikaza možnih ukrepov je prikazati potencial stavbe za
izboljšanje energetske učinkovitosti na zunanjem ovoju.
Tabela 20: Ocena energetskih varčevalnih potencialov na zunanjem ovoju stavbe
Ukrep Debelina izolacije
(cm)
Skupni U
(W/m2K)
Cena (€/m2)
Površina (m2)
Investicija (€)
Prihranek [kWh/leto]
Prihranek (%)
EVD [leta]
Dejanska poraba toplotne energije pred prenovo: 947.230
Namestitev toplotne izolacije na fasado *
12 0,20 150 4.465,82 669.873 240.351 25,4% 41
Zamenjava stavbnega pohištva
1,30 900 1.259,55 1.133.595 118.419 12,5% 139
Namestitev toplotne izolacije na strop proti neogrevanemu podstrešju
20 0,16 100 891,52 89.152 52.717 5,6% 25
Opombe: Navedene so vrednosti brez DDV. EVD = enostavna doba vračanja. * Ni izvedljivo
SKUPAJ: 1.892.620 411.487 43,44% 67
9.3. Prezračevanje
Prezračevanje ima poleg vpliva na ugodje oz. kakovost bivanja v prostoru občuten vpliv tudi na
rabo energije za ogrevanje stavbe. Stavba ima v določenih prostorih že izvedeno prezračevanje z
rekuperatorji toplote, pisarne in spremljajoči prostori pa se prezračujejo naravno, z odpiranjem
oken.
Teoretično bi bila možna izvedba prisilnega prezračevanja z rekuperatorji tudi v prostorih, kjer tega
še ni, vendar pa bi bil poseg zelo zahteven in stroškovno zelo zahteven. Sicer pa je lahko tudi
naravno prezračevanje povsem racionalno, vendar mora biti izvajano na pravilen način.
Delež prezračevalnih oz. ventilacijskih izgub pri prezračevanju je možno le oceniti, saj natančne
količine izmenjave zraka v prostorih ni možno določiti. Prezračevalne izgube so odvisne od
81 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
nekontroliranih prezračevalnih izgub (tesnosti stavbnega ovoja) in kontroliranih prezračevalnih
izgub (delovanje prezračevalnih naprav, odpiranje oken in vrat oz. navade uporabnikov).
Prihranek energije zaradi vgradnje prezračevalnega sistema z rekuperacijo odpadne toplote se
izračuna po enačbi:
𝑃𝐾𝐸𝑖𝑧𝑘.𝑜𝑑𝑝𝑎𝑑𝑛𝑒 𝑡𝑜𝑝𝑙𝑜𝑡𝑒 = 13,125 ∗ 𝐴 ∗ 𝑁; [𝑘𝑊ℎ
𝑙𝑒𝑡𝑜] (1)
Pri čemer je:
A – kondicionirana površina stavbe [m2], na katero se nanaša centralni prezračevalni
sistem, ali ¼ površine stavbe, če se vgrajuje lokalna prezračevalna enota.
N – število prezračevalnih enot (centralni sistem N = 1, sistem z lokalnimi enotami do
največ 4)
Naravno prezračevanje je potrebno izvajati pravilno in sicer najbolj energijsko učinkovito naravno
prezračevanje je kratkotrajno zračenje na prepih (odpiranje oken na stežaj v enakomernih
intervalih), izogibati se moramo dolgotrajnemu zračenju pri priprtih oknih.
9.4. Kuhinja
V stavbi je samo manjša kuhinja v gostinskem lokalu. Ob morebitni zamenjavi aparatov (zaradi
dotrajanosti) je potrebno predvideti zamenjavo z energetsko učinkovitimi aparati, sicer tukaj
večjega potenciala ni.
9.5. Priprava tople vode
Glede na relativno majhno porabo tople vode na oddaljenih lokacijah v stavbi je najugodnejša
lokalna priprava tople vode (kot se sedaj uporablja v stavbi). Določen potencial za prihranke je v
bolj smotrni uporabi tople vode in v primerni regulaciji temperature.
Pri pripravi tople vode z električnim grelnikom je možno dodatne prihranke doseči pri rabi
energenta (električne energije) za ogrevanje. Električni bojlerji delujejo tako, da se voda stalno
ogreva (ogrevanje se vključi takoj, ko temperatura vode pade pod zahtevano temperaturo). Za
umivanje v sanitarijah je zadovoljiva že temperatura vode 35 °C, zato ni potrebno vzdrževati stalne
temperature npr. 60 °C. Ob tedenskem urnem vklopu programa za preprečevanje legionele je vse
ostale ure temperatura lahko bistveno nižja.
Za prihranek električne energije pri pripravi tople sanitarne vode se predlaga vgradnja časovnega
stikala, na katerem se nastavi urnik ogrevanja vode. Z nastavitvijo režima ogrevanja vode lahko
prihranimo tudi do 50 % električne energije za pripravo tople vode.
Pomembno je tudi, da imamo pravilno regulacijo temperature tople vode. Temperatura, ki je
najprimernejša za pripravo tople vode, znaša od 35 °C do 60 °C. Zaradi povečanega izločanja
apnenca in povečanja toplotnih izgub se za pripravo tople vode ne uporablja višjih temperatur.
Temperature, nižje od 45 °C, pa povečujejo nevarnost tvorbe mikroorganizmov. Zaradi
preprečevanja okužb so potrebni redno vzdrževanje, čiščenje sistema napeljave in občasno
kratkotrajno povišanje temperature sistema za preprečevanje okužb.
82 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Električni bojlerji (npr. TG 50, Gorenje Tiki, kapacitete 30 litrov) v povprečju porabijo okoli
1,01 kWh/dan električne energije za ogrevanje vode. Če upoštevamo, da je vgrajenih 15 bojlerjev,
to v enem letu pomeni okoli 5.500 kWh električne energije. Z vgradnjo časovnih stikal, se lahko
poraba električne energije bistveno zniža. Slabše toplotno izolirani bojlerji se v 24 urah ohladi na
okoli 40 °C, zato se lahko TSV ogreje le enkrat na dan, med vikendi in prazniki pa ogrevanje
izklopimo. Če samo ob nedeljah izklapljamo električne bojlerje lahko prihranimo tudi do
780 kWh/letno (52 vikendov x 1,01 kWh/dan x 15 bojlerjev). V kolikor bi vgradili še časovno stikalo,
s katerim bi nadzorovali še dnevno porabo energije za ogrevanje TSV, bi lahko ta prihranek znašal
tudi do 50 % električne energije
Tabela 21: Ocena energetskih varčevalnih potencialov pri pripravi TSV
Opis ukrepa Enota Cena Skupaj investicija
Možni prihranek
Vračilna doba
kom EUR/enoto EUR brez DDV
kWh/leto
Izklapljanje električnih bojlerjev za vikend
/ / / 780 takoj
Vgradnja časovnega stikala in nastavitve urnika
15 30 450 2.500 srednja
9.6. proizvodnja toplote in ogrevalni sistem
Ogrevalni sistem v stavbi je ustrezen in primerno vzdrževan. Nekaj potenciala je še v hidravličnem
uravnoteženju sistema, vgradnji sodobnih črpalnih agregatov v toplotni postaji s frekvenčno
regulacijo vrtljajev motorja in prenovo sistema daljinskega nadzora in upravljanja v razstavnem
prostoru.
Hidravlično uravnovešenje je v starejših stavbah redko izvedeno. Marsikje se zgodi, da se kljub
prenovi ogrevalnega sistema prostori v bližini kotlovnice pregrevajo, v najbolj oddaljenih prostorih
pa je ogrevanje komaj zadostno. Nosilec toplotne energije v ogrevalnem sistemu je grelna voda.
Če je njen pretok nezadosten, ogrevanje ni zadovoljivo. Zato je za optimalno delovanje
ogrevalnega sistema pomembno, da se vsakemu grelnemu telesu zagotovi ustrezen pretok
grelnega medija. Za uravnovešenje tlačnih razlik med posameznimi vodi ali vejami uporabljamo
posebne dušilne ventile. Z njimi dušimo odvečno tlačno razliko in tako zagotovimo tudi ustrezen
pretok, podobno kot na ogrevalih, vendar je tam prednastavitev na radiatorskem ventilu ali na
zapiralu.
Prihranek energije je izračunan kot normirana ocena prihranka zaradi hidravličnega uravnoteženja
razvoda ogrevalnega omrežja. Izračun je izveden iz povprečne (normirane) rabe energije za
ogrevanje v večstanovanjskih stavbah.
Prihranek energije smo izračunali po enačbi:
𝑃𝐾𝐸𝑂𝑆,𝐻𝑉 =𝑆∗𝐴
∗ 𝑓 ; [
𝑘𝑊ℎ
𝑙𝑒𝑡𝑜] (2)
Pri čemer je:
83 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
PKEOS,HV – prihranek končne energije [kWh/leto] zaradi vgradnje termostatskih ventilov in
hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema.
S – povprečno energijsko število [kWh/m2 na leto].
A – ogrevana površina [m2] stavbe.
η – povprečni izkoristek sistema ogrevanja v večstanovanjskih stavbah
f – faktor (normirani) prihranka energije, ki se izračuna po enačbi: f = 0,1 * otv (pri čemer
je otv delež prostorov, katerih so že večinoma opremljeni s termostatskimi ventili).
Tabela 22: Ocena energetskih varčevalnih potencialov na ogrevalem sistemu
Ukrep Cena
(€) Količina
Investicija (€)
Možen prihranek
[MWh]
Vračilna doba (let)
Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk
900,00 9,00 8.100,00 13,95 6,8
Hidravlično uravnoteženje sistema 5.000,00 1,00 5.000,00 94,72 0,8
Prenova sistema nadzora in upravljanja - razstavni prostor
6.000,00 1,00 6.000,00 2,84 30,7
Varčevalni WC kotlički 300,00 10,00 3.000,00
Vrednosti brez DDV SKUPAJ: 22.100,00 111,51
9.7. Razsvetljava
Pomembno je, da se v javnih stavbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki porablja manj
energije, posledično pa so tudi obratovalni stroški manjši. Razsvetljava v stavbi predstavlja
približno 20 % porabe električne energije.
Razsvetljava v NUK je relativno učinkovita. Klasičnih žarnic na žarilno nitko praktično ni. Velik delež
razsvetljave predstavljajo svetilke s fluorescentnimi sijalkami s klasičnimi pred stikalnimi
napravami, svetila z varčnimi sijalkami in reflektorske svetilke z (metal) halogenskimi sijalkami. V
določenih prostorih pa so že vgrajene LED svetilke.
Prihranek je možen že z URE - učinkovito rabo energije - ozaveščanjem o potrebnem oziroma
nepotrebnem vključevanju razsvetljave.
Prihranek lahko dosežemo še:
- z vgradnjo senzorjev prisotnosti v sanitarijah in hodnikih.,
- z izvedbo regulacije razsvetljave glede na osvetljenost prostora v odvisnosti od zunanje
svetlobe,
- z menjavo svetilk s fluorescentnimi sijalkami s klasičnimi pred stikalnimi napravami s
svetilkami z elektronskimi pred stikalnimi napravami (EPN) oziroma z zamenjavo FC sijalk
z LED cevastimi sijalkami,
- z menjavo žarnic s kompaktnimi-varčnimi sijalkami oziroma z LED sijalkami.
84 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Glede na učinkovitost obstoječega sistema razsvetljave, posega v inštalacije ter prostor in
finančnega vložka oziroma prihrankov je najbolj smiselna menjava sijalk v že obstoječih svetilih.
Rekonstrukcija notranje razsvetljave bi v konkretnem primeru znižala električno moč razsvetljave
iz 49,8 kW na ca. 32,4 kW.
Prihranek se na segmentu razsvetljave smo izračunali po naslednji enačbi:
𝑃𝐾𝐸𝑟𝑎𝑧𝑠𝑣𝑒𝑡𝑙𝑗𝑎𝑣𝑎 = ∑ 𝑁𝑃𝑖 ∗ 𝑛𝑖 ; [𝑘𝑊ℎ
𝑙𝑒𝑡𝑜] (3)
Pri čemer je:
PKErazsvetljava – prihranek končne energije [kWh/leto] zaradi uporabe energetsko
učinkovitega ali izboljšanega sistema razsvetljave.
NPi – normirani prihranek energije [kWh/leto na sistem] pri zamenjavi ali izboljšavi različnih
sistemov razsvetljave.
ni – število vgrajenih novih sistemov razsvetljave ali izboljšav.
Izračun višine investicije temelji na spodjnih predpostavkah:
- FC svetilk s klasičnimi predstikalnimi napravami je 23,4 kW (405 kom)
- Navadnih žarnic in reflektorskih je 5 kW (92 kom)
- V povprečju je razsvetljava vključena 9h/dan, 300 dni
- Cena LED cevi 18W je 25 €/kom
- Cena varčnih E27/9W sijalk je 8 €/kom
- Delo 20 €/h, 130 ur
Tabela 23: Ocena energetskih varčevalnih potencialov pri razsvetljavi
Ukrep Cena
investicije (€)
Možen prihranek
[MWh]
Vračilna doba (let)
Rekonstrukcija razsvetljave 17.500,00 46,90 4
SKUPAJ: 17.500,00 46,90
Vse cene so brez DDV.
9.8. Klimatizacija
V stavbi je vgrajenih sedem klimatskih sistemov, ki so odlično vzdrževani in upravljani. Minimalen
potencial za prihranke je pri nastavitvah delovanja klimatskih naprav in seveda rednem
vzdrževanju le-teh.
9.9. Sanitarna voda
Poraba sanitarne vode je glede na velikost stavbe relativno majhna, tako je tudi varčevalni
potencial majhen. Prihranke pa se da zagotoviti že z bolj smotrno uporabo vode, nekaj pa tudi z
namestitvijo varčevalnih WC kotličkov.
85 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Poraba vode res da ni energetski strošek v ožjem smislu, je pa ta strošek obvladljiv in ga je torej
mogoče zmanjšati. Za varčevanje sanitarne vode se predlaga vgradnja vodovodnih armatur – pip
na senzor – vendar zaradi velike začetne investicije in manjšega prihranka to ni najbolj prioritetni
ukrep. Predlagamo tudi, da se redno spremlja porabo vode. V prvi fazi (organizacijski ukrepi) to
pomeni, da naj bi vzdrževalec vsaj enkrat dnevno pregledal vse pipe, pisoarje in kotličke, da voda
ne bi tekla po nepotrebnem. V drugi fazi (investicijski ukrepi) se predlaga namestitev več
kalorimetrov z digitalnim odčitavanjem in možnostjo arhiviranja podatkov. Uporabniki morajo biti
osveščeni in informirani o napakah, ki se dogajajo in povzročajo preveliko rabo vode.
Za učinkovitejšo rabo sanitarne vode se predlaga:
- racionalno uporabo hladne in tople vode (prihranki do 20 %),
- redno vzdrževanje in pregledovanje naprav (puščanje ventilov, vodni kamen itd.),
- uporaba energijsko varčnih naprav,
- vgradnja vodovodnih armatur – pip na senzor,
- vgradnja varčnih splakovalnikov in redna kontrola obstoječih.
9.10. Električna energija
Raba električne energije v stavbi je pogojena z dejavnostjo stavbe, delovnim časom in porabniki,
ki se uporabljajo v njej. Velik del električne energije se porabi tudi za osvetljevanje prostorov.
Porabo energije lahko zmanjšamo:
– z organizacijskimi ukrepi (redno izklapljanje aparatov in razsvetljave),
– z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav (visoko energijskih razredov, kot so npr. A, A+,
A++),
– z uporabo sodobne razsvetljave s senzorji, varčnih sijalk in z izkoriščanjem dnevne svetlobe
(prihranki od 20 % do 40 %, investicija srednja in kratkoročna) na lokacijah, kjer je to aktualno.
Potenciala pri varčevanju z električno energijo poleg razsvetljave (notranja razsvetljava) poleg že
navedenih predstavljajo še ostali električni porabnik kot so računalniška, multimedijska in ostala
pisarniška oprema.
Porabo električne energije lahko pri nekaterih napravah znižamo z zmanjšanjem porabe v stanju
pripravljenosti naprav. Naprave preprosto izklapljamo iz električnega omrežja. Pomembno je tudi,
da se pri nakupu nove naprave odločimo za naprave energijsko učinkovitih razredov. Kar se tiče
porabe električne energije, lahko veliko privarčujemo že z organizacijskimi ukrepi. Pri investicijskih
ukrepih velja omeniti vgradnjo naprav za optimizacijo napetosti do električnih porabnikov. Z njimi
zmanjšamo negativne vplive, optimiziramo delovanje in porabo električne energije ter znižamo
stroške vzdrževanja.
Pri menjavi aparatov je potrebno predvideti zamenjavo z energetsko učinkovitimi aparati, prihranek
pa je možen že z URE – organizacijskimi ukrepi, kot so prilagajanje uporabe dejanskim potrebam,
izklapljanje aparatov, ko le-ti niso v uporabi itd.
86 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Tabela 24: Ocena energetskih varčevalnih potencialov pri porabi električne energije
Opis ukrepa Možni prihranek Investicija Vračilna doba
Zamenjava dotrajanih naprav z napravami visokih energijskih razredov (A, A+, A++)
do 60 % energije porabe aparata
odvisno od naprave in
njene uporabe
odvisno od naprave in njene
uporabe
9.11. Energetsko upravljanje s pomočjo energetskega monitoringa
Z dobrim energetskim poslovanjem lahko porabo energije zmanjšamo na več različnih načinov:
– s sprotnim spremljanjem in merjenjem porabe vseh vrst energentov v stavbi,
– z uvedbo avtomatiziranega nadzornega sistema ocenjujemo prihranek energije na 10 %,
– z drugimi organizacijskimi ukrepi (upoštevanje nižjih tarif, časovno usklajevanje aktivnosti, npr.
čiščenje prostorov postopoma in po možnosti ne v večernih urah).
Energetski monitoring je osnova za energetsko upravljanje in to ne glede na to, ali je upravljanje
ročno ali avtomatizirano (samodejni odziv ustrezno programiranega in krmiljenega centralnega
nadzornega sistema). Energetski monitoring na lokaciji zajema podatke, ki jih preko
informacijskega sistema interpretiramo v informacije. Ključnega pomena so:
– dinamične in primerjalne analize (številčne in grafične) rabe in stroškov energije,
– pregled klimatskih pogojev in odstopanj od povprečnih vrednosti,
– nadzor nad verodostojnostjo podatkov,
– analiziranje rasti rabe in stroškov energije po vrsti storitve in namenu uporabe,
– analiziranje energetskih in finančnih kazalnikov,
– pregled in nadzor nad opremo.
Vprašanje je, kaj vse mora minimalno zajemati sistem energetskega monitoringa. Leta 2012 je bila
z namenom doseganja zadanih ciljev sprejeta Direktiva o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), ki
je postala osrednje orodje za energetsko politiko v Uniji. V prvem členu Direktiva opredeljuje
»sistem upravljanja z energijo« kot sklop medsebojno povezanih ali medsebojno delujočih
elementov načrta, ki določa cilj energetske učinkovitosti in strategijo za doseganje tega cilja, in
»inteligentni merilni sistem« kot elektronski sistem, ki lahko meri porabo energije, ob čemer doda
več informacij kot običajni števec ter lahko pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske
komunikacije. V 9. členu daje poudarek vgradnji pametnih števcev, ki ne samo merijo porabo
energije, temveč natančno prikazujejo tudi čas porabe energije. Nadalje opredeli v 10. členu, da
dodatne informacije o porabi vključujejo kumulativne podatke za obdobje najmanj treh predhodnih
let ali, če je krajše, obdobje od začetka veljavnosti pogodbe o dobavi. Podatki ustrezajo obdobjem,
za katera so na voljo informacije o vmesnih obračunih. Direktiva hkrati poudarja podrobne podatke
o času porabe za vsak dan, teden, mesec in leto. Taki podatki so dani na voljo končnemu
odjemalcu preko spleta ali vmesnika števca za obdobje najmanj zadnjih 24 mesecev ali, če je
krajše, obdobje od začetka veljavnosti pogodbe o dobavi. Nadalje v prilogi (Priloga VII) tudi podaja
minimalne zahteve za obračunavanje in informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe, kjer
navaja, da so minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu primerjave med sedanjo
porabo energije končnega odjemalca in porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta, po
možnosti v grafični obliki.
Prav tako pa je smiselno oz. nujno meriti tudi parametre temperaturnega ugodja, predvsem
temperaturo in vlogo zraka.
87 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Na osnovi podatkov o rabi energije pa je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje rabe energije. Poleg
investicijskih ukrepov (npr. obnova ovoja stavb in sistemov) je ključno tudi, da izkoristimo znaten
potencial, ki ga imamo na strani spreminjanja vedenja uporabnikov in vzrokov za večjo rabo
energije. Eden od uveljavljenih pristopov za sistematično ravnanje na tem področju je uvajanje
mednarodnega Standarda SIST (ISO, EN) 50001 – sistemi upravljanja z energijo.
Končni cilj Standarda je pomagati organizacijam vzpostaviti sisteme in postopke, ki so potrebni za
izboljšanje energetske učinkovitosti. Sistematično upravljanje energije naj bi privedlo do
zmanjšanja stroškov za energijo in do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Standard podrobno
določa zahteve za sistem upravljanja z energijo, ki organizacijam omogočajo razviti in izvajati
politike in cilje, ki upoštevajo zakonske zahteve in informacije o pomembnih energetskih vidikih.
Uporaben je za organizacije vseh vrst in velikosti, ne glede na geografske, kulturne ali družbene
razmere. Standard se nanaša samo na dejavnosti, ki so pod nadzorom organizacije, in
organizacijam omogoča:
– zasnovati energetsko politiko;
– prepoznati značilna področja porabe energije in področja za povečanje energetske
učinkovitosti;
– prepoznati in spremljati zakonodajne obveznosti in druge zahteve;
– postaviti energetske cilje in prioritetne akcije;
– zagotoviti vire, funkcije, odgovornost in pristojnosti na področju upravljanja z energijo;
– vzpostaviti nadzor, pregled in oceno energetskih aktivnosti, da bi se zagotovilo delovanje
sistema upravljanja z energijo, kot je nameravano, in da bi se dosegli energetski cilji;
– prilagoditi se spremenjenim razmeram.
Standard za sisteme upravljanja z energijo se lahko uporablja neodvisno ali v integraciji z ostalimi
sistemi vodenja. Da bi olajšali njegovo uporabo, je struktura Standarda podobna strukturi
Standarda ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem.
Predlagamo postopno uvajanje sistema energetskega upravljanja stavbe skladno s Standardom
SIST EN ISO 50001 ter energetskega monitoringa z vzpostavitvijo vsaj ene info energetske točke
s spletno aplikacijo. Z uvedbo tega sistema ocenjujemo, da je možno prihraniti do 10 % celotne
energije
Standard SIST EN ISO 50001 definira, da je »sistem energetskega upravljanja« nabor
medsebojno povezanih oz. medsebojno delujočih elementov za vzpostavitev ciljev energetske
politike, procesov in postopkov za doseganje teh ciljev«. Navedena definicija je vključena tudi v
Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta. Gre torej za skupek zelo različnih elementov in
aktivnosti, ki pripomorejo k zastavljenim ciljem na področju rabe energije. Navedena opredelitev v
Standardu je splošna in kot govori Standard, ga je možno uporabiti za vse tipe in velikosti
organizacij, ne glede na geografske, kulturne ali pa družbene pogoje. Standard v nadaljevanju
opredeljuje ključne zahteve, ki jih mora izpolnjevati sistem energetskega upravljanja, in sicer:
1. Splošne zahteve: vsaka organizacija mora zase vzpostaviti sistem energetskega
upravljanja (vzpostavitev, dokumentiranje, vzdrževanje in izboljšave sistema), določiti in
dokumentirati mora meje sistema ter določiti, kako bo izpolnjevala zahteve in strmela k
stalnemu izboljšanju energetske učinkovitosti.
2. Odgovornost vodstva (najvišje vodstvo, upravljavci).
3. Energetska politika (zaveza podjetja za izboljšave na področju energetske učinkovitosti).
4. Energetsko načrtovanje (zakonodaji okvir, energetski pregledi, določitev izhodišč,
določitev indikatorjev, priprava akcijskega načrta).
88 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
5. Implementacija (izvedba aktivnosti, komuniciranje (notranje komuniciranje, možnost, da
lahko vsak zaposleni poda predloge, po potrebi komuniciranje z zunanjimi javnostmi);
dokumentiranje, kontrola dokumentov, operativna kontrola, izboljšave in projektiranje
novih ukrepov), javno naročanje.
6. Preverjanje (monitoring, ukrepi, analize; ocenjevanje zahtev, notranja revizija, korekcije,
pregled evidenc).
7. Vodstveni pregled (vhodni podatki za vodstven pregled, usmeritve vodstva).
Kot je razvidno iz sheme, povzete iz Standarda o energetskem upravljanju, je poudarek na krožni
zanki, kjer se nenehno strmi k izboljšavam, ciklično pa se izvaja preverjanje in popravke na osnovi
analiz in monitoringa.
Slika 58: Shema upravljanja po SIST EN ISO 50001
9.12. Izraba obnovljivih virov energije (OVE)
Na osnovi prostorskih in ekonomskih potencialov ter obstoječe rabe energije smo analizirali tudi
izrabo OVE, kot so:
– možnost izrabe sončne energije (fotovoltaika, kolektorji),
– vgradnja toplotne črpalke (TČ) (zrak/zrak, zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda),
– ogrevanje na biomaso,
– sočasna proizvodnja toplotne in električne energije (SPTE ).
V naslednjih odstavkih so te možnosti tudi na kratko predstavljene. Za te ukrepe je potreben celovit
pristop, kar pomeni preiskave in oglede na terenu, natančen izračun potrebne opreme, rešene
detajle opreme itd.
Možnosti uporabe solarne energije
Glede na število osončenih dni in klimatske pogoje sta bili analizirani možnost o namestitvi
sprejemnikov sončne energije (sončnih kolektorjev) in namestitev fotovoltaike na južnih straneh
strehe. Zaradi visoke investicije ter posegov v stavbo in streho (obliko strehe) ukrep ni tehnično in
89 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
ekonomsko upravičljiv. Prav tako uporaba solarnih sistemov za pripravo TSV in fotovoltaike ne
pride v poštev zaradi majhnega odjema porabnikov v stavbi.
Glavne prednosti in koristi investiranja v sončne elektrarne so pozitivni vplivi na okolje, pozitivna
informacija investitorja v javnosti in pozitivni makroekonomski vplivi. Izvedba projekta pomeni
veliko priložnost za bistveno večjo izrabo trajnostnega vira energije v prihodnosti in tudi priložnost
za razvoj domače tehnologije in industrije ter nova delovna mesta. Pomembna lastnost sončne
elektrarne je tudi ta, da se pri proizvodnji električne energije ne sproščajo emisije toplogrednih
plinov.
Vgradnja toplotne črpalke (TČ) voda / voda
V kolikor ima investitor namen investirati v pohlajevanje prostorov v stavbi, se predlaga izvedba
reverzibilne TČ voda/voda. Podtalnica predstavlja zelo zanesljiv in konstanten vir energije v
poletnem in zimskem času. TČ bi lahko v prehodnih obdobjih zagotavljala toplotno energijo za
ogrevanje, v poletnih pa hladilno energijo za hlajenje stavbe. Investicija v reverzibilno TČ je
nekoliko višja od investicije v ostale vrste črpalk, vendar je vračilna doba ugodna. Pri vgradnji TČ
lahko pričakujemo večjo porabo električne energije za delovanje, vendar je ta sistem energetsko
bolj učinkovit kot sistem s split klimatskimi napravami. Tudi vzdrževanje je cenejše in enostavnejše,
saj gre za en sistem. S centralnim sistemom in namestitvijo TČ v kletne prostore se izognemo
poslabšanju podobe zunanjega ovoja stavbe zaradi morebitnih zunanjih enot split naprav. Pri
prenovi nekaterih podobnih stavb se je izkazalo, da se je investicija v TČ voda/voda povrnila že v
7 letih, zato je ta način lahko stroškovno in energetsko upravičljiv.
Ogrevanje na biomaso in SPTE
Izvedba ogrevanja na biomaso ali vgradnja SPTE ne pride v poštev zaradi visoke začetne
investicije ter posledično dolge vračilne dobe. Vsekakor pa se v prihodnje predlaga, da se ob
prenovi kotlovnice, ko bodo naprave dotrajane (pretečena življenjska doba naprav), analizira tudi
možnost prehoda na OVE.
90 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
III. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO
RABO ENERGIJE
10. ORGANIZACIJSKI UKREPI
Poleg investicijskih ukrepov, kot so nameščanje dodatne toplotne izolacije na ovoj stavb in prenove
stavbnih sistemov, je možno doseči znatne prihranke tudi z organizacijskimi ukrepi in aktivnim
ravnanjem z energijo. S spremembo načina razmišljanja vseh uporabnikov stavbe (zaposleni,
vodstvo in vzdrževalne službe) in posledično z njihovim delovanjem v smislu učinkovite rabe se bo
pozitiven učinek poznal tudi na njihovih domovih in ostalih stavbah, ki jih obiskujejo. Na takšen
način bomo poleg zmanjšanja stroškov zmanjšali tudi emisije toplogrednih plinov in s tem
pripomogli k čistejšemu ozračju.
Znatno zmanjšanje porabe energije lahko dosežemo že z organizacijskimi, vzdrževalnimi in
manjšimi tehničnimi ukrepi. Organizacijski ukrepi, čeprav ne prihranijo toliko energije, niso
zanemarljivi, ker lahko ob pravilnem izvajanju zagotovijo prihranek tudi do 15 % ali v določenih
primerih celo več. Prednost organizacijskih ukrepov so predvsem nizki stroški za implementacijo.
V nadaljevanju je za ilustracijo naštetih in podanih nekaj primerov organizacijskih ukrepov, ki jih
lahko javni zavod vključi v vsakdanje delo zaposlenih, ne da bi s tem zmanjšali delovno storilnost.
Z boljšimi delovnimi pogoji (temperaturno udobje, svetlobno udobje, svež zrak in akustično udobje)
oz. boljšo mikroklimo v prostorih je možno izboljšati delovno storilnost ter hkrati tudi zmanjšati rabo
energije in stroške za delovanje stavbe.
Podanih je več možnih organizacijskih ukrepov, zato se lahko zgodi, da ne bo možno oz. ne bo
smiselno implementirati vseh ukrepov na celoti ali delu stavbe. Nekateri navedeni ukrepi se že
izvajajo oz. jih ni smiselno implementirati (npr. nastavitev termostatskih ventilov, če se uporabljajo
drugi sistemi ogrevanja) zaradi specifičnosti ogrevalnega ali elektroenergetskega sistema. Zato je
treba organizacijske ukrepe implementirati preudarno in učinkovito.
Vsaka stavba potrebuje jasno določeno osebo ali organizacijo, ki bo skrbela za URE v stavbi ter
implementacijo organizacijskih in ozaveščevalnih ukrepov. Ključnega pomena pri izvajanju
energetskega menedžmenta je sodelovanje odgovornih oseb v organizaciji z energetskim
menedžerjem, ki ga določi vodstvo javnega zavoda. Z organizacijskimi ukrepi je možno z
razmeroma nizkimi stroški prihraniti precej energije. Izvedba organizacijskih ukrepov predstavlja
prvi korak k URE v stavbah in je temeljni kamen za vse nadaljnje investicijske ukrepe. Za izvedbo
organizacijskih ukrepov bi lahko bil zadolžen pomočnik direktorja ali katera druga ustrezna oseba,
ki bo istočasno vodila izvedbo, spremljanje izvedbe, porabo energije in vodenje energetskega
knjigovodstva.
91 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Primeri organizacijskih ukrepov glede na različne vloge uporabnikov so podani v naslednji tabeli.
Vrsta ukrepa Opis ukrepa
Spremljanje
temperature
(uporabnik,
vzdrževalec)
Potrebno je redno spremljati temperaturo v prostorih in jo vzdrževati glede
na priporočeno 21 °C ( 2 °C) – odvisno od namembnosti prostora. Za
enostavno izvajanje ukrepa je potrebna vgradnja termometrov v nekaterih
prostorih.
Prezračevanje
(uporabnik,
vzdrževalec)
Pravilno in redno prezračevanje prostorov (med prezračevanjem je
potrebno za nekaj minut (1–5 min) odpreti okna na stežaj in če je
mogoče, narediti prepih v prostoru, saj se tako zrak izmenja hitreje, pri
tem pa so toplotne izgube manjše, kot pa če je okno odprto dlje časa; med
prezračevanjem je potrebno radiatorske ventile zapreti (izklop
ogrevanja/hlajenja prostoru v času zračenja).
Uporaba porabnikov
(uporabnik,
vzdrževalec)
Uporaba električnih porabnikov glede na obratovanje stavbe (izklapljanje
električnih naprav ob vikendih, praznikih in kolektivnih dopustih).
Redno izklapljanje električne opreme po uporabi.
Organizacija
aktivnosti
(energetski menedžer)
Organizacija aktivnosti v stavbi poenotenje vsebin in dejavnosti v prostorih
oz. delih stavbe zaradi poenotenja mikroklimatskih pogojev za delo.
Ogrevanje
(uporabnik,
vzdrževalec)
Izklapljanje/znižanje ogrevanja (zapiranje ventilov) prostorov, kadar niso
zasedeni. Pomembno je predvsem, da regulacija po časovni uri zniža
temperaturo v prostorih, kadar le-ti niso zasedeni (popoldan, ponoči).
Razsvetljava
(uporabnik,
vzdrževalec)
Potrebno je redno čiščenje svetilk in sijalk, saj prašna sijalka zmanjša
učinek osvetljenosti za 20 %.
Ugašanje luči, kadar jih ne potrebujemo in ni vgrajene posebne regulacije
ali senzorike za samodejno ugašanje.
Svetilke naj se uporabljajo le takrat, kadar ni zadosti dnevne svetlobe za
normalno izvajanje aktivnosti v prostorih.
Radiatorji,
konvektorji
(vzdrževalec)
Odstranitev vseh preprek pred radiatorji (omare, stoli, police, oblačila …)
in izpihom iz konvektorjev.
Zastiranje radiatorjev in ostalih grelnih teles zmanjšuje izkoristek ogreval
ter posledično povečuje porabo toplotne energije za ogrevanje prostorov.
Zeleno javno
naročanje
(vodstvo, vzdrževalec)
Uvajanje zelenega javnega naročanja pripomore tudi k zmanjšanju rabe
energije. Pri nakupu novih naprav je potrebno upoštevati okoljska merila,
z namenom, da izberemo okolju bolj prijazne proizvode in storitve, ki v
njihovem celotnem življenjskem krogu porabljajo manj energije in so
posledično tudi ekonomsko bolj ugodni.
92 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
10.1. Ozaveščanje, izobraževanje in informiranje
Izboljšanje energetske učinkovitosti in osveščanje ter usposabljanje uporabnikov so tesno
povezani. Kvalitetna in energetsko učinkovita oprema še ni zagotovilo, da se bo raba energije v
stavbi zmanjšala, ampak je raba odvisna od uporabe opreme.
Osveščanje uporabnikov ima velik pomen pri energetski učinkovitosti v stavbah. Vodstvo,
energetski menedžer ter vzdrževalec so glavni akterji pri implementaciji tako organizacijskih kot
investicijskih ukrepov URE. Zato morajo biti dobro usposobljeni, da bodo lahko kvalitetno izpeljali
vse naloge.
Vse zaposlene je potrebno seznaniti z ukrepi in projekti, ki potekajo ter jih osvestiti na področju
varčevanja z energijo.
Osveščanje je najbolj učinkovito ob uvedbi ukrepov, saj je sestavni del informiranja.
Namestitvi merilnikov porabljene toplotne in električne energije morajo slediti tudi aktivnosti
osveščanja uporabnikov:
- glede ciljnega znižanja energije, ki mora biti vsem uporabnikom dobro znan,
- glede podatkov celovitega nadzornega sistema vodenja energetike, saj se v praksi kaže
kot učinkovito, da so vsi uporabniki seznanjeni s porabo stavbe v kWh in primerjavo s
podatki v preteklih letih,
- glede pravilnega zračenja, ustrezne temperature v prostorih, uporabe razsvetljave glede
na dejansko potrebo ipd.
Tako vodstvo zavoda kot tehnično – vzdrževalna služba se morata ves čas izobraževati tudi na
področju učinkovite rabe energije, saj bosta le tako lahko podajala ustrezne smernice in osveščala
in informirala uporabnike, poleg tega pa lastniku predlagala tudi primerne posege in investicije.
Eden od ukrepov na področju osveščanja, izobraževanja in informiranja je tudi predstavitev
rezultatov EP.
Vrsta ukrepa Opis ukrepa
Priprava
operativnega
programa
osveščevalnih
in
izobraževalnih
aktivnosti
Za kvalitetno izvedbo organizacijskih ukrepov je potrebno pripraviti operativni
program osveščevalnih in izobraževalnih aktivnosti, kot so npr.:
seminarji, delavnice, konference za energetskega menedžerja, zaposlene in vodstvo,
osnovni in napredni osveščevalni in izobraževalni dogodki; od osnovnih predstavitev URE in OVE za uporabnike stavbe do tehničnih predstavitev (nove tehnologije, financiranje investicij v URE, pridobivanje nepovratnih sredstev za implementacijo OVE in URE …),
izobraževanje, osveščanje in motiviranje zaposlenih k URE.
Osveščanje in
izobraževanje
zaposlenih v
stavbi
Zaposlene je potrebno motivirati za URE, saj je le od njih odvisno, ali bodo
enostavni organizacijski ukrepi, kot so ugašanje luči, pravilno prezračevanje,
izklapljanje porabnikov električne energije itd., uspešni. Možnosti za motiviranje je
več; kot najučinkovitejše se je izkazalo motiviranje s pomočjo nagrad v različnih
oblikah, ki se financirajo iz prihrankov, ki jih ukrepi prinesejo.
Osveščanje
lastnika stavbe
Lastnik oz. upravitelj stavbe mora biti seznanjen z organizacijskimi ukrepi, ki jih je
mogoče izvesti v dotični stavbi in ki pripomorejo k zmanjšanju rabe energije.
93 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Naziv ukrepa: Organizacijski ukrep: Osveščanje, izobraževanje in informiranje
Opis ukrepa:
V tem smislu se predlagajo osveščanje uporabnikov glede pravilnega zračenja, glede znižanja
temperature ob večdnevni odsotnosti, glede ciljnega znižanja energije, ki mora biti vsem
uporabnikom dobro znano, in glede podatkov celovitega nadzornega sistema vodenja
energetike, saj je smiselno, da so vsi uporabniki seznanjeni s porabo stavbe.
Izvedba osveščanja je dejansko celovit pristop k odnosom z javnostmi, ki lahko zajema objavo
podatkov, novic, ukrepov in ostalih informacij na spletni strani zavoda, mesečno objavo
podatkov o porabi na oglasni deski, deljenje letakov z navodili za učinkovitejšo rabo energije,
organizacijo nagradnih iger, kvizov ...
Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 75,28 MWh/leto
Predpostavljeno zmanjšanje primarne rabe energije: 121,89 MWh/leto
Zmanjšanje emisij CO2: 28.836,23 kg CO2
Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 5.652,02 €/leto
Skupna investicija: / Vračilna doba: /
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0−3 3–6 6–12 12–24
x
Težavnost: nizka Tveganje: nizko
94 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
10.2. MONITORING – ENERGETSKO UPRAVLJANJE
Ministrstvo za infrastrukturo je v letu 2015 objavilo javno obravnavo Uredbe o upravljanju z energijo
v javnem sektorju, ki podaja smernice in zahteve za sistem upravljanja z energijo v javnem
sektorju. Predvidevajo se obvezno imenovanje energetskega upravljavca, obvezne meritve
energije in energetsko knjigovodstvo.
Za energetsko upravljanje je možnih več organizacijskih pristopov, kot so:
– upravljanje z notranjimi resursi,
– upravljanje z zunanjimi izvajalci,
– upravljanje z notranjimi izvajalci s pomočjo zunanjih svetovalcev.
Vzpostavitev energetskega monitoringa skupaj z energetskim menedžmentom in kvalitetnim
izvajanjem je pomemben organizacijski ukrep, saj predstavlja osnovo za izvajanje in nadziranje
organizacijskih in investicijskih ukrepov. Z ustreznim energetskim menedžmentom v stavbi lahko
z minimalnimi stroški prihranimo velike količine energije in posledično stroške.
Ukrep predvideva vzpostavitev povezave z bazo elektronskih računov (digitalno energetsko
knjigovodstvo) in digitalnega obratovalnega monitoringa z vsemi napravami (senzorji, merilne
naprave, naprave za obdelavo podatkov, naprave za prikaz podatkov), vključno s programsko
opremo za nemoteno delovanje in prikaz vseh vrednosti.
Izvedba monitoringa v stavbi omogoča sprotno merjenje porabe toplotne in električne energije,
vode ter zunanje temperature zraka, temperature notranjih prostorov in merjenje emisij CO2 ter
ostalih parametrov notranjega okolja. Podatki se merijo kontinuirano, se osvežujejo na monitorju,
prav tako pa merjene podatke prikazujejo info točke, ki so locirane na najbolj prehodnem območju
stavb (vstopna avla v stavbo, prehodni hodniki …). Podatki se lahko shranjujejo neposredno v
podatkovni oblak ali pa se začasno shranjujejo na energetskoupravljalnem računalniku
energetskega upravitelja stavbe, enkrat dnevno pa se lahko paket dnevnih podatkov prenese
preko spleta na zmogljivejši in namenski energetski strežnik. Ko je sistem vzpostavljen in delujoč,
se do podatkov dostopa preko spletnega brskalnika oz. spletne strani, na kateri so vidni vsi trenutni
podatki in rezultati analiz, ki jih strežnik izvaja v ozadju. Uporabniku so tako na različnih
elektronskih napravah dostopne informacije v grafičnih oblikah oz. v neki urejeni in pregledni
strukturi. Na podlagi vidnih odstopanj pri prikazu porabe energije v stavbi lahko uporabnik oz.
upravitelj stavbe takoj ukrepa in s tem postopoma zmanjšuje rabo energije. Energetski monitoring
je možno nadgraditi v centralni nadzorni sistem (CNS). Izvedba oz. implementacija energetskega
monitoringa je ocenjena na 15.000 EUR. Z energetskim monitoringom in dobrim energetskim
upravljanjem stavbe je možno prihraniti tudi do 20 % rabe energije.
Naloge energetskega menedžerja so:
– vodenje vseh procesov energetskega menedžmenta,
– koordiniranje vseh akterjev, povezanih v energetski menedžment,
– strokovna pomoč vsem povezanim akterjem pri izvedbi nalog,
– spremljanje, analiziranje in nadzor energetskih parametrov,
– izvajanje in posodabljanje akcijskega načrta ukrepov URE in OVE,
– izdelava predlogov za izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbi,
– spremljanje in aktivno sodelovanje pri izvedbi investicijskih ukrepov URE in OVE,
– strokovna pomoč pri pripravi javnih razpisov za nakup energentov/energije,
– strokovna pomoč pri pripravi javnih razpisov za izvedbo investicijskih ukrepov URE in OVE,
– izdelava poročil (mesečna, polletna in letna poročila),
95 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
– poročanje odgovornim osebam v stavbi,
– spremljanje vedenjskih vzorcev zaposlenih in uporabnikov stavbe,
– motiviranje, osveščanje in izobraževanje zaposlenih o URE in OVE.
Naloge finančne službe so:
– spremljanje računov za energijo, energente in komunalne storitve,
– spremljanje računov za vzdrževanje in investicije.
Naloge službe za upravljanje stavbe so:
– vodenje vseh stroškov in porabe energentov (ločeno po stavbah),
– posredovanje vseh podatkov o izvedenih in načrtovanih investicijah,
– sodelovanje z energetskim menedžerjem pri izvedbi oz. pripravi javnih razpisov za nakup
energentov in energije,
– sodelovanje z energetskim menedžerjem pri izvedbi oz. pripravi javnih razpisov za izvedbo
ukrepov URE in OVE.
96 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
Naziv ukrepa: Organizacijski ukrep: Energetski monitoring in upravljanje
Opis ukrepa:
Energetski monitoring je informacijski sistem, namenjen lažjemu in optimalnejšemu
energetskemu upravljanju stavb. Sistem vsebuje funkcije spremljanja porabe energije in
merjenja klimatskih parametrov. S tem sistemom se zajema in obdeluje podatke za avtomatski
prikaz učinkovitosti rabe energije ter vrednotenje stroškov za energijo. Na tak način je
vzpostavljen sistem za učinkovito spremljanje parametrov, ki vplivajo na količino potrošene
energije, in s katerim se lahko direktno vpliva na stroške za potrošeno energijo. Energetski
informacijski sistem temelji na prosto programirljivem krmilniku, ki zajema in obdeluje vse
potrebne podatke.
Krmilni sistem zajema in posreduje vse potrebne podatke o trenutni porabi električne in toplotne
energije ter o zunanji temperaturi. Vsi podatki se shranjujejo na računalniku, na katerem se
izvaja vizualizacija celotne stavbe. Energetski monitoring stavbe omogoča povezavo v javno
internetno omrežje in varno posreduje informacije prijavljenim uporabnikom. Na nadzornem
računalniku je izveden zajem vseh podatkov, ki so razvrščeni po skupinah in se periodično
zapisujejo v ustrezne baze podatkov.
Program omogoča izpise različnih poročil: dnevnih, mesečnih, letnih, poljubnih. Sistem lahko
zajema tudi grafičnoinformacijsko tablo – informacijsko postajo (info točka), ki je namenjena
prikazovanju informacij javnega značaja (za potrebe energetskega osveščanja) in ostale
potrebe.
Osnovna nadzorna slika omogoča prikaz vseh značilnih trenutnih energetskih parametrov in
ostalih meteoroloških podatkov nadzorovane stavbe. Preko menijskega načina delovanja ima
uporabnik dostop do pregledovanja, nadziranja in analiziranja vseh značilnih energetskih
veličin (dnevni, mesečni, letni pregled podatkov).
Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 75,28 MWh/leto
Predpostavljeno zmanjšanje primarne rabe energije: 121,89 MWh/leto
Zmanjšanje emisij CO2: 28.836,23 kg CO2
Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 5.652,02 €/leto
Skupna investicija: 19.000,00 EUR Vračilna doba: 3
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0−3 3–6 6–12 12–24
x
Težavnost: nizka Tveganje: nizko
97 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
10.3. VZDRŽEVANJE
Vzdrževalni procesi so zelo pomembni pri ohranjanju normalne funkcionalnosti stavbe same ter
opreme in naprav v stavbi. Z vzdrževanjem stavbe, zlasti njenega ovoja (fasade, strehe, stavbno
pohištvo …), in z zagotavljanjem brezhibne funkcionalnosti opreme instalacijskih razvodov in
naprav hkrati zagotovimo tudi, da se porablja optimalna količina energije za delovanje stavbe.
Poškodovani gradbeno-obrtniški elementi, instalacijski sistemi, oprema ali naprave ter slabo
vzdrževanje le-teh lahko povzročijo prekomerno porabo energije, zato je ključnega pomena, da se
vzdrževalni procesi vršijo redno in da se uporabljajo kvalitetni materiali, ki omogočajo nižjo rabo
energije.
Vrsta ukrepa Opis ukrepa
Smernice za izvajanje
operativnih
pregledov stavbe
Pod ta ukrep spadajo periodični pregledi delovanja naprav, optimizacija
nastavitev ogrevalnih sistemov in sistemov za pripravo tople vode in
električnih naprav. V tem oziru gre za redno vzdrževanje stavbe in naprav
(tesnjenje oken in vrat, poškodbe konstrukcij in zaključnih slojev na fasadah
in strehah po izvedbi prebojev zaradi naknadnih montaž različne opreme (npr.
split sistemi, antene ipd.), zamenjava svetilnih teles, manjša popravila naprav,
redno čiščenje ravnih streh, elementov za zbiranje in odvod meteornih vod,
strelovodnih naprav …) ter za druge vzdrževalne in obratovalne procese, ki
so specifični glede na stavbo.
Spremljanje dnevne
porabe energenta za
ogrevanje
Dnevno spremljanje porabljenih količin energenta v primerjavi z zunanjo
temperaturo je najučinkovitejši indikator napak na ogrevalnem sistemu.
Vsako odstopanje od prejšnje porabe energenta je potrebno preveriti, saj
pogosto pomeni napako na sistemu.
Optimizacija
ogrevalnega sistema
Ogrevalni sistem mora biti pravilno nastavljen glede na zunanje temperature,
saj le tako zagotovimo optimalno delovanje in visoke izkoristke, ki jih sistem
omogoča.
Optimiziranje
temperature v
prostorih/znižanje
temperature
Temperatura v prostorih mora biti primerna dejavnosti, ki ji je prostor
namenjen. Temperatura zraka v prostorih naj se giblje v razponu 21 °C
( 2 °C). Zavedati se je potrebno, da eno stopinjo nižja temperatura v prostoru
pomeni 6 % prihranka energije.
Zmanjšanje
temperature ponoči
V nočnem času, kadar stavba oz. prostori niso v uporabi, se predlaga znižanje
temperature prostorov za 5–7 °C, v kolikor ni posebnih zahtev (npr. arhivi) …)
Izpust zraka iz
ogreval
(odzračevanje)
Z izpustom (odzračenjem) ogreval se izboljša izkoristek posameznega
ogrevala tudi do 15 %. Potrebno je redno preverjanje, ali so vsa ogrevala
odzračena.
Odstranitev ovir pred
ogrevali
Pred ogrevalom ne sme biti nameščenih ovir, kot so zavese, mize, omare …,
saj le-te preprečujejo oddajanje toplote ogrevala v prostor.
Periodično
preverjanje izvajanja
organizacijskih
ukrepov
Učinkovita poraba vode – velikokrat je možno opaziti, da voda na
umivalnikih teče kljub temu, da se ne uporablja. Vzdrževalec mora periodično
preverjati stanje in ukrepati.
Pravilno osvetljevanje – v dnevnem času je potrebno v čim večji meri
uporabljati naravno osvetljevanje, kar pomeni, da v primeru zadostne zunanje
osvetlitve ugasnemo svetilke v prostorih ter razgrnemo zavese oz. odpremo
senčila. Vzdrževalec mora periodično preverjati stanje in ukrepati.
Ugašanje razsvetljave – v primeru, da se v prostorih trenutno ne izvajajo
dejavnosti, je potrebno ugašati svetilke. Vzdrževalec periodično preverja
stanje in ukrepa.
98 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV
Ocena izvedljivosti investicijskih ukrepov temelji na oceni možnih prihrankov z izvedbo ukrepa in
oceni investicijskih stroškov. O oceni govorimo ker so tako prihranki kot stroški oskrbe z energijo
vezani na spremenljivke, katerih gibanje v prihodnosti je težko točno napovedati (cene energentov,
surovin, storitev itd.) Poleg tega je izvedba posameznega ukrepa odvisna tudi od financiranja, želja
in potreb investitorja oz. uporabnika in drugih pogojev, ki vplivajo na končno odločitev (npr.
skladnost s predpisi). Prav tako je težko oceniti sinergijske vplive različnih ukrepov na rabo energije
po energetski sanaciji stavbe. Kot ekonomski kazalnik upravičenosti ukrepa je za prvo oceno
uporabljena enostavna vračilna doba. Pred odločitvijo o izvedbi posameznega ukrepa je v fazi
načrtovanja potrebna podrobnejša tehnično-ekonomska analiza, ki podrobno prikaže stroške in
koristi posameznega ukrepa.
Najpomembnejši tehnično-investicijski ukrepi, ki jih predlagamo poleg organizacijskih ukrepov, so
predvsem:
– ukrepi na ovoju stavbe, s poudarkom na izvedljivosti le-teh (upoštevanje
kulturnovarstvenih pogojev),
– ukrepi v ogrevalnem sistemu,
– ukrepi na sistemu priprave TSV (vgradnja časovnih stikal) in
– ukrepi v sistemu notranje razsvetljave
11.1. Potrebna investicijska sredstva, izračun možnih prihrankov energije in potreben
čas za vračilo investiranih sredstev
Pri REP so nakazane možnosti URE oz. zmanjšanja stroškov ogrevanja, porabe električne energije
in vode. Analizirana je ekonomska upravičenost nekaterih posegov in ocenjena doba vračanja
vloženih sredstev. Predlagani ukrepi so ločeni na organizacijske in na investicijske ukrepe. Vsi
ukrepi vplivajo na URE in znižanje stroškov. Predlagani ukrepi se razlikujejo tako po dobi vračanja
vloženih finančnih sredstev, kot tudi po nujnosti izvajanja posameznega ukrepa.
Toplotne izgube skozi zunanji ovoj predstavljajo glavnino toplotnih izgub stavbe. Pri prenovi je
smiselno izvesti ukrepe glede na ekonomičnost v življenjski dobi, hkrati pa ne smemo zanemariti
kvalitete bivanja. Učinki ukrepov so odvisni od različnih faktorjev, kot so klimatski pogoji, faktor
oblike stavbe, medsebojna usklajenost ukrepov, cena investicijskih ukrepov, organizacijski ukrepi
po menjavi (ustrezno zračenje).
Poročilo oz. naloga vsebuje več scenarijev, ki izhajajo iz finančnih, organizacijskih in strateških
zmožnosti in usmeritev investitorja.
V nadaljevanju so predstavljeni štirje analizirani scenariji. Ničti scenarij predstavlja ukrepe z
minimalnimi stroški investicije, to so predvsem organizacijski ukrepi. V nadaljevanju so nato
predstavljeni še trije scenariji, kjer so predstavljeni možni investicijsko-tehnični ukrepi. Ti so
predstavljeni po različnih sklopi: zunanji ovoj, ogrevalni sistem in elektroenergetski sistem. Prvi
scenarij predstavlja vse možne ukrepe v/na stavbi brez upoštevanja medsebojnih vplivov, drugi
scenarij ekonomsko sprejemljive ukrepe, kjer je skupna enostavna vračilna doba krajša od 15 let,
tretji scenarij pa vse izvedljive ukrepe z osnovnim upoštevanjem medsebojnih vplivov.
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
99
1.1.1. Scenarij 0: Izvedba organizacijskih ukrepov
Podrobnejši opis organizacijskih ukrepov je bil predstavljeni v poglavju 10. Najpomembnejši
organizacijski ukrepi, poleg osveščanja, izobraževanja in informiranja, ki jih predlagamo, da se
implementirajo so:
– Spremljanje temperature v prostoru v času ogrevanja. Potrebno je redno spremljati
temperaturo v prostorih in jo vzdrževati glede na priporočeno 21 °C (± 2°C) – odvisno od
namembnosti prostora (v skladiščnih prostorih bi lahko bila temperatura nižja). Za enostavno
izvajanje ukrepa je potrebna vgradnja termometrov v nekaterih prostorih.
– Uvajanje energetskega upravljanja stavbe oz. institucije. Uvajanje sistema upravljanja z
energijo opredeljuje Standard ISO 50001:2011 – Sistem upravljanja z energijo. S sistemom
upravljanja z energijo porabniki nadzorujejo in učinkovito upravljajo z energijo s ciljem
zmanjševanja rabe. Po strukturi je standard EN 50001 podoben okoljskemu standardu ISO
14001. Sistem upravljanja z energijo temelji na prepoznavanju in rednem pregledovanju
pomembnih energetskih kazalnikov.
– Uvajanje pravilnega in nadzorovanega naravnega prezračevanja, ko večkrat za kratek
čas (5 minut) intenzivno prezračimo prostor. Najbolj razširjena metoda je zračenje z
odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno
zračenje ali zračenje s priprtimi okni lahko označimo odpiranje oken z zvračanjem v
polvertikalni položaj ("skipana okna"), ki ostanejo priprta večino dneva ali noči. S tem načinom
omogočimo 1- do 4-kratno izmenjavo zraka v prostoru. Tak način predstavlja v hladnih dneh
tudi veliko izgubo toplotne energije, potrebne za ogrevanje. Zaradi hladnejšega in manj
vlažnega zraka se v prostoru tudi hitreje znižuje relativna vlaga zraka in pospešuje gibanje
prahu. Podhlajujejo pa se tudi površine v neposredni okolici okna. Veliko primernejše je
kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih
intervalih (npr. vsake tri ure) odpremo za kratek čas (ca. 5 minut) okna na stežaj. V tem času
znaša izmenjava zraka med 9- in 15-krat, kar pomeni, da se celotna količina zraka zamenja v
4−8 minutah. Na sliki v nadaljevanju je prikazano učinkovitost različnih načinov naravnega
prezračevanja.
Slika 59: Učinkovitost različnih načinov naravnega prezračevanja
A. Zračenje z odpiranjem oken in vrat na stežaj B. Zračenje z odpiranjem oken na stežaj
C. Zračenje s priprtimi okni D. Zračenje s ˇskipanimˇ oknom in vrati
E. Zračenje s ˝skipanim˝ oknom
Vir: spletni vir. Dostopno na: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/IL1-11.PDF,
dostopno: 20. 12. 2012).
– Sprotno spremljanje in merjenje porabe vseh energentov. Za ta dela je potrebno določiti
tehnično usposobljenega delavca (energetski upravitelj), ki bi z vso odgovornostjo izvajal
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
100
monitoring in nadzor nad porabljeno energijo, s tem pa posredno izvajal energetsko
upravljanje stavbe. Ob koncu leta energetski upravitelj pripravi za vodstvo zavoda letno
poročilo o porabi in stroških energije za preteklo leto po posameznih mesecih ter izdela okvirni
načrt rabe energije. Poda morebitne organizacijske in tehnično-investicijske ukrepe za
prihodnje leto, s katerimi bi zmanjšali porabo energije.
– Ugašanje naprav, ko te niso v uporabi. Uporaba električnih porabnikov glede na
obratovanje stavbe (izklapljanje električnih naprav ob vikendih, praznikih in kolektivnih
dopustih). Redno izklapljanje električne opreme po uporabi.
Tabela 25: Potrebna investicijska sredstva in izračun možnih prihrankov z vračilno dobo po scenariju 0
št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni
rok Prioriteta
Toplota Elektrika Emisije
CO2 Stroški enota €/enoto Skupaj
MWh MWh kg CO2 EUR EUR let
ORGANIZACIJSKI UKREPI
1.
Osveščanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02
I.
Izobraževanje I.
Informiranje I.
SPECIFIČNI ORGANIZACIJSKI UKREPI
2. Vgradnja časovnik stikal 2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 II.
3. Energetski monitoring + upravljanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 15.000,00 15.000,00 3 III.
SKUPAJ VSI ORG. UKREPI 94,72 58,76 59.103,27 11.554,87 15.500,00 1
OPOMBA:
Vse cene so brez DDV.
Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh
Cena končne toplotne ener. za leto 2015: 0,0687 €/kWh
Samo z organizacijskimi ukrepi in uvedbo energetskega monitoringa bi lahko prihranili ca. 10 %
električne in toplotne energije.
11.1.2. Scenarij 1: Izvedba investicijskih ukrepov celovite energetske prenove
Z izrazom »celovita energetska prenova« označujemo usklajeno izvedbo ukrepov URE na ovoju
stavbe in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava
TSV) na način, da se, kolikor je to mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za
energetsko prenovo. V prvem scenariju je predvidena celovita energetska prenova, kjer izvedemo
vse identificirane investicijske ukrepe. V spodnji tabeli so navedeni podatki in investicijske ocene
za posamezen ukrep.
Pri celoviti prenovi pa je potrebno upoštevati tudi medsebojne učinke ukrepov. Višina prihrankov
je lahko zaradi določenega ukrepa (npr. pri toploti) odvisna od tega, ali zamenjamo samo okna ali
samo fasado oziroma če izvedemo oba ukrepa istočasno (sprememba v izhodiščni rabi). Zaradi
boljše izolativnosti fasade bodo notranje stene stavbe toplejše (pozitivni vpliv na toplotno ugodje
zaradi višjih sevalnih temperatur, s tem se lahko prostore ogreva na nižjo temperaturo). Stavba z
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
101
dobro toplotno izolacijo pa se poleti zaradi pregrevanja ne more dovolj ohladiti v nočnem času, s
tem se poveča raba električne energije za pogon generatorjev hladu. S prenovo razsvetljave se
namesti bolj učinkovita svetila (manj notranjih virov toplote), zasteklitev z manjšo toplotno
prehodnostjo omogoča prihranke pri toploti, vendar imajo takšna stekla tudi nižjo prehodnost za
sončno energijo. Ukrepi hidravličnega uravnoteženja poleg zmanjšanja rabe električne energije za
transport medija vplivajo tudi enakomernejšo razporeditev toplote in boljše delovanje ogrevalnih
teles, kar vpliva na prihranke toplote.
Natančen izračun medsebojnih vplivov sistemov in odziva stavbe v realnih razmerah je zelo
kompleksen in presega zahteve razširjenega energetskega pregleda. Potrebno bi bilo izvesti urne
simulacije toplotnega odziva stavbne konstrukcije v povezavi s stavbnimi sistemi ob upoštevanju
realnih podnebnih podatkov in uporabniških navad.
Tabela 26: Potrebna investicijska sredstva in izračun možnih prihrankov z vračilno dobo po scenariju 1
št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni
rok Prioriteta
Toplota Elektrika Emisije CO2 Stroški enota €/enota Skupaj
MWh MWh kg CO2 EUR EUR let
ORGANIZACIJSKI UKREPI
1.
Osveščanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02
I.
Izobraževanje I.
Informiranje I.
SPECIFIČNI ORGANIZACIJSKI UKREPI
2. Vgradnja časovnik stikal 2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 III.
3. Energetski monitoring + upravljanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.
SKUPAJ VSI ORG. UKREPI 94,72 58,76 59.103,27 11.554,87 19.500,00 2
TEHNIČNO-INVESTICIJSKI UKREPI
Ukrepi na ovoju objekta
4 Namestitev toplotne izolacije na fasado *
240,35 76.912,36 16.512,12 m2
5 Zamenjava stavbnega pohištva
118,42 37.893,97 8.135,36 m2 900,00 1.133.595,00 139 XI.
6
Namestitev toplotne izolacije na strop proti neogrevanemu podstrešju
52,72 16.869,35 3.621,64 m2 100,00 89.152,00 25 VII.
Skupaj 411,49 0,00 131.675,68 28.269,12 1.222.747,00 43
Ukrepi na ogrevalnem sistemu
7 Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk
13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.
8 Hidravlično uravnoteženje sistema
94,72 30.311,36 6.507,47 kpl 1,00 5.000,00 1 II.
9 Prenova sistema nadzora in upravljanja - razstavni prostor
2,84 909,34 195,22 kpl 1,00 6.000,00 31 VIII.
10 Varčevalni WC kotlički kpl 10,00 3.000,00
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
102
Skupaj 97,56 13,95 38.056,20 7.901,00 22.100,00 3
Ukrepi na elektroenergetskem sistemu
11 Rekonstrukcija razsvetljave
46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.
SKUPAJ TEH. - INV. UKREPI 509,05 60,85 192.712,88 40.198,83 1.262.347,00 31
SKUPAJ 603,77 119,61 251.816,15 51.753,70 1.281.847,00 25 **
OPOMBA: Vse cene so brez DDV. Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh Cena toplotne energije za leto 2015: 0,0687 €/kWh * ni izvedljivo ** ni realno, saj je pri fasadi upoštevan prihranek, investicja pa ne
Ob upoštevanju vseh navedenih ukrepov teoretično lahko prihranimo pri električni energiji ca. 20
%, pri toplotni energiji pa celo nad 60 % porabljene energije, kar pa niti ni izvedljivo, poleg tega pa
bi bilo potrebno upoštevati še medsebojne vplive. Povprečna vračilna doba vseh ukrepov, ki smo
jo izračunali po metodi enostavne vračilne dobe, bi znašala 25 let, s tem da smo teoretično izolacijo
fasade upoštevali samo pri prihrankih, pri stroških investicije pa ne.
11.1.3. Scenarij 2: Izvedba celovite energetske prenove z upoštevanjem zgornje vrednosti
enostavne vračilne dobe
Glede na navodila Ministrstva za infrastrukturo v povezavi z izvajanjem energetske prenove stavb
javnega sektorja (Navodilo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove
stavb javnega sektorja, februar 2016) se pri izračunu finančnih in ekonomskih kazalnikov upošteva
pogodbeno dobo 15 let. V drugem scenariju naj bi bili upoštevani vsi izvedljivi investicijski ukrepi,
ki imajo v seštevku skupno vračilno dobo do 15 let (sprejemljiva vračilna doba glede na
vključevanje javno-zasebnega partnerstva (JZP) z upoštevanjem vseh dodatnih stroškov
zasebnika).
Tabela 27: Potrebna investicijska sredstva in izračun možnih prihrankov z vračilno dobo po scenariju 2
št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni
rok Prioriteta
Toplota Elektrika Emisije
CO2 Stroški enota €/enota Skupaj
MWh MWh kg CO2 EUR EUR let
ORGANIZACIJSKI UKREPI
1.
Osveščanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02
0 I.
Izobraževanje 0 I.
Informiranje 0 I.
SPECIFIČNI ORGANIZACIJSKI UKREPI
2. Vgradnja časovnik stikal 2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 III.
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
103
3. Energetski monitoring + upravljanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.
SKUPAJ VSI ORG. UKREPI 94,72 58,76 59.103,27 11.554,87 19.500,00 2
TEHNIČNO-INVESTICIJSKI UKREPI
Ukrepi na ogrevalnem sistemu
7 Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk
13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.
8 Hidravlično uravnoteženje sistema
94,72 30.311,36 6.507,47 kpl 1,00 5.000,00 1 II.
Skupaj 94,72 13,95 37.146,86 7.705,78 13.100,00 2
Ukrepi na elektroenergetskem sistemu
11 Rekonstrukcija razsvetljave 46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.
SKUPAJ TEH. - INV. UKREPI 94,72 60,85 60.127,86 11.734,49 30.600,00 3
SKUPAJ 189,45 119,61 119.231,13 23.289,35 50.100,00 2
OPOMBA: Vse cene so brez DDV. Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh Cena toplotne energije za leto 2015: 0,0687 €/kWh
11.1.4. Scenarij 3: Izvedba celovite energetske prenove z upoštevanjem smiselnih ukrepov
V nadaljevanju navajamo investicijske-tehnične ukrepe, ki jih je smiselno implementirati, pri katerih
je upoštevan tudi osnoven medsebojni vpliv (npr. če predpostavimo, da najprej izvedemo ukrepe
na ovoju, potem ukrepi na ogrevalnem sistemu ne bodo prinašali prihranka na osnovi trenutne
porabe, ampak na osnovi porabe po izvedbi ukrepov na ovoju). V tem primeru je skupna vračilna
doba predlaganih ukrepov 38 let.
Tabela 28: Potrebna investicijska sredstva in izračun možnih prihrankov z vračilno dobo po scenariju 3
št. Opis ukrepa Možni letni
prihranki Investicija
Vračilni rok
Prioriteta
Toplota Elektrika Emisije
CO2 Stroški enota €/enota Skupaj
MWh MWh kg CO2 EUR EUR let
ORGANIZACIJSKI UKREPI
1. Osveščanje 47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 I.
Izobraževanje I.
Informiranje I.
SPECIFIČNI ORGANIZACIJSKI UKREPI
2. Vgradnja časovnik stikal
2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 III.
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
104
3. Energetski monitoring + upravljanje
47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.
SKUPAJ VSI ORG. UKREPI 94,72 58,76 59.103,27 11.554,87 19.500,00 2
TEHNIČNO-INVESTICIJSKI UKREPI
Ukrepi na ovoju objekta
5 Zamenjava stavbnega pohištva
118,42 37.893,97 8.135,36 m2 900,00 1.133.595,00 139 XI.
6
Namestitev toplotne izolacije na strop proti neogrevanemu podstrešju
52,72 16.869,35 3.621,64 m2 100,00 89.152,00 25 VII.
Skupaj 171,14 0,00 54.763,32 11.757,00 1.222.747,00 104
Ukrepi na ogrevalnem sistemu
7 Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk
13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.
8 Hidravlično uravnoteženje sistema
77,67 24.855,32 5.336,13 kpl 1,00 5.000,00 1 II.
9
Prenova sistema nadzora in upravljanja - razstavni prostor
2,33 745,66 160,08 kpl 1,00 6.000,00 37 VIII.
10 Varčevalni WC kotlički
kpl 10,00 3.000,00
Skupaj 80,00 13,95 32.436,47 6.694,51 22.100,00 3
Ukrepi na elektroenergetskem sistemu
11 Rekonstrukcija razsvetljave
46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.
SKUPAJ TEH. - INV. UKREPI 251,14 60,85 110.180,80 22.480,22 1.262.347,00 56
SKUPAJ 345,86 119,61 169.284,07 34.035,09 1.281.847,00 38
OPOMBA: Vse cene so brez DDV. Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh Cena toplotne energije za leto 2015: 0,0687 €/kWh
Ob izvedbi vseh navedenih ukrepov lahko prihranimo pri električni energiji ca. 20 %, pri toplotni
energiji pa ca. 35 % porabljene energije, kar bi ob trenutnih cenah energentov predstavljalo
prihranek ca. 34.000 EUR na leto.
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
105
Grafikon 15: Prikaz zmanjšanja rabe energije po scenariju 3
Grafikon 16: Prikaz zmanjšanja stroškov energije po scenariju 3
0
100.000
200.000
300.000
400.000
500.000
600.000
700.000
800.000
900.000
1.000.000
PORABA ENERGENTOV ZA OBDOBJE 2013-2015
PORABA ENERGENTOV PO UKREPIH
947.230,00
601.368,58558.390,00
438.781,00
kWh
€113.040,40
€79.416,22
€5.652,02
€5.652,02
€8.135,36
€3.621,64 €1.198,31 €5.336,13
4.028,71 €
PRED UKREPI UKREPI
Rekonstrukcija razsvetljave
Hidravlično uravnoteženjesistema
Vgradnja frekvenčnoreguliranih črpalk
Namestitev toplotneizolacije na strop protineogrevanemu podstrešjuZamenjava stavbnegapohištva
Energetski monitoring +upravljanje
Osveščanje, informiranje,izobraževanje
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
106
11.2 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje
CO2 je eden glavnih povzročiteljev učinka tople grede. Ogromne količine se ga sprostijo v okolje
predvsem pri sežiganju fosilnih goriv. Zato je racionalna raba energije in s tem manjše sproščanje
emisij CO2 v ozračje bistvenega pomena za trajnejši razvoj planeta, ki je sonaraven in bo zadostil
potrebam življenja sedanjih generacij in hkrati to omogočil tudi prihodnjim generacijam. Letne
emisije CO2, ki so posledica obratovanja neke stavbe, določimo kot produkt potrebe po energiji za
ogrevanje in faktorja emisije CO2 glede na uporabljen energetski vir (daljinsko ogrevanje, ZP,
kurilno olje, drva ipd.).
Manjša poraba električne energije in ogrevanja pomeni tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,
predvsem CO2. Za preračun emisij CO2 je uporabljen Pravilnik o metodah za določanje prihrankov
energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja izpustov CO2 (Ur. l. RS, št. 67/2015) priloga
III: Emisijski faktorji za določanje zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida: daljinska toplota 0,32 kg
CO2/kWh, elektrika, dobavljeno iz javnega omrežja 0,49 kg CO2/kWh. Po tem izračunu je
predvideno skupno zmanjšanje emisij CO2 po izvedbi vseh ukrepov iz scenarija 3 za 153,32 ton
letno (za 25,59 %).
Tabela 29: Pregled zmanjšanja CO2 glede na različne scenarije
Povzetek zmanjšanja emisij CO2
Skupaj Elektrika Toplota
Obstoječa proizvodnja emisij CO2 576.725 kg CO2 273.611 kg CO2 303.114 kg CO2
Zmanjšanje po Scenariju 0 59.103 kg CO2 28.792 kg CO2 30.311 kg CO2
Zmanjšanje po Scenariju 1 251.816 kg CO2 58.608 kg CO2 193.208 kg CO2
Zmanjšanje po Scenariju 2 119.231 kg CO2 58.608 kg CO2 60.623 kg CO2
Zmanjšanje po Scenariju 3 169.284 kg CO2 58.608 kg CO2 110.676 kg CO2
11.3 Ovoj stavbe
Narodna in univerzitetna knjižnica potrebuje energetsko prenovo ovoja stavbe. Potrebna je
zamenjava oken, ki so dotrajana in dodatna toplotna izolacija stropa proti hladnemu podstrešju,
kjer še ta ni zadostna.
Predvideni možni ukrepi so sicer zasnovani tako, da sanirani elementi zadostijo zahtevam novega
pravilnika (PURES) oz. so deloma še izboljšani za vsaj 10 %. Praviloma je smiselno, da se pri
sanaciji doda več toplotne izolacije, saj praviloma vsak dodatni centimeter toplotne izolacije sicer
pomeni za 2 % višji strošek investicije, a hkrati pomeni tudi od 10 % do 20 % boljšo toplotno
izolativnost in s tem prihranke (odstotek prihrankov je odvisen od začetnega stanja). Zadostitev
pogojem posameznih elementov pa še ne pomeni, da je tudi stavba kot celota celovito sanirana.
Evidentno je, da bi bila najbolj učinkovita izvedba toplotne izolacije na zunanji steni, saj je prihranek
največji vendar pa izvedba zaradi spomeniškega varstva ni dovoljena in tudi praktično nemogoča.
Pri menjavi oken upoštevamo, da je potrebno okna zamenjati oz. obnoviti v skladu z njihovo
historično materialno-tehnično zasnovo in likovno-oblikovnimi značilnostmi izvirne izvedbe.
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
107
Naziv ukrepa:
Investicijski ukrep: Namestitev toplotne izolacije na strop prooti neogrevanemu podstrešju
Opis ukrepa:
Glede na različne sestave stropa, se predvidijo ustrezne sanacije.
Nad avlo se odkrije streha in se z zgornje strani vpiha 20 cm izolacije, ki se zopet zapre z bakreno streho.
Na stopniščih in hodnikih se izvede spuščen strop z 20 cm toplotne izolacije in se zapre z mavčno kartonskimi ploščami.
V skladiščih, kjer so nameščene aluminijaste stropne plošče z 2 cm TI, se le te odprejo nad njimi pa se namesti 20 cm toplotne izolacije. Strop se ponovno zapre s stropnimi ploščami. Kjer je dovolj višine in je na stropnih ploščah že nameščena TI (4 cm), se le-ta namesti pod plošče v obliki spuščenega stropa, ki se zapre z mavčno kartonskimi ploščami.
Vse toplotne izolacije s toplotno prevodnosti λ<=0,039 W/mK.
Podrobnejše sestave za vse tipe stropov so razvidne iz priloženega elaborata gradbene fizike po predlaganih ukrepih.
Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 52,72 MWh/leto
Predpostavljeno zmanjšanje primarne rabe energije: 57,99 MWh/leto
Zmanjšanje emisij CO2: 16.869,35 kg CO2
Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 3.621,64 €/leto
Skupna investicija: 89.152 € Vračilna doba: 25 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0−3 3–6 6–12 12–24
x
Težavnost: srednja Tveganje: srednje
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
108
Naziv ukrepa:
Investicijski ukrep: Zamenjava stavbnega pohištva
Opis ukrepa:
Upošteva se izvedba v smislu, da se notranje okno obnovi z namestitvijo termopan zasteklitve
(Ug=1,0), zunanje okno pa se zamenja s čisto repliko obstoječega. Upošteva
se demontaža okenskih kril in okvirjev, prevoz v restavratorsko delavnico, čiščenje obstoječih
premazov do trdne podlage, mizarska popravila - ravnanje okenskih kril in restavriranje
okenskega okovja, izdelava utorov za odvodnjavanje na zunanjih okenskih okvirjih, izdelava
utorov za dvoslojno steklo na notranjem oknu in vgradnja stekla 4/10/4, na zunanjih krilih enojno
steklo, površinska obdelava z oljnato barvo po ral vzorcu, izdelava novih steklitvenih letev ter
vstavljanje stekla in tesnila ter dostava in montaža s prevozom in montaža oken v okenske
odprtine po RAL smernicah. Nova okna naj imajo skupen Uw<1,3 W/m2K, kar je skladno s
PURES.
Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 118,42 MWh/leto
Predpostavljeno zmanjšanje primarne rabe energije: 130,30 MWh/leto
Zmanjšanje emisij CO2: 37.893,97 kg CO2
Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 8.135,36 €/leto
Skupna investicija: 1.133.595,00 € Vračilna doba: 139 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0−3 3–6 6–12 12–24
x
Težavnost: visoka Tveganje: vsioko
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
109
11.4. Sistem klimatizacije, gretja in hlajenja (KGH sistem)
12 Naziv ukrepa:
Investicijski ukrep: Hidravlično uravnoteženje sistema
Opis ukrepa:
Hidravlično uravnovešenje je v starejših stavbah redko izvedeno. Marsikje se zgodi, da se kljub
prenovi ogrevalnega sistema prostori v bližini kotlovnice pregrevajo, v najbolj oddaljenih
prostorih pa je ogrevanje komaj zadostno. Nosilec toplotne energije v ogrevalnem sistemu je
grelna voda. Če je njen pretok nezadosten, ogrevanje ni zadovoljivo. Zato je za optimalno
delovanje ogrevalnega sistema pomembno, da se vsakemu grelnemu telesu zagotovi ustrezen
pretok grelnega medija. Za uravnovešenje tlačnih razlik med posameznimi vodi ali vejami
uporabljamo posebne dušilne ventile. Z njimi dušimo odvečno tlačno razliko in tako zagotovimo
tudi ustrezen pretok, podobno kot na ogrevalih, vendar je tam prednastavitev na radiatorskem
ventilu ali na zapiralu.
Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 94,72 MWh/leto
Predpostavljeno zmanjšanje primarne rabe energije: 104,20 MWh/leto
Zmanjšanje emisij CO2: 30.311,36 kg CO2
Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 6507,47 €/leto
Skupna investicija: 5.000,00 € Vračilna doba: 1 let0
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0−3 3–6 6–12 12–24
x
Težavnost: nizka Tveganje: nizko
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
110
Naziv ukrepa:
Investicijski ukrep: Vgradnja frekvenčno reguliranih obtočnih črpalk
Opis ukrepa:
Elektronsko regulirane črpalke pridejo najbolj do izraza pri močnejših črpalkah. Elektronski del
sestavljajo frekvenčni pretvornik, krmilno vezje in tipalo.
Med ogrevalnim obdobjem imajo ogrevala različno potrebo po pretoku. Koliko potrebne toplote
morajo dati ogrevala, je odvisno od geografske lege stavbe oz. od klimatske cone, v kateri se
nahaja stavba. Tako imenovani obremenitveni profil nam nazorno pokaže različno potrebo po
toplotni energiji v kurilni sezoni. Danes temu pogoju najenostavneje zadostimo z elektronsko
frekvenčno regulacijo. Prednosti in razlogi za vgradnjo elektronsko reguliranih črpalk s
samodejno regulacijo števila vrtljajev in moči motorja so:
- črpalka deluje kot samostojna računalniška enota in jo lahko krmilimo računalniško,
- možen prihranek električne energije za pogon črpalk,
- optimalno prilagajanje pogonske moči spremenljivim potrebam ogrevalnega sistema,
- optimalna energijska bilanca v ogrevalnem obdobju,
- brezšumno obratovanje.
Osnovna funkcija elektronsko reguliranih črpalk je torej zagotavljanje različnih pretokov pri
enakih ali nižjih tlačnih višinah. Takšne razmere so v ogrevalnih sistemih z vgrajenimi
termostatskimi ventili, kjer se razmere časovno spreminjajo. Te potrebe zazna tipalo, ki je
vgrajeno v črpalko. S pomočjo algoritma, ki je vnesen v krmilje črpalke, se izvrši spremembo
vrtljajev navzgor ali navzdol po konstantnem ali proporcionalnem Dp. Na tak način dosežemo
samodejno prilagajanje črpalke hidravličnim razmeram sistema. Bistven pa je prihranek na
moči oz. električni energiji. Samodejno prilagajanje moči črpalke lahko izključimo in črpalka
deluje kot navadna neregulirana črpalka, pri čemer lahko izbiramo med maksimalno in
minimalno močjo.
Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk (menjava obtočnih črpalk) lahko prihrani do 60 %
potrebne električne energije (v primerjavi z nereguliranimi obtočnimi črpalkami).
Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 13,95 MWh/leto
Predpostavljeno zmanjšanje primarne rabe energije: 34,87 MWh/leto
Zmanjšanje emisij CO2: 6.835,50 kg CO2
Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 1.198,31 €/leto
Skupna investicija: 8.100,00 € Vračilna doba: 7 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0−3 3–6 6–12 12–24
x
Težavnost: nizka Tveganje: nizko
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
111
Naziv ukrepa:
Investicijski ukrep: Prenova sistema nadzora in upravljanaj – razstavni prostor
Opis ukrepa:
V razstevnem prostoru se izvede nov nadzorni sistem z izboljšano možnostjo regulacije in
nastvitev.
Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 2,84 MWh/leto
Predpostavljeno zmanjšanje primarne rabe energije: 3,12 MWh/leto
Zmanjšanje emisij CO2: 909,34 kg CO2
Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 195,22 €/leto
Skupna investicija: 6.000,00 € Vračilna doba: 31 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0−3 3–6 6–12 12–24
x
Težavnost: srednja Tveganje: srednje
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
112
11.5. Električna energija
12. Naziv ukrepa:
Investicijski ukrep: Rekonstrukcija razsvetljave
Opis ukrepa:
Glede na učinkovitost obstoječega sistema razsvetljave, posege v instalacije in prostor ter
finančni vložek oz. prihranek je najbolj smiselna menjava sijalk v že obstoječih svetilih.
Rekonstrukcija notranje razsvetljave bi znižala električno moč razsvetljave iz 49,8 kW na cca.
32,4 kW.
Izračun temelji na;
- FC svetilk s klasičnimi predstikalnimi napravami je 23,4 kW (405 kom) - Navadnih žarnic in reflektorskih je 5 kW (92 kom) - V povprečju je razsvetljava vključena 9h/dan, 300 dni - Cena električne energije je 0,10 €/kWh - Cena LED cevi 18W je 25 €/kom - Cena varčnih E27/9W sijalk je 8 €/kom - Delo 20 €/h, 130 ur
Pri prenovi oz. zamenjavi razsvetljave se upošteva veljavne predpise in najnovejše standarde
na področju osvetljenosti prostorov. Zaradi upoštevanja novejših predpisov in standardov za
doseganje optimalnega svetlobnega udobja se lahko poveča količina svetilk in s tem tudi raba
električne energije.
Glede na to, da obstaja nobena projektna elektro dokumentacija, se ob rekonstrukciji razsvetljave predvidi še izdelava PID projekta (elektro).
Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 46,90 MWh/leto
Predpostavljeno zmanjšanje primarne rabe energije: 117,25 MWh/leto
Zmanjšanje emisij CO2: 22.981,00 kg CO2
Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 4.028,71 €/leto
Skupna investicija: 17.500,00 € Vračilna doba: 4 leta
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0−3 3–6 6–12 12–24
x
Težavnost: srednja Tveganje: srednje
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
113
11.6. Povzetek predlaganih ukrepov
V nadaljevanju so prikazane preglednice s povzetki z bistvenimi podatki za vse scenarije.
Tabela 30: Povzetek ukrepov in zmanjšanje energije, stroškov in emisij z vračilnim rokom – scenarij 0
Povzetek vseh predlaganih ukrepov po scenariju 0 % prihranka od skupne letne porabe
letni prihranek električne energije 58,76 MWh 10,52 %
letni prihranek toplote 94,72 MWh 10,00 %
skupno zmanjšanje emisij CO2 59,10 ton 10,25 % celotnih emisij CO2
skupno zmanjšanje stroškov na leto 11.555 € % od letnega
10,22 % stroška za
energijo
skupni znesek potrebnih investicij 15.500 €
povprečni vračilni rok 1 leto
Tabela 31: Povzetek ukrepov in zmanjšanje energije, stroškov in emisij z vračilnim rokom – scenarij 1
Povzetek vseh predlaganih ukrepov po scenariju 1 % prihranka od skupne letne porabe
letni prihranek električne energije 119,61 MWh 21,42 %
letni prihranek toplote 603,77 MWh 63,74 %
skupno zmanjšanje emisij CO2 251,82 ton 43,66 % celotnih emisij CO2
skupno zmanjšanje stroškov na leto 51.754 € % od letnega
45,78 % stroška za
energijo
skupni znesek potrebnih investicij 1.281.847 €
povprečni vračilni rok 25 Let * *Ni realno, sej je upoštevan prihranek iz naslova sanacije fasade, investicija
pa ne
Tabela 32: Povzetek ukrepov in zmanjšanje energije, stroškov in emisij z vračilnim rokom – scenarij 2
Povzetek vseh predlaganih ukrepov po scenariju 2 % prihranka od skupne letne porabe
letni prihranek električne energije 119,61 MWh 21,42 %
letni prihranek toplote 189,45 MWh 20,00 %
skupno zmanjšanje emisij CO2 119,23 ton 20,67 % celotnih emisij CO2
skupno zmanjšanje stroškov na leto 23.289 € % od letnega
20,60 % stroška za
energijo
skupni znesek potrebnih investicij 50.100 €
povprečni vračilni rok 2 leti
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
114
Tabela 33: Povzetek ukrepov in zmanjšanje energije, stroškov in emisij z vračilnim rokom – scenarij 2
Povzetek vseh predlaganih ukrepov po scenariju 3 % prihranka od skupne letne porabe
letni prihranek električne energije 119,61 MWh 21,42 %
letni prihranek toplote 345,86 MWh 36,51 %
skupno zmanjšanje emisij CO2 169,28 ton 29,35 % celotnih emisij CO2
skupno zmanjšanje stroškov na leto 34.035 € % od letnega
30,11 % stroška za
energijo
skupni znesek potrebnih investicij 1.281.847 €
povprečni vračilni rok 38 leti
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
115
12. PRIMERJALNA ANALIZA SKUPINE PREGLEDANIH STAVB
V končnem poročilu je obravnavana samo stavba NUK, zato primerjalna analiza skupine stavb ni
narejena.
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
116
13. IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKOV
Predlogi ukrepov so opisani že v poglavju 10 (Organizacijski ukrepi).
Osveščanje uporabnikov mora potekati stalno in na različnih nivojih. Predvsem je pomembno, da
se upravnik, ki ima na razpolago vse podatke, z ukrepi ne samo strinja, temveč jih tudi promovira.
Prav tako je pomembno, da ukrepe spodbuja lastnik stavbe in je v ta namen pripravljen nameniti
del prihranjenih sredstev.
Izvedba osveščanja je dejansko celovit pristop k odnosom z javnostmi, ki lahko zajema:
– objavo podatkov, novic, ukrepov in ostalih informacij na spletni strani zavoda,
– mesečno objavo podatkov o porabi na oglasni deski,
– deljenje gradiva z navodili za URE,
– organizacijo nagradnih iger, kvizov.
Dejstvo je, da so možni tako veliki prihranki pri energiji (npr. samo organizacijski prihranki znašajo
do 10 %), da je iz njih možno izvesti aktivnosti promoviranja in osveščanja.
Osveščanje je najbolj učinkovito po uvedbi investicijskih ukrepov, saj je tako osveščanje sestavni
del informiranja.
Predlaga se izdelava podrobnejšega načrta ozaveščanja, ki se pripravi skupaj z izvajalci del in z
upravljavcem.
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica
117
IV. UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA
1. Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana,
2007.
2. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur. list RS, št. 93/2008; spremembe: št.
47/2009, 52/2010.
3. Svetovalni članki svetovalcev ENSVET. Dostopno na: http://gcs.gi-
zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Clanki.htm, februar 2013.
4. Zbirka informativnih listov ˙UČINKOVITA RABA ENERGIJE˙, Agencija za učinkovito rabo
energije, 1999.
5. Zbirka informativnih listov ˙ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE˙, Agencija RS za
učinkovito rabo energije, 2001.
6. Zbirka informativnih listov ˙ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE˙, Agencija RS za
učinkovito rabo energije, 2005.
7. Priročnik za energetske svetovalce, Gradbeni inštitut ZRMK, Agencija RS za učinkovito rabo
energije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, 1996.
8. Navodila za izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb na podlagi OP EKP 2014-
2020, dostopno na spletni strani: http://www.energetika-
portal.si/podrocja/energetika/energetska-prenova-javnih-stavb/projektna-pisarna/, dostopno:
26. 04. 2016.
9. Katalogi različnih proizvajalcev.
10. Strojniški, elektro in ostali priročniki