RAZMNOŽEVANJE VRSTE Hydrangea serrata …Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb....
Transcript of RAZMNOŽEVANJE VRSTE Hydrangea serrata …Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb....
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Maja BEDENIK
RAZMNOŽEVANJE VRSTE Hydrangea serrata Thunb. S
POTAKNJENCI V POLETNO – JESENSKEM OBDOBJU
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2011
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
AGRONOMIJA – okrasne rastline, zelenjava in poljščine
Maja BEDENIK
RAZMNOŽEVANJE VRSTE Hydrangea serrata Thunb. S
POTAKNJENCI V POLETNO – JESENSKEM OBDOBJU
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2011
POPRAVKI
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
I
Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela:
Predsednik: red. prof. dr. Franci Bavec
Mentor: doc. dr. Andrej Šušek
Član: doc. dr. Metka Šiško
Lekor: Jožica Ravš, predm. učit. slo.
Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Datum zagovora: 24. 6. 2011
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
II
Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata s potaknjenci v poletno – jesenskem
obdobju
UDK: 635.9:582.717:631.535:577.17(043.2)=863
Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na hortenziji Hydrangea serrata Thunb. Namen
diplomske naloge je bil proučiti ukoreninjanje potaknjencev v poletno – jesenskem obdobju.
Potaknjence smo rezali v Botaničnem vrtu v Pivoli. V raziskavi smo proučevali vpliv termina rezanja
potaknjencev, vlogo rastnih regulatorjev na ukoreninjenost potaknjencev ter vpliv koncentracije
rastnega regulatorja na morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Hortenzije zelo uspešno
razmnožujemo s potaknjenci konec julija in začetek avgusta, saj je bil odstotek ukoreninjenih
potaknjencev 100 %. Tretiranje potaknjencev z rastnim regulatorjem vpliva na odstotek
ukoreninjenosti in na morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Rezultati raziskave nakazujejo,
da je optimalna koncentracija rastnega regulatorja odvisna od stopnje olesenelosti lesa potaknjenca.
KLJUČNE BESEDE: hortenzija / Hydrangea serrata Thunb. / potaknjenci /
vegetativno razmnoževanje / rastlinski hormoni
OP: VI, 37s., 4 pregl., 20 slik, 27 ref.
Propagation of species Hydrangea serrata by cuttings in summer – autumn
period
UDC: 635.9:582.717:631.535:577.17(043.2)=863
The study in the paper was carried out on the basis of Hydrangea serrata Thunb., a species of
hydrangea. The purpose of this was to study the rooting of cuttings in the summer – autumn period.
They were cut in the Botanic Garden in Pivola. In this study the impact of the season when the cutting
took place was investigated, the role of growth regulators on the rooted cuttings, and the impact of
growth regulators on the morphological characteristics of the rooted cuttings.
Hydrangea successfully reproduce by cuttings in late July and earl August, as it eas shown by the
percentage of rooted cuttings which was 100 %. The treatment of cuttings by growth regulators affects
the percentage of rooting and morphology of the rooted cuttings. The survey results show that the
optimal concentration of growth regulators depends on the degree of eoodiness in the cuttings wood.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
III
KEY WORDS: hydrangeas / Hydrangea serrata Thunb. / cuttings / vegetative
propagation / plant hormones
NO: VI, 37 P., 4 Tab., 20 Pic., 27 Ref.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
IV
Kazalo vsebine
1 UVOD…………………………………………………………………………...
1.1 Namen in cilj diplomskega dela…………………………………………...
2 PREGLED OBJAV………………………………………………………….....
2.1 Botanična klasifikacija………………………………………………….....
2.2 Vrste in kultivarji………………………………………………………......
2.3 Ekonomska pomembnost……………………………………………….....
2.3.1 Okrasna rastlina………………………………………………………….
2.3.2 Strupenost rastline……………………………………………………….
2.4 Razmnoževanje hortenzij……………………………………………….....
2.4.1 Generativno razmnoževanje……………………………………………..
2.4.2 Vegetativno razmnoževanje s potaknjenci………………………………
2.5 Oskrba potaknjencev po potikanju……………………………………….
2.6 Temperatura…………………………………………………………….....
2.7 Substrat za koreninjenje…………………………………………………..
2.8 Rastni regulatorji…………………………………………………………..
2.9 Gojitvene plošče za potikanje……………………………………………...
3 MATERIALI IN METODE…………………………………………………...
1
2
3
3
4
9
9
9
10
10
11
13
15
16
16
17
19
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
V
3.1 Uporabljeni materiali……………………………………………………...
3.1.1 Rastlinski material…………………………………………………….....
3.1.2 Uporabljeni rastni regulatorji……………………………………………
3.1.3 Substrat za potikanje………………………………………………….....
3.1.4 Gojitvene plošče…………………………………………………………
3.1.5 Meglilni sistem…………………………………………………………..
3.2 Metode dela…………………………………………………………………
3.2.1 Zasnova poskusa………………………………………………………...
3.2.2 Izvedba in oskrba poskusa………………………………………………
3.2.3 Vrednotenje in analiza…………………………………………………..
4 REZULTATI Z RAZPRAVO………………………………………………....
19
19
20
21
22
22
23
23
24
25
28
28
29
33
34
4.1 Vpliv rastnega regulatorja na ukoreninjanje potaknjencev…………….
4.2 Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na morfološke lastnosti
ukoreninjenih potaknjencev………………………………………………
5 SKLEPI………………………………………………………………………..
6 VIRI IN LITERATURA…………………………………………………….....
7 ZAHVALA……………………………………………………………………...
37
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
VI
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Pregled sistematike rodu hortenzije………………………………. 3
Preglednica 2: Termini potikanja, termini vrednotenja in število rastnih dni…….. 25
Preglednica 3: Število ukoreninjenih potaknjencev po posameznih terminih glede
na koncentracijo rasnega hormona ………………………………..
28
Preglednica 4: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na morfološke lastnosti
ukoreninjenih potaknjencev……………………………………….
31
Kazalo slik
Slika 1: Območja rodu Hydrangea……………………………………………….. 4
Slika 2: Hrastnolistna hortenzija (elektronski vir)……………………………….. 6
Slika 3: Drevesasta hortenzija (elektronski vir)………………………………….. 6
Slika 4: Vrtna hortenzija………………………………………………………….. 7
Slika 5: Latasta hortenzija………………………………………………………… 7
Slika 6: Mehkodlakava hortenzija………………………………………………… 8
Slika 7:Hydrangea serrata………………………………………………………... 8
Slika 8: H. serrata s svojimi čudovitimi cvetovi(elektronski vir)………………. 9
Slika 9: Oblika potaknjenca »eno oko« (Bailey, 1989)…………………………... 12
Slika 10: Oblika potaknjenca »metulja« (Bailey, 1989)………………………….. 13
Slika 11: Terminalni tip potaknjenca (Bailey, 1989)……………………………... 13
Slika 12: A- gojitvena plošča s 96 luknjami; B - gojitvena plošča z 10 luknjami 18
Slika 13: Matična rastlina H. serrata……………………………………………... 20
Slika 14: Rastni regulator Seradix……………………………………………....... 21
Slika 14: Gojitvena plošča (elektronski vir)……………………………………… 22
Slika 16: Pripravljena gojitvena plošča…………………………………………… 24
Slika 17: Potikanje potaknjencev v gojitvene platoje. A – potikanje po
obravnavanjih
B – potaknjenci v enem obravnavanju…………………………………..
25
Slika 18: A – potaknjenec s preraslo koreninsko grudo; B – pranje potaknjenca… 26
Slika 19: A – razvite adventivne korenine; B – tehtanje potaknjenca……………. 26
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
1
1 UVOD
Hortenzije (Hydrangea L.) so rod rastlin, ki botanično sodijo v družino kamnokrečevk
(Saxifragaceae). Grmi lahko zrastejo od 1 – 3 m visoko, nekatere vrste pa so majhna
drevesa, plezajoče hortenzije pa lahko dosežejo v višino tudi do 30 m.
Hortenzije sadimo predvsem kot okrasne rastline za živo mejo, jih gojimo v loncih, njihove
cvetove pa lahko uporabimo kot posušene ali sveže za okras v vazah - kobulasti cvetovi so
pogosto sestavni del najlepših šopkov. Čudovite so tudi na gredi. Pridelujemo jih lahko kot
lončne ali pa kot vrtne rastline.
Hortenzije lahko razmnožujemo na generativni in vegetativni način. Setev je najbolj znana
metoda razmnoževanja. To je najlažji in najcenejši način razmnoževanja. Tudi hortenzije
je mogoče razmnoževati s semenom. Te sadike so med seboj zelo različne in niso primerne
za komercialne namene, razen v primeru, kadar imamo semena redkih vrst. Vegetativno
razmnoževanje služi kot glavni način za razmnoževanje okrasnih rastlin za komercialno
proizvodnjo v večini drevesnic. Pri vegetativnem razmnoževanju dobimo rastlino, ki je
genotipsko in fenotipsko popolnoma enaka matični rastlini.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
2
1.1 Namen in cilj diplomskega dela
Najbolj razširjen način razmnoževanja hortenzij je vegetativno razmnoževanje s
potaknjenci. Na uspeh in odstotek ukoreninjenih potaknjencev zelo vplivajo dejavniki, kot
so temperatura, voda, substrat, svetloba in čas rezanja potaknjencev.
Namen diplomske naloge je proučiti ukoreninjanje potaknjencev vrste hortenzije-
Hydrangea serrata. V raziskavi smo preučevali vpliv rastnih regulatorjev v različnih
terminih potikanja od spomladi do jeseni, na uspešnost koreninjenja ter njihov vpliv na
morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev.
Cilj diplomskega dela je ovrednotiti vpliv proučevanih dejavnikov na uspeh
razmnoževanja z zelenimi in pololesenelimi potaknjenci. Rezultati raziskave bodo služili
za izdelavo tehničnih navodil za razmnoževanje H. serrata.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
3
2 PREGLED OBJAV
2.1 Botanična klasifikacija
Hortenzije (rod Hydrangea) zajema listnate grmovnice iz družine kamnokrečevk
(Saxifragaceae) (preglednica 1). Kamnokrečevke so družina rastlin s približno 580
znanimi vrstami in 36 rodovi. V Evropi poznamo 12 rodov. Cvetovi so sestavljeni iz 4 ali 5
cvetnih listov ter 5 do 10 prašnikov (Van Gelderen, 2004).
Preglednica 1: Pregled sistematike rodu hortenzije
(http://plants.usda.gov/java/ClassificationServlet?source=profile&symbol=HYAR&display
=31, 18. 10. 2010).
______________________________________________________________________
Kraljestvo: Plantae – rastlinstvo
Podkraljestvo: Tracheobionta – višje rastline
Naddeblo: Spermatophyta – sejane rastline
Deblo: Magnoliophyta – cvetoče rastline
Razred: Magnoliopsida – dvokaličnice
Podrazred: Rosidae
Red: Rosales – rožnice
Družina: Hydrangeaceae - hortenzijevke
Rod: Hydrangea L. – hortenzije
Vrsta: Hydrangea serrata Thunb.
_________________________________________________________________________
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
4
2.2 Vrste in kultivarji
Rod hortenzij obsega okoli 70 – 75 različnih vrst, največ se jih nahaja na vzhodu in
jugovzhodu Azije, severni Ameriki do Andov in južni Ameriki (slika 1). Poznanih je okoli
500 različnih sort (Van Gelderen, 2004).
Slika 1: Območja rodu Hydrangea (Krussmann, 1977)
V literaturi najdemo razdelitev hortenzij v dve skupini in pet podskupin (Krussmann,
1997).
1. skupina: Hydrangea McClintock
Listopadno, plezajoče ali pokončno grmičevje, socvetje pred odpiranjem ni obdano s
širokimi braktejami (ovršnimi listi).
Podskupina: Calyptranthe (Maxim.) McClintock
Semena imajo zaporno krilo, cvetni listi so skupaj kot nekakšna kapa (H. anomala, H.
petiolaris).
Podskupina: Aspare (Rehd.) McClintock
Semena nimajo zapornega krila, cvetni listi niso skupaj ampak posamezno (H. aspera,
H. involucrata, H. longipes, H. robusta, H. sargentiana).
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
5
Podskupina: Americanae (Maxim.) McClintock
H. arborescens, H. quercifolia
2. skupina: Cornidia (Ruiz & Pav.) Engl. & Prantl
Vednozelene grmovnice, pokončne ali plezajoče z zračnimi koreninami, socvetja so
pred odprtjem odbana s širokimi braktejnimi listi.
Podskupina: Monosegia Briq.
Socvetja so posamezna ali združena v grozdasta socvetja.
Podskupina: Polysegia Briq.
Socvetja so sestavljena iz številnih grozdastih socvetij, vendar je najdena le ena vrsta,
Hydrangea serratifolia (Krussmann, 1997).
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
6
Med najpogosteje gojene vrste hortenzij prištevamo:
Hrastolistna hortenzija (H. quercifolia L.) je dobila svoje ime po podobnosti listov z listi
hrasta oz. cera (Quercus cerris L.). Zraste v do 2 m visok grm z velikimi (do 20 cm) listi,
ki se jeseni obarvajo zlato, rdeče, do jeseni pa so rumeno zelene barve (slika 2). Listi so
večji, če rastejo v senci. Cvetovi so beli in s starostjo razvijejo rožnat pridih, imajo pa
posebnost, saj s pH ne spreminjajo barve cvetov (Van Gelderen, 2004).
Slika 2: Hrastnolistna hortenzija (elektronski vir)
Drevesasta hortenzija (H. arborescens L.) zraste v 1,5 m visok grm z ovalnimi sivo-
zelenimi listi (slika 3). Beli cvetovi, ki so lahko zelo veliki, krasijo rastlino od junija pa vse
do septembra. Cveti vsako leto, ne glede na to, če je huda zima ali če jo preveč obrežemo.
Slika 3: Drevesasta hortenzija (elektronski vir)
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
7
Vrtna hortenzija (H. macrophylla L.) je najpogosteje gojena vrsta hortenzij. Izvira iz
Japonske in zraste v 1,5 m visok grm z rožnatimi, modrimi ali belimi cvetovi. Listi so
svetlo zeleni, cvetne glavice pa so velike in različnih barv (slika 4). Cveti od julija do
avgusta. Barva cvetov je pri tem močno odvisna od pH tal. Zahteva vlažna in rodovitna tla.
Posušene cvetne glavice lahko uporabljamo kot suho cvetje v vazah za razne dekoracije.
Mlade rastlinice je potrebno zaščititi pred zimsko zmrzalijo.
Slika 4: Vrtna hortenzija
Lataste hortenzije (H. paniculata L.) je do 8 m visok grm iz Japonske in Kitajske s
stožčasto oblikovanimi socvetji, polnimi cvetov kremne barve (slika 5). Cveti v drugi
polovici poletja do pozne jeseni. Zelo odporna je na obrezovanje, saj jo lahko obrezujemo
kadarkoli, le v času cvetenja ne. Oblikujemo jo lahko v drevo, vendar med ljubitelji
hortenzij ni zelo priljubljena. Raste v senčnih kot sončnih območjih, najbolje pa ji
ustrezajo propustna tla (Van Gelderen, 2004).
Slika 5: Latasta hortenzija
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
8
Mehkodlakava hortenzija (H. villosa L.) cveti z velikimi sploščenimi socvetji
modrikastih cvetov, ki jih obdajajo rožnati sterilni cvetovi (slika 6). V višino lahko zraste
do 4 m, prav tako je lahko tudi široka. Tla morajo biti humozna, vlažna ter dobro drenažna.
Rastline ne marajo suše. Cveti od avgusta do septembra ter zelo dobro prenaša mestno
okolje. Raste v polsenci oz. na soncu.
Slika 6: Mehkodlakava hortenzija
H. serrata Thunb..– grmičasta rastlina, visoka okoli 1,5 m. listi so ovalni do rahlo suličasti,
stebla so tanka (slika 7). Tla morajo biti humozna, vlažna ter odcedna. Cveti od zdognjega
poletja pa do sredine jeseni. Cvetovi so različnih barv ter oblik, odvisno od sorte.
Slika 7: Hydrangea serrata
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
9
2.3 Ekonomska pomembnost
2.3.1 Okrasna rastlina
Pri hortenzijah poznamo vrtne in lončne hortenzije. Lončne hortenzije so zelo priljubljene
okrasne rastline. H. serrata se pretežno uporablja kot okrasna grmičasta rastlina. V prostor
se vključuje kot osamljen grm ali v manjših skupinah. Uporablja se kot oblikovni element
za: atrij in predhišni vrt, javno zelenje, kmečke vrtove in dvorišča, grobove, korita in škafe,
prosto rastoče srednje visoke žive meje, parkirišča. Socvetja se uporabljajo tudi kot rezano
cvetje (slika 8). Režemo jih zgodaj zjutraj, ko vsebujejo poganjki največ vode.
Slika 8: H. serrata s svojimi čudovitimi cvetovi (elektronski vir)
2.3.2 Strupenost rastline
H. serrata uvrščamo med strupene rastline, vendar pa lahko kljub temu liste nekaterih
hortenzij posušimo in naredimo čaj. Na Japonskem izdelujejo zeliščni čaj, imenovan »ama-
cha«, kar pomeni sladek čaj iz H. serrata. Listi vsebujejo snovi (phyllodulcin), ki so
sladkega okusa, uporablja pa se predvsem pri kopanju oz. tuširanju v čast njihovega boga
Bude. Včasih so liste uporabljali nasplošno za sladkanje dobrin (Van Gelderen, 2004).
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
10
Kar povzroča strupenost rastline, je cianov glikozid, vendar ob zastrupitvi s cianovim
glikozidom ni kliničnih znakov, značilnih za to vrsto zastrupitve. Pri živalih (mačke, psi,
konji) je bil najpogostejši stranski učinek driska ter okvara žrelnega refluksa. Kljub vsemu,
pa so ljudje včasih liste hortenzij uporabljali za kajenje. Kmalu po zaužitju oz. po
zastrupitvi lahko dobimo izpuščaje, srbečo kožo, otekanje, pojavijo se slabosti, potenje. Če
hitro ne dobimo protistrupa, lahko pademo v komo ali pride do motenj v srčno – žilnem
sistemu (Van Gelderen, 2004).
2.4 Razmnoževanje hortenzij
Hortenzije lahko razmnožujemo na generativni in vegetativni način.
2.4.1 Generativno razmnoževanje
Setev je najbolj znana metoda razmnoževanja. To je najlažji in najcenejši način
razmnoževanja. S setvijo lahko razmnožujemo vse rastline, čeprav tega vedno ne delamo
zaradi dolgotrajnega razvoja rastlin iz semena. Semena odpornih rastlin v splošnem sejemo
na prostem, občutljive vrste pa kalijo v loncih ali setvenih pladnjih v rastlinjaku ali pa na
topli okenski polici. Seme vsebuje kalček nove rastline s prvo korenino in brstom ter
hranilno tkivo, ki je potrebno za začetek rasti; vse pa obdaja varovalna semenska lupina.
Seme potrebuje za kalitev vlago, kisik in dovolj toplote; mlada kal pa še nato svetlobo kot
vir energije za produkcijo hrane (Derrick, 1994). Tudi hortenzije je mogoče razmnoževati s
semenom. Te sadike so med seboj zelo različne in niso primerne za komercialne namene,
razen v primeru, ko so semena zbrana iz redkih vrst. Razmnoževanje s semenom se
uporablja predvsem v žlahtniteljske namene, vendar preden se lotimo razmnoževanja
hortenzij s semenom, moramo biti prepričani, da naša vrsta ni hibrid ampak mora biti
tujeprašna sorta. Če imamo takšno sorto, pustimo cvetove, da se posušijo in potemnijo.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
11
Sušiti moramo vsaj pet dni. Nato semena odstranimo in hranimo v hladnem in temnem
prostoru. Semena hranimo do naslednjega leta, ko jih lahko posejemo na prosto (Van
Gelderen, 2004). Semena ne zahtevajo kakršne koli obdelave, saj zelo hitro kalijo. V enem
letu lahko zrastejo tudi do 50 cm, zato jih je kmalu po vzkalitvi potrebno presaditi.
2.4.2 Vegetativno razmnoževanje s potaknjenci
Vegetativno razmnoževanje služi kot glavni način za razmnoževanje okrasnih rastlin za
komercialno proizvodnjo v večini drevesnic. Uspešnost vegetativnega razmnoževanja je v
veliki meri odvisna od treh dejavnikov: prvič: od – roda, vrste in sorte rastline, drugič – od
razmnoževalnega objekta, ki nam je na voljo, in tretjič od sposobnosti in znanja
razmnoževalca (Macdonald, 2002). Omejitve pri vegetativnem razmnoževanju so
prenašanje rastlinskih virusov, povečani stroški razmnoževanja ter nizka produktivnost
nekaterih metod.
Pri vegetativnem razmnoževanju dobimo rastlino, ki je genotipsko in fenotipsko
popolnoma enaka matični rastlini (Šušek, lastni zapiski). Poznamo pa še druge pozitivne
lastnosti vegetativnega razmnoževanja: ni se potrebno ozirati na dormantnost semena,
nismo odvisni od kalivosti semena, nekatere vrste rastlin ohranijo večjo odpornost na
bolezni ter nekatere rastline vzgojene iz semena, morajo iti skozi dolgo juvenilno obdobje
– obdobje rastline pred cvetenjem (Macdonald, 2002).
Potaknjenec je del stebla brez lastnih korenin ali del korenine brez zelenih delov.
Potaknjence iz korenin imenujemo koreninske potaknjence, iz olesenelih poganjkov
lesnate potaknjence, mehki poganjki lesnatih rastlin in vršički trajnic ter sobnih rastlin pa
imajo zelene potaknjence. Pri grmovnicah in drevesih včasih nabiramo potaknjence, ko
poganjki začnejo leseneti, vendar so vršički še mehki in skorja še ni oplutenela. Poletne
potaknjence režemo od junija do jeseni, vedno pa dovolj zgodaj, da se ukoreninijo do zime.
Potikamo jih v pripravljene posode (Golob, 1989). Potaknjence mehkega lesa jemljemo
navadno spomladi ali v zgodnjem poletju, ko je poganjek še mehak. Za tvorbo korenin
potrebujejo še nekaj toplote (okrog 13oC). potaknjence jemljemo v hladnem delu dneva,
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
12
samo od zdravih rastlin. Polzrele oz. pololesenele potaknjence jemljemo od srede poletja
do zgodnje jeseni. Zato imajo že trdnejša stebla, ki pričenjajo leseneti (Derrick, 1994).
Potaknjenci so še vedno eden od najpomembnejših načinov razmnoževanja, ki se uporablja
za razmnoževanje okrasnih lesnatih rastlin, določenih sadnih rastlin in zelenjadnic ter
gozdnih vrst. Razmnoževanje rastlin s potaknjenci ni vedno najprimernejši način, četudi je
mogoč.
Pri odbiri materiala za potaknjence je pomembno, da uporabljamo matične rastline, ki niso
okužene z boleznimi, bakterijami ali virusi, umirjene rasti, znanega porekla in da so v
primernem fiziološkem stadiju rasti, tako da se potaknjenci radi ukoreninijo. Hartmann
(1997) tudi navaja, da je primeren čas za rezanje neolesenelih zelenih potaknjencev od
pomladi do jeseni. Za hitrejše in boljše ukoreninjanje, bazalni del potaknjenca pomočimo v
rastni hormon za ukoreninjanje, in sicer idol – masleno kislino (IBA). Sadimo pa jih lahko
tudi brez rastnega regulatorja (Hartmann, 1997).
Pri razmnoževanju hortenzij uporabljamo tri oblike oz. tipe zelenih in pololesenelih
potaknjencev. Kateri tip potaknjenca bomo uporabili, je v glavnem odvisno od rastlinske
vrste in od opreme, ki jo imamo na voljo. Poznamo:
- eno-nodijski eno očesni potaknjenec (slika 9): je sestavljen iz listne ploskve, peclja in
kratkega dela stebla s pritrjenim askilarnim brstom. Iz askilarnega brsta se razvije nov
poganjek. Takšni potaknjenci so praktični, še posebej kadar nimamo na voljo dovolj
materiala za razmnoževanje (Šušek, lastni zapiski).
Slika 9: Oblika potaknjenca »eno oko« (Bailey, 1989)
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
13
- Eno-nodijski dvo-očesni potaknjenec (slika 10): daje pridelovalcu dve mladiki, lista
sta si nasprotna. Potaknjenec vstavimo navpično v medij, kjer se nodij le dotika površine.
Slika 10: Oblika potaknjenca »metulja« (Bailey, 1989)
- Terminalni tip (slika 11): zahteva več razmnoževalnega prostora kot tip potaknjenca
eno oko in tip potaknjenca »metulj« (Bailey, 1989).
Slika 11: Terminalni tip potaknjenca (Bailey, 1989)
Hortenzije razmnožujemo s potaknjenci dolgimi od 13 do 18 cm s tri ali štirimi nodiji in
terminalnim vršičkom. Za koreninjenje lahko uporabimo različne mešanice substrata za
koreninjenje, vendar mora biti povprečna temperatura substrata 21 do 23oC. V takem
substratu bi morali koreniniti v štirih do pet tednov (Dole, 2005).
2.5 Oskrba potaknjencev po potikanju
Zelo pomembna pa je tudi oskrba potaknjencev po potikanju, saj so potaknjenci po
odstranitvi od matične rastline močno podvrženi transpiraciji in s tem izsuševanju. Zelo
hitro propadejo, če jim oddane vode ne povrnemo. Zato uporabimo različne metode s
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
14
katerimi zagotavljamo povečano zračno vlažnost, s čemer dosežemo, da se okoli listov
ustvari vodni film, ki zniža njihovo temperaturo in transpiracijo (Bailey, 1989).
Neposredno pokrivanje s polietilensko folijo
Razmnoževanje s pršenjem je odlična metoda za ukoreninjanje potaknjencev, vendar ne
zadošča vsem potrebam razmnoževanja. Koreninjenje pod polietilensko folijo (PE) je
rešilo nekatere pomanjkljivosti. Polietilenska folijo dopušča gibanje plinov, kot so ogljikov
dioksid in kisik, vendar zavira gibanje zračne vlage. To omogoči zvišanje ravni zračne
vlage, s čimer se vzdržuje turgor v potaknjencih. Obstajati pa mora pravilno ravnotežje
med zračno temperaturo, temperaturo listov na potaknjencih, zračno vlago in sončenjem,
da se potaknjenci ukoreninijo. Z dvigom temperature zraka zaradi povečanega sončnega
sevanja se bo povečala tudi temperatura rastlinskih tkiv, kar uravnavamo s senčenjem in
vlaženjem.
Nekatere prednosti koreninjenja potaknjencev pod polietilensko folijo:
- je enostavno, poceni in hitro namestljivo,
- je uporaben način za potaknjence in za presajene rastline v rastlinjakih in hladnih gredah,
- izguba hranil je minimalna,
- potaknjenci so veliko manj podvrženi stresu, ki ga povzroči presežek vode, ki se zadrži v substratu za ukoreninjenje (Macdonald, 2002).
Oroševanje
Ločimo megljenje in pršenje.
Pri sistemih megljenja uporabljamo vodne kapljice velikosti do 50 µm. Glede na način
delovanj ločimo dva osnovna sistema megljenja:
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
15
- zračno megljenje, kjer voda priteka ob vrtečo se ploščo. Na ta način se tok vode razbije
v zelo drobne kapljice, ki ustvarjajo meglo.
- visokotlačni sistem megljenja – je poseben način, ki skrajša postopek ukoreninjanja, saj
potaknjenec požene korenine in tudi nadzemni del v isti rastni dobi. Pri tem megljenju je
vključena posebna tlačilka, ki v sistemu za megljenje zviša pritisk vode na 30 do 60 barov.
Meglilne šobe imajo zelo majhne odprtine (okrog 10 mikronov, pretok skozi eno šobo je
6,5 litra na uro), zato je vsa voda razpršena v fino meglo, ki se razporedi po prostru
(Osterc, 2005, cit. po Zouder 2007).
Stalno zasičenost z vlago lahko dosežemo z neprestanim pršenjem oz. oroševanjem. Da
potaknjenci ne ovenijo, mora biti na njih vedno plast vode, kar lahko pri pršilnikih
dosežemo z avtomatiko. Iz pršilnika so kapljice izvržene na kratko razdaljo ter padajo po
površini potaknjencev in substrata (Macdonald, 2002).
2.6 Temperatura
Temperatura vpliva na snovi, ki povzročajo koreninjenje, zato ima velik vpliv na uspeh
razmnoževanja. Optimalno temperaturo substrata je zelo težko določiti, saj je odvisna od
načina rezi potaknjenca, razvojne faze, časa potika in predvsem količine svetlobe.
Dokazano je, da se potaknjenci pri temperaturi zraka 25 oC boljše ukoreninjajo kot pri
nižjih temperaturah. Pri poletnem razmnoževanju se v rastlinjakih ustvarjajo zelo velike
zračne temperature, ki pa ob prisotnosti visoke zračne vlage ne povzročajo težav (Bärtles,
1995). Za lončne hortenzije je najpomembnejša temperatura substrata od 21 do 23 oC.
Potaknjenci koreninijo od 4 do 5 tednov, nato so lahko presajeni v različno velike lončke
premera 6 do 10 cm. Ko rastline hortenzij vbzrstijo, so pripravljene na prodajo. Do sedaj so
rasle v lončkih premera 10 cm, sedaj pa jih je potrebno presaditi v lončke premera 15 cm.
Rastline bodo potrebovale še približno tri tedne, preden bodo začele odganjati nove
korenine. Da se to zgodi, mora biti temperatura substrata vsaj 16 oC. Če v poletnem času ni
povprečna temperatura vsaj 12 oC, se cvetovi ne bodo pravilno razvijali in kvaliteta rastline
bo zelo slaba (Dole, 2004).
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
16
2.7 Substrat za koreninjenje
Substrat je vsaka snov, iz katere raste rastlina. V rastnem substratu rastlina raste, vanj
sejemo seme ali potikamo potaknjence. Za dobro rast in uspevanje rastlin so pomembne
mnoge fizikalne in kemične lastnosti substratov (Golob, 1989).
1) Fizikalne lastnosti: toplota se mora enakomerno porazdeljevati od njenega vira, imeti
mora dobre prevodne in prevajalne lastnosti, imeti mora primerno teksturo, ki omogoča, da
pride zadostna količina kisika na korenine, biti mora obstojen.
2) Kemične lastnosti: substrat ne sme vsebovati snovi, ki škodujejo rastlinam, prav tako
velja to tudi, če pride do njegovega razpada.
3) Fitosanitarne lastnosti: za uspešno ukoreninjanje mora biti substrat razkužen, saj
uporaba rastlinskih fitofarmacevtskih sredstev vpliva na ukoreninjanje.
4) Hranila: na pozitivne lastnosti substrata vplivajo tudi snovi, ki vzpodbujajo
koreninjenje. Te snovi se nahajajo v beli šoti, predvsem pa v črni šoti (Bärtles, 1995).
2.8 Rastni regulatorji
Rastni regulatorji za koreninjenje so sintetične rastne substance oz. derivati rastnih
hormonov, ki se v naravi nahajajo v živih rastlinah. Uporabljamo jih pri koreninjenju
potaknjencev tako, da jih nanesemo na koren (bazo) potaknjencev.
Danes je znanih več rastnih substanc, ki jih delimo v dve večji skupini:
1) rastni regulatorji, ki pospešujejo rast (avksini, citokinini, giberelini) in
2) rastni regulatorji, ki zavirajo rast (abscizinska kislina, etilen) (Hartmann
1995).
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
17
Razlogi za uporabo avksinov pri koreninjeju potaknjencev
Avksini so fitohormoni, ki pospešujejo rast rastlin v višino. Avksini lahko pospešujejo rast
poganjkov, pospešujejo vkoreninjenje, lahko pa tudi zavirajo rast korenin. Kateri izmed teh
procesov bo potekel, je odvisno od koncentracije avksinov. Najpomembnejši avksin je beta
indolocetna kislina (indol-3-ocetna kislina, IAA), ki pri višjih rastlinah nastaja iz
aminokisline triptofan in se pod vplivom svetlobe razgrajuje. Avksini se neprestano
sintetizirajo v rastnem vršičku stebla in potujejo navzdol predvsem skozi parenhimske
celice, delno pa tudi po floemu. Razširilo pa se je zmotno prepričanje, da dodatek
avksinskega pripravka na bazo potaknjenca pred potikom izboljša uspeh koreninjenja.
Številne raziskave namreč dokazujejo, da lahko tudi vrste, ki težje koreninijo, uspešno
razvijejo korenine brez dodatka avksinskega pripravka. Glavna prednost je torej v
povečanju kakovosti koreninskega sistema pri potaknjencih, ki se kaže predvsem v
povečanju števila glavnih korenin in v zmanjšanju razvoja kalusa ob koreninah.
Potaknjenci s kakovostnejšim koreninskim sistemom bolje prirastejo, njihovi poganjki
bolje dozorijo pred zimo kar vpliva tudi na boljšo prezimitev. Takšni potaknjenci kažejo
tudi boljšo rast v naslednji sezoni in s tem razvoj kakovostnih rastlin. Napaka, ki jo delajo
nekateri vrtnarji, je prekomerna uporaba rastnih regulatorjev za koreninjenje. V določenih
obdobjih je potrebno zelo malo ali celo nič rastnega regulatorja. Posledica uporabe
premočnih koncentracij za koreninjenje je pogosto poškodba tkiva in izguba potaknjencev
(Osterc, 2007).
2.9 Gojitvene plošče za potikanje
Danes se najpogosteje uporabljajo plastične gojitvene plošče z drenažnimi luknjami pri
dnu (slika 12). Gojitvene plošče so iz različnih materialov: stiropora, trde plastične mase,
šote, kamene volne, papirja (Osvald, 2000). Plošče iz mehkih plastičnih mas so poceni,
vendar niso preveč trpežne. Pri razmnoževanju izberemo takšno velikost in obliko grudic,
ki je v skladu z zahtevami rastline.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
18
Slika 12: A- gojitvena plošča s 96 luknjami; B - gojitvena plošča z 10 luknjami
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
19
3 MATERIALI IN METODE
3.1 Uporabljeni materiali
3.1.1 Rastlinski material
V poskus smo vključili dvo – nodijske potaknjence H. serrata, ki so bili vzeti iz matičnih
rastlin, rastočih v botaničnem vrtu Univerze v Mariboru v Pivoli (slika 13).
Pregled značilnosti rastline
H. serrata je hortenzija, ki oblikuje majhen grm velik okoli 1 m. Listi in cvetovi so gladki
ali s kratkimi dlačicami, listi so ovalni, ostri ali prišiljeni, dolgi od 5,5 – 15 cm ter široki 3
– 6 cm, cvetovi so sploščeni ali ravni, 4 – 8 cm široki v socvetju, so modre ali bele barve, z
nekaj belimi, rožnatimi ali modrimi cvetnimi robovi. Cvetijo od julija do avgusta.
Kultivarji so skoraj enaki vrtnim hortenzijam, le da so cvetovi manjši in dežnikasto
oblikovani. Gojijo se predvsem kot okrasni grm na območjih s primernim podnebjem in
tlemi. Razmnožujejo se lahko tudi s semenom. H. serrata najbolje raste v bogatih, srednje
vlažnih, dobro odcednih tleh. pH zelo vpliva na barvo cvetov, saj je v kislih tleh cvet
moder, v bazičnih tleh pa roza. Potrebno je le malo obrezovanja, da serrata zacveti. Pri
prezimovanju jo je najbolje zaščititi z raznimi prekrivkami, saj lahko v hudo zimi izgubi
veliko število cvetnih popkov. Starejše rastline prenesejo temperaturo – 13 oC, medtem ko
mlade rastlinice lahko pomrznejo že ob prvi zmrzali. V redkih primerih se lahko pojavijo
tudi bolezni, npr: siva plesen listov, pepelasta plesen, bakterijsko venenje listov. Izmed
škodljivcev pa je najpogostejša zelena listna uš (Van Gelderen, 2004).
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
20
Slika 13: Matična rastlina H. serrata
3.1.2 Uporabljeni rastni regulatorji
Potaknjence smo tretirali z rastnim regulatorjem Seradix (slika 14). To je sredstvo v obliki
praška, ki ga uporabljamo za pospeševanje rasti korenin. Glavna učinkovina je indol-3-
maslena kislina (IBA).
Rastni regulatorji Seradix B
Rastni regulator Seradix B je zelo učinkovit rastni hormon, ki ga rastline zlahka
absorbirajo in v razmeroma kratkem času potaknjenec tvori močne in zdrave korenine.
Seradix B je na voljo v treh koncentracijah B1, B2 in B3:
Seradix B1
Uporablja se za potaknjence mehkega lesa. Glavna učinkovina je indol – 3 – maslena
kislina, ki se v pripravku nahaja v koncentraciji 1 g/kg.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
21
Seradix B2
Uporablja se za pololesenele potaknjence. Glavna učinkovina je indol – 3 – maslena
kislina, ki se v pripravku nahaja v koncentraciji 3 g/kg
Seradix B3
V glavnem se uporablja se za ukoreninjanje olesenelih potaknjencev. Glavna učinkovina je
indol – 3 – maslena kislina, ki se v pripravku nahaja v koncentraciji 5g/kg
(http://www.kwizda-agro.at/download/labels/Seradix.pdf, 18. 10. 2010).
Slika 14: Rastni regulator Seradix
3.1.3 Substrat za potikanje
Uporabili smo Klasmannov substrat za potaknjence. Substrat je namenjen za ukoreninjanje
potaknjencev v lončkih in setvenih platojih. Sestavlja ga mešanica fine bele šote in 25%
perlita. Dodana so mu vodotopna gnojila in nekateri elementi v sledeh. Je fine strukture in
ima pH 6. v Sloveniji ga zastopa padjetje Cvetlice Dornig d.o.o. (http://www.klasmann-
deilmann.com/, 19. 10. 2010).
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
22
3.1.4 Gojitvene plošče
Uporabili smo Quickpot standard poglobljene gojitvene multiplošče, velikosti 355 x 515
mm s 96 luknjami (8 x 12), podjetja Herkuplast – Gubern GmbH. Višina plošč znaša 78
mm, luknje so velike 38 x 38 mm, razmak med njimi je 42 mm (slika 15).
Slika 15: Gojitvena plošča (elektronski vir)
(http://www.herkuplast.com/cms/publish/content/showpage.asp?pageid=132, 20. 10. 2010)
3.1.5 Meglilni sistem
Pri ukoreninjanju potaknjencev smo uporabljali meglilni sistem POLARTM model 400 HC,
ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Humko d.o.o. Deluje avtomatsko z nastavljeno relativno
zračno vlago. Visokotlačna črpalka črpa vodo v sistem visokotlačnih cevi, na katerih so
pritrjene meglilne šobe. Meglilni sistem je zagotavljal, da je bil list navlažen praktično ves
čas, predvsem pa podnevi ob veliki vročini.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
23
3.2 Metode dela
3.2.1 Zasnova poskusa
Poskus je bil zasnovan v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah
na Pohorskem dvoru. Poskus je bil zasnovan v prvi polovici julija 2009 in je trajal do
konec aprila 2010 v petih ponovitvah. Raziskovalno delo je temeljilo na zelenih
potaknjencih, narezanih iz stranskih poganjkov matičnih rastlin hortenzije serrata, rastoče v
botaničnem vrtu v Pivoli. Delo je zajemalo naslednja obravnavanja:
- različne termine potikanja in
- uporabo različnih koncentracij rastnega regulatorja Seradix B.
1) Vpliv termina potikanja
Sposobnost ukoreninjenosti in vpliv koncentracije rastnega regulatorja na morfološke
lastnosti ukoreninjenih potaknjencev smo proučevali v petih terminih v meglilnem sistemu:
1) 8. 7. 2009,
2) 28. 7. 2009,
3) 19. 8. 2009,
4) 15. 9. 2009,
5) 30. 9. 2009.
2) Vpliv koncentracije rastnega regulatorja
Proučevali smo vpliv štirih koncentracij rastnega hormona: 1) 0 – kontrola
2) 0,1 % IBA (Seradix B1)
3) 0,3 % IBA (Seradix B2)
4) 0,5 % IBA (Seradix B3)
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
24
Poskus je bil zasnovan v štirih ponovitvah. Za posamezno obravnavanje smo potaknili 12
potaknjencev na ponovitev, skupaj 48 potaknjencev (slika 16).
Slika 16: Pripravljena gojitvena plošča
3.2.2 Izvedba in oskrba poskusa
Za potaknjence smo izbrali enoletne poganjke matične rastline. Poganjke smo odrezali s
škarjami in jih dali v vrečko. Dvo–nodijskim potaknjencem, katerim smo skrbno odstranili
par spodnjih listov ob spodnjem nodiju, smo s skalpelom naredili poševno rez, 1 cm nad
zgornjim nodijem pa ravno rez. Pred vlaganjem v substrat smo potaknjence namočili v
rastne regulatorje (razen tistih, ki so bili predvideni za kontrolo) in jih nato potaknili v
poglobljene gojitvene plošče (slika 17), katere smo pred napolnitvijo s Klasmannovim
substratom ustrezno razkužili s 3 % raztopino benzojske kisline (pripravek–Menno
florades). Platoje s potaknjenci smo prestavili v meglilni sistem.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
25
Slika 17: Potikanje potaknjencev v gojitvene platoje. A – potikanje po obravnavanjih; B –
potaknjenci v enem obravnavanju.
3.2.3 Vrednotenje in analiza
Vrednotenje poskusa smo opravljali od konec septembra do konec aprila (od 30. 9. 2009
do 28. 4. 2010).
Časovni prikaz vrednotenja poskusa v posameznem terminu razmnoževanja je prikazan v
preglednici 2.
Peglednica 2: Termini potikanja, termini vrednotenja in število rastnih dni
Termin Datum
potikanja
Datum
vrednotenja
Št. rastnih
dni
1
2
3
4
5
8. 7. 2009
28. 7. 2009
19. 8. 2009
15. 9. 2009
30. 9. 2009
30. 9. 2009
21. 10. 2009
26. 10. 2009
21. 4. 2010
28. 4. 2010
84
85
68
218
210
Meritve so zajemale:
- svežo maso nadzemnega dela rastline,
- posušeno maso nadzemnega dela rastline (48 ur pri 50 oC),
- svežo maso korenin,
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
26
- suho maso korenin in
- št. razvitih korenin, ki so bile daljše od 2 mm.
Naključno smo izbrali 12 ukoreninjenih potaknjencev iz vseh štirih ponovitev v
obravnavanju. S potaknjencev smo sprali substrat (slika 18) in jih pustili, da so še posušili.
S škarjicami smo odrezali korenine, jih prešteli in stehtali (slika 19). Prav tako smo stehtali
nadzemni del rastline. Vse skupaj smo dali v papirnato vrečko, na kateri je bila označena
koncentracija rastnega regulatorja. Te potaknjence v vrečkah smo sušili 48 ur v sušilni
komori pri 50 oC. Po sušenju smo stehtali zeleni nadzemni del rastlin ter posušene
korenine.
Slika 18: A – potaknjenec s preraslo koreninsko grudo; B – pranje potaknjenca
Slika 19: A – razvite adventivne korenine; B – tehtanje potaknjenca
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
27
Statistična obdelava podatkov je bila narejena s pomočjo analize variance, kjer smo
ugotavljali razlike v številu ukoreninjenih potaknjencev glede na termin potikanja in
uporabo rastnega regulatorja. Statistično značilne razlike med obravnavanji smo preverili s
testom mnogoternih primerjav (Duncan) pri stopnji tveganja 0,05. Rezultate smo obdelali s
statističnim programom Statgraphics 4.0.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
28
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
V poglavju so prikazani rezultati koreninjenja in morfološke lastnosti potaknjencev v
različnih terminih potikanja glede na ukoreninjenje potaknjencev.
4.1 Vpliv rastnega regulatorja na ukoreninjanje potaknjencev
Podatke o številu ukoreninjenih potaknjencev glede na termin in koncentracijo rastnega
regulatorja smo analizirali z analizo variance (preglednica 3). S statistično analizo
podatkov o ukoreninjenosti potaknjencev smo ugotovili, da ima rastni regulator statistično
značilen vpliv.
Preglednica 3: Število ukoreninjenih potaknjencev po posameznih terminih glede na
koncentracijo rastnega hormona
Termin potikanja
Koncentracija rast. regulatorja1 (%)
N2 Št. ukorenin. potaknjencev3
Odstotek ukoreninjenih
potaknjencev (%) (1) 8. 7. 2009
0,0 0,1 0,3 0,5
48 48 48 48
40a4 36a
44a
39a
83
75
92
81
(2) 28. 7. 2009
0,0 0,1 0,3 0,5
48 48 48 48
48 a 48 a 48 a 48 a
100 100 100 100
(3) 19. 8. 2009
0,0 0,1 0,3 0,5
48 48 48 48
48 a 48 a 48 a 48 a
100 100 100 100
(4) 15. 9. 2009
0,0 0,1 0,3 0,5
48 48 48 48
37 a 38 a 41 a 40 a
77 79 85 83
(5) 30. 9. 2009
0,0 0,1 0,3 0,5
48 48 48 48
34 a 31ab 30b
18b
70 64
62
37 1 Koncentracija rast. regulatorja (%) – koncentracija rastnega regulatorja; 2 N – število obravnavanih
potaknjencev; 3 Št. ukorenin. potaknjencev – število ukoreninjenih potaknjencev; 4 a,b,c – vrednosti,
označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
29
V prvem terminu potikanja smo ugotovili, da so potaknjenci koreninili enakomerno glede
na koncentracijo rastnega regulatorja. Najvišjo ukoreninjenost (92 %) smo dosegli, če smo
potaknjence tretirali z rastnim regulatorjem v koncentraciji 0,3 % in tako dosegli za 9 %
boljšo ukoreninjenost v primerjavi s potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim
regulatorjem.
V drugem in tretjem terminu potikanja smo ugotovili, da so potaknjenci koreninili
enakomerno glede na rastni regulator. Vsi potaknjenci so se ukoreninili 100 %.
V četrtem terminu so potaknjenci ukoreninili enakomerno glede na koncentracijo rastnega
regulatorja. Najvišjo ukoreninjenost (85 %) smo dosegli, če smo potaknjence tretirali z
rastnim regulatorjem v koncentraciji 0,3 % in tako dosegli za 8% boljšo ukoreninjenost v
primerjavi s potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem.
V petem terminu potikanja smo ugotovili, da so se potaknjenci, ki jih nismo tretirali z
rastnim regulatorjem statistično značilno bolje ukoreninili kot potaknjenci, ki smo jih
tretirali z rastnim regulatorjem v koncentraciji 0,3 in 0,5 %. Potaknjenci, ki niso bili
tretirani, so se ukoreninili v 70 % in so koreninili kar za 33 % bolje kot potaknjenci, ki smo
jih tretirali z rastnega regulatorjem v koncentraciji 0,5 %.
4. 2 Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na morfološke lastnosti ukoreninjenih
potaknjencev
Z analizo variance smo analizirali podatke o številu ukoreninjenih potaknjencev in njihove
morfološke značilnosti glede na vpliv koncentracije rastnega regulatorja, ki smo jih
koreninili v okolju megljenja. Podatki o številu ukoreninjenih potaknjencev in njihove
morfološke značilnosti so podani v preglednici 4.
V prvem terminu potikanja je bilo povprečno število korenin, daljših od 2 mm,
enakomerno glede na koncentracijo rastnega regulatorja. Največjo povprečno število
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
30
korenin, daljših od 2 mm, so imeli potaknjenci, ki so bili tretirani z rastnim regulatorjem v
koncentraciji 0,1 %. Povprečno število korenin, daljših od 2 mm, je bilo pri potaknjencih,
ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem, za 28 % manjše, kot pri potaknjencih, ki so
bili tretirani z rastnim regulatorjem v koncentraciji 0,1 %. Statistično značilne razlike so
bile ugotovljene pri povprečni masi neposušenega ter posušenega potaknjenca ter pri
povprečni masi posušenih in neposušenih korenin. Največja povprečna masa neposušenega
potaknjenca je bila pri potaknjencih, ki so bili tretirani z rastnim regulatorjem v
koncentraciji 0,1 %, kar je za 14 % več, kot pri potaknjencih, ki niso bili tretirani z rastnim
regulatorjem. Povprečna masa neposušenih korenin je bila največja pri potaknjencih,
tretirani z rastnim regulatorjem v koncentraciji 0,1 %. Prav tako je bila povprečna masa
posušenega potaknjenca največja pri potaknjencih, tretiranih z rastnim regulatorjem v
koncentraciji 0,1 %. Pri povprečni masi posušenih korenin ni prihajalo do statistično
značilnih razlik.
V drugem terminu potikanja je bilo število korenin, daljših od 2 mm, enakomerno glede na
obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od 28,8 do 34,8). Največjo število
korenin, daljših od 2 mm, so imeli potaknjenci, ki so bili tretirani z rastnim regulatorjem v
koncentraciji 0,3 %, kar je za 17,3 % bolje od kontrole. Največja masa neposušenega
potaknjenca je bila pri potaknjencih, ki so bili tretirani z rastnim regulatorjem v
koncentraciji 0,1 %, kar je za 23,4 % bolje od kontrole. Pri povprečni masi posušenega
potaknjenca smo ugotovili, da so potaknjenci koreninili enakomerno glede na
koncentracijo rastnega regulatorja.
V tretjem terminu je bilo število korenin, daljših od 2 mm, prav tako enakomerno glede na
obravnavane koncentracije rastnega regulatorja (od 24,7 do 32,9). Največjo število
korenin, daljših od 2 mm so imeli potaknjenci, tretirani z rastnim regulatorjem v
koncentraciji 0,5 %, kar je za 24,8 % bolje od kontrole. Pri povprečni masi neposušenih
korenin smo ugotovili, da so potaknjenci tretirani z rastnim regulatorjem v koncentraciji
0,3 %, slabše koreninili od potaknjencev, ki jih nismo tretirali, za kar 28 %.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
31
Preglednica 4: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na morfološke lastnosti
ukoreninjenih potaknjencev
Termin1 Konc. rast. reg. 2 (%)
Št. korenin daljših od 2mm
PMNP4
(N = 12) PMNK5
(N = 12) PMPP6
(N = 12) PMPK7
(N = 12)
1 0,0 0,1 0,3 0,5
15,3a3
21a
14,16a
18,58a
2,98ab
3,46a
2,27b
2,54ab
0,41ab
0,62a
0,22b
0,29b
0,71ab
0,88a
0,53b
0,64ab
0,0775a
0,138a
0,072a
0,067a
2 0,0 0,1 0,3 0,5
28,8a
30,75a
34,8a
29,9a
4,83a
6,3a
4,6a
4,46a
1,9a
2,51a
2,02a
2,13a
1,09a
1,08a
0,84a
0,91a
0,22a
0,23a
0,22a
0,21a
3 0,0 0,1 0,3 0,5
24,75a
29,8a
27,75a
32,92a
7,04a
7,09a
5,32a
5,93a
2,25a
1,9a
1,26a
1,62a
1,06a
1,35a
0,98a
1,15a
0,27a
0,33a
0,25a
0,24a
4 0,0 0,1 0,3 0,5
37,75a
35,6a
40,66a
48,16a
6,6a
5,94a
6,11a
5,95a
1,5ab
1,58ab
1,38b
2,41a
1,34a
1,16a
1,42a
1,43a
0,2ab
0,21ab
0,19b
0,34a
5 0,0 0,1 0,3 0,5
20,92c
25,6bc
34b
47,4a
3,6a
4,65a
4,52a
4,32a
0,61a
0,65a
0,6a
1a
1,09a
1,28a
1,16a
0,92a
0,08a
0,09a
0,08a
0,15a
1termin potikanja potaknjencev: 1 – 8. 7. 2009, 2 – 28. 7. 2009, 3 – 19. 8. 2009, 4 – 15. 9. 2009, 5 – 30. 9.
2009, 2Konc. rast. reg. (%) – koncentracija rastnega regulatorja, 3a,b,c – vrednosti, označene z različnimi
črkami se med seboj statistično razlikujejo, 4PMNP – povprečna masa neposušenega potaknjenca, 5PMNK –
povprečna masa neposušenih korenin, 6PMPP – povprečna masa posušenega potaknjenca, 7PMPK –
povprečna masa posušenih korenin
V četrtem terminu potikanja smo ugotovili, da je povprečno število korenin, daljših od 2
mm, bilo enakomerno. Največje število korenin, daljših od 2 mm so imeli potaknjenci,
tretirani z rastnim regulatorjem v koncentraciji 0,5 %, kar je za 21,6 % bolje od kontrole.
Pri primerjavi morfoloških lastnosti ukoreninjenih potaknjencev je prihajalo do statistično
značilnih razlik samo pri povprečni masi posušenih korenin, kjer je masa posušenih
korenin statistično značilno večja, če smo potaknjence tretirali z rastnim regulatorjem v
koncentraciji 0,5 %, kar je za 38 % bolje kot pri kontroli, ter pri povprečni masi posušenih
korenin, kjer je bila največja masa posušenih korenin pri potaknjencih, tretiranih z rastnim
regulatorjem, v koncentraciji 0,5 %, kar je za 41,2 % bolje od kontrole.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
32
V petem terminu potikanja smo ugotovili, je pri številu korenin, daljših od 2 mm, prihajalo
do statistično značilnih razlik, predvsem pri potaknjencih, ki so bili tretirani z rastnim
regulatorjem v koncentraciji 0,5 %, kar je za 44 % uspešneje kot pri kontroli. Pri
primerjavi morfoloških lastnosti ukoreninjenih potaknjencev pa ni prihajalo do statistično
značilnih razlik.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
33
5 SKLEPI
Na podlagi poskusa, izvedenega v petih terminih razmnoževanja, od julija 2009 do aprila
2010, kjer smo proučevali vpliv rastnih regulatorjev v različnih terminih potikanja na
ukoreninjanje in morfološke lastnosti potaknjencev, lahko sklepamo naslednje:
1. Potaknjenci H. serrata najbolje koreninijo konec julija in avgusta. Ne glede na
koncentracijo rastnega regulatorja, je bil odstotek ukoreninjenosti v teh dveh
terminih 100%. Najslabši termin za potikanje je konec septembra, saj je bil
odstotek koreninjenja zelo nizek, posebej pri tretiranju z rastnim regulatorjem v
koncentraciji 0,5% pri katerem smo dobili 37% ukoreninjenost.
2. Koncentracija rastnega regulatorja statistično značilno vpliva na morfološke
značilnosti ukoreninjenih potaknjencev. Do statistično značilnih razlik prihaja v
terminih, kjer beležimo slabšo ukoreninjenost potaknjencev; to je v terminih v
začetku julija in v septembru. V drugem in tretjem terminu, kjer smo dosegli 100
% ukoreninjenost pa rezultati nakazujejo povečano bujnost potaknjencev, ki smo
jih tretirali z rastnim regulatorjem. Glede na rezultate analize lahko sklepamo, da
je optimalna koncentracija rastnega regulatorja odvisna od stopnje olesenelosti
lesa potaknjenca. V obdobju od julija do konec avgusta, ko je lesno tkivo še
zeleno do delno olesenelo, je primerneje, da uporabimo rastni regulator indol-3-
masleno kislino v koncentraciji 0,1 %. V septembru, ko je lesno tkivo bolj
olesenelo, pa je primerneje da uporabimo rastni regulator v koncentraciji 0,5 %.
Poskus potrjuje ugotovitve predhodnih raziskav, da je glavna prednost uporabe
rastnega regulatorja, povečanje koreninskega sistema in ne izboljšanje uspeha
koreninjenja (Osterc, 2007).
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
34
6 VIRI IN LITERATURA
Achmühle P. 1992. Vrtni leksikon. Ljubljana. Državna založba Slovenije
Bailey D. A. 1989. Hydrangea production. Timber Press. Inc. Portland: 1 – 13
Bärtles A. 1996. Gehölzvermehrung, Sttutgart, Ulmar: 335 – 336
Buczacki S. 1994. Handbuch der Gartenpflanzen. Arten und Pflege. Ljubljana. Mladinska
knjiga: 45 – 46
C.J. Van Gelderen. 2004. Encyclopedia of Hydrangeas. Portland. Timber Press. Inc.
Derrick T. 1994. Moje vrtne rastline: razmnoževanje. Ljubljana. Mladinska knjiga
Dirr M. A. Heuser C. W. 1987. The reference manual of woody plant propagation: From
seed to tissue culture. Varsity press. North Carolina
Dole J. 2005. Floriculture. Principles and Species. New Jersey. Pearson Education
Drevesasta hortenzija
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.planetbotanic.ca/images/wild_h4.jpg&im
grefurl (19. 10. 2010)
Enciklopedija vrtnarjenja. 1994. Ljubljana. Slovenska knjiga
Evans H. 1985. The patio garden. Designing, constructing, planting and furnishing an
outdoor room. London. Frances Lincoln Limited
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
35
Gojitvene plošče
http://www.herkuplast.com/cms/publish/content/showpage.asp? pageid =132 (20. 10.
2010)
Golob I. 1989. Razmnožujmo okrasne rastline. Ljubljana. ČZP Kmečki glas
H. serrata s svojimi čudovitimi cvetovi
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.marysplantfarm.com/_photos/shrubs/hyd
rangea%2520serrata.jpg&imgrefurl=http://www.marysplantfarm.com/shrub-
frame.htm&usg (19. 10. 2010)
Hartmann H. T. 2002. Hartmann and Kester's plant propagation: principles and practices.
Upper Sadle river, Prentice – Hall
Heitz H. 2007. Balkonske rastline in posodovke. Ptuj. IN OBS MEDICUS: 180 – 181
Hessayon D. G. 1996. Cvetoče grmovnice. Ljubljana. Mladinska knjiga: 120 str.
Hrastnolistna hortenzija
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.nichegardens.com/images/plants/hydrang
ea_snow_queen.jpg&imgrefur (19. 10. 2010)
Klasmannov substrat
http://www.klasmann-deilmann.com/ (19. 10. 2010)
Krüssmann G. 1977. Manual of Cultivated broad – leaved tress and shrubs. Portland
Timber Press. Inc
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
36
Larson A. 1992. Introduction to floriculture. London. Academic Press Limited: 366 str.
Macdonald B. 2002. Practical woody Plant Propagation for nursery growers. Portland
Timber Press. Inc.
Mallet R. 1994. Hydrangeas – Species and Cultivars. Centre d'Art Floral. France
Osterc G. 2007. Fenomen fiziološkega staranja lesnatih rastlin kot dejavnik razmnoževanja
s potaknjkenci. Sodobno kmetijstvo
Pregled sistematike rodu hortenzije
http://plants.usda.gov/java/ClassificationServlet?source=profile&symbol=HYAR&display
=31(18. 10. 2010)
Rastni regulator Seradix
http://www.kwizda-agro.at/download/labels/Seradix.pdf (18. 10. 2010)
Šušek A. 2008. Intenzivno razmnoževanje rastlin. Zapiski predavanj (osebni vir).
Thalacker B. 1997. Hortensien. Berlin. Limbach Druck und Verlag GmbH: 33 – 38
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
37
7 ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Andreju Šušku za dragocen čas, strokovno svetovanje ter
za potrpežljivost pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi doc. dr. Metki Šiško in
red. prof. dr. Franciju Bavcu za pregled naloge.
Posebna zahvala gre tudi mojemu možu Martinu in vsem domačim za pomoč in podporo.
Bedenik M. Razmnoževanje vrste Hydrangea serrata Thunb. …v poletno-jesenskem obdobju. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011
38