biserka.karneza.cerjak.§reporter.si

Še vedno ni znano, kakšen bo razplet težav mariborskega telekomunikacij-skega operaterja T-2. Zaradi dolga v višini 238 milijonov evrov se je podjetje zna-šlo v postopku prisilne poravnave, doslej predlagane rešitve pa za upnike nisosprejemljive. Medtem seje Miran Kramberger, kije imel v T-2 vedno najmočnejšivpliv, četudi v njem ni bil nikoli zaposlen, že umaknil v podjetje MK-Institut. Topa ne pomeni, da se povsem umika iz zgodbe o gradnji optičnega omrežja.

Tekst; Biserka Karneža Cerjak Foto: BOBO, Mediaspeed, Primož Lavre

Kot je za javnost povedal Uroš Rožič,direktor družbe T-2, naj bi bile za te-

žak položaj, v katerem je ta operater,krive predvsem nekonkurenčne raz-mere na telekomunikacijskem trgu, šeposebno nerešena razmerja do nacio-nalnega operaterja Telekom. Prav zatoje T-2 januarja 2007 v dogovoru z od-vetniško pisarno Mira Senice vložil od-škodninsko tožbo proti Telekomu v vi-šini 129,5 milijona evrov. Telekom jenamreč z zapostavljanjem povzročal,da so se uporabniki interneta pogosteje

odločali za Siol, hčerinsko podjetje Te-lekoma, kot pa za T-2.

Nasprotovanje prodajiNekoliko drugače je razloge za to, da seje imetje operaterja T-2 skrčilo na borih20 odstotkov, pojasnil nadškof dr. An-ton Stres, ki je januarja 2009 kot nad-škof pomočnik v mariborski nadškofi-ji prevzel sanacijske naloge. Po njego-vem je bila za T-2 najbolj usodna odločitev, da ustvari lastno optično omrež-je. Ob tem je zgovorno razmišljanjeMateja Lahovnika, nekdanjega gospo-darskega ministra in zagotovo dobre-ga poznavala razmer na telekomunika-cijskem področju. Lahovnik meni, dase pri projektih mariborskega podje-tja Rast, ki je eden izmed najpomemb-nejših lastnikov T-2, ni nihče okoristil,je pa prepričan, da bo največ iztržil ti-sti, ki bo to družbo poceni kupil v po-stopku odprodaje. Medtem Uroš Rožičše vedno upa v uspešnost prisilne po-ravnave, s katero bi omogočili sanira-nje preteklih dolgov in izpeljavo načr-tov, med katerimi je dokončanje gra-dnje optičnega omrežja. Obenem je ženapovedal možnost, da se z vstopomnovega partnerja spremeni sedanja la-stniška sestava T-2.Zanimivo je, da je prodaji v preteklo-sti vedno najbolj nasprotoval MiranKramberger, ki je verjetno še danesprepričan, da gradnja optičnega omrež-ja, ki se ga je lotil T-2, ne more finanč-no spodleteti kljub veliki zadolženosti.Med tistimi, ki so dolgo verjeli v dol-goročen uspeh T-2, je bil zagotovo tu-

di Simon Zdolšek, predsednik upra-ve družbe Zvona Ena Holding. Tako jekonec leta 2006 vložil 208.980 evrov inpostal celo največji individualni lastnikT-2. Svoj delež v tem podjetju, v kate-

rem so se leta 2008 začele velike težave,ie nato kljub temu raje prodal septem-bra 2010. Manjši delež naj bi po poroča-nju Poslovnega Dnevnika kupilo podje-tje I. J. Storitve, ki naj bi bilo v lasti Ro-že Mlakar Kukovič, ene izmed ustano-viteljev T-2. Podjetje 1. J. Storitve, ki najbi manjši delež odkupilo tudi od Duša-na Zazijala, naj bi imelo v lasti 0,37 od-stotka T-2.Delež T-2 naj bi od Simona Zdolška la-ni odkupil tudi Miran Kramberger,zdaj imetnik 0,43 -odstotnega lastni-škega deleža, zanj pa naj bi, kot so na-vedli v Poslovnem Dnevniku, plačal ledva evra. Po zadnjih podatkih naj bi seMiran Kramberger že vključil v skupi-no, ki deluje v okviru Gratela, enega iz-med najpomembnejših upnikov T-2,vendar nam v Gratelu na to vprašanjeniso odgovorili.

Človek, vreden zaupanjaPo doslej zbranih podatkih živi Mi-ran Kramberger z družino v Jiršovcihpri Desterniku, kjer si je obnovil starokmetijo. Preden se je njegovo ime zače-lo povezovati s T-2, je bil kot magisterfizike najprej zaposlen na Telekomu,kjer je postal tudi član uprave. Kasne-je je postal direktor Siola, po odhodu paga je zamenjal Matevž Turk, ki je od leta2004 do 2010 opravljal naloge direktor-ja T-2. Kramberger je bil leta 2006 tudisvetovalec za visoko tehnologijo evrop-skega poslanca Lojzeta Peterleta. Dru-ženje z Lojzetom Peterletom naj bi sezačelo že v začetku devetdesetih let, koje nastal časnik Slovenec, prav Kram-berger pa naj bi imel najmočnejši vplivpri združevanju SKD z SLS leta 2000.Znano je, da si je zelo želel postati mi-nister za informacijsko družbo, ki jebilo sicer ukinjeno v času Janševe vla-

de. Zaradi užaljenosti, ker njegova že-lja ni bila izpolnjena, je ob zadnjih dr-žavnozborskih volitvah aktivno sode-loval pri ustanavljanju nove KDS, kjersta bila dejavna Janez Drobnič, nekda-nji minister za delo in socialne zadeve,in Jože Duhovnik. Po dostopnih infor-macijah naj bi v T-2 zaposlenim usluž-bencem javno predlagali, koga naj voli-jo na volitvah. To smo hoteli tudi pre-veriti, vendar nam v T-2 na to vpraša-nje niso odgovorili. Brez odgovora jeostalo tudi naše vprašanje, koga so vT-2 zaposlili po odhodu Janeza Drobni-ca s funkcije ministra za delo, družinoin socialne zadeve. Po nam dostopnihpodatkih je v T-2 prišla Petra Tomažič,ki je bila prej šefinja kabineta nekdanje-ga ministra Drobnica, v T-2 pa je začelaopravljati naloge tiskovne predstavni-ce. Edino vprašanje, na katerega so bi-li pripravljeni odgovoriti, je bilo pove-zano s Krambergerjevim sinom Toma-žem Krambergerjem. Sporočili so nam,da Tomaž Kramberger ni več zaposlenv T-2.Zanimivo je, da Miran Krambergerv primerjavi s sinom Tomažem splohnikoli ni bil zaposlen v T-2, vendar jeimel v tem podjetju najpomembnej-ši vpliv. Zaradi svojega vodenja kot tu-di strokovnih usposobljenosti pri tele-komunikacijah je bil sprejet kot oseba,ki ve, kaj hoče, sodelavce je menda pre-vzel z vizionarstvom. Vse od prvih za-četkov je tako o vsem tudi odločal, kerpa v T-2 ni bil uradno zaposlen, ni imelnobenih odgovornosti, zato ni podpi-san na nobenem izmed ključnih doku-mentov. Vse to je bilo dobro znano tu-di Mirku Krašovcu, ekonomu maribor-ske nadškofije; na naše vprašanje, ali bilahko dejali, da je bil Krašovec tako na-iven, da je vse to dopustil, pa smo pre-

jeli nikalni odgovor. Krašovec naj bi vesčas zagovarjal koncept Cerkve, ki si bo spolitiko in gospodarstvom utrdila polo-žaj, tako kot ga ima v sosednji Avstriji inNemčiji. Prav zato je bil tudi duhovnikMirko Krašovec, ki mu je bil v preteklo-sti največji zgled pokojni škof VekoslavGrmič, skupaj s svojimi brati in Mira-nom Krambergerjem glavni pobudnikzdružitve strank SKD in SLS leta 2000.

Pornografska zgodbaKer so nekateri posamezniki v cer-kvenih krogih mislili, da cilj posve-čuje sredstva, je leta 2005 nastala por-nografska zgodba, Cerkev pa se še da-nes ne more otresti očitka, daje kot po-membna lastnica T-2 podpirala televi-zijske pornografske kanale.Ta razvpita zgodba se je začela ze-lo nedolžno, in sicer z obljubo Mira-na Krambergerja, da bodo župnije, kibodo dovolile namestitev aparatov T-2

T-2 je v dogovoru zodvetniško pisarnoMira Senice vložili

odškodninsko tožboproti Telekomu v

višini 129,5 milijonaevrov zaradi

zapostavljanja,saj je dajal Siolu

prednost pred T-2.

na cerkvene zvonike, prejele od 2.000do 3.000 evrov letne najemnine. Kerse je takrat izvedelo tudi o dostopnostipornografskih vsebin, so v Cerkvi na-sprotovali temu predlogu, hkrati so tu-di predlagali, da se nasploh odstranijo,na kar pa Kramberger ni hotel prista-ti, pri čemer se je izgovoril na tehnič-ne težave. To je bil povsem prazen iz-govor, hkrati bi lahko to storil po do-govoru v daljšem obdobju; prvič je bilnamreč opozorjen že leta 2005, zato bilahko poskrbel za odstranitev vsaj do le-ta 2008. Tudi s finančnega vidika to nebi pomenilo bistvenega oškodovanja zaT-2, kvečjemu le slab odstotek celotne-ga prihodka. Kot je povedal ljubljanskinadškof dr. Anton Stres, ki je bil prej vgospodarskem svetu mariborske nad-škofije, so se zaradi ponudbe pornogra-fije odjemalcem zvrstili številni muč-ni sestanki z upravo operaterja T-2, do-kler ni končno le prišlo do prodaje de-leža škofije v T-2 leta 2008. Prav zara-di pornografskih kanalov je za finanč-ne težave mariborske nadškofije izvedelVatikan, kjer jih je presenetila tudi pro-šnja mariborskega nadškofa dr. FrancaKrambergerja za najem dveh posojil vvišini kar petih milijonov evrov.

Ugibanja o dolgovihNajpomembnejši lastnik podjetja T-2je Zvon Ena Holding (95,2-odstotni),ta pa je v večinski lasti GospodarstvaRast mariborske nadškofije ter celjskein murskosoboške škofije. Ob tem ve-lja opozoriti, da je bil delež Gospodar-stva Rast v podjetju T-2 prodan leta2008. Kasneje je bil ustanovljen še Hol-ding Zvon Dva, ki si skupaj s Holdin-gom Zvon Ena deli številne deleže v po-membnih slovenskih podjetjih, kot soBelinka, Alpetour, Terme Ohmia, Ter-

me Dobrna, Krekova zavarovalnica,Krekova družba za upravljanje, RRCračunalniške storitve, Zavod za varstvopri delu, d. d., Mladinska knjiga. Polegtega ima Zvon 1 še dve turistični točkina Hrvaškem.V Holdingu Zvona Ena in Zvon Dvaje okoli 65.000 malih delničarjev, ki ševedno ne vedo, koliko sta oba holdin-ga sploh zadolžena, zato so že zahte-vali sklic izredne skupščine, na kateribi ugotavljali morebitno odgovornostobeh nadzornih svetov in uprav. Po do-slej dostopnih podatkih naj bi bil dolg vvišini 850 milijonov evrov, ki ga je ob-javil italijanski Espresso, nepravilen.Dolg naj bi bil med 580 in 640 milijo-ni, poleg tega v tem primeru sploh negre za dolg mariborske nadškofije. Ma-riborska nadškofija naj bi bila bankamdolžna 17,4 milijona evrov, ki jih rednoporavnava. Za ta dolg je bil zastavljensamostan v Studenicah, orglarska šola vHočah in objekt v Barvarski ulici v Ma-riboru. Ti objekti so zastavljeni izključ-no za plačilno nesposobnost Gospodar-stva Rast in njegov dolg, omenjene ne-

premičnine pa naj bi bile vredne manjkot tri milijone evrov.

Preigravanje scenarijevPo doslej objavljenih podatkih je podje-tje T-2 v letu 2010 doseglo kar 101 mi-lijon evrov izgube, po podatkih Ajpe-sa pa so znašali čisti prihodki od pro-daje nekaj manj kot 44 milijonov evrov.Dolgoročne obveznosti podjetja so ko-nec leta 2010 bile 94,3 milijona evrov,

kratkoročne pa 153,8 milijona evrov.Od januarja letos je podjetje, ki je upni-kom predlagalo 34,6 -odstotno popla-čilo v osmih letih, v postopku prisilneporavnave, upniki pa so lahko terjatveprijavili do 14. februarja letos. Sanaci-

jo družbe, ki ima skupno 238 milijonovevrov dolga, naj bi prevzel Uroš Korže, skaterim naj bi se že dogovarjala največjaupnika, NLB in Gratel Jurija Krča. Obaupnika, pri čemer ima NLB 124,8 mi-lijona terjatev, Gratel pa 75,9 milijona,naj bi se v postopku prisilne poravnaveodločila za konverzijo terjatev v lastni-ške deleže, s čimer bi Zvon Ena Holdinglahko izgubil večinski delež.Konverzijo terjatev v lastniške deleže sonam potrdili tudi na Gratelu, prav takoše to, da ne bodo glasovali za osnovnipredlog prisilne poravnave, ki gaje daladružba T-2: »Upniški odbor je predlagalupravi, da pripravi boljši predlog, v ka-terem naj se polegmorebitnega ugodnej-šega plačila v denarnem znesku določitudi možnost konverzije terjatev upni-kov v kapital družbe T-2.« Ob tem ob-staja tudi možnost, da bi upniki v na-sprotju z željami Cerkve poiskali nove-ga večinskega lastnika T-2 že med pri-silno poravnavo. V igri naj bi bila av-strijski Telekom ter lastnik telekomuni-kacijskega operaterja Amis.

Sporne terjatveMed terjatvami naj bi bile za T-2 naj-bolj sporne terjatve Gratela. Ta namrečna podlagi aneksa 41 A k pogodbi s T-2iz leta 2004, v katerem so navedena do-datna dela in nabava materiala, zahte-va več deset milijonov evrov, hkrati najbi po sodišču zahteval, da T-2 vrne op-tično omrežje. Znano je, da je T-2 Gra-telu doslej že plačal okoli 85 milijonovevrov, poleg tega Gratel doslej še ni do-končal večine omrežja. Na spornost ter-jatev Gratela je opozoril Rajko Stanko-vič, predsednik društva Mali delničar-ji, ki je za javnost že dejal, da se mu zditežko verjetno, da bi si Gratel kot grad-beno podjetje privoščil 80 -milijonsko

izpostavljenost do družbe T-2: »Mno-go indicev kaže, da so računi Gratela zaT-2 preveč napihnjeni, zato bomo po-zvali ustrezne organe, da pregledajo nje-gove knjige.«Na naše vprašanje, čemu je Gratel na-daljeval dela, čeprav naj bi bil sezna-njen z informacijo, da T-2 nima finanč-nega kritja, so v Gratelu zatrdili, da ni-koli niso dobili informacije pri vodstvuT-2, da družba nima finančnega kritja:»Prav nasprotno, vodstvo družbe T-2 jeves čas zagotavljalo, da ima zaprto fi-nančno konstrukcijo. Podjetje Gratel jedružbi T-2 izdajalo račune na podlaginjenih danih naročil, na podlagi potrje-nih gradbenih knjig in potrjenih situacijin računov. Za vsa naročila so bile skle-njene pogodbe o gradnji omrežja in ane-ksi k pogodbam.«Precej podoben kot odgovor Gratela jebil odgovor podjetja Smart Com, ki jeza T-2 naročil tehnologijo. Kot poja-snjujejo v Smart Comu, so pri projektuT-2 sodelovali od začetka, od načrtova-nja do izvedbe in vzdrževanja omrežja.Med celotnim trajanjem projekta je bilopodpisanih več projektnih pogodb, pla-čila so bila zavarovana z garancijami,naprej pa so bila plačila nezavarovana:»Še preden so se v T-2 pojavile resnejšetežave v letu 2008, je Smart Com doba-vil večjo količino opreme, ki ni bila pla-čana pravočasno. Z novim vodstvom T-2smo se konec leta 2009 dogovorili o na-činu plačila in zavarovanju dolga v dalj-šem obdobju.«Mnogi, ki dobro poznajo razmere na te-lekomunikacijskem področju, opozar-jajo, da bi T-2 vsekakor moral prežive-ti, sicer se nam kaj lahko zgodi, da bo-mo zaradi monopolnega položaja Tele-koma priče velikim podražitvam tele-fonije in interneta. ■